Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 29. julija 1937 Štev. 170. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Pamfleti V zadnjem času se, kakor pravijo, zopet pojavljajo med ljudmi v pravcatih poplavah razni anonimni letaki in pamfleti. Ob priliki proračunske razprave v parlamentu so opozicijski govorniki ponovno opozarjali, da so te poplave letakov v zadnjem času nujna posledica nezadostne tiskovne svobode. Ti letaki delajo nekaterim mnogo skrbi, predvsem pa se ukvarja z njimi osrednje glasilo JRZ, •»Samouprava«. V nekem dopisu iz Novega Sada poroča namreč navedeni list 'ned drugim sledeče: »Mračni tipi ne nehajo razpečevati le-R °V > Pamfletov, ki jih je v izobilju. t azPečavajo in širijo se letaki, polni ^'ndencioznih laži in klevet proti vladi cr Jugoslovanski radikalni zajedniei. V v Cni poslu so združeni vsi oni, ki ne 2e% demokracije in svobode. Iznašajo Se tako odvratne neresničnosti, da se ni°ra človek čudom vprašati: Ali je to v Politični borbi dovoljeno? V teh anonimnih letakih brizgajo blato na parlamen-arno večino, ker niso za razpečavanje 1 egalnih pamfletov, podtalno propagan-(?, '.I subverzivno propagando potrebni m aksni dokazi ali moralična jakost. Mi ■T.?a' navajeni, da se v strankarsko i lem borbi ne izbirajo sredstva. Pri s niso redki slučaji, da se mnogi v svoji sti ankarski zagrizenosti lotijo taksni ! siedstev, s katerimi se ne rušijo sa-110 ankarski nasprotniki, ampak se n nogo več povzroča škoda naši splošni I .ri. Takšnih sredstev se sedaj poslu-xujejo tudi nasprotniki naše stranke, ki So si nadeli lažni plašč nekega zaskrbljenega patriotizma ter užaljenega pravoslavja. Mar ne mislijo ti lažni junaki in borci za pravoslavje na vse one kvarne Posledice, ki jih jim lahko povzroča njihova nerazumljiva agitacija in to v prvi Vrsti 2a državo, potem pa tudi za sveto Pravoslavno cerkev. Za vse člane naše o^ranke, kakor tudi za vsakega resnega in . aktivnega opazovalca je popolnoma Sll°- kako neokusne, neresne in nelepe so .. vse one lažne in tendenciozne vesti, Kl jih anonimni pamfletisti razpečavajo jidnje dni. Nasprotniki naše stranke in 'iade dr. M. Stojadinoviča si prizadevajo ,la vse načine, da bi se dokopali do obla-ne ozirajoč se pri tem na zapreke 'n ne izbirajoč pri tem nikakšnih sredstev.« letaki nam niso znani in radi tega ne 'noremo soditi, če so resnični ali neresnič ni. Vsekakor moramo počakati, kaj nam o prinesla bodočnost. Drugega žal zaenkrat ne moremo k temu pripomniti. Ta/ne Maglnofove obrambne liniie izdane! LONDON, 29. julija. Tukajšnji »Daily Express« poroča v senzacionalni obliki na podlagi poročila svojega pariškega dopisnika, da je ves francoski tisk na višje navodilo zamolčal odkritje velike špionažne afere, v smislu katere so vse tajne Maginotove Unije prešle v roke neke tuje sile. V zvezi s tem je bil aretiran neki prekupčevalec perutnine Jan Sellier, ki je bil v stiku z nedavno v Gi-vetu aretiranim kaplarjem III. belgijskega topniškega polka Simonom in ki je vršil velikopotezno špionažo. Sellier je bil preje letalski stotnik v nekem francoskem polku. Njegovi zapiski so bili zaplenjeni, prav tako nešteto specialk, beležk, fotografij francoskih vojnih ladij in letal ter neko pismo, ki ga je poslal bruseljski generalni konzul neke tuje sile na Selliera, v čigar stanovanju so našli tudi točne spise in beležke o Maginotovi liniji. V njegovi obleki so našli vši-ta pisma z drugimi francoskimi agenti neke tuje sile v Dionu, Strassbourgu, Metzu in Chamonixu. V Dionu sta bila aretirana dva letalska častnika in so proga nekega višjega častnika. Sellier je priznal, da se nahaja del njegovega materiala že na zračni vožnji v inozemstvo, Kitaiski ultimat — Demaria velesil ŠANGHAJ, 29. julija. Tukajšnji listi poročajo, da je general Sungče|uan po Čangkajškovemu nalogu izročil Japoncem ultimat, v katerem zahteva izpraznitev pokrajine Hopej v 48 urah. Vojna je neizogibna. Govori se o demarsi ve' lesil v Tokiu in v Nankingu, Kitajci poročajo o nekaterih zmagah in so prepričani, da nadkriljujejo Japonce. 29 kitajskih armij v Čaharu je pričelo borbo z japonskimi odredi pri Tong-Sanu, 20 milj severno Peipinga. Japonci so izvršili napad na Ksinkung in so mesto zavzeli. Kitajci imajo 500 mrtvih in ranjenih. Tudi japonske izgube so zelo velike. Iz Činga Tao prihajajo zelo alarmantne vesti, ijo katerih je pričakovati ofenzive japonskega brodovja. Gostje zapušča jo radi tega v masah kopališče. Anglija, Amerika in Francija silijo še v zadnjem trenutku k mirn{ rešitvi. Borbe pred Madridom $e nadaliuieio PMedu PARIZ, 29. julija. Frankova poročila govorijo -o srditih borbah na madridski fronti in o 30.000 mrtvih in ranjenih republikancih. Bitka pri Brunetti je bila ena najhujših v španski državljanski vojnf. Po republikanskih poročilih so doživeli frati kovci pri Ouetsa della Reina hud pofaz. V odseku Santander traja topniški ogenj. V odseku villa Ntteva se bitka nadaljuje. Discipliniranje pri prehrani v rašhu Berlin, 29. julija. Minister poljedelstva 1 tudi najmanjša količina zrnja, iz katerega je odredil z posebno naredbo, da mora bi- se proizvaja 'kruli. Vsi, ki bi se pregrešili ti vsa žetev pšenico in drugih žit v Nem- proti temu odloku, se bodo strogo kazno-čiji rezervirana izključno za ljudsko po- vali. trošnjo. Prepovedano je, da se da živalim • - PmLousIu i**nt0z Patriarh Varnava bo proglašen za svetnika V smislu poročila novosadskega dnevnika »Dan« bo pogreb ostankov blagopo-kojnega patriarha Varaave na stroške ■■rbske pravoslavne cerkve, Srbski pravoslavni narod, ki ga predstavljajo me- 1 opolit, »rhireji in škofje, bo predložil kanonizacijo