mRhIhm
mmmmm
ZAŠČITNA KREMA ZA ROKE
W^V It
m BUNA
Ljubljana, 14. aprila 1964 - Leto XII., štev. 15 Cena 30 din
T-iramgamrtms T«a.'
ZA DOM, SLU2BO, IZLET AU DOPUST - VEDNO
Prodajni servis
m
Ljubljana — Maribor
JEKLENE URHI PRINAŠAJO NOV DAH ZA OEUHO PIANINO
NAJDRZNEJE SPELJANA VZPENJAČA V JUGOSLAVIJI ŽE POSKUSNO OBRATUJE
Svet,
»
S
ki v
njem živimo — Svet, ki v njem živimo —
>
3
E
X
c
►
s
l/l
Ul
I
o
E
S
m
I
e
E
E
•Sš
e
u
Ul
E
c
>
S
X
le
Ul
I
e
c
>
3
X
>■
Ul
Beremo: »skrajno neodgovorno poslovanje ... zaradi milijardne izgube na enem naših največjih kmetijsko-industrijskih kombinatov v nevarnosti obdelana 7000 hektarov polj... v letu 1962 je na kombinatu Bečej nastala izguba 1700 milijonov dinarjev ... ne morejo dobiti novih kreditov ... zaposlenih več kot 3000 stalnih delavcev... že leto dni teče razprava o tem problemu, pomladna setev pa je na pragu.«-Beremo in se razburjamo. Ze zaradi tega, ker je vest dregnila v tisto bolečo točko, ki ji po domače pravimo hrana in ker se hrana zadnje čase nekam posrečeno rima z draginjo. Ker pa radi kar na hitro in preprosto rešujemo probleme, se nam lahko zazdi, da smo s tako vestjo dobili odgovor na mnoga vprašanja in da je vse kot na dlani: če tako slabo gospodarijo na velikih posestvih, potem ni čudno, če je vse drago in če česa primanjkuje. In potem samo še korak, pa smo v zboru dešperaterjev in jokamo, kako je
mmm ob mn
vsega kriva naša kmetijska politika ter tozvmo po lepih starih časih veleposestnikov in bajtarjev.
In tako pozabimo, zakaj nas bi taka vest pravzaprav lahko razburila. Vrnimo se še enkrat k njej. Beremo — im vse nam je jasno. Da je nastala izguba, da banka ne da kreditov, ker ni prepričana v poslovnost kombinata, ,da komuna in pokrajina nimata dovolj sredstev, da bi pomagali, da tri tisoč delavcev čaka na seme, da seme-a ni, ker ni denarja, da je tam 7000 hektarov in da je setev pred vrati. Jasno nam je tudi, da bo-no sredstva našli, da bo kombinat saniran in da bodo polja, čeprav najbrž z zamudo, posejana. Vse je jasno, kar piše, toda zelo težko je razumeti, zakaj ne piše še marsikaj drugega.
Predvsem o izgubi. Jasno nam je, da je tu m radi verjamemo, da seže v milijarde. Toda iz vesti, ki jo je objavilo skoraj vse jugoslovansko časopisje, nam ni prav nič jasno, zakaj je prišlo do tako velike izgube. Jasno nam je tudi, da je reba izgubo kriti, toda prav nič nam ni jasno, zakaj ie javnost izvedela zanjo šele sedaj, 15 mesecev po tem, ko so jo ugotovili in zakaj nikjer prav nič ne piše, kaj je bilo storjenega, da se ta izguba, sedaj, ko jo bo družba poplačala, ne bo ponovila. Jasno nam je tudi, da so v tem kombinatu morali precej neodgovorno gospodariti, če jim je v enem letu uspelo narediti tako izgubo
— skoraj 600.000 na zaposlenega — toda še zdaleč ni jasno, kaj naj bi pravzaprav pomenilo to neodgovorno poslovanje. Kdo je kriv? Kdo je odgovarjal? Kaj je s sankcijami? Verjetno so že bile. Toda zdi se nekje normalno, da ima javnost, če že lahko zve za milijardne izgube tedaj, ko jih mora kriti vsa družba, pravico pravočasno ■vedeti tudi, zakaj in kako so nastale in kdo je odgovarjal.
Prav to pravilno in pošteno obveščanje javnosti o vsem, kar se dogaja v našem kmetijstvu in ne samo o uspehih — pa čeprav so še tako številni
— je toliko pomembnejše prav sedaj, ko smo s socializacijo našega kmetijstva prišli do tiste točke, ki dovoljuje ves optimizem glede kvalitetnega skoka naprej, ki pa se lahko zazdi, če jo gledamo ločeno iz celega gibanja, veliko bolj kritična, kot v resnici je. S tem, da govorimo o takih izgubah kot o nečem, kar pride kar samo po sebi, ker ne obsojamo dovolj odločno in ker ne poročamo tudi o kaznih in sankcijah, si delamo medvedjo uslugo in v bistvu, podpiramo prizadevanja tistih, ki bi hoteli v neodgovornem poslovanju nekaterih naših državnih posestev in zadrug najti dokaze za svoje abotne trditve o zgrešenosti vse naše kmetijske politike.
3
0
1
71
<•
n
E
<
3
jr
3
E
<
3
I
m
3
0
1
m
PD
E
<
3
3
N<
3
0
1
m
Ul.lfll A p) ‘l.HS — OUIIAIZ Ul.lfll A Pf ‘1'>AS
Pesem, ki poje: »Kaj mi nuca planinca, če ne morem do nje ...«, počasi bledi in za nas Slovence izgublja smisel. Stroji, lopate, krampi. .. vse bolj in bolj posegajo tudi v planinski svet: kalijo njegov mir, krotijo divjo pokrajino in menjajo njeno podobo — hkrati pa približujejo planine prav vsakomur. Tako se zdaj godi Veliki planini, ki jo postopoma spreminjajo v novi slovenski rekreacijski center. Prvi koraki so storjeni; te dni je namreč stekla »trmo postavljena vzpenjača, hrbtenica bodočega turističnega centra.
Velika planina je znana po planšarstvu in samonikli arhitekturi pastirskih bajt. Tej arhitekturi, zrasli s pokrajino, bo turizem vdahnil novo življenje. Na posameznih predrtih prostrane planote rastejo koče. na zunaj na las podobne planšarskim, znotraj pa moderno urejene. Z Veliko planino se odpirajo še ena vrata našemu gorskemu tugiz-
— Imate radi planine?
— Bi se popeljali na izlet? Samo, prosim vas, ne izgovarjajte se, češ da je megla, pa ničesar ne bomo videli... Le pojdimo!
Iz Kamnika smo prispeli v dolino Kamniške Bistrice. Megla se je že zredčila in zdaj zdaj o nfej ne bo več sledu. Cesta, kot vidite, je vsa razorana: razširjajo in popravljajo jo. da ne bo več ozko grlo za turizem na Veliki planini. Pravijo, da bo gotova sicer že poleti, toda z asfaltom jo bodo prekrili šele prihodnje leto.
Zjasnilo se je in razkrili so se nam mogočni vrhovi Kamniških Alp: Košutna, Planjava, Grintovec, Skuta. Medtem ko ob poti že pomladanske cvetlice sili,jo na dan (drvarji, ki jih srečujemo. so si že vtaknili teloh za klobuk), pa so gorski vrhovi prekriti s svežo snežno odejo. Videti so kot ogromne sladkorne kocke, pod njimi pa se razteza gozdnata dolina Kamniške Bistrice, ki bo v kratkem proglašena za del narodnega parka občine Kamnik. Ta dolina slovi kot eno najboljših lovišč v Evropi. Poleg srnjadi, gamsov, lisic,' zajcev ipd. je tu tudi redka divjad, tako mufloni (divje ovce z rogovi), kozorogi in svizci; slednjih drugje v Jugoslaviji ne najdete več. Pristojni možje iz Kamnika nravi jo, da bo režim v tem lovskem rezečvatu zelo strog, kaiti navaden turist se po lovskih stezah ne bo smel sprehajati . ..
Poleg doline Kamniške Bistrice bo narodni park obsegal tudi celotno področje Velike planine. Njegov, namen je ohraniti lepoto alpske pokrajine in etnografske posebnosti pastirskih naselij.
Tako smo se iz Ljubljane oddaljili za 36 Irm in prispeli k spodnji postaji žičnice na Veliko planino.
0 Nadaljevanje na 4. str.
V
LETO DNI,ABC*IZ ZAGORJA
ALENČICA, BREDiCA IN CVETKA — NA ZDRAVJE!
Ko smo se mudili v nedeljo, 12. aprila v Zagorju ob Savi, smo se priključili sikromni, a prijetni mali svečanosti. Obletnici rojstva trojčkov v Zagorju, bolj znanih iz »TT« pod imenom »ABC«. Dekletca so bila oblečena v lepe oblekice iz raznobarvnega pikčastega; blaga, pred njimi pa je bila tortica z eno svečko ...
O trojčkih iz Zagorja smo pisali v »TT« 21. januarja letos in ob tem omenili, da osemčlanska družina Krhlamiovih (poleg trojčkov so še trije otroci, deček in dve deklici) živi v sila neprimernih razmerah, v stanovanju, ki to ni, z mesečnimi dohodki, ki z otroškimi dodatki ne presegajo petintrideset tisočakov. In tako dalje ...
Ko smo to zapisali, pa seveda, kot kaže, marsikomu ni bilo prav! Tudi »Zasavski tednik« se je oglasil in zapisal, da trojčki Krhlamovih »niso pozabljeni • ■ •«
Začele so se poizvedbe »kdo je to dal v časopis«. Začeli so
spraševati prizadete in tudi sosede, »če so bili to oni, ki so dali v časopis« in podobno. Zdelo se je,, kot da je zdaj najpoglavitnejše »odkriti« krivca, ki je povzročil, da je talka »neljuba« reč prišla na stolpce časnika.
Resnici na voljo moram povedati naslednje:
pisec članka je na pismo neke naše bralke iz Zagorja odšel do prizadete družine in ugotovil, da dejansko žive v neprimernih in vse prej kot ustreznih pogojih, da tudi materialno ne morejo shajati in da so ves čas, odkar so rojeni, dobili pomoči od raznih ustanov v višini petindvajsetih tisočakov! (Po objavi prvega članka pa jim je Rdeči križ nakazal še nadaljnjih deset tisočakov!)
Zaniirhalo nas je tudi, ali se je od zadnjega obiska sem kaj
spremenilo!
Ugotovili smo »status quo«. Družina je bila klicana na občinske skupščino, na oddelek za varstvo družine, kjer so jim dejali, da so jim stanovanje že ' ponujali, pa da ga niso hoteli vzeti. (Gre pa za stanovanje v isti hiši, le da ni v kleti, marveč nR podstrešju, kjer »notri te-
'\
GENERALKA M PREMIERA
V VELENJU - ODLIČNO 1
če«, v kleti pa je »vsaj toplo«).
In resnici na ljubo, mož je dobil malce boljše mesto v rudniku (zaradi šibkejše konstitucije ni mogel vštric z drugimi rudarji v jami) in zdaj zasluži 1.300 dinarjev na šiht. Ves denar da ženi za otroke!
Oddelek za varstvo družine na Občinski skupščini in njen vodja Marija Kotar:
— Oh, s temi Krhlamovimi imamo venomer probleme. Sicer pa je ena trojčica pri sosedih v rejli in dejansko zdaj nimajo trojčkov, pač pa dvojčke! Skrbnica dobiva za otroka tudi otroške doklade!
— Ste ji še kako drugače pomagali?
— Ne, otroške doklade prejema. Zdaj bomo verjetno kaj dali.
,*
Pridružili smo se proslavi rojstnega dne »ABC« in jdh tudi nji skromno obdarili... Naj bo kakorkoli že, punčke so v dobri oskrbi, starši skrbe zanje, so srčkane in rejene dekliče, debelih in rdečih ličk. tn naj bo kakorkoli še, odnos pristojnih do tako številne družine gotovo ni najboljši. Težko bi m© kdo prepričal, da ni tako!
IZTOK AUS15C
Nagrade bralcem TT:
Mnogo pisem prihaja v naše uredništvo. Oglašajo sc naši bralci od blizu in daleč. Marsikaj v našem listu grajajo in hvalijo, poleg tega pa marsikaj grajajo in hvalijo tudi iz svoje vsakdanjosti, iz svojega domačega kraja. In ne malokdaj smo dobili v teh pismih konkretne ideje za marsikakšno reportažo, ki ste jo prebrali v »Tedenski tribuni«, v prihodnje bi radi to sodelovanje z našimi bralci še okrepili. Vabimo vse, ki berejo TT, da nas opozorijo na posebnosti in dogodke iz svojega kraja, ki bi bili nemara vredni podrobnejše obdelave in bi zanimali vse naše bralce. To so lahko najbolj drobne stvari, zanimivosti, ki bi sodile na primer v rubriko »Po naši deželi nekoč in danes«, ali pa najbolj pereči problemi vsakdanjosti. Vsako takšno idejo, ki bi obrodila sad na straneh našega lista, bomo nagradili z lepim honorarjem, ki ho v tehtnih primerih dosegel tudi 10.000 din.
Ozrite se okoli sebe, pomislite in pišite nam na naslov: Uredništvo »TT«, p. p. 150-III, Ljubljana, Tomšičeva 3
I
l
I
Izbrani jugoslovanski judoisti doslej še nikoli niso nastopili v meddržavnem dvoboju na domačih tleh. »Premiera« je bila v nedeljo v kul turnem domu v Velenju pred približno 400 gledalci, prvi partner naših reprezentantov pa državna reprezentanca Italije, ki je po izredno zanimivem poteku poražena zapustila blazino (50:7). S to mednarodno zmago na domačih tleh se je jugoslovanska vrsta revanJHrala za lanskoletni poraz v San Remu. hkrati pa napovedala še, da njeni najboljši zastopniki niso brez lepih možnosti na bližnjem evropskem šampionatu 24. in 25. maja v Berlina (NDR).
Junak dvoboja je bil vsekakor jugoslovanski državni prvak v lahki kategoriji Zvonko Žnidaršič (TAK Ljubljana), ki je v I. kolu premagal Fiocchia (10:0), v II. kola pa še ita-liJanškega šampiona »a leto 1964, mojstra fttefana Gambo (na sliki). Na dvoboju je slavil dvojno zmago samo Se Creflč (Partizan, ftgd.).
»Proti izkušenemu tekmecu Gambl se res nisem nadejal uspeha, ki me l»o zdaj spodbujal Se k vestnejšira pripravam za evropski šampionat v Berlinu,« je izjavil zmagovalec Žnidaršič po nastopu.
Foto: Niko Mušič
tfpUNIIIII W WHWWII IIIMIB1WMWHWWWWWWBWMWWWBIIII>BIIB|)
PLOHE IN
NEVIHTE mmm*
V noči od ponedeljka na torek prehodno poslabša-g nje. V torek hladneje tn v popoldanskem času krajevne plohe ali nevihte. V naslednjih dneh nato deloma sončno s spreminjajočo se oblačnostjo.
VSE ZA DOM, DRUŽINO IN ŽA GOSPODINJSTVO v Veleblagovnici
„ MUM
PRED POŠTO, Cankarjeva 1 SNEGULJČICA, VVoffova 1 TROMOSTOVJE, Wolfova 1 KONFEKCIJA, Čopova 7 Ljubljana POHIŠTVO, VVolfova 6
KDO JE KDO (v brazilskem državnem udaru)
0 LONDON — Bivši katanški predsednik Combe je dobil
vstopno vizo za Britanijo: doslej ni imel papirjev v redu.
0 BERLIN — Gerd Klein je poskušal s kamionom »forsirati« prehod iz vzhodnega v zahodni Berlin: 8 let zapora.
0 NEW YORK — Dne 27. marca je mesto doživelo d vic »noči«. Ob 16. uri se je za deset minut stemnilo kot ponoči, potem je ob normalnem času sledila normalna noč: posledica nizkega pritiska.
0 TOKIO — Kowa Yukimitku (19 let) je zabodel ameriškega veleposlanika Edvina Reischaerja: opravičila se je vsa njegova družina.
0 VVASHINGTON — Ameriška mornariška pehota ne bo mogla »pogrešati« astronavta Johna Gienna pred 1. majem: Gienn torej ne bo kandidiral za Senat.
OFENZIVA PROTI »ŠIFTAM«
Uradni predstavnik večjega oddelka keniljsildh varnostnih siil, ki so staoiomirane v G orisi, nedaleč od somalijske meje, je pred dnevi itajavil dopisniku agencije France press, da se vladne sile »počasi približujejo zmagi« v boju s »šiftami«, ki že dobrih pet mesecev terorizirajo severovzhodni del Kenije.
»Šiite« so razbojniki, ki se gibljejo v obmejnih pokrajinah Kenije in Somalije in ki plenijo in ubijajo povsod, kamor pridejo. Po svojem prvem večjem napadu — 13. novembra lani so napadli kenijsko policijsko postojanko — so ubili že petdeset ljudi. Njihova krutost nima meja in za njih je značilno, da svoje žrtve pred smrtjo še dolgo mu-čijp.
Menijo, da sedaj tl razbojniški oddelki štejejo kakih tisoč mož in da imajo tri petine »šaft« strelno orožje. Gre večinoma za pripadnike raznih kenijskih plemen, ki so zapustili svoje vasi in se oprijeli ropanja in ubijanja kot edinega poklica. Oblasti, skrbi predvsem to, ker je še kakih tisoč Kenijcev pripravljenih priključiti se tem roparskim tolpam. Varnostne sile v Garisi štejejo sedaj kakih dva tisoč mož, imajo pa tudii tri- lahka letala in šest oklopnih avtomobilov, ki jih je Keniji posodila britanska armada. Letala in avtomobili so sicer precej olajšali zalezovanje razbojnikov, toda večji del te nenavadne vojne rešujejo še vedno pešci.
Razbojnike je težko uničiti predvsem zaradi njihove izredne mobilnosti. Njim ni prav nič težko, da v eni noči prehodijo tudi po 50 km, ko jim grozi nevarnost, pa zmorejo tudli po 90 km dolge marše.
ČESA SE JE BAL NORBERT VlflENER
Kdo so ljudje, ki so imeli glavno besedo v nedavnem državnem udaru v Braziliji in ki so s svojo akcijo dosegli, da je moral zakoniti predsednik Goulart s pobegom čez mejo preprečiti državljansko vojno in s tem tudi ustaviti izvajanje svojih, za Brazilijo tako nujnih reform? 2e prvi odgovor na to vprašanje ni pirav nič presenetljiv: razen nekaterih, v bistvu nepomembnih generalov, je bil tudi ta državni udar delo znanih desničarskih politikov, tistih, ki že desetletje zavirajo vsak socialni progres v največji južnoameriški državi. Kar spoznajmo jih:
CARLOS LACERDA, guverner
države Guanabara, v kateri je tudi Rio de Janeiro, vodja skrajne desnice, sin in vnuk poklicnih politikov, pobtUdinik številnih moralizatorskih, predvsem pa deni ag očkih kampanj. Ima 50 let: deset zadnjih let je porabil za zagrizen boj proti vsem zakonitim brazilskim predsednikom in pri tem ni prav nič izbiral sredstev. S svojimi brezobzirnimi akcijami je pahnil v samomor predsednika Gotulia Vargasa, za časa vladanja Kubltsoeka je organiziral državni udar, ki pa mu ni uspe:, Jania Quadrosa Je prisilil, da je podal odstavko na predsedniški položaj in divje se uprl imenovanju Gouilarta. Gou-lartov odhod čez mejo je predvsem njegovo delo. S svojim kapitalom nadzoruje številne časnike in revije — najpomembnejša je »Tribuna de Imprensa« — v katerih izvaja najbolj divjo križarsko vojno proti vsem in vsemu, kar po njegovem mnenju diši na komunizem ali kast-rizem. Doslej je le enkrat tvegaj, da pride v nemilost tudi pri ljudeh,, ki ga podpirajo in da se popolnoma onemogoči pri množicah: to je bilo takrat, ko je pričel preganjati berače v Riu. Razvedelo se Je namreč, da je njegova policija kaj preprosto reševala problem: berače je ubijala.
ADHEMAR DE BA.RROS, guverner države Sao Paolo, politik brez predsodkov: v policijskih arhivih je še vedno zaporni nalog zanj: odkrili so, da je poneverjal državni denar. Zapora se je rešil s tem, da je za nekaj časa prebežal v Bolivijo. Ima 60 let. Odločil se je, da bo La-ceirdi iztrgal iz rok prapor boja proti komunizmu. Ne izbira sredstev. Podpirajo ga katoliške
organizacije in veliki industršjci.
MAGALHEAS PINTO, guverner države Minas Gerias in vodja Narodno-demokratične unije, največje desničarske stranke. Svojo življenjsko pot je pričel prav pri dnu: z dvajsetimi leti se je zaposlil kot kurir v banki, s štiridesetimi pa je bil že lastnik največjega zasebnega bančnega trusta v Braziliji. Politiki se je posvetil precej pozno, toda sedaj že prav resno računa s tern, da bo leta 1965 kandidiral za brazilskega predsednika. Prav on je skupaj z generalom OKmpiio Mouraujem poslal Go-
D0LARJ1 RADI POTUJEJO
Južnoameriške države so v zadnjih letih lahko samo precej nemočno ugotovilo, da se njihova trgovska In plačilna bilanca z Inozemstvom slabša iz dneva v dan in da Jim tako prej ali slej grozi popoln bankrot. Vzroki tega si romašonja so znani in prav sedaj je nanje z vso drastičnostjo pokazala konferenca za trgovino in razvoj v Ženevi: na svetovnem trgu vedno bolj padajo cene za primarne produkte in surovine, ki jih te države Izvažajo in nenehno rastejo cene finalnih produktov, ki jih te države morajo uvažati iz visoko razvitih držav.
To Je problem vseh držav v raz-. voju, toda omejimo se samo na Južno Ameriko: med letom 1950 in 1961 je prišlo v latinskoameriške države v tej ali oni obliki 23 milijard dolarjev pomoči ali investicij iz Severne Amerike. Toda od te vsote Je treba takoj odšteti 13 milijard in 400 milijonov dolarjev, ki so se vrnili nazaj v Severno Ameriko v obliki obresti, dividienda in dobička. Ker pa je t tem času razlika v plačilni bilanci dosegla številko 10 milijard in 100 miljonov dolarjev, je ž« ~amo v tem pritakanju in odtakanju severnoameriških dolarjev nastala negativna razlika pol milijarde dolarjev.
VINO, ŽENSKE, LOSOSI
Ameriško pravosodno ministrstvo, posebna senatna komisija in FBI so se znašli pred novo precej težko in kočljivo nalogo: ugotovili naj ba, kako ameriški organiziran kriminal uporablja svoje veliko premoženje. Povsem očitno je namreč, da se ta gangsterski denar že dolgo časa preliva v prav vse panoge ameriškega gospodarstva in da imajo v mnoglih delih Združenih držav Amerije gangstei\jd povsem v rokah posamezne veje gospodarstva (banke, tekstilne in konfekcijske tovarne, prevozništvo, pogrebne zavode itd). Preisikava s katero so pričeli sedaj pa naj bi pokazala v kolikšni meri je ameriškemu organiziranemu kriminalu že uspelo, da se je uveljavil tudi kot finančna moč.
Velika gangsterska premoženja so se rodila v času prohibicije, toda večji del teh premoženj je zaradi zapravljivosti ali davčnega pritiska že šel po gobe. Sedaj pa so glavni viri dohodkov tihotapstvo in prekupčevanje z mamdili, prostitucija in posojanje denarja na oderuške obresti. Prav s to slednjo dejavnostjo, ki jo gangsterji že skoraj povsem nadzorujejo, pa je ameriškemu kriminalu uspelo, da se Je polastil tudi nekaterih večjih gospodarskih organizacij, na vsak način pa naštetih majhnih. Krimrinalecoderuh 6e namreč neposredno polasti dolžnikovega obrata, če mu le-ta pravočasno ne vrne dolg.
Strokovnjaki menijo, da zaslužijo gangsterji na leto precej milijard dolarjev, ker pa večino tega denarja takoj investirajo, ie povsem razumljivo, da so oblasti zaskrbljene: tudi največje kapitalistične družbe si namreč ne morejo privoščiti tako veflikih in Širokih Investicij kot prav gangsterske organizacije.
ulartu odločilni Ultimat.
AMAURY KRUEL, general in poveljnik vojaških oblasti Sao Paola, med udarom poveljnik »demokratičnih sili«. V Goularto-vi vladi je bil nekaj časa vojni minister. Mož je pobudnik slovitega »polkovnišfcega manifesta« proti Goulartu. Brazilski predsednik ga je odstavil s položaja, toda med udarom se je znašel na čelu armad, ki so korakale na Rio de Janeiro. Sedaj velja za dejanskega šefa nove vlade in mnogi menijo, da bo na prihod-
njih volitvah kandidiral za predsednika republike.
RANIERI MAZILLI, začasni brazilski predsednik »ad inte-rim« in že predsednik poslanske zbornice. Sin italijanskih emigrantov, po poklicu odvetnik. 2e» štirikrat je bil začasni predsednik največje južnoamerHke države: takrat, ko ste bila Qua-dros in Goulart v tujini in v času, ko je Quadros odstopil. La-cerda pravi o njem, da je »boren konservativec«.
CASTELLO BRANCO, armadni
general in novi predsednik Brazilije. Eden najboljših gojencev Visoke vojaške šole v Parizu, med vojno načelnik štaba brazilskega ekspedicijskega korpusa v Italiji, »Evropejec« med brazilskimi generali. Ima 60 let in meni, da armada ne bi smela posegati v politiko. Svoje načelo je opustil prvič med udarom 1. aprila. Za sebe pravi, da je antikomunist, skrajni desničarji pa menijo, da je preveč zmeren. Pred udarom je bil načelnik generalštaba kopenskih sif
Lacerda vodi akcijo iz svoje pisarne
šteje lahko zapademo v dvoumnost. Zato bi bilo koristno, da si kar najbolj strogo razmejimo pojme. Avtomacijo lahko obravnavamo z dveh vidikov: glede na današnje in glede na jutrišnje razmere. In vsak teh vidikov zajema dvoje gledišč, delavčevo in »gospodarjevo«. Kapitalist, ki gleda samo takojšnjo korist, vidi v avtomaciji le orožje za povečanje dobičkov (manj mezd, manj sindikalnih zametkov, večja in trajnejša proizvodnja); delavec pa, ki gleda le najbližjo prihodnost, lahko vidi v avtomaciji (in to tudi je) nevarnost za polno zaposlitev in pretvezo gospodarja za odpu-' ščanje delovne sile. Toda, če gledamo v bolj oddaljeno prihodnost, se podoba spremeni: socialistični delavec ve (in tako lastnik sam sluti), da bo pomnožitev dobrin prinesla večjo ekonomsko gotovost tn da bo avtomacija postala tam, kjer je bo-bo pravilno razporedili, orožje za osvoboditev tistega, ki dela.
Ze danes v Združenih državah izdelujejo 90 odstotkov električnih žarnic in 100 odstotkov elektronk za radio in televizijo (razen katodnih cevi) samo s štirinajstimi
stroji — vsakemu streže en sam človek — ki krijejo vse potrebe državi s 160 milijoni prebivalcev. V Fordovih tovarnah v Clevelandu en sam delavec nadzoruje tekoči trak za proizvodnjo blokov za motorje, ki sam opravlja 532 operacij. V Sovjetski zvezi izdelujejo aluminijaste bate v neki popolnoma avtomatiziram tovarni. V vsem tehnološkem procesu se niti en delavec ne pritakne posameznih izdelkov: celo kovinske ostružke odstranjujejo mehanično. V neki livarni pri Odesi tekoči trak sam izdeluje milijone odlitkov ter jih avtomatično kontrolira.
S tem seznamom bi lahko še nadaljevali: hkrati pa moramo imeti vedno pred očmi dejstvo, da strokovnjaki sodtjo, da ne predstavlja sedanji razvoj avtomacije niti stotinke tistega, kar lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti. Vendar pa je že sedanja stopnja razvoja dovolj prepričljiva, da potrjuje dve ključni točki problema avtomacije: prvič, da bo povzročila v prehodnem obdobju Škodo in nevarnost za delavca, če jo bodo uresničevali v osnovi glede na takojšnji dobiček, pri tem pa zanemarjali prvenstvene socialne koristi z njo v zvezi; drugič, da bo v prihodnosti omogočila pomnožitev dobrin in osvoboditev izkoriščanja lastnega dela.\
Da je problem tako pravilno postavljen, dokazujejo ustrezni podatki o odnosu kapitalistov do avtomacije. Najnovejši podatki Gallupovega inštttuta odkrivajo »določeno razočaranje nad praktičnimi rezultati avtomacije v industrijskih krogih ZDA« in težnjo, da bi »raje omejili kakor razširili uporabo avtomacije v tovarnah«. Ti padalki so toliko bolj pomembni, če jih pogledamo v luči prejšnjih ugotovitev: ameriški kapitalizem je z obema rokama zagrabil za avtomacijo (ter jo do kraja izkoristil) v prvotni, začetni fazi nove, metode, ki jim je omogočala, da so odpuščali delovno silo ter ustvarjali večje dobičke. TOda čim bolj se je avtomacija uveljavljala, tem bolj so se kazali znaki konca prvega obdobja, obdobje čistega in enostavnega izkoriščanja. Razširiti avtomacijo, pustiti, da se prosto razvija po 'svoji logiki in znanstvenih postavkah, pomeni, vstopiti v drugo obdobje: obdobje, v katerem bi se hkrati z avtomacijo pojavil »ekonomski in socialni prevrat brez primere v zgodovini«, če ne bi hkrati pristali, da se »popolnoma spremeni odnos v razdelitvi dobrin«. Pred to zapornico (onstran katere ima koristi od avtomacije človek bi ne več podjetje), pa ameriška industrija okleva, »razočarana« nad avtomacijo ter namiguje, da bi jo v bližnji prihodnosti raje »omejila kakor razširila«-
Zdi se, da so te ugotovitve bistvenega pomena. Tega se je torej bal Wiener: ne avtomacije same na sebi, temveč »zavračanja industrialcev«, ki ga je pričakovat. Na to opozarja, bi bna prav, Pauling bi »Odbor«, ki ga vodi. Toda Pauling in Wie-ner sta na pravi poti, motijo se njuni na-sprotntki. Avtomacija bo ostala. Avtomacija ni le, kakor so jo nekateri simplidstič-no označiti, »uporaba strojev za pogon drugih strojev«. Mnogo globlje je videl John Diebold, eden njenih največjih teoretikov, ki je rekel, da je avtomacija »metoda za organiziranje proizvodnih procesov s končnim ciljem, da bi bolje izkoristili mehanične, materialne bi človeške vire«.
Lord Charles Southampton, direktni naslednik kralja Karla I. in peti »southamptonski baron«, se je oglasil v lordski zbornici ter podpisal dolgo vrsto dokumentov, ki tehnično omogočajo, da se angleški lord odpove svojemu naslovu. Od minulega tedna dalje torej ni več lord in ima pravico do manj očarljivega imena mister Charles Fitzroy.
Britanski predpisi predvidevajo možnost odpovedi naslova. Plemič, ki izjavi, da se odpoveduje svojemu nasilovu, ostane brez pravic, ki jih ta naslov prinaša, vendar pa lahko njegov prvorojenec po njegovi smrti zahteva naslov nazaj. Teko bo torej sin Charlesa Fitzroya lahko postal šesti souithamptonskd baron, če pvu bo kaj do tega.
Lord Southampton hi edini primer, da se je angleški plemič v zadn jem času odrekel svojemu naslovu ter s tem povezanim sedežem v lordski zbornici. Sedanji ministrski predsednik Alec-Douglas Home se je odrekel svojemu naslovu, da se je lahko preselil v Spodnji dom ter tako postal kandidat za svoj sedanji položaj. Iz oodobnih vzrokov so se pridružili poslancem v Spodnjem domu sedanji minister za znanost Ouinttn Hogg in laburistični poslanec Stangsgate.
KAM GRE GANGSTERSKI DENAR?
Toda primer lorda Southamptona je zgodba zase, ki nima para v dosedanji zgodovini lordske zbornice: gospod FUtzroy se namreč ni odrekel svojemu naslovu iz političnih razlogov, marveč zato, »da bi se posvetil svojemu resničnemu nagnjenju«. To pa je, kakor je izjavil bivši lord s hvalevredno iskrenostjo, »da se ukvarja z nežnim spolom, dobrimi pijačami in lovom na losose«. Zenske, vino in lososi — živela iskrenost — so torej ideali gospoda Fitzroya. Seveda mu vsega tega lordski naslov ne prepoveduje; izjavil pa je, da je imel zaradi plemiškega naziva s tem Več stroškov. Predvsem slabe ženske »so se okoriščale s tisto malo vpliva, ki mi ga. jo prinašal moj naslov, ter so me nenehno nadlegovale zaradi raznih uslug«, je izjavil prizadeti ex lord. »Razen tega sem se z odpovedjo plemiškemu naslovu hkrati z enim zamahom znebil vsega tistega kupa snolbov.«
KUBA: STRELSKI JARKI
Dan in pol zapora za vsakega talca, ki ga je poslal v smrt: tako je odločilo zahodnonemško sodišče v Kielu, ki je sodilo bivšemu esesovskemu kapetanu Hansu Graalfsu. Mož ;e bil svojčas poveljnik eksekucijskega oddelka, ki je poleti in jeseni 1941 kar na tekočem traku pobijal 2ide in druge talce v ruski mestih Bdjailistok, Baranovdči, Minsk in Mogoljev.
Graalfsa, katerega je obtožnica sprva bremenila umora 1550 Zidov, je sodišče spoznalo za krivega sodelovanja pri uboju
IN MOTEl
Svojevrsten dokument o Kubi leta 1964. Fotografija je posneta v Prašičjem zalivu, prav tam, kjer so leta 1962 divjali najhujši boji med Kubanci in kontrarevolucionarni, ki so se v tem zalivu izkrcali s pomočjo ameriške obveščevalne službe in ki so si obetali, da bodo zmagovito odkorakali kar v Havano. Potek dogodkov je najbolj!# dokazal, kako megalomanski in nor je bil načrt in kako malo so kon-trarcvolucionarji in ameriška obveščevalna služba vedeli o stvarnem stanju na Kubi in o razpoloženju množic. Napad kon-trarevolucionarjev je bil odbit, večina je prišla v ujetništvo, ameriška zunanja politika pa je tedaj doživela enega najhujših udarcev. Čeprav je od tedaj minilo že precej časa in čeprav je le malo verjetnosti, da bi se kaj takega lahko ponovilo, so v Prašičjem zalim še vedno strelski jarki in vojaki. Toda življenje teče-naprej: v ozadju fotografije lahko vidimo strehe sodobno urejenega motela, ki so ga popolnoma obnovili po bojih.
760 ljudi. Toda ker je esesoveo
samo »izpolnjeval povelja«, je bilo toliko »olajševalnih« okoliščin, da so ga obsodili le na tri leta zapora. Ker pa je bil že petindvajset meseoev v preiskovalnem zaporu (večino zaradi nekih drugih zločinov, o katerih sedaj sploh niso razpravljali, ker ni »dokazov«), bo tako odsedel samo trinajst mejecev, seveda, če ga ne bodo prej izpustila zaradi »dobrega vedenja«.
Odločitev tega zahodnonemške-ga sodišča je vzbudila vehko pozornost, saj prihaja prav v času, ko je zahodnonemško pravosodje odklonilo zahteve po popolni amnestiji za vse nacistične zločine in ko je pričelo ali pa samo že najavilo vrsto sojenj raznim nacističnim zločincem. Če je prišlo do teh procesov šele devetnajst let po koncu vojne, bi človek pričakoval, da vsaj kazni ne bodo tako mile. Toda sodišče v Kielu je lepo pokazalo, kako brezupna so lahko taka pričakovanja.
Graalfs, ki je vsa ta lete po vojni živel kot ugledni tekstilni trgovec v Neumuensteru, je bil na ruski fronti »hauptsturriifU-hrer« SS in član »Emsaitzgrup-pen«, ki so v nekaj mesecih pobile več kot petnajst tisoč 2idov in od teh nekatere tudi med »vzornim streljanjem« v Minsku, katerega si je ogledal tudi Him-mler. Pran: temu streljanju pa je poveljeval Graalfs. Sodišče je odklonilo razna pričevanja, češ da je po tolikih letih »praktično nemogoče ugotoviti dejansko stanje« in se je omejilo samo na priznanja obtoženca. Ker pa es-esovec ni sam sitreljal, vsaj ''dokazov ni, pač pa samo poveljeval in ker Je hkrati tudi sam samo izvrševal ukaz«, je bilo olajševalnih okoliščin toliko, da je sodnik menil, da je tri leta ječe »zaslužena kazen«.
ZANIMIVA PREDAVANJA DR. SCHACHTA
Za ljudi slabega spomina je lahko dr. Schacht samo ugleden finančnik, predsednik in solastnik velike mednarodne banke »Schacht in družabniki« v Diiscldorfu. Toda za vse tiste, ki še niso pozabili nacizma, je to predvsem mož, ki je mogoče najbolj zaslužen, da je prišel Hitler na oblast, in ki je potem v Tretjem Reichu vodil ministrstvo za gospodarstvo ter tako v bistvu imel glavno besedo v nemških pripravali na drugo svetovno vojno.
Ta dr. Schacht, ki jo je na niirnberškem procesu najhujšim vojnim zločincem kar najlepše zvozil, zdaj potuje po ZDA in predava o svetovnem gospodarstvu. Govori podobno, kot je govoril v letih porajanja nacizma: opozarja na inflacionistične tendence, zahteva združevanje moči in predlaga politiko trde roke. Hitlerja in nacizma sicer ne omenja, toda saj posamezne besede niso važne, misli pa so jasne.
Chicaskt svet Ameriškega židovskega kongresa — dr. Schacht je pričel s predavanji v chicaškem Rottary Gluho — je ostro protestiral. • Ta predavanja pomenijo višek cinizma in dokazujejo popolno nerazumevanje za nauke zgodovine,« piše v protestu. »Vsi tisti, ki so organizirali ta predavanja, izpričujejo skrajno pomanjkanje čustev do vseh tistih, ki so pretrpeli grozote nacističnega napada. Schachtova tehnična osvoboditev na procesu v Niirnhergu ga prav nič ne osvobaja njegovega dela krivde v nacističnih grozotah.«
Toda protest je bil glas vpijočega v puščavi. Dr. Schacht predava naprej. Ljudje res radi pozabljajo na zgodovinske Inkclje.
Norbert Wierter, »oče avtomatizacije«, je mrtev: ostali pa so njegovi otroci — problemi avtomacije. Za te sirote moramo zdaj skrbeti sami, ne da bi nam pri tem pomagal profesor z Massachusetts Institute of Tehnology: bil je prav tako tih in skromen človek kakor je bil velik njegov duh; sodil je med največje mislece — hkrati z Einsteinom, Kapico, Oppenheimerjem bi drugimi — zadnjega pol stoletja.
