Štev. 9.
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 3. marca 1921.
Leto LXL
Glasilo Udruienia Jugoslov. Učiteljstva,
Pove rje nfitvc Ljubljana,
Vm »piee, v ocene poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov: Uredništvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov n« vračamo. V*e pošiljatve j« pošiljati frwnko.	Učiteljski Tovariš izhaja rsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan Pozneje. Vso leto velja 60— K, pol leta 80-— K, četrt Jeta 15-— K, posamezna številka po K 1"20. Za neorganizirane 80 — K, za naročnike v inozemstvu 100'— K letno.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . i K 50 vin. „ „ dvakrat. . 1 „ — „ „ „ „ trikrat . . 80 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativ« stvari, je pošiljati samo na;naslov: Upravnlštvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., CelovSka eesta 38/1 Poštni čekovni urad št 11.197. Reklam» tije so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še £0 K.	Telefon nredntttva štev. 812.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Volitve zastopnikov ljudskošolskega in meščansko-šolskega učiteljstva v višji šolski svet.
Na temelju uredbe o sestavi in poslovni dobi višjega šolskega sveta v Ljubljani so razpisane nove volitve naših zastopnikov v tej korporaciji.
Poživljamo vse učiteljstvo, ki je organizirano v UJU poverjeništvo Ljubljana, da se točno in vestno ravna po izdanih predpisih šolskih oblasti ter tako samo pomore, da se ne izgubi noben naš glas.
Vsak volilni opravičenec voli po dva zastopnika kot člana in po dva zastopnika kot njiju namestnika višjega šolskega sveta.
Naša organizacija je po zaslišanju vseh okrajnih učiteljskih društev in vpo-števajoč njih večinsko mnenje glede kandidatov in porazdelitve volilnih opravičencev določila nastopno:
Člani — članice — okrajnih učiteljskih društev: Celje. Slov. Bistrica. Marn-berk, Mežiška dolina, Ormož, Slovenjgra-dec, Savinjsko, Konjice, Sv. Lenart, Laško. Maribor (okolica). Maribor (mesto), Šaleško, Ptuj. Gornjigrad, Ljutomer in Preknmrie zapišejo na glasovnice: Člana: Anton Gnus, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku. L u k a J e 1 e n c. ravnatelj meščanske šole v Ljubljani:
namestnika: Anton Hren. nadu<*itelj v Studencih pri Mariboru. Dragotin H u m e k . ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
Člani (članice) okrajnih učiteljskih društev: Brežice-Sevnica, Kozje, Šmarie-Rogatec, Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Krško, Kamnik, Kočevje, Črnomelj, Cerknica-Logatec, Radovljica, Kranj, Litija in Novomesto zapišejo na glasovnice:
Člana: Janja Miklavčlčeva, šolska voditeljica v Kranju. Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; namestnika: Martin Matko, naduči-telj v Novem mestu, Dragotin Huraek, ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
Ker nastopimo na volitvah disciplinirano v interesu ugleda in koristi svojega stanu in šolstva, smo uverjeni o izvolitvi svojih kandidatov. Vsi za enega, vsak za vse!
Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, poverjeništvo Ljubljana.
dne 28. februarja 1921. Rudolf Dostal	Vilibald Rus.
strok, tajnik	član sosveta.
Naredba o sestavi višjega šolskega sveta.
60.
V imenu Njegovega Veličanstva PETRA L,
po milosti božji In narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev
M!
ALFKSANDER. prestolonaslednik.
na predlog Našega ministra prosvete in Po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo
Uredbo o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani.
Dokler ne stopi v veljavo nov šolski ?akon, ki določa delokrog in sestavo šolskih oblastev, se odreja:
Člen 1.
Delokrog višjega šolskega sveta v Ljubljani.
Višji šolski svet v Ljubljani opravlja i^sle bivših deželnih šolskih svetov na °zemlju, ki je od bivših vojvodin Kranjce, Š tajerske in Koroške pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in v Prekniurju.
Zoper odločbe višjega šolskega sveta X upravnopravnih zadevah ni pritožbe.
pa odloča v kolegiju ali senatih o di-sCfplinarnih zadevah, je dopusten priziv na Poverjeništvo za uk in bogočastje, ki ^ je vložiti tekom 14 dni izza vročitve razsodbe ali odločbe potem višjega Solnega sveta. Dan vročitve se ne vračuna v to dobo.
Člen 2.
Sestava viš. šolskega sveta v Ljubljani.
,, Člani višjega šolskega sveta v Ljubki so:
1.	predsednik;
2.	podpredsednik;
3.	eden ali dva upravno - gospodarska poročevalca:
4.	višji šolski nadzorniki, ki se imenujejo v potrebnem številu in v mejah državnega proračuna;
5.	dva zastopnika veroučiteljev na srednjih šolah, učiteljiščih, meščanskih in ljudskih šolah;
6.	dva zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč;
7.	trije zastopniki učiteljev meščanskih in ljudskih šol;
8.	en zdravnik;
9.	en zastopnik staršev; ■
10.	en kmetovalec;
11.	en zastopnik poverjeništva za socialno skrbstvo.
Pod točkami 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. navedeni člani imajo namestnike, ki stopijo na njih mesto, če bi bili zadržani.
Člen 3.
Upravno-gospodarskl poročevalci in višji šolski nadzorniki.
Upravno - gospodarski poročevalci in višji šolski nadzorniki so državni uradniki in se nameščajo po predpisih, ki veljajo za državne uradnike.
Upravno - gospodarski poročevalci so pravniki z izobrazbo, ki se zahteva od uradnikov politično - upravne konceptne stroke.
Poverjenik za uk in bogočastje določa. kateri izmed uradnikov upravno - gospodarskega oddelka naj stalno ali začasno poslujejo kot referenti na sejah višjega šolskega sveta.
Člen 4.
Predsednik in podpredsednik.
Predsednika, ki mora biti izbran iz skupine ravnateljev in učiteljev na srednjih šolah in učiteljiščih, in podpredsednika, ki mora biti izbran iz skupine ravnateljev, vodij in učiteljev na meščanskih
in ljudskih šolah, imenuje minister prosvete.
Predsednik in podpredsednik se ne smeta imenovati izmed šolnikov, ki so stalno nameščeni na poverjeništvu za uk in bogočastje in na višjem šolskem svetu v Ljubljani.
Predsednik uživa poleg svojih službenih prejemkov kot ravnatelj ali profesor opravilno doklado, ki mu jo določi poverjenik za uk in bogočastje v okviru državnega proračuna.
Podpredsednik se udeležuje sej višjega šolskega sveta z glasovalno pravico in namestuje predsednika v vodstvu sej in upravnih poslov, kadar je predsednik zadržan.
Podpredsedniku se izplača opravilna doklada, ki je določena za predsednika, če je predsednik zadržan dalje časa nego dva meseca.
Člen 5.
Zastopniki družb in stanov.
Škofijska ordinariata v Ljubljani in v Mariboru imenujeta po enega zastopnika in namestnika veroučiteljev na srednjih šolah, učiteljiščih, meščanskih in ljudskih šolah.
Zdravstveni odsek za Slovenijo imenuje enega zastopnika in enega namestnika.
Občinski svet v Ljubljani voli enega zastopnika staršev in enega namestnika.
Poverjeništvo za kmetijstvo imenuje enega kmetovalca in enega namestnika.
Poverjeništvo za socijahio skrbstvo ; imenuje enega zastopnika in enega na-| mestnika, ki naj bosta po možnosti izbrana izmed varstvenih sodnikov.
Po tem členu upravičeni izporoče imena izbranih poverjeništvu za uk in bogočastje ter jim izgotove poveriinice. ki jih imenovanci r>okažejo, ko se snide višji šolski svet na prvo zborovanje.
Člen 6.
Voljeni člani iz učiteljstva.
Zastopniki učiteljstva se volijo v dveh skupinah.
Skupina A.
V	skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak upravičenec enega zastopnika in enega namestnika.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih srednjih šolah in učiteljiščih nameščeni ravnatelji, profesorji in suplenti, za srednje šole in učiteljišča usposobljeni telovadni učitelji in učitelji glasbe.
Profesorji in učitelji zasebnih srednjih šol in učiteljišč imajo volilno pravico le, če poučujejo najmanj 14 ur na teden. Za presojanje volilne pravice je meroda-jen urnik, ki je bil določen ob pričetku šol-| skega leta, v katero pade volitev. Ravna-! lelji imajo volilno pravico tudi, če imajo I manj učnih ur ali če so pouka prosti.
Izvoljena sta tista dva za zastopnika in za namestnika, ki imata največ glasov.
Skupina B.
V	skupini učiteljev meščanskih in ljudskih šol voli vsak upravičenec dva zastopnika in dva namestnika.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih meščanskih in ljudskih šolah nameščeni ali šolskim oblastvom prideljeni učitelji javnih meščanskih in ljudskih šol z zrelostnim izpitom, nadalje učitelji na zasebnih meščanskih šolah, ki
poučujejo najmanj 18 ur na teden, končno učitelji na zasebnih ljudskih šolah, ki imajo zrelostni izpit in jim je poverjen popolni razredni pouk.
Za zastopnike so voljeni tisti trije, ki imajo največ glasov. Enako se izvolijo namestniki.
Vadiniški učitelji in učitelji meščanskih in ljudskih šol. ki poučujejo začasno na srednjih šolah in na učiteljiščih, volijo v skupino B. Tudi učitelji na posebnih zavodih za gluhonetnce, slepce, za zanemarjeno ali slabo nadarjeno deco volijo v skupini B, dokler je šola podrejena nadzorstvu višjega šolskega sveta v Ljubljani.
Člen 7.
Priprave za volitve.
Poverjeništvo za uk in bogočastje razpiše volitve ter določi dan, do katerega sprejemajo ravnateljstva in šolska sodstva glasovnice, in dan, do katerega sprejemata za izvršitev volitve na poverjeništvu za uk in bogočastje postavljena volilna odbora glasovnice, ki jih naberejo ravnateljstva in šolska vodstva.
Zaeno postavi za vsako skupino vo-lilcev po en volilni odbor.
Člani volilnega odbora za skupino
A so:
1.	en višji šolski nadzornik za srednje šole kot načelnik;
2.	en uradnik-pravnik kot referent;
3.	dva profesorja srednjih šol in učiteljišč.
Člani volilnega odbora za skupino B so:
1.	en višji šolski nadzornik za ljudske šole kot načelnik;
2.	uradnik-pravnik kot referent, ki posluje tudi v volilnem odbora za skupino A;
3.	dva učitelja meščanskih in ljudskih šol.
Volilna odbora sprejemata od ravnateljstev in šolskih vodstev nabrane glasove. odločata o dvomih, k j e naj kak učitelj glasuje, ter izvršita skrutinij.
Ce se pojavijo dvomi, v katero skupino spada kak volilec. se združita volilna odbora v dvojni volilni o d b o r, ki pod predsedništvom načelnika volilnega odbora za skupino A odloči o spornem vprašanju.
Volilna odbora sta sklej>čna, če so navzočni trije člani, ter odločata z večino glasov. Dvojni volilni odbor je sklepčen, če je navzočnih vsaj pet članov. Načelniki volilnih odborov glasujejo samo, če je na vsaki strani enako število glasov.
Učitelji, ki so stalno nameščeni na eni šoli. pa začasno prideljeni v službovanje drugI šoli, glasujejo na poslednji šoli.
Učitelji ljudskih in meščanskih šol, ki %o začasno prideljeni srednjim šolam in učiteljiščem, oddado svoj glas ravnateljstvom teh zavodov.
Učitelji, ki začasno službujejo na poverjeništvu za uk in bogočastje, na višjem šolskem svetu, pri knjigovodstvu deželne vlade, okrajnih šolskih svetih ali drugih javnih uradih ali v interesu države delujočih korporacijah. nadalje učitelji, ki so na dopustu zaradi študij, oddado svoj glas volilnima odboroma na poverjeništvu za uk in bogočastje do dne, ki je določen za sprejemanje od ravnateljstev In šolskih vodstev nabranih glasov.
Kakor hitro se razpiše volitev, sestavijo vsa ravnateljstva in šolska vodstva
imenike učiteljev, ki imajo po teli določbah volilno pravico na šoli.
Volilni imeniki so razdeljeni na pet stolpcev z nadpisi v naslednjem redu:
1. ime in predime učitelja:
2 službena lastnost;
- 3. koliko ur na teden poučuje;
4.	je glasoval;
5.	opomba.
Rubriko pod št. 3. izpolnijo samo ravnateljstva in vodstva zasebnih šol.
Za učitelje meščanskih in ljudskih šol, ki so začasno prideljeni v službovanje srednjim šolam in učiteljiščem, se napravi poseben imenik, ravnateljstva pa morajo poverjeništvu za uk in bogočastje javiti njih imena, da pošlje potrebno število glasovnic.
Ravnateljstva zasebnih srednjih šol in učiteljišč pošljejo volilni imenik pristojnemu višjemu šolskemu nadzorniku, ravnateljstva in vodstva zasebnih meščanskih in ljudskih šol pa okrajnim šolskim nadzornikom, da pregledajo ter na imenikih potrdijo, kateri izmed vpisanih učiteljev imajo volilno pravico. Tako urejeni imeniki se vrnejo ravnateljstvom in šolskim vodstvom.
Glasuje se samo z uradnimi glasovnicami, ki jih izda ter s svojim uradnim pečatom opremi poverjeništvo za uk in bo-gočastje. Glasovnice imajo za vsako skupino različno barvo ter nosijo tekoče številke.
Na poverjeništvu za uk in bogočastje se v posebnem pregledu zaznamenuje, s katerimi številkami opremljene glasovnice so se poslale ravnateljstvom javnih In zasebnih srednjih šol in učiteljišč in okrajnim šolskim svetom.
