PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 98 (13.631) Trst, sobota, 28. aprila 1990 Sprejet odlok o liberalizaciji kapitala Že kmalu mogoč neomejen prenos kapitala v tujino RIM — Ministrski svet je včeraj med drugimi ukrepi sprejel tudi medministrski odlok o popolni liberalizaciji prenosa kapitala iz in v državo. Odlok bo začel veljati 14. maja in od takrat bodo prebivalci Italije lahko brez strahu pred zakonskimi poledicami imeli tujo valuto, varčevali v tujih bankah in vlagali svoje prihranke v tuje delnice in druge vrednostne papirje. Odlok sta podpisala minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero in zakladni minister Carli. Skupaj z odlokom, ki tako dopolnjuje že začeto liberalizacijo v oktobru leta 1988, pa so na predlog finančnega ministra Formice sprejeli tudi davčni zakonski odlok, ki govori o »obvezni prijavi prenosov denarja, delnic in drugih prenosnih vrednosti iz ali v tujino.« V skladu s tem odlokom bodo morali italijanski državljani v svojih davčnih napovedih prijaviti tudi obseg vlaganj v tujini. Odslej bo torej mogoče odpirati tekoče račune v tujih bankah, kupovati tuje državne obveznice ali investicijske sklade, dovo- ljen bo torej neomejen iznos valute. Z odlokom o liberalizaciji kapita-lov bo razveljavljena tudi tako imenovano »kanaliziranje«, ki je predpisovalo obvezno posredovanje pooblaščenih bank za kakršne koli posle s tujino. Odslej bo vsak finančni posel s tujino mogoče opraviti s pomočjo finančnega posrednika. Kar pa zadeva omejitve davčne narave, bo treba carinsko prijaviti vsak uvoz ali izvoz kapitala v obliki delnic ali drugih vrednostnih papirjev, ki bo presegal vrednost 20 milijonov lir. Te zneske bo potrebno tudi prijaviti v letni davčni prijavi. Za kršitelje so predvidene kazni od enega milijona pa do 25 odstotkov nezakonito prenešenih sredstev nad 20 milijoni lir. Finančne ustanove, ki bodo opravljale te posle bodo morale še pet let hraniti podatke o prenosih zneskov nad 20 milijoni lir. Po sprejemu odloka so zainteresirani ministri izrazili zadovoljstvo in prepričanje, da ta ukrep ne bo povzročil prekomernega odliva kapitala iz države. Potem ko jim je minister Bernini obljubil sodelovanje na pogajanjih Cobasi preklicali stavko Schimbemi pa se še upira V sredo se bo moral izjasniti ob obnovitvi pogajanj za delovno pogodbo V konfederalnih vrstah deljena mnenja o sedanji vlogi Schimbernija RIM — Cobasi so včeraj preklicali 48-urno stavko »koordinacije enotnih strojevodij« (COMU)in podpisali protokol o samourejevanju stavk. Ministru za prevoze Berniniju je uspelo presekati vozel, ki je preprečeval priznanje cobasov, tako da so vlaki ponovno začeli voziti. Ezio Gallori (na sliki AP v železničarski uniformi) je namreč skupaj z ostalimi voditelji COMU sporočil stavkajočim, da se lahko vrnejo na delo. Včeraj presekani vozel je tako po Berninijevih kot po Gallorijevih besedah terjal v treh letih kar 23 stavk. Podpis protokola o samourejevanju stavk pomeni po mnenju večine izvedencev, da so cobasi postali polnopravni sindikalni zastopniki, ki se lahko za skupno mizo z ostalimi sindikati pogajajo o obnovi delovne pogodbe. Da pa ne bi bilo dvomov, so cobasi z Berninijem podpisali sporazum, ki dejansko predvideva, da se bodo udeležili pogajanj in podpisali tisti del delovne pogodbe, ki se nanaša na strojevodje. Po sindikalnih zahtevah bi morali pogajanja obnoviti v sredo, 2. maja. O datumu pa bo moral odločati izredni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prva pogajanja glede bodoče slovenske vlade LJUBLJANA — Včeraj sta se na seji, zaprti za javnost, sestali vodstvi Demosa in ZSMS-Liberalne stranke. Kot nam je povedal Jože Školč, predsednik ZSMS-Libe-falne stranke, je bil sestanek zgolj informativen, saj vod-stvo ZSMS-LS nima nikakršnih pooblastil za pogajanja ij1 sklepanje koalicij. O vsem bo odločal klub poslancev 'SVlS-LS, ki se bo sesetal 3. maja. Vodstvo Liberalne “banke pa se bo še prej sestalo z vodstvom ZKS-SDP in s 'katerih drugih strank, saj ne gre le za to, kako bo ^stavljena vlada, ampak kako pripraviti prvo zasedanje s.°venske skupščine v novem sklicu, ki bo 7. maja. Pred-4yniki vseh strank, ki imajo zastopnike v parlamentu, ® botj0 zara[ii tega sestali že 4. maja. Sicer pa so pred-t ayniki Demosa včeraj seznanili vodstvo ZSMS-LS s .eri1. kako gledajo na sestavo vlade. Ob tem je edino jasm °' da bo mandatar iz vrst Demosa. Čestitke SKGZ Demosu v TRST — Slovenska kulturno-gospodarska zveza je °astvu Demosa poslala brzojavko z iskrenimi čestitka-n' °b volilnem uspehu in z željami, da bi nadvse uspeš-Uresničevali zadani program v občo korist slovenske tzave jn slovenskega naroda. Posebej pa SKGZ priča-ule skrb in zavzetost za manjšine. Na dnevnem redu bodo tudi druga nerešena gospodarska vprašanja Evropska dvanajsterica bo v Dublinu ocenila vlogo združene Nemčije v ES DUBLIN — Ministrski predsedniki in zunanji ministri evropske dvanajsterice se bodo danes udeležili vrha, na katerem bodo proučili in ocenili vprašanje združitve Nemčije in monetarne enotnosti. Gre za prvo srečanje na najvišji ravni, ki ga članice ES posvečajo nemškemu vprašanju. V preteklosti se je vrh sicer že sestal v Strasbourgu, vendar je bil takrat pojem združitve še zelo oddaljen in nejasen. Državni šefi dvanajsterice bodo morali v bistvu odgovoriti na tri vprašanja, ki jim jih bo formalno zastavil predsednik vrha, Irec Charles Haugey. Na prvo vprašanje, ki se nanaša na združitev Nemčij, so ministri v bistvu že odgovorili v Strasbourgu, danes pa bodo morali povedati, ali nameravajo novo Nemčijo tudi finančno podpirati. Težje bo najti soglasen odgovor na tretje vprašanje, in sicer ali Kohlova Nemčija lahko zagotovi svojemu vzhodnemu partnerju, da je združitev evropskega obsega in pomena in ne le nacionalno vprašanje. Odgovor bo moral dati v prvi vrsti kancler Kohl, naloga ostalih delegatov pa je, da ga primerno ocenijo. Opazovalci menijo, da bo vrh potekal brez zapletov in da še vedno pomanjkljiva politična ureditev Vzhodne Evrope ne bi smela veliko vplivati na nemško vprašanje. Medtem ko se bo kancler Kohl mudil v Dublinu, pa bo vzhodnonemški premier Lothar De Maiziere odpotoval na posvetovanje v Moskvo. Poleg nemškega vprašanja pa bo evropski vrh razpravljal tudi o drugih še nerešenih vprašanjih evropskega skupnega gospodarstva ter o aktualnih dogodkih mednarodne politike. kolumbijska skrajna desnica prevzela odgovornost za smrt predsedniškega kandidata Carla Pizarra Hi / j BOGOTA — Samo nekaj ur po spodletelem atentatu na kardinala Alfonsa Lopeza so se morilci medellinskega kartela znesli na predsedniškega kandidata, Carla Pizarra Leona Gomeza. Morilci so v četrtek pripravili zasedo na letalu, s katerim je potoval Pizarro in ga ustrelili. Že v nočnih urah so najvišji voditelji kolumbijske skrajne desnice prevzeli odgovornost za atenat skupaj z grožnjo, da bodo po tej poti nadaljevali. V osmih mesecih so po naročilu medel-linskih trgovcev z mamili ubili tri predsedniške kandidate. Umor je grenko odjeknil v vsej državi, kjer so se včeraj zvrstile številne protestne manifestacije (na sliki AP). Pizarro je dosegel politično slavo med volilno kampanjo marca letos, ko še je predstavil na listi M-19. Politično gibanje se sklicuje na ideale Simona Bolivarja. Volilni uspeh je bil dokaj nepričakovan in Pizarro je skoraj čez noč postal ljudski karizmatični voditelj. Bil je med pobudniki kolumbijske demokratične koalicije, dosegel pa je tudi, da se gibanje M-19 odreče ilegali in se enakopravno zavzema za politične in gospodarske spremembe v Kolumbiji. Njegova nasilna smrt je ljudstvo, ki ga je naravnost oboževalo, pahnilo v obup. Ljudstvo, ki se je na marčnih volitvah opredelilo za Pizarra, je sedaj ostalo brez svojega kandidata, predsedniške volitve pa bodo že 27. maja. Navidezno popuščanje napetosti med KPI iri PSI in polemike v večini NA 2. STRANI □ □ □ Ministrski svet odobril »paket za kmetijstvo« NA 3. STRANI □ □ Igralec Genoe Aguilera obtožen sodelovanja pri prostituciji NA 16. STRANI V Litvi počasi že začenja primanjkovati tudi živil VILNIUS — Položaj v Litvi postaja iz dneva v dan vse težji in po nekaterih vesteh je počasi začelo primanjkovati tudi živil. Položaj ni nič boljši tudi z drugim blagom, ki bi moral priti v Litvo, saj Moskva skoraj redno zaustavlja vse transporte, ki so namenjeni v to pribaltiško republiko. Vse to ima svoj vpliv tudi na razpoloženje prebivalstva, ki je v strahu pred pomanjkanjem že pokupilo vse zaloge moke, zmanjkuje pa tudi že oblačil, vžigalic, soli in nekaterih drugih izdelkov. Litovsko vodstvo je včeraj pozdravilo skupno sporočilo Kohla in Mitterranda, ki sta pozvala Vil-nius in .Moskvo, naj najdeta skupno pot za rešitev vseh zapletov. Predsednik litovskega parlamenta Landsbergis je dejal, da bodo podrobno preučili predloge obeh državnikov, ki sta med drugim tudi predlagala, da Litva začasno zamrzne svoj sklep o proglasitvi neodvisnosti. Iz Vilniusa pa je včeraj prišla tudi vest, da so v preteklih dneh v prestolnici namestili polk padalcev, ki so pred tem že sodelovali v vojaških akcijah v Afganistanu, Armeniji in Azerbajdžanu. La Malfa (PRI) in Di Donato (PSI) sta zahtevala odstop notranjega ministra Gave V vladni večini so polemike dosegle višek Napetost med KPI in PSI pa vidno popušča RIM — Predvolilno ozračje je prisililo politične predstavnike, da so stopili na bojno nogo. V rimskih palačah, pa tudi zunaj njih, so tako rekoč vsi proti vsem. Največ trenja je med vladno večino in opozicijo, ali točneje med KD in komunisti, medtem ko vlada na levici neobičajno sožitje. Vidne znake popuščanja napetosti sta pokazala predvsem Craxi in Occhetto. Tajnik PSI Craxi meni, da bi se bilo treba končno odpovedati sedanji vladni večini, Occhetto pa je pribil, da nima nič proti in da bi bil pripravljen sprejeti Craxija kot morebitnega predsednika vlade. Brez pogojev pa ne bi šlo; tajnik KPI namreč meni, da bi morali v tem primeru odpasti vsi predsodki glede morebitne kandidature kakega komunista za predsednika države. Kot njenega najvišjega predstavnika Occhetto že vidi predsednico poslanske zbornice lottijevo (na sliki AP). Levica se torej spogleduje, popolnoma drugačen ton pa imajo odnosi med KPI in Krščansko demokracijo. Če bi kak vpliven podjetnik predstavil takšen obračun delovanja podjetja, kakršno je bilo poročilo notranjega ministra Gave v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu, bi ga pri priči odslovili, pravi Occhetto. Odgovor KD je kajpak polemično obarvan: Forlani j trdi, da komunistični napadi na Gavo in njegovo obliko boja proti kriminalu dokazujejo, kakšen odnos imajo »novi« komunisti do države. Sicer pa, ali Forlani ve, morda pa namenoma noče vedeti, da sta tudi republikanski tajnik La Malfa in socialist Di Donato na ves glas zahtevala Gavov odstop, in to prav v trenutku, ko je Forlani odgovarjal komunistom in hvalil ministrovo delo. Spirala polemik pa sedaj moti še Andreottija, ki meni, da je tako zadržanje neopravičljivo in zgrešeno. Neobičajno je, da se potuhnejo tisti, ki imajo določene obveznosti v okviru vlade, pravi Andreotti in očitno misli prav na La Malfo in nemara tudi na Craxija. Polovico zakonodajne dobe smo izpeljali, čeprav ne ravno z dobi-rimi rezultati, nadaljuje Andreotti in dodaja, da ni več mogoče nadaljevati pa taki poti. Tudi recept baje ima: preostali del mandata bi morali izkoristiti za temeljite reforme in ne za prepire, samo tako bi lahko dosegli ! marsikaj pozitivnega. To pot se z njim strinjata tudi La Malfa in Cariglia (PSDI), ki trdita, da bi morala vladna večina pokazati večjo složnost, predvsem pa večjo sposobnost pri reševanju številnih problemov in izpolnjevanju obvez. G. R. V Tatarski republiki proti jedrski centrali Izraelska kriza se nadaljuje sedaj bo srečo poskusil Samir MOSKVA — Štiri leta po černobilski nesreči nameravajo v Tatarski avtonomni socialistični republiki zgraditi novo jedrsko centralo. Krajevno prebivalstvo se je temu načrtu uprlo in je uprizorilo tudi demonstracije, tako so bile krajevne oblasti prisiljene počakati s pričetkom del. Tatarski vrhovni sovjet je o odločitvi seznanilo osrednjo oblast, ki je tatarskemu ministrskemu svetu poverilo nalogo, da prouči vse morebitne posledice v zvezi z gradnjo jedrske centrale. Naloga ministrskega sveta ne bo lahka. V neposredni bližini kraja, kjer bi morali graditi novi jedrski objekt, je namreč največja sovjetska tovarna avtomobilov, ki so jo zgradili s pomočjo italijanskega Fiata. Poleg tega je le nekaj kilometrov od Togliattigrada ogromna rafinerija, zaradi katere je prebivalstvo že večkrat protestiralo, ker hudo onesnažuje okolje. Z izbiro kraja pa se ne strinjajo niti strokovnjaki, saj bi v primeru nesreče novi jedrski objekt povzročil veliko hujšo škodo, kot jo je povzročil Černobil. Poslovanje med Slovenijo in Srbijo se izboljšuje BEOGRAD — Pretok blaga med Srbijo in Slovenijo je vse boljši, glavni razlog za poslovno sodelovanje pa gospodarski računi. To je včeraj dejal glavni zvezni tržni inšpektor Božidar Ivetič. Po njegovih besedah je v Srbiji več primerov, da poslovni partnerji razveljavljajo pogodbe v korist novih s slovenskimi podjetji (predvsem gre za proizvajalce repromateriala), ki nudijo ugodnejše cene in bolj kakovostne izdelke. Nadzor v obeh republikah potrjuje, da se sodelovanje obnavlja, je dejal Ivetič, vendar ni navedel podatkov o številu takih organizacij, niti števila tistih, ki morebiti še vztrajajo pri bojkotu, (dd) Vodja Likuda Šamir s podpolkovnikom Pordensom pri predsedniku Herzogu (Telefoto AP) JERUZALEM — Izraelski predsednik Herzog je kot napovedano poveril I mandat za sestavo nove vlade doseda- ‘ njemu premierju Šamirju. Vodja sredinsko desničarskega bloka Likud ima sedaj 21 dni časa, da prebrodi ovire, ki so bile usodne za Peresa. Na papirju ima Šamir več možna^f kot Peres, a tudi njemu manjka pod' j pora vsaj enega poslanca. Če mu bo » uspelo, pa je skoraj verjetno, da bo to le ustrahovanje laburistov, da pod no- j vimi pogoji pristopijo v »veliko koalicijo«. Poslanci verskih strank bi namreč podprli Šamirja le pod pogojem, j da še okrepi naseljevanje Židov na za- I sedenih ozemljih in da odločno zavrne Bakerjev mirovni načrt. Povsem razumljivo.se bodo laburisti j na vse kriplje trudili, da Šamirju ne bi : uspelo zbrati potrebne večine. Politični opazovalci so prepričani, da imajo laburisti pri tem marsikateri adut- ; Prejšnje Peresovo in sedanje Šamirje' | vo mešetarjenje z raznimi verskim1 strankami pa je številno časopisje že . obsodilo. Siri se torej krog ljudi, k1 podpirajo Rabinov predlog, da bi spre- i menili ustavo, tako da bi v bodoče volile! sami izbirali, kdo bo premier. Nikaragovski contrasi zahtevajo odstranitev poveljnika vojske generala Humberta Ortege MANAGUA — Nova nikaragovska vlada je v prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega stanja včeraj devalvirala nacionalno valuto cordobo za sto odstotkov. Tako je treba po novem za dolar odšteti 142 tisoč cordob, kar predstavlja celodnevni zaslužek uslužbenca. Odlok o devalvaciji je podpisal novi predsednik nikaragovske centralne banke Mayorga, ki je po naročilu predsednice Chamorro izdelal sanacijski načrt za nikaragovsko gospodarstvo. Mayorga je tudi povedal, da je devalvacija le prvi korak proti finančni ozdravitvi, že julija pa naj bi dali v obtok zlato cordobo, ki bo po vrednosti izenačena z dolarjem. Ob problemih z gospodarstvom pa se je za novo predsednico zdaj pojavil še problem contrasov (na sliki AP). Njihov vodja Israel Galeano Comejo je namreč iz svojega oporišča na severu države zagrozil, da bo preklical sporazum o razorožitvi, ki ga je 19. aprila sklenil z Violeto Chamorro in s katerim so se contrasi obvezali, da bodo od 25. aprila pa do 10. junija pod nadzorom opazovalcev OZN predali vse orožje. Toda contrasi se razorožitvi upirajo in zahtevajo, da Chamorro-va najprej odstrani s položaja komandanta nikaragovskih oboroženih sil generala Humberta Ortego. Galeano tudi zahteva takojšnje srečanje s predsednico Chamorrovo, v zvezi s Humbertom Ortego pa je dejal, da ne gre za preprost problem ali bo Ortega ostal na čelu vojske ali ne, temveč je pri tem glavno vprašanje, če bo Ortega, in z njim celotna armada, znal prekiniti tesne vezi, ki ga vežejo na sandinistično gibanje. ** ?■« * * ■ . Cobasi preklicali stavko NADALJEVANJE S 1. STRANI komisar Schimberni, ki ga je včeraj Ber-nini kar dvakrat sprejel in je že povedal, da se s takim datumom strinja. Še vedno pa ni povsem jasno, ali Schimberni resnično pristaja na skupna pogajanja s cobasi. Ob tej bojazni pa si minister Bernini ne dela prevelikih skrbi, včeraj je namreč jasno navedel, da bo sam posegel, če bi prišlo do novih zapletov. Generalni tajnik UIL Giancarlo Aiazzi je ob pozitivnem razpletu poudaril, da »ostaja senca Schimbernijevega nesodelovanja«. Aiazzi obenem upa, da bodo delovno pogodbo podpisali vsaj pred svetovnim nogometnim prvenstvom, če jim to ne bo uspelo pred volitvami. O Schimbernijevem trmastem vztrajanju je spregovorila tudi Donatella Tortura (CGIL), ki je poudarila, da je nedopustno, da Šchimbemi smatra kot nezadostna Berninijeva jamstva. Minister je navsezadnje dobil mandat od predsednika vlade in torej jamči, da bodo vsi spoštovali kodeks o samourejevanju, ki ne obvezuje samo sindikalnih organizacij temveč tudi podjetja. Med redkimi, ki so pokazali razu©®! vanje za Schimberni)evo zadržanje, je generalni tajnik FIT-CISL Gaetano A^ conti. Po njegovem mnenju je bil Schi©' berni korekten, ko ni ponudil pogajal^ mize tistim, ki kršijo pravila sindika©®' ga boja. Vseeno pa je Arconti priznal, ® so včeraj obšli skrajno nevarno čer in ® so sedaj dani vsi pogoji za nadaljevanj pogajanj. Tudi generalni tajnik FISAr Antonio Papa je včeraj navedel, da p1© pis protokola še ne pomeni avtomatičn ga priznanja cobasov. Papa je tudi o©^ nil nevarnost, da pride do prave polv®^ zacije, ker obstaja nevarnost, da bi vsa*1, kategorija železničarjev, teh pa je kar13 ustanovila svoj cobas. Ob vsem tem pa predstavnik stroje'' dij Gallori navaja, da je tudi sam zas*1' bljen, »ker vidim preveč temnih obraz ljudi, ki so bili prisiljeni požreti gre©|j tabletko, in se bojim, da bodo prelo^ dano besedo in nas ponovno prisilili, stavkamo.« > Legalizacijo cobasov je včeraj poi^e tudi predsednik vlade Andreotti, V.