Wienerjevi žtvljenjepisci pravijo, da je v zadnjih desetih letih ta znanstvenik, ki je odkril teorijo o kibernetiki, »sovražil avtomacijo« in se je malone — tako kakor Oppenheimer in Einstein za atomiko — kesal, da jo je sravil ng svet. Nemara je ta trditev nekoliko preveč črnogleda: v resnici se je Norbert Wiener po letu 1950, ko je izdal knjigo »Človeška uporaba človeških bitij«, ukvarjal — vsi tehnični problemi so bili takrat že rešeni — bolj s *filozofskimm problemi prihodnosti avtomacije, če smemo tako reči. Z običajno strogo logičnostjo in jasnim čutom za prihodnost je predrrideval, da bo jutrišnja industrijska revolucija tesno povezana z avtomacijo proizvodnje: postavil je že diagno-
Norbert Wiener
zo morebitnih bolezni (zlasti v prehodnem obdobju) ter svetoval prve »terapevtske postopke«.
Nikakor ni brezpomembno dejstvo, da je isti dan, ko je Vfiener umrl, Nobelov nagrajenec za mir Dbius Pauling objavil v Ameriki svoj poziv, da je treba »nujno proučiti ekonomske bi socialne probleme, ki so povezani s prihodnostjo Tivtcanacije«. Oba dogodka sicer nista neposredno povezana (Wiener je umrl iznenada, od srčne kapi, Paulingov dokument pa gotovo ni bil improviziran, ampak je bil plod dolgega in temeljitega razmišljanja): sovpadanje datumov Wienerjeve smrti in Paulin-govega opozorila pa je kljub temu pomembno. Potrjuje namreč, da so tam, kjer je Wiener prenehal, nadaljevali drugi.
Norbert Wiener je imel navado reči, da bo avtomacija, »preden bo slavila zmago, povzročila ekonomsko depresijo, kakršne ne pomni zgodovina«. Pauling pa, ko je govoril v imenu »Odbora trojne revolucijet (revolucije državljanskih pravic, razorožitve in avtomacije), je opozoril, »da bodo Združene države zašle v socialni in ekonomski nered brez primere, če se ne bodo problemov, ki jih prinaša avtomacija, pravočasno lotili na najvišji ravni«. Treba bo »v koreninah spremeniti sedanji sistem razdelitve dobrin«, treba bo »prelomiti tradicionalni odnos med vloženim delom ter dobljenim nadomestilom«; in sicer »lahko bogato gospodarstvo, če hoče, zagotovi vsakemu človeku in vsaki družini kot pravno pravico dober življenjski standard«.
Seveda se ta zavzeti poziv k marksističnim perspektivam »plačilo po potrebah« (torej niti ne po delu) in »pravica do ekonomske gotovosti« za kapitalistično gospodarstvo, kakršno je ameriško, dokaj drzno pričakovanje. Nič manjši pa ni po drugi strani problem — današnja avtomacija je le drobec tiste, ki jo bomo doživljali jutri — na pragu katerega se je znašlo človeštvo.
Prav zaradi svoje zapletenosti je avtomacija eden problemov, pri katerih najpogo-
Mite
»1
’W'
Najdrzneje izpeljana vzpenjača v Jugoslaviji že poskusno obratuje
že dolina Kamniške Bistrice. Le divjadi ni videti nikjer, čeprav pripovedujejo graditelji, da so med živalmi že radovedneži, ki si ogledujejo to novo človeško čudo. Celo letališče na Brniku se jasno vidi. Kamniški gostinci si že zastavljajo vprašanje, kako povezati Brnik z Veliko planino in tako privabiti inozemske turiste.
Še malo, pa smo na vrhu.
— Zdaj vozi žičnica še nekoliko počasneje, — povzame tovariš Rems, vleče nas namreč Dieslov motor, ki bo sicer ob normalnem poslovanju služil le kot nadomestilo za električni motor. Razen tega pa tudi signalne naprave še niso gotove.
— Kolikšna pa bo hitrost vzpenjanja, tovariš Rems?
— Hitrost bomo lahko regulirali po želji; Najhitrejši vzpon bo trajal 4,5 minute, to se pravi 8 m na sekundo.
— In kakšna bo kapaciteta vzpenjače?
— Na uro bomo lahko prevozili do 350 turistov.
Uradna otvoritev te žičnice bo 1. maja. Njena posebnost: Ponoči bo razsvetljena in morda jo bomo lahko opazovali celo z ljubljanskega nebotičnika.
• nadaljevanje s 1. strani
V 4,5 MINUTE IZ DOLINE NA PLANINO
Vsenaokrog vonj po sveži zmrznjeni zemlji, ki se mehča pod krampi in lopatami, ropot strojev, lomljenje kamenja... Na gradbišču smo. Urejajo dovozne poti, parkirne prostore in kopljejo temelje za bife, blagajno in sanitarije. Kaj večjega gostinskega objekta ne bodo gradili? To smo vprašali arhitekta Kopača, očeta velikoplaninskih načrtov; tudi on se namerava vzpeti na planino, trenutno kot član komisije za ureditev okolice ob srednji postaji žičnice.
— V neposredni bližini spodnje postaje za zdaj ne nameravamo graditi nikakega hotela, — je odgovoril tovariš Kopač.
— Zakaj ne?
—Iz čisto preprostega razloga; gostincem namreč bolj ugaja, da se ljudje napijejo zgoraj, — nam z nasmehom odvrne inženir Kopač.
Gondola je že pripravljena. Ob pogledu na jeklene vrvi, ki nosita samo dve veliki kabini, človeka kar malo zazebe. Vzpenjača je namreč grajena po nihalnem sistemu: nosilnih stebrov ni, višinska razlika je skoraj tisoč metrov, dolžina pa 1600 metrov. Kako te le potem ne bi bilo strah, saj takih drznih roženj pri nas še nismo vajeni!
— Le pogumno! — nas bodrijo graditelji.
Torej vstopimo. Brez sunka in čisto tiho
se gondola začne vzpenjati strmo navzgor. Strah je že mimo. Zlasti, ko nam , tovariš Rems (direktor žičnice), ki se tudi pelje z nami, takole zagotavlja varnost te vratolomne vožnje:	1
— če se pretrga vlačilna vrv (bog ne daj, saj visimo 195 m nad trdnim dnom), bi gondola samo malo zdrkrpla navzdol, kajti zadržale bi jo posebne čeljusti nad gondolo, če popuste še te, je na vrsti rezervna vrv, potem še električna in mehanična zavora ...
Razgled iz gondole je prekrasen. Pod nami leži razgaljena lepota Gorenjske. Na eni strani veriga osrednjih Kamniških Alp vse od Krvavca pa tja do Mozirskih 'planin. Na drugi strani pa slikoviti dolinski svet z gozdovi, polji, rekami, naselji. V vsej svoji lepoti se poka-
Ovalni tloris s skodlami kritih pastirskih koč so uporabili tudi za osnovo weekend hišic na Veliki planini, ki rastejo kot gobe po dežju
— Kaj pa bo z Malo in Gojško planino? — vprašamo arhitekta Kopača.
— Na Mali planini bomo zgradili še nekaj manj pomembnih turističnih objektov, sicer pa omenjena predela spadata pod zaščiteno planšarsko področje.
— Kaj pa boste napravili z domovi, ki že tam dalj časa obstajajo?
— PUstili jih bomo takšne, kakršni pač so.
hom turizma planšarstvo ne bo izumrlo, dobilo bo celo nov polet/ turistični center bo konsumiTal njegove proizvode.
MED R02AMI JE TUDI PELIN
Z ureditvijo Velike planine se našemu turizmu cfdpirajo nova vrata. Zaradi svoje edinstvenosti bo to področje prav gotovo privlačevalo številne turiste. Morda jo bomo kmalu lahko primerjali z Gervaisom ali kakim drugim visokogorskim centrom kje v Švici oziroma Franciji.
Perspektive so rožnate pa tudi že sedanji videz Velike planine je razveseljiv.
PLANŠARSTVO BO ZAŠČITENO
Večji del Velike planine je namenjen planšarstvu. Ohranili bodo prvotna pastirska na
.Kchjsoca/
SOMAŠKA GRIČA 1491
— Ali mi lahko svetuješ, kako bi pela Beethovnovo nedokončano simfonijo?
CIT, 31. marca — »Poljubi, poljubi, poljubi — v ois-mdlu«)
...ko je naročil kulise p za .»Carmen« pri slikarju Bernardu Buffetu, ko-je dal na program Buchnerjevo opero »VVozzeck« ...
CIT, 7. aprila — »Pariz: škandal v operi«) Nekaj škriplje na glasbenem področju: Barbara .iarc ne ve, da je Nedokončano simfonijo uglasbil Schubert, direktorju pariške Velike opere pa ni znano, da je opera »VVozzeck« delo Albana Berga.
KRM7FV HRIB
\MAR7AMNE
H]IVE
Martin Bormann, ‘sin vojaškega trobentača in poljedelca, se je že zelo rano pridružil fašističnemu gibanju. — številni sodobni zgodovinarji ocenjujejo, da je bil Bormannov vpliv na Hitlerja taiko velik, da je bil »fuhrer« v zadnjih letih svojega življenja popolnoma pod vplivom sina poštnega uradnika Borman-
v j.
J/ A-..	#
BZBEUHRIB ,Y: *—s,	     7447	'	//
A—'	 '	v
_	^	, 1	ZSteZV/CARSR/	fiCM	■
RAVNI HRIB	* RAKtfc vcu
7790 i 	A	\ /
'	PIRČEV	VRH	:
Razpored turističnih objektov na »novi« Veliki planini
IVER.7E
(Tovariš, 10. aprila — ^MrteV ali živ?«)
Kup poklicev je moral imeti oče Martina Bormanna. Že v kratkem članku izvemo za
V Huddersfleldu (Anglija) so se pene za striženje las dvignile kar ža 30 šilingov. Frizerji pravijo, da jih nova moda »beatles« zelo ogroža, saj pridejo mladeniči k frizerju sedaj šele po nekaj mesecih.
(Nedeljski dnevnik, 12. aprila — »Novice brez naslova«)
Neznansko drago mora biti striženje v Hud-dersfieldu, ko so zvišali ceno za 3000 din (=30 šilingov).
~n*Ja mtd Romnifke Bistrice irj Ve/iPe planino ■ » » , ■ mhalno žičnica
——— ------------meja mec/ turističnim in etnografskim delom Velike pianine
■Hsedežnica	o—o—o—o	vlečnica x—*~x tovorna žičnica	m	dom
sel j a in zaščitili prirodne znamenitosti — zi-jalke, brezna, viharnike in vegetacijo nasploh. Na zaščitenem ozemlju nihče ne bo smel na novo graditi, niti po svoje spreminjati zunanjosti koč.
Z Gradišča nam je kot na dlani eno od planšarskih naselij. Tiho je v njem v tem letnem času. Drugače pa je poleti. Govedo, drobnica in konji dajejo življenje in poseben čar velikoplaninski pokrajini.
— Iz nekega dimnika pa se le kadi.
— Tu prebiva pastir Peter, — nam pove tovariš Kopač.
— Dali smo mu delo skladiščnika pa se je kar za stalno naselil tukaj. Bi se oglasili pri njem?
— Seveda.
Tu smo. Lopa, ki poleti služi živini, je zdaj delavnica. Preseneti nas pogled na steno, prelepljeno z izrezki polrazgaljenih filmskih div. Medtem ko nas časti s pristno slivovko, nam Peter sramežljivo pojasni, da je to delo turistov, ki so imeli v najemu njegovo kočo.
Notranjost planšarskih koč je večinoma nekoliko preoblikovana, le nekaj, predvsem pa Preskarjev stan (ki bo muzej na prostem), jih je ohranilo staro notranjo ureditev z odprtim ognjiščem in svetlobno lino »na smuk« v stre hi.
Pastirji prebivajo v planini le tri mesece, sicer pa bajte uporabljajo turisti. Z razma-
Nekoliko grenka je le trenutna realnost. Vse že zgrajene koče na turističnem območju so namreč last raznih kolektivov, koče na planšarskem predelu pa so v rokah stalnih najemnikov. Torej, dragi bralci in ljubitelji planin, če niste člani kolektivov, ki imajo tu kakšno kočo ali če niste povezani, s firmo »VIP« (veze in poznanstva), boste na Veliki planini te ljubke hišice lahko samo občudovali. Kravce bodo pasle travo, vi pa oči...
— Zakaj tako? — vprašamo graditelje.
— Kolektivi so dali denar za koče in koče so zdaj njihove. Glede njihovega oddajanja turistom v najem pa pravijo, da vsebujejo preveč komforta, ki bi ga ljudje lahko uničili ali odnesli.	Da bi uvedli	nadzorstvo,	pa je tehnično spet	nemogoče in	tako se to	vrti v	za-
čaranem krogu ...
Graditelji vidijo rešitev v gradnji manjših in manj komfortnih hišic, ki bi bile kot depandanse hotelov. Morda bo novi hotel Šimnovec že prihodnje leto dobil take prirastke.
Edini komfortni prostor v hišicah je kuhinja. Kaj ne bi v skrajnem primeru zaprli ta prostor, medtem ko bi spalnice le oddajali turistom?
Zdi se	nam, da bi se to z malo	dobre	volje — in z	nekaj smisla	za organizacijo —	da-
lo urediti brez posebnih težav, če pa to ne bomo uredili, bo m^d rožami na Veliki planini tudi precej pelina '..	.
BINI PODBEVŠEK
PO NASI DEŽELI NEKOČ IN DANES
•' ■
'- H !'>
6’^'Afl
E**1
TT
• 150-LETNA BARIGLICA
Tale sodček na sliki je pravzaprav majhen putrih ali bariglica, kot imenujejo tako posodo na Vipavskem m še kje v Sloveniji. Hrani jo Savo Bolko iz Lokavca pri Ajdovščini. Izdelana je v obliki sodčka, vendar ne z dogami, temveč iz enega kosa lesa; le oba dna sta vdelana v segret obod, ki ju je potem, ko se je ohladil, stisnil in posodica je bila zatesnjena. Bariglica je dolga 16 cm, visoka 14 cm, premer dna je 10 cm. Je lično okovana in ima železen ročaj. Spodaj in zgoraj ima izrezan nekakšen podstavek, da lahko stoji. Zgoraj pa je v sredi odprtina za točenje. Ta podstavek kače, da je nekoč služila v »boljšis hiši, ker je bila nekje postavljena. Sicer so v takih posodicah, le da navadno niso bile okovane, ampak povezane, nosili kosci pa tudi furmani s seboj žganje. Da pa je ta bariglica nekaj boljšega
ZAPISKI Z OBISKA VOJAŠKEGA ORKESTRA IZ KASARNE BORISA KIDRIČA
Ena stran medalje
Po cesti so Sli fantje start takole po dvajset let. Ko so srečali vojaka z dekletom, so se žaljivo zasmejali...
Bila je gneča, padal je dež. Ljudje so čakali na trolejbus. Ko je pripeljal, so hoteli vsi hkrati vanj. V gneči je bilo tudi nekaj voja-kov.\Nekateri od tistih, ki niso prišli na trolejbus, so dejali: — Prekleti soldati...
Na neki šoli v Ljubljani šo priredili ples. Ko so tja prišli vojaki, jih je na vratih sprejela neka profesorica. — Vstopili boste le preko mojega trupla! — je dejala in jih ni pustila noter. Preden so Šli, je neki vojak dejal: — Preko njenega trupla je nemogoče. — (Profesorica je bila silno debela.)
V neki restavraciji je omizje vojakov raairo-čilo čisto običajno večerjo in nekaj steklenic vina. Preden so bili postreženi jih je natakaT vprašal, če imajo dovolj denarja...
Druga stran medalje
dokazuje tudi letnica, ki je z lepimi številkami okrog odprtine krožno vrezana v les: 1817! Torej bo prav kmalu stara ISO let. Tako starih posod te vrste je pri nas znanih le še zelo malo.
• ISTRSKA 2EJA IN »SVETILNIK«
Pred leti se je v Slovenskem primorju večkrat zgodilo, da je v turističnih centrih primanjkovalo vode. Suša poletnih mesecev je najteže prizadela Piran. Portorož, Izolo in delno tudi Koper. Treba je bilo vbziti vodo s cisternami. Odkar so razširili zmogljivost vodovoda pri izviru Rižane, je problem preskrbe obmorskih mest v glavnem rešen. Vodovod so uredili tudi za nekatere druge kraje, tako da le še nekaj hribovskih vasi tega okoliša nima vode v hiši.
V preteklosti so imeli v poletnih mesecih v Istri s preskrbo vode skoraj take težave kot kje v puščavi. Koprski lokalni list »Svetilnik« piše o tem v letu 1902: »Ob lužah, kjer navadno napajajo živino, stoje krdela ljudi in živine. Vsi so žejni, vsi bi radi do vode. Mlajši zabredejo v blato, izdolbejo z rokami majhne jame, počakajo, da odteče umazna; smrdljiva voda. in potgm pijejo. Za njimi stqpijo na njihovo mesto še starejši . . Živina pa liže mokro, smrdljivo blato. Iz Kamice, Filipanov in Marčanov v okolici Vodnjana gonijo kmetje živino dan hoda daleč do reke Raše«
Ob koncu je reporter izpred šestdesetih let pripomnil: »Sinjori pa imajo nekaj vodnjakov, iz katerih drago prodajajo vodo. Kdaj se bodo spremenile te turške razmere v avstrijski Istri?«
Na odgovor je moral počakati njegov vnuk. Istra in Slovensko primorje so dobili vodo šele po osvoboditvi, po priključitvi k matični deželi. Tudi medtem, ko so zidali moderne objekte za vodovode, je poleti vode zaradi dolge suše še kdaj zmanjkalo. Hujših posledic pa prebivalci niso občutili nikoli, ker je oblast vedno organizirala preskrbo s cisternami, pri četner so požrtvovalno pomagale enote Jugoslovanske ljudske armade.
• DOBRODUŠNI ORLI S KRKA
Jugovzhodna plat Krka, ki jo že tisočletja šiba ostra senjska burja in spirajo oblaki morskih kapljic, ki jih dviga veter s penečih se valov, je med najbolj divjimi okoliši Hrvatskega primorja. V tem delu otoka ne uspeva niti najbolj skromno rastlinstvo. Divjino, kjer je narava sejala samo surovost, so si izbrali za svoje bivališče le ogromni orli, ki jim pravijo prebivalci Krka mrhovinarji.
Poleti, ko plujejo mimo sivih kamnitih skladov ribiške ladjice, je mogoče videti na vrhu stometrskih sten rta Glavine nepremične obrise orlov, kot da bi bili izklesani iz kamna. Z ostrim pogledom nadzorujejo vse, icar se dogaja pod njimi. Potem jih ropot ribiških ladij preplaši, da razširijo krila, se dvignejo v višino in med jadranjem v višavah iščejo z ostrim očesom plen.
Taki prizori dajejo jugovzhodnemu delu Krka zelo zanimivo podobo. Nekateri, ki vidijo neobičajni prizor prvič, se celo prestrašijo. Toda orli s Krka so prav dobrodušni in ne delajo nobene škode. Nihče ne pomni, da bi napadli črede ovac, ki se iz Vrbnika in Baške približajo temu delu otoka. Hranijo se izključno z mrhovino. Zanimivo je, da živijo v zglednem sožitju s krokarji, ki jih s svojim glasnim krakanjem opozarjajo, kje leži mrhovina.
Lov na orle s Krka je znan še izpred vojne. Pozimi so prihajali iz Crikvenice angleški in poljski lovci. Ponoči so med skalami pustili trupla ubitih oslov in čakali, da se orli zarana spuste na mrhovino. Potem so na lahek način prišli do mogočnih trofej. Sem in tja se tudi v povojnem času pojavljajo lovci na orle, tako da jih je vse manj.
Bilo je strašno. Poplava. Hitro je bilo treba ukrepati, odlašanje bi lahko veljalo mnogo življenj in milijone škode. Prišli so vojaki in uredili, kar je bilo treba . ..
V nekem kraju so se na krajevnem sestanku dogovorili, dia bodo naredili nujno potrebno cesto. Ko so razpravljali o tem, kdo in koliko bo delal, so med drugim dejali tudi: —Pomagali bodo vojaki ...
Po radiu šo oddajali nujen poziv, da potrebujejo' kri s to in to oznako. Najprej so se na poziv odzvali vo jaki ...
Starka je rinila voziček v klanec. Prešibka je bila, ni šlo. Njene nemoči ni opazil nihče, čeprav je bilo na cesti mnogo ljudi. Mimoidoči votak ji je nategnil voziček na klanec . ..
Ples. Mladi in stari se vrte v taktih prijetne glasbe in nihče ne pomisli na to, da igrate vojaki. Tisti, ki se jim včasih smeje, tisti, bi ne bi smeli na trolejbus, tisti, ki ne smejo na ples, tisti, ki morajo dokazati, da imate denar, tisiti, ki rešujejo življenja in milBone. tisti, ki pomagajo, kjer je le treba, tisti, ki so:
— Vojaki so enakooravn! č’ani vsake občine, je dejal Nikola Sihč. oodrvcvpnrnik, ki jz komandant, v kasarni »Borisa Kidriča« v Šentvidu v Ljubljani.
Osem veselih v SMB
Prišel sem na obisk v kasarno. Ne bi pisal o njej, čeprav s tem ne bi izdal nobene vojne tajne. Pisal bom o osmih vojakih, ki sem jih tam srečal, o osmih vojakih, ki jih pozna toliko civilov, da se jim ne pripeti nobena od navedenih nevšečnosti, o osmih vojakih, ki so preskočili zid, ki ga včasih (po nepotrebnem) ustvari uniforma, o osmih vojakih, ki so drugače čisto običajni vojaki...
Njihov starešina Vladimir Šupak, major, mi je takole pripovedoval o njih: — Oktobra lani so prišli v našo kasarno, septembra pa so že sestavili orkester, čeprav se prej med seboj sploh niso poznali. Do sedaj so imeli že 25 nastopov, od tega kar deset za civile. Orkester je sestavil Branko Kramarič po podatkih, ki so jih navedli vojaki, ki so izpolnjevali vprašalne pole o tem, s čim se najraje ukvarjajo v prostem času.
— Pa so to res čisto navadni vojaki? Ali žive in delajo kot drugi? Ali imajo dovolj časa za to, da igrlajo v tako kvalitetnem orkestru kot je njihov?
— Čisto navadni vojaki so. časa imajo dovolj za vse to. Vprašajte jih!
Intervjuji na tekočem traku
V veliki dvorani je na odru osem mladih ljudi igralo v orkestru. Vadili so novo pesem. Ko so odložili instrumente in ko smo posedli, smo se začeli pogovarjati.
— Kakšen je tvoj dan pri vojakih? — sem vprašal Branka Kramariča, mladega zagrebškega učitelja na glasbeni šoli, člana »Estra-de«, zdaj klarinetista, saksofonista in vodjo tega orkestra.
— Vojaški, se je zasmejal in nadaljeval:
— Vstanem ob pol petih. Nato telovadim, se umijem, zajtrkujem in opravim do enih vse dolžnosti. Potem kosim, se do štirih odpočijem, olt štirih pa imamo vajo našega orkestra. Po navadi igramo do šestih, ko je večerja, nato do devetih v klub kaj brat ali gledat televizijo, pa spat.
— Znani ste po tem, dia veliko nastopate izven vojašnice. Kje ste bili z nastopom najbolj zadovoljni?
— V Litostroju. Tam smo nastopili že trikrat. Vedno nas lepo sprejmejo, na nekem nastopu nas je tam poslušalo kar 1500 ljudi.
— In vaša največja želja?
— Da bi bila na ljubljanski televiziji kakšna oddaja o vojakih in da bi nanjo povabili tudi naš orkester. Pokazali bi kaj zmoremo ...
— Koga naj intervjuvam naslednjega?
— Željka Brkanoviča. Naj ga predstavim: Zagrebčan, dirigent in pianist, v našem orkestru harmonikar. Silno je ponosen na prvo nagrado, ki jo je 1955. dobil v Ljubljani na tekmovanju mladih pianistov.
— Eh, stoj, je dejal Željko, pusti to. Bom že sam govoril. To ni v zveza z orkestrom.
— Kaj bi vi povedali v zvezi z orkestrom?
— Spet o Litostroju. Tam smo nekoč igrali namesto do enih ponoči kar do štirih zjutraj. Bili smo zelo utrujeni, vendar (kfljub temu nismo mogli odreči navdušenim poslušalcem. Naporno je bito, toda veselo ...
— Meni je težko, ker ne znam slovensko, je dejal brkati kitarist Boris Krivič, ki je, kadar je doma v Zagrebu, mizar. — Kitaro igram tri leta, od športov imam rad košarko ...
— In dekleta! — so ga s smehom prekinili fantje. Smeh je prekinil svetlolasi Sibeničan Ivo Grgas, ki je zapel nekaj taktov vesele pesmi.
— Od kdaj poješ?
— Pojem od rojstva, v orkestru pa sem začel peti tu. Drugače sem po poklicu agronom. Se nikoli nisem imel toliko prijateljev kot jih imam zdaj.
Edo Zadravec me je presenetili z dobrim znanjem slovenščine.
— Moja mama je Slovenka, je pojasnili, po poklicu pa sem črkostavec in v svojem poklicu veliko berem. Tega, da služim v Ljubljani, sem vesel, saj imam tu sorodnike. V orkestru sem se naučil veliko novega, med drugim tudi not, kd jih prej nisem znal.
Bobnar Zvonko Jelič je pravnik. Beatlesov ne mara, raje posluša starejše stile igranja.
— Moja najljubša pesem je »St. Louis Blues«, je dejal.
— Pri igranju kontrabasa so največji problem žulji, je potožil Josip Bombola, ki je začel igrati bas šele pri vojakih, vendar md ni žal, da sem se naučil --rat'. Doma v Baču bom, če bo le mogoče, še naprej igral.
RENAULT R81100
1108 CCM — 50 KM, LAHKO DOBITE TAKOJ S KONSIGNACIJE V LJUBLJANI, ZA
1191 US $ IN 925.000 DINARJEV.
STALNO V ZALOGI TUDI OSTALI MODELI R4, DAUPHTNE, GOKDINI, CARAVELLE. INFORMACIJE NUDI ZASTOPNIK:	COSMOS
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 34, TEL. 33-141. LASTNA SERVISNA DELAVNICA V LJUBLJANI NA DOLENJSKI CESTI 114, TEL. 20-045. SERVISNE DELAVNICE IN NADOMESTNI DELI ZA DINARJE PO VSEJ DRŽAVI.
— Moj vzornik je Marko Novosel, od slovenskih pevcev pa mi ugajata Marjana Deržaj in Majda Sepe, je dejal »zvezda« / orkestra, pevec Ljudevit Lukavečki. — Najbolj mi uga. ja pesem »Priča jedne ljubavi«, kd me spominja na ...
— Kaj ti je v Ljubljani najbolj všeč?
— Ljudje. Velikokrat se z nami spoznajo in so sploh zelo pozorni.
— In kaj vam ne ugaja?
— To, da moramo plačevati za trolejbus toliko kot drugi. V Zagrebu in Beogradu plačajo vojaki le polovično ceno.
Da bosta obe plati medalje svetli
Poslovil sem se. Ko sem šel skozi dvorišče vojašnice in srečaval fante v uniformah, sem razmišljal o tistih osmih, s katerimi sem praiv-kar govoril. Ni jim slabo, ljudje jih imajo radd, ker jim igrajo in ker so tajčo simpatični in priljudni. Ali pa je to vse in dovolj? Ali ni tudi tem fantom hudo, če ne postopajo z njihovimi tovariši v redu?
Spomnimo se na obe plati medalje — in poskrbimo za to, da bosta obe svetli in da ne bo nikogar med nami, kd bi kakorkoli podcenjeval fante v uniformah armade, ki ji vsd pripadamo z upravičenim ponosom.
EVGEN JURIČ
Nemogoče je oceniti in zapisati vsaj kolikor toliko točno, koliko različnih poklicev opravljajo ljudje. To je nemogoče predvsem zaradi tega, ker vse hitrejši razvoj znanosti, tehnike in vsega zahteva vsak dan nove, doslej neznane poklice. Razen tega imajo tudi prebivalci različnih dežel različne poklice — pač take, kakršne so potrebe.
Nekateiri poklici so zelo pogostni in razširjeni po vsem svetu, drugi pa so redki in nenavadnj. Nena-
vadni in nevsakdanji so za tiste, ki opravljajo »navadne« in »vsakdanje« poklice, za tiste, ki pa imajo nevsakdanje poklice, so tudi ti poklici vsakdanji.
V tej rubriki, ki jo bomo ponovili tudi v prihodnjih številkah, bomo skušali našim bralcem predstaviti nekaj ljudi, ki vsak dan opravljajo nevsakdanje poklice. Vsak svojega, tistega, ki si ga je izbral in ki ga zna, tistega, ki ga ima rad ali ki ga pač mora opravljati.
— Včasih sem bil trgovec, — je začel pripovedovati Pate senior, — potem sem delal čokolado, po vojni pa sem bil soustanovitelj obrtne zadruge »Goliš«, ki je izdelovala otroške igrače. Za ta poklic sem se odločil zato, ker takoj po vojni v Jugoslaviji rti bilo niti ene tovarne ali vsaj večje delavnice, ki bi izdelovala igrače. No, kakor vidite, sem ostal vedno v službi najmlajših. Najprej čokolada, nato igrače.
— In kako ste prešli le na izdelovanje domin?
— Ce hočeš napeti, se moraš specializirati.
— Zdaj povejte pa Se vi, Peter?
— Moja zgodba je preprostejša. Najprej sem se z dominami igral, potem sem jih jvrmagal delati očetu, v šoli sem končal lesnoindustrijski oddelek na TSS. bil sem pri vojakih in ko sem se skozi vse to pre-dominal, sem začel še jaz delati domine.
— Pa sta drug drugemu konkurenta?
— Ce bi bila še dva, bi nas bilo premalo.
— Ali lahko čisto kratko povesta, kako se domine delajo?
— Zelo enostavno. Ce dobiš dober, suh bukov les. ga hitro Icuplš. Potem ga razžagaš na primemo velike kvadre, jih zgladiš, nato zlužiš s črnim lužilom, spoliraš, jtm v posebnih stiskalnicah vtisneš vzorec, ki ga imajo rta obeh straneh in obenem, seveda, luknjice, nato te vtisnjene IvJcnjice pobar-vaš in že narejene domine je treba le še sortirati in zložiti v škptlice. Zelo preprosto.
— Pa so za izdelovanje domin kakšni
posebni stroji?
_ Seveda so, le narediti smo si jih morali. No, po pravici: po mojih načrtih so Pii jih naredili drugi, je dejal mojster Franc.
— Ce bi imela možnosti, ali M se oprijela kakšnega drugega poklica?
— Ce bi imel možnosti, bi se moderniziral, vendar bi še naprej delal domine, je dejcd oče, sin pa je dodal:
— Tudi jaz bi ostal to, kar sem.
— Jugoslavija je dežela lesa, vendar zelo težko dobiva les.
— Kako pa je\ z načrti? Kakšen nov izdelek, morda še izpopolnjene domine?
— Ce bo šlo vse po sreči, bova še letos začela izdelovati ksilofone za otroke in lesene kocke za »zidanje«.
— In še zadnje vprašanje. Ali kdaj igrata domine?
— Včasih. '
EVGEN JURIČ
„V SLUŽBI NAJMLAJŠIH...“
Ali poznate igro domine? Gotovo ste jo igrali, ko ste bili majhni. Takrat gotovo \iiste pomislili na tistega,' ki jih dela, saj vas je prijetna igra preveč zaposlila.
V Rožni dolini v Ljubljani, v Levčevi, ulici št. 8, je prava »tovarna« domin. V njej naredita na leto oče in. sin (vsak za svojo »tvrdko«), Franc in Peter Pate, 45 tisoč kompletov te igre, in sicer oče Franc 25 tisoč škatel, sin Peter pa 20 tisoč. Prvi jih dela že 18 let, drugi pa je stopil po očetovih stopinjah pred petimi leti.
— No, mojstra, povejta mi, po čem slove vajine domine?
— Po tem, da midva edina tiskava vzorce v les. Tega nisva videla še nikjer v Evropi.
— In vajin največji problem?
Mednarodna korespondenca tednika „TT“ z Nobelovimi nagrajenci
'..........
ALI STE KOMUNIST? ČE BI ME VPRAŠAL
MC CARTHV,
BI REKEL-DA
Pismo mednarodne korespondence tednika »TT« z Nobelovimi nagrajenci za književnost:
Haildor Kiljan Laxness - P. 0. B. 664 - Reykjavik - Island.
Novinarji: Ali ste komunist?
Haildor Kiljan Laxness: če bi me vprašal Mc Carthy, bi rekel - da!
Exp.: Halld6r Laxness P.O.B. 664- Reykgavlk Island Iceland)
Haildor Kiljan Laxness je prvo islandsko ime v zlati listi Nobelovih nagrajencev!
»V Stockholmu sedi nekaj šaljivcev in ti me vsako leto predlagajo. Laxness bo tokrat zares dobil nagrado, pravijo, in ko > potem Nobelovo nagrado spet podelijo drugemu, lahko rečejo: IJbogi Laxness, tudi letos je ni dobil!«
Haildor Kiljan Laxness je čakal dolgih osem let na Nobelovo nagrado za književnost. Haildor ja Kiljana Laxnessa so osemkrat zaporedoma predlagali za Nobelovo nagrado za književnost, toda Švedska akademija se je obotavljala zaradi političnega prepričanja velikega Islandca. Mednarodna politična konstelacija vsestranskega zbliževanja in pomiritve duhov je leta 1955 dokohčno vplivala na akademike iz Stockholma, da so se ob kandidaturi Carla Sandburga, Ezre Pounda, Roberta Frosta, Mihaila Šolohova, Alberta Moravie, Gottfrie-da Benna in še 31 manj znanih literatov vendarle odločili za — Laxnessa.
• HALLDOR KILJAN LAXNESS
• ISLANDSKI KNJIŽEVNIK
®l>atum in kraj rojstva: 23. aprila 1902 — Rey-kjavik.
© Najpomembnejša dela: Otroci narave 1919, Veliki kašmirski tkalec 1927, Salka Valka 1934, Neodvisni ljudje 1938, Ruska pustolovščina 1938, Atomska postaja 1952, Gerpla 1954.
© Mednarodna literarna priznanja:	Stalinova
nagrada 1954, Nobelova nagrada za književnost 1955.
© Naklada romana »Neodvisni ljudje«: ZDA — 850.000 izvodov, Sovjetska zveza — 30.000 izvodov.
© Prevodi Ilalldorja Laxnessa: Voltaire »Can-dide«, Hemingway »Zbogom orožje«.
Island je dežela šumečih gejzirov ob vznožju gora z večnim snegom. Island je dežela Halldorja Kiljana Laxnessa, ki se je na malem očetovem kmečkem posestvu v kakem skritem kotičku že kot deček predajal užitku pisateljskega ustvarjanja. Gimnazijska leta v Reykjaviku so minila ob spremljanju dogodkov prve svetovne vojne, ki je divjala
v Evropi, in pisanju danes že zdavnaj pozabljenega romana »Otrok narave«. Zgodnji literarni uspeh je opogumil sedemnajstletnega fanta za veliki skok v kaotično povojno Evropo.
© Kako ste izvedeli za podelitev Nobelove nagrade za književnost?
»Poklicali so me po telefonu In obvestili!«
Med večletnim popotovanjem po tem mrzličnem, duhovno razkrojenem svetu, ni našel odgovora na številna vprašanja in razočaranja mladosti. Zbegani mladenič je prehodil dolgPpot skozi najrazličnejše filozofije — od Schopenhauerja in Nietzscheja preko Strindberga in Undseta do ekspresionizma
— in v zmedenosti pojmov in dvomov je nazadnje mislil, da je našel mir, ko so se decembra leta 1922 zaprla za njim vrata benediktinskega samostana St. Maurice de Clervanx. Razmišljal je — jezikovni študij v samostanu, filozofija v Rimu, teologija in ndzadnje mašniško posvečenje.
© Ali je bila Švedska akademija vedno objektivna pri podeljevanju Nobelove nagrade za književnost?
»Nikoli nisem razmišljal o oporoki Alfreda Nobela ln odločitvah Švedske akademije in tako čutim, da sem stoodstotno neupravičen izraziti mišljenje o objektivnosti Švedske akademije!«
Začel se je zanimati za socialistične ideje in tako je namesto v rimsko semenišče odpotoval preko Sicilije v ZDA, kjer je — kakor sam pravi
— z opazovanjem brezposelnih po parkih med veliko gospodarsko krizo postal prepričan socialist in velik prijatelj Uptona Sinclaira. Zanimivo je, da kljub vsem popotovanjem tvori ozadje njegovim romanom izključno domovina Islandija — ubožne ribiške vasi in rcviic kmetije.
© Ali poznate osebno vse živeče Nobelove nagrajence za literaturo?
»Nobenega!«
Njegov ironični stil je delno podoben Heming-wayevemu. Z vrnitvijo na Islandijo se začne v tridesetih letih ustvarjalna doba, ki je Laxnessa dovedla do časti Nobelovega nagrajenca za književnost. Re« je, da uživa Laxness največji ugled v Sovjetski zvezi, deželi njegovih spominov iz romana »Ruska pustolovščina«. Zanimivo je, da so dobili nekateri znani sovjetski avtorji naročilo, da se naučijo islandskega jezika, da bi lahko zares sposobni prevajalci skrbeli za prevode romanov priljubljenega Laxnessa.
© Vaš hobby v privatnem življenju?
»Sprehodi po gričih in igranje klavirja!«
Romani "»Svobodni ljudje«, »Islandski zvon« in vikinški roman »Gerpla« so veliki epi svojega časa, v katerih se socialni momenti prepletajo s pesniškimi v mogočno simfonijo Islandije. I,axness sam resignirano priznava, da mora celo najboljši prevod v sorodne skandinavske jezike delovati kot parodija, tako zgolj islandske so te — v slogu starih sag pisane — knjige. Nobelova nagrada za književnost je bila — priznanje za največje kolektivno pripovedno delo nordijske literature — sland-sko sago.
© Katero delo bi priporočali človeku, ki bi lahko prebral eno samo knjigo, poslušal eno samo simfonijo, obiskal eno samo predstavo ...?
»Das Wohltemperirte Klavier — Johanna Sebastjana Bacha!«
Nikoli ni pozabjl ZDA in sestradanih postav brezposelnih v Chicagu, Detroitu, New Yorku...
Napisal je roman »Atomska postaja«, ki prikazuje ameriško zasedbo Islandije med drugo svetovno vojno in je njegova tendenca izrazito proti-ameriška.
Nikoli ni pozabil Mc Carthyja ...
© Kaj mislite o novinarjih?
