Po pošti prejeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — „ detrt „ , 6 „ 50 „ Mesec , 2 ,20 „
V upravnistvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „
'elrt » r 6 » - ,
mesec „ 1 „ 70 ,
Zi pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inseralo sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 193.
V Ljubljani, v petek 24. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Korenine anarhizma.
Vse krščanske države na celem svetu so v nevarnosti po internacionalni anarhiji; ponavljamo: krščanske države. Na Turškem vsaj se o nečem takem dozdaj še ni slišalo. Poseben to pojav. Kje je treba iskati vzrokov? Ako bi sto ljudij vprašali, vsak nam bode povedal poseben vzrok. Vendar bi večina odgovorov strinjala v tem, da prevelika hi-perprodukcija, kopičenje vseh kapitalov v rokah onih 10.000 zgoraj, preljudnatost — torej kapitalizem in manšesterstvo so tega vzrok.
Nasproti temu se more reči, da je še dovolj rodovitnih krajev, v katerih bi moglo desetkrat večje število prebivalcev živeti, in da je tudi ondi razširjen anarhizem, n. pr. v Ameriki.
Vzhodna Evropa bi mogla še trikrat toliko prebivalcev prerediti. Sibirija je dozdaj skoraj neobljudena. Ni tedaj pomanjkanje vsakdanjega kruha, kar ljudi sili k anarhizmu.
Razun tega se je po sodnijskih preiskavah dokazalo, da noben izmed obsojenih anarhistov ni trpel pomanjkanja ali da mu ni bilo treba stradati, ako bi bil hotel delati.
Znani izrek »struggle of lile« — boj za obstanek je samo izjemoma resničen in kjer je resničen, tam je stradajoči delavec navadno miren.
Mi se v tem pogledu držimo dijagnoze slavnega angleškega zgodovinarja in državnika Macaulay a, ki se je izrazil, da Evropa postane žrtev nove vrste Mongolov in Van-dalov, ki ne pridejo v Evropo odnekod iz Tibeta, ampak pridejo na vrh iz zemlje, na kateri prebivamo. Drug slavni učenjak je pred nekoliko leti napisal: Narava sama kaznuje človeka — roparja. Kjer človek izkorišča svojo oblast do zadnje kapljice krvi, do zadnjega soka, tam narava zoper njega pošilja velike množice škodljivega mrčesa, povodnji in druge vremenske uime, da bi ga kažnjevale.
Kakor v gmotnem svetu, tako tudi v svetu moralnem so gotovi zakoni, katerih človek nikoli ne sme prestopiti brez kazni. Narava se maščuje s kugo, kobilicami in drugim škodljivim mrčesom.
Neusmiljeno izsekavanje gozdov v severnih ameriških državah je po mnenju meteorologov povzročilo tropično podnebje s strašanskimi cikloni, povodnjimi itd.
Tudi življenje narodov ima gotove moralne podlage, ki se najbolj nazorno kažejo v krščanstvu. Poglavitni zakon človeštva je: ljubi Boga čez vse in bližnjega kakor samega sebe.
Na teh dveh stebrih je sezidano celo socijalno poslopje in k tema se druži tretji steber: kar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti jim ne smeš storiti. To pa se ne tiče samo posameznika, ampak vseh družabnih vrst. Grozna gonja za dolarjem ali za mamonom hudobije je porušila socijalno ravnotežje na celem krščanskem svetu. Državniki, učenjaki, pisatelji so podrli one tri strehe, na katerih stoji moralni svet in iz notranjosti zemlje prihajajo na vrh sedaj kot maščevalci — anarhisti. Mi moderni anarhizem presojamo s stališča krščanskega. Moderno znanstvo — darvinizem — je podrlo prvi steber: vero v Boga in dosledno tudi ljubezen do Boga. Moderni kapitalizem in liberalizem sta podrla drugi steber: ljubezen do bližnjega, in divja, brezobzirna konkurenca je podrla tretji steber s tem, da jemlje obrtniku in delavcu zadnji košček kruha iz rok. Na čem ima torej naš moralni svet stati, ko so mogočneži sami poprej uničili podlage človeške družbe? Zakon ljubezni stare zaveze je bil v novi zavezi potrjen in spopol-njen in ni bil izdan za posameznike, temveč za celo človeško družbo.
Ti trije stebri se morajo zopet postaviti, a ne s pomočjo policije in vojakov, ampak s pomočjo postavodajalnih zborov po načelih krščanske pravičnosti. Mesto Pariz je pred nekoliko leti povišalo stroške za policijo za 800.000 frankov in atentatov je čim-
dalje več. Policija in vojaki ne bodo anarhistov iztrebili s sveta. Tu ne more pomagati nobena še tako velika moč gmotna, tu more pomagati samo moč moralna — krščanstvo.
Mi smo prepričani, da samo vera more te tri podrte stebre človeške družbe zopet postaviti. Mi drugega sredstva ne poznamo in drugega niti najti ni mogoče. In s tem prepričanjem se hočemo udeležiti II. slov. katoliškega shoda.	—an.
Nasprotniki katoliškega shoda.
Iz Zagreba, 20.avg.
Katoliški shod, ki se bode vršil prve dni prihodnjega meseca v Zagrebu, je silno vznemiril naše nasprotnike v mažaronskem in mažarsko-židovskem taboru. Ta klika, ki polni od dne do dne svoje časopise z raznimi obrekovanji vsega, kar je hrvatskemu narodu milo in drago, se je lotila zdaj tudi tega shoda. Prenizki v svojem mišljenju o važnih vprašanjih, ki jih ima rešiti ta shod na korist katoliškega hrvatskega naroda, pripovedujejo in širijo čisto zmedene vesti o tem katoliškem pokretu, češ, da je ta shod sklican le v politične svrhe po napotku škola Strossmayerja. Ta shod nima po njihovem zatrjevanju nobene druge svrhe, nego da osnuje novo politično stranko na Hrvatskem. Toda vsa ta poročila po njihovih časopisih so tako absurdna in abotna, da se jim mora vsak hrvatski domoljub le rogali, kajti kaj takega morejo napisati le ljudje bolnih možganov, kajti za tako neumne jih ne moremo smatrati, da bi ne znali razsojati o sedanji politični situvaciji na Hrvatskem.
Že meseca julija, ko je škof Strossmayer bil nekoliko dni v Zagrebu ter med drugimi obiskal tudi bana, so raznesli ti nasprotniki lirvatstva glas, da hoče strossmayer osnovati stranko, katera bode podpirala samega bana. Te neumnosti se držo mažarski časopisi še dandanes, pa mislijo, da se bode na katoliškem shodu zares razpravljalo o osno-
vanju take nove stranke. Kdor pozna politične nazore teh obeh hrvatskih dostojanstvenikov, ve dobro, da med njima v politiki ne more biti nikdar složnega mišljenja niti delovanja. Kaj takega morejo verjeti le največji politični krakovidneži. Strossmayer zastopa svobodno in neodvisno Hrvatsko ter slogo z ostalim Slovanstvom, ban pa je glavni steber današnjega zistema na Hrvatskem. A kaj dela ta zistem dandanes s Hrvati in z drugimi Slovani v Avstro - Ogerski, to nam ni treba tukaj razkladati, o tem skušajo Slovani le preveč vsak dan
Vsled tega je nespametno misliti na tako stranko, ki bi mogla zjediniti bana in Strossmayerja, kajti ban pade nemudoma, ko bi se le malo odstranil od današnjega zistema, a o Strossmayerju ne moremo niti misliti, da bi se mu približal. Katoliškemu shodu v Zagrebu se tedaj ne bode treba ba-viti s snovanjem nove politične stranke, ker je nova stranka, kakoršno si mislijo naši protivniki, nemogoča, a pred vsem tudi nepotrebna, saj je prava Hrvatska že zdavnej zbrana v taboru hrvatske zjedinjene opozicije, katera je tudi sprožila misel o katoliškem shodu, na katerem naj bi se razpravljalo o duševnih in gmetnih potrebah hrvatskega naroda.
O takih potrebah nočejo protivniki hrvatskega naroda nič slišati, saj jim je draže, da narod propada, ker mislijo na ta način poprej doseči svoje svrhe. A da odvrnejo od koristnega delovanja neodločne Hrvate, motijo občinstvo s svojim nedostojnim obrekovanjem lega prekoristnega pokreta na Hrvatskem, češ, da se gre pri vsem tem le za politiškimi spletkarstvi, a ne za dobrobit samega naroda.
Toda s tem svojim nedostojnim pisanjem ne bodo dosegli svoje svrhe, marveč ravno protivno, kajti zanimanje za katoliški shod raste od dne do dne ter se nadejamo, da bode katoliška zavest hrvatskega naroda osramotila vse navidezne prijatel|e njegove, ki ga z laskanjem odvračajo od pravih nje-
LISTEK,
Prepir med rožo in kamelijo.
