Mladi junaki ^^^^ 14. Junaški deček. ^^^H ^^^^anjen vojak, ki se je vojskoval v zadnjih bojih ilt ISjH v vzh°dni Prusiji, pripoveduje o nekem ju-gff.^Si-Sal naškem dečku to-le: »Naši vojaki, ki so le-žali v rovih, zlasti ranjenci, so bili zelo žejni. Tu pa nam je prinesel v sredi toče krogel desetletni deček vode, da se napijemo. In hrabri deček nam je donašal ves čas vode. Božja previdnost ga je va^ rovala, da ga ni zadela niti ena krogla.« fl 15. Junaška deklica. ™ Med ranjenci, ki so jih iz Ravaruske pripeljali na Dunaj, je tudi trinajstletna poljska deklica, Roza Zenoh. Ta mala junakinja je med bitko neustrašeno tekala krog ranjencev in jim prinašala vode. Končno je bila pa tudi sama ranjena. Drobec šrapnela je tako zelo poškodoval njeno levo nogo, da so jo mo-rali odrezati. Za njo je prišla njena mati, preprosta kmetica, da jo tolaži in ji streže. Ko je naš pre-svetli cesar obiskal ranjence, se je posebe zanimal za malo junakinjo ter je bogato obdaril njo in mater. Po pravici smemo soditi, da taka mladina, ki je tako neustrašena v telesnih nevarnostih, bo znala hrabro zmagovati tudi v dušnih bojih. ^_ 16 Devetletni prostovoljec. ^M V nekcm kraju na Spodnjem Avstrijskem s^* jc zglasil v občinski pisarni devetletni sin posestnika Joahima Urada, da bi ga sprejeli kot prostovoljca v sanitetnem oddelku »Rdečega križa«. Pogumno obeta mali junak: »Dobil bom majhnega konjiča, pa bom jahal v lekarno po zdravil in jih bom nosil vojakom na bojno polje.« — »Ali so ti dovolili starši«, vpraša župan malega »rekruta«. — »Da,« odgovori, »oče in mati sta zadovoljna, da prostovoljno vstopim pri »Rdečem križu«. Župan obljubi, da sporoči dalje dečkovo namero. ^n 162 ^^t ^m^^^^^^^^^ 17. Najmlajši vojak )e gotovo 15letni Herman Braha. Kot sin nekega avstrijskega mornarja se je hotel na vsak način tudi on udeležiti sedanje vojne in ni odnehal popreje, dokler ga niso uvrstili med mornarje. ^_