Poštnina plačana v gotovim.
Maribor, torek 7. Januarja 1936
Štev. 4. Lelo X. (XVil.)
MARIBORSKI
©ena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. it / i eleion uredništva 2440, uprave 246.. Izhaja razen nedelj« Im praznikov vsak dan ob 14, uri > Velja mesečno prejeman v upravi ali po poM 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poltni čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA'
99
Neizogibno proti polomu
Rooseveltov govor proti fašizmu - Predlog za poostritev sankcij bo staviSa Švedska - Badoglio zahteva še 150.000 mož - Vedno vesli odpor v sami Italiji - Italijanski tisk o Rooseveltovem govoru
LONDON. 7. januarja. Z zanimanjem se tu pričakuje sklep ameriškega kongresa glede novega zakona o nevtralnosti Združenih držav Severne Amerike. Važne so v tem zakonu določitve glede pooblastil predsedniku, da sme prepovedati dobavo sirovin vojskujočim s© drža-vam, ako Je to potrebno za podkrepitev nevtralnosti Združenih držav. Sklep kongresa bo napravljen najbrže danes. Listi komentirajo obširno Rooseveltov govor, v katerem Je orisal položaj v Evropi kot zelo nevaren in dejal, da ogražajo Jik-tatorični režimi svetovni mir. Roosevelt j ni nikjer govoril direktno o Italiji in Mussoliniju, vendar pa je bil ves njegov govor strahotna obsodba fašizma in politike rimskega diktatorja. Vsi, ki hočejo mir, so po Roosci^pltovih besedah dolžni sopomagati, da se odstranijo taki režimi in se da možnost mir želečim narodom, da uveljavijo svojo voljo. Po tem govoru skoraj ni dvoma, da bo kongres odobril osnutek novega zakona o nevtralnosti in bo potem stališče Združenih držav Severne Amerike močno okrepilo akcijo Društva narodov.
Med tem se tudi v diplomaciji ter v Društvu narodov pripravljajo na nadaljnje ukrepe proti Italiji. Pariški italijanski poslanik Cerutti je odpotoval v Rim, baje v posebni misiji, da sporoči Mussoliniju Lavalovo izjavo glede nadaljnjega razvoja dogodkov. Laval sporoča Mussoliniju, naj mu še pred novim sestankom sveta Društva narodov sporoči dokončno take predloge za likvidacijo vojne v vzhodni Afriki, ki jih bosta mogla odobriti tudi Anglija in Društvo narodov. Ako Mussolini tega ne stori, Laval ne bo započel nobene nove akcije več. Splošno se sodi, da se odbor osemnajstih ne bo šesta! pred zasedanjem sveta Društva narodov, k! se prične 20. t. m. Končni sklep glede vprašanja poostritve sanke!« proti Italiji se bo zaradi tega napravil v svetu Društva narodov. Predlog za poostritev bo stavila najbrže Švedska.
Italijanska akcija v vzhodni Afriki je pa prišla med tem v velik zastoj. Vsi evropski listi poročajo, da je maršal Ba-doglio kot vrhovni poveljnik italijanskih čet razočaral tudi v Rimu. Splošno se je pričakovalo, da bo, ko je prevzel nasledstvo de Bono, pričel velike In nagle operacije proti Abeslncem, namesto tega pa je moral preiti v defenzivo, v kateri so italijanske čete še sedaj. Iz zanesljivih virov se poroča, da je sedaj maršal Badogiio poslal Mussoliniju pismo, v katerem mu Je opisal, da s sedanjimi četami ni mogoče doseči nobenih uspehov. Ako bi se hotela pričeti nova uspešna italijanska ofenziva proti Abeshiji, bi moralo biti poslanih na abesinska bojišča še 150.000 mož iz Italije. Kako naj Italija tako velike nove čete spravi naglo v vzhodno Afriko, je seveda drugo vprašanje, toda morala bo najbrže izpolniti Badoglievo zahtevo, ker izjavlja maršal, da bo sicer prisiljen izprazniti še tista ozemlja, ki jih sedaj drži. Zaradi teh pošiljatev bi bila v Italiji potrebna nova mobilizacija.
Proti novim vpoklicem in odpošiljanju novih čet v vzhodno Afriko pa vstaja v sami Italiji velik odpor. Splošno se opaža, da v Italiji niti v vodstvu fašizma ni
več soglasja. Samo Mussolini je s svojim najožjim krogom nepomirljiv in nepopustljiv ter hoče svojo akcijo trmoglavo voditi dalje, ne oziraje se na posledice. Vsi drugi, zlasti tudi vojaški krogi, pa uvidevajo vsak dan bolj, da se mora Mussolinijeva politika ob sedanjem splošnem odporu vsega sveta končati prej ali slej samo s popolnim polomom. Nova mobilizacija z odpošiljanjem po maršalu Badogiio zahtevanih čet v vzhodno Afriko, bi torej utegnila naleteti v Italiji sami na nevaren odpor.
RIM, 7. januarja. Mussolinijev organ »Popolo d' Italia« objavlja uvodnik, v katerem se bavi z Rooseveltovim govorom in pravi, da je Amerika na najboljši poti, da postavi Italije za barbarske narode. Rooseveltova politika spravlja Ameriko v evropske konflikte. Ta politika postaja podobna Wilsonovl. Končno pa odklanja vsako vmešavanje Amerike v notranje zadeve Italije. Enako piše »La Stampa«, ki pravi, da je Rooseveltov govor indirektna iniciativa za poostritev sankcij.
Ves svet ogorčen na Staiiio
Z bombardiranem egipiiske boinišmee je izgubita Eta
lija tudš simpatij® Egipta
PARIZ, 7. januarja. Po bombardiranju bolnišnice ameriške misije Rdečega
križa pri Desi.il in bombardiranju bolnišnice švedske misije pri Dolu, so sedaj italijanska letala uničila tudi bolnišnico egiptskega Rdečega polumeseca in baje znova neko bolnišnico ameriškega Rdečega križa. Bolnišnico egiptskega Rdečega polumeseca so bombardirali Italijani pri Dagaburju in so jo popolnoma uničili. To bombardiranje je vzbudilo po vsem svetu novo silno ogorčenje, zlasti pa v Egiptu. Kakor je znano, se ie bilo
Italijanom posrečilo s plačano propagando organizirati v samem Egiptu nerazpoložene proti Angliji, vse kar je Italija s tolikim trudom pridobila, je pa sedaj v Egiptu naenkrat izgubila. Egiptsko javno mnenje se je po bombardiranju bol uišnice pri Dagaburju preko noči obrnilo proti Italiji. Egiptska vlada bo protestirala proti temu pri Društvu narodov, v Kahiri in po drugih mestih so pa bile včeraj in predvčerajšnjim velike in ogor čene demonstracije proti Italiji.
Berger-Wa!denegg v Budimpešti
Edini opor! fašistične Italije se pričenjata usodno po dirati
BUDIMPEŠTA, 7. januarja. Te dni se
pričakuje tu prihod avstrijskega zunanjega ministra Berger-Waldenegga, ki se na lovu sestane z madžarskim zunanjim ministrom Kanyo ter najbrže tudi ministrskim predsednikom Gomhosem. V zvezi s tem napovedanim prihodom avstrijskega zunanjega ministra se Izve, da se bo razpravljalo o položaju, ki Je nastal za Avstrijo in Madžarsko zaradi podpiranja Italije. Tako na Dunaju, kakor v Budimpešti prihajajo vsak dan bolj do spoznanja, da je politika fašistične Italije obsojena na neizogiben polom. Posledice Italofilske politike se v Avstriji In Madžarski že sedaj bridko obču-
Transporti angleških čet
RIM, 7. janaurja. Tukajšnji listi znova srdito napadajo Anglijo in pravijo, da pripravlja napad na Italijo. Po vesteh teh listov je angleška vlada rekvlrlrala pre-koatlantski parnik »Scythla«, last Ču-
tijo. Obe državi sta izgubili na zahodu Evrope vse simpatije in vso podporo. Tako je na primer bila odbita prošnja Avstrije za odgoditev plačila anuitet in obresti mednarodnih posojil, ua račun Madžarske ie pa Anglija dala Jugoslaviji kompenzacije pr! nakupu blaga z ozirom na izgube, ki jih ima Jugoslavija pri izvajanju sankcij proti Italiji. Ker se tudi Nemčija pripravlja na temeljito preorien tacijo svoje politike, se zdi, da bosta Avstrija in Madžarska skupno zapustili Italijo. S tem v zvezi bo tudi obisk avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigg« v Pragi, kamor odpotuje najbrže okoli 20. t. m.