(Češki spisal V. Kosmak, prevel P—s.)
(Konec.)
Gizdavi Oleander je stopil pred s> dež in priklonivši se do tal je govoril tako-le : »Rajska Blaženost! Tukaj na zemlji se prepiramo mi cvetice nekaj časa sem za kraljičino čast. Nekateri glasujejo za Rožo. Ne tajim, da prekosi druge v lepoti in vonjavi; jaz pa in moji tovariši smo tega mnenja, da sama lepota še ne zadostuje kraljičinemu dostojanstvu. Rečem odkritosrčno : Roža ne pozna veličastnosti in plemenitega ponosa! Sicer je tudi v najvišjih krogih priljubljena ali vendar velikokrat se spozabi in so poniža tudi v najrevnejšo kočo — in to ne pristuje kraljici. Zraven tega je še neomikana in zbada vsakega, kdor se je le dotakne.
»Primaruha!« zaklical je jezno Kaktus.
Blaženost se je zasmejala, pomigala je razkačenemu rekši: »Junaki so navadno strastni. Počakaj, gospod polkovnik !«
»Mi smo se ozrli na drugo vzvišeno cvetico«, nadaljeval je Oleander, »tukaj na kraljevsko Kamelijo. Sodi sama, rajska kraljica, ali se ne more meriti plemenita Ka-melija po lepoti z Rožo? In vrh tega, poglej, kako se res kraljevski vede. Kdo jo je videl kdaj drugje kakor v krasnih sobanah
lepih in imenitnih gospodičin, v bliščečih gledališčih ali na leskečih plesiščih ? Vzvišenost ji je naravna ; brez leska in sijaja bi uvela, umrla. — Torej bodi ona kraljica vsemu cvetju !«
»Ali si dokončal ?« vprašala ga je Blaže lost.
»Dokončal sem!« odgovoril je ošabno Oleander in se priklonil.
»Kdo je govornik iz tabora Rože ?«
Pristopil je Karafijat in pripognivši se i globokim spoštovanjem je začel jasno, odkritosrčno : »Priprosti cvet sem : ne pričakuj torej od mene tako lepih besedij, s kakor-šnimi jo imenitni Oleander zagovarjal svoj nasvet. Zakaj je nas cvete dobri Bog ustvaril? Ljudem v veselje ! Ali ni revež ravno tako človek kakor bogatin? Ali se spodobi cveticam, da bi blažile le bogatine, revežev pa ne? Pred vsemi drugimi pa cvetici kraljici, katera mora biti najbolj popolna, vzor vsem?! Oleander je sam priznal, da ljubi plemenita Roža v svojem res kraljevskem srcu vso : visoke in nizke. In to je nazival poniževanje — pa kdo se je kdaj bolj ponižal kakor naš Stvarnik sam, ki ljubi vse ?! Ali ni prikladno, da je tudi pozemeljski kralj ali kraljica odsvit nebeškega kralja? Ali ne pristuje, da je kraljica cvetic, iz katerih se smehlja neskončna božja dobrota na vse pravične in krivično ljudi, tudi Njegov od svit ? !«
Karafijat je kar gorel navdušenja, prenehal je govoriti in vprašaje uprl svitle oči v sedež.
Blaženost je prikimala pohvalno
»Da Roža v lepoti druge prekosi«, nadaljeval je Karafijat, »omenil je tudi Oleander, kar se pa tiče .bodenja', upam, da bode odgovoril namesto mene častitljivi gospod Kaktus«.
»Z veseljem !« odgovoril je Kaktus obr-nivši se k Oleandru ; podprl se je z rokami in ognjevito vnet za Rožo je kimaje govoril : »Oj, vi premodri gospod Oleander, imenujte mi kralja ali kraljico brez vojske, brez brambe? Prosim, imenujte!«
V tem hipu pa je ustala rajska cvetica in mahnila je z roko. Njen glas je donel kakor žvenk čistega srebra, kakor brenk harfe, kadar si igra sapica z njenimi strunami.
»Jaz sem Blaženost. Gledam v raju v obličje samemu Stvarniku, iz katerega izvira vsa sreča. Spoznala sem, da je najvzi-šenejša čednost uljudna ponižnost — in nasprotno gizdavi napuh velika pregreha. Bodi torej kraljica pozemeljskim cvetom Ti, lju-beznjivo ponižna Roža!«
Potem je stopila rajska Blaženost s sedeža k zarudeli Roži; objela jo je in poljubila. Vsled tega poljuba so zadišale Roži ustnice; poprej še ni nobeden rožni cvet dišal. Potem jo je peljala na sedež in ji je položila na glavo krono iz demantove rose.
»Cveti ice, uklonite se svoji ponižni in lepi kraljici!«, tako je zapovedala Blaženost.
In vse svetice se so pripognile; Blaženost se je pa vzdignila med slavčkovim petjem v svitle višave.
Komaj je le ta zginila, hitela je tudi globoko užaljena Kamelija in njene spremljevalke odtod. Kraljica Roža pa je stopila s svojega sedeža, objela je vsak sebi zvest cvet in na čelo poljubila. In vsak cvet, katerega je poljubila, od tedaj diši. Prevzetni cveti pa nimajo te prednosti.
Komar je jel igrati na gosli, Žužek je zabrenčal na bas, Murček je zatrobil in kraljica se je sprehajala po vrtu.
Skozi plot sta gledala Kopriva in Bodeč; obrekovala sta iz vse moči. Celo skrito zadaj na vrtu so stale tri deklice: lovčeva Vijolica, pastirju draga Materna Dušica in Reseda iz predmestja. Šepetale so med seboj : »To je lepota! O da bi smeli med nje!«
Roža je slučajno slišala ta šepet. Takoj se jim je približala s prijaznim smehljajem: »Kaj pa delate tukaj, ljuba dekleta? Zakaj se nam ne pridružite ?«
»Sramujemo se!« šepetala je Vijolica.
»O ti sladka nedolžnost!«, dejala jo Roža. Pripognila se je tudi k tem cvetkam in je vsako trikrat poljubila. — Zato torej te tri cvetice za Rožo najbolj diše.
govih voditeljev in vabijo v svoj tabor, kjer ga mislijo čim preje ugonobiti. Dobro je, da večina hrvatskega naroda že zdavnej pozna te svoje navidezne prijatelje in da jih nič več ne posluša
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. avgusta.
Mnenja o razpustu drž. zbora. Povodom bližnjih pogajanj mej minister-skim predsednikom in zastopniki raznih parlamentarnih strank se umevno peča večinoma vse časopisje tudi z eventuvalnimi posledicami teh razgovorov. Gotovo je in v tem je vse jedino. da vlada takoj skliče parlament, ko dobi poroštvo, da je zagotovljeno mirno delo in se torej ne bo bati obstrukcije ne na levi in ne na desni, da pa se državni zbor gotovo ne snide, ker bi bilo nesmiselno. ko bi Koerber ne mogel dobiti tega zagotovila, ko bi ne hoteli odnehati ne Čehi in ne Nemci. Vtem slučaju si pa kajpada vlada konečno ne bo mogla drugače pomagati, nego z razpustom parlamenta. Razpust sam na sebi bi pa seveda prav nič ne koristil, razun ko bi se vlada potem drznila vladati samo s § 14 ali pa celo sistirati ustavo. Tega pa sedanji ministerski predsednik gotovo ne stori. Te misli je razvil mej drugimi tudi neki desničar v »Informaciji« in si nakopal s tem hudo jezo graškega prusaškega lista. Piše namreč, da je to dokaz, da delujejo »klerikalci« na »staats-streich«. Večje bedarje si pač ni mogoče misliti! Z omenjenimi besedami se »Informacija« naravnost zgraža nad »staatsstrei-chom«. — Koristen bi pa bil razpust, ako bi vlada razpisala nove volitve, a na podlagi izpremenjenega volivnega reda, ki naj bi uvel splošno, direktno in tajno volivno pravico. Potem bi se nove volitve izvršile tako, da bi bilo mogoče mirno delo v zbornici. S sedanjim volilnim redom se pa ne da doseči zboljšanje parlamentarnih razmer.