patriarha Varnave. V dolgi v*sti svetlih imen v borbi za pravoslavje *> zabeleženo tudi ime patriarha svetega Trnave. Nasproti osebam, ki so se pre-trošile zoper načelo zaščite srbske pravoslavne cerkve, se bodo odredile kazni ''niejitve verskih funkcij im pravic. Atsmtat! šrsVih ekstremistov BELFAST, 29. julija. Kralj Jurij in kratica sta pripotovala na svoj prvi oficiel-n' °bisk v severno Irsko. V zadnjem času -,e bilo več atentatov ob meji Ulstra in svobodne Irske, Po informacijah so ho-(-ii republikanski ekstremisti preprečiti, a bj prebivalci svobodne Irske šli v Belost k sprejemu kralja Jurija in kraljice. Ob velikanskem zanimanju sc pribov-ski proces nadaljuje. Danes so bile zaslišane še ostale priče. Pri včerajšnji dopoldanski razpravi so bili za Orožnom in Neuwirtom še zaslišani Vinko Markež, Ivan Kranjc, Mirko Korošec, Ivan Beigott in Milan Gorišek. Zasliševanje M. Goriška Gorišek Milan, katerega skušajo zastop niki zasebne udeležbe obremenjevati, je obširno orisal ves ptoek dogodkov od Št. Lenarta dalje pa vse do Prihove. Naglašal je, da so bili po demonstracijah v Mariboru in po grožnjah podžupana Žebota vsi prepričani, da pripravljajo akademiki napad na Petra Živkoviča. Zaradi tega so naprosili tudi njega, da gre kot izvidnik. V Konjicah se je zadržal toliko časa, da se je zborovanje že pričelo. Nato se je vrnil nazaj proti Mariboru v nameri, da se vrne domov v Št. Lenart, ker so bili vsi prepričani, da so akademiki opustili svojo namero napada. Ko je privozil do klanca pri Prelogah, je slučajno opazil ob strani ceste tovorni avtomobil trgovca Kranjca, ki ga je spoznal. Zato se je ustavil, da pogleda, kdo je tu. Ko je našel mariborsko skupino, ki je bila skrita pod'klancem v gozdu, je ostal nekaj časa pri njih in se je z njimi razgovarjal. Nato pa je bil prepričan, da so ljubljanski akademiki ubrali Celje, 29. julija. drugo pot in da so najbrž izvedli za pot Petra Živkoviča in krenili za njim po drugi strani v Celje. Zato je sklical svoje Šentlenarčane in se z njimi odpeljal proti domu. Komaj 2 km dalje pa se je srečal z ljubljanskim avtobusom akademikov. Zato se je obrnil in vozil v večji razdalji za njimi. Ko je privozil nazaj do klanca pri Prelogah, ni bilo tam več videti ljubljanskega avtobusa in vozil je naprej čez hrib Šele kak kilometer pod hribom, je nenadno zagledal pred seboj na cesti ljubljanski avtobus, iz katerega so že poskakali akademiki, ki so navalili proti njemu ter začeli metati kamenje. On je svoj avtomobil hitro ustavil, nekoliko fantov je skočilo vanj in se obesilo na zunanje stopnjišče njegovega voza. Z vso možno brzino je pognal avto nazaj ritensko proti klancu. Akademiki so navalili nanj in na njegove spremljevalce, med tem pa so prihiteli po hribu navzgor z druge strani Mariborčani, ki so akademike potisnili nazai preko njihovega avtobusa. . Kaj se je tam dogodilo, njemu ni znano, ker je ostal vrh hriba. V tem je privozil tudi drug; ljubljanski avtobus. Nekoliko akademikov je skočilo na cesto tudi z drugega avtobusa, stopili so k bližnjemu plotu, potrgali late in kole ter navalili na Mariborčane in jih razkropili. Po končanem pretepu je on našel (Nadaljevanje na 2. strani.) O konkordatu V št. 60 »Del. politike« beremo: »Odno-ša.ie do raznih verskih skupin v državah in s tem do cerkva bi se lahko uredilo z navadnimi državnimi zakoni, ki jamčijo verskim izpovedim popolno svobodo, zakaj verstvo je čut vesti in kulture ter je zato nenaravno, oj se veže s političnimi ali razrednimi kocesijami in privilegiji, za katere si morata potem cerkev i« dr-ževa izkazovati posebne usluge med seboj. Poleg teh dejstev pa imamo še politično vprašanje, ki je za mlado državo znatne važnosti. Omenili smo, da imamo v državi prijatelje in nasprotnike konkordata. Sedaj nastane vprašanje, ali ne bo konkordat poostril sporov in ali ne bi ti spori odpadli, če bi bilo versko vprašanje, ki je naša notranja zadeva, rešeno z zakonom o verski svobodi, to je za vsa verstva enako in brez politične primesi? Zdi se nam, da bi bilo bolje.« Odlomki Ljubljanski »Pohod« poroča v št ?5-»Po členu XXVIII. lahko katoliška' cerkev svobodno in brez vsake omejitve snuje privatne verske šole s pravico javnosti. Ako torej obvelja konkordat, bomo v doglednem času imeli pri nas samo samostanske^ in konfesionalne šole kakor pred letom 1867! Nič manj pomembna sta tudi člena XII. in XVI., ki določata, da se smejo razni meniški redi in kongregacije svobodno naseljevati v naši državi, da sme cerkev svobodno nakupovati in posedovati premičnine in neprimičnine in da ostanejo posestva župnij last cerkve tudi v slučaju, ako vsi zupljani prestopijo v drugo vero. Iz vseh teh določb je razvidno, da se bomo popolnoma vrnili . . . Najvažnejši in najznačilnejši pa je člen XXXIV. konkordata, ki odreja, da imajo katoliški duhovniki pravico v verskem pogledu nadzirati »državna društva za telesno vzgojo« in paziti na to, da bodo ta društva delala v skladu s »katoliško doktrino«. Edino državno društvo za telesno vzgojo je Sokol. S konkordatom se torej hoče spraviti celo našega Sokola pod nadzorstvo katoliške duhovščine in škofov, to je tistih, ki so smrtni sovražniki slovanskega Sokolstva, kar so pokazali s svojim protisokolskim pastirskim listom.« Za 137 let nazaj »Kmetski list« piše v štev. 29: »Kar je . es, je res! Abrahamovi sinovi so na Nemškem siromaki, da se jih Bog usmili! Za celih 137 let nazaj morajo preiskati svojo pregrešno kri, preden bi smeli prodajati časopise po ulicah ali kjerkoli.