MIR NA FRONTAH.
ADIS ABEBA, 7. januarja. Na severni obesinski fronti so zastale vse operacije zaradi silnega deževja. Med Desijo in severno fronto so se utrgali oblaki, da i so cele pokrajine pod vodo. Sedaj ni mo-
nard Line. Parnik se naglo preurejuje za jf* "ob7en ,voz°vni !5romet s f^rno
Še ta te-' nonto- faradi silnega deževja je tudi cesar odgodil svoj odhod na severno bo-
prevoz angleških čet v Egipt den bodo baje odpslani v Aleksandrijo prvi transporti. Razen tega parnika Je angleška vlada rekvlrirala tudi še parnike »Laurentic«, »Laconia« in »Sama-ria« od Whlte Star Line in še nekaj drugih parnikov, ki se preurejujejo za prevoz čet. Rekvizlclja Je bila izvršena takoj po padcu Hoareja in Je po mnenju italijanskih listov najboljši dokaz, da hoče Eden nadaljevati bojevito politiko Anglije proti Italiji.
jišče. Pa tudi zaradi abesinskega Božiča, ki se obhaja istočasno s pravoslavnim, je nastal na bojiščih mir. Italijanska letala mečejo sedaj letake, v katerih pozivajo Abesince k uporu. V Volkaitu so vrgli tudi več bomb in plinskih boml).
POLOŽAJ V JULIJSKI KRAJINI.
TRST, 7. januarja. Nekam čudno postaja razpoloženje v vrstah samih fašistov. Le malokdo nosi še na vidnem mestu fašistični znak. Fašisti, ki so se izkazali pri raznih požigih in napadili v
Trstu in na deželi, so iz previdnosti že prodali svoje imetje, da s tem lažjim srcem lahko zbežijo v stare pokrajine Italije. Doslej je v vseh primerih, kjer so komu dali piti olje, bil prisoten satu fašistični tajnik in s tem dal temu činu še posebno važnost. 'Sedaj pa so nadomestili ricinovo olje s težkim oljeni za mažo. Izvršitev tega pristno fašističnega čina pa poverijo nižjim organom, da ne bi nosili ob prevratu osebne odgovornosti višji fašistični hierarhi. Medtem pa število brezposelnih narašča:	ladjedelnice
odpuščajo delavce radi pomanjkanja materiala, zidarji in tesarji so brez dela. ker ne dajo dovoljenja za nobeno novo stavbo, šoferjj in mehaniki so radi omejene-! ga avtomobilnega prometa brez zasluž-| ka, delo v luki počiva, j V zadnjem času so imeli zlatarji polno dela. Prodajalo se je kur na debelo mani vredne prstane, da so jih ljudje lahko darovali na oltar domovine za boj v vzhodni Afriki. Oblasti pa so prišle temu na sled in so radi tega odredile, da mora vsak ob predaji navesti ime in naslov, lako da lahko proti njemu postopajo. Mesto oddanih zlatih prstanov pa bodo prejeli železne.
ZBIRANJE PRSTANOV.
TRST, 7. januarja. Kakor po vsej Italiji, se je tudi na Goriškem vršilo in so še vrši pobiranje poročnih prstanov v prisiljenem tempu. V nobeni meri ni mo* goče govoriti, da se je ta akcija izvršila spontano, le če izvzamemo nekaj riine-rov najzagrizenejših, ker so fašisU vpij* vali na ljudstvo direktno in indirektno Fašistični listi sami poročajo seveda, dn se je ljudstvo z velikim navdušenjem odzvalo tej akciji, in, ako pripomnimo da 1 so predstavljali prstani za precejšnje množice edini nekaj vredni predmet, ki so ga imeli v posesti. S tem so zopet fašisti sami morda nehote pokazali v kakem stanju se nahaja goriško gospodarstvo. Na deželi so morale žene nesti svoje prstane več ur daleč, kjer so poslovale nabiralne komisije.
REKONSTRUKCIJA VLADE V ČSR.
PRAGA, 7. januarja. Po zanesljivih informacijah je dosežen sporazum s Slovaško ljudsko stranko gl.de rekonstrukcije vlade, v katero bodo vstopili' tudi predstavniki te slovaške stranke. Razen tega se trdi, da bo v novi vladi ustanovljeno tudi ministrstvo za narodne mani-šine.
AMERIŠKE POMORSKF VAJE.
NEWYORK, 7. januarja. Pred San Pedrom, glavno bazo ameriške tihooce-* anske vojne mornarice, je zbranih 150 bojnih ladij vseh vrst in okoli 400 vodnih letal. Ladje pričenjajo velike pomorska vaje, ki bodo trajale 3 dni.
POPLAVE V FRANCIJI.
PARIZ. 7. januarja. V Franciji so nastale katastrofalne poplave. Največje so poplave ob reki Loire in pri Nantesu. Ako se voda še dvigne, bo v Nantesu prekinjen ves promet in bodo tudi tovarne morale počivati. V delih ob rek i je voda prodrla v hiše in napolnila vse kleti. Tudi železniška proga Pariz—Nantes je zaradi poplav prekinjena, a prrw tako tudi proga Angers—Nantes.
BOJ Z OGNJENIKOM.
HONOLULU, 7. januarja. Ognjenik Mamiia Loa na Havajih je pričel silovito bruhati. Goreča lava pokončava celo pokrajine. Da bi jo osinerili v morje, so sku šali letalci z bombami razstreliti rob o-gnjenika, njihovo delo pa ni imelo uspeha. Sedaj se nameravajo poslužiti din-i-mita.
HmjLivirtitM mADtškŠoAi
Haribor v luči tujskega prometa
Rezultati lanske bilance — Zadovoljiv obisk tu}cev Ali bo tujski promet prinesel Mariboru bodočnost? Preko tri milijone dinarjev! — 34.491 nočnin!
Z drugačnimi občutki delajo bilance Listo industrijska ali čisto upravna mesta, kot jo dela naš Maribor, ki je tako-rekoč na razpotju svoje bodočnosti, svoje sreče. Ko sestavljamo ob vsakem novem letu razne statistike, nas nehote prevzame očitek, kako smo gospodarili v minilem letu in da-li smo se vsaj skušali zavedati, kaj pomeni preživeti leto dni v veliki družini, v veliki družbi našega mesta, ki mu danes načeljujejo poklicani Činitelji, katerim se vsak izmed nas pokorava, nekateri mrmraje, pretežna večina pa popolnoma brezbrižno. Nad 33.000 nas živi in umira takarekoc pot skupno streho in podzavedno podpiramo in pomagamo vsak po svoje k tej skupnosti. Vsak med nami ima svoje ime, če pa smo v tujem kraju, se tujcem najprej predstavimo kot Mariborčani. Ko smo na tujem med tujci, se torej bolj zavedamo svoje skupne strehe, svojega skupnega doma, ki nosi vitežki grb z belim golobčkom. In ker nas je tako vzgojila današnja doba, ker nas je tako vzgojilo življenje, smo pod skupno streho v skupnem domu na svojo skupnost premalo ponosni in se vse premalo brigamo, kaj nam je prinesla dobrega ali slabega naša skupnost v preteklem letu in kaj nam bo prinesla v novem letu, v bodočnosti. Naša sveta dolžnost bi bila, da bi ob zatonu vsakega starega in v zarji vsakega novega leta zahtevali točen in jasen obračun od tistih, ki so načelu naše skupnosti, od tistih, ki gospodarijo z na-naših dajatev, bi nas zanimale veliko bolj Bilance in statistike dela, uspehov in neuspehov in r.e bilance suhih računov naših daatev, bi nas zanimale veliko bolj in prav bilance dela in uspehov bi bile najboljši kažipoti za bodoče življenje.
