gorenje
gorenje
a m	@	aorenje
informator gsp
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Sl. 44 - Lelo XVI,—Titovo Velenje,9.1 2.1 98 I
INFORMACIJA O KORTINGU
POSLOVODNI ORGANI GORENJA SO O STANJU IN UKREPIH ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA FIRME GORENJE -KOERTING IZDALI naslednjo INFORMACIJO:
2 namenom, da bi izboljšali poslovanje firme Gorenje — Koerting Electronic, Grassau, da bi sanirali obstoječe stanje in zagotovili dolgoročno uspešno poslovanje, so na predlog poslovodnih organov samoupravni organi Gorenja TGO in skupščina Gorenja " Koerting E., sprejeli sanacijski Program, ki med drugim predvideva tudi zmanjšanje stroškov Poslovanja. V zvezi s tem je bila v drugi polovici leta 1981 k sodelovanju pritegnjena specializirana svetovalna firma iz Zvezne republike Nemčije. Navedena firma je 'zdelala celovit koncept reorganizacije poslovanja Gorenja — koerting.
^tevilo zaposlenih v režijskih slugah bodo zmanjšali za okrog 1?0 delavcev, s tem pa se bodo broški poslovanja zmanjšali za °sem milijonov nemških mark letno.
oleg organizacijskih sprememb lri zmanjšanja režijskih del in op-ravil bodo uvedli obsežne ukrepe J*acionalizacij na vseh področjih, Kar bo znatno prispevalo k usodnejšemu poslovanju.
Strukturni ukrepi izhajajo iz sanacijskega programa, ki predvideva tudi razširitev proizvodnega programa v profesionalni elektroniki, medtem ko se področje zabavne elektronike postopno zmanjšuje.
Vsi sprejeti ukrepi za uspešnejše poslovanje Koertinga so namenjeni zagotavljanju dolgoročnejše uspešnosti poslovanja. S tem še vedno zagotavljajo zaposlitev
okrog 700 delavcev, kar je več, kot jih je bilo zaposlenih ob nakupu firme Gorenje — Koerting (okrog 450 zaposlenih).
SOZD Gorenje ima strategijo nastopa na zunanjih tržiščih izdelano preko firme Gorenja — Koerting, vendar je za uspešno realizacijo tega koncepta nujno potrebno dosledno realizirati ukrepe iz sanacijskega programa.
Danes v celoti objavljamo rezultate ankete o kriterijih točkovnega sistema ocenjevanja stopnje upravičenosti do dodelitve stanovanja (na straneh od 3. do 13.).
Opozarjamo na novo anketo na strani 14.
NAŠ POGOVOR
DAMJAN ZAZULA -INOVATOR IN RAZISKOVALEC
Letos je TGO Gorenje na razstavi „RAST YU" na Reki prejelo najvišje priznanje, zlato plaketo za razstavljeni eksponat MAE 101, katerega nosilec patenta je mag. Damjan Zazula in je tako naš letošnji najboljši inovator — raziskovalec.
V sodelovanju s strokovnjaki iz Laboratorija za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na ljubljanski Fakulteti za elektroniko in z Oddelkom za bolezni srca in ožilja na Kliničnem centru ter z Bolnico za revmatske bolezni in rehabilitacijo invalidov v Krapinskih toplicah, je razvil mikroračunalnik za avtomatsko analiziranje elektrokardiogramov pri obremenitvenem testu, imenovan MAE 101.
Kako je potekala izdelava aparata in kaj za srčne bolnike in prav tako za zdravnike—kardiologe pomeni nova tehnična naprava, nam je Damjan Zazula, ki dela v oddelku za avtomatsko obdelavo podatkov in se je med delom specializiral na področju obdelave podatkov in mikroprocesorjev, povedal naslednje:
„Strokovnjaki iz Laboratorija so se nekako pred desetimi leti pričeli ukvarjati s posredno računalniško analizo elektrokardiogramov.
Kot absolvent lil. stopnje elektrotehnične fakultete sem za magistrsko nalogo dobil temo s področja teorije sistemov, avtomatike in kibernetike. V sodelovanju z omenjenimi sodelavci sem pričel z izdelavo majhne priročne naprave, računalnika analizatorja. Med TGO Gorenje in Laboratorijem za sisteme v Ljubljani, s kardiološkim oddelkom v Krapinskih toplicah ter s Kliničnim centrom v Ljubljani je bita teta 1979 podpisana pogodba o medsebojnem sodelovanju. Tako se je teoretično delo združilo s praktičnim.
Nastala je razvojna skupina, ki je zasnovala mikroračunalniško aparaturo in programsko opremo za E KG analizator.
Realizacija prototipa je potekala v Gorenju s pomočjo posameznikov v tehničnem sektorju, s tehnologi v RKS in v industrijski elektroniki. Delo na fakulteti je usmerjal in vodil prof. dr. Ludvik Gyergyek, z medicinske smeri pa sta sodelovala doc.
dr. Krunoslav Turkulin iz Krapinskih toplic in kardiolog prof. dr. Aleksander Janežič s Kliničnega centra.
Kasneje je doc. dr. Turkulin s svojo ekipo aparat tudi testiral.
Na mednarodnem simpoziju o nein-vazivnih metodah v kardiologiji aprila 1980 v Dubrovniku smo zdravnike seznanili z aparatom ter prikazali njegovo materialno in programsko zgradbo.
Na razstavi kardiološke opreme junija letos v Sarajevu smo jugoslovanskim kardiologom predstavili mikroprocesorski analizator elektrokardiogramov, imenovan MAE 101, in monitor, oba v prototipni izvedbi. Prva naprava je majhen računalnik, ki ga zdravnik vključi, kadar pregleduje delovanje bolnikovega srca. Računalnik — analizator nenehno spremlja in kontrolira srčne utripe, svoje ugotovitve pa sporoča zdravniku, tako da jih izpiše s tiskalnikom, ki je vgrajen v analizator.
Druga naprava, monitor, je prikazovalnik s televizijskim zaslonom, na katerem zdravnik opazuje bolnikov srčni utrip.
Oba aparata se lahko uporabljata vsak zase, skupaj pa dajeta neprimerno več informacij in omogočata, da je pregled srca objektiven, natančen, hiter in učinkovit.
Tak analizator je primeren predvsem za analizo pri testu obremenitve in je že na preizkušnji v Bolnici za revmatske bolezni in rehabilitacijo invalidov v Krapinskih toplicah. Prednost novega aparata je, da se lahko priključi na vsak drug E KG aparat in daje več informacij ter podatkov kot podobne naprave s tega področja in predstavlja velik tehnični dosežek ne samo pri nas, temveč tudi v svetu.
V Gorenju načrtujemo izdelavo 50 EKG analizatorjev v letu 1982. Zanje je med domačimi kardiologi veliko zanimanja, prav tako pa je naprava vzbudila tudi pozornost tujih strokovnjakov. Ob obisku v Krapinskih toplicah si je analizator ogledal tudi minister za zdravstvo iz SSSR in se o njem pohvalno izrazih
mag. Damjan Zazula
Potemtakem se srčnim bolnikom in tudi kardiologom obetajo perspektivnejši časi, saj bo odpadla dosedanja pacientova negotovost ob dolgem čakanju na izvid."
Lani je strokovni službi SOI L, oddelka za industrijsko lastnino, Damjan Zazula prijavil kar sedem novih tehničnih izboljšav.
Omenimo le, da je sodeloval pri izdelavi električnega programatorja za pralni stroj 800 in tudi pri izdelavi naprave z mikroračunalnikom za 100 odstotno kontrolo dvovratnih hladilnikov z mikroračunalnikom.
Za uspešno inovatorsko delo je delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO predlagal Skladu Borisa Kidriča, da mag. Damjanu Zazuli in ostalim članom ekipe, podeli Kidričevo nagrado s področja tehničnih ved za sodelovanje pri razvoju mikroprocesorskega analizatorja EKG.
Mi pa Damjanu Zazuli čestitamo in mu še naprej želimo uspešno delo in tudi to, da naj njegovi dosežki na inovatorskem področju vzpodbudno vplivajo tudi na ostale delavce in inovatorje.
L P.
PREGLEDUJEMO
KRITERIJE
TOČKOVNEGA SISTEMA ZA OCENJEVANJE STOPNJE
UPRAVIČENOSTI DO DODELITVE STANOVANJA
PONOVILI SMO ANKETO O TOČKOVNEM SISTEMU ZA DODELJEVANJE STANOVNANJ
S to anketo smo prvič anketirali naše ljudi že leta 1976. To je tri leta po tistem, ko so bila stanovanja prvič dodeljena na podlagi točkovanja po točkovnem sistemu. Takrat je bilo anketiranih 182 naših delavcev iz velenjskega dela Gorenja.
Letos smo to anketo ponovili. Tokrat je bilo anketiranih 157 delavcev in sicer iz TOZD Štedilniki in DSSS.
V tem sestavku bomo na kratko poročali, kaj so anketirani povedali o našem točkovnem sistemu, s katerim ugotavljamo stopnjo upravičenosti delavca do dodelitve stanovanja.
1.	KDO JE BIL ANKETIRAN?
Odločili smo se, da čisto po slučaju izberemo deset odstotkov delavcev iz TOZD Štedilniki in deset odstotkov iz DSSS ter jih povabimo na anketiranje.
Vabilu se je odzvalo 157 delavcev. V naslednjem razdelku si bomo ogledali, kdo so bili ti delavci.
2.	KAKŠEN JE BIL SESTAV ANKETIRANIH?
Če smo v tej anketi prisluhnili mnenju anketiranih, nas najprej zanima, kdo so bili ti ljudje, saj bomo iz tega lahko sklepali, čigave interese so v anketi zastopali.