« Ubogi Judje, kako se jim bridko povra-cajo njih falotarije! Pravzaprav, veste me vse to nič ne briga! Kaj meni mar Nemcev m Judov, ko vem, da imamo mi doma sami s seboj dosti dela! Mislil sem samo, kako prav bi bilo, če bi mo-rali nekateri pri nas dati v preiskavo svojo pregrešno kri za vsaj trikrat po . let nazaj. Saj imamo na ljubljanski univerzi kemični inštitut, ki je postal slaven ne le po svoji delavnosti, ampak tudi po svojih tesnih, vlažnih, temnih in nezdravih prostorih. V te luknje bi zga-tili namesto mladih študentov vse tiste, ki bi jim bilo treba preiskati kri. In kjer bi učeni kemiki našli, da je grešna kri bolj črna kakor vsa parada teh grešnikov, naj bi odločilo ljudsko glasovanje: Ali jih pošljemu Hitlerju v zameno za Jude, ki od njega prihajajo k nam, ali jih zapokamo za kak drug izvoz. Časopisov bi jim pa jaz nikakor ne dal v roke, rajši že krampe in motike pa lopate, uakar bi Zasliševanfe Slavka Reje Zadnji je bil zaslišan Slavko Reja, ki je mirno orisal ves potek dogodkov in na vprašanje predsednika odločno zanikal, da bi obstojala kakršnakoli organizacija in da bi bila to nekaka organizirana zaseda. Da je vsaka organizacija popolnoma izključena, se vidi že po tem, da izmed vseli udeležencev spopada pri Prihovi ni poznal nobenega, razen svojega sluge Siliča, bratov Primcev in Kodriča. Z neorganiziranimi ljudmi, čijili mentalitete ne pozna in hi bili med njimi prav tako lahko pristaši JRZ namesto .INS. bi pač ne mogel organizirati zarote, kakršno so hoteli pozneje skovati. Vsi so se spontano priključili ekspediciji, ki je imela edini namen, da zaščiti predsednika .1NS pred napadi klerikalnih akademikov. Vsi so se spontano sami ponudili, ker so bili silno ogorčeni zaradi izgredov v Mariboru, zlasti ker so nasprotniki razbili tudi šipe na Narodnem domu in so se Nemci posmehovali Sloven cem, ki se na državni meji na tak način med seboj koljejo. Ko je privozil do pr c loškega klanca, jih je tam 'ustavil neki osebni avtomobil iz Živkovičevega spremstva ter mn je neki g. povedal, da prihajajo akademiki. Naročil je, naj jih ustavjio in onesposobijo njih avtobus za nadaljevani c vožnje. Zaradi tega so se ustavili in izstopili. Nabrali so nekaj cestnega kamenja in vzeli par borovih vej v bližnjem gozdu. On je imel pri sebi pištolo za strašenje psov, ki jo je v gozdu nabasal, da bi v primeru spopada akademike preplašil. Izrecno je poudarjal, da je vse udeležence opozarjal, naj bodo previdni in naj pazijo, da kakega akademika ne poškodujejo in naj samo onesposobijo avtobus. To priznavajo tudi vsi obtoženci. Sam ni mogel sodelovati pri spopadu, ker ga je silno .bolela roka, ki si jo je zlomil v Mariboru, ko sc je spopadel z nekim akademikom. Zato je šel med zadnjimi, potem ko je privozil mimo avtobus akademikov proti klancu. Tam je zagledal, da se med seboj prerivajo ter mu je še Bratkovič rekel, naj ne hodi blizu, ker se tepejo. Zdaj je privozil za njegovim brb toni drug avtobus ljubljanskih akademikov, ki so izstopili in napadli tudi njega ter ga premlatili. Ker je Milan Orožen obtožen, da je bil iniciaor napada na akademike, je bil o tem obširno zaslišan tudi Reja. Izpovedal je, da je Orožen, ki ga do takrat sploh ni poznal, po napadu demonstrantov' na hotel »Orel« prišel k njemu in ga vprašal, če ima kako sredstvo s katerim bi se daio onesposobiti avtobus akademikov, da ne bi mogli nadaljevati vožnje in napadati voditelje .INS. Ta misel je bila sprožena že davno poprej s strani razburjenih in razdraženih zborovalcev pri »Orlu« in Orožen nikakor ne prihaja v poštev kot iniciator. Tudi ni Reja na njegovo iniciativo poslal po že omenjene nože, za katere v ostalem ne ve, kdo in kdaj jih je razdelil. Bili pa so samo trije noži in ne pet ali šest kakor zatrjuje obtožnica. Nočno nadaljevanje razprave ; Ob 20.30 se je irazprava nadaljevala. Zagovornik obtoženca Siliča Jih ib. I lT X i 1 l VlJCJJJ) i X Mi’ ' I r ■;,#j J' k\ iU i' * UnM>'I ' i V I.JCjjj) i’X Mfr ! / H ■ ii ui Ai.t Al/* i 5.#j J.\ k tir/, i, IM\A H, £1.1 tfttt ,j >. /j / z a )m i M, .Mam. j Nato je stavil dr. Lipold razne dokazilne ! predloge in sicer v tem smislu, da je S. j junija ob 10. dopoldne, ko je zvedel, da j se vozijo v Maribor akademiki iz Ljub-| Ijane v dveh avtobusih iniJ !1 A vil Ul* inSai Ir i'W JU'ti. »'«1 ib tt lr.#.. i\i'A4 : M S.Vfltl il 1‘fl popili v treh gostilnah v Mariboru veliko količino vina; da so se akademiki tako izražali in obnašali, da so nacionalisti morali nekaj ukreniti v svojo obrambo; da je bil Dolinar v Mariboru na Tržaški cesti aretiran, pozneje pa na neko intervencijo izpuščen. Državni tožilec dr. Rus je predlagal, naj se dokazni predlogi odklonijo. Sodni senat bo kasneje sklepal o tem. Kot prva priča je bil zaslišan policijski agent Stanko Rojnik iz Celja, ki je izjavil, da je 8. junija ob 19.30 nagovoril Milana Orožna pred Celjskim domom v Celju in ga vprašal, kako jo bilo v Mariboru. Orožen mu je odgovoril, da je v Mariboru bilo mirno in da je bilo samo nekaj demonstracij. Izjavil pa je, da ne bodo klerikalci prišli v Celje demonstrirat ker bodo pri Konjicah napadeni in zadržani. Ko je govoril Rojnik z Orožnom, ki je Rojnikov sošolec, mu ni sporočil, da govori z njim službeno, čeprav je bil v službi. Absolvirani jurist Albert Heric iz Maribora je povedal, da sc je v Mariboru 8. junija sestal z Orožnom takoj ob njegovem prihodu pred hotelom »Orel« in da je bil Orožen obenem z novinarjem Grešakom ves čas z njim v družbi. I&JjU {,1 L'i). jj * 3 ■ i ,i r J j s JsiJ; ji o i Hi** k viir i ■ rDČ* ini h vDtfttrff- i, j> tiiera utujfa Orožen je nato rekel, da bi bilo treba zasesti most in ga očistiti. Nekdo je tudi rekel, da bi bilo dobro razrezati pnevmatike na avtobusih in preprečiti ljubljanskim akademikom od hod iz Maribora. Priča