In če se na pragu novega leta vprašamo, kateri činitelji pa prinašajo naši
skupnosti, našemu mestu, največje koristi, pač ne moremo prezreti tujskega prometa.
Odveč bi bilo ob tej oiiliki ponovno naglašati velike koristi, ki j'h ima n?š obmejni Maribor od tujskega prometa, odkar je raznesla v širni svet propagando za lepoto Maribora in r.jegove romantične okolice mariborska Tujsko-pro-metna zveza, narašča od leta do leta število tujcev. Tako je lani obiskalo raše mesto skupno nad 28.000 tujcev. V primeri s predlanskim letom se je lansko število pomnožilo za 4000. Iz posameznih banovin naše države je prišlo v Maribor skupno 20.381 gostov, in sicer iz dravske 12.681, iz savske 148, vrbaške 880, primorske 877 drnske 31 S. zetske 101, dunavske 469, moravske 61, vardar-ske 32, iz Beograda 524, iz Zagreba 1361, iz Ljubljane pa 1639. !z tujine e prišlo lani v Maribor skupno 7634 tujcev, nekaj sto več kot predlansko leto. Med ;ijimi je bilo največ Avstrijcev, in sicer 4416,
v.adalje 1741 Čehoslovakov, 899 Nemcev, 457 Italijanov, 198 Madžarov, 157 Poljakov, 53 Bolgarov, 58 Rusov, 18 Grkov, 56 Francozov, ostali iz drugih evropskih in ameriških držav. Skupna vsota nočnin znaša v lanskem letu 34.491 napram 26.772 nočninam v predlanskem letu. £e računamo, da so plačali gosti povprečno 30 dinarjev za nočnino in po 50 dinarjev za prehrano, je vrglo samo to oboje našim hotelirjem in gostilničarjem nad 3 milijone dinarjev.
Najživahnejši tujski promet pokazujejo sezonski meseci junij, julij, avgust in september. Rekordno število tujcev v Mariboru pa je bilo doseženo za časa Mariborskega tedna. Veliko je zanimanje tudi za zimsko sezono, kakor pa izgleda bo vreme najbrže prekrižalo vse lepe račune.
Kronika slovenskih mest
SkatUui
S. K. Železničar je v Ljubljani dobro odrezal
Mariborski Železničarji so premagali Hermežane s 4:2 proti Primorju pa so igrali neodločeno 1:1
Letošnjo nogometno sezono so otvorili mariborski Železničarji, ki so za praznike v Ljubljani odigrali dve tekmi, in sicer v nedeljo proti ŽSK Hermesu, včeraj v ponedeljek pa proti »ligašu« ASK Primorju. Dvodnevno gostovanje v Ljubljani se je zaključilo z lepim uspehom, kajti mimo zmage nad Hermesom, je vsekakor važen neodločen rezultat proti Primorju.
Po današnjih kritikah v ljubljanskih listih je Železničar prav dobro zaigral ter se predvsem odlikoval z elanom in po-
žrtvovalnostjo. Železničarji so prvi dan nastopili v postavi: Švajghofer, Frangeš, Antoličič, Eferl, Seifert, Golinar, Lešnik, Bačnik, Konrad, Pavlin in Habit. včeraj pa so moštvo pregrupirali ter so igrali v postavi Mahajnc, Frangeš II, Ronjak, Eferl, Frangeš I. Antoličič, Lešnik, Goll-nar, Konrad, Pavlin in Seifert.
Spričo dolgega zimskega odmora ter pomanjkanja treninga na polju sta uspeha, ki sta ju naši Železničarji dosegli Ljubljani, vsekakor do! er uvod k letošnji nogometni sezoni.
Jugoslavija in letošnja olimpijada
Kot smo že poročali, bo Jugoslavija številno udeležena na letošnjih olimpijskih igrah. Število 114 tekmovalcev, ki se bodo udeležili ali zimskih ali pa poletnih iger, je preveliko, da bi mogla blagajna pripravljalnega odbora vsem 114 tekmovalcem omogočiti udeležbo. V tem pogledu je napravljen cel načrt, kako priti do potrebnih sredstev. V nekaj dneh bodo dane v promet po odobrenju min. za pošte posebne »olimpijske znamke«. Vsaka znamka bo stala 1 Din;' tiskane bodo pa v 4 barvah: črno, zeleno, rdeče in plavo. Na znamkah bodo naslikani posamezni popularni igralci in pa momenti iz tekem, ki so bile odigrane v Kgah. Znamke bodo izdane 12. t. m. in bodo v prometu do 30. septembra. Vsak športnik naj bi brezobvezno kupil poleg prave znamke še »olimpijsko znamko« m na ta način pomagal kriti stroške. V celoti je napravljeno 110 klišejev, ki bodo predstavljali 10 golmanov v črni barvi, 20 branilcev v zeleni "barvi, 30 krilcev v rdeči barvi in 50 napadalcev v »la-vi. barvi. Hkrati bo razpisana nagra-
da 5000 Din za onega, ki bo na podlagi teh znamk uganil, kako bo sestavljena naša nogometna reprezentanca. Kdor bo pa uganil samo vseh pet napadalcev, dobi 1000 Din, kdor pa krilsko vrsto, branilca ir. golmana, pa 500 Din. Za pravilno postavljeno ožjo obrambo 75 Din, za vsakega posameznega igralca pa 4 Din.
Da bo pa omogočeno vršiti točno kontrolo nad prodajanjem znamk in nad onimi, ki se bodo razpisa udeležili, bodo one organizacije in posamezniki, ki bodo znamke prodajali, morali na poseben način obveščati olimpijski odbor v Beogradu.
Pametni psi.
V Belikasiru v Turčiji so mestni očetje sklenili, da bodo uničili in pokončali vse blodeče pse. V to svrho so prejeli občinski uslužbenci navodilo, da vržejo tem psom kos mesa, posut s strihninom. Toda niti eden od psov si ni zaželel tega mesa. Radi tega užaljeni in jezni mestni očetje so sklenili, da bodo vse pse brez gospodarja peljali iz mesta in jih tam dali postreliti. Doslej pa se ni posrečilo ujeti niti desetine vseh belikasirskih psov.
Za Novo leto je izšla zadnja lanska številka »Kronike slovenskih mest«, te naše odlične revije, izhajajoče v Ljubljani četrtletno. Tudi gradivo te številke je bogato in zanimivo. Dr. Rudolf Andrejka je opisal »Poslopje mestnega muzeja v Ljubljani, njega zgodovino in stanovalce«; dr. A. Vodnik je objavil studio »Francesco Robba«; R. Fabiani je zaključil opis »Orgelj v ljubljanskih cerkvah«, dr. R. Andrejka »Zgodovino Primčeve hiše v Ljubljani«, dr. S. Škerlj pa »Italijanske predstave v Ljubljani po zgraditvi stanovskega gledališča. Dr. M. Dolenec je objavil prispevek »Ljubljanska rokopisna zbirka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne; A. Podbevšek opis »Narodni domovi v Sloveniji«; Janko Jarc »Ob petstoletnici Novega mesta«; L. Pip »Starostno raz-
delitev prebivalstva po ljudskem štetju z dne 31. decembra 1880«; Fr. Pivka opisuje »Mariborsko letalsko stotnijo«; inž. L. Prezelj »Kmetijsko vprašanje velike Ljubljane; D. Ravljen »Grobnico Jane-! zov v Judenburgu«. Nato slede B. Vidra 1 ljubljanska, Fr. Baša mariborska in J. Orožna celjska kronika. Zvezek zaključujejo prispevki: Splošni pregled, Upor ! v Judenburgu, L. Stanek »Kako so si ! razlagali potres v Ljubljani 1. 1895.« Itd. ; V ovojni prilogi so pa še sestavki: Upor v Judenburgu 1918., Kemična industrija v Mariboru (Tvornica za dušik d. d. Ruše) in Mariborska mestna podjetja. Zvezek krasi veliko število ilustracij in prilog, med katerimi naj omenimo celostransko večbarvno Langusovo podoM Primčeve Julije.
