Ptofhtfna plačana v gotovfnL Leto LXXm., št. SI LJubljana, sobota a. marca 1040 Cena Din L— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne tzvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. ooseueifou odposlanec pri Hitlerju Po včerajšnjem sestanku z Ribbentropom je obiskal Sumner Welles danes Hitlerja — Posvetovanja nemških in ameriških gospodarskih ~*—*——* Berlin, 2. marca. e. Po kratkem oddihu v ameriškem poslaništvu je obiskal včeraj opoldne Sumner Welles zunanjega ministra Ribbentropa, s katerim se je razgovarjal nad dve urL Sestanku med VVellesom in Ribbentropom sta prisostvovala odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva Clarc in dr. Pavel Schmidt, tolmač nemškega zunanjega ministrstva, ki je prisostvoval doslej vsem važnim razgovorom nemških državnikov s francoskimi, angleškimi in drugimi državniki, pa tudi sestanku v Mo-nakovem. Dr. Pavel Schmidt bo navzoč tudi pri današnjem sestanku VVellesa s Hitlerjem. V razgovoru z zastopniki ameriškega tiska v poslopju ameriškega veleposlaništva je državni podtajnik Sumner Weles glede svojega sestanka z zunanjim ministrom Ribbentropom. ki je trajal poltretjo uro, dejal, da je bil zelo zanimiv ter je dodal: Izkazala se mi je s strani nemške vlade vsa vljudnost in vsako spoštovanje. v/elles je nadalje izjavil, da še nima določenega načrta glede časa svojega bivanja v Berlinu, toda poleg sestanka z Ribbentropom m GorLngom ni napovedal nobenega drugega sestanka, zlasti pa ne kakega sestanka, ki bi imel družabni značaj. Rekel je: Ako se mudim v državi, ki je v vojni, menim, da ni treba pričakovati najmanjše družabne prireditve« Na vprašanje, ali se bo s Hitlerjem večkrat sestal, je odgovoril: i Samo enkrat.« Na vprašanje, ali bo tudi Hitlerju izročil Rooseveltovo pismo, kakor je to napravil pri obisku v Rimu, kjer je izročil Rooseveltovo pismo Mussoliniju, je odgovoril: »Pismo, ki sem ga izročil duceju, je bilo samo osebni pozdrav in priporočilo moje osebe.« V zvozi s tem je izjavil, da dosedaj še ni imel časti osebno spoznati Hitlerja. Ponovno je poudnril. da so njegove konference strogo zaupne in da ne more ne direktno, niti indirektno govoriti o njih. Pariz, 2. marca. s. (Havas). Po poročilih iz Berlina so se po včerajšnjem \Vel-lesovem razgovoru z zunanjim ministrom Ribbentropom sestali k seji ameriški in nemški gospodarski strokovnjaki. Z ameriške strani sta bila navzoča dva člana \Vellesovega spremstva in nekaj uradnikov poslaništva, z nemške strani pa gospodarski strokovnjaki zunanjega ministrstva. O vsebini razgovorov ni ničesar znanega. Pozornost je vzbudilo, da so nemški listi le kratko poročali o VVellesovem prihodu, pač pa so prinašali cele strani o prihodu šefa slovaškega propagandnega urada v Berlin. Zvečer so se poročila o Wellesovem bivanju razširila na 20 vrst. vendar tudi samo v zvezi z razgovori, ki jih je imel z nemškimi državniki. Nemška propaganda poskuša zlasti v Ameriki dokazovati, da ima enako pravico do nedotakljivosti svojega življenjskega prostora v Srednji Evropi, kakor jo zahteva zase Amerika na podlagi Monroeove doktrine. Berlin, 2. marca. z. Nemški tisk je ob VVellesovem prihodu v Berlin objavil le kratko uradno poročilo v par vrstah. Pač pa je bila v zvezi z njegovim prihodom objavljena poloficielna izjava, v kateri se najprvo omenja bilanca prvih šest mesecev evropske vojne. Izjava naglasa, da imajo odločilni berlinski činitelji dovolj vzroka, da so s to bilanco prvih šestih vojnih mesecev lahko izredno zadovoljni. Nemčija bo vodila vojno do končne zmage ki naj enkrat za vselej zagotovi nemški življenski prostor in svobodo morja. Zavračajoč stališče Anglije in Francije poudarja izjava, da je nemška vojska do skrajnosti pripravljena in čaka na povelje za odločilno bitko. Nihče Še ne ve, kdaj bo prišel ta trenutek, toda to kar bo sledilo, bo zasenčilo vso dosedanjo udarnost nemške oborožene sile. Izjava se konča: Nemčija se zaveda svoje vojaške nad-moči in gospodarske neranljivosti. Zato mirno čaka odločitve, ki jo bo z radostjo sprejela ne samo ona, marveč tudi vsi drugi mladi narodi, zlasti pa fašistična Italija. Amsterdam, 2. marca. A A. (Havas). Po vesteh iz Berlina bo Sumner VVelles ostal v nemški prestolnici do ponedeljka. Iz Berlina bo čez Švico odpotoval v Pariz. Informacije nizozemskega lista Amsterdam, 2. marca. Berlinski dopisnik lista ^Allgemeine Handals' la:I- poroča, da so Sumnerju VVellesu že razložili razloge, zakai ie Nemčiia v vojni Lahko se reče. poudarja dopisnik imenovanega lista, da ie Ribbentrco opredelil stališče Nemčije do vseh vprašani s katerimi se sedai bavi svet. zlasti na o možnosti vpostavitve normalnih d:Diomat<'cih odnosov med Nemčiio in Ze.1irnen:mi državami. Wellesov obisk ie zavit v tajno. Zdi se. da Nemci in Američani nnm-ra-vaio skniDulozno iznoiniti Rco.-eveitovo zahtevo, da ostane Wellesova mis: a tajna in rezervirana. Čeprav se ve. da misli VVelles odpotovati iz Berlina v Pariz skozi Švico v ponedeljek, vendar nihče ne uei-ba o programu nie?ovesa bivania v Nemčiji za soboto in nedeljo. Predstavniki zunanjega ministrstva iz- ' dopisnikom s tem v zvezi rečeno: Te vesli rečno zanikajo e:asove o nemških mirov- so navadna fantazija. O takih stvareh nih predlogih. Včeraj je bilo nevtralnim sploh nikoli ni bilo govora. emeija noče miru Nemški nameni za pomlad popolnoma drugačni, kakor poroča angleški tisk — Nemci bodo nadaljevali vojno „brez milosti in z vsemi sredstvi44 Berlin, 2 marca. AA. (DNB) Današnji nemški isk naglasa, da so vesti o nemški mirovni ponudbi po nemškem poslaništvu v Dublinu samo nov manever angleške vlade, pomiriti angleški narod zaradi razočaranja, ki mu ga ie prinesla sedanja vojna. Berlinski dopisnik »Hamburger Krem-đenblatta* piše: Nemški nameni za spomlad gredo v popolnoma drueri smeri, kaor to poroča angleški tisk. V zadnjih iziavah vodie Nemč'je ni bilo nobene besede o kakih mirovnih nrčrtih. Mi vemo samo za eno rešitev, to je da vodimo do konca borbo, ki jo ie sovražnik pričel in to brez milesti in z vsem: sredstvi do končne zmage. Kar pripoveduje sovražnik o nemških mirovriih načrtih, ie samo poizkus potolažiti ljudstvo v zanadnih demokraciiah. ki je razočarano, ko \ idi. da Nemčije ni bilo mogoče zlomiti z b!ok?.do in da ie ne bo mogoče zlomiti niti na bciišču. »Berliner Borben Zeitune« pravi: Značilno ie. da se z angleške strani širi i o ve- dno lažnive vesti o nem_,*;ih namenih zaprositi za mir. S tem na i se napravi v Angliji vtis. da lahko Angliia po svoii volii sklepa o teh stremlieniih Nemci ie. Tudi v konkretnem primeru gre samo za smeren poizkus postaviti deistva na glavo. Pravo deistvo pa ie to, da nemških položajev ni mogoče zavzeti in da ie na nemški strani pravica in moč. »Volkiseher Beobachter- naglasa: Niso potrebne dolge razprave za poi^^nitev nemških vojnih ciliev. Voini cili Nemčtfe ie osvoboditi se stalnih poizkusov zanad-nih velesil vmešavati se v nemške razmere. Tudi pot k temu cili u ie ]3 sna. Uničiti moramo teror plut okra tov na zar>adu. kotiti brez tega ne more biti niti Drave svobode niti pravega miru. Berlin, 2. marca. AA. (Štefani) Uradno sDoročaio. da so DODolncrv.a neresnične vesti angleškega tiska da ie lord revi tok stopil v stik z nemškim poslanikom v Dublinu in da ie sprejel nem:'.e mirovne predloge. Nemci Izpopolnjujejo Siegfriedovo črto cb Belgiji in Nizozemski Zato so zaprli mejo — Vohunski proces v Rot-terdar^a zaradi tajne radijske postaje Oidensaal, 2. marca. e. Javljajo iz zanesljivega vira, da Nemci nadaljujejo z izpopolnitvijo Siegfriedove linije ob belgijski in nizozemski meji vse do Severnega morja. To je nedvomno razlog za ojače-nje kontrole, ki se opaža zadnje dni na vsej meji med Nizozemsko in Belgijo. Prehod meje na krajih, ki je bil dovoljen prej v omejenih oblikah, tako prehod meje za Nizozemce, ki žive na nemški strani, kakor tudi za Nemce, ki žive na nizozemski strani, je sedaj prepovedan. Po železnici je prehod iz Nemčije dovoljen edino na progi Oldensaal-Bentheim. Potniki, ki se vozijo s tem vlakom, imajo pokrita okna in so pod kontrolo Gestapa ter ne smejo vlaka zapustiti do Osnabrii-j cka. Potniki iz Nemčije, ki potujejo na i Nizozemsko, se morajo prej prijaviti vo-j jaški obmejni straži. Amsterdam, 2. marca. s. (Reuter). V zvezi z odkritjem tajne radio postaje v bližini Rotterdama, ki je oddajala vremenska poročila za nemške letalce, je bila že pretekli ponedeljek v Rotterdamu tajna sodna razprava proti dvema nemškima državljanoma, ki sta postajo upravljala. Eden od njiju je znan vohun, ki je bil pred vojno kot tak v evidenci v Franciji, drugi pa je glavni urednik neke nemške poročevalske agencije na Nizozemskem podmornice v ame-rmmm nevtralnem pasu Nemška in angleška vojna akcija v vodah med Severno in Južno Ameriko \ew Tork, 2. marca. s. (Reuter). Angleška trgovinska ladja »Southeast« (5000 ton) je poslala brezžične klice na pomoč, ter javila, da jo je v bližini obale Portorika napadla nemška podmornica. Trije ameriški rušilci so odšli na pomoč, isto tako pa so bile vse druge ameriške vojne in trgovinske ladje pozvane, da pomagajo napadeni angleški ladji. Brez dvoma je, da je bil napad izvršen v območju nevtralne cone 800 milj okoli ameriške celine. To je prvi primer napada nemške pod- mornice v Karibiškem morju, že dalj časa pa se je govorilo, da so tam nemške podmornice in da bodo ob priliki pričele z večjo ofenzivo proti zavezniškim trgovinskim ladjam. Istočasno poročajo, da je v Karibiškem morju neka angleška vojna ladja ustavila nemški trgovinski parnik >Frolia«, (2000 ton), nakar je nemška posadka svojo ladjo sama zažgala. V četrtek zvečer je ladja še gorela. Angleški odgovor na nemško svarilo Nemci se lahko, kolikor jim je mogoče, prepričajo, ali plovejo nevtralne ladje v angleške loke London, 2. marca. s. (Reuter). Angleško ministrstvo za blokado je objavilo sinoči uradno Izjavo, v kateri zavrača svarilo, ki ga je v četrtek izdalo nemško poslaništvo v Haagu, naj nevtralne ladje ne uporabljajo angleških navicertov, ker bi smatrala to Nemčija kot sovražno dejanje. Angleško ministrstvo za blokado ugotavlja, da je dolžnost nevtralnih držav podrediti se izvajanju kontrabandne kontrole vojujočih se držav in da nobena vojujoča se stranka nima pravice, da se proti temu pritožuje. Angleški navicerti imajo samo namen, da zmanjšajo nevtralnim država:, nevšečnosti pregledovanja v kontrolnih postajah, će nemške oblasti na podlagi navicertov ne verjamejo, da nevtralne ladje ne plovejo v angleške luke. imajo v vsakem primeru pravico, da se s preiskavo o tem prepričajo, kolikor jim je mogoče. Angleški odgovor označuje obvestilo nemškega poslaništva v Haagu samo kot poskus ustrahovanja nevtralnih držav. Bivši ČsL predsednik dr. Beneš o ciljih sedanje vojne L«nd»n, 2. marca. s. (Havas). Bivši čsl. predsednik dr, Beneš se je mudi včeraj v Cardiffu, kjer je obiskal nekaj tovarn, v katerih so zaposleni češki delavci. Zvečer je govoril pred 2500 poslušalci na banketu, ki mu ga je priredil mestni župan. Uvodoma je omenjal zgodovino borbe Čehov in Slovakov za svobodo. Dejal je, da je bilo že leta 1933 jasno, da se bo Nemčija bodisi zrušila zaradi notranjih težav ali pa bo morala pričeti z vojno, da doseže nadvlado nad svetom. Zasedba sudetskega ozemlja ni bila manjšinsko vprašanje, temveč vojaško in strateško vprašanje, enako kakor je bilo to z zasedbo Avstrije. Dr. Beneš je dalje dejal, da v sedanji vojni ne gre samo za preprečen je nemške- ga gospostva, za osvoboditev Poljske, Češkoslovaške in Avstrije, temveč tudi za ohranitev človeškega dostojanstva. Za sedanjo vojno je odgovorna Nemčija, tudi nemški narod. Enako je bila čsl. vlada odgovorna za vse, kar se je zgodilo v zadnjih 20 letih in odgovorna je bila za to tudi vsa čsl. država ter ves narod, ki sta vlado podpirala. Kot cilj vojne je označil dr. Beneš ne samo vzpostavitev svobode malih srednjeevropskih narodov, temveč tudi ustanovitev federativnih zvez v različnih delih Evrope, ki bodo tvorile novo osnovo Društvu narodov in gospodarskemu sodelovanju. Italijansko angleška gospodarska pogajanja se nadaljujejo vzlic za41*jim angleškim ukrepom glede nemškega premoga za Italijo Politična aretacija v Švici donalne fronte in prvak te stranke v švicarskem parlamentu, odvetnik dr. Robert Tobler je bil včeraj po nalogu vojaških oblasti aretiran, ker je osumljen vohunstva. Ugotovljeno je, da je imel tajne zveze z Nemčijo in pošiljal v inozemstvo razne tajne informacije o vojaških in političnih stvareh. Po Potemkicsovi odstranitvi Moskva, 2. marca. AA. (Havas) Kakor se izve, na mesto Potemkina ne bo imenovan nov pomočnik kom i sari a za zunanie zadeve, ker ostaneta še itak dva nomoč-nika v službi. Dekanezov in Lozanov. Postani in ostani član Vodnikove droibsl Rim. 2. marca. AA (Havas) Italiianski veleposlanik v Londonu Giuscpd^ Batia-nini, ki ie prebil nekoliko dni v Rimu. ie zapustil sneči italiiansko Dre^tolnico ter se vrnil v London. Smatra se. da bo vrnitev italiianskesa veleposlanika v London Dosoešla ita1 dansko angleška gospodarska pogaiania. *ota, 2. marca 1940. Stev. 51 Finska zastava še plapola na viborški trdnjavi vzlic tema, c"a se sovjetske čete s 3 strasti približujejo razdejanemu mesta Strateški umik junaških branilcev — Civilne žrtve sovjetskih bombnikov HKLSDTn, 2. marca. s. irteuter). Da-nR£-nje sovjetsko vojno poročilo prav>, ca ■o sovjetska {cte vkorakale v predmestje Vibc.rga. V Ilclsinku označuje jo to vesti *ot zelo verjetne. Piizna\ajo, da je polo-taj resen in tTa sovjetska \cj>ka n-ipada meto s treh ^irani ter ga skuša oi>*-wolit\ En naped gre preko ledeno površine VI-fccrškcgn z-H v-, drugi ob želfrnicl Vib^rg —Lrnii:^- wd, tretji pa s sevrr*-v ii^da mesta. Sovjeti dobivajo na bojišče še vc-dno sveže čete. Finci se umikajo, kolikor je to potrebno, po strateškem načrtu in pri tem pazijo, cTa štedi jo s svojim človiš^im mate-ifclom, prizadevajo pa ^irn težje izTube sovražniku. Vsek"kor si finska vojaka z ■ađcloveškiini napori prizadeva, da prepreči sovjet-ki prcor UMI vso sv«jo nt:jeno UrJ.io. I ins^o voa^ko pOve'jstvo označuje pciojaj na fronti scer ket resen, poudarja pa, da ^ hit^e ie nihakor ne sme smatrati za Izsruklj^oo. Z vzho/aieg-a dela Kirelijske zemeljske cž ne peinajajo 7: c;.^ovne vestr. Finska poročila oravijo, da se vse fn?!ie utrdbe tu še drže, roe.l tem ko na':at.:ri inele~n:-k! vlak, Id je sta! na postaji, je bil obstreljevan s rtroinicr.mi. HE-LSrvKI, 2 marca s. fHayaa>. Pregled položaja na KareHjskl ožini kaže, da se sovjetska vofflka s treh strai bl'ža. VI-borglL Oo obaH FnFkega zaliva je najbrža mestu. Ob železnici, ki VOdH p: eko sredino Kare1!i«"!-:e ožine, so old&ijeni sovje t! nekako 10 km od rr.^st0.. Na se ver o-VZhcTu r»r; Je skoro že vsa žele^rt Ska proga od Viberga proti jeleni Vucksi v pov-jet-kh rokah. Ozemlje, v katerem «»e se-d?i vrSe borr> . je primeroma u^cino za sovjetsko ofenrivo. Jezera in reke teče o vT-^orecno s nrnorjo prediranja sovjetske vc-skr. Poleg" tega je voda zamrznjena ln ome^ečr- sovjetsfe'm četnm operacije na ledeni povrfžni. Z-".; se. da se bo Jo moral: Finci umakniti na Vnijo Viborg—Antras ob rlrmjnem koncu ?czem Vuoksi. Na teh postojankah bi tvorile rr.zval'ne Vborga močno dc -no k: bo. Izkušnie državljanske vojne v Španiji, zlasti v Madridu, so pokarale da so v modernem vojevanju mesta relo dobra utr:iva. tudi re to v ra-n-a-lrn~ri. D?;ejo priliko za naravna zaklmi-£5.7 in pasti proti tankom. T^ET-SINKI, 2. marca, s (Retlter). Sinčki je b:l fezdan urndn! pregled leta^skll napar'ov In njihov*Vi posledic v teku treh mesecev vojne. Pri napadih sovjetskih bombnikov na rnska mecta je oilo doslej ubit'h 5G3 c*v:]istov. 1200 pa ranjenih. 