POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Izhaja ob četrtkih
Uredništvo In upr. v Ljubljani, Dunajska c. 29/1. Pošt. predal 345 Rač. pošt. hran. v Ljubljani 15.393.
Posamezna itev. 3 Din
Naročnina 1 leto 80, ‘/j leta 40, »/< leta 20 Din. V Italiji na leto 40 lir, V Franciji 60 Fr., v Ameriki 2 $.
I N 1IABAVO
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1932
Najhujša provinca med nemirnimi deželami indijskega cesarstva: to je ozemlje na afganski meji, ki se razteza stotine in stotine kilometrov se-vemovzhodno in južnovzhodno od Pe-šavarja. Služba na »pešavarski fronti« pomeni za slehernega anglo-indij-skega uradnika in oficirja najzaneslji-vejše napredovanje — bodisi v višjo stopnjo ali pa tudi v lepše življenje iia drugi svet; kakor nanese.
V	teh obmejnih gorah živi aia ituca-le 'bojevitih 'rodov Patanov — tako Afgani sami sebe imenujejo. Zmerom so pripravljeni za roparske pohode, zmerom so navdušeni za sveto vojno de se kje oglasi fanatičen dervdš in
Na nemirni afgansko indijski meji
Napisal Eric M. Waller
in mešetar konj od afgansko-ruske .meje pa dol do prostranih nižav ob reki Indu. Govorili so celo, da Ša-ran ne kupčuje samo s konji, preprogami, svilo in dragulji, nego tudi še z dosti dragocenejšimi in nevarnejšimi stvarmi: z orožjem in z natančnim poznavanjem naših vojaških utrdb ob afganski meji. Ali naj se zmenim za
Celo s prastaro puško na kresilni kamen
je afganski razbojnik mojstrski strelec!
Ko mi je ponudil poljratimstvo, je dejal z nasmehom: »Ti nisi pravi Ev-iropec, Valah Kan — v srcu si Patan ko jaz.. x 'Nisem se smel braniti njegovega pobratimstva, vse pomisleke mi je piesekal. »Angleži so moji sovražniki, ti pa si Paitan. Tvoji opravki z Angleži mi niso nič mar. Nisem slep, toda za te stvari se ne brigam.«
Nož igra odločilno vlogo
v	boju moža proti možu
Tako sva živela več let v majlepšem prijateljstvu, čeprav sva pri,padala dvema nasprotnima taboroma in sva se tega tudi zavedala. Toda Patanu je prijateljstvo več ko politika. Naj so se Angleži in Šaranovi prijatelji Rusi prepirali za nadvlado v Afganistanu — to nama ni bilo nič mar.
Dokler niso nekega dne umorili af-ganskega kralja Habih-uJaha, ki je Ruse še bolj mrzil kakor Angleže in je zato sklenil zvezo z indijskim podkraljem; dokler ni z mladim Aman-uiahom napočila nova doba neizprosnega sovraštva do Angležev. Od mu-
S puško v roki čepi najbližji sorotlnik
na straži mrtvecu, dokler ne vzide soince
Zločinci priznavajo
v nezavesti
Zanimivi poskusi ameriških zdravnikov in kriminalistov (Poroča F. 0’ Brien)
Klinika profesorja Housa stoji na najbolj prometnem kraju v osrčju Newyorka. A čudno: že v desetem nadstropju pojenjava zamolkli cestni ropot, in ko se dvigalo neslišno ustavi pred vrati osemnajstega nadstropja, objame obiskovalca, atmosfera pokoja in miru, ki je celo v najmodernejših bolnišnicah zaman iščeš.
Usmiljenka odvede obiskovalca v čakalnico. Štiri, pet mladih ljudi tam polglasno debatira — študentje, ki so se dali na razpolago za Housove poskuse. Njihova mnenja so kaj različna: ta trdi, da je vse skupaj navadna sleparija, drugi govori o slučaju, tretji je ves navdušen za »epohalni izum«.
Profesor House, mož srednjih let, z nekaj besedami obrazloži zgodovino svojih eksperimentov.
Porodi brez bolečin
»Nekako od leta 1903 pozna medicinska znanost narkotično (uspavalno) sredstvo, ki so ga v določeni zmesi z drugimi snovmi nekatere države že uvedle za olajšanje porodov.
sldmanskih svečenikov, vodnikov in poglavarjev gorskih plemen, od plemenitih rodov Patanov pa do najne-znatnejših obmejnih roparjev so vsi imeli samo eno misel: boj za svobodo, osveta za žrtve, ki so padle v stoterih bitkah!
Do upora v provinci Pešavarju in vojne na obmejnem ozemlju je prej prišlo, kakor sem mogel pričakovati. Bil sem ravno v Lalioru, tisoč kilometrov od svojega prijatelja Satana, ko so prispele prve vesti s fronte. »Rdeči Šaran« je oblegal s svojo rodbino in spremstvom mejno utrdbo Matun, jo zavzel in en dan držal proti našim bombnim letalom. Potem je moral odnehati — letala so bila le prehuda zanj. Šaran in njegovi so v neenakem boju padli; meja je bila spet »očiščena« in »pomirjena«.
Čeprav ti divjaki prezirajo nekatera pravila, ki so pri civiliziranih narodih v visokih časteh — nikjer 'in nikoli nisem imel tako dobrega n zvestega prijatelja kakor med temi razbojniki in banditi...
To je »skopolamin«, alkaloid, rastlinski strup kakor morfij, kofein in atropin:	na centralni živčni sistem
deluje omamljajoče in uspavajoče ter zato uteši bolečine. Najprej je služil skopolamin pri težkih porodih v Gradcu; danes pa je njegova raba že splošno razširjena.
Nekateri zdravniki, ki so rabila to zdravilo pri porodnicah, so opazili, da dobe pacijentke po njem veliko nagnjenje do govorjeaija. In sicer govore navadno zmiselno in logično. Tudi jaz pomnim nekaj takega. Neka moja pacijentka je kmalu po porodu svojega prvega otroka ležala na videz še v nezavesti, ko sem prosil njenega moža, naj mi prinese nekaj vate. Mladi mož je ni znal najti — tedaj pa je nezavestna žena povedala, kje je! Pozneje se svojih besed — bile so popolnoma točne — ni več zavedala.
Takih primerov je bilo še več, zato smo prešli k sistematskim poskusom. Kajpada ti poskusi še niso zaključeni, čeprav smem reči, da so zdravniki že postavili svojo teorijo —«
Velezaniiniv poskus
Eden izmed mladih študentov se je med tem v sosednji sobi zleknil na zofo. Debate so utihnile — vsi z napetostjo čakamo, kaj bo. Nihče ne pozna vprašanj, ki jih bo zdravnik zadal —
Komaj tri sekunde traja mali vbrizg —študent leži mirno in globoko dihajo na zofi.
»Ali ste bili že kaznovani?« vpraša zdravnik po daljšem premeru.
»Da,« odgovori študent razločno in jame pripovedovati nedolžno istorijO' o prometnem prestopku. Stražnik ga je dobil s kolesom na poti v parku — dva dolarja globe ... Eden izmed njegovih tovarišev stenografira vprašanje in odgovor.
Uro nato, ko se je »paeijent« zbudil, je zdravnik ponovil prejšnje vprašanje. »Ne,« ogorčeno odvrne študent, »še nikoli nisem bil kaznovan!« Trajalo je precej dolgo, preden se je spomnil tistega nedolžnega prestopka.
Naj še tolikokrat prirede »pomirjevalne« vojne na sevemozapadnih mejah Indije: bojevitosti teh afgan-skili irodov ne bodo nikoli zlomili. Dokler bo oborožitev obeh strank tako različna kakor danes, se še ni ha-ti, da bi anglo-indiijske čete doživele poraz. 'Poda čas ni več daleč, ko bodo tudi pešavarska obmejna plemena zamenjala puške na kresilni kamen s strojnicami, tovorne osle s tanki in stare bronaste možmarje z letalskimi bombami. Že danes tihotapijo orožje iz Rusije v afganske gore. Razbojniki in banditi bodo nekega dne dali znak za vstajo proti tujemu go~ spodstvu.
In tedaj bo nevarno za Angleže. Zakaj ti divji gorski rodovi ne poznajo strahu ne usmiljenja. Sinovi in vnuki teh boja vajenih mož umirajo zn svobodo z enakim navdušenjem kakor njihovi očetje in dedje. Vsako sredstvo jim je dobro, samo da služi njihovi svobodi — in dostikrat so ta sredstva taka, da se civiliziran zaipad-njak že ob samem imenu zgrozi.
»Res, čisto sem pozabil...«
Drugi poskus.
»Trdno ste torej sklenili, da ne boste med zasliševanjem niti besedice po pravici povedali!« opozori profesor House pacijenta. In potem, ko je študent zaziban v polsen, pridejo vprašanja.
»Kje stanujeta vaša roditelja? Kje ste se rodili? Kaj študirate? Ali ste poročeni?« Deset, dvanajst vsakdanjih vprašanj, ki študent promptno nanje odgovori. Kakor se je pozneje pokazalo, so bili odgovori tečni na las, čeprav se je študent odločil, da ne bo govoril resnice.
»Vtisk imamo,« meni profesor House, »da skopolamin trenutno skali zavest, pusti pa nedotaknjen spomin. Ždi se, da predvsem popolnoma omrtvi domišljijo in nemara ravno z delno ohromitvijo živcev človeku onemogoči laganje.
Zločinci priznavajo
Iz tega razloga smo tudi začeli misliti na to, da postavimo ta spoznanja v službo kriminalistike. Upamo, da smo s tem našli tudi sredstvo — kar je glavno: docela nedolžno sredstvo — da celo najbolj zakrknjene zločince prisilimo k priznanju!
Tako smo skupno z znanim ameriškim kriminalistom polkovnikom Goddardem napravili prve poskuse z zločinci. Uspeh je bil presenetljiv...