»Popotnik« in naše obmejno učiteljstvo. Učitelsko društvo Maribor levi breg je 7. dec. 1935 soglasno sprejelo sle deči predlog svojega predsednika gosp. Mirko Vaude. »Popotnik« je edino pedagoško glasilo naše sekcije JUU. Članstvo tukajšnjega učiteljskega društva ne odobrava, da je prav sedaj, ko se pojavljajo tako številna in aktualna pedagoška vpra šanja, ta naš pedagoški list — namesto razširjen — celo okrnjen, zato predlaga, da se razširi zopet v prejšnji obseg. Ce za to ni sredstev, naj o načinu kritja razpravlja bodoča banovinska Skupščina. Za vse primere je morda treba misliti tudi na cenejšo priključitev zmanjšane »Prosvete« kot dela »Popotnika«, kakor tudi na dosego podpore pri oblasti, ki poleg le odredbe in osebne vesti prinašajočega »Prosvetnega glasnika«, ki je imel poprej tudi kratke pedagoške članke, ne izdaja ne uradno, niti poluradno, niti ne finansira nobenega pedagoškega lista. — Bolj kot kdaj poprej pogrešamo danes tedno izhajajočega, prejšnji obseg zavzemajočega in vse sodobne jugoslo-
vanske šolske probleme obravnavajočega »Popotnika«!
Idejni profili slovenskih preporodite-Ijev. Učenci univ. prof. dr. Ivana Prijatelja so izdali za šestdesetletnico njegovega življenja v Ljubljani lepo knjigo, v kateri je dr. Slodnjak v uvodu opisal jubilantovo plodonosr.o delo za slovensko kulturo, zlasti literarno zgodovino, nato pa sledi Prijateljeva razprava »Idejni profili slovenskih preporoditeljev«. Kdor hoče spoznati narodni in kulturni preporod Slovencev in njega razvoj, ne more in ne bo nikoli mogel mimo te razprave. Prijatelj je orisal najprej zelo plastično splošne politične in duhovne razmere v tedanji Avstriji (konec 18. in začetek 19. stoletja), r.ato pa naslikal v tej luči slovenski preporod in preporoditelje od janzenistov preko Gojkovega kroga do Prešerna in novega rodu, ki je sledil. Izid te klasične Prijateljeve razprave v posebni, grafično odlični knjigi, moramo zato zares iskreno pozdraviti. To je najprimernejša počastitev mojstrove šestdesetletnice.
Bluiske Mouitto
Občinska seja. Prva javna redr.a seja novega občinskega sveta bo v četrtek 9. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Poprava volilnih imenikov. Mestno poglavarstvo v Ptuju popravlja, kakor vsako leto v mesecu januarju, uradnim potom volilne imenike. Vpogled v te imenike ima vsak volilni upravičenec. Spremembe za vpis ali izbris je prijaviti pri mestnem poglavarstvu (policijski oddelek) najdalje do 25. t. m.
Tujci v Ptuju. V letu 1935 je Ptuj obiskalo 2163 tujcev, kar znaša 8695 nočnin. Od tujcev je bilo 1454 iz naše države, 709 pa iz inozemstva. Od teh poslednjih je bilo 456 iz Avstrije, 11 iz Francije, 66 iz Nemčije, 54 iz Čehoslovaške, 7 iz Romunije. 5 iz Bolgarije, 2 iz Poljske, 16 iz Rusije, 44 iz Italije, 32 iz Madžarske, 3 iz Anglije. 13 pa iz ostalih držav.
Tombola ptujske gasilske čete. Kakor vsako leto, je ptujska Gasilska četa tudi letos priredila svojo tradicijonalno veselico s tombolo, ki se je vršila v obširnih prostorih Društvenega doma. Dvorana je bila okusno okrašena, obisk pa je bil prav dober; prireditve se je udeležilo občinstvo iz vseh slojev in tudi gasilci iz okolice so bili častno zastopani. Prireditev je v vsakem oziru prav dobro uspela in so zadovoljni vsi, posebr.o pa oni srečni, ki so odnesli od tombole nad 500 krasnih dobitkov.
Aretacija osumljencev uboja. V zvezi z ubojem Antona Kureša iz Hajdoš, o čemur smo poročali, so orožniki aretirali 8 oseb, ki so na sumu, da so pri uboju sodelovale. Izročili so jih okrajnemu sodišču v Ptuju. Skupno število aretirancev, ki so osumljeni uboja Martina Žnidariča iz Pestikev pri Zavrču, pa znaša 5 oseb, tako da se radi dveh ubojev nahaja trinajst oseb v preiskovalnem zaporu. Od aretirancev uboja ne prizna nikdo ir. valijo krivdo drug na drugega.
Nezgode in nesreče. Ponesrečil se je Leopold Valner, 54 let star upokojeni sodni uradnik. Padel je tako nesrečno, da si ie strl levo nogo v gležnju. Spra-
vili so ga v ptujsko bolnišnico. — V isti zavod so prepeljali tudi 271etnega viničarja Roka Ur.uka iz Sestrž pri Cirkovcah s prestreljeno levo nogo, Vincenca Rodoška, viničarja iz Ptujske gore pa z zlomljeno desno roko, ki mu jo je nekdo strl s kolom.
Pasji zapor. Radi suma pasje stekline je oblast odredila za mesto Ptuj in nje^a okolico pasji zapor.
HoumfcpmMte uemse
Zadnja pot Franca Roja. V zatišju Slovenskih goric so počili streli. Nad življenjem je obupal 211etni veleposestniški sin France Roj, ki si je, kakor smo že poročali, vzel svoje mlado življenje. Pokojni mladenič je bil miren, tih značaj, zaprt sam vase. Nikomur ni razodel svojih bolečin, nikomur ni tožil, v grob je vzel s seboj svojo skrivnost. Ni ga človeka, s katerim bi bil prišel kedaj v življenju navzkriž, preko svojih ust r:i spravil nikdar žal besede. — Težki obia-ki so se podili na nebu. Dež je bil, ko so se preteklo soboto zbirali številni pokojnikovi prijatelji in znanci, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Narava je čutila s preostalimi, saj ni bilo očesa, ki bi ostalo suho, ko so zabijali rakev pred materjo in sestro, ki sta se v krčih zvijale od bolečin ločitve. Dolg je bil sprevod, ki je krenil na domače pokopališče. Krsta je bila vsa v cvetju in je bil med najlepšimi venec, ki mu ga je poklonila sokolska četa na Sladkem vrhu. katere zvest in agilen član je bil pokojni Franček. Mnogo cvetja so prines.i tudi lovci in gasilci, saj se je nesrečni mladenič udejstvoval vsepovsod z velikim pridom. Krsto so nosili njegovi najboljši življenjski tovariši Sokoli, ki so mu tudi vso pot svetili, dalje so ga menjaje vzeli na svoja ramena gasilci od Sv. Jakoba ter domači fantje. Ob odprtem grobu je bil-slovo še težje. Rosnih oči so vsi spremljevalci zapuščali poslednje bivališče svojega dragega in tako ljubljenega Frančka. Počivaj sladko!