51S sovjetskih letal so Finci co?. Na pcd-asgi telegrama, čla, bo predsednik Rooaevelt dan«s takoj po vrnitvi v \Va-shingteTi podpisal nakoti o povišanju g-lav-nice Iz\ozno uvozne banke, je sporoča včeraj upravitelj držajih dolgov Jones, da. bo takoj dovoljen Finski kredit 20 mi-ljonov dolarjev, Švedski 15 milijonov dolarjev m Norveški 10 milijonov dolarje\\ Nobena zaned teli držav pa ne sme kreditov porabiti za nakiup vojneg-a materiala. Tajpest novih angleškiSi terpedovk odkrita Bclge so samo 20 m, fjnajo pa po isoo Ivanjskih sli — V nekaj sekundah dosezeja hitrost 80 km IX>XDOX, 2. marca. AA. (Havas). Bri-trjocka ve; na m cigari ca razpolaga < d ne- davne^-a z nenavadcio hitrimi torpedov^ka-mi. k. so zelo dobro oborožene in nenava-diio g-ib-Tie. Ocsedaj so te enote izvedle mncejo pomemtn h podvigov. Značilnozti teh mhilatmnJh oklepnih kiižaik, ki so jih doz le j držali v tajnosti, so sedaj objavljene, Torpe-ovke imajo sc.mo 20 m dolž'ne in so oskrbljene z motorji za 1500 konjskih si. Te toi~ lovke morejo tudi na razbur-kanem mo.u d^eči Izredno brzino 90 kl-lonietrcv na uro če jih gledamo cidaJei, ko ra^Tvijajo pcJno brzno, izgledajo kot najmodernejši motorni čolni za dirke, Za imperij vseh narodov na svetu London, 2 marca AA (Havas) Vodja parlamentarnega klt-ba delavske stranke major Attlee je imel včeraj v londonski šoli za gospodarske vede govor, v katerem je med drugim de'a': Nacionalni socializem je bil samo površno zdravilo za resne bolezen To ni bilo pravo zdravilo in je zato bolezen postajala vedno težja Nemct ntknJi ne bi b'\\ jemali takega zdravila če bolezen ne bi bila zelo težka. Kadar se razpravlja o mirovnih načelih, je treba nujno biti pripravljen napraviti vse to. kar se zahteva od drugih, kajti samo na ta način se da doseči zadovoljiv mir Ako odrekamo Nemcem pravico gospostva nad svetom, seveda tudi sam ne moremo proklamirati pravac, ki jih drugim odrekamo. Toda. če ima pravicu na obstoj Kemčijn, je treba isto pr&i'ico priznati tudi Čehom. Poljakom in drugjn, evropskim narodom. Mi nasprotujemo imperializmu. Mi smo pokazali, kako se da pTeit' iz ideje imperializma na idejo zaščite kako se da preiti iz gospostva enega naroda nad drugim na sodelovanje v večji zajednei. Dali smo zgled in pokazali, da se lahko politično združijo pod neodvisno v'ado narodi raznih plemen in jezikov. Smatram, da je pravilno, da na?a država enako kakor druge obdrži svoja posestva po načehh mandata, kajti ta ozemlja upravljamo v imenu njihovega prebivalstva in v interesu vsega sveta, pri čemer ni izključena korist našega narc>da V bodočnost' st mora svet približati idealni organizaciji zajednice vseh narodov. Byrdova odkritja Washing:ton, 2 marca AA. (Havas) Admiral Bvrd ie sporočil, da ie v antarktiku našel velik polotok in dva otoka 1200 milj oddaVi^ns od rta Horn. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79 Tjrene Power, Don Ameche In Alice Ta.ye v svojih najboljših vogah v filmu DEMONSKA SIMFONIJA (ALEXANDERS RAtiTBIE BAND) Predstave: danes ob Vi>» uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob l/29. Prihodnji spored: Heroji z Marne Borzna poročila Curin, 2. marca. Beogrrad 10, Pariz 9.925. London 17.525, Nev/ York 446, Biuselj 75.40, Milan * 22.52, Amsterdam 236.S7. Berlin 178.80. Stockholm 106.15, Oslo 101.325, Kodanj 86.10, Sofija 5.50, Bukarešta 3.40. ZAHVALA Vsem. ki so ob nenadni izgubi nagega predobrega očeta, starega očeta ln tasta, gospoda Ivana Vrastciša podpredsednika kasacijskega sodišča v pok. kakorkoli sočustvovali z nami in nam 8 svojimi plemenitimi čustvi lajšali gorje v teh težkih dneh, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo gg. govornikom za tople poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja, Ljubljanskemu vokalnemu kvartetu in vsem, ki so 8 svojo mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. V LJUBLJANI, dne 2. marca 1940. Rodbine: VRANČIĆ, KLEMENC, WEIXEY, BAZEUL Prednji del moli nad valove, zadnji del pa popolnoma -"zgine pod oblakom peme. Iz bliiine ca je vtis majhne, toda nenava no gibčne trdnjave. Opremljene so z vsemi potrobn'mi oix>žji za borbo proti letalom in podjncxrriicam. Imajo tudi več strojnih piižk, cevi za 'snsirenje torpedov in mnogo podmorskih bomb. Pomorski inženirji so izvedli veliko delo, ko se j'm je pctstečilo tako majhne ladje preskrbeti a tako močnim orožjem. S svojimi motorji morejo samo v nekaj soln-ndah doseči hitrost od 20 na 80 km. Ta brzina je njihova najiroljša zaščita, ker lahko napadajo, pa jih nihče ne more napasti ne z morja ne iz zraka. Posadka teh torpedovk je sestavljena iz mladenčev, ki so b li prej posebej zarav-nško pregledani, kakor so pregledani člani posadk Ta podmornice. Potrebna je izredna sposobnost za službo pri takih strasnih oeno-tah, ki noč in nt. kar je ena njegovih največjih tchn;čnih pridobitev zadnjega časa, zlasti še, ker je zelo praktičen. Inž. Cernivec je napravil sam načrt zanj ter izumil posebne dvigalne naprave za dviganje in spuščanje platna (kako velik je horizont, sprevidimo že po tem, da je v njem 500 m* platna). Ta naprava se je iz-kr.za'a zelo dobro, da so si jo omislili tudi v zagrebškem, potem pa še v mariborskem gledališču. Tudi lani so opravili precej dela. V pododrišču so izmenjali leseni strop z železobetonskim, s čimer se je nevarnost pred ognjem zelo zmanj:ala. V pododrišču so tudi pridobili več prostorov za gledališke rekvizite m jih izolirali proti vlagi. Dalje so preuredili dve peči: gledališče irnd 5 peči, ki segrevajo zrak (ne vedo). Topel zrak prihaja v prostore po zidnih ceveh. Glede na dovajanje m odvajanje zraka ima gledališče krožno m ventilacijsko kurjavo. Kurilne naprave bodo Še izboljšali, najbrž že letos. Dalje je treba omeniti, preureditev avditorija; pridobili so 32 sedežev (prej 165. zdaj 197), ali 19%. Razširili s*) tudi prostor za orkester do 65 cm širine. Ta prostor je bil prejšnje čase tako tesen, da ni mogel sprejeti večjega števila godbenikov. Hkrati so napravili tudi leseno za-slono, ki ublažuje, odnosno retušira premočno zvočnost nekaterih instrumentov, da pride glas pevcev bolj do veljave. Vendar ta zadeva akustično še ni povsem dognana ter jo bodo postopno na podlagi proučevanja in izkušenj izpopolnili. Omenimo naj še da so tudi izboljšali odrsko razsvetljavo z dvema živosTcbrnima svetilkama kar pomeni tudi znaten prihranek pri toku. Vedeti morate namreč, da ima oder 40 žarnic po 1000 -svatov 1 PROGRAM NUJNO POTRERNTH DEL V programu nadaljnjih del so tri večje preureditve: prizidava za odriććem in na-zidava poslopja nad orkestralno in zborovsko dvorano; prizidava ob vhodu za razširitev vhoda ob odrišču m da pridobe stanovanje za hišnika; tehnične in druge notranje izpopolnitve. S prizidkom za cdriščem (na zahodu) m z nazidkoma bodo pridobili vst prostore, ki jih zdaj pogrešajo: primerno baletno dvorano z garderobo za statiste, prostor za zbor in soliste, pregledne m pred ognjem varne shrambe oblek. s*ob-j za kadilce, sobo za balet itd. Važno je že. da bo v prizidku dovolj veliko zaudrišče, primerno zaprto in varno pred ognjem. Zato bodo tudi Lahko po potrebi poglabljali oder, ga razširili proti ozadju. Nazidava ne bo pokvarila arhitektonske enotnosti poslopja na zunaj pač pa bo poslopje z njo še celo pridobilo, ker bosta prav nazidka (povsem simetrična ob Aleksandrovi cesti in Knafljevi ulici) skri.a nekatere pomanjkljivosti ob strešnem ven-cu. Z nazidavo bo omogočena tudi smotrna preureditev m uporaba doslej siabo izkoriščenega podstrešja za nekatere stranske prostore. Dela, ki so v programu, smo le površno našteli, saj bomo imeli se dovolj prilike govoriti o njih. Zahtevala bodo okrog 6U0 tisoč din stroškov, kar v prmer* s tem, koliko bodo pridobili z njimi, ni mnogo. Te preureditve se nujno potrebne, če naj g.e- dališJče deluje vsaj v znosnih razmerah. Če od gledaliiča mnogf. zahtevamo, mu moramo vsaj nekaj nuditi. To je treba javnost: dopovedati ter da operne kulise ne morejo več vsega skriti, kar se je doslej skrivalo za njimi. Iz Zseorfa — Za žlvhiozđravnlka na področju Zagorja, MknS, PolžnLka ln St. Jurja je banska uprava Imenovala diplomiranega veterinarja g. Obala Štefana s sedežem v Zagorju. — VOdOvOdnJ zbiralnik v Kotr^ežu Ima v tej dobi dotoka samo 4.8 1 v sekun 11 Ta množ na bi seve;"a ne zadostovala neomejenim potrebam preblva'stva, zato je treba regulirati potrošnjo tako. da je na rarpolagro v«aj najpotrebnejša kol č^na. To ! delo opravlja vodovodna uprava z malimi presledki že skero dve leti dan za cmem. S tem omogoča vsaj skromen dotok po vsem omrežju. T al en je snega v tej dobi bo prišlo v zbiramiku do učinka šele ob koncu aprla. Občinstvo naj upošleva tudi to, da sta bili pretekli dve leti Izredno suhi in da so nastop le motnie v nape1 javi. ki se bodo gotovo še ponavljale, dokler ne bo Jo osnovne napake oistranje-I ne, kai upamo, da se bo "kmalu z. dobimo tudi povprečje 265 kWh na prebivalca. V LJubljani primanjkuje drv Pomanjkanje kuriva nas lahko resno skrbi, čeprav je zime konec LiubViana 2 marca To se morda zdaj marsikomu ne zdi več tako vtm:no. ko smo prestali mraz Bila bi že prava pomlad, ko bi pomladnega razpoloženja ne motil sneg Kaže pa, da bo tudi sneg kmalu pobralo Letajo že prvi citronćki in snoči smo prvič letos slišali kosa. ko je uglaseval svoj instrument za veliko sezono. Zime se res več nihče ne boji in meščani zdaj že dan za dnem na ulicah, v parkih in na Rožniku ter na Gradu ^manifestirajo« za pomlad .Morda zveri' preveč prozaično v tem prvem pomladnem razpoloženju: »Drv primanjkuje!«, da bi pripisovali temu večji pomen. Ko je bil najhujši mraz, so tožili v drugih mestih v državi, da nimajo kuriva in Ljubljančan! so jih iskreno pomilovali. Zoelo se je, da smo bili celo v zadregi, češ. mi še lahko kurimo, s v samem Beogradu zmrzujejo! To se vendar ne spodobi1 V resnici bi pa že tedaj tudi pri nas lahko tožili nad pomanjkanjem kuriva. Ce si naročil premog, ga nisi dobil takoj in če je bila drvarnica že prazna, si mora! p;r-trpeti. Čeprav so Ljubljančani ra'\ čun' kor največji godrnjači, vendar se je th tej p- iki izkazalo, da so zelo potrpežljivi. Tu-d pozneje, ko so se pri trgovcih s kurivom od dne do dne bolj množila naročila, a premoga ni bilo ter so ga začeli deliti kakor na nakaznice po nekaj sto kg, pasovi o pomanjkanju kuriva niso prodr'i da leč. Ljudje, ki niso imeli premoga, so uvedli »sistem varčevanja«, tako popularen še izza let krize, ko so nas na vsakem koraku pitali s »>tednjo«. Kurili so s samimi drv-mi. Toda najsi ima ognjišče Še tako primerno ime za čase varčevanja — štedilnik, kljub temu v njem pogori vse prehitro. Zdaj, ko je popustil mraz, ljudje sicer ne pogrešajo več toliko topHh peči v sobah; kogar začne zebsti pri mrzli peči, se lahko gre gret na sclnce. Toda vegetarijansko gibanje se pri nas še n* tako razvilo, da bi lahko zapečatili tudi štedilnike Težava je zlasti zdaj. ko je zelenja-ve malo. Če imaš še tako skromen jedilni list. krompir je vseeno treba skuhati in ci-kori j o zavreti Toda kako. če ni drv? Plinskih štedilnikov je pri nas še zelo malo. še manj električnih, na špiritu pa tudi ne moreš kuhati polente. Morda bi kdo mislil, da pretiravamo. Če ne verjamete, da v Ljubljani zadnje čase zelo primanjkuje drv, se obrnite na trgovce s kurivom. Eden umed ljubljanskih trgovcev ima že naročil za 300 ms bukovih drv. a v zalogi nima niti polena Baje ima le eden še nekaj metrov drv v zalogi, če jih ni tudi on že včeraj razprodal. V tej zimi so drva v meščanskih drvarnicah naglo kopnela. Kdor ima še drva, jih nima več mnogo. M'rno lahko trdimo, da bo prihodnje tedne že večina drvarnic prazna, da ne govorimo o težavah številnih meščanov, ki so jim drva že pošla. Ker morajo ljudje čakati dolgo na drva, jih dc.be navadno :ele ko je drvarnica že povsem prazna Žagarji pripovedujejo, da v Ljubljani niso bile že dolgo drvarnice tako teme'iito izpraznjene kakor zadnje čase. Tudi kmetom zdaj ni treba dolgo ponujati drv na Grudnovem nabrežju, kjer je trg za prodajo kmečkega kuriva. Toda prav zda i, ko bi najTažje prodajali drva, jih dovajajo zelo ma'o. Če jih pripeljejo na dan * Ljub'urno 20 m', je mnogo. Temu se ne sinemo čuditi kajti prevažanje večjih tovorov z vprežno živino je zdaj še posebno otežkočeno Dokler je bilo mrzlo vreme in so bile ceste uporabne še za vož njo s sanm tudi v mestu, je bilo na trgu več drv kakor zdaj. Kmetje so nalagali na sani tudi do H m3 drv. Zdaj jih lahko nalože komaj polovito toliko, a *e težko spe-ljejo po podeželskih cestah kjer sani še vedno raje drse kakor se premika voz. Kmet pa mora drva naložiti na voz, ker v okolici mesta ne more vezitj s sanmi Zato je tudi trg tako slabo založen z drv- mi. Upoštevati pa moramo tudi, da je precej velik lzvo? drv v Italijo. Mnogim kmetom zdaj ni treba z drvmi na dolgo ter naporno pot v Ljubljano ko imajo b'iže na nakladalno postajo Že zarad tega se ne moremo tolažiti, da Ko naprodaj mnogo več drv. ko *e bodo ceste posušile. Zdi se da bodo drva nekaj časa Se precej draga — zdai jih kmetje prodajajo po 110 din m' — ker v tej zimi drvarji niso toliko sekali kakor prejšnja leta. Visok sneg in oster mraz sta zelo ovirala drvarje pri delu Zato bomo morali prihodnje mesece kupovati sveža mokra drva in še zadovoljni bomo morali biti če jih bomo dobili. Poceni tudi ne b^do Zato pač sedanje pomanjkanje kuriva v Ljubljani lahko ljud; resno skrbi in se ne morejo potolažiti s samim pomladnim soFn-cem. Nekateri se ceo boje da »e bo mraz ponovil Vendar tudi sam mraz — ki bi tudi ne mogel več dolgo trajati — ni najhujše: pomanjkanje drv je vcPka neprijetnost tudi ob toplem vremenu saj večina ljudi ne more hodit lest v gostilne, ko nt morejo kuhati doma nosno nosil iesenižke sokolski oraDor. Kot sokolski praporščak eastoDa na vseh društvenih in žuonih prireditvah ter Dokra-jinskih in vsesokoI;\.h zletih Čeorav razmeroma slabo nlačan občinski uradnik, ie nosil sokolski oranor na čelu Gorenjske Sokolske župe na pokrajinskih in vseso-kolskih zletih v Ljubljani. Zasrebu. Beogradu. Skopliu Sofiii in v Pragi. Nikdar ni vprašal, koliko bo tako Dotovanie v daljna slovanska mesta stalo. Vedno le šel na svoie stro.>'.e. ker ie to smatral kot sokolsko dolžnost Br. Potrato, oo tei noti hodi tudi v bodoče in daiai sokolski mladini s točnim izvrševaniem Dros4ovolino prevzetih soko'skih dolžnosti najlepši vzgled. Velik uspeh sckolskega gledališča na Jesenicah Br. Ivan Potrato, eden izmed najmočnejših stebrov sokolskeea gledališča na Jesenicah, ie te dni praznoval 40-letnico nepretrganega dela na gledaliških odrih. V proslavo njegovega 40-letnega neumornega dela ie postajni gledališki odsek na deske JurčiČ-Govekarieveea »Desetega brata«, ki ie pritegnil v Sokolski dom re- kordno število občinstva. Takega navala še ni bilo. oaT^ar Sokolski dom stoji. Sokolski dom ie bil nabito poln občinstva, ki je prirejalo igralcem, predvsem Pa Jubilantu, viharne ovacije. Vse vloge so bile v pravih rokah in zelo dobro podane. Vori-zoritev »Desetega brata« ie bila za ieseni-špega Sokola velik praznih, ki močno spominja na čase pred svetovno voino. ko smo igrali »Rokovnjače«. »Legiionarie««. i Divjega lovca« in »Miklovo Zalo« v nabito polnih dvoranah Naš jubilant br. Ivan Potrato ie ta večer na nailepši način pro-5lavil 40-letnico dela na gledaliških de-;"♦♦♦♦-> Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. ruski pisatelj, 7. mesto t severni Afriki, 8. grška pokrajina na Pelo-ponezu, 10. števnik, 12. ruska reka, 13. predlog, 14. staro primitivno orožje, 16. površinska mera, 17. tekoča voda, 19. del Očenaša, 20. prislov časa, 21. stran sveta, 23. predlog, 25. vladar, 26. osebni zaimek, 27. kemična prvina, 29. bojna oprema starih bojevnikov, 30. judovsko mo.:ko ime, 32. rusko mesto. 