PHIMDHSKI DHEVHIK
__glasilo	osvobodilne	fronte	slovenskega	naroda	za	tržaško	ozemlje
2? IX. . Štev. 278 (2588)
Kdor je proti pravični borbi brezposelnih, kdor je proti akciji ljudstva v obrambo njegovega kruha, ne predstavlja delavcev, marveč interese najbolj nazad* njaških kapitalističnih krogov.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 24. novembra 1953
Cena 20 lir
j*OZIV ENOTNIH RAZ REPKI IH SINDIKATOV TRŽAŠKIM DELAVCEM
Z odločnim in resnim nastopom delavstva
je treba odstraniti grožnjo, ki preti njegovim življenjshim virom
Prnnlnn R m rn rinili nmrJil/ntnu JUGOSLOVANI SO DEVETDESETODSTOTNO GLASOVALI ZA SOCIALISTIČNE KANDIDATE UT”	'
Delavci>
2'vUenjske razmere delav-■ 2aPoslenih v industriji in r*0vini. so vsak dan slabše, zaslužek se niža, za-i česar se niža tudi njiho-z’v'ljenjska raven. Novi ti-delavcev so povečali fožico brezposelnih in novi čakajo na odpust, vseh delovnih področjih velika negotovost in
zaskrbljenost tudi zato. ker tašča Ujeziti
faradi nevzdržnega položa-50 se začeli te dni brez-lJ<lseln> gibati ter zahtevajo J[avico do življenja. V laclje-lnicah, v pristanišču in v lrSo
Na
vlada
gospodarska kriza na-'n je nihče ne skuša
vskih podjetjih se na raz-
'ihte'
aačine izražajo volja in
a®lni
Ve Po akciji. V ladje-
lct Sv. Marka so n.
pr.
ellvci nastopili proti krče-** dela stov,
in grožnjam odpu-
člavci: Vodstvi Delavske in Enotnih sindika-
?bornice
toy . .
' ^i sta se še tesneje po-..f*31' S politiko italijanske sta se sporazumeli o
-
'ttenovanera politično-j aln«ni premirju s stran-( * tržaške buržoazije ter ^ »lata zato vse sile, da bi vcem preprečili izražanje volje ter njihovo so-(^oc*nje v sedanjem zelo d J1*® Sospodarskem in so-položaju.
Predstavniški sindi-organi v podjetjih ter i^ Pih zvezah, podložni ^PMtiki «premirja», ovi-
tojo
. 2»r.
vsako pobudo delavcev.
4di te kompromisne po-zato, da bi zavrli
vsak poskus sindikalne akcije v tovarnah, vsako spontano ali organizirano intervencijo brezposelnih ter vsako katero koli akcijo, ki bi jo delavci započeii te dni ali v prihodnosti, opredeljujeta vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbornice skupno z vsem kapitalističnim tiskom vse te akcije kot ((titovske« provokacije.
Delavci! Ne dopuščajte, da bi vaše zakonite interese in pravice do akcije v lastno o-brambo okrnjevali in dušili s tem starim orožjem industrij-cev in njihovih hlapcev.
S ((premirjem« hočejo samo prisiliti delavce, da bi molče sprejemali svojo propast, z njim hočejo preprečiti, da bi se delavci spoprijeli tu v Trstu s posledicami krize, ki jim jemlje kruh in mir.
Nastop delavcev je v tem
JUGOSLOVANI SO DEVETDESETODSTOTNO GLASOVALI ZA SOCIALISTIČNE KANDIDATE
POTRDITEV DOSEDANJE POLITIKE
in mandat za njeno nadaljevanje
Jugoslavija se ne bo udeležilo konference petih pod pogojem, ki pa je, kot poročajo svetovne agencije, Italija „brezpogojno sprejela", da se pred konferenco dovoli novim ital. funkcionarjem prihod v cono A
sil za uspeh konference in v pravilno rešitev tržaškega vprašanja ter odkriva hkrati namere zahodnih sil, da se pri. kaže Jugoslavija kor krivec za nesklicanje konference.
Te sumnje potrjuje tudi vest radijske postaje <(New i rodi Jugoslavije so z ogrom- j tem pa je Jugoslavija dala j York Timesa«, da so uradni
(Od našega dopisnika) , visno sklicanje konference sa-
„„	,	mo od Italije?
BEOGRAD, 23. — uugoslo-j Jugoslavija, poudarjajo v vansko ljudstvo je izbralo , Beogradu, je pred odgovorom svoje poslance za zvezno in I Italije jasno povedala, da se republiške skupščine. Volitve . t,0 udeležila konference samo so potekale v dostojnem m i p0d pogojem, da se ničesar ne prazničnem razpoloženju. Na-j menja v upravi cone A, pred
no udeležbo potrdili pravil-! konkreten predlog, ki ne omo-j nost dosedanje politike, dali goča samo sklicanje konferen-| maršalu Titu ter njegovim so- j ce, temveč daje hkrati dobre delavcem mandat za nadalje- j obete za njen uspeh. Ignori-vanje te politike,	:	ran j e jugoslovanskega predlo-
Nesprejemljive so opombe j Se in poizkus, da se brez pred-zastopnikov zahodnih demo- hodnih priprav skliče konle-kracij, češ da na volitvah ni ; penca ne glede na pogoj, ki mogla priti do izraza volja )® za Jugoslavijo nesprejem-jugoslovanskega ljudstva. Dej-11.)1 v. pa vsiljuje resne dvome stvo ie, da je ljudstvo, če- i v dobronamernost zahodnih
krogi ZDA ohrabreni z odgo-
kus pritiska na Jugoslavijo, da bi pristala na udeležbo na konferenci, t. j. «na simbolič-
čila iz 15 od 22 volilnih okrajev; tu je glasovalo 89,3% volivcev, predlagani kandidati so
no« izročitev cone A Italiji, j debili 97,1% glasov.
kar bi v stvari pomenilo prejudiciranje konference same.
3 B*
BEOGRAD. 23. — Nepopolni podatki iz , ,204
V Crni gori so prispela poročila od 4 iz.7 volilnih okrajev. v teh je glasovalo 89,2% volilnih upravičencev; za pred-
I prav je imelo ne samo mož- j nost abstinence in možnost, j ] da ne voli predlaganih kandi- j ! datov, skoraj 90% glasovalo I kritičnem trenutku nujen bolj ! za njih. Ni pretirano, če ugo- j
| tovimo, da so volitve istočas-1 | no potrdile odločnost narodov Jugoslavije nadaljevati borbo' | za pravično rešitev tržaškega , vprašanja. Motijo se vsi tisti.
I ki mislijo, da bo Jugoslavija I sedaj po volitvah bolj pri-| pravljena na popuščanje. Ni-l kakršnega popuščanja ne mo-bi brezposelnih, kdor je proti j re biti na škodo življenjskih akciji ljudstva v obrambo	hlodov	Jugoslavije:
kot kdajkoli. Potrebna sta premirje in akcijska enotnost, toda le med delavci vseh teženj, med vsemi zaposlenimi in brezposelnimi delavci.
Kdor je protj pravični bor-
njegovega kruha, ne predstavlja delavcev, marveč interese najbolj nazadnjaških kapitalističnih krogov.
Tovariši delavci! Življenjskim virom tržaškega delovnega ljudstva preti resna grožnja; to grožnjo je treba odstraniti z odločnim in resnim nastopom najbolj ogroženih in oškodovanih — z nastopom delavcev. Ta problem, ki je važnejši od vseh drugih, povezuje in združuje ves delovni Trst.
.Jugoslavije nEW. YORK. 23, — Varnost-1 bi to povečalo napetost na demokratične;tja- prebivaj- ni 5vei q£n; jg p0aovno .odlo-.J Tržaškem pzgml.u, in je obio-stva Trsta in cone A v ko-j djskuaijo o tržaškem vpra-1 žil Angleže in Amerikance, da rist italijanskega imperializ- [ sanju. Na zahtevo ameriškega j hočejo postaviti Varnostni svet ma. kajti jugoslovanski *vez-|a ,	, Cabota Lodgea je Var- pred izvršeno dejstvo. Končal
ni .izvršni svet je samo izvr-1	*	svfit	deveUmi	glasovi
s,In, organ volje narodov Ju- j	(zsgR	j	enemu
goslavue k, so prot, vsaki(Libanon) sklenil zadovoljiv, italijanskih ,mpe- « diskusijo na teden od nalisticmh zahtev na računi*	'
da se bo Jugoslavija udeležila petorne konference pod pogo-! jem, da ga je, kot javljajo inozemske agencije, ((brezpogojno sprejela Italija«, da se pred konferenco dovoli prihod novim italijanskim funkcionarjem v cono A. Ali se mogoče ne želi s širjenjem takih vesti prepričati svetovno javno mnenje, češ da je od-
Henri Hoppenot.
Ameriški delegat Cabot Lod-ge je utemeljeval svojo zahtevo, naj Varnostni svet odloži diskusijo, s tem, da se pogajanja za rešitev tržaškega vprašanja nadaljujejo in da so se
volilnih iagane kandidate je glasovalo >dgo-	okrajev od skupnih	282	po j a91,v volivcev.	Iz LR Hrvat-
vorom Italije,	in da	se čaka	včerajšnjih jugoslovanskih	par-1 ske ‘ s0 znana	poročila iz 37
samo odgovor	Jugoslavije, če-	J	lamentarnih volitvah	kažejo od skupnih 65	volilnih okra-
prav je znano, da je Jugosla- j ob 18. uri naslednje rezu!ta-| jev volilna udeležba je bila ..ze. zdavnaj odgovorila, te; v LR Srbiji so prispela iz j 89,5%. za kandidate pa je bilo Politični opazovalci vidijo v 83 od skupnih 117 volilnih1 oddanih 95 9% glasov. V LR tem poizkus, da se Jugosla-, okrajev. Tu je glasovalo 85,8 ' Sloveiriji so znani rezultati iz vija prikaže kot ovira za mir- j odst. volilnih upravičencev, za j 23 0d 24 volilnih okrajev vo-no rešitev tržaškega	vpraša-j	predlagane kandidate	je	bilo hnna udeležba je bila 80% za
nja_. Ne izključuje se tudi j oddanih 94.9% glasov. V LR 1 kandidate je oddalo glasove možnost, da gre za nov poiz-1 Makedoniji so prispela poro- j 93,8% volivcev. V LR Bosni
in Hercegovini so prispela poročila iz devetih od 47 volilnih okrajev, kjer je glasovalo 84,8%, za kandidate pa 98% volivcev.
Republiška volilna komisija v Sloveniji je doslej prejela dokončne rezultate samo iz nekaterih okrajev oziroma j mest. Po teh podatkih je za 1 zvezno ljudsko skupščino glasovalo v volilni enoti Ljub- j liana II., kjer je kandidiral podpredsednik zveznega izvrš- j nega sveta Edvard Kardelj 94,91% volivcev. V volilni enoti Ljubljana I.. kjer je kandirala Vida Tomšičeva, je volilo 93,92% vpisanih volivcev. V okraju Ljubljana okolica je v prvi volilni enoti glasovalo 88,79%. V drugi pa 90,91 odst. volivcev. V okraju Radovljica je po dokončnih podatkih volilo v zvezno skupščino 88,6% volilnih Ipravi-čencev.
Varnostni svet še enkrat odložil diskusijo o tržaškem vprašanju
M l/Vushini|fonu iieuur.ujcjn predstavniki trnh /aliinlnili velesil jitgosiuvanski in italijanski odgovor na zahodni korak od 13. nov.
je z izjavo, da lahko samo izvedba mirovne pogodbe pomeni mirno in dokončno rešitev
godbe. Na tej osnov, Jji se moralo podišče izreci prot: sklepu od 8. oktobra.
Medtem ko so v uradnih krogih v Londonu in Washing_ tonu kazali po sobotnem italijanskem odgovoru na predlog za konferenco precejšen opti-
vprašanja. Kolumbijski delegat . mizem. zlasti v zvezi z današ.
pa je izjavil, da ni mogoče izvesti določil italijanske mirovne pogodbe glede imenovanja guvernerja za STO, kajti’ po pogodbi je prvi pogoj za to imenovanje sporazum o njem med štirimi velesilami, ki so podpisale pogodbo, ter jugoslovansko in italijansko vlado.
Predstavnik ameriškega dr-
* FRANCIJI ZAVLAČUJEJO ODLOČITEV 0 EVROPSKI OBRAMBNI SKUPNOSTI
j^endes-France zahteva odložitev debate na 26. januarja - Bidault pojde na Bermude ..0t »potnik brez prtljage»? • Še negotova usoda vladne koalicije - Guy Mollet o al'Šču socialistov do sedanje parlamentarne večine in do komintormistične stranke
23, — Nocoj se je jtve Pokazala možnost odlo-
Nhos^ate
H fi' v « Radikal
o obrambni francoski skup-Mendes-France
V* ™uac5-t nuicc t^Uev n °r,"Jalno Predlagal PSaik; ,■ Januarja, t.j. mi .* m bermudski kon-. lu Po pret bodo 1
ij|itva’h P° predsedniških
y	n.	decem-
ki jo je pred-PktS! l1’ Poudarja Men-Jfiti .	’ da je treba «1-0-
tjtciu ,nc°skemu in zavez-
ibj, kT i^hemu mnenju po-&	lahko zajamčili
W .,k.e 0 evi'opski in-■Vila * e'n da bo odgo-‘4	in upoštevala
Poudar 0 v deželi« Da-tj| kolitiu.Ja Mendes-J ranče h*Pre(lst»trropske 111,egra' ^'stanekl, 'a Slrr>k narod‘
cdo	a»	in poziva fran-
vJartn'" 111 Poziva fran-WiLv Raa?' nfl) na konferen-,« dar; , Su m na Bermudih !	bri-i	’	1 Doseže naj
t, jje v iu vse države ude-ii iai)St npnost, na podla-s“ e enakopravnosti,
n e h
v!%sczti' če ena od >v 1)a	ki	jo	sili,	da
5,i n Evrope vel,k del p,.a'n. virov. Tak J® Vihala n(M.J.e, k, bo lahko Iti |5ete . **°8iljati po mor-1 .L°tičan 11 material samo lC T»biti , vdjm v indokini;
,treba francosko.
t, ^ot ,°,citn°st, ki je sedaj J koil potrebna v Inrii Jmijo, ki jo je ^ ,psko ini1 ošibela; 3. za ls *yhati f„Burac'J'° se )e tre-(*. da se zago-sodelovanje
Erit«?*- kontinenta in 1 % jPliv t	tako	«da	sc
i»l dl'zave ei u,e*'ke prijatelj-
Mja.ceien,l-ahk® ^alno izva-
y\
1‘O'tke tn»jala °r> Franci-
4 Mer" <-Qlntex	»Ldino
'o,	0	Evropo«.
^ P4 *>i nc«nce Poudarja na-Jtanovitev združe-
r).®8h m P°re v važnih bi n.L,sPremembah. za-svQi- 0 uspešno izpol-
co^mSdnarodn° P0" P°darsko vlogo«
K3
Nato govori o «pogumnth u-krepih«, ki jih Je treba pod-vzeti, «zato da bo francosko gospodarstvo lahko kljubovalo konkurenci« po ustanovitvi skupnega evropskega tržišča.
Na kontu svoje resolucije zahteva Mendes-France od vlade, naj januarja predloži skupno s poročilom o haaški in bermudski konferenci tud, primeren program «za narodno ozdravljenje«, ki naj načne politična in francoska vprašanja Francije in Francoske u-niie, dalje vprašanja, ki se tičejo investicij, življenjske ravni, socialne zakonodaje, vojaških izdatkov itd. «zato da se naglo odpravijo sedanje notranje težave in da bo Francija lahko nudila Evropi, ki se gradi, koristen prispevek, ne da bi spravila v nevarnost interese države«
Ce bi skupščina odobrila to resolucijo, bi morali iti francoski ministri na bermudsko in haaško konferenco brez jasnega mandata parlamenta, to je praktično kot opazovalci. Zunanji minister Bidault pa je večkrat izjavil, da žel, od skupščine jasnih navodil in da noče imeti na mednarodnih konferencah vloge «potika brez prtljage«.
Kakor je znano, bo skupščina glasovala jutri o več resolucijah in predvideva se, da bo do glasovanja prišlo pozno ponoči, ker bo prej govoril še vladni predsednik La-niel in morda bo ponovno na kratko govoril tudi Bidault. Medtem je Laniel danes obiskal Bidaulta na njegovem domu. Pri Lanielu pa se je oglasila degolistična delegacija. Po razgovoru so degolistič-n, poslanci izjavili, da ni bil dosežen notten sporazum glede stališča degolističnih ministrov do jutrišnjega glasovanja Pripomnili so, da se bodo odločili o svojem stališču šele po Danielovem govoru Prav tako se je Laniel dolgo razgovarjal s francoskim poslanikom v Posarju
Grandvalom v zvezi s tistim delom govora, ki se tiče Posarja,
Pariški list «Combat» piše danes, da skupščina »e zdaleč n; poglobila razprave o vojaških, političnih in gospodarskih plateh evropske obramb, ne skupnosti, in dodaja, da bodo najbolj prepričani zagovorniki ratifikacije jutri predlagali odložitev razprave zaradi bližnjega bermudskega sestanka. Glede sedanjega gla. sovanja piše list, da bi utegnilo »biti odločilno stališče socialistične skupine, ki bi se uprla sleherni resoluciji, ki ne bi vsebovala zahtev po povezavi z Veliko Britanijo in po nujnosti, da se pustijo odprta vrata za pogajanja z Vzhodom.
Glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet je ob zaključku letne konference socialističnih sindikatov izjavil. da bodo socialisti glasovali za ratifikacjo, v kolikor se bodo upoštevala tri temeljna vprašanja, ki so jih že večkrat navedli.
V zvezi z možnostjo sodelovanja socialistov z vlado je Mollet izjavil; «Naša stranka ne bo mogla nikoli prevzeti mesta ali kakršne koli odgovornosti v sedanji parlamentarni večini Pripravljeni bomo prevzeti naše odgovornosti, ko se bo najprej v državi in potem morda v parlamentu ustvarila večina, ki bo lahko predložila jasen program, ki naj ne bo le volilni sporazum«
Mollet je nato izjavil, da se bodo za sestavo takega programa navezali stiki z najbolj predstavniškimi gospodarski, mi in sindikalnimi organizacijami kakor so «Force ou-ričre«, Splošna zveza za kme. tijstvo itd.