Iredenta na Tirolskem. Kakor v Primorju, tako so tudi tirolski Lahi neču-veno žalili avstrijski čut povodom smrti italijanskega kralja Umberta Od magistrata glavnega mesta »laških« Tirol, Tridenta, do najobskurnejega društva, vse je tekmovalo v sožaljnih brzojavkah kraljevi hiši in italijanski vladi, na ulicah pa je bilo opaziti toliko žalovanja, da ono povodom umora avstrijske cesarice niti senca ni bilo v primeri s sedanjim. Vse je bilo v črnih zastavah, izložbena okna so bila polna slik, in celo takih »junakov«, ki so se udeležili vojske proti Avstriji. In vse to se je dogajalo na avstrijskih tleh. Vzrok temu je tu kakor v Primorju vladna popustljivost, ki neguje ire-dento, kakor punčico v očesu, mesto da bi z železno roko pometla preko luže vse take elemente, ki so itak le radi kruha še na avstrijski zemlji. Toda zdi se, da se mero-dajni krogi niti sedaj ne bodo ganili. Seveda ako pa obišče kak Rus naše kraje, je takoj po koncu ves aparat v strahu pred pan-slavizmom. Nevarnosti za obstoj Avstrije iščejo tam, kjer je ni, tisočkrat nevarneje iredente pa ne vidijo. Morda pa hočejo čakati tako dolgo, da bo — prepozno!
JDvoboj v armadi. Iz katoliških krogov objavlja včerajšnji »Pressburger Tagbl.« uvodnik pod tem naslovom, kateremu povzamemo nastopne misli: Oba častnika, Ta coli in Ledochouski, sta bila kaznovana, ker sta v popolnem soglasju z vojaškim kazenskim zakonom in kot katolika odklonila in obsodila dvoboj. Kako kazen pa so prisodili obema? Oba sta bila degradovana in utak-nili so ju mej prostake; prisodili so to sramoto znanstveno izobraženemu inženirskemu stotniku grolu Ledocho\vskemu, ki je bil dosedaj prideljen generalnemu štabu, v trenutku, ko bi bil v treh tednih dosegel ono starost, ko ga uvrste mej črnovojnike. Po dolgoletni službi je bil stotnik kot navaden ulanec prideljen deželni brambi. Nasproti njemu, ki je kazal le svoje katoliško prepričanje, niso imeli niti toliko ozira, da bi bili z razsodbo počakali do 18. avgusta, ko bi bil postal črnovojnik. Pomisliti pa treba nadalje, da je te vrste kazen v armadi nekaj izvanrednega. Uporablja se le pri najbolj umazanih pregreških: pri tatvini, goljufiji, ponarejanju menjic. Izbrala se je torej najostrcja kazen za častnika, ki sta javno pokazala, da sta katolika in zvesta držav-
ljana. Upamo, da vzbudi katoliške kroge ta dogodek k energičnemu delu.
Vzroki rumunsko - bolgarskega razpora. Mej raznimi vzroki, ki so pro-vzročili sedaj sicer že nekoliko omiljeno napetost mej Rumunijo in Bolgarijo, treba omeniti tudi naslednja dva, ki jih navaja neki bolgarski državnik. Ta mož pravi namreč mej drugim: Novi rumunski ministerski predsednik Uarp bi javno mnenje v Ru-muniji s kakim zunanjim vprašanjem rad odvrnil od slabih linančnih razmer v notranjem dežele. Toda obe deželi imata preveč skupnih interesov, da bi jih mogli žrtvovati trenotni težkoči. Drugi razlog je pa ta le. Bolgarski odposlanci so sedaj v Carigradu, kjer se sklepajo trgovinske pogodbe. Brezdvoma se boji Carp, da bodo pogodbe preveč koristile Bolgarom, in rad bi jih pri turški vladi očrnil kot sovražnike. Toda ta njegov trud je zaman. Sultan in njegova vlada sta bolje poučena o razmerah v Bolgariji kot minister Carp, in vse njegovo rovanje mu ne bo prav nič koristilo. Ru-munska vlada naj svoje sumnje proti tej ali oni osebi v Zofiji dokaže z gotovimi dokumenti, in zahteva, naj se dotičniki pozovejo pred sodišče, pa se bo pokazalo, kdo ima prav in kje je prav za prav iskati krivcev. — Rumunski krogi seveda zopet drugače sodijo o tej zadevi, toda gotovo je, da tiče za vso to zadevo maščevanja željni židje.
Sestanek dveh cesarjev na Švedskem. Švedski listi objavljajo precej neverjetno vest, da se snideta v prvih dneh septembra na južnošvedskem otoku Hoen ruski car in nemški cesar, kjer ostaneta nekaj dnij kot gosta kralja Oskarja. Pri tej priliki se bodo baje tudi reševala vprašanja, katerih rešitev je za švedsko politiko ravno sedaj največje važnosti. Gotovi krogi pričakujejo v kratkem odločnega dementija te vesti.
Sedanska slavnost. V Nemčiji letos ne bodo obhajali običajne spominske slavnosti na sijajno zmago pri Sedanu nad Francozi in sicer radi tega, ker se sedaj Nemci in Francozi tako bratsko bore skupaj proti kitajskim rogoviležem in ker so Francozi privolili predlogu, da se vrhovno poveljstvo mejnarodnih čet poveri nemškemu generalu. Vojaška oblastva v Nemčiji so v tem smislu omenjeno naredbo že sporočila podrejenim častnikom. Zagrizenim Germanom pa seveda to ni posebno všeč in pravijo, da bi se Francozi gotovo ne bili uklonili nemškemu poveljniku, da jih niso v to prisilile druge velesile. To je seveda gola izmišljotina, s katero hočejo nestrpneži zadušiti svojo nejevoljo.
I>o}>lsi.
Iz Vel. Žabelj, 22. avgusta. Pred kratkim časom je v naši občini močno bliskalo, strašen grom je naznanjal silen vihar, toda solnce je prodrlo skozi črne megle in pri-sijalo v slamnate možgane »Sočinega« dopisnika, kateri je znesel kukavično jajce v gnezdo »lažitorbe«. O kako dobro izumljeno, izvanredno narejeno, v resnici: delo nar.-naprednega pristaša. Prečitavši dopis v »Soči« št. 86 iz naše občine sem kar obstal nad modrostjo njega vsebine. Občudoval sem redki veleum, kateri se razodeva v dopisu. Sicer je že »Gorica« nekoliko opisala tega »Sočinegac somišljenika, vendar moram stvar še pojasniti.
Dopisnik v »Soči« med drugim pravi: »Naši mladeniči so nameravali napraviti javni ples« itd. Vprašam pa, kje pa so tisti vaši mladeniči? Ali nas ni bila polovica mlade-ničev proti plesu ? To pa tudi dobro ve vzdrževalec plesa, kar je tudi javno priznal, da, ko bi bil gospod župan pravično odgovoril na njega vprašanje, ste li vsi mladeniči edini, bi dovoljenja za ples ne bili dobili. Nadalje pravi dopisnik, da so občinski možje zato, ker so prošnjo na županstvo naredili, da bi se ples ustavil, imeli smolo, ki jih še sedaj peče. Povemo Vam, gospod A., ko bi bil gospod župan ostal pri tem, kakor je občinskim možem govoril, bi bilo gotovo marsikaterega bolj peklo, kakor je naše občinske može. V resnici pomilovanja vreden je »Sočin« dopisnik in njegovi pristaši, kajti v nelepi luči so pokazali svoj značaj z ostudnim pismom, ki so ga poslali našemu dušnemu pastirju. To početje obsojajo vsi pošteni in razsodni ljudje v naši
občini. Svetujemo dopisniku, naj ne hodi več v »Brivsko kovačnico«, sicer ga izročimo ► Brivcu«.
Iz Zagorja ob Savi, 22. avgusta. V ne deljo se je poslovil od nas gospod kapelan V. IIybašek, ki je tri leta marljivo deloval v cerkvi in posebno na topliški štirirazrednici. Da so mu posebno stariši in otroci hvaležni kot vrlemu katehetu za njegov res velik trud, je pokazala odhodnica, katero mu je priredilo katoliško del. društvo v »Domu«. Med krepkimi napitnicami gospodov predsednika Kodra, Škerjanca, Trpina in vrlega gospoda učitelja Trpina smo se zadnjič di-vili in zabavali ob lepi godbi orkestra pod njegovim vodstvom in le prehitro je minul lepi večer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. avgusta.
Cesarjeva zahvala. „Wiener Ztg." objavlja nas! ecfn Je"*"* c e s ar j e v o lastnoročno pismo na ministerskega predsednika dr. pl. Koerberja: Povodom Mojega 70. rojstnega dne Mi je od vsega prebivalstva došlo toliko voščil in čestitk in se tudi vršilo brez števila lojalnih izjav, da se je velečastno izražala vseobča udanost do Moje osebe. Globoko ginjen Vam naročam, da naznanite Mojo toplo in srčno zahvalo, ki jo naj izvedo v vsaki oddaljeni koči. Vsi Moji na rodi naj vedo, da sem jim posvetil Svoje življenje, da sem srečen, ako pospešujem njihov blagor, da v lojalnosti, domoljubju in mej8ebojnem zaupanju vidim trdno podlago, na kateri sloni bodočnost domovine. Vsemogočni Bog blagoslovi in čuvaj vez, ki veže Mene in Moje narode! — V Išlu, 19. avgusta 1900. Frančišek Jožef.