} dejal, da kdor spoštuje pravila igre, vso pravico sesti za isto pogajalsko b1 HUJŠANJE BREZ LAKOTE 8 do 10 kg mesečno z RVODORAKU — stimulacijo proti apetitu za zdravo hujšanje skrbi zdravnik — specialist informacije se oglasite v soboto, nedeljo ali ponedelj®^ 12a (Pr za naročila in od 9. do 19. ure v nekdanji bolnišnici) Ankaranu — Sončni park, Jadranska Po dobrih novicah iz Rima in Bruslja Kmetijcem v Italiji je vendarle odleglo Trgovinska zbornica v Trstu izdala publikacijo o novih gospodarskih predpisih v Jugoslaviji Za razmah poslov z Jugoslavijo Novinarjem in gospodarstvenikom je spregovoril direktor urada ICE v Zagrebu dr. Gianfranco Tabai RIM, BRUSELJ — Italijanskim kmetom so se razjasnila obzorja: nekaj ur potem ko so v Bruslju dosegli sporazum o kmetijskih cenah v prihodnji sezoni, ki je za Italijo kar sprejemljiv, je ministrski svet odobril niz zakonskih osnutkov v prid kmetovalcem. Paket osnutkov, ki jih bo treba deloma sicer še izpopolniti (zlasti na področju koordinacije med raznimi pobudami) nakazuje za prihodnji dve leti 8.500 milijard lir, s katerimi naj bi primarni gospodarski panogi nekako utrdili temelje. Od tega zneska bodo namenili 7.200 milijard izpeljavi večletnih načrtov, 1.080 mrd kritju solidarnostnega sklada in 300 mrd bonifikacijskim posegom (med drugim gre omeniti odločitev o temeljitem pogozdovanju in o zagonu bioloških pridelav). Vladni ukrepi težijo k preustroju, koncentraciji in preureditvi agroživilskih podjetij (zlasti južnih) na podlagi akcij za tehnološke inovacije, ki naj racionalizirajo in kakovostno zboljšajo pridelke in proizvode. Posebnega pomena je sklep, da se tudi malim in srednjim gospodarstvom priznajo prednosti in olajšave, kakršnih je bilo deležno doslej samo zadružništvo, z druge strani pa se bodo zadružne organizacije polagoma spremenile iz prvenstveno vzajemno-solidarnostnih v aktivne podjetniške enote. Predsednika Coldirettija (Lobianco) in Conf-coltivatorija (Avolio) sta vladne odločitve ocenila povoljno, enako pa velja za ministra Mannina, pri čigar resorju bodo odprli poseben oddelek za usklajevanje gornjih pobud. Calogero Mannino pa ne prikriva zadovoljstva niti nad rezultatom, ki ga je s pomočjo drugih članic dvanajsterice (razen Francije) dosegel v Bruslju. Po mrzličnih pogajanjih, ki so trajala vso noč, so se včeraj zjutraj ob 5.30 dokončno sporazumeli glede censke kampanje 1990-91. Italijanski kmetijski pridelki se bodo lahko podražili povprečno za 2,4%, povišane so bile prodajne kvote za mleko, cena trde pšenice se praktično ne bo znižala, ker bodo pridelovalci deležni ustrezne državne pomoči, limone se bodo pocenile pri izvoru samo za 3% in ne za 7,5%, predelovalce sadja in vrtnin bodo zaščitili pred nihanjem cen z zadevnim stabilizacijskim mehanizmom in tako dalje. Posebej velja poudariti, da je pristojna komisija EGS dvignila z 20 na 30 hektarjev minimalno obdelovalno površino, ki ti daje pravico, da se pred zakonom lahko imaš za malega neposrednega obdelovalca zemlje. Sporazum (11 glasov za - Francija se je vzdržala) je "Zmaga italijanske strategije, sloneče na realizmu protip-redlogov in razumnosti načrtovalcev, ki niso radikalno nasprotovali kmetijski politiki Skupnosti kot taki, temveč Predlagali samo večjo prožnost pri njenem izvajanju glede ba razmere,« je dejal Mannino s pripombo, da je njegov doprinos prispeval k pomiritvi kmetovalcev, ki so zadnje base javno demonstrirali proti bruseljskim izbiram na kmetijskem področju. Zadnjič je to bilo, kot smo že poročali, v Vidmu, kjer je delegacija naše Kmečke zveze tudi nakazala Potrebo po rešitvi specifičnih problemov, s katerimi se ubadajo slovenski kmetje v Furlaniji-Julijski krajini, (dg) NUOVA LEG1SLAZIONE ECONOMICA IN JUGOSLAVIA Goli: pet TRST — Včeraj je predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Giorgio Tombesi predstavil novinarjem in gospodarstvenikom publikacijo Nu-ova legislazione economica in Jugoslavia (Nova gospodarska zakonodaja v Jugoslaviji), ki jo je izdala zbornica na osnovi gradiva Zavoda za zunanjo trgovino (ICE). Kot kaže že naslov, je to dragocen pregled jugoslovanskih predpisov o poslovanju s tujino oz. finančni in operativni udeležbi tujih vlagateljev pri procesih, ki vodijo ekonomski sistem v smer tržnega gospodarjenja. To pa je le prva taka pobuda zbornice, ki bo v bodoče seznanila na ta način podjetnike še s predpisi drugih vzhodnoevropskih držav, začenši z Madžarsko in Češkoslovaško. Navzočim, ki sta jih sprejela podpredsednik tržaške delegacije Italjuga Stanislav Bole in konzul SFRJ Ilič in med katerimi je bil tudi načelnik predstavništva Zvezne gospodarske zbornice Rožman, je orisal značilnosti jugoslovanske zakonodaje direktor zagrebškega urada ICE Gianfranco Tabai. To je storil natančno, odkrito, stvarno, kot so stvarni tudi denarni posli. Zakonodaja še ni povsem nared, treba jo je izpopol- niti, politične razmere še niso razčiščene, vendar so volitve potrdile, da so ubrali ljudje demokratično smer, in upati je, da bo prevladala zmernost, je naglasil dr. Tabai. Je Jugoslavija rizična država? Rizični so tudi posli. Kdor bo prvi izkoristil možnosti, ki jih daje, bo tudi največ imel, je dejal konzul Ilič, Tabai pa je utemeljil veliko zanimanje italijanskih podjetnikov za sosedno državo z dejstvom, da je ta prva v tem delu Evrope opustila ekonomski etatizem, odprla vrata privatnikom, dovolila tujcu odprtje tvrdke, ki je lahko stoodstotno njegova, da ji mednarodne finančne ustanove zaupajo, da je konvertibilnost dinarja pometla z dosedanjimi zaprekami in da bo bržda pometla tudi z dumpingom itd. Skratka, dovolj argumentov za zaupanje v Jugoslavijo, ki pa ga je treba prav na Tržaškem še spodbuditi. Dokaz tega je v določenem pogledu tudi Tabaieva izjava, po kateri je Avstrija znala na široko in čezvse dostojno odpreti vrata jugoslovanskim odjemalcem, za katere je dober del blaga tačas doma dražji kot onkraj, da pa tega Trst morda še ni znal. DRAGO GAŠPERLIN Marca je primanjkljaj znašal 3.250 milijard lir Trgovski saldo je »rdeč« RIM — Italijanska trgovska bilanca za marec 1990 izkazuje 3.250 milijard lir primanjkljaja, kar ustreza deficitu 1.770 milijard pri energetski in 1.480 milijard lir pri drugih blagovnih postavkah. Uvoz je dosegel vrednost cif 19.828, izvoz pa vrednost fob 16.587 milijard lir. Marca lani je znašal negativni saldo 3.235 milijard - 1.515 na energetskem in 1.720 na drugih področjih. V primeri z lanskim marcem je ostal primanjkljaj v bistvu nespremenjen, čeprav so pošiljke v tujino hitreje naraščale kot pa dobave. Primerjava marec 1990-marec 1989 kaže, da so pri uvozu dosegli najbolj zaznaven porast na področju proizvodov kovinsko-me-hanske industrije in prevoznih sredstev (4.614 oz. 2.553 milijard lir), precej pa je narasel tudi uvoz energije (2.043 milijard ali +15%). Pri izvozu pa so zabeležili porast predvsem na področju tekstila in oblačil ter vozil (3.280 oz. 1.759 milijard). V vseh prvih treh mesecih 1990 je vrednost uvoza dosegla 56.273 milijard, vrednost izvoza pa 47.145 milijard lir, kar pomeni +7,3% in +10,1%. Pasivni saldo se je tedaj skrčil z 9.612 na 9.128 milijard lir, torej za 484 milijard, vendar izključno po zaslugi povečanega prebitka pri postavkah tekstil in oblačila, kajti pri energetski postavki se je obračun še poslabšal. Ob tem velja omeniti napoved italijanske Unione petrolifera: če bo ohranil dolar zdajšnjo kotacijo okoli 1.250 lir in bo če ostala tudi povprečna cena nafte pri 16 dolarjih za sodček, bo Italija letos plačala za uvoz črnega zlata samo 14.000 milijard lir proti 15.400 lani in 14.300 leta 1987. Na pomladnem sejmu v Gradcu bo tudi FJK GRADEC — Jutri, 28. aprila, bodo odprli spomladanski mednarodni velesejem v Gradcu, ki bo trajal do nedelje, 6. maja. Na površini 180.000 kvadratnih metrov se bo razvrstilo prek 2.000 razstavljalcev, od tega četrtina iz kakih 50 držav vsega sveta. Med italijanskimi razstavljala jih bo približno 15 iz Furlanije-Julijske krajine, nekaj pa tudi iz Veneta. Avstrijcem bodo prikazali med drugim zlatarske izdelke, ženska oblačila, obutev, usnjena oblačila, razne artikle iz kože, talne in obložne plaščice ter podoben material, pohištvo in ustrezne pritikline ter orodje za obdelavo lesa. Z lastnim standom bo prisotno tudi podjetje Portono-garo, ki deluje v sklopu Trgovinske zbornice v Vidmu in bo reklamiziralo istoimensko tovorno luko. V torek, 3. maja, bo "dan Italije", ki bo glede na število razstavljalcev v Gradcu na drugem mestu. Ob tej priložnosti si bodo gospodarski novinarji vodeno ogledali razstavišče, na sporedu pa bo tudi vrsta strokovnih in poslovnih sestankov oziroma srečanj med krajevnimi in italijanskimi gospodarstveniki. Dosedanje spomladanske izvedbe graškega mednarodnega velesejma si ga je ogledalo vsako leto okrog 370.000 ljudi. NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA :K,, VAŠE FINANČNE INVESTICIJE • Sili , umi iilli 'V ■ • - ii mil s • ' ' i TRŽAŠKA BORZA + i P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM I’ __________________________24.4. 27.4. UHADNE KOTACIJE___________________________ [Jerali.................. 40270 40050 L 0Vd ................... 14600 14300 k risp. ................. 9350 9900 hJS ..................... 24250 24000 S^S dsp.................. 13000 13000 s® ...................... 18400 18150 H, 1 risp................ 8280 8200 |L,°nledison ............ 1983 1985 p.®n*edison risp......... 1237 1233 p e|li .................. 2785 2760 p|[B|li risp............. 2880 2800 s e||i risp. nc ......... 2250 2220 $ a ..................... 2640 2630 S 'a riSp................ 2610 2640 p,'8 risp. nc............ 1740 1760 8in cen,e................... 7300 7300 Sin en,e priv............... 3750 3900 p aascente risp............. 4100 4140 p^uda ...................... 3230 3300 S|p Ut|a risp............... 1920 1890 Sip......................... 1578 1550 Ba risP.................... 1500 1500 C0^08i........................ 355 352 n’au....................... 4750 4790 > —_________________________ 27.4. spr. % ;■ ILsKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO z^ll Erida'..................... 12640 +1,53 Pridan'3.................... 9460 ' 1'V Zi9na'arisP................. 5895 +1'64 90 .................... 8325 +0,79 ^VAjjOVALSTVO - -BANČNIŠTVO_______________ Aiis^aAss.................. 43500 +0,46 Assjj 7a Ass. risp. por. . . . 40490 +0,35 Son'3.................... 11900 +0'88 plina L..................... 1771 -°'56 P«n6r,,Ss- °rd............. 15300 —0,20 ]siia Ass.................. 40050 —0,50 i bSille ■ 1000 ........... 14530 +0,55 .................. 117500 —0,25 Sra' i'aria spa............ 57600 +1,05 pN i!ren,e ............... 20790 —0,53 'atic° ............ 14300 —1,38 ................ 24000 +0,17 U+1 Ora Port.............. 13010 +0,77 .'Po, ■ 22250 —0,13 tA ■ ................ 22862 +0,01 R9009 Cn .................. 10010 l-0'79 cflcodiDrirn. itaiiana ... . 4885 +0,31 Odltar 3 .................. 2201 +0'05 nterb lahano .............. 2645 —0,19 M*ai°bana Priv............. 47300 -O-88 p. Ca.............. 20000 +0,60 0+t ^ 'NDi-ISTRIJA - CEMENT______________ ferasso0 °rd............... 13105 +O.73 R>ad0Sr?................... 23800 +0,85 a'9raf Fh-................. 16990 -2'07 ar,'«ntirbdltoriale........ 6359 — • ■................ 3670 —0,68 24.4. 27.4. Fidis............. Gerolimich........ Gerolimich risp. .. SME ............... Stel............... Stel W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari ... FIAT............... FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine............ Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc .. 7720 113 89 3780 5439 4540 14000 6200 5120 10420 7300 7300 4980 3950 422 7460 7740 6140 7730 112 90 3860 5445 4540 14600 6300 5120 10320 7220 7260 5020 4030 415 7450 7700 6090 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. u 800 800 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 12000 13800 MILANSKA BORZA 27.4. spr. % Italcementi . . 129350 —0,19 Unicem 26100 + 0,19 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5495 + 0,11 Enimont 1427 + 0,49 Fidenza Vetrar 1000 . . . 4350 —1,02 Italgas 2700 — Mira Lanza 70100 —0,43 Montedison 1000 1985 + 0,25 Montefibre 1189 + 0,34 Pirelli 2760 —0,54 Pirelli risp 2216 —1,07 Recordati 11550 —0,43 Saffa 10425 —0,24 Snia BPD 2632 + 0,27 Snia Fibre 1830 — Snia Tecnopolimeri .... 6770 —0,59 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7310 —1,81 Standa 33850 — Standa risp. port. . . . 13400 + 1,52 Alitalia cat. A 1755 —0,28 Alitalia priv 1240 — Italcable 19749 + 0,50 SIP 1552 + 1,04 SIP risp. port 1494 + 0,20 Sirti 12700 + 0,79 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio....... Bastogi.......... 5130 +0,98 3999 +0,48 351,75 —0,21 27.4. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 99,60 BTP maj 1990 10,5% 99,65 —0,15 BTP januar 1990 12,5% . . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,95 —0,05 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,10 + 0,20 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,80 — CCT ECU 1985/93 9% .... 93,60 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,25 —0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 93,75 + 0,11 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,30 + 0,10 CCT april 1992 10% 96,40 — CCT julij 1992 IND 99,70 + 0,05 CCT januar 1991 IND 100,25 + 0,20 CCT julij 1993 IND 99,75 — VODILNE DELNICE 27.4. spr. % Bonitiche Siele 28400 + 0,71 Bonifiche Siele risp 9300 — CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5350 —0,09 CIR risp 5365 —0,45 Cofide SpA 4730 — Comau Finanziaria 4790 + 0,21 Editoriale SpA 3570 —0,28 Euromobiliare -. 6650 —1,63 Ferruzzi Agric 2505 — Fidis 7730 + 0,51 Fimpar 3285 —0,42 Finarte 7330 , Fiscambi Holding 5261 —2,03 Fiscambi risp 2390 —1,24 Fornara 3350 —0,24 Gaic 24000 — Gemina 2180 + 0,46 Gemina risp 1410 + 0,36 Gerolimich 112,50 + 1,35 Gerolimich risp. port 90,00 + 0,84 IFI priv 27850 —0,21 IFIL fraz 8000 + 0,95 IFIL risp. port. fraz 4460 —0,22 Italmobiliare 207900 —0,36 Pirelli & C 9520 + 0,69 Riva Finanziaria 8420 + 0,72 Saes SpA 3940 + 0,25 Schiapparelli 1265 —0,39 Sisa 3289 —0,33 SME 3865 + 0,55 SMI Metalli 1826 + 1,44 SMI Metalli risp 1375 — SOGEFI 3720 + 0,19 Štet 5435 —0,31 Štet risp. port 4532 + 0,20 Tripcovich 14595 —0,03 27.4. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,30 + 0,10 CCT februar 1991 IND .... 100,05 —0,05 CCT februar 1997 IND .... 95,15 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND 98,45 + 0,10 CCT marec 1991 IND 100,50 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 97,60 — CCT sept. 1993 CV IND ... 97,45 + 0,05 CCT avgust 1992 IND 100,35 — CCT avgust 1993 IND 99,80 + 0,05 CCT avgust 1990 IND 100,10 + 0,05 CCT avgust 1991 IND 100,75 — CCT avgust 1995 IND 96,50 + 0,05 CCT avgust 1996 IND 96,20 + 0,05 CCT april 1991 IND 100,85 — CCT april 1995 IND 96,25 + 0,16 CCT april 1996 IND 97,05 + 0,10 CCT december 1990 IND . . 100,95 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,55 — CCT december 1995 IND . . 97,20 + 0,05 V Tripcovich risp. nc 27,4. spr. % 6300 —5,12 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO_____________ Attiv. Immobiliari ,....... 5120 +0,20 Calcestruzzi.............. 16920 +1,44 Cogefar ................... 7595 — Del Favero................. 8410 +0,12 Grassetto SpA ............ 19500 +1,01 IMM Metanopoli............. 1900 +1,33 Risanamento Napoli ....... 49350 +1,23 Vianini ................... 5800 +1,31 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3280 + 1,20 Danieli & C 11990 —0,91 Data Consyst . . . . 10650 —0,47 Fiar SpA 19800 —1,00 Fiat . . . . 10335 —0,15 Fiat priv 7220 —0,12 Fiat risp 7238 —0,11 Franco Toši 31500 + 2,11 Gilardini 5020 + 0,60 Magneti Marelli 1970 + 0,77 Merloni 2799 —1,44 Necchi ord 3660 + 0,83 Olivetti ord 7143 + 0,18 Olivetti priv . . . . 4799 + 0,82 Pininfarina . . . . 15240 — Rodriguez SpA . . . . 10250 -0,77 Safilo . . . . 13700 —2,14 Safilo risp . . . . 13398 —0,72 Saipem 2985 —2,10 Saipem risp 3390 — Teknecomp . . . . 1380 —0,36 27.4- spr. % CCT december 1996 IND . . 95,05 + 0,11 CCT februar 1991 IND .... 101,05 + 0,05 CCT februar 1992 IND 100,35 —0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 101,70 — CCT februar 1995 IND 99,80 — CCT februar 1996 IND .... 97,45 + 0,05 CCT februar 1997 IND .... 95,15 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . — — CCT januar 1991 IND 101,15 + 0,10 CCT januar 1992 IND 100,65 + 0,05 CCT januar 1992 11% 98,85 + 0,05 CCT januar 1993 IND 99,05 — CCT januar 1996 CV IND . . 99,00 — CCT januar 1997 IND 95,10 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 97,30 —0,05 CCT julij 1990 IND 100,00 — CCT julij 1991 IND 100,70 —0,05 CCT julij 1995 IND 97,50 + 0,67 CCT julij 1996 IND 97,10 + 0,21 CCT maj 1991 IND 100,95 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 96,20 + 0,16 CCT maj 1996 IND 97,10 + 0,10 CCT maj 1997 IND 95,05 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,85 + 0,05 CCT marec 1995 IND 96,55 + 0,10 CCT marec 1996 IND 97,35 + 0,05 CCT marec 1997 IND 95,00 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 100,10 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,85 + 0,10 CCT nov. 1991 IND 100,85 + 0,05 CCT nov. 1992 IND 99,45 + 0,05 CCT nov. 1995 IND 97,00 + 0,15 CCT nov. 1996 IND 94,90 + 0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 99,50 —0,10 CCT oktober 1990 IND 100,20 + 0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,70 —0,10 CCT oktober 1995 IND ... . 96,90 + 0,10 CCT oktober 1996 IND 94,80 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 100,10 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,70 — CCT sep. 1995 IND 96,35 + 0,10 CCT sep. 1996 IND 96,30 + 0,05 CTS marec 1994 IND 77,35 + 0,13 CTS april 1994 IND 77,10 — ED SCOL 1975/90 9% — — ED SCOL 1976/91 9% 100,60 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,25 — REDIMIBILE 1980 12% . . ., 103,10 —0,05 RENDITA —35 5% 69,75 —0,50 Glavni govornik bo posl. Aniasi Danes v Rižarni osrednja proslava dneva osvoboditve Za gradnjo sinhrotrona na območju T8 Podpisane preliminarne pogodbe za nakup terenov pri Bazovici h poročila Observatorija za severni Jadran Spodbudne vesti o zdravstvenem stanju voda v severnem Jadranu V tržaški Rižarni bo danes osrednja svečanost ob 25. aprilu, potem so že v prejšnjih dneh razne demokratične in antifašistične organizacije priredile vrsto pobud v spomin na 45-letnico osvoboditve. Tako so na primer predstavniki VZPI-ANPI že 25. aprila položili vence k vsem spomenikom padlim za svobodo. Osrednjo proslavo prireja, kot običajno. Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov ob sodelovanju in podpori krajevnih uprav (Pokrajine Trst in vseh občin v pokrajini), vseh strank razen MSI, sindikatov CGIL, CISL, UIL in organizacij ACLT, ANED, VZPI-ANPI, ANPPIA, ANCFARGL, ADP-PIA, SKGZ in Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. Kot smo že napovedali, bo slavnostni govornik na svečanosti podpredsednik poslanske zbornice Aldo Aniasi, ki je tudi predsednik Italijanske zveze partizanskih združenj FIAP, govorili pa bodo še predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, generalni tajnik UIL Gianfranco Trebbi, tržaška občinska svetovalka Rossana Poletti in časnikar Ivo Jev-nikar v slovenščini. Spored proslave predvideva izka-zanje vojaških časti praporoma Trsta in Milj, polaganje vencev na kraj, kjer je stala krematorijska peč, ter počastitev žrtev tega uničevalnega taborišča z enominutnim molkom. Še pred govori bodo tudi verski obredi, tokrat brez židovskega, saj ima židovska skupnost ob sobotah praznik in bo imela svojo slovesnost jutri ob 10. uri. V kulturnem sporedu pa bo nastopil TPPZ Pinko Tomažič pod vodstvom O. Kjudra. Padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave je v preteklih dneh preko družbe SVEI, kateri je poveril akvizicijo terenov, podpisal preliminarne kupoprodajne pogodbe z lastniki zemljišč na ožjem območju pri Bazovici, kjer naj bi zrasel sinhrotron Elettra. Do tega je prišlo potem, ko je deželna vlada Furlanije-Julijske krajine še enkrat zavrnila možnost drugačne lokacije svetlobnega pospeševalni-ka, kot so jo predlagali z več strani, od krajevnega prebivalstva do slovenskih organizacij in do naravovarstvenikov, po mnenju katerih bi ta znanstveni objekt lahko zgradili na že degradiranem območju (tako imenovanem ARI) tik ob padriškem Centru. Vsled tega lahko podčrtamo, da na žalost vsi konkretni in poglobljeni dokazi o neprimernosti lokacije pri Bazovici niso zalegli, prav tako niso pomagali številni protesti, shodi in manifestacije. Pristojne oblasti so šle naprej po svoji poti z logiko večine, in tako sta ostali samo Nevšečnosti zaradi stavke strojevodij Vsedržavna stavka strojevodij, ki so jo predvčerajšnjim sklicali cobasi, je v naši deželi povzročila zelo velike nevšečnosti. Stavkalo je namreč kar 75 odstotkov strojevodij, tako da je bil železniški promet skoraj paraliziran. Največ nevšečnosti je stavka povzročila seveda tistim, ki se vozijo z vlakom na delo. Tržaško železniško ravnateljstvo je sicer poskrbelo za nadomestne avtobusne vožnje, vendar ne v zadostni meri, saj jih je bilo samo 10. dve možnosti: ali kupoprodajne pogodbe ali razlastitve. Ob vsem tem je edina možna uteha v dejstvu, da je deželna vlada na enotno zahtevo krajevnih ter slovenskih gospodarskih in strokovnih organizacij ter krajevnih uprav sprejela formalno obvezo, da bo v kratkem izdelala in odobrila zakon za zaščito in razvoj Krasa, s katerim bo med drugim poverila Kraški gorski skupnosti nalogo, da izvede vrsto pomembnih posegov na družbenem, kulturnem, športnem in gospodarskem področju na Krasu in še posebno na vzhodnok-raškem območju, ki ga bo gradnja sinhrotrona najbolj neposredno prizadela. Dežela je to obvezo sprejela ob (doslej sporni) ugotovitvi in priznanju, da nameravani poseg pri Bazovici prizadeva tudi ožjo krajevno in širšo nacionalno skupnost, ne pa samo lastnikov terenov. Padriški center bo torej ob zaključku sedanjega postopka dobil posest zainteresiranega teritorija pri Bazovici, kjer je lahko pričakovati, da se bodo v kratkem začela dela. Odprto je le še vprašanje jusarskih zemljišč glede na hud konflikt pristojnosti med jusarskimi odbori in Občino Trst glede njihovega upravljanja. Z ozirom na celotno problematiko in na dosedanje (slabe) izkušnje naša skupnost pričakuje, da bosta tako deželna kot tržaška občinska uprava konkretno dokazali deklarirano pripravljenost, da bosta hitreje in učinkoviteje reševali probleme kraškega območja in da se bosta veliko bolj kot doslej zavzemali za dialog s slovenskimi organizacijami pri vprašanjih, ki zadevajo slovensko zemljo in sploh problematiko, ki pobliže zanima slovensko narodnostno skupnost. Zdravstveno stanje našega morja je zadovoljivo in vsekakor boljše, kot je bilo spomladi v letih 1988 in 1989, še zlasti kar zadeva razmnoževanje alg v njem. Tako sporoča Observatorij za severni Jadran na osnovi analiz, ki jih je opravil v okviru drugega križarjenja od 11. do 18. aprila po morju, ki obliva Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo, Hrvaško in Veneto. Znanstveniki in tehniki iz vseh štirih dežel oziroma republik, ki sodelujejo v observatoriju, so se zbrali v teh dneh, da bi primerjali svoje izsledke. Ob koncu zasedanja so izdali daljše tiskovno sporočilo. Nenadne vremenske spremembe, ki smo jih zabeležili na tem območju - pravi sporočilo - so ustavile proces stratifikacije v severnem Jadranu. Razen ob obali je vodni stolpec povsod nestabilen in odvija se vertikalna premena voda. Temperatura vode se je na zadevnem območju le rahlo dvignila (povprečno le za 1 stopinjo Celzija) in v zahodnem delu se je slanost zmanjšala v približno enaki meri, in sicer tudi vsled horizontalne premene. Distribucija vrednosti parametrov, ki so prišli v poštev pri meritvah, je v skladu s povedanim. Količina razstopljenega kisika se bliža nasičenosti, kar zadeva razmnoževanje alg, pa ni opaziti anomalij. V vzhodnejših in severnejših predelih so opazili »planktonski sneg«, ki ga sestavljajo delci veliki do 3 milimetrov, drugih večjih agregatov, ki so bili ponekod prisotni mesec prej, pa niso našli. Skratka, iz podatkov, zbranih na drugem križarjenju od 11. do 18. aprila, niso odkrili situacij, ki bi bile podobne onim v pomladi zadnjih dveh let in ki so bile izredne narave.