Izjavil je nato, da socialisti ne bodo ne sedaj ne pozneje stopili v stik s CGT (Splošna konfederacija dela) ali s kom-informisti ((Tistega dne, ko bo Francija imela stranko, ki
(tv zadnjih dneh začela spod- zavnega tajništva za zunanje budno razvijati«. Sovjetski de-j zadeve Henry Suydam je na legat Višinski Je izjavil, da na- j vprašanje o italijanskem pri-sprotuje odložitvi debate, ker j stanku na predlog treh velesil
za sestanek petih in o vesteh iz Rima. da so Italiji zagotovili izročitev cone A v vsakem primeru, odgovoril, da teh vprašanj ne more komentirati.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da so tri zahodne vlade začele s proučevanjem italijanskega in jugoslovanskega stališča o njihovih predlogih za sklicanje konference petih o Trstu. Predstavnik Foreign Officea je po. trdil, da so prejeli italijanski odgovor na te predloge, vendar ni hotel ničesar povedati o vsebini tega odgovora. Znano je, da je jugoslovanska vlada na ta predlog odgovorila že 15 novembra.
V londonskih uradnih krogih svarijo pred mnenjem, da bi bila lahko konferenca petih sklicana v najkrajšem času. Treba je opraviti še znatno delo, pravijo, preden bodo
pripravljene osnove za konferenco, pa naj bi se je udeležili izvedenci ali zunanji mi. ministri. Dokler ne bo jasno ugotovljena osnova za diskusijo, ki bi bila sprejemljiva
njo sejo Varnostnega sveta, je tisk pogosto bolj skeptičen, zlasti v Franciji Tako piše dernokristjanski list «Aurore», da so «pogo,ii, ki jih je postavil. Pella za sodelovanje Italije neznani obenem pa je treba počakati, kakšno bo stališče Beograda, ki se boji, da bi bil postavljen pred izvršeno dejstvo«.
si ne bo samolastno prisvajala imena in bo hkrati komunistična in francoska, tedaj bomo lahko pristali na razgovore z njo«,
V Londonu je medtem predstavnik zunanjega ministrstva danes zanikal govorice, da bi britanske vojaške sile postavili pod poveljstvo evropske vojske v primeru vojne. Dodal je, da gre britanska politika za tem, da se njene vojaške sile v Evropi ne zlijejo
z evropsko obrambno skup- | ^ obe strani se zdi ' primer. j
nostjo. čeprav je bilo obljub-,	sklicati	konferenco kajti
Ijeno najtesnej e sodelovanje,	h	bj	lož . fe lj	;
s to organizacijo Izjavil je I ,et 7 trdiio v I^ondonu	I
tudi, da bi bila evropska voj. plete‘' t.rd,J0 , Jj0n(l0nu. ska v primeru vojne, skupno i	^Angleško	-	francosko	-	ame-
7 britanskimi in ameriškimi j riška	posvetovanja	o	italijan
silami podrejena skupnemu poveljstvu NATO. Zato ne more biti govora, da bi postavili britanske čete pod poveljstvo evropske obrambne skupnosti.
Stefanopulos o Trstu
ATENE. 23, -- Grški zunanji minister Stefanopulos, ki se je vrnil z obiska v Wa-shingtonu in Parizu, je izjavil, da se je v Washingtonu razgovarjal tudi o tržaškem vprašanju in da je naklonjen njegovi rešitvi s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo ali s konferenco petih. Stefanopu. los je dejal, da Grčija sicer ni nastopila kot posredovalka, da pa je zainteresirana na rešitvi tržaškega vprašanja in vzpostavitvi dobrih in iskrenih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, zlasti še, ker je Grčija z obema državama v dobrih in prijateljskih odnosih. V tem duhu, je dejal - Stefanopulos, je grški. predstavnik pri OZN svoj-čas predlagal preložitev debate o Trstu v Varnostnem svetu
Jutri bosta izvoljena 202 poslanca za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, in sicer 135 poslancev v industrijski, trgovinski in obrtniški skupini in 67 poslancev v kmetijski skupini.
BEOGRAD. 23. — Novoimenovani izredni in opolnomo-čeni bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji Angelov je danes položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Polaganju venca so prisostvovali načelnik protokola državnega tajništva za zunanje zadeve Sloven Smodlaka, načelnik oddelka za zvezo z inozemskimi vojaškimi predstavniki podpolkovnik Ranko Ravela in osebje bolgarskega diplomatskega zastopstva v Beogradu.
Pella odpotoval na Holandsko
RIM, 23. — Danes je italijanski ministrski predsednik Giuseppe Pella odpotoval iz Rima v Haag, kjer se bo udeležil konference zunanjih ministrov evropske obrambne skupnosti, obenem pa bo tudi napravil uraden obisk pri holandski vladi. Pred odhodom je Pella izjavil da bo na sestanku sprožil tudi tržaško vprašanje.
SVETOVNA ZVEZA BOJEVNIKOV podpira stališče FLRJ o Trstu
Frachon pred sodiščem
PARIZ, 23. — Glavni tajhik francoske kominformistične sindikalne organizacije iiCon-federation Generale du Travah« (CGT) Benoit Frachon je bil včeraj zvečer aretiran in danes postavljen pred vojaško sodišče pod obtožbo, da je poskušal demoralizirati francosko vojsko in da je o-grožal varnost države.
Pri akciji, ki se je končala s Frachonovo aretacijo, je sodelovalo tisoč uniformiranih policajev in 250 agentov v civilu, ki so popolnoma blokirali glavni sedež CGT v Pa. rizu in bližnje ulice, Frachon se je skrival od 24. marca, ko so ga prvič poskušali aretirati,- od takrat se je igral skrivalnice s policijo, ki ga je že večkrat skorai našla. Zdaj pa je policijo tako rekoč izzval z javnim naznanilom, da bo govoril na zborovanju pariških sindikatov.
novitvijo balkanske zveze
skem in jugoslovanskem odgovoru na zavezniške korake od is. novembra so se danes j Izjave kanadskega delegata
začela v Washingtonu. Ne o	o	o
jugoslovanskem ne o italijanskem odgovoru niso javnosti sporočili nobene podrobnosti.
V londonskih uradnih krogih so danes zvečer potrdili, da bodo o položaju v Trstu razpravljali tudi trije zunanji ministri na bermudski konferenci, ki se bo začela, kot je znano, 4. decembra. Trije zunanji ministri bodo pregledali zadnji razvoj tržaškega spora in proučili možnost, da se rešitev pospeši. Ne pričakujejo, da bi ministri sprejeli nove sklepe, temveč bodo predvsem skušali ugotoviti ob. seg važnosti, ki jo ima italijanski in jugoslovanski spor v obrambni organizaciji jugovzhodne Evrope.
Kot poroča agencija Reuter so v londonskih uradnih krogih «z začudenjem« sprejeli .'•asofisne vesti iz Beograda, da Jugoslavija proučuje možnost priziva pri mednarodnem sodišču v Haagu proti angloameriškemu sklepu od 8. oktobra Ista agencija pravi, da lahko haaško sodišče' izreče razsodbo samo s čisto •uridičnega stališča, ki mora '■ prvi vrsti upoštevati določila italijanske mirovne po-
- Pred usta* bivših borcev
BEOGRAD. 23 — Generalni podpolkovnik Miloje Milo-jevič. ki je vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju skupščine Svetovne federacije bivših borcev, je izjavil ob vrnitvi v Beograd, da so udeleženci skupščine napore jugoslovanske vlade za rešitev tržaškega vprašanja soglasno ocenili kot miroljubne in koristne. Med drugim je naglasil;
«Zlasti nas je navdušila popolna solidarnost zastopnikov bivših bojevnikov iz skoraj vseh držav s stališčem naše države, da je treba preprečiti vsako nasilno in enostransko I reševanje tržaškega vprašanja. Razen ameriške delegacije, katere člani so molčali so člani vseh delegacij zatrjevali, da jih je navdušilo naše trdno stališče in razsodnost-Kanadski delegat Wicking je n. pr. izjavil, da so italijanske zahteve prav tako nepravične kot bi bilo nesmiselno če bi n. pr, Italija uveljavljala pravico do New Yor-ka, ker živi v njem nekaj sto tisoč Italijanov,
Skupščina je ob prejšnjem soglasju jugoslovanske in italijanske delegacije sprejela resolucijo, v kateri pozdravlja vse napore za mirno rešitev tržaškega vprašanja«.
Generalni podpolkovnik Miloje Milojevič je nato izjavil, da so zastopniki turških, grških in jugoslovanskih bivših borcev v Haagu sklenili da bodo ustanovili balkansko federacijo bivših borcev, Ze januarja se bodo v Solunu sestali delegati bivših borcev teh treh držav in sprejeli statut nove organizacije.
BEOGRAD, 23. — V okviru izmenjave in medsebojnih obiskov javnih delavcev držav članic Združenih narodov sta prispela v Jugoslavijo sindikalna funkcionarja belgijskih rudarjev Omer Stiman in Robert Bales. Med desetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji bosta obiskala nekatere jugoslovanske rudnike in se seznanila z delovnimi in življenjskimi pogoji jugoslovanskih rudarjev.
Mladina iz Plavij v miljski občini izroča zastavo jugoslovanskim vojakom, ki budno siražijo na meji cone A,
£ thin liri si a n
Pogreb bo v sredo v Ljubljani na državne stroške
V nedeljo ob 19. uri je v sanatoriju «Emona» v Ljubljani umrl v 86. letu starosti slovenski pisatelj in borec za pravice delovnega človeka Etbin Kristan.
Življenje Etbina Kristana je bilo najtesneje povezano z razvojem socialističnega gibanja v Sloveniji in tudi v Trstu pred prvo svetovno vojno, nato pa s širjenjem napredne socialistične ideje
in utrjevanjem ljubezni, do domovine med slovenskimi izseljenci v Ameriki, kjer je deloval skoraj 40 let.
Etbin Kristan se je rodil v Ljubljani 15. aprila 1867. leta. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je končal tudi oficirsko šolo. V vojaški službi pa zaradi političnih razlogov ni ostal dolgo časa in se je kmalu povsem posvetil novinarstvu, pisateljevanju in politiki. Deloval je v socialdemokratski stranki v Zagrebu, na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu. Kot politik in novinar je sodeloval tudi pri urejanju dunajske «Arbeiter-Zeitung«, «Delavca» in drugih socialističnih časopisov. V Trstu je urejal «Svobodo» in ustanovil list ((Delavec — Rdeči prapor« (1898). Ko se je «Rdeči prapor« spremenil v dnevnik «Zarja», mu je bil urednik in glavni sotrudnik
V jugoslovanski socialdemo. kratični stranki je zavzemal Kristan že od njene ustanovitve v avgustu 1896 vodilno mesto, bil je v izvršilnem odboru stranke, sotrudnik njenih glasil in publikacij, prirejal je shode, bil je poročevalec na rednih strankinih shodih in njen kandidat na volitvah. Napisal in izdal je tudi več propagandnih brošur, med njimi leta 1901 v Trstu (.Kapitalizem in proletariat«.
Leta 1912 je odšel na pre-davalno turnejo po Ameriki, tik pred prvo svetovno vojno se je taro tudi stalno naselil, urejal «Ameriški dru-
žinski koledar« ter ustanovil in urejeval lisj ((Proletarec«. Med vojno je bil ustanovitelj in vodja Slovenskega republikanskega združenja in že leta 1917 zahteval jugoslovansko federativno republiko. Ko se je vrnil v avgustu 1920 v Ljubljano, je bil izvoljen v ustavodajno skupščino in se tam zavzemal za uvedbo republike, ločitev cerkve od države, odpravo smrtne kazni, svobodo tiska, zahteval, da bodi zemlja last vsega naroda in grajal pomanjkljivosti in reakcionarnost zakonodaje, zlasti v socialnih in gospodarskih vprašanjih.
Kmalu.se je razočaran vrnil v Ameriko, kjer je nada-.l.ieval delo med ameriškimi Slovenci in med drugo svetovno vojno mnogo storil za propagiranje narodnoosvobodilne borbe v ZDA. Drugič se je vrnil v domovino leta 1951, da bi se udeležil velikih dogajanj na domačih tleh ,in da bi sam videl sadove ideje, za katero je toliko žrtvoval.
Kot politični delavec je bil Etbin Kristan sodelavec Ivana Cankarja. Bil je tudi knji,-ževnik, pesnik, pisatelj, dramatik' in ' kritik. Svojo prvo pesniško zbirko je izdal 1. 1900, najpomembnejše književno delo pa je opravil v dramatiki, kjer je v svojih naporih za novo slovenskp dramo, dosegel lepe uspehe. Ljubljansko Mestno gledališče je v' lanski sezoni uprizorilo njegovo dramo ((Gospodari,.
V zadnjih dveh letih je Etbin Kristan kljub visoki starosti prepotoval vso Jugoslavijo, obiskoval številna gradbišča, kjer rasejo temelji jugoslovanskega gospodarskega napredka, in prisostvoval mnogim sestankom, zborovanjem in kongresom. Njegov zadnji obisk je veljal odkritju spomenika Borisu Kidriču, Francu Rozma-nu-Stanetu in žrtvam za svobodo v Novem mestu. Nato je odšel na zdravljenje v Rimske toplice, od koder se je pred kratkim vrnil v Ljubljano in se šel zdravit v sanatorij «Emona».
Žalovanju jugoslovanskega ljudstva se pridružujemo tudi Slovenci in vsi socialistično misleči ljudje v Trstu, kjer je tudi Etbin Kristan deloval za napredek in razširjenje socialistične ideje.
LJUBLJANA, 23. — Pogreb književnika Etbina Kristana, ki je sinoči umrl v sanatoriju Emona v Ljubljani, bo v sredo dopoldne. Njegovo truplo bo jutri ležalo v dvorani Narodne galerije. Pokopan bo na ljubljanskem pokopališču Zale. Pogreb bo na državne stroške.
^FOMIVSKI P\EV1
Na današnji dan j« leta 1906 umrl Simon Gregorčič, slovenski pesnik. Rojen je bil 15. X. 1844.
DANES, torek 24. novembra
Janez
Sonce vzide ob 7.16 in.z.sfon^una 16.27. Dolžina dneva 9.11. LUh vzide ob 19.46 in zatone ob w.» JUTRI, sreda 25. novembra
Katarina, Kolomir
NEZADOSTNI UKREPI OBLASTI ZA UBLAŽITEV POLOŽAJA BREZPOSELNIH
IZDAJSTVO VODSTVA KOMINFORMOVSKIH SINDIKATOV NAD ŽIVLJENJSKIMI INTERESI TRŽAŠKEGA DELAVSTVA
Podel proglas vodstva Enotnih sindikatov naletel na zgražanje in splošno obsodbo brezposelnih - Delavstvo ve, kdo so resnični provokatorji, ki razbijajo njihovo akcijo
Demonstracije brezposelnih delavcev, ki so jih obsodili vsi šovinisti, so zrahljali živce tržaškim oblastnikom, posebno pa županu, Bartoli je zato pohitel in dosegel, da bodo dali brezposelnim vsak dan po 1000 obedov. Razen tega so obljubili da bodo do polovice decembra zaposlili v ustanovi SELAD 1200 brezposelnih delavcev. Vse to dokazuje, da so imele demonstracije tudi neposredno vendarle nekaj uspeha, čeprav ne morejo sedanji rezultati zadovoljiti delavcev. Na vse dosedanje prošnje in intervencije sindikatov niso namreč delavci dobili niti tiste skromne «mineštre», ki jim jo sedaj obljubljajo.
Seveda se brezposelni delavci ne zadovoljujejo s temi skromnimi ukrepi. Lačni brezposelni sicer ne zametavajo tistega krožnika tople juhe, ki jim ga lahko nudijo v občinski menzi v Ul, Gambini, toda vsi pravijo, da je to premalo ter se sprašujejo, kdo bo dal pa jesti njihovim otrokom in ženam, ker dobe skromno kosilo, če pokažejo izkaznico o brezposelnosti, samo zase.
Tudi zaposlitev 1200 delavcev (ki je seveda šele obljuba) je le začasna rešitev. Ob temu ukrepu pravijo delavci: »Italija se torej skuša vračati v Trst v znamenju lopate in krampa«, kar pomeni deklasi-ranje delavstva. Na ta način se vprašanje brezposelnosti ne rešuje, vse to je le krpanje
Nezadovoljni z obljubami oblasti so se brezposelni delavci tudi včeraj zjutraj zbrali v velikem številu pred uradom za delo na Trgu Ober-dan. Vsi so izražali voljo, da nadaljujejo z manifestacijami, toda na miren način. Tedaj pa so nastopili kominformovski aktivisti, ki so se vse te dni po-mešavali med demonstrante, ter pozivali delavce, naj ne manifestirajo češ da bi s tem nasedali le »titovskim provokatorjem«, S tem so nove manifestacije tudi preprečili Delavci so sicer tem aktivistom odgovarjali da so provokatorji prav kominformisti in sindikalisti sami, ker zavirajo polet, s katerim bi se lahko uresničile pravične ' Zahteve brezposelnih
Kominformovski aktivisti so delili med delavce letalke s pozivom vodstva Enotnih sindikatov, ki je bil že objavljen v nedeljski številki «L’Unita». V tem sramotnem pozivu je bilo napisano med drugim tudi tole:
Z nekontroliranimi demonstracijami se ne more rešiti vprašanje brezposelnosti. Rešitev tega vprašanja moremo zahtevati z akcijami v okviru demokratične zakonitosti pod vodstvom sindikalnih organizacij. Med demonstrante se je vrinila mala skupina fašističnih in titovskih elementov. Ti elementi pravijo, da je mogoče doseči uspeh samo z napadom na županovo stanovanje, na županstvo ter s tem. da bi zapodili z dela ezule in delavce iz Furlanije-
Zveza enotnih sindikatov poziva vse brezposelne, naj se ne udeležujejo manifestacij
brezposelnih ter naj se z Zvezo enotnih sindikatov domenijo o mirni akciji.
Letake so vsi delavci ogorčeno obsojali. Kominformov-skim kolovodjem so očitali izdajstvo nad delavskimi interesi ter jim dejali, da niso resnični razredni sindikati nikoli v zgodovini delavskega gibanja ovirali delavstva v njegovi politični borbi, marveč so ga vedno le podpirali in vodili. Očitali so jim tudi, da v svojem proglasu zagovarjajo župana ki je dajal pri zaposlitvi v občinskih službah vedno prednost ezulom
Iz omenjenega proglasa je popolnoma jasno, da so bile demonstracije brezposelnih vodstvu Enotnih sindikatov prav tako na poti kakor Bar-toliju in ostalim šovinistom. Vodstvo ted sindikatov hoče v svojem proglasu najprej prikazati, da nasprotuje dejstvu, da je ob manifestacijah prišlo tudi do nekaj incidentov, toda kmalu se nehote izda, ko v istem proglasu po^ živa brezposelne delavce, naj se vzdržijo manifestacij sploh. Vsaka manifestacija v današnjih pogojih namreč škoduje italijanskim imperialističnim načrtom in s tem tudi vodstvu Enotnih sindikatov, ki pomaga italijanski vladi te načrte uresničevati.