»Poznam dve vrsti: kvaliteto in kvantiteto!« Haildor Kiljan Iaxness je mimo čakal dolgih osem let na Nobelovo nagrado za književnost. Nikoli ni razmišljal o objektivnosti Švedske akademije _ ko so podeljevali priznanje Thomasu Eliotu, Williamu Faulknerju, Bertrandu Russcllu, Paru Lagerquistu, Francoisu Mauriacu, VVinstonu Churchillu in Ernestu Hemingwayu. Nordijski tisk je dolgo postavljal vprašanje: ali se Švedska akademija boji, da bi Laxncssovo politično prepričanje ' škodovalo ugledu Nobelove nagrade? Haildor Kiljan Laxness je namreč prepričan socialist!
A. PASTERNJAK
VIDETI JE, KOT DA SE JE ANGLIJA ODLOČILA, DA BO PRI PROSLAVI ŠTIRISTOLETNICE SHAKESPEAROVEGA ROJSTVA - PRAVZAPRAV PRI PROSLAVAH, SAJ Sl BODO SLOVESNOSTI SLEDILE VSE LETO - POKAZALA TUDI, KAJ VSE ZMORE, ČE GRE ZA ORGANIZACIJO IN PROPAGANDO. PRVEGA NACIONALNEGA PESNIKA SICER ŽE OD NEKDAJ MOČNO SPOŠTUJEJO IN SLAVIJO, TODA TOLIKŠNE POZORNOSTI VENDARLE NI BIL DELEŽEN ŠE NIKDAR.
Letos naj bi njegovo ime postalo svojevrstno geslo, vabljim turistični prospekt, kulturni epicenter leta. Za človeka, pri katerem niti ne vemo natanko, kdaj se je rodil — in nekateri še vedno dvomijo, da je kot literat in človek sploh živel — je to gotovo, če se lahko talco izrazimo, izreden uspeh, ki ga ne moremo pojasniti samo z njegovo, pa čeprav še tako umetniško genialnostjo. Ko so ga sredi preteklegg stoletja spet odkrili, je imel Shakespeare urejene še vse tiste listine, s katerimi je lahko kar čez noč postal nacionalni pojem, toda v zadnjih desetletjih je zaradi izredne učinkovitosti nekaterih bolj komercialnih kot kulturnih prijemov postal še več: prava industrija. In to izredno trdna industrija. Vrednost funta lahko pade, primanjkljaj v državnem proračunu se lahko še tako vznemirljivo veča, gospodarstvo se lahlco opoteka in vlada lahko dobi nezaupnico kadar hoče, toda nič ne more omajati industrije Shakespeare. Lepo uspeva in se celo razširja in vedno ostaja eden najbolj iskanih produktov na domačdfn trgu in eden najbolj cenjenih in zanesljivih izvoznih artiklov. Pri tej nenavadni kupčiji s Shakespearom poteka vse v najlepšem angleškem stilu. Prav tako kot številni angleški izdelki še vedno osvajajo tržišča s tem, da se ne hvalijo kričavo, ampak da s pečatom »By Appoint-ment oj the Queen« namigujejo na tradicionalno solidnost in kakovost, tako tudi Shakespeare ostaja eden najbolj iskanih artiklov prav zaradi svoje nevsiljivosti, v kateri se razne »modne« novosti in drugačni barvni odtenki nikdar preveč ne oddaljijo od tradicionalne, klasične podobe.
Družba, ki je naredila iz Mistra Shakespeara tako uspešnega podjetnika, se je -prvič pokazale^
Štiristoletnica rojstva največjega angleškega pesnika ni spodbudila samo neštetih kulturnih manifestacij. Jubilejno leto skuša vsak izrabiti po svoje in v svoje namene. V pesnikovem rojstnem mestu vsi računajo, koliko bodo zaslužili zaradi prihoda turistov, v Londonu pa je Shakespeare našel pot celo v nočna zabavišča. Kaj bi bilo bolj moderno kot »Shakespeare strip-tease«?
a .
*
~
5£
na trgu leta 1847. Skrila se je pod naslovom nShakespeare Birthplace Trust« in za začetek kupila v Stratfordu hišico, v kateri naj bi se rodil veliki pesnik. Potem pa je pokupila po vrsti še hiše njegovega tasta in svaka pa hišo materinega očeta in za konec še ruševine same Shakespearove hiše. Stratford-on-Avon je mestece s 16 tisoč prebivalci, ki leži med Ozfordom in Birminghamom. Pesnikom hiša je postala nacionalni spomenik, katerega si vsako leto ogleda 250 tisoč ljudi (letos pričakujejo pol milijona obiskovalcev): družba, ki upravlja hišo, dobi v »navad-nerfi« letu samo pri vstopnicah kakih 45 milijonov dinarjev. Dobrih sto dvajset milijonov je izkupička za razne spominke (plastični medaljoni, pepelniki, vžigalniki, steklenina, portreti, fotografije itd.), od katerih živita kar dve tomrnici: keramična v Stoke-en-Treniu in usnjenih izdelkov v Devonu. Hoteli in najrazličnejši penzioni (skupaj 1600 postelj) imajo na leto milijardo sto milijonov prometa:. Toda na najboljšem so še razne trgovine v mestu: že leta 1950 so iztržile skoraj osem in pol milijarde v našem denarju tn od tedaj je promet ves čas vse večji. Prav v letošnjem jubilejnem letu pa naj bi povsod zabeležili same rekorde v zaslužkih.
Toda na dobro sezono ne računajo samo ljudje v Stratfordu- Prvi so sg spomnili založniki in knjižni trg je kar preplavljen z raznimi novimi izdajami Shakespeara ali pa s knjigami o velikem pesniku. Samo v zadnjem času sem lahko naštel štirinajst novih knjig, od katerih so polovica same monografije, ki ne povedo skoraj nič novega. Njihova edina vrednost je v tem, da so prišle na trg ravno v pravem času. Celo univerzitetni profesorji so s spretnostjo, ki je človek ne bi niti pričakoval od tako resnih akademskih mož, prijeli za delo, ko so opazili, da mogoče take priložnosti ne bodo imeli niledar več. In prav ti profesorji so poskrbeli za znanstveno filološke razprave (A. L- Rotvse: »Vlilliam Shakespeare«, V/ilson Knight: »Shakespearska režija«), za bibliofilske izdaje (Edgar Prapp: »Človek in umetnik« — 20.000 din) pa tudi za take, ki so le korak pred opolzkostjo (Anthong Burgesse je napisal roman o Shakespearovem spolnem življenju, v katerem je angleški bard skoraj ves čas v postelji in skoraj redno z drugo žensko).
Začela pa se je tudi največja propagandna akcija, kar si jih ie britanski turistični urad kdajkoli omislil: British Travel and Holidag Associa-tion je prepričana, da bo letos v Angliji vsaj deset odstotkov turistov več kot lani. Natisnili so pol - milijona bogato opremljenih prospektov v desetih jezikih, dva posebna slavnostna manifesta, nekaj deset predavateljev so razposlali na vse konce sveta, 32 turističnih vodičev pa je v poseb-
nem tečaju zvedelo prav vse o Shakespearu, tako da zdaj lahko pripoveduje najbolj radovednim turistom tudi o načelih pesnikove metrike, o posebnih skovankah, o stilu v njegovih dramah in o njegovem zasebnem življenju. Skratka, vse je pripravljeno za 23. april, ko bo britanska kraljica počastila s svojo prisotnostjo prvo jubilejno slovesnost v Stratfordu.
es je sicer, da nihče ne ve'natančno, kdaj se je rodil pesnik in da je celo zelo verjetno, da se je rodil pred 23. aprilom, toda prav ta dan je bil najbolj pripraven: tedaj je namreč Jurrij, ta svetnik, ki mu sicer skušajo zadnje čase odzveti avreolo, pa je angleški patron. In kateri dan naj bi bil najprimernejši za pesnikov rojstni dan kot prav tisti, ki ga slavi država? Tako bo s kraljico na slavnostnem odru, jb glasbi tistega-časa, sredi s slamo kritih hiš, z labodi na reki, z zgodovinskimi kostumi in zastavami kakih sto držav, ki bodo tako počastile pesnika, »stara« Anglija imela spet svoj veliki in slavni dan.
Tradicija je v tej deželi tako široka in starikava. da lahko zajame vse in vsakogar, zlasti še, če služi za izgovor kakemu slikovitemu mimohodu ali kostumirani slovesnosti. V času »monarhije v tehnikolorju« človek skoraj ne bi vedel, kdo pravzaprav dobiva v tej izmenjavi propagandnih poklonov: pesnik ali kraljica.
To prijazno dvorjansko vzdušje in medsebojne poklone moti le jubilejna znamka, na kateri sta si prvič v vsej zgodovini angleške filatelije pogledali v obraz obe osrednji osebnosti: pesnik in kraljica. To je precej neprijeten pogovor, saj ga zakon iz leta 1839, ki pravi, da je lahko na znamkah samo suveren, dobesedno prepoveduje. Izje-,ma, ki so jo torej naredili pri Shakespearu, je tako vzbudila hudo kri na Škotskem- Skoti so namreč pred časom zahtevali isto čast za svojega nacionalnega pesnika Burnsa, pa so jim jo Angleži odkloniti. O »aferi« so razpravljali celo v parlamentu, in še precej bučno. To srečanje rta znamki pa ima tudi sicer za Angleže nekam neprijetno ozadje. »Organiziral« ga je namreč bivši vojni minister John Profumo, ki je v parlamentu zastopal stratfordsko volilno okrožje. Ime ministra, ki ga je pokopal škandal, je zlasti neprijetno konservativcem. Saj bi lahko prav zdaj z razpravami o nesrečni znamki spet opomnili ljudi, da je bil mož, na katerega počasi pozabljajo, prav iz njihovih vrst. In tako bi se za to svetlo Shakespearovo podobo, ki jo konservativci resno mislijo izrabiti v svojo korist med bližajočo se predvolilno kampanjo, spet prikazala tista pošast, ki je skoraj potopila konservativno barko v le-
tu 1963. Sicer pa hudobneži že tako trdijo, da so si v zadnjem času trije nacionalni slogani kar podati štafetno palico: najprej »Keller-Profumo«, potem »Beatles« in zdaj »Shakespeare«. Zakaj o Shakespearu bomo letos slišali na vseh koncih, če bi hoteli sestaviti seznam samo najvažnejših in največjih prireditev, bi potrebovali več strani. Ena takih najbolj resnih in najbolje pripravljenih stmri bo potujoča razstava »Shakespearovo življenje in njegov čas«, ki bo skušala kar najbolj verno rekonstruirati zgodovinsko vzdušje v slovitem »Globe Theatre«, ki so ga obnoviti prav -a to razstavo. Gledališče »Globe«, u katerem so odigrali prav vsa Shakespearova dela, 'je stalo■ v Londonu na levem bregu Temze. Uničil ga je požar, zdaj pa je skupina arhitektov, Jdparjev in slikarjev pripravila — za 250 milijonov — njegovo kopijo, ki jo bodo najprej razstavili v Stratfordu, potent na Edinburškem festivalu in končno še o Londonu. Gledališče si bo lahko vsak dan ogledalo 15.000 ljudi in tako računajo, da bodo do k'---a leta prodali kar milijon vstopnic.
Novi »Shakespearov center« v Stratfordu (več kot pol milijarde) bo 23. aprila angleška kraljica slovenso izročila občinstvu. Gre gotovo za najbolj resen in koristen objekt, ki so - zgradili za to jubilejno leto in ki lahko služi za najboljši zgled, kako je treba investirati kapital, da bi hkrati imeli kaj koristi tudi študentje, umetniki in vsi tisti, ki se zanimajo za delo in življenje velikega pesnika. V Stratfordu bo v tem jubilejnem letu glasbeni festiiKLl razdeljen v šest ciklusov in v vsakem bo nastopilo nekaj najbolj znanih solistov ali ansamblov z vsega sveta.
Toda zmotili bi se, če bi mislili, da se vsi strinjajo s temi slovesnostmi in s pompom okrog jubilejnega leta. V Angliji je tudi društvo, ki že ves čas divje nasprotuje proslavam. Gre za organizacijo ljudi, ki so prepričani, da je Shakespeare samo psevdonim, za katerim se je skrival kancler Bacon ali pesnik Marlome. Ti ljudje si že leta skušajo izboriti dovoljenje, da bi odprli pesnikov grob, ker menijo, da bi tdm našli dokaze za svojo teorijo. Ker tega dovoljenja nikakor ne morejo dobiti, pa seveda obtožujejo »Birthplace Trust«, da zavaja ljudi, da vsiljuje »prazen« kult in da ne dovoli odpreti groba samo zato, ker se boji za svojo, zdaj tako cvetočo kupčijo. In po nekaterih vesteh naj bi ti ljudje na svojo roko odprli grob prav 25. aprila. Epigraf, ki prosi dobre ljudi, naj dajo mir pepelu v grobu, jih očitno preveč ne moti, nerodno bo le, če bodo namesto dokazov dobili v roke samo pepel.
LEO VESTRI (VIE NUOVE)
Shakespearova hiša v Stratfordn
Sapi'
nameček še boje dati sebe, ker menijo, da jih ne bodo pravilno razumeli.«
Eden izmed Irancoskih kritikov je napisal, da je Bergmanov opus, tako kot Renoirjev ali Ophulsov, pravzaprav posvečen ženski. »Toda ta opus vseeno bolj spominja na Ophulsa kot na Renoirja,« je zapisal ta poznavalec Bergmanovih filmov, »prav tako kot avtor ,Lole Mon-tez' je tudi Bergman veliko bliž-zi ženskim stališčem kot moškim. Njegovi ženski liki so polni odtenkov, moški so pa kAr ntekam preveč stirilizirani.« »Svoj čas so mi pripisali stavek .Zenske so moj svet', pa čeprav tega nisem nikdar rekel,« pravi Bergman z resigniranim nasmehom. »Nisem rekel, ker ne mislim tako. Zame so ženske predvsem ljudje. Erotičnost pa je samo odraz doživetja življenja. Erotika je le način odgovora na stvari, ki so vedno bile in vedno bodo . ..«
Mogoče je prav tak Bergmanov odnos do žensk kriv, da je doživel že tri zakonske brodolome. Mogoče je več pričakoval od ljubezni, več kot mu je ona lahko sploh dala. Toda vseeno je ta čuteči in vedno zamišljeni človek tudi našel svoj mir. Pri četrti ženi, znani švedski pia-
paberki
51-letni angleški igralec Ste-nart Granger se bo poročil z 22-letno Belgijko Caroline Le-cerf, ki ni igralka. Za pričo pri poroki bo njegov 19-letni sin Ja-mie.
Gabin in Femandel, ki sta pred meseci ustanovila producentsko hišo »Gafer« (po začetnicah filmskih priimkov), sta še že začela pripravljati na snemanje prvega filma. Režiral ga bo Jules Grangier, naslov bo »Odrske luči«, glavni vlogi pa bosta igrala Femandel in njegov sin Franck.
Sedem svatov je bilo na poroki Waynove hčerke Melinde Ann s pomočnikom okrožnega tožilca iz Los Angelesa Grego-ryjem Monozom. Ko pa je nevesta zavohala kadilo, se je onesvestila. Toda vedno živahni oče je naglo priskočil in jo prestregel, preden se je zvrnila po tleh.
•
Za prijateljice strahotnega orjaka Steva Reevesa naj izdamo najnovejše podatke o njegovih merah: višina 1,85 m, teža 92 kg, obseg čez prsi 132 cm, biceps 48 cm, pas 73 cm, stegno 68 cm, meča 40 cm. Na žalost nc razpolagamo z ustreznimi podatki za Gordona Scotta in Marka Fo-resta.
•
Američanka Patricia Neal in Italijan Marccllo Mastroianni sta 3. aprila dobila v Londonu nagradi Angleške filmske akademije za najboljša tuja igralca v letu 1963: P. Neal za vlogo v »Hudu«, M. Mastroianni pa za »Ločitev po italijansko«. — Oba igralca sta med kandidati za Oscarje.
g
.8. s unnii
POSEBEJ ZA TT: RAZGOVOR Z ZNANIM ŠVEDSKIM REŽISERJEM INGMARJEM BERGMANOM
8 NAGRAD V VREDNOSTI
500.000 DIN
Pogoj: vložite do 30. junija 1964 na . hranilno knjižico vsaj 50.000 din in svojo vlogo, ki se vam bo obrestovala po 6%, vežite na odpovedni rok nad 12 mesecev, pa lahko prejmete eho izmed naslednjih nagrad:
televizor'
hladilnik
radio
fotoaparat
loščilec
elektr. gramofon transistor jedilni pribor
Odločite se in obiščite
KOMUNALNO BANKO MARIBOR
Brigitte Bardot preživlja že
neka j tednov počitnice v Braziliji — v družbi novega izvoljenca Boba Zagurija, Id je baje uspešen poslovni človek. Za kraj počitka in ljubezni sta si izbrala samotno vasico Biizios, ki je prav taka, kakršen je bil nekoč sre-dozemski Saint-Tropez, preden je B. B. prišla vanj in ga nehote spremenila v shajališče mondenih brezdelnežev.
Vendar pa se tudi tokrat ni uresničila Brigittina napo-
sposebnosti, saj bo njena vloga dvojna.
Kratka vsebina novega Ca-yattovega filma:	požar ob
Azumi obali uniči vilo, v kateri živita dve prijateljici. Ena izmed njiju je bogata ekscentrična dedinja, druga pa skromna bančna uslužbenka. Gasilci rešijo samo eno dekle, ki je v ognju dobila hude opekline in obenem še izgubila spomin. Na bolniški postelji se dekle sprašuje, ali je dedinja ali bančna uslužbenka, ali je žrtev ali
ved, da ne bo več igrala. Pred kratkim je namreč sporočila režiserju Andreju Ca-vattu, da sprejme glavno vlogo v njegovem novem filmu »Piege pour Ocndrillon« (»Past za Pcpclko«). Pravijo, da bo B. B morala pokazati v tem filmu precej igralskih
zločinka. Ko se išče v spominih, se ji zdi, da so v njej lastnosti obeh deklet.
Pravijo, da bo Cayattov film mešanica psihoanalize in zunanje akcije, značilne za kriminalko, da pa bo tudi prežet s humorjem. Snemati naj bi začeli oktobra letos.
slednja sprejenia in izplačuje hranilne vloge tudi vsako popoldne od 14. do 18. ure.
Richard Harris, Monica Vitti in Antoniom med snemanjem filma »Rdeča puščava«
ali katero izmed njenih ekspozitur v Lenartu Radgoni Ormožu ali
HRANILNICO
FILM JE VELIKA PUSTOLOVŠČINA
VELIKO PRIZNANJ ZA
FELLINIJA
slej svojo najboljšo vlogo in da so se tudi drugi igralci imenitno ujeli z zgodbo.
V ITALIJI SO PODELILI NAJVIŠJA FILMSKA PRIZNANJA »SREBRNE TRAKOVE«
Pred kratkim so v Italiji podelili »Srebrne trakove«, filmska priznanja, ki imajo podobno vlogo kot ameriški Oscarji. Zadnji Fellinijev film »Osem in pol« je zdaj postal absolutni zmagovalec vseh devetnajstih let, kolikor časa že podelujejo priznanja: dobil je namreč sedem »Srebrnih trakov«. Dosedanji rekorder so bili De Sicovi »Tatovi koles« s šestimi priznanji.
Federico Fellini je dobil »Srebrni trak« za najboljšo režijo, in sicer za film »Osem in pol«. Kritiki očitajo 200-članski žiriji, da se je bala nagraditi Rosijev T>ogum v »Rokah nad mestom«. Letošnje priznanje je Fellinijevo četrto po vrsti, tako da je »povečal razdaljo«, tako da je »pojem, De Sico, Blasettijem, Gcr-mijem in Antonionijcm, ki imajo vsak po dve.
»Srebrni trak« za produkcijo je dobil Angelo Rizzoli, prav tako za film »Osem in pol«; Federico Fellini in Ennio Flaiano sta dobila še priznanje za najboljšo izvirno zamisel, potem pa je isti film dobil še en »Srebrni trak« za najboljšo inscenacijo.
Silvana Mangano je dobila »Srebrni trak« za glavno vlogo v filmu »Veronski proces« (igra Cianovo ženo Eddo), Ugo Tog-nazzi pa za vlogo v »Matici«. Tako je premagal Mastroiannija. ki je sicep odigral dve odlični vlogi v »Osem in pol« in »To. variši«. Pravijo, da je Tognazzi dobil priznanje predvsem zaradi velikega igralskega preobrata: iz klovnovskih vlog v karakterno.
Za najboljša stranska igralca sta bila proglašena Sandra Milo (spet »Osem in pol«j in Folco Lulli (»Tovariši«),
Fellinijev film je dobil še »Srebrna trakova« za najboljšo
Z zamišljenim nasmehom, skoraj resignirano se Bergman zdaj spominja divjega leta, ko se je vse okrog njega zavrtelo in ko so kritiki kar tekmovali, kdo mu bo spletel lepši lovorov venec.
glasbo (Nino Rota) in najboljšo črno.belo fotografijo (Gianni Di Venanzo).
Ostdle tri »Srebrne trakove« je pobral Viscontijev »Leopard«,
in sicer za najboljšo barvno fotografijo (Giuseppe Rotunno), za najboljšo scenografijo (Mario Garbuglia) in najboljše kostume (Piero Tosi).
Silvana Mangano v filmu »Proces v Veroni«: »srebrni trak« za najboljšo žensko vlogo
sih sem bral večino tistega, kar so pisali o meni. Nekateri so me spravljali s svojim pisanjem v slabo voljo, na nekatere članke pa sem bil celo ponosen. Zdaj tega več ne delam. Človek postane negotov, če hoče pri drugih zvedeti, kaj pravzaprav dela.«
»Se pravi, da se zanesete samo nase. Da vas mnenja drugih ne zanimajo?« '/•
»Ne, nikakor ne. Rekel sem, da me ne zanimajo, kritiki. Zato pa imam veliko bolj učinkovit način, da zvem, kaj ljudje mislijo o mojih filmih, ta kriterij se mi zdi tudi bolj zanesljiv: nekaj dni po premieri svojih filmov se rad usedem v kinematograf in potem tako iz teme, pomešan med navadnimi gledaloi, prisluškujem, kaj go-
»Clovek dela, dela neutrudno, dolga leta in leta, ima svoja načela, svoj svetovni nazor, svojo življenjsko filozofijo in nobenega to ne zanima in nobeden o tem ne ve prav ničesar. Potem pa ga nenadoma zaradi kakih posebnih okoliščin ali pa kar zaradi igre naključja nenadoma opazijo, odkrijejo. In takoj dvignejo pod oblake. V trenutku prej neznani človek postane središče pozornosti, čudež dneva, o katerem vsi razpravljajo, pišejo, govorijo. Vse tisto, kar je človek delal dotlej in kar nikogar niti najmanj ni zanimalo, nenadoma postane osrednja tema pogovorov, kritik, analiz. Pa čeprav se v človeku
POSNEL,RDEČO PUŠČAVO1
Po devetnajstih tednih snemanja v Raveni se je ekipa »Rdeče puščave«, najnovejšega Anto-nionijevega filma — v barvah — vrnila v Rim, kjer so začeli z montažo. Snemanje se je zavleklo za pet tednov, kar je še malo glede na težave, ki so jih imeli med delom. Glavno žensko vlogo v filmu igra seveda Monica Vitti, glavno moško vlogo pa angleški igralec Richard Harris.
Prav zato, ker se je snemanje zavleklo, je Harris pustil režiserja na cedilu. ‘ Podobno sta storili še dve igralki. Vendar Antoniomja to ni preveč prizadelo. Danes pravi, da je celo bolje, ker je le tako lahko nekoliko jpremenil svojo filmsko pripoved. Tema filma je Anto-nionijeva tema: tehnika napreduje z norim ritmom, človek pa tega tempa ne zmore in zaostane. Od tod izvirajo duševna neravnovesja, čustvene motnje, zaradi tega se kalijo odnosi med ljudmi, kar se še pošebno močno izraža v modemih delovnih samotnih otokih, v odnosih med delavci in svetom, ki jih obdaja. Novi Antonionijev film se dogaja prav na takem modernem otoku duševnih zmedencev.
»Rdeča puščava« je prvi Antonionijev barvni film. Režiser pravi:	»Barva	spremeni način
mišljenja. Nenadoma sem uvidel, da sem dotlej gledal svet z drugačnimi očmi. Spreminjajo se odnosi med človekom. in stvarmi, spreminjajo se besede in razgovori. Z barvo je vse drugače. Je odkritje, ki te navdušuje, kajti z njim je mogoče poseči v resničnost. Film je poln barv, ki sem jih izbral po načelih, ki so se mi zdela upravičena in potrebna. Pobarvali smo eksteriere, hiše, drevesa, travo in ljudi glede na vtis, ki naj bi ga posredovali gledalcu. Saj ni bilo težko. Tako sem nekoč potreboval črn gozd, pa sem ga našel v naravi: drevesa so bila črna od tovarniškega dima.«
Antoniom pravi, da je dala Monica Vitti v tem filmu do-
Stockholm, aprila
Takrat ko je Ingmar Bergman zaslovel med ljubitelji filma po vsem svetu, je imel, zdaj že slavni švedski režiser, za seboj kar šestnajst filmov. Toda noben teh filmov ni prišel čez meje njegove nekam odmaknjene domovine in tako tudi nobeden ni mogel proslaviti svojega avtorja na mednarodnih srečanjih sedme umetnosti. Bergman je prvič procVI »v svet« šele leta 1957, ko je na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu dobil za svoj »Nasmeh poletne noči« najvažnejšo festivalsko nagrado. Ta prodor po svoje spominja na blisk: Ingmar Bergman je kar čez noč postal eden najbolj cenjenih režiserjev, pravzaprav filmskih avtorjev in k njemu so pričeli romati producenti, kritiki in novinarji.
Jorgen Lindstriim in Gunnd Lindblom v najnovejšem Bergmanovem filmu »Tišina«
nistki. Zena ga s svojo glasbo navdihuje pri delu. To pa še toliko bolj, ker je Bergman prepričan, da nobena umetnost ni tako blizu filmski, kot prav glasbena.
»Obe umetnosti bude čustvovanje in ne delujejo na intelekt. Prava umetnost pa je predvsem tista, ki v nas premakne kako čutečo struno, tista, ki nas razburi v najbolj intimnih čustvovanjih. Nekaj takega bi moral biti tudi zakon. Po mojem mnenju je treba tudi v tej najlepši obliki človeške združitve odriniti v ozadje racionalne momente. Dominirati mora ljubezen. Taka ljubezen, ki je močnejša od vsega, kar je v človeku, močnejša tudi od razuma «
NADA MIJATOVIC
Ingmar Bergman
Za Francoze, ki jih je vedno
privlačila nordijska književnost, je bil Bergman s svojimi filmi pravo odkritje. Ameriški intelektualci, ki so nenehno razvozlavali Elliota in Joycea, so se z divjim veseljem oprijeli analize Bergmanove simbolike. Recenzije o njegovih filmih so tiskali v najrazličnejših jezikih in skoraj na vseh koncih sveta. Prišle so študije, knjige o njem. Toda videti je bdlo, da Bergmana vse to kaj malo briga: njegova kariera se je začela že pred* toliko časa in svojo pot filmskega avtorja je videl jasno začrtano. Ta, čez noč pridobljena priljubljenost in slava ni imela nobenega bistvenega vpliva ali pomena za človeka, ki je verjel vase.
ni prav nič spremenilo, čeprav je še vedno tak, kot je bil, ko ga še nihče rri poznal... Ne, nimam rad take popularnosti. Tudi intervjujev ne ... Se najmanj pa novinarje, ki prav tako kot kritiki vedo o človeku več, kot ve sam o sebi!«
se je, da bi kar se da izčrpno odgovoril na vprašanja in da bi celo za nameček povedal še kaj takega, na kar ga niso silila vprašanja. Njegova prijaznost je dajala v rtič vse predsodke o švedski rezerviranosti in nezaupljivosti. »Zakaj sem se vrnil
No, ko je ta nekam uničujoča, izjava bila za nama, je Bergman spet takoj postal prijazen in ustrežljiv sogovornik. Trudil
v gledališče? Preprost odgovor: bliže mi je kot film, bolj privlačno, bolj domače se počutim. V gledališču sem začel svojo življenjsko pot. Ne morem brez njega. Gledališče daje režiserju toliko, kot on njemu nudi. Gledališče je kot zvesta soproga, film pa je pustolovščina, draga ljubica. Seveda človek obožuje obe, toda vsako na svoj način.«
Bergman je začel pri flimu s scenariji. Tudi potem, ko se je že odločil za režijo, je1 pogosto
kar sam pisal ali pa vsaj sodeloval pri pisanju scenarijev za svoje filme. Toda vendarle je bila režija tista, ki ga je najbolj privlačila.
»Pravzaprav ste dobili mednarodna priznanja tudi pred filmom ,Nasmeh poletne noči ...’«
»2e res, toda šele s tem filmom sem postal privlačen, modni režiser, če temu lahko tako rečem. Sele tedaj so pričeli kritiki resneje analizirati moje filme, tako resno, da so toliko časa brskali po njih in po meni, dokler niso odkrili še tistega, česar niti sam nisem vedel. In moram priznati, da me je vedno nekoliko strah, ko opazim, da nekateri ljudje vedo o mojih filmih več od mene. Vča-
vorijo o filmu in lovim reakcije. Srečen sem, če me ljudje vsaj delno razumejo, če jih moji filmi pripravijo do tega, da razmišljajo in razpravljajo o tistem, kar so videli. Režiser, ki ga mnenje občinstva no zanima, lahko hitro postane sterilen, izo-11/an.«
Nedavno je mladi švedski književnik zapisal precej tehten stavek o nordijski melanholiji: »To je siva, trajna melanholija, ki se pri ljudeh odraža kot osamljenost, tako da lahko sublimacija paničnega strahu postane lirika ...« In res, zdi se, da je strah pred osamelostjo dobil svoje mesto v podzavesti Nordijcev. Tudi mnogi Bergmanovi filmi govore bolj ali manj neposredno o osamljenosti. Zato ga nekateri celo pogosto primerjajo z Antonionijem, pri katerem obup zaradi človeške osamljenosti in) odtujenosti že prehaja v resignacijo. Toda ta primerjava ne drži. Zakaj Bergman nenehno išče možnosti, da bi razbil to osamljenost.
»Mi ne moremo živeti sami,« pravi Bergman. »Potrebujemo skupna doživetja. Ljubezen je tista, ki nam odpira vrata te ječe. Zame je ljubezen beg iz pekla osamljenosti. Za čuteče ljudi je še veliko teže: oni se za
AVW>*(' -jMfe
NAŠA POSLEDNJA MINIATURISTKA
Knjige in ljudje
STRATEGOVA
KNJIŽEVNA
ZAPUŠČINA
če beremo danes najrazličnejša dela iz vojaške zgodovine, taka, ki so jih napisali znanstveniki in zgodovinarji in taka, ki so jih napisali vojskovodje, generali, maršali sami, se nam zdi vsako po svoje zanimivo, čeprav je često le pri rodna napetost sosledja dogodkov tista, ki zabrisuje dostikrat očitno pristranost opisovanja. Vojskovodja opisuje z enega, navadno doživetega” stališča in skuša včasih v opisu operacij / in pohodov svoje armade kakšno stvar tudi pojasniti in spremeniti. Zgodovinar-znanstvenik pa obdeluje logiko in upravičenost posameznih akcij, dogodkov in odločitev, je kritičen, pa 'Cesto pozablja na življenje in na človeka, ki je vse prej kot nezmotljiv instrument. Pisec bi moral biti vojskovodja in hkrati svoj, lastni zgodovinar — kritik, da bi lahko od njega pričakovali kolikor toliko zanesljiv, če že ne dosleden popis.
Zanimivo pa je, da je prav praoče te zgodovinsko-književne zvrsti združeval v sebi oboje. Ksenofom, steber znamenite trojke starogrških zgodovinarjev Herodot-Tukidid-Ksenofon, nam je zapustil svojevrsten literarno zgodovinski dokument: v delu »Anabasis«, ki smo ga skupaj s »Kirovo vzgojo« nedavno dobili od Mladinske knjige v prevodu Janeza Fašaleka, je popisal kot zgodovinar, pisatelj In pozneje vojskovodja pohod armade pod vodstvom perzijskega princa Kira mlajšega nad svojega brata, perzijskega kralja Artakserksa. Ko Je Kirova arrpada, v kateri je bil tudi precej močan oddelek grške najemniške vojske pri Kunaksi pred vrati Babilona sicer zmagala, pa je bil Kir pri tem ubit, se je znašla vojska v težkem položaju. Zlasti Grki, ki so globoko v tuji deželi ostali brez neposrednega voditelja in cilja. Ko so potem Perzijci še zavratno umorili njihove stratege je Ksenofon prevzel vodstvo in razumno ter z velikim posluhom za najbolj raznovrstne potrebe in naloge vodil deset tisoč grških vojakov po težavni poti ob Tigrisu, preko enega njegovih izvirov, čez zgornji Evfrat in armenske planine, skozi deželo sovražnih Karduhov, skozi led in sneg, mraz in točo puščic iz zased ter jih končno sicer izčrpane in deloma zdesetkane, po 250 dnevnih pohodih vendar vamo privedel do morja. Tu se je izkazal kot odličen strateg, poznavalec ljudi in mož izrednih refleksov, kot junak in pozneje — ko je 1. 400 pr. n. št. armado že predal špartancem, ki so takrat osvobajali maloazijske Grke izpod perzijske nadoblasti — tudi kot mojster peresa in dokaj objektiven zgodovinar. Zaradi teh njegovih zaslug lahko tudi danes presojamo to pot, ki je še vedno najvažnejši vir podatkov za dogodke v časovni in vzročni zveži s tem pohodom.
»Kirova vzgoja« je neke vrste vzgojni panegirik z velikim perzijskim kraljem Kirom v glavni vlogi. Ksenofon je bil, čeprav atenski državljan, popoln nasprotnik demokracije, ki se je že v tistih časih večkrat izrodila v svoja nasprotja ali pa v nevzdržne skrajnosti. S takimi nazori je cenil predvsem vodstvo »močne roke« in tako ni čudno, da mu je postal ideal perzijski kralj Kir, ki je za svoje vlade osvobodil Perzijce izpod Medijcev in podjarmil vrsto sosedov, med drugimi zlasti veliko Asirsko državo z glavnim mestom Babilonom. Vendar je to delo v vrsti pomembnih komponent šibkejše kot »Anabasis«. Predvsem ni doživeto — in zato je razumljivo tudi drugače zastavljeno. Množina podrobnosti, ki so včasih pomembne, ni našla prostora ali veljave v Ksenofonovih očeh — tako nekateri zgodovinski dogodki, potrebni za razumevanje in zlasti kritiko poznejših, pa letnice in — če smo nekoliko osebni in krivični s piedestala sodobnih teženj — zlasti nas moti tendencioznost.
Po drugi strani pa je že sama zamisel tega dela tako različna od dinamične, resnične in življenjske »Anabasis«, da je treba »Kirovo vzgojo« nujno tudi vrednotiti drugače. To ni več objektivni zapis resničnih dogodkov, ampak tendenčna propaganda idej, vpeta v zgodovinski okvir. Zaradi samovoljnosti, ki so se mu zdele za dosego te osnovne naloge, zamisli dopustne in potrebne, ne moremo smatrati — in tudi ne ocenjevati — »Kirove vzgoje« kot zgodovinsko delo, ampak kot zgodovinsko-pedagoški roman Evrope. Vendar nam »Kirova vzgoja« tudi taka kot jfe, lahko skupaj z »Anabasis« dobro posreduje izredno zanimiv vpogled v delček zgodovinskega dogajanja v tistih davnih, dneh na eni in v delček tvorne osebnosti davnega znanstvenika, vojskovodje in pisca na drugi strani.
J. M.
Hiša v Prečni ulici št. 3 se zdi na pogled pač povsem navadna: nekoliko starinska, kot so pretežno vse hiše v tem delu Ljubljane, sicer pa ni na njej ničesar, kar bi zbujalo pozornost. Toda če bi pogledali v notranjost, bi v eni številnih sob, vsej obloženi s številnimi slikami, fotografijami in vsakovrstno lepo oblikovano drobnjarijo najbrž našli starejšo gospo, sklonjeno nad mizo in globoko zatopljeno v svoje delo.
Najprej bi pomislili, da piše. V desni roki nekakšpo držalce, pred sabo bel listič, pa vendar ni pisanje. Ce bi natančneje pogledali, bi opazili, da je držalce pravzaprav tenak čopič in bel listič ploščica iz slonove kosti. Nanjo v drobcenih potezah nanaša pikice in črtice v raznih barvah. Te pikice se potem združujejo v sence, v osvetljene predele,’ v beline oči in majhne rdeče lise ust — prej ali slej bo nastal majhen portret.
Gospa slika. Toda to ni navadno slikarstvo, kakršnega smo vajeni z razstav. To je posebnost, ki je že ni več, ali pa skoraj ni več. In ne samo pri nas. tudi po drugih evropskih državah bi najbrž zaman iskali ta način slikanja, čeprav je bilo včasih zelo razvito.
Gospa Elza Obereigner je naša poslednja in najbrž tudi ena zadnjih miniaturistk v Evropi.
Mniature, majhni slikani portreti, so igrale v zgodovini pomembno vlogo. Razvile so se iz okrasov sredjevoških rokopisov, tako imenovanih iluminiranih rokopisov. Ker je v teh okrasih — inicialkah, obrobnih ornamentih i. p. prevladovala rdeča, minijeva barva, so imenovali slikarje mšnia-torje. Od tod poznejše ime miniatura, ki pomeni danes nekaj majhnega in intimnega. Miniature v današnjem pomenu pa zasledimo šele v XVI. stoletju. Prve so doma na Angleškem, čeprav jih je naslikal Nemec Hans Holbein mlajši, ki je'17 let slikal na dvoru Henrika VIII. Potem so našli prvo miniaturo v Nemčiji in tej je sledila Francija, kjer se je v XVIII. stoletju to'1 slikarstvo prav razbohotilo. Takrat se je miniatura preselila s pergamenta, lesenih, srebrnih ali bakrenih ploščic na plemenito slonovo kost. Tako se je morala novemu materialu prilagoditi tudi tehnika' slikanja — poleg olja, tempere in gvaša se je takrat uveljavil akvarel, ki je na slonovi kosti dopuščal pretanjšane barvne učinke in omogočal čudovite prosojne rešitve kožnih površin. Takrat se je razvila tudi po-intilistična tehnika pikanja, to je, način nanašanja barv v neštetih majhnih pičicah. Po zastoju zaradi francoske revolucije se miniaturno slikarstvo razbohoti na Napoleonovem dvoru in ko ga v XIX. stoletju prevzame meščanska družba, pomaga zaokrožiti slogovni izraz biedermaierja in z iznajdbo fotografije počasi zamre.