Newyorško državno pravdniištvo je samo predlagalo pri treh posebno zakrknjenih zločincih to metodo. Ko so jim po končani »operaciji« prečrtali stenograme, so zločinci pod težo svojih lastnih priznanj — ki se jih niso več spomnili — obnemogli in vnovič vse priznali.
Housovi in Goddardovi poskusi s »priznanji proti volji« — ali gre za prebrisano sleparijo, naključje ali pa za novo pot za izsleditev zločincev?
Pchlici,	h pri
nas še ne pezname
Pri nas vemo samo to, da žive od »preizkušanja« ženske, ki v modnih salonih pomerjajo obleke. Pri enem največjih angleških podjetij za uvažanje čaja pa imajo posebno damo, ki zasluži na mesec tisoč funtov (nad 200.000 dinarjev). Ta dama nima drugega dela, kakor da ves dan pokuša čaj. Na mizi pred njo je» cela vrsta skodelic. Vsake mora malo pokusiti in določi, katera vrsta je in kakšna kakovost. Sadilci čaja podjetja ne morejo nikdar potegniti s slabim blagom, ker ima Miss Sni-der, tako je dami ime, tako občutljiv okus, da takoj začuti vsako razliko v kakovosti.
Uživanje čokolade kot poklic
Pri vseh uvoznikih čaja imajo take uslužbence, ki so navadno med najbolje plačanimi uradniki v podjetju. Toda to se ne godi samo pri trgovcih s čajem. Prav tako pogosto je tudi pri tistih, ki prodajajo kavo, kakao in najbolj pri čokoladi. V vsaki večji tovarni čokolade imajo posebnega strokovnjaka, ki preizkuša maso preden jo vlijejo v ploščice. Pri takem delu stroj odpove. Zanesljiv je edino le človeški okus.
Pisalni stroj Woodstock
Je v Ameriki najbolj iskana znamka. Tudi v Jugoslaviji, zlasti v L ubljnni, jih ie že precej v rabi. Vsi se pohvalno izražajo o njem.
Generulno zastopstvo:
TIPKA, družba z o. z., LJUBLJANA „ GledaliSka ul. 8. - Tel. St. 29-70
Poklicni kadilci
Med tem ko so v doslej omenjenih poklicih zaposlene skoraj same ženske, so preizkuševalci tobaka sami moški. To preizkušanje se začne pri nemešanem surovem tobaku in je čedalje težje, čim bolj se tobak bliža svojemu končnemu okusu. Posamezne vrste cigaret in smotk morajo ostati zmeraj enake. Ker pa se vrši mešanje tobaka v razmeroma majhnih količinah in tudi uvoženi tobak ni vselej enak, je treba mešanice neprestano preizkušati. Uradniki, ki opravljajo to delo, morajo nažgati po vrsti štirideset do petdeset cigaret, nekajkrat potegniti dim in tako ugotoviti, ali je vonj in okus povsod enak.
Še margarino je treba jesti!
Prejšnji poklici so bili prav za prav prijetni. Bolj nerodne so pa preizkušnje umetnega surovega masla ali margarine. Tu jih je trdba še dosti več, da je blago, ki pride na trg, zmeraj enako. Preizkuševalci morajo dati v usta košček margarine, da se na jeziku raztopi, in potem povedati, ali je treba kaj izpremeniti. Poizkusite pojesti brez kruha nekaj dni povrsti po četrt kile surovega masla brez kruha, pa boste dobili vsaj približen pojem, kako prijetna je ta služba.
Slanika je treba ugrizniti v trebuh
Najnapornejši pa je poklic preizkuševalcev slanikov. Marsikomu se bo v prvem trenutku zdelo čudno, da je treba tudi slanike imkušati, toda vendar je tako. Kdor hoče ugotoviti kakovost slanikov, mora slanika ugrizniti v trebuh. Preizkuševalci jih morajo pokusiti po trideset do štirideset po vrsti. Cejuav jim teh grižljajev ni treba pojesti, ni vendar prav nič čudno, da so jx> svojem delu pošteno žejni.
Varčnost
Ruski napisal V. Šiškov
Varčnost prinaša enemu koristi, drugemu pa časih tudi škodo. In nekaterega utegne celo tako daleč pripraviti, da bi ise najrajši obesil. Za primer vam povem kratko zgodbico.
Bilo je v času gladovanja. Mene imajo za umetnika — to se pravi, slikar sem Ln slikam pokrajine. Ko je prišla stiska, pa ni nihče več čufiil potrebe po takšnih slikarijah, v mestih še posebno ne.
Tedaj mi je prisila misel: »Poglej malo po vaseh, Semuškin!« sem si dejal. »Zakaj me bi slikal bogatih kmetov!«
Štiri vasi sem obredel, pa nič opravil, šele v peti ije bilo malo bolje. Tam je prebival znan skopuh, nekdanji trgovec in 'bogat ko Ford.
»Prav,« je rekel, »naslikaj mi vso družino, drugega za drugim. Zakaj rad bi stanoval kakor gospoda: vsi naj vise na zidu, kakor se spodobi, da!«
Zdaj pa se je bilo treba zmeniti za plačilo. Zahteval sem pud* moke in košaro jajec za vsako podobo.
»(Naslikal nas boš, zato dobiš kosilo in večerjo, to ti bo zadosti.«
»To je ,rap,«*sem odvrnil. »Premalo cenite umetnost, prijatelj. Kaj ne veste, da zahteva znameniti slikar Rje-pin tri tisoč zlatih rubljev za eno samo sliko?«
»Pofeašljam se na tvojega Rjepina! On je Rjepin, jaz sem pa Ogurcev. Če nočeš — pa pusti. Poberi svoje stvari in idi svojo pot.«
Tako sem se lotil slikanja starega stiskača. Bilo je vroče ko v peklu, vročina, da je šest psov v vasi steklina pobrala. Postavil sem skopuha pred vrata na solnce in mu zapovedal, naj si obleče kožuh in se pokrije s kožu-hovinasto kučmo.
»Čemu! Naslikaj me v rdeči srajci z uro v žepu!«
»Ne,« sem rekel, »v kožuhu boste častitijivejši in bogatejši. Vsi dostojanstveniki se dado slikati v kožuhu.«
Sedi pred menoj in sopiha, pot mu lije v potokih čez obraz; (jaz pa sem se udobno spravil v hladno senco. Gledam ga, gledam, kako puha: de-bel je bil in rejen, lopov stari!
»Zakaj pa ne rišeš, slikar?«
»Ker študiram vaš obraz; veličastno fiziognomijo imate, kakor vojskovodja.«
Pogladil si je brado in se napravil še bolj dostojanstvenega.
»Ne, Mitri j Titič,« sem dejal, »premikati se pa ne smete.«
»Kaj? ... Ne smem?... Če me je pa stenica uklala!«
»Tudi govoriti ne smete, še s trepalnicami treniti ne. Drugače boste imeli pretegnjen obraz, kakor izpovi-tek. Bodite mirni, zdaj začnem.«
In začel sem vleči is čopičem. •
Tedaj mu je sedla muha na nos. Poškilil je proti njej, zavihal nos, in kar videl sem, kako v srcu psuje muho; najrajši bi jo živo požrl, pa ni smel.
>Ne menite se zanjo,« sem rekel, »nekaj časa bo plezala po vas, potem bo pa odletela. Drugače si pokvarite portret in bi moral iznova začeti.«
Videl sem, kako je prav malo zategnil ustnice in pihnil iz levega ko-
* Pud je ruska utežna mera in ima 16-38 k«.
ta ust proti muhi. In muha, ki je občutljiva in ne prenese vetra, je splezala na desno oko. Kmet je zamežikal ir krepko udaril s šako. Muha je izpustila življenje.
»Zdaj pa imamo,« sem rekel, »portret je pokvarjen. Zdaj morava spet od začetka.«
»Gospod slikar,« je poprosil, »ali ne bi šlo v senci? Peklensko je vroče in oči me pečejo, ko moram gledati v solnoe.«
»Ne, ne,« sem rekel, »samo pri miru bodite!«
Čez tri ure sem napravil premor. Kmet je stekel naravnost v iribnjak
—	kučmo je med potoma zadegal proč, kožuh pa je vrgel na tla.
»Poberi ga, Miško!« Ne meneč se za ženske, se je slekel in se potapljal v vodo kakor morski pes, zmerom iz-nova in izmova in meketal od naslade.
Ko se je nekoliko popravil, je bilo ■čas za kos'!o. Jedel sem in si mislil: »Ti bom že dal pravi nauk o varčnosti, da ga nikoli več ne pozabiš.«
»Ali boš dosti zahteval, slikar, če me boš slikal brez kučme?« je vprašal Ogurčev.
»Dva puda, nič manj. Zakaj moral bi začeti od kraja.«
»(Malo prej pa si zahteval samo enega!«
»Ceneje ko za dva puda ne morem. S kučmo stane en pud. Če vam ni prav, pa zdravi ostanite. Jaz sem zelo imeniten slikar: naslikal sem vse velike kneze, dva metropolita, Ras-putina...«
»Slika mi je močno všeč,« je rekel Ogurccv. »In proč te ne pustim. Če bi ti šinilo v glavo, da mi pobegneš, pridem s konjem pote, če si tak imenitnik. Naj bo — pa me nariši brez kučme.«
Po kosilu je kmet popil osem kozarcev čaja, si oblekel kožuh, se prekrižal in šel ven.
»iNaj te hudič vzame... Idivak
Vročina je še bolj pripekala. Kmet je šel k stolu kakor pod vislice. Za deset jajec sem mu dovolil, da je smel govoriti. Govoril je in govoril, klepetal in klepetal in pot mu je v curkih lil z obraza: zakaj kožuh je bil iz volčje kože, dober in gorak je bil, on sam pa je bil, kakor smo že povedali, zelo zajetnega života.