Okrajni šolski sveti pa zaznamenu-jejo v posebnem pregledu, s katerimi številkami opremljene glasovnice so se poslale ravnateljstvom meščanskih in vodstvom ljudskih šol.
Učitelji, ki začasno službujejo na poverjeništvu za uk in bogočastje, -na višjem šolskem svetu, pri knjigovodstvu deželne vlade, okrajnih šolskih svetih ali drugih javnih uradih ali v interesu države delujočih korporacijah, nadalje učitelji, ki so na dopustu zaradi študij, morajo prijaviti svoja imena in naslove poverjeništvu za uk in bogočastje, ki jim pošlje glasovnice ter zabeleži številke njihovih glasovnic. Zaeno poskrbi, da pristojna volilna odbora napravita za take učitelje poseben volilni imenik, v katerem se zaznamenujejo osebno ali po pošti oddani glasovi.
Člen 8.
Glasovanje.
Učitelji oddado svoje glasovnice ravnatelju ali šolskemu vodji v zalepljenih ¡kuvertah, ki morajo biti za vsako šolo enake po obliki, barvi in velikosti ter opremljene z uradnim pečatom. Če ga šola nima, se na kuverto napiše ime šole.
Glasovnice se ravnateljstvom in šolskim vodstvom srednjih šol in učiteljišč dostavijo naravnost od poverjeništva za uk in bogočastje, ravnateljem-meščanskih in vodstvom ljudskih šol pa po okrajnih šolskih svetih. Kuverte mora učiteljstvo samo preskrbeti.
Ravnatelji in šolski vodje lahko določijo dan in uro, ob kateri naj se zberejo učitelji ter oddado svoje glasovnice, morajo jih pa sprejemati tudi še do 12ih opoldne zadnjega dne, ki je od poverjeništva za uk in bogočastje določen za sprejemanje glasovnic.
Ko učitelj odda svojo glasovnico, pregleda ravnatelj ali šolski vodja, ali je kuverta zalepljena; če ni, pozove učitelja, naj jo zalepi. Ravnatelj ali šolski vodja vpiše v stolpcu 4. navpično 1.
V stolpce za opombe se vpiše, če se je kaj posebnega dogodilo pri oddajanju glasov.
Ko je sprejemanje glasovnic zaključeno, ravnatelj ali šolski vodja seŠteje glasove v rubriki 4,, primerja vsoto s številom oddanih kuvert, zapiše na volilni imenik, da se število oddanih kuvert ujema z vsoto v rubriki 4., zavije kuverte in volilni imenik v omot, ga zapečati ter pošlje na naslov:
Poverjeništvo zauk in bogočastje v Ljubljani, vladna palača. (Volilni odbor za višji šolski svet, skupina A).
ali:
Poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani, vladna palača. (Volilni odbor za višji šolski svet, skupina B).
Učitelji, ki v zmislu določb člena 8. oddado svoje glasove naravnost volilnemu odboru, jih osebno izroče ali pošljejo po pošti pristojnemu volilnemu odboru.
Člen 9. Skrutinij.
Skrutinij se vrši najprej za skupino A.
Volilna odbora pripravita po vzorcih, ki jih predpiše poverjeništvo za uk in bogočastje, glasovne in števne pole.
V	glasovne pole se vpišejo: ime srednje šole, učiteljišča, meščanske ali ljudske šole, število oddanih glasov in številke glasovnic, ki so se oddale.
Za vsakega zastopnika in za vsakega j namestnika se napravi po ena števna ! pola. v katero se vpisujejo oddani glasovi.
En član volilnega odbora napoveduje j ime šole. številko glasovnice in ime za-j stopnika ali namestnika, ki mu je oddan ' glas.
V	števne pole vpisujejo številke uradniki, ki jih določi poverjeništvo za uk in bogočastje, pod trajnim nadzorstvom enega člana volilnega odbora.
Neveljavni so glasovi:
1.	če so kuverte prazne;
2.	če je imenu zastopnika ali namestnika pridejano navodilo, pogoj ali šala;
3.	če je oddana druga nego uradna glasovnica.
Veljaven je pa glas, če je kuverta dospela nezalepljena.
Preklici glasov se ne vpoštevajo.
Dvomljivi glasovi se dajo najprej na stran; volilni odbor nazadnje odloči, ali naj se pripuste ali ne.
Neveljavni glasovi in sklepi volilnega odbora o priznanju ali odklonitvi glasov se zabeležijo v zapisniku.
Ko je zapisovanje glasov zaključeno, se primerja, ali se vsota v števnih polah izkazanih in neveljavnih glasovnic ujema z vsoto, ki jo izkazuje glasovna pola. Ce se ne ujema zaradi pomotnega štetja, odločujejo številke na števnih polah.
Potem se ugotovi, kdo je po določilih člena 6. izvoljen, ter vpiše v zapisnik s številom glasov, ki jih je izvoljenec prejel.
Izid volitev razglasita volilna odbora v »Uradnem listu« ter predložita volilni spis poverjeništvu za uk in bogočastje, ki izvoljenim izporoči izvolitev ter jim izgo-tovi dekrete.
Proti volitvam ni ugovora.
Člen 10.
Poslovna doba višjega šolskega sveta ter začasno imenovanih in voljenih članov.
Poslovna doba višjega šolskega sveta traja dve leti.
Predsednik in podpredsednik ter v točkah 5.. 6., 7., 8., 9., 10. in 11. člena 2. imenovani zastopniki in njih namestniki se imenujejo, odnosno volijo, za celo poslovno dobo. Če pa član višjega šolskega sveta odstopi, umre ali izgubi pravico biti izvoljen v občinski zastop in lz enakih vzrokov odpade tudi namestnik, se imenuje, odnosno voli, nov zastopnik In namestnik za ostanek poslovne dobe višjega šolskega sveta.
Če med poslovno dobo odpadeta zastopnik učiteljstva skupine A ali B in njegov namestnik, se tnora vršiti nova volitev vseh zastopnikov in namestnikov iste skupine tekom šestih tednov izza dne. ko ie poverjeništvo za uk in bogočastje izvedelo, da je odpadel tudi namestnik člana višjega šolskega sveta.
Poslovna doba z dnem 1. januarja 1919 postavljenega višjega šolskega sveta in članov in namestnikov, ki se v zmislu te uredbe imenujejo ali volijo samo za dvoletno dobo, poteče z dne 3 1. januarja 1921.
Člen 11.
Minister prosvete naj izvrši to uredbo, ki stopi v veljavo, ko se objavi v -»Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
Z istim dnem se razveljavljajo vsi predpisi, ki so v nasprotju s to uredbo.
V	Beogradu, dne 23. jan. 1921.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r.
Razpis
volitev zastopnikov učiteljstva srednjih šol in učiteljišč, ter meščanskih in ljudskih šol za višji šolski svet v Ljubljani.
Njegovo Visočanstvo Prestolonaslednik je na podlagi predloga Ministra Prosvete in po zaslišanju Ministrskega Sveta dne 23. januarja 1921 predpisal „Uredbo o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani", ki je objavljena v štev. 40. Službenih Novinah Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 22. febr. 1921. in jc s tem dnem stopila v veljavo.
Po členu 10. je poslovna doba z dnem 1. januarjem 1919. postavljenega višjega Šolskega sveta v Ljubljani ter članov in
namestnikov, ki sfe v zmislu t o Uredbe imenujejo ali volijo samo za dveletno dobo. potekla z dnem 31. januarja 1921.
Med člani, ki se volijo, sta v zmislu člena 2., točke 5 (dva zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč, in so v zmislu člena 2., točke 6.) trije zastopniki učiteljev meščanskih in ljudskih šol. Za te člane se v zmislu zadnjega odstavka člena 2. tudi volijo namestniki.
Člen 6. pa določa: Zastopniki učiteljstva se volijo v dveh skupinah:
Skupina A.
V	skupini učiteljev srednjih šol in učiteljišč voli vsak opravičenec enega zastopnika in enega namestnika.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih srednjih šolah in učiteljiščih nameščeni ravnatelji, profesorji in su-plenti, za srednje šole in učiteljišča usposobljeni telovadni učitelji in učitelji glasbe.
Profesorji in učitelji zasebnih srednjih šol in učiteljišč imajo volilno pravico le, če poučujejo najmanj 14 ur na teden. Za presojanje volilne pravice je merodajen urnik, ki je bil določen ob pričetku Šolskega leta. v katero pade volitev. Ravnatelji imajo volilno pravico tudi, če imajo manj učnih ur ali če so pouka prosti.
Izvoljena sta tista dva za zastopnika in za namestnika, ki imata največ glasov.
Skupina B.
V	skupini učiteljev meščanskih in ljudskih šol voli vsak opravičenec dva zastopnika In dva namestnika.
Pravico voliti imajo v aktivni šolski službi na javnih meščanskih in ljudskih šolah nameščeni ali šolskim oblastvom prideljeni učitelji javnih meščanskih in ljudskih šol z zrelostnim izpitom, nadalje učitelji na zasebnih meščanskih šolah. ki poučujejo najmanj 18 ur na teden, končno učitelji na zasebnih ljudskih šolah, ki imajo zrelostni izpit in jim je poverjen popolni razredni pouk.
Za zastopnike so voljeni tisti trije, ki imajo največ glasov. Enako se izvolijo namestniki.
Vadniški učitelji in učitelji meščanskih in ljudskih šol. ki poučujejo začasno na srednjih šolah in na učiteljiščih, volijo v skupini B. Tudi učitelji na posebnih zavodih za gluhoneme, slepce, za zanemarjeno deco, volijo v skupini B, dokler je šola podrejena nadzorstvu višjega šolskega sveta v Ljubljani.
Glasuje se samo z uradnimi glasov-n»cami, ki jih izda ter s svojim uradnim pečatom opremi poverjeništvo za uk in bogočastje. Glasovnice imajo za vsako skupino različno barvo ter nosijo tekoče številke.
V zmislu člena 7. razpisujem volitve ter odrejam, da morejo ravnateljstva srednjih šol, učiteljišč in meščanskih šol ter vodstva ljudskih šol sprejemati glasovnice
do 12. ure opoldne dne 18. marca 1921.
Ob 12 uri opoldne je volitev zaključena.
Ravnateljstva in šolska vodstva morajo volilne imenike in glasovnice tako odposlati na volilna odbora na poverjeništvu za uk in bogočastje, da dospejo naj-j kasneje
do 12. ure opoldne dne 31. marca W2l.
Učitelji, ki začasno službujejo na poverjeništvu za uk in bogočastje, na višjem šolskem svetu, pri knjigovodstvu deželne vlade, okrajnih Šolskih svetih ali drugih javnih uradih in v interesu države delujočih korporacijah, nadalje učitelji, ki so na dopustu zaradi študij, Izroče glasovnice osebno ali jih pošljejo po pošti pristojnemu volilnemu odboru
do 12. ure opoldne dne 31. marca 1921.
Da morajo svojo volilno pravico izvrševati. morajo naznaniti imena in naslove poverjeništvu za uk in bogočastje, ki jim pošlje glasovnice.
Ob 12. uri opoldne dne 31. marca 1921 je sprejemanje po ravnateljih in šolskih vodstvih predloženih in po učiteljih naravnost oddanih glasovnic popolnoma zaključeno.
Ravnateljstva, šolska vodstva in posamezni učitelji, ki oddajo svoj glas v zmislu ravnokar navedenih Jdoločb morajo poslati volilne imenike in glasovnice
priporočeno s povratnim recepisoin na
POVERJENIŠTVO ZA UK iN BOGOČASTJE V LJUBLJANI, Vladna palača,
(Volini odbor za višji šol. svet, skupina A.)
ali na
POVERJENIŠTVO ZA UK IN BOGOČASTJE V LJUBLJANI. Vladna palača,
(Volilni odbor za viš. šol. svet, skupina B.)
Člani volilnega odbora za skupino A. so gospodje:
1.	dr. Janko Bezjak, višji šoiski nadzornik, vladni svetnik;
2.	dr. Ivan K a r 1 i n, vladni tajnik;
3.	prof. Ferdinand M a r o 11, glavni učitelj na državnem moškem učiteljišču v I jubljani;
4.	Josip O s a n a , profesor -na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
Člani volilnega odbora za skupino B. so gospodje:
1.	Engelbert Gangl, višji šolski nadzornik;
2.	dr. Ivan K a r 1 i n. vladni tajnik;
3.	Julij S1 a p š a k . vodja ljudske šole v Mostah;
4.	Franc Š k u 1 j, učitelj na IV. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani.
Vse druge odredbe, ki so potrebne za pripravo volitve, izda ravnateljstvom srednjih šol in učiteljišč ter okrajnim šolskim svetom predsedstvo višjega šolskega sveta v Ljubljani, ki tudi pošlje potrebno število uradnih glasovnic.
V Ljubljani, dne 25. februarja 1921.
Vodja poverjeništva za uk in bogočastje: Dr. S k a b e r a e. s. r.
Šolski člen v ustavi naše države.j
Svoboda vede. — Pouk je državen. — Smoter pouka: moralna ozgoja, državno edinstvo In strpnost. — Verski pouk fakultativen, — Povdarek strokovnega šolstva. — Takse odpravljene. — Prvotni predlog proti zasebnim osn. šolam in učiteljiščem. — Zasebno šolstvo se uredi končno s posebnim zakonom. — Državno nadzorstvo nad prosveto. — Osnovne šole za narodne manjšine se urede z zakonom.
braževalni zavodi brez razlike so pod državnim nadzorstvom.
Državljanom druge rase in jezika se dajo ljudske šole v materinem jeziku pod pogoji, ki jih predpiše zakon. Vprašanje drugih šol za te manjšine se bo rešilo s posebnim zakonom.
Prvotna stllizacija šolskega paragrafa.