« Odkritje spominske plošče Josipu Tenceju Jutri v Križu pomembna slovesnost V Križu bo jutri velika slavnost. Na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI, vaških organizacij, društev in strank bodo ob 11. uri odkrili spominsko ploščo prvemu predsedniku vaškega odbora OF Josipu Tenceju in njegovim trem bratom, ki so padli v partizanih. Udeleženci proslave se bodo zbrali ob 10.30 pred spomenikom paldim, od koder bodo v povorki krenili do kraja odkritja plošče, kje bo kulturni program. Nastopili bodo moški in dekliški zbor Vesna, nabrežin-ska godba in osnovnošolci, govoril pa bo domačin Viktor Bogateč. Organizatorji naprošajo goste in udeležence iz drugih krajev, naj parkirajo avtomobile ob robu vasi. Popoldne bo na vrtu kriškega Ljudskega doma ljudska veselica. Ob 17. uri bosta nastopila baletna skupina ŠD Mladina Resco, ki jo vodi Anka Kocjančič in kvintet harmonik proseške podružnice Glasbene matice, ki ga vodi Loredana Kočevar. Zvečer bo ples z ansamblom iz Črnomlja. V torek, 1. maja, pa bo popoldne v Ljudskem domu tradicionalni ljudski praznik. Ob 17. uri bo koncert nabrežinske godbe, ob 18. uri pa priložnostna politična govora, medtem ko bo zvečer za ples igral ansambel Happy Day. Od jutri do torka bodo v Ljudskem domu oprti tudi okrepčevalni kioski. V torek in četrtek dva zanimiva in doživeta glasbena večera Duo klavir-kontrabas v Gropaš Na Opčinah nastop dua iz Vidma Jutri proslava osvoboditve v Zgoniku Pred občinskim spomenikom padlim v NOB v Zgoniku bo jutri ob 11. uri juhi; lejna proslava 45-letnice osvoboditve, k' jo prireja enotni pripravljalni odbor, v katerem so poleg občinske uprave zastopane vse krajevne družbenopolitične organizacije. Proslava je bila običajno prvo nedeljo v maju, letos pa so jo zaradi občinskih volitev anticipirali. Na. slovesnosti bo govoril župan Miloš Budin, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili MPZ Rdeča zvezda iz Saleža, godba na pihala s Proseka in osnovnošolska mladina. Že danes bodo občinski svetovalci položili vence na spomenike pri proseški postaji, na proseškem pokopališču, v Gabrovcu, Samatorci, Saležu in Zogniku. Ob 19.30 pa se bo v Gabrovcu pričel tradicionalni nočni množični pohod mimo spomenikov, (bs) Pretekli četrtek je bil v kulturnem domu v Gropadi, ki je last gospodarske zadruge Skala, lep večer, na katerem sta nastopila mlada glasbenika Michele Veronese in Luca Ferrini. Prireditelj je bil mladinski krožek domačega društva Skala, v imenu katerega je goste in udeležence pozdravil predsednik Andrej Baldissin. Šlo je za nastop dua umetnikov, ki sta program izvedla s klavirjem in kontrabasom, kar je v našem glasbenem življenju redkost. Izvajala sta skladbe Domenica Dragonettija, Gio-vanni Bottesinija, Paula Hindemitha in Sergega Koussevitzkyja. Vse skladbe in njihove avtorje sta izvajalca sama predstavila. Žal bolj maloštevilno občinstvo je pozorno prisluhnilo res zelo lepemu večeru, ki sta ga mlada umetnika -Michele Veronese bo letos diplomiral na konservatoriju Tartini v Trstu, sodeloval pa je v raznih glasbenih ansamblih, Luca Ferrini pa je že diplomiral na isti šoli in je zmagal na raznih mednarodnih tekmovanjih - izvajala z vso virtuoznostjo in preciznostjo. Veroneseja je gropajsko občinsko že spoznalo, ko je v mesecu februarju na- Zbor M. Pertot na gostovanju v ZR Nemčiji Mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barkovelj je včeraj odpotoval z letališča v Ronkah v Eisenfeld v Zahodni Nemčiji, kjer bo gost tamkajšnjega pevskega zbora »Siedlerchor«. Nemški zbor je bil namreč lani na obisku v Barkovljah, kjer je skupaj z domačimi pevci in pevkami nastopil v barkov-Ijanski cerkvi. Prijateljske vezi so se med tem krepile in sedaj bodo barkovljanski pevci gostje nemškega zbora. Zbor Milan Pertot, ki ga vodi Aleksandra Perot, ima v programu celovečerni koncert v tamkajšnji občinski dvorani, nato pa bo imel še en krajši nastop. Vrnitev barkovljanskega zbora je predvidena za torek, 1. maja, proti večeru, (ni) stopil s skupino »Gwenc’hlan«, s katero je predstavil s keltsko in irsko folklorno glasbo. Večer je takrat zelo lepo uspel, (ni) Na sliki mlada izvajalca, ki sta nastopila v Gropadi. Zanimiv koncert pa je bil tudi v torek v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Društvo Tabor je v okviru Openskih glasbenih večerov povabilo duo iz Vidma, ki ga sestavljata pianistka Maria Concetto Sguadrito in sopranistka Elsa Negro. Duo je izvedel koncert za glas in klavir s starimi in novimi skladbami, saj je spored vseboval skladbe Tostija, Respighija, Pizzettija in Beria, nazadnje pa še tri slovenske ljudske pesmi iz Beneške Slovenije, ki jih je priredil Pavle Merku. Na sliki (foto Križmančič) videmski duo med nastopom na Opčinah. ■ V Zgoniku bo od 25. do 27. maja 26. občinska razstava vin. Do 5. maja se lahko prijavijo vinogradniki, ki so pridelali vsaj 11 hektolitrov vina, in sicer 4 hi terana in 7 hi belega vina. Nakupna cena bo 2600 za liter belega vina in 3000 lir za teran, (bs) V Mladinskem domu v Boljuncu razstava o mlinih ob Glinščici Dragoceno pričevanje o naši daljni preteklosti Dolina Glinščice nudi etnologom veliko snovi za raziskovanje njene preteklosti. Eno od teh predstavljajo mlini, ki so nekoč bili razstreseni ob toku reke Glinščice in so prebivalcem od Botača do Žavelj pomenili pomembno gospodarsko dejavnost. Delček te, žal nekoliko zanemarjene preteklosti naše zemlje in njenih prebivalcev skuša čim popolneje zajeti do-kumetarna razstava, ki so jo preteklo nedeljo odprli v prostorih Mladinskega doma v Boljuncu. Pobuda je pomembna predvsem zaradi svojega osnovnega namena, da prikaže nekdaj bogato mlinarsko dejavnost ob reki Glinščici še preden bi čas za vedno izbrisal njene sledove. Še posebej je zato dragoceno delo vseh, ki se za ta delček naše preteklosti zanimajo kot ljubitelji, kot amaterski zbiratelji, tako rekoč kot »ne-zgodovinarji«, ki s svojim delom pripravljajo pot poklicnim raziskovalcem. To misel je na nedeljskem odprtju podčrtal škedenjski župnik Dušan Jakomin, ki je spregovoril o splošnem pomenu razstave. Važna je torej vloga vseh teh posameznikov, ki iz lastne želje rešujejo pozabe dragoceno etnografsko gradivo. Nenazadnje je to pričevanje o nekdanji kulturi dela bistvenega pomena za razumevanje zgodovine teh krajev in neomajna priča o slovenski prisotnosti v njih. Podobne misli je povzel tudi župan Edvin Švab, ki je prisotne pozdravil v imenu dolinske občinske uprave. Pohvalil je pobudo boljunskega Mladin- skega doma in poudaril potrebo o nadaljnjem tovrstnem raziskovanju naših korenin. Po uvodnem pozdravu predsednika Mladinskega doma Silvestra Metlike je nedeljsko odprtje popestril še krajši kulturni spored, za katerega je pod vodstvom Draga Pe-tarosa poskrbel Ženski pevski zbor iz Boljunca. Za razstavo o mlinih reke Glinščice so poskrbeli Silvester Metlika, Enrico Halupca, Miran Bandi in Franc Vončina, gradivo so posredovali še Mauri-zio Radacich, Mario Magajna, Rafael Sežun in Stano Žerjal ter družini Žer-jal-Felician in Mahnič. Osrednji del dokumentarnega gradiva predstavljajo stare listine iz arhiva tržaške Mestne knjižnice, Državnega arhiva in Odseka za zgodovino NŠK. Zelo dragoceni pa so še zadnji ostanki mlinarskega orodja, ki ga že dolgo ni mogoče več zaslediti v izvirnem okolju. Najemninske pogodbe, seznami s cenitvijo orodja, cenilni listi, natančno izdelani načrti za preusmeritev vodnega toka Glinščice, stare mape o legi posameznih mlinov vzdolž reke, tabele o plačevanju »dača na vodo«, ki so ga mlinarji bili dolžni socerbski gospoščini, stari orisi mlinarske dejavnosti: vse to priča o večstoletni prisotnosti mlinarske obrti v teh krajih, o gospodarski pomembnosti vodnega toka, iz katerega je veliko družin tako rekoč zajemalo svoj vsakdanji kruh. Prvi podatek o prisotnosti mlinov ob Glinščici je v prepisu iz leta 1330 neke starejše kupno-prodaj- ne pogodbe iz druge polovice 13. stoletja. Mlinarsko dejavnost nato leta 1350 omenja kodeks Tržaških statutov. Med še neobjavljenimi listinami je tabela o mlinih iz leta 1758, zanimivo pa je tudi leto starejše pismeno »kreganje« med posestniki mlinov in vladno oblastjo. Leta 1868 je po cesar-sko-kraljevem vojaškem geografskem institutu vdolž Glinščice imenovanih 32 mlinov: trije od teh so že ob izviru reke, onstran današnje državne meje. Pozornosti je vreden zemljevid iz 17. stoletja, na katerem so ob toku reke Glinščice označeni vsi tedaj obstoječi mlini, ob njih pa še vse večje in manjše cerkve v okolici. Poleg starih listin nam boljunska razstava prinaša tudi dovolj fotografskega in pismefle' ga gradiva iz sodobnejših čašo'1' Kako je mlinarska dejavnost loh*" tudi umetniško učinkovita, pa nO,‘\ dokazujejo likovna dela boljunskeS0 slikarja amaterja Stana Žerjala. g Razstava bo na ogled do nedelje' n maja, in sicer ob torkih, četrtkih \ sobotah od 16. do 18. ure, ob nedeh , in praznikih pa od 10. do 13. ure in ® 16. do 18. ure. Za šole in skupin6 £e ogled mogoč tudi zunaj urnika, obisk pravočasno napovedo po tele nu št. 228126 ali pa 228422. (dam) ^ Na sliki (foto Križmančič) tren g z nedeljskega odprtja razstav mlinih ob Glinščici. Volilna kampanja čedalje bolj mrzlična Laroni (PSI): Drugačnost naj bo element bogatitve za vso Evropo Razstavo je priredila Pokrajina Trst Uporabna umetnost govori o svetu na robu cesarstva Z bližanjem upravnih volitev postaja delovanje strank iz dneva v dan bolj mrzlično. Včeraj zvečer so bile na primer na vrsti kar štiri pomembnejše manifestacije: predstavitev kandidatov Slovenske skupnosti v zgoniški občini, predstavitev kandidatov Napredne liste v repentabrski občini, srečanje s kandidati KPI v dolinski občini in osrednja manifestacija dolinskih socialistov v tej volilni kampanji. Slednji, ki je bila v Domu Anton Ukmar pri Domju, velja posvetiti posebno pozornost, saj je bil osrednji govornik na manifestaciji evropski poslanec in podpredsednik posebne komisije pri evropskem parlamentu za odnose EGS z Jugoslavijo Nereo Laroni. Srečanja so se udeležili tudi deželni odbornik Carbone, pokrajinski tajnik Perelli, deželni svetovalec Tersar in seveda nosilec liste za dolinsko občino Marino Pečenik, ki ga PSI predlaga za novega dolinskega župana. Posl. Laroni je v sicer zgoščenem posegu govoril kot človek, ki se ukvarja s širšimi evropskimi problemi, pa čeprav ne zanemarja upravnih, saj je bil sam dve leti in pol župan Benetk. Zaradi svoje funkcije v okviru EGS je imel pogoste stike posebno s slovenskimi in hrvaškimi uradnimi predstavniki, zanimal se je tudi za vprašanja italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji, njegov obisk v Trstu pa mu je omogočil, da je poglobil tudi problematiko slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. V svojem posegu si je med drugim zastavil vprašanje, zakaj so slovenski volilci v pretežni meri tradicionalno podpirali levico in še posebej komunistično partijo. Za to seveda obstajajo zgodovinski razlogi (reakcija na temačno obdobje fašizma), po Laronijevem mnenju pa gre tudi za potrebo po phranjanju lastne narodnostne identitete v državi, kakršna je Italija, katere zakonodajna struktura še vedno ne jamči in ščiti v zadostni meri skupnosti, kot je slovenska. Evropski poslanec se je v svojem posegu stalno navezoval na burne spremembe v Vzhodni Evropi in opozoril tudi na nevarnosti obujanja nekaterih nacionalizmov. Probleme drugačnosti, in torej tudi probleme manjšin, ni več mogoče reševati z indijanskimi rezervati, je dejal, pač pa v evropski dimenziji. Drugačnost mora nujno biti element bogatitve vse Evrope, ne pa povod za konflikte in getizacije. Pred udeležbo na volilni manifestaciji pri Domju je posl. Laroni obiskal sedež Slovenske kulturno-gospodarske zve-ze v Trstu, kjer mu je predsednik Palčič orisal nekatere žgoče probleme Slovencev v Italiji. Laroni je ob tem izrazil Pripravljenost, da tudi kot evropski poslanec pomaga pri reševanju nekaterih konkretnih problemov naše manjšine. Vrsta volilnih srečanj Tudi podpredsednik Demosa Dimitrij Rupel bo prišel v Trst v okviru volilne kampanje Slovenske skupnosti za bližnje upravne volitve. Rupel, ki je med voditelji Slovenske demokratične zveze, bo v našem mestu v ponedeljek. Zjutraj bo imel na sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22 tiskovno konferenco na temo "Problemi slovenske suverenosti", zvečer ob 20.30 pa se bo v Mačko-Ijah srečal z volilci, katerim bo govoril o novih odnosih med matico in zamejstvom. Kot smo že napovedali (sicer z zgrešenim datumom), bo prišel v Trst tudi predsednik Demosa Jože Pučnik, ki ga bosta spremljala predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Slovenije France Tomšič in član predsedstva SDZS Matjaž Šinkovec. Srečanje bo v soboto, 5. maja, v prostorih hotela Pesek na Pesku. V prihodnjih dneh, prav tako na povabilo SSk, pa bodo v Trstu tudi predsednik Kmečke zveze Ivan Oman (v sredo), slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle (v četrtek in petek) in predstavnik Demosa in Slovenske demokratične zveze Janez Janša (v petek). Nabrežinski komunisti pa so povabili k nam uglednega urbanista prof. Edoarda Salzana, predsednika Vsedržavnega inštituta za urbanistiko, ki bo v ponedeljek ob 11.30 na sedežu agencije ANSA obrazložil stališče KPI do vprašanja Sesljanskega zaliva. Na srečanju bodo prisotni tudi deželni tajnik KPI Viezzi, pokrajinski tajnik Costa in nosilec kandidatne liste v Devinu-Nab-režini Širca. Dolinski komunisti pa pripravljajo za nedeljo "Srečanje z naravo", ki bo ob 10. uri v parku v Prebenegu. V kongresni dvorani športnega centra v Vižovljah pa se bodo danes ob 10. uri zbrali vsi socialistični kandidati devinsko-nabrežinske občine na javni manifestaciji, na kateri bodo obrazložili volilne programe PSI. Navzoči bodo pokrajinski tajnik Perelli, sen. Agnelli, deželni odbornik Carbone, tržaški podžupan Seghene in deželni svetovalec Tersar. V Nabrežini pa bo danes popoldne tudi zanimivo srečanje o problemih občine med predstavniki KPI, SSk in Zelenih. Prireditev bo ob 17.30 v gostilni Gruden (pri Klopu). Živeti v periferiji, ob meji nekega, pa čeprav tako velikega sveta, kakršnega je predstavljalo avstro-ogrsko cesarstvo (ki so mu ljubkovalno in ironično pravili K. und K-Monarchie), ni pomenilo nujno odrezanosti od osrčja tega sveta. Žlasti v prvi polovici 19. stoletja je bilo življenje v periferiji av-stro-ogrskega cesarstva veliko bolj »sproščeno«, svobodnjaško in zato tudi z gospodarskega in kulturnega vidika ustvarjalnejše in bogatejše. Metternichov absolutizem je bil v periferiji namreč manj občuten, poleg tega pa so bogastvo monarhije v nekem oziru snovali prav v periferiji, ki je postala osrčje cesarstva (kar je na kulturnem področju prišlo do izraza prav ob razpadanju monarhije, ko je rob postal veliko bogatejši od sredine). Razstava »Življenje v periferiji Imperija v 19. stoletju«, ki so jo odprli včeraj v konjušnicah Miramarskega gradu (na ogled je tudi v samem gradu in v palači Economo na Trgu Li-berta), prikazuje torej značilnosti perifernega življenja, priča o umetniškem okusu plemiških družin in družin visokih funkcionarjev in torej o umetniškem snovanju 19. stoletja. Na ogled so slike, vsakdanji predmeti, obleke, dragulji, pohištvo in razni dokumenti iz avstrijskih, madžarskih, slovenskih, hrvaških in italijanskih muzejev, ki pričajo o različnih okusih, a tudi o skupnem kulturnem imenovalcu, ki je oblikoval življenje višjih slojev. Razstavo, ki bo odprta do junija, je priredila Pokrajina Trst po enoletnem raziskovalnem delu (koordiniral ga je umetnostni zgodovinar Carlo Milic), prireditvi pa so nudili pokroviteljstvo tudi Dežela, ministrstvo za zunanje zadeve in delovna skupnost Alpe-Jad-ran. Naj omenimo, da so eksponate posodili tudi ljubljanski Narodni muzej in številni drugi jugoslovanski muzeji, medtem ko sta pri raziskovalnem delu sodelovala tudi ravnatelj ljubljanskega Narodnega muzeja Boris Gombač in ravnatelj ljubljanske Mestne galerije Aleksander Bassin. Razstavo si je mogoče ogledati v konjušnicah in v palači Economo vsak dan od 10. do 18. ure, v Miramarskem gradu pa ob delavnikih od 9. do 13.30 in ob praznikih od 9. do 12.30. Vstop v vse razstavne prostore stane 5 tisoč lir, vstopnica pa velja dva dni. Na sliki (foto Magajna) pogled v razstavni prostor v Miramaru. Drevi po TV Koper-Capodistria Na zahtevo njihovega branilca Giacomellija O pluralizmu in demokraciji k Val globokih sprememb, katerim smo bili priča v letu 1989, ni izvzel naših Jajev in zadeva tudi življenje naše narodnostne skupnosti. Kako se bomo temu Uagodili? Ali bomo znali premostiti stereotipne predstave in odpraviti stare iselne sheme? Ali smo sposobni tvornega in demokratičnega soočanja različnih t |*enj? O takih in podobnih vprašanjih se bodo drevi ob 19. uri po koprski i !eviziji pogovarjali sociolog Darko Bratina, psihoanalitik Pavel Fonda ter pisa-r:U Boris Pahor in Alojz Rebula. Razpravo z naslovom »Pluralizem in demokra-v Sloveniji, pluralizem in demokracija v zamejstvu«, bo vodil odgovorni 6 COSOLI 34019 Sesljan - Naselje S. Mauro (TRST) Tel. (040) 299231 33100 VIDEM - Ul. Forgaria 33 (izhod z avtoceste UDINE SUD tangente UDINE - TARVISIO) Tel. (0432) 541508 ^P9isutsoa90 URNIK prazniki in predpražniki: od 10. do 22. ure delavniki: od 15. do 21. ure LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: (0481) 790074 razstavljamo na EKPONAUTICA novo modno kolekcijo v mornariškem stilu Sel oprema ... ki II TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395 V stilu stare mornarice © Computer house s.f.0. Pooblaščenec Osebni računalniki IBM POS blagajniški terminali IBM Telefonske napeljave ITALTEL TELEMATICA PC AMSTRAD in OLIVETTI Fax in kopirni stroji SHARP TRŽIČ - Ul. Roma 19 - Tel. (0481) 411295 Fax (0481) 798488 Devin-Nabrežina - Tel. (040) 208924 Personal Computer TRZIC N0VATI & MIO ZASTOPSTVO TRŽIČ - Ul. C. A. Colombo 13 Tel. (0481) 410765 • mehanična delavnica — nadomestni deli — kleparstvo • jamčeni rabljeni avtomobili vseh znamk Poverjena mehanična delavnica: FOLLA AMERIGO - Ul. 1. maj - Pieris Tel. (0481) 76175 Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 Corsa Swing BOATO TRŽIČ - L. Anconetta 1 Komercialni urad tel. (0481) 411176, 534174 GORICA - Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174 