»Ali se potim \... 'Le v škornjah čutim vodo.«
»(Nič hudega,« sem odgovoril, »le potrpežljivo. Tudi veliki kneza so se potili.«
Čez četrt ure je začel krvaveti iz nosa. Čez dve mri je nenadoma prebledel in zaječal: »(Požirek vode...« Nato se je zgrudil na tla.
Ravno sem bil z glavo pri koncu. Podobnost je bila presenetljiva, še sam sem se čudil.
Drugi dan se je kmet malo opomogel in je rekel:
»Imenitno si zadel obraz. To me veseli. Kaj bi zahteval, da me naslikaš brez kožuha?«
>To bo drago,« sem rekel. »Pet pudov.«
Mislil sem, da bo podivjal, in malo je manjkalo, da mi ni dal klofute. Pa se je premislil; šel je k svoji ženi v hišo, nekaj z njo šepetal in se potem spet vrnil.
»Slikaj, lopov!«
jSchichtov
RADION
pere sam!
e/lliicno A 'peiačo in ^tlačenje peufa je poAlab.oilveč.
Zahteval sem plačilo na roko, postavil debeluha v senco — v rdeči srajci, z uro in kolajno — in se vneto spravil na delo.
Pri slikanju sem mu pripovedoval: »Eden izmed velikih knezov mi je sedel samo v spodnjih hlačah. To je bilo seveda zelo drago...«
Naposled se j® vse srečno končalo. Ostal sem pri kmetu dva meseca in
si zaslužil lepo zalogo -moke, pa tudi denarja.
Ko sem se poslavljal, je kmet vstal in rekel: »Lopov si pa le... Dobro si me oskubel.«
Odgovoril sem mu: »Drugič ne bodite tako pohlepni... Saj ste bogati.«
Doma pa sem odkril, da mi je bil prekleti stiskač iz same varčnosti primešal lepo mero peska med moko.
HUMOR
Izpred sodišča
Pred sodnikom je stal potepuh z veliko črno brado. Sodnik je preletel akte, nato pa se je obrnil k obtožencu:
»Sodeč po vsem tem mora biti vaša vest prav tako črna kakor vaša brada.«
Potepuh pa se ni dal: »Če merite vest po bradi, potem, gospod sodnik,
vi	sploh vesti nimate!«
*
Neka inozemka, ki ni dobro razumela slovenščine, se je morala pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvine zlate ure. Toda sodišče ni moglo verjeti, da bi jo bila ona ukradi^, in jo je oprostilo.
»Oproščeni ste,« ji je rekel sodnik.
»Kaj to pomeni?«
»To pomeni, da se je sodišče prepričalo, da ste nedolžni.«
»Ali to pomeni, da uro lahko obdržim?«
*
Zagovornik: »Naposled bi vas prosil, da upoštevate, da gre pri obtožencu samo za nedolžen vlom.«
Obtoženec (užaljeno):	»Protesti-
ram! Tako nedolžna pa stvar le ni bila!«
Ameriška
»Pri nas v Detroitu«, pravi Američan, »napravimo avtomobil v šestih minutah.«
»To ni še nič«, odgovori drugi. »Pri nas v Washingtonu smo zadnjič začeli delati neki avto točno ob dveh — šest minut nato je že dva pešca do smrti povozil.«
Mina je porabna
Gospa (novi služkinji):	»Mina,
drevi bo pri nas ples in pričukujem od vas, da se boste porabilo izkazali!«
Mina: »Bom, milostljiva, samo teh novih plesov pa še ne poznam!«
Nedolžno
Na dijaškem plesu se je dijak krčevito tnfel, kako bi svojo »damo« zabaval. Takrat mu je obvisel po-
gled na uri: kazala je ravno deset. Ves vesel, da je našel nekaj, o čemer .lahko vsaj par besed pove, je olajšan zašepetal:
»Ob tem času, gospodična, bi morala biti prav za prav že v postelji!«
. Zato!
Slikarja N. so vprašali, kako da zna napraviti tako lepe slike, otroke pa ima tako grde.
»Nič čudnega,« odgovori slikar, »ko pa slikam podnevi!«
Prijazno
Gospod sedi v tramvaju in opazuje dečka, ki vztrajno vrta po nosu. Ko naposled izstopi in vidi, da je dečko še zmerom s tem zaposlen, mu reče:
»Kadar prideš na vrh, mi pošlji kakšno razglednico!«
\
Mali oglas
»Mlada dama z dobro idočo trgovino s čevlji išče upeljanega operaterja kurjih očes v svrho ženitve.«
Težak porod
Profesor izprašuje kandidata medicine o pomoči pri porodu. Študent jecljajo nekaj pripoveduje o porodnih kleščah, pa mu kmalu zmanjka.
»Ali ste končali ?« vpraša profesor.
Kandidat pritrdi.
»Ne,« meni profesor ironično, »vsega še niste povedali. Vzemite še enkrat v roke klešče, ki ste z njimi tako uspešno drezali na vse strani, in lopnite z njimi očeta po glavi — potem boste srečno iztrebili vso rodbino.«
Nagrobni kamen
»Tu počiva v miru Janez Neroda. Njegovo življenje je bilo lep sen. Na žalost je bil prekratek.«
'Dvoumno
V	izložbenem oknu neke vinske trgovine smo zadnjič videli lepak s temile napisom:
»Danes zaradi krsta zaprto.«
Zlobno
»Moj razum je moje imetje.«
»Siromaštvo ni sramotno.«
Naš 3. veliki nagradni natečaj
18.500
je naša 1. nagrada. — Kot 2. nagrado Vam damo
Singerjev šivalni stroj za 5800 Din
Razen tega lahko dobite kolo, gramofon in še 900 drugih dragocenih nagrad,
če rešite skrivalnico in obnovite naročnino.
Pogoji,
pod katerimi lahko tekmujete za nagrade
Da si pridobite pravico do tekmovanja za našo nagrade, morate izpolniti samo dva lahka pogoja:
1. poravnati čim prej 40 Din za polletno naročnino vnaprej na »Družinski Tednik Romanc. Kdor je z naročnino v zaostanku, mora seveda poravnati tudi la zaostanek.
2. poslati fini prej pravilno rešitev skrivalnice.
Najskrajnejši rok za skrivalnico ie
1. december t. I., za poravnanje naročni-ne pa 8. december t- 1- V Vašem interesu pa Vam svetujemo, da ne odlašate do zadnjega, ker potem ne utegnete več reklamirati. — če nimate položnice, pišite ponjo!
Če izpolnite navedena pogoja. Vas naša uprava takoj vpiše v seznam tekmovalcev za nagrade in dobile tekočo številko, ki pride na dan žrebanja v žaro.
Vsak naš naročnik, ld gori navedena 2 pogoja izpolni, pa si lahko zveča verjetnost, da dobi 1. nagrado, s tem da dobi več številk, ki bodo tekmovale za nagrade. V ta namen mu je treba samo pridobiti 1 ali več novih naročnikov, ki morajo poravnati polletno naročnino (40 dinarjev) in poslati rešeno skrivalnico. Za vsakega takega novega naročnika dobi stari naročnik novo številko: s tem si podvoji, potroji ali celo počvetori verjetnost, da mu bo žreb prisodil prvo nagrado. Razume se, da ima tudi novi naročnik pravico do tekmovanja, če izpolni oba pogoja. Priporočamo Vam tedaj, da se poslužite na tej strani spodaj natisnjenega kupona: izrezite ga, izpolnite in pošljite na našo upravo!
Pripominjamo, da je pri prejšnjem nagradnem natečaju več naših starih naročnikov prišlo do lepili nagrad ravno zato, ker so tekmovali z več številkami — to pa zato, ker so pridobili več novih naročnikov.
Naročniki, ki bodo tekmovali za naše nagrade, bodo morda hoteli vedeti, katero številko imajo. Naša uprava jih bo rade volje obvestila, toda samo pod pogojem, da prilože 3 Din v znamkah za poštnino in manipulacijske troske. To ie povsem razumljivo, zakaj pri tako velikih in bogatih nagradah moramo še posebno paziti, da ne obremenimo že tako dovolj zaposlene uprave še z novim neplodnim delom in prevelikimi stroški.
Da cenj. naročnike zu božič čim bolj razveselimo, smo sklenili določiti kot dan žrebanja 18. december t. 1. Žrebanje se bo vršilo javno in bodo to pot razdeljene vse nagrade brez izjeme, a seveda samo med tiste izžrebane naročnike, ki bodo polletno naročnino v redu poravnali in plačali tudi morebitni zaostanek. — Podrobnosti glede kraja žrebanja i. dr. objavimo o pravem času.
Še enkrat Vns opozarjamo, da je v Vašem lastnem interesu, da čim prej pošljete rešeno skrivalnico in nakažete naročnino,
Naše nagrade
1.	nagrada
je zbudila našo pozornost na jesenskem ljubljanskem velesejmu. V oddelku za pohištvo, kjer se je ustavljalo največ obiskovalcev, smo videli prekrasno spalnico iz kavkaškega oreha, ki jo je razstavila znana domača mizarska tvrdka D. Laucoš iz Wolfovc ulice v Ljubljani. Ta spalnica je zbudila ne samo pri nas nego tudi pri ostalih gledalcih splošno priznanje, tako zaradi nenavadno okusne in dragocene izdelave, kakor tudi zaradi prvovrstne kakovosti materijala, ki mu je priznan arhitekt dal vse lepote forme.
Zamislite se ‘v to idealno spalnico: pred Vašimi očmi se razprostira udobna in prekrasna postelja 140 cm široka in 200 cm dolga, izdelana iz žlahtnega kavkaškega oreha in sijoča v blesku poli-ture. Potem se Vam oči ustavijo na tridelni omari, prostorni in praktični, pa hkrati okusni in solidni. Potem uzrete 2 nočni omarici, psiho z zrcalom, mizico,
2	naslanjača in 1 stolček. Z uživanjem smo gledali to lepoto na velesejmu in zato si lahko mislimo, koliko veselja in radosti bo imel tisti, čigar last bo.