Dne 24. febr. popoldne se je vrSila seja redakcijskega komiteja zaradi stili-zacije člena 16 ustave,-ki obravnava šolsko vprašanje. Udeležili so se je demokrati, radikaici, socialni demokrati, muslimani in zemljoradniki. Po štiriurni razpravi je prišlo do izenačenja stališč vseh strank in še bo glasil člen 16 ustave o šolstvu nekvanio nadaljnjim še mogočim izpremembam takole:
Znanost in umetnost sta svobodni In uživata zaščito in podporo države. Univerzitetni pouk je svoboden.
Pouk je državen v vsej državi in počiva v vsej državi na eni in isti osnovi, ki se prilagoduje razmeram, katerim je namenjen. Vse šole morajo dati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Osnovni pouk je splošen in obvezen. Verski pouk v osnovnih šolah je fa-| kultativen, razdeljen po veroizpovedih in | v soglasju z verskimi načeli.
Strokovne šole se ustanavljajo po po-! trebah in poklicih.
Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks.
Dopuščati se morejo tudi privatne šole razven ljudskih in učiteljskih pod pogoji, katere predpiše poseben zakon. Izo-
Redakcija vlade.
Od redakcijskega odbora siilizirane člene o šolstvu je vzela vlada dne 25. fe-bruarja v pretres. Ministrski predsednik Pašič je odklonil, da bi se glede privatnih šol v naprej vezale roke zakonodajalcu, da izključi vse privatne osnovne šole brez izjeme. S tem se je končno zadovoljil tudi predlagatelj poslanec Avramovič sam. ki je absolutno zahteval, da se ne dovoli zasebnih ljudskih šol. Pašič je dalje odklonil, da bi se v ustavi predvidele kake druge nego ljudske šole za manjšine.
V imenu vlade je minister pravde kot-zastopnik ministra za konstituanto izjavil, da se tudi Arnavtom prizna popolna enakopravnost.
Iz debate o šolskem členu ustave.
Sejo ustavnega odseka dne 25. je otvoril ob 9. predsednik dr. MoniČ»0 Ninčič. Takoj so prešli na debato člena 16., ki govori o osnovnem pouku.

Zemljoradnik Avramovic predlaga, rlaj se «azprava o tem členu odloži in izvede potem skupno z ostalimi kulturnimi določbami ustave, Odbor njegov predlog
odkloni.
Dr. Sima Markovic (komunist) je dejal, da se morata pouk in uprava v državnih šolah urediti s posebnim zakonom, tako, da se-prepreči, da bi ostala pouk in uprava še nadalje pod absolutnim vplivom posameznih ministrov, oziroma strankarjev. Soia naj se postavi na moderno podlago. Poleg učiteljev in roditeljev, kakor to predlaga poslanec Avramo-vič, mora moderna pedagogika pritegnili k upravi tudi one, ki so pri tem najbolj zainteresirani, lo je dijake. Da bo omogočen obvezen pouk, inora dati država siromašni deci sredstev, da se laftKo izšola, sicer ostane vsa naredba samo na papirju. !)a se zatre analfabetstvo, naj se ustavni načrt dopolni lako, du bo pouk obvezen ¿■d moške in ženske. Ker so osnovne šole odvisne od občinskih uprav, zahteva govornik, da se ta fatalna anomalija odpravi s tem, da prevzame država dolžnost vzdrževanja osnovnih šol na temelju državnega proračuna. Umetnost mora ščititi ¡ii podpirati država.
Posi. dr. Pavičič (Narodni klub) želi intenzivno šolsko delovanje, da se odpravi analfabetizem. Napada prosvetno politiko dosedanjih vlad. Zagovarja šole usmiljenih sester v bosni in Hercegovini. Nato je omenjal, da je treba posvetiti osnovnemu pouku tem večjo pažnjo, ker je ravno v tem tičal vzrok velike nepismenosti v naši državi. Kot neobhodno potrebno, da se doseže zaželjeni rezultat, je treba držati učitelje na enem in istem mestu, da imajo priliko spoznati otroško dušo; z druge strani pa, da deca vzljubi svojega učitelja. Govornik se je izrekel v prilog zasebnih sol. Zasebne šole naj še snujejo v mejah zakona.
Poslanec dr. Žerjav je predlagal sledeče besedilo:
»Znanost in umetnost sta slobodni m uživata zaščito in podporo države. Enako je svoboden univerzitetni pouk. Izobrazba je stvar države. Osnovni šolski pouk je splošen, brezplačen m obvezen v državnih šolah. Verski pouk se daje deci v osnovnih šolah; v kolikor se ne protivijo roditelji ali varuh. Verouk se daje otrokom deljeno po veroizpovedi, soglasno z njihovimi verskimi načeli.«
Svoj predlog utemeljuje tako-le:
Prvi stavek se nahaja v ustavah vseli držav. Novo je, aa se tudi umetnost kot potreba narodnega življenja sprejme v državni program. Drugi stavek določa kompetenco države giede vse naroune sole. Sola mora popraviti, kar je nad nami zagrešila stoletna zgodovina. To je potrebno radi kulturnih in plemenskih razlik v narodu. S tem pa ni rečeno, da se razlike ne bodo uvaževale, ker je jasno, da moramo nadaljevati od točke, kjer se danes nahajajo. Državna šola nam daje garancijo, da se bo vršil pouk v vsej državi po temeljnem načrtu in v istem duhu. Ustava predvideva tudi možnost privatnih šol, kr se pa morejo dovoljevati le pod Pogoji, ki jih predvideva zakon. Načelno mora veljati, da deca pohaja v državne šole.
Treba je rešiti vprašanje, kje se deci daje verski pouk. Mi smo se v nasprotju z željo, da se verski pouk vrši samo izven šole, odločili za to, da se v državnih osnovnih šolah poučuje tudi verouk. Cim smo prevzeli to načelo, treba s stališča /erske svobode troje garancij: 1. da se verouk vrši deljeno po veroizpovedi;
se daje v soglasju z verskimi načeli dotične veroizpovedi; 3. ako roditelji ne ^upajo verskemu pouku v šoli, da nrore-Jo prevzeti to brigo saini.
Ako tako po načelu verske strpno-sti uredimo šolsko vprašanje, smo gotovi, '!a se s tem najbolj izognemo verskim 'Orbam. Državne oblasti morejo dopusti tudi zasebne šole pod pogoji, ki jih predpiše zakon. Vse ustanove za izobrazbo brez razlike morajo biti pod državnim Nadzorstvom.
Radikalec dr. Jovan Radonič zahtevi4, svobodo poučevanja, umetnosti in vse-u<-jliščnega pouka. Zahteva, naj bo pouk sMošen, obvezen in brezplačen v vseh davnih zavodih.
Musliman Ihmed beg Karabegovič
'•ahtevi
da
va, naj se v ustavo vstavi določba,
se v krajih, kjer prevladuje albanski ^turški živelj, poučuje v tamošnjem je-1Ku in da se poučuje srbščina kot obliga-tn Predmet.
Demokrat Mihajlo Živkovič zahteva Dori • ° pouka in umetnosti in da država lite a in znanost irl umetnost, za-sj?va tudi ukinjenje šolnine in da se ver-1 Pouk fakultivira. Univerzitetni pouk je
vobod»n.
Musliman Muftija Mehmed - Alija
predlaga tudi neke formalnosti k predlogu Karabegoviča, ki se tiče južno-srbskih šol.
Posi. Mihajlo Avramovič pravi, ua se mora dati poljedelcem sredstvo, da se morejo uspešno boriti za svoj obstoj, in da so to sredstvo njihove šole. Zahteva, naj se v šolah v prvi vrsti poučuje strokovna znanost, ki bo služiia otrokom pri njihovem bodočem poklicu.
Republikanec Ojonovič opozarja, da predlog ne predvideva poučevanja na državne stroške in bo zato glasoval proti.
Posi. Echiin Kurbegovič je za predlog poslanca dr. Žerjava in Zivkoviča. Zahteva, naj se izobrazita oba dva spola in naj se da muslimanom lastne šole. Zahteva, naj se stavku »veda in umetnost sta svobodni in uživata zaščito in podporo države« doda pristavek »v kolikor nista protivni javni morali«, to pa radi tega, ker se bo pozneje lahko pod firmo znanosti m umetnosti mnogokaj razumelo, s čimer se bo skušalo preslepiti mladino. Pri-stoja tudi na dopolnila posi. Radoniča. Glede narodnostnih manjšin opozarja na Albance in Turke, katere je treba tudi upoštevati kot naše državljane in zahteva zanje šole v njihovem jeziku.
Socijalni demokrat Nedeijko Divac zahteva take šole, ki bi odgovarjale pri-rodnemu nagnjenju otrok, in izjavi, da se strinja s predlogom posi. Avramoviča, da morajo biti šole strokovne in profesionalne. Verski pouk ie treba dati v roke popolnoma verskim institucijam izven šoie.
Minister za prosveto Pribičevič izvaja, da je v našem narodnem interesu, da se šola podržavi. Vsaka druga šola je sporedna in se bo moral položaj takih šol urediti z zakonom, ki bo odgovarjal interesom države. Narodne manjšine bodo imele državne šole v svojem jeziku, aRo jih ne bi inogie same vzdržati. Otroci morajo imeti osnovni pouk v maternem jeziku.
Končni prediog šolskega paragrafa za konstituanto.
Radikalec Ljuba Jovanovič nagiaša,
da mora biti država liberalna in da se mora računati z verami in narodnimi manjšinami. Tujejezične šole naj bodo stalno pod državnim nadzorstvom. Pre-čital je člen 16., kakor je bil sestavljen sporazumno med delom zastopnikov v ustavnem odseku.
Znanost in umetnost sta svobodna ter uživata zaščito in podporo države. Vseučiliščni pouk je svoboden.
Pouk je državen. Ves pouk počiva na eni in isti podlagi, prilegajoč se onim, katerim je namenjen. Vse šole morajo dajati moralno odgojo in pospeševati državno zavest v svrho državnega edinstva ter toleranco.
Kar se tiče verskega pouka, morajo sprejemati otroci verski pouk po želji roditeljev, odnosno skrbnikov, ločeni po veroizpovedih.
Strokovne šole se otvarjajo po' potrebah posameznih poklicev.
Državni pouk naj se daje brez vpisnine. šolnine in drugih pristojbin.
V koliko so dopuščene zasebne šole, naj odreja zakon.	_
Vse ustanove za izobrazbo so pod državnim nadzorstvom.
Manjšinam drugega plemena in jezika se dajo osnovne šole v njihovem materinem jeziku pod pogoji, ki jih določa zakon.
Ko se je predlog tako prestiliziral, je bil pri glasovanju sprejet z vsemi proti 5 glasovom komunistov in socijalnih demokratov, ki so zahtevali še predpis, naj se siromašni izšolajo na državne stroške. Vse druge stranke so ta predlog komunistov in socijalistov odklonile, da ne spada v ustavo.
*
Podlaga za moderni šolski zakon je s tem dana. Vendar moramo napraviti par pripomb tudi k temu predlogu.
Pouk je državen! S tem si je država pridržala pravico nadzorstva nad poukom in šolo, nikakor pa ni prevzela tudi dolžnosti otvarjanja in vzdržavanja šolstva. Vse narodno šolstvo v vsakem oziru vzdržuje država. To je temeljna naša zahteva, ki jo pogrešamo v ustavi. V našem programu in načrtu šolskega zakona smo se izrekli tudi za brezplačnost pouka v narodnih šolah, t. j. brezplačnost vseh sredstev za šolanje. Podržavljenje šolstva ima za nujno posledico odpravo zasebnega šolstva, absolutno pa odpravo zasebnih učiteljišč, ki jih zahteva že načelo »pouk je državen«. Ustanavljanje zasebnih učilišč in vzgojevališč se ne dovoljuje, že ustanovljene se čimprej podr-žavijo. Pri zasebnih zavodih, ki se jim kot takim pusti pravica javnosti, je potreba stroga državna kontrola. Humanitarno, socijalno - skrbstveno šolstvo sicer ni
stvar ustave, a je zadeva vsake kulturne države.
Kljub temu, da nam ustavni del šolskih določb ne daje vsega, nam m odnehati od dela v smislu našega stanovskega in šoiskega program, naše geslo mora biti: Kar nam ne izvede in uresniči smislu našega programa ustava, to nam mora dati šolski zakon!
m^^^v,^ ^— -----------.inn^ii-i fniurnr - mn n
Učni načrt
za srbohrvaščino na slovenskih osnovnih šolah.
Smoter: Učenci naj srbskohrvatsko besedilo v cirilici in latinici izurjeno in zanesljivo čitajo in pišejo in pri branju pravilno naglašajo. Poznajo naj razliko med slovenskim in srbskohrvatskim glasoslov-jem, pravopisjem, oblikoslovjem in stav koslovjem. Ustno in pismeno naj se pravimo izražajo o zadevah vsakdanjega življenja. Usposobijo naj se za splošno ume vanje srbskohrvatske knjige (literature).
0	p o m n j a: Zaradi lažjega umeva nja in sličnosti s slovenščino naj se od tretjega do vključno petega razreda dosledno uporablja ekavščina. V višjih letnikih pa je treba z ozirom na hrvatsko književnost in srbske narodne pesmi učence seznaniti tudi z ijekavščino.
III.	ŠOLSKO LETO.
1	tedenska učna ura, na šolsko leto približno 30 ur.
Prva srbska ali hrvatska čitanka/
Ci tanje in pisanje maiih in velikih ci-rilskih črk na podlagi stenskega abecednika in pisanih in tiskanih vaj v Prvi srbskohrvatski čitanki. Učenci naj se zlasti vadijo izgovarjati črke, ki jih slovenščina nima (č, b dž). Učitelj pojasnuje besede in izraze s pomočjo tolmača v čitanki.