VOPELO GENERAL M0T0RS-ŠT. I NA SVETU BDESB JULIA AUTO NOVE CENE: UNO CS 7.235.000* lir S.pA UNO TREND 7.905.000* lir TIPO 13.000.000* lir cene za izvoz ZASTOPNIK FIAT V TRŽIČU TRŽIČ (GO) - Ul. Bolto, vogal Ul. S. Anna 8 - Tel. (0481) 411736 - 791118 Kakovostna prisotnost tujih razstavljalcev na Expomegu Jubilejni Expomego posveča posebno pozornost tujim razstavljalcem. Poleg običajnih prisotnosti jugoslovanskih, avstrijskih in madžarskih razstavljalcev, Gorica kot prvi italijanski sejem gosti tudi delegacijo iz Ljudske demokratične republike Koreje, ogledamo pa si lahko tudi reprezentančni prostor Sovjetske zveze. Med vsemi tujimi razstavljale! je tudi letos najbolje zastopano jugoslovansko gospodarstvo. Prisotnost firm in obrtnikov iz sosednje države na Expomegu je že tradicionalna. Prav "tradicija" je Medobčinski gospodarski zbornici za severnoprimorsko območje iz Nove Gorice porodila idejo, ki so jo z vabljivim razstavnim prostorom tudi uresničili. Prikazujejo izdelke iz preteklosti — zgodovinski razvoj ter izdelke oziroma dosežke danes za jutri. Organizatorji jugoslovanske prisotnosti so za goriški sejem izbrali štiri področja in sicer steklarstvo, keramiko, tekstil ter športno obutev in opremo. Seveda niso pozabili na turizem, zaradi izrednega interesa turističnih organizacij bo sredinski, prehodni del standa namenjen turističnim predstavitvam. Pri Medobčinski gospodarski zbornici So nam še dejali, da tako zastavljena vsebinska zasnova je narekovala, da povabijo k sodelovanju tudi Goriški muzej iz Nove Gorice z vsem zgodovinskim bogastvom, s katerim muzej na vseh prej omenjenih področjih razpolaga. Kot nosilec letošnje predstavitve se pojavlja samo Gospodarska zbornica Slovenije. Neposredno koordinacijo letošnjega nastopa in organizacijo del vodi Medobčinska gospodarska zbornica za sevrnoprimorsko območje Nova Gorica, operativna izvedba pa je zaupana Primexu, ki nastopa tudi kot razstavljalec s promocijo svoje dejavnosti. Tradicionalno srečanje gospodarskih operaterjev bo v petek, 4. maja, ko bo na sejmu dan Jugoslavije. V okviru tega dneva bo organiziran posvet in sicer v kongresni dvorani sejmišča. Tema posveta bo: Tuja vlaganja v Jugoslaviji — prve izkušnje v luči novih zakonov; predavali pa bodo strokovnjaki iz Gospodarske zbornice Slovenije, urada ICE iz Zagreba ter krajevni strokovnjaki. Prvo srečanje s tujimi delegacijami pa je na vrsti že jutri, ko bo na Expo- Prilogo pripravil ALEŠ WALTRITSCH megu dan LDR Koreje. Ob 10. uri bo v kongresni dvorani sejmišča uradna predstavitev te azijske države. Številčno poslovno delegacijo bo vodil sam ambasador Li Jong Hyok. Jutri ob 18. uri je predvideno predvajanje dokumentarnih posnetkov o korejski stvarnosti. Delegacija azijskih poslovnežev bo v naslednjih dneh obiskala razna podjetja in ustanove, Expomego pa bo tej državi posvetil še nekaj gastronomskih večerov. Ekipa korejskih kuharjev bo v restavraciji sejmišča pripravila v torek, 1., soboto, 5., in nedeljo, 6. maja, večerje s korejskim me-nujem. Korejski proizvodi in še mladi tamkajšnji turizem pa so dobro zastopani v paviljonu D. V ponedeljek, 30. aprila, ob priliki dneva Koroške, bo sejem obiskal predsednik Gospodarske zbornice Koroške Baurecht. Poleg turizma Korošci letos ponujajo še vrsto drugih proizvodov. Madžarska bo svoj dan imela v četrtek, 3. maja. Delegacija tamkajšnjih gospodarstvenikov bo obiskala tržiš-ko pristanišče, letališče v Ronkah, razne proizvodne obrate. Ob 17.30 bo na sejmu srečanje s tukajšnjimi gospodarskimi operaterji in ogled Expo-mega.Madžari se bodo v Gorici ustavili tudi naslednji dan, ko bodo obiskali tovorno postajališče v Štandrežu in Exponautico v Tržiču. PBPP01/1 ■ Vas vabi na ogled novega plastičnega ohišja. Prisotni na 20. ESPOMEGU v paviljonu D. PBP: Ul. sv. Mihaela 318 Štandrež — Tel.: 21324 RESC01/5 S R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 Jugoslovanska podjetja na sejmu Na letošnjem, 20. Expomegu, so v razstavnem prostoru Medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorsko območje iz Nove Gorice prisotna naslednja podjetja: Turistična organizacija Adriatic iz Poreča, tovarna čipk Čipka iz Idrije, proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt Dom iz Ljubljane, tovarna športnega orodja Elan iz Begunj, Goriški muzej iz Nove Gorice, keramična industrija Liboje iz Celja, turistična in gostinska organizacija Kompas iz Tolmina, tovarna konfekcij Čib iz Bovca, podjetje za zunanjo trgovino Marko export import iz Sevnice, podjetje Postojnska jama iz Postojne, turistična organizacija Riviera iz Poreča, turistična organizacija Portorož iz Portoroža, zunanjetrgovinsko podjetje Primex iz Nove Gorice, Steklarska šola iz Rogaške Slatine ter obrtna podjetja Vučnik Marta (ročno barvanje in slikanje tekstila) iz Ljubljane, Trobec Podvinski Breda (ročno tkanje) iz Ljubljane ter Mirnik Vojko (svečar-stvo) iz Nove Gorice. V Tržiču, na sejmu Exponau-tica, je prisoten z lastnim razstavnim prostorom tudi nogo-riški Casino. so. be. ma. ...... IMPORT - EXPORT GORICA — Travnik 6 — Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČE IN PISARNE: Ul. Čase sparse 77 Sovodnje (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 FILIALA: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 LESENE ZASTEKLITVE hobles okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri ŽELEZNINI TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 e offl g t o fx**o ASSOCIAZIONE PROVINCIALE ARTIGIANI Dl GORIZIA ASSOCIAZIONE ARTIGIANI Dl MONFALCONE POKRAJINSKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - GORICA ZDRUŽENJE OBRTNIKOV - TRŽIČ sta prisotni na 20. Expomegu v paviljonu D in E s sledečimi obrtnimi podjetji DEL VENTO MICHAELA COPIS Gorico — Ul. D. d'Aosto 14 — Tel. 530077 L OASI DEL DOLCE di GREGOLI & C. Koprivo F.LLI LEOPOLI Gorico — Ul. Brigata Pavio 46 — Tel. 531941 F.LLI POLETTI Gorica — Ul. Blaserna 30 — tel. 33762 PELIZZON CARMELO Gorica — Ul. Lunga 55 — Tel. 8535221 POIAN LIDIO Romans dlsonzo — Ul. N. Sauro 11 — Tel. 90037 BRESSAN LUCIO Fara — Ul. Dante 25 — Tel. 888046 MAREGA ITALO Moša — Ul. Stesa 14 — Tel. 390270 SIEL Gorica — Ul. Diaz 3 — Tel. 530273 NORD EST MECCANICA Špeter ob Soči — Ul. (ledipuglia 16 RUZZENE ELENA Gradišče ob Soči — Ul. Aguileia FAGGIONATO IVANO & MARI ANO Ronke — Ul. delle None 18 — Tel. 778972 GLEREANI ERVINO Ronke — Ul. IV. november 41 — Tel. 777465 BATTAGLINI VENEZIANO Tržič — Ul. S. Ambrogio 46 — Tel. 481629 TAUCER CLAUDIO Tržič — Ul. Rossini 51 — Tel. 481620 LEBAN CRISTIANO Tržič — Ul. IX. junij 43 — Tel. 410525 UTOPIA s. d. f. eliogrofija slaščičarstvo mehanična delavnica dežnikarstvo slaščičarstvo finomehanična delavnica finomehanična delavnica mizarstvo pisarniški stroji mehanika izdelava punčk mizarstvo » mizarstvo steklarstvo, okvirji obdelava železa urarstvo, okvirji proiz. parfumov Tržič — Ul. F.lli Fontanot 7 — Tel. 46274 DI.STEFANO DIEGO Tržič — Ul. Aguileia 43 — Tel. 481970 BEHNKE SVLVIA Tržič — Ul. Blaserna 3 — Tel. 42261 BRUNETTIN BRUNA Tržič — Ul. del Boschetti 40 — Tel. 712070 CLEMENTE & BOGARO Ronke — Ul. Mameli 16 — Tel. 778647 CUSTODE MARIA GRAZIA Tržič — Corso dei Ropalo 76 — Tel. 483703 LINEA ERBASOL Tržič — Ul. III. Armata i.c. Tel. 410300 LISTINI MARIA GABRIELLA Tržič — Ul. Mazzini 13 — Tel. 410392 F.LLI BARTOLI Tržič — Ul. dei Boschetti — Tel. 711321 SOUNDCAR Tržič — Ul. S. Polo — Tel. 719417 DAGRI MAURO Tržič — Ul. Roma 34 — Tel. 44315 FOTO MAROCCO (Gradež) Gradež — Ul. Marina — Tel. (0431) 80290 PASTORICCHIO TENDE Gradež — Trg XXVI. maj 40 — Tel. (0431) 80988 ROSSI s.n.c. Šrarancan — Ul. Grado 34 — Tel. 481554 restavriranje stilnega pohištva keramični izdelki proiz. delavskih oblačil izdelov. lutenj izdelava punčk izdelov. kozmetičnih preparatov izdelov. torbic zasteklitve montaža avtoradiov kolesa, motocikli oprema fotograf zavese, karnise oprema Danes je zelo enostavno kupiti avto. Treba se je le obrniti na eno od podružnic goriške hranilnice Cassa di Risparmio di Gorizia ali pa na svojega prodajalca avtomobilov in takoj boste lahko koristili najugodnejši način financiranja. Stalni mesečni obrok* Najvišji znesek: 30.000.000 Odplačilna doba največ 36 mesecev ' odvisno od gibanj na trgu Tak nakup ima še eno prednost: brezplačno zavarovanje za eno leto; kasko, proti kraji, ropu, eksploziji in požaru V sodelovanju z zavarovalnico CARMCA . asslcurazioni PRONTOCASSAUTO CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Moja nona in Stalin Tudi deček se naleze Moja stara mama, moj oče, doktor G. in še mnogi drugi, so se upirali gruzinskemu vampirju. Stara mama je nekega dne partila za vselej. Za njeno utrujeno telo in še bolj utrujen duh, je bilo vsega dovolj. Pri petinosemdesetih je, tako vsaj verjamem, šla naravnost v raj, brez vseh procedur, brez zapletov, brez birokracije in neskončnih vrst. Moja mama je bila iz drugačnega testa, tudi upirala se je drugače. Oblečena po pariški modi, (kolikor je to takrat bilo sploh mogoče), z belimi rokavicami na rokah. Ko je nekam prišla, pa čeprav med prostake, je znala ohraniti ponos, dostojanstvo, mir in eleganco. Ponavadi so tudi največji prostaki utihnili, postali vljudni in ji izkazali spoštovanje. Priložnosti za dokazovanje drugačnosti pa ni bilo ravno veliko. Koncerti, gledališke premiere, hoteli ob morju. Tudi na takšnih prireditvah in mestih so po malem zatikali glogove kolce. Evropa se je še upirala azijatskim napadom. Včasih je še tako okorel boljševik nehote rekel mami: »Tovarišica, pardon gospa...« in nadaljeval izven običajnih klišejev. Tudi sam sem pričel po malem. Nihče mi ni nič rekel, nihče me ni spodbujal, niti učil, kaj je prav. Sovražil sem poglede vseh uprte v eno točko, misli vseh obrnjene k eni ideji, glas vseh, ki izgovarja isto besedo. Upiral se mi je večni, rezki zdravo in tovariš. V vseh državah, kjer je vladal vampirjev duh, sta veljali dve osnovni pravili: drži gobec zaprt in kar misliš, misli zase. Kljub temu pa jezik kaj rad najde prosto pot. Pameten človek se zaveda, da mora biti tiho, pameten človek pa mora tudi govoriti. Potem pa si ostal za vedno ožigosan, sumljiv. Kakršnokoli napredovanje se ustavi. Nevarnosti preže povsod, v šoli, vojski, službi... Po celi vzhodni Evropi, pa so se vseeno našli tisoči, ki so Dugašvilijevim vampirjem zabijali kole v srce. Od Solženicina, Havla, Škvoreckega, Kun-dere, Walese, pred Petana pa do brezimnih ljudi, kot je bila moja stara mama. Tega še ni tako dolgo, ko sem v službi bleknil, da je predsednik neke bratske azijske Severne N. države na posnetku v časopisu videti kot bebec. Nisem pa trdil, da je bebec. Naslednjega dne se je zbrala cela naša služba s partijskim sekretarjem na čelu. Edina točka dnevnega reda: Hereza tovariša R. To se pravi mene. Tovariš sekretar, očitno eden Dugašvilijevih daljnih potomcev, je branil diktatorja, ki sem ga jaz žalil. Bilo je smešno, smešno, da bi se razjokal. Bor iv oj Repe Dan pred tem nam je kolegica pripovedovala, da imajo člani delegacije iz Severne N., ki je prenočila v našem hotelu, nekakšne zložljive oltarje s sliko svojega diktatorja. Ko pridejo v hotel, jih zložijo na nočnih omaricah. Potem sem udaril nazaj: »Poglejte, naš šef Janez, (tedaj namestnik partijskega sekretarja), vsako jutro, ko pijemo kavo, pripoveduje šale o Bosancih. Nekdo, ki ga ne bi poznal tako dobro, bi pomislil, da seje razdor in mržnjo med bratskimi narodi. Toda mi, ki ga poznamo in spoštujemo, vemo, da on ne misli tako. Pripoveduje le šale. Torej bodimo milostni, bodimo tolerantni, da ni slab...« Kmalu po mojem monologu so na hitro zaključili ta smešni sestanek-sojenje, češ, da vse skupaj ni tako zelo resno. Vseeno so me resno opomnili. Tako sem tudi sam okusil, (takšnih zgodbic bi lahko povedal še veliko), prijeme naslednikov generalisima J. V. Stalina. Ne morem pa še vedno, da ne bi občudoval moje none. Ona bi mu, če bi imela priložnost, v brk skresala: »Vi ste pa gospod en grd in hudoben tovariš. Vaša mama bi se pošteno sramovala, če bi vas lahko videla.« /Ti Tedenski pregovor: Dober petelin ni nikoli debel ( ruski) Spominski datumi: □ Pred 45 leti: 28. 4. 1945 so Nemci na Opčinah obesili 15 talcev. □ Pred 45 leti: 1. 5. 1945 osvoboditev Trsta, Gorice in Čedada. □ Pred 80 leti: 2. 5. 1910 so ustanovili podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za Bazovico in Opčine. Osebnosti: □ 28. 4. 1945 je umrl v taborišču Mauthausen aktivist OF, borec NOV Vladimir Kovačič-Ladi (rojen 24. 9. 1924 v Trstu). □ 29. 4. 1865 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil arhitekt in urbanist Maks Fabiani (umrl 12. 8. 1962 v Gorici). □ 29. 4. 1915 se je na Kontovelu rodil glasbenik in dirigent Danilo Danev. □ 2. 5. 1945 je pri Opčinah padel partizanski komandant Franc Negmar, pokopan na Colu (rojen 5. 12. 1911 v Lazah pri Logatcu). 3. 5. 1945 je padel pri Gradišču ob Soči narodni heroj Evgen Matejka (rojen 6. 8. 1909 v kraju Liberac na Češkoslovaškem). X NOVA GORICA PDG Nova Gorica V VELIKI DVORANI KD v četrtek, 3. 5., ob 20. uri: Razglašeni zbor (Alan Ayckbourn), rež. Stanislav Moša. KOPER Gledališče V soboto, 5. 5., ob 20. uri: Razglašeni zbor (Alan Ayckbourn), rež. Stanislav Moša, gostovanje PDG Nova Gorica. PORTOROŽ Kulturni in kongresni center V soboto, 5. 5., ob 20.30: Božja Agneza (John Pielmeier). VIDEM Palamostre V četrtek, 3. 5., ob 21. uri: Miseria nobilta (Eduardo Scarpetta), rež. Giovanni Lombardo Radiče, nastopajo Carlo Giuffre, Rino Marcelli in Angela Pagano (ponovitev 4. 5.). LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI v nedeljo, 29. 4., ob 18. uri: (v okviru festivala Glasbena omika ob Donavi) koncert Madžarskega državnega zbora, ljubljanskega zbora Consortium musicum, Otroškega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, violinistka Monika Skalar, orglar Marko Gašperšič (Mahler). V VELIKI DVORANI v četrtek, 3. 5., ob 19.30: orgelski koncert študentov Akademije za glasbo. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 4. 5., ob 20.30: klavirski recital Alexandra Longuicha (Mozart, Schubert). VIDEM Cerkev sv. Pija X. Danes, 28. 4., ob 16. uri: koncert dua Giorgio Sam ar - flavta in Renato Della Torre - virginale Palamostre Nocoj, 28. 4., ob 21. uri: ciklus Mladi glasbeniki - koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Munchna (Beethoven, Brahms). Avditorij Zanon Nocoj, 28. 4., ob 21. uri: v okviru Evropskih zborovskih srečanj -nastopata La Polifonica Udinese in katalonski zbor SocietatCoral fecreativa Lo Llobregat de les Flors. Palasport Carnera V sredo, 2. 5., ob 21. uri: koncert skupine Andreas Vollen Weider « Friends. ČENTA Kinodvorana Margherita Nocoj, 28. 4., ob 21. uri: v okviru festivala folk glasbe Musita -Nastopajo Glanni Sechi, Bob Murwirth in skupina After House. Palača Frangipane V nedeljo, 29. 4., ob 20.30: koncert Kvinteta Vivaldi (Telemann, Vivaldi, Finger, Fasch, Frescobaldi). SAN VITO AL TAGLIAMENTO Cerkev San Lorenzo V nedeljo, 29. 4., ob 11. uri: koncert dua Mansutti - flavta in Repini - klavir. VERONA Arena V torek, 1. 5., ob 21. uri: koncert Tine Turner. NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: ŠKOFIJE BAZOVICA LAZARET PESEK Prehodi druge kategorije: ŠEMPOLAJ FERNETIČI - od 7. do 20 REPEN - od 7. do 20. ure SOCERB - od 7. do 20. ure OREH - od 6. do 21. ure MAČKOLJE - od 7. do 21. ure KOROŠCI - od 7. do 20. ure ČAMPORE - od 7. do 20. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B MAVHINJE DRAGA GROPADA CEREJ NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM - od 7. do 19. ure - od 7. do 19. ure - od 7. do 21. ure - od 6. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri SOLKAN - od 7. do 21. ure UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih odpirajo ob 9. uri RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. od 21. ure - od 7. do 20. ure - od 9. do 19. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 7. do 20. ure Prehodi za dvolastnike: CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN SOLKAN 2-POLJE ŠKRLJEVO in ŠTMAVER PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - od 8. do 21. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) UČJA (za Rezijo) - od 8. do 20. ure Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA - od 8. do 19. ure PONTEVIJTORIO (pri Prosnidu) - od 8. do 18. ure ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 8. do do 18. ure PONTE KLINAC (pri Praprotnem) - zaprt Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA PONTEMISECCO MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN SOLARIA (pri Dreki) Urniki na Tržaškem in Goriškem veljajo od 1. maja dalje do konca meseca, na Videmskem pa do konca septembra. LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): danes, 28. 4., ob 18. uri odprtje fotografske razstave Mana Raya (vsak dan 10-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 31. 5.; od 1. 6. do 15. 7. vsak dan 16-23, ob ponedeljkih zaprto). VIDEM □ GALERIJA COLUSSA (Trg Matteotti 19): Guttusovi akti 1940-1980 (vsak dan 10-12.30 in 16-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 30. 4.). □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (Ul. Beato Odorico 3): antološka razstava Angela Giannellija (vsak dan 17-19.30, ob sobotah 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 18. 5.). □ GALERIJA IL VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11); razstavlja Dino Podrecca (vsak dan 10-12.30 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 10. 5.). ČEDAD □ GALERIJA PAOLO DIACONO (Trg Diacono 29): osebna razstava Patrizie Paron (ob četrtkih in sobotah 16-19, ob praznikih 10.30-12.30 in 15-19, do 13. 5.). SAN GIORGIO AL NATISONE □ VILA DE BRANDIS: restavrirana slikarska zbirka De Brandis (vsak dan 17-20, ob nedeljah in praznikih 10-13 in 15-20, do 20. 5.). PORDENON □ GALERIJA SAGITTARIA (Ul. Concordia 7), tel. (0434) 35446 -35387: razstava s 100 deli Maestri da Alpe Adria - Adolf Frochner, Alfred Hrdlicka, Inge Vavra, Jože Ciuha, Andrej Jemec, Lojze Logar, Gorazd Šefran, Giuseppe Santomaso, Walter Valentini in Emi-lio Vedova (vsak dan 16-19.30, ob praznikih tudi 11-12.30, do 13. 5.). TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO: Aguileia-Emona, arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, ob ponedeljkih zaprto, do 17. 6.). BENETKE □ PALAČA GRASSI (San Samuele): razstava Andyja Warhola (vsak dan 10-19, do 27. 5.). □ PALAČA FORTUNV (San Beneto, San Marco 3780 - tel. (041) 5200995): Fausto Melotti (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 24. 6.). OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Izkoristite vpliv zvezd predvsem v sredini tedna pa boste lahko uspešno kos tudi nekaterim težavnejšim nalogam. Pelo vam bo šlo še kar od rok in zadovoljni boste. Nedelja in Ponedeljek vam bosta za spoznanje manj po godu. Spremenljiva Luna lahko pokvari razpoloženje. VI IN DRUGI: Ne bodite preveč agresivni v čustvenih odnosih. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Napoved za vas ni prav ugodna. Glede na to, da so vam nekatere zvezde nasprotne, se boste morali za uresničitev svojih ciljev bolj potruditi. To ni preveč ugoden čas za pomembne iniciative ali načrte. Rojene od 26. 5. do 1. 6. lahko doletijo neprijetni dogodki. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vas bo preizkusila. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Teden bo sicer pretežno ugoden, vendar v začetku in ob koncu tedna za marsikoga tudi utrudljiv in naporen. Obstaja verjetnost, da boste pri delu naleteli na kakšne ovire, ki pa naj vas nikar ne spravijo v malodušje. Sredi tedna vam bodo zvezde prijaznejše. To primerno izkoristite. VI IN DRUGI: Naredite vse, da razčistite neki nesporazum. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved je za vas dokaj ugodna. Precej uspešno boste izpeljali nekaj svojih načrtov. Nasmehnila se vam bo enkratna priložnost, ki pa jo boste znali prav gotovo tudi spretno izkoristiti. Prišlo bo do ugodnih sprememb, ki vam bodo v spodbudo in zadovoljstvo. Bolj spremenljiv bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Nekdo komaj čaka, da pokažete svoje slabosti. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. ^ STRELEC (22.11.