Katoliški shod. Do danes je po deželi razposlanih že nad 1500 naročenih vstopnic. Zastopstev slovenskih občin se je do danes opoludne oglasilo 143, društev 98. Zastopani bodo tudi ameriški Slovenci. Prosimo vse tiste gospode, ki so dobili vpraševalne pole ali pa dopisnice, da nam nujno naznanijo število udeležencev, da bodemo mogli pravočasno urediti stanovanja.
Pripravljalni odbor.
Nova točka iz serije liberalnih blamaž. Poglavar vseh naših liberalcev, dr. Tavčar, tožil je »Domoljuba«, češ, da je na časti razžalil nekega Ivana Limpeta. To tožbo je vložil dr. Tavčar, dasi je zakonito določeno, da spadajo žalitve časti storjene potom tiska pred porotnike, pri okrajnem sodišču. Ta pravniška modrost je dobila zaslužen nos, ker je c. kr. dež. sodišče vsled vsklica obtoženega „Domoijubovega" urednika dotično sodbo, s katero je bil urednik radi žalitve časti obsojen, kot nično razveljavila. Blamaža je bila velika. Včeraj se je vršila proti uredniku ,,Domoljuba" pri okr. sodišču nova obravnava, toda obtožen je bil samo radi pomanjkanja dolžne paznosti, češ, da je dal članek v tisek, a ga ni prej prečital. Bil je obsojen ne radi žalitve časti, marveč le radi pomanjkanja dolžne paznosti na 50 kron globe, a uložil je tudi proti tej obsodbi vsklic. Mi smo o tej blamaži liberalcev kolegijalno molčali. Ker je pa „S1. Narod" sam sinoči to stvar privlekel na dan, češ, da je bila zopet „častikraja obsojena", kar je, kakor se iz navedenega razvidi, neresnično, smo tudi mi odgrnili zaveso, da svet vidi blamažo liberalcev v nje popolni lepoti. Ako „Narod" imenuje pisca „Domo-ljubove" notice zelo izobraženo „lumpa-1, mu v tem ne bo pritegniti mogel ostali izobraženi svet, ki imenuje lumpe ljudi, ki na pr. kradejo suknje ali knjige, ne pa takih, ki pišejo v časnike.
Poziv. Drž. in dež. posl. g. Fr. Povše je dobil od pripravljalnega odbora za prvi hrvatski katol. shod v Zagrebu 50 vstopnic, da jih razdeli mej one, ki se hočejo udeležiti pomenljivega shoda v Zagrebu dne 3., 4. in 5. septombra. Opozarjamo osobito gg. državne poslance in druge slovenske domoljube na znameniti sestanek hrvatskih od-ličnjakov. Kdor bi se hotel udeležiti shoda, naj se oglasi pri g. Povšetu ali pa v našem uredništvu za vstopnico.
Umrl je v sredo v celjski bolnici gvar-dijan kapucinov na Reki, o. Samuel Mau-r oviti. Bil je več časa bolan in se je šel zdravit v Gleichenbcrg. Ali bolezen se je hujšala in na povratku je moral v celjsko
bolnico, kjer je umrl. O. Samuel je bil poznat v celem Primorju.
S potovanja Beljak, 23. avgusta. V Franzensfeste, ob južni strani Brennerjevega prehoda, je imel vlak pol ure prestanka. Tu se vidi, kako mogočne so telesne potrebe človekove. Vse dere iz vozov, da dobi kak grižljej ali požirek za okrepčilo. Kako strašno bi moralo biti ob času lakote! Došli smo v Beljak, kjer nas pozdravljajo domače gore, ki se zdijo toliko lepše, kolikor dalj časa jih nismo videli. Prvi, s katerim sem govoril zopet slovensko, je č. o. Laetus Kovač, Iran-čiškan pri sv. Nikolaju. Sešla sva se zjutraj na bližnji Perovi; podal mi je »Slovenca«, katerega že nisem čital tri tedne. Popotni tovariš svetnik Kremžar, s katerim sva si bila zvesta prijatelja, eden drugemu v podporo, se je odpeljal že zjutraj do Lesec, da obišče svojega dragega sošolca v Gorjah, jaz odrinem popoludne. Vso pot se nama ni primerila nobena nezgoda. Pač je bilo sem-terja dosti težav, posebno v Španiji, toda pozabljene so vse neprijetnosti in ostali so samo veseli spomini.
Na slovenski katoliški shod! Celovški »Mir« piše: »Prihodnji mesec že se vrši v Ljubljani II. slovenski katoliški shod. Kakor je prvi shod 1. 1892. obrodil za naš narod mnogo dobrega sadu, gotovo tudi drugi shod ne bo ostal brez dobrega, trajnega vspeha! Zato bodi naše geslo : Na drugi katoliški shod v Ljubljano! Nadejamo se, da bo udeležba tudi koroških Slovencev na tem shodu prav častna. Kdor svoje udeležbe še ni naznanil, naj to stori čim preje. Priprave za shod dobro napredujejo in bo drugi slovenski katoliški shod gotovo časten pojav verskega in narodnega mišljenja celokupnega slovenskega naroda! Na svidenje one dni v beli Ljubljani!«
V nedeljo v Vintgar! Vintgar je je-dina znamenita soteska na Slovenskem, katera prekaša v marsikaterem oziru vse soteske v planinskih deželah, a žalibog premalo znana in obiskana, in kar je glavno, manjka gmotne podpore, tako da je sedaj še do 150 gld. primanjkljaja za poprave mo-stičev in potov. — V nedeljo 26. t. m. se vrši otvoritev razglednega stolpa na Cirkelnu in svečana razsvetljava Vintgarja v proslavo cesarjeve 701etnice. Vspored: Ob 5. uri popoludne otvoritev novega pota do razglednega stolpa na skali nad restavracijo Vintgarja. Ob 8. uri zvečer pričetek umetne razsvetljave vodopadov in peči Vintgarja z ba-kljami, lampijoni in drugimi umetalnimi ognji. Vstop v Vintgar ob razsvetljavi 1 K. Prebitek se nakloni za vzdržavanje pota po Vintgarju. Ako bi bilo deževno vreme, se preloži svečanost na nedeljo dne 2. sept.
Iz c kr. mestnega šol. sveta V zadnji redni seji se je sklenilo prevrediti pouk na obeh obrtnih pripravljalnicah tako, da bo odslej šolsko leto trajalo od 16. septembra do 31. maja, da se bo poučevalo ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoludne, ob torkih od 7. do 9., ob petkih pa od 7. do 8. ure zvečer. Dež. šolskemu svetu je predlagati, da nakaže mestnima katehetoma Roku M e r č u n u in Ivanu Smrekarju zakoniti nagradi za čeznormalni pouk v verouku v preteklem šolskem letu. Glede prošnje nekega mestnega učitelja za pripoznanje starostne doklade se sklene počakati do tlej, da prošena doklada dospe. Poročila c. kr. okr. šol. nadzornika prof. Frana L e v c a o nadzorovanju prve in druge mestne deške petrazrednice, mestne dekliške osemrazred-nice, zasebne deške štirirazrednice v „Mari-janišči'1 in zasebne dekliške sedemrazrednice v Lichtenthurničnem sirotišči se vzemo na-znanje. Za izpraznjeno drugo učno mesto na dvorazrednici na Barji se predloži c. kr. dež. šol. svetu predlog. Dvema v Sp. Šiški stanujočima učenkama se dovoli, da smeta v prihodnjem šolskem letu vstopiti v tukajšnjo mestno nemško dekliško šestrazrednico. Poročila c. kr. okr. šol. nadzornika, profesorja Klementa Prof ta o nadzorovanji mestnih nemških šol in zasebne notranje trirazredne dekliške meščanske šole pri ss. Uršulinkah, ter poročilo istega nadzornika o okr. učiteljski konferenciji za nemške ljudske in meščanske šole ljubljanske v šolskem letu 1899—1900 vzemo se brez ugovora naznanje. Izprašana učiteljska kandidatka Vida Levčeva se sprejme za radovoljko in se sklene, da jo je prideliti v službovanje
mestni dekliški osemrazrednici. Končno se redita še dve interni zadevi.
Imenovan je suplent na drž. gimnaziji v Kranju dr. Val. Kušar začasnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Kopru. — Suplent na ženskem učiteljišču v Gorici P. B a b u d e r je postal začasni glavni učitelj ravnotam.
