PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini •, Abb. postale I gruppo ■ CiCUfl 4U IlT Leto XX. Št. 142 (5825) Poziv in sklepi nedeljskega zasedanja glavnega sveta SKGZ v Trstu Za dosledno izvajanje čl. 3 in 6 republiške ustave ter čl. 3 in 4 Posebnega statuta avtonomne dežele F.-J. K. Sporočamo čitateljem, da naš dnevnik jutri ne bo izšel zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev. Prihodnja številka bo torej izšla v četrtek, 18. t.m. zjutraj. Z nedeljskega zasedanja glavnega sveta SKGZ v Trstu. - Predsednik Boris Race med čitanjem svojega poročila o «pravicah slovenske manjšine v Italiji in naporih za njihovo uresničenje». (Obširno poro- čilo o zasedanju objavljamo na tretji strani) V nedeljo je bilo v Trstu redno zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katerem so njegovi člani, delegati 22 v SKGZ včlanjenih organizacij in ustanov slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlanija-Julijska krajina, soglasno sprejeli dva važna dokumenta. Prvi dokument nosi naslov «Sklepi glavnega sveta SKGZ v zvezi s položajem slovenske skupnosti v Italiji», drugi pa je «Poziv pripadnikom slovenske skupnosti v Italiji, članicam SKGZ, slovenskim manjšinskim organizacijam in strankam, v katerih so vključeni Slovenci». SKLEPI Sklepi se glasijo: «Glavni svet SKGZ, zbran na zasedanju 14. junija 1964 v Trstu, ugotavlja utrjevanje načelnega javnega priznanja pravic slovenski manjšini v Italiji in tudi določene poli- tične akcije v tej smeri s strani strank do nedavne vladne večine, toda ugotavlja hkrati-da je program za uresničenje teh pravic preskop, ponekod celo nazadovanje v pogledu ukrepov- Tudi konkretne obveze, kolikor jih je, je treba pripisati sodelovanju Italijanske socialistične stranke v vladi ter v občinski in pokrajinski upravi v Trstu. Vzbujajo pa zaskrbljenost nekateri ukrepi v zadnjem tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinfiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l||||||||||||l||l|l||l||||||lllll|ll,ll|M,|||ll||lll||lt|iml||||||||||||||H|| KONFCRCNCA OZN 0 TRGOVINI SC BO lAKUUČILA DANES Kompromis v zadnjem trenutku med «razvitimi in nerazvitimi» Načela, ki so jih predlagali delegati 75 afriških in azijskih dežel bo proučil generalni tajnik bodočega izvršnega sveta o trgovini in razvoju ŽENEVA, 15. — ženevska konferenca o trgovini in razvoju se bo zaključila šele jutri, čeprav se bi bila morala zaključiti že danes. Vzrok odložitve je v dejstvu, da se jo danes zjutraj ponovno začelo razpravljati o že doseženem kom- DANES V nedeljo in včeraj ni bilo na svetu posebnih dogodkov. Morda je najvažnejši med njimi zaključek svetovne konference OZN za trgovino in razvoj, saj je pred tremi meseci, ko se je začela, vzbudila mnogo upanja, da bo rešila številna težavna gospodarska svetovna vprašanja, ki so vzrok skoro vseh razprtij na svetu. Toda tudi tokrat so se ta vprašanja pokazala kot zelo težavna, tako da je še pred dnevi kazalo, da se bo konferenca zaključila skoraj s popolnim neuspehom. Tedaj so vendarle predstavniki razvitih in 75 nerazvitih afroazijskih dežel dosegli kompromis na podlagi poročil petih komisij. Zdi se, da kompromis še ni bil dokončen, kajti včeraj so afroazijski delegati upravičeno predlagali, naj bi se v zaključni dokument vnesla načela, ki bi v prihodnosti urejala vprašanja mednarodne trgovine. Odgovor delegatov razvitih dežel pa je bil negativen, tako da so Afričani in Azijci morali popustiti in odločiti razpravo o teh načelih stalnemu bodočemu svetu 55 članov, ki bo zasedal do prihodnjega sestanka svetovne konference o trgovini, čez dve leti. Konferenca se bo zaključila danes. Drugi dogodek, ki ga mednarodni opazovalci s precej velikim zanimanjem spremljajo, pa je četrti kongres Poljske zedinjene delavske stranke (komunistične) partije. Na podlagi odlomkov glavnega poročila generalnega tajnika partije Gomulke še ni moč oceniti pravega pomena kongresa, zlasti v zvezi s kitajsko-so-vjetskim sporom in mednarodno konferenco komunističnih in delavskih partij. Vse kaže, da se je Gomulka zavzel za nekakšno ožjo pripravljalno konferenco, ki naj bi pripravila dokumentacijo, ki bi jo pred plenarnim sestankom komunisti % ih partij te proučile. Kongres spremljajo zelo vidni prvaki vseh večjih komunističnih gibanj na svetu, razen — seveda — KP Kitajske in Albanije. promisu med delegati razvitih in nerazvitih dežel. Afriški in azijski delegati so namreč predlagali, naj bi se v načrt kompromisnega sporazuma vnesla tudi načela, ki bodo podlaga za urejevanje bodočih mednarodnih ustanov za trgovino in razvoj. Ta predlog so delegati zahodnih dežel smatrali za nesprejemljiv. Afriško-azijski predlog pa so podprle tudi socialistične države, ki so bile doslej med pogajanji glede novih ustanov ob strani. Toda po dolgotrajnih pogajanjih je bil končno dosežen sporazum, ko se je že zdelo, da bo šlo vse po vodi. Skupina 75 afriških in azijskih predstavnikov je namreč sporočila, da pristane, naj se omenjena načela predložijo v proučevanje generalnemu tajniku bodočega iz-vršenga sveta o trgovini in razvoju. Na ta način so se delegati 122 držav, ki na konferenci sodelujejo, popoldne ponovno sestali na plenarnem zasedanju, da bi proučili in odobrili razne načrte priporočil, ki jih je izdelalo pet komisij. Gre za sklepe, ki so rezultat kompromisov in medsebojnega popuščanja, predvsem glede treh velikih vprašanj, ki so grozila, da bodo spravila konferenco do neuspeha. Predvsem gre za bazične proizvode, ki prihajajo iz držav v razvoju. Dalje za uvoz v industrijske dežele končnih in polizdelkov iz držav v razvoju ter končno za usta. novitev novih mednarodnih ustanov za trgovino in razvoj. Glede teh treh glavnih vprašanj Je konferenca izglasovala vrsto priporočil. Bolj odločen napredek pa Je kon. ferenca dosegla na sektorju finansiranja, ko je izglasovala priporočilo, na podlagi katerega bo imel mednarodni denarni sklad nalogo pokrivat kratkoročne primanjkljaje v deželah v razvoju, za dolgoročne primanjkljaje pa se predvideva ustanovitev ustreznega organizma v okviru mednarodnega združenja za razvoj. Po drugi strani so dosegli kompromis tudi glede pomoči ter glede smotrov gospodarskega razvoja v prid deželam v razvoju. Pozno v noč so delegati razpravljali Se o sklepnem dokumentu, ki ga je pripravilo tajništvo in ki vsebuje vse ukrepe, ki jih je konferenca odobrila. Gre za zelo obširen dokument, ki zahteva mnogo ur razprave. Prav zaradi tega se bo konferenca končala šele jutri. Glavni nocojšnji sklep konference pa je, da bo svetovna konferenca o trgovini in razvoju odslej stalen organizem, k: se bo prihodnjič sestal v začetku leta 1966. Medtem pa bo deloval «Svet za se imel mednarodno trgovino», ki sestal dvakrat letno ter članov: 18 zahodnih, 9 latinskoameriških, 6 socialističnih in 22 afriškoazijskih. Generalni tajnik OZN bo imenoval poseben odbor strokovnjakov, ki bo organiziral arbitražni sistem za obvarovanje interesov posameznih držav na podlagi načela: po en glas za vsako državo v svetu. Tajništvo sveta bo vodil Argentinec Raul Prebisch. Poleg tega bodo ustanovljene še tri komisije; za surovine, za rokodelske izdelke in za «nevidne transakcije». RIM, 15. — Danes so 104'delavci in uradniki zasedli rudnik kalijeve soli «Pasquasia» pri Enni. V rudniku žvejjla «Giumentaro» pa stavka 300 delavcev, ker jim niso dali plače. Odposlanstvo delavcev je odšlo k prefektu, ki je obljubil, da bo posredoval pri podjetju. času v škodo slovenske skupnosti v Italiji. Ker so ti ukrepi v večini primerov odvisni od postavljenih funkcionarjev in uradnikov, je potrebna večja budnost političnih sil, ki so si zadale nalogo politične obnove dežele. Glavni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da se je sredinsko leva vlada pod predsedstvom Alda Mora med drugim zadala nalogo integralnega izvajanja ustave. V tem vidimo napoved uresničitve načel v odnosu do slovenske skupnosti v duhu členov 3 in 6 republiške ustave. V zvezi z omenjeno obvezo nalaga glavni svet SKGZ novemu izvršnemu odboru, naj ukrene vse, kar se mu zdi potrebno in koristno, da bodo priznane slovenski narodni skupnosti v tržaški, go-riški in videmski pokrajini, enake pravice v duhu obeh omenjenih členov ustave in členov 3 in 4 posebnega statuta avtonomne dežele Furlani je-Julijske krajine.» POZIV «Pripadniki slovenske skupnosti v Italiji bomo obdržali živo našo materino go-vorico in občutek pripadnosti k svojemu * narodu z vztrajnim gojenjem in uporabo našega jezika doma in na ulici, z živo zavzetostjo za rast slovenske šole, z aktivno udeležbo, s podporo ali vsaj s prizadetim smemlja-njem življenja in dela slovenskih manjšinskih organizacij vseh vrst in smeri, s širjenjem slovenske tiskane besede in črpanjem moči iz matičnega jedra naroda, ki mu pripadamo. Organizacije, članice Slovenske kulturno-gospodarske zveze, naj vztrajno nadaljujejo z delovanjem, naj ga oživijo na področjih, kjer je zamrlo, in naj z novimi pobudami razširijo dejavnost- Slovenske manjšinske organizacije kakor tudi volilne formacije in stranke, ki se v skladu s svojim programom zavzemajo za pravice slovenske manjšine, naj bodo budne v zvezi z vsem dogaja, njem, ki se tičejo manjšine, in prisotne, ko je treba za te pravice nastopiti, borbe za pravice manjšine pa naj ne izrabljajo v strankarske in volilne namene. Prav bi bilo, da bi slovenske manjšinske organizacije in omenjene politične stranke v namenu, da se dosežejo zadovoljivi uspehi, tesneje sodelovale na vseh področjih. Če tega iz raznih vzrokov ni mogoče doseči, naj svoje napore usmerijo vsaj v naslednje: 1. Stališča glede posameznih vprašanj, ki zadevajo interese slovenske skupnosti, naj se ne razlikujejo. 2. Okrepitev skupnih šolskih odborov v Trstu in Gorici. 3. Doseči sporazum o skupnem upravljanju domov, ki so bili dani slovenski skupnosti na Tržaškem na podlagi londonskega sporazuma. 4- Združiti in uskladiti napore, da se doseže izvajanje členov 3 in 6 ustave ter členov 3 in 4 Posebnega statuta avtonomse dežele Furlanije-Julijske krajine.» ________________________________TRST, torek 16. junija 1964 Zaključen je obisk delegacije PSI v Jugoslaviji Obisk delegacije pri maršalu Titu Izjava De Martina ob prihodu v Rim Skupno poročilo o razgovorih poudarja, da je sodelovanje med SZDU in PSI pomemben prispevek k zbližan ju delavskih gibanj obeh držav m h krepitvi prijateljskih odnosov med njima (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Delegacija Socialistične stranke Italije pod vodstvom generalnega tajnika Francesca De Martina, je danes po večdnevnem bivanju v Jugoslaviji in razgovorih z najvišjimi predstavniki Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Srbije, Hrvaške in Slovenije odpotovala v domovino. Delegacijo je včeraj na Brionih sprejel predsednik republike mar- j- ,,--- ' ■-----J ' družbeni napredek. Politika miro- ljubne koeksistence je edina alternativa vojni, ki bi imela katastrofalne posledice. V zvezi s tem je bila poudarjena neobhodnost nadaljnjih akcij in vseh miroljubnih sil, da bi se likvidirala hladna vojna, rešila s pogajanji vsa sporna vprašanja in preprečilo nadaljnje širjenje jedrskega orožja. Poudarjena je bila nadalje solidarnost in podpora narodom, ki se bore za nacionalno osvoboditev, gospodarski in družbeni napredek šal Tito, ki je člane delegacije po daljšem prisrčnem razgovoru zadržal na kosilu. Neposredno po odhodu delegacije iz Zagreba, kjer so se na letališču od gostov poslovili dr. Vladimir Hakarič, predsednik komisije za mednarodne stike zveznega odbora Dobrivoje Vidič in druge jugoslovanske osebnosti, je bilo objavljeno skupno poročilo. Delegati PSI in SZDLJ so izmenjali mišljenja o mednarodnem položa- u u uiouuui ounciii puiut » j’ «------ * — ju, stanju in vprašanjih v medna-1 kakor tudi neobhodnost organizi-rodnem delavskem gibanju in in- rane akcije za pomoč deželam v formacije o delavanju obeh poli-1 razv°iu- Ker je delovanje medna tičnih organizacij. V razgovorih je bilo ugotovljeno, da ie socializem danes postal svetovni proces in da je mir osnovni pogoj za nadaljnji in vsestransk napredek človeštva in socializma. Pusebno so poudarili pomen borbe vseh naprednih sil za ohranitev miru in uveljavljanje načela aktivne miroljubne koeksistence v odnosih med državami z različnimi družbenimi sistemi kot najmočnejšega orožja delavskega razreda v borbi za rodnega delavskega gibanja in vseh naprednih sil na svetu velikega pomena za reševanje svetovnih osnovnih vprašanj, je konstruktivno sodelovanje med delavskimi in naprednimi strankami in gibanji zaradi ohranitve miru, zagotovitve družbenega napredka in za nadaljnjega razvoja socializma, imperativ sodobnega družbenega gibanja. Skupno sporočilo u-gotavlja, da je sodelovanje med SZDLJ in PSI na enakopravnih osnovah ter svobodna in tovariška imii.im.im,,,,,,,,,,,, ...................................................... ODMEV OBSODBE ČRNSKIH VODITELJEV V JUŽNI AFRIKI izmenjava mišljenj in izkušenje, pomemben prispevek k zbližanju delavskih gibanj Jugoslavije in Italije in krepitvi obstoječih prijateljskih in dobrososednih odnosov med italijanskim narodom in narodi Jugoslavije. De Martino se je po prihodu v Rim v izjavi tisku zahvalil Titu, Kardelju, Veselinovu, Bakariču in Marinku za gostoljubnost in prisrčen sprejem ter poudaril, da j« delegacija imela v Jugoslaviji zelo važne razgovore, ki so prispevali k krepitvi že obstoječega prijateljstva med PSI in jugoslovanskim delavskim gibanjem. Po besedah De Martina ie bila v razgovorih ugotovljena enakost pogledov _ o aktualnih mednarodnih vprašanjih, o procesu popuščanja napetosti na svetu in o potrebi, da se ta proces v bodoče v največ-j: meri podpira. Potem ko je izjavil, da so se elani delegacije med bivanjem v Jugoslaviji seznanili z vprašanji izgradnje socializma, je De Martino poudaril, da je delegacija u-gotovila v Jugoslaviji zelo originalne oblike socialistične izgradnje kot je samoupravljanje, ki o-mogoča ustvarjanje demokracije na gospodarski osnovi. Delegacija je prav tako ugotovila, da obstajajo med Jugoslavijo in Italijo res dobri odnosi in želijo, da se ti dobri odnosi nadalje krepijo in razvijajo. iimiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHH Lupiš: «Italijanska vlada obsoja vsakršno obliko rasne diskriminacije» Poslanska zbornica začne danes razpravo o proračunu - Resolucija o urbanističnem zakonu - CGIL zavrača «politiko dohodkov» in «pogodbeno varčevanje» - Izidi 81 pokrajinskih kongresov KD - Napovedi o novih fiskalnih ukrepih vlade šoke cene stanovanj». Glavni tajnik CGIL Novella je govoril v Rimu ob priliki proslave 20-letnice ustanovitve CGIL m dejal med drugim, da CGIL odklanja nedavni predlog predsednika vlade Mora o največ 12 do 13-odstotnem povišanju mezd v letošnjem letu, češ M. L KING NA SVOBODI WASHINGTON, 15. — Protifašistični črnski ameriški voditelj Martin Luther King, ki se je moral pred dnevi — potem ko je bil aretiran na Floridi — zagovarjati pred preiskovalnim sodiščem, ter bil nato zaprt, je že zopet na svobodi. Obtožen je bil, da je hotel vstopiti, v restavracijo, ki je bila določena samo za ’ ’ . RIMt 15.\ ~ X poslanski zbornici sta bili na dnevnem re-du vprašanji poslanke Carmen Zanti Tondi (KPI) in Luzzat-ta (PSIUP) v zvezi z obsodbo voditeljev gibanja za plemen-sko enakopravnost v Južni Afriki. Na vprašanje je odgovoril podtajnik za zunanje zadeve Lupiš ki je zatrdil med drugim da italijanska vlada ni opustila nobene prilike za obsodbo vsa-krsne oblike plemenske diskriminacije in da si bo tudi po diplomatski poti prizadevala, da bi prepričala južnoafriško vlado o škodljivosti take njene politike, hkrati pa se bo vzdržala vsakršnega dejanja, ki bi ga mogli tolmačiti za vmešavanje v notranje zadeve Južne Afrike. Tudi v okviru OZN Italija ne more napraviti več kot to, kar dela, OZN sama pa je «le organizem. v katerem pridejo do izraza etične zahteve človeške družbe, ni pa naddržavni organizem, ki bi mogel uveljaviti svojo voljo, to pa na podlagi 2. člena ustanovne listine, ki ga ni bilo moč nikoli spremeniti, zlasti zaradi vztrajne opozicije ljudskih demokracij, ki se nočejo odreči omejitvi svoje vr-hovnosti». Interpelanta sta bila le delno zadovoljna s odgovorom podtajnika, Laura Diaz pa je dodala, da je po njenem mnenju potrebno «uresničiti enotno fronto vseh civiliziranih držav sveta, da bi izolirali vlado Južne Afrike z gospodarskim bojkotom te države». Ker je poslanka uporabila zelo grobe izraze na račun italijanske vlade, ji je Lupiš odgovoril, da je demagogija glede podobnih argumentov zelo poceni, odgovor vlade pa da je jasen in točen: Italija je glasovala za obe resoluciji, ki jih je odobrila generalna skupščina OZN; Italija ni članica varnostnega sveta in zato nima drugih možnosti za poseg, razen tega, da «izrazi ogorčenje italijanskega naroda nad vsakršno obliko plemen-pa naj se uve-svetu, tako proti >t proti Zidom». Nato je poslanska zbornica nadaljevala splošno razpravo o vladnem zakonskem osnutku, ki vsebuje določila o utanovitvi in poslovanju deželnih organov. Poslancem so dostavili poročilo komisije 75 o državnem proračunu za drugo polletje 1964. Splošna razprava o proračunu se bo začela jutri, da bi ga odobrili do konca meseca. Na pobudo Državnega zavoda za urbanistiko je bilo včeraj v Rimu zborovanje o urbanistiki, na katerem so govorili med drugim tudi minister za javna dela Pieraccini, predsednik INU Ripamonti in poslanec Natoli, minister Giolitti pa je dal prečitati svojo izjavo, v kateri poudarja, da je treba uveljaviti «takojšnjo posplošeno razlastitev stavbnih zemljišč na vseh tistih področjih, kjer se mesta močno širijo, da bi premostili nevarnosti težavne konjunkture na področju gradbeništva in da bi pridobili za javno, zasebno in zadružno gradbeništvo neko določeno število cenenih stavbnih zemljišč». Minister za javna dela pa je dejal med drugim, da je osnutek urbanističnega zakona pripravljen, ministri ga skupno proučujejo, v kratkem pa ga bodo predložili parlamentu. Zborovanje so zaključili z resolucijo, ki poudarja med drugim, da je «nagla odobritev novega urba-1 nističnega zakona nujna, da bi odpravili sedanji nevzdržen položaj dežele, nenehno teptanje pravic skup-r-osri, špekulacije z zemljišči in vi- kov», ker da laka "pohtika pomeni { neueodnin°VÌh w P£0ti sedan)i di~ govorhda ^Gadl^rejeTriS ukrepe: 1» povišala bo cene poštnih namike dinamike proizvodnje»; prav tako je zavrnil «pogodbeno varčevanje». Novella je še poudaril, da CGIL nasprotuje vsakršnemu omejevanju ljudske potrošnje in zahteval «novo fiskalno politiko»; na koncu pa je dejal, da je CGIL pripravljena na nadaljnjo diskusijo med vlado in sindikati o stanju gospodarstva, vendar pa da morajo ti sestanki imeti le posvetovalen značaj in da ni moč zahtevati od sindikatov neke obveze glede «tako važ- .....im,......................... ČETRTI KONGRES KP POLJSKE imroaa naa vsaarsm skega preganjanja, ljavlja kjerkoli na .