-"3f 21.12.) — VI IN ■ DELO: Glede na to, da vam Mars in Luna med tednom ne bosta preveč ugodna se lahko zgodi, da pri delu ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali. Obstaja precejšnja verjetnost kakšnih ovir ali drugih nevšečnosti. Posebno previdni bodite v prometu. Bodite bolj pozorni predvsem v soboto, četrtek in petek. VI IN DRUGI: Poskusite biti do soljudi kar se da strpni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. VODNAR (20.1.- Merkur in Luna med tednom ne bosta preveč naklonjena, obstaja nevarnost kakšnih sitnosti ali komplikacij. Nekatere okoliščine lahko negativno vplivajo na razpoloženje in počutje. Bodite pri delu čim bolj zbrani, da ne bo neljubih napak. Previdnost predvsem v ponedeljek. in torek. VI IN DRUGI: Izvedeli boste, kaj ima nekdo za bregom. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. 18.2.) — VI IN DELO: Ker vam BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Pred vami je izredno pozitiven in ploden delovni teden. To je ugoden čas za izpeljavo kakršnih koli načrtov. Nebo vam le naklonjeno, zato bo dobra sreča na vaši strani. Pričako-Vanja se bodo izpolnila. Ob-steja možnost pomembnega UsPeha na ekonomskem pod-tečju. Kritičen bo torek. VJ IN DRUGI: Spoznali boste nekoga. ki vam bo še veliko pome-Ru. Ugodna dneva bosta torek 111 sreda. RAK (21.6.-21.7.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej zanimiv in prijeten delovnik. Večina zvezd vam je zelo naklonjena. Pri delu boste imeli srečno roko. Razveselile vas bodo ugodne vesti in ponudile se vam bodo tudi dobre priložnosti, ki jih le dajte čimbolje izkoristiti. Obstaja verjetnost precej pomembnih delovnih dosežkov. VI IN DRUGI: Vse bo šlo tako, kot si najbolj želite. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Teden vam bo še kar naklonjen ter delovno uspešen. Izkoristite vplive Merkurja, Jupitra in Saturna in zagotovo boste v marsičem napredovali. Čas je ugoden za nove pobude in načrte. Pozor! Rojenim od 29. 8. do 3. 9. preti kakšna neprijetnost. V soboto se raje izognite zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Ne skrivajte svojih čustev; le na dan z besedo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Nebo vam je še vedno naklonjeno, tako da lahko pričakujete srečen potek dela in uresničitev zastavljenih ciljev. Še posebno naklonjene pa bodo zvezde rojenim od 29. 10. do 3. 11. in od 16. do 21. 11. Precejšnja je možnost kakšnih veselih novosti. Bolj muhast bo torek. VI IN DRUGI: Preživeli boste vznemirljive trenutke na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta ponedeljek m petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene. Precej ustvarjalni in uspešni boste. Nekatere srečne okoliščine bodo precej pripomogle k uresničitvi vaših namenov. Brez večjih težav boste kos zadanim ciljem. Rojenim od 13. do 19. 1. ugodno kaže na denarnem področju. Malo bolj muhast in naporen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Ne nasedajte tistim, ki vas odvračajo od vaše poti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) — ^ ^ VI IN DELO: Te-den vam bo izred-J V no naklonjen. Mer-^ kur in Jupiter vam bosta v precejšnjo pomoč pri izpeljavi vaših načrtov. Precej bo novosti, ki vam bodo delovnik obogatile. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo, zato lahko dosežete vse, kar želite. Posebno ugodne so zvezde za rojene od 14. do 20. 3. VI IN DRUGI: Skladni odnosi vam bodo v zadoščenje. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Z raznimi srečanji in pobudami posameznih strank Kampanja za bližnje upravne volitve že prehaja v najintenzivnejši del Izjemen glasbeni trenutek v Gorici Koncert Big Banda in znanih solistov Z bližanj em datuma upravnih volitev postaja volilna kampanja v Gorici iz dneva v dan intenzivnejša. Vrstijo se srečanja, predstavitve list in kandidatov in druge javne manifestacije, ki jih prirejajo razne stranke. Krščanska demokracija je predsino-či v Fogarjevem avditoriju proslavila svojo zgodovinsko zmago na prvih demokratičnih političnih volitvah 18. aprila 1948. Na srečanju so spregovorili vsi najvidnejši krajevni veljaki stranke, zbrane pa sta pozdravila tudi predstavnica romunske kmečke stranke Mircea Ionescu in predsednik slovenskih krščanskih demokratov ter mandatar za sestavo nove slovenske vlade Lojze Peterle, ki je pred tem sodeloval na shodu Slovenske skupnosti, o katerem poročamo posebej. Pokrajinski tajnik Grion je dejal, da je zmaga KD leta 1948 zagotovila v Italiji svobodo in demokracijo in je zato polemiziral s socialisti in komunisti, ki da hočejo zmanjševati vlogo in pomen stranke relativne večine. Deželni tajnik Bruno Longo je prav tako onačil KD kot branik svobode in demokracije in dejal, da je treba v perspektivi odpiranja evropskih tržišč še okrepiti to stranko. Na srečanju so spregovorili še občinski tajnik Mattel, ki je predstavil program za bližnje volitve, deželni odbornik Brancati, župan Scarano, zaključil pa je predsednik deželne uprave Biasutti. Včeraj so na sedežu KD priredili srečanje z županom in odborniki, ki so v prejšnji mandatni dobi predstavljali Stanko v goriški upravi. V okviru priprav na volitve sta se sestali sovodenjska sekcija in slovenska deželna komisija PSI. Sovodenjski predstavniki so nakazali v glavnih obrisih program in kandidate, ki bodo nastopali na listi Občinske enotnosti. Kandidatno listo so obnovili z vstopom novih mladih sil , ki naj bi ji dale novega elana. Prepričani so, da bo tako sestavljena lista kos nelahkim nalogam z ozirom tudi na dolgoročnejše programe in cilje. Na srečanju so tudi izrekli zahvalo odbornikom in svetovalcem, ki zapuščajo svoje mesto, in prepričanje, da trud in delo, ki so ga vložili, nista bila zaman. Novi predstavniki liste Občinske enotnosti nameravajo namreč nadaljevati po poti, ki so jo začrtali njihovi predhodniki. Člani deželne komisije so sprejeli in podprli program sovodenjske liste Občinske enotnosti in njenih v PSI včlanjenih predstavnikov. Socialisti so včeraj popoldne v pokrajinski sejni dvorani v Gorici priredili srečanje na temo "Risorgimento" in civilne pravice. Osrednja govornika sta bila poslanka Anita Garibaldi, pravnukinja Giuseppa Garibaldija, in poslanec Gabriele Renzulli. Gosta je predstavil pokrajinski podtajnik Franco Lupi, temo pravne zaščite državljanskih pravic pa je uvedel odv. Gi-anluigi Devetag. Kasneje je delegacija stranke s poslanko Garibaldijevo na čelu v kavarni, ki je nekoč bila poimenovana po junaku italijanskega "risor-gimenta", sodelovala pri odkritju Garibaldijeve slike, ki jo je osebno podaril Bettino Craxi. Peterle na pogovoru s kandidati goriške SSk Lojze Peterle, predsednik krščanskih demokratov Slovenije in mandatar Demosa za sestavo nove slovenske vlade je bil v četrtek popoldne na obisku v Gorici. S kandidati in predstavniki SSk je imel krajše srečanje in pogovor v Katoliškem domu, zatem pa opravil še krajši obisk na prireditvi, ki jo je pripravila KD ob 42-letnici zmage na volitvah leta 1948. Peterle je na kratko obrazložil kako si zamišlja odnose med matico in Slovenci po svetu, povedal, da bo preno- va gospodarskega in družbenega ži- De- mosa s tem, da bi Slovenska kmečka zveza vstopila v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Peterle je zatem odgovarjal na zastavljena vprašanja. Gosta je predstavil pokrajinski tajnik SSk dr. Mirko Spazzapan, pozdravili pa so ga še dr. Damjan Paulin v imenu ZSKP ter dr. Igor Prinčič v imenu pokrajinskega odbora SKGZ. Srečanja v Gorici se je udeležil tudi deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar. vljenja potekala postopoma. Omenil je možnost preureditve Jutri pohod Števerjan - Gonjače Jutri bo v Brdih tradicionalni spominski pohod Števerjan - Gonjače, ki ga letos že enajstič prirejajo KD Briški grič, Krajevna skupnost Kojsko, Zveza slovenskih kulturnih društev, Občinska zveza telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Pohod bo tokrat potekal nekoliko drugače, saj bosta start in cilj na Humu. Udeleženci pohoda, ki se bo pričel ob 9.30, bodo morali prehoditi 10 kilometrov dolgo progo v maksi- malnem času treh ur. Na progi dobo delovale kontrole in okrepčevalnice, na cilju pa bo vsak udeleženec dobil malico. Ob 12. uri bo na sporedu krajša slovesnost, na kateri bodo podelili vsem udeležencem spominske kolajne in pokale. Prireditelji sporočajo, da bo pohod, ki je netekmovalnega značaja, ob vsakem vremenu, posebej pa opozarjajo udeležence, da imajo s seboj veljavno prepustnico za prehod meje. Prijave bodo sprejemali od 8. ure dalje pri mejnem prehodu v Števerjanu. Nov peugeot 309 grotfic. Ves poseben z vso serijsko opremo. • Aerodinomični kolesni pokrovi • zodnji spoiler • zuno-nje vzvrotno ogledalce z notranjim urav-novonjem • bočni ščitniki pred udarci • udobni sedeži • ekskluzivne notranje prevleke z rdečo obrobo • vzglavniki na zadnjih sedežih z možnostjo uravnavanjo • pregibna sprednja sedeža. Samo še do 30. aprila se lahko posluži-te posebnih pogojev za finansiranje in plačilo s »formulo 309«. Koncesionarji Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanziaria SpA predlagali formulo, ki bo najbolj ustrezala vašim potrebam. Peugeot 309 groffic Bencinski motor s prostornino 1118 kubičnih centimetrov in dizelski s 1769 kubičnimi centimetri. PRIPRAVLJENI NA ODHOD S 10.OOO.OOCT. Cena zajamčena za predajo vozila do 30. aprila 1990. (*) bencinsko verzijo - pri koncesionarju vključno z davkom IVA - metolizirono barvo kot opcijo. Z^sutoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 PEUGEOT Dežurna služba zdravnikov Dežurna zdravniška služba v bolnišnicah goriške pokrajine deluje z naslednjim urnikom: ob delavnikih med 20. in 8. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. (s pričetkom na predpraznični dan) in 8. uro naslednjega delavnika. Dežurna zdravniška služba je na razpolago v Gorici, Ul. Vittorio Venelo, tel. 30011, v Krminu, Drevored Ve-nezia Giulia, tel. 62111, v Tržiču, Ul. Rossini, tel. 75181 in v Gradežu, Ul. Marchesi, tel. (0431) 80251. Telefon v nujnih primerih Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156. ■ Združenje Klubov alkoholikov na zdravljenju prireja danes ob 9. uri skupščino v dvorani Galupin v Ro-mansu. Vabljeni so člani in vsi, ki jih zanima razprava o perečem socialnem problemu alkoholizma. V dvorani deželnih stanov na gradu so včeraj praznovali 20 let sejemskih dejavnosti v Gorici. Priložnostni govor je imel predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacgua, za njim pa so pozdravili še župan Scarano, predsednik Pokrajine Crisci, podpredsednik Dežele Francescutto in vladni podtajnik Rebulla. Na slovesnosti so podelili priznanja dolgoletnemu predsedniku Trgovinske zbornice Delhi Lupieriju ter predsednikom zbornic sosednih držav. Priznanja so prejeh Karl Baurecht iz Celovca, Davorin Škarabot iz Nove Gorice in Andrea Gabor iz Budimpešte (ker je bil odsoten je priznanje prevzel njegov namestnik Denes Hutzky). Prav tako odsotnemu predsedniku ljubljanske Gospodarske zbornice Marku Brulcu bodo priznanje izročili ob dnevu Slovenije na sejmu. Svečanosti, na kateri so nastopili gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina, se je udeležil tudi ambasador LR Koreje. S sinočnjo slovesnostjo se je dejansko že pričel letošnji jubilejni 20. mednarodni sejem Expomego-Exponauti-ca. Sejem bodo uradno odprli danes ob 10. uri ob navzočnosti predsednika deželne vlade Biasuttija. Dve uri kasneje bo slovesnost ob odprtju razstave v Tržiču, kjer se ob kanalu Valenti-nis odvija prireditev Exponautica, to Štiri Ciganke so v četrtek, okrog 15.30, vest nam je kvestura sporočila šele včeraj, obiskale dom 36-letne Ginevre Pignagnoli, ki stanuje v Gorici, Ul. Brigata Casale 28. Zvitim obiskovalkam, ki so se predstavile kot prodajalke, je nič hudega sluteč odprl hišna vrata Pignagnolin oče. Medtem ko je ena od obiskovalk prikazovala možakarju pletene izdelke, so ostale tri izkoristile priložnost, da so pobrskale po predalih bližnjih sob. V enem so našle ter se polastile več zlatih predmetov v vrednosti kakih 4 milijonov lir. Pignagnolijevi ni nato preostalo nič drugega, kot da je pri- Četrtkov izjemen koncert glasbenikov orkestra RTV Ljubljana je ponovno privabil v goriški Kulturni dom lepo število gledalcev, ki so do zadnjega razpoložljivega kotička napolnili veliko dvorano. Ljubljanski gostje, ki so lani gostovali pri nas s koncertom, posvečenim Tommiju Do-orseyju, so tokrat ponesli na oder celovečerni koncert drugega vrhunskega pokojnega glasbenika in dirigenta je sejem plovil, športne in druge opreme za navtični turizem. Letošnja prireditev na razstavišču v Ulici della Barca in v Tržiču, naj bi pomenila začetek nove usmeritve in nove vsebine goriških sejmov. Expo-mego bo odprt do nedelje, 6. maja. Razstava starih odpiračev Drevi ob 18. uri bodo v vinskem muzeju v Števerjanu slovesno odprli razstavo starih odpiračev steklenic. Razstava, ki spada v okvir ponudb deželnega agroturističnega združenja, bo odprta v kleti grofov Formentini do konca julija. razna obvestila Društvo slovenskih lovcev Doberdob vabi jutri, 29. t. m., ob 9. uri na 7. občni zbor v prostorih kulturnega in športnega centra Danica. Seminar telesne zaznave in govorice je prenešen na konec junija. Knjižnica Damir Feigel obvešča, da v ponedeljek, 30. aprila, ne bodo poslovali. javila tatvino. Goriški agenti kvesture, ki vodijo preiskavo, še niso uspeli izslediti četverice. Najverjetneje so Ciganke nastanjene kje na Videmskem, saj prav na omenjenem območju živi več nomadskih družin. ■ Požar, ki je v četrtek zvečer zajel barako pri Vilešu, ki je služila kot sedež in skladišče skupini aeromode-listov iz Gradišča, je povzročil za okrog deset milijonov lir škode. Ogenj je namreč uničil poleg objekta samega še nekaj strojev in opreme, ki je bila spravljena v notranjosti. Bennyja Goodmana. Na večeru, ki je nosil naslov "Tribute to Benny Goodman" se je orkestru pod vodstvom dirigenta Jožeta Privška pridružil še vrhunski finski klarinetist Antti Sar-pila, ki je očaral goriško publiko s svojim živim in briljantnim izvajanjem najbolj znanih Goodmanovih solov. Orkestrski zasedbi je priskočila na pomoč poleg že običajnih, seveda vedno prepričljivih, pevcev skupine New Swing Singers, še znana pevka Ditka Haberl. V poldrugi uri pestrega programa smo lahko prisluhnili znanin Good-manovim motivom kot so Let's dan-ce, Don't be that way, Sing, sing, sing in še nekaterim drugim. Antti Sarpila je med drugim podal dve izjemni skladbi s kvartetom orkestra RTV, to je v zasedbi, s katero je svojčas Goodman natisnil številne plošče. Ditka Haberl je v prvem delu večera zapela Lefs do it, Stompin' at the Savoy in And the angels sing. V drugem delu večera je najprej nastopil Oto Pestner z nepozabnima motivoma Maria in Thunderball, skupina New Swing Singers pa se je poklonila velikemu mojstru swinga s skladbama You are my sunshine in Try to remember. In že je bila tu zadnja skladba, ko so vsi nastopajoči v očitnem crescendu dali duška svojim glasbenim sposobnostim. Žal so nastopajoči podarili le eno ponovitev, vendar polno vitalnosti in pravega neumrljivega jazz ritma. Skratka izjemen večer, ki je navdušil tudi nepripravljenega poslušalca. Na sliki (foto Marinčič); orkester RTV Ljubljana in Antti Sarpila med koncertom v Kulturnem domu. čestitke Katji in inž. Igorju Petejanu se je pridružil novorojenček Štefan. Družinici čestita podjetje Devetak. Katjo Zotti in Igorja Petejana je osrečilo rojstvo prvorojenčka Štefana. Iskrene čestitke, malemu pa obilo sreče v življenju želi KD Danica. _______________kino_________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Lavaro«. VERDI 17.30-22.00 »Nuovo cinema Pa-radiso«. - VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose e in-saziabili per stalloni superdotati«. Prepovedan mladini pod 18. letom- Tržič COMUNALE 17.30-22.00 »Musič box«. EKCELSIOR 14.30-22.00 »La guerra dei Roses«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Vrnitev v bodočnost - 2. del«. Ob 22-uri »Zelo nezvesta žena«. Nočni kino. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Jezus Kristus Nazaretčan«. DESKLE 19.30 »Iznad zakona«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike - Piazza del' la Repubblica 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^ Lekarna Pri Jezeru - Al Lago - Vrtn ulica 2 - tel. 78300. __________pogrebi___________ Danes ob 10.30 Ersilio Vecchiet ^ splošne bolnišnice v Moraro, ob l4-Elsa Crozzoli por. Grassi iz spl°s bolnišnice v Zoppolo (PN). KJJITHRN1 Pokrajinski odbor SKGZ DOM Pokrajinski odbor VZPI Združenje aktivistov OF IV. miting za mir sožitje in razvoj Spored: Otvoritvena svečanost in film Tri četrtine sonca Zaključna družabnost Kulturni dom Gorica, danes, 28. aprila, ob 17. uri Sejem bodo uradno odprli danes dopoldne Na gradu praznovali 20 let sejma Expomego v Gorici Ciganke odnesle zlatnino Odgovarjajo predsedniki Walter Ressi, Edi Maligoj in Silvah Bensa Ocene in perspektive vloge rajonskih svetov V Gorici je v zadnjem času kar precej razprave o smiselnosti perifernih oblik krajevne samouprave. Govor je seveda o rajonskih svetih. Nekateri bi število rajonskih svetov radi skrčili, drugi imajo pomisleke, če je ta oblika krajevne samouprave sploh potrebna. V dvom je bil postavljen obstoj teh organov tudi upoštevajoč zakonske predpise. V občinah, ki štejejo manj kakor štirideset tisoč prebivalcev, rajonski sveti niso predvideni. To pa bo že čez kakšno leto tudi primer Gorice. Sicer pa se skuša ta problem rešiti, v parlamentu, kjer je senator Battello, v dogovoru z deželnim predsednikom ANCI Ciuffarinom in v sodelovanju s senatorjem Veterom predložil amandma k osnutku novega zakona o ureditvi krajevnih ustanov. V treh od desetih rajonskih svetov v Gorici - v Štandrežu, Podgori in Pevmi - so na čelu Slovenci, predstavniki treh različnih strank. Izkušnje so različne tudi zaradi tega, ker imajo kot predsedniki za sabo različno dolg staž. Pa tudi problematika v vsakem od omenjenih rajonov je precej različna, kljub nekaterim skupnim ali sličnim točkam. Ena od skupnih točk je ugotovitev, da so bili tako Štandrež, kakor Pod-gora s Pevmo, Oslavjem in Štmavrom nekdaj samostojne občine. Skupno jim je tudi to, da vsi trije spet kandidirajo v svojih rajonih. VValterju Ressiju (PSI), Ediju Maligoju (KPI) in Silvanu Bensi (SSk) smo postavili sledeča vprašanja: - Kakšne so vaše izkušnje predsednika rajonskega sveta? - Je bilo zmeraj dovolj posluha s strani Občine za predloge in priporočila? - Kako ocenjujete sodelovanje rajonskih svetovalcev, prisotnost na sejah, aktivno spremljanje dogajanja v vašem kraju ? - S predsedniki drugih rajonskih svetov ste nekajkrat zavzeli enotno in tudi ostro stališče do Občine. Zakaj je šlo ? - Kaj predlagate za izboljšanje krajevne, čeprav delne, samouprave in za zmanjašnje birokracije, ki kot se zdi, pogojuje delovanje rajonskih svetov? Ressi (PSI) Predsednik rajonskega sveta v Štandrežu sem že tri mandatne dobe, to je Petnajst let. Osebne izkušnje so vsekakor pozitivne. Štandrež šteje okrog 1800 prebivalcev. Svojčas samostojna občina, je danes ena največjih vasi na Goriškem. Na območju Štandreža je locirana industrijska cona, blagovni terminal (avtoporto), letališče, dva kulturna do-Diova, delujejo štiri športna in dve kulturni društvi. Na območju našega kraja delujejo številna obrtniška in industrijska ter trgovska podjetja, ki predstavljajo tri četrtine slovenskega gospodarskega potenciala v Gorici. Pred petnajstimi leti sem začrtal dolgoročni načrt. Reči moram, da ima Štandrež, danes, čisto drugo podobo kakor tedaj. Danes razpolagamo s telovadnico, občinsko lekarno, imamo nov otroški vrtec, urejeno je plinsko omrežje, v gradnji je nogometno igrišče, izdelan je načrt za obnovo slovenske osnovne šole, deluje socialni center, urejujejo se balinarske steze. Samo v zadnjem mandatu je bilo na območju Štandreža za preko štirih milijard lir javnih del. Kar imamo smo si seveda morali težko priboriti, s stalnim delom, angažiranjem, spremljanjem. Naše delovanje ni bilo osredotočeno samo na odnose z Občino. Angažirali smo se tudi na Deželi in celo v Rimu in s tem opravili naloge, ki bi sicer sodile v pristojnost Občine. Ob posredovanju obračuna se moram zahvaliti vsem članom krajevne skupščine Štandrež za njihov doprinos, pri skupno doseženih rezultatih. Pri načrtovanju dejavnosti v bodoče skušam biti pragmatičen, vendar tudi dovolj stvaren. Uspeh delovanja rajonskih svetov je žal mnogokrat pogojen s politično težo stranke, kateri pripada župan. Menim pa, da bi morali rajonski sveti v Štandrežu, Podgori, Pevmi in Ločniku , to je v krajih, ki so bili nekdaj samostojne občine, imeti poseben statut in tudi razpolagati z več denarja. Odpraviti bi bilo, proti porazdeljevanju denarja, sedanjo formulo, ki upošteva število prebivalstva in razsežnost teritorija. Za te cilje si prizadevamo, upoštevajoč predvsem izhodišče, da so rajonski sveti, oziroma krajevne skupščine, temelj demokracije in vezni člen med občani in občinskim vodstvom. Ustvariti je treba, po mojem, nove odnose med upravitelji in občani, kajti prepogosto se politiki razumejo in pogovarjajo le sami med sabo. Bensa (SSk) 1. Mislim, da kljub nekaterim nerešenim problemom, je bila izkušnja pozitivna. Veliko je v tem obdobju bilo napravljenega. Tu predvsem mislim na izdelavo načrta za športno-rekrea-cijski center v Pevmi. Tudi druga javna dela niso bila zanemarjena. Po štiridesetih letih nam je končno uspelo doseči napeljavo vodovoda na Šanco. Izdelan je tudi načrt za razširitev pokopališča v Pevmi. Kmalu se bo začelo popravilo ceste v Koštabono. Torej mislim, da je bila vsekakor pozitivna izkušnja. 