Biskup StroBsmayer praznuje dne 8. septembra 50letnico svojega biskupovanja. V Djakovu se je osnoval odbor, da poskrbi stanovanja za one, ki se žele udeležiti te svečanosti. Kaor hoče tedaj v Djakovo, naj tc naznani do 2. sept. dr. Alojziju Vince-ticu, profesorju v Djakovu.
Umrl je danes dopoludne v Kranju g. Janez R e m š a g.
Delavsko stavbinsko društvo v .Ljubljani je imelo včeraj svoj izredni občni zbor, ker je bilo vsled naraščajočega dela treba ravnateljstvo pomnožiti. Kako narašča društveno delovanje, pričajo naslednje številke: prvo društveno leto je imelo društvo 30.000 K prometa, lani 142.000 K, letos pa ima društvo že 115.932 K prometa, a se bode v bodočih mesecih ta številka skoro podvojila. Na včerajšnjem občnem zboru je bil zopet v ravnateljstvo izvoljen gospod Fr. Z i 11 e r, poleg njega pa še gg. Mer vec in Breskvar.
Zbor pekovskih pomočnikov v Ljubljani je včeraj izvolil svo)im predsednikom g. Jerneja Urbarja.
Nove razglednice je izdala Klein-mayr-Bambergova knjigotržnica v Ljubljani, in sicer triglavsko panoramo v štirih dvojnih razglednicah po 20 vinarjev. Lepo izdelane razglednice kažejo Pernhardtov razgled s Triglava na vse štiri strani
Ogenj Dne 19. t. m. so pogorela Fr. Rutarju v Mokronogu gospodarska poslopja in del hiše, Uršuli Cirar pa hiša z drugim poslopjem. Oba imata škode do 3600 K.
Predrzni tatovi so sinoči stikali po Tomačevem Pokradli so pri Stembalu precej denarja, ne da bi jih bili domači zapazili. Iz sobe so odnesli omaro ter pokradli iz nje ves denar. Hišni gospodinji so izpod zglavja potegnili krilo ter pobrali iz žepa ves drobiž, ure pa, ki je ležala na mizi, niso odnesli. Ljudje so še le zjutraj opazili, da so imeli po noči nepovabljene goste. Sumi se, da so izvršili tatvino cigani, ki so že v nedeljo obiskali več hiš ter se ozirali za primernim plenom.
Socijalna demokracija mej Slo venci. Iz Trsta je priredila socijalna demokracija od zadnjega izvenrednega zbora v Ljubljani do 15. avgusta po deželi 172 javnih shodov, 52 shodov pa po § 2. V Trstu je socijalna demokracija priredila 62 političnih shodov, 67 strokovnih in 55 shodov po § 2.
Od meje kranjsko - kamniškega okraja. Da jo dobra cesta glavni pogoj vsakega prometa in velik pomen za občine, mesta in dežele, je že stara potrjena resnica. Zato je tudi sveta dolžnost v to poklicanih izvršiteljev, recimo', v prvi vrsti; okrajnih cestnih odborov in njih načelnikov, da svoje moči z vso eneržijo in vstrajnostjo zastavijo v občni prid in blagor. Kdor tega ne more ali ne mara izvrševati, naj raje ne stopa na površje, kajti sama čast ali naslov pojedinih oseb brez vstrajnega delovanja se ni zagotovilo za občni prid. Zato se moramo nemalo čuditi, ako pogledamo okrajno cesto, ki vodi od meje kamniškega okraja skozi Polico v Cerklje. Ta cesta, ki pospešuje promet kranjskega okraja s kamniškim, oziroma Kamnikom in ki vodi od Cerkelj skozi občino Zalog in velik del komenske fare, bila je, ako se ne motimo, uže leta 1894 sprejeta med okrajne ceBte. No, kamniški cestni odbor, v katerega področji je do tri četrtine te ceste, izvršil je uže zdavnaj svojo nalogo in se ta cesta, kolikor je je v kamniškem okraji, nahaja v dobrem stanu. Nasprotno pa kranjski cestni odbor! Po dolgem moledovanji in pritožbah dal se je pripraviti do tega, da je vzgradil neki most čez takozvani Suhi Graben pri Cerkljah ter je posul svojo četrtinko ceste še le pred dobrim letom z r.estolčenim in ncpresejanim gramozom, med katerim kroglje, slične zelj-natim glavam, niso ravno redka prikazen. In to je bilo tudi vse! O kakem tolčenji kamenja, o uravnavi jarkov ali o kakem cestarji, ki bi vsaj vsake kvatre jedeukrat po-
gledal to cesto, ni niti govora! Ni čuda tedaj, da je ta okrajna cesta sedaj slabeja, nego marsikateri občinski kolovoz, in da naši vozniki preklinjajo, ker so preje po mehkem blatu varneje vozili, nego sedaj po tako krasno posuti cesti! Svetujemo pač vsem onim, ki nameravajo to pot se svojimi štiri ali dvokolesi prevoziti, naj ne pozabijo na zavarovanje proti nezgodam. Kdor pa je slabih kostij, naj se sploh ne poda na to čudno pot! Slavni kranjski cestni odbor po-zivljemo, naj se vendar gane jer stori, kar je potrebno.
Ljubljanske novice Tepež v Mestnem logu Kosec Jožef Goveka se je danes, predno je šel kosit h Knezu v Mestni log, napil žganja. Ker ni bil posebno priden, ga je Janez Učak opozoril, naj se požuri, a Goveka ni hotel čuti nobenih očitanj ter je zamahnil s koso po Učaku. Bojeviti kosec je sedaj spravljen na magistratu. — Zvita Laha. K neki tukajšnji gosiilničarki prišla sta dva Laha z velikim težkim kovčekom ter se zmenila z gostilničarko, da jima da hrano in stanovanje. Naredila sta cehe za 50 K, potem pa zginila. Ker ju ni bilo več dni nazaj, pričela se je gostilničarka tolažiti s tem, da se odškoduje s kovčekom. Odprla je kovček, a — groza, v kovčeku je bilo le polno peska, opeke in kamenja! — Detektiv in stotnik. Mestna policija je te dni lovila ubpglega stotnika Jurija Lesko-varja od 30. lovskega bataljona. Stotnik je pri svojem polku nekaj defravdiral in pobegnil. Klatil se je slabo opravljen že več dni po Ljubljani, včeraj pa ga je v »Zvezdi« srečal detektiv Toplikar, ki mu je pokvaril sprehod in ga povabil v prosto stanovanje na magistrat. — Prijeti igralci. Včeraj so kosci za Wettachovo vilo igrali za denar. Policija jim je pokvarila veselje ter je Jožefa Erjavca in tovariše odgnala v zapor. — T e pe ž i. Jcsipa Bukovnika, krojača, udaril je K. Trost s pestjo tako, da ima Bu-kovnik črno oko. Pavel Lusteršek pa je dobil pod udarcem Karola Pihlerja veliko bunko na roki.
Štajarske novice. Frankfurtarice so na cesarjev rojstni dan v obilnem številu plapolale po Mariboru. Na Dunaju so bile te zastave takrat prepovedane, v Mariboru se pa vse dovoli! — Zadnjo nedeljo je imela germanska zveza »Velsung« v Mariboru zborovanje. Po prvem govoru so zborovalci zapeli Bismarckovo pesem. — Narodni krojač se bode nastanil v Marenbergu. — Pri sveti Trojici v olov. Goricah je umrla g. Marija Mavrič, soproga nekdanjega nadučitelja pri sv. Ani na Krembergu v 86 letu svoje starosti. — V Jurovcih pri Ptuju so ustanovili novo »Kmetijsko bralno društvo«.
Za kolesarje. Črevljar Jakoš iz Do-brunj pri Ljubljani je imel že bolj slabo kolo, sape ni več držalo in moža je jelo skrbeti. Pa mož je prebrisane glave, kupi si usnja posebne vrste, preobleče ž njim »platišča« in kolo drži sapo že šest tednov; treba je prav dobro pogledati, da se loči usnje od kavčuka. Posebno za dolge vožnje je ta iznajdba neprecenljiva, kolo odskakuje z isto prožnostjo kot preje, le zavarovano je vse proti nezgodi.
„Žogo" bodo bili, kakor se nam piše iz Celovca, v nedeljo dno 26. t. m. na »vresu« ob Celovcu. Vojska z žogo bode med celovškimi in ljubljanskimi nemškimi »turnarji«. Za pozdrav Ljubljančanov bobna tukajšnji nemški list »die volkisch Gesinnten«, naj mnogoštevilno pridejo. Torej hočejo tudi ob tej priliki prirediti vsaj malo »hajlovBko« demonstracijo.