Ce pa je že treba govoriti o kakšnih elementih, ki niso spadali med brezposelne, so bili to prav kominformistični plačani agitatorji, katerih imena lahko vsak trenutek navedemo. Ce tega nismo doslej storili je to pripisati le dejstvu, da nismo hoteli škodovati spontani akciji brezposelnih, ki smo jo vedno podpirali, ne pa zavirali kakor tisti, ki se vedno trkajo na prsa in pravijo, da predstavljajo delavstvo.
Delavci dobro vedo kaj so prav voditelji Enotnih sindikatov storili zanje: šli so v Rim in se poklonili tistemu ministru Scoci. ki naj bi postal tržaški višji komisar, če bi se uresničile Radicheve goreče želje po prihodu imperia. listične Italije v Trst, kar se pa doslej ni zgodilo ravno po zaslugi pri kominformovskem vodstvu tako osovraženih »titovskih provokatorjev«. Tržaški delavci prav nič ne zavidajo voditeljem Enotnih sindikatov, da so postali tako zvesti zavezniki tistega Barto-lija, ki bi hotel zavreti napredovanje delavskega razreda s pendreki in orožjem, kar je potrdil v občinskem svetu ko se je jezil na policiste, češ da niso intervenirali proti delavcem.
Zadnje demonstracije in odnos raznih strank do njih so za vse tržaško delavstvo najboljša izkušnja in šola. Se nikoli se ni tako jasno pokazalo izdajstvo nad razrednimi interesi delavstva, še nikoli niso ljudje, ki sami sebe imenujejo zastopnike delovnega ljudstva, znašli v tako tesnem objemu s predstavniki imperialistične buržoazije kakor sta se znašla to pot Vi-dali in Radich. Sedaj stojita popolnoma razgaljena pred vsemi kot hlapca, a hkrati najboljša zaveznika italijan-
skega imperializma, ki hoče prinesti tržaškemu delovnemu ljudstvu suženjstvo, brezposelnost, bedo in lakoto in kako redko suho skorjo kruha, ki naj bi si jo delavci prislužili s krampom in lopato pri raznih podpornih ustanovah za brezposelne. Vse te »dobrote« pa delavstvo odločno zavrača.
Ponovna olvorilev občinskih menz
Občinski menzi na Trgu Li-berta in v Drevoredu XX. septembra, ki sta bili začasno zaprti v zvezi z demonstracijami brezposelnih delavcev, sta ponovno odprti.
Proslave AVNOJ
Kot je sklenil izvršni odbor OF, bomo letošnjo 10. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ proslavili na ločenih sektorskih in krajevnih proslavah Osvobodilne fronte.
Y petek 27. t. m. ob 20. uri bosta tako imela proslavo I. in II. okraj v Ul. R. Manna 29. Na sporedu je govor in kulturni program.
V soboto 28. t. m, ob 20. uri pa bo proslava v Lonjerju, kjer bodo poleg govora na sporedu še pevske zborovske in solo točke, recitacije itd. Istega dne bosta proslavi AVNOJ še v Dolini in v Borštu vedno ob 20. uri.
Mladina iz Plavij odhaja z zastavo in pesmijo na obisk k jug. vojakom.
IZRAZI HVALEŽNOSTI NAŠEGA LJUDSTVA JUGOSLOVANSKI ARMADI
VAŠČANI IZ FLAVIJ IN BADIHE ponesli zastavo in darila jug. vojakom
Prisrčno srečanje na razmejitveni črti - Znali bomo čuvati sleherno ped naše zemlje • so zagotavljali ganjeni borci bratskih jugoslovanskih narodov
V nedeljo je večja skupina vaščanov iz Plavij in Badihe. ki spadajo pod miljsko občino, tisto občino, za katero trdi župan Pacco, da je 100-odstot. no na njegovi strani, obiskala jugoslovanske vojake, ki so na straži ob demarkacijski črti. Domačini, med katerimi je bila zlasti mladina pa tudi odrasli, so ob tej priliki na demarkacijski črti podarili našim vojakom krasno zastavo in jim postregli z domačim
Mladina nudi vojakom vino.
vinom, «pincami» in sadjem. Dekleta pa so jim poklonile šopke cvetja.
Skupina je šla na obisk k našim fantom navdušena in zadovoljna, da lahko izrazi hvaležnost našega ljudstva jugoslovanski armadi, ki je bud. na v obrambi naših pravic.
Medtem ko že več dni sprejema jugoslovanska delegacija v Trstu darila, ki jih naši ljudje pošiljajo v znak hvaležnosti jugoslovanski vojski so plavčani hoteli osebno po-
POMEMBNA SLOVESNOST V ZOON1ŠKI OBČIMI
VRTCA V ZGONIKU IN GABROVCU
dokončana in izročena svojemu namenu
Notranja oprema za oba vrtca Je stala občino okrog 4 milijone lir - Vzorni poslopji In vzorna oskrba otrok
V nedeljo dopoldne je bila v zgoniški občini otvoritev dveh novih otroških vrtcev, ki sta bila pred kratkim dokončno opremljena z vsemi potrebnimi rekviziti. Najprej so ob prisotnosti zgoniškega župana tov. Vladimira Obada in skoraj vseh občinskih svetovalcev ter drugih gostov otvorili vrtec v Zgoniku. Domači župnik je opravil priložnostni cerkveni obred, potem so si pa prisotni ogledali nadvse lepo urejene prostore. Vr. tec je v pritlični zgradbi, ki je zidana tako, da je zavarovana proti burji, medtem ko skoraj ves dan sije sonce skozi velika okna v učilnico in jedilnico. V učilnici, ki je zelo lepo opremljena, je dovolj prostora za vseh 37 malčkov, ki so včeraj prvič prišli v novi vrtec. Ko smo jih včeraj obiskali, so bili pravkar pri kosilu: sedeli so na zanje primernih stolih okoli majhnih miz in živahno ropotali z žlicami po krožnikih, iz katerih je prihajal prijeten duh okusne »mineštre«. Stopili smo tudi v svetlo kuhinjo, kjer je urna kuharica pripravljala za otroke slastne palačinke. Na hodniku, ki gre skozi ves vrtec, so postavljene lične omarice, označene z raznimi za otroke primernimi znaki, kamor odložijo malčki svoja oblačila. V kratkem bodo dobili tudi predpasnike, tako da bo čim manj škode na krilcih in suknjičih.
Vrtec v Gabrovcu, ki so ga otvorili prav tako v nedeljo predpoldne, je skoro enak onemu v Zgoniku. V tem vrtcu pa ima svojo učilnico tudi osnovna šola, ki jo obiskuje nekaj učencev prvega, drugega in tretjega razreda. Tudi gabrovški otroški vrtec stoji na lepem prostoru, ki pa bo še pridobil, ko bodo uredili prostor okoli zgradbe, tako da se bodo otroci v toplej-
nesti darila in obiskati naše vojake. To dokazuje, kako je naše ljudstvo povezano z jugoslovansko vojsko, kako ji je hvaležno in kako ji zaupa.
Mladinka, ki je izročila oficirju krasno svileno zastavo vezeno v zlatem, je dejala:
*V imenu prebivalstva vasi Badihe in Plavij vam poklanjam to zastavo, katero čuvajte in z njo branite sleherno ped naše zemlje. Čimprej jo prinesite k nam in naprej do Trsta. Živela Jugoslovanska armada! Zivei maršal Tito!«
S toplimi besedami sta se zahvalila za darilo in obisk dva kapetana in obljubila, da bodo jugoslovanski vojaki znali čuvati naše pravice, našo zemljo, naša življenja in imetja. Nato pa je izstopil iz vrst mlad vojak, temnopolti Bosanec, ki je prisrčno pozdravil brate iz cone A in se jim zahvalil za prijeten obisk.
V prisrčnem vzdušju so se domačini nato razgovarjali z vojaki in oficirji kot stari znanci in prijatelji, prepevali partizanske pesmi in ob zvokih harmonike zaplesali kolo.
Na obisku so se zadržali več ur, nato pa se v mraku vrnili na svoje domove in se pogovarjali, kako so dobri ti naši fantje, kako čutijo z nami, se zanimajo za našo usodo in so pripravljeni dati svoja življenja za obrambo naših pravic, za našo zemljo.
Smrt občinskega odbornika devinsko nabrežinske občine
Včeraj zjutraj je nenadoma preminil g. Josip Colja, občinski svetovalec in član u-pravnega odbora devinsko-na-
brežinske občine. Pokojnik je bil izvoljen v občinski svet na Listi slovenske skupnosti. Družini izrekamo naše sožalje.
tolpe, ki so me napadli še na svobodi«.
Ker si izjave beguncev in kominformistov zelo nasprotujejo, je sodnik sklenil celo zadevo obravnavati pred sodiščem. Datum procesa še ni znan
prodaja
AMERIŠKEGA BLAGA
V začetku decembra bo prodaja vseh ostankov in presežkov blaga v skladišču imovine ameriških oboroženih sil.
Vabila zainteresiranim ponudnikom so bila razposlava 23. novem-
OBNAVLJANJE CESTIŠČ MESTNIH ULIC
NUJNOST POSPEŠENJA DEL NA ISTRSKI CESTI
Prvi del istrske ulice do Ul. Industrija končan - Začetek del na odseku do Trga Pestalozii - Prestopanje pri cerkvi sv. Jakoba
Ravnateljstvo ACEGAT sporoča, da sta z včerajšnjim dnem, glede na končana dela na Istrski ulici med Ulico Paolo Veronese in Industrijsko ulico, filobusni progi štev. 1 in štev. 10 začeli voziti samo do Trga sv. Jakoba, ker so hkrati začeli dela na isti ulici in sicer med Industrijsko ulico in Trgom Pestalozzi. Zaradi tega je ravnateljstvo ACEGAT poskrbelo za uvedbo avtobusne službe od Trga sv. Jakoba do Sv. Sobote. Zato morajo potniki na Trgu Sv. Jakoba prestopiti na avtobus odnosno na filobus. V zvezi s tem je ravnateljstvo ACEGAT
bra 1953. Za ogled razpoložljive-	.	......
ga blaga je bil določen rok 12 dni. 1 uvedlo tudi posebne vozne
IZPRED ZMEZNISHBSA VOJflSKEBA SODlSCft
Zloglasni Macaluso
končno vendarle obsojen
Spoznan je bil za krivega udeležbe pri nedovoljeni demonstraciji, ki je privedla do vandalskega napada na jugoslovansko trgovinsko delegacijo
Končno je 31-letni France-sco Macaluso vendarle dobil zasluženo kazen. Sicer mu je bila tudi tokrat sreča mila, ker so mu lahko dokazali samo sodelovanje na nedovoljenih demonstracijah, nikakor
je iskala dokaze za njegovo sodelovanje pri vandalskem početju, ki jih seveda ni našla, pa čeprav jih je imela pri rokah; mar so res verjeli Ma-calusi, da je hotel samo napraviti pot avtu? Mar ni to
pa niso našli dokazov, da bi j dokaz, da je obtoženec resnič. ga obsodili tudi za napad na j no sodeloval pri razbijanju? jugoslovansko trgovinsko de-j Mnenja smo, da bi policija, iegacijo.	|	če bi le hotela, dobila dokaze
Macalusa so namreč areti- j	za Ob-
rali 14. oktobra v nekem ba- j Macaluso je bil že večkrat ru, ker je policija izvedela, I pred zavezniškim vojaškim soda je sodeloval pri nedovolje-1 diščem, vendar so ga morali ni demonstraciji, med katero j vedno izpustiti, vsaj zaradi so pobalini vdrli, misleč da ! pomanjkanja dokazov. Ko ga gre za prostore sedeža Fronte : je mr. Bayliss po njegovi are-za neodvisnost, v pisarne tvrd- | taciji opazil v dvorani, mu je
:
mmmm
Novi otroški vrtec v Zgoniku.
Učenci 1. in 2. razr. pred zgradbo novega vrtca v Gabrovcu.
ših mesecih lahko igrali na vrtu.
Za notranjo opremo obeh vrtcev je občina porabila nad 4 milijone lir. Morda bo treba še kaj urediti, toda to bodo le malenkosti, ki ne bodo
bistveno vplivale na občinski proračun. Več denarja bo seveda treba za zgraditev zidu okoli obeh vrtcev ter za ureditev dvorišč, na katerih bo-
Napadeni pred sodnika napadalci prosti
Pred predsed. Ellisonom se je moral zagovarjati tudi 29-letni ruski begunec Nikola Bajkušev stanujoč v taborišču pri Sv. Soboti, katerega policija obtožuje, da je metal kamenje proti kominformistič-nemu sedežu pri Sv. Ani. Begunec je odločno zanikal obtožbo ter pojasnil, da se je tistega večera skupno s tremi begunci vračal z železniške postaje kamor so spremili nekatere emigrante. Ko so dospeli do stadiona jih je skupina ljudi, ki so prihajali po Ul. dei Macelli ustavila in njega pošteno potolkla, medtem ko se je njegovim kolegom posrečilo zbežati. «To je sramota« je jezno protestiral begunec pred sodnikom, «da sem moral jaz, ki sem bil napaden, ležati dva dni na cementu’ medtem ko so člani
ke SILPA, kjer so razbili opre mo in ranili nekega uslužbenca, ter kasneje v urade »Jugoslovanske trgovinske de. legacije« v Ul. Cicerone, kjer so uničili in razbili, kar jim je prišlo pod roko. Moderni Huni so šli tako daleč, da so uničili in tudi pokradli folklorne izdelke, ki so bili razstavljeni v enem izmed prostorov.
Macaluso je med zasliševa-
takoj obljubil, da ga ne bo izpustil na svobodo, ker ima tokrat dokaze za njegovo krivdo. In tako je tudi bilo. Vse do včerajšnjega dne je moral Macaluso sedeti v zaporu v pričakovanju razprave.
Toda tudi tokrat ga sreča ni popolnoma pustila na cedilu, kajti obtožili so ga samo sodelovanja pri nedovoljenih demonstracijah 14. oktobra. Pred sodnikom je ponovno za-
njem vedno zanikal sodelova-; nikal krivdo, izgovarjajoč se, nje pri demonstracijah, če-j da je le slučajno bil tam, kjer prav je priznal, da je iz ra- : so bili demonstranti. Neki po-dovednosti sledil razgrajačem j licijski agent, ki je bil tedaj po Korzu, na Trg Malta in Trg v službi pred sedežem Fronte Unita ter končno v Ul. Cice- ; za neodvisnost, pa ga je s rone. Obtoženec je celo izja-i svojimi izjavami pokopal. O-vil, da je medtem ko so raz-1 pazil ga je namreč sredi sku-grajači razbijali sedež jugo- j pine 15 ali 20 mladeničev na
slovanske delegacije in metali na cesto mize in klopi, opazil neki avto, ki je vozil po tisti ulici. Ker mu je klop ovirala pot, jo je prijel in jo vrgel na drugo stran ceste, pri tem pa, glej čudo, mu je ostala v rokah noga klopi. Policija
ČRNA KRONIKA ZADNJIH DVEH DNI
Eden mrtev in več ranjenih zaradi prometnih nesreč
Z motorjem v cestni rob - vozač na mestu mrtev zaradi zloma tilnika. Težak tovornik zdrknil v dolino
V nedeljo je bilo več prometnih nesreč skoraj izključno z motornimi vozili: osem motoristov je ranjenih, eden pa je zgubil življenje.
Ko se je 22-letni geometer Livio Boletti iz Ul. Raffineria 9 peljal nekoliko po 22. uri po obalni cesti proti Trstu je nenadoma zgubil oblast nad motorjem in zletel ob rob ceste. Pri priči je ostal mrtev zaradi zloma tilnika, njegov prijatelj Fragiacomo, ki je sedel na zadnjem sedežu, pa se je hudo poškodoval po glavi, čelu in rokah. Nekaj trenutkov po nesreči je mimo privozil dr. Fogher, ki je nudil ranjencu prvo pomoč, katerega so z zasebnim avtomobilom nujno odpeljali v tržaško bolnico. Za Bolettija pa ni bilo več pomoči. Po ugotovit-
do nasadili razna drevesa in vah zdravnika in prometne cvetje.	I	policije so truplo odpeljali v
mrtvašnico tržaške bolnice.
Nekoliko po polnoči v nedeljo in med ponedeljkom pa se je zgodila precej huda nesreča na cesti med Sesljanom in Opčinami. Ko je težki tovorni avtomobil z evidenčno tablico PC 19608 s prikolico dospel do Sv. Križa je nenadoma počilo sprednje desno kolo in je tovornik zaradi tega zletel s ceste v globoko dolino. Zaradi močnih sunkov so se odprla vrata kabine in oba šoferja sta zletela na tla, kjer sta obležala nezavestna. K sreči je kmalu nato privozil mimo neki drugi tovornik in je šofer nemudoma poklical Rdeči križ, da so pone-srečenca odpeljali v tržaško bolnico, kjer se bo moral eden zdraviti 6 dni zaradi zloma medenice in desne roke, drugi pa 30 dni zaradi poškodb po glavi in rokah.
stopnišču ki vodi na sedež fronte. Kasneje ga ni več videl.
Obtoženčev zagovornik odv. Jacuzzi je hotel prepričati sodišče, da ni nobenega dokaza za obsodbo, zaradi česar bi ga moralo sodišče oprostiti. V primeru pa, da bi ga obsodilo, pa naj se sodnik zaveda, da je obtoženec že presedel 42 dni v zaporu, kar zadostuje za te vrste prekrškov.
Mr. Ellison, ki je vodil razpravo, je v svojem končnem govoru poudaril, da ni nobenega dvoma o Macalusovi soudeležbi pri demonstracijah, o katerih je ugotovljeno, da so bile, ker so udeleženci kričali «Abbasso gli indipenden-tisti e s’ciavi». Znano je tudi, da demonstracije niso bile dovoljene. Obstaja tudi sum, da je Macaluso imel svoje prste tudi pri razbijanju v pisarni podjetja, a za to ni dokazov.
Sodišče je po 2-urni razpravi spoznalo obtoženca za krivega obtoženega dejanja in ga obsodilo na 4 mesece zapora, začenši z dnem aretacije. Kakor vidimo torej izredno mila kazen.
„ Božična nagrada za dobroto**
Kot že štiri zadnja leta, bodo tudi letos podarili »Božično nagrado za dobroto«. To nagrado podeljuje občina onim občanom, ki so se med letom najbolj izkazali s kakšnim človekoljubnim dejanjem. Odbor naproša zato vse, da sodelujejo pri tem in javijo ev. kandidate. Prijave je treba poslati na županstvo do 10. dec, t, 1.
listke za obe omenjeni progi. Posebni listki, ki veljajo za prestop na drugo prevozno sredstvo, imajo veljavo 40 minut od roka ko so bili izdani.