Zato poglejmo osnovne podatke o njih:
STAROST ANKETIRANIH	Število	%
do 20 let	18	11
21 do 25 let	28	18
26 do 30 let	37	24
31 do 35 let	38	24
36 do 40 let	19	12
41 do 45 let	8	5
46 do 50 let	3	2
51 in več	2	1
niso odgovorili	4	3
SKUPAJ	157	100
SPOL	Število	%
moški	55	35
ženske	99	63
niso odgovorili	3	2
SKUPAJ	157	100
ZAKONSKI STAN	Število	% ■
samski	40	25
poročen	101	65
razvezan	5	3
vdovec	7	4
niso odgovorili	4	3
SKUPAJ	157	100
KOLIKO OTROK IMA ANKETIRANI	Število	%
nima o trok	41	26
enega otroka	41	26
dva otroka	56	37
tri otroke	7	4
štiri otroke	2	1
niso odgovorili	10	6
S K UPA J	157	100
KOLIKO ČASA DELA	Število	
ANKETIRANIH V GORENJU	takih	%
manj kot 1 leto	10	6
1 do 2 leti	6	4
2 do 3 leta	10	6
3 do 4 leta	n	7
4 do 5 let	8	5
5 do 6 let	15	10
6 do 7 let	7	4
7do 8 let	10	6
8 do 9 let	8	5
9 do 10 let	11	7
10 in več let	56	37
niso odgovorili	5	3
S K UPA J	157	100
KAKŠNO IZOBRAZBO		
IMAJO ANKETIRANI	Število	%
nedokončana OŠ	36	23
dokončana OŠ	58	37
poklicna šola	23	15
srednja šola	25	16
višja šola	2	1
visoka šola	10	6
niso odgovorili	3	2
S K UPA J	157	100
KA KO IMAJO ANKETIRANI		
REŠEN S VOJ STANOVA NJSKI		
PROBLEM	Število	%
imajo družbeno	51	32
najemno stanovanje		
stanujejo kot	23	15
podnajemniki		
stanujejo pri starših	9	6
v družbenem stanovanju		
stanujejo pri starših,	39	25
ki imajo lastno hišo		
imajo lastno stanovanjsko hišo	22	14
imajo lastno stanovanje v bloku	8	5
niso odgovorili	5	3
SKUPAJ	157	100
ALI SO ANKETIRANI ZADOVOLJNI S SVOJIMI STANO VANJSKIMI POGOJ/ Število	%
v celoti zadovoljni	36	23
v glavnem zadovoljni	44	28
kakor se vzame - da in ne	16	10
niso preveč zadovoljni	21	13
sploh niso zadovoljni	34	22
niso odgovorili	5	4
SKUPAJ	157	wo
KAJ ANKETIRANE MOTI PRI NJIHOVIH SEDANJIH STANOVANJSKIH	Štev.	takih
POGOJIH	odgovorov	%
SLABE STANO VANJSKE RAZMERE - ni
stranišča, ni kopalnice, brez vode, vlažno,
vlažno kletno stanovanje brez svetlobe,
stara hiša	55	34,2
PREMAJHNO STANOVANJE - ni kuhinje, manjka ena soba, pretesno
stanova nje, / td.	39	24,2
OD VISNOST PRI STANO VANJU - želje
po svojem stanovanju, po neodvisnosti,
problemi podnajemnikov	21	13,0
NEUGODNI ZUNANJI (IZVENSTANO-VANJSKI) POGOJI— ni prostora za igro otrok, neurejeno okolje, parkirni prostor, hrup, nemir v bloku
KRITIKA GRADNJE OZIROMA IZDELA VE STANO VANJ — neodpravljene investicijske pomanjkljivosti, slabo vzdrževanje, neracionalna gradnja
VISOKA STANARINA
ODDALJENOST - VOŽNJA
KRITIKA DODELJEVANJA STANOVANJ
OSTALO — kritika čuvanja (in vzdrževanja) stanovanj s strani drugih stanovalcev, neprimerni pogoji kreditiranja lastne gradnje, neurejeno varstvo.
IZJA VE, KI NE OBRA VNA VAJO POMANJKLJIVOSTI	20
SKUPAJ VSEH IZJAV (brez 20 izjav, ki ne obravnavajo
pomanjkljivosti)	161	100
Iz nanizanih podatkov je razvidno, da se je izbor anketiranih kar posrečil.
Imamo dovolj pester sestav po starosti.
Tudi po spolu je sestav anketiranih že dober, čeprav nekoliko prevladujejo ženske. Vseeno je še vedno toliko moških, da se ni bati očitka, da je to ..ženska anketa".
Struktura anketiranih z ozirom na zakonski stan je bolj vprašljiva. Preslabo so namreč zastopani samski ljudje (poročenih 65 %, samskih 25 %). Ako pa predpostavimo, da je stanovanjska problematika še mnogo bolj aktualna za poročene ljudi, je morda celo dobro, da med anketiranimi prevladujejo prav ti.
Po številu otrok je razporeditev ugodna. Med anketiranimi so dobro zastopani delavci brez otrok (26 %), prav tako
delavci z enim otrokom (26 %) in delavci z dvema otrokoma (37 %)t pa še 5 % delavcev s tremi ali štirimi otroki. 2 enim stavkom: z ozirom na število otrok je sestav anketiranih tak, da se v njem ..skrivajo" vse oblike in stopnje stanovanjske stiske oziroma stanovanjskih razmer.
Tudi po kriteriju delovnega staža v Gorenju je sestav dovolj pester, da bomo izvedeli za mnenje vseh — tistih, ki delajo v Gorenju že deset ali več let — teh je 37 %, pa tudi onih, ki delajo manj časa (npr. takih, ki delajo v Gorenju do 3 let je 16 %, od 3 - 6 let jih je 22 % itd.).
Med anketiranimi imamo tudi predstavnike tako rekoč vseh izobrazbenih kategorij.
Gotovo je, da ne moremo o stanovanjski problematiki vprašati samo take delavce, ki že imajo rešen stanovanjski problem. Oni gledajo na te stvari drugače, kot tisti, ki stanovanja nimajo. Vendar pa najbrž tudi ni dobro vprašati po mnenju samo take, ki stanovanja nimajo. Pravo sliko šele dobimo, če prisluhnemo mnenju obojih. Zato smo seveda pogledali, kakšna je struktura anketiranih z ozirom na urejenost stanovanjskega vprašanja. Slika je zadovoljiva. Kot podnajemniki ali pa pri starših stanuje 46 % anketiranih (ti torej nimajo stanovanja), 51 % pa ima svoje stanovanje (bodisi lastno hišo ali družbeno najemno stanovanje).
Tudi vprašanje o zadovoljstvu s svojimi stanovanjskimi pogoji pokaže, da smo zadeli mešano skupino ljudi z 51 % zadovoljnih, 10 % nevtralnih in 35 % nezadovoljnih.
Da bi znali pozneje pravilno interpretirati rezultate ankete, to je, da bi bolje razumeli poznejše odgovore v anketi, smo pogledali tudi to, kaj je tisto, kar anketirane moti pri njihovih sedanjih stanovanjskih pogojih.
Preglednica izjav o motečih faktorjih nam nudi predvsem tele osnovne informacije:
—	Vseh izjav o raznih pomanjkljivostih sedanjih stanovanjskih pogojev anketiranega je 161.
—	Od tega je kar 58 % takih izjav (prvi dve kategoriji), ki govore o pomanjkanju osnovnega stanovanjskega standarda (premajhno, pretesno, ni vode, ni kopalnice, vlažno,itd.).
—	Če k temu dodamo še 13 % v tretji kategoriji izraženih težav, ki jih imajo anketirani zaradi svoje stanovanjske odvisnosti (bodisi, da so podnajemniki, bodisi, da stanujejo pri starših), potem kar dobrih 70 % vseh izjav razkriva ,,običajno" stanovanjsko stisko, to je, doživlja tiste moteče faktorje, ki človeka spremljajo, če nima stanovanja.
Iz vsega tega smemo torej spet zaključiti, da so v anketo vključeni tudi taki ljudje, ki poznajo naloge nerešenega ali slabo rešenega stanovanja, zvedeli pa bomo tudi za mnenje tistih, ki se nimajo prav za prav nad čim posebnim za pritožiti, če jih vprašamo, kaj jih moti pri njihovem stanovanju.
3.	KAJ SO ANKETIRANI NA SPLOŠNO POVEDALI O NAŠEM TOČKOVNEM SISTEMU?
Anketiranim smo zastavili nekaj splošnih vprašanj, s katerimi smo skušali ugotoviti, kakšna je stopnja odobravanja našega pravilnika o dodeljevanju stanovanj oziroma kakšna je stopnja njihovega zadovoljstva z našim točkovnim sistemom.
V naslednjem oddelku si bomo ogledali te odgovore. Kot pa je bilo že rečeno, imamo možnost te odgovore primerjati z odgovori, ki so jih naši delavci (ne isti!) dali na ista vprašanja pred petimi leti, to je leta 1976.
12
5
5
7,5
3,1
3,1
3,1
Eno od prvih vprašanj ankete se je glasilo takole:
„Pred osmimi leti smo sprejeli sporazum, da komisija dodeljuje stanovanja na podlagi točkovanja. V prejšnjih letih pa je komisija brez točkovanja obravnavala prošnje in presodila ter odločila, kdo naj dobi stanovanje. Kaj menite, S KATERIM NAČINOM SO NAŠI LJUDJE NA SPLOŠNO BOLJ ZADOVOLJNI?
Odgovori na to vprašanje so razvidni iz naslednjega pregleda: LJUDJE SO NA SPLOŠ. ANKETA 1981 ANKETA 1976
BOLJ ZADOVOLJNI	število	%	%	število
— s prvim načinom (komisija dodeli brez točk)	7	4	7	12
— z drugim načinom (komisija dodeli ob pomoči točk	108	70	61	111
— mislim, da imajo ljudje enak odnos do obeh načinov	18	11	15	27
— ne vem, s katerim načinom so ljudje bolj zadovoljni	19	12	13	24
— niso odgovorili	5	3	4	8
S K UPA J	157	100	100	182
Že pred petimi leti je torej 61 % anketiranih smatralo, da so ljudje bolj zadovoljni, če se stanovanja dodeljujejo s pomočjo točkovanja.