IV.	ŠOLSKO LETO.
2	tedenski učni uri, na leto približno 60 ur.
Prva srbska ali hrvatska čitanka.
Učenci naj se nadalje urijo v branju in pisanju cirilice na podlagi učne knjige. Paziti je na to, da pri pisanju ne mešajo latinskih in cirilskih črk. Uvesti jih je v urnevanje naglasnih znamenj. Vadijo naj se nadalje v izgovarjavi črk č, fc in dž. Pojasnujejo pri berilnih vajah besede in izrazi s pomočjo tolmača in pridejanega rečnika. Primerjajo naj se oblike srbsko-hrvatskih besed s podobno se glasečimi slovenskimi (konac — konec, muž — mož, vuna — volna, kotao — kotel, vo — vol itd.). Posamezni odstavki in kratka berila — zlasti pesmi — se uče na pamet in se predavajo. Berila v latinici se prepisujejo v cirilico, vadi naj se tudi kratek narek v cirilici. Pisane cirilske vaje naj učenci tned sabo zamenjavajo, da se vadijo v branju tujih rokopisov. Na učiteljevo vprašanje odgovarjajo učenci z besedami v berilu. Učence je seznaniti z najnavadnejšimi izrazi iz vsakdanjega življenja. Posebno naj se vadi štetje in izrazi za časovne razmere.
Na leto osem šolskih nalog.
V.	ŠOLSKO LETO.
2 tedenski učni uri, na leto približno 60 ur.
Druga srbska ali hrvatska čitanka. Jezikovna vadnica.
Čitanje in pisanje kakor na prejšnji stopnji, samo da se zahteva čim dalje več, zlasti naj se goji pravilno nagiaševanje. O tem je podati učencem najumevnejša pravila na temelju »Uvoda« v Prvi srbski ali hrvatski čitanki. Učenci naj pišejo po nareku in se vadijo brati tuje cirilske rokopise, n. pr. dopisnice. Berila v latinici naj se nadalje prepisujejo v cirilico in obratno, pri čemer je paziti, da učenci obojo abecedo strogo ločijo. Ustno in pismeno naj prevajajo, kar so čitali, v slovenščino, a kratke slovenske sestavke v srbohrvaščino. Pri tem jih je opozoriti, kam se stavijo v srbohrvaščini naslonjenke (pomožni glagol in osebni zaimki). Berilno vsebino pripovedujejo tako, da jim učitelj-nekoliko pomaga. Vzorna berila v nevezani besedi in pesmi naj se učijo na pamet in naj jih predavajo. Brez sistematike ie s pomočjo beril naj se seznanjajo s srbskohrvatskim glasoslovjem in pravopisjem ; pri tem se je ozirati na prilikova-nje (asimilacijo) in izpadanje (sudac — su-ca, gostba = gozba itd.) soglasnikov (Prim.: Breznik, Slovenska slovnica, §§ 63.—69, Maretič, Hrvatska ili srbska gramatika, §§ 16.—33.).
* Knjiga je v rokopisu gotova In izide do priiSatika Mskeiga ¡lata 1921/22. Anketa, ki je sestavila to krtino, sestavlja sedaj tudi ostale knjige.
Na podlagi takih vaj naj se primerja slovenska historična pisava s srbskohrvat-| sko fonetično pisavo. Učence je seznaniti s sklatijo samostalnika, pridevnika, zaimka in števnika in s sprego glagola v sejanjem, preteklem in prihodnjem času, kolikor se to razlikuje od slovenskega oblikoslovja. Praktične govorne vaje na temelju Jezikovne /adnice.
Osem šolskih nalog.
VI. ŠOLSKO LETO.
2 tedenski učni uri, na šolsko leto približno 60 ur.
Druga srbska ali hrvatska čitanka.
Jezikovna vadnica.
Branje in pisanje kakor na prejšnji stopnji. To, kar so čitali, naj ustno in pismeno prevajajo v slovenščino in slovenska berila v srbohrvaščino; pri tem naj pazijo na pravilno nameščanje naslonjenk (enklitik;. Vsebino beril naj pripovedujejo samostojno. Opozarjati jih je na jezikovne obrate (rečenice, fraze), ki naj si jih zapomnijo. Slovniška tvarina se utrjuje m razširja, zlasti se doda sprega v imper-fektu, aoristu hi futuru 11., nauk o rabi instruméntala orez predloga, e prediogiii, ki zatitevajo drugačen sklon kakor v slovenščini, m o menjavi in skakanju akcenta (Frim. »Uvod« v Prvi srbski aii hrvatski čitanki). Praktične govorne vaje na temelju Jezikovne vadnice, obravnavanih beril in stenskih tabel. Pisma in preprosti poslovni sestavki. Čitanje tujih cirilskih rokopisov. Za domačo vajo naj čitajo samostojna dela iz šoiarske knjižnice.
Osem šolskih nalog.
VII.	ŠOLSKO LETO.
2 tedenski učni uri, na leto približno 60 ur.
Tretja srbska aii hrvatska čitanka. Primerna slovnica srbskega ali hrvatskega jezika (originalna).
Učence je seznaniti tudi z ijekavščino, čitajo naj torej poleg drugih beril tudi spise hrvatskih pisateljev in srbske narodne pesmi v originalnem pravopisu. Vsebino prebranih beril naj samostojno podavajo. Prevajajo naj tudi težje spise v slovenščino in obratno. Pri obravnavi be-ril naj se ozira tudi na skladnjo in debio-slovje. S pomočjo priročnega rečnika * naj se pri šoiskem in domačem čitanju izpisujejo neznane besede, da si s tem pridobe potrebni besedni zaklad. Vadijo se nadalje v pravopisju in pravdnem nagla-ševanju. Praktične govorne vaje. Splsje: opisi, razprave, pisma in poslovni sestavki. Citajo naj tuje rokopise. Za domače vaje čitanje samostojnih del.
Osem šolskih nalog.
VIII.	ŠOLSKO LETO.
2 tedenski uri, na šolsko leto približno 60 ur.
Tretja srbska ali hrvatska čitanka.
Slovnica kakor na prejšnji stopnji.
Branje in prevajanje kakor na prejšnji stopnji. Poleg čitanke naj se poizkusi tudi razredno branje samostojnih literarnih del. O pisateljih, zastopanih v čitanki, naj se podajajo na podlagi dodatka v knjigi kratki življenjepisni in literarni obrisi. Neznane besede se nadalje izpisujejo in memorirajo. Pri obravnavi beril naj se razpravlja tudi o synonymnih pomenih besed in o besednih obratih (frazah, reče-nicah), lastnih srbohrvaščini. Ponovilo In uporaba slovniških pravil. Za govorne vaje naj se porabi tudi računstvo. Učenci naj predavajo o vsebini domačega Ctiva. Spisje: obnove, razprave, pisma in poslovni sestavki. Čitanje tujih rokopisov. Za domače vaje čitanje samostojnih del. Osem šolskih nalog. O p o m n j a: Učitelji srbohrvaščine v Ljubljani (eventualno v drugih mestih in središčih), ki imajo opraviti edino z jezikovnim poukom, naj se razbremene glede klasifikacije, da jo opravijo le dvakrat na leto, ker bi jim štirikratno razre-dovanje vzelo preveč časa, kar bi bilo pouku na kvar. Izjemoma naj se zanje določi le štiri šolske naloge, namesto osmih, in sicer iz istega vzroka.
V Ljubljani, dne 8. febr. 1921.
J. Leveč.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer Ima v četrtek, dne 10. marca t. 1. točno ob 9. uri v Radincih redni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Odobritev zadnjega zapis-
* Rečnik za šolsko porabo sestavlja prof. dr. R. MoJe.


mika. 2. Došli dopisi. 3. Odobritev društvenega poslovnika. 4. Poročilo društvenega odbora. 5. Volitev novega odbora in računskih pregledo-valcev. 6. Določitev društvene članarine. 7. Predlogi in nasveti društveni-kov. Pol ure pred iobč. j zborom se vrši pevska vaja. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Polnoštevilme udeležbe se nadeja — predsednik.
+ Siovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje dne 10. marca ob 10. uri v dekliški šoli v Slovenski Bistrici s sledečem ¡vzpor-edom:
1.	Predsednikovo 'pomočilo.
2.	Odobritev zapisnika .zadnjega zborovanja.
3.	Društvene zadeve.
4.	Smernice za sestavo podrobnega urnega načrta za zemljepis in za zgodovino. Predava nadzornik s. Matija Licfotensvaliner.
5.	Slučajnosti.
Pevska vaja bo .ob 9. uri iv dekliški šoli.
Tovariši in tovarišice se vabijo, da se udeleže zborovanja poln-oštev il.no. — Odibor.
+ Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj zboruje v -četrtek 10. marca ob 10. uri v Sv. Lenartu Slov. g., pri slabem vremenu ¡pa 17. marca z naslednjim vzporedom: zapisnik januarja, došli dopisi — nekateri so -velezanimfiivd in ravnotako važni — posvetovanje in sklep viseli je prepotre-ben, zato pridite vsi k zborovanju; tov. F. Jako-pec predava zanimivo tvarino o ruskih šolskih razmerah; tov. nadučiteij <M. Perge-r o sedanjem zemljepisnem in zgodovinskem -pouku; tov. .predsednik Krainjc prinese s seboj najnovejše razne šolske tiste na ogled. Pol ure pred zborovanjem petje. Slučajnosti, predlogi. O. ravnatelj Rado Kopič, društven častni član se poslovi, počastimo ga gotovo vsi! — Odbor.
-t- l čiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v Četrtek dne 10. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne na deški mestni osnovni šoti v Celju po sledečem ivzporedu:
3. Zapisnik.
2 l 'opisi, društvene in stanovske zadeve.
3.	»Nekaj naziranj iz teoretične kemije« predava t^ratelj Se rajnik Beno.
4.	Razgovor o sestavi učne snovi iz zemitje-pisja m /giuovine. Poročevailci: Kvac, Bizjak, Cernej.
5.	S.uča.nosti,
6.	Vprašalna Skrinjica.
Pomoštevi ne udeležbe pričakuje
A. Sivka, t. č. .predsednik.
+ Učiteljsko društvo za Konjiški okraj je zborovalo dne 10. iebr. 1921 na deški šoli v Konjicah. Zborovanja se je udeležilo 37 tovarišic in tovarišev.
Predsednik otvora zborovanje, prisrčno pozdravi navaoče, predivsem pa 2 na novo Vstop i v -ša člana ter ipreide na dnevni red.
Dopis poverjeiiištva iJju-bl-jana UJU glede zastopnikov v viš. šol. sivetu se vzame na znan;e in izreče pritrdilo.
Dopis po verjeti išt v a Ljubljana UJU glede imenovanja nadzornikov se vzame na znanje. Društvo se enoglasno izreče edino le za dosedanjega nadzornika g. Henrika ScheJ'1, ki uživa zaupanje vsega učiteljstva in je vseskoži mož na svojem mesitu.
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. Preosnovanje pravil okr. učit. društev. Odbor za preosno-vo pravil, katerega je določil društrvem odbor na odborov i seji dne 20.1.1921 je dne 30.1.1921 pregledal pravila objavljena v Uč. tovarišu. Pravilom je dodal še poslovnik.
Pravila, kakor poslovnik se prečitajo ter se sprejmejo enoglasno brez spremembe, kakor jii1i je bil sestavil za to pooblaščen odibor.
Določitev članarine. Sprejme se .predloig poverjeni šttva UJU, da se zviša članarina na 240 K, vndar se od pov. zahteva natančno pojasnilo, zakaj se je marala članarina brez dovoljenja -dele-, •¿aaiiie zvišatii.
Predlog, da vsak 'član prispeva letno 12 K za društvene potrebe, se enoglasno sprejme.
Letna članarina znaša 252 K.
G. nadz. Schell ipoda nekaj opomb iz šolske uprave in uradovamja šol. vodstev .ter krajnih šoli. svetov, za katere namke in nasvete smo mu zelo hvaležni.
Resolucija.
Za vsakega na Koroškem odstavljenega slovenskega učitelja, odvetnika, sploh -uradnika naj bi poslala Slovenija — Nemški Avstriji po 2 nemška učitelja oziroma uradnika ter zaprla vse nemške šole .dotlej, da koroški Nemci me dajo koroškim Slovencem slovenskih šol ter slovenskih, narodnih -učiteljev.
Predsednik -zaključi zborovanje, zahvaljujoč se za dobro udeležbo.
+ Učiteljsko društvo za ormoški okraj je imelo dna 3. februarja t. 1. svoj letni občni zbor ob 79% udeležbi. Naš vneti dn delavni društveni predsednik nadučiteij Josip Rajšp (je v svojem pozdravu naglasa! edinost v organizaciji, ki nc sme trpeti radi nezadovoljnosti poedincev; organizaciji se moramo podvtreči, dokler ona dela in skrbi za nas. Posebno pozdravi okr. šcrlskli nadzornik lov. Pavla Flereta, na novo vsttopivše ude in stairoslto tov. Ivana Košarja.
Iz -tajnikov ega letnega poročila je posneti, da so nanovo k društvu pristopili, lin sicer dne 2. decembra 1920. 1. tovariši oziroma tavarišice: Pridi Adolf, nadučiteij priSvetinjah, Venigerholc Miroslav, učitelj v Središču, Ida Ra-jšpova in Pranja Brataničeva, obe učiteljice v Ormožu, dne 3. fe-hiuarja t. 1. pa: Dobernik Simon, učitelj pri Svetinjah, Ktenenčič Vladisiav, učitelj pri Sv. To-
mažu in Antonija ZaplOtnikova, učiteljica na Ru-neču. Po dolgih šestih letih se je vrnil fe vojne, oziroma vjetništva tovariš Ignac Cokl. Tako ima društvo danes 52 '.rednih Udov ¡in 3 častne ude. Zborovalo se je štirikrat z 78% povprečno udeležbo. Piredaivanj oziroma daljših poročil je bilo 9. Preda valili so: Košar Rabent, ravnatelj Kosi (dvakrat), Angela Porekarjeva, inž. Fendo Lupša, nadzornik Flere, Pinterič Drago, Rajšp Josip in Serajniik Damicijain.