A ne povsem. Tu in tam se je še našel mojster ali ljubitelj, ki je gojil to Skromno, vendar plemenito umetnost. Toda takih ljubiteljev je bilo vse manj in manj. Zdaj, ko
postaja tudi po zaslugi zbirateljstva miniatura spet modema, ni več ljudi, ki bd to umetnost še gojili.
Tako je delo Elze Oberedgner še toliko bolj zanimivo in — dragoceno. Se posebno zanimivo zato, ker je začela slikati miniature iz čistega veselja in ne kar takoj. Spočetka se je učila pri očetu — ki je dobro slikal, pa na obrtni šoli v Grazu in pozneje spet v Ljubljani, pa na ženski umetnostni šoli na Dunaju in v privatnih umetniških delavnicah v Firenzah — slikarstva in kiparstva. Čeprav je tudi na teh področjih dosegla lepe uspehe, je za nas zanimiva predvsem kot miniaturistka.
S slikanjem miniatur se ukvarja že od leta 1919. Takrat je portretirala obersta Schreya z Dunaja — njen prvi uspeli poskus. Potem je naslikala prijateljico Lili Novy in njeni hčerki. Lili Novy je kazala v kavarni svoj miniaturni portret znancem in naročila so začela kar deževati. Od takrat pa do danes je naslikala že blizu 1000 miniatur, točneje miniaturnih portretov'. Kakšno življenjsko delo, je to, si lahko predstavljate le, če veste, da je potrebno za en tak portretek do tri tedne vztrajnega dela!
Že sama priprava je natančna. Najprej je treba imeti tanko ploščico slonove kosti — naj ne bo prerumena in ne pregladko polirana. Potem fotograifijo v velikosti, kakršen naj bi bil upodobljenec na miniaturi, ker prenaša na ploščico v razmerju 1:1, vendar ne kopira. Potreben je tudi paus papir za kontrolno risbico obraza. In potrebna je koncentracija in velika volja do dela. A zlasti to zadnje poseduje Elza Obereigner v zavidanja vredni meri.
Na majhni porcelanasti paletki so že na-nešene vse potrebne in najpogosteje uporabljane barve v potrebni gostoti, čopiči, ki jih uporablja pri tem delu, so nekaj posebnega, tako tenki so in voljni. A še prej je treba slonokoščeno ploščico dobro umiti z vodo in milom, da ne bi ostala na njej maščoba od prijemov.
Potem nariše — preriše fotografijo. Vendar si želi vedno dobro ogledati in po možnosti tudi spoznati portretiranca. To je pomembno zlasti za barvni izraz. Ko je risbica, ki nakazuje tudi glavne sence, gotova, nariše enako risbico tudi na pTosojni kontrolni paoir.'Nato previdno prebarva ves obraz z rahlo oranžno barvo, kar je osnova za barvo kože. Zatem nanese barvne poudarke — rdečilo ustnic, lic. Beline oči spraska s posebnim nožičem, čeprav so včasih uporabljali iglo — a igla razi tudi ploščico. Nanese tudi zelenkaste sence na čelo in brado, da pridejo topli toni boi) do izraza drugje. Senči z rjavkasto, ker so ji tople barve sploh zelo pri srcu. Na koncu pridejo na vrsto še lasje, obleka in ozadje.
Seveda ne gre vse tako hitro. Dela s presledki, da se ji posamezni barvni nanosi presušijo, sicer se ji sličica zmaže in potrebne so zamudne korekture. Neprestano tudi korigira s pomočjo kontrolne risbice, če se ji med barvanjem osnovna risba »premakne«. Včasih so ti premiki veliki — tudi do dveh, treh desetink milimetra! Kontrolira nastajajoči portret tudi s pomočjo zrcalca, »ker so se ljudie vajeni gledati v zrcalu,« Ce je koščena ološčica zelo rumenkasta, jo podloži z modrim papirjem, da malo proseva in postane bolj »hladna« — v barvi seveda, v resnici pa bolj svetla. Cim miniaturo izgotovi, jo takoj prekrije s stekleno ploščico, da se ob morebitnem dotiku jx>vršine ne bi rahlo nanešena barva razihazala. Po vsem tem je tako dolga doba nastajanja enega samega portretka razumljiva.
Slikarioa kljub izredno preciznemu delu ne uporablja naočnikov. »Ko sem pa tako kratkovidna!« pravi in v tem navideznem paradoksu je resnica, kajti čopiču sledi pogled
povsem od blizu in z normalnim vidom bd tega nihče ne zmogel.
A portretna miniatura ni njeno edino veselje; goji še zvrst miniaturnega slikarstva — veduto. A še prav posebno natančno določeno vrsto vedute — namreč ljubljansko. In še natančneje — slika poglede na staro Ljubljano, na njene' ulice in trge, na njene hiše in palače, znamenite stavbe in parke. Ko so začeli po prvi vojni Ljubljano podirati in na novo graditi, se je zavedela sveta, ki izginja. Ker je svoje rojstno mesto ljubila si je hotela ohraniti spomin nanj, hote.la je naslikati njegovfo < podobo v mnogih sličicah, ki vse dihajo dobro, lepo čustvo do tega starega majhnega mesta, polnega mračnih, domačnih ulic in »gas«, kotičkov in trgOv.
Pogosto je risala in slikala tisto, kaT je še ujela preden so porušili staro skladnost mestnega predela. Gqtovo prav tolikokrat pa so ji služile za predlogo stare risbe, grafike in slike Ljubljane. Na ta dva načina je ustvarila cel opus — serijo izrezov iz Ljubljane, kakršne že nihče več ne pozna Cesa vsega ni najti med temi sličicami! Tu je stara Švicarija, kamor »so hodili na skodelico kakava«, pa stari »Hotel E’ep-hant« na mestu današniega »Slona«, tu je hiša z drevjem, kje.r je danes Na-Ma ob Tro-moetovju. Naslikala je nekoč znamenito gostilno »Vagon« v Wolfovi ulici, kjer je nekoč stanoval tudi Goetheiev oče, naslikala je »Ballbaus« na mestu današrre Drame in prav tako »Reduto«, kjer je danes šentjakobska gimnazija. Na* njenih sličicah še spoznamo morda nekdanie Stanovsko gledališče, pa Ribji trg in gostilno Maček; gotovo pa že ne več Špitalske ulice blizu današnje Stritarjeve, nekdanjega (Vodnikovega) trga z gimnazijo in nekdanjega, prednotresnega »Urbanca«. Tu so tudi stare lesene branjarije in mesarije pod stolnico, pogledi na Špico, na Kongresni trg, tu je stari živilski trg pred Magistratom, bivši »Ferlinc«, pa Prečna ulica s kočijo in v njej njena starša, trgovina Ažman v Kresiji, pogledi na današnji Prešernov trg in še mnogo drugega. Majhni, preprosti, a čudovito oživljeni v starinski, tihi in nekam poetično zasanjemi melanholiji so ti koščki stare Ljubljane.
Čez štirina,’st dni bo Elza Obereigner praznovala osemdesetletnico. Za svoj visoki jubilej se je čudovito oddolžita svojemu staremu rodnemu mestu za vso tisto ljubezen, ki jo je'y njej budilo in s tem spodbudilo nastanek enega naših najbolj zanimivih dokumentarnih in tud) kulturnozgodovinsko pomembnih slikarskih, miniaturnih opusov pri nas.
J. MESESNEL
K slikam: Elza Obereigner v svoji »galeriji« (zgoraj) in z miniaturo svojega očeta, ki ji je bil prvi učitelj (spodaj).
BALDWIN0VE TEŽAVE
Znani ameriški črnski pisatelj James Bald-win, avtor »Drugega sveta« in »Prihodnjič ogenj«, je lani napisal odrsko delo z naslovom »Blues for Mr. Charlies« (»Blues za gospoda Chairliesa«). Snov je ista kot v prejšnjih Baldvdnovih delih: kaj je pravzaprav svoboda v ZDA, kako lahko živi v njej rasistični virus, kakšne reakcije v človeški naravi izzove rasizem, kako živi ameriški črnec.
Baldwin se je zdravstveno čisto uničil s pripravami na uprizoritev tega dela, saj je bil na vseh vajah, nadzoroval je režijo in se pripravljal na premiero. Vendar premiere ni in ni.
Ob črnskem pohodu v Washington je Bald-wina sprejel predsednik Kennedy. Takrat mu je zagotovil, da bo premiera drame 15. januarja letos v Washingtonu. Toda vmes je prišel Dallas in premiera Baldurinove amtirasi-stičme drame je bila seveda »preložena« na 15. februar. Toda tudi to so preklicali. Zdaj je začel Baldwin vaje z igralci Actor s Studia, in sicer od začetka.
Vloga gospoda Charliesa je zelo težka, saj zahteva od igralca precejšne igralske in pevske sposobnosti: Mr. Charlies je namreč pevec jama.
Zmedena
glava
Jean Anouilh nam je te dni v ljubljanskem »Mestnem gledališču« začel pripovedovati duhovito zgodbo: »Zmedeno glava ali zaljubljeni general« jc komedija, pretkana ne samo s številnimi iskrivimi domislicami, ki vzbujajo sproščen smeh, temveč tudi z mnogimi globokimi resnicami o problemih sodobne francoske družbe, ki niso tipični samo za življenje v Franciji. »Zmedena glava« ,je prav gotovo eden najlepših uspehov »Mestnega gledališča« v zadnjih letih, kar vel,ja tudi za odrsko stvaritev Vladimirja Skrbinška, nosilca glavne vloge, ki tako rekoč nosi na svojih ramenih vso predstavo. Ekipa njegovih soigralcev ni izenačena po prispevku, ki ga daje predstavi, vsekakor pa velja poudariti res Izvrstna Uka tete Bise — Tine Leonove — in želez-ninarja Ledaduja, ki ga je mojstrsko upo-dobU Slavko Strnad.
Z VSEH VETROV - Z VSEH VETROV - Z VSEH VETROV - Z VSEH VETROV
V sanremskem Casinu so pred kratkim začeli letošnjo operno sezono. Doslej so z tolikim uspehom uprizorili opere »Lucia di Lammermoor«. »Trubadur« in »Carmen«.
•
Knjiga »Literarni vodnik po Franciju, ki jo je izdala pariška založniška hiša Hacheite, je doživela tako velik uspeh, da zdaj pripravljajo »Umetnostni vodnik po Franciji«.
•
Umi je v Sovjetski zvezi izšla četrtina knjig na svetu. Knjige tiskajo v 139 jezikih, od tega v 89 jezikih, ki jih govore v SZ.
•
Francoski skladatelj eksperimentalne glasbe Pierre Henri je pred kratkim priredil v Pa-
rizu koncert svojih del. Osrednja točka koncerta je bilo delo »Variacija za vrata in vzdih«. Henri ima svoj studio za elektronsko in konkretno glasbo, znan pa je tudi po tem, da precej sodeluje s koreografom Mauriceom Bčjartom.
•
Štiristoletnica tiskanja prve ruske knjige »Apostol« bo velik praznik za vso Sovjetsko zvezo. Med drugim bodo med proslavami priredili tudi poseben tiskarski natečaj.
•
Na dražbi muzikalij v Mar-burgu ni nihče hotel kupiti originalne partiture Bachove Partita v E-duru, ker je bila .začetna ’ cena okoli 12 milijonov dinarjev. — Med drugim so prodali zbirko Mendelsso-
hnovih pisem (170) za pet milijonov dinarjev.
•
Angleško Združenje književnikov je skupaj z Društvom prevajalcev naznanilo, da bodo nagradili najboljši angleški prevod nemškega dela iz dvajsetega stoletja, objavljenega pr-vid v Zvezni republiki Nemčiji. Nagrada 300 funtov (okoli pol milijona dinarjev) in šest dni počitnic v Nemčiji.
«
Prvo bolgarsko opero s sodobno temo, »Antigona 43« Lju-bomira Pipkova, predvajajo hkrati v Sofiji^. Rušah in Plov-dimi. Številka ob naslovu pove, da gre za dogajanje med drugo svetovno vojno. Libreto sta napisala Pančo Pančev bi Vladimir Bašev.
Nenavadno nagrado »Prir de Litterature ferroviaire« (»Nagrada železniškega leposlovja«) je pred kratkim dobil Marc Baroli za knjigo »Vlak v francoski književnosti.«
Angleški dramatik Christo-pher Isherivood je napisal roman »Samec«, v katerem pripoveduje o Sivljeriju profesorja angleške knMžeimosti na ameriški univerzi: avtobiografsko. ■
Francoski plesalec in koreograf Roland Petit pripravlja film z naslovom »Abeceda ljubezni«. Glavni vlogi: nekdanji sovjetski plesalec Rudolf Nu-rejev in Petitova žena Zizi Je-anmaire.
KRATEK PREGLED LETOŠNJE PESTRE TEKMOVALKE SEZONE V N A MI Z TV E M TEIIISO
\
n
Mtti
iSnstf •••••:•
SŠmmii
mr.iw
PO NAŠEM NAVODILU PRIPRAVITE:
MEDNARODNI NASTOPI NAMIZNOTENIŠKIH IGRALCEV IN IGRALK SO ZA NEKAJ ČASA PRI KRAJU. V ZATIŠJU, KI JE NASTALO PO NAJVEČJIH TEKMOVANJIH V UUBUANI, BUDIMPEŠTI, STOCKHOLMU, WOLFSBURGU IN BRIGHTONU, LAHKO SEDAJ PRAVIČNO NAPIŠEMO O VSEH PREMIKIH, KI SO NASTALI V EVROPSKI JAKOSTNI LESTVICI. ALI SO JUGOSLOVANI ŠE NA PRVEM MESTU?
Leta 1962 so naši igralci prinesli z evropskega prvenstva bleščeč pokal za prvo mesto v moštveni konkurenci (pred Švedi in zastopniki ZRN). Navdušenja ni bito konca. Nekateri so obetali Jugoslovanom neslutene uspehe v prihodnje. Poglejmo, zakaj je bil ta optimizem nekoliko pretiran in preran.
V letošnji sesanj je bito treba braniti težko priborjeni ugled. Za težje mednarodne preizkušnje smo računali predvsem na Vecka, Markoviča in Korpo. Aprila lani so na svetovnem prvenstvu v Pragi že za korak zao-mtali za Švedi in celo zastopniki
ostala samo ena naloga — spraviti Švede s poti in jih prehiteti na jakostni lestvici. Toda najhujši tekmeci naših igralcev so v mrtvi sezoni od junija do septembra bolj pljunili v roke kot naši. Alser, njihov najboljši igralec, se je šel izpopolnjevat ponovno k Japoncem jn tokrat je pridobil za trening enega največjih poznavalcev namiznega tenisa, bivšega svetovnega prvaka Ogimuro. Japonec jih je dva meseca treniral v nekem športnem centru blizu Stockholma. Vse kar že, da je trd in neizprosen trening pod vodstvom Ogimure rodil že prve sadove.
SPENT 1965
Značka svetovnega prvenstva 1965
finalu še Markoviča in Hrbuda. Obema se je posrečil ta redek podvig in sta se precej lahko povzpela na prvo mesto. Tega poraza naših igralcev nismo preveč dramatiziral', ker smo računali, da se bodo Jugoslovani z vso zagrizenostjo vrgli v boj pri posameznikih. Tukaj so imeli res več .sreče — prvo mesto Markoviča pri posameznikih, v dvojicah pa sta se veselila
Taka bo dvorana za 12.000 gledalcev v športnem parku inž. Stanka Bloudka — prizorišče svetovnega
prvenstva v namiznem tenisu leta 1965
ZRN. Tolažilj smo se z ugotovil vij o, da so se morali boriti v skupini s svetovnimi prvaki Kitajci. Takrat si nismo preveč belili glave tudi z dejstvom, da so tudi včasih cenjeni Madžari in Cehi klonili prav tako proti Nemcem in Švedom. Za naše je pre-
M
►
<
U
J
\j* KO.P jr princ
V lc m
Odbojka doživlja v Sloveniji krizo, ki traja že nekaj let. Nekoč kvalitetno na ravni ln z mnogimi privrženci, je sedaj na slepem tiru. Slovenski zastopniki v zvezni ligi so praviloma pri repu lestvice. letos pa se najboljša moška slovenska ekipa zadnjih let Ljubljana celo bori s problemom, ka ko sploh zbrati dovolj igralcev za prvenstvene nastope. Nasprotno pa st Je odbojka v nekaterih drugih Jugoslovanskih središčih utrdila sloves in ji zadnje čase posveča mno go_ pozornosti tudi TV. Po " iosu tekem v okviru ovanja za pokal evropskih šampionov so v nedeljo postregli tudi s prenosom finala na velikem mednarodnem turnir ju v Beogradu, če že ne o hitrem napredku, lahko ponekod pri nas torej govorimo vsaj o statusu quo, medtem ko Je v Sloveniji nazadovanje očitno Ker pa gre za preprosto in ceneno. hkrati pa tudi dinamično in privlačno igro, se s samo to ugotovitvijo pač ne kaže zadovoljiti. Z združenimi močmi bo treba nekaj tudi ukreniti, čtmprej!
Kaj so med tem časom delali naši igralci? Največ so počivali in imeli so samo diva skupna treninga — na avtomobilski cesti in pred medna rodnim nastopom Jugoslavije v Kočevju.
Ze na prvem manjšem mednarodnem prvenstvu v holandskem mestu Utrechtu se je moral Vec-ko sprijazmirta s pornaom proti zmagovalcu — Švedu Aflserju. Nič vato, bi dejal kdo, ga bo že drugič spodnesel! Zal se je zapletlo že v Ljubljani. Severnjaka Alser in Johanesan sta prav tu načela dosedaj neomajan sloves Jugoslovanov. Njuna zmaga v moštveni konkurenci je bila dokaj nepričakovana, kajti na poti k prvemu mestu sta morala odpraviti Vecka in Korpo in v
zmage Vecko in Korpa. V središču pozornosti je bil tedaj uspeh Korpe proti evropskemu prvaku ALserju. Za nekaj časa smo bili pomirjeni in se veselili teh uspehov.
Sreča nam je začela obračati hrbet v glavnem mestu Madžarske — Budimpešti. Brez Markoviča (ta čas se je mudil skupaj s Teranom v Indoneziji na igrah Ganeifo, se prebil med 8 najboljših in izgubil od znanega Kitajca Hsu-Jin-Senga> sta Korpa in Vecko zastavila vse sile, da bi prodrla. Kljub vročim željam sta se morala pomiriti s porazi v dvojicah prot; Madžaroma Ber-cziiku in Roesasu. Pri posameznikih pa je mladi Korpa klonil proti Romunu Retiju, Vecko pa
prati Madžaru Roesasu. Na drugi strani pa sta se Alser jn Jo-hansson znesla nad vsemi s tako močjo, da je ob koncu tekmovanja ostalo največ prvih mest prav za njiju. Takrat smo začeli ugibati, če se nam krmilo evropskega namiznega tenisa ne bo izmaknilo iz rok prav kmalu. Imeli smo še priložnost v Stockholmu. Tja so odšli naši najboljši z Markovičem na čelu. Prve vesti s Švedske so bile neprijetne: v moštveni konkurenci sta sovjetska igralca Amelin in Novikov pregazila Markoviča in Korpo, medtem pa so Švedi zmagoslavno obračunali z vsemi nasprotniki. Končno sta rešila čast Vecko in Korpa (Korpa z drugim mestom pri posameznikih in skupaj z Veckom se je potegnil prav tako na drugo mesto v dvojicah). V obeh najvažnejših disciplinah pa sta postala zmagovalca — pri posameznikih domačin Alser, pri dvojicah skupaj z Johanssonom.
Na zadnjih dveh mednarodnih prvenstvih v Woifsburgu in Brightonu sta nepričakovano zmagala Nemec Scholler (ZRN) in mladi Romun Giurgiuca, (kar je bilo za poznavalce namiznega tenisa zares veliko presenečenje. Čeprav sta ta dva igralca pobrala dve laskavi prvi mesti, pa je bil v ospredju še vedno dvoboj med našimi igralci in Švedi. Na obeh tekmovanjih je Johansson v odsotnosti rojaka Alserja izrinil ž nadaljnjih borb enkrat Korpo in drugič Markoviča. Mimo lahko rečemo, da bi v tem trenutku švedski igralci Alser, Jo-hansson in Bemhardt prav gotovo odpravili vse po vrsti in tudi naše, zato po pravici zaslužijo najvišji naslov v Evropi.
Kaže, da je 17 letni Johansson igralec bodočnosti. Visoki Šved igra tako napadalno, da ga je veselije gledati. V mladostni zagnanosti in v njegovi igri pa še nd tiste umirjenosti, ki jo mora imeti igralec najvišje vrednosti. Prepričani smo, da bo to dosegal z večletnim igranjem; če bo pozneje združil vse svoje vrline, bo nevaren tudi za Kitajce in Japonce. Naš stari znanec Alser je ne-prekosljiv v borbenosti in spretni igri. Sedaj je na vrhuncu svoje moči, vendar je premagljiv v prvi vrsti z nepopustljivo in točno napadalno igro. On bo še nadalje ostali za vzor najhitrejšega in najbolj gibčnega igralca v Evropi.
Kaj pa Markovič, Korpa in Vecko? Beograjčan je eden največjih igralcev, ki smo jih kdajkoli imeli; pohvali se lahko z neverjetno prepričljivo zmago na mednarodnem prvenstvu v Ljubljani. Tu je pokazal vse znanje — nadvse premeteno igro, ki jo prepleta z različnimi težkimi udarci, škoda, da je prav na Švedskem popolnoma odpovedal, toda dodati moramo, da je prišlo do tega neljubega neuspeha po krivdi našega vodstva, ki mu je vsililo nastop v Skandinaviji po naporni turneji v Daljni Aziji-
Korpa še vedno ni do potankosti izdelal igre, manjka mu še mnogo mednarodnih skušenj in
Korpa
in
Vecko
več prisebnosti v važnih nastopih. Navdušuje njegova neizprosna napadalna igra z močnimi ;n točnimi udarci. Kadar mu gre vse od rok, ga je zares težko odpraviti. Prepričani smo, da bo do svetovnega prvenstva 1. 1965 prišlo do njegovega trenutka.
Letos smo bili po malem razočarani nad Veckom. Preživljal je težko krizo, ki pa je pri mladih igralcih na njihovi poti nenehnega vzpona normalna. Vseeno ne bi smel v nekaterih dvobojih zaigrati tako mehko in neodločno. Včasih se nam zdi, da se s preveliko plašnostjo spušča v borbo z nekaterimi igralci, ki ga spravijo s tira s podobno igro, kot jo ima sam. Lep primer popolne sproščenosti v igri so njegovi nastopi v dvojicah s Korpo, kjer zaigra brez treme in se mu največkrat posrečijo vsi /napadi. Počasi bo moral preboleti nekakšno »bolezen« (lahko jo imenujemo tudi »nemoč«), ki jo čuti proti nekaterim nasprotnikom, za katere misli, da jih
ne more vedno spraviti na kolena (Romun Reti, Rus Amelin);
Ob koncu naj poudarimo, da sedaj igrajo v Evropi nenavadno oster, temperamenten in hiter pingpong, ki bo morda v prihodnje postal hujša prepreka za nosilce skoraj vseh prvih mest na svetovnih prvenstvih — Kitajce in Japonce. Upamo, da bo do prelomnice prišlo prav leta 1965 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani
LESTVICA NAJBOLJŠIH
• Moštva 1. Švedska, 2. Jugoslavija. 3. Madžarska, 4. CSSR, 5, ZSSR.
• Moški — posamezno: 1.—2.
Johansson in Als<er (Švedska), 3. Markovič (Jugoslavija), 4. Giuri-giuca (Romunija), 5. Scholler (ZRN) 6.-8. Korpa. Vecko (Jugoslavija) in Stanek (CSSR).
• Dvojice: 1. Korpa—Vecko (Jugoslavija), 2. Alser—Johansson (Švedska), 3. Stanek—Miko (CSSR), 4. Fahazy—Rozsas (Madžarska).
BORIS ČESEN
najboljšemu - plaketo 'S branka ziherla
»»MRTVI TEK« ATLETA IN JUDOISTA
Najboljši Jugoslovan na balkanskem krosu — Franc Cervan — m junak meddržavnega dvoboja v judu med Jugoslavijo ln Italijo — Zvonko Žnidaršič — sta etapna zmagovalca tega tedna.
1,—2. Cervan (Kladivar) — atletika in Žnidaršič (TAK Ljubljana) judo, po 15, 3.—4. Dobovičnik (Celje) — streljanje in Rassin (Olimpija) — košarka, po 13, 5. Važič (Kladivar) — atletika, 10, 6.—7. Zagorc (Olimpija) — nogomet in Macarol (TAK Ljubljana) — judo, po 6, 8. Rotar (Tržič) — motoristika, 4, 9. Kraj/elj (Jesenice) — namizni tenis, 3. 10.—11. Erjavec (Gradis) — kegljanje in Perko y (Maribor) — motoristika, po 2, 12. Kovač (N. dom) — telovadba, 1 točko.
i 5
t_J
M ba nekaj tudi ukreniti, in M :er čimprej!	M
NAJBOLJŠI STRELEC SVETOVNIH PRVAKOV DAVID KEON ZA BRALCE »»TEDENSKE TRIBUNE«
Toronto brani ,Stanley Cup!‘
KDO BO SVETOVNI PROFESIONALNI PRVAK V HOKEJU? MONTREAL CANADIENS, CHICAGO BLACK HAVVKS, TORONTO MAPLE LEAFS ALI DETROIT RED WINGS?
FAVORIT JE MONTREAL — ZADNJI ZMAGOVALEC NATIONAL IIOCKEY LEAGUE.
NAJBOLJŠI STRELEC TORONTO MAPLE LEAFS — LANSKOLETNIH SVETOVNIH PRVAKOV — DAVID KEON PIŠE ZA BRALCE »TT« O LETOŠNJI HOKEJSKI SEZONI V ZDA IN KANADI.
39	50	89
43	44	87
28	50	78
19	58	77
26	47	73
39	32	71
24	44	68
24	41	65
24	40	64
23	37	60
SOS ODBOJKE
• Kdo Je loio&nji prvak NHL?
-Montreal Canadiens je po lanskoletni zmagi Toronto Maple Leafs v NHL in Stanl«y eupu ponovno prvak amerrlftko-kanadKke profesionalne lige! Montreal Je tako v zadnjih sedmih sezonah zmagal kar sestkrat. Zanimivo je. da ie Chicago zaostal lani za Torontom in letos za Motreaiom samo za eno točko po 70 tekmah!-*« Tabela NHL:
Montreal	70	36	13	21	200:167	8.»
Chicago	70	36	12	22	218:169	84
Toronto	70	33	12	25	192:172	78
Detroit	70	30	11	29	191:204	71
N>w York	70	22	10	38	186:242 54
Boston	70	18	12	40	170:212	48
• Kdo Je najboljši profesionalni hokejist sezone?
►►Vratar Montreal Canadiens Charlie Hodlge Je osvoj H naslov najboljšega vratarja lige, Stan Mi-kita (Chicago Black Hawks) naslov najboljšega napadalca in Bobby Hull (Chicago Black Hawks) naslov najboljšega igralca! V letošnji sezoni ni nihče osvojil naj znamenitejši tiaslov tri krone, ker je najboljši strelec Hull. najboljši podajalec Bathgate (Ne\v York — Montreal) in najboljši v skupnem točkovanju Mikita!«
Deset najboljših napadalcev NHL z doseženimi goli, podajami in skupnimi točkami:
KAVA
VEDNO MENI IN MOJIM GOSTOM ZEEO UGAJA!
Mikita (Ch)
Hull (Ch)
Beliveau (M)
Bathgate (NY-M)
Ilove (D)
VVharram (Ch)
Oliver (B)
Bo.vctte (NY)
Gilbert (NY)
Keon (T)
• Kakšne so nagrade najboljšim ob koncu NHL?
►►Hokejisti Montreal Canadiens so prejeli NHL Trophy in vsak j.500 do-larjev, Mikita kot najboljši Vi a padal ec Art Ross TTophy in
1.000 dolarjev, HuU kot najboljši gralec 1.000 dolarjev in Hodge kot
najboLJši vratar Večina Trophy in
1.000 dolarjev!«
e Kakšno je zanimanje za tekme NHL?
►►Chicago Ima največji stadion ln največ navijačev. Povprečno število gledalcev na eni tekmi NHL — Chicago IR.617, Toronto 14.132, Montreal 13.062. New Yorlc 12.444i Boston 10.514, Detroit 10.406!
• AH lahko profesionalni hoke-jest igra tekmo vseh 60 minut?
►»Ftzdčno močni proflesionaloi so igrali pomembne tekme NHL večkrat tudi celih 60 minut!«
o Brata Maurioe in IIenry Richard sta bila včasih najboljša hokejista Kanade?
»Maurice Richard je bil — do hokejskega slovesa — leta in leta kralj kanadskega hokeja, medtem ko Henry Richard še vedno igra 7-a Montreal Canadiens s precejšnjim uspehom!«
• Kdo bo svetovni profesionaln* prvak v hokeju?
»Mo n tr ea 1 C a n adien.s!«
A. PA ŠTERN JAK
SAMOMOR ŠPANSKEGA KOLESARJA
Španski kolesarski šampion Juan Campiglio je pred kratkim končal življenje pod kolesi nekega kamiona. Po izjavi policije je Gam-plgllo napravil samomor v živčni depresiji.
35-letni Juan bi se moral v kratkem poročiti, obenem pa je imel namero, da bd odprl svoj., bar v Andori. Kakor zatrjujejo nekatere priče, je bil Campfglio zaskrbljen zaradi finančnih problemov tako, da Je usodnega dlne nenadoma planil s pločnika na cesto in se vrgel pod avto. Po krajevnih običaji11 so na kraj tragedije prišli policaji in ga trikrat zapored vprašali: »Mrtvi človek, kdo te Je ubil?«
Camip4glio je bdi v kolesarskih krogih v Španiji in Franciji zelo znan in popularen. Bil je državni prvak. »Tour de France« se je udeležil šestkrat. Smrt. jc njegovo najožje športne prijatelje 7?e1o prizadela. Niso verjeli, d n je njihov ljubljenec zares napravil samomor. Tbda mrtvi človek nd odgovorih zakaj je to storil.
Proslavljeni Gordie. Howe iz »Detroit Red Wings« je kar zaplaval po zraku in streljal na vrata »Chicago Black Hawks« Gletina Halla
kratko ^ toda novo
HlllifllllllMRI
Švedi bodo uu tokijsko olimpia-ito podali zelo okrnjeno atletsko elito. Za zdaj imajo v seznamu kakih 10 izbrancev, če se bodo držali v taki formi do odhoda. Za olimpijske kandidate pa še veljajo sred-njeprogaŠ s. O. Larsson. tekača čet ovire Forssandcr In Persson, oba skakalca v višino K. A. Nils-son in Petterson ter metalec diska Haghmd. Posebej mislijo zasesti tudi konkurenco v štafeti 4x400 m.
Ameriški olimpijski zmagovalec iz i<* l948 ln 1952 v tekll na 800 m Mal VVhitfield Je priobčil v n«ki ilustrirani reviji sestavek, v katerem poziva atlete, naj se ne udeležijo tokijskih olimpijskih iger v jeseni. Whttfield poudarja, da je zdaj prišel čas, ko se morajo vsi temnopolti zavzeti M*voo°«l<i in enakopravnost ljudmi, vsak tak atlet ali ™ner pa bi moral Imeti pred očmi, da gre zastopat samo v
vsakem pogledu svobodno državo. Ameriški olimpijski odbor je zavrnil VVhitfieldovo snubljenje te vrste z izjavo, da mož lahko piše in razširja vse, kar misli. Pri tem pa naj vendarle premisli tudi, da na olim-pijskih prireditvah ni nobene rasne disk riman id je in se morajo žc zategadelj tudi črnci udeležiti tega olimpijskega slavja na vzhodu.
Pravi športniki so vse drugače — kakor pravijo ljudje dandanašnjih dni. Češ da so vse preveč pomehkuženi in razdrobi ji vi — žilavi in v/trajni do poznih življenjskih let. Prireditev, na katerih je lahko videti mnogo dokazov o tem, je znani Vasov tek na smučeh pri Švedih, ki se ga vsako leto udeležuje na tisoče smučarjev vseh starosti in stanov. Tako beremo o nekem 39 let starem zanesenjaku Eriksso-nu iz Kristianstada, ki je prispel na cilj v Moro (dobrih 80 km daleč) kot 2100. plasirani. Mož je potem dva dni počival in se temeljito oddahnil, nazaj pa jo je ubral kar s kolesom in je že prvi dan prekolesaril nekih 160 km. CVsta je seveda precej daljša kakor smučarska pot čez dm ln sten.
ŠVEDSKA - PRVI REKET EVROPE
ZA KROŽNIK JUHE. PRIPRAVLJENE Z »?('«■ ZELENJAVNO ZAČIMBO!
lUtMjt
»DKR0G TUNISA« — »OKROG TUNISA« —
SAM ' PROTI STOTIM
Naša kolesarska reprezentanca menda še ni doživela takšnega poloma kakor na pravkar končani mednarodni dirki »Okrog Tunisa«. Približno 1800 km dolgo pot, ki je bila razdeljena na trinajst etap, je prevozil edinole Odredov član Andrej Boltežar, medtem ko so drugi člani reprezentance, Škerlj, Valenčič, Valčič, Roner in Bajlo odstopili mnogo prezgodaj. Naša ekipa je tekmovala v popolni postavi samo do šeste etape, kjer je sredi poti odstopil najprej Škerlj, Valčič ln Bajlo pa sta prekoračila dovoljen čas. V sedmi etapi sta šla po enaki poti še Roner in Valenčič, Med 108 udeleženci je izmed Jugoslovanov ostal na cesti edinole Boltežar, ki se je pripeljal na končni cilj skupaj z 58 sovozači, kajti drugi so morali tudi odnehati. Nekaj podrobnosti s te mednarodne prireditve je po prihodu domov povedal »preživeli« Boltežar.
— Za mnoge 'kolesarje in seveda tudi za Jugoslovane je bila usodna šesta etapa, saj je bila najdaljša (240 km) in je potekala večinoma skozi Saharo, kjer je bilo kar 40 stopinj vročine! Škerlj je bil do pete etape precej pred menoj, toda na tej težavni etapi pa mu Je kar na lepem zmanjkalo moči, predvsem pa volje do nadaljnje borbe. Po nekem daljšem vzponu sta mu morala priskočiti na pomoč Valčič in Bajlo in ko je Škerlj na vrhu klanca zvedel, da imam že skoraj 10 minut prednosti pred njim, je dvignil roke in se poslovil od dirke. Neki nemški zdravnik, ki ga je pred tem skušal z injekcijami obdržati za krmilom, je na cilju dejal, da bi Škerlj lahko nadaljeval dirko, če ne bi bil preveč demoraliziran . . .
Tudi mene se je prav v tej etapi že loteval obup, saj mi je sredi nečloveških naporov, ko je bilo treba na dolgotrajni vožnji premagovati hud nasproten veter s peskom v oči, počila zračnica. Tedaj sem bil v prvi skupini, ki si je priborila petnajst minut prednosti pred drugimi zasledovalci. Zaman sem čakal na naše spremstvo, nazadnje sem se s solzami v očeh usedel sredi razbeljenega asfalta, čakal in se »kratkočasil« z razgledovanjem po pustinjskem svetu, kjer nisem videl daleč naokrog drugega kakor nekaj velblodov. Kar na lepem se mi je zazdelo, da sem v daljavi zagledal lepo sinje morje s prekrasnimi oazami, toda pozneje sem ugotovil, da je bila to le fata morgana. Že sem hotel dvigniti roke v znale predaje, ko Je pripeljal mimo avtomobil s češkoslovaškim spremstvom. Ti ljudje so se me nazadnje le usmilili in mi dali kolo, da sem lahko nadaljeval vožnjo do cilja v Gafsi, kamor sem pripeljal z 20-minutno zamudo! Prepričan sem, da ne bi bil dobil kolesa, če ne bi bilo češkoslovaško vodstvo ugotovilo, da so vsi njihovi vozači v prvi skupini. Srečno naključje v teh nesrečnih okoliščinah. Valenčič in Roner sta bila tedaj daleč za menoj in naše vodstvo jima je skušalo pomagati (zato tudi ni bilo našega avtomobila, ko sem potreboval pomoč), toda zaman. Do teh usodnih dogodkov smo bili na kolesu že pet ur (!) in ko sta ta dva na nekem križišču opazila tablo, da Je do cilja še 110 km, sta popolnoma izgubila voljo. Bila sta pač prepričana, da do cilja res ni več daleč . . .
Tudi ta dirka je znova dokazala, da mora biti vsak udeleženec zares popoln vozač, pri čemer ga ne smejo spraviti s tira še prenekatere druge novšečnosti, kakor na primer brezobzirnost nekaterih tujih vozačev, ki se v skrajnem primeru skušajo znebiti nevarnega tekmeca s tem,da ga med vožnjo vlečejo za majico ali pa se zaletijo vanj, samo da bi ga odrinili s čelne pozicije. Nehote sem se spomnil besed našega trenerja Rozmana (nekoč se Je udeležil te dirke), ki Je pred odhodom v Tunis dejal, da sva za to dirko pripravljena edinole Santavec in jaz. Nedvomno je imel trengr v mislih nezadostne priprave na zveznem treningu v Pulju, medtem ko »e je Odred lotil načrtnih treningov že lani pozimi. O tem sem se prepričal tudi sam in zdaj Še bolj vem, kako velikega pomena je načrtna in zgodnja vadba. V takt hudi konkurenci ni dovolj, da je kolesar pripravljen samo po fizični plati, temveč je ndč manj. Šega pomena tudi psihološka pripravljenost, saj moraš biti na startu vsake etape borbeno razpoložen in imeti dovolj volje za premogavan j e neštetih zaprek med potjo. Zares, žal mi je, da sem moral biti od sedme etape dalje popolnoma sam med takšnimi hudimi tekmeci. Prav zavoljo (ega sem čisto po nepotrebnem izgubljal na vsaki etapi tretjino moči samo za to, da sem se moral brez pomoči boriti za čim ugodnejšo pozicijo na čelu skupine, kjer se ni lahko obdržati.
Prav gotovo je to zame nova poučna šola za naprej, zlasti pa za skorajšnjo mednarodno dirko Varšava—Berlin—Praga, kjer bom pridobljene Izkušnje prav gotovo s pridom uporabil.	• S.