Zadnje anketiranje je pokazalo, da je ta delež še porasel na 70 % (ostali pa so nevtralni oziroma se ne morejo odločiti, ali pa niso odgovorili).
Če primerjamo rezultat anketiranja pred petimi leti in letošnji rezultat, lahko med drugim zaključimo naslednje:
Kot kaže, večina našega delovnega kolektiva pristaja na sistem točkovanja. Pri tem je opaziti, da se delež tistih, ki odobravajo tak sistem, povečuje.
To bi bil pozitiven znak za sistem točkovanja, ki ga imamo v Gorenju.
ALI JE UVEDBA TOČKOVANJA DOPRINESLA K VEČJI PRAVIČNOSTI PRI DODELJEVANJU STANOVANJ, ALI PA SITUACIJA NI BISTVENO DRUGAČNA?
Anketirani so na to vprašanje odgovorili takole:
Z UVEDBO TOČKOV. ANKETA 1981 ANKETA 1976
SE JE PR A VIČNOST	število	%	%	število
zelo povečala	25	16	24	44
2— nekoliko povečala	57	35	25	46
3. — se ni dosti spremenilo	34	22	17	31
4,— se je nekaj zmanjšala	11	7	3	6
5,— se je zelo zmanjšala	4	3	4	7
6. — nisem razmišljal, ne morem reči	22	14	24	43
7,— niso odgovorili	4	3	3	5
SKUPAJ	157	100	100	182
Na splošno lahko torej rečemo, da je točkovanje imelo pozitiven odmev med našimi ljudmi, saj je pri obeh anketiranjih kar polovica rekla, da se jez uvedbo točkovanja pravičnost povečala.
Takih, ki smatrajo, da se je z uvedbo točkovanja pravičnost zmanjšala, je bilo v prvem anketiranju samo 7 %, v drugem anketiranju pa 10 %.
Do zanimivega podatka pa pridemo, če nekatere odgovore združimo in sicer prva dva kot odgovora, ki izražata pozitiven odnos, ter tretjega, četrtega in petega kot odgovore, ki izražajo nevtralni ali pa negativni odnos:
ALI SE JE Z UVEDBO
TOČKOVANJA PRAVIČ-ANKETA 1981 ANKETA 1976
N OST POVEČALA	%	%
pozitiven odgovor		
(pravičnost se je poveč.)	51	49
nevtralni odgovor in negativen odgovor (se ni spremenila•, se je zmanjšala)	32	24
ni razmišljal		
ni odgovoril	17	27
S K UPA J	100	100
Ta tabela nazorno kaže, da se delež pozitivnih odgovorov v zadnjih petih letih ni spremenil, marveč je ostal na okroglih petdesetih odstotkih. Nakazana pa je verjetnost, da se je povečal procent „nepozitivnih" odgovorov (to je nevtralnih in negativnih skupaj). Pri tem je zdaj manjši delež tistih, ki o tem nimajo formiranega stališča.
Namesto komentarja o dobljeni sliki bi lahko postavili tole vprašanje: Ali nismo v petih letih nekaj zamudili? Namesto, da bi povečali število tistih, ki smatrajo, da se je s točkovnim sistemom pravičnost povečala, smo to število sicer ohranili, vendar smo hkrati povečali število onih, ki sistemu ne zaupajo v celoti. Torej s petletno uporabo sistema nismo uspeli pridobiti tistih, ki pred petimi leti še niso nanj pristajali.
Nasprotno: takratni večji proporc tistih, ki o tem niso razmišljali in zato niso o tem „mogli kaj reči", se je v letošnji anketi zmanjšal, da bi se na ta račun povečal delež tistih, ki dajo „nepozitiven odgovor".
Vzrok lahko iščemo predvsem v dveh možnostih:
—	ali točkovnega sistema (pravilnika) nismo dovolj dosledno in pravilno uporabljali,
—	ali pa nam je točkovni sistem že zastaral in ne ustreza več potrebam.
Morda v nadaljevanju najdemo dodatna pojasnila in z njimi sugestije za ukrepanje.
Da bi dobili še bolj trdno sliko o tem, kaj menijo anketirani o sistemu točkovanja, smo zastavili v anketi še eno, precej sorodno vprašanje.
Vprašali smo, ali v našem načinu točkovanja prevladujejo dobre ali slabe lastnosti. Odgovori so podani v naslednji tabeli:
ALI V NAŠEM NAČINU	j
TOČKOVANJA PREVLADUJEJO DOBRE AL! ANKETA 1981 ANKETA 1976
SLABE LASTNOSTI ?	število	%	%	število
pozitivni odgovori (absolutno ali v glavnem prevladujejo dobre last.)	46	30	44	81
nevtralni odgovori (v enaki meri ima dobre in slabe lastnosti)	92	58	49	89
negativni odgovori (v glavnem ali absolutno prevladujejo slabe last.)	13	8	3	5
niso odgovorili	6	4	4	7
S K U PA J	157	100	100	182
Tudi s pomočjo te tabele lahko pridemo do dveh zaključkov:
—	Na splošno je odnos do naših meril za dodeljevanje stanovanj (točkovni sistem) pozitiven. Mnenje, da v njem prevladujejo negativne lastnosti, je izkazalo samo 8 % anketiranih (v letošnji anketi). Vsi ostali so smatrali, da ima enako mero pozitivnih in negativnih lastnosti (letos 58 %, 1976 pa 49 %), ali pa, da prevladujejo pozitivne lastnosti.
—	Vendar pa je tu, hočeš nočeš, še drugi zaključek, da se je menda slika v zadnjih petih letih poslabšala. Pred petimi leti je bilo razmerje med pozitivnimi in ,,negativnimi" odgovori 44 % : 52 %, letos pa je razmerje med temi odgovori 30 % : 66 %. (Razlike preizkušene s statističnim testom chi—kvadrat : x2 = 11,540
x2 tab. (2) 0,01 =9,210).
Jasno, da nas ob takih podatkih mora zanimati, katere pomanjkljivosti in katere dobre lastnosti so anketirani pripisovali našemu pravilniku. In zanima nas tudi to, ali so bile navedbe pred petimi leti drugačne kot letos ter kakšne so razlike. Zato si poglejmo, kaj so anketirani napisali, ko smo jih vprašali, katere so dobre lastnosti našega načina točkovanja:
RANG	IZJA VA, K! OPISUJE POZITIVNO LASTNOST NAŠEGA ŠTEVILO TAKIH IZJA V
1981	1976	NAČINA TOČKOVANJA	ANKETA 1981 število %		ANKETA 1976 %	število	
1	1	večja pravičnost	37	22	27	59
2	2	neodrejeno odobravanje dodeljevanja po tem sistemu	22	12	16	35
4	3	upoštevanje težjih stanovanjskih prilik oz. dejanskih potreb	20	11	14	31
5	4	upoštevanje delavčevih zaslug	18	10	13	28
6	5	ogled stanovanjskih razmer na licu mesta	9	5	11	24
6	6	večja objektivnost	22	12	3	7
8	7	upoštevanje socialnega vidika	6	3	3	6
10	8	večja skrb za samohranilke	2	1	2	5
7	9	boljši pregled nad izgledi za stanovanje	7	4	1	3
9	10	javnost dela	4	2	1	3
11	11	možnost za mlajše ljudi	-	-	1	2
		razne navedbe, ki imajo obeležje konkretne pozitivne lastnosti	16	9	5	12
		razne navedbe, ki nimajo obeležja konkretne pozitivne lastnosti	16	9	3	6
SK UPA J			179	100	100	221
Izjave lepo kažejo, da anketirani (tako v 1976 kot v 1981) vidijo v točkovnem sistemu ugotavljanja stopnje upravičenosti do stanovanja dosti pozitivnega. To je vzpodbuda, da je tak način ugotavljanja gotovo prava pot.
Hkrati nam lahko navedene pozitivne lastnosti predstavljajo vodilo, ki kaže, za katerimi kvalitetami si moramo prizadevati ob aplikaciji našega točkovnega sistema, da bomo lahko z njim maksimalno zadovoljni. Iz enakih razlogov si je vredno še pogledati navedbe o negativnih lastnostih:
RANG	IZJAVA, KI OPISUJE NEGATIVNO LASTNOST NAŠEGA ŠTEVILO TAKIH IZJAV
1981	1976 TOČKOVANJA	ANKETA 1981 ANKETA 1976
			število	%	%	število
2	1	neustrezna teža kriterija (preveč točk za nekatere kriterije,				
		premalo za druge)	40	20	28	52
1	2	premajhna objektivnost	49	25	12	22
10	3	ni kritika pravilnika	4	2	9	16
6	4	nekateri delavci so v boljšem položaju od drugih	7	4	7	13
4	5	preslaba kontrola prijav in stanovanjskih razmer	21	11	6	12
3	6	splošna kritika	22	12	6	12
7	7	nov predlog	7	4	6	12
5	8	večje upoštevanje stanovanjskih razmer	n	6	5	9
8	9	večje upoštevanje težkega socialnega položaja	6	3	4	8
12	10	kritika ob kadrovskih stanovanjih	2	1	4	7
11	11	zapostavljen položaj mlajših	3	2	3	5
9	12	premalo se držimo pravilnika	5	3	2	3
		ostalo	14	7	8	15
		S K UPA J	191	100	100	186
Pri navedbah o pomanjkljivostih našega točkovnega sistema pade v oči predvsem večja razlika med odgovori v prvi in drugi anketi pri postavkah ..premajhna objektivnost" in ,.preslaba kontrola prijav in stanovanjskih razmer".
Obe postavki sta v letošnji anketi izraženi v višjem odstotku. Če ju seštejemo, dobimo razmerje 36 % v letošnji anketi, proti 18 % v anketi leta 1976.
