ST. 112 V CELJU, SOBOTA II- OKTOBRA I9i9. LETO I. Izhaja vsak torek, öetrtek in soboto« — Cenai Zaceloleto36K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, za 1 UK-sec 3 krone. Posamezna ötevilka stane 40 vinarjev» Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naroČnino po poštni nakaiyiici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo. K:\ dopise brez podpisa se ne ozira. UrednSötvo .in upravniätvo se naluija v Zvezni tiskurni v Celju, Strossmajerjeva utica st. 3. Oglasi se računajo po potabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po SO v od 1 mm, za poslana, na- nianila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 Y od 1 mm, za reklamne notice mod tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 65. EZD&JA IN TIS&CA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. EDGED 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Fin. koinisar I. SATLER: Ali potrebujemo inozemski kapital? (Konee.) Naša država jc po svojem gospodar- skein ustroju kmetovalska država. Pro- izvajalni stroški poljskih pridclkov so povecini malenkostni, če so na razpolago delavne sile. Teh utegnemo inieti v za- dostui nieri. Knietijske stroje in umctnn gnojila pa bo treba izdclovati domrt. Agrarne države so imele pred vojno '/.tr- io ugodne trgovske bilance. V lctili 1906 do 1913 je izkazovala trgovska bilanca Rusije povpreeno za 750, Runnmija 192 in Srbija 14 milijoiiov kron aktiven sal- do. Ta slednji aktiven saldo Srbijo se utegue po priklopitvi južne Ogrske, 1 Tr- vatskc, Slovcnije ter Bosne. ki krijejo bogate zaklade v svoji zcinlji, dvigniti po ureditvi produkcije najmanj na pi;- vpreeni aktiven saldo predvojne KMirm:- nije t. j. okoli 200 milijonov kron. !vjae"u- naino laliko torej tudi z znatnim aktiv- nini saldom v naši plačilni bilanci, ki bi zadostoval za pokritje investicijskifi stroškov, ki bi jili bilo morcbiti pokrill z inozemskim kapitalom. Z nervozno forsirano indtistrijaliza- cijo s tujini kapitaloni pa ne smemo pri- ceti. ker bi na ta 'naein gospodarstvo spravili v odvisnost od inqzemstva, kn- tercinu bi morali plačevati visokc obic- sti, ki bi poslabšale našo plaeilno bilan- co.'kar bi stalno vplivalo neugodno na valutne in devizne kurze ter podražilo uvoz onega blaga, ki bi nam bilo potren- no iz inozemstva. Vsa industrijalizacija in produkcija se mora torej vršiti kolikor mogoče z lastnim kapitaloni. V to svriio je treba lastni kapital zdnižcvati v denar- nili zavodili, ki ,ga dajcjo na razpolaso podjetnikoin ali pa snovati dnižbe in za- druge ter pritcgniti v svriio produkcije ves doinaei razpolozljiw kapital. V SIo- veniji, kjer jc organizacija denarnih za- vodov razvita žc skoraj do skrajnosti In je, že tndi zadrnžni dull prevzel vse slo- je prebivalstva, je taka asocijacija kapi- tala in vporaba istega v produktivue svr- he mogoea brez vsakih težav. Man] v sreenem položaju v tern oziru se nahnj.i- jo drugi deli naše države. Slovenija inia torej zbog ninožine vodnih sil. obili>e premoga, rude, ugodnih železniskih zvčz možnosti, razpoložljivi kapital osredoto- eiti v denarnih zavodih ter podjctnostl duha najugodnejše predpogoje za razvoj industrije. Sprieo tega položaja nani he bode treba iskati tnjega kapitala ter sc iisiižnjevati tujini. Je pa tudi nerazumlji- vo, kako lahkomišljeno se veekrat prite- guje v okvir države tuji kapital ne samo od zasebnikov, nego tudi od javnih kor- p.oracij ter zlasti države same. Pogosto je eitati, da si mesta nabavljajo tuji kapI-< tal v svrho izvedbc kanalizacij ter uru- gih investicij in najdejo pri tem sevecla inozenistvo drage volje pripravljeno ou- stopiti proti visokim obrestim ali dragim kompenzaeijam razpoložljivi kapital. Vsa_ ka trgovska država hrepcni po možnosti, placirati svoj kapital v onem inozem- •stvu, s katerim stoji ali utegne stati v živahnih trgovskili zvezali, ker ta način inozeniskili emisij znatno spreminja pla- eilno bilaneo v njen prid. Tujega -kapitala v državo torej ni težko dobiti, ali tezje ga je odplaeati in se znebiti neprijetne- ga tujega npnika. Zato je vsc kazni vreu- na lahkomišljenost pri nabavi tujega po- sojila. Tuja posojila so pač včasi neob- hodno potrebna v svrho izravnanja hi:- ugodnih deviznih kurzov pri poniaujka- nju zlata. a za vsako potrebo iskati iuji kapital in ga rabiti v državi, to ulegiie postati za narodno gospotkirstvo v drza- vi usodepolnega poniena. Kak ponien utegne inieti n. pr. iiio- zenisko posojilo za državo ali drugo jav- no korporaeijo? Ako zasleduje posojilo narnen oboroževanja (nabave pusk, lo- pov itd.) ali investicij, potem je tako pc;- sojilo le takrat upraviceno, ako si mor;;- mo orožjc ali za investieijc potrenni in;-.- terijal nabaviti v inozernstvu. In eema g;i nabavljati v inozenistvii, ee ga morda m- /.einstvo samo da laliko na razpoUigo / Morda v svrho poslabšanja bodoee ljTa- čilne bilance? Ako si država ali kdo onr- gi hoče nabaviti s tujini kapitaloni po- trebščine v tuzemstvu, potcin je treTxi ta tuji heterogeni kapital spremcniti ]'<-- lotn zamenjave pri bankah v lastni kapi- tal, v doniaea plačilna sredstva, s katc- rimi sc plačuje doma. V državi nastinic na ta naein razp.oložljivi inozemski ka- Iiital, ki vabi s siren.sko zapeljivosijo n;i uvoz iz inozemstva. Kakor je nevarno izposojevauje >:;; posameznika, ki ga laliko privede üo lahkoniiseluega zapravljanja in spravi seasonia v popolno gospodarsko odvis- nost od upnika, tako se tudi v narod. kot skupino posaineznikov laliko zajede tuji kapital z usodepolnimi posledicami. Zbi- rajmo in združujmo v proefuktivnc svrlie rajse lastni kapital in ne kličinio tujili Ka- pitalistov, da se nam ne zgodi kakor ueencu earovnije, ki je klical duhove, n se jih ni mogel vee znebiti. Ne samo Iz- posojevanje v tujini nego tudi prihod iu- jih kapitalistov v državo v svrho izKo- rišeanja naše zemlje more neugouiio uplivati na narodno gospodarstvo, ker öc le-ti priselijo navadno z oeitnim naine- noin. pošiljati svoj dobieek v domovino. Ceravno trenutno dotok tujega kapitala narodno gospodarstvo oživi in daje niož- nost zaslužka domačim dclavcem, posia- ne vendar sčasom nevaren faktor v cio- maeem gospodarskeni organizniu vsiju navade tujih podjetnikov, spravljati do- bieek v svojo domovino ter poslabšati ])laeilno bilaneo izkorišeane države. V tern oziru niso nevarni le tuji kapitalisli ntgo tudi tuji delavei, ki prihajajo v de- želo z namenom, pošiljati domov svoj zaslužek. Italija in tulli bivša Avstrlja ste imele znatne dohodke od svojih izse- ljcncev, ki so z druge strani zopet znat- uo oskodovali izkorišeaiic države. Ker pa poinagajo delavei dvigati produkeijo v državi in pušeajo tudi znatni del svoje- ga zaslužka v svrho svojega preživljania v kraju službovanja, njihov prihod v ur- žavo ni tako nevaren nego kapitalistov. Vendar se skušajo v novejšem easu c^bra- niti vse drzavc dotoka tujega delavstva, zl.isti onega, ki ne stqji na visku svoje delavne zinožnosti, ter delati poniožnosti z lastnim človeškini materijaloni. Ne klieiino vraga, ker ne verno, kako sc ga pozneje iznebiti. Tuji kapital se nam ponuja in trgajo se za našo Jugoslavijo, kakor za bogato nevesto. Ali upnik osta- ne upnik, tembolj trd in neizproseii, eiiiiveeja je zadolženost in insolventnosC dolžnika. Zlasti se zanašajo naši krogl na anierikansko pomoe v svojein obCu- dovanju visoke vrednosti amerikanske- ga dolarja in pa na Angliio, koje fnnf sterling je prestal v vojni tako brüjant- no preizkušnjo. Ali najsi prihajajo sirei:- ski glasovi s katerekoli strani. ue posTn- sajmo jih. Tudi Amerikanci in Angleži bodo zahtevali od nas visoke obresti v eiii ali drugi obliki za posojeni kapi- tal tudi ti znajo biti le egoistieni tr- govei in oderuškj bankirji, katerim laTi- ko zapademo v kapitalistieno suženj- stvo. Varnjino sc jih zaeasno, da nirrn svojeas. ko jih bomo morda siti in sc jih bomo hoteli otresti, ,ne porečejo z Hyronovimi sarkastieniini besedaml: Cease fool! the fate of gods may well be thine! Molei noree, s teboj božja usoda! Za nas vcljaj le izrek: Ilzdai sc ii sc i ii svoje kljiise! Kulturni boj — ka-li?! Klerikalei so v Beogradu vedno bobnali na svojo veeino v domovini, sc- daj pa so morali naenkrat z grozo In strahom spregledati, da so se jim tla popolnoma zmajala in so ostali pastirji brez ovc. Preveč so zlasti mod vojno gi esili na zaupanje ljudstva in sedaj nc vedo, kako bi prišli zopet v stik z Ijucl- stvom, ki se jim je odtujilo, kar jih je sPreglcda!o. Ker vse lepe in demagoskc besede niso nic vee zalegle, so klerikaT- ei v svoji brezglavi obupanosii dolgo tavali'sem in tja, se jezili, bevskali in zmerjali in iskali rešilne Šibice . . . KonČMio so se spomnili edine resilne cte- ske v razbiirkanem valovjii javnega mnenja, — vrgli so vso svojo srečo In bodoenost na eno karto in to je - - kul- turni boj. Naenkrat so nas proglasili ztt popolnc brezverce, naše delo in naS program je kar mrgolel — seve sanio po praznih mizicah klerikalnih žurna- listov — boja proti veri. Kadar nair.reč klerikaleem slaba prede, tedaj je veci- no vera v nevarnosti. To je najleoSe sprieevalo za njihovo slabost, /a njihov strah pred ljudsko sodbo. In tako so gospodje iz ^iiilove ti- skarne, kjer vodijo »Kmeeko zvc/c«. tudi mariborsko samostansko ueitelji- šee pograbili kot dobrodošli prispevelc za kulturni boj. Castiti gospodje so biTi y.c trdno preprieani, da potem si.:loh ne homo upali niti besede vee črhniti eez nemskutarske mine. Ka.iti klerikalni ka- tekizem uči, kar je v klostru in »arovžii. kar je rimsko, to je tudi 'larodno in kdor na to ne priseže, tega i)roglašaino kratkomalo za brezverca. Ljubljanski »Slovenee« že i'.idi vn- ska, da naši protesti proti samosian- skemu učiteljisču niso prav nie zalegli, ampak je samostan letos baje tako nn- polnjen. kot še nikdar prej. Kilejte, vi razdiralci, tako misli slovenska jiiV- nost!