Drž. posl. Ghon je, kakor je »Slov.« že poročal, odložil dne 19. t. m. svoj dr-žavnozborski mandat. Storil je to, kakor pravijo, radi družbinskih razmer, a silile so ga h temu gotovo tudi politične razmere. Mož je bil strogim »radikalcem«, katerih upliv na Koroškem raste od dne do dne, bržkone premalo „radikalen" in tako je odstopil. Saj bo ga listi te stranke nedavno ojstro prijemali, ker se je v beljaških toplicah predstavil železniškemu ministru Wittoku ter Be mu zahvalil, da je vodstvo državnih železnic dobilo v Beljaku novo hišo, ter se je tako za stalno ohranilo temu mestu. — Ghon je sedel v državnem zboru od leta 1886. Bil je zagrizen nasprotnik Slovencev, katere je v svojih govorih vedno nesramno in zvijačno
napadal. V tem oziru je bil res »radikalec" najčistejše barve, in da bi šlo po njegovem, bi moralo koroškim Slovencem že zdavna odklenkati! — Prej je bil član »združene levice" in eden najvernejših njenih pristašev. Ob zadnjih volitvah pa je nakrat staknil v svojih prsih pristno nemško nacijo-n a 1 n o srce in postal je istotako »veren" in »prepričan" pristaš nemške ljudske stranke ter zvest podpornik nemške obstrukcije. — Kot naslednika njegovega imenujejo že znanega odpadnika M. O r a š a, p. d. Oštinjaka v Dolu, ki je znan iz dež. zbora po neslanih in nesmiselnih svojih govorih. Da bi ta mož res zlezel v drž. zbor, bi gotovo ne bilo posebno spričevalo za volilce. »Fr. St." pravijo, da je nemška ljudska stranka že sklepala o nasledniku za Ghonom. Bržkone si hočeta Lemisch in Dobernik kar hitro zagotoviti moža, da kot zastopnika Schonerer-jevih teženj v nemški ljudski stranki dobita pristaša, ki bi ju v vsem podpiral.
Koroške novice. Na svetovni razstavi v Parizu so dobili zlato kolajno za razstavljene puške sledeči gg. puškarji iz Borovelj: Anton A n t o n i č, Marko O g r i z, Pet B e r n i k in Mat. B r u 1 i h. To je častno odlikovanje za boroveljsko puškarijo. — Od 2. do 4. sept. t. 1. bode v Beljaku shod splošnega društva avstrijskih lekarnarjev. — Pri Milštatu se je v tamošnjem jezeru vto-pila služkinja E. Sailer. — Dne 5. avgusta so pogorela p. d. Sevniku na Holmu blizu Trušenj gospodarska poslopja. Škode ima 4000 kron. — Velik požar je bil dne 13. avg. v Zgornjih Alah pri Saksenburgu. Pogorelo je 7 poslopij. Škode je okrog 24.000 kron. — Mlekarna v Podkloštru je pričela delovati v četrtek dne 16. avgusta. Lepemu podjetju želimo kar največ vspeha! — Prestavljeni so gg. učitelji: L. L u i b iz Kokove v Št. Vid; J. M a 1 o t h iz Einode v Kokovo; F. Mick iz Kokove v Himmelberg; A. M e y e r iz Vrbe v Iiiittenberg. Za poduči-telja v Vrbi je nastavljen gosp. Fl. V e 1 i-k o g n a.
Nemška besnost. Iz Št. Jakoba v Rožu se poroča »Mir«-u: V petek dne 10. t. m. so ie četirje gospodje peljali na kolesih proti Št. Jakobu. Slovenski napis na šoli jih je tako zbesnil, da so na glas začeli divjali: »Diese veifluchten windischen Hunde!« Živa duša tem ljudem ni storila nič zalega — in vendar taka besnost! Od kod to ? Pa kaj bi se popraševali: Herrenvolk je Ilerren-volk; zato pa se zna obnašati tako, kakor bi se ne obnašal najbolj zdivjani divjak. Le tako naprej! Tembolj ko nas bodete zaničevali vi, tembolj se bodemo učili spoštovati samega sebe!
Stoletnica na Velikem Zvoniku. Letos je minulo 100 let, odkar je celovški kardinal Salm kot prvi splazil na Velikega Zvonika. Celovška podružnica nemškega planinskega društva je obhajala ta dan slovesno od 19. do 22. avgusta s skupnim izletom na omenjeno najvišjo goro na Koroškem. Ob tej priliki so tudi slovesno zasadili prvo lo pato za zidanje nove ceste od sv. Krvi do planinske hiše pod Zvonarjem.
Iz celovške škofije. Vč. g. Henrik A n g e r e r, dekan v Št. Lenartu v labudski dolini je imenovan za mestnega župnika pri glavni farni cerkvi sv. Ilja v Celovcu. C. gosp. Al. U m 1 a u f, kaplan v Št. Lenartu v labudski dolini, je imonovan za župnika v Theissenegu.
Judeževi groši. Nemški •schulverein« je dal za šoli v Kainskem Gradu in Žrelcu po 2000 kron podpore. Tako sta šoli kupljeni za »nemštvo«. Dne 12. t. m. je imela podružnica v Št. Petru v Žrelcu svoj shod, pri katerem je imel glavno besedo učitelj Kilzer. V odboru pa nosi zvonec učitelj Mer-lin, pomaga mu učitelj Koiler.
Izvanredna rodovitnost sadnega drevesa. Iz Št. Ruperta ob Velikovcu se poroča: V nekem tukajšnjih vrtov nahaja se sadno drevesce (poznojesenska hruška), ki je bilo v jeseni 1. 1897 kot petletni ceplje-nec vsajeno. Lani je obrodilo to drevesce osem velikih hrušk, letos je v spomladi krasno cvetelo in nosi zdaj 24 velikih hrušk. Vrh temu jc pognalo še nad poldrugi čevelj dolge nove vejice. Kar je pa posebno imenitno, je to, da je to izvanredno drevesce pred šestimi tedni na vrhu letos v drugič cvetje nastavilo na treh vejah in dvoje cvetje je nastavilo tudi sad, vsako po eno hruško,
koji od dne do dne debelejši prihajati, tako da nosi to drevesce zdaj 26 hrušk.
Dobri raki se dobe danes v restavraciji »Katoliškega Doma«.
Nenadna smrt. Iz Kopra se poroča, da je ondi dobro znani kovač Blaž Babuder padel šest metrov globoko v ladijišče v Pulju Zdravnik jo konstatiral smrt, ki jo nastopila vsled mrtvouda še pred padcem.
Razpisane učiteljske službe Na trorazrednici v Sv. Križu pri Litiji je do 10. septembra razpisano mesto nadučitelja. Učiteljski službi sta razpisani na trorazrednici v ZatiČini do 10. in na jednorazrednici v Podragi do 5. septembra Prošnje za prvi dve mesti je poslati okr. šol. svetu v Litiji, one za Podrago pa v Postojno.
Anarhist na Reki. Oni Sagnac, ki so ga na Reki prijeli kot anarhista, trdi, da je v pijanosti govoril razžaljive besede. Prepeljali so ga v zapor v Budimpešto. Policija ima težavno stališče. Ako zasleduje sumljive osebe in strogo postopa, pritožujejo se o preganjanju. Ako se zgodi zločin, zopet kriče na policijo, da je premalo oprezna.
Dobava drv. V sredo dne 29. avg. ob 10. uri dopoludne se bo pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Zadru vršila ponudbena razprava zaradi zagotovljenja potrebščine 6220 kubičnih metrov trdih drv v polenih za kurjavo. Drva se morajo do konca meseca avgusta 1901 popolnoma dobaviti. Sprejemajo se le pismene ponudbe. Drva, ki se dobavijo, morajo biti nasplavljena, zdrava, Buha in iz trdega lesa (bukev, gaber). Pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zvezek s pogoji za pogodbeni kup pa leži pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani in se tam tudi lahko kupi za ceno 8 h od pole.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ponikva, 24. avgusta. Obe. volitve so se izborno izvršile; niti eden nasproten glas. Živeli zavedni narodnjaki!
Dunaj, 24. avgusta. „Reichswehru odgovarja „N. Fr. Pr.", da se iz dr. Šusteršičevega govora še ne more sklepati. da je sedaj zveza slovenskih poslancev s češkimi veleposestniki nemogoča.
Dunaj, 24. avgusta. Po dosedanjih dispozicijah pride cesar na Dunaj 3. septembra in ostane tu do odhoda k vojaškim vajam v Galicijo.
Dunaj, 24. avgusta. Škofovske konference se prično tu meseca novembra pod predsedstvom kardinala Grusche.