Številka I v Jugoslaviji: Andrej Boltežar (Odred)
Wiiiiiiiimiiiiiumt<iiiiiimt(i(Hm(imiiiH!mimiiiiiimintiiiiiiiiiiiiifnH}fininmiK!iiHiHi»i!HHmT!iiuiiiiiimiininifiraNiiHfnn!ininifirrnfwm)iiRaMi
KOLINSKA TOVARNA HRANIL -LJUBLJANA
MAKARONE:
Vil hJadme vodo (za 4 krožnike) damo 2 kavni žlički ETO zelen javne začimbe. Ko juha zavrt*, zahu-hamo pripravljene KOLI žLlčnike iz pšeničnega zdrbba in jajc In jih kuhamo 15—20 minut. KOLI žličnike pripravimo po navodilu na hrbtni strani vrečke. ETO zelenjavno začim/bo in KOLI žličnike iz pšeničnega zdroba in jajc lahko kupite v vsaki špecerijski trgovini.
TT
14. AMULA UM
lahko uživamo tudi danes
temperature.
•
V Angliji so začeli uporabljati pasje ovratnice, ki so opremljene s posebno elektronsko napravo. Ta sprejema iz oddajnika impulze, na katere' pes reagira, kot bi bil na vrvici.
•
Zadnji krik mode v Hollywoodu je umetna trava. Te se ne poslužujejo samo v filmskih študijih, temveč tudi lastniki zasebnih vil. Polipropilenska vlakna ostanejo zelena kljub dežju, soncu in uporabi.
Spet so se meteorologi za lep korak približali svojemu dolgoletnemu cilju — dolgoročni vremenski napovedi. Predvsem so napredovali Američani z elektronskimi računskimi stroji in raketami. Zdaj pa so začeli opozarjati na določene nevarnosti strokovnjaki iz Jodrell Banka, kjer stoji največji angleški radioteleskop: vesoljski poskusi lahko privedejo do vremenskih katastrof!
V marcu 1962 so Američani izstrelili prvi sončni satelit OSO 1, ki je eden izimed najbolj dovršenih satelitov nasploh. V višini nad 500 kilometrov se instrumenti avtomatično usmerijo proti Soncu. Rezultate teh meritev so objavili pred kratkim: podatki z OSO 1 bodo služili kot osnova za shemo točnih napovedi izbruhov oziroma plamenic na Soncu. S pomočjo satelita so Ugotovili, da se pred vsakim izbruhom na Soncu spremeni rentgensko žar-čenje. Točni podatki sO za zdaj še skrivnost, ker je od točnih napovedi teh pojavov na Soncu odvisen start prve rakete na Mesec. Ce bi astronavta presenetilo žarčenje, kot posledica izbruha na Soncu, bi to pomenilo njegovo gotovo smrt.
Do leta 1976 bodo Američani izstrelili še sedem takih »sončnih špijonov«. Meteorologom pa bodo le-ti v veliko pomoč.
Kot je povedal profesor Roli s hamburške meteorološke postaje, so v Združenih državah tako programirali neki elefctroski računski stroj, da lahko na podlagi trenutnih vremenskih podatkov predvidi vreme ga 30 dni vnaprej. To je vsekakor lep rekord.
Ali nameravajo tega »vremenskega preroka« oskrbovati tudi s podatki, ki jih dobijo s pomočjo sončnih satelitov? To je prav gotovo zapeljiva perspektiva.
Sar Bernard Lovell, angleški strokovnjak za vesoljska vprašanja in predstojnik opazovalne postaje v Jodrell Bar.ku, pravi: »Petindvajset ton fluorina — eno najbolj učinkovitih raket-’ nih goriv — lahko tako vpliva na ionosfero, da je onemogočena celotna radiotelevizija.«
Braunova raketa na Mesec pa bo »zastrupila« ozračje z nič manj kot 2000 tonami zgorelih plinov.
Na višini od 35 do 50 km obdaja Zemljo plast ozona, ki preprečuje, da bi nevarni ultravijolični žarki s Sonca v celota dosegli Zemljo. »Toda,« pravi Lovell, »ozon je občutljiv. Že nekaj ton zgorelega goriVa, ki ga na tej višini izpuščajo vesoljske rakete, lahko uniči mnogo kvadratnih kilometrov ozonsike plasti.« Posledica tega pa so lahko hude »opekline« na Zemlji in obstaja možnost, da postanejo ljudje sterilna. Spremembe v razporeditvi toplote v ozračju pa vplivajo ira vreme.
Američani imajo že izdelan načrt, po katerem bi raziskali vpliv vesoljskih poskusov na vreme. Prvi rezultati kažejo, da so doslej izstreljene rakete že »zastrupile« ozračje v taki meri, da pride na velikih višinah do močne bliskavice.
Prav tako kot zgorela raketna goriva vplivajo m ozračje tudi tokovi delcev, ki jih povzročajo eksplozije oziroma tako imenovane plamenice na Soncu. Dan po izbruhu povzročijo na Zemlji magnetne viharje in severne sije. Predvsem pa strokovnjaki menijo, da td izbruhi ogrejejo ozonsko plast, kar ima za posledico spremembe v toplotnem žarčenju in tako indirektno vplivajo na naše vreme. Enostavno povedano, naše vreme »delajo« na Soncu.
Nekateri znanstveniki se s to teorijo ne strinjajo. Njihovi nasprotniki pa pravijo: Ce bi izbruhi na Soncu ne imeli nobenega vpliva na Zemljo, bi morali imeti iz leta v leto enako vreme, vedno enako lepo ali enako slabo poletje, ki bi mu sledile vedno enako ostre ali mile zime, ker se vrti Zemlja vedno po istem tiru okoli Sonca.
Pri General Motorsu so skonstruirali poseben raketni motor, ki ga pritrdijo ha bok vozila, da bi na ta način ustvarili podobne pogoje kot pri močnem stranskem vetru. Dobljeni rezultati jim potem rabijo za nadrobne izračune, kako izdelati primemo karoserijo in vzmetenje, da bi bilo vozilo kar najmanj občutljivo za veter.
Z radijskimi teleskopi so odkrili eksplozijo v vesolju, ki je bolj oddaljena kot vse, kar so do sedaj uspeli odkriti. Astronomi observatorija na Mount Palomaru v Kaliforniji še ne vedo, kaj je vzrok temu pojavu in kolikšna je njegova oddaljenost. Imenovali pa so ga 3 C-147. Menijo, da Je oddaljenost približno petnajstkrat večja, kot oddaljenost zdaj znane meglenice 3 C-295. Spektrografske meritve kažejo, da se 3 C-147 oddaljuje od Zemlje s hitrostjo 121.600 km uro. Objekt je tako daleč, da hi potrebovala svetloba, katere hitrost je 300 tisoč km v sekundi, več milijard let, da bi ga dosegla.
Nova antibiotična umetna vlakna, ki so jih izdelali v Sovjetski zvezi, imajo to lastnost, da uničujejo nekatere vrste bakterij in kožne plesni. Ta učinek pa ni posledica kemične prcparacije, pač pa sloni na bioloških lastnostih vlaken.
Nekemu tirolskemu kemiku je uspelo, da je, naravni beril sintetično predelal v smaragd. Njegov uspeh sloni na teoriji, da ima smaragd isto kristalno strukturo kot jedro berila. Tudi strokovnjaki zelo težko ločijo sintetično obdelahi beril od smaragda. V dunajskih zlatarnah so prvi primerki umetnega smaragda že na prodaj.
V Angliji so iznašli papir, ki pove gospodinji, če je riba, ki jo želi pripraviti, sveža ali ne. Papir se obarva čim pride v stik z bakterijami, ki so na pokvarjeni ribi.
Po mnenju učenjakov naj bi bila jed, ki sta jo škotska črna ribiča zauživala redno dve leti, namreč mušnice, prava ambrozija. »Vedno sva se čudovito za-bavalh,« je rekel eden od njiju, ko sta zdravnika dr. Me Cluskie in Horne njegovemu prijatelju praznila želodec. »Počutila sva se močna kot velikana in neranljiva.«
Škotska zdravnika, ki sta o primeru objavila članek v medicinski reviji, menita, da ta nenavadni primer potrjuje, kar so zgodovinarji že dolgo časa sumili: da so bile mušnice osnova ambroziji, ki naj bi po grški mitologiji pripomogla bogovom do nesmrtnosti. Privrženci starogrškega dionizijevegn kulta so po zaužitju goh zapadli iluziji, da breztežno plavajo skozi zrak.
Dejstvo pa je, da vsebuje mušnica mamilo, ki je skoraj padlo v pozabo in katerega učinek je podoben učinku opija ali hašiša.
V osemnajstem in devetnajstem stoletju je bilo uživanje mušnic zelo razširjeno v Skandinaviji in na sibirskem polotoku Kamčatka. Uživalci mamila, med drugimi tudi ruska carica Katarina, so dajali celega severnega jelena za dve ali tri mušnice, ki zadostujejo, da človek zapade v omamo: omamljen-cu se zdijo vse stvari nenavadno povečane. v kozarcu vode vidijo morje, majhna globel se jim zdi brezdanji prepad. Po cele ure plava,jo v neizmernem bogastvu in sreči.
I>a pa so bile halucinacije pri obeh črnih ribičih precej prozaične — enemu izmed njiju se je zdelo, da vidi, kako se njemu in njegovemu tovarišu lupi koža v velikih plasteh — pripisujejo zdravniki prekomerni dozi te božanske jedi.
Oba »bolnika« sta priznala, da sta po navadi pojedla le dve do tri mušnice, to pot pa sta jih zaužila dvajset in jih še zalila z dobršno merico piva.
(DER SPIEGEL)
Celzija. Najvišjo temperaturo imamo pozno popoldne ali proti večeru, najnižjo med polnočjo in zoro, običajno med četrto in šesto uro zjutraj. Spričo nižje temperature se telo sprosti in zato smo takrat najbolj zaspani.
V: Ali duševna zaposlitev odganja spanec?
O: Kakor kdaj. Reševanje problemov za lastno razvedrilo prinaša nedvomno sprostitev.
Intervju s Haroldom L. VVitliamsom, zdravnikom in vodjo Oddelka za klinično in socialno psihologijo na VValterja Reeda raziskovalnem inštitutu ameriške vojske v Washingtonu.
Vprašanje: Je nespečnost zelo razširjena nadloga?
Odgovor: Da, često se pojavlja. Mislim celo, da trna vsak človek z njo tu pa tam opraviti. Nespečnost je posledica napetosti in skrbi našega vsakdanjega življenja. Medicinsko je ne moremo natanko definirati, pod tem razumemo enostavno stanje, ko nekdo ne more zaspati in trpi za tem. V hujših primerih je treba poiskati zdravniško pomoč. Ce boste torej zaradi nespečnosti prišli k zdravniku, vam bo verjetno povedal, da bo stanje tem hujše, čim več skrbi si zaradi tega delite. Denimo, da kak večer sploh ne morete zaspat): najbolje je tedaj, da vstanete in se začnete s čim ukvarjati, kar vam ugaja —- recimo s svojim »konjičkom«, ali pa vzamete v roko knjigo.
V: Ali obstaja nevarnost, da nespečnost po-stgne trajna?
O: Ne, spanec se bo slej ko prej spet pojavil. Po mojem mnenju je najboljše sredstvo zoper nespečnost sama nespečnost. Kdor bi rad spal, v resnici ne more ostati buden več kot 36 do 40 ur skupaj, seveda, če podnevi ne spi. Zato vam bo zdravnik tudi odsvetoval, da bi neprespano noč nadomestili s popoldanskim spančkom. Najvažnejše pa je, da hodite spat redno 'ob primerni uri in redno ob isti uri tudi vstajate.
V: Koliko spanja potrebuje človek?
O: Povprečno sedem do osem ur, vendar tu ni norme. Nekateri ljudje so po sedmih urah naspani, drugi potrebujejo devet ali celo deset
dneh bedenja lahko spi > toliko časa, kolikor hoče, bo prvo noč spal morebiti devet ali deset ur, ne pa običajnih sedem. Tako bo tri do
Same 20 ljubitelje dobre glasbe
— SPREJEM NA UKV, DOLGIH, SREDNJIH IN KRATKIH VALOVIH
— DVA VISOKO KVALITETNA ZVOČNIKA
— VELIKA -LUKSUZNA KASETA
— PRIKLJUČKI ZA DODATNI ZVOČNIK, GRAMOFON IN MAGNETOFON
— ENOSTAVNO POSLUZEVANJE S TIPKAMI
štiri noči. Toda vseh neprespanih ur ne bo nadoknadil.
V: Ali lahko spimo na »zalogo«? In ali lahko kak naporen dan bolje prenesemo, če dve noči prej dlje spimo?
O: Z dokajšnjo gotovostjo lahko rečemo, da to nima nobene vrednosti. Po drugi strani pa je nedvomno koristno, če si tik poprej privoščimo spanček, preden nameravamo noč prebedeti.
V: Kako je mogoče, da se nekateri ljudje vso noč premetavajo budni po postelji, ob zori pa trdno zaspijo?
O: Brž ko se začnemo bati, da ne bomo
Ukvarjanje s resničnimi problemi — recimo s finančnimi skrbmi — pa utegne privesti do napetosti, ki ne pusti zaspati'.
V: Kaj pa kava?
O: Kava drži človeka pokonci, saj je dražil-no sredstvo, s približno pOl tako močnim učinkom kot farmacevtski preparat za budnost. Pri tem pa ne mislim na običajno skodelico kave po kosilu ali večerji, ki jo popijemo vsekakor več kot uro prej, preden gremo spat. Človek, ki popiji več skodelic kave na dan, je tako navajen na kofein, da skodelica manj ali več nima posebnega učinka.
V: Kaj pa menite o požirku za spanje, recimo o čaši viskija? Ali tedaj laže zaspimo?
O: No, da: vse, kar povzroča sprostitev telesa, olajša prehod p spanje. Toda pri vsakem primeru drugače. Vse redne navade pred spanjem pomagajo zaspati ... Kdor ima dokaj udobno posteljo in mimo spalnico, običajno naglo zaspi, brž ko pride v navajeno lego.
V: Ali pomaga šteti ovce?
O: Da, najbrž ima isti učinek kot vsak ritmični dražljaj. Neki angleški psihiater je nedavno raziskoval učinke pravcatega ognjemeta dražljajev pri pacientih. V rednih presledkih se je pred pacientovimi očmi prižigala luč, hkrati pa je bil izpostavljen dokaj močnim električnim sunlcom, ki jih je spremljal grmeč trušč. Izkazalo se je, da so ti ritmični, enakomerno povnavljajoči se dražljaji kmalu učinkovali uspavalno, celo pri pacientu, ki so ga komaj pred dobro uro prebudili to obilnega nočnega spanja.
V: To pa je nasprotje sprostitvi?
O: Lahko da, toda v tem primeru je monotono ponavljanje odločilno. Brž ko se pojavi nekaj neobičajnega, na primer nenadno hu-
panje avtomobila ali podobno, se takoj prebudimo. Iz spanja nas lahko vržejo celo rahli dotiki, božajoča roka, medtem ko monotoni dražljaji poglobijo spanje.
V: Pomeni to, da pri glasnem tiktakanju ure v spalnici bolje spimo?
O: Domnevamo.
V: Ali je prav, da spimo v mrzli sobi? Naj zmeraj skrbimo za svež zrak?
O: Da, bolje je spati v hladnem prostoru. Mislim pa, da kar naprej prezračevati ni potrebno. Nekateri ljudje mislijo, da dobro spijo samo pri odprtem oknu. To sodi pač k njihovim navadam.
V: Ati prigrizek dobro dč pred spanjem?
O: Tudi to je odvisno popolnoma od navade. Ce nekdo ne more zaspati, ne da bi prej prigriznil kakšno malenkost, bo vsekakor Prej zaspal, kot če ne bi nič jedel.
V: Ali veste, kakšen učinek ima kajenje na spanje?
O: Spanec spremlja vrsta telesnih sprememb. Dihanje postane počasnejše, zunanje žile v rokah in nogah se razširijo, pulz pade. Kajenje pa vpliva ravno nasprotno, zato menim, da po cigareti kasneje zaspimo.
V: Ati smo po razburljivih sanjah manj spočiti kot po mirnih?
' O: Tega ne vemo. Nikomur se pri delu s Ttoskusnimi osebami še ni posrečilo opazovati mdro. Ali ljudje pri eksperimentih nimajo mčr, ali pa o njih ne pripovedujejo.
V: Menite, da je spanje v bistvu še vedno skrivnost za znanost?
O: O tem sem prepričan.
(»DAS BESTE«)
TRIGLAV DE LUXE
V: Ali lahko dnevno, tudi najmanjše, krajšanje spanja škoduje zdravju?
ISKRA KRAHJ
Prodajno servisna organizacija, Ljubljana, Kotnikova 6
Pillale: TJublJana, Zagreb. Beograd. SkcnjR. Sarajevo: *
mogli zaspati, zapademo v stanje napetosti, ki pripelje do tega, da se vso noč premetavamo in ne zatisnemo očesa. Da potem v zgodnji uri končno zaspimo, je odvisno deloma od dnevnega ciklusa telesne temperature, ki v štiriindvajsetih urah niha za eno stopinjo
O: Bati se je, da. Domnevamo, da se sčasoma »spalni dolgovi« naberejo in njihov učinek utegne biti zelo zahrbten, čeprav spočetka neopazen.
V: Ali zamujeno spanje lahko nadoknadimo?
O: Mislim, da. Ce nekdo, recimo po štirih
14. APRILA 1964
V Združenih državah so izdelali prenosno hladilno napravo, ki tehta le 200 gramov. Pritrdimo jo lahko na pas ali pa nosimo pod pazduho. Namen te priprave je, da z njo hladimo telo. Zrak, ki ga proizvaja prenosni hladilec je za 20 do 26 stopinj hladnejši od okolne
'MM
Ep:
mm«
v% •
- -.t-vv.,V ■	v
',V' '
Zdravilišče je odprto od 10. marca dalje!
/ » Thaddcus V, Tulcfa; Prekrefnica na Pacifiku
Tudi potem ko so v dveh minutah izgubili tri od svojih štirih letalonosilk, so si Japonci še vedno skušali izboriti zmago. Medtem ko se je admiral Nagumo vozil s svoje goreče admiralske ladje na križarko »Nagara«, je prevzel taktično poveljstvo nad japonskim ladjevjem kontraadmiral Abe, ki je imefl svoj stan na težki križarki »Tone«. Admiral je ob 10,50 sporočil glavnemu poveljniku Jamamotu in poveljniku invazijskih sil na Midway Kondu, da na letalonosilkah »Akagi«, »Kaga« in »Sorju« divja požar in da jih verjetno ne bo moč rešiti, da pa bi lahko napadel ameriško floto z letali s še nepoškodovane »Hirju«. Ta japonska letalonosilka je. bila na skrajni severni strani formacije in ameriška izvidniška letala je sploh niso opazila, tako da v šestih urah in pol ni doživela nobenega napada. Letalonosilki je poveljeval kontraadmiral Tamon Jamaguči.
Medtem ko je večina japonskih rušilcev krožila okrog gorečih letalonosilk, je Abe ukazal Jamagučiju, naj pošlje svoja letala v napad. Nepotrebno povelje: Jamaguči jih je že poslal. Ob 10.10, natanko deset minut, preden je Leslie s svojimi bombniki napadel letalonosilko »Kaga«, se je z vzletne ploščadi »Hirju« dvignilo osemnajst strmoglavcev in nekaj
lovcev. Ob enajstih je bila ta eskadra že precej daleč na severovzhodu. Vodil jo je poročnik Kobajaši. Bombniki so se dvignili 4000 metrov visoko in potem na tej višini sledili številnim ameriškim letalom, ki so se vračala iz napada na svoje letalonosilke ter tako nehote vodila Japonce naravnost k cilju.
PREPLAH NA LETALONOSILKI
Admiral Abe se je odločil, da bo napadel letalonosilko »Yorktown« — to pa preprosto zaradi tega, ker japonski izvidniki sploh niso odkrili Spruanceovih letalonosilk. Ob enajstih so se na »Yorktownu« pripravljali, da odpošljejo deset izvidniških letal (admiral Fletcher % je bil namreč še vedno prepričan, da mora biti nekje še četrta japonska letalonosilka). Ko so izvidniki odleteli, so na hangarski ploščadi opremili sedem bombnikov s petstokilo-gramskimi bombami, še trinajst jih je še čakalo na vzletni ploščadi, dvanajst lovcev pa je krožilo nad letalonosilko.
Na »Yorktown« je pristalo-nekaj bombnikov in več lovcev, ki so bili pravzaprav z drugih letalonosilk, pa zaradi okvar in pomanjkanja goriv« niso mogli priti do svoje matične ladje. Večino so jih takoj spustili v podpalubje.
Medtem ko so se ameriška letala tako vračala na svoje letalonosilke, se je poročnik Kobajaši s svojimi osemnajstimi strmoglavcl in šestimi lovci spustil nizko nad morje, da ga ne bi prezgodaj opazili. Ob 11,59 je radarski častnik na »Yorktownu« Vanče Bennett prvič opazil skupino svetlikajočih se točk, ki se je pomikala na levem robu ekrana. Po točkah sodeč so bila letala oddaljena še 46 milj, toda letela so naravnost k letalonosilki. Bennett je takoj obvestil admirala Pletcherja in kapitana letalonosilke Buckmasterja, da jim grozi napad. V tistem trenutku je bilo na ploščadi letalonosilke več lovcev, katerim Je zmanjkalo goriva. Takoj so prekinili s polnjenjem tankov, veliki, 4.000iitrski rezervni tank avionskega bencina, ki ga je »Yorktown« imel kitr na krmi, pa so prevrnili kar v morje. Ladja se je pripravljala na letalski napad, vse lovce, ki so bili že v zraku, pa so poslali Japoncem nasproti.
Majorju Lesliju, ki se je s svojimi bombniki vračal iz zmagovitega napada na japonsko ladjevje, so ukazali, naj se razvije v bojno formacijo in naj bo izven dometa protiletalskih topov z letalonosilke. Na letalonosilki so bili že vsi na svojih bojnih položajih. Admiral Fletaher je s čelado na glavi s poveljniškega mostu nadzoroval vse priprave na boj, častniki okrog njega pa so si zapenjali ovratnike, spuščali rokave in zatikali hlače za nogavice: najbolj preprosto zavarovanje pred opeklinami.
LOVCI SO PRESTREGLI BOMBNIKE
»Yorktown« je bil v nekaj minutah pripravljen za boj. Okrog njega so hiteli rušilci, da bi kakih dva tisoč metrov od letalonosilke formirali zaščitne protiletalski obroč. Vse orožje, ki so ga lahko usmerili proti nebu in na zahod, Je začelo meriti v pikice, ki so se prikazale na obzorju. Ameriški lovci so z nenehnim strojničnim ognjem prestregli Japonska letala, ko so bila oddaljena od letalonosilke še kakih dvajset milj. Z letalonosilke so lahko skozi daljnoglede videli divji letalski spopad, v katerem je eksplodiralo precej letal, toda videti so tudi, da se precej japonskih bombnikov kljub temu vedno bolj približuje ladji.
Tudi Marc Mitseher je lahko s svojega poveljniškega mostu na »Hormetu« videl oddaljeni boj. Toda nenadoma Je opazil, da Je večja skupina letal spremenila smer in da povsem neovirano leti proti njegovi letalonosilki. 2e se Je pripravil za napad, potem pa so po nekaj minutah morečega čakanja vendarle ugotovili, da se jim približujejo ameriška letala. To so bili Leslijevi bombniki, ki Jim Je začelo zmanjkovati goriva, pa so hiteli k »Hometu«, da bi se spustili na njegovo plo-
ščad. Mitseher je ukazal, naj izpraznijo ploščad, toda eno izmed letal, ki ga je vodil hudo ranjen pilot, je pristalo na krovu s tako silo, da so se v hipu .sprožile vse njegove težke strojnice. Krogle so ubile pet mož posadke, kakih dvajset pa so jih hudo ranile.
Na obzorju pa je še vedno divjal boj med ameriškimi lovci in japonskimi letali. Enajst japonskih bombnikov je padlo v morje in le sedem se jih je prebilo skozi ogenj lovskih letal in protiletalskih topov ter strojnic. Ko so ta letala' prišla do položaja, od koder naj bi začela s strmoglavljenjem, je kapitan Buck-master ukazal, naj začno na letalonosilki streljati iz vseh orožij, hkrati pa je začel vijugati z maksimalno hitrostjo trideset vozlov in pol. Toda prvo japonsko letalo se je že nagnilo na krilo in se začelo spuščati proti letalonosilki.
BOMBE SO ZADELE CILJ
Na ladji so vsi instinktivno potegnili glave med ramena in čakali, kam bo padla bomba. Le za malo je zgrešila letalonosilko in dvignila ogromen gejzir ob njenem levem boku. Pilot ni več mogel ^ravnati letala in tako Je še on takoj nato treščil v morje. Drugi ja-
ponski letalec je izpustil bombo, tik preden je priletel v križni ogenj protiletalskega orožja. Njegovo letalo se je kar razpadlo in več delov je padlo na vzletno ploščad. Toda tudi njegova bomba je padla na letalonosilko: na vzletni ploščadi je ob levem boku izvrtala ogromno luknjo. Mnogo ljudi v tem delu letalonosilke je bilo takoj mrtvih, tri letala v podpalubju pa so se vnela. Toda gasilci so bili na svojih mestih in so takoj pogasili požar.
Tudi druga bomba, ki je padla na »York-town«, je prebila vzletno ploščad in eksplodirala globoko v notranjosti ladje. Poškodovala je strojnico in po ladji se je začela širiti pošastna vročina. Vnel se je tudi fotolaboratorij.
Tretja in začinja bomba, ki je zabela »Y»rk-tovvn«, je tudi eksplodirala v podpalubju. Zaradi pošastne vročine pri eksploziji se je vnelo skladišče cunj, ki je bilo v neposredni bližini bencinskih tankov in drugih skladišč v prednjem delu ladje. Gasilcem je komaj uspelo, da so s peno za gašenje in preplavi j a-njem nekaterih skladišč omejili požar.
To so bili uspehi samomorilskega Kobaja-šijevega napada. Od osemnajstih bombnikov in šestih lovcev je poletelo nazaj k letalonosilki »Hirju« samo pet bombnikov in trije lovci. Zdesetkane eskadre pa ni vodil Kobajaši. Tudi njegovo letalo so namreč sestrelili.
Druga bomba je eksplodirala prav v drobovju »Yorktowna«. Tri cevi za odvajanje izpušnih plinov so bile hudo poškodovane, dve peči sta bili uničeni, v treh je pritisk pogasil ogenj, dim pa se je s tako hitrostjo širil na vse strani, da so se morali ljudje umakniti na palubo. Hitrost je hitro padala: dvajset vozlov, petnajst, deset in končno samo še šest.
Častniki in možje v kurilnici številka ena so delali s plinskimi maskami. Z dvema grelcema, ki sta Še delala, jim je uspelo, da so obdržali v kotlu še precejšnji pritisk pare, tako da je ohromela ladja vendarle dobila nekaj nekdanje moči. Toda ob 12,20 so se le pokvarili vsi stroji in »Yoiktown« se je ustavil.
»YORKT0WN« NI VEČ ADMIRALSKA LADJA
Admiral Fletcher se Je tako znašel v podobnem položaju kot admiral Nagumo, ko so ameriški bombniki zadeli njegovo admiralsko ladjo. Radar na »Yorfctovvnu« je bil mrtev in ladja je oslepela. Letalom, ki so bila še v zraku in katerim je začelo primanjkovati goriva, so ukazali, naj se spustijo na »Hormet« in »Enterprise«. Nepremični »Yorktown« ni več mogel biti admiralska ladja. Ce je hotel Fletcher še naprej voditi bitko in bita v zvezi z admiralom Spruanceom, se je moral preseliti na kako drugo ladjo. Zato je končno ukazal poveljniku križark kontraadmiralu Smithu, naj pošljejo ob bok goreče letalonosilke križarko »Astorio«, Spruanceu pa je ukazal, naj pošlje nad »Yorktown« letalsko zaščito. Ko je prišel na krov »Astorie«, je takoj ukazal, naj križarka »Portland« začne vleči poškodovano letalonosilko.
Tudi admiral Spruance je na krovu »Enter-prisea« opazil oblake čmega dima, ki so se valili iz »Yonktowna«. Za/to je velel svojima križarkama »Pansaooli« in »Vinoennesu«, naj se ji približata in naj jo s svojimi protiletalskimi topovi branita pred morebitnim novim letalskim napadom. In do ponovnega napada je res prišlo.
AMERIČANI IMAJO TRI LETALONOSILKE!
Se pred napadom Leslijevih in McChrskyje-vih bombmkov Je odmiral Nagumo ukazal hitremu izvidniškemu letalu, naj se dvigne z letalonosilke »Sorju« in sledi ameriškim letalom. temu letalcu je uspelo, da je videl tudi tisto, kar ni uspelo letalcem z letalonosilke »Hirju«, ki so napadli »Yortctown«. Ti letalci so sporočili po radiu, da je njihov bombni napad uspešen, da je na letalonosilki
izbruhnil požar in da se bo verjetno hitro potopila. Japonski admirali so se navdušili ob tej novici, saj so dotlej menili, da imajo Američani samo eno letalonosilko. Toda potem se je vrnil izvidniški pilot. Ker je njegova letalonosilka gorela, je pristal na »Hirju« in takoj tudi povedal, da zaradi pokvarjenega oddajnika ni mogel sporočiti, da imajo Američani pravzaprav tri letalonosilke.
Jamaguči se je odločil, da takoj pripravi nov letalski napad. Toda na letalonosilki je imel samo deset torpednih letal in šest lovcev. To je bilo izredno malo, vendar je Jamaguči vedel, da ne sme tvegati. Ce takoj ne skuša uničiti še drugi dve ameriški letalonosilki, ga bodč prej ali slej odkrila ameriška letala in uničila njegovo letalonosilko. Zato je ukazal letalom, naj takoj poletijo.
Napad je vodil major Tomonaga, ki je tišjo jutro že poveljeval bombnemu napadu na Midway. Mož se je usedel v svoje letalo s prav vzhodnjaško vdanostjo v usodo: vedel je, da se s tega poleta ne bo vrnil. Med napadom na Midway so mu odstrelili rezervoar pod levim krilom in je poletel v nov napad samo z enim polnim rezervoarjem. Tako je imel ravno dovolj goriva, da napade, toda vrniti se ni mogel.
Ko je ob 12,45 Tomomagina eskadra letela proti vzhodu, so se na »Yorktownu« z vsemi silahu trudili, da‘bi pogasili požare, odstranili razbitine in zamašili luknje v vzletni ploščadi. Ob 13,40 je posadki že uspelo, da je zamešala luknje v treh zračilnih ceveh pa tudi z drugimi popravili so tako pohiteli, da so lahko prižgali kar štiri grelce. Iz dimnika leta onosilke se je počasi zakadilo .m čez čas se je velika ladja že sama premaknila. Iz strojnice so sporočili: »Lahko zagotovimo hitrost dvajset vozlov.« Lovcem v zraku so ukazali, naj pridejo po-gorivo in ladja je spet mogočno zaplula. Letalcem, ki so bili še v zraku, sc sporočili, da lahko pristanejo na letalonosilki. Med njimi sta bila tudi Leslie in Holmberg, toda v njunih tankih je bilo tako malo bencina, da sploh nista mogla prileteti do ladje, pač pa sta se čez kako minuto spustila kar na morsko površino. Letalca in strojničarja je rešil čoln s križarke »Astoria.« Tudi lovci so se že zbral i na ploščadi »Yorktowna«, da bi se oskrbeli z gorivom, ko so na radarju nenadoma opazili, da se bliža nova skupina letal, ki je bila tedaj oddaljena od letalonosilke samo triintrideset milj. Takoj je začelo tuliti k preplahu. Šestim lovcem, ki so bili v zraku, so ukazali, .naj polete japonskim letalom nasproti, na ploščadi pa so nehali natakati gorivo. Kmalu se je dvignilo še osem lovcev — od desetih, kolikor jih je bilo na letalonosilki — pa čeprav so imeli v tankih povprečno samo osemdeset litrov bencina.
TORPEDNA LETALA NAD »Y0RKT0WN0M«
Ameriški lovci so prestregli Tomonagova letala kakih deset milj pred »Yorktownom«. Med divjim spopadom med lovci pa je Tomonaga ukazal svojim torpednim letalom, naj razbijejo formacijo in napadejo letalonosilko vsak s svojega konca. Tri japonska letala so padla, še preden so lahko lanširala svoje torpede. Tomanagi je uspelo, da je odvrgel svoj torpedo, toda že naslednji hip je dobro namerjena granata raznesla njegovo letalo.
Poslednji ameriški lovec, ki se je dvignil z letalonosilke, ni utegnil niti potegniti koles v trup. Takoj ko je vzletel s ploščadi, je začel streljati na eno izmed torpednih letal, v naslednjem hipu pa je nanj odprl ogenj japonski »zero«. Pilot, ki je izgubil oblast nad letalom, je izskočil s padalom, potem ko je bi1 v zraku samo šestdeset sekund. Od petih japonskih letal, ki so se prebila skozi ogenj lovcev tn protiletalske artilerije, so štirje še kar točno odvrgli svoje torpede. »Yorktown« je divje zaviijugal in se izmaknil dvema torpedoma, toda dva sta se zapičila v bok. Dve zamolkli eksploziji in možem na krovu »York-towna« se je zazdelo, da je vso ladjo dvignilo za kakega pol metra iz morja. V notranjosti ladje se je vse lomilo in zvijalo. Potrgalo je električno napeljavo in v spodnjih palubah je zavladala tema. Krmilo je bilo blokirano, parni pritisk, ki je vflil posadki toliko upanja, pa je padel na ničlo. Ljudje so se zmedeno in obupano spogledovali. Nekaj jih je opazovalo, kako se širi po morju ogromni oljni madež. Iz ladijskega boka je na dveh mestih teklo gorivo in olje, merilec nagiba pa je pokazal, da se je ladja nagnila za sedemnajst stopinj. In nagib je postajal vedno hujši, dokler ni dosegel šestindvajsetih stopinj. Vse premične stvari so začele drseti proti desnemu boku, razne omare in police so se prevrnile, steklenina se je razbila. Bilo je že težko hoditi in mornarji, ki se niso mogli znajti v temi, so se zaletavali drug v drugega. Kapitanu Bucfcmasterju so prišli povedat, da brez električnega toka ne morejo ustaviti nagibanja in uravnati ladjo. Iz strojnice so sporočili, da ni nobendh možnosti, da bi ladja spet zaplula s svojimi stroji. Voda je preplavila mnoge prostore in ladja je postajala vedno bolj nestabilna.
POSADKA ZAPUŠČA LADJO
Ko se je letalonosilka tako še kar naprej nagibala, je Buckmaster žalostno reke], svojim častnikom: »Ukažite, naj vsi zapuste ladjo!«
V.
Takoj so zbrali vse ranjence in jih položni v gumijaste čolne, ki so jih večinoma poslali s križark in rušilcev. Lažji ranjenci so sa morali kar sami spustiti ob vrveh.
Okrog ladje je plavalo nekaj sto ljudi in se skušalo izogniti oljnim madežem. Toda ni jim uspelo. Olje se je lepilo nanje kot blato, jih slepilo, če pa ga je kdo pogoltnil, mu je postalo tako slabo, da sploh ni mogel več plavati. Rešilni čolni, ki so vlekli za seboj po nekaj gumijastih čolnov, so previdno pluli skozi množico ljudi v morju in jih pobirali. Ladjica, ki je za seboj vlekla five reševalni vrvi, je bila že tako polna ljudi, da je grozilo, da se bo potopila. Toda k njej so se stegovale še številne roke. Poveljujoči častnik » je moral potegniti pištolo, da ljudje niso več silili na ladjo in da so se oprijeli vrvi.
Ko so rešilni čolni pobrali toliko ljudi, kolikor so jih mogli, so izpluli iz oljnega jezera in se približali rušilcem, ki so jih čakali. Tam se je za ranjence začel boj na življenje in smrt. Precej jih je umrlo, še preden je zdravnik prišel do njih. Drugi pa so ječali na palubi in čakali zdravnike. Bolničarji so tekali mimo teles in iskali najbolj kritične primere. Posebne težave so imeli zdravniki z oljem. Z milom in vodo ga ni bilo moč sprati. Eden izmed zdravnikov je skušal odstraniti oljne madeže z ogljikovim tetrakloridom. Večina ljudi je krvavela iz številnih ran od granatnih drobcev, skoraj vsi tisti, ki so se spustili ob vrveh, pa so si ožgali in ogulili dlani. Zmanjkovalo je že krvne plazme.
Kapitan Buokmaster je s svojega poveljniškega mostu potrto opazoval prihode in odhode rešilnih čolnov. Prvi oficir Kiefer mu je prišel povedat, da so evakuirali vse ranjence in da na krovu ni nikogar več. Buckmaster mu je odgovoril, da torej tudi on nima kaj početi na ladji in mu ukazal, naj jo zapusti. Potem pa je še sam stopil s poveljniškega mostu in odšel na zadnji obhod ladje. Razen mrtvih je bil edini človek na letalonosilki. Povsod razbitine, ogorki in trupla. Tudi on ni imel več kaj iskati na ladji. Spustil se je ob vrvi na krmi in kmalu so ga prepeljali na križarko »Astorio«, kjer je stopil pred admirala Pletcherja.
Toda »Yorktown« ni hotel umreti. Kljub hladnim motorjem, zdrobljenemu boku, razbiti ploščadi in hudemu nagibu je še- kar naprej vztrajal na površini. Prav zaradi tega so kaisneje obzirno očitali Buckmasterju, da je mogoče nekoliko prehitro zapustil ladjo. Toda-treba je priznati, da je bila ladja tako hudo poškodovana, da je bilo skoraj gotovo, da se lahko vsak hip potopi in vztrajati na njej bi v bistvu pomenilo igrati se z življenjem dva tisoč ljudi posadke.