V zadnjih mesecih smo že večkrat pisali o javnih delih na Istrski ulici, kjer so začeli obnavljati cestišče, kanalizacijo in vse podzemske plinske in telefonske naprave. Prva dela so začeli od začetka ulice do Industrijske ulice
V načrtu pa je obnova cestišča celotne ulice, ki je res v obupnem stanju. Za ta dela je bilo že nakazanih več kot 100 milijonov lir, kar naj bi zadostovalo za vsa popravljalna	dela	do	Ulice	Baia-
monti. Po načrtih so dela razdeljena na tri sektorje in sicer: Prvi sektor gre od začetka	ulice	do	Industrijske
ulice:	drugi od Industrijske
ul. do Trga Pestalozzi in tretji od Trga Pestalozzi do Ulice Baiamonti. Obnova cestišča te	ulice	je	tembolj	nuj-
na, ker vozita po njej filobusni	progi	štev. 1 in	šfev-
10. To dejstvo pa zahteva, da bodo dela čimprej končana in da bo cestišče ulice v res dobrem stanju
V teh dneh so končali dela na prvem odseku. Ta dela so se na žalost preveč zavlekla tako, da bodo začeli z njimi na drugem odseku prav v tem vremensko neprimernem času. Takšna javna dela zahtevajo za njihovo dobro izvedbo lepo suho vreme, brez padavin. Dež. mraz. bur-ja itd. samo ovirajo reden potek del in jih zavlačujejo. Pri zavlačevanju del pa niso prizadeti samo delavci, ki morajo delati v mrazu in dežju. Prizadeto je vse prebivalstvo rajona, ki mora za dolge mesece prenašati razdane poti in pločnike, blato in vse nevarnosti, k.i jih predstavljajo predvsem za otroke visoki jarki in razmetano kamenje Prav to stnnje sedaj skrbi prebivalstvo Sv. Jakoba, ki pošilja svoje otroke v šolo v Istrski ulici v bližini Trga Pestalozzi. Z deli od Industrijske ulice do Trga Pestalozzi so začeli v teh dneh to je, v zimskem času, ki ni primeren za javna dela na odprtem. Odgovorni uradi se izgovarjajo, da je sedaj nemogoče ustaviti dela na Istrski ulici in jih prenesti na pomlad, ker so nujna in morajo biti čimprej končana. Res je, da so ta dela nujna. Lepo je tudi, da si oblast prizadeva, da so dela čimprej končana Toda zakaj niso pomislili na to v prvih mesecih leta? Zakaj so začeli tako pozno z deli.
Ker smo že pri javnih delih na Istrski ulici naj omenimo, še. da so v zadnjih tednih asfaltirali del Istrske ulice in sicer od Ulice Baiamonti do stadiona.
Tudi ta del ulice je bil v zelo obupnem stanju in*mo-ra vzdržati poleg avtomobilskega prometa še promet štirih filobusnih prog in sicer: štev. 1 štev 10. štev. 19 in štev. 20 ki vozi v Milje. Pristojni uradi poročajo, da je to asfaltiranje začasnega značaja, ker bodo v bodočnosti cestišče popolnoma obnovili, kot je sedaj v načrtu do Ulice Baiamonti pred tedni so napravili poizkus, ki je dokazal, da bo novo asfaltiranje, z moderno strojno napravo ustrezalo začasnim zahtevam prometa na tem delu Istrske ulice. Dela so bila naročena tržaškemu podjetju Canarutti in so stala 9 milijonov lir.
Končno ne bo odveč če o-menimo še stanje predora, ki veže Seneni trg z Ulico Baiamonti. Cestišče predora je v skrajno slabem stanju in po trebuje temeljitega popravila. Za popravilo cestišča v predoru je še posebno zainteresiran ACEGAT, ker vodita skozi predor dve filobusni progi. Zato je ACEGAT že večkrat vložil zahtevo naj to cestišče popravijo. Do sedaj so bile vse zahteve zaman. Občinska uprava, ki ima v oskrbi vse mestne ulice in vse občinske ceste in poti noče prevzeti del za popravilo predora, ker je ta državna last. Državni organi pa pravijo, da nimajo denarnih sredstev za izvedbo popravil. Dejstvo je, da se filobusna vozila neprestano kvarijo in da se dela s tem velika škoda občinski imovini.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 24. novembra 1953 ob 20.30 uri gostovanje v kino dvorani na OPČINAH
z Nušičevo komedijo
Prodaja vstopnic pri blagajni kina v torek od 16. do 18. ter od 19. ure dalje.
V soboto 28. nov. 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera v nedeljo 29. nov. 1953 ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
ix dO-iUii
farsa v treh dejanjih
Spisal: Ivan Cankar Režiser: Jože Babič Scenograf:
Maks Kavčič k. t-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
v 'kopru ▼
Premiera - red premierski Danes 24. U. 1953 ob 2«. uri Ponovitev - jutri 25. 11. 1953 Franc Šaleški ■ Finžgar
„Naša kri“
Ljudska igra s petjem in plesom Štiri dejanja Režija in scene Emil Frelih kot gost
▼
Osebe: Miklavž Borštnik francoski maire . Ernest Zega, Borštnica, njegova žena . Majda Skrbinšek, Jerica njegova hči . Breda Urbič (debut), Stefan posestnikov sin - Jeričin ženin - Borut Logar, Matija Borštnikov hlapec . Oskar Venturini, Gašper Zapoto-čan kmet _ Ivo Pušnar, Podrepec kmet . Tugo Klasinc, Luka Kos kmet _ Ap-polonio Zvest, Matijevec kmet Grelif, Rok kmet -Franc Pertot, Groga mež-nar - Igor Pelan, Louis Rcnard francoski častnik -Janez Klasinc (debut), Turbot sergent major _ Al-do Cetin starka - Marga Filec, Mihca - Marija Ban, Manca . Terezija Logar, prvi vojak . Silvo Pucer, drugi vojak - Darij Valentič, tretji vojak - Milan Orblč.
Vojaki, fantje, dekleta, deč. ki, deklice, gostje - Godi se na Gorenjskem meseca avgusta leta 1813. Sodelujejo dijaki učiteljišča in gimnazije, člani PD »Svoboda« in folklorna skupina. Ples naštudiral Slavko Hiti, inšpicient Gregor Lampe, šepetalka Lojzka Sedlar, asistent Danilo Vesel, razsvetljava Danilo Morgan.
Danes 24. novembra 1953
ob 16. uri bo v prosvetnem domu ■Igo Gruden*
v NABREŽINI
LUTKOVNA PRTDSIAVA
Vabimo otroke do 96 leta starosti, da se predstave udeležijo.
Razna obvestite
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI
klub «l. kosir*
li.
V sredo 25, t. m. od 19
obišW
v o, c«u	-........ .	vatifiP
ure, zamenjava znam«. -aj. vse filateliste, ki se se niso lt li v naš klub, da nas obiSCOV se seznanijo z delovanjem
Darovi iri pfi$Pev^l
Tržaški trgovec N. PJ-J2? » Dijaško Matico s pnporoJJ1^ izraža s svojim prispevk d,0jBo hvaležnost Jugoslaviji za gj, obrambo našega ozemlja p lijanskim imperializmom. ,es3
Besednjak Jaka 500. d'jaka.	^
Namesto cvetja na g ie dru-Alojzije vd. Schmidt da ruj ^ žina dr. Tončič 1-000 hr sglad Jko Matico in 1.000 lir Sergeja Tončiča.
r GLEDALIŠČE VEgjji)
Danes zjutraj se začne 9ripnic dališki blagajni Prodaja 7a trpHo nredStavO
za tretjo predstavo Be zvf opere «Norma», ki k ?O30. čer z začetkom točno oj • ^ V četrtek prva P^Snije* detov Scale« s .. perg°le' ((Portugalsko ošterijo« tn a sijevo «Qirigent» («11 m mušica«).
Rossetti. 15.30: ((Cena dolžnost • R. Taylor, E. Parker. 2l, J. Exce!sior. 16.00: «Cetrti m" Pagne, C. Grey. , Robert Nazionale, 16.00: ((Norost Donge«, D. Darrieux, J-Mladoletnim prepoveaa ■ re_ Fitodrammatico. 16.00: *J*]vet, ki«, R. Calhoun,	8.
Arcobateno. 16.00:	»Titani".
Stanwyck, C, Webb.	trm«-
Astra Rojan. 16.30: «Judy.
glavka«. J. Canova.	RoUge«
Auditorium. 15.30: »Moulin
J. Ferrer, Sza Sza O^ijjjlA Grattacielo. 16.00: »Parada E. Pinza.	.	»jm?1'
Alabarda. 15.30: »Konjem« rtft0r.
ne doline«, A. Ladd, tv i», O. Ariston. 16.00: «Mata h
Garbo, R. Novarro.	113», A.
Aurora. 15.30: «Rešite kra J Dexter, J. Lavvrence. 0 * Armoiiia. 15.15:	Zabav I ey.
nocoj«, D. Keye, G. J zaKlad*’ Garibaldi. 15.30: ((Rečni W. Beery, E. Linden Ideale. 16.00: ((Obsojeno v S. Granger.	,j„bezni»>
Impero. 16.00: »Leta ljub Vlady, P. M. Beck. -43»,.J;
Italia. 16.00: »Grešmca *an (|1,!ji
Šanson, F. Villard. Mia prepovedano.	inrij*'
Viale. 16.00: ((Poročnik
Girotti, M. Vitale. a0rt«-se
Kino ob morju. Danes zaPr	r*
Massimo. 16.00: «V nede
strelja«, Fernandel
Moderno. 16.00: «Ce bi ^‘ „ton.
jon», G. Cooper, C. ^^3», Savona. 15.00: « Stara	,
D. Day.	^MečaS1"
Vlttorio Veneto. 15.30.
pohod«, P. Lawford. y H" Azzurro. 16.00: »Irma K lywood», C. Calvet. jelj*1 Betvedere. 16.00: »Kralj G. Moore.	-oiavje
Marconi. 14.30: «Zmagb mule Rosse«, J. Ma^0'hol»' Novo ciDe. 16.00:	»Al«
Cagney.	.»sniKl?1
Odeon. 15.45: »Ml Uešm Šanson.	,_to	“
Radio. 16.00:	»Vsako
dekle«, R. Cummin«s-
m«1'
jjjj.
TOREK, 24. novembra
J CGOkLOVA**^
C O ,\ A	*
254,6 m ali 1178	l3-3°
Poročila v slov. ob
19.00 in 23.30.
ptt-
7.10 Jutranja 8j*s?®:rni rllZ,*ve-gled tiska; 14.30 Kultu „e c di; 14.45 Pozimi Pa roz . 5	0
to; 17.00 Zlatko CernJtd, ^ jim zabavnim orkesu -a vi j(l Chausson: Poeme - grb^fjOd nist Igor Ozim; 17.J° smi; yir. makedonske narodne n ,3.15 .ne Poročila v hrvasčinj. . 35 zn tuoznosti na v‘9.in,Anoo d{' melodije in ritmi; Ju.	v'a sy.
Giordano: «Fedora» red z*,„ja janjih; 21.40 Nočni	M ,3
n-e in plesne glasbe. ,jnj; poročila v italijanšC"
Glasba za lahko not.
T It k ■' *'•
306.1 m alt 980	11
11.30 Zabavna	.Pi8.0°
vsakega nekaj; I3®0 „iasba' .. in ljah; 17.30 Plesna J'laa čel^,. Saint Saens: K°nc.mubert:, s,k# orkester; 18.20 ®v0ncert 5 j^
munda, uvod; 18:40 k	,»o	„«
ljah;
la, uvod; 18;40 fonista Ljubivoja h r,rjijub e!a
in vzgoja; 2CLOS t jet^V
Zaključeno proučevanje priložb glede stanovanj
Komisija za dodeljevanje stanovanj opozarja vse interesente, da bodo v najkrajšem času končali s proučitvijo predloženih pritožb na sodišču glede zadnje dodelitve ljudskih stanovanj in da se bodo družine, katerim so bila stanovanja dodeljena, lahko vselile v nova stanovanja v prvih desetih dneh prihodnjega meseca.
Kot smo že pisali v našem listu, gre za 169 novih ljudskih stanovanj sezidanih na Greti in v drugih mestnih predelih, za katere pa je bilo po dodelitvi komisije vloženih na sodišču 600 pritožb.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. in 23. novembra 1953 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 14 oseb, poroki pa sta bili 2.
UMRLI SO:	73-letna Aloizlja
Višnjevec vd. Schmidt, 86-letna Marija Tomc vd, Schneider, 58-let-na Josipina Krevatin por Kreva-tin, 47-ietni Oskar Augustinčlč, 93-letna Luigia Lettich vd Rotter, 71-letna Lucia Colen vd. Paolič, 60-letna Armida Lamberti roj. Barbieri, 75-letni Umberto Bugo-Un, 85-letni Anton Petkovšek, 58-letna Katenna Lizzul por. Bac-chianz, 38-letna Stanislava Pav-š 6 por. Nocentini. 72-letni Guer-rino De Marchi, 50-let ni Ernesto Braini, 48-letni Michelangelo Ferri,
soia in vzkvi«, ceri t'", melodije: 20.30 K°a . 0de.r terceta: 21.00 R3d>J _ prot',|nisU yard-Viller ..	M?
rv «11 j h nuM“*i	OO&V
nuet iz «Faustoveg
T lt *	'l'	**	^.3^
11.30 Komorna
londonskih -Vnn'Koh'°rni po željah; 2L00 K dora pod vodstvom in rielda’	—<	j ,|A
« I. O v « «	4	v	*
327.1 m.	6.3«’	‘	’
Poročila ob	■	.uj0-
17.00, 19.00 m 24UU- . dt>« V 12.00 Zborovske^ ,eV po)^ P' Dvans oven: ivna listi;
)pold .10 raus«
18.00 oiu»''-ha	na	v 1
18.40 Igra	godba	m
Odlomki iz slove
yard-Viller:	Proc”ert v*®1. nT
Dugan; 22 45
Karla Rupla: 23.iu ^gubo
12.00 Zborovs« -	p01	5
slovanskih skladatejJ|je; IZ- f, L
Slovenske nlbarrd 5 ork . ljv
Slovenske	3,5 CMTV 1»5;
srr1..«-, »zM-
Straussu in	naroSnfla-	i
!!•“ ,-S!0V^ba na P^peh
  IbS--
Sporočamo	„aš
je v nedeljo pr^lnil isoprog in o6c	v.Iz
Anton Pet ,
V starosti 85^ ^ 0p
p^reb bo ^
Žalujoča soP	v„u*
sorodniki ^
ostali
5Poro*a ■ Tdabrežin3. ,iatral Občinska uprava občine Devin ^ ^ uri žalostno vest, da je včeraj 23. t. m. nenadoma preminil
JOSIP COL A^
občinski svetovalec m	^	v	P*
Pogreb pokojnika bo danes ob t
Slava nieeovemu spominu .	0°	.
ANDREJ BAHUN, ČLAN GLAVNE VOLILNE KOMISIJE IZ LETA 1909J
HOMO DATI TRST ITALIJI
Italijanom se zastonj pripoveduje, da nimajo na vzhod-fH iadranski obali ničesar ls*ati, ker tam ni Afrika, ampak obljudena zemlja, na ka-■eri prebivajo kulturni ljud-j* ze več kot tisoč let. Ita-bani nimajo nikakršnih dru-Prijemov razen enega edinega in ta je: da je v Trstu večina prebivalstva ita-‘•lanska. Toda kakšna je ta Vecina? Bil sem član glavne volilne komisije za ob-Bnske volitve 1909 leta. Vo-. tai imenik je tvoril debelo ■skano knjigo. Sicer sem ve-tudi brez tega imenika .,vcev, kakšna je italijan-
ska
tal
večina, toda ko sem či-imena tega uradnega do-
^atenta sem bil presenečen, j aiti, lahko trdim, da je bi-0 v tem imeniku več kot *Vetdeset odstotkov sloven-“'h, deloma tudi hrvatskih ® srbskih imen, Seveda so bl‘a ta imena več ali manj Potvorjena ter popačena. Ko-. kor pa je bilo pravih Italijanov, so bili to importirani 12 Italije. Magistratu je bila p&vna naloga, fabriciranje
italijanske večine. Ce bi tu-navajal, kako in zakaj je *° iredenta delala, bi samo Ponavljal tisto, kar je bilo ** stokrat povedano.
Italija je bila v trozvezi z emčijo in Avstrijo. Zgodo-Pove, da je bila Italija istai ki je trozvezo želela^ ker Se ie čutila slaba, osamlje-na. Toda to je ni oviralo, da tii proti svoji zaveznici Avstriji intrigirala, a ob prvi Priliki izdala obeh zavezni-°v za bogato nagrado: Trst,
Istri
0 in Dalmacijo.
lodvi
Trstu, pred južnim ko-orom, je stal spomenik v “oliki obeliska, na katerem |e bila letnica 1382. Spomenik It injel železno ograjo in je ‘I Posebno ponoči zastražen, olicist, ki ga je stražil, je d v civilni obleki, da ne 1 vzbujal pozornosti.
Za to stražo nisem vedel .“b let. Sicer sem videl mo-*’ ki je hodil sem in tja — Ponienrk se je nahajal v pihnem parku — toda ni-vedel, da je spomenik Pztražen. To sem izvedel še-le' ko me je neki tovariš a to opozoril, z II1 zakaj je bil ta spomenik
iel
»zen? Da je Trst pri-leta 1382 pod Avstrijo, sicer ga Avstrija ni s silo It a’ kakor ga hoče sedaj ... ia> temveč je Trst pro-* Avstrijo, da ga vzame v *rstvo pred grabežljivimi Bečani, ki so si ga hoteli gojiti, da jim ne bi delal «Okurence. Natančno tako, hoče sedaj Italija, Spo-ni bil torej ogrožen *j Večine Tržačanov, temveč maloštevilnih iredenti-
»tov
Itali
radi ko
ha hoče danes Trst za-
jg." rtalijanske večine in prav
tiko° utemeliuiei0 svoj° poli"
Pod'
.tisti, ki Italijo v tem
P'rajo, čeprav jim ni pra-
ži;
tjSt° hekaj drugega. Saj bi večina bila zavarovana tu-Primeru, da bj rrišel Pod Jugoslavijo — ka-
Povod ta večina, ampak
d>
Irst
Pior
edino spada — ker bi Hj. J Primeru dobil avtono-’ ■ 1 V primeru pa, da bi it^^ternacionaliziran, bi pa
v tem
ii
bij
dalijanska večina imela
v“žine
a»ipa
uločo besedo Italijanske
nimamo le
Trstu,
■>e
m
so tudi drugod takš-še večje, ta lprimer Korzika in Mal-So'vj 'Cer so se že slišali glada nPo Malti in Korziki, to-Sej .e s takšno silo, kakor je 1 2a Trst. Toda Kc zika t>a , rokah Francije, Malta
'a
Je
eogleška. Seveda sta
«iit,b a “toka za Italijo bolj 'boe vrednosti in ne bi idipea služiti za daljnosežno vaja^laT’st'bno osvajanje. Na.
kater Pa *e tretji primer,
!'iabsC
bjaj,Lf.m pa ne gre le za ita-
Vredn'u veeino	dvomljive
>aj	ampak	kjer so sko-
'•ian~S1 prebivalci	pristne ita-
, • nar°dnosti, To je ^cin	kanton	Tessin ali
tak0 °’j ^ssin meji na Italijo tiran; a ie °d iste od treh kiti . obkoljen Meri 2300 kv.
l3«83» ie imel leta 1800 k? o'd t Prebivalcev, od tega k>adaiS • Italijanov. Tessin je v*ku , v Poznem srednjem
Prej
k Italiji.
milanski vojvodini,
t *ocU »v’
‘talij J1 mi znano, da bi a, ,|. kdaj koli zahte-
v«li
r^then*.	naj lzr0C1 lo
ve 110 italijansko ozem-bti . eminentno italijanski-n.e zabt lci- Zakai Italija S«, «&Va Priključitev Tes-vj4, j,,.1 . iailko mislimo. Pr-*'cer '?,n nj Trst, ampak je “d Pok °. 'epa alpsko-turistič-?*tho „ajlna’ ki ima - bodi ?l Drprei?e Povedano — tu-h|iha mce] industrije. Toda ?,er°mni Prske8a pristanišča z
1? n- h. *alediem in Tes'
L, °dišis„ mogel služiti za
ošva? tn^ko zt> nadalj-^r6fts,,^je. ne samo vseh lih n Pristanišč, marveč J* ta Pri'aiin’ ki gravitirajo
.ie v maniiža- Razen te?a lilijo , ,essinu grozdje za
it ž«lel r sl°. Ce bi g. Pel-
toi
lJo Pndobiti Tessince za Verin. kšnim pleblsci-‘ '-'nORa	'°	ne bi dobil ni-
Ra Elasu.