.Spalnica predstavlja dovršeno eleganco. višek udobstva in modernega okusa; saj pa tudi stane
18.500 Din!
Ta spalnica kot naša prva nagrada je naš ponos.
2.	nagrada
je to pot Singerjev šivalni stroj (iti K 4. Tak stroj smo pri našem prvem nagradnem natečaju razpisali kot prvo nagrado, in smo ga hoteli tudi zdaj uvrstiti med dragocena darila. Zakaj Singer 60 K 4 je eden izmed najmodernejših in najpopolnejših šivalnih strojev, kar si jih more zaželeti vestna in skrbna gospodinja. Z njim lahko šivate, vezete, krpate in prikrojujete. Pogrezljiv je, ima 3 predale iu znano Singerjevo električno svetiljko. Izdelan je iz finega lesa in bo služil v okras tudi najelegantnejšemu stanovanju. Vreden je	^
in je v dobrem gospodinjstvu nenadomestljiv.
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
je kompletna garnitura kuhinjske posode, dobro emajlirana in kras vsake kuhinje. Katera gospodinja si je ne bi želela V Mlada, ki bi se drugače morda morala odločiti za cenejšo — starejša pa za izpopolnitev stare, že izrabljene posode.
Vrednost te posode je 800 Din.
6. nagrada
je kompletna porcelanska jedilna garnitura za 6 oseb. Ima 26 delov: skledo za juho, 6 globokih, 6 plitvih in 6 desertnih krožnikov, 1 velik okrogel krožnik za prikuho, 1 štirioglatega za solato in 1 podolgovatega za pečenko, potem 1 velik krožnik za pecivo, posodo za omako in solnjak. Garnitura je iz prvovrstnega belega porcelana z zlatim robom in jo je veselje pogledati. — Vrednost 600 Din.
7. nagrada
V	želji, da postrežemo naročnikom našega lista s praktičnimi stvarmi, smo sklenili podariti še 1 kompleten jedilni servis za 6 oseb. Tudi ta ima 26 delov kakor prejšnji. Izdelan je iz finega porcelana z vijoličastim okrasjem. — Vrednost 550 Din.
8. nagrada
je kompletna 29 delna garnitura za pijače iz prvovrstnega brušenega stekla in vsebuje 7>o 6 čaš za vodo, kozarcev za pivo. kelihov za vino, kozarčkov za liker,
3	steklenice in 2 vrča. Tudi ta nagrada bo v okras in korist vsakemu gospodinjstvu. — Vrednost 500 Din.
Za 9. nagrado podarimo lepo porcelansko garnituro zn umivanje. Vredna ie 450 Din.
10. nagrada je kompletna porcelanska garnitura iz 16 delov za dišave, vsakdanja potrebščina v gospodinjstvu. Vredna je 350 Din.
Skrivalnica
V	spodnji sliki je skrit slon, ki ga morate poiskati. Ko ga odkrijete, prevlecite s svinčnikom ali pa s črnilom njegove obrise, napišite pod sliko jasno in razločno svoje ime in naslov in pošljite vse skupaj v odprti kuverti, frankirani z znamko za 25 par, na upravo »Družinskega Tednika Romana«, Ljubljana, Dunajska c. 29/1, poštni predal št. 345.
Nefrankirane ali premalo frankirane pošiljke bo uprava zavrnila.
Pošiljam Vam rešitev skrivalnice, objavljene v Vašem velikem nagradnem natečaju. Obenem nakazujem lA letno naročnino ter Vas prosim, da me vpišete v seznam tekmovalcev za nagrade ter mi kot naročniku pošiljate Vaš list.
Ime
Kraj
Pošta
Tu odstrizite!
I 11. nagrada. Prav tako kakor za servise smo se odločili tudi še za kompletno garnituro za pijače iz 29 delov, iz dobrega stekla z lepimi vzorci. Vrednost 350 Din.
Nadaljnjih 5 nagrad so kompletne serije vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« 1. 1929, 1930 in 1931. Vrednost vsake serije 215 Din, skupna vrednost 1075 Din.
Nadaljnji nagradi sta 2 garnituri 9 delnih čajnih servisov v lični izdelavi. Vsak je vreden 200 Din, skupna vrednost 400 Din.
Potem je 15 nagrad v blagu za damske obleke. Vsaka nagrada je 5 metrov umetne svile, vrednih 150 Din, skupna vrednost 2250 Din.
Da bodo naše nagrade v servisih kompletne. podarimo še 1 osemdelno garnituro za črno kavo, vredno 150 Din.
Nadalje podarimo naročnikom 10 vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« 1. 1930. Skupna vrednost 900 Din.
10 naših naročnikov bo 1 leto brezplačno dobivalo naš list. S tem podarimo 10 lepih daril v vrednosti 800 Din.
Nadaljnjih 100 nagrad so po 1 originalna fotografija največjih filmskih umetnikov na »Hochglanz«-papirju v velikosti 21X 26 cm. kakršne se v trgovinah ne dobe. Vrednost posamezne slike 40 Din, skunaj 4000 Din.
80 nagrad po 10 umetniških razglednic priljubljenih filmskih igralcev po 15 Din, skupna vrednost 1200 Din.
In naposled 700 zanimivih leposlovnih knjig po 12 Din, vrednih 8.400 Din.
Tu odstrizite!
Kupon
je prvovrstno moško ali žensko kolo. Tudi to pot nismo hoteli prezreti prilike, da podelimo kot eno izmed večjih nagrad kolo. Število kolesarjev v Sloveniji od leta do leta rase in njegova praktična porabnost nas je pripravila do tega. da smo ga uvrstili med naše nagrade. Želimo ga takemu naročniku ali naročnici, ki ji bo krajšalo dolgo pot v službo in domov. — Vrednost 1.900 Din.
Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zanj nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.39$. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vas prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo skrivalnico, meni pa da razen že poslane priznate še eno številko, leakor ste to obljubili.
Moj naslov:
Ime ..... Poklic.... Kraj .... Pošta
Novi naročnik
Ime
Poklic.... Kraj . Pošta
naj Vam prinese v hišo godbo in pesmi: zanjo smo izbrali eleganten gramofon v obliki kovčega. Ima zelo prijeten zvok in Vam bo v veselje in prijetno zabavo,
—	Vrednost 1.500 Din.
Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Dunajska cesta 2911., poštni predal $45, in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter napišite ^.Tiskovina*. To velja samo tedaj, če nič drugega ne napišete kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frankirati z 1’50 Din.
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MIC H EL ZEVACO
47. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 26 nadaljevanj, priobčenih v št. 12. do 43. »Druž. Tednika«, nismo ponatisnili in se dobe le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 80 Din. Denar je treba poslati vnaprej. _____
In Guido Gennaro se je priklonil pred zrcalom do tal. Ko se je zravnal, je pogledal okoli sebe, kakor bi ga bilo res začudilo, da mu dož ne odgovori.
Zasmejal se je na glas in si pomel roke.
»Tako,« je vzkliknil, »tak bo moj govor, ki ga bom v kratkem povedal mojstru Foscariju, po milosti hudičevi dožu beneškemu. V kratkem!... Kdo ve? Nemara že jutri!... Zdaj pa na delo!... Ta Roland, se mi zdi, je lisjak. Če bi bil policijski šef, bi najbrž ne zaostajal dosti za menoj. Toda jaz sem še zmerom močnejši od njega. Zakaj jaz vem, kaj on hoče, on pa za mene ne ve! Domišlja si, da Leonore nič več ne ljubi, toda jaz vidim v vseh njegovih dejanjih dokaze te ljubezni. On je prepričan, da ne pojde več na Olivolski otok, iaz pa vem, da se bo prej ali slej spet vrnil tja! Ah! Lepa Leonora, ki nam je zapovedala, da se moramo umekniti! Zakaj? Le zakaj?... O, Roland, lepi sinji ptič, še se boš vrnil v gnezdo, jaz ti to prerokujem... v gnezdo,
v	kletko! Dajmo, oglejmo si to kletko!...«
Kakor vidimo, je Guido Gennaro za policijskega šefa dovolj umno mcdroval.
Spet si je pomel roke — najbrž je bila taka njegova navada — potlej pa se je še enkrat pogledal v zrcalo, ugotovil, da je docela izpreme-njen, nato pa je odšel in krenil proti Olivolske-mu otoku. Toda ni šel naravnost. Po svoji navadi je pogledal mimo grede v dveh ali treh beznicah in se naposled ustavil v" »Zlatem sidru«.
Mojster Bartolo Enooki ga je prvi mah spoznal, vkljub njegovi preobleki. S širokim režajem je stopil k njemu, da so se pokazali njegovi ostri zobje. Bilo je, kakor bi bil šakal zagledal tigra in se mu hotel pokloniti.
»Imaš kaj novic? je vprašal policijski šef.
»In še kakšne, gospod Gennaro!«
»Da čujemo...«
»Strašni Soalabrlno, desna rolka Rolanda Candiana, tisti ki je, pravijo, z enim samim sunkom svoje sake podrl Most vzdihov...«
»Nu, dogovori vendar!«
»Mrtev!«
Policijskemu šefu so se zabliskale oči.
»Če je to res, Bartolo, si zaslužil s to vestjo deset zlatnikov. Ali me nisi nalagal?
»Saj sem ga sam ubil!«
»Ti!«
»Da, jaz! Prišel je k meni. Kaj sem hotel? Napravil sem, da je zaspal in da... se ni več zbudil!«
-Bartolo, oglasi se jutri zjutraj pri meni; ljudje, ki znajo tako zvesto služiti, so vredni nagrade.«
»A to ni edina novica; Sandri go...«
Ne govori o njem; odveč je.'
Tak ste ga dobili?«
Ne! On nas je dobil... postal je poročnik.
Guido Gennaro je pustil Enookega, ki je od neizmerne osuplosti pozabil zapreti usta, in planil ven; bolj kakor kdajkoli so morale njegove dlani okusiti veselje, ki je prekipevalo v njem.