2. Večkrat sem na Občini naletel na gluha ušesa. Mnenja sem, da mnogokrat precej površno jemljejo na znanje naše predloge. 3. Kar se tiče sodelovanja rajonskih svetovalcev lahko rečem, da je bilo dobro, vsaj kar se tiče slovenske komponente, malo manj pa je bilo sodelovanje s strani italijanskih svetovalcev. 4. Problem je v tem, da Občina nima preveč posluha do rajonskih svetov. Skoraj vsi politični predstavniki so za zmanjšanje števila konzuli ali celo njih ukinitev. Mnenja sem, da so res nepotrebni in odvečni nekateri sveti; npr. center, obenem pa je nujno, da bodo še naprej obstajali rajoni kot so Štandrež, Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver, Svetogorska četrt in Pod-turn-Sv. Ana. Glede slovenskih rajonov so ti omenjeni tudi v vladnem zakonskem osnutku za zaščito manjšine, ki ga je predstavil Maccanico. Vsi predsedniki teh svetov smo bili enotnega mnenja, da občinska uprava podcenjuje in prezira naša prizadevanja. 5. Nedvomno bi bilo veliko lažje, če bi rajonski sveti razpolagali z večjim finančnim fondom. Ta, s katerim razpolagamo sedaj, je le simboličen. Na ta način bi veliko majhnih posegov za vzdrževanje cest in drugih komunalnih naprav, opravili direktno. Maligoj (KPI) 1. Funkcijo predsednika rajonskega sveta v Podgori sem prevzel že junija 1975, tako da so moje izkušnje na tem mestu že kar dolgoletne. Delo sem že od vsega začetka sprejel z veliko mero dobre volje in mislim, da sem v vsem tem času uspel ob sodelovanju rajonskih svetovalcev uspešno izvajati naše naloge. Sicer pa je tudi res, da se človek s časom še vedno lahko kaj nauči in si pri reševanju vedno novih problemov nabira nove in dodatne izkušnje. 2. Sodelovanje z občinsko upravo ni potekalo, tako kot bi moralo. Prav nasprotno, saj moramo žal ugotavljati, da je skoraj na vse naše predloge uprava odgovorajala dokaj omejevalno in ni upoštevala naših pobud, želja in zahtev. Zgovoren je problem sedeža rajonskega sveta. Že od vsega začetka smo namreč zahtevali, da bi nam Občina zagotovila vsaj skromen sedež za seje in delovanje našega sveta, ki bi lahko istočasno bil tudi socialni sedež na razpolago podgorskemu prebivalstvu. V vsem tem času smo od občine vedno dobivali le obljube in ničesar drugega. 3. Mislim, da je bilo sodelovanje vseh izvoljenih v rajonskem svetu razmeroma dobro. Prisotnost na sejah je v poprečju kar dobra, vzdušje sodelovanja pa je tudi bilo vedno pozitivno. Dogajalo se je namreč, da smo se praviloma vsi složno zavzemali za uresničevanje skoraj vseh predlogov, ki so jih postavljali posamezni člani konzul-te. 4. Večkrat smo se sestali skupaj s predstavniki drugih rajonskih svetov in prav tako večkrat postavili zahtevo, naj Občina upošteva 13. člen pravilnika rajonskih svetov, ki nam daje možnost, da sprejemamo razne sklepe pri našem delovanju. Toda Občina noče poslušati teh naših zahtev in je doslej nasploh izkazovala premalo pozornosti za potrebe občanov, ki prihajajo do izraza prav preko stališč rajosnkih svetov. 5. Predlogov je bilo nič koliko, pravzaprav, bolj kot za predloge je šlo za zahteve, da bi rešili vsaj probleme, ki so najbolj nujni na območju našega rajona. Med temi naj omenim večkrat postavljen problem ureditve grezničnega omrežja v ulicah Cotonificio, Brigata Treviso, Monte Calvario, Grappate in Brigata Cuneo. Ti posegi so nujno potrebni in se pojavljajo v občinskem proračunu že več let, ampak doselj ni bilo še nič uresničeno. Isto velja tudi za razširitev pokopališča ter ulice Monte Calvario. Edini poseg, ki ga občina uresničuje, je urejanje podgorskega parka, kar pa je gotovo premalo in se zdi, da je zgolj prah v oči pred volitvami. Upamo, da bo po teh volitvah nova občinska uprava pokazala večje razumevanje in dobro voljo za sodelovanje z rajonskim svetom. Priprave na majske upravne volitve v goriški občini Kandidati za obnovo rajonskih svetov ®ajon štandrež PLI - 1. Carlo Bravo, 2. Franca Genero por. Comel, 3. Agostino Majo, ’• Maria Gaudenzi Wizina. , ŽELENI (golobica) - 1. Milano "Milan" Devetak, 2. Marco Marinčič, ' Pulvio "Marko" Mosetti, 4. Raffaella Smet por. Bilucaglia. PSI - l. Walter Ressi, 2. Diego Marvin, 3. Daniele Braini, 4. Stanislao aulin, 5. Dario Nanut, 6. Giampaolo Malfatti. ■p KD - l. Santo Arcari, 2. Giovanni Boschin, 3. Teresa Cumaldi por. , egon, 4. Elio Demarchi, 5. Fabio Glessi, 6. Emilio Gondolo, 7. Severin t-Utman, 8. Maurizio Peteani, 9. Rino Rupil, 10. Angelo Venuti, 11. ^Ucio Visintin, 12. Pietro Visintini. SSK - 1. Vladimiro Bastiani, 2. Marco Braini, 3. Dušan Brajnik, 4. Nario Brescia, 5. Luciano Kerpan, 6. Giordano Mucci, 7. Mario Mucci, j Valentina Pavio, 9. Božidar Tabaj, 10. Silvana Žnidarčič, 11. Majda Zavadlav por. Paulin. KPI . j. Vilma Braini por. Corva, 2. Erik Bensa, 3. Guerrino Cijak, 4. p-^lio Černe, 5. Alessandro Corva, 6. Stojan Makovec, 7. Gualtiero aPais, 8. Federico Pasculin, 9. Gabriele Peteani, 10. Riccardo Rejc, 11. Rupel, 12. Umberto Turcutto. p.PSDl - l. Antonio D'Alessandro, 2. Vincenzo Esposito, 3. Marino lorellp 4. Luciano Gentile, 5. Tonino Lepore, 6. Giancarlo Pacioselli, 7. e^9io Pontello. 1 MSI - 1. Livio Toros, 2. Claudio Belletti, 3. Angelo Cauter, 4. Marcel-■2 Crea, 5. Antonietta Livotti, 6. Guido Milotti, 7. Giorgio Noselli, 8. - ario Passolunghi, 9. Gianni Pauletich, 10. Igor Spazzal, 11. Claudio ■‘-orzut. RAJON PODGORA O^SI - l. Danilo Chinese, 2. Marco Serra, 3. Ugo Fabbri, 4. Giancarla R=«rani' 5- Gianni Pauletich, 6. Fabio Pretto, 7. Francesco Rasura, 8. po ele žefelippo. q SD] - L Fiorella Buccheri por. Milioni, 2. Paolo Fantini, 3. Rosa asso Garozzo, 4. Enrica Laurenti, 5. Mario Marzillo, 6. Cinzia Pala-o ra' 7. Maria Maddalena Princi, 8. Salvatore Romano, 9. Cristina po ' Gioacchino Salvatore, 11. Angelo Pagani. o, SI - 1. Blio Corolli, 2. Giordano Falcone, 3. Giorgio Kočevar, 4. anfranco Miatello, 5. Guido Mihalj, 6. Elso Milocco, 7. Guerrino 2?'S- Franco Veronese. Uhlili J * Sabina Antoni, 2. Walter Bandelli, 3. Marina lerman, 4. Ban? j,?' Bosanna Antoniazzi, 2. Elvira Ardit por. Bandelli, 3. Fabrizio ChiK Giorgio Benci, 5. Giorgina Cappuccio por. Zatti, 6. Sergio An?rbai'. 7' Emidio Dilena,_ 8. Giuseppe Hlede, 9. Maria Hlede, 10. ea Laurenti, 11. Mario Sandrigo, 12. Alessandro Zorzenon. tonELENI (9olobica) - !• Livio Semoli, 2. Giovanna Bauzon, 3. Gianan-Vn Garnelos, 4. Margherita Gliubich por. Maniacco. Bui ' E Edoardo Maligoj, 2. Mario Bizaj, 3. Stanislao Maligoj, 4. 9o tt)C0 SPeco9na, 5. Riccardo Cristiani, 6. Ezio Cumin, 7. Virgilio Dri-Bn', Luciano Gratton, 9. Albino Klavcic, 10. Salvatore Monello, 11. n° Olivi, 12. Gianni Pinausig. RAJON PEVMA - OSLAVJE - ŠTMAVER Pilote' 1' Baffaele Žefelippo, 2. Igor Spazzal, 3. Ugo Fabbri, 4. Guido L S. Emilio Osimani, 6. Fabio Pretto, 7. Silvia Zucca. Bevii ’ Alessio Brumat, 2. Mariarosa Corvi, 3. Levin Rosi, 4. Massimo acqua, 5. Gianfranco Bottai, 6. Stefano Chiandetti, 7. Enzo Dall'- Osto, 8. Sergio Gregorutti, 9. Claudia Mantovani, 10. Carmen Persoglia, 11. Silvano Sambo, 12. Antonio Vizin. ZELENI (golobica) - 1. Rosanna Brecelj, 2. Alfredo losini, 3. Livio Semoli, 4. Nadia Valentinsig. PSDI - 1. Giovanni Ceravolo, 2. Assunto Garozzo, 3. Maria Roberta Pelos, 4. Maria Maddalena Princi, 5. Ezio Ouerin, 6. Cristina Sosol, 7. Franco Zotti, 8. Lino Zuiani, 9. Lidia Pisch vd. Dalla Zonca. PSI - 1. Rodolfo Aguzzoni, 2. Laura Furlan, 3. Rodolfo Pavšič, 4. Albert Sosol, 5. Marjan Sosol, 6. Silvestro Troncar. SSK - 1. Silvano Bensa, 2. Francesco Bizaj, 3. Alessio Figelj, 4. Davide Grinovero, 5. Alessandro Kosič, 6. Giuseppe Kosič, 7. Lorenzo persoglia, 8. Silvestro Primosig, 9. Silvano Radinia, 10. Giovanni Valentinčič! KPI - 1. Boris Pintar, 2. Davide Sossou, 3. Mirko Vendramin, 4. Riccardo Cristiani, 5. Ilva Greatti por. Zucchiatti, 6. Majda Komel por. Terpin, 7. Edoardo Maligoj, 8. Anna Miculus por. Komel, 9. Felice Mikulus, 10. Fortunato Musig, 11. Renza Pelesson, 12. Silvino Poletto. RAJON CENTER MSI: 1. Giorgio Malfatti, 2. Filippo Formentini, 3. Gianna Altieri, 4. Paolo Buiat, 5. Rosa Cacioppo por. Mantini, 6. Luigi Coana, 7. Mario Imbacciarelli, 8. Livio Lenardon, 9. Mario Lo Re, 10. Giorgio Noselli, 11. Giancarla Ollerani, 12. Manlio Portolan, 13. Umbro Ouarantotto, 14. Mario Saurin, 15. Ferdinando Toros, 16. Claudio Zorzut. PSDI - 1. Edoardo Bressan, 2. Mauro Cozzutto, 3. Ferruccio Fantini, 4. Maurizio Figar, 5. Antonio Lastella, 6. Egone Lodatti, 7. Ambra Mar-chetti, 8. Maurizio Mattiuzzi, 9. Paolo Michelon, 10. Maurizio Milioni, 11. Paolo Mulitsch, 12. Riccardo Pausig, 13. Angelo Pagani, 14. Pietro Russo, 15. Amedeo Morra. PSI - 1. Marcello Biasutti, 2. Flavio Cabrini, 3. Egidio De Angelis, 4. Giovanni Dellago, 5. Valerio Dosso, 6. Luigi De Lorenzi, 7. Giordano Falcone, 8. Gianfranco Fantuzzi, 9. Rosa Maria Fontana por. Forzi, 10. Mauro Kuštrin, 11. Tullio Laurenti, 12. Livio Oppieri, 13. Massimo Rocco, 14. Silvano Russian, 15. Alessandro Waltritsch, 16. Alessandro Zanon. SSK - 1. David Bensa, 2. Igor Devetak, 3. Davide Grinovero, 4. Giovanni Terpin, 5. Mauro Leban. KD - 1. Fabio Agazzi, 2. Maria Cristina Bellini, 3. Mario Borghes, 4. Giorgio Ciani, 5. Monica Damian, 6. Paolo Del Papa, 7. Pio Gandolfi, 8. Bruno Grandi, 9. Giovanni Marchi, 10. Sergio Marconato, 11. Luigi Menossi, 12. Claudio Moncaro, 13. Olevenza Vitah vd. Franceschinis, 14. Marco Zitter, 15. Giorgio Zorzenon, 16. Michele Zorzenon. PLI - 1. Claudio Decolle, 2. Luigi Denti Tarzia, 3. Franca Genero Comel, 4. Franca Gianesi Klavcic, 5. Franca Graniti Majo, 6. Frida Lininger Corubolo, 7. Elena Locatelli de Hasenauer Muratti, 8. Luciano Loricchio, 9. Paolo Majo, 10. Giovanni Mizzon, 11. Angelo Palumbo, 12. Alfredo Russo. KPI - 1. Carlo Peresson, 2. Giordano Chiarion, 3. Dolores Beltrami vd. Ruggiero, 4. Gianna Bigi por. Pirella, 5. Francesco Canevali, 6. Emilio Černe, 7. Augusto Comelli, 8. Mario Galasso, 9. Rossella Genovese, 10. Marzio Lamberti, 11. Dario Ledri, 12. Luigi Menghini, 13. Giorgio Mo-serini, 14. Ezio Segatti, 15. Rino Terrida. ZELENI (golobica) - 1. Margherita Gliubich por. Maniacco, 2. Giorgio Lipizer, 3. Giovanna Marin, 4. Marco Marinčič, 5. Laura Pelizon, 6. Elena Russo, 7. Francesco Valentinsig, 8. Nadia Valentinsig. RAJON SVETOGORSKA - PLACUTA SSK - 1. Mauro Leban, 2. Bernardo Spazzapan, 3. Simon Spazzapan, 4. Marco Tercic, 5. Franca Žgavec. PLI - 1. Paolo Caccese, 2. Diego Falzari, 3. Mario Grapulin, 4. Maria Elisabetta Loricchio, 5. Francesco Majo, 6. Alfredo Russo. ZELENI (golobica) - 1. Giulia Bortolotti, 2. Milano "Milan" Devetak, 3. Alfredo losini, 4. Giorgio Lipizer, 5. Michele Sala, 6. Guido Trani, 7. Pierangela Cellie por. Rossi. PSI - 1. Guido Baissero, 2. Ezio Bianconi, 3. Fabrizio Borghes, 4. Aleš Cej, 5. Luigi Corolli, 6. Giovanni Dellago, 7. Luigi De Lorenzi, 8. Mari-agrazia Gregori, 9. Umberto Pacenza, 10. Pietro Pinto, 11. Silvano Plaz-zotta. PSDI - 1. Giovanni Annatelli, 2. Mauro Bressan, 3. Giovanni Ceravolo, 4. Rosa Grasso Garozzo, 5. Donato Lenardi, 6. Gianfranco Lugnani, 7. Ambra Marchetto, 8. Maurizio Mattiuzzi, 9. Maurizio Milioni, 10. Pier-paolo Primožič, 11. Italia Strigari vd. Chersovani, 12. Valdiero Vecchiet, 13. Paolo De Ciantis, 14. Gioacchino Salvatore, 15. Lidia Pisch Dalla Zonca. KPI - 1. Sirio Ban, 2. Giovanni Bratina, 3. Biancamaria Delneri por. de Marco, 4. Luciano Andrian, 5. Roberto Busolini, 6. Nicola Cernigoi, 7. Vito Dalo, 8. Mariarosaria Di Dato por. Busolini, 9. Igor Komel, 10. Walter Lovisoni, 11. Anna Miculus por. Komel, 12. Pietro Paoluzzi, 13. Radovan Plessini, 14. Aniello Punzo, 15. Dario Susig, 16. Giuseppe Vuga. MSI - 1. Renzo Rosatelli, 2. Gianna Altieri, 3. Pietro Cafueri, 4. Angelo Cauter, 5. Maggiorana Favari, 6. Livio Lenardon, 7. Mario Lo Re, 8. Mario Piciulin, 9. Adriano Segatori, 10. Liliana Toriser. KD - 1. Giovanni Podbersig, 2. Francesco Andriani, 3. Renato Boe-gan, 4. Alessandro Chinese, 5. Mario Comelli, 6. Alfredo Cosmini, 7. Marina D'Osvaldo, 8. Edoardo Farfoglia, 9. Armando Fedele, 10. Giampaolo Franco, 11. Roberto Fuccaro, 12. Mario Palla, 13. Elsa Paulin, 14. Elio Perini, 15. Mario Siega, 16. Luciano Verzegnassi. RAJON ROJCE PLI - 1. Laura Bossi, 2. Frida Lininger Corbulo, 3. Luciano Loricchio, 4. Agostino Majo, 5. Patrizia Traversa. ZELENI (golobica) - 1. Raffaella Smet por. Bilucaglia, 2. Massimilia-no "Massimo" Gressini, 3. Fulvio "Marko" Mosetti, 4. Laura Pelizon. MSI - 1. Elvito Pompeo, 2. Paolo Buiat, 3. Antonino Martelli, 4. Franco Paoli, 5. Mario Piciulin, 6. Umbro Ouarantotto, 7. Adriano Ritos-sa, 8. Luciano Suligoni, 9. Silvia Zucca. KD - 1. Elio Demarchi, 2. Nives Bressan Princi, 3. Teresa Cumaldi Tegon, 4. Giuseppe Gambitta, 5. Emilio Gondolo, 6. Laura Leban, 7. Severin Lutman, 8. Giovanni Polimeni, 9. Rino Rupil, 10. Angelo Venuti, 11. Lucio Visintin, 12. Pietro Visintini. PSI - 1. Umberto Boccadoro, 2. Claudio DelTOrco, 3. Gabriella Di Stasio, 4. Giorgio Gionchetti, 5. Silvano Plazzotta, 6. Guerrino Rutar, 7. Lidia Vesselizza por. Visintini. KPI - 1. Mario Galasso, 2. Giorgio Della Chiesa, 3. Vilma Braini por. Corva, 4. Ferdinando Di Dato, 5. Anna Di Gianantonio por. Bertoli, 6. Roberto Drioli, 7. Annamaria Hrdlicka por. Di Dato, 9. Tarcisio Miche-lin, 10. Silvia Morocutti por. Drioli, 11. Riccardo Rejc, 12. Umberto Turcutto. PSDI - L Giovanni Annatelli, 2. Ferruccio Fantini, 3. Donato Lenardi, 4. Giuseppe Longo, 5. Giancarlo Pacioselli, 6. Maria Roberta Pelos, 7, Rodolfo Žiberna, 8. Livio Zuiani. Danes anticipirano srečanje italijanske nogometne A lige Po dolgem molku tiskom konferenca v Gorici Lecce - Juventus za prestiž LECCE — Danes bo ob 15. uri v Lec-ceju (tudi po TV?) anticipirano srečanje zadnjega kola italijanskega nogometnega prvenstva A lige med Leccejem in Juventusom. Tekmo so anticipirali zaradi prve finalne tekme pokala UEFA med Juventusom in Fiorentino, ki bo v sredo, 2. maja v Turinu. Glede na to, da je Juventus odigral v sredo tudi finalno srečanje italijanskega pokala, je bila ta preložitev nujna. Fiorentina pa bo jutri redno odigrala svojo prvenstveno tekmo z Ala-lanto, kateri mora, če hoče ohraniti status prvoligaša, iztržiti točko. Srečanje Lecce - Juventus pa ne odloča o ničemer. Mnogo prahu pa je včeraj dvignil intervju z Maradono, ki je odločno demantiral, da bo ob koncu prvenstva zapustil Napoli. Dejal je, da so te novice umetno ustvarjene le zato, da bi motile predvečer slavja v Neaplju. Nobene novosti pa ni v Genovi, kjer igralci Genoe še ne morejo verjeti, da je njihov klubski tovariš Aguilera vmešan v umazano zadevo z izkoriščanjem prostitucije. Stroge kazni UEFA ZURICH — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA je za eno kolo diskvalificirala igralce Juventusa Bruna, Benfice Velosa in Anderlechta Andersena, ki ne bodo mogli odigrati finalnih tekem. UEFA je nadalje diskvalificirala za pet kol igralca Dinama iz Bukarešte Raducioiua ter za štiri njegovega klubskega tovariša Kleina. Ponovitev tekme Sarajevo - Dinamo! BEOGRAD — Ponoven škandal v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu! Disciplinska komisija jugoslovanske nogometne zveze je namreč včeraj odredila, da se nedeljska tekma med Sarajevom in Dinamom,, ki je bila prekinjena ob zaključku prvega polčasa, ko je neznanec s pločevinko piva huje poškodoval sodnika Petroviča, ponovi. Športna pravica bi seveda zahtevala, da tekmo osvoji Dinamo s 3:0, toda na dan so stopili »višji interesi«... Cossige ne bo na finalu SP RIM — Italijanskega predsednika Cos-sigo ne bo na finalnem srečanju svetovnega nogometnega prvenstva 8. julija v Rimu. To je izjavil predsednik FIGC Ma-tarrese po tradicionalnem sprejemu najzaslužnejših športnikov v lanskem letu na kvirinalu. Cossiga je svojo odsotnost utemeljil s trditvijo, da se ne spozna na nogomet... Dirka tris FIRENCE — Zmagovita kombinacija dirke tris je 11-4-7. Zmagovalcev je 2567, prejeli bodo po 418.600 lir. San Benedetto v težavah GORICA — Po nerodnem prvenstvu goriški San Benedetto že stopa v novo sezono, vendar s številnimi še nerešenimi problemi. Po nekajtedenskem tiskovnem molku so včeraj odborniki goriškega košarkarskega kluba sklicali srečanje z novinarji, na katerem so se nekoliko »izkašljali« nad letošnjo neuspelo sezono. Predsednik Vanello je uvodoma odgovoril na nekatera zbadljiva ugotavljanja, ki so se v prejšnjih dneh razširila v goriških športnih krogih, češ da vodstvo ni znalo primerno ukrepati pri nakupu tujih igralcev, da ne namerava več slediti košarskemu društvu in da mu je bil mladinski sektor v vseh zadnjih letih zadnja briga. Vanello je dejal, da so žal naleteli na dvojico ameriških igralcev, od katere so pričakovali mnogo več, vendar jim splet okoliščin ni bil naklonjen. Kako sedaj naprej? Leo Terraneo, ki je največji delničar goriškega košarkarskega kluba, je javno povedal, da se še ni odločil, ali bo nadaljeval s sponsorizacijo omenjenega društva. Kljub temu da so njegove besede zvenele zelo pesimistično, je bilo razbrati, da ne namerava povsem vreči puške v koruzo. Včerajšnja tiskovna konferenca je bila pravi apel vsem goriškim podjetnikom, ki bi želeli pripomoči goriški košarki, da bi ponovno stopila med najuglednejša italijanska društva. V naslednji sezoni bo goriško društvo bremenil še dodatni problem. Sedanjo športno palačo bodo preuredili, zato se bodo morali igralci preseliti v kako drugo telovadnico. Najprimernejša bi nedvomno bila telovadnica UGG na Battistijevem trgu, kjer je v zlatih časih nastopala Spliigen, nato Patriarca, vendar bi j d bilo treba primerno preurediti, (mč) \s Kolesarska dirka po Španiji ALMERIA — Nizozemski kolesar Erwin Nijboer je osvojil četrto etapo kolesarske dirke po Španiji, ki je udeležence popeljala od Murcie do Alme-rie. V končnem naletu je za celo sekundo prehitel Italijana Tibaldija, za osem pa Raaba (NDR), ki je v šprintu prehitel glavnino. Na skupni lestvici še vedno vodi Sovjet Klimov. SKUPNA LESTVICA: 1. Klimov (SZ) 13.8'13"; 2. Kulaš (Pol.) po ITB"; 3. Cu-adrado (Šp.) 5'04"; 4. Fuerte (Šp.) 7'05": 5. Weltz (Dan.) 722" itd. Zaključeno zasedanje MOK BEOGRAD — S tiskovno konferenco predsednika mednarodnega olim-piskega odbora Antonia Samarancha se je včeraj v Beogradu zaključilo štiridnevno zasedanje MOK. Na tem srečanju vseh vodilnih svetovnih športnih delavcev je prišlo do številnih važnih odločitev za bodočo svetovno športno strategijo. Na deželnih odboj ar s kih finalih under 16 in under 14 Bor Friidexport na dveh frontah Odbojkarice mladinskih ekip Bora Friulexport bodo danes zaposlene na. dveh deželnih finalih. Kot znano, so med tednom borovke osvojile dva pokrajinska naslova in sicer v kategoriji under 16 in under 14, zanimivo pa je to, da je obe zmagi na finalih dosegla ista ekipa, ki pa seveda jutji ne bo mogla hkrati nastopiti na obeh finalih. Društvo je sklenilo, da bo boljšo še-sterko poslalo na finale under 14 v kraj Roveredo in Piano pri Pordenonu, saj ocenjujejo, da imajo na tem tekmovanju več možnosti, da se potegujejo za naslov deželnega prvaka in za napredovanje v nadaljnjo fazo. Žal se bo tako morala na polfinale under 16 v Tržič podati druga društvena garnitura. Res škoda je, da se