Ta podatek nas navede na tole razmišljanje:
Točkovni sistem, ki ga imamo v Gorenju, je zastavljen tako, da bi moral biti objektiven. Če se torej zdaj več anketiranih pritožuje nad premajhno objektivnostjo, je torej iskati vzrok v nepravilni ali nedosledni uporabi točkovnega sistema. Če danes trdi 25 % izjav, da je objektivnost premajhna, pred petimi leti pa samo 12 % (to je 50 % manj!), in če pri tem vemo, da sistem ni manj objektiven, potem je jasno, da smo to spremembo verjetno zakrivili z nesolidnim izvajanjem pravilnika in točkovnega sistema (upajmo, da ne celo s kakšnimi ..manipulacijami").
Veliko o tem povedo izjave v zadnji postavki: ..Premalo se držimo pravilnika". Tudi ta tendira k porastu v letošnji anketi.
Ti znaki so narekovali, da smo podatke pogledali še z enega zornega kota: Ali so anketirani obakrat navedli približno enako število pozitivnih in negativnih izjav?
Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo izračunali, koliko pozitivnih oziroma negativnih izjav pride v povprečju na enega anketiranega sodelavca (izjav je vsak lahko napisal, kolikor je hotel). Dobili smo tak rezultat:
VA LEN CA IZJA VE	PO VPREČNO ŠTE VILO IZJA V NA
O TOČKO VANJU	ENEGA ANKETIRANEGA
1981	1976
pozitivna	1.14	1.21
negativna	1.21	1.02
Čeprav razlike niso posebno velike, je vendarle presenetljivo, kako lepo so vrednosti zamenjane: več pozitivnega so imeli povedati pred petimi leti.
Tako nas vsa ta razmišljanja privedejo še enkrat do zaključka, da so sicer anketirani ocenili točkovni sistem za ugotavljanje upravičenosti do stanovanja pozitivno, da pa je bila pred petimi leti ocena še bolj pozitivna, da smo sistemu morda nekaj dobrega glasu zapravili?
Tu je gotovo tudi moment solidne informiranosti o sistemu. V prvih letih uporabe so bili Gorenjčani dobro seznanjeni s točkovnim sistemom. Vsak, ki je kandidiral za stanovanje, si je že doma izračunal, koliko točk bo dobil. Tako postane jasno, zakaj pred petimi leti kar 28 % izjav trdi, da je pomanjkljivost pravilnika ..neustrezna teža kriterija — preveč točk za nekatere, premalo za druge", letos pa to trdi le 20 % izjav. Če bi sprejeli tezo, da kriteriji ne bodo nikoli tako stehtani, da bi teže kriterijev ustrezale vsem, potem bi morala biti odstotka teh navedenih izjav pri obeh anketah enaka. In ker nista, je to zelo verjetno posledica različne stopnje poznavanja teh kriterijev in njihove teže: pred petimi leti jih je anketirani poznal, si je sam računal svoje točke, ga je motilo, da pri določenih kriterijih dobi samo toliko in toliko točk. Zato je to tudi napisal v anketo. Pri tem je čutil, da objektiven ta sistem je. In zato samo 12 % izjav govori, da je premajhna objektivnost.
Danes pa morda anketiranemu sistem točkovanja ni tako domač. Ne pozna teže posameznih kriterijev. Ni sam preračunaval. Zato mu ni noben od kriterijev ..padel v oči" kot kriterij, ki bi moral (njemu) prinesti več točk. A ker s končnim številom točk, jasno, ni v celoti zadovoljen —
želel bi jih več — dobi dojem, da je objektivnost sistema premajhna.
Seveda so to le hipoteze. Vseeno pa bi kazalo razmisliti, da za naprej ponovno posvetimo več pozornosti informiranju o sistemu. Cilj naj bi bil, da bi vsak delavec Gorenja imel pri roki gradivo (pravilnik ali vsaj poglavje o ugotavljanju stopnje upravičenosti do dodelitve stanovanja), s pomočjo katerega si more izračunati točke in da bi si seveda s pomočjo tega gradiva tudi znal izračunati.
Taka širša angažiranost ljudi tudi avtomatsko poskrbi za boljše, pedantnejše izvajanje sistema in prav tako avtomatsko poskrbi za nadaljnje dograjevanje oziroma korigiranje sistema, ker je več možnosti, da permanentno prihajajo od vseh strani sveže pripombe o sistemu točkovanja.
4.	KAKŠNO TEŽO PRIPISUJEJO ANKETIRANI POSAMEZNIM KRITERIJEM?
Vemo, da kriteriji med seboj niso enaki. Za ene dobimo več točk, za druge manj. Pravimo, da imajo različno težo (ponder).
V anketi smo želeli zvedeti, kakšno relativno težo pripisujejo anketirani kriterijem, po katerih se točkuje upravičenost do stanovanja.
Da bi dobili čimbolj zanesljiv podatek o tem, koliko je v očeh anketiranih vreden kateri od kriterijev, smo postavili več vprašanj (o isti stvari) in sicer:
-	najprej je moral vsak anketirani od desetih naštetih kriterijev izbrati tiste štiri kriterije, za katere bi on dal največ točk;
-	nato je moral od teh štirih izbrati enega, za katerega bi se pa sploh moralo (po njegovem mnenju) dajati največ toč k;
-	za tem je moral anketirani obkrožiti tista dva kriterija, za katera se je do zdaj dajalo (po njegovem mnenju) preveč točk;
-	in nazadnje je anketirani obkrožil še tisti kriterij, za katerega bi se moralo dobiti več točk.
Poglejmo, kaj so anketirani rekli in primerjajmo z odgovori izpred petih let!
KOLIKOKRAT SO TA KRITERIJ ANKETIRANI IZBRALI KOT KRITERIJ, ZA KATEREGA BI DALI NAJVEČ TOČK ? KRITERIJ ANKETA 1981 ANKETA 1976
število	%	%	število
površina na enega člana družine	87	19	16	108
ogrožen ost zdra v. 65	15	20	134
odsotnost z doma, ločeno življenje 42	9	10	69
dolžina izpostavljenosti neugodnim razmeram	78	17	15	99
staž v Gorenju	63	14	13	86
uspešnost pri delu 26	6	6	36
sodelovanje NOV 21	5	5	34
strokovnost	6	1	3	16
možnost zamenjave delavca	21	5	5	36
v Gorenju zaposlena dva člana družine	39	9	7	44
SKUPAJ	448	100	100	662
Zaenkrat bodimo pozorni samo na dejstvo, da se procent-ne vrednosti letošnje ankete prav malo razlikujejo od vrednosti, dobljenih z anketo pred petimi leti. Le pri kriteriju ..ogroženost zdravja" se kaže tendenca k upadu vrednosti in pri ..površini na enega člana družine" tendenca k porastu vrednosti (in torej tendenca k povečanju ponderja tega kriterija). Pri vseh ostalih kriterijih pa so razlike resnično minimalne, saj se gibljejo v mejah od dveh do nič odstotkov.
OD IZBRANIH ŠTIRIH KRITERIJEV BI PA SPLOH MORAL DOBITI NAJVEČ TOČK
KRITERIJ ANKETA 1981 število %		ANKETA 1976 %	število	
površina na enega člana družine	21	17	17	25
ogroženost zdravja	58	48	44	64
odsotnost z doma (ločeno življenje)	3	2	5	7
dolžina izpostavljenosti (neugodnim razmeram)	13	11	12	17
staž v Gorenju	17	14	14	20
uspešnost pri delu 4	3	1	2
sodelovanje v NO V 1	1	0	0
strokovnost	0	0	0	0
možnost zamenjave delavca	2	2	3	4
v Gorenju zaposlena dva člana družine	3	2	4	6
SKUPAJ	122	100	100	145
Ko je anketirani smel izbrati samo en kriterij, za katerega bi se ..sploh moralo dajati največ točk", so se takorekoč prebili v finale samo štirje kriteriji — ogroženost zdravja (48 %, I. 1976 pa 44 %), stanovanjska površina na enega člana družine, to je tesnost (17 %, I. 1976 enako), staž v Gorenju (14 %, 14 %) in dolžina izpostavljenosti neugodnim stanovanjskim razmeram (11 %, 12 %).
Vsi drugi kriteriji so dobili občutno manj glasov.
Tudi na tej tabeli je razvidno presenetljivo skladanje med rezultati obeh anket (samo enkrat nastopa razlika za 4 %, enkrat za 3 %, dvakrat razlika za 2 %, trikrat za 1 %, trikrat pa sta procentni vrednosti enaki). Tako skladanje gotovo ne more biti slučajno.
IZBRANMED TISTIMA DVEMA KRITERIJEMA, ZA KA TERA SE JE (PO MNENJU ANKETIRANEGA) DO ZDAJ DAJA LO PREVEČ TOČK
KRITERIJ ANKETA 1981	ANKETA 1976
število %	% število
velikost družine	18
površina na enega člana	9
ogroženost zdravja	15
odso tnost z doma 39
7	4	10
4	5	14
6	2	6
16	18	43
dolžina izpostavljenosti	6	2	3	7
staž v Gorenju	15	6	10	26
uspešnost pri delu 25		10	12	31
sodelovanje v NO V22		9	7	18
strokovnost	60	23	18	46
možnost zamenjave	22	9	11	28
v Gorenju dva zaposlena	19	9	10	26
SKUPAJ	250	100	100	255
Prva ugotovitev naj bo spet ta, da ni bistvenih razlik med odgovori v letošnji anketi in med onimi pred petimi leti. Omembe vredno razhajanje je opaziti samo pri kriterijih strokovnost (letos 23 %, prej 18 %) ter pri ogroženosti zdravja in pri stažu v Gorenju (razlika po 4 %). Pri vseh drugih kriterijih se razlika giblje v mejah od tri do nič odstotkov.