»Scalabrino mrtev!« je godrnjal sam pri sebi, »bogme, to je bilo mojstrsko! Roland, Roland, imam te!...«
Bilo je že skoraj ob desetih zvečer, ko je policijski šef prišel v bližino Olivolskega otoka. Tedaj je postal oprezne jši; zadržal je korak in se jel v temi tipati naprej.
Tako je prišel do zidu, ki je obdajal Dando-lov vrt.
Nekaj trenutkov nato je bil na vrtu. Pri odskoku ž zidu se ni čulo niti toliko, kakor če bi padel suh list z drevesa.
Guido Gennaro je ostal kakih deset minut na kraju, kamor je priletel, in zadrževal dih; noč je bila temna in neprodirna, zato je zaprl oči in združil vse svoje inkvizitorske misli v sluh.
Od nikoder se ni čulo nič sumljivega.
Tedaj se je počasi zravnal.
»Dvoje je mogoče,« je pomislil. »Ali je Roland tu, potem skočim po deset mož, in takrat bo moj, živ ali mrtev. Ali pa ga ni, in tedaj dobim samo Filipa. S tem starim lisjakom bi se že zdavnaj rad srečal. Kdo ve, mogoče mi še prav pride. Naprej...':
In Gennaro se je jel plaziti skozi grmičevje proti hiši.
Sredi vrta se je nenadoma ustavil; zagledal je bil hišo. In skozi špranjo med oknicami v pritličju je prihajal droben pramen svetlobe.
Šefu policije je začelo glasneje utripati srce.
»Luč ob tej uri!... Stari hišnik sam gotovo ne bo bedel!... Kdo je pri njem?... Oh, zakaj ne morem videti skozi zid, zakaj ne morem uzreti človeka, ki je pri njem!... In vendar ga moram videti!... Naprej!...«
Spet se je spustil na tla in se začel neslišno plaziti proti hiši.
Kmalu nato je bil pri njej.
Toda videti ni mogel ničesar.
Zato je Gennaro tem bolj napel ušesa.
Klečeč na kolenih kraj oknice v pritličju, pritiskaje uho k špranji, od koder je prihajal žarek, negiben kakor kip, je šef beneške policije čakal in stregel na glasove, ki bi mogli priti iz hiše: kdor bi ga videl tiste trenutke, mu ne bi mogel odreči občudovanja. To ni bil več človek, bil je utelešena policija, ki preži na svoj plen.
Tako je minilo pet minut.
Tedaj se je jel Gennaro počasi odmikati.
Če bi ga takrat kdo videl, bi mu kri olede-nela od groze. Strašen režaj mu je pačil obraz, ko se je zdaj še oprezneje zadenski plazil čez vrt.
Poslednje besede, ki jih je bil prestregel, so bile namreč tele;
»Visokost, ali boste tu prenočili?«
»Da, Filip. Truden sem in potreben počitka; morda ga tu najdem.«
Gennaro je spoznal oba glasova.
Prvi je bil glas starega Filipa, drugi pa je bil Rolandov.
Vsak drugi bi se bil izdal s prenagljeno kretnjo.
Toda Gennaro. ki je potreboval četrt ure, da se je priplazil do hiše, je rabil za isto pot nazaj cele pol ure.
Pred zidom se je zravnal.
Šele zdaj, ko je videl, da mu ne grozi več nikaka nevarnost, se je upal komaj slišno zamrmrati, drgečoč od neizrekljivega veselja:
»Imam ga!«
Tisti mah je vstala kraj njega senca in težka roka se je spustila na njegovo ramo.
Gennaro ni vztrepetal, tudi kriknil ni.
Vse njegove misli so se zlile v eno samo:
Otresti se mora napadalca, naj bo kdorkoli, otresti se ga mora neslišno!
Neznančeva roka mu je zdrknila z rame na levo laket in se je oklenila kakor primež.
Gennaro je segel za pas po bodalo.
Toda izdreti ga ni utegnil.
Zakaj druga neznančeva roka se je spustila na njegovo desno laket.
Šef policije je videl, da se ne more niti ge-
niti.
Toda hladnokrvnost ga ni zapustila. S tihim glasom, ki ni niti najmanj trepetal, je rekel:
»Tisoč zlatnikov, če me spustiš!«
Namesto odgovora je neznanec še silneje sklenil svoje železne roke, da so se prsti zajedli
v	meso.
Zdajci je šef policije začutil, da mu je zmanjkalo tal pod nogami.
Strašni neznanec ga je dvignil v zrak! In nato je jel tiho in nemo stopati proti hiši.
Še enkrat se je Gennaro skušal otresti železnega objema.
Toda železni prsti so se še huje zagrizli v njegove lehti. Šef policije se ni mogel več premagati: krik bolečine se mu je utrgal iz ust.
Neznanec je, noseč Gennara, ki se zdaj ni več upiral, naglo krenil čez vrt, prišel do hiše in sunil z nogo. Prihodnji trenutek so se vrata odprla in v svitu luči je Gennaro spoznal svojega skrivnostnega in neusmiljenega nasprotnika.
»Scalabrino!« je zamrmral z glasom, ki se je dušil od osuplosti; toda groze ni bilo čuti v njem.
Zakaj Guido Gennaro, šef beneške policije, je bil računarski duh, to se pravi, porabil je vsako priložnost za študiranje in razčlenjanje okoliščin v elemente, da je potem iz njih koval svojo korist.
V	grozi je kos divje poezije. Guido Gennaro pa je bil živo nasprotje poezije.
Bil je duh, ki ni utegnil posvečati časa utripanju duše. Še umirajoč bi prisluškoval, stregel na besede, tehtal in računal.
Zato se je zadovoljil s samo ugotovitvijo, da je Bartolo Enooki lagal, ko mu je rekel, da je Šcalabrina ubil.
Orjak je odložil šefa policije v pritlični sobi, ki jo bralci že poznajo: v njej je bila, kakor se morda še spomnijo, nekdanja Dandolova obed-nica.
Tam sta sedela Roland Candiano in stari Filip.
Gennaro, ki ga zdaj niso več uklepale železne klešče Scalabrinovih pesti, si je jel drgniti razbolele lehti.
»Smrt božja, prijatelj,« je vzkliknil s smehom, ki ni bil videti ponarejen, »moram vam čestitati za jeklene klešče, ki vam služijo za roke.«
Roland je vprašujoč pogledal Šcalabrina.
»Stvar je bila na moč enostavna,' je menil orjak. »Ko sem pred eno uro šel, se mi je zahotelo pogledati okoli zidu, ali je vse v redu. Tedaj sem videl gospoda, kako je skočil na vrt. Skočil sem še jaz in se korak za korakom plazil za njim. Ko se je hotel po isti poti spet vrniti, pa sem ga prijel.«
»Hudiča! je vzkliknil šef policije z glasom neprikritega občudovanja, 'fcaj se je res tako odigralo?«
»Menda! Drugače vendar ne bi bili tu!«
»Moram vam čestitati. Nikoli ne bi mislil, da je človek na svetu, ki bi me mogel zalezovati, ne da bi mi ga izdale moje oči, useša ali nos.«
»Kdo ste?« je vprašal Roland.
»Ubog gondol jer, ki se priporoča vaši velikodušnosti. V vaši oblasti sem, gospod: lahko me izročite biričem, in potem sem izgubljen. Dve leti ali celo pet let ne bom videl nebeškega solnca...«
»Po kai ste prišli sem? Govorite odkrito; nisem človek, ki bi kogarkoli izročil biričem.«
Naj se je znal Gennaro še tako obvladati, njegove roke so vendarle trznile, kakor bi si jih hotel pometi; toda na srečo ga je bolečina usta-
vila.	.
»Lepo,« si je mislil. »Stvar se bistri. Dal mi bo novec in me spustil. Čez pol ure pa se vrnem... da mu ga vrnem.«
Gennaro je pobesil glavo, kakor bi ga bilo sram priznati svoj greh.
»Nu?« je mehko silil Roland, »govorite m pazite, da poveste po resnici...
Ta resnica je trda, gospod, in me je tem bolj sram, ker ste mi obljubili, da me ne boste izrofili.<
»Izpolnil bom svojo obljubo, če se mi odkrito izpoveš. Toda premisli dobro, kaj zineš; prost boš le pod tem pogojem. Če boš lagal, se ne bom čutil vezanega na nobeno obljubo.
»Naj bo! Povem vam vse po resnici. Zadnje čase mi gre posel slabo.«
»Gondoljerski posel?
Gennaro se je zasmejal.
»Sami veste, gospod, da nisem gondoljer. Čolnar sem samo na videz in vaše oči so preostre, da ne bi bile že opazile, da sem preoblečen. Razen tega sem se malo prej pohvalil, dame še nihče nikoli ni dobil... izvzemši tegale dične-ga tovariša,« je pokazal na Scalabrina. »Ne, ne, moje delo ni v tem, da bi potiskal gondole po kanalih in smrčal cele popoldneve po nabrežjih... Tako počno lenuhi, mar ne, gospod? :
»Kaj pa potem počneš?
. Gotovo ste že ugenili: ponoči se plazim v slabo zaprte hiše in jih malo preiščem, ne da bi koga zbudil, potem pa se vljudno spet odpravim. Take obiske delam samo v hišah, ki si jih je vredno ogledati, in moje občudovanje za stvari, ki jih vidim, je dostikrat tolikšno, da redko kdaj odidem, ne da bi si katere vzel za spomin, denimo kakšno dragotinico ali srebrnino, ali pa tudi vrečico, napolnjeno s kolajnami, ki jim pravijo zlatniki in srebrniki. Ne morete si misliti, gospod, kako rad imam take kolajne...
Roland si je podprl brado z roko in čudno resno pogledal Gennara.