Odvedenega sledi, da Ita-
liji ni nič za italijansko večino Trsta, ampak, da ji je za Trst ne glede na to večino. Ta večina sama noče pod Italijo. Naj se odredi plebiscit: Ali za Italijo ali za samostojen Trst, pa je vnaprej gotovo da bo 80 odst. Tržačanov glasovalo za neodvisen Trst.
Ves svet se danes peča z vprašanjem Trsta; gotovo pa je, da večina obsoja anglo-ameriški sklep. Velike države imajo majhne državnike, oba ministra, angleški kakor ameriški, se zelo nerodno branita pred očitki, da sta nepravilno ravnala. Pravita, da je tržaško vprašanje zelo zamotano in da ga je težko rešiti tako, da bi obe državi, to je Italija in Jugoslavija bili zadovoljni in da je zaradi tega treba gordijski vozel presekati, ker se ne da odmotati. Človek bi se vprašal; zakaj pa sploh tržaško vprašanje obstoji? Kdo je kriv, da to vprašanje obstoji? Krivi so tisti, ki so kovali londonski pakt. Po nekih poročilih, je gospod Eden rekel, da je treba Italijo zadovoljiti. To se torej mora tako razumeti, da Jugoslavije ni treba zadovoljiti... Kaj pa tiči za tem?
V prvi vojni se je Italija borila na strani Antante in je morala biti zato nagrajena. Toda v drugi vojni se je Italija vojskovala proti zaveznikom iz prve vojne, pa bi vseeno zdaj morala biti nagrajena da bi bila zadovoljna! Kdo na’j to razume? Vendar pa se da tudi ta uganka rešiti. Italija je bila v nekoliko desetletjih, v obliki velikanskega pajka, razpredla svojo mrežo, skoraj čez vso obalo. Sredozemskega morja. Ona je okupirala vso afriško obalo od Tunisa pa do Egipta in potem je osvajala dalje in dalje, tudi na vzhodnih straneh tega morja, kakor tudi obalo Rdečega morja. Pri tem osvajanju se Italijani niso prav nič ozirali na druge imperializme, a naj_ manj pa na angleškega. To pa vendar Veliki Britaniji ni šlo v račun. In v drugi svetovni vojni, so Angleži imeli priliko, da z Italijo obračunajo in tako se je zgodilo, da je Italija izgubila vse, kar je v petdesetih letih' naropala. Angleži so Italijo izrinili iz Afrike, ker je tamkaj prišla z njihovimi interesi v navzkriž. Za to je bila za Anglijo že ta okolnost odločilna, ker je z italijansko zasedbo afriške obale angleška pomorska pot na Vzhod zelo ogrožena. Ogrožena je bila ta pot od obeh strani in sicer od italijanske celine in od afriške obale, kar se je jasno videlo med vojno, zaradi tega je Anglija sklenila Italijane spoditi iz Afrike in s tem odstraniti italijansko nevarnost od one strani. Od strani Italije, je omenjena pot še vedno ogrožena. Toda tukaj se ne da nič napraviti, ker pač italijanski škorenj tako nerodno leži v Sredozemskem morju, da s peto skoraj doseže afriško obalo. Italija je torej izgubila vse. Toda ona je preveč obljudena, ter je podobna parnemu kotlu, ki je poln pare, pa ima zaprte vse ventile. Kotel lahko eksplodira. Zato je Anglija v skrbeh in misli, da je nujno potrebno odpreti vsaj en ventil na tem parnem kotlu; toda ne tistega, kj bi lahko, s paro, ogrožal angleške interese, temv eč onega na vzhodni strani, kjer niso prizadeti angleški interesi A to je Jugoslavija, to je vzhodna stran Jadrana. Angleži dobro vedo, da je star ideal Italije, osvojitev vzhodne obale Jadranskega morja. Kdo bi opisal prednosti, ki jih pričakuje Italija od zasedbe te o-bale?
Angleži so torej vrgli Italijo iz Afrike ter ji dobrohotno namignili, naj odpre ventil svojega parnega kotla na naši strani, ter ji zagotovili Trst, kot izhodiščno točko za nadaljnje osvajanje celotne vzhodne obale Jadrana, češ, mi vam damo Trst, naprej pa boste že sami vedeli...
Trst bi naj služil Italiji, kot obliž na veliko rano, ki ji je bila prizadejana z izgubo vseh afriških posestev, ki jih je bila Italija v pol stoletju nagrabila ter naropala. Da je Italija sprejela ta ve' liki udarec presenetljivo mirno m da bo tudi v bodoče mirna tam, kjer bi mogla ovirati Anglijo, zato jo je treba na drugi strani odškodovati ter zadovoljiti! To je smisel in politika g, Edena.
G. Dulles pa je rekel, da ne gre samo za Trst temveč za «višje cilje«. Toda ta izjava je lahko razumljiva, Italija je nestrpna. Ona sili zaveznike, da bi hitro, hitro u-maknili svoje čete iz Trsta, da bi ona mogla vkorakati vanj. Ona dobro ve, da so ti — naši zavezniki, sedaj njeni — samo njeni mandator-ji v Trstu. Italija misli, da je ta zasedba Trsta trajala že dovolj dolgo in da je svet že pozabil, da je ona bila njihova sovražnica ter da je bila poražena. Trst ji ;: bil ponovno obljubljen ter zago-
tovljen, zaradi «višjih ciljev«. Ona hoče v imenu atlantskega pakta — katerega članica je, — prevzeti vlogo stražarja proti «nevarnosti» od Vzhoda. Seveda se to pravi, napraviti kozla za vrtnarja, kaj. ti ona bo kot stražar, v resnici Trst izkoriščala za izhodiščno točko za nadaljnje osvajanje jugoslovanskih in pozneje tudi ostalih ozemelj vzdolž Jadrana. Zapadne države, odnosno njih vlade, vse to dobro vedo in prav zato so na tihem ter na skrivnem storile sklep, ki ga ne more nihče odobravati. One so dobro vedele, da ne bi svojega načrta mogle izvesti, če bi vrnile mandat OZN, ker isto takšnega sklepa ne bi odobrila.
Velike države imajo majhne državnike!
Ali naj sklep od 8. oktobra ostane v veljavi? To vendar ni mogoče. Italiji se ne
sme dovoliti, da bi tudi samo z eno nogo stopila na tržaška tla. Edina mogoča ter pravična pot je ta, da se da Tržačanom možnost, da se sami odložijo, kam hočejo pripadati, odnosno če nočejo prL padati k Jugoslaviji — kamor bi Tkst spadal — in ne k Italiji, ki bi ga gospodarsko uničila, da se jim nudi možnost izreči se za samostojen Trst, kar je itak že bilo sklenjeno na mirovni konferenci. Internacionalizacija mesta in luke; vsi ostali priveski pa naj pridejo pod Jugoslavijo. To pa naj brez zavlačevanja izvede eimprej OZN. Pravico odločanja ne bi smeli dobiti tisti, ki so se naselili v Trst po prvi svetovni vojni. Plebiscit, kakršnega želi Italija, bi pomenil naselili v Trstu po prvi sve-italijanske narodnosti bili prisiljeni glasovati za Italijo, ka. mor večina istih spada.
«*■!**£ ii-j
f DSPEHI IN TEŽAVE NEMŠKEGA GOSPODARSKEGA VZPONA
V tem labirintu Izolatorjev in žic povečujejo napetost električnega toka iz velike sodobne elektrarne v Attvertju v Grčiji od 15-000 na 150.000 voltov
I
.J
Se ni dolgo tega, ko so se
v nekaterih evropskih gospodarskih krogih pojavila mnenja. da preti svetovnemu gospodarstvu kriza, katere vzrok je preveliko bogastvo in prevelika proizvodnja celotnega gospodarstva ZDA, ki bi moglo zadušiti vse ostalo gospodarstvo, ki je več ali manj odvisno od uvoza, odnosno izvoza v ZDA in s tem tudi gospodarstva samih ZDA. Ker velja za Združene države Severne Amerike v svetovnem merilu, velja za Zapadno Nemčijo v evropskem merilu. To bi na prvi pogled bilo nekako pretirano, ko vendar vemo, da je bila vsa Nemčija med zadnjo vojno gospodarsko uničena in da so tudi okupacijske sile ((demontirale« cel niz industrijskih podjetij in to predvsem ona podjetja, ki so pred vojno in v času vojne delala za nemške oborožene sile.
Ameriški zdravstveni center raziskuje
skrivnnsti življenja in smrti
neotipljiva, drobna	1	1	,",,M	1"	1	..
dejstva, ki skupno z drugimi dejstvi postopno ustvarjaj o kažipot, s pomočjo katerega bodo nekoč odkrili, kako je treba zdraviti raka, srčna ter umska obolenja in razne druge bolezni
ski laboratorij. Dr. Kinyoun je kot prvi ugotovil, da prenašajo kolero priseljenci iz tujine.
Razen inštituta za raka, ki so ga ustanovili že leta 1937, so ostali inštituti državnega zdravstvenega centra začeli poslovati med letom 1946 in 1950. Vsakega posameznega so ustanovili z zakonom kongresa. Nakazila, ki jih je kongres
letos odobril za vsak posa- j raku.
V poslopjih iz rdeče opeke, ki so posejana po položnih pobočjih gričev v Bethesdi, v državi Maryland, blizu a-meriške prestolnice, si v bele halje oblečeni	znanstveniki
prizadevajo, da	bi prodrli do
dna skrivnosti življenja.
Ta lov za dognanji je utrudljiv. Zanj	je potreben
denar, umske	sposobnosti,
epruvete, miši, opice in druge poskusne živali.
Da ta lov ne zastane skrbijo možje, katerih radovednost je nenasitna. Nekateri delajo v zatohlih in prašnih laboratorijih, delavnice drugih spet so čiste, kot kaka lepo pospravljena kuhinja;
Med drugim skušajo ti možje ugotoviti, zakaj1 Smrtonosni rak razjeda zdravo tkivo in zakaj nekatera srca prezgodaj odpovedo.
V teh poslopjih so državni zdravstveni inštituti ameriške javne zdravstvene službe.
Verjetno je to največji raziskovalni center na svetu
Delo je trdo. Raziskovanja se večkrat tičejo skrivnosti življenja samega.
«Nerazsodne» celice
V državnem inštitutu za raka znanstveniki raziskujejo notranjost celic, ki so temeljne enote človeškega, živalskega in rastlinskega življenja.
Normalna celica se bo razdelila nekajkrat in bo tvorila kožo in kosti, ali pa eno ali dve arteriji. Normalna celica ve kdaj se mora nehati deliti. Rakava celica pa tega ne ve. Raziskovanje celic na inštitutu za raka pa so samo majhen drobec vsega ostalega dela. V drugih poslopjih so mikrobiološki inštitut, inštitut za sklepni revmatizen in metabolična obolenja, inštitut za raziskovanje zobovja, inštitut za duševno zdravje, inštitut za nevrološka obolenja in slepoto ter oddelek za dotacije znanstvenemu raziskovalnemu delu. Poslopja stojijo nasproti belih marmornatih stebrov ameriškega mornariškega zdravstvenega centra in približno 10 milj od Washingtona
Prva raziskovanja ameriške javne zdravstvene službe so se začela pred 65 leti, ko je dr. Joseph A. Kinyoun usta- jazni laboratorijski tehnik novil v neki sobi na Stateti I vam bo vedel povedati ro-Islandu v Nevv Yorku higien- dovnik vsake miške. Včasih
gre ta rodovnik za sto po-kolenj nazaj. Vsaka miška ima kak tvor ali podedovano nagnjenje do tvorov.
Nagnjenje pri miših se nadaljuje, če se parijo miši istega gnezda. Te miši skrbijo, da imajo znanstveniki vedno na razpolago tvore za analiziranje. 2ivalice same se ne zavedajo, da prispevajo mnogo k iskanju sredstva proti
mezni inštitut, gredo v milijone dolarjev.
Klinični center
Zahodno od inštitutov je klinični center, na katerega so znanstveniki najbolj ponosni. Letos spomladi je prvi pacient zasedel eno izmed 500 razpoložljivih postelj. Klinika, ki ima 14 nadstropij, nudi možnost za dolgo pričakovano klinično raziskovanje. Pacienti so sodelavci znanstvenikov ter so potrebni, da posamezna dognanja spojijo v eno samo, ga preizkusijo in nato z njegovo pomočjo podaljšajo dobo človeškega življenja za nekoliko let.
Velika izprememba pri zdravniških raziskovanjih v kateri je iskati vzrok za ustanovitev državnega zdravstvenega centra, se je začela v zadnjih letih, ko so v zdravilstvu in javnem zdravstvu preusmerili poudarek na tako imenovane kronične ali dolgotrajne bolezni kot so srčna obolenja, rak in duševne motnje. To so bolezni, ki napadejo ljudi v srednjih ali poznejših letih.
Do omenjene preusmeritve je lahko prišlo, ko so znanstveniki našli učinkovita sredstva proti običajnim nalezljivim boleznim kot so davica, legar, koze in kolera. Danes tudi že uspešno zdravijo jetiko. pljučnico, influenco, revmatično mrzlico in malarijo.
Čeprav so še druge bolezni, katerim še niso mogli do živega kot otroška paraliza ali navaden prehlad, so znanstveniki in raziskovalci lahko usmerili svoja prizadevanja k mnogo bolj zapletenim kroničnim boleznim.
V enem laboratorijev so tri sobe napolnjene s policami kjer so razne vrste miši Pri-
Da bi preprečili dvojna raziskovanja, imajo inštituti vsak teden sestanek, na katerem znanstveniki poročajo o svojem delu. Raziskovalci enega inštituta dobijo večkrat od kolegov, ki delajo na kakem drugem inštitutu, prav tiste podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo. Poleg tega pa si redno izmenjavajo svoja dognanja vsak dan pri kosilu m jih od časa do časa objavljajo v zdravniških revijah,
V tem inštitutu je tudi poseben laboratorij za raziskovanja tropskih bolezni, kjer je delo osredotočeno na bolezni, ki napadajo milijone prebivalcev tropskih krajev. Znanstveniki vedo. da bolezni kot schistosomiasiš, enchocer-ciasis, filariasis in trypaneso-miasis povzročajo občutno škodo gospodarstvu tropskih dežel.
V nekem drugem laboratoriju tega inštituta preizkušajo učinkovitost cepiv, toksinov. antitoksinov in serumov, ki jih izdelujejo zasebna podjetja. Tako so na primer v tem laboratoriju temeljito raziskali gamma globulin. ki ga letos uprabljajo v borbi proti otroški paralizi, preden so dovolili njegovo splošno uporabo.
Pacienti
Vsak inštitut ima določeno število pacientov. Sprejemajo jih na priporočilo zdravnikov ali bolnišnic, kjer so se zdravili, prej pa se prepričajo, če spadajo njihove bolezni med tiste, ki so v zvezi z raziskovanji. ki jih vodijo. To pomeni, da kliničnega centra ne moremo primerjati z navadno bolnišnico ali sanatorijem.
Preden pacienta sprejmejo, ga zdravniki točno preiščejo. Sprejmejo ga le, če ima določene pogoje, ki se tičejo starosti teže itd
Raziskovalci raka potrebujejo letno kakih 50 pacientov, ki imajo določeno vrsto tega zlega tvora. Ro končanih preizkusih se bolnik lahko zateče za nadaljnje zdravljenje v drugo bolnišnico.
Glavno načelo, ki vodi vsa klinična preučevanja je, da mora ((blaginja človeškega bitja prednjačiti pred vsem ostalim«.
Prispevki za Dijaško Matico
KOLONKOVEC :	Cerovac
Marija 500. Milkovič Josip 500, Banini Marii 100, Jernaniš M.
100, Pauletič K. 100, Lazar Marija 100, Kapati 100. Filip-pi Francka 100. Cač Karla 300, Coter Josip 200, Ponis Anton 50, Vouk Lojzka 50, Vites Josip 50. Rešeta Marija 200. Furlan Rierina 200, Gior-gi Nada 150, Stranščak Franc 200. Furlan Gizela 100, Skilan ka
Ana 150, Cimadori Giorgio 100, Čepar 2Q0. Fiori 100, Pečenko Lojzka 500, Kocjančič Marija 200. Pauli Albina 200, Skilan Ernest 300, Skilan Marija 1Q0. Umek Nadalin 200, Svab Albina 200, Lonzarič Marija 100, Lovrenčič Ana 150. Kocjančič Ana 50, Slavec Amalija 100, N. N. 50, Godina Benedikt 500, Sancin Marija 200, Sluga Ana 400, Flego Ana 500. Mikelančič Emilijo 5Q Gerbec Jože 100, Ovidoni Celestina 100, Godina Milka 150. Gardina Marija 50, Cok Ivanka 200. Huteš Marija 100, Kriščak Rozana 500, Sirca Viktor 2000, Tončič Stana 500, Piško Marija 400. Bičkar Roža 500, Petronio Ema 100. Toškan Ida 200, Miklavec Zorko 500, Pregare Zdravko 500. Pregare Silvester 500. Gregorič Magda 100. Prosen Emilija 150, Gustinčič Zofija 100, Legiša Tončka 100, Šušteršič Amalija 100, Gustinčič Rozalija 100, Sedmak Franc 200, Bernardis A. 100 Visnovec Dako 100, Kalin Štano 100, Presič Ivan-10Q. Bieker Ada 150.