Drugo, kar nas pri tem vprašanju zanima, pa je seveda to, pri katerih kriterijih so vrednosti visoke. Drugače povedano: kateri kriteriji so po mnenju anketiranih previsoko vrednoteni. Tu se letošnji rezultati skladajo z rezultati ankete v letu 1976: po mnenju anketiranih so previsoko vrednoteni (imajo preveliko relativno težo, oziroma so preveč odločilni za izid točkovanja) kriteriji:
—	strokovnost (1981 izbran v 23 % kot kriterij, za katerega se daje preveč točk, v 1976 pa v 18 %)
—	odsotnost z doma (1981 izbran v 16 %, v 1976 pa v 18 %)
—	uspešnost pri delu (1981 — 10 %, 1976 — 12 %)
—	možnost zamenjave (1981 — 9 %, 1976 — 11 %)
—	staž v Gorenju je bil 1976 izbran v desetih odstotkih kot kriterij, za katerega se daje preveč točk, a se mu je letos slika popravila na 6 odstotkov.
Zaenkrat bomo verjetno obdržali na sumu (da so morda previsoko ovrednoteni) predvsem prve tri kriterije (strokovnost, odsotnost z doma, uspešnost), pri katerih bi tudi poprečna vrednost med rezultati 1981 in 1976 presegla vrednost 10 odstotkov.
IZBRAN KOT KRITERIJ, ZA KA TE REGA BI SE MORALO DOBITI VEČ TOČK
KRITERIJ ANKETA 1981 število %		ANKETA 1976 %	število	
velikost družine	4	5	14	20
površina na enega člana družine	14	19	12	16
ogroženost zdravja 31	43	39	55
odsotnost z doma 3	4	5	7
dolžina izpostavljenosti	1	1	1	2
staž v Gorenju	6	8	14	20
uspešnost pri delu 9	12	4	5
sodelovanje v NOV—	-	2	3
strokovnost	2	3	1	2
možnost zamenjave	—		1	1
v Gorenju dva zaposlena	4	5	7	9
SKUPAJ	74	100	100	140
Rezultati obeh anket se ne skladajo tako zelo kot v dosedanjih treh preglednicah. Razlike je težko pojasniti. Za kriterij ,,staž v Gorenju" je možno, da je prišlo do razlike zaradi spremembe vrednosti, ki jo je kriterij doživel med obema anketiranjema. Porast ,,ugleda" kriterija „Uspešnost" pa je morda povzročena po prilično eksaktno in široko izvedeni akciji ocenjevanja uspešnosti po novi metodologiji ocenjevanja. Ker je bilo dosti ljudi vključenih v samo delo (ocenjevanje) in ker je bilo precej aktivnosti (razlaga) ob sprejemanju metodologije in ker je sama metodologija za nepoučene morda malo bolj komplicirana, je tako postala predmet pozornosti" anketiranemu, ter mu je kriterij uspešnosti zato zasijal v novi (pomembnejši) luči. Od tod morda porast od štirih na dvanajst odstotkov (3 x več!).
Če pa vseeno pogledamo kakšne so poprečne vrednosti odstotkov obeh anketiranj po posameznih kriterijih, vidimo,
da presegajo vrednost deset odstotkov naslednji kriteriji:
—	ogroženost zdravja (1981 izbran v 43 % od vseh izborov tistih kriterijev, za katere bi se moralo dajati več točk, 1976 izbran v 39 %)
—	površina na enega člana
družine — tesnost stanovanja (1981 — 19 %, 1976—12 %)
—	staž v Gorenju (1981 - 8 %, 1976 - 14 %)
To pa so kriteriji, ki smo jih že v prejšnjih vprašanjih srečevali na vrhu pozitivnih izborov oziroma v spodnjem delu negativnih izborov.
Primerjajmo zato še enkrat rezultate vseh štirih vprašanj (da bomo lažje sledili, bodo navedene samo procentne vred-nosti),saj bomo tako dobili morda najboljši odgovor o tem, kakšno težo pripisujejo anketirani posameznim kriterijem!
8. Največ točk 9. Sploh največ 15. Do zdaj 14. Do zdaj Povprečni bi dai	točk	premalo točk preveč točk rang
KRITERIJ	ANK. 81 ■ %	AN K. 76 %	AN K. 81 %	AN K. 76 %	AN K. 81 %	ANK.76ANK.81 % %		AN K. 76 %	1981	1976
velikost družine					5	14	7	4	5,2	2,7
površina na enega člana družine	19	16	17	17	19	12	4	5	1.8	3,0
ogroženost zdravja	15	20	48	44	43	39	6	2	2,1	1,0
odsotnost z doma	9	10	2	5	4	5	16	18	7,1	6,6
ddlžina izpostavljenosti 17		15	n	12	1	1	2	3	4,0	4,7
staž v Gorenju	14	13	14	14	8	14	6	10	3,6	4,0
uspešnost pri delu	6	6	3	1	12	4	10	12	6,0	7,8
sodelovanje v NO V	5	5	1	0	0	2	9	7	8,9	7,8
strokovnost	1	3	0	0	3	1	23	18	9,5	10,0
možnost zamenjave	5	5	2	3	0	1	9	n	8,4	8,4
v Gorenju dva zaposlena 9		7	2	4	5	7	8	10	6,0	5,9
S K UPA J	100	100	100	100	100	100	100	100		
Pregled odgovorov na vsa štiri anketna vprašanja nam nudi še boljšo možnost medsebojne primerjave, s pomočjo katere dobimo orientacijo o relativni teži (pomenu) posameznih kriterijev.
Tudi poprečni rang, ki smo ga pripisali ob ta pregled, nam precej pove: v obeh anketiranjih so pri vrhu isti kriteriji, pri dnu prav tako isti.
To skladje nam daje vzpodbudo, da smemo ob predlogu novih vrednosti točk upoštevati odgovore anketiranih.
5.	PREDLAGANI SO TUDI NOVI KRITERIJI
V anketi so bili anketirani pozvani, da naj napišejo tudi svoje predloge za nove kriterije, ki bi jih uvedli v naš sistem točkovanja.
Čeprav so mnogi anketirani pod to vprašanje zapisali kriterije, ki že obstajajo, so pa drugi vendarle napisali tudi nove predloge in prav ti nas zanimajo (pa čeprav se v tabeli morda pojavijo samo nekajkrat):
Vprašanje: NAPIŠITE DODA TNE KRITERIJE, Število ZA KA TER E BI V PRIHODNJE TUD! MORAL! takih
DAJAT! TOČKE	izjav
KVALITETA STANOVANJA
(brez centralne, temno, vlažno,...)	14
USPEŠNOST PRI DELU	12
DELOVNI STAŽ
(v Gorenju in celotni delovni staž)	11
INVALIDNOST, STAROST ALI BOLEZEN V HIŠI
(invalidnost, starost v družini, mali otrok v družini, bolezen)	11
SOCIALNE RAZMERE	10
SAMOHRANILSTVO
(samohranilka, izvenzakonska skupnost z otrokom, razveza)	/
TESNOST STANOVANJA	6
TEŽKI POGOJI DELA	4
OGROŽENOST ZDRAVJA	4
ODDALJENOST, LOČENO Ž/ VLJENJE	4
M LA DA DR UŽtNA, MLADI DELA VCI	3
VODSTVENE FUNKCIJE, DRUŽBENOPOLITIČ. DELO	3
VEČ RAZUMEVANJA ZA NEPOROČENE	3
MEDSEBOJNI ODNOS/	2
ČA KA LNA DOBA, STANO VANJSKA ZGODO V. 2
ŠTUDIJ OB DELU	1
INOVATORSTVO	1
PREDNOST SOFINANCIRANJU	1
OBA ZAKONCA V GORENJU	1
NOSEČNOST MANJ KOT4 MESECE	1
NARODNOST	1
OSTALO
Stanuje pri starših v skupnem gospodinjstvu (2), kritika ocenjevanja uspešnosti (3), ne glede na delovno dobo (1), dovolj realni kriteriji (5), potreba delavca in družinskih članov (1 j, nisem razmišljal - nimam idej (2), ustanoviti komisijo za ugotavljanje pravilnosti dodeljevanja točk(1) 13
SKUPAJ	115
Če na predhodni tabeli pregledamo in pretehtamo zlasti predloge o novih kriterijih, to je takih, ki jih do zdaj še nimamo v našem pravilniku, bi po vsej verjetnosti kazalo na novo uvesti predvsem naslednje nove kriterije (za zdaj še ne vemo, kakšna pa bi bila njihova relativna teža):
—	Kvaliteta stanovanja: Do zdaj smo ta vidik delno zajeli s kriterijem „ogroženost zdravja". Toda predlagani kriterij je nekaj drugega. Gre za stopnjevanje kvalitete stanovanja od slabega do dobrega, ne glede na to, da „slaba kvaliteta" zdravja ne ogroža.
—	Celotna delovna doba: Do zdaj smo imeli samo delovni staž v Gorenju, celotne delovne dobe pa ne.
—	Invalidnost, starost ali bolezen v hiši: Nov kriterij.
—	Socialne razmere: V našem točkovnem sistemu tudi tega kriterija do zdaj nismo imeli.
—	Samohranilstvo: Do zdaj je samohranilstvo bilo delno zajeto v kriteriju ..velikost družine", pri katerem se je po posebnem določilu samohranilka z enim otrokom obravnavala kot 3—članska družina.
Po tem predlogu pa bi verjetno kazalo odmeriti katero točko tudi za sam pojav samohranilstva.
—	Težki pogoji dela: Nov kriterij.
-Čakalna doba, stanovanjska zgodovin a: Do zdaj se ta vidik ni upošteval. Ker se razmere iz leta v leto precej spreminjajo, se lahko prijavljencu pozicija na prioritetni listi iz leta v leto precej spremeni. Če je npr. na prioritetni listi na 120. mestu, dobilo, je pa stanovanje 80 prijavljenih, bi pričakovali, da bo naslednje leto zagotovo med prvimi štiridesetimi. Toda struktura prijavljenih naslednje leto je lahko tako drugačna, da bo isti delavec spet ostal brez stanovanja.