»Lepo!« si je rekel šef policije, »zdaj mi bo napravil majhno pridigo o čednostnem življenju; upajmo, da ne bo predolga!«
»SkTaika,« je rekel Roland, »vaš poklic je poklic tatu?«
»Na žalost! Kaj hočem: nekaj moram početi, da se preživim. Toda kakor sem vam že reke', gospod, zadnje čase gredo posli slabo. Nikjer ni več spodobnih grižljajev, povsod sama beda. Tako sem nocoj žalostno in čemerno kolovratil po mestu, ko sem zagledal tole hišo. Skočil sem čez zid, priplazil se bliže, začul govorjenje, zagledal luč in se razočaran spet odpravil, od koder sem prišel. Ravno sem se hotel zavihteti čez zid, sam pri sebi odločen, da se jutri spet vrnem — vidite, da sem odkrit — ko sem začutil, da so me uklenile klešče tegale nemilega gospoda... Zdaj veste vse, gospod.«
Roland je, kakor smo že rekli, resno poslušal to zgodbo, in ni Gennaru z ničimer pokazal, da bi bil dobil neugoden vtisk o njem.
Zato šef beneške policije tudi ni kaj vznemirjen čakal njegovega odgovora.
'Poznal je Rolandov značaj in to mu je dalo gotovost, ki je ne bi imel pred nobenim svojih biričev.
Zdajci se je začul z vrta tih žvižg. Roland in Scalabrino sta vztrepetala. Gennaro je napel ušesa.
Tedaj je Roland vstal, stopil proti vratom in s pokojnim gla-ffm dejal:
»Scalabrino, dokler se ne vrnem, dobro pazi na gospoda Gnida Gennara, šefa beneške policije, ki nas je počastil s svojim obiskom.
To rekši ie šel, Gennaro pa je od silne osuplosti obstal kakor od strele zadet.
Ko je bil na vrtu, ie Roland zavil proti cedri. Tam je ponovil žvižg, ki ga je bil malo prej čul. Skoraj isti mah se je pojavila kraj njega senca in moški glas je rekel:
»Visokost, nocoj. '
■Ali nas boš lahko vodil?
»Da, Visokost, zanesite se.
Roland se je vrnil v hišo.
»Gospod,: se je mrzlo obrnil na Gennara, »moj jetnik ste.«
Policijski šef je teh nekaj minut mrzlično napenjal možgane, iščoč izhoda iz zagate, ki je bil vanjo zašel.
Toda to pot — prvič v življenju — izhoda ni videl nikjer.
Položaj je postajal strašen.
Moj jetnik ste, je povzel Roland. »Sklenil sem, da bom z vami enako ravnal, kakor bi bili
vi	ravnali z menoj, da me je nesreča vrgla v vaše roke,«
Ne bom se več pretvarjal,« je tedaj rekel Guido Gennaro. Res sem to, kar ste rekli. Zato
3&. 3.1M) 10-	5**
LJUBLJANA CELJE MARIBOR Gledališka 4 Aškerčeva 3 Slovenska 18
vas ne vprašam ničesar drugega kakor samo to, kaj mislite z menoj napraviti?«
Šefu policije se je vrnila hladnokrvnost. Odločil se je, da se bo branil ped za pedjo.
Izgubljen sem,« je premišljal, »toda kot strahopetec ne maram poginiti. Pokažimo temu človeku, da sem mu vreden nasprotnik.«
Bralci bodo priznali, da človeku, ki je bil v tako strašnih okoliščinah zmožen misliti in računati s tolikšno hitrostjo, ne manjka poguma.
»Kaj bi bili storili z menoj, če bi me bili dobili v pest? je vprašal Roland.
»Izročil bi vas sodišču. Tam bi se moja naloga končala.«
»In kaj bi napravilo sodišče?«
»Oddalo bi vas krvniku, : je smelo odgovoril Gennaro.
In kaj bi napravil krvnik?«
Odsekal bi vam glavo, ali pa bi se zadovoljil' s tem, da vam iztekne oči. Mislim pa, da bi ostali brez glave. Dodam še to, da to pot stvar ne bi bila odgodena. Če bi vas zdajle zgrabil, bi vas še nocoj sodili, in že jutri zjutraj bi bilo postavljeno morišče.«
Guido Gennaro si je namenoma izbral ta brutalni način govorjenja; po vsem, kar je vedel o Rolandu in njegovem značaju, je bil prepričan, da bo na ta način napravil najsilnejši vtisk nanj.
Ko je dogovoril, je željno opazoval Rolandov obraz, nadejajoč se, da bo na njem prestregel sledove groze, ki jih je pričakoval.
Toda Rolandov nepredirni obraz je bil tako leden, da je šef policije odvrnil pogled; začutil je, da mu je vstal na tilniku prvi drget smrtne tesnobe.
»Izgubljen sem!« je v drugo ponovil sam pri sebi.
Toda to pot ni našel več misli, ki bi mu vrnila pogum. Nemo je čakal besede iz Rolandovih ust.
Ta minuta tišine je bila strahotna.
Roland je s pozornim očesom sledil prehodu, ki se je izražal v Gennarovih očeh: od smelosti v samozavest, od samozavesti v negotovost, od negotovosti v strah.
Ko je bil jetnik tako daleč, je povzel:
»Guido Gennaro, prišli ste, da me zgrabite, čeprav vam nikoli nisem storil nič zlega. :
Hotel sem rešiti državo; to je bila moja dolžnost, s:
»Recite rajši, da ste hoteli stopiti pred Svet desetorice z mojo glavo v roki, in za to glavo ste hoteli zahtevati neko ugodnost. Ali sem se zmotil?«
Niste se! Zadeli ste!« je vzkliknil Gennaro, slavohlepnost me je gnala.
V	Rolandovih očeh se je utrnil nezaznaven blisk. Šef policije ga ni opazil.
Napadli ste me torej,: je povzel Roland. 'Poda vaš napad se je izjalovil: premagani ste. Izročili bi me sodišču republike. Jaz pa vas izročim gorskemu sedišču, ki vas bo sodilo po pravičnejših zakonih od tistih, po katerih ste me
vi	hoteli obsoditi.«
»Gorskemu sodišču? je zamrmral Guido Gennaro,
Le predobro je poznal to strašno ustanovo piavskih gora.
Recite rajši kar takoj, da me daste ubiti!« je zavpil.
»Sodišče bo sodilo! je odgovoril Roland.
Prav takrat je zapraskalo na poseben način po oknici.
V 24 URAH
barva, plislra Im kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetloiika srajce, ovratnike, zapestnice i. t. d. Pere, suši, mongH in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Naprej!« je velel Roland.
Trenutek nato so se odprla vrata in v špranji se je prikazala glava moža, ki smo ga malo prej videli pri cedri:
»Visokost, čas je!«
»Idimok je dejal Roland in z očmi pokazal Scalabrinu na policijskega šefa.
Nato je šel, ne da bi se menil za jetnika.
Scalabrino je z eno roko prijel Gennara za laket, z drugo pa je izdrl bodalo, rekoč:
»Ena sama beseda, en krik, en gib — pa si prihranite sojenje.«
»Prav,« je odvrnil Gennaro, »molčal bom«.
V	trenutku, ko je Roland zavil mimo cerkve, je bilo enajst.
Mala četa je z Rolandom na čelu in Genna-rem med možema dospela do kanala. Med gondolami, ki so bile privezane ob nabrežju, je samo ena še imela luč — majhno rdečo luč, ki je bila privezana na ukrivljenem kljunu gondole.
Roland je stopil do čolna in zažvižgal na enak način, kakor je zažvižgal na Olivolskem otoku.
Malone, isti mah sta se prikazala na čolnu dva moža. Eden je skočil na suho, snel čepico in vprašal:
»Kam, Visokost?
»K svetemu Marku, je odgovoril Roland in skočil v čoln.
Pokazal je Guidu Gennaru pod šotor, sam pa je sedel k veslačema.
Gondola je zletela po kanalu in pol ure nato obstala v bližini Markovega trga.
Štirje potniki so se izkrcali, to se pravi Roland, šef policije, Scalabrino in njegov tovariš. Le-ta je takrat stopil na čelo sprevoda.
Kam me peljejo?« je premišljal šef policije.
Počasi se mu je začela groza zajedati v mozeg.
Izprva je mislil, da bo gondola odplula iz Benetk in da ga bodo odvedli v gore. To bi mu dalo en dan časa, vrhu tega bi se morda na vožnji po cesti našla prilika za beg.
Toda izkrcali so ga pred cerkvijo Sv. Marka!
Nemo je stopala četvorica ob mrki stavbi. Naposled se je ustavila pred nizkimi vrati pri stranskem vhodu katedrale.
Mož, ki jih je vodil, je potegnil izpod obleke ključ in vrata odklenil. Nekaj trenutkov nato so vsi štirje stali v cerkvi, ki so jo medlo razsvetljevale dve, tri sveti ljke v stranskih ladjah.
»Brž! je zašepetal vodnik. »Drugače bomo prepozni.«
Odvedel je trojico za glavni oltar, odprl še ena vrata in zavil po nekih stopnicah navzgor.
Na trideseti stopnici se je ustavil.
Tema je bilo kakor v rogu.
Vodnik je prižgal slepico.
Gennaro je ugotovil, da se nahaja v eni izmed kript Sv. Marka.
Bila je dokaj prostrana dvorana in ob zidovih so stale grobnice.
Vodnik je stopil k eni teh grobnic, pritisnil na neko vzmet in odmeknil kamenito ploščo.
Roland se je spustil v grobnico.
Za njim je prišel Scalabrino, ki je potegnil za seboj policijskega šefa.
Takrat se je kamenita plošča sama od sebe zavalila nazaj.
Sredi te plošče je bila luknja v obliki romba z železno mrežo, podobna rešetki.
Skozi to rešetko je mogel človek v grobnici videti in slišati, kaj se dogaja v kripti.
Glejte in poslušajte! je resno dejal Roland, a brez besedice, drugače ste mrtvi.«
Scalabrino je pokazal na svoje bodalo.
Ne bojte se,« je odgovoril Gennaro, ki ni mogel skriti neizmernega začudenja.