« črncem, kot proti Ži Gomulkovo poročilo za razdobje od 1.1959 do 1964 Predvidevanja gospodarskega dviga v petletnem načrtu 1966-1970 VARŠAVA, 15. — Danes se je začel tretji kongres poljske delavske zedinjene (komunistične) partije ob udeležbi 1330 delegatov ter 11 delegacij komunističnih partij Vzhodne in Zahodne Evrope, med iterimi so: gen. Ivan Gošnjak za ZKJ, Giancarlo Pajetta za KPI Podgorni za KP ZSSR, Paul Lau-fcnt za Francijo. Komunistični partiji Kitajske in Albanije nista poslali svojih delegatov. Kongres bo trajal verjetno sedem dni. Generalni tajnik Gomulka je prebral danes prvi del svojega poročila. Gomulka je med drugim dejal, da je glavni nasprotnik, ki ga je treba premagati, revizionizem, ker ovira ustvarjalni razvoj. Za dogmatizem pa je dejal, da je bil premagan ,toda po zmagi nad njim je razvoj ovirala buržoazna ideologija, predvsem pa revizionistične tendence. Za petletni plan 1966-1970 je dejal, da plan predvideva več kot 1,5 milijona novih delovnih mest za novo generacijo. Poudaril je, da je gospodarski razvoj Poljske povezan s sodelovanjem s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi deželami SEV. Pri tem pa je Gomulka tudi poudaril, da namerava Poljska razširiti svojo trgovino z razvitimi kapitalističnimi državami Na črt predvideva še: dvig industrijske proizvodnje za 45 do 47 odst. kmetijske proizvodnje za 14 do 15 odst., nacionalnega dohodka za odst., potrošnje za 27 odst., zuna nje trgovine za 40 odst., in sicer izvoza za 65 odst., uvoza pa za 45 odst. delavskih strank. Poudaril je, da ni nasprotja med socialistično revolucijo in borbo za mir, kot trdijo Kitajci. «Borba za socializem, je dejal Gomulka, je tesno povezana z borbo za mir in za razorožitev.» Nato je Gomulka polemiziral o kitajski tezi tako imenovani «cvetoče civilizacije, ki bi bila zgrajena na ruševinah uničenega imperializma v termonukle-arm vojni». Dejal je, da so Kitajci daleč od stvarnosti današnjega sveta in poudaril: «Vojna bi lahko izbruhnila, če bi imperialistični voditelji bili gotovi, da bi v vojni zmagali. Toda sedanja obrambna moč Sovjetske zveze jim ne dovoljuje, da bi na kaj takega lahko mislili.» Glede mednarodne konference komunističnih strank pa je dejal, da se zdi potrebno sklicati tako konferenco komunističnih partij «najvažnejših področij sveta». «Posebna komisija, ki bi jo sestavljale partije, bi morala opraviti uvodno debato in pripraviti načrte dokumentov, ki bi bili podlaga za morebitne skupne sklepe. Te načrte bi morali nato obravnavati v posameznih partijah in v skupinah partij Ciper NEW YORK, 15. — Predsednik J0 Johnson je baje povabil predsednika grške vlade Papandreua, naj pride na obisk v Washington, da bi se pogovorili o vprašanju Cipra. Ko je govoril o kitajsko-sovjet-skem sporu je Gomulka dejal, da so ideološke razlike med komunističnimi partijami danes skoraj neizogibne. Toda te razlike ne morajo nujno pripeljati v nevarnost enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja, ali pa celo do razkola. O razlikah je treba namreč diskutirati v mirnem vzdušju in s čutom odgovornosti. Za metode Kitajcev pa je rekel, da so nedopustne, ker se poslužujejo _ neresničnih in obrekovalnih obtožb sovjetske partije in rirufbh pristojbin, železniških uslug in tobačnih izdelkov; 2) povišala bo prometni davek (IGE) na žgane pijače gramofonske plošče, igralske karte’, motorne čolne, luksuzne hiše; 3) revidirala stopnjo dohodninskega dav-ka na vse prejemke, ki presegalo letnih pet milijonov lir; v največji meri bodo baje prizadeti letni do-hodki med 5 in 10 milijoni lir; po-visala bo davek na proizvodnjo nekaterih izdelkov, med temi na proizvodnjo bencina, katerega ceno bodo baje povišali na 136 lir (za navadni bencin). Po predkongresnih zborovanjih nsP m°k^jlnah' kl se nšoašajo na 1.314.605 članov, so DosamGsmA struje prejele sledeče šffT sov. večinska struja «Impegno de- Rd?9QdtlCi° in dorotejci), Slas°v ah 48,82 odst.! «Nuove a hafjTnrt (Jant'^li)’ 283 019 e1»80* ali 21,40 odst.; «Forze nuove) (baza io a^dikallstl), 244.950 glasov ali . J®, odst.; «Centrismo popolare» (Sceiba), 149.056 glasov ali 11,27 odst. V primeri z volilnimi rezultati v pokrajinskih sekcijah pa je KD po podatkih struje «Nuove cronache» večinska struja izgubila 56.333 glasov iri padla od 52,30 odst. na 48,47 odst. Ti glasovi so se porazdelili med druge struje tak ile: «Nuove crona-glasov; «Centrismo po po-.*727 glasov. Večinska struja je izgu-lnre» 22.964 glasov; «Forze nuove» bila do sedaj največ glasov v Fresinomi (5058), Neaplju (5971) Ba- mfioi3?97^ Cos?nzi f>308), Cataniji (1152) m Vicenzi (808). Hruščov danes na Danskem KALININGRAD, 15. - Danes le prispel v Kaliningrad predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščov, ki se bo vkrcal na sovjetsko ladjo «Baškirija» v Kopenhagen, kamor bo prispel jutri ob 10. uri. Predvideni so razgovori s predsednikom danske vlade o katerih je govoril že danes danski zunanji minister Haekkerup, ki je med drugim dejal, da bo Hruščov obrazložil tudi dansko stališče do večstranske jedrske sile NATO: «Danska se ne želi pridružiti tej sili, toda po drugi strani ne bo postavila niti svoj «veto», če bi ostale atlantske države nanj pristale, kajti tudi Danska je članica NATO.» obisk pod pogojem, da ne bo tam hkrati tudi predsednik turške vlade Inonu. Bela hiša je sporočila, da bo Papandreu prispel v Washington 24. t.m., medtem ko bo Inonu prispel tja 21. t. m. Po neuradnih vesteh sta se Velika Britanija in ZDA obvezali, da bosta dali tri milijone dolarjev za nadaljnje trimesečno bivanje čet OZN na Cipru. Stevenson je izjavil, da je treba naglo rešiti ciprsko vprašanje na podlagi nujnega kompromisa med koristmi in težnjami obeh etničnih skupin Tehnično sodelovanje med SFRJ in (SSR BEOGRAD. 15. — Nocoj je bil v Beogradu podpisan protokol o zasedanju mešane jugoslovansko-češkoslovaške komisije za znanstve. no in tehnično sodelovanje, ki predvideva občutno povečanje izmenjave tehnične dokumentacije in strokovnjakov na področju Industrij», kmetijstva, gradbeništva, promet» in drugih področjih gospodarstva. Na zasedanju so proučili tudi možnosti neposrednega sodelovanj» znanstveno - raziskovalnih organizacij obeh držav In sprejeli zadevne sklepe. NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU Jugoslavija bo letos razstavljala na 680 kv. m velesejemskega prostora 49 razstavljavcev bo razstavilo proizvode 67 proizvajalcev, pretežno iz Slovenije in Hrvatske Jugoslovanska razstava bo -ta letošnjem tržaškem velesejmu zavzela kar €80 kv. m razstavnega prostora, in sicer 350 kv. m v Palači narodov, kjer bo običajna kolektivna razstava, 250 kv, m na lesni razstavi (od tega 14Ó kv. m v notranjosti lesnega paviljona in 110 kv. m na prostem). Goriško podjetje Primorje Export bo ua 80 kv. m površine v gastronom-skefn parku postavilo poseben stand, kjer bodo obiskovalcem postregli, s pristnimi domačimi dobrotami, in sicer z izbranimi vini podjetij Vino Koper in Kmetijske zadruge Brda, s pivom iz pivovarne Laško in pa z mesnimi izdelki tolminske klavnice. Tudi letošnjo razstavo pripravlja Odbor za tržaški sejem, v katerem so predstavniki trgovinskih zbornic iz Ljubljane in Zagreba pod vodstvom Franca Burgerja. Jugoslovanskih razstavljavcev oc letos 49, ki pa bodo prikazali izdelke in proizvode 67 proizvajalcev iz Slovenije, Hrvatske in de loma iz ostalih republik. Za opremo bo poskrbelo podjetje Export-projekt iz Ljubljane. Oglejmo si zdaj na kratko, kaj bodo letos razstavljala jugoslovanska podjetja. Tomos (Koper) mopede, izven-krmne motorje, Contai (Ljubljana) tesnila za avtomobile, filtre ja avtomobile, izocart, izotexf iesnit, ferode (proizv. Tesnilke :z Medvod), gospodinjske pralne stroje, štedilnike, pribor za go spodinjske elektro-aparate (proizv. EM iz Marbora), kovinsko vrtno pohištvo in kovinske lestve (pro-,zv. 1NKCP iz Kočevja in Aipos z Šentjurja) ter TV in UKV aliene (proizv. ELRAD iz Gornje Sadgone), Udruženje jugoslovan-;kih željezara (Beograd) elektro-le, žeblje, profile in pločevino iproizv. železarne Jesenice), brez-iivne cevi, loke. spoje za brezšiv-ie cevi (proizv Železare iz Siska), lugoeleMro (Beograd) navadne, ndustrijske in avtomobilske žar-lice, baterije in baterijske svetil-ce. (proizv. TEZ CROATIA iz Za-;reba). Jueosanitari'a (Zagreb) :obozdravniški stol, elektro mikro. notorie (proizv. Jugodent iz Norega Sada). Medico (Saraievo) av-oklave, termostate, sterilizatorje, :obo7d-avniške instrumente (pro-zv. Instrumentarija iz Zagreba) er daljnoglede (proizv. tovarne trak ir Sarajeva). Tehnoimpex I iuh'iuna) kovano orodje (proitv. (F.KLO iz Ruš), igle, medicinske gle, precizpo orodje (proizv. TIK z Kobarida), cilindrične ključav-liee in gospodinjske strojčke (pro-7.v. TITAN'iz Kamnika) in kovin-.ko galanterijo (proizv. tovarne e; IHK »helje» (Mece-Darda) .uhomesnate proizvode, mesne kon. erve, vino, izdelke mlekarske in-lu st rije. Vočar (Zagreb) kompo-e. sadne >n zelenjavne konserve, Voče '(Zagreb) sadne sokove, zelenjavne in sadne konserve, Me-dex (Ljubljana) med in izdelke; Bosnaj.lod (Sarajevo). -, suhe slive suhe gobe, zelenjavne konserve; Slovenija-Vino (Ljubljana) vino in' žgane pijače; Gavrilovič (Petrinja suhomesnate izdelke, me. so in mesrie konserve; Jadran (Sežana) vino, sadne »okove, mlečne izdelke, mesne konserve in mes-ne izdelke ter marmor; Primorje-export (Nova Gorica) vino in alkoholne pijače (proizv. Vino Koper, iz Kopra), vino sadne konserve, čipke, mesne konserve, salonit, ooečne izdelke (proizv. Pri-morje-export); Intercommerce (U-mag) ribje konserve, konopljo in marmor; Adriacommerce (Koper) razne prehrambene artikle in sad ne sokove; Cankarjeva založba (Ljubljana) knjige, beletristiko-znanstvene in strokovne publikacije; Turistična zveza Slovenije (Ljubljana) turistični material; Turistični savez Hrvatske (Za- greb) turistični material; Slovenijales (Ljubljana) sobno in stavbno pohištvo, lesno galanterijo, športne artikle, itd.; Exportdrvo (Zagreb) sobno pohištvo, les iglavcev in listavcev, sode itd.; Meblo (Nova Gorica) pohištvo; SIPAL* (Sarajevo) pohištvo, parket, Jeso-vinske plošče; Jugodrvo (Beograd) sobno :n vrtno pohištvo; KIK «Pomurka» (Murska Sobota) weekend hišice; Lesno industrijsko podjetje Bled (Bled) stavbno pohištvo; ETA (Cerkno) električne grelce za bojlerje in kuhalnike in spajkala; Saturnus (Ljubljana i litografirano pločevinasto embalažo, svetlobna telesa, luči za metoma vozila; ISKRA (Kranj) i-lektromehanične izdelke, elektroniko, naprave za avtomatizacijo in telekomunikacijo; Angora (Ljubljana) pletenine in oblačila; Borec (Ljubljana) izdelke umetne obrti iz stekla, kovine, lesa in keramike. E. F. Danes bo «Slovenski klub» v Trstu zaključil drugo, zelo plodno sezono. V klubu je bilo 32 «torkovih večerov» in torej 32 prireditev pomembnega kulturnega značaja. Na sliki: prof. Budal je pretekli torek predaval o Ivanu Trinku. Predavatelja je pozdravil predsednik kluba dr. Robert Hlavaty, Trinkove pesmi pa je reci tiral igralec Slovenskega gledališča Stanc Raztresen SPOROČILO MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO Res potreben zakonski osnutek proti zastrupljanju ozračja Zakonski osnutek predvideva borbo proti trem virom zastrupljanja in to ob upoštevanju krajevnih prilik RIM, 15. — Minister za zdravstvo bo lahko človek dvignil težke ute- sporoča, da so pripravili zakonski načrt, ki naj prepreči zastrupljanje ozračja v večjih mestih. Pri sestavljanju tega osnutka so sodelovali vidni strokovnjaki in predstavniki občinskih zainteresiranih mest. Ministrstvo za zdravstvo je imelo osnutek pripravljen že več tednov in je samo čakalo, da ministrstvo za finance liberalizira prodajo prečiščene nafte (gasolio). Vendar pa Je ministrstvo za zdravstvo mnenja, da ni mogoče več čakati in je poslalo osnutek zakona v pioučitev ostalim ministrstvom, taxo da bo mogoče zakon odobriti in uveljaviti še pred zimsko sezono. Ministrstvo ugotavlja, da je postala primerna zakonodaja nujna, saj postaja zrak v mestih vedno slabši. Obstajajo pa bistvene razlike v raznih mestih, zaradi česar mora zakon upoštevati posebne prilike in mora omogočiti lokalnim oblastem, da avtonomno uvedejo primerne u-krepe. Zakonski osnutek upošteva tri glavne razloge za zastrupljanje zraka: ogrevanje, industrija in avtomobili. Zakon se ne bo nanašal na celotno področje Italije, temveč na razna področja, ki bodo razdeljena v tri cone na osnovi gostote prebivalstva, geografskih, meteoroloških, urbanističnih ln drugih faktorjev. Požar na nuklearni podmornici MISSISSIPPI, 15. Nuklearna podmornica, ki Jo grade v ladjedelnici Ingalls Shipbuilding Corp. v Paskagoulu v državi Misisipi se je vnela, ko je prišlo v notranjosti ladje do eksplozije. Najprej so se vneli leseni oporniki, nato pa se je požar razširil v notranjosti. V isti ladjedelnici so zgradili več podmornic in to vrste Thresher, od katerih zadnja se je potopila v Atlantskem oceanu s posadko 129 mož. Super-flovek NEW VORK, 15. — V laboratorijih General Electric Company izdeluje skupina strokovnjakov za pleteno napravo, ki naj običajnega človeka spremeni v superčlove-ka. Gre za kovinsko strukturo, ki je visoka 5 metrov in ki bo lahko ojačala vse gibe rok in nog človeka, ki bo v strukturo zaprt. Tako ži in se bo lahko hitro premikal tudi po težavnem terenu. Napravo imenujejo «Pedipulator» in jo izdelujejo po naročilu ameriške vojske. Čudni poročni običaji MOSKVA, 15. — «Pravda» poroča, da je mati petih sinov iz Uzbekistana poslala oblastem pismo, v katerem zahteva, da se ukine star ohičaj, da morajo starši mla- doporočenca plačati staršem neveste; 500 rubljev, 200 kg pšenice, 50 kg sadja, 80 kg riža, 2 ovci in 9 oblek. Žena piše, da ne razume, zakaj se ne bi smela dva mlada človeka poročiti, če se ljubita in zakaj ne bi proslavljali poroke brez tako dragih darov. Vprašuje tudi, kje bo dobila sredstva, da bo lahko poročila svoje sinove tako kot določa običaj. Centralni komite Uzbekistana je na svoji seji razpravljal o tem vprašanju, in je mnenja, da je treba poročni običaj ukiniti. PROCES V SOLUNU Prodali so 13 otrok Obdolžen je ravnatelj sirolišča, da je otroke prodajal od 50 do 250 tisoč lir vsakega ATENE, 15. — V Solunu se je pričel proces proti ravnatelju in bolničarkam sirotnišnice, katere dolže, da so prodali najmanj 13 otrok za vsote v višini od 50 do 250 tisoč lir. klamnega filma, na katerem sodeluje 34 držav in je prisotnih 1578 delegatov. Filmi so razdeljeni v razne kategorije: risanke, lutke itd. Dve ločeni razsodišči bosta Ravnatelj inštituta, tajnik in zdrav- ' dodeljevali nagrade in to poseb- nik so že vrsto let vršili to sramotno kupčijo in jih je policija odkrila, na osnovi prijave neke matere. Priče so potrdile, da je ravnatelj pogosto prijavil otroke, da so nenadoma umrli, v resnici pa jih. Je prodal neki skrivnostni gospe. Nekajkrat so otroke tudi zamenjali v snu in ponaredili njih papirje. Pri tej kupčiji so sodelovali tudi nekateri drugi zdravniki, ki so bili povezani z organizacijo, k’ je otroke preprodajala in ki je delovala v skrivnostnih okoliščinah. V ponedeljek popoldne so otvo-rili deveti mednarodni festival re- ne nagrade za filme za televizijo in za običajne reklamne filme. Ropar iz Bajtarja NOVI DELHI, 15. — Lovci na tigre so končno izvršili «smrtno obsodbo» in so ustrelili «roparja iz Bastarja» velikega tigra, ki je v zadnjih dveh letih ubil okoli 200 oseb. Znano je, da tigri običajno ne napadajo človeka in da običajno žive Indijci tudi v gorskih vaseh brez strahu. Toda če tiger iz kakršnega koli razloga prične jesti človeško meso. se ■ spremeni. Takrat ga sodi in obsodi vaška skupščina. Sodbo izvrši posebni policijski korpus, ki se ukvarja z lovom na tigre, ki jedo ljudi. Bastar je področje severne Indije, ki je še sedaj delno pokrito z džunglo in je bil tiger «ropar iz Bastarja» obsojen pred dvema letoma, toda vedno se mu je posrečilo, da je pred lovci ušel. Končno so ga ulovili in podrli iz razdalje treh metrov po lovu, ki je trajal kar 15 dni. Grozili sla profesorici TERNI, 15. — «Ce ne bodo izdelale vse učenke tvojega razreda, boš umrla ti in vsa tvoja družina!» je pisalo v anonimnem pismu, ki ga je pred dnevi prejela profesorica jezikov Erina Finali-Pecorelli na liceju v Temilu. V šoli je izvedela, da je prejela tudi njena kolegica profesorica prirodopisa pismo s podobnimi grožnjami. Obvestila je policijo, ki je ugotovila, da sta pismi napisali dve dijakinji, ki imata 16 let in kateri so prijavili oblastem. Med slovesnostjo na transatlan-tiku «Cristoforo Colombo» je malo pred odhodom te ladje plovne družbe «Italia» v New York župan Genove Pertusio izročil poveljniku ladje, višjemu kapitanu Giuseppu Solettiju. žaro iz pozlačenega brona. Ta žara, ki meri 38-krat 41 cm, je natančni posnetek žare, ki se nahaja v neki dvorani občinske palače v Genovi in v kateri je tudi del pepela Krištofa Kolumba. Žara stoji na u-metniškem podstavku iz marmorja visokem skoraj en meter ter težkem 200 kg. Kot je znano, se nahajajo posmrtni ostanki velikega pomoršča- ka v katedrali v S. Domingu, kjer so mu postavili mavzolej, pred katerim vedno gori svetilka .