Poglejmo torej kako in zakaj vse to. V zadnjih letih
se je nemški finančni kredit drugim evropskim državam povečal z neverjetno naglico. Bonnska republika ima danes v evropski plačilni zvezi največji aktiv, ki znaša po podatkih od 30. septembra letos nič manj kot 660 milijonov dolarjev, tako da je celo mednarodna organizacija OECE morala spremeniti svoj prvotni načrt glede kreditiranja posameznim državam glede na to izredno premoč, ki jo kaže bonnska republika. Kako nagel je ta razvoj nemškega finančnega kredita evropski tujini nam dokazuje dejstvo, da je bila še v marcu leta 1951, to se pravi pred nepolnimi tremi leti Zapadna Nemčija dolžnik tej zvezi in sicer v znesku celih 457 milijonov dolarjev. Foleg tega beleži nemška trgovinska bilanca tudi v svoji vsesplošni zunanji trgovini pribitek nad 200 milijonov dolarjev, medtem ko dolguje v vsem dolarskem področju komaj 10 milijonov dolarjev.
Vsekakor je to znaki izredno naglega in žilavega napredka nemškega gospodarstva, ki na prvi pogled ustvarja nekako pozitivno sliko vse ga nemškega gospodarstva. Vendar pa se tudi v tem primeru, kakor smo že prej orne. nili, pojavljajo izredno nevarne tendence. V normalnih socialističnih meddržavnih odnosih bi tak primer prav gotovo bil pozitiven, toda kapitalistični družbeni red je poln raznih negotovosti in kontradikcij, in v tem primeru se postavljajo najrazličnejša vprašanja celo za tako aktivno nemško gospodarstvo. Za nemško gospodarstvo ni torej vprašanje nemško bogastvo. ampak se postavlja kot najvažnejši element, ki bi pognal vse to bogastvo v hud položaj, vprav siromaštvo njenih sosedov. Kako in zakaj?
Nemška proizvodnja je zelo velika in presega domačo potrošnjo. Nemško gospodarstvo je torej odvisno od izvoza v tujino, toda če so sosedi siromašni, kam naj Nemčija izvaža? Pri tem je gotovo izredno važen element tudi kupna moč nemškega ljudstva, kajti kupna moč nemškega ljudstva dvigne potrošnjo doma proizvedenega blaga, hkrati pa tudi uvoz blaga iz sosednih držav, kar daje možnost nemški okolici in sicer Franciji, Italiji, Švici, Nizozemski in ostalim državam, da pridejo do nemških plačilnih sredstev, s katerimi nabavljajo blago v
pi s
*■* «4 "
Slika nam prikazuje državne zdravstvene inštitute ameriške javne zdravstvene službe. Inštitutom so pred nedavnim dodali še klinični center, ki je na sliki desno zgoraj. Ta zdravstveni center Je v Bethesi v oddaljenosti približno 10 milj od Wa*ingtona
7 eden dni čakanja na vozni listek
Pet visokih železniških u-radnikov se je nedavno znašlo na potniški železniški postaji v Moskvi in vsi so želeli s svojimi družinami odpotovati v Jaroslav, da preživijo tam svoj dopust. Toda ta potniški problem je bil zelo kočljiv: vsak od visokih funkcionarjev se je namreč pripeljal v posebnem vozu in želel potovati v njem dalje. Pet funkcionarjev, pet posebnih voz, ni pa dovoljeno priklopiti vlaku veg kot en posebni voz.
Porodila se je misel o posebnem vlaku, vendar se je predlog izkazal za neizvedljiv. Neki postajni železniški delavec je predložil, da naj bi vsi potovali v enem vozu, visoki funkcionarji so ogorčeno zavrnili tako nezaslišano misel Po daljšem prerekanju so se štirje sporazumeli, da bodo skupno potovali v treh vozovih, peti pa je priklopil svoj voz drugemu vlaku
In tako je vlak št. 50 zapustil postajo z repom treh posebnih voz. Visoki uradniki so 1 prepričali podrejenega pro-
metnika, da predpis ne velja
za visoke železniške funkcionarje.
Ta dogodek, ki ga objavlja sovjetski humoristični list »Krokodil«, kaj čudno osvetljuje železniško službo v Sovjetski zvezi. Za nepoučenega bi ta dogodek bil jasen primer razrednega razlikovanja Gotovo pa to ne more biti, saj smo slišali po radiu, da je ((najvažnejša stvar v Sovjetski zvezi, da so vse usluge na razpolago vsem državljanom brez vsakega razlikovanja... V Sovjetski zvezi ni razrednega razlikovanja in zato imajo vsi pravico, da se poslužujo vseh vrst železniško službe«. To «vsžno» načelo v drugih deželah ni neznano; toda radio ni povedal tega, da se v Sovjetski zvezi ne more kupiti železniškega voznega listka brez pismenega uradnega dovoljenja iu brez potrpežljivega dolgega čakanja pred prodajnim okencem. V vlak ne more vstopiti potnik z mislijo, da bo plačal listek kasneje v vlaku, po zakonu z dne 17. marca 1951 je
to kaznivo z dvema letoma ječe.
Dejansko so štiri kategorije potnikov, ki imajo prednost pred navadnim smrtnikom: večinoma gre za funkcionarje, v zadnji kategoriji so pa tudi žene v zadnjem mesecu nosečnosti, matere z otroki in vojni invalidi Tako mora navadni državljan čakati teden dni preden lahko kupi vozni listek.
Sicer pa ni posebno težko dobiti ((fcomandirovke«, to je potrdila kakrine koli ustanove, da potuje naslovnik službeno, ako se ve, na koga se je treba obrniti. Sovjetski begunec pripoveduje: «Moj svak, ki je nadučitelj me je spremil do Kijeva, .komandirov-ko’ je dobil od domačega šolskega nadzornika, kateremu je plačal nekaj kozarčkov žganja«.
Nekatere osebe, ki so obiskale Sovjetsko zvezo, pa so dobile drugačen vtis in neki tak potnik opisuje malo podeželsko postajo tako-le;
«Na vsaki klopi je sedelo štiri ali tudi več oseb. Ne-
katere so čakaje na vlak žvečile sončnično seme. Drugi — ki niso imeli putjovke, to je potnega dovoljenja za tiste, ki so potrebni zdravljenja v bolnišnici ali nobenega posebnega priporočila — so spali, medtem ko je službujoča prometnica skušala nekoga zbuditi Postajenačelnik je tem izjavil, da najmanj 14 dni ne bodo dobili voznega listka, če ne bodo imeli posebnega potnega povoda, vendar so ljudje navajeni čakati in se niti ne razburjajo mnogo, če hodijo ljudje, ki hitijo na vlak, po njihovih nogah.«
Ni dvoma da vodstvo železnic podvzema učinkovite ukrepe za splošno izboljšanje prometa. V promet uvaja nov vezni park, trpežno izdelan in dokaj udoben, novi železniški vozovi so čisti, le stranišča so često zanemarjena.
To velja vsaj za glavne proge, udobnost in čistost vagonov na stranskih progah sta pa mnogo slabša. In ravno po teh stranskih progah potuje velika večina potnikov. Zaradi počasnosti lokalnih vlakov se pa sicer nihče ne razburja, ker ni dobrih cest in tudi ni mogoče potovati drugače kot z vlakom. Ce kdo ne ljubi železnice, lahko ostane doma ali potuje peš.
V očeh oblasti so koristi potnikov podrejene tovorni zmogljivosti Delegacija britanskih železnic, ki je potovala po Sovjetski zvezi, je med drugim poročala sledeče:
«Zdi se, da železnice po-
vsem zadovoljivo obratujejo, vendar je jasno, da vidijo v vlakih predvsem sredstvo za prevoz tovornega blaga in da ne polagajo glavne važnosti na hitrost prevoza potnikov in blaga kot je to pri nas.«
Tudi v sovjetskem tisku samem često opazimo, da gledajo na potnike kot na blago, ki ga je treba prevažati in ne kot na ljudi. Moskovski večernik je objavil dolg ironičen članek z naslovom ((Kako potujejo Moskovčani na počitnice«, ki opisuje kaos na moskovski postaji, kjer se množice potnikov prerivajo iz ene ploščadi na drugo, ker jih nihče ne more povedati po katerih ploščadi bodo odpeljali razni vlaki.
«Sicer pa lahko opazujemo enak prizor tudi vsak dan, zlasti pa v soboto in nedeljo. Vlaki prihajajo z zamudami in velja ie menda kot pravilo, da potnike napačno obveščajo o razporeditvi in voznem redu vlakov. Odgovorni prometniki se stalno opravičujejo po radiu, češ da povzročajo to zmedo tehnične težave To seveda potivkam nič ne pomaga. Treba je že enkrat končati s takim obnašanjem do potnikov predmestnih železnic«.
Zdi se, da razni lahkomiselni in nedelavni značaji iz komedij Čehova in del velikih ruskih romanopiscev še vedno živijo v današnji Rusiji Kako bi si tudi lahko drugače razlagali patetično pritožbo nekega Litovca, ki opisuje težave potnikov zara-
di popolne teme na železnici,
ki vodi v Kovno?:
«Ob postajnih ploščadah stojijo povsod svetilke, po žicah struji električni tok, ni pa žarnic. V železniških skladiščih je žarnic v izobilju. Zdi se torej, da bi ne bilo težko rešiti problema, nesreča je pa v tem, da se vodstvo lokalne železnice ne more sporazumeti z glavno železniško direkcijo o tem, kateri ustanovi je treba plačati žarnice In kdo mora žarnice namestiti in jih vzdrževati.«
»Gudok«, mesečnik sovjetskih železničarjev, pripoveduje o dogodku, za katerega bi skorai rekli, da izvira iz peresa Čehova:
»Vlak se je ustavil pred vhodnim signalom postaje Krutika (na sverdlovski progi). Preteklo je 40 minut, nakar je vlakovni sprevodnik po kratkem posvetovanju s strojevodjo odšel na postajo, da vidi, zakaj čakajo. Ugotovil je. da so vsi tiri prazni, da pa’ ni na postaji nikogar, ki bi postavil signal (ma prosto«. Službujoči železničar., je zaspal. Ko ga je zbudil, je zaklical običajni izgovor; «Ne moremo pustiti vlaka na postajo, ker je postaja blokirana«.
Znan je tudi dogodek & po-
stajenačelnikom, ki je razsrjenemu potniku, ki se hoče
pritožiti, dostojanstveno izjavil: «Naia pritožbena knjiga je polna. Ne morem vam je dati.«
Nemčiji, Postavlja se torej
sledeče vprašanje, ali bosta na pr. Pariz in Rim mogla nabavljati v Nemčiji toliko blaga, da bi črpala vso tisto proizvodnjo nemške industrije, ki je namenjena tem državam oziroma ali bo nemška vlada, odnosno nemški gospodarski krogi lahko uvažali iz teh držav toliko bi*, ga. da bodo z uvozom nadoknadili vrednost nemškega blaga, ki naj bi bilo izvoženo v’ ti dve državi? Na to vprašanje bi lahko odgovorili s posrednim odogovorom in sicer takole:	ali	bo mogla
Nemčija uvoziti iz omenjenih držav toliko blaga za nemško široko potrošnjo, ki bi ji dajalo toliko kritja v francoski in italijanski valuti, da bi ne bil primanjkljaj prevelik, odnosno celo nevaren?
Kot se je opazilo pri zadnjih volitvah v Zapadni Nemčiji, je nemško ljudstvo glasovalo za Adenauerja zato, ker se je v Zapadni Nemčiji življenjska raven tako dvignila, da je to postalo najmočnejši volilni argument. Toda po podrobni analizi prej omenjenih podatkov pridemo do zaključka, da je v kapitalistični družbi to le trenutno izboljšanje, ki se lahko kmalu spreobrne v uzasičenost« notranjega trga, v gospodarsko krizo in dosledno s tem veliko brezposelnost in nagel padec splošne življenjske ravni, kajti «prevelika» proizvodnja in nepravilna razdelitev proizvodenega blaga nas v kapitalistični družbeni ureditvi vedno privede v slepo ulico. Zato je danes glavni probiem nemškega gospodarstva najti čimprej nova tržišča, ki naj sprejmejo nemško blago. Toda zato se postavlja tudi vprašanje, kje naj te države dobijo sredstva za nakup nemškega blaga,
Nemški gospodarski krogi so zaradi tega v velikih skrbeh in so se v zadnjem času lotili starih preizkušenih sredstev, ki jih poznamo v večjem obsegu v obliki Marshallovega načrta in sicer, dajati svojim potrošnikom v tujini to se pravi tujim tržiščem kredite. Bonnska republika skuša to storiti s tem da plačuje stare vojne dolgove. S tem plačevanjem dobijo tudi potrošniki nemške industrijske proizvodnje sredstva za nabavo viška nemške proizvodnje, vendar pa je to le trenutna rešitev, ki nima nikake stabilnosti in ki ne more na noben način privesti do dokončne rešitve tega vprašanja.
Ker se pa nemški gospodarstveniki zavedajo, da je to le trenutno pomožno sredstvo, so začeli obravnavati možnost uvedbe večjega in bolj liberalističnega sistema v zunanji trgovini, kajti s tem bi bila dana nemškim izvoznikom možnost, da se vrinejo na vsa svetovna tržišča tako s svojim blagom, kakor tudi s svojim finančnim kapitalom. Toda ti ukrepi nas žal precej spominjajo na razmere v letih 1914 in pa 1938 in 1939. to se prav; na leto, ki zaznamujejo začetek dveh svetovnih katastrof.
Zaključek teh površnih u-gotovitev nas nehote navaja na sledeče: kapitalistični družbeni red, v katerem vlada med tolikimi kontradikcijami tudi porazna kontradikcija nesoglasja med proizvodnjo blaga in pravilnostjo razdelitve istega, nujno vodi do gospodarskih kriz in v naslednji fazi do vojne, in da so gospodarske krize dejansko le predhodna faza ali bolje zasilni izhod pred najhujšim — vojno.
S tem sicer bi ne hoteli
trditi, da bodo uspehi nemške Obnove nujno privedli do vojne, na vsak način pa je to jasen dokaz da tudi taka obnova, kot je nemška obnova industrije brez obnove družbenega reda nima nikakega trajnega in pozitivnega u-činka
PETROLEJSKA ČISTILNICA V ROTTERDAMU — ENA NAJ.
VEČJIH V EVROPI
Petrolejska čistilnica v Per-nisu pri Rotterdamu, v kateri so postavili novo destilacijsko napravo z zmogljivostjo tri in četrt milijonov ton letno, je sedaj največja rafinerija nafte v Evropi, a zmogljivostjo 10 milijonov ton surove nafte letno
Gradnja nove naprave, ki jo je projektirala družba Shell in ki stane 2 milijona funtov šterlingov, je trajala nekaj nad leto dni. Pred *. i j-no, je bila ta rafinerija sorazmerno majhna; njena letna zmogljivost je znašala približno 1 milijon "on produktov. Med vojno je bila hudo poškodovana, toda že leta 1946 so jo pričeli obnavljati
Poleg štirih destilacijskih naprav ima čistilnica tudi termični cracking in reforming, katalitični cracking, naprave za polimerizacijo, za proizvodnjo mazil in bitumena; v gradnji pa sta napravi za deasfaltizacijo in ekstrakcijo luboila. Nadalje ima čistilnica naprave za proizvodnjo sintetičnih topil, osnovnega materiala za plastičen material na bazi polivinil kolorida. Obratuje tudi že naprava za pridobivanje žvepla iz nafte,
TRST, torek 84. novem lira 1933
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Tnstu je bila 11.9 stopinje; najnižja pa 5.6 stopinje.
PRIMORSKI DNEVNIK
RA RIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 17.20:	.
Chausson: Poeme - izvaja violinist Igor Ozint.
20.30: Koncert ženskega terceta. — Trst I.: 21.00	^
morni koncert pod vodstvom Theodora Bloomfielda. Slovenija: 12.00: Zborovske skladbe j ugasi, skladateljev.
BREZ PRESENEČENJ 10. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA iDRUGO NEDELIO V BEOGRADU FINALNA TEKMA ZA POKAL! ZMAGOSLAVJE ,.LANCIE" NA CARRERI PANAMERICAH[
TRIESTINA - TORINO 2:1 (2:0) !BSK-Dinamo2:i(i-0) KONČNI ZMA60VALEC FANGII)
Inter tudi v tekmi z Juventus v Turinu nepremagan - Fiorentina se je vrnila iz Rima z zmago
STRELCI:	Secchi (T)	33’,
Soerensen (T) 45’ I. polč.; Buhtz (To) 41’ 11. polč.
TRIESTINA: Nuciari; Mal-dtni, Valenti; Petugua, Gan-zer, Trevisan; Lucentini, Cur-ti, Secchi Soerensen, Ros-setti
TOR/NO:	Soldan; Molino,
Farina; Sentimenti 111., Nap, Moltrasio; Boscolo, Bacchetii Antoniotti, Buhtz, Bertoloni.
SODNIK: Marchese iz Neaplja.
Nedeljsko megleno vreme je
nekam oživele in posebno Curti je našel v njem končno človeka, s katerim bo lahko dobro «vozil». Skoda, da se je ta mladi igralec v sredini drugega polčasa poškodoval in da je poMej do konca igre bolj statiral na levem krilu, kot pa igral. In prav v tem delu igre je prišla do lepega izraza njegova požrtvovalnost, ko je kljub poškodbi le hotel koristiti, čeprav so mu celo gledalci glasno priporočali naj miruje, v razum-fcilo kaj primerno okolje za j Ijivi bojazni, da ne bi za pri-
igro dveh moštev, ki sta v vseh 90 minutah igre le tu in tam pokazgli nekaj, kar bi se lahko primerjalo nogometu prvorazrednih moštev takšne tradicionalne nogometne države, kot je Italija. Levji delež revščine je pravzaprav nosil Torino, kj se pc tragediji na Supergi še vedno niti od daleč nj približal igri svojih velikih prednikov. Mehak v obrambi, povprečen v krilski vrsti, v kateri se je nekoliko odlikoval le Nay, in neučinkovit v napadu, kjer sta za spoznanje boljša od ostalih le Antoniotti in Nemec Buthz, je Torino moštvo, ki dovoljuje tudi slabim nasprotnikom, da si na njegov račun nabirajo točke.