33. del sveta Navpično: 1. interval, 2. žensko ime, 3. pri slov časa, 4. osebni zaimek, 5. vrsta zemlje, 6. žensko ime, 7. azijska dežela v angleški posesti, 9. otok v Sredozemskem mor ju. 11. svetopisemska oseba, 14. posoda, 15. prislov kraja, 17. domača žival. 18. oziral-ni zaimek, 22. naselje, 24. pr:četek dneva in konec noči, 26. bajeslovno bitje 28. prijetno bivališče, 29. gora na Primorskem, 31. nikalnica, 32. osebni zaimek. Rešitev križanke, objavljene danes teden VODORAVNO: 1. kilometer, 9. Oran, !0. pila, 11. Lah, 13 pav, 14. en, 15. pod, 17. na, 18. jelen, 20. Tara boš, 22. Dušan 24. Er (erbij), 26. tir, 27. če, 28. raz. 30. Nin, 31. omet, 33. vila, 34. decimeter. NAVPIČNO: 1. koleb, 2. Iran, 3. Lah, 4. on, 5. ep, 6. tip, 7. elan, 8. ravan, 12. Kolaš in, 15. perut, 16. Debar, 18. jad, 19. non, 21. Herod, 20. denar, 25 rame, 27. Cilc. 29. Zec, 30. nit, 32. ti, 33. vci Strofi 4 »SLOVENSKI NAROD«, 1MO. Stev. 51 DANES PREMIERA Šestdeset slavnih let KINO UNION — Tel* 22-21. mvnumer.tclnega velefilma v tehntHoloru (LJUBEZEN IN SREČA KKAU1CE) V glavnih vlogah: Ana Neagle, Adolf Wohlbruck, C. Aubrev Smith itd. Film je napravljen po zasebnem dnevniku kraljice Viktorije ! Nastopajo najbolj znane osebnosti preteklega stoletja; podani so vsi najvažnejši dogodki tega časa in prikazani vsi kraji, kjer so se v tem Času odigrali večji dogodki. Razkošna oprema, sijajna režija in neprekosljiva igra! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15.. 17., 19. in 21. uri. — Matineja jotr odpade! DANEs litK.MlKRA odličnega filma, globoke vsebine, ki na pretresljiv način obravnava ljubezensko borbo 17 C£ HT D K A VT Ff f ttf tk za srce mlade bolničarke. 5L9 1 l\ A A IN V E JL 1 Wk A V glavnih vlogah: Paul Hartmann, Lenv Marenbach. Kathe Dorsch, Hans Sohnker KINO SLOGA — tel.. '.'7-30 Danes ob 16. 19. in 21.. jutri ob 10.30, 15.. 17-, 19. in 21. I Danes ob 20. uri. v nedeljo ob J [,3.. i ,6. in 1_. 9. uri Spi jonažni velefilm „Zaupna naredba44 in »Ljubezen dr. Maighana" (medicinski iiim KINO MOSTE I 5VNE VESTI Zakon o agrarni reformi spremenjen. »Službene novine objaviiaio uredbo o likvidaciji agrarna reforme na velepose- stvih. Važna konferenca obrtnih zbornic v I-.hibI.iani. Obrtne zbornice in obrtni odseki skupnih zbornic bodo imeli 5. t. m. v LJubljani važno konferenco, na kateri bodo razpravljali o davčni reformi. Razpravlja:: bodo o potrebnih reformah predcisov 0 pridobnini. o skupnem davku na poslovni promet. diJio o reviziji ustanov socialnega zavarovanja, o skupnem nastooaniu obrtnikov proti inozemstvu, o ustanovitvi Zveze obrtnih zbornic itd. Za kenferenco vlada veliko zanimaale in udeležili se ie bodo zastopniki vseh zbornic v državi. — Konferenca o davčni reformi v finančnem ministrstvu. Delegacija ffo^oodar-skih zbornic ie izdelala in izročila finančnemu ministrstvu uredloire eosoodars v ,i zbornic in korporacil o spremembah novih davčnih uredb. Finančni minister dr. Su-tej je delecacij. izjavil, da do bistvenih 1 .-.preme mb nOi i redb kakor ne more i*ritL da pa bo upošteval kolikor bo oač megoče želie gospodarstvenikov. O morebitnih izpremembah bodo razpravljali na posebni konferenci, ki bo sklicana ob koncu prihodnjega tedna v ministrstvu. — Kranjska industrijska družba zaradi še eno visoko peč. Kranjska industriiska družba gradi še eno visoko peč za produkcijo sirovega železa. Peč bo zeraiena ze do konca iuniia in io bodo lahko v iu-liiu že uporabljali. — Podražitev rečne plovbe. Upravni odbor Rečne plovitbe ie sklenit da 1. t. m. podraži prevoz na rekah za 20%. Seznam 1 lovOttSkfii Knjig. Organizacija knjigarnarjev v Ljubljani za dravsko banovino v Ljubljani je založila seznam vseh na knjižnem trgu nahaja jočlh se slovenskih knj:g. Seznam je izšel te dni pod naslovom »Slovenska knjiga«: in dobi se v vseh knjigarnah po 20 din. — Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so : ripeljali 71etn«.-ga posestni ko vega sina | . anka Svetka iz Zadvora pri Ljubljani, ki se jo včeraj sankal na bregu pod gozdom ter si zlomil levo nogo. Kroenjar Martin šprem iz Ljubljane je včeraj po nerodnosti udaiil z golo roko po šipi in si prere-zal dlan. Delavec Rudolf Komar iz Ka -nika si je pri rezanju kruha po nesreči prereza 1 žile na levi roki. — Na posestni-kovega sinčka Ivana Kosca iz Vodic se je včeraj popoldne v3ul sneg s strehe. Otroka so šele čez čas potegnili iz snega, hudo poskoJovanega po vsem telesu. — V bolnišnico so pripeljali tudi llletnega posest ikovega sina Ivana Andolška iz Strug, ki mu je slamoreznica poškodovala prste na d osni roki. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno (visoka megla) stanovitno in zmerno mrzlo vreme. Tu in tam bo snežilo. Včeraj je bila najvišja temperatura v Kumboru 14. v Dubrovniku in Splitu 13, na Visu 11. v Sarajevu 10. v Ljubljani in Rabu 9. v Beogradu 8. v Zagrebu 7, v Mariboru 3.7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.6, temperatura je znašala —2.8, na aerodromu - -4.4 C. Iz L)ublfane —lj Hrvatski književni večer v Ljnblj*-ni. Priprave za hrvatski književni večer, ki bo 8. t. m. ob 20. v dramskem gledališču, so v teku. Nastopili bodo zastopniki sodobne književnosti Dobrišu Cesaric, Olinko Delorko, Ivan Goian-Kovačič, Ivo Kozarčajim, Vjekoslav Majer, Luka Perko vič in Dragutin Tadijanović. Uvedel jih :x> in uvodoma očrtal njih književno delo predsednik Diuštva hrvatskih luijiževni-kov dr. Ilija Jakovljević. glavni urednik --Hrvatskega dnevnika-- v Zagrebu. Naše kulturno občinstvo nt aiu- zamuditi prilike, da z obiskom književnega večera pokaže bratska čustva, ki nas vežejo s hrvatskim narodom. —lj K. o. JNS v Sp. ftiski opozarja članstvo in somišljenike da bo občni zbor drevi ob 20. v prostorih hotela :>Bcl!evue<. Udeležba članstva obvezna. Odbor. —lj Današnji »valčkov večer« SoKoi* i na Taboru bo nudil vsakomur največ zabave, zato ne pozabite zvečer ob 20. priti na Tabor v Sokolski dom. Za ples bosta skrbela salonski orkester Sokola I in priznani r Magistrov trio t. za želodec pa bogato založeni paviljoni, ki bodo svoje dobrote nudili po znano nizkih ženah. Pridite vsi in pripeljite s seboj družine in prijatelje. Obleka promenadna. Vstopnina le 10 din. 132—n —ljMestno zdravniško shižbo bo opravljal od drevi do ponedeljka ob 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7-1. telefon št. 36—41. lj— Drevi ob 18. bo v Hubadmi dvorani Glasb .Matice v Vegovi ulici predavanje dr. Ivana Karli na o instrumentalni glasbi v Ljubljani od ustanovitve Filhar-monične družbe pa do začetka delovanja Glasbene Matice. Predavanje bo izredno zanimivo ter nam bo pokazalo glasbeno žzsdjenje naših prednikov. Vstop prost u— Filozofsko društvo bo imelo drevi. 2. marca, svoje redno predavanje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Boris Furlan o Heniiju Bergaonu. Predavanje ie namenjeno proslavi 801etnice velikega francoskega filozofa in se bo vršilo ob 18 uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost —lj »Ljunpača, ki se je mudil na koncertni turneji v Nemčiji Odigral bo Rahmančnov koncert, za klavir in orkester. Vstopnice so še na razpolago v knjigarni CHasbene Matice na Kongresnem trgu in jih lahko naročite tudi po telefonu. —lj Sadjarska l>odružnica šiiška priredi v torek 5. t. m. ob pol 20. predavanje o škropljenju sadnega drevja. V deski ljudski šoli v Sp. ši£ki bo predaval g. Iv. Stupica. —lj APZ. 11. t. m. velik koncert v Uni-onu ob 20. Občinstvo vljudno opozarjani©, liiij si preskrbi čim prej vstopnice. Prodaja na univerzi v vrat. loži. — ij Rezervni častniki, ki prebivajo v Liubliani in še nimaio voiaške uniforme ter si je iz svojih sredstev tudi ne morejo nabaviti, naj pošljejo najkasneje do 10 marca zadevno pismeno vlogo mestnemu vojaškemu uradu na Ambrožev tre št. 7 1 Nekolkovani vloei na i prilože potrdilo o imovinskem stanju ter mero svoie uniforme. —lj Jubilej tete 6°pke. šestdesetletni-co življenja slavi danes pri svoji zvesti prijateljici izza mladih let in gostilničaiki ge. Mesarice vi na Bregu zvesta čitateljica »NaiodaLepe Vide«, ki jo je igrala pri dramatskom društvu. Spomnili se bodo pa ljubeznive in simpatična gospe tudi koroški dobrovoljci, ko jim je prinesla pred odhodom na Koroško zvrhan kup rož. Zavedni rodoljubkinji, zaslužni ženi in vneti čitateljici našega lista želimo v imenu vseh znancev, da bi ji bila naklonjena dolga jesen njenega življenja! 2>Zdravi!« —lj Saint-Saens velja danes neOj^recno kot francoski simfonični klasik, čigar dela predstavljajo uresničitev klasičnega ide ala ravnovesja med obliko in vsebin o ( preneseno na francoska tla. V njegovih delih se druži iaredno občutljiv smisel za for- malno zaokroženost z lahkotnostjo invencije, ki je splošno lastna francoskim skladateljem. Saint-Saens 2. simfonija (v a-molu op. 55) zavzema v francoski simfonični glasbi hkrati s Franckovo d-molovo simfonijo najvionejše mesto, le da je njena glasbena vsebina znatno drugam usmerjena kakor Franckova. V nji prihaja do posebne veljave francoska duhovitost, ee-pi-it, ki j.? temu narodu in njegovim umetninam lasten tez ga ne najdemo v simfoničnih delih drugorodnih skladateljev. Posebno finale simfonije je poskočen, na špansko plesno glasbo spominjajoe rondo, ki ga nenadoma prekine renruiuscanca iz drugega, adagio-stavka, nakar se zaključi v hitrem vrtincu. To delo je stalno na repertoarju vseh velikih francoskih simfoničnih m-kestrov. V Ljubljani in v Jugoslaviji soloh bo prvič izvajano na koncertu Orkestralnega društva dne 4. marca v veliki dvorani hotela VJniona. Vstopnice za to glasbeno posebno zanimivo prireditev so v preoprodaji v lenjigami Glasbene Matice na Kongiesnem trgu. —lj »Se*»tra Angeiika«. Kino Sloga predvaja od danes dalje izredno lep film, ki na pretresljivo dramatičen način predočuje borbo zdravnika za ljubezen mlade bolničarke. Mladenič, ki je stopil med nju, se je ob priliki letalske nesreče nevarno ponesrečil in samo znanje slavnega zdravnika ga more rešiti. Zdravnik, zavedajoč se svoje dolžnosti, resi mladeniča in se vrne k svoji ženi in svojemu malemu sinčku. Zablodo svojega srca možato preboli ter osreči s tem svojo družino. Porok za to mu je ljubezen, ki se je porodila v srcih obeh mJadih ljudi in ki pripadata drug drugemu. V tem lepem filmu srečamo zopet odlične nemške filmske igralce kot: Pavla Hartmanna, Lenv Marenbach, Kae-the Dorsch in Hansa Soehnkerja. Na sporedu bo samo nekaj dni ter ga ljubiteljem lepih filmov prav toplo priporočamo. 709 —lj Velika revija jazza in plesa«, »i bo v sol>oto 9. marca v v*eh prostorih Kazine bo po pripravah sodeč prva tovrstna plesna prireditev v Ljubljani. »Svving Rhythm« naš najboljši plesni orkester pod vodstvom g. Sama Hubada bo po velikOmestnera načinu predvajal simfonične jazz-kompo-zicije in najnovejše plesne komade. Priznam nr.š plesni mojster Jenko bo velikopotezno vodil in aranžiral plesni spored in zabavo. Najboljši plesni pari ljubljanskega »P.S.K.« nastopijo v polurni reviji in turnirju z izbranimi pari iz Zagreba in Maribora za naslov- plesnega prvaka Jugoslavije. Elitna plesna zabava do jutra, izvrsten bufet, privlačen bar. izvolitev »kraljice revije« Itd. bo navdušilo slehernega Kosta. VabUa bočJo te dni razposlana. Rc-klamr« |je in rezerviran jo miz dne-no v ::azir.:. 130—n_____ Kavarna »Tabor« danes vso noč odprta: Iz Celia —c Reinaldijevo kom«-dijo »Mala ženka brez l°gike« bo uprizorilo ljubljansko gledališče Mladih drevi ob 1?0.15 v celjskem gledališču v režiji g. Milana Skrbin-ika. režiserja Narodnega gledausča v Ljubljani. Sodelujejo ga. Mlekuš-Pugljeva, gg. Cveto Ncvak. Polde Dežman in Marijan Lom bar ter gdč. Poljanska. Predstpva je izven abonmaja in bo nudila lep umetniški užitek. Udeležite se je v čim večjem številu! —c Tujski promet, umrljivost in brezposelnost. V mesecu februarju je obiskaio Celje 1044 tujcev (916 Jugoslovenov in 12S inozemeev) nasproti S42 v letošnjem januarju in 952 v lanskem februarju. V preteklem mesecu je umrla v Celju 47 oseb in sicer 24 v mestu in 23 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 1193 brezposelnih (1006 moških in 187 žensk) nasproti 1144 (947 moškim in 195 ženskam) dne 20 februarja. Delo dobi 8 hlapcev, 2 krojaška pomočnika, 12 kuharic, 10 kmečkih dekel, 6 služkinj, 3 sobarice in 1 natakarica. —c Schillerjevo dramo »Kovarstvo in ljubezen« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v sredo 6. t. m. oh 20. v celjskem gleiiaiišču. Predstava bo za a bo a ma. Neabonea'a dobijo vstopnice v prodprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Celjski dijaki bodo igrali. Dijaki državne realne gimnazije v Celju bodo uprizorili pod okriljem celjske podružnice Fe-ziafefcega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano Meškovo dramo -Matic v režiji ge. A Sad ar je ve. —c žrtev ubijalca in »mrt vsled opeklin. Kakor smo poročali, je dne 23. februarja neznan meški pri nekem t>csest-niku v Šoštanju napadel 56letnega dninarja Albina zazija in ga zabodel z nožem v trebuh. V Osredku pri Vranskem pa se je 491etni ženi vojnega invalida Ani Re-berškovi v ponedeljek pri štedilniku vnela obleka. Reberškova je dobila težke opekline po glavi in rokah, žažija m Reber-skovo so prepeljah v celjsko bolnico, kjer sta v četrtek podlegla poškodbam. —c Iz šolske službe. Za šolskega upravitelja v Vojniku je imenovan g. Mlaker, doslej šolski up ravi tel j v Zavrću. —c Nesreča ne počiva, v petek ob 9. dopoldne je neki tovorni avtomobil na državni cesti pred Močnikovo trgovino v šmarjeti pri Celju povozil 21 letnega šo- ferja Martina ž^udaršiča iz škofje vasi ter ga hudo poškodoval po nogaii in glavi. Na Humu ob Sotli si je 561etna posestni-kova žena Veronika Lipnikova doma pri padcu zlomila desno nogo v kolku. V četrtek je padla 671etna zasebni ca Marija Hermanova iz Celja na poledenelem tlaku in si zlomila desno roko nad zapestjem. Istega dne je padel "letni posestnikov sin Ivan Vezenšek iz Vojnika pri smučanju in si zlomil desno nogo nad kolenom. V četrtek je padel 151etni sin poštnega zvaničnika Ivan Petaver s Teharja pri telovadbi in si poškodoval prsni koš. Ko je 211etni sin kočaiice Ivan Poohraški v Breznu pri Humu ob Sotli kuhal žganje, mu je nenadno bušila para iz kotla v obi-az in ga hudo opekla. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. —c Celjski šahovski klub, ki je prvak Slovenije in obhaja letos 201etnico ustanovitve, je imel v sredo svoj 20. redni letni občni zbor, na katerem so biLi izvoljeni v oclbor sledeči gg.: predsednik Josip Gia-ser, podpredsednik inž. Srečko Sajovic, I. tajnik Mirko Fajs, II. tajnik Emil Rupai, blagajnik Tine Kocmur, knjižn'Čar Josip Schneider, gospodar Ivan Vozlič, odbomk inž. Iskren P.puš. Revizorja sta grg. dr. cerin ln Vladimir Diehl. V okviru proslave svoje 201etnice bo priredil Celjski šahovski klub letos nacionalni amaterski tur nir v Celju. —c Snežne razmere na planma0 so za smučanje zelo ugodne. Pri Mozirski koči na Golteh je 90 cm, pri Celjski koči nad Celjem pa 30 cm osrenjenega snega. Vreme je podnevi milo, jutmja temperatura je nekaj pod mčlo. —c Društvo Rdečega križa v Celju predvaja do 4. t. m. v kinu Unionu v ^stni režiji veliki ameriški film Brezdomci«, ki ima visoko moralno vrednost. —c Zdravn'ško dežurno službo za člane OTJZD bo imel v nedeljo 3. t. m. zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. Dežurni zdravnik nudi pomoč samo v neodložljivih primerih. kadar je pristojni zdravnik OUZD odsoten. —c Dramski od*ek Sokolske^a drušKa Celja-matice vabi brate m sestre, ki imajo veselje za gledališki oder. naj predejo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v pisarno matičnega društva v mestni osnovni šoli na sestanek. Tam se bomo pogovorili o uprizoritvi gledališke igre v okviru društvene jubilejne proslave. Ta sestanek bi obenem služil prosvetnemu odboru v lazmotriva-nie, ali ne bi kazalo po jubilejnih dneh prirediti društven dramski tečaj. Med sestrami in brati, zlasti mlajšimi, so gotovo moči, ki bi se lahko odlično uvel javne. Torej pridite na razgovor! —e »Gledališče mladih«, pooblaščeno glecaiišče za dravsko banovino ni v nikakršni zvezi s skupino, ki igra po Sloveniji Remaldiievo komedijo Mala ženka brez logike . Uprava .»Gledališča mladih«. Iz Novega mesta — Komedijo »Vzgojitelj Lanove«-.,- bodo uprizorili ljubljanski učiteljisčniki na svoji akademiji 2. marca v prosvetnem domu v Novem mestu. Na sporedu je tudi kita-ra-solo z najnovejšimi skladbami. Uljudno vabimo vse prijatelje učiteljskega naraščaja, posebno pa one, katerim je poverjena vzgoja. Predprodaja vstopnic v knjigarni Krajec v Novem mestu. Med selitvijo je izgubil glavo Blanca, 2. marca Pod gornjim naslovom smo prinesli v na->cm listu z dne 5. XII. 1939 št. 276 poročilo, da se je posestnik Hode j Jožef iz Blan-ce o priliki selitve v nedeljo dne 3. XII. lani smrtno ponesrečil, da je to selitev izvršil na svojem tovornem avtomobilu av-topodjetnik Jesen.