« Sedaj so nam pa res sapo znprli: Ker so stariši zvedeli šele dva dni po vpisovanju za dovoljene /eriske parr,- lelke na moškem učiteljišČMi in hili vslect tegü prisiljeni dati svoje heerke k nt:- iiuin, so s tem jasno in odločno doku- mentirali svojo voljo za neničursko kloštersko vzgojo. Bog daj norcem ... Vsi klerikalni listi od »Malih novic« črez »Stražo« fn »Slovcnca« pa 5>e vedno slave narodno vzgojo v tern klo- stru. Ker nam je pa šolstvo vendar naj-. svetejše sredstvo našega novew. držav- nega življcnja, smo prisiljeni prinestl v ilustracijo hinavskega klerikalnega kuT- turnega boja še sledeee zanimivo poro- eilo o razmerah iz mariborskega samo- stana, ki ga je prinesel nedcijski >.-MarI- borski delavec«: »Straža« je v svojem zadnjem clank ii »Šolske sestre« precej krenila s |)ota resnice in me kot nekdanjo gojen- ke tega zavoda eutimo sveto dolžnost, javnosti neprikrito razjasniti, Kako so nas v istini veVsko narodno vzgajale. Versko sicer res, toda kar se tice nn- rodnosti? Ali je rnenda to nnrodna vzgoja, če se slovenskim gojenkam prc- pove govoriti v niateriuščini, če se na- zivljc takšne, ki niso bile na (ako visoki stopnji izobrazbe, da bi obvladale *svc- MILOŠ ŠTIBI^R: «>ri srbskih kmefo- valcih v Šumadiji. (Dalj2.) Zene so nam razkazo\;.«k> s\o?a roč- na dela. Neverjetno, koliko dela s.'l>ka žena! K»rkoli vidiš pri hiši obleke. plat- n^nega, suknenega, vse se je izdelalo tioma. Cele obleke, preproge, prti, spioii vsa posteljna oprava. In kako lepa so ;a dela, te obleke! Koliko je tega. dasirav- no vsi potrjujejo, da so žvabi otlm-ljaü samo iz sela Bauje mnogo vozov roCnili del in oblek. Spomnil sem so casov, ko sc je tudi pri nas Sc to in ono izdelalo pri hiši, a je tekom zadnjih 20 let vse zarnrlo. NaSi ljudjc so začeli eimbolj nabavjjaij tovarniško blago, svojo delavno inoi-'pa so po modernih produkcijskih nncelih u- porabili drugače, naši narodnogospoaar- ski teoretiki. trde, da »plodonosnejse«. Bog zna, je-ii to istina. Zdi pa se mi, da moderni »plodonosnejši« in »racij.)!ialnej- ši« gospodarski način nasenin kmetu n: dal iste.ga blagostanja, kakor jo mogoC po starejšem načinu, ki ga opazuiemo cla- nes še v srbski kmecki hiši. Stopimo na dvorišče in na polje. Par- 110 ^iilatilnieo in drugc kmetijske stroje so Svabi odpeljali nekam v Ga!i:.ijo in na yoljsko. Zanimivo je, da je bilo pred voj- sko v scln Banji že nad 20 paniih niiati*- r.ic! In 20 let je že od tega, kar v tej va- si poznajo te stroje. Vsekakor je lvsnica, da je nabavljanje kmetiiskih sirojov v Srbiji še slabo organizirano. Zadružna oi-ganizacija spravlja mnoffo dobrih stro- jev v deželo, toda še več jih pride potom brezvestnih agentov in «zelenaš'jVv< (ocle- ruhov). ki le premnogokrat .'\goljtifajo napredka željnega srbskega kmetovaica s slabim in predragim blagom. Tako g*c- de skupnegn nabavljauja, kakor Tii.di gTe- de skupne rabe kmetijskih strojev ima zadružništvo v Srbiji še nmogo h\rale7:- nega dela. Dukičevi hlevi so skorajila prazn:. Imel je pred vojno 6 volov, 2 kravi, rc- ieta, 20 ovac, 3 konje, 20 svinj, 1') prasc- tov in mnogo perutninc. A sedaj ima 4 •svinje, 10 prasetov, 2 kravi, 1 vola, '-) ovac in nekaj kokoši. Vsc drugs) je po- jcdel Švaba. Vprašaš, kako bo z gnoje- njeni, ko je sedaj tako malo živine ? ("), to nc dela skrbi, kajti zemlja je tako moe- na, da more ostati tudi vee let brez gno- jenja, nc da bi rodovitnost s tern bila ka- korkoli prikraj.šana. In kako se polje ob- deluje s tem inaliin stanjem živine? To pa je vsekakor največji čudež. Vsa poija in vinogradi obdelani eim najlepse, das:- ravno nidžkih že sedem let ni --Ven- čačka vinogradarska zadruga«. Naslov- ljciia je torej po gori Veneac, to pa radi tega, ker je ustanovljcna za dva sela. Stran 2. »NOVA DOBAi Mev. 112 tovni jczik ¦¦-- ncmščino«, s priimkoiu «Baticrntrampel«, kakor je to nešteto- krat storila gospa ravnateljica Veil, ki ^ seveda, kakor marsikatera iin-ga c'^sestra, pozabila, kje ji je'tckla zibelj. Ali se jf. ravnateljiea'še stfoininja, knko je' jfrozila, neki gojenki, ki se je izrazila «Srbi so n^bratjeVida jo /apode z i;cl- toljišča/cčš/jinLiS zVvod je oil vedno pa- trijotičen«. Edhüj1 ričiteljica, koji grc vsa cast glede naročfriosti. je č. s." 'vn.istaziia Kopitar, ki je navduševala k'oj.'iike oo vsaki priliki za svoj materni je/ik tenxfeo-: sledno govorila le slovenski. i-.v-scF-iraj jo v tern oziru res vredna ¦fiasfödiüica C; s. Beuedikte Zupančič, k-itcro taiaiohufc- tlimje njeiie učerike v trajno dbbreni spo- minu. Žakaj ta res zmožna uLna moe ne poucuje že leta in leta vee tkv samostan- skciTi učiteljišču. bi num vcdia uatanKo povedati kr. ravnateljiea Voh. P-aia sc je, da bi pod vplivom te res cncrgiOn-j zr- vedne Slovenke — ki se niti takraine C. matere Stanislave Voh ni ustrasila ter ji marsikaterokrat preprečila njene vse- neniške nameiie -— zavod postal rcsv »preveč sloveiiski«, kakor to trdi dopls- nik »Straže«. Take so bile razmere v zn- vodii e. §. sester od leta 189.? do mcseca listopada 1. 1918. Da snio ostale gojer.ke toga zavoda res narodne, je edina zasiu- , vsa našega značaja in trezue razsodbe. Dopisnik tudi trdi. da so s težkočami sia- vile sedanjc učiteljišče. A dovoljenje so dobile in stavile jfa so, kar je dokaz, Ci\ so plesale popolnoma v starein avstrij- skeni dnliu. Zakaj pa pravi Slovenei n% sino dobili niti ene javne sole v Maribo- ru? Da so se udeležile tudi yiariborsT-te mauifestaeije, je res; imajo pač talent, su- kati pla.se po vetru. Konečno sc ?.\ ciovo- lim pripombo na elaiiek v ;>Malih novi- eah« od 2. okt., v katerem se trdi, da je bila prejsnja ravnateljiea e. s. Leoj):)ldi- na Flueher Slovenka! Ko bi ;iokojnica zamoifla teinii oporckati, bi t:> gotovo storila. Ni lepo od š. sester, da x Lcopo?- clini plaeaio nepreeenljive zashufe, ki jili ima za zavod. z obrekovanjem. kajti kot takšno bi sniatrala ona trditev, da je STo- venka. in mislhn, da bi ostala pii teni iu- di sedaj, ker je bila znaeaj. Ce bi se e. 5. sestre nad tern elankom morda spodtT- kale, naj si klieeio v spomin stnri, a Sc vedno resnicni pregovor: ^Kadar mačla na rep stopiš, .se o'giasi.« Torej e. pr.-strc, treba bo tcmcljite.^n čišeeuja in sieer. kar / brezovo metlo. Pa brez zaniere! - Kna ixincd »Batiemtrampclnov«. In čc s tako avstrijsko nemšk.narijo iiisnio zadovoljni, snio v očeli iriaribor- skih in ljubljanskili dnhovnikov srvc brezverci. -— In s ten) koneamo »kulturui boj:parfuma« kakor pri nas. l3ri vsaki soli je wt za zeleniad "n sočivje, često tudi za drcvcsnico iu s.a- dovnjak. Drevesniee so zanemarjjne. uinno čebelarstvo z mobilnim (prcniak- ljivini.) satovjem se je .u'ojilo tudi v~v- iliiilo. Malone pri vsaki soli sc naliaja tudi večji ali manj.ši kompleks zeinlji.šča v izkorijseanje (izhasnovanje) solske^u'vo- ditelja oziron^i »kantorja« -= organista. Pri dveh šolah mcri to zemljisče SO ora- lov. a to sta izjemna slučaja; nava.Jiioje pri solah *A—8 oralov zemljisča. Ljudsko sole se dclijo na konfesijonalnc in ieer: a) rimo-katoli.ške (41s 84 razredi). W cvan.ifcljskc (15 z 21 razredi) in c) židov- ske (1 z 1 razredom);.nadalje je d) 26 t.vanft-eljskih Sol z 49 razredi, c) 1 Micst- na Ijudska sola s 5 razredi in 5 »vn.skilix šol s^o razredi. Šolska obveznost-ie frajala do NeJaj od izpolhjcncsa 6. do izpolnjene;;a 12*. leta; otroci v tej starosti bi bili moraTi obiskovati takozvano dnevno solo. Za otroke, od izpolnjene^a 12. do 15. Iota jc bila »poiiavljalna sola« ob srcdaii In Dr. MILKO HRAŠOVEC: •Kako se naj v bodoče razvija turisfika v okolici Celja? Kot mnoKo dniKili driištev, je luUi celiski odsek Sav. podružniee Slov. plan, drustva po par lctili brezdelia >.c- pet ]K>čel delovati. . Ustanovljen žc v^d kakimi idieti je bil odsek le del Savinjske podmznice Slov,. plan, drusfva, ki jo je podpirai \- njenem delu po svojih uajboljših mojcTi. Kako se naj to delo v bodočc razvi- ja? Prcd vseiu stoiim na stalisču, da jc Celje brezdvomno bodoce srediscj vse tnristike. tujske.v;a proineta in razni'i Sportov na Spodnjcm ^tajerskeiii. Na- ravna le.ua si jcN izbrala to mesto kot I)rirodno izhodišče za vse tnrc in izleie, iM)sebno za naše vccnokrasnc'Savi'ijs'ic planine. utfodne žclezniske zveze, dob re' ceste, prijetno podnebje fii nepretirane cene pa povzročajo, da prihajajo tujci in izletniki sein v vedno veejem steviTu. Delokro.n' nasc.ua odscka jc torei prav razsežen: nciflcdc na Savinjske planine, kjer je vrla Saviujska podr;iv;- niea dol:T- rednic naj se izroci z malo izjemami nr,- širicem! Temeljem siatislike bode treba za sole v Prekmurju okro.^lo 100 sI-ivct:- skih ueiteljev (ie). Najsposobnejši zi\ izpraznjeria me- sta v Prekmurju bi bili ueitelji ('ice) iz Prlekije« in sieer samci (samke) z vsuf i?—5-lutno prakso. Privadili pa se boclo tnkaj tudi prav kmalu dniR'i Slovenci, n. pr. Savinjčani in (jorieani. Ker je liud- stvo prijazno in dobrodiišno, se jim pri panietni politiki ne bo .crodilo slabo; še dotačasni ueitelji Madžari in niad^aroiiT so bili v iitfodncm 'liolozaju. -— Stareisiii Hčitcljcv. ki imajo otroke, pa naj Visji Solski svet za sedaj ne sili v Prelvmirio, ker bi jili selitcv .ü:motno ruiniraKi. Približna polovica prebivalslvn v Prekmurju je cvany;eljske.y;a veroi/pow- danja. Ti luteranci in nekaj kalvinccv prebivajo sevcrno in sevcrozahodno od Mnrskc Sobote; so poštcnjaki in .tiiro- l.iiibni Ijiidje. toda strašuo konzervativni. Ker njihovi žnpniki (pastorji) — večin-- nia madžaroni — «ovorc slovenski jezik slabše neffo Ijudstvo samo. zato se upt- '¦ajo uvcdbi kjijižcvnc slovenščine v soio: ter poM'orje nad Zidanim mostom in Sev- nico (Veliko Kozjcjn Lisca). Celi ta o.