Ta «luksus» si je v nedeljo privoščila tudi Triestina. Po pravici povedano, bi lahko domačini zmagali proti revnemu kolektivu iz Torina z večjo razliko golov. Prvi det igre je tudi dopuščal tako možnost, če ne bi v drugem polčasu zopet prišle na površje vse tiste hibe, ki preprečujejo, da bi Triestina zmagovala s prepričljivo razliko. Glavna med temi hibami je: starost. To velja predvsem za napad, zato je bil v nedeljo tudi napad razmeroma najšibkejši del moštva, v katerem so predvsem popustili Soerensen, Rossetti in Curti, ki je domala vso svojo mojstrovino izčrpal v prvem polčasu, ko je s svojim virtuoznim preigravanjem naravnost osmešil nasprotnike in žel večkrat aplavz. Se pred nekaj leti bi
hodnjo težko preizkušnjo proti Fiorentinj ostala Triestina brez te dragocene pridobitve.
Soldana v gol. Kmalu nato je Secchi spet pred golom. Na črti kazenskega prostora ga nepravilno ovira hranilec, ki zagreši razen tega tudi roko. Sodnik zažvižga in občinstvo zahteva enajstmetrovko. Toda mali Na-politanec Marchese ni tega mnenja in dosodi prosti strel s kazenske črte. Gostje postavijo obrambni zid, Curti pa ne strelja direktno, temveč lepo poda na sredino prostemu Tre-visanu (tokrat le malo koristnemu), ki jo z desnico pošlje daleč mimo gola in zapravi tako še eno lepo priložnost.
Po nepomembnem intermezzu
Se besedo o obrambi. Ce je jOStov, ki ga živahno razpolo-
bilo poleg Secchija še kaj raz. veseljivega v nedeljo na stadionu, potem je to bila edino -e obramba domačih predvsem trije mladi: Valenti, Maldini :n Ganzer ter standardni Petagna, Posebno prvi trije so polni mladostnega zagona, s, katerim uspešno nadomestujejo pomanjkanje izkušenj jn onemogočajo tud:	vrednejše nasprotnikove
napadalce, kot je bil to primer s Euthzem in Antoniotti jem. Zdi se, da bo Belloni kar za staino moral prepustiti mesto Maldimju, temu podjetnemu mladeniču, ki se obeta razviti v prvokategornega branilca. Ganzer je tipični srednji krilec, odličen v igri z glavo, odličen razdeljevalec žog napadu, predvsem pa koristen steber o-brambe. Mislimo, da bi ga ne kazalo žrtvovati na račun Tra-vaginija, čeprav tega še nismo videli na delu.
Kronika devetdesetih minut je razmeroma skromna na dogodkih, predvsem v drugem delu. Po obojestranskem mlačnem začetku preide Triestina prva v napad po levem krilu, toda Roesetti pošlje žogo mimo gola. Nekajkrat zaporedoma poskuša srečo Secchi, toda tako njegov udarec z glavo kot sledečo bombo na Lucentinijev predlo-žek s krila prestreže Soldan. Tudi Curtj ima nekaj priložnosti, vendar je Soldan vedno na mestu. Čeprav postaja igra sredi polja vedno bolj uravno-
bil Curti s tako igro čudežni. vešena, so domačini še vedno
otrok, danes pa je v sistemu kolektivne igre individualizem le nepotrebno zapravljanje sit in priložnosti.
Vendar je po dolgem času tudi v tržaškem napadu zablestela zvezda: Secchi. Za njegov debut je vladalo veliko zanimanje in vsaj kakšnih tisoč gledalcev je prišlo na stadion samo zaradi njega.
Secchi je zelo dobro položil izpit: izkazal se je s prodornostjo, s streljanjem na gol iz vsake pozicije, s smislom za
tisti, ki imajo več od nje. V dvoboju z vratarjem pošlje Soerensen žogo mimo gola, To je bila zelo ugodna priložnost, kateri je kmalu sledila druga, ko je Secchljev strel le za malo prešel prečko. Triestina čuti, da je sedaj njen trenutek. Torino ;e potisnjen v dezorganizirano obrambo toda k vodilnemu golu Triestine pripomore nekoliko tudi sreča. Petagna strelja prosti strel s precejšnje daljave. Zogo dobi Curti, ki jo z njemu lastnim obratom poda na
kolektivno igro in kar je po- | sredino Secchiju točno na no-cebno važno — s požrtvovalno- i go. Čeprav oviran Secchi pri-srjo. Ob njem so še starine | sebno prizemno strelja mimo
PONOVNI USPEH JUGOSLOVANSKE ATLETIKE
Mihalič in jugoslovansko moštvo prva na crossu „Soira" v Bruslju
Med poraženimi tudi Finska in še več državnih reprezentanc
REZULTATI :
Mihalič 27:36, Herman (Belgija) 28:01, Julin (Finska) 28:21. Troira (Belgija) 28:38, Grey (Britanija) 28:44, Cetinic 28:48, Ceraj 28:53, Rintempaa (Finska) 28:55.2, Smith (Belgija) 29:05, Pelvainen (Finska) 29:05, Haton (Anglija), 14. Ilič, 15. Van Zeeland itd-
MOŠTVENI VRSTNI RED :
Jugoslavija 14; Finska 21; Belgija (B moštvo) 32, Belgija (A moštvo) 35, Anglija 35, Francija in Nizozemska po 17 točk itd.
Skupina jugoslovanskih lah-koatletov na čelu z Mihaličem je dosegla v nedeljo v Bruslju na tradicionalnem crossu bruseljskega časnika »Soir« izreden uspeh s tem. da si je priborila prvo mesto med posamezniki (Mihalič), in med moštvi (Mihalič 1., Cetinič 6., Cera.j 7., in Ilič 14.) med 43 udeleženci.
Dirka je bila v Bruslju na 8.200 m dolgi progi ob izredno lepem vremenu. Razen tekačev mednarodnega razreda, je nastopilo v različnih skupinah še kakih 4.000 domačih atletov.
Mihalič je vnovič potrdil svojo visoko kvaliteto v tekih na dolge proge s tem da je premagal znane tekače, kot so Belgijec Herman ter Finca Julin in Rintempaa in drugi.
Spočetka je vodil Nizozemec Van Zeeland. medtem ko so bili Mihalič. Ceraj in Ilič na 10. mestu. Ta vrstni red je ostal v glavnem isti vse do tisoč metrov Tedaj je Mihalič začel pospeševati svoj tek
Približno pri 1500 m je prišel na čelo Anglež Grey v spremstvu Van Zeelanda, pri 3000 m pa se jima je pridružil Mihalič, ki se je uvrstil na drugo mesto.
To je bil odločilni del teka. Po tem se je vrstni red bistveno spremenil: vodil je Mihalič v spremstvu Belgijca Hermana in Troira ter Angle ža Greya. V drugi skupini so bili Finci Rintempaa, Julin in Karvonen. Sto metrov za njima pa večja skupina z Van Den Vatinom na čelu. V njej so bili tudi ostali jugoslovanski atleti
Sredi proge sta prevzela vodstvu Mihalič in Herman, ki sta bila oddaljena od ostalih približno 100 m. Sledili so jima Troira, Rintempaa. Karvonen. Van den Vatin, Smith, Ceraj in Cetinič.
Za Mihaliča je napočil sedaj odločilen trenutek. Herman, ki je sicer hitrejši od njega, mu je sledil tik za hrbtom in je bila nevarnost, da ga v finišu prehiti. Mihalič pa je tekel čedalje hitreje. Herman je zaostal Približno pri 5 km je imel Mihalič kakih 30 m prednosti, pri 7 km pa že celih 100 m.
Naglo sta se prebijala na čelo Julin in Cetinič, ki sta varčevala svoje sile za finiš in sta sedaj prehitevala izmu. Čene nasprotnike. Prav tako je presenetil tudi Cetinič, kar ni nihče pričakoval, zlasti zavoljo tega, ker je bil na klasifikacijskem tekmovanju v Beogradu šele četrti. Tik pred koncem teka je imel Ceraj še dovolj sil, da je za prsa prelagal slovitega Rintempaa.
žena tržaška obramba z lahkoto zavrne, je Triestina spet v napadu. Kazelec na uri kaže že 45. minuto ko zavrne branilec gostov Lucentinijev pro-! Triestina - Torino dor v korner Korner strelja sam Lucenti-j
ga rezultata (Lanerossi Vicen-za - Modena) in pa zmage izven aoma, ki jo je dosegla Catania nad Messino kar ji je tako koristilo, da je prevzela prvo mesto na lestvici s 15 točkami pred Comom in Monzo (14 točk).
Prihodnjo nedeljo bo Triestina gostovala pri Fiorentini, v Milanu bosta igrala Inter in Napoli, v Rimu bo pa derby ltoma - Lazio.
REZULTATI ;
Genoa - Sampdoria	0-1
Juventus - Inter	2-2
Lazio - Fiorentina	2-3
Milan - Legnano	3-1
Napoli - Udinese	2-1
Novara - Bologna	1-0
Palermo - Roma	1-3
SDai - Atalanta	3-2
2-1
Kot prvi finalist se je že pred časom kvalificiral splitski Hajduk
Inter
ni v lep; paraboli prav pred j
gol. Zogo prestreže z glavo Pe- j fiorentina
tagna in jo pošlje v gnečo, v | ”,veI’ us
kateri je tudi Soerensen. Močen j ‘	*
strel poslednjega in usnje dru- j j^j|jan
gič pretrese Soldanovo mrežo.: _	.	.
n ■ i-	-	i	Sampdoria
Drugi polčas se začne zelo j ^ a,
ležerno. Domači se z dvema
LESTVICA :
10 6 4 0 20 10 6 3 1 14 10 6 3 1 17 10 6 2 2 20 10 4 5 1 19
goloma prednosti počutijo varne in delno zaradi tega, predvsem pa zaradi utrujenosti ne kažejo več tiste vitalnosti kot v prvem delu. Torino je sicer nekoliko ofenzivnejlši vendar ne preveč. Končno pride premoč gostov le do veljave in skrajna obramba domačih je prisiljena trikrat odločno intervenirati. Dvakrat se pri tem izkaže Nuciari, ki se je po tritedenski odsotnosti zopet vrnil med drogove, enkrat pa Ganzer, ki elegantno opehari An-foniottija za skoraj siguren gol. Po krajšem protinapadu Secchija im Curtija se končno 'zgodi, kar se je moralo zgoditi: gol nasprotnikov. Dal ga je Nemec Buthz po zaključku nekaj minutnega obleganja Nu-ciarijevega svetišča. Zadnjih 5 minut poskuša Torino izenačiti, vendar zaman.
Zmaga domačih je zaslužena. Boli kot moštvo v celoti ima 2asluge zanjo nekaj posameznikov po naslednjem vrstnem redu: Secchi, Ganzer, Maldini, Valenti, Curti, Petagna. Ostali pod povprečjem, razen Nucia-rija, kateremu je počitek očitno koristil, saj se je kljub temu, da je bil bolj malo zaposlen, zdel mnogo bolj siguren kot prej.
J. K.
Nedelja zopet ni prinesla nemogočih izidov. Na najbolj privlačni tekmi tega dne se je zbralo 60.000 gledalcev; to je bilo v Turinu, kjer sta se borila bivši in sedanji prvak. Kot se takim velikanom spodobi, ni hotel nobeden podleči drugemu. Streljati so začeli gostje, ki so že v 4’ dosegli prvi gol in prešli so tudi na 2:0, toda potem so domačini vendar izenačili. Pri Inter je bila u-spešna leva stran, kjer sta Skoglund in Nyers. Sicer pa igra ni bila na tisti viSimi, kot bi jo smeli pričakovati, če igrata dva prvaka.
V Genovi sta nastopili domači moštvi in z enim samim golom se je zadeva odločila v korist Sampdorie. Sicer je Genoa bila ves čas v premoči, toda napad ni znal položaja izkoristiti. Pač pa je Dokazala več organizirane igre Sampdoria. Zmaga Fiorentine v Rimu proti Laziu, torej izven domačega krova, je direktno oškodovala Juventus, ki se mora sedaj zadovoljiti s tretjim mestom (za Fiorentino), ter postala nevarna Interju, od katerega je le še za točko. Od 1:0 za Lazio so fiorentinci obrnili rezultat na 3:1 sebi v prid, dokler ni rimsko moštvo doseglo se enega gola, kar pa je bilo seveda premalo, da bi preprečilo zmago Fiorentine. Milan je še lahko odpravil Legnano, medtem ko se je moral Napoli precej mučiti s Furlani. Od dveh golov Napoiija je padel eden iz enajstmetrovke. No-vari je en gol zadostoval za zmago nad počasno Bologno. Po igri, s kakršno se je Roma predstavila v Tnstu, nas njena zmaga v Palermu ne preseneča, Spal je, z Atalanto vendar dobro opravil; vodil je že s 3:1, pa je gostom uspelo razliko zmanjšati.
Lahko še navedemo, kako je s strelci italijanske serije A. Doslej so dosegli; 9 golov Boniperti; 8 g. Jeppson, Nor-dahl; 6 g. Bassetto, Monzar-do; 5 g. Bacci, Conti, Curti, Skogluhd; 4 g. Baldini, Bu-leht, Cappello, Galli, J. Han-sen, La Rosa, Liedholm, Nyers, Fandolfim: Rasmussen, L. Soerensen. Vsekakor je zanimivo razmerje med domačimi in tujimi.
V seriji B se je končalo s skoraj samimi domačimi zmagami, razen enega neodločene-
Novara
Bologna
Lazio
Triestina
Palermo
Torino
Genoa
Legnano
Udinese
Atalanta
16 15 15 14 13
10 5	3	2	21	12	13
10 4	3	3	12	10	11
10 3	4	3	14	15	10
10 3	4	3	8	10	10
10 3	3	4	12	13
10 3	2	5	11	15
10 3	2	5	13	19
10 3	1	6	13	21
10 2	3	5	9	15
10 2	3	5	9	17
10 1	4	5	13	22
10 1	4	5	10	18
10 1	3	6	15	21
Polfinalna tekma za jugoslovanski pokal med Dinamom in BSK se je končno zaključila nekoliko presenetljivo. Kot znano, sta moštvi že igrali in celo s podaljški. In **o že to ni zadostovalo, so še streljali enajstmetrovke, tako da je pri tem prišlo do spora o pravilnosti take odločitve. Zveza je nato odredila še enkratno streljanje enajstmetrovk in kot zmagovalec je izšel Dinamo. Vendar tak izid nikogar ni prav zadovoljil. Dinamo, ki se je pritoževal za».di nepravilnosti okrog te tekme, je ostal pri svoji pritožbi, tudi ko se je stvar obr. nila v njegovo korist. Nazadnje je bilo odločeno, da se tekma res še enkrat odigra.
V soboto' sta moštvi Dinama in BSK zopet nastopili v Zagrebu pred 20.000 gledalci pod vodstvom splitskega sodnika Lea Lemešiča. V začetku se je zdelo, da bo Dinamu uspelo potrditi na igrišču v regularni tekmi, da si zasluži vstop v finale. Toda prvi gol v korist BSK je padel prav v času Dinamovih napadov. V drugem polčasu je bil pritisk dinamovcev v začetku tako intenziven, da je le moralo priti do gola, s katerim se je rezultat izenačil. Toda Kaloperovič, strelec v prvem polčasu, je že minuto nato ušel Dinamovi obrambi in dosegel drugi gol za svoje barve. Razumljivo je, da so bili dinamovci že kar prisi-
ljeni k silovitim napadom, vendar pa je BSK uspelo do konca obdržati zmagonosen rezultat.
Zmaga Beograjčanov ni nezaslužena, čeprav bi ne mogli reči, da si tudi dinamovci niso zaslužili zmage. Ves čas so bolj napadali, toda do gola niso prišli zaradi odlične nasprotne obrambe. Bskovci so pa bili še bolj premeteni, kar se tiče taktike in v protinapadih zabijali gole, ko so bili v defenzivi. Tako bodo prihodnjo nedeljo oni igrali v Beogradu s Hajdukom finalno tekmo.
Popoln uspeh Švedske
nad Jugoslavijo v tenisu
V nedeljo se je zaključil dvoboj teniških reprezentanc Jugoslavije in Švedske za pokal švedskega kralja. Švedi so zmagali s 5:0. Tretjega dne je Davidson porazil Panajo-toviča s 6:2, 6:0, 6:0, Stocken-berg pa Petroviča s 6:4, 7:5, 6:3.
Avstrijska nogometna B-re-prezentanca je premagala Aus-burg z 1:0 (0:0), «Nuernberg» pa je pripravil presenečenje: z avstrijsko reprezentanco je igral neodločeno 3:3. Prvi polčas pa je celo vodil z 2:1.
V istem tekmovanju je Danska porazila Nemčijo prav tako s 5:0 medtem ko je Fran-
Junak zadnjih dveh dni Maglioli. ki je zmagal v vseh štirih etapsl*
Maglioli, ki je v soboto že odstopil, je nato dirko nadaljeval z drugim avtomobilom, potem ko se mu je njegov pokvaril. In v nedeljo se je maščeval za smolo v soboto s tem, da je zmagal na obeh nedeljskih etapah: Durango - Parral (404 km) in Parral - Chihuahua
da ohrani razdaljo 9 minut pred Taruffijem.
Po sedmi etapi je bila namreč splošna ocena za prva tri mosta naslednja:
1. Fangio, «Lancia», 16.21’50”;
2. Taruffi, « Lancia«, 16.30’39”;
3. Castellotti, ((Lancia«, 16.37’38'’. CIUDAD JUAREZ, 23. — V
(300 km). Obenem je na obeh, današnji osmi in zadnji etapi etapah postavil nov rekord ter !e zopet zmagal Maglioli, ki je
tem porušil Klingova rekorda, ki ju je ta postavil lani.
Vrstni red na cilju etape Durango - Parral:
1. Maglioli, «Ferrari», 2.15’,
kakor včeraj tudi danes porušil prejšnji etapni rekord Nemca Klinga. Čeprav je vozil v vetru, ki je dvigal prah in je bila vidljivost večkrat zelo o-
ruffi, «Lancia», 2.22’36; 3. Fangio ((Lancia«, 2.23’35”; 4. Ca-stellotti, «Lancia», 2.23’58”; 5. Rosier, «Talbo!t», 2.27'31”;	6.
Echeverria, ((Ferrari)), 2.36’51”;
7. Miller, «Special», 2.44’26”;
8. Mancini, ((Ferrari«, 2.48’47”;
9. Giron, «Jaguar», 2.53’33”. Francoz Trevoux ni prispel v
Parral zaradi	okvar na motorju okrog 200	km pred Parra-
lom.
V sedmi etapi od Parrala do Chihuahue pa so na cilj privozili takole:
1. Maglioli, «Ferrari», 1.27’45”, povprečno 205,128	km; 2. Ca-
stellotti, Lancia«,	1.30’33”;	3.
Fangio ((Lancia«,	1-32’51”;	4.
Taruffi, ((Lancia«,	1.32’53”.