šek Joško iz Krškega ter je iz poročila razvidno, da je na nesreči so-kriv tudi avtoprevoznik radi neprevidne vožnje. Kakor smo naknadno zvedeli, g. Jcsen-.šek Joško na celi zadevi ni prav nič prizadet, ker je selitev izvršil avtopodjetnik Buršič Maks iz Stare vasi občina Videm in se g. Jesenšek te selitve ni udeležil niti sam niti po svojih uslužbencih, tako da niti nje-2a niti njegovega podjetja ne zadene na nesreči nobena krivda. Ker se jc z gori navedeno objavo gospodu Jesensku zgodila krivica, to krivico s to objavo lojalno popravljamo. PREKLIC. Založba »Slovensko delo« v Ljubljani obvešča javnost, da g. Štefan Pl- nič, ki stanuje v Mariboru, Frančiškanska ulica 21. ni več upravičen sprejemati nikakršnih naročil za založbo. 129—n K O L. E D A K i DANES: Sobota, 2. marca: Slmpliclj JUTRI: Nedelja, 3. marcu Kunlgunoa DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Nezvesti ljubimec KINO SLOGA: Sestra Angellka KINO UNION: Šestdeset slavnih let KINO MOSTE: Zaupna naredba in Ljubezen doktorja Meighana KINO ŠIŠKA: Demonska simfonija LEGIJA KOROŠKIH BORCEV, krajevna organizacija Ljubljana, občni zbor ob 20. pri Levu VALČKOV VEČER SOKOLA L na Taboru ob 20. SOKOL LJUBLJANA TI. družabna pr redi tev »Ples za vse« ob 20. V Kazini ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE premiera petdejansKe zabavne igre ^Pekovska« ob 20.15 Mostni dom FILOZOFSKO DRUŠTVO pr '..vanje univ. prof. dr. Boris Furlana o HenrvJ" Berg-sonu ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi I. ELITNI PLES ABITURIENTOV ob 20.30 v Trgovskem domu PEVSKI VEČER CMD ob 20. v telovadnici bežigrajske šole PRIREDITVE A" NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZVEZA ŠOFERJEV DRAVSKE BANOVINE občni zbor ob S.30 v salonu restavracije »Pri Levu«. OTVORITEV RAZSTAVE SLIK M. JAME ob 11. v Jakopičevem paviljonu KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA »SAVE« ob 16. v dvorani Sokolskega doma v štepanji vasi LUTKOVNO GLEDALIŠČE CESKOS1 ' >-VENSKE OBCE »Trije zlati l:isje deda Vseveda« ob 15.30 DEŽURNE L E K A BN E DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. TvrSeva cesta 41. Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Franc C i-b e r. Srbska ul. 7. telefon št. 36-11 Naše «i*^15sč£ D R A M A Začetek ob 20. Sobota. 2 marca: Strahopetec. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 3. marca: ob 15. Princeska in pn stirček. Mladinska predstava. Izv Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 4. marca: zaprto. V proslavo 150-letntce Linhartovega dela »ŽUPANOVA MICKA« bodo gostovali člani ljubljanske Drame v torek, dne 5. marca v mariborskem gledališču. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft, ki bo tudi voril uvodne bevde k proslavi. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 2. marca- Tosca. Izven. Gostovanje Vere Majdlčeve In Borisa Popova. Nedelja, 3. marca: ob 15. Lumpadus Va- gabundus. Izven. Znižane cene. Ob 20. Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižal cene. Ponedeljek, 4. marca: zapito. Koncert »Edinosti« na Viču Vič, 2. marca Glasbeno življenje na Viču je izredno razgibano, saj imamo na Viču kar tri pevske zbore in godbo na pihala. Poleg sokolskega pevskega zbora, ki ga vodi or. Albin Lajovic, obstojata na Viču Se pevska zbora »Danicam in pred dobrim pol-letom ustanovljen pevski zbor »Edinosti«, ki ga tvorijo po večini bivši pevci viškega pevskega krožka. Ta naš najmlajši pevski zbor. ki ga vodi g. Ciril Oblak, je nekajkrat že nastopil javno in dokazani BVO o veliko pevsko rutino. V kratkem času svojega obstoja se je zbor odločil, da priredi v nedeljo, dne 3. marca ob 20. v telovadnici nove meščanske šolo samostojen koncert, ki vlada zanj med Vičani veliko zanimanje. Spored koncerta je jako pester in bodo na koncertu zastopani naši znameniti skladatelji Schvvab, Gerbič, Pregelj, Vo-larič, Dev, Hajdrih, Ipavec, Jenko. For-ster. Prelovec, Cerer, Hafner in Adamič, vmes pa bodo pevci zapeli tudi nekaj narodnih. Odbor pevskega zbora je določil za svoj prvi koncert res ljudske cene, tako da bo udeležba na tem koncertu omogočena vsakomur. Vstopnice so po 8 din, 6 in 4 din in se dobijo v predprodaji tudi pri g. Rovanu, Rožna dolina c. VII-5a, na dan koncerta pa ob 19. pri blagajni. Vabimo viško prebivalstvo in vse prijatelje lepega petja, naj v velikem Številu posetijo prvi koncert viške »Edinosti«, ki zasluži vso moralno in tudi gmotno podporo. SPORT — K tekmam za državno prvenstvo v Stenici 3. t. m. kakor tudi k vsem ostalim smnškim prireditvam do 10. t. m. je odobrena polovična voznlna. Pri izdaji vozovnice zahtevajte obrazec K 13, na katerem boste prejeli potrdilo o udeležbi. Pravilno potrjen obrazec K 13 in vozovnica do Rateć-Planice veljata za brezplačen po~ vratek. Zanimajte se tudi za predprodajo vozovnic za posebne vlake Putnika v Ljub ljani. Danes ob 20.30 uri v dvorani Trgovskega doma L elitni ples abiturientov SPORED SWING R1THM TENKO BAR Tradicijonalni VALČKOV VEČERI Danes 3» marca OBLEKA PROMENADNA SOKOLA 1* Salonski orkester in Magistrov trio Ob 20« na Tabora 1 VSTOPNINA DIN 10.— I 8tev. 51 >SLOVENSKI NAROD« sobota, 2. marca 1MD. Stran S Kabelsko omrežje povečano za 45.800 n Telefonska centrala bo pa z vključitviio ie samo ene tretjine navili fcafcelrtrih Unij Ljubljana, 2. marca Prve kable so položili v Ljubljani L 1895. To so bili sedemžilni gutaperča kabli. Položili so jih sedem v dolžini 500 m. Telefonske kable so pričeli polagati v Ljubljani šele med vojno in v prvih letih po vojni. Ti kabli so bili večinoma namenjeni v druge kraje, pri nas so ostali zaradi prevrata, 3Do konca 1. 1920. je znašala dolžina položenih kablov v Ljubljani 5800 m_ S povečanjem in graditvijo nove avtomatske centrale v L 1927 se je moralo razširiti ln zbMjšati tudi ljubljansko telefonsko in telegrafsko omrežje. Položeno je bilo okoli 27.000 m kabla. Ob tej priliki je bila zgrajena tudi prva telefonska kabelska kanalizacija v dolžini 1400 m, Od L 1927. do 1. 1939. niso polagali v LjuMjani nobenih kablov, če izvzamemo malenkostna zasebna dela. Telefonsko kabelsko omrežje je bilo popolnoma zasedeno. Zgradba novih telefonskih postaj ni bila več mogoča. Zgraditi je bilo treba provizorije, napravili vsakovrstne priključke in v nujnih primerih tudi cepitve telefonskih linij v enož čne vode Medtem ko je naraščala telefonska mizerija v Ljubljani do vrhunca, je bilo narejenih več načrtov in proračunov, ki so bili vezani na določene zneske. Ob koncu 1. 1937 so bila pripravljalna dela zakljucVna Znstop-dki postnega niinistrstva in ljubljanske direkcije za po- šte in telegraf, direkcije mestne 1.1, sekcije ter tvrdke Siemens Halske. Berlin, so sprejeli načrt za povečanje telefonske kabelske mreže v Ljubljani. Po tem načrtu naj se preuredi toga kabelska mreža v delilno kabelsko mrežo. V jeseni L 1938. je pristojno ministrstvo načrt odobrilo ln julija lani je bil odprt kredit za ta dela iz H5mii i jonskega posojila. Tako so se pričela v Ljubljani po 121etnem presledku dela za novo povečanje kabelske telefonske mreže. Mestna t-1, sekcija je takoj pričela s pripravljalnimi deli, 10. julija lani pa tudi že z gradbenimi deli. Predvsem je bilo tre-ba zgraditi novo kabelsko kanalsko omrežje, že obstoječe pa povečati Vsa ta dela po bila skrajno otežena. Neštete neurejene podtalne instalacije, posebno pa stari kanali v vseh mogočih oblikah, so domala onemogočili natančno izvršitev gTadbenih deL Za zgraditev kabelske kanalizacije so uporabljali v splošnem betonske bloke ln betonske cevi. V celoti se je zgradilo 2280 metrov nove kabelske kanalske trase s skupno dolžino 5100 m kabelskih kanalov. Na novo je bilo zgrajenih 37 predihov, 7 povečanih. 10 pa preurejenih. Vzporedno z grad bo kabelske kanalizacije se je polagalo telefonske armirane kable. Potrebno je bilo izkopati v vseh straneh mesta prekope po cestah in hodnikih. Položili so 25.800 m armiranih kablov. Po kabelskih kanalih pa so povlekli 5200 m svinčenih kablov. Prvič so v Ljubljani obešali telefonske kable na jeklene vrvi. Ta način je uporaben samo za kable z manjšo kapaciteto in je mnogo cenejši kakor polaganje zemeljskega armianesra kabla Zračni kabli se tudi bolj prflugodijo okolici Uporabljajo se vedno tam kjer je polae-anie zemellskih i kablov nemogoče ali v zvezi 7. več Umi ovirami Zračnega kabla «0 povlekli 14.800 m Skupno se je v L 1939 v Ljub^ani povečalo kabelskr omrežje za 45.800 m, to je aa nad 100% dosedanje celotne telefonske in telegrafske mreže. Povečala pa sc ni samo dolžina kabelskega omrežja, marveč je tudi kapaciteta posameznih kablov narasla za 200 do 300 • h. Tako je na primer znašala kapaciteta starih izhodnih kablov posamezno po 480 žil, pri novih kablih pa že 1200 žil. Novi kabli se iztekajo iz avtomatske telefonske centrale v severni in južni linijski delnik. od teh centralnih točk se raz-dele telefonski kabli na vse strani v kabelske delil ce, katerih je za zdaj vključenih deset. Od linijskin in kabelskih delilcev se cepijo manjši kabli, ki se končajo v kabelskih prevodnih objektih, katerih bodo zgradili 98 s kapaciteto 10 do 50 telefonskih priključkov. Glavno delo, to je rekonstrukcija L t. omrežja, se prične z vključitvijo kabelskih prevodnih objektov Mnogi telefonski naročniki so primorani čakati na telefon prav zaradi tega dela. Dosedanja huda zima je žal ovirala dovršitev teh del. Vsak novi kabelski prevodni objekt namreč napaja določen telefonski okoliš Zato je treba zgradiii od vsakega prevodnega objekta k posameznim telefonskim naročnikom nove telefonske dovode ter preurediti ali odstraniti obstoječe napeljave. Velike težave za rekonstrukcijo omrežja bo delalo tudi pomanjkanje materiala. Kapaciteta vseh položenih kablov bo zadostovala ljubljanskemu t. t. omrežju za pet do osem let. s pogojem, da ne bodo nastale nove težave pri instalaciji naročniških postaj. Sedanja telefonska centrala bo namreč z vključitvijo samo ene tretjine novih kabelskih linij popolnoma zasedena. Ako se centrala ne poveča, se bo kmalu znova začela stara pesem v novi obliki. Verjetno bo nova centrala montirana šele 1. 1943., dotlej pa bomo slišali še marsikatero pritožno zaradi preobremenitve telefonske centrale Č"e bi se telefonska centrala povečala vsaj a 1000 številk bi se v Ljubliani telefonija razvijala nemoteno vsaj nekaj let. Aktualno )e postalo vprašaje decentralizacij SUZOR ja Ljubljana, 2. marca Vprašanje decentru''zacije delavskega socialnega zavarovanja je bilo sproženo «e večkrat prejšnja leta, a tedaj je bilo razpravljanje o osamosvojitvi krajevnih organov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (SUZORja) zgolj teorija. Tedaj decentraliziranje ni bilo aktualno ln ne popularno. Decentralizacija SLZORja je postala aktualna šele. ko je banovina Hrvatska začela prevzemati mnoge kompetence od države ter so Hrvati Sahtevali decentralizacijo na vseh področjih. Znano je, da so Hrvati zelo odločno zahtevali decentralizacijo ljubljanskega Pokojninskega zavoda, to se pravi priključitev dalmatinskih zavarovancev novemu zagrebškemu zavodu. Ze s tem Je bilo vprašanje decentralizacije socialnega zavarovanja načeto, čeprav se tedaj v Zagrebu še niso ogrevali za samostojnost krajevnih organov SUZO Rja, Znano je, da Ima SUZOR sedež v Z .jerebu, zato je pač razumljivo, da se jim rrjegrova decentralizacija že zaradi tega ni zdela tako nujna. Vendar so nekateri priča ko vali, da bodo Hrvati zahtevali do-■tedno decentralizacijo na vseh področjih ter pri vseh centralnih zavodih. Zakaj bi naj bii le SUZOR izjema zgolj zato, ker je njegov sedjž v Zagrebu in ne v Beogradu? Vendar so v Zagrebu začeli zagovarjati SUZOR, ko je postalo vprašanje njegove decentralizacije aktualno. Pri tem je najbolj zanimivo, da se poslužujejo prav taksnih argumentov kakor zagovorniki centralnih uprav kjer koli drugje. S tem sicer ni rečeno, da njihovi argumenti ne drže vsaj nekoliko. Vendar razlogi, ki govore za decentralizacijo, niso nič manj tehtni kakor n. pr. argumenti, ki so jih navajali Hrvati, ko so se potegovali za dalmatinske zavarovance Pokojninskega zavoda. Zdaj se je samo ponovilo isto, le vloge so zamenjane: Zagrebčani so nepričakovano na strani cen-tralistov. Pri nas Imajo najbrž veČino zagovorniki osamosvojitve našega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Strokovnjaki so sicer rezervirani; če se ozirajo na interese socialnega zavarovanja v splošnem in v vsej državi, morajo zagovarjati centralno ustanovo. Pri tem se zavedajo, da morajo aktivni okrožni uradi plačevati za pasivne, a prav to zmanjšuje riziko zavarovanja, kajti brez vzajemne pomoči (vsako zavarovanje je ustanovljeno po tem načelu) zavarovancev ter okrožnih uradov bi kaj kmalu sledil polom nekaterih manjših uradov in bi se sami ne mogli več po- staviti na noge. Toda prav zaradi tega so pri nas mnogi gospodarstveniki in nava- rovand za decentralizacijo. Pravijo, zakaj bi morali vprav mi doplačevati SUZORju 2a deficite njegovih krajevnih organov v drugih pokrajinah, kjer kdo ve kako gospodarijo. Ceš. čemu bi naj trpeli samo zaradi tegra, ker smo redni plačniki ? Zakaj bi dobički našega okrožnega urada ne ostali ohranjeni v korist naših zavarovancev in zdravstvenih ustanov? Zagovorniki decentralizacije očitajo SUZORju tudi, da slabo nalaga svoj kapital ter da krajevni organi, ki prihranijo SUZORju ogromne dobičke, nimajo nič od tega Po zadnji bilanci je imel SUZOR skoraj 138 milijonov dobička v enem samem letu. Gospodarski krogi neprestano tožijo, da so bremena za socialno zavarovanje komaj znosna, med tem ko se delavstvo pritožuje, da mu zavarovanje ne nudi dovoli. SUZOR zbira velike rezerve, a nekateri mu očitajo, da denar slabo upravlja, češ. njegovi skladi bi se morali obrestovati po 6?p, a se obrestujejo le po 4.647c Pra- j vijo, da se suzor ne more izgovarjati, 1 Češ, dolžni smo nalagati 60% proste gotovine kapitalnega kritja v državne vrednostne papirje, kar se nam slabo obrestuje, saj se je prav ta denar obrestoval po 6.7495-, torej višje kakor kapital, ki ga je . SUZOR imel naloženega v skladih. J Hrvatski gospodarstveniki pa znajo za- ; govarjati SUZOR. Pravijo, da bi bili sicer 1 za reformo SUZORja, ne pa tudi za decentralizacijo. Trde. da decentralizacija pomeni večji riziko. Okrožni uradi bi morali zaradi tega zmanjšati dajatve, da bi zmanj- 1 j šali «m bolj riziko zavarovanja aH pa bi morali zahtevati večje prispevke od delo dajalcev. Prvo in drugo ni zaželeno ln bi lahki povzročilo resno krizo zavarovanja Dalje trde, da sc pri organizaciji delav skega socialnega zavarovanja v naši dr žavi računali z najmanj 450.000 zavarovanci Na tej podlagi so bili tudi izdelam zakonski predpisi Pri dosedanji višini prispevkov mora biti najmanj 450 000 zavarovancev, sicer ni ravnovesja med dohodki ' in izdatki Navajajo tudi številke, ki bi naj