smatra, da jc bilo vse to izrečeno bolj v šali. Zdelo sc mu Zasliševanje prič je tudi, da je imel Reja roko takrat že poškodovano. Novinar Ivan Grešak je potrdil izjave Herica in dejal, da je Orožen takrat, kose je govorilo o razrezanju pnevmatik stal poleg Grešaka in samo poslušal. Akademik Gvido Planinšek iz Trbovelj je izjavil, da je bil v Mariboru z ostalimi tovariši in da so šli v Maribor demonstrirat. Zbrali so se pred protestantovsko cer kvijo v Mariboru in odšli pred hotel Orel, kjer so metali kamenje in jajca na poslopje. Nato so se vračali okrog 17. proti Hočam, kjer so se ustavili zaradi dežja jn zaradi tega, da so se okrepčali. Na klancu pri Prelogah je začelo nenadoma padati kamenje v avtobus. Avtobus je vozil hitro naprej, potem pa so ga ustavili sami, da s tem preprečijo napad na drugi avtobus, ki je vozil za njimi. Fantje so izstopili, začeli pobirati kamenje in palice. Rekel pa je, da palic niso imeli s seboj, kar jih v avtobusu niso mogli kam dati. Stopili so iz avtobusa j)roti napadalcem, ki so se. kmalu razpršili. Akademikov je bilo okrog 30, napadalcev okrog 15. Tudi Dolinar je stopil iz avtobusa. Ko je priča videl, da ni pri avtomobilu več nobenih napadalcev, je stopil ven in videl pred seboj v oddaljenosti 3 m malega človeka s temnim klo bukom na glavi, ki jc ležal na tleh skupaj z Dolinarjem. Dolinar jc hotel zakriti glavo z rokama, v tem trenotku pa je oni neznani Človek zamahnil z nožem proti njemu. Priča je misli, da je zamahnil proti Dolinarju, samo z držajem »roža, ne pa z ostrino. Priča ne more sigurno trditi, da je bil napadalec Dugina. Pozneje je našel ranjenega tovariša Planinška, ki jc imel vreznino na obrazu in ga odpeljal s seboj. '&i M: Tijddl/l, lAa 1.) M M- mihitfnsng vfl&čtsor, je ycm trm. . Žfa -h ifl T« 'HUM. pjitejn. *i\Tdi -si umi te »u i>j ji tt* i M ^ Stel, tdiMJt t vanTivt' ftiW jfc »Stejeaetv !' j M > ISMV aMSa trs x>r»a ISnjfc dr. rfltl vf. Ka» sta Izlavila zdravnika izvedenca Pri današnjem nadaljevanju razprave sta bila zaslišana kot zdravniška izvedenca primarij dr. Steinfelser in dr, Bregant. Prvi ie podal naravnost senzacionalno izjavo, da ni nastopila smrt akademika Rudolfa Dolinarja radj zabodljaja z nožem, ampak kot posledica nekega posebnega nedostatka Dolinarjevega organizma, ki je takšnega značaja, da je za- Kraljj Faruk polnoleten KAIRO, 29. julija. Včeraj je egiptski kralj Faruk dosegel polnoletnost. Pred obema egipfskima zbornicama jc položil prisego. doščal najmanjši fizični, duševni ali živčni pretres, da ie provzročil njegovo smrt, Na vprašanje zagovornika dr. Kalana, če ie Ihla možna Dolinarjeva smrt tudi kol posledica razburjenja radi vseli tedanjih dogodkov, je sodni izvedenec izjavil, da bi bito tudj to možno. Stično izjavo je po-dal tudi dr. Bregant. Razprava ob sklepu 1'sfa še traja. Ženska politika. »Kako si se pa zadnjič izgovorila, kole tvoj soprog čul ropot v tvoji sobi?« »Rekla sem, da je prišla moja šivilja z. računom; pa jo je takoj od doma popihal.« Beigotta okrvavljenega, ker ga je takoj v začetku zadel kamen. Begott si jc pri bližnjem kmetu izmival rano, nato pa so on in vegovi spremljevalci zasedli avto in se od ovijali domo v v Št. Lenart. Odločno zavrača trditve, da bi on kakorkoli pomaga! organizirati zasedo ali vedel, da bo prišlo do pretepa. Bil je preprečan, da so ak?-D i k i vozili naprej. Popoldansko nadaljevanje razprave Ob tričetrt na I. je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 3. popoldne. Popoldne so bili zaslišani vsi ostali obtoženci in sicer najprej Ludvik Urba-nič, nato pa Drago Štancer, Ivan Silič, Miroslav Ranar. Primec Mirko in Primec Filip, Parava;) Anton, Mlinar Ivan, Kodrič Franc, Klanjšček Franc, Bunc Josip, ILnjkovič Slavko, Dugina Viktor in kot zadnji Reja Slavko. Večina obtožencev je vztrajala pri svojem prvotnem zagovorit in so skoraj vsi dokazovali, da se spopada aktivno niso udeležili. Priznali so le to, da so imeli namen onesposobiti avtobus ljubljan. akademikov za nadaljevanje vožnje in s tem preprečiti ponovitev sličnih dogodkov in napadov, kakor so bili izvršeni v Mariboru. Zato so nameravali razbiti šipe 111 razrezati gume. kar se jim pa mi posrečilo, ker ie ljubljanski avtobus vozii v hrib z veliko brzino, ki jo je še povečal, čim je priletelo prvo kamenje. Bili so prepričani, da so akademiki s svojim avtobusom nadaljevali vožnjo, me da bi se ustavili. Zato so pohiteli na vrh klanca, da bi tam pričakali svoj tovorni avtobus in se peljali z njim v Konjice, odnosno v Celje, da tam zaščitijo predsednika .INS. ali pa se vrne-'o domov. Ro pa so prišli vrh klanca, so tam zagledali Goriškov avto, ki se jc ritensko vračal v klanec pred napadom akademikov. Hoteč ubraniti Goriškov voz pred napadom, so deloma s kamenji, deloma z borovimi vejami, ki so jih pobrali v bližnjem gozdu navalili na akademike in jih pognali v beg. Ko so se tako na oni strani ljubljanskega avtobusa prerivali in obmetavali s kamenjem, je nenadoma privozil za hrib drugi avtobus, s katerega so poskakali ljubljanski akademiki in navalili nanje s koli. kamenjem in samokresi. Padlo je več strelov, nakar so se razbežali na vse stran* in so se čez nekaj časa spet začeli zbirati v gozdu, od koder so se nato z avtomobilom odpeljali domov. Zasliševanje Ivana Siliča Prj zasliševanju Ivana Siliča se je glavna razprava vršila okrog usodnik nožev, ki jih je Silič razdelil med nje. Silič sam je priznal, da mu je Reja naročil, naj poišče kake čevljarske nože, s katerimi bo razrezal gume na avtobusih ljubljanskih akademikov. Ker takih nožev ni dobil, se je spomnil na to, da ima Reja v upravi shranjene kuhinjske