Neutrudijivi blagajnik, tovariš Šalamun, ki radi boleami ni mogel priti, ije pooblasti! tovariša Pinteniča, da prebere sestavljeno poročilo. Dohodkov je bilo 5913 K 46 vin., izdatkov 5508 K 33 vin. Vsi udje so svojo članarino plačali, tako da nli zaostanka. Za tekoče leto se določi 260 K udnine. Račune sta pregledala in li^te našla v popolnem medu tovariš Najžer in tovarišica Gabr-ščekova. Blagajniku se da odveza in želi skorajšnjo okrevanje, ter izreče njemu kakor tudi tajniku zahvala za poslovanje.
Nova društvena pravila je predelal in prikrojil našim razmeram tovariš Pinterič; k temeljitemu poročilu so še govorili: Flere, Najžer, Mu-sek, Kosi i. dr. Tovariš Rajšp je predaval o Samopomoči, isto toplo priporočal >ter predlagal, da pristopijo vsi društveuiki, ki še niso zraven. Tovariš Serajniik Dotnicijan je poročal o svoji enotni šolski pesmarici za ormoški okraj, katera bo krožila v okraju od šole do šole, -kje si jo naj učitelji in učiteljice prepišejo, ker pride drugačno pomnoževajnje predrago. V pesmarico so sprejete •pesmi, katere so se .posebno priljubile in katere otroci radii pojo. Pesmi so -razivrščane po šolskih letih. V dodatku so cerkvene pesmi za šolarske maše. Tovariš Serajniik bo s svojim delom marsikateremu tovarišu in marsikateri tovarišici ustregel. Hvala mu za trud!
Pri vršečih se volitvah je bili «voljen predsednikom zopet tovariš Josip Rajšp, odbornikom pa Adolf Rosina, Martin Šalamun, Jakob Preiti al, Drago Pinterič in Anton Porekar.
+ Gornjegrajsko učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 20. iebr. -na Rečlici. Uvodoma se spominja predsednik minole volilne borbe ter nje za narodno priosveto ugodnega izida. Oaneira dalje, da se šolsitvo in učiteljstvo zadevajoče razmere ugodno razvijajo in da je zato dolžnost, da sklenjeni v trdnih vrstah pripoinoremo po svojih močeh k procvitu naše mlade domovine.
Nato pozdravlja navzoče .osohi-to novo pri piivša čiana tov. Josipa Poberaj, učitelja na Rečici in tov. Franceta Vei't, učitelja v Mozirju ter kot gosta navzoči ge Zeinijičevo m Pulkovo.
Tajnica tov. Rojnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se neizpremenjen odobri, nato pa šo letno poročilo o društvenem delovan-ju, ki se sprejme z odobravanjem. Društveni blagajnik tav. Martin Sotlar poda račun z dohodki 2980.43 K m z .izdatki 2639.77 K; prebitka je torej 340.66 K. Pregledovalca računov Ivan Pušenjak in Anton Zdol-šek potrdita, da so računi povsem ^. redu; zato dobi blagajnik odvezo.
Izmed dopisov se je prečital Kelčev pozdrav iti bodrilo k vztrajnemu delovanju v narodnem smisiu, za tem dopis pavenjenlš-tva UJU Ljubljana v zadevi zastopstva v Višji šolski svet. Na dopis istega poverjeniišitva v zaide« okrajnih šol. nadzornikov se prečitata še dopisa učit. društva - za Šo-štanjski Okraj in okrajnega šol. nadaor-n.ika SckeJ-la. Sklenilo se je soglasno, da naj ostane v slučaju, če pripade gornjegrajski okraj še nadzomišike-ntd okolišu Silov en j gradeč naš dosedanji priljubljeni okrajni šol. nadzornik Miloš Germovšek. Ge pa se združi naš okraj z laškim, pa se imenujejo trije novi kandidati, ki se sporočijo potverjeništvu Tsi trije so bfili začasno tudi imenovani.
Društvena pravila, ki so bila natisnjena -v 46. številki »Uč. Tov.« se z malimi izpremembami sprejmejo.
O učni snovi za zemljepisje ¡in zgodovino je podaval tov. Ivan Dolinar in sicer za enarazired-nioo. Da se pa ta zadeva enotno uredi, se izivoMjo na predsednikiov predlog referenti za ipasamelzne kategorije šol in sicer: Pušenjak Ivan, Zemijič Branko, Pulko Vall.,-Soitlar Mantun in Dolinar Ivan. Ti se ob dogovorjenem roku zberejo in sestavijo na podlagi maksimalnega načrta snov za posamezne šolske kategorije.
Volitev novega odbora. Soglasno je bil sprejet predlog, da ostane dosedanji odbor in sicer: V. Pulko, predsednik, Josip Tenčak, namestnik* Manica Rojnik, tajnica, Martin Sotlar, blagajnik, odbornika pa Josip Korban in Pranja Sotlarjev-a.
Točka slučajnosti. V razgiovor pride Uredba o nabavljaMh zadrugah državnih uslužbencev i. i. d. razglašena v Uradnem listu št. 9. iz 1. 1921. Navtzoči se izjaivijo da je za naš okraj ta uredba nesprejemljiva. Okraj je jako obširen, kakor to navadno po deželi. Če bi tudi v središču ustanovili -zalogo, vendar imajo ¡oddaljeni člani po 2 Jo 4 ure hloda do nje, med tem ko je do bližnjega trgovca morda le nekaj mi-milt. K tem potnim stroškom pa še pridejo upravni stroški. In kako naj in. pr. 24 članov vzdržuje ta dovozni in pno-datalm aparat?! Čl.8.cM,uredbe pravi,da si lahko tudi 10 oseb listanovLtako zadrugo. Presneto drag šport!
Da se mora učiteljstvo priučiti v šoli cirilice in jo poučevati -v zvezi s srboh-rvatskim jezikom, je -čisto prav. Saj smo se morali mučiti z dokaj težjo nemščino. Clinisto-fov ¡zavod v Ljubljani je s svojimi dopisom ponudil svoje učne liste. Navzoči drušitvanlM so se ¡izrekli za prosto voljo z «žirom na -to, da je Učit. tiskarna izdala v svoji založbi »Kratko srbsko gramatiko ta čitanko« po 9
kron komad. Prirediti se ¡bo pa morala na vsak način za šolsko ¡mladino vadnica srbohrvatslkega je/ika, kakor je bilo to za -nemščino.
Naposled se še določi članarina rta 240 in 20 kron; slednje za domače potrebe.
Ker je bil s tem dnevni .red končan, sklene predsednik dobro uspeli občni zbor.
Vestnik meščanskih šol.
+ Pripravljalni občni zbor »Društva lueščan-skošolsklh učiteljev za Slovenijo«. V nedeljo, 13. febr. t. 1. se je vršil ob jako lepi udeležbi na celjski meščanski šoli pripr. občni zbor »Društva mešč. šolskih učiteljev za Slovenijo«. Zborovanje se j-e pričelo -ob 9 uri. Ravnatelj Brinar pozdravi navzoče kot hišni gospodar v imenu vseh sklicateljev ter predlaga za predsednika starosto mešč. šolskih učiteljev v Sloveniji, ravnatelja dr. Romiha. Enoglasno sprejeto! Dr. Romih se zalivali in prevzame predsedstvo. Za .za.pisnikarico se izvoli str. učiit. Zupančičeva hi za poročevalca ravnatelj ŠentjuTC.
Ugotovi se nato število zastopanih šol, število navzočih in število pooblastil. Zastopanih je bilo 21 mešč. šol. Navzočih je bilo 45, a s pooblastili zastopanih 74 mešč. šolskih učiteljev. Po tej ugotovitvi podeli predsednik besedo ravnatelju Bernot-u, katerega izvajanja so, v' kratkem očrtana, sledeča:
Mešč. šola -napreduje na zunaj, glede notranjega ustroja pa ne vidimo napredka. Narod, ki mu je namenjena, nima ne volje ne časa, da bi izgradil .mešč. šolo. Zato je naša dolžnost, da gradimo na tej zgradbi sami. Šola je pa tudi temelj nalše eksistence. Naš boj za eksistenco ni prenehal in nerazumljiva brezbrižnost bi bila, če o i ne posegli sanni v boj za izboljšanje eksistence ■in to prepustili dr-ugim, ki ne poznajo ne našega dela, ne naših potreb.
Srečen narod in zdržna lastna eksistenca sta citja-vodnika, ki sta nas danes zbrala -tukaj, i a dva cilja moremo doseči le z delom, a delo mora biti organizirano. Biti moramo združeni in pod enot-nlim vodstvom in da-n-es nam je določiti način združenja in vodstva.
Organizirani smo sedaj v okr. uč. društvih, kjer je učiteljstvo ljudskih šol v ogromni večini. Razpravljanje o meščanski šoli na zborovanjih teh društev je zelo .pomanjkljivo, udeležujejo se ga le strok, učitelji, a še ti redko — uspeh ničev. 2e itak kratko odmerjeni čas za zborovanje je še bolj skrajšan; ljudskošolsko učiteljstvo izgubi s tem čas za izpopolnitev lastne stavbe — ljudske šole. Potrebna -je zato delitev dela in združiti se morajo delaivci, ki vrše isto delo. A kako?
Vprašanje kluba smo zavrgli že v Ljubljani ji o t brezpomembno, zavreči moramo tudi odseke po posameznih okr. društvih, ker so nepraktični. Zahtevajo namreč neokretno poslovanje potom vseh okr. društev, a ne združijo nas nikakor ne.
Preostane taraj le lastno društvo. Zavedam se važnosti tega koraka. Ločitev? Spominjam se ta na one, za učiteljstv-o naravnost sramotne razmere v bivši Avstriji, kjer sta se ljudskošolski in mešiamsfcašolski učitelj gledala kot pes in mačka, l am so res z ustano"itvi-jo -lastnega društva mešč. šolski učitelji ustvarili nekakšno novo kasto ter postavili okrog sebe smešen plot: usposofoijc-nostni izpit za mešč. šole. Sprejeli so v društvo 'e one, ki so ta izpit imeli, pa če so tudi službovali na ljudski šoli. S tem s-o menda hoteli pokazati, da jih od ljudskošolskih učiteljev Joči izobrazba, da so nekaj »višjega«, dali so si pa s tem izpričevalo, da so pr-aiv, prav majhni. -Ljudsošolsko učiteljstvo je moralo pač s pomilovanjem gledati na to novo »kasto« in ne smemo se čuditi, da je prišlo naposled do tako žalostnega razmerja.
Do take ločitve pri nas ne pride. Preveč smo izkusili bridkosti, da se ne bi zavedali, da je moč le v -slogi, ¡preveč se že sami trudili, da ne bi -vedeli ceniti deda drugih. In če obdržimo vedno pred očmi svoja dva cilja: srečna domovina in srečna lastna eksistenca — se ne bomo ločili nikdar, hi če se združimo na -skupno delo meščansk-ošolski učitelji, moramo takoj slovesno izreči: Izšli smo i z vrst ljudskošolskega učiteljsiva. Ti so nam bili vedno vrli tovariši, to so nam tudi sedaj in morajo ostati tudi v bodoče. Iskati in najti hočem.-) svoje cilje le v družbi s svojimi v ognju preizkušenimi sobojevniki, ljudskošolsklmi učitelji. Naša skupina ne sme niti za las oslabiti -njihove organizacije, temveč 'jo mora še okrepiti. Splošno odobravanje!
Na vašem onodu-šnem pritrjevanju vidim, da ste z menoj enih misli, zato si upam predlagati:
Ustanovimo društvo meščanskošolsk. učitelj-stva za Slovenijo, -društvo, ki naj sprejme -kot člana vsalkega, ki Službuje na mešč. šoli, brez ozira na -izpit. Društvo pa naj -pristopi kot okrožno dr.i-štvo k UJU ter prjpozna kot svioj posredovalen organ s centralo ¡poverjeiiištva UJU v Ljubljani.
Po navdušenem pritrjevanju Ar, enoglasnem sprejetju predloga prečita ravnatelj Bern-ot pravila snujočega se društva, ki so bila od točke do točke po kratkih debatah sprejeta. Radi društvenih glasil se sklene, da se ta določijo vedn-o na občnih zborih.
Sledijo volitve, voli se z vzklikom. Ravnatelj Bennot predlaga za ¡predsednika rav. Hiuneka, kar je enoglasno ln z velikim navdušenjem sprejeto. Ravnatelj Httrnek izjavi, da prevzame mesto predsednika, se zahvali ter prevzame predsedstvo.
Kot odborniki so bili izvoljeni: Ravnateljica štupica, ¡r-avn. Bernot in strok. uč. Kunauer; ket namestniki .pa: ravnateljica Scheligo^ rav. Brinar Ln str. učiteljica Kalin
Glasom -pravil se določijo nato 3 odseki in sr. cer: LjuMjana, Celje, Maribor. K Ijuhljanskauii odseku spadajo mešč. šole v Ljubljani, na Jesenicah, v Tržiču in Ribnici. K celjskemu odseku -me. ščanske šole v Celju, Žalcu, Šoštanju, Slovenj, gradcu in Krškem. K mariborskemu odseku ineJt. šole v Mariboru, Ptuju, Ljtotneru, M. Soboti in o. Lendavi.