pokazale, da so bili doslej upravni stroški nizki, izdatki za hranarine in druge stroške zdravljenja pa ogromni Tako je bile od prispevkov okrog 4 milijarde din za bolezensko zavarovanje v letih od l 1922 ; do 1935 izdano za delavstvo na račur* hrp narin in zdravniških stroškov podpor itd 3.000.000 000. med tem ko so porabi'1 za upravne in samoupravne stroške le 729 milijonov din. Režijski administrativni stroški torej znašajo 18 33%. Razen tega se režijski stroški zadnja leta Se znižujejo in so znašali v bolezenskem zavaiovanju 1.1938 14 50^ Se bolj so bili režii-ki stroški znižani zadnja leta v nezgodnem zavarovanju. Zagovorniki SUZORja dokazu- jejo, da se režijski stroški avtomatično znižujejo s porastom števila zavarovancev. Sklicujejo se tudi na to, da se delavstvo nikakor ne more ogrevati za razcepitev 3UZORja na samostojne okrožne urade, ker bi bil riziko pri posameznih ustanovah večji ln bi se lahko zgodilo celo, da bi pri polomu manjših ustanov Izgubili pridobljene pravice. Težave bi pa Imeli tudi pri preselitvah s področja posameznih okrožnih uradov na področje drugega urada, ker bi jim drugi urad najbrž ne priznal pridobljenih pravic. Kratko smo navedli argumente decentra-'.istov ln centralistov. Reči je treba, da zaslužijo skrbno ln stvarno proučitev. Reorganizacija socialnega zavarovanja je tako pomen bno vprašanje, da posega najgloblje v gospodarsko in socialno življe nje zato nikakor ne smemo o nji razpravljati enostransko Toda. če bodo hoteli Imeti samostojne nosiler sorialrega zavarovanja v drupriri pokrnnnah. se bomo morali tudi mi odločne zavzeti za Interese Slovenije Prav tako na moramo zagovarjati svoie interese če bi ST^ZORjev centralizem ?k' -'ioval social n ■-"■■>. u zavarovanju v Sloveniji. številke o tujcih in tujem kapitalu V Sloveniji |e 46$ industrijskih podjetij, od teh 106 z inozemskim Ljubljana, 2 marca Naša javnost se v zadnjem času čeda Ije bolj zanima za vprašanje, koliko je Lnozemcev v Slovenji. Dostikrat dobi človek vtis. da je inozemcev pri nas preveč m da so naše oblasti preveč srokrigrućlne ko gre za odločitev, ali naj se inozemcem dovoli bivanje v dravski banovini fn ali naj se jim dovoljenje za bJ vanje podaljša. Vtis o pre^tevilruh inozemcih ne nastane tako slučajno, temveč zaradi tega. ker se dogaja, da nadeti človek, ki trna poslovne ali drugačne opravke, na tujce, ki odločajo o tem ali onem. včasih naravnost, včasih pa prikrito za kulisami. Drugačna je slika ° inozemcih v Sloveniji, ki jo dobimo na podlagi statistike o inozemcih. V Sloveniji je stalno nastanjenih 4800 nemških državljanov 9650 italijanskih državljanov. 2650 državljanov česko-morav-skega protektorata 419 madžai-skih državljanov in 1250 drugih inceemoev ter 150 inozemskih Židov. Skupaj je v Sloveniji po tej zadnj statistiki 18.869 tuj h državljanov. 18.869 Inozemcev predstavlja pa samo 1.7 odstotka celotnega preb val-stva Slovenije. Preseneti seveda visoko število italijanskih državljanov, toda med 9650 Italijanskimi državljani je velika večina slovenske narodnosti. Ako oda te jemo te vrste italijanske državljane od skupnega števila lnozemcev, se izkaže, da tvori jo inozemed komaj sl&b odstotek slovenskega prebivalstva. Posebno pa zanimajo nado javnost v zadnjem času tudi Lnozemci, W hodijo k rm-Tn na obiske iz tu j n držav. Tranzitno gibanje inozemcev nudi zopet druga&io Sliko. Na prehodih v Mariboru, na Jesenicah in na Rakeku je pripotovalo lani z rednimi potnimi Usti v našo državo 296 tisoč 72l potnikov, odpotovalo pa je iz države 287.290 potnikov. Med potniki Id so prisil iz inozemstva v našo državo na treh glavnin slovenskih pr**ouih, so bili v večini Nemci. Vsiljujejo pa sem nam še drug«, vprašanja, ki so v zvezi z inozemci. predvsem vprašanje, s čim se taoeemci pri nas bavi jo, kako žive in kakšno vlogo igrajo v našem gospodarskem življenju. Statistike kažejo, da je torišče inozemcev pd nas predvsem gospodarstva indu- strija, trgovina in obrt številke so samo približne ln zaoki ožene, ker državljanskega porekla kapitala ni mogoče vedno zanesljivo dolocti ln je včasih tudi visina kapita/a nedoločljiva. V Sloveniji je 465 industrijsk-h podjetij. Pri 9 od teh podjetij ni mogoče ugotoviti, s kaksn:m kap taJom delajo in kakšnega državljanskega porekla je njih kapital. Od ostal h 456 industrijskih podjetij je 106 takih, pri katerih je deloma □deležen Inozemski kapitai ali pa so v celoti v tujih rdkan. V teh podjetjih je največ nemSK^ga kapitala, in sicer v S3 podjetj*h s skupnim Zneskom okoli 264 milijonov din. <3 češko- moravskm kap talom dela pri nas 21 in-lustrijskih podjetij. Njih kap tal masa okoli 125 milijonov din. Švicarski kapital z zneskom okoli 41 mikjonov din je v 9 :ndustrijskih podjetij, italijanski kapital z zneskom okoli 5 milijonov din je v 4 indu-strfiekih podjetjih poljski kapital z zneskom okoli 10 nVJijonov din Je v 8 podjetjih, francoski kapital z zneskom okoli 51 milijonov din je V 2 podjetjih, madftaraflci kapital v znesku okoli 2 milijonov din je v dveh podjetj-h. angleđkj kapital z Zneskom okoli 37 milijonov din je v 1 podjetju ln norveški kapital v znesku okoli 2 milijonov din je v 1 podjetju. Kapital tujega državljanskega porekla je torej udeležen v 106 inckiatrlj3»c:il podjetjih a akupoim zneskom okoli 537 milijonov din. Približno ena četrtina vsega našega Industrijskega kapitala je taozem-skoga porekla, pri čemer pa je izvzetih goraj omenjefih 9 podjetij, pri katenfl SC poreklo kapitala ne da ugotoviti. Tudi V trgovini in obrti delujejo pri nas tuji državljani. Med njimi je zopet največ Nemcev, ki so nafti državljani in Nemcev. ki so pravd Lnozemci. Ti imajo skupaj 1198 trgovinskih ki Obrtnih obratov. Odnos števila jugoslavenskih obratov nasproti obratom Nemcev, Madlarov, Italijanov, Ru- munov ki Zidov je 27.003 : 1524 ali 95»/| : 5*/o- Odnos po narodnosti Je približno 9TU 3*/»._________^ NI se bilo treba astrmstU. — Nesrečnica, ali veste, da je porcelan ki ste ga razbili, iz 18. stoletja? Služkinja: Hvala bogu, jaz sem se pa i ustrašil da Je Ml SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Pojasnilo uprave cestne železnice Ljubljana, 2. marca Na pritožbo na naslov tramvajsko uprave, ki smo jo ctjcvlli v ponedeljek 19. februarja o šentviški progTk 51110 dobili pojasnilo, da ima cestna železnica v rednem prometu 28 voz. Pri jutranjem in opoldanskem navalu so pa v prometu vsi vozovi, torej 51 voz, ki z njimi razpolaga električna cestna železnica, razen dveh ali treh. ki so v popravilu. Vsi redni vozovi vozijo po voznem redu do namembnih postaj. Glede rezervnih vozov imajo pregledniki navodilo, naj jih razvrste tako, da so posebno pri ju t m jem navalu meč* 7. in 8. uro potniki iz rasnih san eri čimprej prepeljani v sredino mesta, torej tudi na Ajdovščino. Upoštevati moramo, da je cestna železnica zaradi splošnosti in ni namenjena samo posameznikom, ki so med njimi nekateri tudi takih misli, da se lahko za karkoli znašajo nad uslužbenci. Xezadovoljneži naj ne pozabijo, da tramvaj na drn prevozi 5.500 km, torej petkratno pot v Beograd in nazaj, pri tem sc-pa zaradi nediscipline občinstva sem ln tja lahko pri tako velikem prometu dogodi kaka nevšečnost, ki je pa navadno niso krivi tramvajski uslužbenci. Sprevodniki namreč morajo na dan odpraviti do 25.000 potnikov in samo med 7. in 8.15 uro do 6.000 potnikov. To ogromno delo naj bi blagovolil upoštevati tudi gospoi pisec ostre pritožbe, kakor ga upošteva 99 odstotkov drugih potnikov. Vsi uslužbenci imajo navodila, naj s čini boljšim delom, s pospešen j e m prometa vljudnim nastopom, z uslužnostjo ter z razpoložljivim voznim parkom ustrežejo potnikom, čim največ morejo. Uvideti pa tudi moramo, da ru prav nič čudnega, če sem in tja kak uslužbenec pri živčnosti današnjih dni tudi odpove. Da se tedaj rezervni voz št. 5 pri pivovarni »Union« ni ustavil, je bilo popolnoma v redu. ker je bil do zadnjega prostorčka zaseden in zato ni smel sprejeti nobenega potnika več. Vsi potniki so bili namenjeni v mesto in voz je imel nalog, da se čim prej vrne v Šiško po zaostale potnike, ki so imeli še dolgo pot do sredine mesta. Potn ki, ki so morali na Ajdovščini Izstopiti iz tega voza, so se lahko že čez nekaj minut peljali z vozovi proge 2 ali 4 do poste. Vožnja od Frankopanske ulice do Ajdovščine velja 1 din, do pošte pa po sedaj veljavnem ceniku in po 7.45 uri 1.50. Iz voznega p'sma sprevodnika voza št. 5 je bilo uradno ugotovljeno, da do 7.45 ni prodal niti enega voznega listka po 1.50 din. temveč samo listke po 1 din, ki so rumene barve. Ce je gospod pi sec pritožbe prod 7.45 dobil listek za 150 din, naj to z dokazom blagovoli sporočiti uprav, cestne železnice, pa bo sprevodnik ki can na odgovor ter seveda občutil tudi vse pes edice. Uprava cestne železnice bo nemudoma piscu vrnila preveč plačanih 50 par. Dobri Ljubljančani splošno upoštevajo razmere delavstva in tudi tramvajskega uslužbenstva zlasti ob velikem navalu. Tako nada javnost odkriva tudi dobrohotno -azsodnest s prezaposljenimi uslužbenci, zato pa tudi obsoja pretirano kritiko, ki prav redko doseže uspeh, ko ima utemeljena pritožba ali dobro namerna kritika za spdošnost gotovo dobre posledice. Snežne razmere v planinah Ljubljana, 2. marca Snežne razmere v planinah so izborne. Povsod leži na sesedeni snežni podlagi okrog 20 cm pršiča tako. da švigajo smuči po volnem puhu. Bohinjska dolina ima letos ugodno zimo. temperatura ie vedno pod ničlo, le v opoldanskih urah. ko pogleda soince izza grebenov, grejejo njegovi topli žarki. Snega je 80 cm, cesta ob Bohinjskem jezeru, ie splužena. sani za prevoz turistov so na razpolago pred kolodvorom v Bohinjski Bistrici pri prihodu vsakega vlaka. Po poldrugi uri vožnje se v »Zlatorogu« okrepčamo. Za turiste, ki se pripe-Ijejo v Bohinjko Bistrico z večernim vlakom, so v »Zlatorogu« pripravljena udobna ležišča, saj razpolaga ta dom s 40 posteljami v 20 kuri j i vin sobah. Na Komni je ves dan toplo soince, jutranja temperatura se giblje med —6 do —3. snega je 160 cm, po vrhu pršić, smuka izborna. V Domu na Komni je na razpolago še 15 postelj. Na Vršiču je 120 cm pršića. Erjavčeva koča je oskrbovana stalno ob sobotah in nedeljah, ima na razpolago 15 postelj v kurljivih sobah, prehod čez Sleme v Tamar je že mogoč. — Krvavec ima 160 do 180 cm snega, zgoraj plast pršiča, smuka izborna osobito na smučiščih proti Velikemu Zvohu in KompostelL V Domu ie na razpolago 8 postelj v kurljivih sobah in skupno ležišče za 22 oseb. Velika Planina ima letos izredno mnogo snega, 130 cm z močno plastjo pršića, koca SPD razpolaga z 42 ležišči v dveh kurljivih sobah. — Iz-orenod po zimski naravi pod vznožje Kamniških planin do Doma v Kamniški Bistrici Je posebno doživetje, snega 50 cm, cesta zgažena. na razpolago 15 postelj v 6 kurljivih sobah. — Planinei-smucaHi. sedanji čas je za planinsko smučanje najugodnejši, ne zamudite ugodne prilike ter pohitite na bele snežne poljane. Vse informacije o oskrbi planinskih postojank in o smuških turah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova c tal 40-66 Zanemarjena Tyrševa cesta Ljubljana, 2. marca Bežigrajci in stanovalci ms na Brinju ter v Stožicah se upravičeno pritožujejo glede slabe ceste in zanemarjenih hodnikov, kar občutijo posebno sedaj pozimi. Tvrseva cesta, dasi je ena najprometnej-šib, je vsa razrvana. Na cesti so take kotanje, da je to že naravnost Skandal. Pn-čno se že pri odcepu Linhartove ceste, kjer je konec tlakovanega cestišča. Zaradi slabe ceste so najbolj nezadovoljni vozniki, ki so vedno na cesti s tenkimi tovornimi vozovi, še bolj pa občutijo zanemarjeno in vegasto cesto avtomobllisti, ki se skušajo sicer kotanj izogibati, pa se že ne da več. Nekaj časa, dokler je šlo, so vozili avtomobUisti prav ob strani ceste, kjer ie bilo cestišče vsaj za silo tSFSfflMP no in giatiko sedaj pa je cesta prav taka ob straneh kakor v sredini. Kotanja poleg kotanje in to vzdolž do Ježiro in Se dalje. V sredini so luknje seveda še globlje, tako da motorna vozila, tudi težki tovorni avtomobili, kar odskakujejo. Se prav posebno trpe potniki v avtobusih, ki verza-jo v kamniško stran. Vožnja pomeni pravo muko, saj se prične prisilno odskakova-nje s sedežev že takoj v začetku in traja do konca, tako da pride potnik na cilj ves zbit in utrujen. Vožnja na avtobusih, ki vzdržuje zvezo z bližnjo okolico, sicer ni dolga, vendar t v potnika ni noben užitek. Podjetje se steer trudi, da bi zadovoljilo potnike, vsa dobra volja pa ne pomaga nič spričo slabe ceste. Tu no zaležejo nobene pritožbe( ne prošnje na pristojno oblast. Ostaja samo pri obljubah, ničesar pa se ne stori, da bi se cesta temeljito popravila. Poleti in pred zimo so navozili na cesto samo nekaj drob nega kamenja, ki so ga pa avtomobili in vozovi sproti odmetali. Tu in tam so poskušali tudi zamašiti globoke kotanje, to-i da zaleglo je bore malo in pozimi so se pokazale Se bolj globoke luknje. Kako ma-i lo skrbi se posveča tej cesti, kaže tudi dejstvo, da je bil sneg zoran samo v prav ozkem pasu sreli ceste, tako da je skoro onemogečeno srečavanje avtomob/lov, avtobusno podjetje pa, ki vzdržuje zvezo '. 7, Jezico m Črnučami, je bilo prisiljeno, da je samo na lastne stroške uredilo pet ali ' šest izogibališč od železniškega prelaz.\ do Brinja in mimo Stožic do črnuškega mosta. Skoro prav tako kakor cestišče samo, sta zanemarjena tudi hodnika ob otoeui straneh Tvrševe ceste, kar občutijo pešci posebno v času, ko nastopi južno vreme ki ko se razliva bez vegaeti hodnik brozga, segajoča čez gležnje. Iz Radeč — Premestitev v sodni službi. Te dni jb bil premeščen g. Anton Lavrenčič, s*-hm u^aoniaki pripravnik na tukajšnjem sre-; skem sodišču. Odšel je v istem svojstvu na okrožno sodišče v Mursko Soboto. G-Lavrenčič je služboval v Radečah nad dve leti in je bil vseskozi korekten v službi ter kot tak zelo priljubljen med domačini. Želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu! Po njegovem odhodu je nastala na tukajšnjem sodišču vrzel, katera se mora v interesu službe izpopolniti. Zato upravičeno pričakujemo, da nam oblasti pošljejo novo uradnoSko moč, — Nad 200 pUok* zmrxnlK>. Letoanja izredno ostra zima je imela za msxafc-koga hude posledice. Največ so pretrpeli poleg divjadi tudi ubogi ptički, ki so se od lakote in mraza izCrpand zatekali v gospodarska poslopja. Poročali smo aa, da so jih na Vrhovem nekateri lovili m skubli, meso pa jedli. Nase varnostne oblasti so zadevo preiskale in ugotovile, da se je to dogajalo. Krivci bodo dobili zasluzeno plačilo! Te dni Je posestnik Vinko Gorenje na Vrhovem premetaval a.>Jo v svojem skednju. Pri tem je našel oele Kupe zmrznjenih pUCkov, največ stoac m scinkavcev. Te dni pa »e je truda doznalo, da. je neki J. Z- a pu&ko streljal na kose in jih nekaj ubil blizu tovarne >Petac Tudi ta mora dobiti zasluženo plačilo! Pripominjamo, da se to dogaja ze več let. Zato ba bilo umestno, da nastopijo oblasti strogo proti krivcem z vso rigcuroznostjo. _ Blagajna na lade&Ki pošti ie nekaj dni zaprta. Poštna upravnika ga, Ragazzi je pred dnevi zbolela, zato je blagajna pri radeški posti že nekaj dni zaprta. Vsem prizadetim sporočamo, da vlagajo denar odslej na p-^ti Zidani most. Tako stanje pa je nevz 1 -žno, zato naprošamo postno direkcijo v Ljubljani, da nam nujno posije nadomestilo, kar bi se sicer moralo zgoditi že prvi Ftadeče so vendar mesto s precejšnjim po."tnim prometom in nikakor ne gre. da bi morali hoditi zaradi denarnih pošiljk na ooeto zidani most. — Konj ga Je brenti v glavo. V soboto so vozili vino s sanmi preko R-a cC za hotelirja g. Franca Juvančiea na Zidanem mostu, ki ga je kupil pri vinogradniku g. Šepeta v cu na Bizeljskem. Ko so dospeli do znanega Kukčevega klanca v Radečah, je Šepetavčev 23letni sin Cenko poganjal konje ter z ramo potiskal za ročico. V tem trenutku ga je brcnil konj na vso moč s kopitom v glavo, da je obležal nezavesten. F*rvo pomoč mu je nudil radežkl zdravnik in ga odpremfl v domačo oskrbo. Ponesrečencu je tekla kri is nosa in ušes. Ce« nekaj ur je dobil tudi precejšnjo vročino, zato ae je bati komplikacij. [nserirajte v »SL Narodu*4: Stran 6 >8LOVENSKI NAROD« fiter. 