nože, dar strelske družine. Šel je tja ter prinesel tri nože, razne velikosti. Silič zatrjuje, da je te tiože med vožnjo proti Konjicam v avtobusu hotel oddati Reji, da pa so jih razgrabili in da se ne spominja, kdo vse jih je vzel. Izrecno poudarja, da so bili ti noži namenjeni zgolj za to, da bi v danem primeru razrezali gume in tako onesposobili avtobus ljubljanskih akademikov za nadaljnjo vožnjo. Drugi obtoženci pa so pri zasliševanju zatrjevali, da jim je Silič razdeli! te nože že v gozdu pri Prelogah, ko so čakali na prihod ljubljanskega avtobusa. Kaj pravi Dugina Dramatično je bilo zasliševanje Viktorja Dugine. Mirno jc priznal, da jc imel nož in da je sodeloval v spopadu. Ko so se prerivali pri ljubljanskem avtobusu, ga je eden izmed akademikov s kolom po glavi, da ga je takoj oblila kri. Bil je popolnoma zmeden in v razburjenosti je zamahnil z nožem okrog sebe ter se popolnoma nič ne spominja, kako je prišlo do tega, da je zabodel Dolinarja. Ni vedel, kdo ga je udaril, in tudi ne. koga je sam sunil. Na ponovno vprašanje predsednika je izjavil, da sc absolutno nič ne spominja in da tudi ne ve. ali je Dolinar potem še vstal in odšel. jih morda uporabil za osuševanja močvirij, ki zastrupljajo zrak. Tako bi vsaj storili nekaj pokore za svoje številne grehe in bi jim lahko še zagorela lučka upanja v odpuščanje — po smrti. Amen.« Utua m sm Mislil si je: vse deklice so nekako otožne in razmišljene, če vidijo, da sc moži vrstnica in zapušča deviški stan. In upal je, da se sčasoma vse zopet obrne na bolje. Pa Petrina ni hotela postati drugačna. Tudi ko jo je vabila Marta, naj ji pride pomagat delat ženitno opravo, je bila otožna in njene misli so plavale kdove kod. In Petrina je slone na pomolu sanjala svoje srčne, brezupne sanje dalje v tiho poletno noč. Naslonila je svojo vročo glavo na hladni steber iz snežnobelega kararskega mramorja. Za hip ji je odleglo. Uprla je svoj sanjavi pogled tja preko duhtečega grmičja in zamislila se je. In njen duh je splaval nazaj v tisto veliko plesno dvorano v Trstu, vso v cvetju in zelenju sredi ostre zime. Bila je z Marto za trenutek neopaženo zapustila družbo in se stisnila v sosednji sobici za širokolisto platano. In pričel se je prijazen pogovor. Večer je prijetno razburil s svojo lepoto vse navzoče ženstvo. Tedaj pa je prišel nepričakovano, kakor pričaran. Eurico. S svojim donečim, prijetnim glasom je pričel: »Oprostite, gospica, ves večer sem iskal prilike...«! m M »Dovolite, gospod doktor, tu moja prijateljica . . .« ga je prekinila Marta ljubeznivo. »Moja najljubša prijateljica Petrina Vojnovičeva.« Lahno se je naklonil koncipijent ter izpregovoril vljudno frazo. Petrina pa je hipoma izpreglcdala ves položaj. Za Marto hodi, njo ljubi, a njene lepote ne vidi! In zalesketale so sc ji velike črne oči v čudnem žarečem ognju. Užaljeno jedilo njeno samoljubje, užaljen njen ponos. In ko se je njena mehka roka za hip dotaknila njegove desnice in ko jo jc spoštljivo poljubil, sc jc streznila in zašepetala komaj slišno: »Drago mi je bilo gospod doktor!« Poklonivši se, je zbežala v plesno dvorano. a plesala ni. Neopažena je stopila za težko zaveso tik košatega, lepo vzgojenega lovorja in prvič v življenju je bila nesrečna, tisočkrat bolj nesrečna kot pred tremi leti, ko so j' zagrebli drago mater. Čudila se je sama sebi. Čemu ta trpkost, čemu ta žalost? Ali je zavidna? Čemu? Ali ni nevesta sama? Saj je vendar Nikolaj Sertič zdrav, lep, inteligenten mladenič, ki jo ljubi z moško poštenimi čustvi. A ona? — ali ga tie ljubi — ne ljubi več? Ledeno ji je izpreletelo telo ob tej misli. Izprevidela je, da je Nikolaju sicer dobra, kakor sestra svojemu bratu, a ljubiti bi ga nikdar ne mogla tako, kakor bi ljubila — tega Enrica. In v tem srčnem strahu in obupu se ji je rodila nova lahka nada, da morda Enrico vendarle uvidi, da se Martina lepota ne more meriti z njeno krasoto. In oklenila se je z. vso silo zavistmi hrepeneče deviške duše te edine sladko misli. Sklenila jc, prikleniti ga nase, naj velja, kar hoče. Za ta smoter je hotela zastaviti vse svoje sile ... In storila jc zadnji korak . . . Poravnala si jc lase in stopila jc med veselo, v mehki godbi sc zibajočo družbo. In takrat je priplavala s konca dvorane ob Enricovi roki Marta. Vsa vesela in srečna jc planila Marta k Petrini ter ji šepnila na uho: »Glej me nevesto...« še predno jc mogla odgovoriti, je zasvirala godba nov komad in srečni Enrico se je izgubil s svojo zaročenko v šumeči družbi . . . Petrina je bila uničena . . . »Ves večer te že iščem, Petrina sladka«, je vzkliknil tedaj Nikolaj veselo, ko je dospel do svoje izvoljenke. »Hladila sem se; nič dobro mi ni. Pojdimo domov!« »Kaj ti je, ljuba? Treseš se? Toliko potrpi, da poiščem očeta in Marto!« (dafje.) Maribor spominu pstriarha Varnave Obmejni Maribor sc je častno oddolžil spominu blagopokojnega patriarha Varnave. S številnih hiš so vihrale žalne zastave. V pravoslavni kapelici v Melju se ie vršila žalna služba božja, ki jo je opravil tukajšnji prota Simeon Ivoševič. Pa-rostosa se je udeležil med drugim mestni poveljnik general Čedo St a n o j 1 o v i č £ oficirskim zborom, .nadalje mestni žu-pa.ii g. dr. Jut v a n, predstavniki političnih obisti in sodišča, ravnatelji tuk. srednjih šol, protestantski pastor ter predsednik protest, cerkvene občine, starokatoliški župnik g. Šegula s predsednikom staroka-toliškc cerkvene občine ter odposlanstvo Mariborskega Sokolstva v krojih. Navzoči s» bili tudi predstavniki ostalih mariborskih narodnoobrambnih in kulturnih orga-ni^acij, med njimi dr. Dolar, predsednik •jS in številno občinstvo. Med službo božjo ie imel prota Ivoševič spominski žalni govor o življenju in delovanju velikega Pokojnika. P.ete£na počastitev spomina blagopok. Patriarha Varnave. Vzorno delujoča po-7>r Strelska družina je ob priliki svoje v nje seje na izredno dostojanstven na-I’111 ob lepi udeležbi vseh odbornikov Cl ostalega članstva počastila spomin ve j* e£a pokojnika. Sejo, ki se je vršila v t0 ELIDA MILO^r^ Že deset let ljubljenec vsake lepe žene Obiščite iodkie tdefok&te veste od 31. julija do 8. avgusta 1937 (SOpopusta na železnicah od 29. iuli/a do 10. avgusta 1937) VELIKA GOSPODARSKA IN KUITURMA REVIJA! Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopalološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Modna revija Akvaristična Kuncerejska - Golobarska razstava -Razstava malih živali - Kongresi -Koncerti - Gledališke predstave na prostem - Šport - Veselični park na razstavišču Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji - Zeleno, romantično Pohorje - Gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO! drevesa in trte so na steblih občutno poškodovana, koruza in žito, kolikor še ni bilo požeto, je zbito v zemlje in uničeno. Po presoji veščih kmetovalcev so ceni po neurju povzročena škoda na 75% vseh poljskih in vinogradniških pridelkov. Tolikšne škode Fram doslej še ni utrpel po nobeni nevihti. Škoda gre v milijone. Prebivalstvo je obupano, pomoč je nujno potrebna. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v zrakopiovno podoficirsko šolo v Novem Sadu. Pogoji za sprejem so razvidni na mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg 11. Zaposlitev brezposelnih delavcev. Mestno poglavarstvo razglaša: Delavci, ki so bili zaposleni pri cestnih delih mestne občine ter bili radi pomanjkanja sredstev z nastopom gradbene sezone odpuščeni, se dan na dan pritožujejo na mestnem socialnopolitičnem oddelku, da ne morejo dobiti dela, češ, mariborski podjetniki sprejmejo v delo samo delavce z dežele. Ker prostosti služboda-jalcev pri izbiri delovnih moči ne omejuje noben pozitiven zakon, nastane vprašanje, kaj » številnimi brezposelnimi delavci iz Maribora, ki so že leta brez službe. Apeliramo na uvidevne mariborske podjetnike, da se pri najetju delavcev ozirajo predvsem na mariborske brezposelne delavce, sicer se bodo morali le-ti v nedoglednem času podpirati, meščanstvo pa obremenjevati z novimi davki. pjUkiime MGvite V Slatino Radenci s Putnikovim luksuznim avtokarom v torek dne 3. avgusta. — Odhod iz Maribora izpred hotela Orel °b 6. mri, odhod iz Slatine-Radenoi ob 20. uri. Cena vožnje Din 75.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. Za prekrasen izlet Putnika z luksuznim avtokarom na GroBgloekner in v Zeli am See od 7. do 9. avgusta je na razpolago še par mest. Cena popolnega aranžmana, Ie Din 850.—. Udeleženci izleta izven Maribora združijo ta izlet lahko z obiskom VI. Mariborskega tedna in uživajo polovično vožnjo na železnici! Informacije in prijave Putnik Maribor. I Peiping v japonskem topniškem ognju - Srdite borbe za pei-pinške koiodvore T1ENCIN, 29. julija. Davi ob 6. je pričelo obstreljevanje peipinškega centralnega in vzhodnega kolodvora. Prebivalstvo je v paničnem razburjenju. Metalci min in strojnice so v polni akciji. Oddelki 38. kitajske divizije so ob treh zjutraj zasedli oba kolodvora, pravtako tudi zapadni kolodvor. Srdite borbe se vršijo za vzhodni kolodvor, ki je še vedno v rokah Japoncev. Verjetno je, da se bo Kitajcem napad posrečil, ker se nahajajo vsi mostovi do tega kolodvora v njihovih rokah. Borbe so dosegle svoj višek ob 4. zjutraj. Nad Peipingom krožijo japonska vojaška letala. General čangeekung bo mesto generala Sungčejuana, ki je zapustil Peiping, prevzel vrhovno poveljstvo nad kitajskimi vojnimi silami. Japonci ob streljujejo Peiping zelo srdito, vendar bodo v smislu 79trdil rešoektirali poslaniško četrt. TOKIO, 29. julija. Agencija Havas po--oča: Davi ob 8.15 je neki japonski rušilec obstreljeval kitajske položaje ob obali reke Pai-Ho ori Taku. KAKO SI POL1SKA VLADA ZAMIŠLJA ODPOKLIC TUJIH PROSTOVOLJCEV. LONDON, 29. julija. »Times« poročajo, da sta na britansko vprašalno polo prišla dva odgovora in sicer od strani britanske vlade, katere odgovor ie bolj forma-!er in od poHske vtede. Poliski odgovor je kratek in se nanaša na tehnično stran odpoklica prostovoljcev iz Španije. Potem odgovoril rni bi posebni mednarodni odbori nadzirali transoort prostovoljcev. »Moriing post« poroča, da sta prispela tudi francoski ter italiianski odgovor, ki p? nista bila obfavllena. KATASTROFA NIZOZEMSKEGA LETALA. Pri Hallu, iu?no od Bruslja, ie treščilo med vožnjo iz Rotterdama v Pariz nizozemsko letalo, potem ko je eksplodiralo in zgorelo. Vseh 14 potnikov ie mrtvih. REŠENI ČLAN! NEMŠKE HIMALAJSKE EKSPEDICIJE. Reševalna ekspedicija, ki se je podala na Nauga-Pnrbat je rešila pet članov himalajske ekspedicije in sicer Pfefera, Hartmrn", Hepoa, Wima in Fanghauser-ja. mmmm&mmmMmmmmmmammmam Sfmtua p&akie Odbor lahkoatletskih sodnikov v Mariboru — službeno! Za nacionalni miting SK železničarja in dvoboj SK železničar : SK Maraton Zagreb, ki bo v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. dopoldan na stadionu SK Železničarja se določa sledeča žirija: Vrhovni sodnik g. dr. F. Jettmar, starter iti vodja tekmovanja g. Starašina. Sodnik na cilju g. dr. Jettmar. za mete g. Smerdel, za skoke g. Starašina ter obvezno za vsc^ sodniške kandidate. Sestanek žirije in žrebanje bo v petek dne 30. tm. ob 21. uri v Astoriji. Sfadeaštie ttmke ' r*'-# ..... Na torkovi obč. seji so sklenili nabavo nove črpalke, ki bo stala 25.810 Din. Vzorni soprog. »Milostna, vaš soprog pa skoro vsak teden kam odpotuje.