Načelnikom ljubljanskega odseka je bil izvo ljen favn. ¡Mageri, celjskega od-seka rav. Serajnli, in mariborskega odseka ravn. Kveder.
Po kratki odiborovi seji se je odbor koiis-u-tu iral sledeče: -predsednik: ravn. Humek, podpreds.: ravn. Bernot, tajnica: -ravn. Štupica, blagajnik; sir. uč. Kunauer; odborniki: ravn. Mageri, ravn. Serajnik, ravn. Kveder; namestniki: ravnateljica Scheligo, ravn. Brinar, str. uč. Kalinova. l<ač. prt-gkdovalcem sta bila izvoljena str. uč. Novak i,i Mergouch.
Delegatom so bili izvoljeni oz. so se sami pr.ii glasili: ravn. -dr. Romih, ravn. Scheligo v a, ravn. Laj-ovic, njihovim namestnikom pa str. uč. Palme, Gor-šič in Poljanec.
Soglasno se sklene, da se plačuje za društvene potrebe -mesečno po 1 din. SJitlene se tudi, da imej društvo v stanovskih glasilih: »Učit. Tovarišu« iu »Popotniku« lasten prostor. Sourednik-om pri U. T. se izvoli ravn. Jelene in pri »Popotniku« rav-n. Kveder.
Med zborovanjem je dospel tudi g. nadzornik mešč, šol. Hočevar, ki sedati v kratkih besedah pozdravi zborovalce in jim zagotovi svojo pomoč v -vseh stanovskih vprašanjih.
Ob 12. uri 30 min. prekine predsednik zborovanje ter naznani, da se nadaljuje ob 14. uri.
Kmalu po 14. uri otvori zopet predsednik zborovanje. Na predlog dr. Romiha se posije brzojavni pozdrav g. ministru PribičeVieu in g. predsedniku V. š. sv. dr. Beuku.
Po mestoma zelo živahni debati se sklenejo sledeče resolucije:
1.	Petje lin telovadbo naj ¡poučujejo na me s:, šolali za te predmete izprašani strok, učitelji.
2.	Učna obveznost mešč, š. učitelja hodi najmanj 22 ur, največ 25 ur na teden. Pri jez. sku-' pini se všteje za vsak razred za ¡poporave 1 ura, če je v -razredu do 30 učencev, a dve uri, če jin je več.
Za računstvo se všteje v raizrediii do 30 učencev za poprave pol ure, če jih je več pa 1 ura.
Za oskrbo kabineta se vštejeta 2 url.
Učna obveznost ravnatelja bodi do 3 razredov 10 ur, največ 14 ur, za vsak nadaljnji razred oz. paralelko 2 uri manj.
3.	Nagrada za tedensko naduro bodi 80 K, ie se -pa za kakšen predmet zahteva speč. izobrazba 50% več.
4.	Pri supliranju nad 14 dni se naj nadure nagradijo.
5.	Meščanska šola bodi samostojna šola, ki daje srednjemu stanu višjo zaključno -izobrazb. ; hočemo pa očuvati možnost, da zamorejo učenci prestopiti v srednjo šolo.
6.	Mi ne bomo nikakor prevzeli knjig za srednje šole, ker srednje šole po svojem ustroj, ne odgovarjajo -mešč. šoli.
7.	Knjige za mešč. šale naj pišejo le meščau-skošolsk-i učitelji.
8.	Istotako naj knjige za mešč. šole cenzurirajo tudi le -mešč. šolski učitelji.
9.	Meščanska šola bodi 4razredua.
10.	Učiteljica ročnih del bodi strok, učiteljica z izobrazbo, katera odgovarja izobrazbi drugi« strok, učiteljic. Njena stroka naj obseza: risanje, ženska roč. dela in gospodinjstvo.
11.	Kolikor je potrebnih mest za uč. ž. r. d. naj se jih sistem-izira. Če pa je učiteljica na ne-sistemiziranem mestu, naj dobi plačo kot literarna učiteljica, ki je nastavljena pod istimi -pogoji.
12.	Uvede naj se na mešč. šolah rokotvorni pouk -in poučujejo naj za to izprašani učitelji. V. š. sv. -naj preskrbi pekuniamo kritje in -izobrazbo učitelijstva za ta pouk.
13.	Mešč. šolsko učiteljstvo imej v V. š. sv. svojega zastopnika.
14.	Zastopnik mešč. šol. učiteljstva bodi tudi pri -tistih okr. š. svetih, ki imajo v svojem področju mešč. šole.
35. Učiteljstvo mešč. šol imej visokošolsko izobrazbo. Za sedanjo prehodno dobo naj se obdrži tečaji, kjer naj se pa tudi predava metodika posameznih predmetov in eksperiment, psihologija
16.	Ker vstop-ijo na učiteljišče absolventi meščanskih šol, naj se učna tvarina tam primeroma razširi.
17.	Število otrok v enem razredu bodi mešč. šoli največ 40.
18.	V 1. razred mešč. šole naj se sprejem^1 učenci, ki so dovršili s povoljnim uspehom 5. šo-' sko leto na tj. sodi. Ako se pa do Božiča opaši. aa učenec ni zmožen slediti pouku, se ga da nazaj v Ij. šolo!
19.	Mešč. šole nadzoruj aktivni mešč. šolski učitelj z večletno prakso.
20.	V. š. sv. naj pošije izvedence v -inoze1?' stvo, ki naj tam nakupijo učil iu tudi preskribi, f4 se zamorejo ta učila brez carine uvoziti v m1*0 državo.
Sklene se nato še, da sestavi odbor vz"1^ tiskovin za mešč. šole, ki jih pošlje v pregled o-' sokom ter da se za mešč. šo-le sestavi posel'*-" disciplinarni r-ed.
K sklepu povzame besedo ravnatelj Hiu'1^ ki po kratkem nagovoru, porivajoč na delo ^ društvo, šolo in domovino ob 17. uri 30 nun-ključi lepo uspelo zborovanje.
Iz Jugoslavije.
—	Zastopniki učiteljstva v višjem gotskem svetu. Prejeli smo: V »Slov. Kar.« smo čitali kandidatno listo zastopnikov učiteljstva za višji šol. svet, ki jih je postavilo Ljubljansko učiteljsko društvo. »SI. Nar.« jih objavlja kot oficijelne zastopnike učiteljstva. Začudili smo se kako-to, da Ljubljansko učit. društvo postavlja oficijelne kandidate za vsa druga društva. Počemu imamo pa poverjeništvo UJU. da opravlja Ljublj. učit. društvo njega agende? Ali niso druga naša okrajna dmštva ravnopravna z Ljubljanskim učit. društvom? Poleg tega je to društvo postavilo za kandidate povečini le člane svojega društva, dva zastopnika je velikodušno prepustilo društvom na bivšem Štajerskem, eno kandidatko iz Štajerske je pa predpisalo voliti društvom na Štajerskem. Zahtevamo energičnih mož kot učiteljske zastopnike v višjem šolskem svetu, ki bodo verzirani v naših stanovskih in šolskih vprašanjih in programu, tn ki bodo energično zastopali naše stališče in pravice v višjem šolskem svetu, kot jih je to naš dosedanji zastopnik tov. Luka Jelene. Vsako diktaturo enega okr. društva nad drugimi in prisvajanje preo-•jravic pa odklanjamo, dokler imamo voljeni skupni vrhovni odbor, ki ga predstavlja poverjeništvo UJU! Poverjeništvo pa pozivamo, da pravočasno postavi skupne kandidate! — Op. uredn. Kakor znano, je odbor poverjeništva UJU že pred časom sklepal o kandidaturi za višji šolski svet in je sestavil kandidatno listo, ki jo je predložil okr. učit. društvom, da stavijo event. izpreminjevalne predloge. Listo Ljubljanskega učiteljskega društva je smatrati le kot predlog poverjeništvu UJU. Poverjeništvo se je moralo ozirati na izjavo večine okrajnih društev glede kandidature ter sestavilo listo, kakor jo priobčujemo na prvi strani današnje Številke. Uredništvo »Slov. Nar.« se sklicuje na to. da je posnelo kandidatno listo Ljubljanskega učit. društva iz »Učit. Tov.«, ki je glasilo poverjeništva UJU. Ugotavljamo, da smo prinesli listo v našem listu med društvenimi poročili, ki jih registriramo kot predloge, neizpremenjeno, Kakor jih prejmemo — nismo pa prinesli listo kot oficijelno kandidatno listo učiteljstva. kakor to tolmači in poroča »Siov. Narod«. Kot za glasilo poverjeništva UJU so za nas merodajni edino kandidati, ki jih postavi odbor poverjeništvo UJU v soglasju i večino okrajnih društev.
—	O kandidatih za zastopstvo v višjem šolskem svetu. V »Učit. Tov.« smo čitali v poročilu o zborovanju ljubljanskega učiteljskega društva tudi imena od tega društva postavljenih kandidatov za zastopnike učiteljstva v višjem šolskem svetu. Njihova imena so zašla tudi v dnevno časopisje. K temu postopanju bi si dovolil pripomniti le dvoje: 1. Res je, da se nikogar ne more siliti, naj voli tiste in le tiste, ki jih je dalo v diskusijo poverjeništvo UJU; tudi poverjeništvo samo kandidatov ni hotelo oktroirati in je zato pozvalo vsa okrajna učiteljska društva, naj se izjavijo o njih. Izpremembe so bile tedaj proste, a le v okviru organizacije! Najprimitivnejši takt bi tedaj zahteval, da pojmujemo ta okvir organizacije in ne nadlegujemo ostale javnosti s svojimi internimi zadevami. 2. Dokler je »Učit. Tov.« glasilo poverjeništva UJU v Ljubljani — pomniti moramo, da »Učit. Tov.« "i glasilo okrajnih učiteljskih društev — toliko časa mu moramo odrekati pravico, da objavlja poročila, ki so zmožna begati organizirane vrste. — Pripomb pa. ki bi govorile o zaupanju ali nezaupanju napram lastno izvoljenemu poverjeništvu, tfanes ne pišem. Te bi spadale trenotno v poglavje o volilni taktiki. Povedati pa je treba, da kdor teh pripomb ne čuti sam in lastnih ne more prevdariti. naj si pripiše posledice razcepkanosti. Treba bi bito. da se otresemo že enkrat malkontent-*tva v osebnih vprašanjih. — Pavel Flerž.
Opomba uredništva: Načelno naše stališče glede priobčevanja društvenih porodi prinašamo kot pripombo že pri prvi potici. Načeloma nečemo kratiti svobode ^sede nikomur, posebno nečemo zabra-"tevati javnosti sklepov, ki so napravljeni
društvenih zborovanjih, priznamo pa POPolno pravico cenzure poverjeništva J JU če gre za taktiko in disciplino v stanovski politiki. Malkontente imajo pa vsi ^anovi! Popolne soglasnosti ne smemo antevati nikjer, najmanj pri personalijah . p nas to ne sme strašiti. Število onih, ki ie soglašajo s to ali ono osebo, je tako ^aienkostrio. da pri ogromni večini, ki oglaša, ne pride v poštev; večina mora e'ti preko njih na dnevni red in če je anjšina trezna, mora priznati večini to ravico. Pametne in tehtne razloge in
nasvete bo pa vedno upoštevala tudi večina.
—	Volilcem v znanje! Da so se vo-lilci za predstoječe volitve v višji šolski svet enakomerno porazdelili na dve listi, smo morali tri štajerska društva, in sicer Brežice-Sevnica, Kozje, Šmarje-Rogatec pridružiti društvom na bivšem Kranjskem. Poverjeništvo UJU v Ljubljani.
—	Kateheti nimajo volilne pravice, ker imajo imenovane zastopnike v višjem šolskem svetu. — Učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice ne volijo.
—	Iz Maribora. Člani Mariborskega učit. društva iz okoliških šol odvračamo vsako sokrivdo na sramoti, katero je povzročilo društvo pri določevanju šolskih nadzornikov za mesto, kajti mi imamo svojega nadzornika, tovariša iz naših vrst. Pozna se sad toli hvalisanega nad-strankarskega delovanja našega društva, ki naj bi bilo drugim v zgled.
Okoličan.
—	»Jugoslovenski učiteljski dom« v Splitu. Tov. I. Radovanovič priobčuje v 1. številki »Pokreta«, glasila dalmatinskega učiteljstva, daljši oklic, v katerem naznanja ustanovitev prepotrebnega Učit. doma v Splitu za vse učiteljstvo bivše Dalmacije. Novo poslopje naj bi obsegalo prostore za poverjeništvo UJU, za učiteljsko čitalnico, uredništvo strokovnega lista, učiteljsko hranilnico, učiteljsko pedagoško knjižnico, dvorano za predavanja, konak za nedomače učitelje in druge znanstvenike, ki potujejo v naučne svrhe, pedagoški muzej, tiskarno in konečno konvikt za učiteljsko deco, ki bi obiskovala srednje šole v Splitu.
-- Za učitelje - vojake. »Narodna Prosveta« poroča: O. ministar prosvete ponovo se obratio min. vojnom, da se odobri učiteljima, koji su dužni služiti stalni kadar, da to urade za tri godine u rnesecima: julu, avgustu, septembru I oktobru, kada se ne bi razrešavali učiteljske dužnosti.
—	Umrl je v Mariboru tov. Fran J u r k o v i č. šolski ravnatelj v pokoju. Pred vpokojitvijo je služboval kot šolski vodja v Šmarju pri Jelšah celih 47 let. P. v m.!
—	Abiturijenti iz leta 1896 obhajajo letos julija svojo 25-letnico v Ljubljani. Naprošajo se, da poizvedo za naslove onih iz zasedenega ozemlja in pa bivališča dveh tovarišev Kočevcev ter jih Javijo poleg svojih želja in nasvetov glede časa in načina tega sestanka tovarišu Francetu Pristovšku v Žalcu pri Celju.