51 Strmoglavljeni gospodar sveta Kako je Morgan Milijone Francijo finančnega poloma in Tasfnffl pri Med svetovno vojno ln skoraj deset let po nji je bila moč Morganovega koncerna na višku. Upnik zavezniških držav je bil pravi diktator sveta. Njegovi agenti so dirigirali mirovna pogajanja ter določali pogoje in obveznosti Morgan je skrivaj hrepenel po tem. da bi dobil v finančnem pogledu pod svojo oblast vso Evropo. Zato se za Izvenevropske dogodke sploh ni brigal. Pustil je Dillon Readu izkoriščanje Mehike. Gnp-Tenhelu Astorju tn Loebu pa Južne Amerike, čeprav bi lahko tudi tam zaslužil težke milijone ln si pridobil zasluge za Panameriko v Monroeovem smislu b tem, da bi bil pomagal izpodriniti angleški vpliv iz Srednje ln Južne Amerike. Morgan nI nikjer drugje odklanjal zaslug:, ki so se dale pridobiti mimoprede pri ugodnih kupčijah, samo tu se ni zanimal za nje. Inflacijska mrzlica v Evropi Spomladi 1922 je odpotoval Morgan v Evropo, da bi proučil njen položaj. Evropa je preživljala takrat povojno mrzlico, borzni pustolovci so jI puščali kri z in-flacijami in gospodarskimi polomi na vseh straneh. Morgan je s stomilijonskim posojilom stabiliziral angleško valuto Kmalu se je pa zamajal še francoski frank. Borzni verižniki kova raznih Boselov ln Castigli-nov in drugih zastopnikov inflacijskega plemstva, ki so bili že oplenili Avstrijo, Nemčijo ln Madžarsko so videli nov plen. Oči borznih verižnikov so se obrnile na Pariz. Vsak je prodajal franke na termin, kolikor je le mogel, zanašajoč se na to, da bodo mnogo cenejši, ko jih bo moral plačati, nego ko si jih je izposodil. Poin-carejeva vlada je segla po tako zvanih sanacijskih ukrepih, minister de Lastevrie je napovedal stroge kazni za vsakogar, kdor bi špekuliral na padec franka, toda vse je bilo zaman. Morgan poseže vmes Tedaj se je pa obrnila francoska vlada na Morgana s prošnjo, naj ji priskoči na pomoč. Morgan sam je bil močno udeležen prr- takratnih špekulacijah. Bil je pa takoj pripravljen zaslužiti tudi na drug način. Njegovi zaupniki na raznih svetovnih borzah so dobili nalog, naj kupujejo frank na termin, to se pravi, naj posojajo vsem, kdor si hoče Izposoditi frank po nizkem tečaju. Ko je pokupil, kar se je na hitro roko dalo pokupiti — in to so bili težki milijoni — je sklenil še nekaj kupčij javno. Potem je pa dovolil objaviti, da je pripravljen posredovati v korist francoskega franka. Na vseh borzah sveta je nastala panika. Kdor je mogel, je kupoval franke, da bi kril svoje dolgove. Morganu sploh m bilo treba Investirati milijonov za rešitev franka — zadostovalo je, da je krat-komalo pobral svoj zaslužek. V Srednji Evropi je propadlo mnogo verižnikov ln bančnih zavodov. Morgan je dvakrat zaslužil — na padcu in dvigu — razen tega si je pa pridobil slavo, da je rešil Francijo finančnega poloma. Morgan je bil na višku svoje moči. Z mi-ljardami dolarji je kontroliral pretežno večino gospodarskega življenja v Ameriki, obvladal je borze, tovarno in trgovino, pa tudi vlado, pa naj je bila republikanska ali demokratična. Bil je vladar Amerike — in kaj šele je pomenil za Evropo. Medvojni in povojni upnik zavezniških držav — po vojni posredno in neposredno tudi drugih držav je bil absolutni suveren, nenadkriljiv in nedosegljiv. Njegov dom je bil urejen kakor trdnjava, nedostopen, zastražen noč in dan. neranljiv. V sosedni palači s firmo J. P. Morgan & Co. so se stekale v veliki ■»pisarni dvanajstih apostolov« — v kateri so zasedali Morganovi družabniki — niti Daniel Lesnem1 vsega svetovnega denarnega poslovanja. Morgan je bil povsod pričujoč, vseveden ln vsemogočen. Kriza in polom V Združenih državah se je edini Henry Ford krčevito otepal moči VVallstreeta ln znal je zadajati njenim vladarjem tako hude udarce, kakor oni njemu. Treba je pa bilo mnogo več nego svarila in boj enega moža, da bi se omajal olimp, kamor je bila dvignila ameriška javnost kralja svojega zlata, predstavnika dolarske moči, uspehov in herojske veličine po ameriškem merilu. Treba je bilo predimenzi-rati verižniške uspehe, oskubiti najširšo ameriško javnost, ko je bila oskubljena Evropa m ko je ležala pred nogami vladarja ameriškega kapitala. Posledica tega je bil črn petek na borzi in njemu sledeči padec ameriškega gospodarstva. Polom je doživelo 3000 ameriških bank, nastala je popolna stagnacija, v deželi Izobilja je zavladala beda, število brezposelnih se je dvignilo v milijone. Javno mnenje je tako glasno klicalo, da je vsega tega kriv Wall-street, da je končno dosegel ta klic tudi vlado. Takrat so v Ameriki začele izhajati knjige, pozivajoče javnost odkrito proti moči finančnih magnatov. proti korupciji, finančnemu gangsterstvu, razkroju in ropanju države. Ob koncu 1. 1931 se je pojavil na zatožni klopi pred senatnim preiskovalnim odborom Otto H. Kahn. čez poldruero leto v maju 1933 je moral pred sodišče tudi sam najvišii gospodar finančnega trga J. P. Morgan, da bi povedal kako in s kom je sklepal svoje bančne kupčije. Najbogatejši mož 3 leta ni plačal davkov Posledica te Izpovedi ni bila posebno razveseljiva, čeprav preiskovalni odbor ni pozabil na to, da stoji pred njim zastopnik finančnega o lim pa. Eden najbogatejših mož Amerike je moral priznati, da dve leti sploh ni plačeval davkov in da jih prav tako niso plačevali njegovi družabniki, čeprav jim je podjetje Izplačevalo po milijon dolarjev osebnih dohodkov letno in čeprav so morali mali uradniki njihovih podjetij pošteno plačevati dohodnino od svojih skromnih plač. Drugo veliko presenečenje je bilo, da je bila veČin«, vodilnih ameriških mož zapletena, v Morganove finančne spekulacije, tako finančni minister Woodin, Mac Adee, Owen, Young, brat bivšega finančnega ministra Mellon in ie mnogo drugih. Posledica vsega tega je bilo čiščenje v ameriški politiki. Na drugi strani je bila pa to zelo učinkovita propaganda za Roo-sevelta, da bi mogel posvetiti na častni kodeks VVallstreeta, edini zakon, ki so ga priznavali borzijanci — očividno zato, ker je bil tako udoben. Dovoljeval je namreč, da bi mož z milijonskimi dohodki ne plačeval davkov, čeprav se mu zdi samo ob sebi umevno, da jih mora plačevati njegov uradnik s skromno plačo. Ta kodeks je dovoljeval milijonske zaslužke na svetovnih katastrofah, ki nalagajo drugim težke žrtve. Morgan je bil pa zaščiten in nihče ga ni nadzoroval, čeprav bi moral navaden zemljan pred sodišče, če bi zakrivil mnogo manjše grehe. Preiskovalni odbor senata je takrat objavil seznam Morganovih dolžnikov. Morganova zvezda je jela zahajati, dokler ni bil mož zdaj prisiljen objaviti, da sploh opušča bančne posle in da se hoče od6lej zadovoljiti samo z upravo svojega premoženja ne samo zase. temveč za vse člane svoje rodbine. Morgan! se umikajo s finančnega poprišča. Zanimivo je, da se je zgodilo to po čudnem naključju v času. podobnem tistemu, ki je pred 25 leti dvignil Morgana tako visoko, da je vladal denarno malone vsemu svetu. Bogatega barona je opeharil Poldrugi milijon lir je plačal za obljubljeno vtelešenje v cesarja Julijana Odp« dvanajst ur, pa se ne utrudi, ker sedi tako, kot mu je svetoval zdravnik. Prej js ssdsi nepravilno in utrudil se je že po trsk mM štirih urah dela. Tudi šolski otroci se uAe laže in so manj nem»rni, če pravilno sede. Argentinski polet v stratosfero Dva argentinska učenjaka Ignacio Puig in major argentinske armade Eduardo Olivero pripravljata s podporo argentinske vlade polet v stratosfero. To bo prvi stratosferni polet na južni poluti. Poseben odbor, ki pripravlja polet, je nazvezal stike z obema evropskima raziskovalcema stratosfere prof. Avgustom Piccardom in njegovim sotrudnikom Maxom Cosvnsom, ki sta obljubila sodelovanje z argentinskima učenjakoma Piccard je dal Argentin-cema na razpolago stratosferni balon »Cen-tury of Progress« (Stoletje napredka) — s katerim se je dvignil pred 6 leti v Združenih državah v sttraosfero njegov brat Jean Piccard in dosegel višino 17.550 m. Ze lani jeseni je vzbujal pozornost rimske družbe mladenič, ki je stanoval v enem najlepših hotelov na via Veneto in lahkomiselno zapravljal denar. Razen sob v razkošnem hotelu je imel v najlepšem kraju najeto vilo. kjer sta satnovali njegovi dve ljubici. Pa tudi to mu ni zadostovalo. Lazil je za najlepšo plesalko iz Ca-sina di Vene7ia. tuiko ki je nekaj časa gostovala v Rimu Baje se ie nameraval celo poročiti z njo Mladenič se je izdajal za doktorja prava Njegovo brezskrbno razuzdano živlienje je končno obrnilo nase pozornost policije, ki je fanta aretirala, ker se je izkazalo, da si ie akademski naslov prilastil brez vsake pravice. Komaj 191etni Pasouale Pugliese je sin premožne abruške rodbine. Policija se je zpnimala od kod mu toliko denarja, da je lahko tako razkošno živel. Od doma ga ni imel. Fant ie trdil, da mu je dal denar baron Ricardo Ricciardelli iz Foggie. da bi napravil na niegov račun razne finančne transakcije. Baron Ricciardelli. lastnik ogromnega veleposestva. vrednega 12 mil. lir. je to potrdil. Policiia ie že hotela fanta izpustiti, ko je zvedela, da je bil nedavno aretiran na baronovo ovadbo v Firenci, kjer je tudi zelo potratno živel. Tu torej nekai ni bilo v redu. Rimska policija je zaslišala baronico in ona je končno pojasnila zagonetko Pugliesovega denarja. Baron RVc-iardelli ie velik liiibiteli okult nih ved. Ze več let študira vsa dela o magiji in okultizmu, da bi našel ključ k tajni nadnaravnega sveta. Posebno se je zan'mal za Drimere. ko naj bi se po nekakšnih pravilih črne magije slavni možie vračali z onega sveta Tudi Puffiiesov stric Ciro Formisani se ie pečal s črno magijo in pod psevdonimom Ju^an Kraemer je napisal o nji razpravo. Cim je snoznal mladi pustoloveec baronovo slabo stran si je znal izposlovati dostop do njega, in natvezil mu ie. da mu je zaupal stric veliko tajno duhovnega sveta. Razen tega na d& je v zvezi z naivečjim magom naših dm Frwinom Obo^vom: ta pa nai bi bil v stikih z duhovi Poleg tega pa upravlja še ogromen zlati zaklad. Tako se je znal Pugliese prikupiti baronu in le-ta je povsem zapadel okultizmu. Mladenič je počel s praznovernim baronom kar je hotel. Kmalu mu je natvezil, da je tretje ali četrto vtelešenje rimskega cesarja Juliana Odpadnika, ki je zavrgel krščanstvo in poskusil znova uvesti poganstvo. To naj bi potrdil Erwin Cobuax s svojimi duhovi. Toda za te poskuse je poti eboval mnogo denarja. Čim bi pa bil baron kot vtelešena Juliana Apostate sprejet v duhovni svet. kar naj bi bilo samo še vprašanje časa, bi mu duhovi ves denar vrnili iz neizmernega zaklada, ki ga uprav-ia Cobuax. Ni znano ali so bili poskusi Erwina Cobuaxa tako dragi, ali pa duhovi tako 'akomni. da je mladenič vedno znova zahteval denar, baron mu ga je pa dajaL Iz baronove blagajne je šlo poldrugi milijon Ur. policija je pa našla pri aretiranem sleparju samo 400.000 lir. eC bi ga ne bili pravočasno aretirali bi bil gotovo pripravil vtelešenega Juliana Apostata še za en milijon lir. ki ga je potreboval dozdevni Er-win Cobuax. Baron je bil celo že odredil, naj bo pravočasno pripravljen ta denar, ki so ga hoteli imeti duhovi najpozneje čez pol leta Baron bi se bil tako rad vtelesil v rimskega cesarja, da se mu ni zdelo škoda nobenega denarja. Sicer so pa podobni sleparji opeharili barona za okrog 3.000.000 lir, tako da bi to vtelešenje ne bilo posebno poceni. Po tej ugotovitvi je moral seveda Pugliese ostati v zaporu. Fant duševno ni posebno razvit, pač pa je odgovoren za svoja dejanja. To je potrdilo domnevo policije, da ne manjka nekaj koleščkov v glavi njemu, pač pa baronu, ki se mu je dal tako imenitno opehariti. Pravilno sedenje Dr Morris Brili trdi, da večina ljudi ne zna sedeti. Noge imajo prekrižane in z vso težo telesa so naslonjeni na eno mesto, navadno na sp.xlnji del hrbtenice, kar je naj-neprik'adnejše Tako sedenje ima vedno za posledico napor in utrujenost. če govorimo o kom: kako more biti telesno utrujen in izčrpan saj med delom neprestano sedi — ni to prav. Vse je odvisno od tega, kako človek med delom sedi. Teža telesa mora vedno počivati na spodnjem delu stegen, ne pa na spodnjem delu hrbtenice. Narava je izpustila na vseh delih medenice, na katere sedemo, vse živce. Zato pri pravilnem sedenju ne trpe niti mišice niti hrbtenica, . Ce delamo pri mizi. moramo sedeti tako. da smo upognjeni v kolenih ne pa v pasu. In eno nogo moramo dižati nazaj ob strani stola. Nikoli se ne smemo upogibati v hrbtu, da bi prišel za bedra. S tem koristimo tudi očem. ker se lahko sklonimo nad delo v prikladnem kotu in ni treba upogibati vratu. Ta način sedenja med delom nam omogoča tudi pravilneje dihanje in prost dostop krvi skozi vratne žile v možgane. Pri nepravilnem sedenju, kakršno je navadno v pisarnah, so žile skoraj pod vezane in človek se tako rekoč polagoma davi. Kdor pravilno sedi, mu delo nikoli ni naporno. Dr. Brili omenja za vzgled pisatelja Ryley Coopera, ki piše nepretrgoma Piccard Razen tega pa izdelujejo v Belgiji mnogo drugih aparatov in pripomočkov, ki jih ni mogoče izdelati v Argentini. Profesorja Piccard in Cosvns sta obljubila, da prispeta letos v Argentino pomagat argentinskima učenjakoma pri pripravah za polet. Znanstvena opazovanja med poletom v stratosfero na južni poluti bodo primerjali z onimi na severni poluti. Puig in Olivero nameravata po poletu odpotovati v Belgijo, kjer bosta z evropskima strokovnjakoma primerjala uspehe svojega stratosfemega poleta. Amnndsenova ladja ba papra vijena Skupina prebivalcev San Francisca je sklenila popraviti in ohraniti bodočim po-kolenjem ladjico »Gjoa«, s katero je bil kapitan Roald Amundsen na slavni vožnji iz Osla do Nome na Aljaski. Plul je preko ledenih morij, koder so hoteli pluti drzni pomorščaki že 400 let pred njim, toda nikomur se to ni posrečilo. Pred 34 leti je priplul Amundsen s svojo ladjo »Gjoac pred San Francisco in jo poklonil mestu. Amundsen V svojih spominih pripoveduje Amundsen kako se je ta ladjica z enim jamborom in motorjem na petrolej utirala tri leta pot skozi led Opetovano ji je pretila nevarnost, da b* oj leden gore strle. Nekoč je nastal celo požar v strojnem oddelku. Večkrat je plula po tako plitvem morju, da je bilo njeno dno samo nekaj centimetrov nad morskim dnom. Ob prihodu v San Francisco 19 oktobra 1906. sta bila njen I kapitan in posadka navdušeno sprejeta. Ladjico so popravili in postala je last Sari Francisca. Pozneje se ni skoraj nihče brigal za njo in zob časa jo je močno razje-del. Zdaj bo pa popravljena in še poznim rodovom bo pričala o slavnem raziskovalcu Amundsenu. NAJBOLJŠI ČUVAJ — Opozarjam vas, da potrebujem pogumnega čuvaja, ki se ničesar ne ustraši m ki spi tako rekoč z odprtimi očmi. _ Veste kaj, gospod šef. potemtakem bi bilo pa najbolje, da vam poš.jem kar svojo ženo. Nedelja, S. marca. 8: Jutrnji pozdrav (plo&če). — 8.15: Klavirske skladbe Vasilija Minka (prof. Silva Hrašovec). — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vse navzkriž (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. —■ 11: Neoeljsk' koncert radijskega orkestra, — 12.30: Poroč 1 a, objave. — 13: Nap -vedi. — 13.02: Nastop gojencev klasične gimnazije v Ljubljani. — 14: Mojstri harmonike (plošče L — 16.30: Naloge slovenskoga dekleta (Albna Bajdova). — 17.0O: Gospoda rska navodila in tržna poročila. 17.30: Vesele pesmi poje g. Drago zngar (pri klavirju prof gvcV vmes citre solo (M. Hebein). — 19: Napovedi poročila, — 19.20: Nac ura. — 19.40: Objave. — 20: Glasbene sLke (plošče). — 20.30: Koncert slovenske pesmi. Sodeluje radijski k/T> monii zbor in radijski orkester dir n Š-janec. — 22: Napovedi, poročila-. Plesna glasba (plošče). Ponedelji-k, 4. marca. 