Prav takrat je medla luč, ki je dotlej za silo razsvetljevala kripto, ugasnila; mož, ki je kazal Rolandu pot, je izginil.
Tako je minilo četrt ure v grobni tišini.
Zdajci pa so se začuli iz dalje težki in otožni udarci ob bron. Gennaro jih je naštel dvanajst.
»Polnoč! je zamrmral.
Niso še utihnili poslednji zamolkli tresljaji brona, ko je kripto nenadoma oblila luč.
Kako je Magda Schneider prišla k filmu
Ljubka in popularna nemška filmska igralka Magda Schneider, ki jo poznamo že iz večjega števila filmov, je začela svojo filmsko karijero na res zanimiv način. O tem pripoveduje sama takole:
Pred kakima dvema letoma sem se učila petja na augsburškem konservatoriju. V sanjali sem se že videla med opernimi zvezdami, toda v te sanje je udarila strela, ali bolje povedano, nekaj očetovih besed:
»Drago dete,« mi je rekel, »dve leti se že učiš in tako ne more več dalje iti. Nismo bogati in pogledati boš morala za kruhom. Pusti svojo umetnost in loti se dela, ki kaj nese.«
Odločila sem se, da vztrajam pri svojem učenju. Vso noč sem premišljala, kako bi lahko nadaljevala učenje brez očetove podpore. Šele proti jutru mi je prišla rešilna misel. Subreta postanem! Toda kako? Slučajno sem tedaj zvedela, da iščejo v Ingolstadtu operetno pevko. Izposodila sem si 5 mark za pot in odpotovala tja.
Predstavila sem se ravnatelju in mu zapela nekaj arij. Moj glas mu je Ibil všeč. Potem me je še vprašal, ali znam plesati. Vedela sem, da je an-gažman odvisen od mojega odgovora. Zlagala sem se in rekla: »Da!« Mislila sem, da se razpoči zemlja pod mano.
Za prvi nastop sva se dogovorila, da bo šele čez štirinajst dni. Zato sem sklenila, da ta čas pravilno izrabim. Denarja za plesno šolo nisem
Vilm. v
Napisal R
imela. Kar na srečo sem se vpisala v baletno šolo domačega augsbur-škega gledališča. Ker sem bila vztrajna in nadarjena, mi je učenje dobro šlo. Tedaj pa bi me bila skoraj kaznovala usoda za mojo predrznost.
Že prvo soboto je zahtevala gledališka uprava honorar za učenje. Čez nekaj dni sem že dobila strog opomin. Oče tega seveda ni zvedel.
Potem so me poklicali pred gledališkega boga — intendanta. Kar tresla sem se od strahu. Bila sem kakor grešnica, ki so jo poklicali pred sodišče. Komaj da sem sedla, ko irfi je ponudil stol. Potem me je ostro vprašal, zakaj še nisem plačala.
Ne vem, kaj me je prijelo, da sem takrat skoraj kriknila:
»Zato, ker nisem imela denarja!«
Nekaj trenutkov grobnega molka. Strogi pogled neizprosnega boga me je premeril od glave do nog. Potem se je zasmejal, da se je moral prijeti za trebuh.
Čez pet minut sem šla iz njegove pisarne kot operna baletka. Kmalu nato sem postala druga subreta z mesečno plačo 150 mark. Gostovanje v Ingolstadtu sem seveda odpovedala.
Tej mali pustolovščini se moram zahvaliti, da sem prišla h gledališču in od gledališča k filmu ni daleč. Zdaj igram v opereti »Pesem noči«, kjer je moj partner slavni poljski tenorist Jan Kiepura. Da se ob strani takega partnerja dobro počutim, si pa lahko mislite!«
cwi	v	o	e	•
1 IfFCZjl
zim N a h i. .
Ko so odkrili film, so »e Turki jeli takoj zanj zanimati. Še dobro se spemni m, da so že leta 1896 kazali v Peri prve filme. Sultanova vlada pa je vsem novotarijam nasprotovala in jih ovirala. Zato se film ni,mogel razvijati tako, kakor bi se bil v drugih razmerah. Pomisliti je treba le to, da pred uveljavljenjem' turške ustave, to je do 23. julija 1908, ni bilo v Carigradu ne elektrike, ne tramvaja, .ne kina. Tako »napredna« je bila turška vlada. Le v nekaterih mestih so bile nekatere teh iznajdb znane. Pred vsem v Smirni, Solunu in Beirutu.
Fotograf Weinberg je prosil za dovoljenje, da bi v Carigradu odprl kino. To se mu je posrečilo šele po sprejetju ustave. Potem se je jel kino razvijati. Ob začetku svetovne vojne so imeli dvorane že v vseli večjih mestih. Občinstvu so bili najbolj všeč ameriški in francoski filmi.
Leta 1914 se je ustanovila v Carigradu družba bratov Ipekgi. Imela je v Peri dva velika kina. Za 41 j o je prišlo še več družb in zvez kinov. Družba Ipekgd je napravila prvi turški film »Atesten Gomlek« (»Železnica«) po romanu znane turške pisateljice Halid Edip Hanim. Občinstvo je film sprejelo z velikim navdušenjem.
Šele po osvobodilni vojni se je začel film v Turčiji bolj na široko razvijati. V zadnjem času pa je zaradi gospodarskega zastoja produkcija spet nazadovala.
Lani je napravila družba Ipekci dva filma, »Na carigrajskih cestah« in »Tihotapce«'. Igralce so vzeli iz carigrajskega gledališča. Oba filma sta
deloma nema deloma govoreča.
Nedavno se je ustanovila nova družba, ki je zgradila posebne ateljeje za govoreče filme.
Turško občinstvo posebno ceni filmske drame. Za komedije mu ni.
Tudi večina srednjih šol ima že filmske projektorje. Vlada se dobro zaveda, da je kulturni film najboljši pripomoček pri učenju. Uvažajo jih 1 mi več iz inozemstva.
Se pred kratkim je cenzurirala filme carigrajska policija. Šele nedavno so napravili posebno komisijo za cenzuriranje. Filmi, ki propagirajo razne politične ideje, so prepovedani. Posebno gleda cenzura na nemoralne filme. Preveč pretirane ljubavne prizore brezobzirno prepovedo.
Otrokom pod sedmimi leti je vstop v kino sploh prepovedan. Pred dvanajstim letom me smejo obiskovati večernih predstav. Občinska oblastva morajo skrbeti, da so kini higijenični in varni pred ognjem. Vse kine, ki tem zahtevam ne ustrezajo, takoj zapco.
„Kihi“
Tako se imenuje najnovejši film Anny Omdre, ki je letos spet v modi. Ker je vsebina zelo srčkana, jo danes prinašamo.
Kiki, mlada Parižanka, bi rada postala slavna plesalka. Prav resno se poteguje za službo girla v neki reviji; toda te službe ne dobi, pač pa ji ponudijo mesto garderoberke. Kiki je tudi s tem zadovoljna, ker upa, da bo že kako prilezla naprej. Na vse načine poskuša doseči boljšo službo. Po raznih pustolovščinah si pridobi naklonjenost :ravnatelja, ki je velik siromak, ker ga njegova prijateljica in glavna plesalka Gervinette neprestano mori s svojimi mušicami. Toda Gervinette je prebrisana in po stari navadi se ji posreči, da si ravnatelja spet pridobi. Ko Kiki toopazi, jo blamira med predstavo in se pri tem vede tako smešno, da navduši občinstvo. Osvoji si ga in razen tega
še lepega ravnatelja.
Hzicz Benova
Lepo Rusinjo Ano Stenovo, ki je zaslovela že s prvini filmom »Rumena knjižica« in je potem prišla v Nemčijo, kjer je postala ena glavnih Ufi-nih 'igralk in se posebno odlikovala v filmih »Dmifcrij Karamazov«, »Viharji strasti« in »Bombe na Monte Carlo« so pomladi angažirali v Arne-ri. Ko pa je prišla tja, se je morala sprijazniti z dejstvom, da nimajo zanjo nobene vloge. Zgodilo se ji je, kakor številnim zvezdnikom, ki so jih kar na slepo srečo angažirali. Dobivala je mastno tedensko plačo in se brez dela izprehajala po Hollywoodu. To pa za igralke ni prav posebno prijetno. Priljubljenost trpi. Občinstvo hitro pozabi svoje ljubljence...
'Poda ameriški filmski podjetniki se ne dajo siliti. Posdbno ne od filmskih igralk, ki so navezane nanje z
LEGAT
LJUBLJANA.
MIKLOŠIČEVA CESTA28
ŠPECERIJA — DELIKATESE Zajutrkovalnica	j
Kava dnevno sveža iz lastne moderne pražarne
dolarji. Previdni sp, preden začno delati reklamo s svojimi novopridob-ljenimi zvezdami. Najprej morajo iz njih napraviti »tip« in ugotoviti, v kakšni vrsti igre se najbolj obnesejo, potem pridejo šele manuskrdpti in čisto nazadnje delo.
Tudi iz Ane Stenove so v Holly-voodu najprej napravili »tip«. Zdaj je temnolas vampir; tako sredi med Mariane Dietrichovo in Greto Garbo.
»Tip« je torej ustvarjen. Med tem pa se mera Stenova navaditi še angleščine, ker tako zahteva pogodba.
Potem pride šele velika senzacija po hollywoodskem pojmovanju. Ana Stenova je določena za partnerico Ronalda Colmana! To že nekaj pomeni!
Ameriški listi so o tem že pisali in v nekem poročilu o njej beremo tole: »Ana Stenova je v dva in dvajsetem letu, temnolasa in je pustila filmsko karijero v Rusiji, kjer je bila najslavnejša igralka, da jo je v Ameriki vnovič začela. Prav je tako! Tudi Greta Garbo je tako napravila.«
Poglejmo to poročilo natančneje. Dva in dvajset let? Rumeno knjižico srno gledali v Ljubljani pred šestimi leti. In Stenovi je bilo že takrat n a j-111 a n j dva in dvajset. Tudi temnolasa je šele iz zadnjega časa. Prej je bila blondinka. Rusko slavo so ji pustili, ker se lepo sliši in je za Ameriko nekaj eksotičnega. 0 filmih, ki jih je napravila v Nemčiji, pa niti besedice!