— dar mesta Genova — na olje. Olje pa je iz oljčnih gajev v Li* guriji in genovska občina ga pošlje vsako leto dovoljno količino nadškofu v S. Domingu, Približno pred sto leti je Genova prosila, da bi vsaj del ostankov odkritelja novega sveta lahko bil shranjen v njegovem rojstnem mestu Prošnja je bila uslišana in pepel se nahaja v žari. ki ima svoje častno mesto v občinski palaci. Posnetek, ki ga je župan izro čil poveljniku ladje «C. Colom- na svetovni razstavi v New Yorku, in sicer na slavni karaveli «Santa Maria», ki je če na razstavi; sicer gre le za model, vendar v resnični velikosti. Na ladji Je župana sprejel glavni ravnatelj družbe «Italia» dr. G. Ali, Župan je imel kratek priložnostni govor, odgovoril pa mu je poveljnik Soletti. Po razstavi V New Yorku p* bo žaro prejel» v dar občinska uprava amerišk-e metropole. (Na sliki: generalni ravnatelj družbe «Italia» dr. G. Ali, genovski župan Pertusio in kapitan Soletti > Branko Gombač je režiral na Poljskem Režiser iz Celja Branko Gombač (v pravkar zaključeni sezoni je v Trstu režiral Shakespearovega «Othella») je že od novembra na študiju na Poljskem. Pred kratkim je v Pozna nju zrežiral jugoslovansko delo «Dundo Maroje» Držiča ter dosegel lep uspeh ter navdušen sprejem občinstua. « • • PARIZ, 15. — Francoska akademija je dodelila pisatelju Gustavu Thibonu veliko letno književno nagrado (10.000 n. frankov). Veliko nagrado za pesništvo (5000 n. fr.) je prejel Andrč Salmon, ki je že t. 195S prejel veliko nagrado Društva francoskih pesnikov. hnjicjv ^ qlvrlfilìbi't» * ^ gtabbu ^ blihfi'ibtvo ^ MARJAN BRITOVŠEK Razkroj fevdalne agrarne strukture (Založila Slovenska matica v Ljultljani) Slovenska matica v Ljubljani je izdala zajetno knjigo Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, ki jo je napisal Marjan Britovšek. Knjiga je izšla kot peti zvezek zbirke Raz-prave in eseji. Avtor je najprej pred časom napisal doktorsko disertacijo Srenjska zemljišča in služnostne pravice na Kranjskem. Pred tremi leti je to disertacijo branil pred komisijo univerzitetnih profesorjev Milka Kosa, Franca Zuiittra, Boga Grafenauerja in Svetozarja Ilešiča. Disertacijo je pozneje še nekoliko razširil in tako smo Slovenci dobili novo delo, ki je celo eno prvih historično znanstvenih del na Slovenskem s področja agrarne zgodovine. Knjigo bo s pridom vzel v roke ta-ko zgodovinar kot geograf, agronom in sociolog. Razstava romunske arhitekture v ZDA WASHINGTON, 15. — Danes so v Washingtonu odprli razstavo o moderni romunski arhitekturi, ki bo odprta do 22. junija. Razstava bo nato v Detroitu in New Yorku. prireditev te razstave ocenjujejo kot nadaljnji znak izboljšanja odnosov med ZDA in Romunijo, saj sta pred mesecem podpisali pogodbo, ki predvideva okrepitev trgovske izmenjave Romeo in Julija v Veroni VERONA, 15. — Tudi letos bodo v Veroni priredili tradicionalne predstave Shakespearovih del. Od 3. do 16. julija bodo v rimskem gledališču predvajali na odprtem tragedijo «Romeo in Julija». Režiral bo Franco Zef-firelli, ki je pred tremi leti že postavil na oder isto delo v angleščini za gledališče O Id Vic v Londonu. Načrte za kostume je narisal angleški kostumist Oeter Hall, glasbo je zložil Nino Rota. V glavnih vlogah bosta igrala Marina Guamieri in Giancarlo Giannini. Ponatis imenitnega dela iz tiskarske zgodovine. V Parmi bodo ponovno natisnili znani «Manuale Tipografico di Bodoni», in sicer v 900 oštevilčenih izvodih. Ponatis pri- pravljata Biblioteca Palatina (Museo Bodoniano) ter založnik Franco Mqria Ricci. T a magični in redki dokument, temeljne važnosti v zgodovini tiskarstva in izdajateljstva, bo tako spet dostopen v dragocenem ponatisu, posneten neposredno po Bodoni-jevem materialu, ki je ohranjen v po njem imenovanem muzeju parmske palatinske knjižnic«. Polemike o razstavi slikarja lija Glazunova MOSKVA, 15, — Danes popoldne »o v Moskvi otvorili razsta- vo slikarja lija Glazunova, M je vzbudil precej polemik zaradi svojega nerealističnega stila. Slikar je znan tudi v Italiji, kjer je bil lani in kjer je naredil portret Cine Lollobrigide. V dvorani «Manege» je slikar predstavil številna dela in predvsem portrete, slike, ki mu jih navdihti-je staro rusko slikarstvo (ozadja ikon) in slike, ki govore o zgodovini Rusije (Ivan Grozni, skupina oseb, ki manifestira proti vojni). Pred dvorano se je zbralo št*-vilno občinstvo in med njimi zlasti mnogo mladih, ki so čakali na otvoritev predvideno ob 16. uri. Ob 16.30 je neki miličnik dei al, da je razstava prepovedana in kasneje se je izvedelo, da je proti razstavi protestirala zveza umetnikov, ki da noče odgovarjati za estetsko orientacijo slikarja. Kmalu za tem pa je prispel pomočnik ministra za kulturo Kuznecov, ki je razstavo dovolil. Dejal je, da Glazu-nov ni ravno vzgled «socialističnega realizma», vendar niegnva umetnost ni taka. da bi jo bilo treba prepovedati. Letos stoletnica Toulouse-Lautreca ALBI, 15. — V Albiju, rojstnem mestu Henrija de Toulouse-Lautreca, so pred dnevi slovesno praznovali stoletnico rojstva tega slikarja. Dela Toulouse-Lautreca, ki so raztresena po številnih muzejih Evrope in Amerike, so bila potrpežljivo zbrana in bodo ostala razstavljena v mestnem muzeju do 10. septembra. Stoletnico «prekletega slikarja» bodo praznovali v jeseni tudi v Parizu. • * * NEAPELJ, 15. — Dvanajsti festival napolitanske popevke bo letos od 17. do 19. septembra. Izmed prijavljenih pesmi jih bodo organizatorji izbrali 24 ter jih prikazali v prvih dveh večerih. Najboljših dvanajst bo na sporedu tretji večer. Natečaj amaterskih filmov «Pinocchio 1964» Svetovni natečaj amaterskih filmov *Pinocchio 1964», ki ga je razpisala ustanova Carlo Collodi, bo doživel, kot kaže, velik uspeh. Ze doslej je svojo udeležbo zagotovilo 24 držav: Italija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Fin-• ska, Francija, Nemčija, Anglija, Irska, Malta, Španija, Poljska, Švica, Izrael, Tunizija, Mozam-bique, Indija, Japonska, Ccylon, Filipini, Kostarika, Brazilija, ZDA, Kanada. Prepričani smo, da bo do 10. avgusta med prijavljenimi tudi Jugoslavija. « • • Pokrajinska ustanova za turizem v Astiju želi, da bi postal Asti bolj znan po svojih tradicijah, zgodovini, umetnosti, po folklori, po svojih naravnih lepotah, gastronomiji, kakor tudi po načinu življenja in dela tamkajšnjih ljudi. V ta namen razpisuje IV. natečaj, namenjen časnikarjem in publicistom. Žirija, ki ji predseduje pisatelj Leonida Repaci, bo podelila več lepih nagrad. • • • DUNAJ, 15. — Lep uspeh je doživela italijanska gledališka skupina Albertazzi-Proclemer v dunajskem Burgtheatru s «Hamletom» v režiji Zeffircllija. Predstava je bila v okviru dunajskega festivala. JOŽA HORVAT: »d $ el* 91. Blagoje Kušlec je s pogledom zakrožil po razvrščenih par-;izanskih odredih, topničarjih in topovih in se potem ves za-iovoljen zadrži na Stevlci in Kapart, ki sta stala pred njim n napeto prežala na njegov pogled in na njegove besede. — Kje sta se našla vidva? — Na Kalniku, tovariš komandant, kje neki? 2e prej je poučil Stevico, da je on, Kapara. tu, da se pogovarja s komandantom in zato Stevica še poskušal ni odpreti ust. „ „ _ . „ — K je sl pa našel topove in domobrane? V Zagrebu i __ Nisem bil v Zagrebu, tovariš komandant, nisem mogel. V tej naši vojni človek nikoli ne ve, kje bo koga srečal. Na ta domobranski protizakroplovm sestav sem naletel v ne velikem gozdu blizu zagrebškega odreda in ker sem bil pooblaščen, da »e v unenu divizije pogajam z njimi, sem to tudi naredil To je osebna in žalostna zgodba, o kateri boš kmalu zvedel, a ta trenutek nima pomena. Glej jih, tu so! Na čelu je tisti satmk, ki se je izprsil pred lopovi. Le dobro ga poglej! To je Dionizije plemeniti Bužan, prav tisti satnik, ki me je pred dve-ma letoma premlatil na Kozjem Hrbtu, slekel in krvavega pustil v gatah. Zdaj je prešel na stran narodne vojske in tako izigral mene, tebe in vso našo osvobodilno borbo. Prišel je na Titov poziv — m kaj mu zdaj morem? — Se slabS'h domobranov je — ga potolaži komandant. __ Vem... še slabših je! Razen satnika sem pripeljal še štiri oficirje, osem vodnikov in dvainštirideset vojakov, tri tope in nekaj granat. To je vse, kar sem mogel rešiti od vse divizije. — To ni malo, Ilija... ni malo, — ga tolaži komandant. — Res, tovariš komandant, ni malo, tembolje ker bomo kot po navadi kmalu brez granat ali brez topov, ali brez granat in topov! Razen domobranov in topov sem pripeljal iz Zagorja tudi tvojega mačka. Nekaj se je užalil, namrdnil, mislil jo Je že pobrisati v Bosno m pobegniti k svojemu bratu na Kozaro, pa sem ga še ob pravem času zgrabil za tilnik, mu obrnil vrat in zagrozil: — Mrcina, nikamor ne pojdeš! Na Kalniku si odprl oči, tam boš tudi crknil... če treba. Zdaj je po poti prihajal drugi bataljon kalniške brigade, prav tisti bataljon, ki je v davišnji borbi z oklopnim vlakom imel največje izgube. Lažji ranjenci so šli v koloni in pri marsikaterem so rdeči madeži na obvezah pričali o ravnokar prestani bitki ln o svežih ranah. Komandant odzdravi borcem in se spet obrne h Kapari; — Kdaj si prišel? — Pred osmimi dnevi. — Dal si poročilo o Zagorju, zdaj pa naj slišim, kaj je novega na Kalniku. — Nič posebnega, tovariš komandant — naglo odgovori Kapara. — Ko ni bilo divizije, Je sovražnik na Kalniku požgal nekaj vasi, a dokler je blato, bodo tudi opeke, bodo tudi hiše, ne skrbi za vasi! S pomočjo policijskih psov je izvohal in oplenil naša skladišča ln magazine, a dokler v naši deželi lz enega kromirja zraste deset drugih, ne skrbi, ne ljudstvo ne vojska ne bosta umrla od lakote — Je to vse? nervozno vpraša komandant. — Ni, tovariš komandant. Sovražnik je razen tega odkril v gozdu našo bolnišnico, nekaj ranjencev se je rešilo, nekaj jih Je pobil, podzemske rove je uničil, pa ga tudi to ne bo rešilo, ker bodo kmetje spet skopali rove, komandant divizije bo spet poskrbel za ranjence in vse bo, kakor je bilo. Blagoje Kušlec je postai mrk, črn oblak mu je obkrožil obraz, z mračnim pogledom je ošinil svojega mačka, že je od pri usta, da bi ga ozmerjal, pa Je vendar pogoltnil besedo, ob vladal se je, da ne bi začel prepira s svojim ljubljencem že tu na prvem koraku. Spustil «e Je s sedla in medtem ko mu je Stevica držal konja, je komandant stopil proti topničarjem, se pozdravil s satnikom in topničarji, 'se objel s komandanti odredov, pregledal topove in se vrnil h Kapari, ki ga Je zdaj naskočil' s vprašanjem ; — Kaj pa je pri tebi novega, tovariš komandant? — Nič posebnega, moj Ilija... Davi, ko smo šli čez progo, smo imeli hudo bitko z oklopnim vlakom. Sam si videl, ko so malo prej šil mimo ranjenci... imamo pa tudi mrtvih. Komandant divizije mi Je po bitk: sporočil da bo zapustil divizijo, če se ne uniči oklopni vlak in se ne maščujejo padli tovariši. Mar bomo dovolili, Ilija, da komandant zapusti divizijo? — Ne bomo! — vzklikne odločno Kapara ln ta hip ga spreletijo mrazčalice. Blagoje Kušlec prime pod roko svojega ljubljenca, odvede ga malo stran in mu zaupno šepeta: — Izmislil sem si sijajen ne črt... za oklepnega... za «Grbo». PotreDuJem vabo... dobro vabo, da ga primarnim v past in uničim. Potrebujem spretnega, pretkanega, prisebnega, hrabrega m zaupnega vojaka, ki bi se preoblekel v postajena-čelnika... Ko je tako šepetal, je gledal Kaparo s tistim značilnim otožnim, očetovskim pogledom. Kapara je že davno poznal ta pogled, vedel je, kaj pomeni in ni brel* razloga pomislil; — Začenja se, no, se že začenja...! Poravnal sl je šlem in pritegnil pas. — Kaj misliš, Ilija, komu bi zaupali to častno nalogo? Na poti v Poganac sem sl ves čas belil glavo... Takoj ga Je prekinil s trpkim ln grenkim glasom; — Zakaj sl beliš glavo? Komandanti ne nosijo glave, da si Jo belijo sebi, pač pa drugim! Kaj se mučiš, kaj si pomišljaš? Določi mene, tu sem! Ce bi obesili fašisti tvojega mačka v legionarski obleki v Zagrebu, ali kot postajenačelnika, je isto. Zdaj je po poti prihajal Jovičin bataljon. Tretji. Tu pa tam Je kdo klical kakšno ime, kdo od vaščanov Je stekel med borce, objel tovariša in spraševal po svojih bližnjih in dragih. Blagoje Kušlec in Kapara sta še zunaj stala ob strani. Preiskovalno in ostro je komandant gledal svojega mačka, zapazil, da mu Je iz oči izginil sijaj in ga vprašal: — Se bojiš? — Tovariš komandant, kaj morem, vojna Je vojna! Nekdo mora! In česa naj bi se bal? Kdo gre skozi vsa sita, se ne boji rešeta! — Tako, tako... dobro praviš! — se strinja komandant. Predaj topove in topničarje načelniku štaba divizije, zavle se kam in se odpočij, ker boš morda še nocoj odrinil na pc Pustil je Kaparo, stopil k belku in se pripravljal, <}a vrže v sedlo, a je opazil, kako Kapara še zmeraj stoji zaskr ljeno in se ne gane. Blagoje Kušlec spozna, da z njegovi mačkom nekaj ni v redu. Ali Je zbolel, ali je klonil v duhu, k neki mu je? Vrne se k njemu, zagleda se mu v motne oči ga zaskrbljeno vpraša: — Kaj je s teboj, Ilija, se je kaj zgodilo? Odgovoril je z glasom, ki je izključeval vsak dvom: — Tovariš komandant... preden me bo konec, bi rad : enkrat z divizijo obšel Zagorje, obšel tiste grbaste steze poti, da bi še enkrat videl zidanice in gorice, da bi še enki videl neko vas... in neko žensko — Vem, vse vem ... — ga prekine komandant, — vem, c ji je ime Janja, vem, da sem te tiste noči ob nepravem čai vzdignil s položaja, vse vem. Velikokrat, zelo velikokrat si Kapara, napravil diviziji številne usluge, prav Je, da divlzi nekega dne naredi kaj za tebe. Brž ko uničiš oklopni vlak. o rinemo na pot, obrnili bomo brigade v Zagorje in pripeljali t Kalnik Janjo. — In ko vidi kako še zmeraj utripa nemir očesu tega okorelega bojevnika, ga prizadevno vpraša : — i liš še kaj? Povej! Kapara je povesil glavo, se zagledal v svoje prašne gc zarje, se nekaj časa boril v sebi, se prevegal v dvomu, a nai vzdignil oči in tiho zaprosil: — Ce padem na progi, če me ubije «pancer», sporoči ji. da bo vedela ... Ni ga več mogel poslušati, ni mogel prenesti tega trep tajočega glasu. Blagoje Kušlec objame Kaparo, pritegne s na tiste svoje široke prsi in mu šepne : — Ne nori, Ilija, ne b< padel... Ti si maček... moj maček... slaven in zancslj partizanski maček. Stegne roko Kapari, stisne mu desnico, potem se zavih v sedlo, spodbode konja in v diru ob koloni izgine v oblak prahu. Po poti so še zmeraj nepretrgoma prihajali ulrujei borci 32. divizije m počasi pa gotovo šli naproti svobodi KONEC Prevedel Ivan Savli ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE 31. Jd .JKtjIBi» £ ..SR ,@8L .JI"J. .JKp m Pravice slovenske manjšine v Italiji Mi in napori za njihovo uresničitev V nedeljo dopoldne je bilo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa 9; tretje zasedanje Glavnega sveta Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, katerega so se udeležili delegati organizacij in u-stanov članic ter številni povabljeni gostje, med katerimi ing. Vitja Kodè, sekretar SZDL Slovenije, Jože Gačnik, tajnik komisije za manjšinska vprašanja: ;pri SZDL Slovenije, dr. Franc Zvvit-ter, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Svetozar Polič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri odboru SZDL Koper, Lapajne Ivan predsednik okrajnega odbora SZDL Koper, dr. Jože Skerk, deželni svetovalec, dr. Karel Siškcvič, deželni svetovalec, Franc Gombač, pokr. svetovalec za tržaško pokrajino, Ivo Marinčič, pokr. svetovalec v gori-škem pokrajinskem svetu, Marij Grbec, občinski svetovalec, Milan Purič, župan občine Repen-tabor, Janko Cotič, podžupan občine Sovodnje, Karlo Bernetič in Vito Jercog za tržaško federaci- jo PSIUP ter Pietro Giordani in Arnaldo Piiassi za federaciji iste stranke v Gorici odnosno Vidmu. Nekari povabljeni gostje kot deželni svetovalec Jože Jarc ter občinski svetovalec cr. Teo-fil Simčič za SKS in dr. Matej Poštovan za SSL so se osebno opravičili, ker se zborovanja niso mogli udeležiti. Takoj v začetku zasedanja se je predsedujoči podpredsednik Boris Race spomnil obolelega predsednika