—	Sv. Barbara v Halozah, Tukajšnjemu šol. voditelju tovarišu M. Kosiju je umrl 18. t. m. oče, bivši nadučitelj pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Ivan Kosi, ki je bival kot vpokojenec istotam. Slaven je bil pogreb v nedeljo 20. t. m. Na stotine ljudi, domačinov in tujcev je spremljalo zaslužnega moža na zadnji poti. — Ob odprtem grobu mu je govoril domači gosp. župnik v slovo in podal kratko zgodovino rajnega. »Ljubezen, spoštovanje in hvaležnost nas veže«, je izvajal, »da smo se zbrali v tako lepem številu na zadnji poti blagega rajnika.« Prisrčne besede govornika niso pustile ni enega očesa brez solz. Upam, da se bo-oglasil k daljšim in natančnejšim besedam drugi, ki pozna razmere boljše. Pristavim le še eno. Kje ste bili tovariši, tovarišice? Preoddaljenim se ne more zameriti, a vi drugi, ki ste bližje? Rodimo bolj ponosni, bolj kolegijalni! Rajni tovariš se je spominjal še v zadnjem trenutku našega društva — in mi? Poboljšajmo se in spoštujmo se. da bomo vredni spoštovanja!
—	Iz Prekmurja. V dopisu o šolski prireditvi v Bogojini se je vrinila neljuba pomota. Omenjena predstava ni bila prva. temveč druga v Prekmurju, ker je že lani priredilo učiteljstvo v Murski Soboti podobno otroško predstavo. O. M.
—	Nadučiteljska služba je razpisana na štirirazrednici v Sromljah. Prošnje je vložiti po predpisani poti pri okrajnem šol. svetu v Brežicah do 20. marca t. 1.
—	Slavni praški »Hlahol«. 120 pevcev in pevk koncertuje v Ljubljani 15. marca t. 1. v unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega ministra za prosveto.
—	Šolsko vodstvo na Babinem polju je poslalo Jugoslovenski Matici 500 K kot čisti dohodek šolske prireditve.
—	Ustanovni občni zbor „Kola Slov. Sester" se vrši 20. marca t. 1., in sicer ob pol 14. uri v Narodnem domu. Udeleženkam shoda je dovoljena znižana vožnja na vseh progah južne in državne železnice. Zato naj se te zglase takoj pri tajnici „K. SI. S." Mestni trg 24-111., da se jim pravočasno dostavijo izkaznice. — Kraljevo gledišče uprizori na dan ustanovnega shoda „Kola SI. Sester" slavnostno predstavo udeleženkam na čast. Udeleženke izvun Ljubljane dobe vstopnice pri pripravlj. odboru „Kola Slov. Sester" za tretjinsko plačo.
— Članarina in darila za učiteljski konvikt*
Aiojtzaj Gorju»? iz Ljubljane 10 K. — Stanko Legat lz Ljubljane 10 K. — V blagajnikov «m poročilu o ; občnem zboru naj se popmafvii vloga v H. in Pos Učit. kon., vloženih je namreč 27.542 K 47 vin. in ne 275.542 K 47 vin.
Neodrešena domovina.
—r Nov grob. V Kanfanaru v Istri je umrl tov. Jakob Strgar, star komaj 23 let. Veliko je trpel pod novim režimom, a vzdržal je do konca, j lili je navdušen Jugoslovan, poln načrtov za bo-! do ouost. Naj mu bo lahka istrska zemlja!
—r V voioskem šolskem okraju je razpisanih : ¿2 učiteljskih mest s hrvatskim in U učiteljskih j «nest s slovenskim učnim jezikom. Za sjužbo smejo prositi samo učitelji Julijske Benečije.
—r Šolska berila v zasedenem ozemlju so končno potrjeiua. Od teh je prvo in drugo beriio ie dotiskano in pripravljeno za razpošiljanje, trst-je in četrto bo tudi kmalu gotovo. Tako naznanja Znanstv. založniški zavod v Trstu Odboru za spisu vanje slovenskih šolskih knjig, katerega predsednik je tov. Ivan Daneu, v Trstu.
—r Zrelostni Izpiti na gimnaziji v Idriji. Po ¡. a logu generalnega civilnega komiisarijata v Trstu je ¡bil določen februar kot redni termin za polaganje zrelostnih izpitov na idrijski gtanatsiji. Pismeni izpiti -so pričel dne 3. t. m., teden dni kasneje pa ustmeni.
—r »Goriško učiteljsko društvo« je aborova-¡lo dne 3. februarja t. 1. v Gorici v dvorani delavske zbornice. Zborovanja se je udeležil tudii italijanski tovariš Stanta, ki je priporočal, naj bi slov. uč&teljstvo prestopilo k učit. sindikatu za goriško deželo. — Sprejet je bil predlog, naj učitolj-sivo praznuje aneksijo na ta način, da se bode pridno udeležilo nabiranja za dobrodelne namene. — Tov. Mermolja je predaval o paberkih. Primerjal je sedainjo plačo in draginjo s cenami pred vojno in dokazal, da je nemogoče shajati učitelj-stvu s sedanjo plačo. Zato se mora bavtiti z dr ugimi posli, da preživi sebe in družino. Govoril je o učiteljevem stanovanju na deželi. Povsod naj se prvo preskrbi učitelju stanovanje, še-Se potem naj s« ga pošlje službovat. Odpravi naj se eno-razrednice. Združi naj se več šol v "/©¿razredne Sode. Stroški bodo manjši in uspehi večja. K sklepu se je izreklo učiteljstvo proti vpeljali BairadAjeve zgodovine v ljudsko šoio.
—r »Višii učiteljski zavod« v Trstu. Lansko pomlad so prosili IjudskoSolski učitelji Julijske Benečije vlado, naj ustanovi v Trstu — na visoki trgovski šoli »RevolteilLa« — ¡višji učiteljski zavod. Namen tega zavoda bi bil, povzdigniti ku5-turo učiteljstva ter pripravljati iga za vsposotoitev za meščansko - šolske izpite. Od merodajne strani se sedaj poroča, da je minister Croae sprejel omenjeni predlog. Novi zavod bo važen duševni centrom tržaškega mesta.
—r Verski pouk na šolah okupiranega ozemlja. Predsedništvo ministrskega sveta v Rimu je v sporazumu z naučmim ministrstvom izdalo odlok, po katenean se vprajšanje verstva ravna po predpisih lin zakonih prejšnje (avstrijske) vladavine s sledečimi izpremembomi: 1. Odvcaanti so verske&a pouka le tisti učenci, katerih starši zahtevaj;» to ustno ali pismeno pri šolskih vodstvih. 2. Poučevanje verstva se poveri zanaprej vsro-učiteijem - duhovnikom, ali pa v to pooblaščenim učiteljem - laikom. 3. Cerkvena oblast sane nad-tzorovatti verski pouk, kar ¡pa ne prejudicira dr-žajvnuga nadzorstva. 4. Verske valje se opravijo lahko kakotr prej, le laiško - učitdjstvo ni več dolžno jim prisostvovati (§ 43 avistaijskega šolskega zakona). 5. Ravno tako sme šolska oblast odvezati učiteljstvo od dolžnosti polaganja izpita usposobljenja za verski pouk.
—r Počitniški tečaj za meščanske šole se namerava otvoriiti na prizadevanje tržaške učit. »Zveze* v Idriji za slov. učite1!jstvo v zasedenem ozemlju. »Zveza« si je že zagotovila sodelovanje potrebnih profesorjev - strokovnjakov i« učne prostore na idrijski realki.
—r Nova učiteljska zastopnika. Učiteljstvo goriške oflcoiice je izbralo svojim zastopnikom v okrajnem šolskem svetu za goriško okolico tov. Ignacija K r i ž m a n a, nadučfitelja v Dombergu m tov. Franca M e r m o l j o, učitelja-voditelja v Dobravljah pri Ajdovščini
Književnost in umetnost.
VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlostL
Zbirka političnih, gospodarskih ¡in socialnih spisov VIII. ¡zv. Izdala in ¡založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 16 K, po ipošti 1.50 več. Brošura prinaša nastopno predavanje beograjskega vseučiliškega profesorja Coroviča. V njem je ostro očrtan glavni, nam dostikrat ¡nerazumljivi ¡problem srbske duševnosti ter jedro narodnega in državnega mišljenja srbskega plemena. Spis, ki je zgrajen na zgodovinskih podatkih, je izredno zanimiv, živalhen in poučen. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ul. 6.
»Naši Zapiski«. Pravkar je izšla 1. številka novega letnika tega mesečnika za politiko in gospodarstvo, kulturno in socijalno življenje« v novi, prikupni opremi z naslednjo vsebino: Dr. Dragot. Lončar: Slovenci in Jugoslovanstvo; dr. Fr. Veber: Materializem; dr. A. Šerko: Naše medicinske fakultete: dr. K. Ozvald: Za vodilo ter J. S. Machar: Ovidijeva moli-
tev. Zelo bogat »Pregled« prinaša prispevke J. Jurkoviča, K. Ozvalda, Fr. Erjavca in dr. V. Moleta. Ker je revija strogo kulturna in nestrankarska ter sodelujejo pri njej naši prvi znanstveniki in publicisti, jo toplo priporočamo. Izhaja sedaj redno sredi vsakega meseca in stane letno le 60 K. Naroča se pri »Slovenski Socialni Matici«, Ljubljana, poštni predal 91.
»Sokolič«. List za naraščaj. Izšla je prva številka s sledečo zanimivo vsebino: 1. Sokollču.
—	2. Našim čitateljem. — 3. 3. februarja v letu 1915. — 4. Mladina v sokolske telovadnice! — 5. Sok o! sk emu naraščaju. — 6. Zgodovina telovadbe. — 7. Proste vaje za ženski naraščaj za ¡leto 1921. — 8. Glasnik. — Llist stane letno 36 K. širite ga med mladino!
»Ljubljanski Zvon«. Vsebina januarskega zvezka: 1. Janko Samec: Ob Adriji. — 2. Ivo Sorti: Zgodibe o nekaterih krščanskih čednostih ¡in nečednostih. — 3. D. D.: Iz megle v luč. — 4. Dr. Ivan Prijatelj: Duševni profili naših preporo-diteljev. — 5. Alojzij Gradnik: Kako te čakam. — 6. Ivan Zoreč: Njena .pot. — 7. Miran Jarc: Poletje. — 8. Sophokles: Kralj Oidipus. — 9. Mira« Jare: O novejši srbohrvaški liriki. — 10. Alojzij Gradnik: OslaVje. — 11. Vfflko Mazl: Prepovedana pot. — 12. Gustav Strniša: Kozmopolitična.
—	13. L. Kuihar: Borba. — 14. Alojzij Gradnik: Noč v Medanši. — 15. Marija Kmetova: Meditacija. — 16. Pastuškin; Tvoje oči. — 17. Književna poročilai — 18. Kronika. — 19. Nove knjige.
—	»Ljubljanski Zvon» je izšel v novi in prav okusni zunanji opremi — delo akad. slik. Š. Šanitla. List bo Izhajal v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 180 K, posamezni zvezki 18 K. Odgovorni urednik mu je dr. Joža Glonar. Priporočamo!
»Njiva« št. 3 je izšla hi se razpošilja. Dobe >Jo razven prodajalen samo oni gg., ki so vposlali naročnino aLi vsaj naročili revijo na vpogled. St. 3 je izšla na 24 straneh in ima sledečo vsebino: K.: Okrog ustave. — A. Draškovič: Delavsko vprašanje v naši zakonodaji. — Ivan Mohorič: Referat o ¡gospodarskem svetu. — V. Švajger: Bližnje naloge naših železnic. — Josef Pata: Ceško-jugo-slovanska kulturna konvencija. — Listek: Ivan Mačkovšek: K ljudskemu štetju v LjubljaniinMa-riboru. — Pregled: Zunanja politika. — Svetovna propaganda footjševikov. — Gospodarstvo: Neka] statističnih podatkov o avstrijski republiki. — Socialna politika: Mednarodni urad dela. - Statistika stavk. — Stanovanjska politika na Češkem. — Kultura: t Petr Kraipotkin. — Na platnicah: Dnevnik. — »Njiva« Izhaja vsakih 14 dni na 24 straneh >s ¡platnicami v divni zunaniji obliki in z bogatim vziporedom. Stane 8 kron za številko, 120 K letno, za naročnike »Jutra« pa le 60 K. Najtoplesie priporočamo to revijo slovenske inteligence.
Jadranska. Druga številka tega novega v Trstu izhajajočega lista — je pravkar izšla ter obsega sledeče sestavke: 1. Vzgajajmo gospodinje. — 2. Mandlje cvetejo. — 3. Mi znamo sudbu.
—	4. O slovanskih naselbinah Sirom Evrope. — 5. Vzgojitelj. — 6. Koralčki. — 7. Ne kvarimo Jezika! — 8. Tožba. — 9. Mož ¡in ženstvo. — 10. O dobri vzgoji. — 1¡1. Drobtine. — List Izhaja J. vsakega meseca ter stane letno 10 lir. Urednica tnu je gospa Marica Stepančočeva, Via ScorcoJa 492. Eventuelna naročila za Jugoslavijo sprejema gdč. Naida Pertotova v Ljubljani, Dunajska cesta 6-IÍI.
Ilustriran list .»Plamen«. Izšla je 4. Številka toga novega slovenskega ilustriranega lista. Vsebina je zelo raznovrstna. 4. številka »Plamena« ima to-le vsebno: Ivan Zoreč: Zmote in koroec gospodične Pavle (nadaljevanje); Vffconvir P. Je-ienc: Jugoslovansko dobravoljstvo; Milan Pu-¡gelj: Vračilo; Cvetko Oolar: Poln čebelic sivih ¡e tílnjak (pesem); Pran Pogačnik: Ob Adriji (pesem); Rado Mumik: Ženini naše Koprnele (humoreska), ilustriral S. ŠantCl; Cvetko Golar: Slovenska zemlja (pesem); I. Š. Orel: Pasti in zaimke (nadaljevanje); J. Suchy: Črtice Sz francoske revolucije (nadaljevanje); Ivan Aibrecht: Stopil boim pred oltar (pesem); dr. J. Pregelj: Strah; Program naše Narodne galerije; Politična kronika.