Woll, videli bomo, kaj postane Stenova v ameriškem filmu.
Nov film Janete Gaynor
Nedavno je Fox poslal na filmski trg nov film z Jane to Gaynor in Char-lom Farrellcm, ki se imenuje »Marry A mi je zmagala«. Slika nam ljubezen med zapuščeno siroto in slavnim skladateljem. Glasbo za film je napisal Richard Fali, režiral pa ga je Henry King.
Listi napovedujejo tudi posebno nemško verzijo — sedanja je namreč le naknadno sinhronizirana. Baje bo tam igrala glavno žensko vlogo novo pečena ameriška zvezda Lilian Har-vey.
Greta Garbo se vrne v Hollywood
O Greti Garbo nismo mogli zvedeti za časa bivanja v domovini nič zanesljivega. Utrujena in izmučena umetnica je porabila vsako priložnost, da se je skrila pred očmi radovednega občinstva. Ko se ji to ni posrečilo, je pretrpela tudi torturo slavljenja, intervjujev in podobnega ter si naposled komaj izprosila milost, da so ji dali vsaj nekaj tednov časa, da se je odpočila.
Toda ta počitek ni dolgo trajal. Gre. ta se mora v kratkem vrniti v Holly-\vood, ker je vezana s pogodbo. Tam jo že čakajo. Pripravili so ji novo vlogo po neki drami znanega angleškega pisatelja Scmerseta Maugha-ma.
   'U
Gramofoni in gramofonske plošče se Lupijo najbolje in v največji izbiri pri
»Jugcspcvt*
£>j ubijati a
Ge Vas zanima, gospa
Že dolga leta ni bilo toliko češpelj in paradižnikov kakor letos. Varčna gospodinja bo izrabila ugodno priložnost in zbrala za zimo zalogo, ki bo stala le malo denarja in truda.
Kompot iz zelenih paradižnikov
Zelene paradižnike razreži počez in položi za dve uri v mrzlo vodo. Potem jih oprezno kuhaj, da bodo mehki, ne pa razkuhani. Vodo odcedi. Zavri pol kile sladkorja, sok ali pa olupek ene citrone, stresi poleg še paradižnike, da še enkrat zavro. Nato zloži paradižnike v kozarec in zlij nanje sok, ki se je kuhal še pet minut. Ko se ohladi, kozarec zaveži in jih spravi na suho.
Mezga iz rdečih paradižnikov
Zelo zrele paradižnike operi in v malo vode razkuhaj. Nato paradižnikov sok pretlači in daj na vsako kilo soka pol kile sladkorja. To kašo kuhaj in neprestano mešaj, da postane zelo gosta. Počasno kuhanje pokvari lepo svetlo rdečo barvo. Ko je mezga še mlačna, jo deni v kozarec in šele drugi dan zaveži. Uporabljaš jo lahko za omako ali pa za kolače.
Češpljev kompot
Lepim češpljam potrgaj peclje in jih obriši ter naloži v kozarce. Potem jih polij s sladkorno vodo, kjer si vzela 40 dek sladkorja na liter vode. Pazi, da ostane v kozarcih vsaj pol praznega prostora, ki ga potem sok sam napolni. Kozarce dobro zaveži in kuhaj kakih 15 minut v sopari.
Olupljene češplje
Lepe sadeže položi za trenutek v vročo vodo, da jih potem lagtje olupiš. Najbolj praktično je, da deneš vselej nekaj češpelj na sito in pomočiš v kropu. Potem položi češplje v kozarce in polij s sladkorno vodo kakor v prejšnjem receptu. Kozarce zaveži in kuhaj kakih 15 minut v sopari.
Češplje v kisu
Lepe velike češplje skuhaj v soku iz enega litra vinskega kisa, četrt litra vode in pol kile sladkorja. Potem poberi češplje s cedilcem iz soka in zloži v velik kozarec. Sok ob ognju dobro prekuhaj. Ko se shladi, ga zlij na češplje. Drugi dan kozarec zaveži in ga shrani na hladnem.
Izvrstna češpljeva mezga
En kilogram češpelj, ki si jim polbrata koščice, zmešaj v ponvi s 30 d ek a mi sladkorja in pusti tako 24 ur. Potem vzemi novo leseno žlico, mezgo kuhaj in neprestano mešaj. Ko je dovolj trda, jo deni v kozarce in šele drugi dan zaveži
Zelo okusna mezga iz češpelj in paradižnikov
Dve kili zrelih češpelj brez koščic kuhaj pol ure, primešaj eno kilo opranih rdečih paradižnikov in kuhaj tako dolgo, dokler ni vse razkuhano. Mlačno pretlači skozi 9ito, vzemi na vsako kilo pol kile sladkorja in kuhaj na hudem ognju, dokler ni zelo gosta.
Kompot iz melon
Z melono lahko nadomestimo marelični kompot.
Ne premehko melono olupi in ji poberi koščice. Iz pol litra vode in 45 dek sladkorja skuhaj sladkorno vodo in položi vanjo koščke melone. Kuhaj jili ob ognju deset minut. Potem zloži koščke v kozarce, kuhaj sok še pet minut in ga zlij na melonine koščke, ko je že hladen. Kozarce potem zaveži.
ženska, ki se hoče boriti z biki
Med tem ko v Španiji često nastopajo ženske kot bikoborke, je Mehikankam težje. To je morala izkusiti gospodična La Gordobesita, ki je potomka stare Ibikoborske družine. Doslej je ubila že 75 bikov, čeprav ima komaj 17 let.
Njen poklic so smele ženske v Mehiki doslej izvrševati brez ovire, zdaj pa je vlada ženskam prepovedala nastopati v arenah. Zato je La Cordobesita odpotovala v Španijo, kjer upa, da se bo lahko svobodno zabavala s svojini najljubšim spor-tom.
Nova vrsta zrcal
V	Parizu je nekdo iznašel novo vrsto zrcala, ki ne kaže več slike kakor dosedanja zrcala, ampak obratno. Levo stran vidimo na levi, desno pa na desni. Kdor se v to zrcalo gleda, se mu zdi slika ueprirodna, saj je človeško oko navajeno na obratno sliko v naših starih zrcalih.
DNEVN O SVEŽ.E i PRAŽENA .r
KAVA
Oa ne pozabim!
še danes moram poslati naročnino za ,,Družinski Tednik Romun"
KUtMNAfT-DiU
S
Znižali smo cene
vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in damo. Oglejte si naše blago in izbiro, prodno kaj kupite.
A. ŽIBERT
trgovina s CevlJI’1 LJUBLJANA
Prešernova ulica
OEabava za vso zimo
Lepo in prijetno zabavo za jesenske in zimske večere Vam nudimo. To je zaklad prekrasnih feljtonov, romanov, zgodbic, nešteto dobrih smešnic in obilo drugega zabavnega gradiva. To so celi letniki »Družinskega Tednika Romana«, ki so že marsikaterega razveselili in mu osladili mnoge ure in večere. Letnik I 1929 stane vezan Din 35'—. Letnik 1930 stane vezan Din 90-—. Letnik 1931 stane ravno tako vezan Din 90-—. Če pošljete Din 180'—, dobite poštnine prosto (velja za Jugoslavijo) vse tri letnike. Za inozemstvo računamo vezani letnik kot celoletni abonma za inozemstvo. Zahtevajte še danes naš izčrpni prospekt!
Uprava
»Družinskega Tednika Romana«, Ljubljana, Dunajska cesta 29/1.
Sedem izprašanih pilotk na češkem
Češko ministrstvo javnih del je izdalo doslej 171 letalskih diplom. Med piloti, ki so z uspehom napravili izpit, je sedem žensk. Pet izmed njih je takih, ki smejo voditi športna letala, ena za potniška letala, ena pa tudi za najbolj komplicirane zračne stroje.
Američanke v diplomatski službi
Po poročilu Panameriške unije je zaposlenih v diplomaciji razen Lucije Atherson, ki je bila že leta 1927 imenovana za tajnico poslaništva v Kanadi, še dvoje žensk in sicer Francis Willis, ki je vicekonzul USA v Val-paraisu, in Delia Robles de Andreve na Kubi.
število žensk v službah pada
V	drugi polovici lanskega leta je število žensk v službah zelo zraslo. Posebno se je to opazilo v Nemčiji, kjer je znašal prirastek pet odstotkov. Največ uslužbenih žensk je bilo takrat v Franciji. V Združenih državah je zrasel njih odstotek od 2-2 na 2-8%. Zmanjšalo pa se je število v Avstriji in sicer za 12-6%, v Belgiji za 7*9%, na Danskem za 10-1% in v Italiji za 6-5%. Ta padec je posebno znaten v nekaterih poklicih. Tako je v Nemčiji čedalje manj kmetic in služkinj.
Spolne bolezni,
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož enodušno hvalifo svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom „V1G1-TABL“ brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. „VIG1-rABL" učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da „delaio prave čudeže". Uporahljai je je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120' , posebno za stare slučaje Din ‘200 —. Poskusna poSiijka Din 90—. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pharm. laboratof- AIDE, Praga-Vinogradi,
Slezska 110-T. R. 801. Pošt. predal 28. Č. S. R.
n 1 ¥ U* TT1	Č O K O L A D A
U U .E Ju	BONBONI
# Veselje vsake družine 1 •
Kupujte domače izdelke
Dr. 4. OedLerja
OitGF
(MII U
Šarielj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj. V« litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Poci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. OeAerjeve
špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. Oetfker, Maribor
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika Romana« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja IL Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;
za tiskarno odgovarja O. Mih&tek, vsi v Ljubljani.