SKGZ dr. Jožeta Dekleve in predlagal, naj bi ga izvolili za častnega predsednika SKGZ. kar so navzoči pozdravili z močnim apiavzom. Hkrati je bilo sklenjeno, da mu bo z zasedanja poslano ustrezno zahvalno in pozdravno pismo, ki ga objavljamo posebej. Predsedujoči se je tudi spomnil petih članov glavnega sveta, odnosno vidnih članov organizacij članic SKGZ, ki so od zadnjega zasedanja glavnega sveta umrli, in si-] cer Viljema Nanuta, Mirka Ko-J srnine, dr. Jožeta Kosovela, dr. I Mirka Obaaa in Karla Znidar- | šiča.. Po končanih formalnostih, pozdravih in po izvolitvi verifika- Pozdrav in zahvala dr. Jožetu Deklevi Tovariš dr. Jože Dekleva! Glavni svet Sloveske kultur-no-gospodarske zveze v Trstu Vam s svojega današnjega zasedanja sporoča, da ste bili za svoje dolgoletne zasluge na političnem, kulturnem in gospodarskem področju soglasno izvoljeni za častnega predsednika zveze. Izrekamo Vam globoko zahvalo za dolgo požrtvovalno delovanje in za vse, kar ste storili v korist in blaginjo slovenske manjšine v Italiji ter Vam izražamo svoja najboljša voščila. cijske in volilne komisije je Boris Race prebral predsedniško poročilo, iz katerega povzemamo: Poročilo o političnem položaju naše skupnosti Dve leti nas ločita od zadnjega zasedanja našega Glavnega sveta. Analiza položaja slovenske manjšine v Italiji, ki je bila takrat podana, se glede konkretnih dejanj ni bistveno izboljšala. Ce na kratko, in seveda hudo poenostavljeno, označimo, kakšen je bil v tej dobi odnos do slovenske manjšine s strani strank do nedavne vladne večine, predvsem pa Krščanske demokracije, torej stranke, ki je imela odločilno politično moč in je še danes najmočnejša politična sila v deželi, kar se je nujno odražalo v efektivnem uživanju manjšinskih pravic, potem lahko rečemo, da je za to dobo znaičlno utrjevanje načelnega javnega priznanja pravic slovenski narodni manjšini in določene politične akcije v tej smeri, toda preskop program za uresničenje teh pravic in ponekod celo nazadovanje v pogledu ukrepov. Sicer je res, se ugotavlja v poročilu, da je od načelnih sta- , lišč do praktičnega izvajanja dolg korak, vendar da je razlika med sprejetimi načeli in u-krepi prevelika, posebno ker je Krščanska demokracija preko svojih predstavnikov javno proglašala, da se bo ravnala po encikliki papeža Janeza XXIII. «Pa-cem in terris», ko je predsednik vlade Moro IS. decembra lani izjavil, da bo vlada preobrazila državno strukturo, da bodo vsi državljani jživali več svobode v razvoju demokratičnega življenja, s čimer bi morala priti v Poštev tudi člena 3 in 6 ustave, ki govorita o enakosti državljanov ne glede na jezik. Tržaški župan Franzil in predsednik tržaške pokrajinske uprave Delise sta letos januarja prav tako zagotovila, da bosta občina in pokrajina pospeševali razvoj manjšine; upoštevanja vredni so bili napori KD v zvezi s športnim klubom «Primorje», ki so prisilili šovinistična vodstva nekaterih tržaških nogometnih klubov, da so pristala na sodelovanje s slovenskim klubom; šovinistične demonstracije so zaradi tega, ker jih KD ne podpira več, izgubile, nekdanjo pomembnost, v zadnjem času pa so postale farsa; goriški tajnik KD Cocianni je prav tako izjavil, da mora ital. večina spoštovati manjšino, videmska KD pa je v Beneški Sloveniji pri zadnjih volitvah kandidirala domačina Cirila Jusso in ga med domačini — Slovenci prikazala kot Slovenca. Ob teh ugotovitvah se poročilo nadaljuje: Pripadniki slovenske manjšine v Italiji Izražamo nad temi pojavi in pozitivnim razvojem znotraj najmočnejše stranke svoje zadovoljstvo, ker vidimo v tem Prve sadove vztrajnih borb ljudskih mr.ožic za demokracijo, sadove mednarodnega pomirjenja, afirmacijo demokratičnejšega in naprednejšega dela v stranki sami in kot posledica vsega tega Perspektivo izboljšanja položaja slovenske manjšine. Podčrtati pa moramo zgodovinsko resnico, da jasnih političnih obveznosti glede integral-hega izvajanja ustave in glede odnosa do slovenske manjšine ne bi bilo brez sodelovanja Italijanske socialistične stranke v vladi, v občinski in pokrajinski Upravi v Trstu. V svojem poročilu je Boris Race nato poudaril, da obveza o integralnem izvajanju ustave terj« dolžnost, sprejeti ukrepe in zakone ali popravke zakonov, ki bodo odražali duha členov 3 in 6 ustave, da se omogoči šolanje vseh Slovencev, tudi onih v Beneški Sloveniji v materinem jeziku; da se razveljavijo še vedno veljavni fašistični členi štirih zakonov, ki prepovedujejo rabo slovenščine na sodišču; ki onemogočajo spreminjanje slovenskih priimkov in ne dopuščajo slovenskih krstnih imen . Govoril je nato o zagotovitvi slovenski manjšini v Italiji »b- rabo materinega jezika v ose nih in uradnih odnosih na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini in o nujni namestitvi ustreznega števila funk-cionarjev. ki bodo obvladali slovenski jezik PreAel je nato n« ugotovitev, da je ustanovitev dežele Fur-lamja-Julijska krajina, ki so jo Slovenci pozdravili, razočarala, ker bi njen posebni statut moral vsebovati večino jamstev za slovensko manjšino, vtem ko ie ob ustanavljanju dežele v večinski stranki prevladala miselnost in strah pred šovinistično desnico in zato v posebnem statutu niso naštete pravice slovenskega življa kot so v posebnih statutih za dežele Trident-Južna Tirolska in za Dolino Aosta. Ko je spregovoril o konkretnih obveznostih sredinsko-levega tržaškega občinskega odbora je nadaljeval : Ne da bi se spuščali v oceno «elegantnega» izrazoslovja, ki dosledno ne omenja slovenskega jezika, čeprav o njem govori, sodimo, da je program zelo pičel. Ce je obstajal strah pred očitki desnice, je bil neutemeljen, kar nad dve tretjini' žrtev slovenskega porekla; v Trstu je bilo ukinjeno mesto svetovalca za slov osnovne šole, v Gorici pa se je lani pričela likvidacija ene nižje srednje šole; v letu 1964 ni bil imenovan niti en Slovenec v razne komisije tržaškega sodišča; razlaščanja zemlje slovenskih kmetov se nadaljujejo, da bi na teh zemljiščih postavili kolonije beguncev, kar ima posebnp v nabrežinski občini namen, izločiti slovensko občinsko upravo; oblasti odklanjajo otvoritev slovenskega otroškega vrt- ca v Sesljanu, pa čeprav so za njegovo ustanovitev glasovali tudi občinski svetovalci italijanske narodnosti. Te ugotovitve — nadaljuje dobesedno Boris Race — so zaskrbljujoče in to tembolj, ker gre za stvari, ki se godijo v času novega, naprednejšega političnega vzdušja, v času konkretnih obljub političnih faktorjev. Za-lotrebna gelika budnost to ja potrebna gelika budnost vseh,teh faktorjev, posebno najbolj naprednih. Taki ukrepi ru- še neprimerno Tjeskih organov, je budnost dvakrat bolj Novi predsednik SKGZ Boris Race dokazuje reakcija njenih predstavnikov, ki so napadli v programu vse prej kot zgornje obljube. Nasprotno, predstavnik liberalne stranke, ki bi edini lahko predstavljal neposredno nevarnost za krščansko demokracijo, je pobijal očitke, da je njegova stranka proti Slovencem in trdil, da je za sožitje med Ita-lijan-, in Slovenci. Kljub vsemu temu smo ocenili zgornji program v bistvu za pozitivnega, ker pomeni, kljub skromnemu, obsegu, prebitje zidu odpora, torej nekaj popolnoma novega v primerjavi dosedanjimi programi obeh šijo zaupanje v najavljeno politično obnovo. Odvisni so od imenovanih funkcionarjev in u-radnikov, v katerih je mnogo okorele miselnosti in so nenaklonjeni demokratičnemu razvoju v današnjo smer. Ker je njihova moč,4 Ajr * -*-**■--*- večja od izvoiji politična potrebna. Nato se v poročilu ugotavlja, da letos, ko obhajamo 10-letnico Londonskega sporazuma že «stereotipno postaja naštevanje vsega tistega, kar navaja Posebni statut in ni bilo še izvršeno». To, kar je bilo pred 5 leti rečeno v spomenici, ki so jo pokrajinski in občinski svetovalci poslali sedanjemu predsedniku republike Segniju, bi mogli po^ noviti razen poglavja, ki govori o uzakonitvi šole na Tržaškem nji _ _ svetov. Tudi v uvodu prikazano stališče odpira možnosti za nadaljnje korake na poti reševanja še odprtih vprašanj. Goriškim Slovencem je obljubljena gradnja nove šole, dočim ni zagotovljenega beneškim Slovencem nič. Z duhom citiranih načelnih stališč in sprejetih, sicer omejenih, obveznosti bi morali biti prežeti odnosi do Slovencev na vseh področjih. Toda temu ni tako. O veliki razliki med načelnimi stališči in dejansko prakso je Boris Race v svojem poročilu navedel nekaj konkretnih primerov kot n.pr. postavitev spomenika žrtvam nacifašizma na glavnem pokopališču s' samo italijanskim napisom, čeprav sta in na Goriškem. Ta porazna bilanca zato meče slabo luč na tiste, ki so obveze sprejeli, niso jib pa spoštovali. Velika je škoda za tržaške Slovence in sploh za vse Slovence v Italiji, da se ni Posebni statut v tem dovolj dolgem obdobju desetih let dosledno uveljavil. Mi to obsojamo in vidimo v tem še razlog več o nujnosti politične obnove V deželi. Malo je bilo konkretnih sklepov zasedanj mešane italijansko-jugoslovanske komisije, zato moramo ob teh kritičnih mislih zabeležiti napredek, dosežen na zàdhjem zasedanju. Sklepi sicer ne zadevajo ozkega območja Posebnega statuta, temveč segajo na širše področje koristnega in tesnejšega sodelovanja obeh držav v težnji po izboljšanju manjšinskih šol. Nato je Boris Race prikazal položaj Slovencev v Beneški Sloveniji, o čemer bomo poročali drugič, nato pa je nadaljeval; Od dežele Furlanija - Julijska krajina pričakujemo Slovenci v prvi vrsti spoštovanje člena .3, ki zajema Izpolnitev vseh tistih zahtev, ki so bile naštete v zvezi z izvajanjem republiške usta-Posebej še bo moralo biti sedaj, ob snovanju deželnih uradov. nameščenih primerno število slovenskih uradnikov. Sklicujemo se na vse druge Novi izvršni odbor SKGZ Cluni izvršnega odbora, ki jiLi je izvolil glavni svet, so naslednji; Filibert Benedetič (Trst), Darij Cupin (Trst), dr. F.lio Fornazarič (Trst), dr. Igor Gruden (Trst), dr. Robert rilavai/ (Trst), dr arh. Darij Jagodic (Trst), Jarc Andrej (Gorica), dipl. ek. Odo Kalan (Trst), Csitar Kjuder (Trst) Mario Kont (Videni), Igor Kosmina (Trst), Dušan Košuta (Trst), dr. Angel Kiikunin (Trst), dr Tanja Mermolja (Gorica), Ka-rei Nanut (Gorica) dr. St rmsUv Oblak (Trst). Diago Pahor . .rst), Inž. Josip Pečenk) drst). Izidor Predan (Videm), 'Jr Karel Pri-možič (Gorica), Vid P možič (Gorica), Boris Rac-i Trst), pro. Rado Rauber (Trst), inž. Stanislav Renko (Trst), Eogo Samsa (Trst), dr. Peter S» Mn (Gorica), dr. Franc Skrij (Tr*t), T «Ivin Švab (Trst), prof. Mosip Tavčar (Trst), Vojmlr Tedo.di (Videm), Marko VVultritsch (Gorica), Gorazd Vesel (Go.ua), Lucijan Volk (Trst), Ubald Vrabec (Trst). V nadzorni cdboi so bili izvoljeni; prof. Andrej Bi.dnl (Trst), Janko Coslč (Gorica) ir. Dušan Hreščak (Trst). Takoj po zasedanju gluvnega sveta se je setta) ;zvršni odbor, ki j?nz svoje srede soglasno izvolil predsedstvo zveze, k) ga sestavljajo: predsednik Boris Race. podpredsedniki: dr. Peter Sancin, inž. Josip Pečenko .n Izidor Predan, tajnik Bogo Samsa, namestnik tajnika Gorazd Vesel, načelniki komisij; za šolstvo Drago Ph hor, za tisk inž. Stanislav Renko, za kulturna vprašanja Edvin Švab, za upravno-političn« vpra- up J, - . -šanja Igor Kosmina, za gospodar stvo dr. Angelo Kukanja n z» Beneško Slovenijo dr. Peter Sancin. zahteVe, ki jih je naša zveza 5. marca letos naslovila na vse stranke in ki obsegajo: zastopstvo Slovencev v upravnih organih in komisijah, podporo organizacijam. strokovno šolstvo, toponomastiko, spremembo etničnega značaja občin in tiskanje uradnega lista v slovenskem jeziku. Obžalujemo dejstvo, da na prvi svečani seji deželnega sveta nista niti začasni niti izvoljeni predsednik omenila Slovencev z njihovim imenom. Prav tako ni prav, da ni bil v komisijo za sestavo pravilnika imenovan noben svetovalec slovenske narodnosti. V svojem poročilu je Boris Race nato spregovoril o naporih samih Slovencev za uveljavitev pravic. Posebno je spregovoril o naporih SKGZ, da bi se ustanovil stalni skupni organ ali nekaj podobnega med vsemi slovenski-, mi organizacijami. Gleda tega je rekel; Na pr^liminarmn razgovorih, ki so jih vodili predstavniki SK GZ s predstavniki drugih organi.^ zacij, ni bilo načelnega naspro*® tovanja. Notranji razvoj v štirih slovenskih političnih skupinah, razpust Neodvisne socialistične zveze v poletju istega leta .in temu sledeče jesenske volitve v tržaški občinski svet, so dala pobudo tem skupinam, da so ustanovile Skupno slovensko listo z namenom, da pritegnejo glasove bivše NSZ in da tako začno z akcijo za združitev vseh Slovencev v eni volilni formaciji. V teh ambicioznih načrtih, v bistvu neuresničljivih, so seveda morali stopiti v odkrit boj z vsedržavnima strankama, v katere so vključeni Slovenci, s KPI in PSI, kar je pomenilo prvo oviro za uspeh naše pobude. Katoliška prosvetna organizacija je pozneje ožje sodelovanje odklonila in si je štela v dolžnost, da napore SKGZ izkrivi. Tudi glede skupnih nastopov se je s tem poslabšalo. Slovenska skupna lista je te nastope otežkočila z izjavo, da «načelno zavrača skupne nastope z italijanskimi strankami (tu misli KPI in PSI), razen v nujnih primerih, ko gre za dejansko obrambo demokratičnih vrednot». Gornje predloge smo na našem zadnjem zasedanju dali v taki obliki, ker smo izhajali iz realne ocene položaja, da je politično združevanje vseh Slovencev danes nemogoče in da je treba iskati drugih, manj občutljivih stičnih točk. Zal nam je, da to ni uspelo. Ce že ni zaradi političnih in ideoloških razlik mogoče doseči v bodočnosti trdnejšega sodelovanja na širši fronti, potem je nujno, da naše napore usmerimo vsaj v sledeče : 1. Stališča glede posameznih vprašanjs ki zadevajo interese slovenske skupnosti, naj se ne razlikujejo. 2. Okrepitev skupnih šolskih odborov v Trstu in Gorici. Koristno bo, da se vskladijo stališča in združijo napori za nadaljnje ukrepe v korist slovenske šole na osnovi šolskega zakona in sklepov mešane komisije ter v zvezi z nadaljnjimi zahtevami na področju šolstva. Tudi akcija, da vpišejo slovenski starši svoje otroke v slovensko šolo, mora biti vedno živa, za kar so prav gotovo skupni šolski odbori najprimernejše sredstvo. 3. Doseči bo treba sporazum o skupnem upravljanju domov, ki so bili dani slovenski skupnosti na Tržaškem na podlagi londonskega sporazuma. Gre za Kulturni dom v Trstu, ki bo predvidoma dokončan in odprt letos jeseni, Prosvetni dom na Opčinah, ki je slovenski skupnosti na voljo že nekaj let, in za biv- ši Narodni dom pri Sv. Ivanu, s katerim bi morali Svetoivančani v začetku prihod- razpolagati njega leta. Nekatere kulturne organizacije so na prvih razgovorih glede u-porabe in upravljanja vseh domov ter otvoritve Kulturnega doma zavzele nerazumljiva stališča, ki naj bi izhajala iz skrbi, ki so po našem mnenju neutemeljena. Organizacije, članice naše zveze, sama zveza in družba «Dom» so v vsem tem desetletnem obdobju vložile mnogo naporov, žrtev in sredstev za to, da bomo tržaški Slovenci te domove res imeli. Skrajno popustljivo in spravno zadržanje naših organizacij na teh pogajanjih je dokaz, da jim gre res za to, da bodo ti domoyi trajno služili vsem tržaškim Slovencem, zato upravičeno pričakujejo nadaljnjih dokazov dobre volje «, strani vseh ostalih organizacij. 