Dunaj, 24. avgusta. Neki list. ki pa ni vedno zanesljiv, poroča, da ima rumunska vlada v rokah dokaze o bolgarski zaroti proti kralju Karolu. Ministerski predsednik Carp je dotične spise predložil kralju.
Gorioa, 24. avg. Anarhista Gar-bina iz Padove, ki je bil tu natakar, so danes aretovali.
Draždane, 24. avgusta. Princ Maks saški je sprejel poziv za profesorja kanoniškega prava in liturgije na vseučilišču v Freiburgu.
Kolonija, 24. avg. Tu se grozno širi tifuz.
Belgrad, 24. avg. Pod Milanom degradovani polkovniki Pretic, George-vič. Subotič dobili so zopet svoje časti.
Pariz, 24. avgusta. Razstava ostane odprta do novembra.
Milan, 24. avgusta. Odvetnik Mar-tinelli, predsednik milanske advokatske zbornice, je sprejel zagovorništvo Brescija. Obravnava bode 29. t. m.
Rio de Janeiro, 24. avg. Tu je umoril mladi Pietro Augusto neko dekle, ki ga ni maralo in 12 njenih sorodnikov. Neka vedeževalka mu je dejala, ela se le na tak način oprosti srčnih bolečin.
London, 24. avgusta. „Daily Ex-press" poroča iz Laurenco - Marqueza 22. t. m.: Kruger je izdal proklamacijo, v kateri svetuje farmovcem, naj ne od-luže orožja, ker bi morali itak na otok sv. Helene vsi, ki so dopolnili 12. leto. čimbolj se bližajo svojim farmam, tem-bližje so otoku.
London, 24. avg. Iz najnovejših poročil je razvidno, da je Baden-Povvel
zasedel postajo Winarsriver po vročem boju z Buri, v katerem je imel Rho-desov polk velike izgube. Polkovnik Spresklay in štirje možje so ubiti, jeden poročnik in šest mož ranjenih. Tudi Buri imajo več ubitih in ranjenih. De-wet poskuša prodreti nazaj v kolonijo Oranje, kjer so se razmere zdatno poslabšale. — Most na progi Jngogo-La-dysmith so Buri razdrli.
Vojska 11 a Kitajskem.
Berolin, 24. avg. Nemški pos'anik Ketteler je bil umorjen na željo kitajske policije. Truplo njegovo je zginilo. Sedaj pa je neki Kitajec nemškim vojakom pokazal grob, v katerem so našli truplo, ki bode v nedeljo slovesno pokopano.
Pariz, 24. avgusta. Vlasti so dale Franciji pravico, da sme generalisimu Walderseeu pridati generalnega štabnega šefa. ki postane skoro gotovo general Negri.
Bruselj, 24. avg. Vlasti so še sklenile glede Kitaja: najostreje kaznovati princa Tuana. generala Li-Ping-Henga in vse člane Oungli Tamena, ki so pospeševali ustanek bokserjev. Cesarica regentinja se odstavi, ne pa cesar Kwang-Sii, kateri pride le pod evropsko kontrolo, začasna vojaška okupacija Pekina in drugih mest, da se napravi red, v prvi vrsti provincije Pečili.
Petrograd, 24. avgusta. .,Regie-rungsbote" poroča: General Rennen-kampf je 1(5. t., m. zasledoval Kitajce do Sjawanja ter prodrl 17. t. m. do Monacho. Po srečno završenem boju je konjenica napadla mesto Mergen ter jela streljati na trdnjavo, ki jo je zasedla kitajska infanterija. Po jednournem boju je bilo mesto osvojeno skoro brez izgub. Trije oddelki so zajeli tri topove, potem še osem topov, 700 pušk, mnogo streljiva in celo zalogo. Pri zasledovanju je bilo ubitih nad 150 Kitajcev.
London, 24. avg. Listi poročajo, da so razun ruskega poveljnika vsi drugi te misli, da se mesto Pekin ne razruši, ker so države dosegle svoj namen. Ruski general pa ugovarja, da je Rusija Kitajcem napovedala vojsko.
London, 24. avg. (C. B.) ..Standard^ poroča iz Shanghaja: Podkralj Wu-čang je ukazal prijeti trideset Kitajcev, ki so tujcem prijazni: dva je dal obglaviti. — Cesarica-vdova je pred svojim begom iz Pekina imenovala podkraljem pokrajine či-Li znanega sovražnika tujcev Bhao-Sha-Bhia.
London, 24. avg. (0. B.) „Times" poročajo iz Shanghaja: Youan-Oik-Kai je brzojavil Li-Hung-Cangu, da cesar Kwang-Sii ni pobegnil iz Pekina.
Washington, 24. avg. Admiral Remey brzojavlja 20. t. m.: Sest ameriških pehotnih polkov, blizu 400 Angležev in Japoncev je razgnalo včeraj osem milj od Tien-Tsina 1000 bokserjev. i 00 Kitajcev je bilo ubitih.
Pekin, 24. avgusta. (Reut. urad.) Amerikani so 15. t. m. napadli cesarsko mesto in zasedli petero vrat; 16. t. m. so osvobodili katedralo Peitang, katere posadka, obstoječa iz 30 Francozov in 10 Italijanov, je bila od pričetka obleganja z ostalimi tujci popolno brez vsake zveze z zunanjim svetom. Vsi sovražniki so se morali umakniti iz cesarskega mesta. Cesarsko palačo stražijo
mejnarodne čete. da zabranijo ropanje. Trdi se, da je cesarica-vdova pobegnila v Sinang-Fa.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel 1. B—i.
(Dalje.)
„Vstanite!" reče neznanec Luciji in se ji približa. A Lucia se še bolj prestraši, ko zasliši ono trkanje, ko vidi vrata se odpreti in vstopiti tega človeka. Se bolj se stisne v kot, skrije obraz v roke in se ne gane, le trese se neprenehoma.
„Vstanfte; nič se vam ne zgodi žalega... cel6 dobrote vam lahko izkažem!" ponovi neznanec.
„Vstamte!" zagrmi zopet jezen, ker so bile zaman prejšnje besede.
Kakor bi jo strah okrepil, poklekne re-vica, sklene roke, kakor pred sveto podobo, pogleda neznanca v obraz, povesi zopet oči in reče: „Tu sera, ubijte me!"
„Saj sem vam rekel, da se vam nič ne zgodi", nežno odgovori neznanec in zre v oni prestrašeni ter žalostni obraz.
„Pogum, pogum", pravi starka, „saj ti pravi gospod, da se ti ni treba bati!"
„A zakaj", de Lucia z glasom, tresočim se od strahu, na katerem se je poznala ob-upljiva nejevolja. „Zakaj me pustite toliko trpeti? Kaj sem storila?"
rAli so vas mučili? Govorite!"
,0 mučili! Na izdajski način, s silo so mc ugrabili. Zakaj ? Zakaj ? Zakaj sem tu ? Kje sem? Jaz sem revica. Kaj sem storila? Za Boga!"
„Bog, Bog", prekine jo neznanec, ,.zmi-rom Bog. Kdor se ne more sam braniti s svojo močjo, zmirom ima na jeziku tega Boga, kakor bi . .. Kaj menite doseči s to besedo? Da jaz . ..?" Tukaj pretrga stavek.
„0 Gospod! Kaj naj jaz revica menim s tem druzega, kakor obuditi pomilovanje? Bog vse odpusti radi jednega usmiljenega dela. Pustite me, pustite me, za božjo voljo! Vi kar zinite, in prosta sem! Sc« so me s silo privlekli. Pošljite me s to ženo v . .., kjer je moja mati. O sveta devica! Moja mati! Moja mati! Za Boga! Mogoče ni daleč, videla sem domače gore! Zakaj me pustite trpeti? Peljite me v cerkev! Molila bom za vas večno. Kaj je vam črhniti besedico? Oh! Vidim, da se vam smilim. Recite jedno besedo, recite! Bog vse odpusti za jedno usmiljeno delo!"
O! Zakaj ni hčer jednega izmej psov, ki so me izgnali ? — misli si neznanec. — Psov, ki mi želč smrt! Sedaj bi se radostil nad njenim vzdihovanjem! In mesto da . . .
„Le obdržite svojo dobro misel!" nadaljuje ognjevito Lucia, katero ohrabri na-silnikova omahljivost, ki se mu pozna na obrazu in v kretanji. „Če mi tega ne storite, stori mi Bog. Jaz umrem in konec bo vsega. A vi! . . . Mogoče da tudi vi kdaj ... A ne, ne, vedno bom molila, da vas Bog obvaruje nesreče. Le recite jedno besedo! Če bi vi trpeli take muke! ..."
„Le pogum", prekine jo nasilnik nežno, da starka kar ostrmi. „Ali sem vam kaj storil? Ali sem vam pretil?"