^ro- meu tereiK ki je v turisticnem oziru skraj- no zancmarjen, bo treba pridobiti, da'no pristopen ttiristom in izletnikom. Par sto potov bo treba prenoviti In markirati. mno^o potov z.^radiii in p0- praviti, kar bo velialo ninotfo tis(^e:ikov. Vazue raztflednc točkc, posebno vr- hove «ora bo treba potoni nakupa spra- vlti stalno v nase rokc icr sc pobri'^Mii tudi povsod za mikup primcrnih.^rosro- rov zajiiove kočc, zavetisča in planinska letovišca. Nc'obhodna potreba jc, da se /,c ti.-ji- : ležno nalo.^o, da oživotvori koči na Do- nafki'jfori in Bočmi ter pridobi ti dve si- jajni točki zopet za turistovsk-i pronicT. Obe koci bosta morali biti st'.ivljeiii \' veejem obscjfn kot planinska lctovišča ter celo lcto oskrbovaui. Dobcr obisk je pri primerni reklaml zasi.ifuran. Vitanjsko-konjiska podrii/.uiea bo ffordijski vozel v tej stvari more nres-j- kati končno samo — diktatura, ker v,o kako demokratsko obliko vlade niti pop- je niti"drujfi ljudjc niso navajüni. [" Katoliško duhovništvoirije. povočini naši vladi naklonjeno, toda je »skrajno o- prezno. . . Vsako sodelovanjc' z r?aSo vlado je odrekcl dclctiri'iv Murski Soboti, if. Slepee. Ncdvoinno::i)a bodo šli ylad- ni orj^ani prUko teite-wadzaronskesa "cla. -i^ncTic-sa dek-Mna« na tlno-viii red! ./ ' Za ljudskc sole v Prekmurj.n|: bode sc najbrž tiskal poseben »solski iist-t,,1 v katerem bode se kolikortoliko vpoštevaf narodni jezik. - V Murski Soboti i-vw- tvori sc to jesen 1. razred jLfimu.izija in 1. razred mešč. sole s slov. učnim je- zikom. Kulturno- in jfospodarsko-or.^ani- zacijsketfa dela bo za marljivc pionirie prosvetc \r Prekmurju torej vee ,ko cTo- volj. IZ PREKMURJA. Prekrnurje. Veroizpovedanje ta- mošnjega naroda. Zanimiva je stati- stika veroizpovedanja prekmurskih Slo- vencev. Tarn so so poleg katoličanov ohranili do današnjega dne protestan- tje iz Primož Trubarjeve.in Juri Dal- matinove dobe. V naslednjem so poleg imen župnij navedena števila katoli- čanov in luterancev (evangelikov). Naj- bolj čudno je, da žive katoliki v eni in isti župniji pomešani z evangeliki; često imajo oboji skupno pokopališče (»cintor«). V mnogih župnijah je razven katoliške Še Ititeranska. cerkev ali na- robe. Če pa v kaki župniji pripadniki tega ali onega veroizpovedanja (vero- vadlüvanja) nimajo svoje posebne cer- kve, pa hodijo k službi božii iz »fare« k bližnii svoji cerkvi. — Tako so leta 1910 našteli v župniji katolikov evanoelikov Tišina 2540 766 Lendava Gornja 4791 1571 Sv. Benedik't 851 3955- Martijanci 1343 3709 Murska Sobota 4915 1377 Sv. Helena (Pertoča) 2760 43 Petrovci (Nedelja) 563 3848 Sv. Šebeščan (Pečarovci) 1120 3503 Cankova 1796 I4t>7 Sv. Juri j (RogaČevci) 4095 1257 Dolinci Veliki i ¦!..'> 681 Lendava Dolnja 9653 193 Križovci — 6014 Bodonci — , 3955 HodoS — 1439 DomanjSevci —in ca. 3500 Markovci ? „ „ 2000 39278 Smelo torej trdimo, da je evan- gelikov približno 40 000, torej polovica prebivaicev v Prekmurju. Znamenje časa. V Kleklnovih »No- vinair<, št. 37 7. dne 27 sepi. 1.1. čita- tamo naslednjo zanimivo notico: »Dru- Stvo katoliških vucit'elov so sombotel- ski püSpek (§kof) razp'istili, zato ko so vse njene kotrige (udje) — izvzemši nüne — s predsednikom vred stopile med socijnlne demokrate«. — Ta rigo- roznost bodi v svarilo Siornškarjem! niorala skrbeti za zavctišce pod Roglo na l^ohorju in na Kozjaku. Njej pripaüc tudi važno delo, oživotvoriti zimsKi sport. Izmcd sp od 11 j c sta je rsk i h krajev Ie Vitanje s svojimi |)laninskimi pašniki šc iiiijbolj pripravno za smucenje. Prirodna siMikališča so tu. Lažjc in težje smučar- skc tiire f>o PohoTju in Kozjaku so mogo- če. Sne.cf leži |)ovprečuo 3 ineseee. ¦ Pri primernem delu laliko postiinc Vitaujc Spodnjcstajerski Bohinj. ',. Savinjska podriižnica bo niorala skr- beti za to, da se Jurkova koča na Lisci p'oveca in eelolctiio oskrbuje. Da morajo imeuovanc |K)dru/.nlee skrbeti tudi za dobra pota v eclcin svo- jem dclokro^u. je jasno. Nasa posestrima šalcška podrhžiilca v ŠošUmju pa itak krepko dcluie. Pj) iej razdelitvi delokro.vfu se bo cc- hi delo našega odseka osredotocilo na Suvinjsko dolino in eeljsko pogotje. Tu bo treba prcd vscjn skoro nanovo posta- viti kočo Ha Mrzlici ter pridobiti tudi prl- merno zavetisce v celjskem pöiforju. Dalje bo treba preiioviti celo ortirezje onih potov in HftÜtqvj, s katcrimi je .nesto obdano. Posred'no in neposrediio pä nio- rtnno tudi paziti in skrbeti za dobre eeste. avtomobilnc zveze in telefonske prose. Izletnik danes zahtevn, da kar nal- liitreje in najccneje pride do cilja, ali vsa' do vznožja .u'or. Današnje potovanje na Stev. 112 »NOVA DOBA« Stran 3. Tlhotapstvo v Prekmurju. Naši deželni vladi v Ljubljani polagamo na srce, naj nemudoma in z najostrejširni sredstvi, t. j. z drakoničnimi kaznimi skuša zatreti tihotapstvo, ki se v Prek- murju straliovito razvija. V Avstrijo in na Madžarsko iztihotapljajo podnevi in ponoči razni prefrigani špekulantje in verižniki žrebeta, konje, govejo ži- vino, prašiče, zrnje, sadje, jajca, perot- nino, mast in drufco,uMUijonske in mi- lijonske vrednosti odhaiaj-o čez .mejo, kar je tern bolj obžalovanja vredno, ker domačim prebivalcem v hribovitih krajib primanjkuje kruha, in ker bi Jugoslavija s sadjem, živino in z jajci za kompenzacijo mogla dobiti iz ino- zemstva drugo tukaj prepotrebno blago, n. pr. žeiezo, stroje, snovi za obieko, usnie, sladkor i. t. d. Tudi raste vsled tihotapstva splošno draginja. Civilna uprava v Prekmurju je po zaslugi civ. komisarja gda. dr. Lajnšiča sicer ukre- nila vse potrebno, da se tihotapci in verižniki zasačijo in najstrožje kaznu- jejo, toda vse to izda le malo, ker so straže ob meji nastavljene preredko in so tako brezvestne, da se dado s par stotaki ali tisočaki »podmazati«, potem pa puščajo čez mejo milijonske vred- nosti. Pred kratkim ss je pohvalil neki Nemec v Gradcu, da je v eni noči spravil čez mejo 56 konj! Na vsak način bo moralo priskočiti civilni upra- vi na pomoč vojaško oblastvo, da se pride v okom temu zlu, ki povzroča naši državi neizmerno škodo. Uprava v Prekmiirju je enotna. Na čelu je civilni komisar s sedcžem v Murski Soboti. V Dol. Lendavi po- sluje zastopnik njegov. Uradni dnevi bodo tudi v Križevcih in Cankovi. Madžaron iz Prekmurja inteniiran v Ljubljani. Višjcga upravnega sodnika dr. IvaiKi pi. Cziganyia so nrepeljali v Ljub- Ijano. kj«.?r so s-\ intorniraii. MILOŠ ŠTIBLER: Beograjska pisma. Kriza, kralj in vojska. Ko se je ustvarila Jiiffoslavija, so mnogi mislili, da more nova država biti le republika, češ da je.to v današnjih prosvitljenih in demokratienih easih e- dino pnmirua drzavria oblika. Vesten ne 9. tin. je dobil dr. Pavlovie od«ovor opozicijonalnih strank, da ne stopijo v njegov kabinet. Kot novi kandidat za me- sto min. pred'sednika se je pojavil pred- sednik kasaeijskega sodišča Mihajlo Jo- vauoyie. — Za razpletljaj krize ste gla- som poroeila iz Beograda dve možnosti: ali nevtralna vlada z uradniki kot mini- stri ali pa kombinaeija s širšo koalicijo. Trlfkovic — priznava. Ko je izšel iiedavno uradni komunike o Trifkovieevi ponesreeeni misiji. so radikalni in kleri- kalni listi pisali, da ni resničen. Sedaj pa objavlja Trifkovie sam izjavo. ki notr- jujc resničnost navedenega koniuuikeja. posebno glede tega, da je hotel Trifkovič omogoeiti radikaleem. klerikalcern in stareevičanoem, da h' ' ;• ¦ - na svoj naein. Klerikalci pride jo hujsKat v doinovi- no. Due 8f tm. poroea »Slovenee« iz Beo- grada,. da je večina clanov .lugoslovan- skega klnba otlp'otovala v domovino. da poroea o položaju in »razkrinka intrigc in laži dcinokratov«.. V F^eogradii osta- ne le četvoriea elanoy kluba. Kak^m hn poroeanje klerikalnili politikov r vednimi oveičami, že Vnap'f'ej veiuo. Izjava dr. Korošca. V "ZasTebu je imela 9. tm. Hrvat^ka pueka stranka (dr. Korošeeva) sejo, katere se je ude- lezil tudi dr. Korosee, ki je ob tej priliki izjavil, da njegovega in njegovih tovari- šev odhoda iz Beograda ni smatrati kot demonstraeijo proti Nar. predstav- ništvu ali proti državi. Klub ne misli na eksodus. , Iz Narodnega kluba je izstopil po- sinnec dr. Peter Majer, ker se ne stri- nja vee s protidržavno politiko kluba. Pristopil je demokratski zajednie'i. (jorišfci SIovim :i so p* i'c!i "i.• ci.j;:• li uov list vGorisi;a Stijaz^'^. Velikc vo.iaške traiisp»)ne vo/t.it) llalijani |)roii 'veki. Mimili rundeljok je is;loitja yojastvo vseh vrst. Preko Št. Pe- tra na Krasu se je pelja! vlak topnišiva. Spopadi med italiiani in Jugoslova- ni? ^viearski listi javljajo, da se vrse neprestani boji na dalmatinski obali med itaüjanskimi in jngosJovanskimi eetaini. D' Annunzijeva polomija na Reki. lilokada Reke na eni strain po italijanski vladi. na drugi strain po Jugoslovanili ima za posledieo, da pomanjkanje na Re- ki z vsakim diiem narašča in s tern tudi draginja. Prebivalstvo je sito d' Annun- zijevih komedij, vse toži zaradi zastoja lirometa in obrata. Reško vpraš.anj^ se glasom poroei- la »Italic« bliža rešitvi, ker bodo baje Ba- dogliove eete zamenjale d' Annunzijeve prostovoljee in bo Badoglio v sporaziuiii s pariško konfereneo zasedel Reko. Amerika in Reka. Ameriski senat se je postavil na stališče,, da Amerika od- kloni posredovanje v reškeni vprašanju. ltalijauske skrbi v Albaniji postaja- jo vedno veeje. Cela Albanija je mobili- zirana proti Italijanom, katere so Arnav- ti vrgli do morske obali. Vesti italijanskin listov, da so vstajo organizirali .lugoslo- \ ani. so smešna tolažba. Na Čchoslovaškem so prieeli z tle- mobili'/;H'iio. l.rtnike 1S71 do 1S01 odi);:- šeajo. Mirovüü p iniela na zemljevidu obliko štirikota in bo obscgala 140.000 km'-. §tela bo 7 miii- jonov prebivaleev. Volitve v Italiji so razburkale zopet Ijudske strasti. Volilni boj je izvaiireunr, liud in je že prišlo nmogokje do osebniii spopadov med strankami. Dve struji si (/stro stojite ivisproti: naoijonalistiona. ki gre v volilni boj pod parolo: »Reka ai; smrt!