obe tekmovanju odvijata na isti dan, tako da plave ne morejo na obeh finalih nastopiti z najmočnejšo postavo. Pri Pordenonu se bo finale under 14 začel zjutraj ob 10. uri, ko se bosta pomerila goriški prvak Staranzano in videmski prvak Codroipo. Sledilo pa bo srečanje med Borom Friulexport in ekipo prireditelja finala, to je Pallavo-lo Pordenone. Pričetek popoldanskih uvrstitvenih tekem bo ob 16. uri. V Tržiču pa bo Bor Friulexport v 'prvi polfinalni tekmi turnirja under 16 igral z videmskim prvakom AUSA PAV Cervignano (pričetek ob 16. uri) in plave imajo kot cilj, da čimbolj dostojno izpeljejo to zanje težko preizkušnjo. V drugem polfinalu bosta igrala Fincantieri (Tržič) in pordenonski prvak, ki pa je dan pred finalom v bistvu še nepoznan, saj po informacijah, s katerimi razpolagamo, še ni padla dokončna odločitev glede usode priziva med društvi Fontanafredda in Corde-nons. Finalni tekmi za 1. in 3. mesto bosta prihodnjo nedeljo. Obstaja nazadnje še možnost, da bi se pri Boru v primeru poraza na jutranji tekmi pri Pordenonu s svojo boljšo garnituro preselili popoldne v Tržič! Ce upoštevamo še polemike v zvezi s formulo deželne faze prvenstva under 18, je letos zapletov v zvezi z deželni- mi tekmovanji res dovolj, kar vsekakor meče določeno senco na deželni odbor FIPAV. Meddeželni del under 18 Sloga Koimpex z Missonijem V povratni tekmi meddeželne faze ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva under 18 bodo jutri popoldne mladinke Sloge Koimpex gostile prvaka Lombardije, ekipo Missoni Su-mirago. Slovenske odbojkarice so objektivno brez možnosti, da bi izločile premočnega nasprotnika, če vemo, da so v prvi tekmi v treh nizih zbrale samo sedem točk. Poskušale pa bodo dati vse od sebe, da zapustijo čim boljši vtis. Za ljubitelje odbojke pa bo to vsekakor lepa priložnost, da si po-bliže ogledajo, kako igra eden od kandidatov za osvojitev naslova državnega mladinskega prvaka. Mladinske igre v kotalkanju Poletovka Merlova na prvem mestu Poletova kotalkarska sekcija je v sredo dosegla še ne pomemben uspeh. Na pokrajinskem delu mladinskih iger v organizaciji društva Ferroviario je namreč poletovka Cristiana Merlo suvereno osvojila prvo mesto in se tako uvrstila na deželni del, ki bo v torek, 1. maja, v San Vitu. V konkurenci 15 tekmovalk je Polet dosegel tudi spodbuden skupinski uspeh, saj je bila tanja Romano šesta, Maja Berzi pa osma. KONČNA LESTVICA 1. Cristiana Merlo (Polet) 19,7; 2. Laura Muggia (Gioni) 17,3; 3. Martina Gardelin (P.A.T) 16,8; 4. Arianna leicic (P.A.T.) 15,9; 5. Karim Fragiacomo (Jol-ly) 15,5; 6. Tanja Romano (Polet) 15,5; 7. Elena D'Agostino (P.A.T.) 15,1; 8. Maja Berzi (Polet) 15,0; 9. Valentina Pascolutti (Pol. Op.) 14,8; 10. Martina Trombetti (D.L.F.) 14,6, itd. Prve tri uvrščene se uvrstijo v deželno fazo. (jan) V okviru praznovanj ob 31-letnici ŠZ Bor Zanimiv nogometni turnir na stadionu »1. maj« Jutri bo nogometno igrišče na »1. maju« (Vrdelska cesta 7) prizorišče zelo zanimivega športnega dogodka. Na pobudo in v organizaciji Nogometnega kluba Bor bo namreč na vrsti drugi celodnevni mednarodni turnir v kategoriji cicibanov. Letošnji turnir, z razliko od lanskega, želi najprej počastiti 31. obletnico ustanovitve ŠZ Bor, a tudi nadaljevati svojo pot v prepričanju, da mora pobuda postati neka stalna točka ne samo za slovenski zamejski nogomet, temveč tudi za nogomet Trsta v celoti. Lani so se turnirja poleg moštva našega dinamičnega in sedaj tudi strokovno dovršenega društva udeležili NK Koper iz Kopra, ND Slovan iz Ljubljane in S. Michele Calcio iz Tržiča. NK Koper je osvojil 1. mesto, medtem ko je drago pripadlo Bora. Kar pa velja postaviti v ospredje, sta vzdušje in veliko zanimanje vseh prisotnih, kar je prepričalo odbor, da je bila izbira pravilna. Z zagrizenostjo so se spet lotili dela, tako da bo letošnji program še kakovos- tnejši, zlasti glede udeležbe. Slovenijo zastopa NK Ilirija iz Ljubljane, ki je eden izmed najstarejših v Sloveniji in se odlikuje kot prava šola nogometa, iz katere črpa svoje talente sama Olimpija. Slovenski akademski klub iz Celovca (SAK) bo zastopal Avstrijo. Dolžni smo dodati še to, da gre za sredino, ki ima velike zasluge tudi na ostalih področjih družbene dejavnosti, ker se uspešno bori za priznanje osnovnih pravic vseh Slovencev v avstrijski Koroški. Zelo pomembno pridobitev za turnir pa predstavlja Basaldella calcio iz Basal-delle pri Vidmu, ker gre za društvo, v katerem se pričenja oblikovanje bodočih nogometašev samega Udinese calcio. Predstavitvi tekmecev smo dolžni dodati še informacijo o človeku, ki zelo uspešno vadi otroke Bora. V mislih imamo dobro poznanega pedagogta dr. Zdenka Verdenika iz Maribora, ki je istočasno redni predavatelj fakultete za telesno vzgojo na univerzi E. Kardelj v Ljubljani. Gre torej za strokovnjaka, ki je ponos Slovenije in prav tako velika pridobitev za naš klub, ki je tako dopolnil svojo strukturo in se neposredno usmeril na pot, ki vodi k uresničitvi prve nogometne šole v zamejstvu. Podčrtati moramo še to, da bo turnir pod nadzorstvom organov italijanske nogometne federacije (FIGC), ki je društvu izpričala svoje uradno priznanje in pohvalo. PROGRAM - IZLOČILNI TEKMI: 10.15 Basaldella calcio - NK Ilirija; 11.15 NK Bor - SAK; FINALNI TEKMI: 15.00 za 3. mesto; 16.00 za 1. mesto; 17.30 nagrajevanje. Naši košarkarji srečno dopotovali v Madrid Košarkarji naraščajniške selekcije ZSŠDI in njihovo spremstvo so srečno dopotovali v Madrid, kjer se bodo od danes do 1. maja udeležili velikega mednarodnega turnirja, pravega festivala evropske mladinske košarke. Jutri v Krminu Zanimivo srečanje o športni medicini Jutri ob 9. uri bodo v športni palači v Krminu uradno otvorili 1. državno srečanje športne medicine ' Citta di Cormons", ki je namenjen zdravnikom, ki pobliže sledijo tekmovalnim naporom športnikov. Posvet spada v okvir prireditev »Udine '90«. Srečanje bo trajalo predvidoma do poldveh, na njem pa bodo spregovorili sami priznani italijanski zdravniki in izvedenci. Uvodoma bo prisotne pozdravil zdravnik italijanske nogometne reprezentance prof. Vecchiet, nato bodo o posameznih tematikah spregovorili profesorji Branži, Calligaris, Monta-nari, Flacco, Cerulli, Ripari, Saggini, Checcaglini, Indovina in Resina. Vstop na posvet je prost. obvestilo ŠK KRAS ODSEK ZA REKREACIJO prireja v okviru občinske proslave 45-fetnice osvoboditve danes, 28. t. m., tradicionalni netekmovalni pohod mimo spomenikov padlim v zgoniški občini. Zbirališče ob 19. uri pred spomenikom v Gabrovcu. Pred začetkom nove rolkarske sezone v (lani Mline Rtsco $o trdo delali Po zimskem premoru se bo jutri s tekmo v Vicenzi začela nova sezona rolkar-skih tekmovanj v državnem merilu. Program tekmovanj, ki ga je objavila FIŠER (Federazione italiana skirol) se po novem odvija od meseca maja (letos 29. april) do novembra, s premorom v avgustu. Predvidene so štiri vrste preizkušenj, in sicer za italijanski pokal, za italijansko prvenstvo (za posameznike in v štafeti) ter prvenstvo na dolgi progi. Tekem za italijanski pokal bo osem in sicer v Vicenzi, Roveretu, Bassanu, Bel-lunu, Turinu, Firencah, Nevegalu in Gu-iglii (Modena). Finalna tekma italijanskega prvenstva za posameznike bo v Oderzu za prvaka v ravnini in v Bassanu za prvaka v rebri. Tekmovanje v štafeti bo v Vicenzi, a prvenstvo na dolgi progi bo v Aguili. Za tako natrpan in zahteven program so se rolkarji ŠD Mladina Resco vestno pripravljali skozi vso zimo. Trenerju Borisu Bogatcu se je pred kratkim ridružila še izvrstna rolkarica Roberta ardoč, saj pri Mladini vadi z rolkami trenutno že 16 članov. Tekmovalno ekipo bo v letošnji sezoni sestavljalo 14 članov, ker sta dva rolkarja še premlada za take nastope. Če si ogledamo posamezne kategorije, bi slika tekmovalcev Mladine Resco iz-gledala takole: pri cicibanih (letniki 1979-80-81) bodo letos prvič nastopili Ivo Lah, Edoardo Di Felice in Majo Skorja; v isti kategoriji bodo še Mitja Tretjak, Da-njel Tence in Tibor Drasič, od katerih imata seveda Tence in Drasič kot najstarejša tekmovalca največ možnosti za dobre uvrstitve. V kategorijo mladincev (letnika 1978/77) bosta letos vstopila Mitja Košuta in David Bogateč, ki je v pretekli sezoni osvojil italijanski pokal med cicibani. Med mladinci bodo še Matej Lah, Danjel Stelatti in Vanja Saksida. Pri mlajših začetnikih (letniki 1976-75-74) pa bodo Erik Tence, Martin Košuta in Enriko Bogateč. (B. B.) ŠZ BOR izraža globoko sožalje predsedniku Atletskega kluba Bor ob smrti dragega očeta Kazimira. domači šport domači šport DANES SOBOTA, 28. APRILA 1990 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor El-pro - Foče Colori Latisana. MOŠKA C-2 LIGA 17.30 v Villi Vicentini: Vivil - 01ympia Gorica; 19.00 v Trstu, stadion »1. maj«; Bor Cunja Avtoprevoz - Crismare Tržič; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Meblo Imsa - Cima Truciolari Sacile. ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Martignaccu: Libertas Martig-nacco - Agorest Gorica; 18.00 na Opčinah, telovadnica šole De Tommasini: Sloga Koimpex - Celinia Maniago; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Fincantieri Tržič. ŽENSKA D LIGA 20.30 v Pasianu: Gammelegno Cecchi-ni - Breg Agrar; 18.00 v Čedadu, občinska telovadnica: ASFRJ Čedad - Konto-vel Electronic Shop. 1. MOŠKA DIVIZIJA 17.30 v Trstu, stadion »1. maj«; Bor -Sloga Sagor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga Sagor - Club Altura; 19.30 v Trstu, telovadnica šole Rolli: Virtus - Breg; 16.00 v Trstu, šola Galilei: OMA - Bor Friulexport; 19.30 v Sovodnjah: Soča -Acli Ronke. 2. ŽENSKA DIVIZIJA 17.30 na Proseku, šola Fran Levstik: Kontovel Electronic Shop - S. Andrea. KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 v telovadnici Doma Ervatti pri Briščkih: Bor Radenska - San Daniele. PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Ul. della Valle: Libertas - Kontovel ES; 20.15 v telovadnici Poggi Paese v Ul. Frescobaldi 23: Radioguattro - Cici-bona. PRVA MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na Kontovelu: Kontovel - Plum-bers; 18.00 v Repnu: Polet - Teatro Verdi. DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Foglianu: Corridoni - Cicibona. PROPAGANDA 15.00 na Proseku, šola Levstik: Kontovel - Intermuggia. NOGOMET UNDER 18 15.30 v Dolini: Breg - Costalunga. JUTRI NEDELJA, 29. APRILA 1990 ODBOJKA UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - II Pozzo; 10.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Teknoprogres - Volley Bali Maniago. UNDER 18 ŽENSKE Meddeželni finale 16.00 na Opčinah, šola De Tommasini: Sloga Koimpex - Missoni Sumirago. UNDER 16 ŽENSKE Deželni finale v Tržiču 16.00: AUSA Pav Cervignano - Bor Fri-ulexport; sledi Fincantieri - prvak porde-nonske pokrajine. UNDER 14 ŽENSKE Deželni finale v Roveredu in Pianu (PN) 10.00 Staranzano - Atletica Codroipo; sledi Bor Friulexport - Pallavolo Pordenone (ex Infinas). KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 19.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Montebelluna. PRVA MOŠKA DIVIZIJA 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Super-basket; 11.00 v Nabrežini: Sokol - Edil '90. DEŽELNI KADETI 10.00 v Skednju: Servolana A - Breg. PROPAGANDA 9.00 v Nabrežini: Sokol - Ricreatori B- NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Varmu: Varmo - Juventina. , 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - S. Vito al Torre; 16.00 v Castionsu: Castionese - Zarja; 16.00 v Ul. Carsia: CGI - Primorje. 3. AMATERSKA LIGA 16.00 v Gorici (igr. Baiamonti): Audax -Mladost; 16.00 v Sovodnjah; Sovodnje -Poggio. NARAŠČAJNIKI 9.30 v Dolini: Breg - Muggesana. ZAČETNIKI 11.45 pri Domiu: Fulgor - Zarja Adria-impex; 11.45 na Proseku: Primorje - Pon-ziana A. CICIBANI 15.30 v Dolini: Breg - S. Sergio; 15.30 pri Sv. Sergiju: S.N.S. Caffe - Bor. MLAJŠI CICIBANI 15.45 v Bazovici: Zarja B - S. Luigi. ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Liber' tas. POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 30. APRILA 199° KOŠARKA DEŽELNI MLADINCI , 17.45 v Skednju: Servolana - Kontove Jutri popoldne v košarkarski B-2 ligi (ob 19. uri v tržaški športni palači) Jadran TKB bo sklenil letošnje prvenstvo proti MontebeU TRI TOČKE: Bajc (2), Tornčič in Sta- Jadranovci bodo jutri proti Monte-belluni sklenili svoje letošnje nastope v B-2 ligi in se bodo po dolgoletnem drugoligaškem stažu morali sprijazniti z nazadovanjem v nižjo, C ligo. Naši košarkarji so namreč že več kol pred koncem tega prvenstva zanesljivo tretjeligaši. Kot že več let, se tudi v tej sezoni igrajo tekme zadnjega kola istega dne in s pričetkom ob isti uri, da ne bi prišlo do "čudnih izidov", seveda predvsem za uvrstitev v končnico prvenstva kot v boju za izpad. Na spodnjem delu lestvice je že vse odločeno. Iz lige letos izpadejo San Dona, Cesena, Jadran TKB in Piero-bon iz Padove. Za končnico prvenstva bo kot številka 1 startal Virtus iz Padove, ki ima kar štiri točke več od drugouvrščenega Montichiarija. Medtem ko je Vicenza doma nesporni favorit proti Oderzu in bo zato tretja ali četrta ekipa v play offu, bo v Padovi izredno zanimivo srečanje med domačo Petrarco (36 točk) in’ Imolo (34), ki bo odločalo o četrtem kandidatu za končnico. Jadran TKB pa žal teh problemov (glede play offa ali boja za obstanek v ligi) že dalj časa nima. Upajmo pa, da se bodo naši košarkarji vseeno zanosno borili in da se bodo od svojega občinstva in od dolgoletnega rtastopanja v B-2 ligi častno poslovili. Jadranovci pa se morajo predvsem oddolžiti svojim navijačem (in tudi samim sebi) za skoraj porazen nastop v prejšnjem kolu v Oderzu, ko so igrali zares slabo in brez vsake volje do zmage. Jadranovcem prihaja jutri torej v goste moštvo Montebellune, ki je s 30 točkami na osmem mestu in je v predzadnjem kolu zasluženo in kar s 113:96 premagalo drugouvrščeno ekipo Montichiarija. Verjetno bodo košarkarji Montebellune dopotovali v Trst precej "sproščeni", saj bo zanje ta tekma le formalnost. Tako visoka zmaga proti Montichiariju v prejšnjem kolu pa bo gotovo opomin za jadranovce, da so njihovi jutrišnji nasprotniki v dobri formi in bo zato treba igrati samozavestno in zbrano od vsega začetka. Če bodo namreč naši ponovili nastop iz Oderza, potem res ne morejo zmagati. Sicer pa smo prepričani, da bodo dali vse od sebe in da bodo tudi zaigrali veliko bolje kot v nedeljo, čeprav bo spet odsoten eden od stebrov Jad-ranove ekipe, poškodovani center Robert Daneu, ki bi bil pod košema še kako koristen. Tekma Jadran TKB - Montebelluna bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 19. uri. (jan) DRŽAVNI KADETI DON BOSCO - BOR 96:72 (48:31) BOR: Bajc 11 (1:1), Starec 6 (1:2), Filipčič 3 (3:7), Škabar 8 (2:2), Tomšič 9 (2:7), Pettirosso 11 (1:2), Uršič 7 (1:2), Pavlica 17 (7:10). rec (1). V gosteh pri »salezijancih«, ki so v polnem teku za končno tretje mesto, so borovci po predvidevanju potegnili krajši konec. Začetek je bil sicer spodbuden za Corbattijeve varovance, ki so silovito povedli in bili vodstvu vse do 10. minute (18:14). Zatem se je nekaj zataknilo, z druge strani pa so se gostitelji, ki so verjetno sprva podcenjevali naše, zbudili, začeli so kot za stavo zadevati koš ter že ob koncu polčasa postavili izid na varno. V nadaljevanju borovci sicer niso popustili, v 3o. minuti so se približali na 12 točk (60:48), več pa niso zmogli. Treba je sicer povedati, da je imel nasprotnik tekmo vedno v svojih rokah, kljub temu da je več standardnih igralcev sedelo na klopi zaradi osebnih napak. Naši so bili kos domačinu, dokler je učinkovito delovala tudi obramba, ki se je v prvih minutah res izkazala. Nato pa so borovci očitno popustili, predvsem psihološko, kajti zaenkrat niso sposobni izvajati take obrambe skozi vseh 40 minut, kar so domačini spretno izkoristili in zlahka osvojili točki. (Andrej Pavlica) MINIBASKET Turnir Zini (tolažilna skupina) BREG - POLET 65:39 BREG: Lista 14, Gigante 16, Cova 2, Coslovich, Kocjančič, Slavec 12, Šte- fančič 9, Žiberna, Metlika, Zobin 12, D. Žerjal, R. Žerjal 2. POLET: Budal, Šturman, Genardi 14, Fonda, Taučer 2, E. Lakovič 1, Milič 2, Krt, Corbatti 4, Senica 12, I. Lakovič 4. Brežani so povsem zasluženo in zanesljivo premagali poletovce, ki so bili gostiteljem enakovredni le v prvi in tretji četrtini, ki so ju Brežani dobili z z 22:18. oz, z 12:10. V ostalih dveh pa so bili domačini odločno boljši in tudi zanesljivo zmagali. Poletovcem je bila predvsem usodna zadnja četrtina, ki so jo izgubili kar s 5:19. Brežani so tudi na tem srečanj g pokazali velik napredek tako glede skupinske igre kot individualne tehnike, (jan) Trenerji naših društev na tečaju v Longaroneju Štirje trenerji, ki vadijo pri naših društvih, in sicer Peter Brumen ter Tedi Devetak (Dom Gorica), Igor Meden in Jordan Mahnič (Kontovel), se bodo od jutro do torka, 1. maja, udeležili zanimivega in koristnega trenerskega tečaja v Longaroneju v okviru košarkarskih prireditev Alpe Jadran. Na kadetskem turnirju Alpe Jadran so namreč nastopila tri naša društva: Bor, Dom Gorica in Kontovel, tako da so njihovi trenerji tudi dobili vabila za ta tečaj, na katerem bodo predavali znani italijanski in jugoslovanski strokovnjaki kot Barbara, Bardini, Piccin, Blasone, Gorlato ter Gjergja, Drvarič in Sagadin, (jan) v Drevi v ženski C-l ligi Še zadnji napor borovi Tudi žensko italijansko odbojkarsko prvenstvo C-l lige se nagiba h koncu. Danes namreč igrajo zadnje 22. kolo in v skupini D, v kateri nastopa Bor Elpro, je praktično skoraj vse odločeno. Prvo mesto je oddano Albatrosu iz Trevisa, drugo Vivilu iz Ville Vicentine, tretjo pa tržaški OMA Mobil! San Giusto. Odprto ostaje samo vprašanje 4. stopničke, na kateri zaenkrat stoji CMC Venezia Mestre, ki ima 26 točk, kolikor jih ima tudi Pav Zenit iz Vidma, a količnik nied dobljenimi in izgubljenimi nizi je z minimalno razliko v korist odbojkaric iz Benetk- Mester. Šesterka, ki osvoji končno 4. mesto, neposredno napreduje v B-2 ligo, peta pa bo morala odigrati še kvalifikacije. Odbojkarice Bora Elpro se bodo od letošnjega težavne-9a prvenstva poslovile z domačim nastopom s Foče Colori iz Latisane. Slednja je z 20 točkami na povsem varni sredini lestvice, toda tudi pri tej šesterki letos ni šlo brez težav, saj je prišlo celo do zamenjeve trenerja. Prvi del prvenstva in še posebej »zlato obdobje« med koncem prvega dela in pričetkom drugega sta ostala le še lep spomin. Zadhji štirje nastopi krizo znotraj ekipe samo potrjujejo. Zadnja prvenstvena obveznost Bora Elpro, ki je v prvi tekmi proti Foče Colori izgubil s 3:0 (9, 9, 6), res ne prihaja ob pravem času. Po številnih poškodbah in drugih nevšečnostih, ki so jih imele varovanke trenerja Kalca med prven-stvom, je mlado obetavno igralko Nadjo Fučka prizadela bajhuša, med tednom ji je umrla mama. Prav Nadja je bila ba zadnji odločilni tekmi v Cordenonsu med najbolj zasluž-ninii za predragoceno zmago, ki je Tržačankam zagotovila Matematično gotov obstanek v C-l ligi. Nocoj morajo torej borovke opraviti še zadnji prven-veni nastop. Trener Kalc bo moral spet, kot velikokrat °s^6j. spremeniti postavo, ker je mlada Ažmanova potreb-a krajšega predaha, saj jo jutri čaka še težak nastop v Qeželnem finalu v konkurenci under 14. V zadnjem, 22. kolu, so ostali pari naslednji: Albatros reviso - Dolo Pallavolo, AUSA Pav Cervignano - Pav Ze-5“ Videm' Peroni Tržič - OMA Mobili San Giusto Trst, >-MC Venezia Mestre - Ottica Tomasini Cordenons, Vi vil vula Vicentina - Ghemar Piove di Sacco. (G. F.) Drevi v deželnih odbojkarskih ligah Naše ekipe čakajo zahtevni nastopi V deželnih ligah se igra ta konec tedna 24. kolo. Za naše tri ekipe, ki nastopajo v moški C-2 ligi, bo drevišnji nastop izredno zanimiv, saj gre za neposredni obračun med tistimi, ki se borijo za sam vrh lestvice in mesta tik pod njim: Meblo Imsa gosti vodilno Cima Truciolari, borovci se bodo doma pomerili z nevarnim Crismare iz Tržiča, goriška 01ympia pa odhaje k Vivilu, ki ima tudi 28 točk. Povedati gre, da imajo naši odbojkarji z nasprotniki povsem odprt račun, saj so v prvem obračuno izgubili šele po skrajšani igri. Torej samo še motiv več in obet za privlačne raplete ob mreži. Pred tenom dni smo napisali, da Meblo letos praviloma ne izgubi dvakrat z istim nasprotnikom. Med tednom je Cima Truciolari zlahka opravila Volley Ballom iz Vidma s 3:0 (9, 8, 7), tako