« »Da, v tem oziru je z menoj zelo obziren.« Senzacionalna razkritja polkovnika Renta Čakat ie aefuš iapM km* plomacija Po zaključeni italijansko abesinski vojni, ko je Italija zasedla vse obsežne pokrajine neguševega carstva, lahko trdimo, da je bila izmed vseli držav, ki so bile in ki so še včlanjene v DN, baš Abesi-ttija najzvestejša. Abesinija je bila tista država, ki je vsak svoj postopek, pa tudi če je bil še tako kočljiv, podredila ženevskim odločbam in izročila usodo svojega ljudstva v roke te ustanove. Abesinija se ni izneverila Društvu narodov niti takrat, ko so italijanske čete že korakale iz Desia proti Addis Abebi. Predpostavljalo se je, da se bo neguš v teh težkih trenutkih, ki jih je doživljal, ko je moral zapustiti svojo državo, vsaj takrat obrnil na maršala Badoglia. To bi sicer pomenilo kapitulacijo Abesinije pred Italijo in bi se bila slednja osvobodila s tem vseh obveznosti, ki so jo vezale do Društva narodov in bi se obenem izognila pritisku Ženeve in sankcijam, ki so nato sledile in ki so Italijo vendarle vsaj kolikor toliko ovirale pri uresničenju postavljenega cilja. Na ta način bi bi! neguš, kar seveda lahko šele sedaj presojamo, rešil vsaj to, kar se je rešiti dalo. Italijanska zmaga bi bila priznana in bi bila s tem abesinska afera, ki je dvignila toliko prahu in razburjenja, legalnim potom likvidirana. Umik abesinskega cesarja iz Abesinije se je izvršil isrotako ob tesnem sode- lovanju evropskih velesil, ki so dale negušo polno garancijo in potrdilo izve denega koraka. Neguš, ki je bil nedostopen za kakršnekoli obljube in ki ni niko mur verjel, je radi eth vplivov in obljub topot opustil misel na sklenitev separatnega miru z Italijo in postal na ta način žrtev tuje diplomacije. Izjave bivšega neguševega svetovalca, belgijskega polkovnika Reula, ki jih je te dni objavil »Giornale d’Italia«, nam na zanimiv način razkrivajo neguševo tragedijo. Sam Reul pravi, da je bil neguš v vseh svojih odločitvah previden in ni podvzel nobenega koraka preje, dokler ga ni vsestransko pretehtal. Znano je, da je bil neguš pripravljen skleniti z Italijo premirje, še predno so bile za-počete prve sovražnosti. Svojemu zaupniku polkovniku Reulu je vse zaupal in se tudi v vseh zadevah z njim preje posvetoval. Reul mu je ob tej priliki predložil podrobno poročilo o stanju abesinske armade in o vseh možnostih odpora, ki ga ta armada zamore nuditi. Polkovnik Reul je negušu že vnaprej prerokoval, da bo abesinska armada tepena in to predvsem iz razloga, ker ni bila vojska zadostno organizirana in kot taka ni mogla računati na daljši odpor, kaj šele na zmago. Neguš je z največjo pozornostjo poslušal Reulovo razlago in ga vprašal za mnenje, kaj bi bilo najumest- isii i ■ ; 'i , .... '.-."■itšfv . < .. ;? v >V\ ' tv neje, ali započeti borbo ali skleniti mir. Reul je svetoval negušu diplomatska pogajanja z Italijo s povdarkom, da je bolje, da se z Italijo sam pogaja, kakor da bi pogajanja vodili drugi. Neguš je, ne da bi pri tem mnogo pomišljal, osvojil predlog svojega svetovalca in odposlal še istega dne dolgo brzojavko na naslov abesinskega poslanika v Rimu s prošnjo, da pripravi tam pot za čim prejšnja Stanovanie pogajanja. Brzojav, ki je bil šifriran, so j pa angleške oblasti v Port Saidu W j držale. Ta brzojav je že naslednjega dne prejel v prepisu angleški poslanik v Ad- dis Abebi, ki ga je Rim — v London. Sidney Barton je \ odposlal, mesto v j Britanski poslanik posebni avdijenci skušal na vse načine prepričati negusa i da prekliče ta brzojav in mu zagotovil da lahko Abesinija začne brez nadalj' njega vojno z Italijo in da lahko računa z vso gotovostjo na oboroženo intervencijo vseh velesil proti Italiji. Ta intervencija mora biti izvršena na osnovi obveznosti, ki jih imajo v Društvu narodov včlanjene države. Poleg tega je dal angleški poslanik Barton negušu svečano obljubo, da bo Anglija koncentrirala v Sredozemlju vse svoje vojne ladje. % Kasnejši meseci, ki so sledili napovedi! vojne in neštetim bitkam na abesinskem! ozemlju, so pa pokazali, da je ostalo vsej samo pri obljubah. Ni bilo nikakšnegaj oboroženega napada na Italijo od strani J evropskih velesil, ni bilo nobene pomor-j ske intervencije v prid Abesinije. Zgo-I dovina je torej dokazala, da je baš an- J gleški poslanik Barton na pretkan način | preprečil neguševa direktna pogajanja z Italijo, ki bi bila nedvomno rodila drugačno situacijo, nego je danes. Iz vsega ozadja, ki nam ga sedaj pojasnjuje svo-ječasni svetovalec abesinskega cesarja j Haila Selasija, posnemamo pretkano dij plomatsko igro s poglavarjem afriškii črncev, ki je izgubil svojo deželo in svo' jo krono. Intervencije, ki so bile po zlo- i mu Abesinije izvršene po angleški vladi | niso situacije niti zboljšale niti spremenile. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, soproga, mati, hčerka, sestra, teta itd. gospa CILKA KOHONT, rol. HORVAT uslužbenka mestnega kopališča, v sredo, 28. julija ob pol 5. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni v splošni bolnišnici, previdena >s tolažili sv. vere v 28. letu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 30. julija ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 31. julija ob 7. uri v stolni cerkvi. M a r i b o r, dne 29. julija 1937. Žalujoči soprog Albert Kohont in sin Dušan, ter rodbine: Horvat, Tumpej, Grobin in Kohont. 4117 Oddam TRISOBNO STANOVANJE z vrtom. Dr. Rosinova 25. 4111 Službo dobi Tvrdka Grabinski Evgen, Som hop išče dobrega in solidnega Zastopnika za mast in sir. Ponudbe poslati na naslov tvrdke. 