4. Združiti in vskladiti bo treba napore, da dosežemo praktično izvajanje členov 3 in 6 u-stave ter člena 3 in 4 posebnega statuta dežele. Gre v tem primeru. da se tako izrazimo, «za o-brambo demokratičnih vrednot», ki terja sodelovanje vseh Slovencev v Italiji. Ločene akcije političnih strank, grupacij ali organizacij glede teh osnovnih in življenjsko važnih vprašanj za vse Slovence, ne bi mogle doseči zadovoljivih rezultatov. Ce ni bil uresničen omenjeni sklep našega zasedanja pred dvema letoma, ni za to SKGZ ostala niti prekrižanih rok niti v zadregi ali brez novih pobud, ki jih je položaj terjal. Prav politična situacija, ki je značilna za zadnji dve leti, je potrdila, morda v še večji me ri kot v vseh desetih letih ob stoja SKGZ, kako je taka organizacija slovenski manjšini potrebna in kako je lahko učinkovita. Njen svojstven značaj iz-fpl ven vplivov strank in njihovih trenutnih interei ob vsaki priliki, trenutnih interesov, jo postavlja tudi v času, ko se razplamteva volilna kampanja — in volitve si trdovratno sledijo vsako leto — da lahko nastopa :n posreduje na način, v obliki in pri naslovih, ki jih presoj« za najbolj primerne za dosego določenih dobrin ali raz-čiščenje določenih stališč v korist manjšine. S tem, seveda, ne gre razumeti, da zmanjšujemo vlogo izvoljenih predstavnikov v raznih organih. Mnenja pa smo, da ti predstavnik, v današnjem položaju, razdelitvi sil in mest v organih niso vse in da so vsi prevečkrat najprej predstavniki svojih strank. Odnosi SKGZ s strankami, ki imajo v svojih vrstah slovenske člane, so bili korektni. Sodelovanje s tržaškim delom PSI je po našem mnenju doseglo pravo obliko odnosov, kakršne si zamišljamo, naj bi bili med strankami in manjšinsko organizacijo. Tako sodelovanje, s. pogosto izmenjavo mnenj in obrazložitvijo stališč, bo lahko dalo otipljive rezultate za slovensko manjšino, posebno z izvajanjem širšega in ožjega programa sredinsko-ieve ■ - “l'HTW Ji.,------ koalicije. Podobnega sodelovanja bi si želeli z vodstvom PSI v Gorici. Z videmskim delom te stranke so bili stiki preredki, da. bi bili plodni do mere,, kakor si znmišljbmo v zvezi z razčifče-njem določenih vprašanj. Obžalujemo, da ni bil v deželni svet izvoljen noben Slove- nec na listi PSI. KPI potrjuje, tako na volitvah' glede programu in izvoljenih kandidatov — Slovencev, kakor tudi z nastopi svojih predstavnikov v izvoljenih organih, izvajanje načelnega stališča do slovenske manjšine. Ne poznamo trenutnega gledanja tržaške KPI na značaj nekaterih v SKGZ včlanjenih organizacij m zvezo samo, kar bo morda deloma posledica pomanjkanja tesnejših stikov in sodelovanja. Upamo pa, da so tržaški komunisti spoznali pravo vsebino naše zveze in potrebo, da obstaja takšna, kakršna je. Z goriškim in videmskim delom KPI so bili naši odnosi dobri, toda stiki preredki. Želimo tudi sodelovati z novoustanovljeno PSIUP. Za uspešnejši) dejavnost v prid slovenski skupnosti, sodimo, da bi bilo bližje sodelovanje med našo zvezo in SSL potrebno, pripomniti pa moramo, da je nesprejemljiva predvolilna trditev, da so edini predstavniki Slovencev svetovalci, izvoljeni na tej listi. Za druge izvoljene Slovence so dali prav tako in predvsem Slovenci svoje glasove. Ta lista dobiva le petino glasov na Z t__ I _ 'T' nlltn «-a-« .. L) ,, Goriškem in Tržaškem, v Be- W ....... nečijl pa niti ne nastopa. Tako prikazovanje nam Slovencem škoduje, ker potrjuje trditev Slovencem nenaklonjenih krogov, ki namenoma zmanjšujejo slovensko predstavništvo, zato pričakujemo opustitev takih agitacijskih gesel. V težnji, da bi razna vprašanja pojasnili, in tudi v zvezi z lažnimi konkretnimi zadevami smo imeli stike s predstavniki tržaške KD in PSDI. To ocenjujemo za pozitivno in koristno, zato bomo skušali te stike poglobiti. V uresničevanju važnega spoznanja, da mora narodna manjšina črpati moč in sokove pri svoji matici, zato da se obdrži in da sledi dogajanjem, razvoju in razmeram, v katerih živi matični narod, je naša zveza vzdrževala stike s SZDL Slovenije in posebej še z delom te zveze v koprskem okraju. Navezali smo tudi stike s SZDL okraj Reka in Unione degli Italiani deUTstria e Fiume, s katero nas veže mnogo skupnih problemov. Gregorčičeva dvorana je bila polna delegatov In povabljenih gostov. V prvi vrsti vidimo povabljene predstavnike Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Kopra in Ljubljane in sicer Ivana Lapajno, ing. Vit jo Rodeta, dr. Svetozarja Poliča in Jožeta Gačnika Svoje poročilo je Boris Race zaključil, da od strank, ki soodločajo v vodstvu države, pričakujemo še naprednejših političnih stališč in njihovo uresničevanje, s strani strank in .vodilnih formacij, katerih programi vsebujejo obrambo interesov manjšine, pa pričakujemo nadaljnje vztrajanje na teh pozicijah s pozivom, naj se odpovedujejo zapeljivim izkušnjam izrabljanj^ borbe za pravice manjšine v strankarske in volilne interese in naj svoje obveznosti do manjšine do kraja in čimprej izpolnijo. Kar se pa tiče borbe samih Slovencev, je rekel, da smo gle- de budnosti opravili svojo dolžnost, da pa- nismo vedno našli pravo pot za reševanje posameznih vprašanj Nato je dobesedno nadaljeval: Ne sprejemamo sicer očitkov, da se radi kažemo kot žrtve, češ da postavimo zahtevo, potem pa čakamo, da bo sprejeta, in če m — kar se žal, preveč redno dogaja — vpijemo o krivicah, namesto da bi stalno in na vseh stopnjah drezali in tako izsilili ugodno rešitev. Ne, tega ne sprejmemo, prvič zaradi tega, ker smo za mnogo vprašanj ne-ifi, - štetokrat nastopili, toda brez u-speha, drugič ker ni obstajala politična volja, kot temu pravi- jo, da se nekaj napravi, in tretjič, ker Slovenci ne moremo imeti obsežnega aparata vseh strok, ki bi do potankosti ob; delal vprašanja z vseh področij in nimamo toliko razpoložljivih primernih ljudi niti sredstev, da bi vsak trenutek mogli biti prisotni na vseh pristojnih mestih. Res pa je, da ne moremo prepustiti vsega toku in zaupati, da se bo vse samo reševalo, ker se dejansko ne bo. Iz izkušenj v zadnjem času smo ugotovili, da obsta politična volja, da se nekatera pereča vprašanja le uredijo. Zato moramo ukrepati in hitro ukrepati, da se jutri ne bi kesali. Poročilo o uspešnem delu SKGZ in njenih članic Tajniško poročilo «Dve leti dela SKGZ in njenih članic» je podal Bogo Samsa, ki je na o-snovi raznih statističnih podatkov skusai orisati splošni položaj slovenske skupnosti v Itali- Tajnik SKGZ Bogo Samsa ji. Tako je navedel indeks prodaje Primorskega dnevnika, ki se je v celoti dvignila v zadnjih petih letih za 44%. Statistika o prodaji Primorskega dnevnika na najbolj preprost in , nazoren način dokazuje napredek, dosežen v zadnjih letih. Podobne ugotovitve pa veljajo. tpdi- za ostale dejavnosti zve«e in njenih 'članic, čeprav jih je statistično težje prikazati. V poročilu je tajnik nato omenil še ostalo založniško dejavnost: «Galeb», «Jadranski koledar», «Bilten Slovencev v Italiji», priprave za izid zbornika del Ivaaa- Trinità in dirigo. 1)1 Osrednji del poročila je bil posvečen najvažnejšim organiza- cijam, ki su vključen* v Zveeo. Tako je poročilo, orisalo sade- nje stanje Slovenske prosvetne ari j* prišlo dp^bist JXASit’Sìa©),. sta se združili goriška in tržaška prosvetna zveza. Opaziti pa so še vedno pomanjkljivosti in predvsem premajhen stik mod prosvetno zvezo in društvi. Treba bo napraviti še mnogo naporov, da se privlačno uredijo sedeži prosvetnih društev in zlasti, da se reši vprašanje osrednjega sedeža in dvorane v Gorici. V Benečiji je prosvetno društvo «Ivan Trinko» letos odprlo nove prostore in pokrenilo več u-spešnih pobud. V tem delu poročilo navaja tudi dejavnost slovenskega pia- TOREK, 16. JUNIJA 1964 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motiti; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Tz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel C. Pacchiori; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobna ital. glasba; 18.45 Harmonija zvokov; 19.15 pisani balončki; nato Tamburaški ansambli; 20.00 Sport; 20.30 Včeraj in danes; 21.00 Pregled ital. dramatike; 22.00 Slovenski solisti; 22.20 Ples. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.C0 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi in plesi; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najiniajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Termalno zdravljenje; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 M. Miserocchi «Ksantipa»; 22.00 Floreptinska glasbena šola; 22.20 Piesna glasba. Slovenije 8.05 Solistični instrumenti; 8.35 Narodne in domače melodije; 8.55 Za šolarje; 9.25 Ciganski napevi; 9.46 Pesmi V, Mirka lin Ravnika; 10.18 Godala: 10.40 D Svara; iz opere «Veronika dese- nilka»; 11.Oo Ponor, nimaš »rednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači vižarji; 13.30 Iz baletov «Ohridska legenda» m II. program 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Kot juke box; 14.40 Sa-fred ob marimbi; 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Ital. Ritmi; Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški koti- ček; 11,30 Glasbeni mozaik; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Koroške; 14.00 Melodije; 14.30 Zabavntf popevke;? 15.30 Orke» 14.30 «uuavue (JUj)c»iic, vitic* ster tržaške GM; 16.15 Glasbeni paberki; lg.45 Popoldanski zmenek; 17.00 Iz Puccinijevih oper; 17.40 Glaabene sanje in želje; 18.00 Prenos KL; 19.00 Poje Mimi Berte; 18.30 Prenos RL; 22.15 Saksofonist F. Motta; 22.40 Komorna glasba. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert; 18.00 Rapsodija; 16.50 Ital. pesmi; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Juke box; 18.30 Enotni razred; 18.50 Kol. dirke po Svici; 19.05 Vaši izbranci: 20.00 Dribling; 21.30 Gin ba v večeru. «Lectovo srce» 14.05 Mozart; 14.35 Harmonikarji; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Sovjetske popevke; 18.25 Plesni orkester- 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.00 Komorni zbor RTV, 20.20 Radijska igra; 21.20 Večerna glasba; 22.19 Plesni zvoki; 23.05 Popevke. Itak televizijo 18.00_ Pn.gčam ža naimlajli; ikarstvo, lil. program 18.30 Arabska kultura; 18.45 Bachova sonata. op. 17; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20 30 Revija revij; 20.40 Mozar-tove skladbe; 22.15 Radijska četica; 22.45 Glasba dane«. 19.00 Dnevnik; 19.15 SliU,„v.„, kiparstvo in arhitektura; 20.15 Sportf' 20.30 Djieimik; 21.00 Film «Cvetje v prahu»; 22.35 Kako, kdaj, zalajf 23.00 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Kje je tre- Sit:'SVS‘ rSSSPš:!ttl' dčirimharaz*»»-. 23.t5~8pott Jug. televizija NI SPOREDA!. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čeprav ne bo šlo vse gladko, ne smete izgubiti volje do dela. S svojo navzočnostjo coste dvignili moralo v družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Finančna kriza, kj pa ne bo hujšega obsega. Delali boste načrte za bližnjo prihodnost. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6 ) Le s potrpežljivostjo boste dosegli zaželeni cilj. Srečanje $ prijatelji in vese. večer. RAK (od 23.6. do 22.7.) Začeli boste z delom, ki ste ga nekoč že opustili Novo prijateljstvo, ki se bo izkazalo kot simpatično LEV (od 23.7. do 22 8.) S svojim značilnim postopkom boste spra- vili v zagato svoje tekmece. Braniti boste morali družinsko razpoloženje. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Zanimiv predlog, ki bo prinesel veliko sprememb. Ne odločajte prenaglo, ko gre za čustvene zadeve. TEHTNIC/, (od 23.9. do 23 10 ) Zelo pomembni sklepi, ki jih ne bo lahko izpeljati. Naj odloča raje razum kot izključno srce. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Odlične perspektive kljub o-stri konkurenci. Ne začenjajte nepotrebnih prepirov. STRELEC (od 23.11.) do 20.12) Razčistite neko poslovno zadevo, da lahko gradite na trdnih osnovah. V družini bo vladal mir. KOZOROG (od 21.11. do 20.1.) Uprite se vsaki navotariji, če niste prepričani v njen uspeh. V ljubezni boste razočarani. VODNAR (od 211. do 19.2 ) Bra niti boste morali trdnost svoj h poslov. Spoznali boste prijetno n. sebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ce se ukvarjate z umetnostjo, bo danes dan navdihov. Preizkusili boste neko prijateljstvo ali ljubezen. ninskega društva v Gorici in v Trstu, filatelističnega društva «Lovro Košir» in podpornega društva za Goriško. Poročilo nato govori o uspešnem delovanju Kmečke zveze in Slovenskega gospodarskega združenja, ki nudita svojim članom strokovno pomoč in ki istočasno učinkovito ščitita interese svojih članov in prispevata k utrditvi gospodarske moči in neodvisnosti slovenskega človeka. V nadaljevanj,u govori poročilo o Slovenskem gledališču, ki je v letošnji sezoni deloma že prebolelo krizo in ki -ima pred seboj pomembno nalogo, saj bo v novi sezoni nastopalo že v novem ‘ Kulturnem domu. Resne U£av« pa obstajajo za nastopanje na Goriškem, kjer ni ustrez-oe dvorane. Števil* gojencev Glasbene Matice je letos občutno naraslo in j« zglo dobre uspehe pokazala novo odprta podružnica v Godei, e čimer so ustvarieni pogoji za kvalitetnejše in bolj živo kulturno izživlianje na Gorškem. Glasbena Matica je priredila vrsto pomembnih nastopov m gostovanj in bo to delo treba v novih pogojih Kulturnega doma še obogatiti. Vztrajno narašča tako število vpisanih zvezkov, kot število či-tateljev Narodne študijske knjižni ce.. Zveza se je mnogo ukvariala s šolstvom in poročilo nava a podatke o vpisu v prve razrede osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem, iz katerih izhaja, da se je vpis ustalil in da je torej krivulja stalnega upadanja ustavljena. Se vedno pa ne moremo biti zadovoljni z ravnlo vpisa in i* naloga SKGZ, vseh njenih članov in vseh slovenskih organizacij na splošno, da narede vse napore, da starše prepričam m da se bore za načelo, da mora vsak slovenski otrok v slovensko šolo. V okviru te naloge pa mora igrati pomembno vlogo šolski odbor, ki združuie vse Slovence in ki se mora tudi truditi, da se rešijo najbolj pereča vprašanja slovenskega šolstva; uzakonitev posameznih šol, izpopolnitev strokovnega šolstva na Tržaškem In Goriškem, reševanje vprašanja šolskih učnih kn'ig itd- V korist slovenskega di laka je opravila obsežno delo Dijaška Matica in oba dijaška domova, v katerih pa število gojencev pada. V zadnjih petih letih je prišlo do obnovitve športnega delovanja med slovensko mladino na Tržaškem in Goriškem ln do vrste samostojnih pobud. Poročilo se podrobneje ukvarja z najboljj zanimivima m uspešnima pobudama in to društvom «Dom» v Gorici tar še posebej združenjem «Bor» v Trstu. Športno udejstvovanje je prav z delom «Bor#» namreč postavljeno na trdne organizacijske osnove in ima zdravo perspektivo. Napredek v športnem delovanju Je občuten, vendar pa še velika večina slovenske mladine ne more gojiti športa in je naloga vse slovenske skupnosti, da razvijemo športno udejstvovanje na vseh področjih, kjer prebivaje Slovenci. Pomembna mladinska organizacija so tudi taborniki, ki so letos slavili deseto obletnico u-dejstvovanja. Zadnji del poročila se nanaša (Nadaljevanje na 6. strani) C 16. junija 1964 Danes, TOREK, 16. junija JOŠL Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 0.19. Jutri, SREDA, 17. Junija Gorazd Vreme včeraj: najviSja temperatura 28,1, najnižja 21,4, ob 19. url 26,6, vlaga 49 odst., zračn i tlak 1006,6 stalen, veter 16 km vzhodni-severovzhodni, nebo 9/10 pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,8 stopinje. Tržaški dnevnik S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Odložena razprava o resolucijah o zemljiščih pri Sv. Ani pod Rovtami Vprašanje nedeljskega počitka pekov rešeno v kratkem? ■ Kinematografi na prostem motijo nočni mir ■ Zahvala župana svetovalcema Vidaliju in Bernetičevi Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so soglasno sklenili, da bodo na prihodnji seji razpravljali in glasovali o resolucijah, ki so jih predložili svetovalci dr. Pincherle (PSIUP) in Grbec, Muslin ter Gombač (KPI) v zvezi z dekretom ministra za javna dela, ki je vključil zemljišča pri Sv. Ani pod Rovtami v občinski načrt za zidanje ljudskih in ekonomičnih stanovanj. Zupan je bil pripravljen na razpravo že sinoči. Zaradi odsotnosti odbornika za urbanistiko prof. Cumbata, ki bi moral o tem vprašanju poročati, ter na osnovi ugotovitve, da ima občinska uprava čas za pritožbo proti ukrepu ministra za javna dela do 2. julija, pa so sklenili, da bodo o tem važnem vprašanju razpravljali prihodnji ponedeljek. V začetku seje je župan dr. Fran-zil pripomnil, da je to prva seja občinskega sveta po deželnih volitvah in da je bila prva seja deželnega sveta prav v dvorani občinskega sveta. Dr. Franzil je dejal, da je tržaška občinska uprava zadovoljna, da je nudila novi deželni upravi vso svojo pomoč, za kar se je predsednik deželne skupščine dr. de Rinaldini pismeno zahvalil županu. Nato je župan povabil vse občinske svetovalce na slovesnost ob uradni otvoritvi mednarodnega centra za teoretsko fiziko, ki bo v četrtek ob 10. uri na tržaški univerzi ter na položitev prvega temeljnega kamna novega sedeža « entra, ki bo isti dan ob 11.30 v Miramaru. Poleg tega je župan tudi sporočil, da bo v soboto ob 18. uri na Trgu San Sovino slovesnost ob odkritju poprsja istrskemu glasbeniku Antoniu Smaregli; isti večer ob 19. uri pa bo na sedežu Kulturno-umetniškega krožka uradna počastitev njegovega spomina. Nato so svetovalci postavili vrsto vprašanj. Demokristjanka Bortuzzo je vprašala pristojnega odbornika, ali je občinska uprava kaj ukrenila, da bo prefektura sprejela zahtevo pekov po nedeljskem odmoru. Odbornik Venier ji je zagotovil, da je občinski odbor soglasno sprejel priporočilo, ki ga je poslal prefekturi, v katerem je bilo rečeno, naj upoštevajo zahteve pekov in naj jim omogočijo nedeljski počitek. Po nekaterih vesteh se zdi, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. Danes ob 18,30 se bo ponovno Dr. Pincherle je opozoril župana sestal tržaški pokrajinski svet na in odbornika za mestno policijo na j redni seji. Na dnevnem redu sta vprašanje kinematografov na prò- bili dodani še dve točki: popravi-stem, ki motijo mir meščanov v • lo pokrajinskih cest v Miljah in 22. IZREDNI KONGRES TRŽAŠKE KD Nacionalni svetnik izvoljen s sporazumom treh skupin Nacionalni svetnik Rinaldi, delegati Belci, Vi-gini in Romano . Ostra desničarska kritika poznih nočnih urah, kar je po zakonu strogo prepovedano. Zato je predlagal naj župan na osnovi obstoječih zakonov izda posebno odredbo, s katero naj se to vprašanje reši tako, da bodo ljudje, ki stanujejo v bližini teh kinematografov, ponoči lahko mimo počivali. Zagotovili so mu, da se bodo za stvar zanimali. Demokristjanski svetovalec Puppi pa je ponovno načel vprašanje premajhnega števila pometačev, kar se je se bolj izkazalo ob nedavni stavki občinskih uslužbencev Odbornik za osebje dr. Babil-le je dejal, da je prav včeraj prefektura vrnila odboru zadevni sklep občinskega sveta za namestitev o-krog 100 novih pometačev. Zato bo občinska uprava sedaj v najkrajšem času sprejela vse ukrepe za sprejem v službo novega osebja podjetja mestne čistoče. Po končanih vprašanjih je občinski svet soglasno sprejel ostavko komunističnega svetovalca Vidalija in komunistične svetovalke Bemeti-čeve ter potrdil izvolitev na njuno mesto svetovalca Luciana Pahorja in svetovalke Jole Russo-Burlo. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil Vidaliju in Bernetičevi za njuno dosedanje delo v občinskem svetu ter pozdravil oba nova svetovalca, ki sta takoj po izvolitvi zasedla svoja mesta. Nato je občinski svet potrdil vrsto sklepov navadnega upravnega značaja, med katerimi tudi sklep o prodaji gorilnega plina po znižani ceni za industrijske potrebe. * , pri Orehu in načrt za obnovo podpornih zidov in cestišča na področju Doline. Sestanek aktiva gradbenih delavcev CGIl V četrtek ob 18,30 bo v Ul. Pon-dares sestanek aktiva gradbenih delavcev CGIL, na katerem bodo razpravljali o zakonu št. 167 za ljudske hiše, o zakonu za urbanistiko, o kreditih za gradbeno industrijo in o polni zaposlitvi. POGAJANJA ŠTIRIH Podroben sporazum o deželnem kmetijstvu Včeraj so se zopet sestali člani deželnih odborov KD, PSI, PSDI in PRI, ki se pogajajo o deželnem programu in deželnem odboru levega centra. Kot smo že pisali, so preteklq soboto dosegli splošen o-kviren sporazum o kmetijstvu, včeraj pa so dosegli tudi podroben sporazum o tem vprašanju. Sklenili so, da bodo ustanovili u-stanovo za razvoj s pristojnostmi, ki jih določa sedanja državna zakonodaja. Ustanova bo delovala po smernicah deželnega razvojnega načrta. Imela bo upravni svet, ki ga bo imenoval deželni odbor. Zatem so se nadaljevala pogajanja o drugih programskih točkah za sestavo odbora levega centra. Dotaknili so se tudi vprašanja o-mejitve večine na desno in levo ter sestave deželnega odbora. Danes se bodo zopet sestali in nadaljevali pogajanja. ŠOLSKO SKRBNIŠTVO JE OBJAVILO KOMISIJE ZA ZRELOSTNE IZPITE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Izpiti se bodo začeli 30. junija, polagalo pa jih bo skupno 78 kandidatov šolsko skrbništvo je objavilo se-. (znanstveni hcej v Trstu) za zga stavo komisij za zrelostne izpite na dovino m filozofijo, prof Bogomil slovenskih srednjih šolah v Trstu, ki se bodo začeli 30. junija. Kakor je znano polagajo zrelotne izpite Tridnevna stavka v kamnolomih Jutri se prične tridenvna stavka delavcev, zaposlenih v kamnolomih. Jutri ob 8,30 se bodo stavkajoči delavci sestali na skupščini v prostorih prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini, kjer jim bodo sindikalni voditelji poročali o položaju. Drevi pokrajinska seja 22. izredni kongres tržaške Krščanske demokracije se je zaključil v nedeljo okrog 21.30 ure z izvolitvijo nacionalnega svetnika in treh delegatov za osrednji kongres stranke. Za nacionalnega svetnika so izvolili Daria Rinaldi-ja z glasovi 3 skupin, ki podpirajo ievi center («impegno democratico», «Nuove cronache» in Forze nuove»), za delegate pa Belcija, Vigmija in Romana. Prva dva pripadata omenjenima prvima skupinama, tretji pa desničarski skupini «centrismo popolare» (Scel-bovi pristaši). Tokrat so namreč volili delegate s proporcionalnim načinom in od štirih skupin je bila najmočnejša desničarska, ki je dobila 34 odstotkov vseh glasov, medtem ko so jih prejele vse tri skupine, ki zagovarjajo levi center, skupno nekaj nad 65 odstotkov. Diskusija na kongresu je bila precej živahna in desničarji »o močno kritizirali politiko levega centra, zlasti pa Romano in Bartoli. V diskusijo je poseglo 24 delegatov vseh štirih skupin. V nedeljo se je kongres od 9,30 ure dalje nadaljeval s poročili o preostalih dveh resolucijah. Resolucijo «Nuove cronache» (fanfani-ievci) je orisal Nicolò Ramani, ki je večkrat poudaril, da je dala njegova skupina pobudo za «levičarsko» politiko v Krščanski demokraciji. Zatem je zagovarjal delo vlade «levega centra», kateri je predsedoval Fanfani, pred številnimi kritikami, ki so bile izrečene proti njej z raznih strani. Se posebno je poudaril nujnost široke reformistične politike v državi tudi zato, da se spremenijo gospodarske in socialne strukture, ki so dovedle do sedanjih neravnovesij. Za takšno politiko pa ie potrebna strokovna sposobnost in odločna volja po obnovi. Resolucija «Nuove Cronache», je zaključil Ramani, nakazuje, kako delovati v italijanski družbi, ki se naglo razvija. Za njim je prof. Romano orisal resolucijo desničarske skupine «Centrismo popolare» ter se je pri tem skliceval na številne teze, ki jih v vsedržavnem obsegu zagovarja Scelba v odnosu do levega centra. Romano je analiziral de-mokristjanske kongrese med leti 1954 in 1962 ter negativno ocenil rezultate, ki so jih dosegle skupi ne, ki so bile v stranki v večini Dejal je nato, da demokristjani ni so s politiko levega centra dosegli smotrov, ki so si jih naložili, predvsem pa niso izolirali komunistov, katerih moč stalno narašča. Zato bi se morala po njegovem KD vrniti k centristični politiki. Prof. Romano se je dotaknil vseh perečih političnih vprašanj, ki razvnemajo sedaj javno mnenje s posebnim poudarkom na gospodarski položaj. Med drugim je očital vod stvu KD podržavljenje električnih podjetij in rekel, da je bilo eden izmed glavnih vzrokov gospodarske krize. Romano je pri tem navajal celo Rener (klasični licej v Gorici) za latinščino in grščino. Učiteljišče Predsednik komisije: prof. Attilio Budrovich (ravnatelj srednje šole Montemario v Rimu). Člani komisije: prof. Casimiro Faganelli (profesor na srednji šoli v Spole-tu) za italijanščino, prof. Rafko Premrl (klasični licej v Gorici) za filozofijo in pedagogiko, prof. Zdenka Tommasi . Vodopivec (znanstve. ni licej v Trstu) za matematiko in fiziko, prof. Branko Pegan (trgovska akademija v Trstu) za pro-rodoslovne vede, prof. Anton Kacin (ravnatelj učiteljišča v Trstu) za slovenščino in zgodovino, prof. Mihael Rosi (ravnatelj učiteljišča v Gorici) za latinščino in zemljepis. Trgovska akademija Predsednik komisije: prof. Laura Abrami (ravnateljica znanstvenega liceja v Trstu). Člani komisije: prof. Rozalija Lojk - Simčič za italijanščino, prof. Janko Jež za slo. venščino in zgodovino, prof. Boris Massera za juridične in ekonomske vede, prof. Nives Tenze za angleščino, prof. Vladimir Turina za knjigovodstvo in računovodstvo ter ! Benjamin Cunja kot zastopnik po-| klicne stroke. i Na klasičnem liceju bo polagalo Govor senatorja Vidalija o borbi delavcev in o funkcionalnih avtonomijah j" v Trstu tudi dijaki slovenskega učiteljišča in klasične gimnazije v Gorici. . . Klasični in znanstveni licej Za predsednika izpitne komisije je bil imenovan prof. Arturo Croma, profesor na univerzi v Padovi. Člani komisije so prof. Vladimir Desco, (trgovska akademija v Trstu) za italijanščino, prof. Valerija Venuti - Glavič (trgovska akademija v Trstu) za slovenščino, prof. Branko Ferlat (sovensko učiteljišče v Gorici) za matematiko in fiziko, prof. Ivanka Antonini - Milič (pov. ravnateljica slovenske srednje šole v Nabrežini) za naravoslovje, prof. Egidij Košuta • Od 16. junija do 15. septembra bo vstopnica v občinski pokriti bazen s pravico do kopanja znižana na 100 lir tako ob delavnikih kot ob nedeljah in praznikih. ................................................ ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI VODSTVA Uslužbenci Javnih skladišč od 13. ure včeraf zopet v stavki Danes 16. junija zaključuje SLOVENSKI KLUB letošnjo sezono 1963-64 SLOVENSKI KLUB vljudno vabi svoje številne prijatelje ZAKLJUČNI VEČER SEZONE na katerem bo podal predsednik kluba pregled čez delo v tem letu. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo, 21. junija ob 18. uri v Avditoriju ZAKLJUČNO PRIREDITEV GLASBENE ŠOLE Sodelujejo orkester Glasbene Matice, zbor harmonik ter mladinska pevska zbora iz Trsta in Nabrežine. Vljudno vabljeni! V pristanišču se je položaj zo- 7.253.000; gradbenika Mario Cividin , . . . j _11 TT.1..21_1 T-----! V, m D/M^/slrvma/s Dicnnumccor tFCpV Lenina, češ da je rekel, da se kapitalistične države osvajajo z inflacijo. Italijansko gospodarstvo je v krizi in sedanji ukrepi so nezadostni, da bi jo rešili. Zato je skrajno nevarno, da se uresničijo Leninove teze. Sledila Je razprava, v katero je posegel med drugimi tudi bivši župan Bartoli (sedaj Scelbov pristaš), ki se je skliceval na nujnost obrambe duhovnih vrednot in gojitve nacionalnih čustev. V zvezi z izvolitvijo Rinaldija za nacionalnega svetnika KD so skupine, ki so to izvolitev podprle, predložile tudi enotno resolucijo, v kateri izražajo upanje, da se na 9. osrednjem kongresu KD ustvari večina, ki bo iskreno izvajala politiko levega centra za obnovo države. Prav tako se resolucija zavzema tudi za ustvaritev široke osnove levega centra v tržaški KD, da se okrepi takšna politika tudi v Trstu. pet zaostril. Uslužbenci Javnih skladišč so se včeraj zjutraj ob 8. uri zopet vrnili na delo in z njimi tudi pristaniški delavci. Toda ob 13. uri so uslužbenci Javnih skladišč zopet začeli stavkati, kar je oviralo delo v pristanišču, čeprav so pristaniški delavci delali, in sicer na štirih ladjah s pomočjo ladijskih žerjavov. Stavko so uslužbenci napovedali do danes zjutraj ob 8. uri, toda skoraj gotovo je, da jo bodo podaljšali za nadaljnjih 24 ur do jutri zjutraj. Uslužbenci stavkajo iz mezdnih in normativnih razlogov. Včeraj je tržaška federacija KPI sklicala zborovanje, na katerem je senator Vidali govoril o borbi pristaniških delavcev in uslužbencev Javnih skladišč ter o funkcionalnih avtonomijah. Zborovanju je predsedoval tajnik pristaniščnikov Muslin, ki je po kratkem uvodu dal besedo Vidaliju. Senator Vidali je takoj v začetku poudaril, da skrbita Tržačane dve vprašanji: zamuda pri ustanovitvi avtonomne pristaniške ustanove, ki jo določa deželni statut, ter stavke v pristanišču, ki po-vzročajo škodo tržaškemu gospodarstvu. Glede pristaniške ustanove je Vidali omenil razne zakonske predloge, od katerih je ostal sedaj samo komunistični, ter nazadnjaške težnje trgovinske zbornice, ki bi hotela^ nedemokratično ustanovo, v kateri ne bi imeli delavci sploh nobene besede. Kar se tiče stavk, je pripisal vso odgovornost ministrstvu in monopolom v zvezi s stavko pristaniških delavcev ,ter vodstvu Javnih skladišč v zvezi s stavko njihovih u-službencev. Pristaniški delavci stavkajo proti funkctonalnim avtonomijam, s katerimi bi hoteli oblastniki spraviti pristanišča v roke zasebnih monopolov. S tem branijo delavci interese skupnosti. Uslužbenci Javnih skladišč pa stavkajo, ker jim vodstvo noče priznati nobenega izboljšanja, češ da ne zmore novih bremen. Pri tem pa pozablja, da gre na stotine milijonov za izdatke v zvezi z železniškim prometom v pristanišču, za kar skrbi v drugih pristaniščih sama uprava državnih železnic. V Trstu pa se dogaja drugače ,ker tržaško pristanišče še vedno ni kvalificirano. Vidali je zagotovil delavcem popolno podporo Komunistične partije. in Bortolomeo Risenwasser vsak po 7.000.000; dr. Vittorio Longo 5.700.000; arh. Benno Drioli 5.500.000; gradbenika Antonio Canal in Alcide Zucchi vsak po 5.100.000; notar Ezio Galante 4.137.000; zdravnik Luciano Serini 4.000.000; ravnatelj zavarovalne družbe RAS Ladoslavo Szalai 4.000.000; predstavnik Antonio Uršo 4.000.000; baron Giovanni Economo 3.600.000; notar Giovanni Dandri 3.600.000; Plinio Eccardi 3.600.000; predstavnik Aldo Magri 3.450.000; bivši šolski skrbnik v Trstu prof. Emanuele Pugliarello 3.421.000; Aldo de Albori 3.300.000; Albano Fabiani 3,200.000 ; Aldo Bran. dolin, Nello Baccheschi, Enzo Ca-narutto, Giuseppe Cozzolino in Antonio Strukely vsak po 3.000.000 lir. Zraven seznama, na katerem so tudi omenjeni davkoplačevalci, je tudi seznam davkoplačevalcev, za katere je občinska uprava uradno ugotovila njihove dohodke, ki pa bodo postali dokončani šele po dogovoru s prizadetimi. Seznami bodo na vpogled 20 dni. Reševalci so Liposovi takoj prihiteli na pomoč in gasilci so se z lestvami povzpeli v stanovanje, potegnili Liposovo iz kadi in jo izročili bolničarjem RK, ki so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenko so s pridržano prognozo sprejeli na dermatološki oddelek. Dodatni seznami občinskih davkov Funkcionarji komisariata na sprejemu pri papežu Papež Pavel VI. ie včeraj spre jel v konzistorialni dvorani okrog 160 funkcionarjev in uslužbencev vladnega generalnega komisariata iz Trsta. Navzoči so bili tudi vladni komisar dr. Mazza, podprefek-ti dr. Pasino, dr. Molinari in dr. Crisopulli ter nadškof Santin. Papež je imel kratek nagovor, kasneje pa se je še razgovarjal z oblastmi. Na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton štev. 3, pritličje, so od sobote na vpogled dodatni davčni seznami davkoplačevalcev občinskih davkov, na osnovi prijav do 20. septembra lanskega leta. Na seznamu je 1703 davkoplačevalcev, ki Jim je občinska uprava po prijavi ponovno uradno ugotovila njihove dohodke. Od vseh imen na sedanjem dodatnem seznamu so za sledeče davkoplačevalce ugotovili nad 3 milijone lir obdavčljivih dohodkov: Industri j ec Gianni Mann 14 milijonov (plačal bo nad 2 milijona lir družinskega davka); notar Ma rio Froglia 8.392.000; Mario Mor purgo 7.500.000; bivši ravnatelj Ace- Tiskovna konferenca o tržaškem velesejmu Jutri ob 11. uri bo predsednik tržaškega mednarodnega velesej ma Giovanni Suttora na tiskovn konferenci orisal novinarjem zna čilnosti 16. mednarodnega velesej ma, ki bo odprt v nedeljo 21. m. Po konferenci, ki bo v uradnem poslopju velesejma, si bodo novinarji v spremstvu predsednika Suttore in generalnega tajnika dr. Chiaruttinija ogledali velese-jemsko četrt. Novost letošnjega velesejma bo razstava deželnega obrtništva, ki jo je pripravila deželna komisija za obrtništvo, katere predsednik je Tržačan Giorgio Valmarin. Razstava bo v posebnem paviljonu v zadnjem nadstropju Palače narodov, ki je modernizirano po načrtih prof. Carà in s prispevkom ministrstva za industrijo in trgovino ter treh deželnih trgovinskih zbornic. Svoje proizvode bo razstavljalo kakih 60 raztavljalcev iz tržaške, videmske in gorške po-krajne. Najmočneje bodo zastopane usnjarska .keramična, čevljarska, pohištvena in druge obrti. V deželi Furlanija-Julijska krajina je danes okrog 20.000 obrtniških podjetij. _________ V kopalni kadi se je oparila 84-letna upokojenka Francesca Li-pos vd. Ferluga iz Ul. Solferino 12, je predvčerajšnjim popoldne okrog 17.30 postala žrtev dokaj nenavadne, toda hude nesreče. Liposova Je ostala samo doma in se Je zaradi vročine hotela nekoliko osvežeti. Sla je v kopalnico, napolnila kad in s težavo (bolijo jo namreč noge) stopila vanjo. Ko se Je okopala in osvežila Je hotela stopiti iz kadi. Pri tem se je oprijela za robove in z_ roko nerodno odprla pipo vrofe vode, da jo Je naenkrat oblil curek pare ter jo opekel po stegnih in hrbtu. Zaradi hudih bolečin Je Liposova začela kričati na pomoč. Na srečo Jo Je slišala neka stanovalka ki Je takoj poklicala rešilni avto RK, gasilce in policijo. Zahteve uslužbencev pokrajinske umobolnice Stavkovni odbor uslužbencev pokrajinske umobolnice je poslal o-blastem in strankam pismo, v katerem pravi, da so z zadnjo stavko tudi protestirali, ker še niso bile sprejete zahteve sindikatov glede prehodne reforme staleža. Zato se sindikalne organizacije Delavske zbornice, CGIL, CISAL in AMOPI obračajo na predstavnike oblasti, naj skrbno proučijo omenjeno vprašanje ter naj sprejmejo predloge sindikatov. Še posebno pozivajo pokrajinske svetovalce, naj se potegnejo za u-službence. gata inž. Alessandro de Mottoni ................................Ml«............................................. PO NAJDBI AVTOMOBILA PRI MACKOVLJAH Prijet tudi tretji sokrivec ponesrečenega ropa v Zavijali Gre za 24-letnega stojnicarja Umberto Berzotta, ki je Zenianiju in Perossi posodil avto za izvedbo ropa Pri ropu v podružnici štev. 5 Italijanske trgovske banke v Ul. Catullo 12, o katerem smo obširno poročali prejšnji teden, Je bila zapletena še tretja oseba. V soboto zvečer so karabinjerji sodnega oddelka, pod vodstvom kapetana Pazzaglle, prijeli 24-letnega Umberta Berzotta, lastnika stojnice na pokritem trgu v Ul. Carducci, ki Je Zenianiju in Perossi posodil svoj fiat 1100 TS 45522, s katerim sta se odpeljala v Industrijsko pristanišče. Dogodki so itak znani. Karabinjerji so po srečnem naključju že deset minut po ropu prijeli Zenla-nija, dva dni kasneje pa so v materini hiši pri Orehu aretirali Giannina Perosso, ki je v odločilnem trenutku, prestrašen zaradi tuljenja alarmne sirene, pognal avto in zbežal. Karabinjerji so avto našli v bližini Mačkovelj, toda v avtomobilu ni bilo prometne knjižice. Ni jim bilo težko najti lastnika, prelistali so samo javni register avtomobilistov in našli Berzotta. Spočetka so preiskovalne oblasti mislile, da sta se Zeniani in Pe-rossa poslužila ukradenega avta «giulietta», ki naj bi ga bili ukradli trgovcu Pitaccu v Ul. Sorgente, to da potem so karabinjerji našli dvo. barvni fiat 1100 in naknadno ‘ lastnika. Berzotta so povabili na karabinjersko postajo v Ul. Hermet, tam pa Je kapetan Pazzaglla postavil moža pred dovršena dejstva. Ber-zotto ni mogel tajiti in je v joku priznal, da Je posodil avto Gianni-nu Perossi ter s tem neposredno sodeloval pri ropu Berzotta so ka ceju 14 dijakov (3 zunanji). Na učiteljišču bo polagalo maturo 14 dijakov, in sicer 8 s tržaškega učiteljišča, 4 z goriškega učiteljišča ter 2 zunanja. Na trgovski akademiji bo polagalo zrelostne izpite 36 dijakov (dva zunanja). Skupno torej 78 kandidatov za zrelostne izpite. Kakor smo omenili, se bodo zrelostni izpiti na slovenskih šolah začeli 30. junija z nalogo iz italijanščine, nato se bodo nadaljevali po vsedržavnem koledarju 1. julija z nalogo iz slovenščine. Izpiti za malo maturo na nižji gimnaziji ter zaključni izpiti na strokovnih šolah so se začeli včeraj z nalogo iz slo-venščine, ustni izpiti pa se bodo začeli 15. t. m. Proizvodne nagrade za delavce Itaicementi Sindikat gradbene stroke Delavske zbornice sporoča, da bo da nes ob 11. uri na združenju indu-strijcev dokončni sestanek za sklenitev sporazuma o proizvodni nagradi za delavce tovarne Itaicementi. ŠOLSKE RAZSTAVE Na slovenskem učiteljišču pri Sv. Ivanu je razstava risb in slik dijakov. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča staršem dijakov, ki imajo popravne izpite, da se bo tudi letos vršil TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE Kakor vsako leto, bo tudi letos tečaj od 1. do vključno 31. avgusta. Doslej je bil tečaj prirejen samo za nižješolce; LETOS PA SPREJEMAMO V TEČAJ TUDI VISJESOLCE. Ker se bo tečaj vršil le ob zadostnem številu prijav in vzamejo priprave precej časa, prosimo vse one, ki so se odločili, da vpišejo svojega otroka v tečaj, da ga prijavijo še ta mesec, t. j. do 30. junija. Za male maturante je rok za prijavo podaljšan na TRI dni po objavi izidov mature. Prijave sprejema uprava Dijaškega doma v Ulici Ginnastica 72 (ali Campo S. Luigi 11) vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Tam dobite tudi vsa podrobna pojasnila. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ v TRSTU priredi v soboto, 29. ,;unija ob 21. uri v Avditoriju v Trstu ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV z uprizoritvijo Cankarjeve drame JAKOB RUDA Ob 20.30 bo v prostorih pred Avditorijem otvoritev slikarske razstave učencev višjih srednjih šol. Razstavo so pripravili dijaki s svojim profesorjem risanja Avgustom Černigojem. Nazionale 16.00 «Lo sciacallo» Ea* mancolor. Jean Paul Beimondo, Stefania Sandrelll. Arcobaleno 15.30 «I magnifici sette» Technicolor. Paul Brynner. Excelsior 15.30 «La dolce vita» Marcello Mastroianni, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. 1 Fenice 16 00 «La guerra del mondi» Technicolor. Grattacielo 16.00 «Boccia di banana», Jeanne Moreau, Jean Paul Bei-mondo. Supercjnema Zaprto zaradi počitnic. Alabarda 16.00 «Qkinawa», Richard Widmark. Filodrammatico 16.30 «Due mattacchioni al Moulin Rouge» Prepovedano mladini. Zadnji dan. Aurora 16.30 «I 3 volti della paura». Cristallo 16.30 «I piaceri proibiti»-Prepovedano mladini. Capitol 16.00 «Le 5 mogli dello scapolo», Technicolor. Dean Martin. Garibaldi 16.30 «La giungla del quadrato», Tony Curtis, Ernest Gor-gnine. Impero 16.30 «Le bugie dej mio letto». Moderno 16.30 «Assassino sul treno». Arthur Kennedy. Siedi Tom Hi Jerry. Zadnji dan. Astra. PoCxek. Astoria. Počitek. Vittorio Veneto 16.30 «La notte e d desiderio», Charles Boyer, Pascale Petit. Prepovedano mladini Abbazia 16.00 «La prima linea chiama comandos». Willy Campo. Ideale 16.30 «I canadesi», Scopecolor. Robert Rian. Marconi 16.30 «Il tunnel deH’amore», Doris Day, Richard Widmark, KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «Il tunnel dell’amore», Doris Day, Richaro-tegnitvi trupla iz vode, ko je bilo umazano od blata in vse prepojeno z vodo. PravtaKo niso bili vidni kakšni znaki nasilja zadušitve na truplu. Te ugotovitve je seveda skušala Izkoristiti obramba in stavila številna vprašanja. Pri tem so zopet načeli vprašanje, ali so Castaldia vrgli v Sočo s pevmskega mostu, to se pravi z višine približno 16 metrov, ali z brega Soče v Ul. Scogli. Znano je namreč, da Je Venera Cavallaro izjavila eno in drugo (sedaj pa taji vse skupaj, kakor tudi obtoženi Zonno). S tem se je nekaj pred 13. uro zaključil« dopoldanska razprava, ki se je nadaljevala potem popoldne ob 17. uri. Na popoldanski razpravi so včeraj uredili zapisnik dopoldanskih izjav obeh sodnih izvedencev. Tako je prof. Pileri izjavil, da stisk, ki lahko povzroči zadušitev, včasih tudi ne pusti sledov na truplu. Prof. Banchieri pa je poudaril, da po njegovem mnenju truplo ni bilo v vodi več kot 7 do 8 dr i. Obramba je stavila še nekaj vprašanj glede padca z mosta, glede morebitnih poškodb, ki bi se pri tem lahko poznale na truplu itd. Ugotovili so tudi, da bi lahko zelo majhne poškodbe ne pustile nobenega sledu. Predsednik je nato odredil, da bo prihodnja razprava jutri, v sredo ob 10. uri, ter bodo ta dan zaslišali priče, ki jih je predložila obramba. Med temi so gostilničarka gostilne «Agli scogli» Maria Coni in njena hči Josipina ter dve priči, ki sta skočili pred časom s pevmskega mostu ter sta se morali potem zateči v bolnišnico na zdravljenje. V četrtek bodo govorili predstavniki civilrie stranke, nato državni tožilec in obramba, ki bo po vsej verjetnosti zaključila v ponedeljek 22. t. m. Ce torej ne bo prišlo kaj nepredvidenega. bi sodni dvor izrekel razsodbo v ponedeljek ali v torek. Roko je podstavil pod kamen Sinoči ob 19.45 so pripeljali v goričko civilno bolnišnico 9-Ietnega mi močmi tako pri(ct»n Carla Reio iz Gorice Ul. Ravato 18, * “ 'o p*“i ponesrečil v oratoriju pri Solnici, kjer je prekladal kamne in pri tem podstavil pod kamen roko. Pri tem se je ranil na prstancu in sredincu leve roke. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh. Zlom zapestja zaradi padca po stopnicah Ob 15. uri so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh 50-letno Marcello Pellegrini iz Parcar 10. Padla je po stopni- cah v Ul. Morelli. Vozni red vlakov ODHODI Proti TRSTU: 0.17 (D), 5.42 (A), 6.42 (A), 7.39 (D), 8.07 (A), 8.29 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 16.32 (A), 18.15 (DD), 18.44 (A), 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D), 22.56 (DD) •). Proti VIDMU: 4.28 (A), 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.52 (A), 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)»), 15.38 (A), 17.30 (A), 18.45 (A), 19.57 (D), 21.01 (A). 21.36 (D), 22.55 (A). V JUGOSLAVIJO (Nova Gorica): 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A). PRIHODI Iz TRSTA: 4.27 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD). 15.36 (A), 17,27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D). 20.57 (A), 21.35 (D) 22.54 (A). Iz VIDMA: 0.16 (D), 5.40 (A), 6.40 (A), 737 (D), 8.02 (A), 8.27 (D). 11.05 (A), 13.59 (A), 16.30 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.02 (D), 22.53 (DD). Iz JUGOSLAVIJE (Nova Gorica): 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). A — potniški viak; D — brzo-vlak; DD — ekspresni vlak. •) Vozi ob nedeljah od 21. junija do 13. septembra 1964 in od 13. decembra 1964 do 21. februarja 1965. **) Vozi ob sobotah od 20. junija do 19. septembra in od 12 decembra 1964 do 14. avgusta 1965. VERDI. 17.00: «II Piave mormorò...», dokumentarni film o prvi svetov ni vojni. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.30: «Tra moglie e marito», J. Leigh, V. Johnson in S. Winters. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «L’assassino in smoking» in «Non puntate sul perdente», G. Gough in E. Rem-berg. Kriminalke E. Wallacea. CENTRALE. 17.00: «Intrepidi vendicatori», R. Conte in V. Brown. Ameriški črnobeli film. I DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 30 stopinj ob 10.10, najnižjo 16,6 stopinje ob 5.40. Povprečne dnevne vlage Je bilo 60 odstotkov. Dežia te padlo 2 mm 6 16. junija 1964 JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Beograjska CRVENA ZVEZDA letošnji prvak I. lige Novi Sad in Vardar izpadla Tudi nad jugoslovansko zvezno ligo je padel zastor. In to dokončno. Crvena zvezda, kot je bilo že precej časa predvideno, je zasluženo osvojila naslov jugoslovanskega prvaka 1963-64 s tremi točkami prednosti. Beograjska enajstorica se je v nedeljo poslovila od svojih navdušenih navijačev z zmago nad Železničarjem. Tako Crvena zvezda v zadnjem dnevu še povečala naskok do Beograda, ki se je uvrstil na drugo mesto. V zadnji tekmi je Beograd igral z Novim Sadom neodločeno. Na tretje mesto končne lestvice prvenstva I. lige najdemo zagrebški Dinamo, ki je odlično začel in je bil med glavnimi favoriti za končno zmago. Nekaj nepredvidenih spodrsljajev pa je Zagrebčane neusmiljeno odrezalo od borbe za naslov. Tudi v zadnjem kolu so ■e morali dinamovci zadovoljiti le z neodločenim izidom, katerega pa so zabeležili v Mostarju. Medtem ko se je mostarski Ve-Jež v zadnjem trenutku rešil izpada v nižjo ligo, pa se to ni posrečilo ne Novemu Sadu ne Var-darpu, ki sta se tako poslovila od elitne skupine, kjer sta imela letos le malo ali nič zadoščenja. * * * V drugi zvezni ligi sta bila oba slovenska predstavnika na gostovanju: Maribor v Belem Manasti-ru, Olimpija pa v Banja Luki. Povratek Mariborčanov domov je bil precej vesel, saj so «vijoličasti» tudi tokrat obogateli za obe točki. Ljubljančani pa niso mogli ničesar proti Borcu, ki se je z nedeljsko zmago uvrstil takoj za Mariborom na tretje mesto lestvi-če zahodnega dela prvenstva II. zvezne lige. Igralci Olimpije so se krčevito upirali in so tudi prvi polčas zaključili neodločeno. V drugem delu igre pa so morali priznati premoč domačinov, ki so si osvojili celotni izkupiček. V slovenski nogometni ligi je morala Nova Gorica prepustiti po tekmi na lastnih tleh gostujočemu Triglavu, ki je bil samo enkrat uspešen, obe točki. Vročina je motila igro, ki je bila zelo izenačena. Na gol gostov pa domačini niso znali uspešno odgovoriti, pa čeprav so imeli več od igre. 2al je bila ta preveč zapletena, kar je glavni vzrok, da ni prišlo do izenačenja. Delamaris pa je nastopil v tekmi z Mariborom B. Gostje so v prvem delu prešli v vodstvo, v nadaljevanju igre pa so izolski nogometaši izenačili in se ustavili pri delitvi točk. IZIDI I. ZVEZNA LIGA Rijeka rVardar 1:1 (0:1) Vetež:Dinamo 3:3 (3:2) Sarajevo : Partizan 3:0 (0:0) Novi Sad:Beograd 3:3 (2:0) Radnički : Vojvodina 0:1 (0:0) C. zvezda rZeljezničar 3:1 (0:0) Trešnjevka :Hajduk 3:2 (2:0) II. ZVEZNA LIGA KONČNA LESTVICA CRVENA ZVEZDA 26 14 8 4 45:22 36 Beograd 26 11 11 4 49:32 33 Dinamo 26 12 9 5 40:29 33 Sarajevo 26 11 7 8 47:37 29 Partizan 26 9 8 9 34:26 26 Željezničar 26 8 1« 8 37:43 26 Vojvodina 26 9 6 11 34:21 24 Radnički 26 K) 4 12 33:34 24 Rijeka 26 7 10 9 37:42 24 Hajduk 26 9 5 12 44:44 23 Trešnjevka 26 9 5 12 34:54 23 Velež 26 5 12 9 30:41 22 Novi Sad 26 7 7 12 30:52 21 Vardar 26 6 8 12 28:35 20 PO ZMAGI NAD JUVENTUSOM Torino v finalu turnirja za italijanski nogometni pokal TURIN, 15. — Enajstorica Torina se je z zmago nad Juventu-som uvrstila v polfinale turnirja za letošnji italijanski nogometni pokal Že po 15 minutah igre je Torino izvedel protinapad. Peirò je po prodoru predložil žogo Hitchmsu. ki se je izognil Neneju in ? močnim strelom prisilil vratarja Ju-ventusa Anzolina na kolena. V drugem polčasu se je Torino poslužil iste taktike kot v prvem. Skoraj vsi igralci so bili v obrambi in le tu pa tam so izvedli kak nevaren protinapad. V 15 minuti je moral Salvadore, da reši položaj, ustaviti žogo z roko, kar je sodnik kaznoval z enajstmetrovko, ki jo je Peirò uspešno izvedel in povečal rezultat na 2:0. V ČETRTFINALU EVROPSKE CONE ZA DAVISOV POKAL Švedska ekipa italijansko izločila 3:1 Zaradi dežja odpadel dvoboj Pietrangeli - Lundquist imiiiiiiiiiiiiHfi»iiiiiiiiiinniu,lm,ll|llilllillllliii|ll|lll|I|llllllll|ll1,llimil|l|l|li|||||1(11|1|11|||11|1||(||||1(||||||(||||||||||||||||1|||(||i||||||MJ||pj||||mi| PORAZ Z 1:0 TRŽAŠKE EMJST0RICE NA DOMAČIH TLEH S pomočjo enajstmetrovke Alessandria odnesla obe točki Vitalijev prekršek obsodil «rdeče» na kolena Varteks :Celik 2:2 (0:1) Istra :Sibenik 1:0 (1:0) Bosna :Lokomotiva 1:2 (1:1) Borac :01impija 5:3 (2:2) Borovo :Slavonija 1:2 (0:1) Sparta :Maribor 0:1 (0:1) Zagreb :BSK 1:2 (0:1) Famos :Sloboda 1:1 (1:0) S N L Sobota :Rudar 1:3 (1:2) Gorica :Triglav 0:1 (0:1) Železničar :Slovan 3:1 (2:1) Delamaris :Maribor 1:1 Ljubljana :Celje 3:2 (2:2) Svoboda :OHmp 3:0 p. f. Aluminij :01impija B 2:5 TRIESTINA : Miniussi, Frige-ri, Vitali, Pez, Varglien, Palcini, Mantovani, Dalio, Orlando, Porro. Novelli. ALESSANDRIA: Nobili, Meli-deo, Vanara, Carlini, Tenente, Vitali, Sogliano, Fara, Bettini R., Soncini, Bettini S. SODNIK : Marchese. STRELEC : Tenente v 32’ d.p. (enajstmetrovka.) GLEDALCEV DribliZno 3.000. KOTOV: 9:7'(2:3) v korist Triestine. V nedeljski tekmi je Triestina okusila tretji poraz na domačih tleh v letošnjem prvenstvu. Po Simmenthalu in Palermu je tudi Alessandria odpotovala s Trsta s celotnim izkupičkom. Zanimivo je, da spadajo ta tri moštva k spodnjemu delu lestvice. Ce sta prejšnja poraza presenetila in razočarala, je bil ta nekako pričakovan. Za Triestino se je prvenstvo kon-. čalo že pred er.im mesecem, ko si je utrdila mesto na sredini lestvice Od takrat niso domačini prikazali tiste požrtvovalnosti, ki jim je pripomogla do tolikih uspehov. Nasprotno pa se je Alessandria borila skoraj z obupom, saj je njeno mesto na lestvici zelo nezanesljivo. Gostje so zato s svojo igro vsaj delno razživeli tekmo in si zmago popolnoma zaslužili, kar dokazuje tudi burno ploskanje, s katerim je objektivno občinstvo pozdravilo njeno zmago. Vsekakor se je Triestina s takim ravnanjem izpostavila raznim polemičnim opazkam. V zadnjih štirih kolih je srečala le moštva, ki se borijo za izpad. V Pratu in Cosenzi je prisilila nasprotnike s krčevito obrambo na delitev točk, na svojem igrišču pa je lahkoduš-no podlegla Simmenthalu in Ales-sandriji, ter s tem obsodila na izpad prvi dve. Nedeljska tekma z Alessandrio je bila zelo revna. Gostje so se res potrudili, a so tudi pokazali svojo nezrelost. Čeprav je pred tekmo trener Giorcelli izjavil, da se bodo predvsem branili, so obdržali v napadu dva stalna igralca, trije pa so se ukvarjali s sredino igrišča in večkrat priskočili na pomoč prvima. Najnevarnejši napadalec je bil Bettini S., ki je s silovitimi streli večkrat spravil v zadrego nezanesljivega Minius-sija. Obramba pa ni imela z nasprotnim napadom veliko dela. Med Tržačani pa lahko delno B LESTVICA IZIDI Alessandria-‘Triestina 1-0 •Udinese-Cagliari 1-1 •Palermo-Cosenza 2-2 *Varese-FoggIa 2-1 •Parma-Lecco 1-0 •Brescia-Napoli 1-1 •Potenza-Prato 1-1 •Catanzaro-Venezia 1-0 •Pro Patria-Verona 1-1 Simment hal-‘Padova 2-1 PRIHODNJE TEKME (21. t.m.) Parma - Alessandria. Lecco -Brescia, Prato . Catanzaro, Napoli - Padova, Potenza - Palermo, Cagliari . Pro Patria, Cosenza - S. Monza, Verona ■ Udinese, Triestina Varese, Foggia-Venezia. Varese 37 17 16 4 43 18 50 Cagliari 37 15 17 5 41 22 47 Foggia 37 15 16 6 42 26 46 Padova 37 15 13 9 42 27 43 Verona 37 14 14 9 40 29 42 Lecco 37 14 14 9 35 29 42 Brescia 37 18 11 8 55 27 40 Napoli 37 12 15 10 39 34 39 Catanzaro 27 13 11 13 38 45 37 Potenza 37 9 18 10 29 28 36 Triestina 37 11 14 12 27 32 36 Palermo 37 9 17 11 25 26 35 Pro Patria 37 9 15 13 34 39 33 Parma 37 8 15 14 31 43 31 Venezia 37 9 13 15 31 44 31 Alessandria 37 9 13 15 27 48 31 Simmenth. 37 7 16 14 30 46 30 Udinese 37 9 11 17 26 36 29 Prato 37 7 15 15 29 44 29 Cosenza 37 8 10 19 23 44 26 TURIN, 15. — Tudi Italijani so se morali letos ' odpovedati u-panju, da bi ostali še v tekmovanju za letošnji Davisov pokal. Po sobotnem porazu v doublu je v prvem singlu zadnjega dne turnirja Tacchini klonil Schmidtu in in tako dovolil, da je Švedska povečala rezultat na 3:1. Zadnja tekma bi morala biti med najboljšima teniškima igralcema Italije in Švedske t. j. med Pietrangeli-jem in Lundquistom. Igralca sta stopila na igrišče toda dež je motil njun dvoboj, tako da je sodnik začasno poslal oba v slačilnico. Ker se vreme ni izboljšalo, je sodnik sklenil prekiniti dvoboj in dodeliti zmago Švedski s 3:1. Tu naj povemo, da Pietrangelijev nastop ne bi niti najmanj spremenil položaja. Bil je pač akademskega značaja, ker bi bila Švedska tudi v primeru zmage Italijana, še vedno v vodstvu, s čimer bi si pridobila, kot si je tudi, pravico do nadaljnjega nastopa. Šved Schmidt se je z lahkoto rešil Tacchinija, ki se mu ni mogel ali se mu tudi ni znal upirati kot je bilo pričakovati. Švedski igralec je Italijana odpravil v štirih setih, in sicer 6:4, 6:2, 3:6, 6:3. PARIZ, 15. — Francija je v četrtfinalu evropske cone za Davisov pokal premagala Južno Afriko 3:2. * * * MUENHEN, 15. — Nemčija je s 4:1 odpravila Dansko in se tako uvrstila v polfinale teniškega turnirja evropske cone za Davisov pokal. TELOVADBA ZRENJANIN, 15. — Ljubljančan Miro Cerar je v nedeljo že osmič osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v orodni telovadbi. Za njim sta se uvrstila Petrovič in Brodnik. V ženski konkumeci je po odstopu bivše prvakinje Siličeve zmagal odlična Stepanovičeva iz Beograda. OLIMPIADA MELBOURNE, 15. — Da danes je na seznamu avstralskih olimpijskih kandidatov 294 atletov. Avstralski olmipijski odbor je sklenil, da bo poslal v Tokio približno 250 tekmovalcev za vse panoge. Dokončni seznam udeležencev letnih olimpijskih iger bo objavljen 16. julija. NOGOMET TA TEDEN Danes 16. t. m. Pariški turnir (polfinale): Ander-lecht - Stade de Reims; FC Santos Borussia. Sreda 17. t. m. Pokal evropskih narodov (polfinale) v Madridu: Španija • Madžarska v Barceloni: Danska . SZ Četrtek 18. t. m. Pariški turnir: ob 19. za III., ob 20.40 finale za I. mesto v Rimu: Italija - Poljska (predolimpijski turnir) Sobota 20. t. m. Pokal evropskih narodov v Barceloni finale za III. mesto Nedelja 21. t. m. Pokal evropskih narodov v Madridu finale za I. mesto. Pokal Rappan Toulouse - Malmoe; Angers • Sarajevo Prijateljski nogomet St. Etienne . Santos. KOLESARSTVO RIM, 15. — Na predlog tehničnega komisarja