da so odbojkarji iz Sacileje še bolj sami na vrhu lestvice. Pred drevišnjim izredno zahtevnim nastopom ima trener-igralec Petejan kar precej težav. Aleša Ferija in Diega Petejana ni doma (zadnje čase vse boljši Feri bo sicer zadnji trenutek le prišel v Gorico), Tomšič pa ima prst na roki v mavcu. Po enomesečni odsotnosti se je vrnil Superga, a je praktično nemogoče, da bi v preostalih treh nastopih brez treninga kokretne-je pomagal. Omeniti moramo, da sta gostom potrebni samo še 2 točki za končno zmag in s tem tudi napredovanje. Tako Vivil kot tudi 01ympia imata 28 točk. Goričani so zaradi občutno boljšega količnika na 5. mestu, nasprpotniki pa 9. in zadnji med peterico, ki ima enako točk. Po sobotni zmagi v derbiju z borovci je razpoloženje Goričanov na višku, saj so se med tednom zavzeto pripravili in samo Andrej Terpin si je privoščil malo odmora, toda drevi bo na svojem mestu. Serija zahtevnih nastopov borovcev se to pot nadaljuje z domačim obračunom s Crismare iz Tržiča. Pred tednom dni so Tržačani izgubili derbi z 01ympio, Tržičani pa so potegnili krajši konec doma z Meblom Imsa. Tako šesterki loči še naprej razlika 4 točk. Za Stančiča in tovariše ni druge izbire kot prepričljiva zmaga, ker samo z osvojitvijo 17. sedemnajstega para točk lahko nadaljuje mrtvi tek z VoIleyem iz Pordenona. Osrednja tekma v ženski C-2 ligi bo v Nabrežini med Sokolom Indules in Fincantierijem iz Tržiča. Gostje so na odličnem 2. mestu lestvica za Kennedyjem, a imajo samo točki več od Sloga Koimpex. V primeru zmage bi varovanke trenerja De VValdersteina napravile tudi uslugo sloga-šicem, ker bi prišlo na lestvici do zamenjave mest. Nabrežinke bodo sicer nastopile brez Lare Masten, toda trdno odločene, da nasnrotnicam zaustavijo, a dodatni razloga je poraz, ki so ga doživele v Tržiču (3:1). Domači nastop Sloge Koimpexa s slabo Celimo iz Maniaga bi moral biti samo lažji trening. Nasprotnice so z 10 točkami na 12. mestu in si bodo morale slej ko prej zagotoviti obstanek v dodatnem tekmovanju. Libertas iz Martignacca ima samo točki več od goriškega Agoresta. Glede na to, da so Fur-lanke zmagale v Sovodnjah, so to pot nesporne favoritinje, a Goričanke so sposobne prijetno presenetiti prav takrat, ko se tega najmanj pričakuje. Tudi nocoj imata naši ekipi v ženski D ligi malo možnosti za uspeh. Kontovelke bodo igrale v Čedadu z četrtouvrščenim ASFJR, ki je zmagal na Proseku s 3:1. Pred 20. prvenstvenim porazom so bržkone odbojkarice Brega Agar v srečanju s solidno ekipo Gammalegno Cecchini v Martig-naccu. Doslej so odbojkarice iz Martignacca zmagale 13-krat in iz Doline odnesle izkupiček samo po treh nizih. (G. F.) Pri A D Bor Infordata V novo sezono s hudimi problemi Claudia Coslovich Čeprav so nekateri v tem mesecu že nastopili, se za atlete AD Bor Infordata sezona pravzaprav pričenja s pokrajinskim prvenstvom konec prvega tedna v maju. Značilnost letošnjega prvenstva je prav ta, da je namenjeno vsem kategorijam, je odprtega tipa in zato dostopno ostalim atletom iz dežele in iz tujine. Ni nam sicer znano, kako bodo nagrajevali prvake (ali vse nastopajoče ali samo tiste iz pokrajine), gotovo pa je, da naša atletika ne bo brez prvaka. Če bi podeljevali medalje le tistim iz pokrajine, naše društvo lahko računa na 4 ali 5 naslovov. Kot rečeno, so nekateri iz mladinskih kategorij že nastopili na uvodnem mitingu 13. t. m., zaradi težav, ki tarejo društvo, pa najmlajši niso mogli na nadaljnja tekmovanja. Od starejših atletov sta se do zdaj pravzaprav preizkusila le dva. Igor Sedmak si je za ta mesec izbral blok 3 nastopov, na katere je (in še bo) šel iz polnega treninga, ne da bi v mik-rociklusu predvidel kakršnokoli razbremenitev. Na uvodnem mitingu je v skoku v daljino dosegel 665 cm, na mintigu v. Vidmu, 25. t. m., pa v troskoku 14,44 m - po splošni oceni vse v mejah pričakovanega. Igorju preostane še 3. testni nastop, in sicer danes v Vidmu. Ivan Vogrič, naš novopečeni maratonec, pa je bil konec prejšnjega tedna na prvenstvu Slovenije v maratonu in v kategoriji do 30. leta starosti osvojil odmevno 9. mesto. Adut društva št. 1, Claudia Coslovich, se uvodnih tekmovanj v aprilu zaradi zaostanka pri realizaciji tehničnega treninga ne bo udeležila. Že sam trening na pripravah kandidatov za mladinsko državno reprezentanco okrog Velike noči v For-mii po vsebini ni potekal, kot bi za ta čas moral, temu pa se je v zadnjem času pridružila še zasedenost atletkega stadiona na Kolonji. Njen prvi nastop bo zato na pokrajinskem prvenstvu. Sicer je bilo Claudiino sodelovanje v Formii koristno in potrebno, nanjo vodstvo državne reprezentance zelo resno računa. Naš trener prof. Toplak pa je v glavnem vodil treninge celotne skupine metalcev kopja, še več, zaradi splošno znanega dejstva, da je raven znanja trenerjev za kopje v Italiji nizka (kar je ugotovilo samo tehnično vodstvo reprezentance), obstaja celo možnost za tesnejše sodelovanje z našim trenerjem in atletsko zvezo Italije. Vse, kar smo, zapisali, bo sicer možno realizirati nekako do sredine maja, realizacija za naprej, ki predvideva tudi nastope na zahtevnejših mednarodnih mitingih, pa je zaenkrat le pobožna želja, saj je atletika ta čas brez kakršnihkoli sredstev za dostojno preživetje. (I. P.) Na nastopu v Ljubljani Domovi predstavniki so se dobro odrezali Pred dnevi je bilo v Ljubljani prvi £vo v preskokih z malo prožno ponje j^anvasom), ki je veljalo za prvenst Novenije. Udeležili so se ga tudi n Mlajši sekcije ŠG in ŠRG Doma iz Gc Naši predstavniki so se v katego: T^ajših pionirjev prav dobro odrezali, ekipno zasedli 4. mesto. Erik Blažič, g,v svojih nastopih dosegel ocene ' 9,0, je osvojil kar 4. mesto. Dn edstavnik goriškega Doma, Matija ' ^ (Prejel je ocene 9,4, 9,0, 7,9), je pris f j, 12. mestu, Andrea Rosano pa je s ' t; ' 8,0 točke bil sedemnajsti. Zal neka n domovi telovadci niso mogli v Ljt flc10, ker so bile istočasno v Gorici te 0vanja za mladinske igre. v kovejmo še, da je bila 19. aprila v S, ■'»IM prijateljska trening-tekma m ID “Movci" in SG sekcijo OŠ Solkan, : Pa bo v Ljubljani republiško prve pr ° SMvenije v vajah na orodju. Domc tavniki bodo tekmovali na brad 9U, preskoku čez konja in v parter (Mija Češčut) Ob rojstvu prvorojenca JANA ■ srečnima staršema Nataši lu iskrene čestitke ŠK Kras Na jutrišnjem zadnjem gostovanju sezone v 1. amaterski nogometni ligi Juventina Radenska mora v Vannu osvojiti vsaj točko 1. AMATERSJKA LIGA VARMO - JUVENTINA RADENSKA Juventina Radenska bo jutri opravila še zadnje gostovanje v letošnjem dolgem in napornem prvenstvu. Grio-novi varovanci bodo v Varmu skušali doseči še zlata vredno točko, ki bi jim dokončno zagotovila obstanek v 1. amaterski ligi. Varmo, ki je na zlati sredini lestvice, nima več nobenih ambicij in bo zato najverjetneje igral manj motivirano od naših predstavnikov. To zgovorno dokazuje tudi izid prejšnjega kola, ko je doma klonili proti Costalungi. Kljub temu nasprotnika rte gre podcenjevati, tako da bodo Štanlfrežci morali napeti vse sile, če se želijo izogniti morebitnim presenečenjem. Trener Grion bo jutri imel še dodatne težave s postavo, saj je v prejšnjem kolu proti Portualeju sodnik pokazal več rumenih kartonov. Disciplinska komisija je namreč za eno kolo kaznovala dva ključna igralca, Trevi-sana in Travagina. Zato bo jutrišnje srečanje še posebno zahtevno. 2. AMATERSKA LIGA VESNA - S. VITO Z nedeljskim porazom tržaške ekipe CGS si je Vesna matematično zagotovila obstanek v ligi. Zato navijači upajo, da bodo Križani tokrat igrali bolj sproščeno in vendarle prekinili serijo negativnih nastopov. Nasprotnik sicer ne bo lahka ovira, če upoštevamo, da tudi gostje nimajo problemov z lestvico. Z 29 točkami je S. Vito na sedmem mestu lestvice in prav v nedeljo je s prepričljivim 3:1 v gosteh presenetil Castionese in s tem pokazal, da ne popušča. Poglavje zase v ekipi S. Vita je prav gotovo napadalec Faleschini, katerega imajo Križani verjetno v dobrem spominu: v prvem delu prvenstva je S. Vito zmagal z 2:1, a oba zadetka je dosegel prav Faleschini. Zato bodo morali branilci Vesne tokrat precej paziti na tega napadalca, ki je z 18 goli najboljši strelec skupine. Glede na to, da "plavim" ne grozi več nevarnost izpada, bo verjetno trener Esposi-to jutri poslal na igrišče pomlajeno postavo, saj je po letošnjem ne preveč uspešnem prvenstvu pričakovati, da bo prišlo v vrstah Vesne do bistvenih sprememb. CGS - PRIMORJE Prosečani gredo v goste k ekipi, ki je od prejšnje nedelje matematično obsojena na izpad. Zato je težko predvidevati, kako bodo nogometaši CGS reagirali: ali bodo zaradi izpada igrali še bolj zagrizeno, ali pa nemotivirano in celo v okrnjeni in pomlajeni postavi? Ne glede nato, kako se bo obnašal nasprotnik, mora Primorje igrati s polno paro. Samo s celotnim izkupičkom lahko "rdeče-rumeni" imajo še nekaj upanja, da se prebijejo do vrba lestvice, kjer so trenutno Aguileia s tremi, Muggesana z dvema in Pieris s točko prednosti pred Primorjem. Vendar Aguileia gre jutri v goste k močnemu Stranzanu, Muggesana pa gotovo ne bo imela lahke naloge v Porpettu. Kot vidimo, je 180 minut pred koncem prvenstva stanje na vrhu lestvice še nejasno. Matematično je še vse možno, saj je v presledku štirih točk kar šest ekip. CASTIONESE - ZARJA Zarjani igrajo proti ekipi, ki je v zadnjih tekmah precej razočarala (4 zaporedni porazi) in zdrsnila proti spodnjemu delu lestvice. Castionese, ki se je v prvem delu prvenstva izkazala s solidno obrambo (v prvih 15 tekmah je dobila le 10 golov) se sicer ni nikoli postavila v ospredje. Vedno je tavala nekje na sredini lestvice in trenutno je kot Zarja s 25 točkami na 10. mestu. Njena šibka točka je prav gotovo napad, o čemer priča dejstvo, da je v 28 tekmah dosegla le 22 golov, od katerih pa je kar devet dosegel hitri in dinamični Bon. Branilci Zarje so torej obveščeni, na koga morajo največ paziti. Navijači Zarje pa seveda upajo, da se bo ekipa, ki je v zadnjih tekmah nekoliko popustila (pet tekem - dve točki), vendarle zbrala ter z nekoliko več volje prišla vsaj do točke. (B. Rupel) 3. AMATERSKA LIGA AUDAX - MLADOST Barbanovi varovanci bodo jutri pred zaključno težko preizkušnjo, saj bodo igrali pri vodečem Audaxu, ki se kolo pred zaključkom še bori s San Pierom in Turriacom za prestop v 2. amatersko ligo. Domačini bodo nedvomno jurišali na zmago, saj jim le ta omogoča osvojitev prvega mesta. V tem kolu se bosta namreč San Pier in Turriaco pomerila med sabo, zato so prav igralci Audaxa prvi favorit za končno zmago. Mladost bo lahko prikazala, česa je res zmožna proti močni enajsterici. Ne glede na končni izid pa lahko letošnjo sezono doberdobske znatno pomlajene ekipe ocenimo kot pozitivno. SOVODNJE - POGGIO Igralci Sovodenj bodo letošnje napore zaključili na domačih tleh. Jutri bodo igrali proti močnemu Poggiu, ki je trenutno na 4. mestu lestvice. Mar-sonovi varovanci so v prejšnjem kolu popolnoma razočarali, saj so igrali skrajno demotivirano. Gostje bodo verjetno želeli pospraviti nov par točk, saj se še borijo za končno tretje mesto, kar je povsem dober rezultat. Sovodenjci pa že več časa igrajo slabo, a odborniki društva so že skrbno na delu, da bi dobili pravi lek za naslednjo sezono. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432)731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar sobota, 28. aprila 1990 član italijanske lijansi opisni ov FIE« V isti akciji je policija aretirala še štirinajst južnoameriških kriminalcev Nogometaš Genoe Carlos Aguilera v zaporu »Ugrabljeni« se je le sprl s svojo ženo GENOVA — Leteči oddelek genovske policije je včeraj aretiral znanega urugvajskega nogometaša Carlosa Aguilero (na sliki AP) pod obtožbo izkoriščanja prostitucije. Vest se je naglo razširila po mestu, predvsem pa med Aguilerovimi kolegi v ekipi Genoe. Skupaj z nogometašem se je za zapahi znašlo štirinajst oseb, od katerih je dvanajst Urugvajcev, dva pa sta Argentinca. Carlos Aguilera se je v četrtek zvečer vračal iz Vzhodne Nemčije, kjer je z nogometno ekipo Urugvaja odigral prijateljsko tekmo proti vzhodnonemški reprezentanci. Policija ga je pričakala na domu v kraju Pegli nedaleč od Genove. Med akcijo, ki jo je policija vodila več časa, so ugotovili, da je nogometaš Genoe sodeloval pri »uvažanju« mladih Urugvajk v Italijo, kjer so jih nato zaposlili na ulici. V glavnem je šlo za zelo mlada dekleta, ki so pridobila italijansko državljanstvo tudi z lažnimi porokami. Organizacija, ki je dekleta uvajala v prostitucijo, je od njih zahtevala vsaj milijon lir dnevnega oziroma nočnega zaslužka. Med aretiranimi Urugvajci je tudi Juan Jose Decia Pena, ki ga je iskala Interpol zaradi trgovanja z mamili. Pred štirimi leti je z veliko sreče ušel španski policiji, potem ko je le-ta v njegovem bivališču zaplenila več kot per kilogramov heroina. Vest o Aguilerovi aretaciji je odjeknila tudi v Urugvaju, kjer je igralec zelo priljubljen. Zaprepadeni pa so tudi v nogometnem klubu Genoe, kjer pa kaže, da so Aguilero že večkrat opomnili zaradi slabe družbe, v katero je zahajal. Ostala dva Urugvajca, ki igrata pri Genovi, Perdomo in Ruben Paz, pa sta izjavila, da se z Aguilero nista družila zunaj nogometnega igrišča, prav zato, ker nista odobravala njegove druščine. OLBIA — Pred slabim mesecem je italijansko časopisje z velikim poudarkom pisalo o domnevni ugrabitvi 64-letnega ameriškega geologa Johna Hoka, ki je bil na počitnicah na Sardiniji. Vsa poizvedovanja policije in karabinjerjev so se izjalovila, preiskovalci pa so takoj podvomili v klasično ugrabitev, ker je bilo v vsej zadevi precej nejasnosti. Izginil je namreč tudi njegov upadljivi osebni avtomobil z ameriško vojaško evidenčno tablico, na dan izginotja pa je nekdo dvignil 22 milijonov lir z njegovega tekočega računa. John Hoke pa se je sinoči nič hudega sluteč vrnil na Sardinijo. Preiskovalcem je le povedal, da se je sprl z ženo in si zato privoščil daljši oddih na Balearih, v Španiji in v Franciji. Po vsem sodeč še kuha jezo, ker ni odpotoval v vilo na Costo smeraldo, kjer ga čaka žena, temveč se je nastanil kar v prvem hotelu. Protest krščanskih cerkev v Izraelu JERUZALEM — Prvič v osmih stoletjih so težka vrata cerkve .Božjega groba v Jeruzalemu včeraj ostala zaprta, podobna slika pa se je obiskovalcem nudila v v vseh jeruzalemskih, betlehemskih, nazaretskih in v vseh ostalih krščanskih cerkvah v Izraelu. Šlo je za svojevrsten protest proti zasedbi nekaterih cerkvenih poslopij patriarha grške pravoslavne cerkve v Jeruzalemu, kjer se je za veliko noč naselilo približno 150 Židov. Iz solidarnosti so se krščanskemu protestu pridružili tudi mule iz mošeje Al Aksa, v katero so včeraj imeli dostop samo verniki. Za ta svojevrsten protest pa so se v Jeruzalemu zaradi stalnega naseljevanja Židov na zasedenih ozemljih. Glede zasedbe poslopij patriarha grške pravoslavne cerkve velja še povedati, da je izraelsko višje sodišče v četrtek odločilo, da morajo nezakoniti stanovalci izprazniti prostore najkasneje do torka. Na sliki AP od leve proti desni: poglavar katoliške cerkve Sabbah, patriarh grške pravoslavne cerkve Dio-doros in armenski patriarh Manoogian pred cerkvijo Božjega groba v Jeruzalemu. Močan potres prizadel Kitajsko 115 mrtvih in več sto ranjenih PEKING — Potres, ki je v četrtek prizadel kitajsko pokrajino Ouinghai, je po prvih vesteh terjal življenje 115 oseb, več sto je ranjenih, porušil pa je kakih tisoč poslopij v okrajih Gonghe in Xinghai, tako da je več kot 5 tisoč ljudi ostalo brez strehe. Potresni sunek ob 17.37 po krajevnem času je imel jakost 6,9 stopnje po Richterjevi lestvici, tako da je z lahkoto zravnal z zemljo borna poslopja. Dokončni obračun žrtev bo lahko hujši, a ne tak, kot bi dala slutiti jakost potresa. Pokrajina Ouinghai je dvakrat večja kot Italija, a ima le nekaj več kot 4 milijone ljudi. Epicenter potresa je bil v jugozahodnem delu pokrajine proti meji s Tibetom, na območju, kjer prebivajo predvsem nomadska ljudstva tibetanskega porekla. Potres je torej prizadel le večje vasi in okrožni središči. Pripadniki kitajske vojske nudijo prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu (AP) Thatcherjeva priznala prvi politični poraz LONDON — Britanski ministrski predsednik, gospa Margareth Thatcher, je te dni posredno priznala svoj prvi politični poraz. Svojemu glasniku Marku Lennoxu je naročila, naj v parlamentu in med javnimi občili razširi »neuradno a zanesljivo« vest, da bo železna dama ustrezno predelala novi davčni zakon, zaradi katerega so davkoplačevalci prve dni aprila uprizorili številne demonstracije po vsej kraljevini. Thatcherjeva si je z novim davkom, tako imenovanim Poli Tax, nakopala veliko sovraštva in je kar čez noč postala najbolj nepriljubljeni ministrski predsedniki v zgodovini britanskega parlamenta. Poli Tax je, resnici na ljubo, izredno krivična dajatev, ki bi jo morali plačati vsi enako, ne glede na višino osebnih dohodkov. Razumljivo je, da bi za navadnega delavca ta davek pomenil še dodatno zategovanje pasu, medtem ko premožnejših davkoplačevalcev ne bi pretirano bremenil. Odločitev Thatcherjeve pa ni samo sad tehtnejšega razmisleka, temveč predvsem politična poteza, saj bodo 3. maja v približno 200 občinah volitve. Predvolilne ankete pa so pokazale, da je konservativna stranka močno izgubila na ugledu, nekateri pa menijo celo, da je železni dobi Thatcherjeve odklenkalo prav zaradi zloglasne takse. Anketa med 1570 volilci je to napoved tudi nekako potrdila, saj se je izkazalo, da bo 54 odstotkov volilo za laburiste, samo 29 pa bo svoj glas oddalo konservativcem. Napoved je sicer nekoliko prenagljena, dejstvo pa je, da si je Thatcherjeva s svojim zadržanjem nakopala tudi sovraštvo uglednih politkov in finančnikov. Oče Barbarič v Vidmu o čudežu v Medjugorju VIDEM — Frančiškanski pater Slavko Barbarič, ki že od leta 1981 spremlja vidce iz Medjugorja, se je včeraj v Vidmu sestal z nadškofom Battistijem, potem pa je množici redovnikov odgovarjal na najrazličnejša vprašanja v zvezi s prikazovanjem device Marije v Medjugorju. Oče Barbarič se je zavzel za podporo svetim dogodkom in dejal, da je treba pazljivo spremljati delo posebne komisije, ki so jo imenovali, da bi proučila domnevna prikazovanja. V zvezi z dogodki v Vzhodni Evropi je pater Barbarič dejal, da gre nedvomno za čudež, ki pa ga ni mogoče brez premisleka povezati z nadnaravnimi dogodki v Medjugorju. Na srečanju s patrom Barbaričem je bil govor tudi o izgradnji posebnega sprejemnega centra-za prizadete v Medjugorju. Poslopje naj bi zgradili na nekem zemljišču, ki ga je medjugorska fara prodala nekemu furlanskemu duhovniku. Ta naj bi že pripravil načrt, ki naj bi bil podoben tistemu, ki so ga za tak center pripravili tudi Američani. Na srečanju z nadškofom Battistijem pa je frančiškanski pater govoril predvsem o duhu Medjugorja. Kot je kasneje povedal prisotnim diuhovnikom in novinarjem, naj bi videmski nadškof previdno dejal, da romanj v Medju-gorje ni mogoče obsoditi, »ker Medjugorje pomaga k širjenju vere, kar je v skladu z načeli Cerkve.« Skupaj s kamorističnim »bossom« Apreo za rešetkami končalo še 7 kriminalcev spanjem. pištolo in dve puški z odrezano cevjo. Skupaj z Apreo (na sliki AP) so za rešetkami končali/ stari znanci pravice Ciro Velotti, Salvatore Donadeo in V'U NEAPELJ — Leteči oddelek neapeljske policije poč vodstvom podkvestorja De Ruberta je včeraj aretiral znane' ga kamorističnega »bossa« 23-letnega Giannija Apreo, k1 naj bi bil eden od krivcev za pokol v neapeljski četrti Ponticello 11. novembra lani, ko je umrlo šest ljudi. Apre« je bil že dalj časa na begu, skupaj s še tremi pajdaši pa s° ga odkrili v nekem blindiranem stanovanju v naselju Barr3j Policija je poslopje obkolila in četverico presenetila spanjem. Policisti so istočasno zaplenili tudi brzostrelk cenzo Acanfora. Vsi trije naj bi sestavljali kamoristično ^°. rilsko skupino za poboj v Ponticellu, iskali pa so jih tu zaradi drugih zločinov. Tako naj bi Acanfora sodeloval tudi pri nedavnem ub ju trgovca Luigija Cantoneja v Neaplju. Pri tem uboju naj bi sodelovala tudi brata Giannija Apree, 19-letni ^ 25-letni Gennaro, ki so ju tudi aretirali skupaj z Gaetan Cervonejem in Enricom Venerusom, ki naj bi bila v Ap nem klanu zadolžena za razpečevanje mamil. , Vseh osem so aretirali pod obtožbo združevanja v kri nalne namene kamorističnega kova in prodaje mamil-