Fangio ki sicer ni zmagal v nobeni etapi, je ostal tudi še sedaj na čelu splošne ocene cija	s	Finsko	izgubila	le	eno	in to mesto se	mu ne bi moglo
igro,	tako	da	je	njena	zmaga	j izmuznit; niti	zadnji dan. Do*
povprečno 179.555 km; 2. Ta-1 mejena, je njegov rekord boljši
v razmerju 4:1.
I volj mu je previdna vožnja,
za sedem in pol minute. Ponekod je dosegel brzino do 280 km.
Fangio se je omejil na o-brambo pridobljene prednosti. Njegova previdnost je bila zelo na mestu, če pomislimo, da je pred tekmo stavil z nekim italijanskim milijonarjem za 10.000 dolarjev, da se bo plasiral med prvimi tremi. No, dosegel je še več. Odkar je na tragičen način izostal iz borbe Bonetto, je bil Fangio na prvem mestu v splošni klasifikaciji in to mesto je tudi ohranil do konca.
Vrstni red na cilju osme etape Chihuahua - Ciudad Jua-rez (358 km):
1. Maglioli, ((Ferrari«. 1.36’30”, povprečno 222 km; 2. Castel-lotti, »Lancia«, 1.47*14”; 3. Ta-ruffi, «Lancia», 1.48T2’; 4. Fangio, »Lancia«, 1.49T0”; 5. Rosier, »TaltfOt«, 1.49’52”; 6. Eche.
■     ■■     r
OB ČLANKU PODTAJNIKA ZA OBRAMBO, BARESIJA
BESEDE IN DEJANJA S I SKAČEJO
Baresi naRlaša potrebo do zboljšanju ekonomskih odnosov med goriško pokrajino in Jugoslavijo, medtem ko oblasti preprečujejo malo obmejno trgovino Italijanske oblasti zavrnile tri jugoslovanske trgovinske predstavnike podjetja »Primorje"
V nedeljo je bil na gonški strani lista «Giornale di Trie. ste« priobčen članek podtajnika obrambnega ministrstva in demokristjanskega poslanca za goriško pokrajino Baresija o ekonomskem položaju goriške pokrajine, nastalem v zadnjem obdobju odnosov
Čestitke
Doktorica ljubljanske univerze tov. Tanja Mer-molja je bila 20. novembra v Rimu drugič promovirana za doktorico medicine in kirurgije Dvakratni doktorici naše iskrene čestitke.
med dvema sosednima državama.
V članku je omenjen sestanek, ki se je vršil v Rimu med predstavniki goriških trgovskih krogov, zastopniki parlamenta in predstavniki vlade in na katerem je bil podrobno orisan položaj, ki je nastal na gospodarskem področju v zadnjih dveh mesecih v goriški pokrajini, oziroma mrtvilo, ki je tukaj nastopilo zaradi posebno občutnega političnega položaja v obmejnih krajih. Na tem sestanku in pozneje je bilo tudi s pismom, ki ga je na poslanca Baresija naslovil podtajnik ministrstva za finance Castelh, obljubljeno goriškim trgovskim in industrijskim krogom, da se bo pri odmeri posrednih in neposrednih davkov v goriški pokrajini vodilo račune o njenem posebnem položaju.
Ob navajanju teh obljub pisec članka opozarja zainteresirane kroge, naj bi tudi oni nekaj storili za zboljšanje slabega gospodarskega stanja goriške pokrajine in predvsem ves svoj kapital vlagali v pokrajini, kot se dogaja v ostalih predelih Italije. Toda prav tu v Gorici, kjer je to še bolj potrebno kot drugod, se dogaja, da premožnejši ljudje, predvsem industrij-ci in trgovci, vlagajo -voj kapital vse prej drugam kot v svojem mestu,
Vse zgoraj omenjene opazke je poslanec Baresi upravičeno navedel in vsak goriški trgovec bo znal potrditi besede o mrtvilu, ki je nastalo ne samo v zadnjem času, ampak ki traja že od leta 1947, ko so začrtali nove meje. Marsikdo bo tudi ugovarjal.
da namreč svojega kapitala v tako gospodarsko šibko pokrajino ne bo vlagal, dokler ne zaživi njegova industrija in predvsem trgovina. Da bi se pa to doseglo, se morajo izboljšati odnosi med sosednima državama, kajti prav od zaledja je Gorica nekdaj živela rn brez njega danes tudi umira. Saj je to dejstvo priznal v zgoraj navedenem članku sam demokrist.ianski prvak Baresi, ki je omenil med drugim, da se bo gospodarsko stanje sedanje goriške pokrajine dokaj izboljšalo, če sedanja državna meja ne bo več ekonomski zid. ki deli gospodarsko zaokroženo enoto.
Zelja in predvsem potreba po tesnejših ekonomskih stikih med dvema državama je postala torej nujna tudi krogom, ki so se do danes upirali jasnim dokazom, da brez dobrih odnosov med dvema sosednima državama Gorica ne more uspevati.
Zaradi tega je toliko bolj čudno, da kljub priznanju o potrebi in nujnosti trgovinskih odnosov med dvema državama na splošno in posebno v obmejnih pasovih, prihajajo iz Rima še vedno navodila za ukrepe, ki škodujejo že itak pičlim trgovinskim izmenjavam med Slovenijo in goriško' pokrajino, izmenjavam. dogovorjenim in zabeleženim v videmskem sporazumu. Znano je namreč, da so že pred dobrjm mesecem odvzeli potne liste italijanskim državljanom, ki se bavi-jo s trgovinsko izmenjavo, določeno po videmskem sporazumu, pred petimi dr. , 'i pa se je zgodilo, da so obmejne oblasti na bloku pri Rdeči hi. ši zavrnile kar tri zastopnike podjetja ((Primorje« iz Rožne doline, ko so se na bloku kot običajno pojavili, da prisostvujejo izmenjavi blaga med dvema državama. «Primorje» je namreč vključeno med podjetja na listi videmskega sporazuma ter so trije njegovi zastopniki imeli vizume italijanskega konzulata v Jugoslaviji prav zaradi njihove specifične naloge pri zamenjavi blaga. Razumljivo je, da se s takim ravnanjem ne morejo izboljšati ekonomski odnosi med Italijo in FLRJ.
Poslanec Baresi je zaključil svoj članek z mislijo, da so najslabši časi že za nami, toda iz vsega, kar se danes godi s slovenskimi predstavniki trgov’- ' podjetij tostran
če upati na izboljšanje gospodarskih odnosov med sosednima državama. Zatorej bi bilo potrebno da se prekine s takim ravnanjem in se trgovina med državama nadaljuje nemoteno, kajti edino na tak način je upati, da bo prišlo do povečanja dosedanje trgovine,
llelio/iho Uj/jloie...
Čeprav je bila tudi včeraj zjutraj megla v Gorici in njeni okolici, vendar je mraz ne. koliko popustil in na Komu so se v popoldanskih urah, kot je že stara navada, zopet zbrali starejši možaki, la si malo pogrejejo ozeble kosti in pokramljajo o sedanjih poli-t;čnih dogodkih
Kakor se zdi, bomo imeli tudi vnaprej še meglo, kar je precej nenavadno za sončno Gorico, kj je pred dvema letoma skoraj ni poznala. Sicer pa pravijo, da se časi me. njajo in ima tudi vreme pravico do tega.
Padec s kolesa
Nesrečo je povzročil padec verige s kolesa
V CRDA SPLOVILI PETROLEJSKO LADJO
Zaskrbljenost delavcev v tržiških ladjedelnicah zaradi pomanjkanja naročil
23-letni Enrico Timonin iz Ločnika, Ul, Gradiscutta 18, je v nedeljo popoldne šel s kolesom proti Gorici. Ko je prišel do križišča pri Madonnini, mu je s kolesa padla veriga, kar je povzročilo Timoninov padec. Od tam je šel na sedež Zelenega križa v Gorico, da bi j mu tamkaj obvezali poškodbe ( na levi roki. Ker so opazili ' dokaj hude posledice padca, so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer mu je zdravnik ugotovil zlom leve roke. Ozdravel bo v 50 dneh.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Car-ducci 12 - tel. 22-68.
V nedeljo dopoldne je bila v Tržiču splovljena velika petrolejska ladja »Mare no-strum«. Ladja je bila izdelana v tržiških ladjedelnicah na račun družbe ((D’Amico», ki je do sedaj naročila že štiri petrolejske ladje, Od teh je bila prva splovljena v Tržiču, in sicer »Mirella D’Amico», drugo so izdelali v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu, tretja je še v delu v Gene vi in bo splovljena najbrž že meseca januarja
«Mare nostrum« nosi 32.000 ton. in je med največjimi v Evropi, toda vseeno bo najhitrejša petrolejska ladja v Evropi, ker bo dosegla 18 vozlov na uro. Nosila bo lahko tovor 42.000 kubičnih metrov goriva.
Veliko število delavcev in seveda predstavnikov oblasti je prisostvovalo splovitvi Veseli so bili pogledi delavcev na njihovo delo, toda obenem tudi žalostni, kajti nobena druga ladja se ne gradi v ladjedelnicah, majhnih naročil pa je komaj dovolj za zaposlitev do konca leta. Položaj v tržiških podjetjih IRI-FIM je brezupen, parlament je sicer ustavil odpuščanje z dela, toda naročil ni preskrbel tržiškim podjetjem in ta bodo. ako ne pride do sprememb, primorana odpustiti številne delavce prav v zimi. Naročila vsaj za dve ladji bi pripomogla, da se tržiškim delavcem zajamči delo za določen čas, oblasti jih morajo zato preskrbeti, ako hočejo voditi pravilno socialno politiko, ki so jo pred volitvami toliko obljubljale.
Vojaški avlo povozil deklico
KINO
CORSO. 17: «Modra gardenja«, R. Conte in A. Baxter. VERDI. 17:	«Maki...»,	varie-
tč, W. Chiari.
CENTRALE. 17: »Črni ogenj«, M. Buffert in O. Toso. VITTORIA. 17: «Sonce v očeh«, G, Ferzetti in I, Galter. MODERNO. 17: »Princ tat«, T. meje na bloku ne more nih-1 Curtis in P. Laurie.
Njeno zdravstveno stanje je zelo slabo
V soboto popoldne se je v Ronkah dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala	11-letna	deklica Arge-
neide Zimolo iz Redipulje, Ul, 3. Armata štev. 52,
Po Ul. Dante v Ronkah je privozil vojaški avto znamke »Ford« R. I 72236. ki ga je vozil	22-letni	vojak Agnello
De Vivc, pripadnik topniške kompanije 183 polka pešcev ((Nembo», ki je bil' namenjen v Gradiško. Na začetku Ul. Dante je bil	na cesti ustav-
ljen neki kamion, in preden ga je avto obšel, je dal vsa potrebne znake. Toda čim je šel mimo avto, je prišla predenj	deklica,	ki se je s se-
stro s kolesom peljala proti sredini ceste. Avto se je sicer
takoj zaustavil, toda ni mogel preprečiti nesreče. Vojaki, ki so bili v avtu, so takoj poskrbeli, da je neki zasebni avto odpeljal deklico v krminsko mestno bolnico, kjer so ji zdravniki ugotovili več poškodb po obrazu ter verjeten pretres možganov. Deklico so obdržali v bolnici na opazovanju. O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli
IZID DRAŽBE
Pred gradnjo
stavbe na Travniku
Pretekli petek se je zaključil na sedežu glavnega ravnateljstva Zavoda za socialno skrbstvo v Rimu zakup gradbenih del v skupnem znesku 160 milijonov lir za gradnjo nove stavbe socialnega skrbstva (INPS), ki jo bodo začeli graditi v prihodnjem mesecu na Travniku.
Dražbe se je udeležilo 14 gradbenih podjetij, med katerimi so bila štiri goriška. Gradilo bo podjetje Giuseppe D’Angelo iz Trsta, ki je ponudilo za 15.05 odst. popusta. Drugo je podjetje Žani iz Gorice, ki je ponudilo popust za 13,81 odst.
Cerniz podlegel
notranjim poškodbam
Avtomobilska nesreča, ki se je dogodila pretekli četrtek v Moši, je zahtevala smrtno žrtev.
Tisti dan okrog 19. ure zvečer je namreč po Ul. Gorizia v Moši privozil avto, ki ga je vozil učitelj Ljubnmil Toroš iz Krmina in povozil 37-letne-ga železničarja Emila Cerniza iz Moše, ki je takrat šel peš z ženo proti domu Avto je po nesreči nadaljeval svojo pot, medtem ko je bil Cerniz v zelo hudem zdravstvenem stanju odpeljan z nekim zasebnim avtomobilom v bolnico S. Giusto v Gorico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom reber ter ranjeno eno stran pljuč.
Vsa zdravniška pomoč in prizadevanja zdravnikov so bila zaman, kajti v soboto popoldne ob 14. uri je Cerniz podlegel poškodbam.
varna, »Ferrari«, 1.56*31I r J Mancini, ((Ferrari«, 2.05 22 , Miller, ((Special«, 2.11> Giron, Jaguar«, 2.14'49 ’. Končna ocena pa je tafa' „. 1. Fangio, «Lancia»,
2. Taruffi, »Lancia«,
3. Castellotti, «Lancia», 18.24»
4. Mancini, ((Ferrari«,
5 Maglioli, ((Ferrari«, 20.16 * 1 (>, Rosier, «Talbot», 20.21 2- * „t Echevarria, »Ferrari«, 20.48	<
Maglioliju je uspelo P se z osmega mesta, na katef se je nahajalo Ricci.ievo V07,I'(J ko ga je on prevzel, na P mesto v splošni oceni
ZA SVETOVNO PRVENSTV0
Nemčija-Norveška 5:1
Nemčija je že
_____________________gotov
V nedeljo je bila v
burgu izbirna nogometna e ma za svetovno Prv.enSt\i med Nemčijo in Norveško. ^ prvem polčasu so bili	N0	t
Žani	še	kolikor toliko	enaenl
praven nasprotnik, V oru» polčasu pa so vzeli Nemci ig popolnoma v svojo ob as' Med Nemci so zlasti zadov^. Ijili desna zveza Morlock, . je dal dva gola, brata mar	in	Fritz Walter,	k'
dala vsak po en gol, ter SI1
nji krilec, «kontinentalec» . sipal. Med Norvežani se J odlikoval strelec edinega s la, 35-letni Nordahl, ki na mestu leve zveze. (Tč
i Nor*
ne-le pri Švedih, tudi Prl vežanih so Nordahli naj ši...).
Lestvica v tej skupini Je daj taka;
Nemčija Saar
Norveška
bolj'
3	2	1
3	1	1	1	3:f	j
4	0	3	1	4:3
Pred 83 ■omnn*
BUKAREŠTA, 23. tisoč gledalci je moštvo ri skega prvaka C. C. (moštvo _ made) premagalo sovjetsko štvo Dinamo iz Tbilisija z
* * *	,.„ore-
Belgijska nogometna ■ zentanca je uspela v Zuef ^ igrati s Švicarji neodločeno (2:0 za Belgijo).
* * *	,	.i	’*
AARHUS, 23. — Včeraj, moskovski Dinamo pren1
tukajšnjo reprezentanco »
(1:0). Tekma ni bila P®5* zanimiva.
* * *	*	ii
LONDON. 23. -
rezultati prvenstvenih angleške I. divizije:	Rurn-
Bolton - Chelsea 2'2' ritoO' ley-Aston Villa 3-2. charo0ol-Wolverhampton 0 2. Eive t ^ Arsenal 1-2, Manchester ted - Blackpool 4-1. M o-b brough . Manchester Ci •> jj, Newcastle - Portsmouth 2.1, Preston - Sheffield Uh' gtln-Sheffield Wednesday - Aud-derland 2-2, Tottenham - . dersfield 1-0, West Brom' Cardiff 6-1.
VATERPOLO
Zagrebška Mladost drP9a na turnirju v Haagu
V soboto se je v na^'*»ijc6e ,lHa%st*
začel turnir v počastit
obletnice	ustanovitve	,ak
kluba, ki je že tri le 3 Nizozemske.	«„delov3''
Na turnirju so s Haegisehe	SvemanpO	nizO'
najboljsl	rcpre.
nem kopališču Svemanpolo« kluba v 40-
Tatovi na delu
V nedeljo popoldne so neznanci odnesli iz kavarne Principe v (JI. Korzo Verdi 1 električni čistilni aparat vrste CGE v vrednosti okrog 20.000 lir. Lastnik obrata 47-letni Oscar Kottard je tatvino prijavil kvesturi.
Gauda, drugi	rt.r.
zemski klub, mlarlins' j^jgij' zentanca Nizozemske, ^ ju-ski prvak Antwerpe ja(j0st; goslovansko moštvo jjcdai1 Doseženi so bili
rezultati:	Haegisehe
polo klub — nizozem- ^.j),
dinska reprezentanca •	(g.Q),
Mladost — Gauda • Haegisehe Svemanpo	_
Antiverpen 4:4 t";3 ’ „ riP(C, nizozemska mladih-' , joS*
zentanca 6:3 (3:1). ^
Antiverpen
7:6 (9:4), nit'
Naslednjega dne s‘ ^ b’ nir končal. *3ose7:cn-ladih7' rezultati:	h1..,/
naslednji rezultat- • ,ntu'c‘ prvak Nizozemske ~	■ H3
pen 4:3 (2:1).	<1
gische Svemanpo o	„rete
Mladost - mladinsk	(3:0 •
tanea Nizozemske	():1 •
Antiverpen -	,	,	svelfl8
Mladost - HaegU
polo 5:3 (Lih	^ ut'
tekmi _ J« rezUl*».
V prvi premagala z tom m
visokim^flnc» ko rep'cz f0(Jn'K
Nizozemske c'^’^kor P0^-
Wogt hotel »oJtvu je ,.
gati svojemu	rfv.a	f
krat izključil	^	de]u	,f
ca. Mladost J - _0dvi8 lce-napravila redek ^^ lgraK dosegla Sol ^
mS "''""V Kock
dru*1
Sodnik tekmi
vratarja Amsn-.	a*■	*p0l-
<U je nizozemski V 3*1, je Mla °‘ . pre£aZ. •
le. ter se drugo mesto.
Odeovon.i urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO:	UUCA MONTECCHI it. 6 III. nad. - Telefon Številka »3-808 In «4-638.	- Pojtn!
oredal 502	- UPRAVA: UUCA SV. FRANČIŠKA §t. 20 — Telefonska itevilka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15 -18	— Tel.
73-38 — t ene ob lasov Za vsak tmr> vUtne v ilrlnl l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak mir, širine 1 Stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. - Tlaka Tiskarski zavod ZTT - 'Podnižn. Gorica Ul. S. Pelllco t-Il. Teb 33-82 - Rokooist se ne vračajo.
210 dm' sečno 3 glove-
——^	Prijel.'
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,	Trst
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska,	zoZ	-
ni je, Ljubljana, Stritarjeva 3-L. tel. 21-928. Lek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega	—e