Rimedia je italijanska kolesarska zveza sestavila ekipo, ki se bo udeležila etapne amaterske dirke Tour de Tavenir. V italijanski reprezentanci bodo Felice Gimondi, Adriano Massi, Renato Martinazzo, Claudio Micheletto, Luciano Dalla Buona, Luciano Sambi, Antonio Albonetti in Pietro Campagnari. Rezervi: Lauro Grazioli in Fabrizio Carloni. * * * GLARIS, 15. — Španec Jose Martin Colmenarejo je zmagal v peti etapi dirke po Svici. Na prvem mestu lestvice pa je še vedno Švicar Rolf Maurer. * * * ESCH ALZETTE, 15. — Belgijec Sesl je bil prvi na cilju, zadnje etape 24. kolesarske dirke po Luksemburgu, ki se je končala danes z zmago Nizozemca De Har-toga. pohvalimo le obrambo, ki je še enkrat dokazala, da je glavni del moštva, medtem ko je v napadu le Orlando pokazal nekaj dobre volje. Glavni dogodek tekme pa je bila enajstmetrovka, ki jo je sodnik dodelil Alessandri! v 32’ drugega polčasa in ki je tekmo odločila: ponovni napad Alessandrie, Bettini R. je podal žogo Soglianu, ki pa je ni ustavil. Preden se je ta zavalila izven igrišča, je prihitel Vitali, ki je nasprotnika podrl. Glede na dejstvo, da je bila žoga že izgubljena, se nam zdi sodnikov ukrep prestrog, toda Vitalijev prekršek je bil toliko nespameten kolikor obsojanja vreden. Enajstmetrovko je streljal Tenente in Miniussi se sploh ni premaknil. Zaradi teh dveh nemarnosti je Triestina praktično izgubila tekmo. Drugih posebnih akcij Je bilo malo. Naj omenimo lep poseg Miniussija v 35’, ko je po grobi napaki Vitalija prišel Fara sam pred vrata, in izredno možnost Bettinija R., ki je preigral dva nasprotnika, nato pa poslal žogo daleč preko vrat Najlepšo priložnost za Tržačane je imel Orlando, ki je v 21’ d.p. prisilil Nobilija na težek poseg. Eno pred minuto pred koncem je imel Soncini še eno priložnost, katero je Miniussi z lepim poletom prestregel. U. K. lini i limimi m mi m limili n iiiiiimiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiHiii PRIJATELJSKI NOGOMET So vodn je-Anhovo 4:2 Tekma je bila v nedeljo popoldne V nedeljo popoldne je sovodenjska nogometna ekipa s številnimi navijači odpotovala z avtobusom v Anhovo, kjer je s tamkajšnjo ekipo odigrala prijateljsko tekmo. Pričela se Je ob 17. uri, prej pa sta sl ekipi izmenjali pozdrave in tradicionalna šopka nageljnov. Od vsega začetka je bila igra ze-o napeta. Sovodenjci so organizirano napadli in neprestano obstreljevali vrata domačinov, tako da je imela obramba Anhova polne roke dela. Toda kot se je večkrat do- wmmià Brescia-Napoli (1-1) X Catanzaro-Venezia (1-0) 1 Padova-S. Monza (1-2) 2 Palermo-Cosenza (2-2) X Parma-Lecco (1-0) 1 Potenza-Prato (1-1) X P. Patria-Verona H. (1-1) X Triestina-Alessandria (0-1) 2 Udinese-Cagliari (1-1 X Varese-Foggia In. (2-1) 1 Chaux de F.-Basilea (2-0) 1 Lucerna-Servette (1-0) 1 Zurigo-Biel (5-2) 1 KVOTE 13 — 10.352.000 12 ~ 508.000 •ura _________f * 1. — 1. Prince Royal 2 2. Toumevent X 2. — 1. Plutarco X 2. Rembrandt 1 3. — 1. Gattame|ata 1 2, Incitato X 4. — 1. Abamy X 2. Rissa 2 5. — 1. Don 1 2. Cactus 2 6. — 1. Una X 2. Allah X KVOTE 11 — 475.298 10 — 33.764 godilo, je Anhovo po lepi akciji Sovodenjcev prešlo v protinapad in zabilo prvi gol v svojo korist. So-vodenjskim igralcem to ni vzelo morale, temveč so začeli še z ostrejšimi napadi. Kmalu je Bruno Marson izenačil z lepim strelom, Ferfolja pa Je drugič potresel mrežo nasprotnih igralcev ter tako povedel svojo ekipo v vodstvo. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 2:1 v korist Sovodenjcev. V drugem polčasu so bili Sovodenjci dvakrat uspešni, in to po zaslugi Vižintina in Marsona. Anhovo pa je zabilo še en gol. Od Sovodenjcev se Je najbolj odlikoval v napadu Vižintin, ki je neprestano podajal lepe žoge vsem napadalcem in se največ trudil, da je bil napad organiziran. V obrambi sta se odlikovala Devetak in Cijak. Sovodnje so odigrale tekmo z na. slednjo postavo: Marson I., Kovič, Devetak, Marinič, Cijak, Ferfolja II., Ferfolja I., Marson II., Vižintin, Kuzmin in Petejan. iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111 imi lunin um mi 11111111111111 m iiiiiii m ih iiniiiii u n n im im iiiii iiiiiii Na kvalifikacijskem turnirju v Florenci Borova ženska šestorka na častnem tretjem mestu Ekipa športnega združenja v I. ligi? Zenska Borova odbojkarska šestorka je v finalu 2. italijanske ženske lige v Florenci zasedla 3. mesto. Kako lahko ocenimo to uvrstitev mladih Tržačank? Takoj moramo povedati, da je Bor letos odločno meril na zmago svoje ženske odbojkarske ekipe v 2. italijanski ligi. Toda ko sta v zadnjih dneh odpovedali zaradi šolskih obveznosti svoje sodelovanje v fi- nalu kar dve Borovi igralki, je bilo takoj jasno, da so izgledi Tržačank za osvojitev naslova prvaka 2 lige praktično enaki ničli. In tako se je tudi zgodilo. Bor je o-pravil prvo tekmo v soboto proti Cogne iz Aoste. Srečanje ni bilo posebno zanimivo. Borovke niso zaigrale najbolje, a kljub temu. da je aoška šestorka vodna 11:5 in 13:8, so končno le spravile svoje nasprotnice na kolena. Drugi set je bil praktično monolog Bora, ki je pometel nasprotnice z naskokom 12 točk. Drugi nasprotnik borovk je bil kasnejši zmagovalec Torre iz Reggio Emilie. V tej ekipi, so same izredno visoke igralke, k! so pa tudi presenetljivo spretne. V začetku je Bor nudil nekaj odpora le do stanja 4:3 v svojo korist. Nato pa je začela nasprotna ekipa s silovito ofenzivo, proti kateri so bite Tržačanke brez moči. Borova obramba je bila zelo slaba in je s tem ne le onemogočila svoj napad, ampak je tudi olajšala delo nasprotnicam, ki so z nepričakovano lahkoto zbirale točke. Isto se Je ponovilo tudi v drugem setu. Torre je tako povsem zasluženo osvojil to tekmo in maloštevilnim borovkam je ostalo le še upanje na častno uvrstitev. Z eno zmago si Je Bor že zagotovil nastop v finalnem delu tega turnirja, v katerem sta nastopili dve najboljši šestorki iz vsake od obeh podskupin. V tem finalu se je Bor najprej pomeril s Palermom. Čeprav nastopata v vrstah tega tudi dve državni reprezentantki pa so imele Tržačanke vendarle možnost, da jih spravijo na kolena. Ce bi seveda zaigrale tako kot smo jih že videli igrati. V obeh setih so res začele dobro in tudi že vodile s precejšnjim naskokom. Toda nenadoma je moštvo izgubilo svojo že prislovično borbenost in usoda ekipe je bila zapečatena. Ce bi ekipa imela vsaj eno rezervo, bi v teh kritičnih trenutkih lahko zamenja- ŠZ BOR ODBOJKARSKI ODSEK Nocoj ob 20. uri bo trening prve in druge moške ekipe za nedeljski nastop na turnirju v Stand režu. la tiste igralke, ki iz povsem nerazumljivih in neopravičljivih razlogov niso dale od sebe vsega, kar je treba na tako važnem turnirju dati. Tako pa je ostala nepokret-nost ekipe v obrambi in površnost v napadu neozdravljiva in tudi borba za 2. mesto je bila izgubljena. V zadnjem srečanju se je Bor spoprijel še s starim znancem FARI iz Esteja. Ukrotil ga je, vendar ne brez težave. S tem si je tudi zagotovil 3. mesto, za katero je prejel lep pokal, kapetanka pa lično medaljo. V poslednji in odločilni tekmi turnirja sta se spoprijela Palermo in Torre. Po izredno zanimivi igri je zmagal Torre z 2:0 (15:5, 16:14). Borovke pa so igrale takole: Bor . Cogne 2:0 (15:3, 15:13) Torre - Bor 2:0 (15:6, 15:5) Palermo - Bor 2:0 (15:8, 15:11) Bor - Este 2:0 (15:12, 15:13) Kljub temu, da Bor ni zasedel 1. mesta pa se bo skoraj gotovo uvrstil v 1. ligo. Za to sta predvideni za prihodnje prvenstvo dvq varianti. Ker je odbojkarska zveza diskavilificirala Alessandrio in s* bo verjetno odrekla tekmovanju ? tej ligi še ena ekipa, bosta v prvi ligi prosti dve mesti. Na eno pride Torre, za drugo pa sta prej omenjeni dve varianti. Po prvi bi to mesto zasedel Palermo, toda ker je ta ekipa zelo oddaljena, bi prvo ligo razdelili na dve skupini: severno in južno. V terc primeru bi postali člani prve lige vsa 4 najboljša moštva iz Florence. Po drugi varianti (če bi se Palermo odrekel sodelovanju v 1. ligi) pa bi izpolnil izpraznjeno mesto Bor. Zadnjo besedo o tem vprašanju pa bo kajpak izrekla italijanska odbojkarska zveza. Bor pa ima v vsakem primeru precej realne lzgle-de, da postane v prihodnjem prvenstvu s svojo žensko ekipo — prvoligaš. T. O. V ČETRTEK PROTI POLJSKI Sestavljena italijanska olimpijska reprezentanca FLORENCA, 15. — Italijanska olimpijska reprezentanca bo v četr. tek igrala kvalifikacijsko tekmo proti Poljski v naslednji postavi: Zoff, Polettl, Noletti, Rosato, Ber. esilino I., Lodetti, Domenghini, Mazzola, Petroni, De Sisti, Fortunato. Rezerve: Pizzaballa, Nodari, Sacco in De Paoli. Dekleta Bava, ki so v Florenci zasedle častno tretje meato V SREDO IN ČETRTEK Ljubljanska Olimpija na košarkarskem turnirju za pokal «Grada sv. Justa» V sredo in četrtek bo na igrišču Dopolavoro Ferroviario mednarodni košarkarski turnir za pokal Grada Sv. Justa z udeležbo ljubljanske Olimpije, žal so Američani odpovedali udeležbo, zaradi česar bo namesto njih nastopil tržaški Don Bosco, ki se bo ojačil z nekaterimi igralci Ginnastice. Turnir, ki bo v sredo in četrtek, bo potekal po naslednjem razporedu: v sredo, 17. t. m. ob 20.30 HAUSBRANDT-GORIZIANA ob 22. DON BOSCO . OLIMPIJA v četrtek, 18. t. m. ob 20.30 FINALE ZA III. MESTO ob 22. FINALE ZA I. MESTO V SKOKU S PALICO 5.23 m: nov svetovni rekord F. Hansena SAN DIEGO, 15. — Triindvajsetletni študent iz Teksasa Fred Hansen je s 5,23 m izboljšal svetovni rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord je pripadal njegovemu rojaku Pennelu in tudi njemu. Bivši rekorder Pennel je med tekmovanjem nerodno padel in je moral v bolnišnico. Hansen je skušal preskočiti tudi 5,28 m, kar pa se mu ni posrečile. • • * BERLIN, 15. — Dvajsetletni japonski študent Hideo Iljima je z 10”1 izboljšal japonski rekord v teku na 100 m. Prejšnji rekord je pripadal z 10”3 Takayoshiju Yo-shioki. PLAVANJE PARIZ, 15. — Sedemnajstletna Francozinja Christine Caron je v nedeljo izboljšala s časom 1’08”6 svetovni rekord v plavanju na 100 metrov hrbtno. Bivši rekord, 1’08”9, je od 29. julija lani pripadal Američanki Donni De Varona. * • • TOKIO, 15. — Svetovna rekorder, ka na 200 m hrbtno Japonka Sa-toko Tanaka je izjavila, da bo julija skušala izboljšati svetovni rekord na 100 m hrbtno, ki ga je v nedeljo dosegla Francozinja Caro-nova. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiinitiiititiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiHHiiiiHiiHHiiiiiniiiiM ZASEDANJE GLAVNEGA MÌ2 SLOVENSKE-GOSPODARSKE Ml- (Nadaljevanje s 3. strani) na nekatere splošne ugotovitve o delu vseh organizacijj ter podčrtuje osnovno pomanjkljivost vseh organizacij, v katerih ne delujejo v zadostni meri odbori in se delo preveč osredotoči na nekaj požrtvovalnih ljudi. Poročilo ugotavlja, da je treba še nadalje okrepiti delo Zveze in vseh v njej včlanjenih organizacij in s tem v zvezi na. vaja tudi nekatera organizacijska vprašanja. Zveza je v pretekli poslovni dobi vzpostavila odnosno utrdila prisrčne stike, ki nas vežejo z matično domovino in še zlasti okrepila stike s Socialistično zvezo delovnega ljudstva koprskega okraja, s katero je bil napravljen načrt sodelovanja glede ljudsko. prosvetnega delovanja, gledališča, gospodarskih združenj, glasbene dejavnosti, šolstva itd. in ki je bil skoro v celoti izpolnjen. Zveza je tudi vzpostavila stike z okrajnima odboroma SZDLJ reškega in puljskega okraja ter z Uiione degli italiani dellTstria e Fiume, ki pa jih bo treba še poglobiti. Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da je obračun dela slovenskih organizacij v zadnjih letih pozitiven in da ni razlogov za malodušje. Prav obratno, obstajajo ugodni pogoji za našo narodno utrditev in narodni razvoj. Seveda pa so to samo pogoji in od nas, od naše volje in prizadevanj, od naših naporov, požrtvovalnosti in borbenosti je odvisno, če bomo te pogoje v dovoljni meri izkoristili v korist vse slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. Diskusija o poročilih Sledila je nato diskusija o poročilih. Dr. Berce je v imenu dr. Škerla prebral podrobno poročilo o delovanju Studijske knjižnice v zadnjih dveh letih in vtem ko je prikazal vedno večje zanimanje za Studijsko knjižnico s strani bralcev, je posebej poudaril še težave Studijske knjižnice glede prostorov in osebja. V zvezi s tem poročilom je dr. Robert Hlavaty omenil možnost, da bi Matica Hrvatska zelo verjetno pošiljala Studijski knjižnici vsa ona dela, ki izidejo v okviru njene dejavnosti. Prof. Rado Rauber se je ustavil pri poročilu o delovanju Slovenskega gledališča v Trstu in je med drugim rekel, da je obisk predstav SG v primerjavi z obiskom italijanskih gledališč boljši v odnosu pač na prebivalstvo in to kljub temu, da zavzema Trst po obisku gledaliških in koncertnih prireditev v splošnem eno prvih mest v Italiji. Posebej pa se je ustavil pri splošni potrebi po slovenski reviji v Trstu, za katero bi se morala najti potrebna sredstva. Nadaljnja diskusija se Je v glavnem vrtela okoli problema slovenskega šolstva. Začel jo je goriški delegat Stanko Marušič, ki je omenil konkretne težave, v katerih se je znašel goriški o-trok zaradi pomanjkanja ustreznega slovenskega nižjega strokovnega šolstva na Goriškem. K besedi se je oglasil Drago Pahor, ki je rekel, da ne gre za Iz tehničnih razlogov oh-objavljamo podlistek na 2. strani. razliko med slovensko odnosno italijansko šolo, pač pa za pomanjkanje slovenskega strokovnega šolstva na Goriškem. Nato je govoril o nujnih ukrepih slovenskih političnih organizacij v zvezi z novo problematiko in pri tem omenil, da se zdi kot da se določene slovenske politične organizacije ne zavedajo pomena šolstva. V zvezi s tem je poudaril nujnost enotne akcije za strokovno šolstvo, ki se sedaj vsiljuje še posebej v zvezi z novo obvezno enotno srednjo šolo. V zvezi s tem je Evgen Dobri-la omenil nujnost, kako postaviti zahtevo, naj bi se sedanje nižje slovenske strokovne in industrijske šole spremenile v višje strokovne in industrijske šole. V diskusijo je posegel dr. Turina, ki je omenil, da so za absolvente italijanskih strokovnih šol ustrezni dopolnilni tečaji za izpopolnjevanje znanja. Dolžnost nas vseh je, da bi tudi absolventom slovenskih strokovnih šol omogočili izpopolnitev strokovnega znanja z ustreznimi večernimi tečaji. Inž. Pečenko je omenil zakon, po katerem mora ministrstvo za šolstvo dati ustrezna sredstva za dopolnilne tečaje ali šole, če se zbere zadostno število dijakov. Dolžnost SKGZ in vseh drugih slovenskih organizacij je, da se za to pozanimajo. V zvezi s problemom izpopolnjevalnih tečajev odnosno slovenskih srednjih šol se je javil k besedi Dušan Košuta, ki je trdil, da prihajajo iz slovenske trgovske akademije dijaki z dobrim teoretičnim znanjem, vendar s pomanjkljivim praktičnim znanjem in da_ bi zato bilo primerno med počitnicami organizirati izpopolnjevalne tečaje za praktično delo. Dr. Turina se je takoj javil k besedi in konkretno pobil nekatere trditve, hkrati pa izrazil pripravljenost profesorjev njegovega zavoda, da bi vodili te izpopolnjevalne tečaje med počitnicami. Šolskega problema se je lotil tudi dr. Baša, in sicer v zvezi z obvezno enotno srednjo šolo, ki bo imela za posledico ukinitev strokovnega šolstva. Cez dve leti bomo brez strokovnih šol in naloga SKGZ ter vseh drugih slovenskih organizacij in strank je, izposlovati, da se ustanovijo ustrezne slovenske strokovne šole trgovskega odn. industrijskega značaja, in to čimprej, kajti cez dve leti bo 600 od 700 otrok, ki bodo dokončali obvezno enotno srednjo šolo, katerim je treba priskrbeti nadaljnje strokovno šolanje. j ^ed<>tem sta se jsvii« k besedi še Vojmir Tedoldi, ki je spregovoril o razmerah v Beneški oloveniji, o čemer pa bomo po* ročali pozneje, ter Tončka Civ kova, ki je prikazala popolno nerazumevanje določenih oblastvenih organov za Dijaško Mati co, katere naloga je. pomagati revnim slovenskim dijakom v Trstu m na Goriškem. Na ponovno vlogo za pomoč je generalni vladni komisar odgovoril, du nima sredstev, pokrajinska uprava je odgovorila prav" tako, da nima sredstev in da že razpisuje štipendije. Seveda odgovora ne moreta zadovoljiti, j< zaključila Tončka Čokova. S tem je bila v glavnem raž-prava zaključena, nakar so sledili zaključki, ki jih je povzel Boris Race. Sledile so nato nekatere tehnične spremembe v pravilniku Zveze, ki jih je obrazložil dr. Peter Sancin, nakar je volilna komisija razglasila rezultat volitev. Za zaključek zasedanja je glavni svet SKGZ o-dobril dva važna dokumenta: L «Sklepi SKGZ v zvezi »s polož®* jem slovenske skupnosti v Italiji» in 2. «Poziv predstavnikom slovenske manjšine v Italiji, slovenskim manjšinskim organizacijam in strankam, v katerih so vključeni Slovenci». (Besedilo dokumenta objavljamo na I-strani.) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8-II. TELEFON »3 808 in 84-63« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellioo I II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA »t. M - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnanret eetri letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 - za SFRJ AD1T DZS i luhitana. Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600 14 6031* - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 180 lir — Mali oglasi 40 Ur beaeda. — Oglas) tržaško in noriške rxikraitne F ______________naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat 1