« ter soeijalno-revolucrjonarna. Vse to, kar se zdaj v Italiji godi, ni vee iipliti- ka blefa, arnpak priprava za veliko nv,- tranjo borbo. Za nas je to zelo važuo iu tie lnoremo ostati hladni opazovalci. Na Francoskem bo spomladi 192H volitev novega predsednika republike. Porazi ruskih boljševikov. — Polja- Ki osvojili Dvinsk, Kolčak se bliža Tobo- Iu, Denjikiii Moskvi. — Boljševiki bi raUi mir in se odrekajo komunizmu. — Vlaüa Ljenina in Troekega je resno ogrožena. Zadnje tedne se boljševiške eete nepre- stano mnikajo, ker ne morejo odbijatt hudih navalov cd vseh strani. Vedno bolj se oži obroe okoli boljševiške Rusije, kt ga zadrgujejo Kolčak, Denjikiu, Rhmuii- ska, Poljska, Kstonska in Pinska. Poljskc • eete so zavzele Dvinsk, na severozapa- ih\ pa se je prieela generalna ofenzivn proti Pskovu. BoljSeviki se obupno bra- nijo. Koleakove eete preganjajo sovraž- nika proti Tobolu, od katerega so bili 5 tm. le še 20 vrst. Za boljševiško fronn* severno od Černegova operira del De- njikinove konjeniee, ki uničuje zvezc boljsevikov z Moskvo. General Rozdjan- ko je izdal dnevno povelje, v katerem pravi. da je dobil velike mnozine zivil in munieije iz Anierike in Angleške. Priea- kujc, da bo eim iirej osvobojen Petro- grad in Carskoje selo. Predstoji splosna ofenziva. General Balajkovič je prebil boljševiške liniie na severnozapadni fronti. Angleški list »Times« javlja: Če Koleak vzdrži še mesec dni, bo Dcnjikli? še pred zimo v Moskvi. Centrum Denji- kinovc armade je "severno od Knrska ta- ko napredoval, da jc otldaljen od Moskve kömaj šc 300 km. -- Ljudski komisar zn zunanjc .zadevc Čičefin jc potom radio- telegrama razposlal slcdcčo izjavo: »Kar se tiee mira, so nai^e razmcre i- ste kakor ob prihodu Rnllitovc misije. Pripravljcni smo sklcniti mir kadarkoli. ee se takoj ustavijo vojnc operacije nr\ ozemlju bivšega rusk'.'ga earstva in ee zayezniki dviguejo blokado, Nikomiir nismo vsiljevali ^ornnniz^n<»\ in ga noče- mo Tiikomur v^in<-v:w;. 7 M<>k:i,iM -¦;- "am dela ve'ü V ZdružcnHi dr/avuti je yoslo pi-e«.!- sednika VVilsona za eas njegove bblezni prevzel državni tajnik Lansing. Stran 4, »NOVA D O B A« Štev. 112. Sokolstvo. Slovenjgraški Sokol. Ustanovni občni zbor vrši se 13. t. m. ob 20. uri v telovadnici mestne sole. Pričakuje se, da se vsi bivši Sokoli in prijatelji sokolstva zanesljivo zborovanjavdeleže. Laško. Dne 7. t. m. vršil se je ustanovni občni zbor Sokola vLaškem. Zbor je bil Stevilno obiskan in se ga je udeležil tudi župni starosta br. Smert- nik, ki nam je z vnetimi besedami go- voril o Sokolu, njegovih vzvišenih na- logah in ciljih. Njegovo, če tudi kratko predavanje je imelo popolen vspeh in zbor nam bo ostal v neizbrisnem spo- minu. Razen br. Smertnika oglašali so se k besedi tudi br. Flsbacher, dr. Roš in Ušlakar. Pristopilo je ta večer nad 40 članov, med njimi 8 ustanovnikov (br. Komes, Dergan, Drobnič, Aneta in Konrad Elsbacher, Brinšek, Henke in Zupanc), ki so vplačali vsak po K 200. Razen tega je daroval br. Smertnik 50 kron za zgradbo Sokolskega doma. V odbor so volieni: starosta dr. Roš; pod- star. Brinšek, načelnik Furlan, odborniki: Žinitek, Pleskovič, Kieslinger, Zupanc, Drobnič, Lončar, namestnika: Kapun in Dergan, preglednika: Šprah in Če- tina. Bodi blagoslovljeno tvoje delo, Sokol mladi! Sokol v RadeČah pri Zidanem mostu otvori javno ljudsko knjiznico. Prijatelji sokolstva so proSeni za pri- spevke v knjigah. Iz jugoslov. dem. sTrnrHc Velika ljudska shoda prirede po- slanci Demokratske zajednice v nedeljo dop. v Mariboru in pop. v Ptuju. Go- vore poslanci vseh treh delov našega naroda. Pozivljamo somišljenike, da se shodov udeleže. K našemu programu. Pod tem naslovom je izšla knjižica, ki vsebuje poročilo o glavnem zboru JDS dne 5. in 6. julija t. I. v Ljubljani ter vsa po- ročila na zboru o vseh aktualnih po- litičnih in drugih vprašanjih. Našim po- litičnim delavcem bo knjižica dobro slu- žila kot nekak Vademecum. Zato jo toplo priporočamo. Stane 3 K in se naroča pri tajništvu JDS v Ljubljani (Narodni Dom). Nekaj izvodov se je dobi tudi pri taj- ništvu naše krajevne organizacije v Celju (tajnik Spindler). Zgornja Polskava. Jugoslovanska demokratska stranka priredi prihodnjo nedeljo dne 19. tm. po pozni maši ve- lik potitični shod, na katerem govorijo gg. dr. Koderman iz Maribora ter dr. Kukovec in dr. Pučnik iz Slov. Bistrice. Shod bo zelo zanimiv in je torej pri- čakovati tu:i iz sosednih občin velike udeležbe. IZ KOROTANA. Veliki ljjudski shod pri Sv. Kri/n mid Dravogradom v i:edcljo, dne 5. okt. 1.1. sc jc prav sijajno obnesel. Več nego tiso- ce ljudstva sc ic zbralo iz tir/n^ea Koro- tana in obmcjncga ^rajerskega na kras- ncm sv. križkem 'iribu ter poslušalo » zanimanjem in veseljem izbonie govorc gg. govornikov,- krasno petje vrlili rn&ri- ¦borskih peveev in godbo g. Maistra. N*a- rod jc vztrajal do poznega vcčera mx niestu ter dajal z glasnim odobravanjem duška svojemn vcsclju in navdušcniii. — Taki shodi in še podrobno intenzivno delo daje nam upanje, da resimo tuzjil slovenski Korotan veencga na rodn eg a pogina. Ravnateljem giinnazijc in učitcljišča v Vclikovcu je bil brcz razpisa iineno- van profesor dr. I:'r. Kotnik, zvest i»ri- staš dr. Korošca in Verstoviska. Koro- ška »Bauernzcitmig'j piSc. da jc bil nn- vedeni nadporočnik pri bivšcm koro- skeni pešpolku St. 7. Ko je ncdavno iia- stopil na shodii v Djeksali, so sc kmeeki fantjc eudili, da sploh zna slovensko kor pri vojakin ni maral slisati sloven- sko besedc. — Upamo da bo clr KotniTc to obrekovanje nemskega lista prl- mcnio zavniil. - Nezadostno zastražciia jc naša dc- markacijska črta pri Celovcu. Tako sc zgodi, da ncmski agitatorji in volruni priluijajo čcz mcjo brcz izkazil in liuj- sknjo prebivalstvo proti našim obliislim. Njiliovo zbiralisee jc Svctnavas. MARIBQRSKE NOVICE Mariborska eskomptna banka je razvila v zadnjem časti živahno dclo- vanje. V najkrajšcm casu bode zvišala svoj akeijski kapital za nckoliko niilijo- nov. kcr sc jc promet žc setlaj toliko po- množil, da sc euti nujna potreba' zviša- nja in to tcmbolj, kcr sc jc upravni svet odločil, da ustanovi v osvobojcnih kra- jih svojc podnižnicc. 1. tm. sc je otvo- rila podru/.nica za Prekmurje v Mur- ski Soboti, katera že rcdno poslujc, na kar opozarjaino posebno gg. trgovee, katcri so v trgovski zvezi s iPrek- murjem. Kcr jc mariborska eskomptna lKink;.i nils domaei mvod, Lstogr vscn toplo priporočamo. Vladni komisar dr. Pfeifer v Maribo- ni toži klcrikalni list »Male novice«, ki ga jc na nesramen liacin blatil in žalil. Klcrikalni tatje časti bodo torcj imcli prl- liko, pred sodiščem dokazati svojc — layi. Inienovaiija na mariborski kaznilni- ci. Za upravitclja je iincnovan Anton Straka (doslcj v Ccljn), za zdavnika dv Fr. Jankovič, za učiteljc Ignac Bajt in Miško Cizelj; pri jctnišnici jc imenovan za npravitelja Anton Hohnjcc. Morilki — na smrt obsojeni. Poro- Oali Sinn svoj čas o liclcni in .ložeti Luci iz (iodeninee pri Srcdišču, ki sta 28. dec. 1918 umorili moža oziroina očeta in ga nato, da bi zabrisali sled n- mora, obesili na vrv v skednjn. Due 8. tm. stc bili pred mariborsko poroto obsojeni v smrt na vcšalih. Nemško učiteljsko društvo v Mari- boru se je razdrnžilo, kcr inn je zmanj- kalo članov. Za 50.000 K tobaka jc hotel iz Jugo- slavijc v Avstrijo vtihotapiti trgovee En- gil Rlis iz Nem.ške Penešavc. ki sc jc potnih listin pritepcl v Jugoslavijo, Mo- y.[\ so zaprli. Doprsnl kip regenta Aleksandra jc izdclal za žborovalnico v mariborski me- stui hiši kipar Janko Rcres v Mariboru. Tiliotapstvu v velikein obsegu je prišla na sled policija v Mariboru. Izsic- dili so celo vrsto oseb, ki so tihotapile v Avstrijo. Vcč jih je že pod kljueem, proti drngim se vodi preiskava. Prizadeti so posebno razni trgovci in lastniki raznih trgovskih agentur. Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto se ponovi prvič »Heyermann- sova« Amnestija in Čehova »Medved«, na abon. A/3. Obe igri ste dosegli pri predstavi popoln uspeh; opozarjajo se toraf vsi na ta izredni literarni večer, posebno prijatelji resnične umetnosti, da pohite v čim največjem številu v Talijin hram. - 5 kaznjencev v »Ar^ne- stiji«, različnih po značaju in čustvo- vanju poda mojstersko zopet ravnatelj Hinko Nučič. V burki »Medved«, nasto- pijo v glavnih vlogah Berta B.;k.?ekova, Valo Bratina in Pavel Rasberger. V nedeljo se igra ob znižanih cenah, kot prva.ljudska predstava, namenjena naj- širšim slojem, narodna drama »Tugo- mer«, na kar se vsi interesenti opo- zarjajo. U. P. CELJSKE NOVICE. Protestni shod proti draginji in korupciji minoli četrtek v Narodnem domu se je izvršil ob veliki udeležbi prizadetih krogov. V imenu akcijskega odbora, ki je .ustanovijen iz raznih na- rodnih strokovnih delavskih organiza- cij, sta poročala gg. Korošec in Brand- ner. Pojasnila sta vzroke draginje. v prvi vrsti verižništvo in oderuštvo kot izrastke svobodne trgovine, kateri iz- rastki se s strani oblasti s pasivnostjo podpirajo. G. Korošec je stavil rezolu- cije, katere so bile sprejete na velikem tozadevnem shodu v Unionu v Ljub- ljani. V rezolucijah se izreka protest proti korupciji in navijanju cen s strani vojnili dobičkarjev in prekupčevalcev; se zahteva konfiskacija nakupljenega krompirja in kaznovanje z zaporom vseh, ki so v samopašne namene po- višali cene, ter izgon tujih špeku)a.ntov; se zahteva