—	I n ovatorstvo: Nov predlog. Čeprav ni med predlogi zastopan v velikem številu, je opozorilo na ta kriterij dragoceno in bi kazalo predlog upoštevati.
6.	PREDLOG KRITERIJEV IN NOVIH VREDNOSTI
V predlogu, ki ga podajamo,so upoštevani:
—	do sedaj veljavni kriteriji in točkovne vrednosti,
—	dosedanje izkušnje, ki jih imajo delavci,
Službe za stanovanjsko gospodarstvo (ob prijavah in pritožbah se je nabralo precej izkušenj),
—	izkušnje članov Sveta za stanovanjsko gospodarstvo, ki so se nabirale v obliki pripomb na sejah skozi obdobje nekaj let,
—	rezultati obeh anket,
—	smernice družbenega sporazuma,
—	predlog ..Pravilnik o urejanju stanovanjskih razmer", ki ga je izdala Delavska univerza Boris Kidrič Ljubljana, pripravil pa M. Poček.
Iz vseh teh virov izhajata torej nov spisek predlaganih kriterijev in predlog točkovnih vrednosti:
MAKSIM.							
KRITERIJ	ŠTEVILO			ŠT. TOČK PO STOPNJAH				
TOČK		1	2	3	4	5	6
1. Stan. površina							
na člana druž.	15	0	7	11	13	15	
2. Velikost druž.	3	1	2	3	4	5	
3.	Kvaliteta stanov. 4.	Stanov, razmere	5	1	2	3	5		
ogrožajo zdravje 5. Ločeno življenje	8	3	6	8			
oziroma dnevna odso tnost zaradi vožnje	8	1	2	5	7	8	
6. Dolžina izpostav.							
opisanim stanov.							
razmeram	4	0	2	3	4		
7. Čakalna doba —							
položaj na prioritetni Usti v preteklem letu	3	1	2	3			
8.	Socialni položaj 9.	Invalidnost, bole-	5	0	1	3	5		
zen ali starost v družini	4	2	4				
10. Samohranilstvo	3	0	3				
11.	Strokovnost 12.	Skupna delovna	15	2	7	10	13	14	15
doba	9	1	3	5	7	9	
13. Delovni staž v							
TOZD oz. DSSS udeleženke tega sporazuma	20	0	5	10	14	17	20
14. Inovatorstvo	5	0	3	5			
15.	Težki pogoji dela 16.	Štev. članov druž.	5	0	2	3	4	5	
zaposlenih v Gore							
nju	6	0	6				
17. Sodelov. v NOV	20	10	15	20			
SKUPAJ 140 (MAKSIMUM)
7.	KAKO SO RAZGRAJENI POSAMEZNI KRITERIJI? Kriterij 1:
Stanovanjska površina na člana družine
-do 3 m2	15 točk
—	nad 3 do 6 m2	13 točk
—	nad 6 do 9 m2	1 "* točk
—	nad 9 do 12 m2	7 točk
—	nad 12 m2	0 točk
Razlaga:
1.	Za člane družine štejejo otroci in posvojenci dokler se šolajo oziroma tako dolgo kot veljajo splošna družbena merila, po katerih uživajo status odvisnega člana družine, ki ga preživljajo starši.
Za člana družine veljajo tudi starši prijavitelja oziroma njegovega zakonskega tovariša, vendar samo pod pogojem, da le-ti zaradi zdravstvenih razlogov ali splošne oslabelosti oziroma ostarelosti trajno niso sposobni živeti sami zase in niso v delovnem razmerju. Takšno stanje je treba dokazati z uradnim potrdilom, ki ga izda ustrezna pooblaščena ustanova.
2.	Vdove z otroki, vdovci z otroki, razvezani z otroki, matere samohranilke in očetje samohranilci, se po kriteriju 1 obravnavajo, kot da živijo v zakonski skupnosti še z drugim zakoncem.
3.	Samski delavci, ki so stari več kot 32 let in samske delavke, ki so stare več kot 30 let, z najmanj 5 letinepreki-njene delovne dobe v TOZD ali DSSS udeleženki tega sporazuma, se obravnavajo enako kot delavci iz prejšnjega odstavka te razlage.
4.	Uradno zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece velja, kot da je otrok rojen. Potrdilo mora biti izdano v času razpisnega roka, izdati pa ga mora zdravstvena ustanova na osnovi izvida ginekologa.
5.	V stanovanjsko površino se računajo sobe, kuhinja, uti-liti, hodniki v stanovanju, sanitarije, shramba v stanovanju.
6.	Tudi pri tem kriteriju velja razlaga, podana pod kriterijem 1 točke 1., 2., 3.
7.	Delavcu, ki živi ločeno od družine, se določijo točke po tem kriteriju iz razmer, v katerih stanuje on osebno.
8.	V primeru, da delavec stanuje v stanovanjskih prostorih, kjer uporablja sanitarije in pomožne prostore kot šoti porabnik, se le-ti ne štejejo v stanovanjsko površino, temveč se upošteva čista stanovanjska površina.
Kriterij 2:
Velikost družine
—	zakonca in 3 ali več otrok	5 točk
—	zakonca in 2 otroka	4 točke
—	zakonca in 1 otrok	3 točke
—	zakonca brez otrok	2 točki
—	samski delavec	1 točka
Razlaga:
Velikost družine ugotavljamo skladno z določili razlage 1. Kriterij 3:
Kvaliteta stanovanja oziroma bivalnega prostora
1.	skupina pomanjkljivosti
-	ni vodovoda
-	ni kopalnice (tudi ne za souporabo)
-	WC izven zgradbe
-	stanovanja ni mogoče ogrevati na običajen način, ker ni
dimnika (centralne ni)
2.	skupina pomanjkljivosti
—	nima kuhinje, a je prijavitelj poročen
—	nima spalnice, a je prijavitelj poročen in ima vsaj enega otroka
—	nima WC in kopalnice, ali ju lahko koristi v souporabi z drugimi
3.	skupina pomanjkljivosti
—	stanovanje je kletno
—	stanovanje je podstrešno
—	stanovanje je temno
—	stanovanje je vlažno,a zdravja ni ogroženo
—	stanovanje je težko ogrevati
(slabo izolirano, prepih, mrzel pod,. . .)
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti
iz prve skupine	5 točk
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti
iz druge skupine, ali eno iz prve, eno iz druge
skupine	4 točke
—	stanovanje ima dve pomanjkljivosti iz tretje skupine,
ali eno iz tretje, eno iz druge	3 točke
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz druge in tretje skupine
—	stanovanje ima eno pomanjkljivost iz tretje skupine
Kriterij 4:
Stanovanjske razmere ogrožajo zdravje
—	zakonca z 1 ali več otrok/
—	zakonca brez otrok
—	samski delavec
Razlaga:
1.	Kadar delavec stanuje v zdravju škodljivih razmerah od 1 leta do 2 let mu pripada polovica točk po tem kriteriju, če pa prebiva nad 2 in več let pa polno število točk, do zaključka javnega razpisa.
2.	Stanovanjske razmere lahko ogrožajo zdravje z dveh vidikov:
—	gradbeno-statični vidik, ki vključuje konstrukcijske pomanjkljivosti in gradbeno-statično dotrajanost, kar se odraža v nevarnosti zruškov, nevarnih nagibih sten, nevarnih dostopih do stanovanja po konstrukcijsko pomanjkljivih stopnicah, podiranju strehe,itd.
—	medicinsko-higienski vidik, ki vključuje pomanjkljivosti kot so velika vlaga, hud prepih, nemožnost učinkovitega ogrevanja.
3.	Če prijavitelj navede, da stanovanjske razmere v katerih živi, ogrožajo zdravje stanovalcev, je obvezen komisijski ogled stanovanjskih razmer.
Svet za stanovanjsko gospodarstvo v ta namen imenuje komisijo za ogled in oceno stanovanjskih razmer, ki jo sestavljajo:
—	en gradbeniški delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je srednja tehnična šola gradbene smeri,
—	en socialni delavec, katerega najnižja dopustna izobrazba je višja šola za socialne delavce,
—	en predstavnik sindikata, ki mora združevati svoje delo v eni od udeleženk tega sporazuma najmanj tri leta.
Kriterij 5:
Ločeno življenje oziroma dnevna odsotnost zaradi vožnje
na delo
—	živi ločeno od družine, vožnja izključena	8 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 14 ur	7 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 13 do 14 ur 5 točk
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 12 do 13 ur 2 točki
—	dnevna odsotnost zaradi vožnje nad 11 do 12 ur 1 točka
2 točki 1 točka
8 točk 6 točk 3 točke
Razlaga:
1.	Za določanje časa dnevne odsotnosti zaradi vožnje na delo se upoštevajo časi prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi in čas, potreben, da pride delavec do javnega prevoznega sredstva in nazaj.
2.	Maksimalno število točk po tem kriteriju lahko dobi le delavec, ki živi ločeno od družine in je vožnja na delo z javnimi prevoznimi sredstvi zaradi velike dolžine poti in organizacije javnih prevozov izključena.
Če je vožnja na delo možna, delavec pa vseeno živi ločeno od družine, točkujemo, kot da bi se delavec na delo vozil in upoštevamo, koliko bi bil v takšnem primeru dnevno odsoten z doma.
3.	Delavec ima pravico do točkovanja po tem kriteriju pod pogoji, da je bil do dneva zaključka razpisa za dodelitev stanovanja najmanj 2 leti v opisanih razmerah.
4.	Samski delavec ali delavka se po tem kriteriju točkujejo tako, da dobljeno število točk pomnožimo s faktorjem 0,5. Ta omejitev pa ne zadene vdov z otroki, vdovcev z otroki, mater samohranilk in očetov samohranilcev kot tudi ne samskih delavcev, starih več kot 32 let in samskih delavk, ki so stare več kot 30 let in imajo najmanj 5 let delovne dobe v TOZD ali DSSS, udeleženki tega sporazuma.