»Čuvaite Jugoslavijo" I
7 Mariboru, dne 7. L 1936.	Nlariborsfcl	»VJutra
 — ‘ -----------
fkmdotske in	mcvub
rfr|WFr^rWifir: ww^ V w vrV^Vrv^ff fVVV • Wer
—— I II l5giWMgggHBBBHW»"M*MMWMMMl
Badnjak...
Mariborski pravoslavni so včeraj na prav prisrčen način proslavili tradicionalno in prelepo slovesnost božičnega »badnjaka«. Zbrali so se v mestnem parku ob badnjakib, ki so jih popeljali vzdolž Tomšičevega drevoreda in Aleksandrove ceste v meljsko vojašnico, od tamkaj skozi mesto v vojašnico vojvoda Mišiča in artilerijsko vojašnico ter končno do vojašnice kralja Petra, kjer se je krasno formirani badnjaški sprevod zaključil. V sprevodu so bili poleg okrašenih vozov z badnjaki mariborski častniki na konjih, nadalje sokolski jezdni odsek ter številni pripadniki tukajšnje pravoslavne cerkvene občine v kočijah. Vse je bilo okusno okrašeno, vojaška godba pa je povzdigovala s sviranjem slovesnost učinkovitega božičnega sprevoda. Med udeležene' sta bila poleg ostalih vodilnih članov tukajšnje pravoslavne cerkvene občine ter drugih vojaških odličnikov mestni poveljnik mariborski general M. Milenno-vič ter vneti mariborski prota Trboje-vič. Po vojašnicah in v krogih mariborskih pravoslavnih bratov je ,ia božični praznik vladalo svečano, praznično božično razpoloženje.
Koncertne prireditve v dvorani Grajskega kina
Za prirejanje koncertov sta v Mari-ooru r.a razpolago dve lepi dvorani: unionska in kazinska. Žal sta pa ti dve dvorani prav pozimi, v glavni koncertni sezoni, skoro neuporabljivi, ker ju z zastarelimi kurilnimi napravami ni lahko zadostno segreti. Na ta račun je bilo že dosti pritožb od strani občinstva, ki se že iz zdravstvenih razlogov ni rado udeleževalo koncertov, češ. da vedno vleče, in ne veš ali r.aj vzameš plašč s seboj ali ga naj odložiš v garderobi. V takih okoliščinah tudi najboljše izvajanje ne more poslušalcev ogreti in vez med izvajalci in občinstvom je bila uničena. Pritoževali so se potem še prireditelji, ki jim je bil s tem moralni uspeh omajan. Gmotni uspeh polagajo kar na ognjišča peči iz lepih starih časov, ki se nam zde sedaj kaKo; lepe bajke. In na ta način je dandanes postai vsaj gmotni uspeh koncertov — bajka. Upajmo, da nam bodo boljši časi dali boljše peči v naših koncertnih dvoranah. Z otvoritvijo Grajskega kina v lastni paiači ^e dobilo naše mesto edinstveno dvorano z vsemi modernimi napravami, ki se je na mah priljubila vsem obiskovalcem knemato-grafskih predstav. Zaradi popolne akustike in centralne lege je ta dvorana ze-i.O primerna za prirejanje koncertov. V ta namen se je vodstvo koncertnega bi-reja Glasbene Matice obrnile na vodstvo Grajskega kina. Gospod Guštin, uvideven in dovzeten za vsako dobro stvar, ie dvorano radevolje stavil koncertnemu biroju na razpolago. Glavni namen tega dogovora je bil, populariziranje koncertov v našem mestu. Uverjeni smo, da bo naše mnogoštevilno glasbo ljubeče občinstvo z veseljem pozdravilo to novo pridobitev in odslej rajši posečalo koncertne prireditve. Otvoritev letošnje sezone bo že 16. januarja.
30.000 dinarjev za spomenik kralju Aleksandru v Mariboru je prispevala mariborskemu spomeniškemu odboru tukajšnja tvrdka Hutter in drug.
SOIetnico rojstva je obhajal ie dni ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda g. Karel Jug. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo še obilo takšnih »križev«!
Pri Abrahamu. Te dni praznuje 50!et-nico rojstva priljubljeni in mnogozaslužni župan v Gornji Radgoni ter vzorni nacionalni delavec dr. Lenart Boezio. Iskreno čestitamo! — V Mariboru je slavil SOletnico rojstva popularni restavrater £• -lože Povodnik. Naše tople čestitke!
Odlikovanje. Včeraj je bila na tukajšnjem državnem tožilstvu prisrčna slovesnost odlikovanja zaslužnega in priljubljenega upokojenega višjega oficiala Martina TroJnerja z redom sv. Save V. stopnje Ob tej priliki se .ie v prostorih višjega državnega tožilca g. dr. Zor-
jana zbralo celokupno osobje državnega tožilstva. S prelepimi besedami je višji državni tožilec dr. Zor jan naglašal zasluge, ki si jih je z vestno službo in vzornim delom pridobil slavljenec. Po nagovoru je višji državni tožilec pripel na prsa odlikovancu red sv. Save V. stopnje.
Mrtvaški zvon. V Počehovi 18 je umrla v starosti 72 let posestnikova žena Terezija Felser. — V Cankarjevi u>ici 2 je preminula v visoki starosti 81 let železničarjeva vdova Alojzija Bezjak. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Odprta noč in dan so groba vrata...
V Mariboru so te dni umrli: Na Grajskem trgu 671etna Lucija Germ, vdova po magistratnem poduradniku. V splošni bolnišnici 201etni elektromehanični pomočnik Ivan Čamer. Istotam 791etna zasebnica Magdalena Gritsch. Petar Todorovič. “"Tokojeni učitelj, star 71 let. Terezij i^okeš. posestnikova žena. Pobrežje, Ptujska cesta 27. stara 73 let. Jožef Resman, ključavničar državnih železnic v pokoju, star 54 let. Žalujočim naše toplo sočutje!
Življenje in smrt v Mariboru. O gibanju prebivalstva v Mariboru v pretekU m letu pri katoličanih in starokatoličarih smo že poročali. Pri pravoslavnih pa je bilo v preteklem letu 5 rojstev, 7 smrtnih slučajev in 5 porok. Pri luterancih je bilo 10 rojstev, 5 smrtnih slučajev in 6 porok. Pri brezkonfesionalcih 1 rojstvo in 2 smrtna slučaja.
Zanimiva statistika. V preteklem letu se je rodilo v Mariboru 423 nezakonskih otrok. Skupno se je rodilo v Mariboru v preteklem letu 1663 otrok. Nezakonski tvorijo torej približno četrtino v letu 1935 v Mariboru rojenih.
Posestva gredo iz rok v roke. Marija in Josip Osolin iz Laškega sta kup’>a iz zapuščine Jožefe Klajnškove hišo v Vojašniški ulici 10 za 153.487.50 dinarjev. — Posestnica Roza Voglova je prodala mestni občini mariborski 56 kvadratnih metrov zemlje za regulacijo Mejne ulice, in sicer bo mestna občina kot protivrednost postavila leseno ograjo. — Posestnica Ida Scherbaumova je prodala dr. Antonu Horvatu iz Ormoža hišo v Cankarjevi ulici 33 za 330.000 dinarjev. — Dediči zapuščine pokojne Elizabete Tomažičeve so prodali del parcele v Principovi ulici Julijani Domiterjevi in Marij: Markovičevi za 13.125 -dinarjev. Posestnica Olga Ogrizekova iz Pesnice je darovala 200.000 dinarjev vredno hišo Elzi pl. Greinerjevi, zasebnici na Dunaju.
Mali Jesni dobavitelji se organizirajo.
V Mariboru se snuje zadruga »Dravo-les«, ki hoče združiti male lesne dobavitelje od Dravograda do Maribora. Zadruga bo naš pohorski les oskrbovala s prevozom po Dravi Beogradu, Osijeku, Apatinu in drugim središčem lesne trgovine v naši državi.
Ponarejen kovanec. V nek, mariborski trgovini se je v soboto pojavil ponarejen lOdinarski kovanec. Falzifikat je zaplenila policija.