preklic vseh po 2. sept, iz- danih živilskih izvoznic iz Slovenije, se zahteva, da ves izvoz in uvoz vzame v roko država s sodelovanjem akcij- skega odbora na podlagi nove pogodbe 7. Avstrijo; se zahteva eruiranje in za- plemba vseh skritih zalog moke; za živila, ki so v Sloveniji odveč, naj se kot kompenzacija preskrbi usnje in obleka; se zahteva znižanje cenam vseh ^ivljenjskih potrebščin s sodelovanjem akcijskega odbora. V debato je med drugimi posegel tudi poslanec dr. V. Kukovec, ki je izrazil svojo popolno solidarnost z započeto akcijo, ni pa mogel deliti mnenja poročevalcev glede delovan.ja v Nar. predstavništvu in glede vzrokov krize v Beogradu. Rezolucije so bile soglasno sprejete in je tako tudi Celje izreklo svojo popolno soli- darnost v boju proti vsem onim, ki izkoriščajo kot verižniki in navijalci cen trenutni položaj v svoje samo- goltne namene in ki hočejo iz ljudske bede kovati kapital, da si nakupičijo še več mamona, katerega so njihove blagajne že itak prepolne. AH v slovenski alt nemški ra- zred? Nekateri starši iz Celja, ki še ne morejo pozabiti, da so bill — dasi rojeni Slovenci — pod staro Avstrijo nemškutarji, so hoteli svoje otroke v- pisati v nemške razrede mestne ljudske sole. Ker pa je komisija pri vpisovanju njihovo željo odklonila, so nekateri napravili proti temu priziv na mestni šolski svet in to večinoma taki, ki komaj za silo nemščino lomijo, pa vseeno po sili hočejo iz svojih otrok napraviti — Nemce. Mislimo, da bo mestni šolski svet v pravem razume- vanju stvari vedel storiti, kar je v in- teresu otrok, če so stariši zaslepljeni, storiti dolžan. Če starši sami noČejo uvideti potrebe, da se njihovi otroci vzgoje v jeziku, ki je danes državni jezik in katerega potreba se botekom kratkega časa z naravnim razvojem uveljavila v vsem našem javnem in posebno trgovskem življenju, mora to potrebo uvideti mestni šolski svet. To je naše mnenje. Sola Glasbene Matice v Celju. Novi učenci in učenke se sprejemajo 15. vsakega meseca. Ker ima Glasbena Matica upanje, da dobi še novo izvrstno učno moč, se vpisujejo še učenci in učenke za solopetje. gosli in glasovir. Vpisnina (enkratna) znaša 5 K, šolnina (ki se plaČa 15. vsakega meseca vna- prej) 20 K za nižjo, 25 K za srednjo in 30 K za višjo štopnjo. Starost za sprejem v zborovo solo je v splošnem 7. za instrumentalne razrede 8. in za razrede za solopetje dovršeno 16. leto. Brivc;. Pišejo nam: Brivci so do- bili že dne 16. julija 1919 z naredbo št. 604 izvrsten »Pravilnik o brivnicah« z nič manje kot 20 paragrafi. Zadnji § 20 določa tudi, da mora biti ta Pra- vilnik natisnjen in v vsakem obratu nabit na vidnem kraju. Kdor pa se pre- greši zoper katerokoli .določbo tega pravilnika se kaznuje po členu 33 sa- nitetnega zakona z zaporom do 30 dni, oziroma z denarno kaznijo do 150 di- narjev. Razmere po celjskih brivnicah pa so danes še ravno take, kot so bile pred izdajo Pravilnika, ki še ni v no- beni brivnici nabit in ga najbrž še no- beden brivec niti prebral ni. In nad- zorovalna oblast? Demokratičen uradnik. Prejeli smo: Bil sem po kosilu na celjskem kolodvoru v znani gnječi in čakal na koncu procesiie blizu vežnih vrat na vozni listek. Ljubljanski vlak bi imel vsak čas oditi. Tedaj je prihitel iz pi- sarne uradnik in rekel, naj gredo tisti naprej, ki se odpeljejo s prvim vlakom. Priletni kmet pa se radi gnječe ni mo- gel preriti do blagajne in tu ga je u- radnik vzel pod pazduho in ga po stranskem vhodu odpeijal v blagajno. Redek, a tem bolj hvalevreden čin. S kolodvora; Uradnik: Kam se peljate? Potnik : v Marpuk! Uradnik: kam? Potnik: v Marpuk! Uradnik: ne razLimem, kam? Potnik: a—a, v Maribor! Vidite, prej pa v Maribor niso razumeli. Uradnik: naprej! Drugi pot- nik je lepo izrekel: v Maribor, ¦ Dijaška kuhinja v Celju ima svoj redni občni zbor v torek dne 14. tm. ob 18. uri v posoiilniški posvetovalnici s sledečim dnevnim redorri: 1) Citanje zapisnika, 2) poročilo posameznih funk- ciJDnarjev in preglednikov, 3) slučaj- nosti. Zahvala. Zabavni večer, kateri je priredila zveza trgov. nastavljencev v Celju s sodelovanjem gosp. Čonča, glas- benega ravnatelja g. Stolza in gospe Kokotove, je v polnem obsegu uspel. Zahvaljujemo se tem potom vsem o biskovalcem večera, dalje pa gospodom trgovcem iz Celja, posebno gg. Perti- naču in Kosu, ter g. Rainerju iz Ljub- ljane, kateri so nas obdarovali s po- sebniini prispevki. Zneske, kateri se bodo razdelili med posamezne trg. na- stavljence-invalide, objavimo prihodnjič. Odbor veseličnega odseka. Organizacija vojnih invalidov za Slovenijo priredi v nedeljo dne 19. okt. 1919 v dvorani Narodnega doma [ v Celju občni zbor z dnevnim redom 1. Poročilo predsednika. 2. Razvitje programa org. 3. Volitev novega od- bora za podružnico Celje. 4. Raznote- rosti. Začetek je točno ob 8. uri dop Vstop je dovoljen samo s pristopnico. Invalidi, gre se za Vašo bodočnost in Va5e interese, zato Vas vabimo, da se zbora vsi udeležite. Začasni odbor. Čudni pojmi! V Celju ima lesno trgovino neki Lindauer. Ko je te dni prišel k njemu nov delavec, je bilo prvo vprašanje mladega L.: »Kann er vohl deutsch?« (ali pač zna nemško?) Temu možakarju, ki si dela premoženje iz naših grošev in v naši državi, je torej pri delavcu prvö^'ce zna nemšči- no tolči?! - ¦•¦ O našem domačem pešpolku, ki je na Koroškem, sp čujejo samo laskavi glasovi. V polku vlada najlepša disci- plina. O kakšnem — tudi najmanjšem ropu% — ni bilo slišati že najmanj dva meseca. Tudi slučaji opijanjenja so skoro popolnoma ponehali. Poveljnik polka, polkovnik Kvaternik, se izraza o njem nad vse pohvalno. Veselo je slišati takšne glasove o naših vrlih antih! Na mnoga tozadevna vprašanja odgovorjamo, da je mlin, v katerem se je našlo 12 vagonov skrite moke, bil mlin g. P. Majdiča na Sp. liudinji pri Celju. Preskrba dijakov iz zasedenega ozemlja. Po sporočilu Pisarne za za- sedeno ozemüe pride tudi v Celje pre- cejšnje število dijakov neodrešencev, ki želijo nadaljevati svoje študij« v materinščini. Da jih bomo mogli pre- skrbeti, naj vsakdo, ki mu je količkaj mogoče sprejeti enega ali več teh pre- ^anjancev na stanovanje ali na hrano brezplačno, proti zmernemu plačilu ali proti popolni odžkodnini, naznani to ravnateljstvu Mestne trgovske sole. Anonimnim ovaduhom. Prejeli smo: Pri pristojnem uradu se je vlo- žila anonimna ovadba, da se na Kralja Petra cesti ponoči v gostilnah pijančuje čez polieijsko uro. s vpraSanjem: „kje je Vučko?" Nato treba izjaviti, da go- stilne na Kralja Petra cesti ne spadajo v delokrog Vučka in da je pri gostil- nah na Mariborski cesti—Gaberje po poiicijski uri popolni red, gostilne se zaprejo ob določeni uri vse, ki nimajo posebnega dovoljenja čez polieijsko uro od okrajnega glavarstva in občine okolice Čelje. Pisatelj se vabi, da se v zadevi prepriča in da pride tudi s svo- jim imenom na svetlo, ako je poi^tenjak. „Klub napr. slov. akad. v Celju" ustanovi ob priliki velikega ljudskega tabora v Labodu dne 12. t. m. svojo prvo ljudsko knjiznico na Koroškem. Imenovan je za upravitelja jet- nišn.ice v Celju Ivan Možina. Lastnik hotela Balkan nas prosi z ozirom na razne govorice ugotoviti, da njegov hotel ni zaprt. Več gl. oglas! Najdene stvari: 1 kovček, 1 na- hrbtnik, 1 denarnica zvsebino, 1 robec. Leže na mestnem magistratu. DNEVNE NOVICE. Omladini u Jugoslaviji! Sve je teže i teže izvodjenje potpunog jedin- stva Omladine, zato što se pojavljuje izvesan deo destruktivnih elemenata, koji hoče da sruše krvlju stečenu slo- bodu i Pravo našeg Naroda. Mi to ne smemo dozvoliti, tome se mora stati na put. Udružimo zajedničkc snage, vaspitajmo sebe fizički, umno i mo- ralno i onda, kada budertio završili svoje školovanje i budemo sposobni za samostalan život, onda čemo rasu- diti stanje, u kome se nalazimo, i opre- deličemo se. Dotle budimo svesni, da treba dobro da se za život spremimo i tek dobro spremni i vaspitani da preduzmemo upravu u svoje ruke, a ne da budemo nespremni kao dosadanje generaeije. U to ime osnovan je več 1914 godine Jugoslovenski Omladinski klub, dfinas zajednica, proširena i u kojoj su centralizovana sva udru^enja viteštva, sporta, literamo naučna dru- štva, savez trezvene mladeži, savez malih četnika: planinki, akademije (stu- dentski klubovi) itd. i koji poziva i Vas, da pristupite organizaeiji svesrdno. Danas imamo 4193'člana i kada ste clan kluba, clan ste svih organizaeija omladinskih! Uprava. Ali odvetnlštvo ali kramarstvo ali oboje? V »Neue Freie Presse«, zna- nem čifutskem listu, sem čital 18. sept- 1919 inserat, v katerem se nek mari- borski jugoslovanski odvetnik pripo- roča kot posredovalec in zastopnik v trgovskih zadevah z Jugdslavijo in pravi, da »ima najboljše zveze vsake vrste«. Tako je torej zagrabila profitarska strast tudi odvetnike in sicer v časih, ko pre- Štev. 112 »NOVA DOB A« Stran 5. klinja vsak pošten Jugoslovan naše gospodarske odnošaje napram Avstriji, ki nam ugrablja vsled brezvestnosti naših izkoriSčevalcev in krvosesov zla- sti naša najpotrebnejše živila. Ali je ta način trgovanja sploh združljiv z odvetniškim poklicem? — Zanimivo bi pa bilo tudi vedeti, kako daleč segajo take in enake najboljše zveze vsake vrste? Menda vendar ne celo do vlad- nih krogov, kjer se dobe izvoznice?! Služba okroznega zdravnika je razpisana v Sevnici. Trgovska akademija v Splitu se je 6. tm. slovesno otvorila. Pogodbo z Avstrijo nameravajo glasom zadnjih porocil iz Beograda raz- veljaviti. Kakšni so pravi razlogi, ni znano. Vesti, da zaradi tega, ker baje Avstrija ni pravočasno položila v po- godbi predvidenih milijonov, ne bodo odgovarjale dejstvom. Tudi ne dejstvo, da so razni špekulanti pogodbo izrabiü, zaloge zivil poskrili in tako povzročili trenutno pomanjkanje ter nedogledno visoke cene, n. pr. pri krompirju. Eno pa je gotovo: vse te špekulante treba občutno kaznovati s tem, da se jim zase- žejo vse nakupičene zaloge in se jih pro- da v naši državi po primernih cenah, da si bodo v bodoče premislili, izrabljati pogodbe naše države ?: inozemstvom na splošno škodo prebivalstva. Pričetek pouka na obrtnih na- daljevalnih šolah. Vse one obrtne na- daljevalne Sole, kojih Solski odbori so v smislu okrožnice podpisanega pover- jeništva z dne 3. jun. 1919 štev. 2672 vposlali pravomočne izjave občin o pokritju V3 troškov in morebitnega pri- manjkljaja, se pooblaščajo, da takoj prično s poukom. Prva polovica dve- tretinjskega državnega prispevka se bode šolskim odborom nakazala takoj, ko bodo prijavili pričetek sole in bode po pristojnem nadzorniku ugotovljen 1 proračun; druga polovica se izplača meseca februarja 1920. Poverjenik za uk in bogočastje: Dr. Karol VerstdVšek, s. r. Ravnateljska služba je razpisana na meščanski šoli v Ljutomeru. Iz davčne službe. Višji davčni upraviteli Jakob Tobias v Kozjem je premeščen v Ptuj, davčni upravitelj Anton Dobravec v Rogatcu v Kozje, davčni pripravnik Božidar Levstek v Ptiiju v Veiikovec; vpokojen je davčni izterjevalec Ignac Pukl v .Konjicah. 