7: Jutrnji poztlrav. — 7.05- Napor I poročila. — 7.15: Pisan venček V€s* zvokov (plošče). — 12: Iz če&k'ri opeca^ Oplošje). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: roročila. — 18: Zdravstvena ura: Ženska osnmio-svoja (dr. Anton Brecelj). — IS.20: Komorna glasba (plošče). 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura — 19.40: Objave. — 19.45: Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar). 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). TOrek, 5. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček ve. o h zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Moji mali učenci in učenke v črni Reki v Vardarski banovini (g. Miroslav Demšar) 12: Oporni zbori ln solisti (pfo95e). 12.n0: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert slovanske glasbo (radijski orkester). — 14: Poro.i'a. — IS: Klavirski koncert: štiriročno (prof. Krm po tič dr. Valens Vodušek). 18.40: Kes ln milost (Fr. Tersesrlav). — 19: Napovedi. :poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Wurl ške orgle (plošče). — 20.20: Samospevi: gdč. Bašič Mira. pri klavirju g. prof. Pavel Sivtc. — 21: Koncert rad'jske-ga orkestra. — 22. Napovedi, poročila. — 32.15: Godbe na plhoJn (ptlo.x^če>. Sreda, 6. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.06: Napovedi, pOTOčila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisana šara (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Operetni venčk (plošče). — 14: Poročila. — 18: M^aMn^ka ura: Ob 5O01 etnici tiskaistva. a) Uvodna beseda J. Matičiča. b) »Gutenberg govor.« Simbolčen prizor. Napisal J. Matic č. Izvajajo člani rad. igr. družine. — 18 40: Slovenske pravne starine (dr. Josip Zon-tar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19 50: Uvorf v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske ope* re. Četrtek, 7. marca. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel h zvokov (plošče). 12: Mojstri pevci (plošče). — 12.30: Poroč: la. objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura. —■ 19.40: Objave. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: AJkadornski pevski kvintet. — 20.45: Reproduciran koncert smfonič-ne glasbe. — 22: Napm^edi, poročila. — Pete1*, 8. marca, 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel m zvokov (plošče). — 11: šolska ura: Kram ljanje z mladino (Miroslav Zor). — 12: Naša glasba (plošče). — 12.30: Porcčla, objove. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Hrano^l vje iZinka Muri). — 18.20: Lucerme Boyer poje (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Zimski sport v Savinjskih Alpah. — 20: Lahka glasba (plošče). — 20 30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo Ivanka Ribičeva in Svetozar Banovec ter radijski orkester. Dirigira šijanec — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Duet har-morik (Jože Ju rman in Ivan PodoJanikar). Revež. — Jaz sem revež, nobenih sorodnikov nimam. — Kaj so vam vsi pomrli? — Ne, obogateli so. V Sofl- Učiteljica: Dama naj nikoli sama ne hodi v kavarno. — Gospodična, povejte nam, zakaj ne. Učenka: Ker bi morala plačati kavo sama. Krinka ljubezni 24 B o m a o Gilbertu, ki je zelo hitro primerjal v glavi vse možnosti, vse domneve in kombinacije, se je zdelo, da so oči neznanega dekleta glede barvnega odtenka močno podobne Renaudovim. — Čudno... Neverjetno, — je mrmral sam pri sebi, ogledujoč dekleta. — To ni prvič, da me zamenjavajo z gospodično de Valcorovo, — je dejalo dekle. — Vaša radbina je gotovo tu doma ? — je vprašal Gilbert, ki se je bil v njem zdramil sum. Ne bil bi še prišel do njega, če bi bil vedel to, kar so vedeli vsi prebivalci tega kraja, da je markiz de Valcor zapustil Evropo polna tri leta pred rojstvom tega lepega dekleta. — Seveda sem tu doma, — je odgovorilo dekle smeje. — Ze davno smo tu naseljem. Gaeli so bili ▼ tem kraju mnogo prej, nego se morajo spominjati najstarejši spomeniki vse krajine. — Vaše rodbinsko ime je torej Gaelova? — Da, Bertranda Gaelova. — Kaj naj stavim, da se mudi markiz de Valcor pri vas, — je dejal princ, ne da bi se dal motiti v svoji skrivni misli. — Pri nas! — je dekle malone vzkliknilo. Gilbertu se je zdelo, da je njen sveži obraz nenadoma prebledel. Obstala je vsa zbegana in zrla nanj, a v očeh je lahko prečita! vročo željo, da bi ji povedal kaj več. Še malo prej se je zdelo, da se pripravlja k odhodu in da ne bo odgovarjala na vprašanja gospoda, ki ga ne pozna. Zdaj je pa čakala, — Vi ste torej prijatelj markiza de Valcora? — je vprašala čez nekaj časa, — Sem celo njegov gost. Ze več dni sem pri njem v gradu, gospodična, in ker ste se mi tako dražestno predstavili, mi prijetna dolžnost veleva storiti isto: sem Gilbert Gairlance, princ de Villingen. — Princ!... je vzkliknila Bertranda v naivnem občudovanju. — Manj sem jaz princ, nego vi princesa, saj ste tako lepa, da bi lahko krasila vsak prestol, — se je priklonil princ galantno. Lepa Bertranda je vsa zardela, toda skrivnostni nemir ji je kalil veselje nad tem, da jI dela poklone tako visok gospod. Vsa v skrbeh je vprašala: Pa vendar ne pride gospod de Valcor sem? — Sestaneva se v krčmi na vasi. — Oh. če je tako, se pa vrnem nazaj ▼ vas. Po obali krenem... Te besede, izgovorjene kakor v polsnu. so zvenele kakor da so ji ušle nehote. — Vi se menda bojite markiza de Valcor? — Sklonila je glavo in molčala. V naslednjem trenutku je krenila proti odprtim vratom, da bi odšla iz cerkve. Ko ji je pa Gilbert, stoječ liki kip, to molče preprečil, ne da bi sam vedel zakaj, morda samo zato, da bi vsaj še nekaj trenutkov občudoval to krasno postavo, je zašepetala: — Oprostite___ oditi moram, gospod princ. Parižan bi se bil z veseljem zasmejal. Neka nova vrsta dojma, nekakšna sveža, še neznana čistost je izžarevala nanj iz tega dražestnega bitja. Pustil je Bertrando Gaelovo, da je odšla iz cerkve, sam je pa takoj stopil za njo in kakor da je to samo po sebi razumljivo, se ji je pridružil in jo spremljal. Oprezna Bretonka se je vprašujoče ozrla okrog in videč, da ni nihče opazil njunega čudnega srečanja, celo čuvaj razvalin ne, ki je istočasno pazil na morski svetilnik in ki ga ni bilo videti nikier. je odhitela po ozkem hodniku proti obali, izogibajoč se hišicam in oživljeni okolici. Ni kazala toliko strahu glede prisotnosti elegantnega tujca. Kako bi tudi premagala izkušnjavo, saj je tako rada poslušala laskave poklone iz njegovih ust ter čitala v njegovih toliko občudovanja in pozornosti. Gilbert sam je bil v njeni navzočnosti razdvojen. To ni bil samo dotik nežnosti in mikavnosti, pre-prežen s čarom. Nekoliko divja narava tega dekleta, to je bila tudi nepremagljiva radovednost, saj je stal pred zagonetko. Kaj je za markiza ie Valcor to mlado dekle, ki se ga boji kakor varuha ali vladarja in ki je tako čudovito podobno njegovi Miche-lini? Noben odgovor, s katerimi si je odgovarjal na to vprašanje, ga ni zadovoljil, temveč nasprotno, njegova radovednost je bila tem bolj razdražena. — Čujte, gospodična Bertranda .. . Na svojo čast vam obljubljam, da ne bom izdal vaše tajne. Zakaj se tako bojite srečanja z mojim prijateljem Val ćorom? Saj je tudi on plemič in bilo bi mu zelo težko pokazati tako draiestnemu dekletu kakor ite vi neprijazen obraz. — On ne ve .. . je priznalo dekle povešene glave in vtla uprtih oči, — da sem zapustila samostan, a moja babica nima poguma, da bi mu to povedala. — Samostan?... Vi ste bili vsamostanu? — Da. V Geraldines de Quimper. — Vi ste bili redovnica? — Kaj vam pa pride na misel! V tem primeru bi bila morala pobegniti. Oh, redovnica nisem bila... Bila sem novica. Zaobljube še nisem bila položila, — Čemu pa naj bi jo položili? Pa vendar ni želel tega gospod de Valcor? — Da in moja babica tudi. — Babica, to še razumem. Toda kakšno pravico ali povod za to naj bi imel markiz? Dekle je pogledalo vprašujočega princa s svojimi sinjimi očmi, v katerih se je zrcalilo resnično začudenje. Najbrž o nečem podobnem še nikoli ni razmišljalo. — Saj je to gospod markiz, — je odgovorila čez nekaj časa, štev. 51 »SLOVENSKI NARO Dt,«obota, a. marca 1940. Stran 7 Iga Grudna »Dvanajsta ura" Nekaj citatov, ki kažeta, kako so ocenili to delo izrazito katoliški listi Ljubljana. 2. marca Mastna občina jc po-"elila dve literarni nagradi In sicer Prežihovemu Vorancu za ro.i.an »Požganica« in Igu Grudnu za pesniško zbirko >E>vanajsta ura«. Slovenski lisu so zabeležili to vest s priznanjem mestni občini in tudi komisiji, ki je presojala literarna dela lanskega leta. Edina izjema med njimi je bil »Slovenski dom«., ki se je v nasprotju z drugimi postavil na stališče, da nagradi nista bili prav podeljeni. Iz kakšnih nagibov je to storil, je za vsakega čitatelja, ki pozna ta list svojevrsten metod, več kot jasno. Vprašujemo se samo. od kdaj je ta list, ki se pogosto odlikuje po svojem jezikovnem analfabetizmu, aibiter slovenske literature? Kakor v političnem celu tega lista, tako bo ostala potomstvu tudi njegova kulturna rubrika spomenik naših čudnih časov in razmer. Zanimivo pri vsem je. da je proglasi 1 »Sov. dom« obe nagrajeni knjigi, ki sta povsem resni in umetniško vredni deli za levičarski skrpucali. Kako neresno in zlobno je zaletavanje ^Slovenskega doma« v nagrajeni knjigi in kako sodijo na primer resni in svetovnonazorski pristaši tega lista o knjigi Iga Grudna, objavljamo samo nekaj citatov iz ocen v izrazito ka-toiišldh listih: >DEJANJEt SEPTEMBER 1939. ŠT. 7: Gruden je bil ob svoji zadnji zbirki zelo lepo sprejet. 2e ko so te pesmi izhajale v Sodobnosti, je bilo treba reči, da se nam je v njem naredil pesnik, ki najbolj živo spremlja blazni čas. kateri se zvija od me narodnega sovraštva, krivic in vojsk. Mmo lahko rečemo, da je on prevzel besedo, ki jo ima navadno prvi narodni glasnik, ker mu je toliko na skrbi usoda naroda in danainiega trdo preizkušenega človeštva. 'str. 2951. X;esrova ljubezenska pesem je zdaj tako prisrčna in topla, da jo moraš sprejeti, k-ikor moraJS večino socialnih in tistih, ki jih i? redila muka ob pogledu na današnji pc >2aj ^'oveštva Tukaj je resnična vrednost Grudnove poezije, (str. 300). Lino LeglAa- >DOM m SVET« ST. 5. 1939: — ciklus Pesmi natakarice Pepce zaradi svoje preproste topline in življenjske resničnosti bralca zajame in osvoji. Tako lepe pesmi življenju in hrepenenju deklet po službah pri nas še nI nobeden zapel Izmed Grudnovih socialnih pesmi v tej r: p gotovo najboljša (str. 290) Posebnost tega drugega dela so prilož- nostne pesmi: V spornin Tomaža Bizi:ja, Simonu Gregorčiču, Dr. I. Prijatelju. Poslanica Dragisi Vasiču in najlepša: V opombo Aiirelu Serku Te pesmi niso le prigodnice v narodnem pomenu besede, temveč jmajo svojo pravo umeun.šRo vred nese. .str To pa, kar o.likuje Grudna je njegova velika in resnična ljubezen do trpečih . . . Zbirka »Dvanajsta ura« je brez dvoma močan prinos našemu pesniškemu in kulturnemu ustvarjanju. Svoj pomen dobi predvsem zaradi aktualnosti, ki je pesniku, posebno v drugem delu. služila za snov. — Kaže mraz hi razklanost dobe. ki navzlic vsemu strahotnemu v njej raste v osnove za svetlejšo bodočnost, ter nam kot pesnik in človek odkriva in razodeva to, kar nas vse boli, tesni in muči. Tvorna sila slovenskega duha ni ravnodušna nasproti velikim dogajanjem, (str. 292). S. Sali Pripomba: V konzorciju »Doma in sveta« je med drugimi tudi Mirko Javornik, urednik »Slovenskega doma«. »SLOVENEC« 18. aprila 1939: »Dvanajsta ura« je zbirka novejših pesmi pesnika Iga Grudna, čigar pesmi zadnja leta predstavljajo morda najboljše, kar je slovensko pesništvo ustvarilo v novi dobi. Vsebina zbirke ima dve osnovi: družbo in ljubezen. Podobe malih ljudi, občutje sedanje družbene groze, družbena in osebna erotika — to je vsebina te zbirke, ki bo zbudila gotovo veliko zanimanje. »SLOVENEC« 23. JUNIJA 1939: In tako se je pozneje Gruden iskal v drugih vetrovih, dokler ga ni zajela moderna socialna težnja, v kateri je bolj kot kdajkoli prej našel svoj izraz. Toda v tem času je našel tudi sebe, ko ni slerpo sledil geslom dobe. temveč se je v njej samo inspiriral ter dal dozdaj najboljše pesmi v tej zbirki »Dvanajsta ura«, ki je plod zadnjih let, v katerih se je povzpel v prve vrste naših sodobnih pesnikov. Gruden pa je kot antena, napeta v svet. ki sprejema temperaturo čPsa in dogodkov, jth lovi vase in jim da zveneti v sebi in iz sebe. Sila doživetja v prigo:nican je tako močna, da bo ta zbirka ostala kot trajno pesniško delo v našem slovstvu. Dr. Ton. Smerdel: Lirika Iga Grudna Iz 8. In 9. št. »Južnog pregleda« 1939. Skop-lje. — izšlo kot poseben ponatis: Subjektivnost prvog dela zbirke je intimna i ona je kao neki dnevnik svih onih doživljaja koji stvaraju našu bitnost 1 iz-gradieni svet, koji je izvor prave lirike život onih Čijih je život Gruden dobro ra- mo §© cestno polb prekrškov dnevno mm Rekordno število prometnih nesreč in grehov zoper disciplino v lanskem letu Ljubljana, 2. marca V teku l^r.*keea leta ie imelo okrožno sodišče v Lu:b.iani rekjrdno štev.lo obravnav, na katerih so se morali zasovariati neprevidni avtomobilisti. motociklisti kolesaril in vozniki, ki so zakrivili laži? in hujše nrometne nesreče Sodnik ooedinec okrožnesa sodišča dr Leo Pomoe ie raz-Dravlial ob Drav rr.dk h o.mede ikih, če rt-kih m sobotah brez obtežencev uo § 204 k .