4110 S 1. avgustom 1937 sprejmem inteligentno, perfektno KUHARICO z dobrimi izpričevali, ki ima rada otroka. Predstaviti se pri g. Srečku Kranjcu. Pesnica.______________________ 4107 SLUŽKINJO za staro, bolno gospo iščem-Ing. Tomšič, Plinarniška 5. 4105 Zanesljiv in marljiv VINIČAR se sprejme. Pismene ponudbe na Orovič, Razvanje 97. 40551 Prodam 3 dobro ohranjeni VOZOVI naprodaj. Studenci. Aleksandrova c. 60. 4108 JEDILNICA kavkaški oreh, garantirana izdelava, naprodaj najcenejše Ivan Friedei, mizarstvo St. Ilj v Slov. gor. 4079 Razno GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje in hrano. Dvoriščno poslopje, I. nadstropje, Koroška 7. 4112 Zmazek Karl iz Maribora NE ZASTOPA več mojo tvrdko, kar dajem s tem na znanje. Grabinski Evgen, Sombor. 4109 IZVRSTNI »PEKRČAN« liter po Din 5.—-. 7.-— in 8—, od 5 1 naprej se prodaja v Limbušu št. 59. ex Scher-bauni. 4092 Sobo odda PRAZNO SOBO veliko, oddam. Krčevina, Alek sandrova 7, v trgovini Babič vprašati. 4106 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok s 1. septembrom- Studenci, Ci-ril-Metodova 10. 4114 SOBO solačno, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 200 Din. oddam solidnemu gospodu. StroBma-jerjeva 28, II- nadstropje, stanovanje štev. 9. 3611 4115 Bio^o za zavese TP Atove vzotu prinaša v bogati izbiri Ikiana BlUl Maribor, Gosposka ul. 14 Spomnite se CMD! fff Pfff Pogrebno društvo na Pobrežju pro- slavlja svoj desetletni jubilej. Ni še dol- go tega, ko se nam je predstavilo naše pogrebno društvo z veseloigro »Dva para se ženita«, da bi se z eventuelnim dobičkom omogočilo čim lepšo proslavo svojega desetletnega obstanka. Tedaj smo že poročali, da bo proslava deset- letnice 1. avgusta 1937 s svečanim sporedom. Predpoldne se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Magdalene za pokojne umrle člane, ob 10. uri pa bo slavnostno zborovanje v Renčljevi dvorani na Pobrežju. Vsakomur, gotovo pa Pobrežanom je znano. Pogrebno društvo s humanimi cilji, saj se je vselej odzvalo z znatnimi denarnimi prispevki. Zato je splošna želja, naj prospeva še nadalje v tem pravcu in da teži še dalje s smotri, ki si jih je ob ustanovitvi postavilo. V tem V globoki žalosti naznanjamo, da nam je nenadno preminul naš nad vse ljubljeni oče in mož, gospod ALOJZ PRIMC DRŽ. UPOKOJ. IN POSESTNIK Zadnja pot blagopokojnega bo iz mestne mrtvašnice na Pobrežju dne 31. julija 1937. ob 16. uri. POBREŽJE, Zrkovska cesta, dne 29. VII. 1937. k^A rARIN A PRIMC, soproga. SLAVKO, LERČI, otroci in ostalo sorodstvo. smislu naj veljajo društvu ob desetletnem jubileju tudi naše iskrene čestitke! jamske, Movke Sokolska prireditev. Na nedeljski sokolJ ski prireditvi na prostornem in senčnatem vrtu Pulkove mame bodo naši diletanti zopet pripomogli z majhnim prispevkom h gradnji telovadnice. Naštudirali so topot iz virno burko režiserja in tajnika br. Rebolja Hinka »Pri debeli muhi«, ki je polna toliko humorja, da bo pripravila šc tako zakrknjenega filistra do smeha. Za razvedrilo še bo skrbela domača godba, za dobro postrežbo pa jamči ime Pulkove mame. — Zdravo! Šaljivo vprašanje. »S katerim strojem se človeka najhitreje spravi v nebesa?« »S peklenskim strojem!« Sodloma in »Tudi jaz sem bil tri tedne mrtev, namreč zaprt, in ti si se med tem zabavala s starim Lahom. Al} zdaj sem že zopet živ, namreč prost in zdaj bom jaz napravil gorje ... o gorje . . .« Razkačen je planil Angelik kvišku, stisnil pest in grozeče spregovoril; »O, tekla bo kri v potokih in mrliči bodo ležftli na poljani kakor pohojene kobilice in poslal bom goreče žveplo z neba . . .« »Angelik, ti si znorel«, ga je prekinila Adelgunda. »Pojdi domov, naspi se in pridi jutri, da se mirno pomeniva.« 55 »O čem naj se pomeniva?« je zopet zarentačil Angelik. »Da si me zavrgla, to vem. Oh, kako sem nesrečen. Ugasni 'luč, da ne bom videl te svoje nesreče, drugače bom še skoprnel same žalosti. Ali pa imej se mene irada.« »Bodi pameten, Angelik! Dveh ljubimcev vendar ne morem naenkrat imeti.« »Zakaj ne? Kjer je za enega dovolj, tudi drugi ne bo stradal. Špelica, še mene imej rada . .. .« Toda Adelgunda se ni in se ni dala pregovoriti, nego je zdaj s prijaznim prigovarjanjem, zdaj s trdimi besedami dopovedovala Angeliku, da s6 morata na vsak način točiti. ObetalaTmi je sicer, da bo rada z njim občevala in ga prosila, naj jo večkrat obišče. Celo slovesno obljubila mu je, da postane rada njegova žena, če si ustanovi le količkaj ugodno eksistenco, toda Angelika ni s tem niti potolažila, niti odpravila iz hiše. Angelik se je zdaj jokal, zdaj jezil, zdaj prosil, zdaj grozil. Šel pa ni . . . Adelgunda je postajala vse nemirnejša in srditejša, toda Angelik se ni premaknil z zofe, na katero se je bil vsedel. Naposled je poklicala Adelgunda deklo in ji naročila, naj gre po policaja. Izrekla je sicer te besede samo kot grožnjo, toda zalegle in pomagale so takoj. Komaj je slišal Angelik besedo »poli- caj«, je že planil kvišku, kakor bi ga bila zadela palica patra Špinače. Pred oči mu je stopil temni in vlažni policijski zapor, spomnil se je vseh tistih neštetih nadležnih živalic, ki so ga pikale, spomnil se je nagnusne hrane ter ostrih zasliševanj in se je hipoma pretvoril v krotko jagnje. »2e grem, že grem«, je dejal užaljen v svojih najsvetejših čustvih. »Sam pojdem. Nič ni treba policaja klicati. Če pa misliš, da se ti odpovem, se motiš.« »Bodi vendar pameten, Angelik«, je zdaj prijazno pripomnila Adelgunda. »In za slovo mi daj poljub.« »Ne dam ga«, jo je moško zavrnil Angelik. »Le to ti rečem, če mene ne maraš, pa drugega tudi ne boš imela.« (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA? Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi y Mariboru-