50-letnica smrti pesnika Simona Jenka dne 18. trn. se bo na vseh jav- nih in zasebnih srednjih, meščanskih in ljudskih šolah slavila s primernimi šolskimi slavnostimi. Simon Jenko je pesnik naše himne »Naprej zastava Slave!« Za invalida AI. Zagarja je vposlaTa v;;i. Fina dr. Kotnikova 6 P. Skritc zaloge moke išče posebna komisija tndi po Ljubljani. Uspoh se m 7. nan. Viiiski davek. Kakor sino poročcili, jc finaiičiia uprava odrcdiki zopetirj-po- biranie davka 11a vino na Štajerskom. — Ker druge slovenskc pokrajine tega uav- ka ne poznajo in pomeni ta davek ricprl- merno višjo obremenitev davkoplaeevav cev na Štajcrskem, se je obriiil poslancc dr". V. Kukovec na finančno upravo s Po- sebno spoinenico, naj sc ta davck ukinc. Upati je uspelia. Vsi častniki in častnisKi aspirantl (cnoletni prostovoljci) — invalids ki bi- vajo v območiu Slovcnije, so naprošenl, da v lastncm interesn sporoče r.emuüo- ma svoj natančen naslov, čin in pridelitev v annadi ter stopnjo in naein invaliuno- sti na naslov: Tv. Marinko1, Ljubljana, ^v. Florijana nl. 1. Iz Slovcnije se ne bo izvažal kroiu- pir! Minister za trgovino tlr. Kramer je odobril predlog ljiibljanske podrnžnlce Centralne uprave, s katcrim se zaeasno odklanja vsako sodelovanje Slovenije pr* koinpenzacijskcm izvozu krompirja v Ay. strijo in s katerim se do nadaljnc odred- be prcpovcdujc vsako nakladanjc krorn- pirja za inozemstvo sploh. Za vsa živila, ki se nakladajo za inozemstvo, pa se rarr- ven drugih dovoljcnj zahteva šc poseb- 110 dovoijcnjc okr. glavarstva. Mezdno gibanjie sc jc zopct pričeTo med tiskarskim in knjiffOveSkim dclav- stvom na Slovenskcm. V torck so izrc- čili spomcnico podjctjcm, v kateri zahtc- vajo z ozirom na zvišano draginjo zviSa- nje plač. Odgovor zahtevajo do sobotc. . »Straža« lažc in kradc in šc intrigirala bi rada, če bi znala, Na naš javcn očitcK, da je nkradla zascbno pisnio v /adevi ženskcga učitcljisea v Mariboru, je zopct 14 dni molčala, doklcr ni prišla ncprijc- tiia uradna preiskava poštncga urada. Šele sedaj izjavlja urednik, da ni dobil v roke onega pisma, ampak ima tozade- vna poročila iz krogov zaupnikuv Ji)S iz Celja. Brihtni so' pa gospodje v Cirilovi tiskarni, samo da je.pnstni torek ie#prc- cej daleč. Pribijamo torej, da se je urccl- liik »Stražc«, ki jc duhovnik, v tcm zia- gal. Ce hoče g. urednik krščanskjga Ii- sta še vnaprej priobčevati tuja zascbna pisma, naj ne priobeuje iz njih tudi lckfli ir.alenkostnih podrobnosti, frot je to .sto- ril v tem slučajn, o katerem bo iniel ir.o- gočc še priliko bližje govonti. Motl se namreč, ee misli, da je še v SnsteršičJvJ »Katoliški«. 17. septembra je niinilo 7 let, odkar je takratni srbski kral.i Peter odredil 1110- bilizacijo za balkansko vojno. 7 let je io- rej pretcklo. odkar je pričela Si'bij'i bor- bo za osvobojenje našejja nartjcia, katcra borba traja še dancs. Komaiida Dravske divizijsko obhssir v Uubljani je odredila. da se ima pri tu- kajšnji komandi (Celje, vojašnica kralja Petra — preje grajska vojašnica) takoj vse 0110 moštvo letnikov 18%, -897, in 1898 v svrlio zdravniške preiskave ja- viti, katero je bilo med vojno pri prebi- ranjn oziroma nabory za vojasko slnzbo sposobno spoznano, katero pa vcdaj vsled oprostitve itd. pfi vojaštvn splofi še ni služilo ali pa je služilo manj kot IS meseev. Poveeini pride v poštev tako moštvo takoj, najpozneje pa Jo 15. otTc. kill, rudokopin, pošti itd. zaposleno. /* oziroin na to odredbo se ima tozadcvno moštvo takoj, najpozneje pa do J5. ikt. 1919 temu povelju pokoriti. l^o zdravni- ški preiskavi se bo rnoštvo takoj za nc- določen čas' odpustilo. Koneuio se se 0- pozarja, da se iina pri tej komandi sanuj tisto moštvo javiti, katero je v političniii okrajih Celje, Celje mesto, Brcžico in Konjice domovinsko pristojno. Casnikarska razstava. Priprave za eiisnikarsko razstavo, ki se priredi v Zagrebu povodom prvcga jagoslovans- kega časnikarskcga kongresa, so v pol- nem teku. Polejc izkaza celokupnega to- easnega jngoslovaiiskega časopi-.ja bo midila ta ra/.stava tudi jasno sliko prc--. patiandističnctfa delovanja,med vojno v inozeinstvu. Dosedaj je zbran /e velik del gradiva, ki se nanaša na to delovan- je. Precej gradiva bo prišlo ImcH tc dni iz Beograda. Kazstavljeni bodo med urn- gim jcotovi clokumenti, ki so doscdaj sir- si javnosti še popolnoina ncznani. Vs:aA- do, ki ima kako knjigo, brošuro, fotosra- fijo itd., tieoeo se easnikarstvn, se n:-.- proša, da jili odstopi za čas razsravc Mrvatskenni noviiiarskcmu clnistvi v Zagrebu. Kedaj se zdramite? Kedaj pvide v vaša srea zopet žarek idealnes«! rodo- ljubja? Mnogo narodnih požrtvovalnili dclavcev, prijateljev Ciril Metodovc družbe jc v vojni prekinilo svojc rodo- Ijnbno dclovanjc. mnogo jili je, ki so s; pridobili v dobi matcrijaliztna osronmc svote. Kje ste vsi vi. ki vam je nsod-i na- klonila bogastvo? zakaj oe ne spomnite v dobi sreee svojega naroda, ki jc v po- trebi, ki zdihuje po pomoči? Oarnjte vsi, ki imate nakopieene tisočake, vsaj \% od svojcsa bo.tcastva »Dnižbi Sv. Cirila in Metoda« — doniu na altar. Oj kako plodonosno bi bilo to naloženo za blagor onih bratov, ki so v sužnosti! Kako pn- jetno zavest bi nživali darovalci, kako lahko bi pogledali vsakemu rodoijubii -- oei. češ: (ilcj brat, od mojcsfa dela, nnpo- ra in trnda, od denarja, ki sern ga dobil iz izžetc krvi naroda, iz zemlje pognoje- ne s trupli borccv za svobodo, dal sem svoj obnlus zopet narodn, da se vzdignc, da se vzcvete njcgova blaginja v bodoc- nosti. Komn v korist? — Tebi in tvojim potomcem! Ne pnsti, da bi padla na tebc in tvojo liišo psovka »samogoltnez«. Na shodu beguncev iz Primorja, Notranjske in Koroške dne 5. tm. v Ljubljani se je izrekla potreba enotne organizacije beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja. Ustanoviti se ima »Narodni svet« kot zastopstvo in pred^ stavništvo vseh beguncev in izseljen- cev. Izvolil se je odbor 9 članov, ki ima pripraviti vsa tozadevna dela za ustanovitev. DOPISI. Iz Vclcnja: Dne 28. sept tl. jc pra- znovala podružnica sv. Cirila in Metoda v Vclcnju svojo 25 letnico. Ko se je na obenem zboru teden dni poprej debati- ralo, bi sc li ta jubilcj praznoval z nava- dno den. zbirko ali vcsclieno prireditvo; zmagali so gg. nradniki tukajšnjcga pre- mogovnika, ki so bili odloeno za slavno- stno prireditev. Vcselica, ki se je vršila v prid obdaritve revnih otrok velchjskc Sole, je uspela vkljnb pieleniu obisku do- inaeinov — pogresali smo nanireč niar- sikoga, ki se prišteva narodnjakom — nad vse pričakovanje tako ngodno, ca je daja v gori hamenjeni nameri eislesa doliodka okroglo poltretji tisoe krön: za liaše skroinne in težavne razmere na- ravnost velikanska vsota! Da' smo pn imeli tak uspeh, zaHvaliti selma podrt:- žnica v prvi vrsti gg. iiradnikom tnkaj- Snjega premogovnika, predvsem g. bla- gajniku A. Kiirnik-n in g. jamomercu Fr. Jereb-u, ki sta vsestransko in z največ- jo požrtvovalnostjo delo priprave pod- prla in sploli omogočila izvršitev lepc prireditve. Na i)omoč nam je prišel na- raščaj in telovadni odsek šoštanjskega Sokola ter bratje »Sokoli« iz Zalca in pa pevsko dnJštvo šoštanjsko pod spretnim vodstvom g. M. Tajnika. Bodi v podru55- nienem imenti izreeena vsem tem za nji- liovo prijazno sodelovanje najtopleja za- hvala. Nadalje sc podruznieni odbor naj- topleje zahvaljuje gospem: Armič-evi, Cobal-ovi, rud. svet. Oostiševi, Legat- ovi. dr. Podlesnik-ovi ter .