Zahvala. Gospa Slavka Rodičeva, profesorica na gimnaziji v Sarajevu, je darovala za deco v banovinskem dečjem domu v Mariboru znesek 200 Din v spomin pokojnega brata poročnika Vojina Rodiča. Za velikodušen dar se uprava najiskrenejše zahvaljuje.
Koncert Romana Klasinca. Spored klavirskega koncerta dr. Romana Klasinca 16. januarja v dvorani Grajskega kina obsega same romantične skladbe. Zastopani so: Chopin, Debussy, Reger, Schumann. Večer bo pravi domači praznik glasbene umetnosti. Spoznali bomo umetnika, ki je naše gore list. Rastel je v Mariboru, dozorel v inozemstvu. Vrnil se je med svoje rojake, da nam pokaže in nudi sadove svojega prizadevanja. Opozarjamo na njegov nastop že sedaj.
Klub koroških Slovencev vabi na klubski večer, ki bo v sredo 8. t. m. ob 20. uri v društvenem lokalu pri Povodniku (Novi svet) s sledečim dnevnim redom: 1- Komemoracija po pok. voditelju kor. Slovencev, poslancu Fr. Grafenauerju, 2. Predavanje prof. Ladislava Mlakarja o predmetu »Društvo narodnih manjšin in avstrijski Slovenci«. Udeležba za člane obvezna. Vabljeni so tudi prijatelji.
Filatelistični krožek v Mariboru je zboroval 2. t. m. in si je izvolil stari odbor z majhnimi spremembami. — Krežkovi sestanki so se prestavili na sredo zvečer in sicer v gostilni »Pri Prleku« (Tat-ienbachova ulica). — Tudi filatelisti nečlani so vabljeni kot gostje.
Ljudska univerza v Studencih prične zopet svoja predavanja redno ob četrtkih ob 19. uri. Dne 9. t. m. predava proi. J. Šedivy o Slovaški. Skioptične slike! Vstopnine ni.
Program v Veliki kavarni je prepoln zanimivih sprememb in takšen, da si ga mora vsakdo ogledati.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Albaneževa in Vidmarjeva, jutri v sredo Konigova in Savostova lekarna.
Bigamija... Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 391etni trgovski potnik Karel Pirher iz Dravograda, in sicer radi bigamije. Leta 1920 se je bil namreč v Italiji poročil z neko Marijo Tugnoli. Leta 1923 pa je svojo prvo ženo zapustil ter se prešel:! v Celovec, kjer se je seznanil z ne-KO Ano Karasel. Z njo se je podal nato v Holandijo ter se je z njo leta 1928 poročil. Sodnik okrožnega sodišča g. dr. Tombak ga je obsodil radi bigamije na 4 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo dveh let.
Roparski morilec iz Gradca aretiran. V petek so v Nišu aretirali Nemca Siegfrieda Klimasetskija, ki je nedavno izvršil v Gradcu strašen roparski umor. Morilca so prepeljali v Maribor, odkoder so ga včeraj odpravili preko meje v Avstrijo, kjer ga bodo sodili.
Sodišču so izročili studenški orožniki 271etnega posestniškega sina Karla Belo-glavca iz Studencev in sicer radi številnih telesnih poškodb, ki jih je pri-zadjal staršem in drugim.
Žile si je prerezal. Včeraj se je neki tovarniški delavec sprl s svojimi starši. Bil je nekoliko pijan in si je v duševni depresiji hotel končati življenje. Prerezal si je žile r.a levem zapestj:i, *oda v bolnišnici so ga zdravniki rešili.
Huda nesreča pri stroju. V tovarni Zelenka & Co. se je preteklo noč pri delu hudo. ponesrečil 231etni barvar Franc Klampfer. Po nesrečnem naključju je prišel z desno roko v stroj, ki mu je odtrgal prstanec in razmesaril ostale prste. Takoj so prišlj na pomoč reševalci, ki so nevarno poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
Strašno so ga zdelali. V mariborski bolnišnici leži 231etni delavec Jože Arnuš iz Gruševe pri Sv. Marjeti ob Pesmici z obema zlomljenima rokama, nalomljeno nogo, razbito lobanjo, podplutim desnim očesom in popolnoma marogastim hrbtom. Tako so ga zdelali, da se nesrečnež niti ganiti ne more od bolečin. Ko sta se Arnuš in njegov prijatelj vračala z vasovanja domov, so ju napadli fantje. Pri% jatelj je srečno ušel, Arnuša pa je doletelo. Zdelali so ga tako, da je nezavesten obležal in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer je njegovo stanje precej resno.
Staro sovraštvo. Preteklo soboto sta se v neki gostilni pri Sv. Martinu pri Vurbergu sprla 501etni posestnik Ivan Pichler in 221etni posestniški sin Pavel Dvoršak. Med pretepom z noži je zado-bil Pichler zabodljaj v hrbet in levo roko, nasprotnik pa mu je zlomil tudi levico. Dvoršak pa je dobil zabodljaj v levo koleno. Oba so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Enega od »Treh modrih«... so v
Spodnji Polskavi s tako silo treščili iz hiše, da je padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. Je to 351etni posestnik Ivan Ferlinc, ki se zdravi v mariborski bolnišnici.
Brat nad sestro. Preteklo soboto je prišlo v Mostečnem pri Makolah do strašnega dejanja. Med 49ktno Terezijo Krajnčevo in njenim bratom je nastal prepir. V navalu silne jeze je brat pograbil sekiro in z njo sestri skoraj razklal glavo. Težko ranjeno Terezijo so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Vrček piva v glavo. Pri neki veselici v Guštanju je neki delavec vrgel s toliko silo uradniku Maksu Husarju vrček piva v glavo, da mu je presekalo žilo odvodnico na treh mestih in bi Husar gotovo izkrvavel, ako ne bi prišla takoj zdravniška pomoč. Delavca so prijavili državnemu tožilstvu.
Stran 3.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje velika nemška opereta po1-na sijaja in krasne glasbe
„2ena je nezvesta**
V glavni vlogi J o ati Crawford in Clark Gable, Naš prihodnji film »Sequoia«, film kakšnega; še ni .gledalo človeško oko.
Kino Union. Nepreklicno četrtek zadnjič velefilm z Jan Kiepuro »Ljubljenec vseh žena«.
REPERTOAR.
Torek, 7. januarja: Zaprto.
Sreda, 8. januarja ob 20. uri: »Bajadera«, Red B.
Četrtek, 9. januarja ob 20. uri: »Blodni ognji«. Poslovilna predstava Vladimirja Skrbinška. Izven.
Petek, 10. januarja ob 20. uri: »Operno-baletni večer E. Valjanijeve, I. Stup-ske in B. Pilata«. Izven.
Vladimir Skrbinšek, priljubljeni igralec [n režiser, sedaj glavni režiser »Narodnega pozorišta« v Skoplju, se poslovi od mariborskega občinstva v četrtek, dne 9. t. m. kot Dušan v Šorlijevih »Blodnih ognjih«, ki so med tem tudi že v Pragi dosegli izredno velik uspeli. Razen Skrbinška še sodelujejo Kraljeva, Rasbergerjeva, Furijan, Grom, Nakrst, Kovič P. in Gorinšek. Skrbinškovo poslovilno predstavo bodo spoštovatelji njegove umetnosti gotovo obiskali polnoštevilno. Vstopnice pri gledališki bla-gani (tel. 23-82)!
Dva plesna večera. V petek, 10. t. m. bo operr.o-baletni večer članov beograjske opere: prvakinje beograjske opere in dolgoletne članice milanske »Scale« Evgenije Valijanijeve ter baletnih solistov Ire Stupske in Borisa Pilata. — V sredo, 15. t. m. pa nastopi plesna umetnica Katja Delakova, topot s svojo plesno skupino ter ob sodelovanju švicarske plesalke Susi Weber in znamenitega plesalca Fritza .Bergerja, ki je danes poleg H. Kreutzberga najbolj upoštevan plesalec.