Kriterij 6:
Dolžina izpostavljenosti opisanim razmeram
—	do 2 leti	0 točk
—	nad 2 do 4	leta	2	točki
—	nad 4 do 6	let	3	točke
—	nad 6 let	4	točke
Kriterij 7:
Čakalna doba — položaj na prioritetni listi v preteklem letu
—	prvih dvajset mest za zadnjim, ki je po
prioritetni listi že dosegel dodelitev stanovanja 3 točke
—	drugih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi že dosegel dodelitev stanovanja	2 točki
—	tretjih dvajset mest za zadnjim, ki je po prioritetni listi že dosegel dodelitev stanovanja	1 točka
Razlaga:
1.	Na prioritetni listi preteklega leta oziroma prejšnjega razpisa prijav poiščemo zadnjega, ki mu je že bilo v prejšnjem razpisnem obdobju dodeljeno stanovanje na podlagi doseženega števila točk.
Pri tem se za prejšnje razpisno obdobje šteje čas od začetka prejšnjega prijavnega roka do začetka letošnjega oziroma sedanjega prijavnega roka.
2.	S tremi točkami se točkujejo tudi vsi tisti, ki na prejšnji prioritetni listi sledijo prvim dvajsetim, pa imajo enako število doseženih točk kot dvajseti.
3.	Temu ustrezno se potem število drugih dvajset zmanjša.
4.	Po istem principu določimo tudi točke drugim dvajsetim in tretjim dvajsetim.
Kriterij 8:
Socialni položaj
Točkuje se mesečni OD na člana družine kot delež poprečnega mesečnega OD v gospodarstvu SRS v koledarskem letu pred razpisom prijav:
—	do 30 % poprečnega OD na člana družine	5 točk
—	nad 30 % do 40 % poprečnega OD na člana druž. 3 točke
—	nad 40 % do 50 % poprečnega OD na člana druž. 1 točka
—	nad 50 % poprečnega OD na člana družine	0 točk
Kriterij 9:
Invalidnost, bolezen ali starost v družini
—	prisotnost invalidnega, bolnega in ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno ne more sam opravljati dnevnih opravil: jemanje hrane,
osebna higiena, sprehod	4 točke
—	prisotnost invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine, katerega invalidnost, bolezen ali ostarelost je tolikšna, da trajno ne more sam opravljati vseh dnevnih opravil, marveč samo
nekatere	2 točki
Razlaga:
Za invalidnega, bolnega ali ostarelega člana družine se šteje bolnik, ki ustreza eni od definicij obeh stopenj ter je s prijaviteljem v najožjem sorodstvu, to je oče, mati, sin, hči ali posvojen otrok.
Pri tem se, kadar gre za defektnega otroka, ki bi ga lahko uvrstili samo v drugo stopnjo (2 točki), vedno oceni s prvo stopnjo (torej 4 točke), da bi na ta način naglasili potrebnost večje pomoči ob težavah, ki so, če je v družini defekten oziroma invaliden otrok in ki se še stopnjujejo, če niso stanovanjski pogoji kolikor toliko urejeni.
Kriterij 10:
Samohranilstvo
—	prijavitelj je samohranilec
Kriterij 11:
Strokovnost
—	prijavitelj je nekvalificiran
—	prijavitelj je priučen
—	prijavitelj ima končano poklicno šolo
—	prijavitelj ima končano srednjo šolo
—	prijavitelj ima končano višjo šolo
—	prijavitelj ima končano visoko šolo
—	prijavitelj ima končano tretjo stopnjo
Kriterij 12:
Skupna delovna doba
—	do 3 leta
—	nad 3 do 5 let
—	nad 5 do 10 let
—	nad 10 do 15 let
—	nad 15 do 20 let
—	nad 20 let
Kriterij 13:
Delovni staž v TOZD oziroma DSSS udeleženki tega spo-
razuma
—	do 2 leti	0 točk
—	nad 2 do 4 leta	5	točk
—	nad 4 do 6 let	10	točk
—	nad 6 do 8 let	14	točk
—	nad 8 do 10 let	17	točk
—	nad 10 let	20 točk
3 točke
0 točk 2 točki 7 točk 10 točk
13	točk
14	točk
15	točk
0 točk 1 točka 3 točke 5 točk 7 točk 9 točk
Kriterij 14:
Inovatorstvo
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejetih in nagrajenih je že dva ali več njegovih
predlogov	5 točk
—	prijavitelj ima status inovatorja, sprejet
in nagrajen je en njegov predlog	3 točke
Kriterij 15:
Težki pogoji dela
Delavec dela že dve ali več let na delih, na katerih so fizični napor, neugodni delovni pogoji in klimatske razmere po analitični oceni ocenjene na skupno
—	do 70 točk	0 točk
—	od 71 do 164 točk	2 točki
—	od 165 do 258 točk	3 točke
—	od 259 do 352 točk	4 točke
—	od 353 do 446 točk	5 točk
Kriterij 16 :
Število članov družine, zaposlenih v Gorenju
—	v Gorenju zaposlena oba zakonca ali več
članov družine	6 točk
—	v Gorenju zaposlen samo prijavitelj	0 točk
Kriterij 17:
Sodelovanje v NOV
—	priznano sodelovanje v NOV pred 9. 9. 1943	20 točk
—	internacija pred 9. 9. 1943 in vojna sirota, ki
je izgubila oba starša v času NOV in v času izgube staršev še ni dopolnila 16 let	15 točk
—	priznano sodelovanje v NOV po 9. 9. 1943
in internacija po 9. 9. 1943	10 točk
KADROVSKI SEKTOR Služba psihološke dejavnosti Služba stanovanjskega gospodarstva
Stanovanja — eno najpomembnejših vprašanj slehernega delavca. Zato tudi dodelitvi stanovanj posvečamo veliko pozornost in želimo s sodelovanjem vseh, sprejeti kar najbolj pravične kriterije. Anketa na naslednji strani!
VSI
ODLOČAMO!
Spoštovana sodelavka!
Spoštovani sodelavec!
Vključi se v to veliko akcijo!
Nič posebnega ti ni treba narediti. Samo na zadnji strani tega lista napišeš, koliko točk bi se moralo dati za vsak kriterij.
Predlagane maksimalne točke so že napisane. Tam, kjer se strinjaš s številom točk, število enostavno prepiši! Tam, kjer se s predlaganimi točkami ne strinjaš, napiši svoje točke. Tudi pri tvojem predlogu mora biti seštevek 140 točk.
Če hočeš ustreči, izpolni to kar takoj in takoj oddaj!
Saj poznaš pregovor: ,,Kdor pravi čas da . .
Na koncu se podpiši, da se bo vedelo, da si to ti. Da se bo vedelo, da se ti aktivno zanimaš za to problematiko in jo pomagaš reševati.
Če ti ni do tega, da bi se vedelo, da je ta predlog tvoj, lahko oddaš tudi nepodpisano.
TVOJ PREDLOG BO V VSAKEM PRIMERU DRAGOCEN.
LIST ODDAŠ V SKRINJICO, KI JE PRI VSAKI VRATARNICI. ODDAJ GA VSAJ V ROKU 'ENEGA TEDNA.
HVALA ZA SODELOVANJE!
KADROVSKI SEKTOR Služba psihološke dejavnosti
in
Služba za stanovanjsko gospodarstvo
	MAKSIMALNO	JAZ PREDLAGAM
	ŠTEVILO	ZA VSAK KR/TER.
KRITERIJ	TOČK	TOLIKO TOČK:
Stanovanjska površina		
na člana družine	15	
Velikost družine	5	
Kvaliteta stanovanja	5	
Stanovanjske razmere		
ogrožajo zdravje	8	
Ločeno življenje oziroma		
dnevna odsotnost zaradi vožnje	8	
Dolžina izpostavljenosti		
opisanim stanovanjskim		
razmeram	4	
Čakalna doba — položaj na		
prioritetni listi v preteklem letu	3	
Socialni položaj	5	
Invalidnost, bolezen ali starost		
v družini	4	
Samohranilstvo	3	
Strokovnost	15	
Skupna delovna doba	9	
Delovni staž v TOZD oz. DSSS		
udeleženki tega sporazuma	20	
Inovatorstvo	5	
Težki pogoji dela	5	
Več članov družine zaposlenih		
v Gorenju	6	
Sodelovanje v NOV	20	
S K UPA J	140	
Ime in priimek:..
rojen (—a):.....
TOZD oz. DSSS:
KULTURA
KNJIGE, KNJIGE, KNJIGE, KNJIGE, KNJIGE
MLADINSKA KNJIGA za delavce GORENJA
Z delavci Mladinske knjige iz Titovega Velenja smo se že dolgo pogovarjali, da bi delavcem Gorenja ponudili nekatere ugodnosti pri nakupu knjig in sedaj nam je to tudi uspelo.
Od 10. decembra 1981 dalje bo lahko vsak, ki je zaposlen v Gorenju, v prodajalni Mladinske knjige, v času razstave pa v jedilnici, kupil knjige z 10% popustom, priročnike, slike in reprodukcije pa s 5 % popustom. V primeru, da bo vaš nakup presega! vrednost 200,00 din, boste lahko izpolnili izjavo in znesek vam bomo kasneje odtegnili od plače. S seboj pa ne pozabite vzeti izkaznice o zaposlitvi, kajti brez nje prodajalca ne boste mogli prepričati, da ste res zaposleni v Gorenju. Če pa bo znesek za kupljene knjige večji, bo najmanjši obrok odplačevanja znašal 300,00 din.