LETALONOSILKA »HIRJU« ODKRITA
y
Deset izvidniških letal, ki jih je Fletcher previdno poslal nad morje še pred poldnevom, je še kar naprej iskalo četrto japonsko letalonosilko. V obliki pahljače so zajeli vse morje na severozahodu, ukazali pa so jim, naj polete 200 milj daleč in da takoj sporo-če, če opazijo kakršnokoli sovražno ladjo. Izvidniki, ki so bili v zraku prav v času, ko so Japonci uničili njihovo letalonosilko, niso vedeli, da nimajo kje pristati, ko se vrnejo. Zato so se, potem ko na morju niso opazili ničesar, usmerili nazaj k »Yorktownu«. In prav med poletom nazaj je eden izmed izvidnikov, poročnik Adams, oparil ob 14,45 daleč na severu skupino ladij. Približal se jim je in čez minuto že sporočil na svojo letalonosilko:	'	I
1 CV, 2 BB. 3 CA, 4 DD, 31 STOPINJ 15 MINUT SEVERNO 179 STOPINJ 05 MINUT ZAHODNO, SMER 000 STOPINJ, HITROST 15.«
CV je bila letalonosilka »Hirju«, BB, CA in DD pa je pomenilo njeno bojno in težko kri-- žarko ter skupino rušilcev. To japonsko ladjevje je bilo oddaljeno kakih 100 milj od razbitega »Yorktowna«. Fletcher, ki je plul proti vzhodu, je to poročilo sprejel na križarki »Astoria«. Zdaj je torej vedel, da'je imel prav, ko je menil, da je nekje na zahodu še četrta japonska letalonosilka, toda potrto je lahko ugotovil samo to, da ne more ukreniti prav ničesar, saj ni imel nobenega letala več. Na srečo pa je hkrati ujel sporočilo tudi admiral Spruance. Takoj se je pripravil za napad. Na ploščadi »Enterprisea« so pripravili štiiriindvajr*t strmoglavcev. Ta letala, med katerimi je bilo precej pribežnikov z »Yorktowna«, so opremili s petsto in dvesto-petdesetkilogramskimi bombami. Eskadro naj bi vodil poročnik Gallahar, ki sg je nekaj ur pred tem udeležil letališkega napada na japonske letalonosilke, kateremu-je poveljeval Mc-Clusky. Ob 15,30 se je dvignilo prvo letalo in Spruance je sporočil Fletcherju, da je pri-■ pravljen napasti četrto letalonosilko, ki so jo odkrili izvidniki z »Yorktowna«. Pristavil je še:
»IMATE KAKA NAVODILA?«
Ker je imel Spruance dve še nedotaknjeni letalonosilki, se je admiral Fletcher odločil, da mu da proste roke.
Trideset minut kasneje je tudi na krovu »Hometa« že stalo šestnajst za polet pripravljenih strmoglavcev. Prvo letalo iz te skupine, kd jo je vodil Mitseher, se je dvignilo ob 16,03.
PRIHODNJIČ: NE BO INVAZIJE NA MIDWAY
Eksplozija japonske bombe na vzletni ploščadi »Yorktowna«
Posadka zapušča zbombardirano in storpedirano letalonosilko
VSAKO SREDO NOVA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE REVUE
tovariš
KRAJA BOGCEV IN SE KAJ	'
Kako so ropali kapele križem po Sloveniji
SVET V NEW YORKU
Pred svetovno razstavo
OTROŠKA PALETA
Potres v Skopju na otroških risbah
CRNI PETEK LJUBLJANSKIH MESARJEV	"
ali: končno odkrita korupcija v ljubljanskih mesnicah NEZNANI HEMINGWAY
Gez mesec dni bo izšla Hemingwayeva posmrtna knjiga RAZKRINKANI POGLAVARJI Je mafiji odklenkalo?
SANREMO — TOKRAT V RITMU JAZZA Fotoreportaža z mednarodnega'srečanja izvajalcev jazza DVOJNI JUBILEJ V DRUŽINSKEM KROGU Chaplin, edini univerzalni človek našega časa »BEATLES« — GOSPODARSKO KORISTNI NORCI Serije:
VOJNA IZ MINISTRSKIH FOTELJEV — NOVELA — ROMAN — FELJTON — KAJ VES — KAJ ZN AS?
V Zdravilišču so gostom na razpolago:
dietna restavracija, knjižnica, klubski prostori s tele- ■ vizijskim sprejemnikom, športni objekti, kavarna, bar, ribolov itd.
3
„AI 3US" - Vam nudi lepe nagrade. Imena dobitnikov objavljamo v našem tedniku.
zdravi tn pomaga pri boleznih:
a) kure kopanja: — srca in ožilja
b) kure pitja: — ledvic in sečnih potov
— želodca in črevesja
— jeter, žolča in trebušne slinavke in presnavljanja.
ALI JE BIL DOKTOR WARD NEDOLŽEN?
V ANGLIJI JE IZŠLA KNJIGA, V KATERI AVTOR TRDI, DA JE ŠLO PRI SOJENJU STEHPENU VVARDU PREDVSEM ZA MAŠČEVANJE DELA ANGLEŠKE DRUŽBE„
Ali je bil pokojni Stephen Ward, mož, kd je naredil samomor, preden so ga obsodili zvodništva in »izkoriščanja« Mandy Bače Davies in Christine ICeeler, žrtev zarote, bolj ali manj premišljenega potvarjanja dejstev in go-lije določenega dela angleške družbe? Ali je bil že vnaprej, ko še ni bilo dokazov ir. ko se je samo razvedelo za škandal, v katerega je bil zapleten tedanji vojni minister Frofumo, spoznan za krivega in določen, da plača s svojo glavo tuje pregrehe? Ali so policija, sodnik Marshall, ki je predsedoval sojenju v Old Baileju, državni tožilec in nekatere obremenilne priče v svoji želji, da bi maščevali vsemogočno »vladajočo družbo«, ki jo je Ward osramotil, zapeljane tako daleč, da so
SMRTNA KAZEN ZA EVTANAZIJO
Sodiičc v avstralskem mestu Perth je ncdav. no izreklo najhujšo kazen za primer evtanazije, o katerem je razpravljalo. Na smrt so obsodili univerzitetnega profesorja v tem ‘mestu Mauri-eea Bernarda Benna, enega najbolj znanih avstralskih strokovnjakov za nemški jezik in književnost. Univerzitetni profesor, ki je ubil slaboumnega štiriletnega sina, je sicer naredil s pojasnjevanjem svoje odločitve izredno močan vtis na poroto, toda končno Je le-ta menila, da nima nihče pravice oropati življenja drugega človeka, pa čeprav ni mentalno zdrav in mogoče tudi družbi nevaren.
Profesor je povedal, da je njegov otrok že od prvih mesecev življenja kazal nekatere znake nenormalnega razvoja, toda vse do nedavnega noben izmed zdravnikov, ki jih je poklica! k otroku, ni hotel dati svoje dokončne sodbe. Tako je šele pred nekaj meseci zvedel od nekega specialista, da njegov otrok ne bo nikdar mentalno" zdrav in da se bo njegovo duševno stanje z leti še tako poslabšalo, da ho končno samo še vegetiral, ne da bi se zavedal sebe ali okolice. Profesor je dolgo časa razmišljal o tej diagnozi, za katero.se je zdaj pred sodiščem izkazalo, da je bila pravilna, potem pa je pred dobrim tednom vzel ponoči, ko so vsi v hiši spali, puško in ustreUl otroka. Porotnikom je povedal, da se je za to odločil, ker je bil vedno bolj prepričan, da se njegova žena ne bo mogla nikdar pomiriti s tem, da ima mentalno zaostalega otroka In da bi verjetno zaradi tega tudi kmalu duševno obolela. Saj je že teh nekaj let življenja z bolnim otrokom imelo zanjo izredno hude posledice. »Oc sem hotel rešiti ženo,- je zaključil svoj zagovor, »sem moral žrtvovati otroka.-
S HELIKOPTERJEM NAD LOVCE
Angleži se dele v tri kategorije: v tiste, ki se navdušujejo fca lov na konjih, tiste, ki so se postavili na stran Jolenov in lisic, in naposled tiste, ki si mislijo svoje. Kljub temu, da je ta zadnja kategorija največja, pa bi bilo škoda prepustiti pozabi zadnji spopad med lovci ter njihovimi nasprotniki, spopad, ki je le eden v vrsti, ki se vleče že dolga leta.
To pot se je oddelek --branilcev* spopadel z ndruženimi silami lovcem i/ Devona in Sonvr-seta na Somersetskem barju ter rešil življenje lepemu jelenu.
Lovci, oblečeni v rdeče jopiče, s tropi psov, konji in roge. i, so /aslcdo« nii velikega jelena, ko so se vmešali »komandosi« njihovih nasprotnikov: najprej so skušali odvrniti pse s sledi, tako da so trobili z lovskimi rogovi v napačni smeri. Nato so streljali v trop z dimnimi raketami. Ko pa so psi kljub temu vztrajno sledili jelenu, so potegnili po bar ju dimno zaveso med jelenom, ki se je rešil, ter njegovimi zasledovalci, ki so se razpršili.
Zdaj so se -prot) lovci« odločili, da bodo uvedli v svojih vrstah motorizacijo: kupili so si helikopter, s katerim bodo nadzorovali pasjo trope in gruče lovcev, razen tega pa so organizirali motorizirane skupine, ki jih bodo, po radiu vodili iz helikopterja ter jih pošiljali nad lovce in pse. Pristaši lova pa sg branijo tako, da se spravijo s konji in psi vred v zaprte avtomobile ter izstopijo šele v zadnjem trenutku v samem lovišču.
TATVINA V RITMU ' TWISTA
Neki pariški tat si je omislil nov stil: ukradel je zapestnico, ki je vredna skoraj 11 mfilijonov dinarjev, iz zlatarne na elegantni aveniji Paul Don mer v ritmu twista. Zapestnica je b;la naj. lepši kos okrasja, ki ga je zlatar malo pred poldnevom razstavil v izložbi. Ko je ob 13 kosil z družino v prostoru za prodajalno, je nenadoma zaslišal žvenketanje stekla. Planil je, kar so mu noge dale, skozi zlatarno na ulico in zavpil »primite tatu*, toda videl je le šc mladeniča, ki je skočil v avto na vogalu ter odpeljal * polnim plinom.
Cvetličar, ki ima lokal tik zlatarne, je stal na pločniku in govoril z nekim kupcem, opazil pa nt ničesar. Videl je le nekega mladeniča z dežnim plaščem pod roko, ki je priplesal mimo v ritmu twista. Nenavadni »plesalec« je mahal z rokami okrog sebe, nato pa zagnal kladivo v izložbo. Zgrabil je zapestnico, jo izvlekel, nato pa mimo odtwistal do vogala, kjer ga je čakal pajdaš z avtomobilom.
,, ...v, ■ cz,.,, ,
samo...
... v ZDA: Zložljive hiše s kopalnico, pralnico in centralno kurjavo vred lah-ko naložijo na velik tovornjak in jo prepeljejo tja, kamor se družina pač seli. Zložena hiša meri približno 10 krat 15 metrov.
.. v ABERDEENU: Zakonca Home sta psa, ki sta ga kupila, vzela zvečer k sebi v posteljo, da bi ga pogrela. Od tedaj je preteklo že 13 mesecev in zdaj ie odraslo žival ne moreta pripraviti do tega, da ne bi spal pri njiju.
zdaj odgovorne za hudo in nepopravljivo sodno zmoto? Ludovic Kemnedy, pisatelj, novinar in publicist, ki se je doslej proslavil prav s svojimi akcijami za rehabilitacijo nedolžnih, odgovarja na vse te teze — ki niti niso talko nove — pritrdilno. Te dni je namreč izšla njegova najnovejša knjiga, ki ima naslov »Sojenje Stephenu Wardu«.
Cas, v katerem je izbruhnil škandal Profu-mo-Keeler, in ljudje, ki so lansko poletje poskrbeli, da mondeni in tudi politični kroniki ni zmanjkalo gradiva, so že daleč, vse je že šlo v pozabo. In prav zato javno mnenje tudi ne bo razburila ta knjiga, ki pomedi precizno razčlenjenje vsega sojenja. Toda Anglija kljub temu ne bo mogla kar taiko mimo razprave, v kateri avtor piše na koncu: »Sodno dvorano sem zapustil divji, hkrati pa skoraj omotičen. Vedel sem samo eno: sledil sem pošastni sodni zmoti in srce rna je krvavelo.« Kennedy očitno ve precej in v svojo knjigo je vtložil toliko dela in težko je, če se človek vrne v mislih k tistim poletnim dnem, da mu ne bi pritrdil, ko tako drzno in hkrati pretehtano piše o »delovanju mafije ali po angleško estali lishemen ta« in ko potem tako učinkovito slika zmedo in zadrego, kd je zavladala med »boljšo družbo«, ko se je po Profumovem priznanju v parlamentu razvedelo, da je minister res imel za ljubico prostitutko, ki je bila hkrati prijateljica sovjetskega pomorskega atašeja, da je bil lord slavnega imena dober Wardov prijatelj in da je slednji prav za lorda in njegove prijatelje, med katerimi so bili mogoče še kaki drugi člani vlade — organiziral precej »sproščene« zabave ob bazenih.
Kako je angleški »esteblishment« reagiral na vse to? Aid je vojni minister kaj ukazal? Ali pa je mogoče nekdo ali oelo več njih »pritisnilo« na londonskega kvestorja? Ali je predsednik vlade kaj namignil kakemu visokemu pravosodnemu uradniku? Še zdaleč ne! Ken-nedy ima prav, ko trdi, da pride do »reakcije« določenega dela družbe, ko le-ta začuti, da mu grozi nevarnost kot celoti, brez kakršnegakoli pritiska, namiga ali navodila. Kaj je naredila policija, ko so jo prijeli, zakaj ni pravočasno obvestila višje forume o politični in na pol vohunski dejavnosti dr. Warda? Z dolgimi in številnimi zasliševanji — Keplerjeva je morala na razgovor k preiskovalnemu sodniku kar štiriindvajsetikrat — z aretacijo nekaj sto prostitutk, zvodnikov in drugih ljudi iz londonskega podzemlja, s tem, da je Mandy-Davies z lažno ovadbo o neporavnanem dolgu prepovedala odhod iz Anglije, je počasi sestavila dosje proti Wardu. Kakšen je bil v bistvu ta dosje, pa je najbolje pokazalo sojenje. Čeprav je prišlo pred sodnika Marshalla nekaj deset, očitno preplašenih in zmedenih prostitutk, ki niso mogle niti govoriti, da bi izjecljaje to in ono, državnemu tožilcu vseeno ni uspelo, da bi neizpodbitno dokazal niti to, da je Ward dobival denar od Keelerjeve in Daviesove.
Ward je bil nedvomno iztirjenec, pokvarjen človek, mitoman. Hotel «e je uveljaviti v družbi in si priboriti vplivne prijatelje. Za to je res našel preoej nenavadno, toda , nadvse učinkovito pot: podpihoval je njihove skrite želje in jim omogočal, da so uresničili tisto, kar so samo mislili. Toda zvodnik, tak, ki bi od svojih deklet jemal denar, pravi Kennedy, ni bil nikdar. Vsaj sodišču tega' ni uspelo dokazati.
Zato tudi Ken.nedy sfclepa, da je šlo pri Wardu za pravo zaroto. Zaroto, ki mu je odvzela življenje. Zarotniki so imeli na svoji stsani tudi sodišče. Skratka, precej umazana zadeva, ki nikakor ni v skladu z angleškimi tradicijami, ki bi morale biti nadvse svetle.
Tako je ta dokumentirana in pretehtana Kennedyieva knjiga prišla kot spodbuda vsem tistim, še kar številnim ljudem, ki se niso nikdar strinjali, da bi bil Ward kriv tistega, za kar ga je obsodilo sodišče.
Mandy Rice Davies, ki .je s svojim pričanjem »pokopala« dr. Warda, se je kar na hitro umaknila v tujino. Nekaj časa je nastopala kot barska pevka, sedaj pa ima obilo dela z zaroko in verjetno tudi pripravami za poroko s petičnim baronom Pierrom Cervellom
LOV NA TIHOTAPCE MAMIL
POLICAJI MORAJO VČASIH ZAIGRATI TUDI PREKUPČEVALCE Z MAMILI
Vsako leto pretihotapijo za več kot 350 milijonov dolarjev mamil v Združene države. Mamila prihajajo večinoma iz Turčije, Kitajske in Tajske. Predelujejo jih v Franciji, nato pa tihotapijo v ZDA in razpečavajo po ulicah, v nočnih lokalih in igralnicah. Tonsko leto je , ameriška carina zaplenila skoro 45 kg heroina in 1440 kg marijuane v pristaniščih in na obmejnih prehodih. To je veliko, vendar še vedno premalo. Tihotapstvo je še dobičkamos-no, saj morajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo, zadostiti potrebam 48.000 narkomanov (od teh jih žiivi samo v New Yorku 23.0001.
Ilegalni dotok mamil preprečuje v Združenih državah 295 agentov, ki jih vodi Hcnry Giordano, šef biroja za boj proti mamilom. Prejšnji teden je pododbor Senata objavit nekaj zanimivih podatkov o zmagah in nevarnih doživljajih agentov.
V letu 1962 je neki ameriški agent .v Franciji
11 MINUT ZA LOČITEV
Po vsej Angliji, zlasti pa v Londonu, je bilo videti te dni trume mladoporočencev z dežele. Poročili so se. da bi izkoristili dolge velikonočne počitnice, pa tudi zato, da bi še ujeli 14. april, rok, pred katerim imajo pravico do nekaterih enoletnih davčnih olajšav.
Nič manjši naval kot na poročne urade pa ni bil te dni tudi na sodne dvorane, kjer so zakone razvezovali. V aprilu ima namreč sodišče tritedenske počitnice in potem si do poletja ni mogoče sneti zakonskega jarma. Po eni strani si cerkve in poročni uradi vztrajno prizadevajo, da bi spravili mlade zakonce sku-pa j, po drugi strani pa jih na soddsču odpravijo kar na kratko.
Zadnje dni marca se je v londonski palači pet sodnikov lotilo v petih dvoranah najprej »nebranjenih primerov«, se praivi tistih, kjer tožena ‘stranka prizna krivdo: nato so prišli na vrsto bolj zapleteni. Sodniki so v enem dnevu razvezali 102 zakona ter posvetili vsakemu primeru povprečno enajsit minut. Nekoliko dlje so trajali le spori, ko je bila potrebna večna, običajna izpoved hotelske sobarice, ki je izpričala, da je gospod X dejansko prebil noč z neko žensko, ki ni bila njegova žena.
Ce pa ni bilo potrebno niiiti toliko, Če je eden od zakoncev vse priznal, je sodnik prebral dokumente, nato pa kar takoj opravil predpisani postopek.
Enajst minut za ločitev — to je vsekakor svojevrsten rekord; londonski časniki so ugotovili, da je treba manj časa, da se ločiš, kakor da se daš ostriči.
Slabše pa se godi tistim možem, ki si ne morejo utrgati niti enajst minut, da bi se znebili svoje »slabše« polovice, ampak jo kar pobrišejo ter prepuste skrb za družino državi. Takih je kar 85.000 vsako leto. Spričo vedno večjega števila zapuščenih žensk se je začel za njihove težave na lovu za možmi zanimati
KDO JE PODEDOVAL 2,5 MILIJARDE?
Kdo je dedič premoženja, ki je vredno skoraj dve milijardi in pol dinarjev? Gre za nepremičnine, pohištvo in dragocene predmete, last doktorja Domenica Alvara iz Ria-ceja v .lužni Italiji, ki ga je pred dvema mesecema v prepiru ustrelil njegov nečak.
Po zločinu so stanovanje zapečatili, pred dnevi pa so odstranili pečate ter preiskali stanovanje, da bi našli oporoko. Iskali pa so zaman: v stanovanju ni bilo ničesar takega, kar bi bilo vsaj od daleč podobno oporoki. Ugotovili so tudi, da pokojnik ni pustil oporoke tudi pri nobenenj advokatu v Kalabriji.
Ker je doktor Alvaro dobršen del leta preživel v Neaplju in Rimu, je mogoče, da je pustil oporoko tudi pri kakem advokatu v teh mestih. Advokat Scaglione iz Reggio Calabrie je poslal okrožnico vsem neapeljskim advokatom, s prošnjo, naj ga obveste, če kaj ve o Alvarovi oporoki; če ne bo dobil odgovora, ho poslal okrožnico še v Rim.
iaburistični poslanec Norman Dobbs, ki je obiskal 100 takih žensk. Ugotovil je, da bo treba poklicati na pomoč vlado, zakaj policija trdi, da ni njena dolžnost, da bi iskala pobegle može.
Minister za socialno pomoč, ki ima vse naslove zavarovanih, no more pomagati, ker so njegovi podatki zaupna. Poslanec Dobbs namerava zato zahtevati od vlade, da bi sestavili »državni spisek izginulih«. Policijski š^fi naj bi igrveli nalogo, da bi posredovali vse zbrane podatke, ki bi jih potem razmnožili ter poslali vsem javnim knjižnicam.
MLADOLETNI SATIH
Pred dnevi je policija v Fontenay aux Roses, prijetnem pariškem predmestju, odkrila neznanega »satira«, ki je malone vsak večer po samotnih uilicah nadlegoval ženske, Ki so se vračale z dela ter so izstopale na postaji metroja v Fontenay(f ali Scenauxu, Nadležni spremljevalec je šel celo tako daleč, da se je pojavil v kabini dvigala v hiši, kjer je stanovalo neko dekle. Treba pa je reči, da je imel neznani Don Ju&~ lober okus: loteval se je le dobro oblečenih in prikupnih žensk, mlajših od 25 let. Skorajda ni minil dan, da ne bi na policiji dobili prijave, da je »satir« spet nadlegoval kaiko žensko.
Eno žrtev je neznanec zasledoval celo v njeno hišo; zrinil se je v predsobo in pobegnil šele, iko je na prestrašene krike mlade žene pritekel mož.
Opis žrtev se je ujemal: »faun« je bil majhen, skoraj otroške postave, na sebi pa je imel vedno prevelik površnik ali črn pulover. Policisti, ki so vsak dan patruljirali po ulicah, pa so se vedno vračali praznili rok, dokler ni lepega dne prišlo na misel enemu izmed toifr-da je mimogrede pobaral fantalina, ki si je ravno nadeval površnik s predolgimi rokavi.
»Pa ne, da bi bil ti tisti, ki nadleguje ženske?«
»Da, jaz sem, zakaj?«
»Koliko pa si star?«
»Štirinajst jih imam, toda ženske se ne bojim ...«
Dečkova mati si ni znala nikakor pojasniti, zakaj se je sin vsak večer, ko ga je podlala nakupovat, vračal tako pozno z izgovorom, da je bila v trgovini gneča.
NA MARSU JE ŽIVLJENJE
Na Marsu so živa bitja: tako vsaj trdi znana sovjetsiki kemuik profesor Vasilij Kesarev. Ke-sarev trdi, da je v Marsovi atmosferi le malo kisika, zato je zrak redek, kakor na najvišjih vrhovih na zemlji. Toda v morjih na tem planetu, pravi profesor, žive bitja, ki so podobna zemeljskim morskim živalim, na potopljenih površinah pa žive bitja, podobna tistim, ki jih najdemo v gorah na zemlji. Profesor zatT-juje, da v Marsovi atmosferi ni metana m amomijaka, kar je dokaz, da je na Marsu življenje.
ism
ISKCA
'JUCjOlQ1\
VELIKI NAGRADNI NATEČAJ
IZIDI ZADNJEGA ŽREBANJA:
Rndio-giomoion TIVOLI izdelek »Iskra« -Kranj prejmejo:
Dragica Mihailovič, Novi Sad. P.ip Pavla 41 — Halilovič Azxa, Sarajevo. I. G. Kovačiča 10 — Nataša Mihelič Ljubljana, Runkova 18 — Stevo Stankovič, valpovo 65, Pocanjevcl - Ljiljana Bobič, Osijek, Naselje Fedjt Miliča 25-a —
transistor BLED izdelek »Iskra« - Kranj prejmejo:
Neven Mančev, Skopje, Ul. Karaorman 35/IV stan. 17 — Joca Vlaisavljevič, Požarevac. Jugovo 121 — Radoslav Vaslč Sid, Moše Pijače 69 — Zorica Zarkovič, Crven-ka, Kolonija šečerane — Pahrija Djokič. Zdravstvena postaja rudnika Kakanj — Nikola Petrovič, Doboj -Trudbenlk- — Matilda Kampuš. Loče pri Poljčanah Zg. Laže — Zoflka Zagorc, Hrastnik ?0!>. Rudnik — Dr«
! ca Jonak, Zagreb n, Cemomerec 76 — Mario Zrnec Zagreb, Maksimiral<a 120 —
gramofon EMONA izdelek »Iskra« - Kranj prejmejo:
Perka Ilič. Beograd. Terarije 12/TV stan. 19 — Mira Zubtč, uslužbenka Narodne banke. Kraljevo — Damir Grginčlč. Knrlovac, Smičiklasova 3TI — Davorka Brkič Sisak. Cajnerova 3-a — Kalčič Eva, Bell Manasttr, Luč Baranja —
kolo izdelek »Rog« - Ljubljana prejmejo:
Milodrag Rajkanovlč, Odžaci. Strosmajerova 33 — Andjelka Jevtič, Cačak, Ratka Mitroviča 16T — Jelen., Jakovljevič, Irig, Zmaj Jove 109 — Silvija Loks, Novi Sad. Fruškogorska ul. kula 11/13 — Sretem Jovanovič. Sarajevo, Miloša Obildča 63 — Paula Mljen. Sarajevo Miška Jovanoviča 12 — Duško Koplan. Domžale, ZP. Dob, Kollška 4 — Zlatka Zupanc, Celje, Vrtna 5 — Branka Babič, učiteljica, šola Kozarevac, zp. Kloštar Podravski — Marijana Fenn, Draganičt 24 pri Karlovcu.
Se 500 potrošnikov mila »Elida favorit« prejme za nagrado gramofonske plošče »Jugoton« — Zagreb.
POŠILJAJTE OVOJNICE HA NASLOV:
v preobleki prekupčevalca z mamili organiziral nakup mamil od mednarodnih tihotapcev. Francoska policija jih je prijela prav takrat, ko so heroin predajali agentu. Možakar, ki je priskrbel mamilo, je začel streljati in uspelo mu je, da je ušel. Vendar so njega in druge vodje tihotapcev kasneje prijeli.
V jeseni 1962 so agenti zvedeli aa dva brata, ki sta prekupčevala s herodnom v New Yoricu. Prvi je sprejemal naročila v sivojd trgovini za igrače in obleke, drugi pa je mamila dobavljal naročnikom s svojim taksijem. Eden agentov je kupil 102 grama heroina za 2000 dolarjev. Na podlagi tega so oba brata aretirali, v taksiju pa so našli kar 442 gramov mamila.
Lansko leto so se agenti vtihotapili v tovornjak, ki je dovažal prtljago v neko poslopje v Hobokenu v New Jersyju. Ko sta čez nekaj časa dva moža zapustila poslopje s torbami, so ju agenti prijeli in tako odJkrili 687 kg marijuane in 202 grama heroina. Tajko so potem odkrili še njihova skladišča mamil na železniških postajah v Pughkeepsdju, Albanyju in Philadelphii.	t
Poleti 1963 je enemu izmed agentov uspelo, da si je pridobil zaupanje skupine mednarodnih tihotapcev mamil v Turčiji, katere je vodil bivši župan nekega turškega mesta. Agent se je dogovoril za nakup 18 kg morfija. Ko mu je župan prinesel dogovorjeno količino mamil, ga je spremljalo 20 do zob oboroženih mož. Ko jih je policija obkolila, so začeli streljati. Po končanem boju so aretirali šest tihotapcev, med njimi tudi zloglasnega župana. Giordano je povedal, da v Turčiji skoro pri vseh akcijah pride do streljanja.
Lani oktobra sita dva agenta v Chicagu odkrila znanega prekupčevalca z mamili Nolana Mačka, prav ko je prevzemal heroin od enega svojih tihotapcev. Ko je Mack prepoznal agenta, je skočil v avtomobil in začel bežati. Agenta sta se z divjo vožnjo zapodila za njim. Mack se je namerno zaletel v vozilo prvega agenta, ki je treščilo v obcestno svetilko. Ko je dirugi agent skočil iz svojega vozila, je Mack začel streljati. Prva krogla je ranila agenta v glavo, druga pa je razbila šipo avtomobila. Agent je zaključil svoje poročilo s karakteristično pripombo: »Ko sem odgovoril z ognjem, sta drve krogli zadeli Mačka, kar je povzročilo njegovo smrt.«
Na visoki planoti v vzhodni Novi Gvineji je noj napadel nekega domačina in ga ubil z udarci kljuna. Mož je nič hudega sluteč hodil po pragoŽdu, preplašil noja, nakar se ga je ta lotil.
•
Angleško društvo za varnost pri delu je nasvetovalo imitatorjem' Beatlesov, naj pri delu nosijo mreže za lase. 2e večkrat se je namreč pripetilo, da so lasje takega oboževalca znanih dolgolasih pevcev' prišli v stroj in nesrečnež je bil, kot bi trenil, skalpiran. Razen tega lasje padajo na oči, kar Spet ovira pri delu. Svet za varnost pri delil je v podporo svoje akcije dal izobesiti 50.000 plakatov, ki opozarjajo na novo nevarnost.
•
Devetinpetdesetletna kmetica Maria Forcate je prosila v bolnišnici v Imeli v Italiji, naj ji prišijejo uho, ki ji ga je bila odtrgala v hlevu krava. Previdna kmetica je prinesla uho zavito v ruti. Zdravniki so ji ustregli. Ce pa bo operacija uspela, še ne vedo, ker je uho več ur tičalo v kmetičinem žepu.
Dvainosemdeset lovcev sq je letos udeležilo lova na kftče klopotače v bližini Big Springa v Texasu. Pri tem so ubili več kot za eno tono teh nevarnih plazilcev. Kače so takoj po lovu odrli in spekli na ražnju. Okoli 5000 gledalcev se je udeležilo te nenavadne kačje pojedine.
Napredka ni moč zaustaviti: pod majhnim sodčkom, ki jih bernardinci nosijo obe-čene pod vratom, so namestili dva žarometa z baterijo. Poskusi so pokazali, da se pes laže in varneje giblje noči in megli pa tudi more bitni ponesrečenci in reše vaici ga tako zlahka opaziji že iz večje razdalje.
KONEC BOKSARSKE KARIERE
P0 SEDEMNAJSTIH MESECIH NEZAVESTI JE UMRL BOKSAR, KI JE D02IVEL KAR TRI KNOCKOUTE
Minuli teden je umrl v svojem rojstnem mestu bivši argentinski- boksarski prvak Alejandro Lavorante. Čeprav je bil mladenič že precej časa uspešen profesionalni boksar, je o njem zvedel svet pravzaprav šele tedaj, ko je bilo z njim
lavorante takoj po usodnem udarcu: od tedaj ni prišel več k zavesti
že konec. Enaindvajsetega septembra 1962 ga je knockoutiral v ringu skoraj neznan ameriški boksar .lohnny Riggins. Ko Lavorante dolgo časa po koncu boja še ni prišel k zavesti, so ga prepeljali na Memorial Hospital v Los Angelesu. Takoj so ga operirali, toda brez uspeha. Tudi po dveh naslednjih operacijah se boksar ni zavedel. Ob njegovi postelji so se kar vrstili zdravniški posveti, toda vsi so lahko ugotovili samo eno: tej žrtvi ringa kirurgija ni mogla več pomagati, še vedno nezavestnega boksarja so potem zaupali staršem, ki so ga prepeljali v Argentino v svoje mesto Mendozo. Tako je Lavorante od tistega usodnega udarca v glavo preživel kar sedemnajst mesecev v nezavesti, dokler se potem minuli teden njegovo stanje nenadoma ni še poslabšalo. Takoj so prihiteli specialisti, toda tudi tokrat niso mogli pomagati. Boksar je čez nekaj ur umrl.
Lavorante, ki sc je rodil v Mendozi 25. oktobra 1936, je stopil med profesionalne boksarje v letu 1959. Zmage so se vrstile in mladenič si je v dveh letih priboril naslov argentinskega prvaka v težki kategoriji. Totem je odšel v Ameriko, da bi si tam z boji izboril pravico potegovanja za naslov svetovnega prvaka. Premagal je nekaj znanih boksarjev, potem pa se je začela njegova tragična pot navzdol. Najprej ga je v marcu leta 1962 knockoutiral stari Archie Moor. Verjetno je bil prav ta knockout. ki je prišel šele po desetih urah hudega boja, najhujši, tisti, ki je sprožil pogubni plaz. Lavorante se je namreč samo štiri mesece kasneje, ko je gotovo še čutil posledice hudih udarcev, srečal s sedanjim svetovnim prvakom Cassiusom Clayem. V peti rundi je bil knockoutiran. Toda septembra meseca je hil Lavoranie, kljub številnim mnenjem, da ni sposoben za boj (le uradni zdravniki so ga proglasili za sposobnega), spet v ringu. Srečal se je s skoraj neznanim kalifornijskim boksarjem tretje kategorije Johnnyjem Rigginsom. V šesti rundi je potem dobil tisti usodni udarec, po katerem se lavorante sploh ni več osvestil.
»Seveda. V službo so me vzeli, ko je umrl stari... se pravi gospod Friend. Takrat so odpustili vso služinčad, razen Jana. Tega je odpustil sam gospod Friend zadnji dan življenja; ko je umrl, so ga spet sprejeli v službo.«
Pogledal sem jo.
»Oče je umrl pred enim mesecem, jaz pa sem se ponesrečil pred dvema tednoma,« sem dejal. »V tem času ste me menda imeli priložnost videti, mar ne?«
»Ni vas bile tu, gospod Friend. Odšli ste tisti dan, ko je umrl vaš oče.«
»Kje pa sem bil?«
Najprej je oklevala, potem pa je izbruhnilo iz nje: »Povedala mi je kuharica, preden je odšla. Ko je umrl vaš oče, ste odšli in -se niste vrnili niti na pogreb. Kuharica je dejala, da ste šli nemara na svoj običajni...« Umolknila je.
»Na svoj običajni, ?«
Bila je čisto zmedena.
»Nemara ne bi smeia ...«
»Na svoj običajni...? Kaj?« sem vztrajal.
»Na svoj običajni potep.« Zasmejala se je in se primaknila bliže, kakor da bi ta zaupnost vzpostavila med nama že nekakšno domačnost. »Govorijo, da ste znani po...« Pomenljivo je privzdignila komolec.
»Razumem. Klatil sem se okoli in popival, dva tedna, preden sem se ponesrečil. Zakaj pa sem odšel prav na dan, ko mi je umrl oče?«
Spet se je bedasto zasmejala. »Oh, kuharica je marsikaj vedela. Ne veste, kaj vse mi je povedala.«
»No, naprej!«
Netti se je zavedela, videti je bila preplašena. »Ne bi vam smela pripovedovati vse to! Za božjo voljo, nikar ne povejte, da sem vam pravila, da vas ob pogrebu ni bilo tukaj in še vse drugo.«
»Ne bom, Netti.«
Nisem vztrajal. Tako in tako mi je bilo jasno, da mi ne bo povedala ničesar več. Neodločeno me je gledala, kakor da se ne bi mogla odločiti, ali me naj vpraša ali ne. Potem se je končno odločila. »Imate morda kozarček žganja? Veste, človek se kar izmuči, po stopnicah gor in doi. In še s tako težo.« Pokazala je na pladenj s kosilom.
»Ne, žganja pa nimam. Veste, na kratko me držijo.«
»Skoda. No, vam ga bom ,iaz prinesla. Kadar je bar odprt, si kar postrežem. Spomnila se bom tudi
na vas.«	'	—
»Sijajno!«
Popravila si je čepico in zibaje se v bokih odšla. Našel sem torej prijateljico in to me je zelo zabavalo in veselilo hkrati. Toda kosilo mi ni šlo nič v tek. Po očetovi smrti so odpustili vso služinčad! Le zakaj? In zakaj mi niso(povedali, da sem bil takrat daleč od doma? Le zakaj?
Rad bi kaj več vedel o amneziji, se pravi o izgubi spomina. če je na primer moj občutek negotovosti in sumničenja normalen simptom. Netti me ni bila še nikoli videla. To pomeni, da me nihče izmed služinčadi še ni nikoli videl. Zavoljo njih bi bil lahko Tiglath-Pilizer tretji.
Pes... Pa perunike, ki jim pravijo iris... Pa propelerji ... In nekdo, ki odhaja z letalom... San Diego ... Mornarica ... Zakaj le so po očetovi smrti odslovili vso služinčad? Kaj le je mogla kuharica pripovedovati Netti, preden je odšla od hiše?
6.
Povečerjal sem. Mati je prižgala luči in zastrla okna. Brez dnevne svetlobe soba ni bila več tako lah-
kotno prostorna; ob umetni luči se je zdela bahavo 23 razkošna in moreča.
S težavo mi je uspelo, da sem se prevalil na bok.
Iskal sem cigarete. Selena je pokadila prav vse, ki so bile v zavitku na nočni omarici. Lahko bi bil pozvonil, pa nisem; ne vem zakaj nisem želel videti nikogar od domačih. Se vedno nisem imel jasnih misli in predstav; nisem vedel, ali jim lahko zaupam ali ne, ali se lahko zanesem nanje, ali jih moram imeti * za sovražnike.
»Sovražniki mi ne morejo biti, to je gotovq,« sem si dejal.
Nekdo je močno potrkal na vrata.
»Naprej,« sem zaklical.
Vstopil je nekakšen velikan in zaprl vrata za seboj.
Visok je bil več kot dva metra. Na sebi je imdl modre pletene kopalne hlače in majico brez rokavov.
Svetli in bleščeči se lasje so mu, kot Selemi, silili na čelo. Na zagorelih nogah in rokah, je razkazoval krepke mišice. Najprej pa si pri njem opazil dvojno vrsto belih zob: nenehno se je namreč smehljal.
Z dvema korakoma je bil pri postelji. Imel je bledo modre oči in kratek, topast nos. Izraz na obrazu je odkrival človeka, ki se zabava nad vsem, kar vidi.
V tem trenutku ga je zabavalo to, da vidi mene.
»Jan,« se je predstavil in se poudarjeno nasmehnil.
Selena mi je bila povedala, da Jan ne razume niti besedice angleško, jaz pa nisem razumel holandsko. V pozdrav sem zamrmral nekaj brez ?veze.
Stresel je z glavo, da je pognal nazaj čop svetlih las, ki so mu padali na čelo, in zmigoval z rameni, da bi mi dopovedal, kako je brezupen vsak poskus, da bi se karkoli sporazumela. Spretno in odločno se je lotil pospravljanja sobe in se pri tem tako prešerno smejal, kot da bi se pri tem neizmerno zabaval.
Ko je končal, je z odločno kretnjo potegnil odejo s postelje, me kljub mavčnemu oklepu dvignil kot travnato bilko in me udobno namestil na ležalnem stolu. Iz omare je vzel rumeno volnfeno odejo in me skrbno pokril, čeprav se je videlo, da je zelo močan, je vse to delal neverjetno obzirno in nežno.
Potem se je vrnil k postelji, požvižgaval neko popevko, verjetno iz svoje dežele, in začel pripravljati posteljo, skrbno pazeč, da je lepo naravnal robove rjuhe, podobno kot bolničar, ki zdaj zdaj pričakuje inšpekcijo dežurnega zdravnika.
Ko je bila postelja pripravljena, se je vrnil k meni; odvzel mi je volneno odejo, jo skrbno preganil in spravil nazaj v omaro, zatem pa je v predalu za perilo vzel svileno pižamo z rdečimi in rumenimi progami, se usedel poleg mene in me začel slačiti. Skušal sem protestirati in se braniti, on pa se je samo smehljal in nadaljeval svoje opravilo, dokler me ni oblekel v svežo pižamo. Po tolikšni pozornosti bi se moral počutiti dobro, pa sem kljub temu imel občutek neugodja, sam ne vem zakaj. Morda zato, ker sem čutil, kako sem nebogljen. Jan bi namreč lahko z mano storil karkoli, brez 'slehernega napora.