Poplava v Kopališki ulici. Snoči je okoli 18.15. uri zadel neki osebni avtomobil, čigar šofer je bil precej pijan, v hidrant na vogalu Kopališke in Marijine ulice. Sunek je bil tako močan, da je avtomobilist hidrant pri zemlji odlomil in voda je z vso silo brizgnila v zrak. Curek je bil celo višji kakor meseno kopališče. Dogodek je privabil zelo mnogo radovednežev. Škoda na hidrantu znaša 3800 dinarjev, vode pa je steklo za preko 600 dinarjev. Neprevidnega šoferja so aretirali.
3500 Din... Mesarskemu mojstru Antonu Flisu je nekdo iz košare na stojnici ukradel denarnico, v kateri je bilo 3500 dinarjev. Tatvina je prijavljena policiji.
Dvonožni lisjaki, kletni dihurji in podstrešne podgane. Posestniku Antonu Frasu iz Trčove pri Mariboru so še ne-izsledeni »krščeni« in dvonožni lisjaki izpraznili kokošnjak. Blažu Ruganu v Dolnji Počehovi so napravili nezaželjen obisk žejni kletni dihurji in mu odnesli 200 litrov vina. Posestniku Antonu Lasiču v Račah pa so iz podstrešne shrambe ukradli 100 kg zluščene koruze. Vršijo se poizvedbe.
Rokomavhi... so vdrli pri posestniku Josipu Ferlinu v Kamnici ter tnu odnesli zlato verižico, 4 prstane in druge predmete v skupni vrednosti preko 1000 dinarjev. Nekega osumljenca že imajo na varnem. Nadaljnje poizvedbe so v teku.
Požarni alarm! Včeraj popoldne so se vnele na dvorišču na Slomškovem trgu 4 smeti in nevarnost je bila, da se vžge poleg stoječa lesena drvarnica. O tem so obvest il mariborske gasilce, k: so ogenj kmalu pogasili Škode ni bilo ni-kake.
izsledi na planinah. »Putnikovo« vremensko poročilo s Pece pravi: temperatura — 10, oblačno, mirno, 60 cm snega, smuka dobra.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedlnitelja v Maribor«*!
EVGENIJ SABANOV;
MUtšmakje (nafesoeja Moja
ROMAN
.Kje ste bili?«
»Skrit za zaveso sem stal in vas občudoval.«
»Vidite. Vedela sem to.«
»Saj ni mogoče.«
»Zakaj naj ne bi bilo? Ženske čutimo včasih marsikaj bolj določno, kakor bi mogle videti. Zlasti čutimo vase uprte poglede.«
»Gospodična...« je vzkliknil in hotel nadaljevati, a ni mogel.
»Vidite torej, da bi vas zares rada iztrgala iz krempljev vašega resignacij-skega pesimizma in vas postavila na pot zdravega življenja.«
»Storite to!« je zaprosil, se ji približal, vzel njeno desnico, jo dvignil k ustom ter poljubil. »Poslej bo imelo moje življenje morda vendarle neki smisel in cilj. Toda: ne izvabite me ven zato, da me potem pustite še bolj na samem.«
»To je odvisno samo od vas.«
»Zares?«
»Da.«
»Hvala vam!« je vzkliknil ves vzra-doščen in se ji hotel še bolj približati,
toda dekle se je naglo odmeknila in dejala:
»Sedaj pojdite in mislite na najine besede.«
»Spremim vas iz gozda. Saj vendar ne morete sami...«
»A samo do parka.«
»Prosim.«
Šla sta molče drug ob drugem skozi mračno senco gozdnih velikanov. Vso pot nista več spregovorila besede, dasi so jima bile misli prepolne živih občutij. Šele tik pred parkom se je Apolonija ustavila:
»Hvala vam še enkrat za pomoč in besede. Na svidenje!«
»Kdaj?« je vprašal hlastno.
»Kadar bo usoda hotela.«
»Ne prej?«
»Morda bo hotela še prej, preden bi se dogovorila. Kdo pozna njena pota?«
Utrgala je s tal nekaj omorik in mu jih izročila. Inž. Atanazij Gal ji je še enkrat v zahvalo in slovo poljubil roko, se poklonil in nato izginil skozi park proti gradu. Apolonija je strmela za njim. do-
kler «a ni zakrilo gosto zelenje. Njena duša je prekipevala od solnčnih razpoloženj. tako lepih, kakor jih do tiste ure še nikoli ni poznala. Damazov napad ji je docela izginil iz spomina.
IV.
Profesor Hilarij Kabaj je pretičal z asistentom Ecehijelom Kalistom skoraj vse ure dneva v svojem laboratoriju. Zdelo se je, da je docela umrl za vse, kar je obstojalo izven njegovih prizadevanj in eksperimentov. Celo spal je nenavadno malo; včasih je legel šele proti jutru, ne da bi se, sploh slekel, kar na trdo klop poleg svoje delovne mize, ko pa je v daljavi nad gorami in gozdovi vstajala zora, je bil že zopet sklonjen nad mikroskopom. V tistih zadnjih dneh se je docela spremenila njegova bitnost, deloma pod uplivom razgovorov z dr. Servacijem Evaristom, deloma pod uti-som napredovanja njegovega znanstvenega dela. Vse, kar je bilo v njem še človeškega, se je izgubljalo in delalo mesta enostranski zagrizenosti fanatika fiksne ideje. Svet ir. ljudi je videl samo še skozi megleno prizmo, kakor nekaj tujega, kar njega ne tiče. Jasna mu je bila v vsem tem le ena sama zavest, da mora brezpogojno uveljaviti svojo čudežno moč in storiti nekaj silnega, nekaj takega, kar ni pred njim še nikoli
nihče storil. Pozabljal je vedno bolj celo i na hčer Apolonijo in se zanjo ni dosfi . menil.
Kljub temu njegovo delo ni uspevalo : tako, kakor je pričakoval. Imel je sedat na razpolago vsa sredstva, kolikor mu ijh je bilo treba, a tistega, kar je hotel, le ni mogel doseči. Zdelo se je, ko da ' se je r.eka nevidna sila zaklela proti nje- -mu in vsemu njegovemu početju. To izgubljanje časa z neuspelim eksperimentiranjem je pričelo dr. Evarista počasi razburjati, da je postajal nestrpen in je ! še sam prečepel dni in noči poleg profesorja Kabaja in asistenta Kalista.
Vendar eksperimenti le niso bili brez vseh uspehov, le spreminjanje matematično natanko in živo dognane teorije v prakso je rodilo samo malenkostne rezultate. Štirje morski prašički, ki jih je profesor sprva uporabljal za svoje eksperimente, so se bili res nenavadno potegnili, da so bili bolj podobni jazbecem, kakor svojim naravnim vrstnikom, toda za doktorjeve in profesorjeve namene to še ni imelo nobene praktične vrednosti. Iz teh malih domačih živali bi morali nastati gorostasi, ki bi služili za vzor drugim umetno povečanim živalskim vrstam: strupenim kačam, medvedom, volkovom, lisicam, dehorjem, kuščarjem, muham, obadom, bolham, jastrebom itd.
(Se bo nadaljevalo.)
L(>*&/: jrfVfltffrif Davčna navodila
V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih dospe v I. četrtletju 1936 v plačilo: dne 1. januarja 1936 I. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rentnlne, družbenega davka, davka na neoženje-ne osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, ta sicer najkasneje do dne 15. februarja 1936.
Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznam-kom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe ne glede na število zaposlencev _ najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na zato določenem mestu in uničijo z žigom ali svojeročnim podpisom. (Čl. 98., 99., 100. zak. in pravilnik o neposrednih davkih.) Davek na neoženje-ne osebe, katerih mesečni prejemki znašajo več kot 2.500 pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobi-
rati davek na rente po čl. 71. zakona o nep. davkih, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za II. polletje do 14. februarja 1936.
Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. januarja 1922, ki plačujejo davek po knjig: opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za IV. četrtletje 1935 najkasneje do 30. januarja 1936. Davčni zavezanci skupnega davka na posl. promet, po zakonu z dne 12. julija 1930., ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačil?* po prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z mesečnimi prijavami, oni pa, ki so ‘izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakegh meseca. Dokler se ne izvrši odmera davkov za tekoč« leto se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta (čl. 147.). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 6%ne letne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z izvršilnimi stroški.
1® aiufaikjUt Ut
mmmmmmmmmmmmmmmaseaismmmmmm
Hoiywoodske romance in zakonske težave
Neka} filozofije o filmskih zakonih Iz razgovora ameriikega novinarja z Greto Garbo — »Utrujena sem ..	— Angleščina Ji dela skrbi Ozadja razbi*
tih filmskih zakonov
Nekemu spretnemu ameriškemu novinarju se je posrečilo, da je dobil dostop do sicer popolnoma umaknjene filmske zvezdnice Grete Garbo in da je Iz nje izvlekel nekaj zanimivih misli o problemih zakona med filmskimi zvezdniki in zvezdnicami. Iz tega razgovora povzemamo nekaj vodilnih misli, ki jih je ob tej priliki izpovedala slavna Greta Gar-ho na poedina novinarjeva vprašanja: Zakaj se pravzaprav zanimajo ljudje za poročne zadeve filmskih zvezdnikov? To je vendar njihova privatna zadeva. Razen tega tudi niso taka poizvedovanja o poročnih razmerah in zakonskih prilikah filmskim zvezdnikom in zvezdnicam vedno neškodljiva. Le pomislite, kaj pomer.i. če je občinstvo poučeno o nekem filmskem umetniku, ki igra vodilne in ljubin ske vloge, da je ta filmski junak pravzaprav vzoren zakonski tnož in družinski oče. Ravno v tem je
razlog, da se niso mogle v Hollywoodu iovoliti svatbene svečanosti z velikimi cerkvenimi paradami, banketi in plesi. Nič ni čudnega, če se filmski ljudje obotavljajo, da žrtvujejo svojo svobodo na račun zakonskih vezanosti. Mladina Ima v splošnem pravico, da dela po svoji gla-
vi.	To velja tudi pri zakonskih izbirah. Mladim telesom pač ni mogoče natakniti starikastih glav. Vsak zakor. je loterija. Toda v tem splošnem razlogu ne ležijo vzroki tolikih porušenih in razbitih zakonov v Hollywoodu. So tukaj specialni, lokalni vzroki.
specialni problem filmskega zakona obstoji v odgovoru na vprašanja: Dali imam v sebi sposobnost, da vzdržim v zakonu, katerega vezi so svete in trajne? Ali sem pripravna za to, da postanem ljubezniva zakonska žena tega ali onega moškega? Ali morem imeti kot žena uspeh, kakor ga imam na primer kot
filmska igralka? Pri moškem je drugače. Če se poroči filmski zvezdnik, tedaj se pričakuje, da se bo žena podredila njegovim interesom* Popolnoma drugačen je položaj moža filmske zvezdnice, če ne spada ta mož k filmski stroki. Predstavljajte si samo »gospoda Garbo« in to v družbi žene, ki si je utrla sama svojo življenjsko pot. Samo bedak ali junak bi mogel sprejeti tak položaj. In potem ... Edini pravilni način zakonskega sožitja je, da ta dva človeka skupaj živita in da čas sožitja skupno prebijeta. To pa ni mogoče, dokler pripadam filmu. Zakonski dogovor razbija filmsko pogodbo. Moški potrebuje miselno in fizično navzočnost žene. Če poroči aktivno filmsko umetnico, ne more tega pričakovati in malo je izgledov na simpatični in idealni zakon.
Oboževalka M. Stlllerja.
Ko sem prvokrat prispela v Hollywood pod pokroviteljstvom velikega Maurica Stlllerja, sem delala izlete in sem hodila k premieram. Toda spoznala sem kmalu, da moje delo radi tega trpi. Tudi sem opazila, da je moj pojav ubijal v občinstvu potrebno iluzijo. Ustvarjajoči umetnik se mora le redko pojavljati v družbi in mora biti samotnega duha. Stillerjeva smrt me je globoko ranila. Vsa Evropa ip v njem videla pomemben pojav v kraljestvu filma. Filmski direktorji so ga občudovali in brezpogojno priznavali njegovo veliko tehniko. Jaz sem ga oboževala To je bila popolna predanost, kakršno zmore le prav mlad človek. Bilo je občudovanje učenca do učitelja, plaš-Ijive deklice do velikega mojstra. V svojem študiju mi je kazal, kako naj se gibljem, kako naj jem, kako se naj obnašam, kako naj izražam ljubezen in sovraštvo. Na odru sem videla samo r.jega ter iskala njegove želje in navodila. Ko je umrl, sem bila kakor ladja brez krmarja. Osirotela sem, zapuščena, sama... Novinarjev nisem hotela sprejemati, ker nisem vedela, kaj naj bi jim
povedala. Izločila sem se iz hollywood-ske družbe ter se popolnoma umaknila. V najveselejših in najrazigranejših kolonijah sveta sem postala samotarka. V nobeno družbo ne grem. Sem preutrujena. Ne vidim, kako drugi igrajo, moram spati. Ležem v postelj, če je moje delo v študiju končano, če potrebujem odmora, stopim na konja in jašem. ali pa si poiščem solnčnega okrepčila ob Pacifiku. Sicer pa sem nekoliko nervozna. V svoji angleščini se tu pa tam malo za-pletavam. V družbi se ne morem prav gladko izražati, čutim oviro, bojazen, strah... V Hollywoodu, kjer preži za vsako mizo obilo iskalcev senzacij, bi me lahko napačno razumeli. Tako pa rajši o svojih privatnih zadevah molčim
»Gospod Zde nek Koubek«: do 27. decembra gospodična, po 27. decembru gospod.
Po vsem svetu se je bila pred dobrim mesecem raznesla senzacionalna vest o spolni metamorfozi znane češke lahkoatletske rekorderke gdč. Zdenke Koub-kove. O stvari smo že pisali. Naknadno dodajamo, kako se je ta zanimivi slučaj spolne menjave zaključil. Na mesto znane rekorderke na dolge proge Zdenke Koubkove je stopil gospod Zdenek Koubek, uradnik športne tekmovalne agenture Sposag v Pragi. Zdenke Koubkove. ni več. Dne 27. decembra je namreč simpatični gospod Zdenek Koubek stopil v Sposagovo pisarno, v kateri je nastavljen, v lepo izlikani novi moški obleki, potem ko mu je pristojna oblast na intervencijo njegovega odvetnika dala dovoljenje, da sme odslej nastopati kot moški. Kakor vsaka zanimiva in senzacionalna afera pa bo tudi slučaj Zdenke Koubkove kmalu zatonil v pozabo in ne bo minilo dolgo, ko bodo celo Praižani pozabili, da je bil gospod Zdenek Koubek nekoč ženskega spola.	_
Jpomintaite se CM®
Mali oglasi
Razno
AFRIK. 2IMO.
vato. žimnico, otomane, kau-če. naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinj ska 7, Koroška 8.	4285
Službo dobi
KONTORIST1NJA
zmožna slovenščine ir. nemščine, se sprejme. Pismene ponudbe pod »Kontoristinja« na upravo »Večernika«. 46
Posest
NOVA HIŠA
naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«.	i'7
Sobo odda
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9.	4
Prodam
JABOLKA
od Din 1.50 naprej prodaja Kmetijska družba,	Maribor,
Meljska cesta 12.	68
JABOLKA
naprodaj d Din 2.-— kg. Pobrežje, Zrkovska 51, Perčič. 66
Kupujte svoje po-trobičlne pri naši* inserentih i
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA DIVO J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.