Če vas bo torej pot v knjigarno Mladinske knjige zanesla že pred novim letom, izkoristite ponujeno priložnost. Izbirate lahko med leposlovnimi knjigami, priročniki, slikami in reprodukcijami, ki jih lahko kupite za svoj lastni užitek ali pa kot darilo sorodnikom, znancem, prijateljem. Z dobro knjigo lahko vsakogar razveselite.
Popust pa ni omejen le na prednovoletni čas, ugodnost lahko koristite skozi vse leto. Za začetek bo Mladinska knjiga v času malice pripravila prodajno razstavo v jedilnici, ki bo 10., 11. in 14. decembra 1981.
Oglejte si, kaj vam bodo ponudili !
Tudi takrat vam ne bo treba plačevati z gotovino. Ko boste knjige izbrali, boste lahko izpolnili izjavo, vse ostalo pa bo uredila Služba za rekreativno in kulturno dejavnost Pri izbiri knjig vam želimo srečno roko in tudi obilo prijetnega branja f
KULTURNE PRIREDITVE V MESECU DECEMBRU 1981
PETKOV KULTURNI VEČER
V	petek, II. 12. ob 19.00 bo v knjižnici petkov kulturni večer, na katerem se bo predstavil gledališki igralec in dvakratni nagrajenec Borštnikovega srečanja MAKS EUR J JAN z odlomki iz dramskih deI Krleže, Cankarja in Gogolja. Vstopnine ni!
GLEDALIŠČE
V	sredo 16. 12. ob 19.30 bo v domu kulture gostovalo SNG Ljubljana s komedijo Zvonimira Bajsiča: KAKO SE DAN LEPO ZAČNE. Vstopnina 50 din.
KONCERT
V	petek, 18. 12. ob 19.30 bo v domu kulture koncert virtuoza- violinista JOVANA KOLUNDŽIJE iz Beograda. Po tmenju mnogih je Kolundžija velik talent. Ivo Pogorelih je dejal, da je Kolundžija “prva violina Jugoslavije". Na sporedu so dela Tartinija in Kreislerja. Vstopnina 40 din.
Vstopnice za vse te prireditve lahko dobite pri kulturnih animatorjih.
Vljudno vabljeni 1
Služba za kulturno dejavnost
RAZSTAVA ROČNIH IN UMETNIŠKIH DEL
Aktiv invalidov Gorenja skupno z Društvom invalidov iz Titovega Velenja, prireja v galeriji Ivan Napotnik v Šoštanju razstavo ročnih in umetniških del invalidov aktiva.
Otvoritev razstave bo v petek, 18. decembra, ob 16. uri.
Na otvoritvi bo izveden kratek kulturni program, v katerem bo s klavirskimi deli sodelovala študentka glasbene akademije Nem Žgajner, vokalni Koroški kvintet s Poljan ter dijaki velenjske Gimnazije.
Razstava bo odprta do 21. decembra in sicer vsak dan od 9. do 18. ure.
Vabljeni I
ZDRAVJE - NAŠE VSAKDANJE
V svetu, predvsem v deželah z visokim življenjskim standardom in seveda tudi pri nas, število srčnih obolenj iz leta v leto raste.
Pravimo, da so bolezni srca bolezni sodobnega človeka, bolezni sedanje potrošniške družbe, ki se nenehno peha za boljšimi in vrednejšimi materialnimi dobrinami, za višjim življenjskim standardom in je v nenehni bitki za nečim boljšim.
Toda, ali se zavedamo, da z našim vse prehitrim tempom pehamo sebe v propad? Ali ob tem vsaj enkrat pomislimo na svoje zdravje? Ali se vprašamo, kako dolgo bo naš organizem še sposoben vzdržati takšen napor?
Vedno najdemo čas za gradnjo stanovanjske hiše, za prijatelje, dopust, za avtomobil. Da, tudi za naš avto najdemo čas, če ne pogosteje, vsaj enkrat letno, ko ga peljemo na tehnični pregled. Kaj pa naredimo za naše zdravje? Najdemo čas tudi zanj? Gremo tudi mi vsaj enkrat letno na specialni pregled, predvsem h kardiologu?
Kaj pa tisti, ki se izgovarjajo, da nimajo časa, in tisti, ki sami sebe zavajajo z izgovorom, češ: „Saj me nič ne boli, zakaj bi ure in ure čakal na pregled, ko pa lahko med tem časom naredim kaj pametnejšega doma?!"
Tako kot se vsak preobremenjen motor enkrat izrabi, se izrabi tudi naše srce, ki je edinstven in najpo-
polnejši motor, ki opravlja življenjsko pomembno funkcijo, ob prevelikih duševnih in telesnih naporih pa se izrabi.
Šele tedaj, ko v prsih začutimo bolečino ali pa celo šele tedaj, ko preživimo rahel srčni infarkt, iščemo zdravniško pomoč, žal v mnogih primerih prepozno, kajti zdravniki niso čarovniki!
Vsi vemo, koliko truda, potrpljenja in tudi trpljenja je potrebno za kakršnokoli ozdravitev, toda ali tudi vemo, kako malo je potrebno za ohranitev našega zdravja?
Kdaj bomo začeli bolj skrbeti za naše zdravje in mu tudi dali prednost pred vsemi drugimi stvarmi, je odvisno le od nas samih!
I.	P.
REKREACIJA
NOGOMETNA LIGA GORENJA
KONČNA LESTVICA SKUPINE "A"
1. DSSS - SOP	6	4	1	1	35 : 21	9 točk
2. Orodjarna	6	4	1	1	30 : 23	9 točk
3. Vzdrževanje	6	3	1	2	35 : 26	7 točk
4. Zamrzovalniki	6	3	1	2	20 : 24	7 točk
5. Industrij, elektron.	6	2	1	3	13 : 13	4 točke
6. Gradbeni elementi	6	1	1	4	14 : 30	2 točki
7. Kuhalni aparati	6	0	2	4	17 : 27	0 točk
Op.: Ekipa RKS je izstopila iz lige.
Ekipa GRADBENI ELEMENTI je bila zaradi neigranja kaznovana z odvzemom 1 točke, ekipa KUHALNI APARATI z odvzemom 2 točk in ekipa INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA z odvzemom 1 točke.
KONČNA LESTVICA SKUPINE "B"
1.	Pralna tehnika	7	6	0	1	54
2.	Servis in malop.	7	6	0	1	51
3.	Štedilniki	7	5	1	1	58
4.	Elektronika	7	4	0	3	30
5.	Galvana	7	3	1	3	29
6.	Plastika	7	2	0	5	16
7.	DSSS-SOZD	7	1	0	6	20
8.	Hladilniki	7	0	0	7	21
: 17 12 točk : 23 12 točk 11 točk 8 točk 7 točk 2 točki 0 točk 0 točk
16
44
27
40
44
70
Op.: Ekipi PLASTIKE in DSSS — SOZD sta bili zaradi neigranja kaznovani z odvzemom 2 točk.
Po štiri najboljše ekipe iz obeh skupin so se uvrstile v I. ligo Gorenja, ki se bo pričela spomladi 1982.
M. G.
RAZPIS PRVENSTVA GORENJA V ŠAHU ZA MOŠKE IN ŽENSKE
Tekmovanje bo v petek, 18. 12. 1981, s pričetkom ob 15.30, v Domu učencev.
Moški in ženske tekmujejo ločeno v treh oziroma dveh kategorijah.
Sistem tekmovanja je odvisen od števila prijav:
a)	do 20 tekmovalcev igra po BERGERJEVEM sistemu, vsak z vsakim, čas igranja 2x5 min.
V primeru enakega števila točk odloča o uvrstitvi najprej boljši rezultat proti zmagovalcem (igralci, ki dosežejo nad 50 % možnih točk), za tem večje število zmag, medsebojni rezultat in nazadnje Sonneborn sistem.
b)	nad 20 igralcev igra po švicarskem sistemu — izboljšana jugoslovanska varianta.
Čas igranja 2x10 min., število kol 7,9 ali 11, odvisno od števila udeležencev, v primeru enakega števila točk odloča BUCHHOLZ sistem.
Po trije najboljši v posamezni kategoriji prejmejo diplome in medalje.
Pismene prijave z navedbo imena, priimka in letnice rojstva oddajte v službo za rekreativno in kulturno dejavnost, do petka do 10. ure.
INVALIDI SO TEKMOVALI
V telovadnici osnovne šole Gustav Šilih v Titovem Velenju so 3. decembra invalidi Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika, z Raven na Koroškem in invalidi aktiva Gorenja, tekmovali v sedeči odbojki.
Za Gorenje so tekmovali : Jože Kovačec, Janko Kovačec, Alojz Hu11, Jože Zajc, Ladislav Karel, Tone Tratnik in Jože Angelo.
Rezultati: Ravne:Kamnik (2:0), Kamnik:Velenje (2:0) in Titovo Velenje:Ravne (2:1).
Jože Angelo
ZAMENJAVA SMUČARSKIH KART
Obveščamo vse smučarje, ki še niso porabili starih kart za Kope na Pohorju, da le te niso več veljavne. Zamenjate jih lahko za nove karte z doplačilom 100 din.
Karte boste lahko zamenjali v službi za rekreativno dejavnost do konca prihodnjega tedna, oziroma do 19. decembra 1981.
Nove smučarske karte, ki jih boste dobili, bodo veljale tudi za sezono 1982/83.
Stare smučarske karte RTC Golte bodo to sezono še veljavne.
Kadrovski sektor
Služba za rekreativno dejavnost
SILVESTROVANJE
V	RDEČI DVORANI
Nastopili bodo: Duško Lokin, ansambel Točno vrijema, narodno zabavni kvintet TRIM.
Rezervacija 400 din (s konzumacijo). Vstopnice so v prodaji v Rdeči dvorani vsak dan od 6. do 14. ure, v sredo in četrtek še od 17. do 19. ure.
V	HOTELU PAKA
Igral bo ansambel Štajerski fantje, rezervacije po 800 din sprejema hotel Paka.
Rdeča dvorana
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stanc Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli St raj n, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.