„Vem, da imate dobro srce, da se vam smili ubožica. Če hočete, prestrašite me lahko bolj nego drugi, umorite me lahko, a mesto tega ... ste me nekoliko utešili. Bog vam vse povrne. Dopolnite delo usmiljenja! Oprostite mene!"
Jutri. .."
„Osvobodite me sedaj, precej!"
,.Jutri pridem zopet. Le pogum! Jesti morate. Precej vam prinesč."
„Ne, ne, umrem, če kdo pride; umrem. Peljite mc v cerkev. Bog vam vse povrne."
„Služkinja vam prinese večerjo", reče neznanec in se čudi sam, da mu to pride na um, da je sploh iskal kakega sredstva za uteho te dekline.
„In ti", povzame hitro in se obrne k starki. „ S i 1 i jo, da jc. Spi naj na postelji; če hoče tebe zraven, dobro. Če ne, pa spi jedno noč na tleh! Le pogum ji daj! Razveseli jo! Da se mi ne bo radi tebe pritoževala !"
Nato hitro stopi k vratom; Lucija sc vzdigne, da bi ga zadržala in ponovila svojo prošnjo, a prepozno. Izginil je.
,,0 jaz ubožica! Zaprite, zaprite!" Ko vidi, da so se vrata zaloputnila in da je zapah zaropotal, stisne se zopet v kot. „0 ubožica!" kriči ihteč. „Koga naj sedaj prosim? Kje sem ? Povejte mi, za božjo voljo, kdo je ta gospod, ki je z mano govoril?"
„Kdo je, kdo? Jaz naj povem, seveda! Ker se briga za njo, pa je že ponosna. Kaj ne, da bi rada izvedela in mene v nesrečo pahnila! Ce ti ugodim, ne bodem slišala tako dobrih besed kot ti." — Stara sem, stara,
—	mrmra sama s sabo. — Kako zna mladina plakati in smejati se! Vedno hoče prav imeti.
—	Ko opazi, da Lucia ihti, in ko se spomni pretečega gospodovega povelja, prikloni se k sključeni ubožici in ji prijazno govori: „Saj ti nisem nič žalega rekla! Le veselo! Ne izprašuj me, česar ne smem povedati! Le potolaži se! Koliko ljudij bi bilo zadovoljnih, če bi tako govoril ž njimi, kot je s tabo! Vesela bodi, da boš sedaj jedla. Jaz menim..., kakor je lepo govoril, ni se ti treba nič hudega bati. Potem pa gremo spat in . . . jaz pa bodem tam-le v kotu. Kaj ne da?" pristavi nekoliko zbadljivo.
„Nečem jesti ne spati. Pustite me; ne pridite blizu, a tudi proč ne iti!"
„Ne, ne proč!" pravi starka, odstopi in sede v naslonjač, odkoder prestrašena in jezna gleda ubožico. Potem pogleda svojo posteljo, od katere se bode morala za celo noč ločiti, in mrmra radi mraza. Veseli se pa večerje, ker upa, da bode tudi za-njo nekaj boljšega. Lucia ne čuti ne mraza, ne lakote; vsa omamljena skoro ne čuti svojih bolečin in svojega strahu, ter blodi kakor bi bila mrzlična.
Strese se, ko čuje novo trkanje. Plašno pogleda kvišku in reče: „Kdo je? Kdo? Nihče ne sme notri."
„Nič, nič, dober človek", pravi starka; „Marta je, ki nama večerjo nese."
..Zaprite, zaprite!" kriči Lucia.
„1, precej, precej!" odgovori starka in vzame Marti košarico, zapre zopet vrata in postavi košarico na mizo sredi sobe. Potem pogosto povabi Lucijo, naj pride in si privošči, kar hoče. Na vse mogoče načine skuša ubožico pripraviti, da bi jedla, in hvali jedi: „Če te jedi navadni ljudje le obliznejo, ne pozabijo jih. To vino pije gospod s svojimi prijatelji ... če kdo pride ... in se vesele! Hm!" Ko vidi, da je vse zaman, reče: „Kakor hočeš. Potem pa nikar ne reci jutri, da te nisem silila! Jaz pa bodem jedla. Za te ostane še dovolj, če se ti pozneje zljubi." Nato začne s slastjo jesti. Ko se nasiti, vstane, gre v kot, sklone se k Luciji in jo znova povabi k večerji, da pojde potem spat.
*Ne, ne, ne maram!" odgovori Lucia s slabim, skoro zaspanim glasom. Potem pa bolj glasno pravi: »Ali so zaprta vrata? Dobro?" Ko pogleda po sobi, vstane in tipa, po prstih stopajoč, do vrat.
Starka jo prehiti, prime za ključavnico, strese jo in reče: »Ali vidiš? Dobro je zaprto! Ali si zadovoljna?"
„0h zadovoljna! Jaz in tu!" reče Lucia in se znova stisne v kot. „A Bog ve, da sem tu."	(Dalje prih.)
Svileno ip za nmste HI 10 50
in višje! — 14 metrov! — poštnine in carine prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako Črne, bele in barvene .Hennebergove svile, od 45 kr. do gld. 14-66 meter.
G. Henneberg, tovarne za svilo
5 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curiha. 15 7-5
Cena žitn na dunajski borzi
dne 23 avgusta 1900.
Za 50 kilogramov
Pšenica za jesen . K	7 96	do	K	7 97
» »> pomlad . »	8-37	»	»	8-38
Rž za jesen ...»	7 44	»	»	7 45
» » pomlad. »	7-77	»	»	7-78
Turšica za avgust . »	6'42	»	»	6 43
» » sept.-okt. »	6-42	»	»	6 43
» » juni-juli /01 »	5-22	»	»	5 23
Oves za jesen . . »	5-68	»	»	5-69
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306'2m. srednji zračni tlak 736-0 mm.
« \ Cas opa-£ j zotania	Stanje barometra T PITO,	Temperatura 1 po 1	| Vetrori 1	Nebo	|H- ■3 ■» s j a".
28j 7.v9*5	736-0	19 2	sl. jzatt. |	jasno	|
24! zJuU 12. popol.	7368 73-51	158 ; 27 8 i	brezv. | sl. vzh. j	megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 201" normale: 18'1C
Emajlna glasura,
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, železje, les, kositar, kamemti predmeti, vodovodne škoklje, kojirn da porcelanu slieno prevlako V škatljicah po 12 in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 3 12—4

Najnovejši brevir!
Pustetova izdaja I. 1900.
(4 zvezki, 15.5 cm X 10 cm.)
Vsi zapovedani godovi novejšega časa so na dotičnem mestu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berilom
-a>- Cene:
V	usnji z gibčnim hrbtom in rudečo
obrezo.........K 31-20
Isti vez z zlato obrezo . . .	K 33-60
V	linem šagrinu z rudečo obrezo	K 36 — Isti vez z zlato obrezo . . . .	K 38 40
Propriji za ljubljansko, krško, lavan-tinsko ali za hrvat-ke škofije se računajo
posebej (3 K).
Katoliška Bukvama v Ljubljani.

1 > n n a i s k a t> o r z a»

Dne 24. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ... . ,	97-70
Skupni državni dolg v srebru..........97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116-85
Avstrijska kronska renta 4°/„, '200 kron . .	97 75
Ogerska zlata renta 4°/0........115-20
Ogerska kronska renta 4"/,„ 200 ..........90 fi0
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,	1705'—
Kreditne delnice, 160 gld................658 50
London vista ...... . . .	242-27
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri. veli	118-35
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dne 23. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864. 100 gld. , . . 4"/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .
23-66 1930 90-30 11-40
171— 160- — 193--94-50 139-25 250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4% .	94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	419 —
>	> južne železnice 3°/0	321 50
>	> južne železnice 5°/„ .	119 75
>	> dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............384 —
4°/0 srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld. .	42 50
Ogerskega » „ » 5 »	20'70
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-70
Rudolfove srečke, 10 gld.	63- —
Salraove srečke, 40 gld..............170-—
St. Genois srečke, 40 gld.......188--
Waldsteinove srečke, 20 gld..............— —
Ljubljanske srečke...........46 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gid." . .	276- —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6110—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........797 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........109 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	152—
Montanska družba avstr. plan............449 25
Trboveljska premogaraka družba, 70 gld	453 —
Papirnih rubljev 100 ..................255-25
		
1 jhr Nakup ln prodaja ">JCS. 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. I Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	Manjarnicna delniška družba „M K B C U B" 1., W □ 11 z e i 1 b 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgassa 2.	Pojasnila ~££S> v vseh gospodarskih in llnančnih stvar«*, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, "3S8B