Ko me je spet udobno namestil v pošteno, je lepo privihal odejo in se ves čas smejal.
S kretnjami sem mu dopovedal, da bi rad cigareto. Odločno je zmajal z glavo in zdelo se je, kot da bi bil jezen. Tedaj sem se spomnil, kaj mi je bila pripovedovala Selena: Jan ni ne pil ne kadil in zato sta ga imela oče in gospod Moffat rada. Nekaj mi je reklo, pa sem ga vprašal: »Kdo sem? Aid sem Gor-dy Friend?«
Pogledal me je, kakor da ne bi bil razumel. S prstom sem pokazal nase.
»Gordy Friend?« sem znova vprašal.
Bedasto se je zasmejal in	vdal sem se v usodo	24
ter nisem več vztrajal. Bilo bi	zaman. Jan se je ozrl
po sobi, da bi se prepričal, če	ni morda česa pustil
vnemar, potem pa je odšel.'
Spet sem začel razmišljati o tem, kar mi je bila razkrila Netti, ko je nenadoma vstopila mati z doktorjem Croftom. Pozdravil je: »Šel sem mimo, pa sem vas želel pozdraviti, Gordy! Odkril sem bolnj,-ški stol na kelesih. Jutri vam ga prinesejo. Sicer pa, kako gre?«
Na materinem obrazu sem odkril določen nemir.
Prav gotovo Croftov obisk ni bil tako slučajen, kot so ga hoteli prikazati.
»Danes je imel nenavaden občutek,« se je vmešala mati. »Dvomi o tem, da je moj Gordy. Mar ne bi hotel razložiti zdravniku, Gordy?«
»Saj ni nič,« sem se izognil odgovoru.
»Ne, ne, kar povejte mi, za kaj gre,« je vztrajal doktor Croft.
»No, prav. Zdelo se mi je tako in se mi še zdi.«
Mati se je usedla. »Dragi, mar hočeš s tem reči, da te slepimo? Ali se ti ne zdi, da mati, žena, sestra...« s
Croft jo je prekinil: »Ne, gospa! Prav razumljivo in normalno je, da ima tak občutek.« Potem se . mi je spodbujajoče nasmehnil in nadaljeval: »Poslušajte, Gordy! Udarec je v vaših možganih povzro- •’ čil nekakšno režo, nekaj se je razklalo. Morda obstajajo določeni spomini, ki jih vaša podzavest ne mara obnoviti in si prizadeva, da jih sploh ne bi. ' Možgani nam jo lahko včasih zagodejo kar najbolj čudno. Včasih skušajo zadušiti določene spomine tako, da si izmišljajo nove, verjetne in sprejemljive, pobrane od vsepovsod in povezane med seboj s kakim elementom resničnosti. Na primer, vaš psiček Peter, ali spomin na kako mesto, kjer ste krokali, ali pa spomin na kakega prijatelja iz otro-
ških let... Te spomine potem povezujejo možgani v nekaj, kar naj bi bilo pomembno in važno. Vse to vas spravlja v zaskrbljenost, toda vse skupaj je samo slepilo. Ne vem, če sem bil dovolj jasen in razumljiv?« je na koncu vprašal in si s konico jezika oslinil ustnico.
»Mislim, da razumem,« sem odvrnil.
»Gordy, če vam ni kaj jasno, kar povejte mi.«
Mati me je zaskrbljeno ogledovala. Da! Kar mi je povedal Nate, je bilo sprejemljivo in morda me je celo prepričal.
»Da, razumem,« sem ponovil, potem pa sem se obrnil k materi: »Kje sem bil tiste tedne pred nesrečo?«
»Kje pa naj bi bil. Tu, se razume!«
»Ali sem bil po očetovi smrti doma? Ali sem z buickom odšel zdoma, ko se mi je pripetila nesreča?«
»Seveda, Gordy! Ko si...« Nenadoma je obmolknila in rdečica" jeze ji je zalila obraz. »Kaj ti je pripovedovala Marny?«
Netti sem obljubil, da je ne bom izdal, toda ko sem videl, da mati sumi Marny, so vsi pomisleki odpadli.
»Zvedel sem, da sem na dan očetove smrti zginil od doma in da so me čez štirinajst dni našli v razbitem avtomobilu. Menda sem se odpravil na eno izmed svojih popivanj.«
Roke, ki jih je mati držala v naročju, so nervozno drgetale. V njenem pogledu sem opazil zloben blesk. In vendar ni sodila med tiste ženske, ki bi se hitro in tako silovito razjezile. Toda takoj se je obvladala ih na lica ae ji je povrnil običajni nasmešek.
»Kdorkoli ti je to povedal, je bil vsaj nepreviden, če drugega ne. Res je, lagala sem ti... odpravil si se na svoje običajno popivanje, toda z zdravnikom sva
/
sklenila, da ti za zdaj tega ne povemo. Navsezadnje, 25 kaj ti pomaga, če to veš?«
»Nikar si tega ne ženite k srcu, Gordy!« je posegel vmes Croft. »So stvari, ki se lahko v življenju vsakomur primerijo. Morda skušajo vaši možgani zbrisati prav ta spomin: na orgijo in na to, da niste bili na očetovem pogrebu. Seveda takih stvari ne bi smeli početi, toda kaj se hoče ...«
Ponovil sem vprašanje, na katero Netti ni hotela odgovoriti: »Zakaj pa sem odšel zdoma prav tisti dan, ko je umrl oče?«
Gospa Friend se je že popolnoma obvladala in umirila.
»Kako pa naj to vem, dragi? Morda si doživljal krizo zaradi svoje bolezni.«
»Toda odšel sem, ko je umiral?«
Gospa Friend me je pobožala po roki. »Nikar se ne vznemirjaj, dragi. Saj nisi vedel, da umira.
Umrl je, ko si bil že odšel.«
»Kar tako, nenadoma?«	*
»Da, nenadoma.« Opazil sem, da se je Croft nasmehnil, toda v nasmehu je bilo nekaj prisiljenega.
»Celo zdravnik ni sluti,, da bo umrl,« je nadaljevala mati.
Croft ji je segel v besedo. »Gospa Friend, žal me čakajo še. drugi bolniki... Upam, da bo Gordy zdaj bolj miren.«	(
»Morda,« sem odvrnil.
Senca nezadovoljstva mu je legla na obraz, ko je videl, da me ni popolnoma prepričal. Navsezadnje sem bil podvomil o njegovih zdravniških sposobnostih.
»če vas bo ta občutek še naprej obhajal, bomo sklicali zdravniški posvet. Nobenega razloga namreč ni, da bi moral verjeti samo mojim besedam.«
Bilo mi Je mučno.
»Saj vam zaupam, Nate.«
»No, vsaj to. Saj bi bilo vendarle malo preveč, imeti nas vse skupaj za sovražnike. Vsi vas imamo zelo radi.«
»Da, vsem nam si zelo pri srcu!« je ponovila mati in se mi nasmehnila. Vrnil sem ji nasmeh.
»Da, vsi me imate radi, vem.«
»Umirite se, Gordy! Kmalu bo vse dobro! Lahko noč! Lahko noč, gospa Friend!«
Nate je odšel in mati, kakor da bi se nenadoma nečesa spomnila, je pohitela za njirr). Ni se vrnila. Precej časa ni bilo nikogar. Začel me je zmagovati spanec. Potovalna ura na mizici je kazala enajst. Rad bi bil ugasni! luč. pa sem bil preveč dremotno len, da bi se stegnil.
To, kar mi je zatrjeval Croft, me je še kar prepričalo. Važno je bilo to, da je predlagal zdravniški posvet. če bi me varali, si tega ne bi upal storiti. Moji dvomi so počasi plahneli. Blazine so bile prijetno mehke in počasi sem se pogrezal v sladko dremavico. Slišal sem, kako so se odprla vrata in skozi priprte veke sem videl Seleno, ko je vstopila. Brez pravega razloga sem se delal, kakor da spim. Prišla je k postelji, se sklonila nadme in me opazovala. Zaznaval sem senco njenih las, čutil sem njen nežni vonj, vonj po poletnih travnikih, ki je vseboval bistvo vse njene lepote. Ko se Je prepričala, da spim, se je hotno pretegnila, tako da so se ji napele jedre prsi: potem si je odpela obleko in si jo potegnila čez glavo. Ko je; bilo to opravljeno, se je še sezula.
Nekaj je polglasno brundala, stopila k oknu, ga odprla in se zagledala ven. Oblila jo je čudovita kalifornijska noč in lunini žarki so ii srebrno barvali bujne lase. Bila je tako lepa v tej drži, da sem na mah pozabil na vlogo spečega moškega.
/
»Selena!«
Obrnila se je, hitro stopila k postelji in mi vzela roke med svoje dlani. »Srček, mislila sem, da spiš.« Poljubila me je na ustnice in se sklonila nadme. Ko sem začutil njeno telo zraven svojega, je vse drugo izginilo.
»Kje si bila ves večer?« sem jo vprašal.
Njen obraz je bil čisto zrven mojega, tako da sem na licu čutil rahel dotik njenih trepalnic.
»Ali si me pogrešal?«	*
»Seveda? Kaj pa si počela?«
»Nič posebnega. Igrali smo bridge. Mama ima tako rada bridge, jaz pa že tako dolgo nisem imela priložnosti, da bi igrala. Tvoj oče namreč ni pustil. Igrali smo v parih: mama, Marny, jaz in Nate.«
»Nate, praviš? Mar ga niso čakali bolniki? Vsaj rekel je tako, da mora še na obiske.«
»Seveda, dragi. Toda mati je hotela igrati in ga v je pregovorila, da je ostal. Mar ti niso defli uspavalnega praška?«
Odkimal sem. Spet me je poljubila.
»Mati meni, da je izvrstna bolničarka, toda jaz ji ne bi zaupala niti bolnega pavijana. Pa saj ni važno, dragi. Vso noč bom pri tebi. Če kaj potrebuješ, samo povej.«
»Karkoli bi hotel?« sem vprašal in v dlani božal šop njepih voljnih las.
»Bodi potrpežljiv, dragi, potrpljenje in spet potrpljenje! Kako lepo je življenje, dragi moj. Kdo ve, zakaj ga vsi žive tako, kot jim godi, in se ne izživljajo v Ligi za krepostno življenje in v drugih bedarijah, ki pripravijo človeku' mazolje na obraz in zoprn dah v ustih. Si zaspan?«
»Ne!«
»Bi napravila kako vajo za utrjevanje spomina?«
»Ne.«
»Kaj pa potem?«
»Takole ostaniva, kot sva.«
»Postaven si, moč v tvojih rokah, tvoje ustnice so izkušene in vonj tvojega telesa prijeten ... Vrag naj vzame ta mavčni dklep!«
Nemogoče se je bilo upirati njenemu čaru. Zdelo se mi je, kakor da si vse življenje nisem želel druge ženske razen nje. Nenavaden in grozljiv občutek je bil to: ne kot spomin na ljubezen, marveč nekaj, kar je bilo bolj podobno lakoti kot poželenju in hkrati blazna volja, da bi se temu uprl. Kajti neki notranji glas me je nenehno svaril pred njo... »Bodi previden, saj ne veš, kdo so tvoji prijatelji...« Toda bil sem tako zaverovan v Seleno, da nisem mogel kaj prida poslušati tega svarila.
»Nor sem nate, ljubica,« sem dejal, ko sem se zavedel, da začenjam skoraj na gias misliti.
»Vem,« se mi je smejala in v njenem smehu je bilo nekaj zmagoslavnega. »Vem, da si ves nor name, že od nekdaj.« Odtrgala se je od mene, vzela zavitek cigaret in srdito zamahnila, ko je videla, da je prazen. Potem je s tal pobrala obleko in pobrskala po žepih. Izvlekla je platinasto cigaretnico, vzela iz nje dve cigareti, ju prižgala in eno ponudila me- \ ni. »Kot v kinu,« je navrgla. »Veš, izborno idejo imam za tvojojtegubo spomina!«
»K vragu s tem!«
»Ne tako, ljubček, poslušaj! Pred leti, ko si začel popivati, ti je oče vsakokrat, ko si se opijanil, prebral eno izmed svojih od proy alkoholizmu. Zdaj ti bom eno priklicala v spomin, tako da se jo boš naučil. Ne razumeš? Asociacija misli! To je odličen sistem.«
»Prav nič me ni volja, da bi se učil na pamet, pesmi proti alkoholizmu!«
»Nikar ne bodi muhast, ljubček!«	27
Vstala je, pobrskafla po pisalni mizi in se vrnila s knjižico v sivi vezavi in z zlatimi črkami. Iz omare je potem vzela prvo haljo, ki ji je prišla pod roke, jo ogrnila in se zleknila v ležalni stol.
»To je posebna izdaja, ki Je stala celo premoženje. Najrajši pa imam pesem ,Oda zarji.’ Prav božanska je, prečiščen in razkužen Swinburne. Prav gotovo se je moraš učiti vsaj petdesetkrat in gotovo se ti vtisne v spomin kot ognjen pečat.« Zasmejala se je in navrgla: »Se ti "ne zdi, da vem o izgubi spomina več kot Nate?«
Ni mi bilo prav. Želel bi, da bi se vrnila k meni.
»Si zbran? Prebrala ti bom prvo kitico, potem jo boš ponovil.«
»Prav! In k vragu s tvojim prečiščenim Swin- < bumom!«
Selena je začela recitirati z glasom, ki je odkrival svetopisemsko vnemo:
Sedem je grehov uničujočih.
Sedem, vabljivih kot so sirene.
Prvi je alkohol, vse uničujoč
(človeškemu zakonu nedosegljiv)'.
Toda krepostna Sveta Liga
Noben’mu grešniku podpore ne odreka.
'Potem me je pogledala. »Mar ni nebeško, kaj?
Ali veš, da gre za Sveto Zarjo, za Ligo krepostnega življenja sv. Pavla v Minnesoti. Te to na kaj spominja?«
»Na srečo ne!« sem odvrnil.
»Kako si tečen in neznosen. No, nauči se te kitice na pamet, morda ti bo to pomagalo, da se boš spomnil.«
Znova je prebrala prvi dve kitici, zatem sem ju moral ponoviti. Ni si jih bilo težko zapomniti, toda ob tem se nisem prav ničesar spomnil.
»Kako jih je mogoče na glas bratri, pa se pri tem ne smejati?« sem vprašal.
»Ce bi se spomnil na očeta, me gotovo ne bi vprašal kaj takega. Ti si se ga bolj bal kot vsi drugi; no ja, morda se ga 'je Mamy še bolj bala kot ti. Zato si se vdal pijači, da bi si nabral poguma. Bi poskusila z novo kitico?«
»Ne!«
»Ljubček, samo eno, prosim...«
»No, naj bo.«
»Ta je zares ljubka.«
In začela je znova.
Naučil sem se tudi druge kitice, toda spomnil se nisem ničeSar. 'Selena se je obupana nad neučinkovitostjo svojih prizadevanj zleknila na svojo po-steljo,(
»Lahko noč, ljubček,« je dejala in se stegnila, da bi ugasnila nočno svetilko, ki je stala med obema posteljama. Rahlo me je pobožala po obrazu, jaz pa sem ji poljubil vitke in negovane prste.
»Lahko noč, Selena!«
»Saj ta vrag ne bo večno trajal, kajneda^«
»Kateri vrag.. ?«
»No, ta mavčni oklep.«
»Upam, da ne, ljubica.«
Zaspan, ne pa tudi utrujen, sem se znašel v ti- ’ šini in temi. Car, ki ga je izžarevala Selena, se je počasi razgubljal in znova se me je začel lotevati nemir, ki sem ga občutil prej. Nisem se spominjal očetovih pesmi, nisem se spominjal Selene, ničesar se nisem spominjal. Nenadoma sem imel pred očmi v nasmeh razširjene ustnice Netti; tako močno, da je
razkrila dlesni. V tistem trenutku se mi je zdela Net-	28
ti edino razumno bitje v tej hiši norcev. Vso služinčad so odslovili tisti dan, ko je umrl oče. To dejstvo se mi je v tem trenutku zdelo najbolj važno.
»Selena!« sem poklical.
Oglasila se mi je z zaspanim glasom.
»Selena, zakaj ste odslovili vso služinčad prav tistega dne, ko je umrl oče?«
»Kaj praviš?« Med tem se je popolnoma predramila.
Ponovil sem vprašanje.
»Kako nenavadne misli ti pridejo na pamet,«
Imel sem občutek, da skuša pridobiti čas za odgovor.
»Povej, ljubček, si si vtepel v glavo še kakšno fantastično idejo? Razloži mi jo, pa bova morda skupaj našla nit v tvojem klopčiču.«
Stegnila je roko, da bi me pobožala, pa se je nisem dotaknil. Nisem se je mogel dotakniti, sam ne vem zakaj.
»Dragi, vse je tako preprosto. Prej je oče izbiral služinčad. Ne moreš si predstavljati, kako zoprne ljudi je pripeljal v hišo, ljudi, ki so po vseh kotih vohljali za nami, če je morda kdo kadil. Tvoj oče jih je,plačeval za to, da so to počenjali. Ko smo jih odpustili, je bil to prvi korak k naši osamosvo-jitvi. Za to je poskrbela mama in rečem ti, bila je res sijajna; vse je pometla ven kot suho listje.
To, kar je povedala, je bilo sprejemljivo in prepričljivo, saj se je ujemalo z vsem drugim. Nisem se mogel premagati, da ne bi stegnil roke in stisnil njene: »Hvala, Selena!«
»Ti bo to pomagalo, da se boš česa spomnil?«
»Bojim se, da ne.«
»Presneto, vendar... Pa lahko noč!«
Selena mi je pojasnila, kako in zakaj so odslovili vso služinčad, moji dvomi so se spet razblinili in po-% novno sem imel občutek ugodja. Roke in noge me niso več bolele pa tudi v glavi nisem več čutil bolečin. Preden sem zaspal, sem samemu sebi zatrjeval: »Sem Gordy Friend, Selena pa je moja žena!« Potem sem se obrnil, da bi jo pogledal. Ležala je s hrbtom obrnjena proti meni; pod odejo so bile vidne obline njenega telesa.
Lesket njenih las se je odražal na snežnobelem vzglavniku. Potem je prišel spanec in pogreznil sem se v meglo. Sanjalo se mi je o Seleninih laseh. Morale so biti prekrasne sanje in vendar niso bile: nekakšna gmota me je,pritiskala na prsi in me grabila za vrat. Dušil sem se Nenadoma sem se zbudil iz globokega sna. Čutil sem roko, ki je rahlo drsela po mojem obrazu. Zaznal sem rahel vonj po sivki. Nisem odprl oči. Zgrabil sem roko, ki me je božala. Toda prsti niso bili voljni in negovani kot Selenini. Bili so koščeni in koža na njih hrapava.
Spreletela me je zona gnusa in strahu, spustil sem roko in pogledal. Tuj obraz se je sklanjal nadme. Luna ga je vsega obsvetljevala. Bil je obraz zavaljene ženske, ogrnjene v nekaj temnega. Zadrževal sem dih in poslušal brezbarvni glas, ki je ihtel:
»Gordy, moj ubogi Gordy.«
»Saj sem jaz Gordy.«
»Ti?« črna postava se je še bolj približala in njen glas je drhtel od jeze in bolečine.
»Ti nisi Gordy. Natvezli so mi, da se je Gordy vrnil, ti lažnivci. Vedno mi lažejo. Ti nisi Gordy. Eden izmed Seleninih ljubčkov si!«
Vzravnal sem se in tiho dejal:
»Kaj pravite? Kdo ste? Govorite zaboga!«
Nekaj belega ... fobček ... mi je zvalovild pred očmi in vonj po sivki je postal izrazitejši.
12
TT
14. APKUA 1964
/
Ime ml je Fred T. Banks. Star sem osemindvajset let, poročen, moji ženi je ime Lou-se. Imam delavnico za popravilo televizijskih in radijskih sprejemnikov v Burbanku, Kalifornija. Delavnica je majhna in imam samo enega uslužbenca, Dicka Larsena.
Tisto popoldne, ko je gospa Smith prinesla svoj prenosni televizor v mojo delavnico, je bil Dick ravno pri neki stranki. Gospa Smith ni ugovarjala, ko sem ji rekel, da prej kot v enem tednu, ne bom utegnil popraviti njenega sprejemnika. Prav to je bilo čudno, vendar takrat nisem bil pozoren na to.
Bilo je še nekaj nenavadnejšega, vendar tudi na to tedaj nisem pomislil. Gospa Smith mi namreč ni dala svojega naslova; rekla je le, da se bo vrnila čez teden dni in odnesla aparat. Gospe Smith prej nisem nikoli videl in tudi med tem nič več.
Pritožila se je, da slika in zvok izginjata kmaltl potem, ko vključi aparat. Ko je odšla iz delavnice, sem ga priključil, da bi se ustvaril prvi vtis o okvari.
V istem trenutku je zazvonil telefon. Bila je ena izmed starih strank, ki me je nujno prosila za obisk. Medtem ko sem govoril z njo, sem opazil, da sta se slika in zvok na prenosnem aparatu umirila. Nis6m bil posebno pozoren na spored, spominjam se pa, da je bila to reportaža z nekih konjskih dirk v Hollywood Parku. Reporter je ravno poročal, da je »Cathy’s Girl« zmagala v glavni dirki in da so pri stavah izplačali ogromno vsoto.
Še preden sem odložil slušalko, sta slika in zvok izginila. Ob odhodu sem aparat ugasnil, vzel torbico z orodjem in sedel v svoj dostavni avto.
Isti večer sem se nekaj časa pogovarjal z Larryjem Greenom, medtem ko sem zapiral delavnico. Green ima trgovino s pohištvom v sosednji hiši.
Malce sva se zbadala, kot to vselej počneva.
Rekel sem mu: »No, tebe po novem sploh ni več na spregled,« ali nekaj takega. Larry mi je povedal, da je bil, odkafr se je začela dirkalna sezona v Hollywood Parku, skoraj vsa-kp popoldne tam.
»Danes tudi?« sem ga vprašal.
Ko je pokimal, sem menil, da bi dobil kup denarja, če bi stavil na »Cathy’s Girl«. Odvrnil mi je: »Cathy’s Girl? Kaj je to kljuse sploh teklo? Ne morem se spomniti.«
Najkasneje v tem trenutku bi bil moral postati nezaupljiv, zakaj Larry je bil vendar prav nor na dirke. Kdaj je kateri konj star-tal, ve bolje, kot za cene pohištva v svoji trgovini. Ker pa se mi je mudilo domov k Louisi, si z Larryjevim odgovorom nisem belil glave'. To sem počel naslednje popoldne.
Takrat me je namreč Larry poklical iz Hollywood Parka in se mi zahvalil za nasvet. Sprva nisem prav nič razumel, kaj hoče s tem, dokler mi ni povedal, da je popoldne startala Cathy’s Girl« in res dobila dirko, njemu pa prinesla fantastično vsoto pri stavah. Hotel je vedeti, od kod sem dojsil idejo.
Msdtem ko me je Larry nagovarjal, sem ves čas opazoval prenosni televizor gospe Smith, ki je še vedno stal nepopravljen v stojalu. Bilo mi je malce nerodno povedati Larryju, da sem vse skupaj videl na televiziji — in tako sem mu enostavno rekel, da se mi je sanjalo.
Strastni igralci na srečo, kot je Larry, so skoraj vsi praznoverni in tako ga moja laž o sanjah ni niti malo presenetila. Komaj sem končal svoj pogovor z njim, sem že stopil k aparatu gospe Smith in ga vključil.
Pojavila se je slaba, nejasna panorama nekega mesta in nekaj minut kasneje sem zaslišal tudi napovedovalčev glas. Poročal je, da so v tem mestu trije možje napadli banko in odnesli več kot 50.000 dolarjev. Roparji so nosili maske, podobne čeladam vesoljskih pilotov. Po kratkem času sta slika in zvok spet izginila, tako kot je rekla že gospa Smith. Izključil sem aparat in odšel domov.
Pri večerji sem kot običajno govoril z Louiso o dnevnih dogodkih. Začel sem govoriti tudi o televizijskem poročilu o roparskem napadu. Louise je rekla, da, je poslušala radijska poročila, vendar niso omenili nobenega napada na banko.
Ravno sem ji hotel povedati o skrivnostni gospe Smith in o nepojasnjenem poročilu z dirk na njenem aparatu, ko je zazvonil te-
lefon. In potem sva imela druge skrbi, kot da bi govorila o televizorjih.
Klicala je namreč Louisina sestra iz Chicaga. Njuna mati je imela hud srčni napad in je ležala na smrtni postelji. Seveda je hotela Louise čimprej odpotovati k njej.
Priskrbel sem ji rezervirano mesto v letalu na progi št. 27.
Ko sva naslednji dan na letališču čakala, da bo letalo pripravljeno za polet, sva na najino presenečenje videla, da namerava z istim letalom potovati tudi filmski igralec Rod Bayles. V šali sem pripomnil, da bo gotovo odkril Louiso za film in naredil iz nje veliko zvezdo.
i	f
L stalo je vzletelo točno po voznem redu. Peljal sem se nazaj v mesto in šel zajtrkovat v restavracijo. Ko sem odhajal iz nje, sem si pri kiosku kupil jutranjo izdajo časopisa. Pogled mi je obstal na naslovu pri »Zadnjih novicah«.
»VESOLJSKI« ROPARJI NAPADLI BANKO — PLEN 50.000 DOLARJEV.«
Izpustil sem poročilo — in bil ves zmeden. Napad se ni pripetil včeraj, kot sem sprva mi-
Ko sem stopfl ▼ svojo detavntoo, sem bfl
poln napetosti in pričakovanja. Aparat gospe Smith je na nerazložljiv način lahko prikazoval bodoče dogodke. Kako, mi je bilo docela nerazumljivo, toda pred sto leti bi človek tudi komaj verjel, da je rriogoče pošiljati slike iz daljnih dežel skozd prostor in jih sprejemati na elektronskem zaslonu. Pravkar sem se še zibal v najbolj rožnatih mislih na prihodnost, zakaj če bi Louise in jaz mogla videti v bodočnost, bi bil ves svet najin.
Zdaj pa, ko sem vnaprej ■videl smrtni let svoje žene, sta me stresla strah in groza. Takoj ,sem telefoniral na letališče in vprašal po po-retu št. 27. Zvedel sem, da je vse v redu in da je letalo na poti proti Chicagu. Dekle pri telefonu mi je celo potrdilo, da je igralec Rod Bayles tudi v letalu.
Ob tem času je bilo letalo še vedno oddaljeno nekaj ur od Chicaga. Moja edina misel je bila: ustaviti! Preprečiti sem moral, da bi dalje letelo proti Chicagu.
Razburjeno sem rekel telefonistki, da se mora letalo takoj obrniti ali pa se zasilno spustiti na kakem vmesnem letališču. Gotovo sem jecljal kot kak bebec — in dekle me je najbrž tudi imelo za takega — vendar sem ves čas mislil le na Louiso in na to, kaj se ji bo zgodilo, če je imel televizor prav.
Krčevito sem poskušal razložiti dekletu, da sem na svojem aparatu videl strmoglavljenje letala. Edini uspeh tega je bil, da je bilo dekle dokončno prepričano, da govori z norcem.
Ko sem opazil, da ne bom ničesar dosegel, sem začel trditi, da sem v letalo vtihotapil peklenski stroj, ki mora vsak trenutek eksplodirati.
.N
slil — ne, banka je bila oropana komaj pred eno uro, dolgo pred tem, ko jo odpirajo. ,
To je pomenilo, da je aparat gospe Smith poročal o ropu, še preden se je pripetil, prav tako, kot je vnaprej poročal o izidu dirke v Hollywood Parku.
Odhitel sem v svojo delavnico in takoj vključil televizor. Tokrat je bila slika tako mlečna, da nisem mogel ničesar razločiti. Razločno pa sem slišal napovedovalčev glas.
Poročal je, da je nekaj sto milj daleč od Chicaga strmoglavilo letalo na poletu št. 27. Vsi potniki, med njimi tudi znani igralec Rod Bayles, so mrtvi.
Poročevalec je govoril dalje, vendar je zvok hitro izginjal in nekaj sekund pozneje nisem razločil ničesar več.
Anekdote
Zdaj že pokojnega predsednika francoske republike Reneja Cotyja so na razstavi abstraktnih slik vprašali, ali vse to dojame. Z vzdihom je Coty odvrnil: »Potreboval sem celo dolgo življenje, da sem dojel, kako nikakor ni potrebno vsega dojeti.«
#
Slavni avtor basni je bil zelo pozabljiv in raztresen. Osem dni po pogrebu svojega prijatelja se je — kot po navadi pojavil na njegovem domu, točno ob uri kosila.
»Toda,« začenja služabnik v zadregi, »gospod je že osem dni na pokopališču. Ali niste vedeli tega?«
»Oh, nisem mislil, da se bom tam tako dolgo zadržal,« se opravičuje La Fontaine.
*
Kardinal Mazarin je ob neki priliki zaprosil kralja za sprejem, ta pa mu je sporočil, da ga ne more sprejeti, ker ima migreno. Kardinal odide, a se zvečer spet javi in je takoj sprejet.
»Kako je z vašo migreno, veličanstvo?« vpraša Mazarin.
»Prešla je,« reče kralj, kardinal pa se nasmehne.
»Da, videl sem jo, ko je odhajala. Imela je lepo modro obleko.«
*
»Država — to sem' jaz,« so bile priljubljene besede kralja, ki so ga prili-zovalci imenovali »sončni kralj«. Sezidal je ogromen dvorec v Versaillesu, podpiral nastajajočo industrijo, usposobil
armado, širil kolonialne posesti in gojil umetnost, literaturo in znanost. Doseženi. uspehi so ga v njegovem absolutizmu še bolj utrjevali
Svojim dvorjanom je nekoč rekel:
»Kralji imajo oblast od boga. Ce*vam ukažem, da skočite v Seino, morate to brez obotavljanja storiti.«
Ob teh besedah se dvigne s svojega sedeža vojvoda de Guise in se napoti k vratom. Kralj ga vpraša:
»Kam pa, vojvoda?«
»Učit se grem plavanja.«
*
Ko se je kralj odločil, da bo osebno vodil obleganje trdnjave Mons, je povabil s seboj tudi slavnega pesnika Racina. Temu pa kraljev predlog ni posebno ugajal in je rajši ostal doma. Upal je, da kralj tega ne bo opazil.
Toda Louis XIV. je takoj po vrnitvi
v Pariz poklical pesnika k sebi in ga nagovoril:	•	/
»Zakaj niste prišli?«
»Veličanstvo,« se je izgovarjal veliki pesnik, »nisem imel obleke za potovanje in sem jo naročil pri krojaču. Toda čeprav je ta hitel, so mesta, ki ste jih oblegali, padla prej, kot pa je izgotovil obleko.«
Kralj je na te besede samo molčal. ♦
James Mason je jako samozavesten slikar-amater. Pride k njemu kritik in pravi:
— »Angele slikate v krznu in svilenih nogavicah? Pa ste kdaj videli take an-
*gele?«
In Mason hladnokrvno: »Pa vi? Ste
vi videli kakšnega brez krzna in bosega?«
OPOZORILO POTROŠNIKOM
.» ČOKOLADE
Izidi žrebanja nagrad velikega nagradnega natečaja »ZVECEVA«, ki je bil 25. marca t. 1. v Slav. Požegi. Nagrajeni potrošniki iz območja Slovenije:
FOTOAPARAT PREJMETA:
Stajnko Jirka, Maribor; Švajger Branka, Ljubljana. ZAPESTNO URO PREJMEJO:
Alupič Frida, Ptuj; Svetličič Katica, Maribor; Skočajič Branko, Ljubljana.
KOLEKCIJO IZDELKOV »ZVF.CEVO« PREJMETA:
Fanš Katica, Ljutorher; Ocepek Marija, Ljubljana.
PAKET ČOKOLADE »ZVECEVO« PREJMEJO:
Kogelnik Reška, Ribnica na Pohorju; Stmetinger Ivo, Mežica; Plemelj Pavla, Bled; Breznik Amand, Celje; Bangere Ljudmila, Bled; Tihole Gusti, Celje.
POTROŠNIKI »ZVECEVO« ČOKOLADE, HRANITE ETIKETE. ČAKAJO VAS ŠTEVILNE LEPE NAGRADE!
Naslednje žrebanje bo 25.VSI. 1964
»Vi šef?« se je začudil Dick. Larsen na drugem koncu žice. »Kje pa ste tičali ves ta čas?«
Fred Banks se mi' zmenil za vprašanje. »Poslušajte, Dick, hitro mi prinesite tisti prenosni televizor. Sem tukaj v «
... Mislite tistega od gospa Smith?«
»Da, tistega.«
»Zal mi je, šef. Odnesla ga je danes zgodaj zjutraj, takoj ko sem prišel v službo. Rekel sem ji, naj ga pusti, ker sploh še ni popravljen. Ampak hotela ni nič slišati in ga je vzela s seboj. Čudna ženska, ta gospa Smith? Ne mislite tudi vi tako, šef?«
PREVEDLA ANICA URBANEC
ILUSTRIRAL JANEZ STARMAN
irninnimmmiuninuiiiinHiiiHHiiHNtniHtimniiiiimninmmmRmi
inniiiiiiiiiiiiiiitiiimiiimiiiHinminninimiiTiiiiiiimiiimHmmnmrimiiinmuniiiTHi
Z3aj je takoj reagirala. Zvezala me je s svojim predstojnikom in temu sem še enkrat povedal zgodbo o bombi v letalu. Vprašal me je po mojem imenu in naslovu ter še kopico stvari. Čutil sem, kako se trudi, da bi me obdržal pri aparatu. To mu je tudi uspelo. Tako dolgo je govoril z menoj, da je v mojo delavnico stopil moški, se postavil poleg mene, mi vzel slušalko iz roke in mi rekel, da bo za vse drugo poskrbel on.
Predstavil se mi je kot agent Forbes od zvezne policije. Moral je pridrveti sem kot vrag, zakaj dlje kot pet, deset minut nisem govoril z letališčem.
Forbes me je prisilil, da sem mu sledil. Na policijski postaji me je opozoril, da sem po aretaciji dolžan govoriti le ob prisotnosti svojega odvetnika. Rekel mi je tudi, da je kaznivo nastavljati bombe v letala ter da je tudi lažna prijava o nesreči letala kazniva. Potem je zahteval od mene priznanje.
To priznanje sem jaz, Fred T. Banks, s tem končal. Potrjujem, da sem to storil prostovoljno in brez prisile, da sem ga znova preči-tal in ugotovil, da je resnično in pravilno po mojem najboljšem znanju in vesti.
Potem ko je Fred Banks še enkrat preletel zapisnik, mu je agent FBI Forbes ponudil nalivno pero.
»Prosim, podpišite, gospod Banks.«
Banks je podpisal listino. Bil je kot omamljen. Medtem ko je narekoval svojo izjavo, se je kazalec njegove ure neusmiljeno plazil naprej. In zdaj je bilo gotovo že prepozno. Ob tem času je moralo letalo že zdavnaj pristati v Chicagu...
»Prosim, telefonirajte vendar!« je silH Banks policista. »Brezpogojno moram izvedeti, kaj se je zgodilo.«
Frobes je prikimal in dvignil slušalko. Banks je nestrpno skočil s stola in živčno tekal sem ter tja.
»Gospod Banks!« je poklical policist za njim.
Obrnil še je. »Da?«
»Važno novico imam za vas. Polet št. 27 se je srečno končal. Letalo sicer ni pristalo v Chicagu, ampak na nekem drugem letališču. Zaradi vašega obvestila o bombi se je pilot odločil za vmesni pristanek. Letalo. so temeljito preiskali. Bombe niso našli nobene. Ampak ...«
»Ampak ...« je silil Banks.
x »Ampak drugi pilot je odkril razpoko, ki je nastala poleg okna spredaj v kabini. Če bi ietalo letelo dalje, bi zračni pritisk čez nekaj časa izbil okno in letalo bi nedvomno strmoglavilo.« »In Louise — moja žena — se ji je kaj zgodilo?«
Forbes je smeje se zmajal z glavo. »Na Z vlakom je nadaljevala pot v Chicago. Gotovo je zdaj še cela in zdrava pri svoji materi.«
Fredu Banksu se je stemnilo pred očmi.
Kot skozi zaveso je videl Forbesa, ki je prihajal proti njemu. »Ali bi si lahko ogledal tisti televizor?« je vprašal policist.
»Bogve!« Je rekel Banks. »Takoj pokličem delavnico in rečem Dicku Larsenu, naj ga prinese sem.«
IZREKI
Hvaležnost ni v tem, da imamo radi človeka, ki nam je kdaj napravil uslugo, in mu izkažemo protiuslugo. Hvaležen je, kdor korist, ki jo ima od te usluge, poplača vsem ljudem in ne samo tistemu, ki mu je hvaležen.
(Frčderic Paulhan)
Vse dobre knjige imajo nekaj skupnega, namreč to, da so resničnejše, kot če bi se resnično zgodile. ym kdor je eno od njih do konca prebral, čuti, da se je vse to v njem zgodilo in je zdaj njegovo: dobro in slabo, navdušenje, kes in žalost, ljudje in kraji in kakšno je bilo vreme!
(Ernest Hemingway) Presenetljivo je, da dobimo pravzaprav najboljše nasvete od tistih ljudi, ki dajejo slab zgled.
Jean Galtier Baissiere Z grožnjami, da bodo objavili svoje me-moare, zaslužijo številjii ljudje več kot s samimi momoari. Malcolm Muggeridge
Ljudje postanejo boljši, Če se od njih pričakuje dobro in če se z njimi ravna, kakor da bi že bili boljšL
Karl Jaspers
dle v ječo. Vsi jetniki so sveto zatrjevali, da so nedolžni, le en sam je priznal svoje prestopke in izjavil, da se mu zdi kazen pravična. Tedaj je kralj vzkliknil:
»Snemite mu okove in naženite ga ven! Saj nam bo okužil vse nedolžne ovčice, Id so jih zaprli z njim!«
Neka ameriška tovarna, ki izdeluje oljne barve, dodaja škatlam takole navodilo: »Vzertiite najprej paleto, stisnite nanjo nekaj barve iz tub, pomočite čopič v barvo in potegnite z njim po platnu. Rembrandt, Tizian in vsi drugi veliki slikarji so delali po tej metodi.«
Ko bi bila umetnost konverzacije na višji ravni, bi imeli manjši prirastek rojstev.
Ali je v tem napredek, če kanibal uporablja nož in vilice?