—	Ilustriran Hst »Plamen« ima zelo raznovrstno vsebino in število lepih in pestinih slik. Posebno opozarjamo na humoresko našega priznanega s3o-venskaga pisatelja Rada M urnika »Ženini naše Koprnele«, ki se bo nadaljevala v prihodnjih številkah. To humoresko je ilustriral prof. S. ŠanteL Na željo dobe novi naročniki še vse doslej izišJe Številke Usta, seveda dokler je še zaloga. Naše občinstvo je ta list zelo toplo sprejelo in se je »Plamen« v tem kratkem času, odkar ¡izhaja, komaj poldrugi mesec, ljudstvu prav prikupi in zelo razširil.
France Bevk: Pastirčki pri kresu In plesu.
»Slomškova zveza« v Ljubljani je izdala kot 1. zvezek svoje Mladinske knjižnice zbirko drobnih pesmic izpod peresa Fr. Bevka. V pesmicah so obdelani večinoma narodni motivi in besedila K 'troškim igram, ki so po nekod že znane naSi mladini. Pesmice se bodo mladini brezdvomno pokupile, zato je le želeti, da bi se pridno segalo pc tej najnovejši mladinski knji®i. Ovojni 4ist in različne vimjete v knjižici je narisal Fr. Kralj.
»Novi rod«, 2. številka je izšla s to-le vso>-o'iio: S. Sardenko: Na preji, pesem. — J. Gruden- Na Krasu, pesem. — Petruška: Jeseni, pesem. — K s. Meško: Mali koroški trpin. — Fr. Bevk: Polžek nese v mlinček, — Fr. Zgur: Zvonovi, pesem. — M. M.: Postanek cerkve v Sp.
Id:^i. - Sandeako: Na žagi, ¡pesem. — M. M. Idrija JMt'J potopo.ni. — VI. Levstik: Žerjav hi čaplja. — Fr. Bevk: Škratom je pJesaJ. — F:. Bc vk. CiKiiio, pešam. — Fr. Zgur: Rimska cesto, pesem. - J. Sokiič: Slavni abstinentje. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — List iahaja enkrat nn ¡noseč ter stane celodetno 12 lir. Uradmišitvo iu upravuištvo je v Tnsitu, v uiici Ruggero Mamna štev. ¿0 1.
HanliisM vestoik, letnik XXI. Prtva Stov«ki prinaša sleueče sesisavike: Janko Mlakar: Mesečnik v p'anmah. — Dr. H. Turna: Po Trenti. — R. M a <;;r i - VVildenha&nsIki: Sdap Piive u Viribas. — Rudolf Dadiura: Po zimi v Kamniške planine. — Fr. l.aariuie: Kokrsko sedlo, Coizova koča. — ŠtevMo f?ioveiKev v FriuflSh. — Društvene vesti.
—	Otrer. — Celoletna naročnina znaša 70 K. Izdaja list Slovensko Planinsko Driušcvo v Ljubljani, umln'k pa mu je dr. Josip Tominšek. — Pripominja se, da je tzšila pred kratkim zaključna številka za letnik, ki je izhajal talk pred vojno. Ta številka s:aite 10 K. — »Planinski vestnik« priporočamo slovenskemu učiiteljstvu najtopleje!
Popotnik. Štev. 1—3. prinaša sledečo vsebino: 1. Karol Ozvald: O vzgoji in vzgojevalcih.
—	2. Dr. Iv. Lah: J. A. Komensky. — 3. Prof. Fran Jeran: Osnutek učnega načrta za geometrijo in geometrijsko risanje na meščanskih šolah.
—	4. Pav. Flerč: Nekaj smernic za sestavo podrobnega učnega načrta za zemljepis in zgodovino. — 5. Luka Lavtar: Iz teoretičnega dela posebnega ukoslovja iz računstva. — 6. Elza KuJoovčeva: O nazornem uku. — 7. Alb. Planer: Osnutek za pripravo zemljepis. pouKa v Sloveniji. — Razgled: A. Slovstvo. B. To in ono.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekaj poročil okr. učit. društev smo morali odložiti na prihodnjo številko. Prosimo potrpljenja. — H. D.: Poslano prejeli, hvala! Priobčimo čimpreje. — Alb. Ceb.: Objavili smo enako notico že v zadnji številki, zato Vaš dopis odpade.
Listnica npravništva: Vsied sklepa otijeira sosveta U. J. U. pervenjeništvo Ljubljana se zviša naročnina Učiteljskega Tovariša neorganizirani ni naročnikom na 80 K letno. Za inozemstvo pa stane list s poštnino vred 100 K letno.
Upravnik.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj.
Last fn založba UJU. — ooverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
št. m. š. sv.
Razpis službe.
Na I. mestni deški meščanski šoli v LjubUaul
je vsfled odredbe višjega šolskega sveta z dne 21. januarja 1921, št. 266, v stalno popolnitev rar.-pisano učno mesto strokovnega učitelja za I. skupino s sistonizč ranimi službenimi prejendci.
Prosilci za omenjeno učno mesto naj svoje pravilno opremljene prošnje po predjpisaiii službeni poti vlagajo pri predpisanean šolskem svetu najkasneje do 25. marca 1921. Pomanjkljive ali pa zakasnele prošnje se ae bodo vpoštevale.
Mestni šolski svet ljubljanski, dne 18. febr. 192i.
Razpis stalnih učnih mest v celjskem političnem okraja.
1. ŠOLSKI OKRAJ CELJE.
1.	Na šestrazirediii deški ljudski šoili Celje dkdkictt, s tremi stalnimi vzporednicami: naduči-tedjsko mesto mi štiri učiteljska mesta.
2.	Na petrazredni deški ljudski šoli v Št. Jui ju ob juž. žeil.: učiteljsko mesto.
3.	Na dvoraizrednici v Libojjah: nadučtteljskj mesto in mesto za učkdj-ico.
4.	Na štiriraerednici v Novi ceaflevi: mesto za učitelja aiki ličiieljico.
5.	Na Sestra rredrrici v St. Pavla prt Preboldu: mesto za učitelja.
6.	Na ftriiraarediitoi v Štorah: nadučatelj^ko mesito in mesto za učitelja ali učiteljico.
7.	Na štialinaizjednaci v Tehaijth: mesto ¿a učrtdlja ali učiteljico.
8.	Na šesitnazmeidnici z eno vziporednlco v Voj-rJku: mesto za učSteSijSc©.
U. ŠOLSKI OKRAJ LAŠKO.
1.	Na cnoraiarectaici v Han&nd (krajni šolski s-vot JurkloAtor): 'mesto učitelja-voditelja.
2.	Na petrazredni dekliški ljudski šoli v Hrastniku: ¡mesto za (učiteljico.
3.	Na dvorazredniai pni Sv. Katarini (krajni šolski svet Trbovlje): mesto za učiteljico.
4.	Na podružnici v Lokavcu (tarajnd šolski svet Loke pri Zid. mostu): mesto za učitelja ali učitteljiiico (s pnosltim stanovanjem).
5.	Na šestrazredni deški ljudski šoili z eno vzporednico v Trbovljah: učiteljsko mesto.
6.	Na šesifcrazirodni deški ljudski šoli s tremi vzporednicami v Trbovljah-Vode (krajni šolski svet Trbovlje): učiteljsko mesto.
7.	Na štarira_&redniioi v Zidanem mostu: mesto za učfte^ico.
ni. ŠOLSKI OKRAJ VRANSKO.
1. Na petrazirectoici v Braslovčah: mesto za učitelja.
2.	Na dvonazirednici v Lokah (krajni šoCski svet Sv. Junij ob Taboru): nad učiteljsko mest«.
3.	Na petraza-ednicj v Polzeli: mesto za učitelja.
P»\wflTvo opremljene prošnje je vložiti po predpisanem službenem potu do 31. mafea 1921. pni dotičnih kražnih šolskih svetih.
Celje, dne 15. februarja 1921.
Predsednik: Dr. 2uiek s. t.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB ZA ŠOL. OKRAJ
KRŠKO.
V zadnji številki Učiteljskega Tovariša je pod tem razpisom poosotoma izosial sledeči odstavek: Praviluo opremljene prošnje je vlagati do dne 3. III. 1921. po predpisani službeni poti. Okrajni šolski svet v Krškem, dne 3. IL 1921.
Predsednik: P. Svetec s. r.
št. 4u2/m. š. sv.
RAZPIS SLUŽB.
Na javnih deških ljudsikiih šaiah v Lj-uMiani, razpisuje se vsled naročila višjega šolskega sveta z dne 9. februarja 1921, štev. 1819 enajst mest za učitelje v stalno -namestitev, in sicer:
a)	Na 1 mestni deški ljudski; šoli troje;
b)	<ta II. mestni deški ljudski šoli šestero;
c)	-iw 111. mestni deški ljudski šali dvoje.
Prosilci za jedno izmed omenjenih siuibenKi
mest naj ¡vdajajo svoje piw2no opremljene prošnje po cred^isanr! službena poti pri podpisane in šolskem svetu,
najkasneje do 31. marca 1921.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni šolski svet ljubljanski,
dne 20. februarja 192,1.
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za Šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4*—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
Naš denarni zavod.
6e»IOJ Kar piodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica In posojilnica „Učitelj« skega konvikta" v Ljubljani
regiatrovana zadruga t omejenim jamstvom.
Promet do 28. febr. 1921 K 386.509-49. Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako «oboto od '/»5. do ' j6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 5 K se ne odgovarja.
■iiHiuimnaiHaHiHiHHiBiiiaaiHniiHHa
■	ai
Naši himni:
■	■
\ 1. Lepa naša domovina, i S 2. Bože pravde.
Zahvala.
Vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Ivana Debelaka
učitelja v p, i. t. d.
izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Se tovarišem, čast. duhovščini, šentjuiskemu pevskemu zboru, domačim požarnikom, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so spremljali pokojnika k večnemu počitku.
Šmarje pri Jelšah, dne 25. II. 1921 Ana Debelak, soproga. Dora in Zofka Debelak, učiteljici, hčerki.
Sluibo menja
nadučitelj na 2razrednici, s prostim st«. novanjem, kurjavo, delo na obširnem vrtu plača kr šol. svet, remuneracijo — s kole-gom v bližini železniške postaje.
Naslov da uprava tega lista.

Izšle so:
i
¡a nimio .
Priredil Fran Marolt, učitelj v Ljubljani. Cena 5 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni.
(gr
VLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
CEVLJ
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Cenik franko zavoj in peStnina: veljaven od 1. marca 1921 naprej do preklica.
moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . , boks z robom, polov, za štrapaco:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji „ kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . .
črni K 570— „ 580—
rujavi
620'— 600—
495'— —
495—
535-535-
— 530--
črni	rujavi
moški, kravina s kapicami in
podkvami...... 500"—	515*—
„ gojzerski hribovci ... —	680 —
ženski, boks z lak-kapico in
robom....... 615'— —
v teletina z robom (štra-
pacni)......„ 470-— 510"—
, belo platno : visoki K 410 —, polovičarji K 370—, izrezani z zapono K 340-—.
Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o vež.
Naročila po pošti se izvr-Sijo najvestneje in se od-premi blago isti dan po povzetju.
Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v
brezplačno popravilo.
Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice.
Za našo mladino!
Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer:

Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II., III.. IV., V., VI. zvezek po Andrej Rapfe	I., II., III., V., VI. zvezek po .
Mišjakov Julče:	. I., II., III., IV., V., VI. zvezek po
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in 11. zvezek po . . . Pav. Flerfe; Iz mladih let. 8pis za mladino, I. in II. zvezek po . .
- Babiea pripoveduje. Spis za mladino po......
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ...........
Nadalje:
Rab. Tagore: Povestiee..................
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi...............
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica..............
. „ Bob za mladi zob (pe«miee).........
Dr. Ivan Lah: Dore..................
Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)
K 12-— „ 12-„ 12--. 12— » 12--„ 12-„ 15—
. 12-„ 30.-, 12— . 12— * 10— „ 3—
Mark Twain: Mali klatež............brož. K 26 — vez. K 32-
K 50—
K 11— . 12—
20— 56— 20— 40— 40—
Frane Roječ: Tončkove sanje (igrica). . . .
Ewald Rolka: Dvonožee.........
Fran Levstik: Martin Krpan.......
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmiee).....
Jos. Pavčič: NaSim malčkom (Malim pianistom). Nemeova: Češke pravljiee (II. zvezek.) ....
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu......Ü , 12— „ , 16-
Moj zverinjak...................... „ . 20 -
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5 —, 6'—, 8'40. 9'—, 25'—, BO'-—.
1 2 1
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flerfe. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
¡let ®teV'	iu 8top' j®	Na razpolago
OUISlil llbl« go pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, m. stop. 2. štev. 14 K. Pravkar je izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K.
K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
Q)(5-
T"

Učimo se srbohrvaščine!
V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja
priporoča naslednje nove knjige:
Dolina soiz E,Qan3'' tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DediSčina. III. Trpini.
O+s-rt^Li nAeir Drugi predelani natis. Sestavila Marica Gregoriieva (Stepanflfeva). UllUaKI uaer ,grke za mladino otroSkih vrtcev in ljudskih šol. Broi. K 16—.
H. PODKRRJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K.
Mamen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Spisal MIHAEL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro5. K 14—