^spodičnam: Marijanici, Milici in Radi Hudovernik- ovi, Cirili in Slavki Ježovnik-ovi, Fanici in Miciki Melanšck-ovi, Angeli Naprud- nik-ovi, Ivanki §einkoveevi in Anici Str- benkovi, ki so deloma darovale, delonia brezplačno pripravile pecivo, nabirale darove ter vsestransko pri veselici so- delovalc. Posebna zahvala bodi izreeena se gg. rud. teh. Vikt. in Ferd. Ščinkovcu za izvrstno uspeli aranžma »Volitvc kraljice in kralja«, ki jc veseličin dolio- dek prav «zdatno povisal. Koneno izre- ka odbor najlepšo zaliyalo gospej I. In gospodn E. Rak-u za vestno postrezbo in vzlasti zato, da je dal slcdnji poclrnj:- nici brezplaeno na razpolago veseliCne prostorc, les in vse sliene potrebšeine, poleg tega pa položil izdaten znescie lastnega izkupieka domu na oltar. Vsern darovalkam in darovalcenv ter slehernc- imi, ki je kaj storil za prospeh veselicc, izreka .podruznieni odbor svojo najtople- jo zahvalo. Vcsel radi nspeha živi lahko slelieren v za vesti: delal in, žrtvoval Jc v prid onih, katcrim pfipravljamo boljše case v naši ljubi domovini. Šoštanj. Pred kratkim je slavil -So- kol v ^ostanju 10-letnico svojega delo- vanja. S to oblctnico pa jc tesno zdrvt- /ena tudi . druga — lOletno bivanje g. Ant. Kurnika v Šoštanju. Ni potreba na- števati velikih zaslug, ki si jih jc pricTo- bil mož na narodnem poljii. Vsak >-avc- den Šoštanjčan vc visoko eeniti njeger- vo z nesebieno ljubcznijo prepojeno cic- lovanje za probujo in povzdigo narocia. Svoja najboljša leta je žrtvoval, ver» svoj prosti cas je porabil, da bi nam pt> majcal pri tczavnem dein za tlosego vT- sokih eiljev. Hvala mii! da bi šc ostaT ninogo let med nami! $pštanjčani. Iz Konjic. Človeku je čudno pri sren, če vidi naše ljudi stalno v družbi zagrizenih nemških dam in jih čuje dosledno švabčariti. Še vedno smo to- rej mi tisti, ki se »akomodiramo«, na- mesto da bi se v naši državi oni ako- modirali nam. Najbolj čudno mi je pri srcu, če vidim naše zavedne Slovence v družbi dame, ki se je izrazila še nedavno: »Diese Sprache werde ich nie lernen«. (Tega jezika se nikdar ne born učila!) Seveda je menila slovenski je- zik. — Da ima znani nemškutar, ka- terega sin se je boril v Nem. Avstriji proti nam, kar dve obrti v naši državi, je vsekakor tudi čudno znamenje časa. Enako tudi, da se oblast še ni spodtaknila nad gostilno Gutsmandl in Knopp, ki sta iz zdravstvenih razlogov vsekakor protipostavni. Sploh pa ima- mo gostiln veliko preveč. — 0 narav- nost nečuvenih razmerah v Lauritschevi tovarni pa bomo Se imeli priliko pi- sati. Iz Vitanja. Skoda sicer v prvi vrstl za zlati eas, v druffi pa za vsako beseöo, papir in črnilo, da bi se človek peeal s takinii ženskaini, kakor je neka Vriskova Leneka. To ženšče je imelo žc od nek- daj strupen ncmškntarski jezik, akorav- no jc bilo rojeno v okoliški občini Paka in stariši niti besedicc ncniski znali niso. Cclo zdivjana pa je ta stvar sedaj v .T11- goslaviji. Kakor stckla objedava vse: naprave, naredbe, draginjo, našc trobo?- nice in hujska s tem itak nczavedno kmeeko ljudstvo šc bolj zoper novo dr- žavo. Za tokrat n<ü bodo te vrstice njei in še več drugim gospem kakor Ru., Str., Schu. v svarilo, da bodo brzdale svojc nomenrsko špičaste jezikc. Huj- skanja nc bomo trpeli za nobeno ceno vcc. Prisegamo, da bomo sedaj vsakega hujskaea brez milosti ovadili pristojni oblasti v poštcno kazen. Sicer pa se pre- sclitc vendar rajc v Avstrijo, da boste vsaj še poskusilc stradanje v svojem življenju; jokala pa tudi ne bode ne enn jugoslovanska duša.za vami. r -S Poljjčane. Umrl je 8. tm. nadučitelj Josip Svetlin. Senarska pri Sv. Trojici v SIov. •goricali. Slinovka in parkljevka se ši- rita zelo po naši obeini ter v sosednji obeini Cioeova. Kjer se ni takoj potreb- no ukrenilo, je že sedaj večina dvorov okuzenih in posestniki imajo velikansko škodp. /tivinozdravniku pa itak ni mogo- če dobiti, ker jc predaleč iz Maribora. Oovori se, da je vse zakrivil gerent B., ker je pripeljal bolno živino iz Hrvaške. Najbrže je bil radi tega oprosčcn od o- rožnih vaj. Zahtevamo od okrajnega glavarstva, da pusti zadevo natanko preiskati in da krivec strogo kaznnje. Zadnja poročila Kriza v Beogradu. LDU. Beograd, 9. okt. Danes ob 17. uri je obvestil dr. Pavlovič regenta 0 položaju. Danes dopoldne je izgledalo, da opozicijonalni blök odbije razgovore z dr. Pavlovičem in da bo ta moral vrniti regentu poverjeni mu mandat. LDU. Beograd, 9. okt. Opozicijo- nalni blök je izročil dr. Pavloviču od- govor šele ob 16. uri. Vsebina je tajna. Govori se, da je pristal blök na to, da postane dr. Pavlovič min. predsednik pod pogojem, da vstopijo v kabinet vsi ministri, ki so bili na Trifkovičevi listi, z istimi portfelji. LDU. Beograd, 9. okt. Demokratska zajednica je imela danes sejo, v kateri se je razpravljalo vprašanje rešitve krize. Navzoči so bili tudi socijalistični ministri Korač, Kristan in Bukšeg. Jutri bo zopet seja, v kateri -se sestavi od- govor na današnjo noto opozicijonal- nega bloka dr. Pavloviču. Proti tatvinam na železnicah in proti tihotapstvu na mejah. LDU. Beograd, 9. okt. V kratkem izda vlada strogo odredbo proti tatvi- nam na železnicah in proti tihotapljenju na mejah. Določena je smrtna kazen. Sodila bodo vojaška sodišča v Lju- bljani, Zagrebu in Novem Sadu.' Lahi iščejo izlioda zaradi Reke. LDU. Trst, 8. okt. »Corriere d' Ital'a« piše 0 reškem problemu, da je verjetno, da,se bo protizakoniti ein, ki so ga izvršile prostovoljske čete, v kratkem spravil v pravi tir s tem, da bodo prostovoljci zamenjani z rednimi četami generalä Badoglia. Badoglio sam pa je izjavil, da s tem noče kršiti bo- doČih odredb mirovne konference glede Reke. Jadransko vprašanje jim beli glave. LDU. Trst, 8. okt. Iz Washingtona javljajo, da vlada proueuje načm. kako napraviti konec položaju v Adriji in drugih delih Evrope, kjer se pojavljajo narodni spori, ki so v Skodo ugledu mirovne konference. Če jadransko vprašanje ne bo. re^eno v nekaj dneh, bo vlada prisiljena ustaviti vsako — finančno in drugo — podporo evrop- skim državam, ki se ne bi hotele po- koriti. Italijanski kralj ratificira mirovne pogodbe. LDU. Trst, 8. okt. Italijanski kralj je podpisal dekrete, s katerimi ratifi- cira mirovni pogodbi z Nemčijo in Av- strijo. Wilsonovo zdravstveno stanje se zboljšuje. LDU. Washington, 9. okt. Zdrav- stveno stanje Wilsonovo se je vidno zboljšalo. Wilson je izjavil, da je čas počitka zanj pri kraji* in da hoče zopet prevzeti posle. Stavka na Poriugalskem. LDU. Madrid, 9. okt. Potuiki do- šli iz Portugalske, javljajo, da je po celi Portugalski izbruhnila stavka z revolueijonarnim značajem. RA2NE VESTI. Nedeljski osebni promet bo od 12. tm. naprej ustav'ljen v Avstriji. Proti draginji. Med hrvatskim kmetskim prebivalstvom se je pričelp veliko gibanje za kmečko organizacijo proti draginji obleke in drugih življen- skih potrebščin. ' Vlom v vozeči vlak. Zagrebžki listi poročajo, da je te dni neznan zli- kovec na progi med Celjem in Štorjem Strtn 6. »NOVA DOBA* Štev. 112 skočil v vozeči vlak in iz v^gona za prtljago več košaf pometal, ki jih je oplenil. Med oškodovanimi je tudi čla- jptica zagrebškega gledališča gdč. Štefa gj^ragutinovič, ki ima za 40.000 K škode. ' Židovskih studetitoy '< iz Madžar- ske, ki so jim madžarska in nemška vseučilišča zaprla vrata, so se v veli- , kem števiju vpisgli na zagrebšketn vse- j učilteču. ¦"¦••* Psa kot tihotapca so ujeli na švicarsko-nemški meji. Bil je naučen, da je utihotapljal čez mejo bankovce. Ko so ga ujeli, je nesel v torbici na vratu za 20.000 mark bankovcev!' .-'i\ Štirideset porok na dan je doŽi- velo nedavno francosko mesto Chalon. Gotovo rekord! Na Kltajskem se je v nekaterih pokrajinah zopet pričela močno širiti kolera. Posebno po severni Kitajski. Duhovniki se ženijo na Češkem. Nič več ne vprašajo za dovoljenje v Rimu. Književnost. Scipio Sighele: žena i ljubav. Primili smo knjigu pod gornjim naslo- vom, što ju je u svojoj kolekciji »Vi- dici i putovi« izdao nakladni zavod Jug. Poznati talijanski sociolog Scipio Sighele iznio nam je u toj knjizi svoje poglede na jedno od najvažnijih soci- jalnih pitanja. Knjiga je okusno oprem- ljena. Naslovni list izradio je slikar Lj. Babič. Cijena 7 K. — Narudžbe prima Čirilometodska knjižarna u Zagrcbu, Preradovičev trg 4. »Naše Doba«. Varaždinsko jiiKoslov. akadenisko drnštvo »Toinislav« preuzo 10 je od varaždinske srednjoškolske o- inladme mescčnik »Našc Dobe«. S tim •: zvuzi je i -promčna programa lista, kojl ue od sada biti list za propaganda pnčko- prosvetnog rada. Prvi broj u novoj re- dakciji izašao je ovih dana s ovim sadr- žajcm: Od nrcdništva. —¦ Vladimir V. .lankovič: Novo pokolenjc. —- l)r. Gj. Ha- sariček: Pučko-prosvjetni rad i socijalnn kultura. — Dr. L/ Thaller: Pobiianjc al- koholizma. — Pučko-prosvjetni rad t; Varaždinu. -- Prof. 1\ Novljan: Prosvjc- ta'i politika. —- Smotra. — Prctplata c"o konca ovc jiodine iznosi 6 kruna, a šal]e se Upravi »Našcg Doha«. Varaždin, Ku- kuljcvieeva til. 15. • •¦ • } «Jugoslavcnski vinogradar i vočar«. Izašao jc trcči broj liijesečiiika »Jugosla- venski vinogradar i vočar« sa slijedeČhn sadržajem: Nckoji vinogradarski poslo- vi. Trgovina s vočem. Novi lozni matie- njaci. Priredba cnios vina. Puklavcc: Novc smeri v vinoreji. 0 podizanju uzor- nih šljivika- u Jugoslaviji. O uzgoju bre- saka. (jlasoviti vodari. Uputu za proved- bu pokusa s urnietnim gnojiina u vino- b 10. uri dopoldn'e potoin jayn.c ustmene oziroma pisniene dražbe okoli 100 \vr Aešnjevega. okoH 50 nvl hruskovega In okoli 100 m:i lipovega lesa. Pismcnc p(j- midbe jc posla^i do 19. novcnibra t. !. cio 10. ure dopoldnc omenjeni upravi. Toza- devnl razglas, ki vsebuje podrobnc po- datko, je intercsentom v pisurfpi ^j'iiov- ske in obrtniske zbornice v Ljiibljani na vpoglcd. - Prcdaja pirita (žveplenega krsca). Due 20. oktobra 1.1. se bo prodala v Beo- «radirvsa ninozina žveplenega,krš:a, Ki ga ima dirckcija plena v Hcogradu na razpolago. Natanenejše informacijc bo dobiti pri omenjeni direkciji. Poimdba za razne kemikalijc. Tvrd- ke, ki se zanimajo za nakup boraksa, bor- ske kislinc, bichroinat-natrija. bichromat- kalija, krom-galuna, kvobraho-ekstrakta. je v pisarni trgovske in obrtniske ?.bor- nicc v Ljubljani na vpogled tozadevna pomidba neke inozeinske tvrdke. 1 vagon mavca nanierava nabaviti Urad za pospeševanje obrti v Ljiibljani, ako.se priglasi dovolj intcrescntov. 'Jrad sprejema priglasc najkasneje do \2. tni. in se na pozneje priglasc ne bo mogoče več ozirati. Promct s čchoslovaško državo. i r- govska hi obrtniška zbornica v Ljublja- ni poziya vse Irgovc.e, ki želijo nvažatJ blago iz čelioslovaške repiiblike. da ji blagovolijo takoj naznaniti pribli/no mno/Jno. vrednost in vrsto blaga tcr po lncznosti tudi odkod. Matcrijal potrebuje ;.borniea za novo kompenzacijsko p.