MiiiiiniiiiiiiiiiiniiiB^
uiiiiniiiniitininiiiiuuttiiui nnwninimnmiHinininiiiiimminiHiiiiiiinitiiiiinttniiHiHtHiNMi!iniifflmimiiiiiiiiiiHiitinmun»iiiia!iiiiiiiiiuiua
:: B.p O VVfl
»Slišal sem,« je dejal Sangstrom, »da ▼ posebnih primerih ...«
Previdno se je ozrl po voeh kotih majhne lekarne, da bi *e prepričal, če sta i lekarnarjem res sama. Lekarnar je bil majhen čokat moži-ček nedoločljive starosti — pač nekje med petdeset in sto leti. Bila sta sama, a Sangstrom je kljub temo slišal glas: »da v posebnih primerih prodate tudi popolnoma nedoločljiv strup.«
Lekarnar je prikimal. Stopil je izza pulta, šel k vhodnim vratom, jih zaklenil in se napotil proti vratom v ozadju prodajalne. »Ravno sem si mislil skuhati kavo,« je dejal. »Povabim še vas na skodelico.«
Sangstrom mu je skozi zadnja vrata sledil v sobo, kjer so okoli in okoli stale police, do stropa napolnjene s stekleničkami raznih velikosti. Vklopil je samovar, poiskal dve skodelici in ju postavil na mizo. S kretnjo je povabil Sangstroma, naj sede. Sam se mu je usedel naproti.
»Zdaj mi pa povejte,« je dejal, koga nameravate umoriti in zakaj?«
»Ali je to važno?« je vprašal Sangstrom. »Kaj ne zadostuje, da vam plačam?«
Lekarnar je zamahnil z rokor »Izredno važno! Najprej se moram namreč prepričati, če zaslužite, da vam pomagam. Sicer...« Skomignil je z rameni.
»V redu,« je dejal Sangstrom. »Kdo je moja žena, zakaj pa ...«
Začel je pripovedovati dolgo zgodbo. Se preden jo je dokončal, je bila kava že pripravljena. Lekarnar jo je nalil v skodelici in Sangstrom je hitro končal pripoved. Molče sta popila, nato je lekarnar prikimal: »Drži, da občasno razpe-čam nekaj neugotovljivega strupa. To delam po lastnem preudarku; če mislim, da primer to zasluži, ne zahtevam nikakega plačila. Tako sem pomagal že mnogim. Mislim, da ga vi zaslužite.«
»Odlično,« m je razveselil Sangstrom. »Potem mi ga pa kar hitro dajte!«
Lekarnar se je nasmehnil. »Ravnokar sem ta tudi naredil. Medtem ko nem pripravljal
kavo. Videl sem, da ga zaslužite. Kot sem že dejal, je bilo to brezplačno. Protistrup pa seveda stane.«
Sangstrom je prebledel. Toda predvideval je
— ne sicer to —> pač pa kak poskus izsiljevanja. Hitro je iz žepa potegnil pištolo.
Mali lekarnar se je zahihital. »Zal mi je, a bolje bo, da se odpovete uporabi takih metod. Ali mislite, da boste lahko našli protistrup...«
— z roko je zamahnil proti palicam — »... med tisoči in tisoči teh stekleničk. Ali nameravate poiskati tfak učinkovitejša strup? Ce pa ne verjamete, da sem vas zastrupil, kar streljajte! Odgovor boste dobili čez kake tri ure, ko bo strup začel delovati.«
»Koliko za protistrup?« je zarenčal Sangstrom.
»Zmerna cena — tisoč dolarjev. Končno moram tudi jaz živeti. Ce si pa že kdo za hobby izbere preprečevanje umorov, res ne vem, zakaj ne bi pri tem nekaj zaslužil.«
Sangstrom je pridušeno zaklel, položil pištolo na mizo tako, da mu je bila na dosegu roke, in potegnil iz žepa denarnico. Mogoče bo labko uporabil orožje potem, ko bo dobil protistrup. Naštel je deset stodolarskih bankovcev in jih položil na mizo.
Lekarnar se ni niti zganil, »št nekaj. ..«, je dejal, »kot varnostni ukrep. Napisali boste priznanje o svoji prvotni nameri — upam, da je res prvotna — da umorite svojo ženo. Nato boste počakali, da oddam vaše priznanje na pošto. Poslal ga bom nekemu svojemu prijatelju na oddelku za umore. Ta ga bo zadržal kot dokaz za primer, če sl boste le pcemisllili , in umorili svojo ženo ali pa mene.
Sele ko bo pismo na pošti, bom toliko varen, da vam bom lahko dal protistrup. Trenutek samo, takoj vam prinesem papir in pero. Aha, še nekaj — seveda ne zahtevam, da to storite. Ali bi hoteli širiti govorico o mojem neugotovljivem strupu? Človek nikoli ne ve. Mr. Sangstrom, če ni življenje, ki ga takole reši. njegovo lastno!«
PREVEDEL JOŽE HAM
14. APRILA 1964
nasveti
Odrezano limono ohranimo, če jo poveznemo * odrezano ploskvijo na krožnik, nekoliko vlažen od kisa.
Žilavo meso postane mehko, če mn dodaš žlico konjaka.
*r
Aluminijasta posoda, ki ima madeže, postane lepo čista, če v njej skuhate rabarbaro.
*
Hrastova pohištvo ostane lepo, če ga očistite s toplim pivom.
SVEŽE, BELO- MDjevo DELO
‘PODRAVKA*
\
V VSAKEM ZAVITKU-I ŽETON!
Dandanes se človek zaradi napornega dela, posebnega zdravstvenega stanja ali živčne napetosti počuti utrujen, potlačen. Poglejmo v nekaj vrstah, kako si lahko pridobimo novih moči in se sprostimo.
KAJ POMENI »RELAX«? — Relax je angleška beseda za sprostitev. V našem primeru gre za sprostitev mišic, možganov, za počivanje, globoko dihanje .in umiritev celotnega organizma. Relax je torej zavestna sprostitev. Ne pomeni samo počivanja, saj lahko ležimo v temni in tihi sobi, in vendar so naši živci in mišice napeti, po glavi pa nam roje vsakovrstne skrbi in misli.
KAKO SE NAUČIMO SPROSTITVE? — Prvo pravilo: naučiti se je treba pravilnega dihanja.
stavljajte sobo in predmete v njej.
KAKO IZVAJAMO RELAX? — Poznamo več načinov, ki jih kombiniramo z vajami jogi. Omenimo nekaj najpreprostejših sprostitvenih vaj. Nekatere se vam bodo zdele navadne telovadne vaje, vendar pa je v resnici njihov namen popolna sprostitev mišic in počivanje, možgan.
KOMU POMAGA RELAX? — Vsem, ki trpe za nespečnostjo in živčno napetostjo, prebavnimi motnjami ali čustveno razburjenostjo.
CEMU SLUZI RELAX? — Telesu daje nove energije, izboljšuje krvno Cirkulacijo, pomirja živce, popravlja napačno držo telesa (n.pr. krivo hrbtenico) in ohranja mladostni videz.
VES DAN NAPORNO DELAM IN KO SE ZVEČER VRNEM DOMOV, SE POČUTIM
5 ŽETONOV VAM LAHKO PRINESE LEPO NAGRADO
GOSPODINJE!
Pošljite v pismu zbrane žetone (5, 10, 15, itd.) in z njimi sodelujte v nagradnem žrebanju. Imeli boste toliko možnosti, kolikokrat po 5 žetonov boste poslali.
Nagrade bodo žrebane vsake tri mesece.
Prvo žrebanje bo sredi aprila, nadaljnja pa junija, septembra in decembra. Imena nagrajencev bomo objavili konec meseca v Časopisih: »Borba*. »Nedeljski dnevnik- ih »Vjesnik u srljedu*.
V pismu navedite čitljivo: ime ln priimek, utico in številko stanovanja. Napišite tudi. katero Izmed spodaj navedenih dartl želite, če boste izžrebani:
1. BOGATO ZLATOROGOVO KOLEKCIJO,
2. OTROŠKE IGRAČKE (za dečka in deklico)
3. LEPE GOSPODINJSKE POTREBŠČINE
in pošljite na naslov:
»ZLATOROG« - MARIBOR
(zlasti podnevi) ne uspe, si zavežite čez oči kos črnega blaga, v ušesa pa si dajte vato. Odvrnite od sebe vse skrbi in poskušajte nič misliti.
»ZVEČER NE MOREM ZASPATI. KO SE ODPRAVLJAM SPAT, SEM NERVOZNA IN RAZBURJENA.« Sprostite se. Torej:	ne premehke žimnice,
stran z blazinami, v katere se glava globoko pogrezne, ustrezna je le nizka blazina. Soba naj bo tiha in temna. Noge naj bodo nekoliko , narazen (seveda ležite na hrbtu), dlani rok položite na rob postelje. Dihajte globoko v istem ritmu, kot bi spali. Prav v tem globokem in počasnem dihanju je skrivnost,, kako lahko hitro zaspimo, tudi če smo še tako razburjeni. Seveda se poskušajmo tudi notranje umiriti, odvrniti vse skrbi in ne naprezali možganov.
»ZJUTRAJ SE ZBUDIM UTRU-
V razkoračnl stoji izmenično spuščajte in dvigajte po eno ramo, pri tem z rokami drsite ob nogah. Gibati se morajo samo ramena, telo in glava naj bosta kolikor se da negibna.
»SEM REKONVALESCENT PO KRAJŠI BOLEZNI. POČUTIM SE SLABO IN ZJUTRAJ OBČUTIM UTRUJENOST, KI ME NE ZAPUSTI VEC UR.«
Ce ste navajeni na toplo prho, jo za nekaj časa zamenjajte z mlačno. Izogibajte se vsakršnega fizičnega napora. Pomagate si še z enostavno sprostitveno vajo.
p.—....,, W
—
ZELO UTRUJEN IN VSI MOJI 2IVCI SO NAPETI. KAJ MI SVETUJETE?«
Izvedite popoln relax. Lezite vznak na kavč ali na ne premehko posteljo. Noge imejte nekoliko narazen. Pod kolena si položite po eno okroglo ali zganjeno blazino. Dve manjši blazini položite pod roke. Pazite: blazine morajo biti točno pod kolenskima oziroma komolčnima sklepoma. Samo tako je možna popolna sprostitev vseh udov. Soba v kateri ležite, naj bo popolnoma temna in če je mogoče, se izolirajte še od hrupa. Ce vam to
Izraza naravni materiali ln barve. V kuhinji pridobimo več kvadratnih metrov, kar nam omogoči, da postavimo premično mizico (ki jo po kosilu spravimo tako, da jo obesimo na zid na levi). Na kratko: delati moramo »v globino*, da pridobimo večjo površino.
Isto velja za kopalnico. Omenili smo že, kako lahko skrijemo grelec za vodo. Ce prestavimo školjko, dobimo prostor za kopalno kad. Nad umivalnikom pa namestimo veliko ogledalo, ki bo optično povečalo prostor.
Oba prostora zelo polepšamo z uporabo naravnih materialov, npr. skrila in borovega lesa. Navadna vrata med obema prostoroma pa lahko nadomestimo z raztegljivimi vrati.
T. K.
JEN IN BREZ VOLJE DO DELA, A CEZ DAN BI MORAL BITI V POPOLNI .FORMI’.«
Koristilo vam bo, če si najprej privoščite mlačno prho, ki pa naj pbstopoma prehaja v mrzlo. Ko se boste sfrotirali, izvedite dihalno vajo. Postavite se v raz-korščno stojo. Pripognite se in ostanite v sklonjeni drži, nekaj sekund. R6ke naj vam bingljajo od telesa same od sebe. Glava naj bo sklonjena. Čimbolj se sprostite v tem udobnem položaju. Dihajte globoko, gibajte ramena in roke. Potem se vzravnajte, dvignite in razširite roke nad glavo ter globoko vdihnite. Vso vajo večkrat ponovite.
»ZARADI DELA SEM PRISILJENA VES DAN STATI NA NOGAH. ZVEČER SO MI OTEKLE IN TEŽKE.«
V tem primeru je treba omogočiti, da kri steče prati sredini telesa. Lezite na preprogo na tla in se vzdignite v položaj za »svečo«. Komolci naj bodo oprti na tla, z rokami pa si podpirajte telo, ki z nogami vred gleda v zrak. Dihajte globoko in počasi, skratka: sprostite se. Vaja zahteva nekaj spretnosti in vam bo v začetku delala verjetno težave. Začnite z nekaj sekundnim vztra-' janjem v tem položaju, največ pa okoli štiri minute. Od te vaje boste imeli še več, če boste z nogami lahno nihali naprej ln nazaj.
»VES DAN DELAM ZA PISAL-NIM STROJEM. BOLI ME UTRUJENI VRAT IN RAMENA, DRŽIM SE SKLONJENO.«
Sprostitev ne zadostuje. Treba je tudi popraviti nepravilno držo. Začnimo pri vratu. Vrtite glavo na levo in desno in skušajte pogledati konce svojih ramen. Potem pripogibajte glavo naprej in nazaj. In še za ramena:
HRANLJIVO IN OKUSNO!
»ZVUEZDA« vitami-N1ZIRANA MARGARINA S KAKAOM
vsebuje izključno najplemenitejša rastlinska olja, ki imajo mnogo esencialnih mastnih kislin. V »Zvijezda« margarini s kakaom je kokosova mast, razen vitamina A in D pa sta tudi sladkor in kakao. Margarina Je kalorična in kakovostna hrana, primerna za neposredno uporabo, če jo lamažete na kruh, in sicer za odrasle in otroke, posebno pa za bolnike in končno jo lahko uporabite za pripravo sladkih Jedi.
POST
Med postopom se prostovoljno za nekaj dni odpovemo vsej hrani. Seveda pa moramo ves čas uživati tekočine. Za post se je treba duševno pripraviti. Post vpliva dobro in zdravo samb v primeru, če je prostovoljen in če si postavimo zp cilj, da bomo š postom očistili in prenovili telo. Le pri človeku lahko govorimo o postu, ker so prostovoljno odpovemo hrani. Ce pa žival ne uživa hrane, govorimo le o stradanju.	1
Zdravilni post je bil znan že v starih časih. V 19. stoletju pa so nanj skoraj pozabili. Kmalu nato pa so ga začeli nekateri evropski in ameriški zdravniki močno priporočati za zdravilno sredstvo. Ti so dosegli, da so ga tako začeli upoštevati tudi v širokih medicinskih krogih.
Zdravilni post temelji na dejstvu, da bolniki s hudimi vročinskimi boleznimi odklanjajo hrano. Post torej dviga odpornost. Ker telo ne dobiva več kalorij, je prisiljeno, da črpa energijo iz lastnih zalog. Pri tem pa porabi najprej bolne celice, bolezenske klice in njihove produkte. Sele ko so ti viri pohabljeni, pride na vrsto zdravo telesno' tkivo. Prebavne sluznice med postom spremene svojo funkcijo: namesto da vsrkavajo, izločajo. Jezik je obložen, iz ust prihaja neprijeten vonj, opravljanje potrebe pa se nadaljuje.
Najbolje je, če post začnemo z dvema sadnima dnevoma. Pred začetkom posta moramo črevo izprazniti z ricinovim oljem ali grenko soljo. Med postom je treba delno sprati črevo s klistirjem, ki naj bo hladen ali pa naj ima tempera-/ turo 36,5*. Med postom lahko pijemo kolikor hočemo (vodo, zeliščni čaj, sadne sokove, neslane zelenjavne sokove). Potrebni so tudi sprehodi na svežem zraku in globoko dihanje. Tudi izločanje skozi kožo moramo pospešiti z zračnimi kopelmi in mrzlo vodo.
Kdor	srečno prestane prvi	dan brez	hrane,	ne bo občutil več	resnične lakote. Važno je, da se	bolnik	obvlada in
da ima pravilno vodstvo.
Količina izločenega urina je v prvih dneh povečana, nato je manjša. Tudi krvni pritisk se zniža, utrip žile postane počasnejši. Ker se v krvi naberejo odpadne snovi, lahko to privede do kriz, ki se lahko pokažejo tako, da izbruhne kaka stara, že prebolela bolezen. Vendar pa te težave zdravnik hitro odstrani in se zaradi njih ne smemg vzne. mirjati ali pa celd prekiniti post.
Post	traja tri dni ali več,	važno je pač stanje bolnika
in pa bolezen sama. Ko bolnik	začne spet	uživati	hrano, naj
bo previden. Prvi dan naj zaužije le jabolko, ali nekaj namočenega suhega sadja, ali nesoljen, stlačen krompir. Naslednji dan že lahko užije nekoliko neslanega, nežnega sočivja. Od tretjega dne dalje pa lafiko jč zelenjavo, sadje, krompir in kruh iz krušne moke. Kmalu nato pa še orehe, fige. kislo mleko, ovseno kašo, smetano in rumenjak. Sol sme uživati šele čez teden dni, meso m druge živalske beljakovine pa šele po treh tednih.
' Post je priporočljiv zlasti pri motnjah v presnovi, npr. pri bolezenskem debeljenju, revmatizmu, protinu, migreni, lenivosti črevesja, pri kožnih boleznih, poapnenju žil in ledvičnih boleznih. Tudi vsak zdrav človek naj bi se postil enkrat na leto. Med postom se telo očisti, duševna zmogljivost pa stopnjuje. Post pa je prepovedan pri tuberkulozi, basedovki, mršavosti, pri slabostih iz kakršnegakoli vzroka, histeriji in nevrasteniji.
Globoko dihanje vam bo poživilo cirkulacijo krvi. Lezite vznak na tla, pod kolena si položite okroglo blazino, roke naj- bodo čim-dalj od telesa. V tem položaju globokd dihajte in si pri tem pomagajte z gibanjem rok, kar vse bo pospešilo širjenje in krčenje prsnega koša.
Drugo vajo pa izvajajte v kle-
Skrivnost najboljše priprave za sprostitev telesa in možgan je v globokem vdihavanju, zadrževanju diha in počasnem, globokem izdihovanju. Drugo pravilo: treba se je notranje popolnoma umiriti. Specialisti priporočajo sugeriranje samemu sebi naslednje stavke: »sem popolnoma miren« ali »moje telo je težko, zelo težko, pogrezam se« ipd. Te stavke je treba ponavljati toliko časa, dokler ne dobimo občutka popolne sprostitve. Ce vam ne uspe takoj pridobiti si tega občutka, če se ne morete znebiti skrbi, potem si v mislih pred-
POSEBNO ZA OTROKE
Majhno stanovanje Je navadno velik: problem. Potrebna je precejšnja mera iznajdljivosti.
Vzemimo za primer, da mora 12 kvadratnih metrov zadostovati za kuhinjo, kjer lahko tudi jemo, ln za kopalnico s kadjo. Oba prostora mejita drug na drugega, ločijo ju vrata.
Najprej kuhinja. Sprva je bila natlačena z nepotrebnimi predmeti in nepomembnimi kosi pohištva, skratka, z neuporabno šaro. Skušajmo štedilnik približati umival-S	niku in ju poglobiti v nekakšno
9	alkovo. Hladilnik naj ostane v ni-
ši, dodamo mu omaro (glej sliko). 1	Grelec za vodo prenesemo v ko-
H	palnico in ga namestimo vodo-
m	ravno pod strop, v posebno omari-
B	oo. Večina predmetov postane del
fl	stene. Tako dobimo mnogo glad-
9	kih površin, na katerih pridejo do
čečem-položaju. Najprej se sklo-»nite kolikor mogoče naprej, tako da se s čelom dotaknete taJ. Roke naj bodo vzporedne in iztegnjene naprej. To je položaj izdiha. Potem se dvignite (vedno na kolenih) razširite in dvignite roke nad glavo in globoko Vdihnite. To vajo izvajajte ritmično.
PO »ANNABELLI«
radijski jezikovni tečaji
P(((P7I0N
IMV'1
Brez besed
TO 7>E ..COOKlE V ZA DAVtLl SO 04 ' J 1»
IN ENA 6«MA »K.ISftA ■ ST03I TU-,4W«-eVANj£!'
VA“»	A	MK,ME 'ToBA C-OTOVO rEN)
MA.PI4.DEL7 SEDAT OA2 MIA V«-STI V
4U&AL SEM,CA STE LajM-VsELO 'ZkXi IWAUfcTl£KJl STZOLOJNJALV RMd lk,iAM
T*A LAHKO POM/VSA TVDl PiSATELD DETEMTIVK^^
on .tvw (MiSLILSE DA DE SKGIVN04 - 'TODA KJZAZjOLP 7r?'VEZAkAS /
SKUPINE ? VI r-r	)
l&JM.
LANI
ABCKCOO	,
C00K?...UI>0 TE ' ZJZTVG V SMO VCKiDAR
TODA PAD &KHOO PO
Ae.atEDi.KHAe.oLT> Hoia PRE&TTJAAlTI TlSTE, ki ftO 4E MA NJOEOOVI __ LI^TI '
P /^rtMiR/TB^B.seOca
"■ / FK.HEI2 'pAKICHO IM OAZ V VA<S e.OVA VAROVALA ,
Vweci KHA6UL-oeM ’
••
Me&ro StS^CTAVfiM
mKSo Sfel &Jfcg
40	KDO
nekdo te mjedtesa kontholikal ... . |
HO« DA ŠEM fsJAta*-kU-DU^/PC6UED *£Z MAM 2.R.T£V 'J~~7S\
II. PROGRAM: 20. 4. 1164.
I. PROGRAM: 21. 4. 1964. (PONOVITEV)
Ilc vvill RO. He can go. !t<- must go. fle i* twcnty now: he wlll bc twenty one nexi vear. It isnt raining no, but ii w*U tain lonion ow. I a m going to write to hlm l shall. hh shall. • air» going to urite to tlim, and l hope he will read mv h*tt**r. \Vi 11 vou help moV No i won t help vou. I \von t go. I A^ant to go. He can drive. He (cnnnot) ran’t drive. Can that bo\ urite? Vou miistn*t go. Vou needn t go. i must go but vou noedn t go. Mu<t vou go? Need vou go? VV|I1 vou nn«wfr me? \f«. » uTl. Car the list*»*'«»r under-stand? Ves. thev ran. » think thev ran. Need t	it again. No vou
neednU. l don t t h i n k vou ne*d. i will go i‘ll en He’11 do it. Itf11 min. — Scottlsh. Prince*s Street. !f shr roe« alone sbe «111 los«* her way. Lost. Too hunprv. It doesn t niatter. Cake. Caf*. Raincoat. Probably. Language. So quickly. Either.
CON VENSATION
John: Are you going out?
Helen: Ves. I am. I uant to go along Prince’* Street.
J: \Vhat are vou going to do thcre?
H: l*|l probablv buy a te\» tltings.
J: Have vou enough monc.v. or will jou vvant ‘omo more?
II: I think PII have enough I needn * bov man\ thinjf*. IVil! vou rome \v4th me?
J: No. l don t think I uill. I feel tired. and I want to rest.
H: Then fc-lsa must come tvlth me instaed. i 11 lo e my \vay if l go alone.
I can’t undcrstand tvhat j>‘ople sav in Fdinburgh.
J: Voy must learn toi soeak Scottlsh’
H: I know. But \ve U* onl.v be here for a fev davs. I can t learn .» 1 *n nage so guicklv. John, must l take inv raincoat? Do you think it d rain?
J: No. it won't rain this morning. Vou needn’t take a coat. Don t you want any breakfast?
H: Not reallv.
J: Oh. vou must eat something before vou go out. Vou 11 be hungry before lunchtime.
H: No. 1 vvon t I 11 get a cup oi coffee and a cake at a ca/e.
J: \VelI. ali right. But you mustn’t faint in the Street.
H: It doesn*t matter; Elsa will be with me!
J: She doosn’t understand the Scots either!
CALLIN6 ALfc~ftE64NKER$
TWOtrir-WU» SHCIAL' VBt«S NADALJEVALNI TEČAJ ANGLEŠČINE
p u s t o I o v ž žin e c is c a ki da
Izdaja tn tiska Časopisno podjetje ♦DEIAJ« c Ljubljani. - Glavni urednik Milan Pogačnik. Ddgovor-ni urednik /.oran Jenn. Uredništvo Ljubljana, Tomšičeva 4/11. o p. 150—111	- Telefon 43—522 do
J3—526 Prodajni oddelek:	Ljublja-
na, rttova I. telefon 20*463. Na* ročnlna:	celoletna 1.440 dinarjev,
polletna 720 dinarjev, četrtletna 360 dinarjev. mesečna 120 dinarjev Oglasni oddelek:	Ljubljana Titova t. telefon 21-K06.	— Številka
žiro računa NB 600—11/1—1«?,	—
Rokopisov ne vračamo.
No, zdaj pa je prišel čas Hudournika, našega vremenskega preroka!
figura, 24. pločevinasta posoda za goriva in maziva, 25. del Ljubljane z močno razvito industrijo, 26. finančni polom, neuspeh, 27. okrasna risba na začetku teksta, 28. zbod-ljiva šala, šaljiva bodica, zabavljica, 29. polovični ton, 30. dotekanje, 31. kovanje, 32. osmrtnica, mrliški
ljst, 33. vrsta rastlinskega plodu, 35. pika, točka pri tekmovanju, 36. staroveško mesto ob Cmem morju, znana Mitridatska vojna, 38. železov oksid, 39. versko počelo kitaj ske religije, 41. Nušičeva komedija 43. kratica na receptih, ki pomeni »vzemite«.	(KAM)
Zdravnik se je trudil, da bi opogumil obupanega bolnika.
»Saj ni tako nevarno,« je rekel, »tudi sam sem imel nekoč podobne težave«.
»Verjamem,« je zastokal pacient, »toda ne istega zdravnika«.
m
Nečak m njegova prekrasna ženka sta bila povabljena k velikemu spre-iemu. Mlada žena si je za to priliko nabavila večerno obleko brez naramnic in prebila popoldne pri frizerju. Ko se je pred odhodom pokazala soprogu, mu je zastala sapa.
»Misliš, da sem v redu?« ga je vprašala. »Strašno sem razburjena. Prav nič ne vem, o čem se naj pogovarjam«
»To je povsem preprosto,« je odvrnil mladi mož. »Moškim rečeš: ,Ne!, dame pa se najbrž sploh ne bodo hotele pogovarjati s teboj.«
•
Igralec se Je s svojo ženo pogovarjal o zabavi, na kateri sta bila prejšnjo noč:
»Ali sem tebe poljubil zunaj na vrtu?«
Mlada žena je za trenutek pomislila, potem je pričela računati in
vprašala:
»Se spomniš, srček, ob kateri uri je bilo to?«
*
»Le kako ste se mogli tako na. piti?« vpraša sodnik.
»Zašel sem v slabo družbo,« se opravičuje obtoženi.
»Štirje smo naročili liter žganja, toda trije med nami so bili abstinenti.«
*
Lipe prijazno pride v kuhinjo in Izroči kuharici popisan list.
»Poslušajte, Franca, moja tašča nas obišče naslednji teden. Tu je seznam njenih priljubljenih jedi «
»Hvala, vse njene želje bom skušala izpolniti«
»Za božjo voljo, ste neumni! Ce samo eno od teh jedi samo enkrat skuhate, ste odpuščeni!«
*
Trije slikarji sede v baru in se hvalijo.
Prvi pravi: »Naslikal sem sadovnjak, ki je \ bil tako naraven, da so mi vrabci uničili vse platno, ko sem pustil zadnjič odprto okno.«
Pa pravi drugi: »Jaz pa sem naslikal polarno deželo. In ko sem pristavil zraven termometer, je tem-
peratura precej padla na 47 stopinj pod ničlo.«
»To vse ni še nič,« pravi tretji. »Pred tremi tedni sem naslikal de čka, včeraj sem moral nesti sliko k frizerju, ker mu lasje hitro ra stejo.«
•
»Kakšne koristi imamo od sonca,« vpraša učitelj.
»Sploh nobene,« trdi mali Sre. čko. »Ponoči ne sije, podnevi je pa tako svetlo.«
*
Učiteljica: »Janezek. naštej mi nekaj dokazov, da je zemlja okrogla «
Janezek' »Prvič, to piše v zem Ijepism knjigi, drugič ste nam to. tovarišica rekli vi, in tretjič tudi naš očka to vedno trdi«
* '
»Vaš nečak je torej v Ameriki’« vprašuje stari projesor.
»Da, to se pravi, ni. Hotel je pravzaprav v Ameriko, toda pred kratkim je pisal iz Južne Afrike«
»Hm, hm. V geografiji je bil vedno slab.«
*
Marjan se je spoznal z ljubko de klico. Dogovoril sc je z njo za se stanek v Tivoliju. Ljubeče jo oklene in 'vpraša:
»Povej, dragica, koliko si stara?«
»Kmalu jih bom trinajst.«
»Za božjo voljo, trinajst,..!« ostrmi osvajalec.
»Toda . .. toda — ali si vraževeren?« neprizadeto vpraša ona.
*
»Vi bi si torej radi sposodili de-, set tisoč dinarjev? Dobro, toda pod pisati morate menico «
»Menico? Izključeno, enkrat sem že moral podpisati menico in po tem sem moral tudi plačati.«
*
»Strašno rad se smejim. Ce kaj smešnega vidim, takoj izbruhnem v smeh.«
»Ah, potem se pa težko sami brijete.«
REŠITVE UGANK IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
, KRI2ANKA: 1. poplln, 7. napaka, 13. Ariosto, 15. komisar, 16. maska, 17. blagor. 19. za, 20. Inka, 21. slinar. 22. mak, 23, rž, 24. Laert, 25. kala, 26. aktovka. 29. karton, 31. aorta, 32. Kodak, 3. bllnda, 35. sladkor. 37. rana, 38. svila. 39. at, 41. Enz, 42. belica, 44. otva. 46. zt, 47. temota, 48. agent. 49. Na talin. 51. luvellr, 53. Oneill, 54. zaroka. MAGIČNI LIK: 1. Laokoon, 2. Locamo, 3. škandal, 4. bordura, 5. monarhi.
I. PROGRAM: 18. 4. 1964 II. PROGRAM: 17.4.1964
16 — Will and Shall,	Special Lses, Continued
iVlary: David will be	twenty-seven	next birthday.
David: Next Sunday vvill be the first of May.
M: You’ve got a bad cough, David.
I): Yes, I olten get coughs in the spring.
M: \Yhat can you expect. Ypu will go out without an overcoat, ho-tvever cold the vveather is.
II: Voure putting on vveight, Mary. Vou'it getting quite fat.
M: Yes, 1 knotv. I wish 1 weren't.
D:	Well, \vhat can	you expect?	You wi!) eat cakes and	chocolates,
you vvill put too	much sugar	in your tea, you »dl eat	things	that
make you fat.
M: You're taking me to the theatre on Saturday evening, aren*t you, David.
D; That’s right, Mary. 1 won’t forget. PII get the tiekets tomorro«. D: Pm getting the tiekets tomorrovv.
M: Oh, David, make your dog stop barking, please.
4): Ouiet, Trixie! Be quiet! She won’t obey me.
M: Then take her out, please.
D: You’re going to marry me, aren’t you, Mary?
M: Ves. David. I agree to marrv you.
D: You'll altvays ohey me »hen we’re married, won't .vou?
M: Oh. 110, David. I uon't prontise to obey you.
II. PROGRAM: 77. 4. 1964 OB 19.05 I. PROGRAM: 23. 4. 1964 OB 6.30
yP0K 27.
OTELI ORflOR J1ETMT B KOMAHiIMPOBKy B /II- Hi ll U PA 'I H 1IPELLIAIAE T .MHJIAHV JIETETb C H HM
Op.ton BepHyjica c padoibi u noJioBime uiecToro h bot mto oh co-
oOuiii.t ceiuse n MnjiaHy ..
OPjlOB: iaBrpa yipo,M Miie h.i.io c po m ho b JIchmih pan no c.i \ kcohum v nejiy. B jtoMaHitnpoBKe g npo6yay iiha uerbipe.
OPJIOBA: Kojih, He 3a6yai. ncpeaaTb st>' KHnry Mame. (K Mii.iaHv) Mama — \ioa ■cectpa, oHa JKimet b JIchiihi p;ue h pačoraeT b 3pMiira>Ke.
OPJIOB: Mh.uih, i^ij hc xoniTe noexaTb co MHoil? IlocMorprne Jle-HHHrpaj.
MMJ1AH: H 6u c ynoBOJibCTBHCM,OHo •..
' (0PJ10B: He čecnokoiirecb. IIoneniM mi>i caMoaSroM. 3to v hsc — aemeBbiii Biia TpaHcnopTa. B JleHMHi paae ocraHomiMCH v MapbH HaBjiOBiibi, cecrpu Moetl »tenu Y nee c m vik e m Kiiapnipa ne ->) oieHb OoAbma«, ho, nag roBopiiTCH, b Tecnore, »a He b o6nae. PlTaK, peuin.iH! EaeM!
MHJ1AH: Cnaciifto, 6ojihtiioe cnacH6o. H.iz Mena sro HeoaouaHHbiil h npilHTHblfl CK)pnpil3.
OPJIOBA: Tojibko, Ko.ia, ne 3a6yjtb no3B0Htnb b asponopr n 3aKa3aTb /iba MecTa b caMoji§re.
OPJIOB: 51 sto cae/iaio, a Tbi epouHo Teaerpaijnip.vil Mailie, hto6w OHa iK/ia.ia nac 3aBTpa k aeBBiit yTpa. Mu Bu.ieiaeM c aspo-nopTa »Bh.vkobo« b cevtb vTpa, no/iei jt/uircu Meiibuie uaca h k aeBBTii mu 6yaeM v Mamil. Mnaan M0>Ket ociaTbca y iiee, a a b neca/h 6yay b jienHHrpajicKOM coBiiapxo3e.
HATAIIIA: Mii.iaH, mto a cjiuihv? Hv h CMacT/uiBMiiK tu v Hac! 51 pa/ia, ncKpeHHe paga 3a TeOa. A noka, aaBai). bkjiiomiim pa/mo, noaiymaeM CB0AKy norojiu. 3ro Ha bcmkhi! c.ijMaft.
— Uspeh te obleke: šest nesreč v eni uri!
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. športna igra z žogo, 8. pobič, fantič, 14. pristaniško mesto v jugozahodni Angliji, 15. obokano stebrišče, 16. žensko ime, 17. kraj ob progi Postojna—Reka, važno železniško križišče, 19. domača plemenska žival, 20. naiiv, priimek, 21. slaven francoski slikar, impresionist (Edouard), 22. vrsta zdravilnega čaja, 23. avtomobilska oznaka sarajevskega okraja, 24. državna taksa,,, 25. moško ime, 26. večja ribiška ladja, 27. tekstilna surovina, 28. sen, prikazovanje slik v spanju, 29. betonska steza na letališču, 30. slaven italijanski pesnik (»Božanska komedija«), 31. račun, 32. kratica za pripis na koncu dopisa, 34. lopatica za čiščenje pluga, 35. planjava, ravnina, 36. poseben položaj v šahu, ki da remi, 37. proga, črta, 38. kraj nad Logatcem, 39. fizikalna enota za pritisk, imenovana po italijanskem fiziku Torri-
celliju, 40. skupno ime za pripomočke. ki se uporabljajo za neko delo, 42. mesto v južni Italiji, po katerem se imenujejo vrata, ki ločijo Jadransko morje od Jonskega, 44 črn gost preostanek pri suhi destilaciji premoga, 45. navodilo, nasvet, napotilo.
Navpično: 1. kontura, silhueta, 2. večje gledališko delo,v 3. banjica za umivanje, izplakovalnik, 4. žuželka z ostrim in pekočim pikom, 5. začetnici slovenskega pisatelja narodnostne smeri (»Bajke in povesti o Gorjancih«), 6. kopalne hlačke, 7. nova vrsta, nov odstavek, 8. dejstvo, resnica, 9. naplačilo, nadav,
10. kratica za »Nogometni klub«,
11. krčma, gostilna, pivnica, 12. edina hči, 13. narkotično poživilo, ki ga večji' det predel ujejo v čokolado, 18. stoletje, epoha. 21 široka vodna pot, 22. akrobatska letalska
— Gospodična Marta, vaš oče je prav gotovo arhitekt...
Navpično: 1. kuhinjska posoda, lonec, 2. enaka samoglasnika, 3. z besedami izražena misel, 4. ime gledališkega in filmskega igralca Ra-
Brez besed
1
MALA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. tropski veter, ki stalno piha od severa in juga proti ekvatorju, 6. smučarsko tekmovanje v teku in streljanju, 8. začetnici sodobnega slovenskega skladatelja in dirigenta, 9. lovsko in ribiško ljudstvo na otoku Jesu, južnem Sahalinu in Kurilih, ostanki azijskih evropidov, 10. železna spona, 12. sičnik in šumnik, 13. vrsta sočne in mehke hruške, 15. fižolovka.
nerja, 5. domače žensko ime, 6. kemični element iz skupine haloge-nov, 7. žensko ime, 11. pesem hvalnica, vzvišena lirska pesenC 14. avtomobilska oznaka Nizozemske.
(KAM)
— Oh, oprostite!
WALT DISNEY
Praljudje in razne pred de
T» l/n	se je tragično končala vožnja poltovomega vlaka
I A IVU	na sloviti progi v Santa Fe. Vlak je iztiril zaradi
zemeljskega plazu, ki je pokril tračnice. Nesreča je zahtevala samo eno človeško žrtev — strojevodjo. Trije železničarji so
UCDDIP Al/ftlf Altll hladni vaJ s snežnimi padavinami raCrKll»Af\UVAfll je omogočil verjetno zadnjo letošnjo prireditev v Sovjetski zvezi zelo priljubljene športne panoge: motorističnih dirk na snegu in ledu. Fotografija je iz Moskve.
FOTOGRAFSKA
o or i i i ETMA žrtev otroške paralize Johnny Me CiUire Udtl"5l.fc! I viA sedi poleg avtomobila, ki bo za nekaj milijonov povečal fond za boj proti poliomielitisu: gre za avtomobil, ki je obložen s 36.(178 srebrniki za deset centov. Avto so razstavili na mednarodnem avtomobilskem salonu v New Yorku, po razstavi pa bodo kovanci šli v fond za boj proti tej hudi bolezni.
ŠMENT,
ZLTJt S£ Ml, DR SO , ME TUDI TU ŽE S V 'ZVORRU... —*
ŽELIM Tl \VRE TREO SE VR VELJKO \NE BOŠ 'ZMRZRL SZE££,..\tu tMRii VOZOV V>tr TRDONCO1 NICO. VR BEŽ: vozae/Tvii t vo coio!
rBEEZ SEJEbT? t zn vsreo SuT/CO /MRM ^ PRRVSNZO K MERO’
r7 UŽITIZOM ■BI MU ZRVIL VE RT. ■PET NRŠ/R DE SPERV/L NR^iLRDNO".
V Rtrz/.... ^
NE LOPNI OR 1 PREMOŽNO'. , OSTRTI i MORR r
V ŽIV. k
PL), ZRE3 MOPRM WT!
OPREZEN...,
MORCTR TE .Z&RLZR' ŽE MINILE E ELZ P, J3R Bi se PooovtmaRi-Z MENOT IN SE ~BO ZmjOVOLdL k Tun/ Z MOTIM J v v TRUPLOM... 1