-.;- godbo naše držav.e s Cehoslovasko, za katero so pogajanja že v tekti. Izvozrii- ki, ki žele izvažati naše pritlclke'in pro- izvode na Ccško. naj ennko prijavijo to/ zadcvnc podatke. Lisfnica uredniStva. Odgovor v zadnji listnici na naslov »J. Fr. Kranjc« scveda ni bil dan g. J. Kranjeu, uradniku Zadružne Zveze, ki ima pametnega deia vcč ko dovolj in ne utcgne pisati našomu uredništvu takih neumhih pisem, kakoršno je na- pisal neki strahpoetni lopov, ki se je skril za ime »J. P. Krajnc«. To' v po- jasnilo! — ¦ ji ( :.\. . Opazovalec agrarne reforme, O- plotnka:' Kakor vidite, se dr. Korošfc in. njegovi tovariši družijo v Beogradii, z najhujSJmi nasprotniki agrarne.refor- me, srbsilimi radikalci In hrvatskimi starčevi^anci — in poskušajo vse, da bi strmoglavili demokratsko-sociiaiist'c- no vlado, ki se za izvedbo agrarne re- forme resno zavzema. Vendar pa je upanje, da jim zlobna igra ne bo u- spela in da bo ljudstvo zlasti pri vo- litvah v konstituanto pokazalo svojo voljo s tern, da bo pognalo iz svetišča poštene narodne politike vse, ki se ljudstvu hlinijo:$bt nje^ovi prijatelji, za hrbtom pa se^ vežejS.z najhujšicni nasprotniki pravih liudskih koristi ! Zdtavo! Jbs . iiRadovednež, Celje: kritike o kon- čerti^ Zlatk^ Balokoviča ni napisal g. Ciril'1 Pregelj. «I NO GABEHI E. Petek 10., sobcta II., nedelja 12. Zemlja sreče. Velika efektna drama, lgrata: Gunnar Tolnäs in Karen Inyolf. V graščini na Prešniku (Majerberg) se proda več glav mlade živinc, en par mla- dih volov in ena kiava s teličko. Istotam se ptoda tudi šc malo robljena slamorcznica. Kupci naj se oglasijo v ned'/ ¦> 12. t. m. od 2. ure popoldne dalje. Ob cuigem času se ne prodaja; 1526 8062/19 Razglas. Sladkor za oktober in sicer po 3/4 kg na osebo bodo dobivale stranke iz mesta in okolice med 13. in 27. oktobrom v trgovinah označenih v razdelniku na deski. Mestni magistrat celjski, due 10. obktobra 1919. Za vladnega komisarja: 15% i Dr Fohn. i»i! to! Na Marijinem trgu v Ljubljani je na- pravil požar veliko škodo. Tako nesrečo najbolj občuti tisti, kateri je le malo 1 . " ali nič zavarovan. Zatorei zavarujte svoje imetje oziroma povi^ajte zavarovanje in pristopite od tujih zavarovalnic k domaÜemu zavodu. Zadostuje dopisnica :ia naslov : Ozajemna zsuerovoinico, 1533 Celje, Breg 33. 3~i l>risfen9 lako sladki jabolčnik od preše, dobi se v vsaki množini od 56 1 naprej pri Joiiref Ktrbischu v Celju. Dobijo se tudi suha drva )obrezlina) po 50 K m2. 1532 1 V najem se da jirvovrstna njiva in fravnik, veČ oralov skup na več let na „Livadi" v Gaberju pri Celju. — Istotam sta na prodaj dve kravi in mladi prase?. ,____ ^22____________ 100 K nograde dobi oni, kdor preskrbi drž. uslužbencu stanovanje, obstoje^e iz kuhinje in 2 sob v Celju ali bližnji okolici, najraje v Oaberjih. Prijaviti 'na upravništvo. 1515 2-1 Mlada vdova brez otrok želi vzeti v najem isio i cfostilno Lahko položi käveijo. Ponud- be na Marija l>ovalec, — Marija Bistrica, Hrvaško. — Marija Baumgartner Gosposka ulfca 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. /Kuba rum, lige, rožiči, Kava in čaj na veliko pri Iv. Me v Celju. ig.i. POSBStUO Kdur ima posestvo za prodati na Xranjskem ali Štajerskem, prof;n-' naj se ogla'si pismeno 1517 na gospoda 5-1 Juri j Ivančič trgovska agentura. V Loboru, Hrvafsko. Štev 112. »NOVA DOB A< Stran 7. IM later, Bežigrad-Celje kupi wsako množino rezanega, tesanega in okrogleg^ less, bodisi hrastowega, bukavega, jesenovega, črešnjevega ali enehkega. Kupi se tudi vsaka množšna bukovih drv in oglja. PJaca se vedno po najvtsjih dnevnih cenah. Pošljiie ponudbe! 1524 4—1 „«Pension" Oregorčičeva ulica 11, fina domača hrana, cene nizke. Abonement v hiši in zunaj hiše. 15O.i 2—2 P f-* trgovccm in slavnemu 1 • 11« občinstvu se priporoča koi posredovalec v kupčijskih za- devah vsch vrst., tudi posestev in his Anton Stern, tr&ovska posrodo- valnica, B. Ipavčeva c, 12, Celje. 1324 12-4 Proda se kraSIlO pOSeSlVO y bližini Ptuja, obstoječo iz IV. še in gospotlarskih poslopij, njiv, travnikov, vinograda, vrta, pisnikov in gozda v skupni izmeri 38 oralov. Posestvo Ieži ob okrajni cesti in je popolnoma arondirano, na njem se redi lahko 20 glav ^oveje živine. PovpraSa se pri Posojilnici v Celju (Narodni dom) 1492 3-3 . GOStlbllfl" „BRfflllBOR priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Z.-3 obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—71 Delavska rodbina (mo2, 2ena in 2—3 otroci za delo), sc spicjme takoj. Dobi pro- sto stanovanjc; in dnevno plačo, če zahteva, tudi živila, drva in dm go po dogovoru. Hu- go Bien, BrasIovČe. 151» 5*-2- Ivan FSaunihar Celje kupuje po iiajvišjih dnevnih cenah: laneno seme, suhe gobe, 167 1U4-1L3 -m vosek. Noznaniloi Naznanjam, da sem odprl trgovino spccerijskega in kolonijalnega blaga ter deželnih pridelkov nst debelo. Priporočam se ccnjcnim trgövcem za obila narocila. Kupujem SUllC gobe, kumno, .laneno seme in druge deželne pridelke po najviSjih dnevnih cenah. Prosim cenj. ponudb.e z navedbo mno/ine in cene. Se priporočam s'spoStnvanjem 1M- claoko Sosfep, Celje "tät" i "'" ¦"'i^* ¦' *¦'"¦'.: noizmerni žalosti, ki nas je zadela, nas tolažijo edino premno.u"! dokazi odkritosrčnega in globokega soču- :,/-¦.., stvovanja, ki smo jih dobivali od vseh strani med ¦v^-iui^ boleznijo in ob snnti :iriV^ -rcdrn^e in predobre žene, matere in s'estro, gospe Avgusie Janlč. Zlasti pa nam je pokazala zadnja pot nnše predrage rajnke, koliko hvalo smo dolzni vsem.sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki so jo na zadnji poti obsuli s cvetjem in v tako mno- ftobrojnem številu spremiü k večnemu počitku. Bog plr.t: V:.....'"Hi, ki ste v teh tcžkih urah z nami so- Custvovali. Žaiec. due 10. vir.otoka 1919. .1528 Ela in Margit Schmorl. Karl Janič in otroci. Zobozdravnik dr. franc Kartin bivši asistent prof.Metnitza na DunajU| se je preselil v Maribor in ordiniha od 8. t. m. naprej Grajska ulica i|ui^asse) St. 9 ,,.j,,. v hiSi jWyjgerer od'l/a9..T-12.., ill, pd '^3. C/ai.S-)—5. (17.) ure. PRlPOROČAM SEURADOM,ŠOLAIVI INPISARNAM ZVELIKO ZALOGO VSEH VRST PA- PIRJA IN PIS. POTREBŠČIN JANKO BOVHA ' KRALJA PLTRA CELJE CfSTA ST 31 V zalogi velika ixbira vseh vrst Solskih potrebščin kakor: svin- čniki, peresa, zvezki, črnilo, radirke, tablicc, barvlce itd. Postrežba točna in so- lidna, cene nizke. Med. univ. dr. Bolesiay Borth preselil &e je in ordinira za ženske in spolne bolczni vsak dan izven nedelje od 11. 12. in od 15.—16. ure v Celju, Miklošičeva ulica 6 (Milistan) 1494 3-3 LU^ION s katerim si lahko vsak napravi \U 1 finega čistila (kreme) za čevlje. Dobi se v špecerijski trgovini ter dežel. pridelki na debelo in drobno Franc Kolenc Celje, Narodni dom. Kupim tudi vsako množino lane- nega semena po najvisji ceni. 213 52-39 Kavo žgano In surovo. rozine, olje. Brdal-Hremo, likalo (blks). vne vrste barve za obleKo, mazllo za voz, pe- troloj, sveče, vžlgallce, splnti vse špecerljslio in kolonijalno blag© na debelo in drobno -----------priporoča tvrdka----------- Ivan Qeclio, Celje nasproti Narodnega doma. 986 15 Izdelovanje vseh vrst cevljev od pripposiih do najfinejših po dnevnih cenah 46 104-85 Rud. Zontic Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. Hazpis. 1/ gozda drž. top lie Dobrna pri Celju se odda približno 700 nV stojecega smre- kovega, jelovega in bosro- vega lesa potom pismenih ponudb. , Iste je vlagati najpozncje do 1K. tm. pri upraviteljstvu toplic. Prodajni pos^oji se dobe v .pisarni upraviteljstva, en iztis stane 3 K. V ponudbi mora biti pole.e; ponud- ne^a zneska podana izrecna izjava po- nudnika, da so mu prodajni po^oji znank in da se jim podvrže brezpo.^ojno. Oddaja ni venana na najvisjega ponudnika. Uppaviteljstoo dpzav. toplic SHS no: Dobrna pri Celju. ,..3 !Apno! prvovrstno, žgano ponudi po najnižjih cenah iz lastnega apnenika v Rečici ob Paki: veletrgovina M. Oswatitsch, Celje. Istotam se kupi bukovo oglje v večjih množinah. 1493 3- 3 «Fotograf 30SIF PELIKDH v Celju, Razlagova ulica (zraven hotels? »Unidn<4'': '' Zayod ?a;rnode^-' no-in um«tno fo- tografiranje. Slikase vsak dan in pri vsakem v re menu. Najbolje kupite: kavo, piž, olje, milo, moko, mast, Dnton Mocnih Glavni try [Jß]jg Glavni trg Cene nizke! Postrežba točna! Qostilna PI v i Ieveak Gaberje priporoča 5uoio izursino toplo in inrz!o huhinio fcr najboijsQ, pristno domača vino. 240 52-39 Slav, občlnstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovld« v gostilno pri „Jugoslovanu" Vedno na novo dobiva veletigovina Ster- mecki v Celju v veiikanskih mno- žinah sukno, kamgarn in hlačevinoza možlce oblcke, volrio cofir. modrovino in pisan'o tkanino za. 2cnske obieke, šifon, belo in in pisano platno za pe- riio in razno 'manufakturnn blago, ka- ti]io prodnja zaradi ogromnoga nakupa po'iiÄjnizjih cenah in ako še nc vorja- mcte, poskusite takoj, samo z enirn nakupom, da sc sonii prepriOate. VeletB-powirti» in razpošiljalna H. Stermecki v Celju ima .tudi volikansko zajogo j^<>tovih moških, ženskih, doSkih in li'rocjih oblek, bluz, kril, hlač, čevljev, peVila, denavnic, nogavic, robcev in na tisoCe drugih predmetov, kr;tere tudi prodaja po Cudovito nizküi cenah in ni« zahtcvo poSlje. vsakemu ilustrov. cenik. Vzovccv sedaj Sc nc pošiljam. SR. Stermecki v Celju. 214 52-40 Stran-8. »NOVA DOBA< Stev. 112 "LASTNI DOM" HOTEL BALKAN reglslrovana fere- IT /**Y?Y YYT «PreJema hranllne vio-e m ditna In stavbena W W Mjš Ll|U fih obrestuje pn zadruga z om. zav. prešernova ullca at. 15. *** m Pol od mo priporoča pravkar došla izborna vina. Dnevno koncert novo došle kapele. ZačeieR ob 8. uri.