-. in 5 2i 5 k. z. Pa tud statistična poročila os:aiih okrožnih sodišč v S oveniii kažejo, da so lani kazniva d?iania zooer v rr javnega prometa dosega rekordno višino. Večina Drometnih nesreč se 1e lani do2c-di'a do novembra, od teea meseca naprej do konca leta ni bilo nobene večie prometne nesreče in zelo malo ce?tno-noli-cirakih prekrškov, kar le razumllivo. sai ie nr: nas v novembru i':orni ooo-lncma zastal mo'.Tn; promet. Uredba o om^rtvi motornega d-ometa ie imala mneee skrai-oo slabe r>o?ledice. krkor 1e znano Edina d "-bra posledica omejitve ie bila omeiitev prometnih neseč Kier ni rrometa. seveda trdi nesreč ne more biti toda zaradi te dobre posledice vendarle ni moeoče zagovarati orp^vtev motornega Prometa. Pred dnevi ie neka priča ki io ie mo-toriklist r>~drl na ces4.i. z velikim navdušenjem rdobrava'a od-e-'bo o omejitvi r^o-toraega »t ometa in želela, da ne bi bila uredba o omejitvi p-ometa nikoli več ukinjena in da bi bilo orav. ako ne bJ razdelili bencinskih nakane, vsai n°sreč ne bo več na cestah in bodo nes>: l~hkT nrn-mer^r^li no betoniranih cestah b~e? ?krb: za svoi? ži/'-'enie in zdravje Občnstvn v s^n: dvorani se ni moe-o vzdržati fmeha na prižrlno modrovanje. ob-',žanxev branilec na ie vnrašal or:čo aH im-> kai ore- moženja. Priča je odgovorila, da ima nekaj preinozenja. Branilec: Ali zaklepate hišico, preden greste k počitku, aa ne priaejo ponoči tatovi in viorniici po plen? Priča. Seveda jo zaklepam Branilec: Vid.te. V.ajco mora biti človek Pieviuen. ako ima imuvmo. Ce ne bi bilo na svetu imovine, bi tudi ne bno kaznivih dejanj zoper imovino. Ali bi se odrekli svoji imovini, samo aa ne bi bilo treba zak.epau in aneti skrbi in stiah Dred vlomuci m tatovi? Priča je razumela, kai ie hotel branilec reči, vendar bi biio potrebno z naihujš.mi Kaznimi iztrebiti malomarne :n neprev.d-ne šoferje, kakor je priča dostavila, kajti po mnenju pešcev ki so žrtev prometnih nesreč, je vedno kriv samo vozač. Ne bi torej kazalo vztraiati Dri omejitvi prometa samo zaradi tega. da bi se pešci nekoliko brez skrb j kretali po cestah.. Kljub temu ie seveda aktualno voraša-nje o prometnih nesrečah, ki jih ie čedalje več Pes ie sicer, da ie tudi motornih vozil v Slovenji čeda.je več teda orav zaradi tega bi se morala dvigniti disciplina vozačev in seveda tudi disciplina pešcev Lani je bilo v Sloveniji 8292 motornih vozil in okoli 160.000 koles Število m jt r-nih vozil se ie v primeri s orediars.cim le- \ tom precei povefa'o. povečalo pa se ie tudi poslovanj? oolicij-ik h oblaste« zaradi cest- ! no-policijskih prestopkov in prekrškov. Pred leti je policija uvedla motorizirano cestno-policijsko kentrolo. ki od'ično posluje, kakor kažejo štev: k3 o grehih zcoer nrometno disciolino. Vendar se vezači in oešci prav polagoma privaja-'o na ce~+no d sciplino. Na tem polju imaio naša društva, v katerih so organizrani avtom-bili- zumeo, a za koji ljudi imaju malo razumevanja, jer smatraju u ogromnoj večini, da se on mora tako da odvija, izlazi pred nas duh u početku zbirke. Za razliku od mnogobrojne pseudosoctjalne poezije kod nas, Gruden svojim ličnostima i njihovom životu prilazi uverljivo, bez patetike i programa. To je život, nag i svirep, bezu.ep-šavanja i fraze. (str. 6.) Svi U motivi, divni u svojoj jednostavnosti i u veri ji vi u svojoj umetničkoj interpretaciji, kao da su doživeli kvintesonciju izražajne snage u ciklusu r.Pesern konobarice Pepice*. Ovih pet pesama svakako je nešto najbolje što je Gruden napisao. Svaka pesma pretstavlja jednu stvarnu konfesiju konobarice koja je, došavši aa. sela, osetila, okružena bedom graa, kako je njen život promašen. To je socialna problematika današnjih dana nagla svoj najbolji izraz u ovom ciklusu. Prešernovski 1 u stilu Jenka završava se ovaj »Sonetni venac« iako ne po obliku, a ono po dubini ljubavnog i tragičnog ose-čania života. Ova jednostavnost motiva pruža savremenu, imaginativnu impresiju. Ta jednostavnost najbolje može, da posve-doči o dubini osečanja. koja pesnik nosi u sebi. (str. 8.) Duboke su zbog svoje impreivnosti pe-sme. koje bi na prvi pogled mogle da pruže utisak da su prigodne, istr. 9.) Pa iako su u pesnikovu viziju u pe3mi »Balada naših dni« — »Razočarenje i Žalost ko krvnici na straži nad Čovekovom savešću« — pa iako je Grumen osećajući agoniju čovečanstva ko Unamuno posum-njavao u Boga, u pravdu i osetio da je kao brodolomac bačen na pustu hrid (»Nad agonijami sveta«), to ipak u epilogu — pesmi »Zdravica na Silvestrovo* — on veruje u budućnost Čoveka. on zna kao pesnik da može pozvati druge ljude da nazdrave novom danu. te da onda kad ispiju pogrebne čaSe, da ih za bolji u.es novog sveta razbiju o tle. I ova pesma kao epilog ima. kako rekosmo, vezu sa prvom u zbirci, ali ton i impresija su sasvim drukčiji. U ovoj poslednjoj pesnik, iako je čovečanstvo u oluinoj noči. zna. oseća i uve-ren je da sn nad ljudskim glavama blage zvezde i radžanje novog dana. (str. 11). »OBZORJA« 6T. 1. 1940: Ves Igo Gru-cen je dokaz, da je slovenski milje dovolj poln čisto lastne, svojstvene tradicije, da se lahko vsaj pesnik nanj opira in da tako nadaljuje tradicijo Prešernovih del in tudi Prešernove volje, (str. 48L sti In motoc:kl?sti. Se mnogo hvaležnega fa | nujnega vzgoinega dela. Drav tak., oa nismo še ničesar storili za vzgojo oešcev. V šolah se mladina uči vse mogoče, le o pravilnem kretanju na cestah ne izve ničesar. Naj nihče ne misli, da te stvar: n so nujne. Domislimo samo. da ie bilo v teku lanskega leta v Sloveniji 650 Drometnih nesreč, in med temi nad polovico hud h prometnih nesreč ter nad eno četrtino prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Naravnost presenetljivo r>a ie bilo število cestno-polici.u*-ah prekrškov in sicer 13.G8I. V 16.747 primerih ie bila izrečena obsodbi. Lani so torej* avtomcbilistl in motociklisti v Sloveniji zagrešili povprečno do 50 cestno-poiiciiskih prekrškDV dnevno in Drometni nesreči sta bili povprečno 2 na dan. RIC v Litiji Litija, 1. marca. V ponedeljek je imel Rdeči križ občni zbor v salonu pri Urški. Razen odbora so se ga udeležili po večini uradniki, kar je znak, da leži glavno socialno in higiensko delo na ramenih dižavnih uslužbencev, do-čim se širša javnost še ne zanima za društva, ki skrbe za bližnjega. Zbor je ctvoril predsednik sreski saniLetni referent g. dr. Vladimir O r e 1 z lepo uvodno besedo. Tajniško poročilo je podal sreski deslniektor g. Drago K e b e r, blt-gajuižko sreski tajnik g. Valentin F i i s. V Lren i nadzornega odbora je priporočal razrešnico sreski na- j čelnik g. dr. G r e g c r i n. Društvo je pridno skrbelo za denarne i vire. Priiedilo je nabiralno akcijo s pomočjo učenk tukajšnje meščanske šole. Za | ljubeznivo naklonjenost se je predsednik dr. Orel zahvalil ravnatelju meščanske šole g. Viadu Rojcu. Kakor naš RK, tako so gotovo hudo prizadete tudi druge posestrimske organizacije, ker mora RK oddajati članarino od državnih uradnikov beograjski centrali. Prav iz razloga, ker tvorijo državni nameščenci večino članstva, dobivajo p^dnžel-ski odbori premalo sredstev za vzdrževanje. Treba bc popraviti pravila, da ostane ves denar domačim organizacijam. Iz na- ših skromnih sredstev smo podprli več siromašnih družin. Gotovo zaznamenujemo lep napredek z osnovanjem pro.ituberkuloznega dispanzerja, ki bo nameščen v poslepju litijske predilnice. Dispanzer bo v kratkem otvorien. RK je sklenil pri slučajnostih, da bo oddajal za vzdrževanje dispanzerja redno letno podporo. Notar dr. Ivan Gašič je priporočal, da naj RK začne s pripravami za primer vojne. Nabaviti bo treba protiplin-ske maske in zgladiti sakloniftča. RK bo stopil v zvezo z občinskim odborom in izvedel plemenito namero. RIC to :ačel gojiti tudi higienska predavanja za podeželsko ljudstvo. Sreskemu odboru RK v Litiji so podrejeni občinski odbori RK v Smarlnem. v Zagorju in nekaterih drugih o! činah, kj£?r take socialne edinice že obstoje. Trebi pa ba pritegniti k terau d^iu tudi ostale občine, kjer doslej tega še niso Izvedli. Pri volil vab je biia samo ena lista z dosedanjim odborom, ki je bila tudi sog'asno izvoljena. Za delegata na glavno skupščino RK je bil delegiran tajnik g. Drago Keber. Rdeči križ zasluži vso pozornost naše javnosti In seveda tudi podporo. Obletnica smrti Matije Peika Zagorje. T. marca Lansko leto na današnji dan je vso zagorsko dol no in vse, ki so ga pognali, pretresla žalostna vest. da je hudi pljuč-nci podlegel uprcvftelj torliške šo'e g. Matija Pelko. Sredi dela je omahnila roka človekoljubu in šolniku. Cb njegovi mrtvaški postelji se je vse do pogreba zbirala colina, stari in madi. vsi. ki jim j? bil koda j vzgojitelj, prijatelj in vodnik, da se poslove za vedno. Od daleč so pr h teli stanovski tovarši. stancv"ki tovariši so dv,gniiJ njegovo krsto in jo odnesli do prezgodnjega groba sredi najlepšega, po-mlacamiko razigranega dne. Zg-rmele so težke grude in grob se je zaprl, pokril eno izmed široko odprtih src. ki je za ve-7no nehaio biti. Tem sredi Zozinovčeve božje njive, prav na vrhu. odkoder je najlepši razgled na Čini revir je njegov grob. ob katerem postajajo molčeči obis-AOvaJci gro bov. pomol:jo tiho melitev za dobrim očetom. Oatal je meci njimi, ki jim je clal svoje najlepše moške n.cči. ki je s polno roko razdajal svojo dobre t o in se prav s tem zap sal v srca vseh dolincev. Kdaj pa Kdaj prižge neznana roka na ta grob skromno svečico. ki potem tiho plapola in sveti kot dobra misel v rudarske domove, ki so raztreseni po pobočjih. Za nami je težke leto uaodnih dogodkov. Naše misli so b čane s prehitevajočimi se dogodki, toda na danaJnji dan vel;aj vsrij skiomna misel njemu najbrž največjemu prijatelju doline kar jih je zapustio nrše občestvo. Razmere so se tudi v drugem pogleJu zasukale drugače, kot 1e pričakovala do'ina. toda vse to naj bo vzrok več, da se pokojnikovega spomina oklenemo s še večjo ljubeznijo Ce nas je te^sno zapustil, naj ostane njegov rpomln med nami Živ ir. trajen. V soboto 2 marca bo v fami cerkvi ob 8 uri ma?a oble n ca. ro maši pa se bo tcpliška mla iina poklon:la na grobu spim inu s\o;ega nepozabne" a vzgoj telja Ln prijatelja. Slava spominu Matije Peika! Tisjsk! «?y*ntet v škcljl Lski škofja Loka. 2. marca Delo za pospeševanje tujrke-^a proirrta v škofji Loki votli Tujsko prometno društvo, ki je te dri na. svojem občnem zboru poda;o sliko svojega delovanja. Občni zbor je vodil rx>dpie<^GJiik mag. ph. Oton Burčvch. Tujsko prometno društvo bi za si'rž'lo večje razumevanje za svoje delo, zasti še, ker vodi pos^e krijevnega tu.lstiinega odbora, zato bi bilo prav, da bi na pristojnih mestih njegovo delo bolj podpirali tudi gmotno. V škofji Loki bi bilo treba odpraviti še mnogo pomanjkljivosti kakršnih pač v tujsko prometnem kraju ne sme biti. Predvsem bi morali sprameks'-rati Kolodvorsko cesto, ki je ob suh eni vremešni pokrila z debele plastjo prahu, s'cer pa blatna Sploh bi pa morali posvečati mnogo več pozo.nest" snagi n h'-gier.i v mestu ter v ta n'men ure'iiti kanalizacijo. Prav tako bi bilo p trebno bo'j skrbeti za mestne nasele, k z.laj propadajo. Podobnega drobnega dela ima Tujsko prometno društvo vedno čez glavo, a Žal ne najde vselej zanj primernega razumevanja. Lani so ;meM v škofti Loki 399 gestov s 6279 nečninam:. To je zelo malo gle^e na to, da so v tem kraju izpolnjeni mnogi naravni pogoji za tujski promet. Prav ta Številka o tujskem prometu kaž?. koliko dela čaka Tujsko prometno društvo, toda ne le društvo, temveč tudi vse druge pristojne čin tel je. Društvo samo je brz moči, ker mu pr.manjKuje denar, ki je tu- GERMAIN'E BE.f LMOMOVA; K am hodi popoldne? Gospa Marie Arbarelova se je vrnila lahnih korakov dorrov in hitela skozi predsobo proti svoji sobi, ko je naenkrat zaslišala glas svojega moža. Marie se je ustrašila. — Kaj. Luka, ti si že doma? S temi besedami je stopila v knjižnico svojega moža ki je sedel za veliko pisalno mizo. polno pisem in knjig. — Upam. da nisi bolan. Namesto odgovora na tako skrbno vprašanje jo je mož nahrulil z nevarno kratkim vprašanjem: — Od kod prihajaš? Strah, ki se je pojavil na Mariinem obrazu, je utrdil možev sum. — Iztr^zni se prosim, in najprej lepo vse odloži, jaz im?.m *«3 — — ae je posmehoval mož. — Potem pa upam, da boš tako prijazna in mi boš povedala ... Se^el je z roko v žep in zašumel z anonimnim pismom, ki ga je dobil pred dobro uro v kiubu in ki se je glasilo: »Vprašajte drevi svojo ženo, od kod prihaja, kje je biia popoldne ...« In zdaj, ko je pričakoval nekoliko nejasno pripovedovanje o šivilji, modistkah. pose'ih prijateljic in kinu. je zaslišal priznanje, ki mu je zaprlo sapo. kaiti T.larie se je b:'ro zraš'a :r. odgovorila: — Ce že hočeš vedeti... prihajam od I Antoina Marcellija, ki ti pa njegovo ime ničesar ne pove, ker ga ne poznaš. Pri teh besedah se je pa zdela Marie tako osramočena in tako drzna, da je malo manjkalo, da moža ni zadela kap. — Ti si drzneš! — je zaklical mož, — ti si drzneš ... Marie se ni niti ganila, kakor se spodobi grešni ženi, stoječi pred svojim sodnikom. Bila je zelo ganljiva grešnica. Ganljiva po svoji lepoti in po svojem mirnem, samozavestnem vedenju. — vse to v mejah najboljše vzgoje in decentnega meščanstva. — In ti si še drzneš ... je nadaljeval ne-cčni mož. Ni pa izgovoril svoje misli do konca, kajti šel je zapret vrata, ki jih je bila pustila Marie odprta. Zdelo se mu je odveč, da bi služinčad zvedela za niegovo nesrečo, ki je namenjena večini ljudi, pa vendar velja za precejšnjo neprijetnost. — Marie. — je vzkliknil z zamolklim glasom. — Marie. po dvanajstih letih zakonskega življenja ... — Vprav zato, — je odgovorila živahne, po dvanajstih letih. Bilo bi prelepo, če bi vse lepo trajalo večno. Toda vse mine. Tudi ti sam si podvržen vplivu časa. Nekoliko zbegan se je mož nemirno ?bračal na stolu. Njegova vest ni bila povsem čista. In ni bil prepričan, da je brezmadežen sodn;k. Prijetna pustolovščina iz nedavne preteklosti je vzela njego- vim očitkom neizprosnost, potrebno za spokoritev velikega grešnika. Nikakor pa ni mogel dopustiti, da bi kdorkoli polagal njegove grehe na eno tehtnico z neopravičljivim vedenjem njegove žene.--— — Prosim, da moje osebe ne vlačiš v to, saj gre vendar zate in ne zame. — Tudi prav, — je odgovorila žena. — To je tista večna zgodba o brunu in pez-dirju ... Končno ... — Končno boš morda tako prijazna, da mi poveš, kako dolgo to že traja, : larie je dvignila svoje krasne, z dolgimi trepalnicami obrobljene oči proti stropu. Ko jo je tako videl, bi ji bil brez dvoma zaupal tudi ključe od raja. Zdelo se je, da o nečem napeto razmišlja. _Končno je pa nekam raztreseno priznala: — Ze šest tednev. — Sest tednov I — Čemu me pa vprašuješ, če nočeš", da b odgovorila! Zares, čemu jo je tako zasliševal? Kaj ga je mikalo braniti Samega sebe? Bil je kakor človek, ki ima strašen zobobol, pa še draži boleči zob. — Vse moram vedeti — je zamrmral mož. — Kako si se seznanila s tem človekom? — S pomočjo svoje prijateljice. Pripovedovala mi je o rjem pogosto in tako sem ■ ^nčno nekega dne cdšla z njo k njemu. — Petem si pa hod:'a fj-? sama? — Da. i — Zelo pogosto, seveda, j — Trikrat v tednu. Mož je dvignil roke k nebu In vzkliknil: — To je neverjeten cinizem. Torej z menoj nisi bila zadovoljna... Kaj ti nisem bli dober mož? — Ne trdim nasprotno. Toda kaj morem za to? So še druge stvari, na katerih je ženi v življenju mnogo ležeče. Ce je doma š^ take srečna in razvajena, vendar ji je potrebna zavest, da je všeč tudi drugim. Mož je potegnil iz žepa robec in si obrisal solzne oči. Obšla ga je jeza, gnev in strah ter še en občutek, ki si ga ni hotel priznati: v duhu je očital Marii, da je tako odkrita... Goska neumna, zakaj ni vsega utajila, zakaj mu ni rekla, da prihaja od šivilje? Ne: prihajam od Marcellija... ie šest tednov hodim k njemu... trikrat v tednu. Zadušil je v sebi gnev in dejal s hrope-čim glasom: — Marie. prekoračila si meje. — Kaj še, — je odgovorila Marie. — Zagotavljam te, da sem izmed vseh znanih dam najr-ametrejša. — O tem ne dvomim, — je vzkipel mož. — Verjemi mi. gospa Consolova preživi vsako popo'dne pri svojem Mariu. Helena Camartova hodi vsak dan k Andreju... Gospa Consolova je bila žena dvornega Helena pa sodnega svetnika. Ne ena, ne druga ni bila posebno nVada ali lepa in vedno ju Je smatral za povsem zanesljivi di pri taksnem delu najpotrebnejši — Premalo obiskovalcev je imelo tuli škofjeloško kopal šče, ki Je edini stalni vir dohodkov druStva, saj je bilo prodan h samo okrog šti.i tisoč kopalnih vstopnic. Dohodkov je imelo 14.306, izdatkov pa 8879 dinarjev. V novi odbor je bil Izvoljen za predsednika Avgust Blazni k. Z Jese?i"c Predavanje o Finski Sokolsko dru'tvo Jesenice je priredilo v sredo zvečer predavanje, ki je bilo prav lepo obvkano. Predaval je brat Viktor Pimat iz Ljub'jane o Kinski, deželi tisočerih jezer. Predavatelj nam je v dveurnem govoru onsal zgodovino Finske, ki je večkrat menjavala gospodarje, o njenem gospodarstvu, kulturi in športni vzgoji finskega naroda, ki je v tem pc-gledu med prvimi na svetu. S številnimi skioptičnimi slikami nam je predočil krasote finske zemlje, krasna mesta z modernimi stavbami, številna jezera, prostrane gozdove, reke, slapove, gradove in utrdbe. G. predavatelj je žel za svoje poljudno predavanje živahno odobravanje hvaležnih poslušalcev. — Prednjaški zbor Sokolskega društva Jesenice, je otvoril prednja:ki tečaj, ki bo traja! od 26. II. do 10. III vsak dan od 20. do 22. ure. Tečaj obiskuje okoli 60 ć'anov, članic, moškega naraščaja in ženskega naraščaja z Jesenic tn Hru>ice. Tečaj je otvoril župni stare ina br. Jaka Spi čar iz Radovljice, ki je zbrani mladini orisal sokolska načela, pota in cilje. Tečaj vodi društveni nače nik br ini Lev Pipan. Predavajo pa domači predavatelji bratie Tone Bul^ inž. Roman Brufach. dr Milan Ceh, Franjo K a vera, Jnnez Prstov, Rudolt Vari, Matija Su.nLk in župni predsednik Franc Rakar. Iz Šro3iml]a — Se*t?nek rezervnih oficirjev. V nedeljo 3 marca se bo vršil i b 14 uri v taro-storu hotela La-k-er v Cr-orrdiu sestanek rezervnih cficiriev za sreT Cr^o^eli. Sestanek ima namen ustanovitve odb:ra Udruženja re?-. oficiriev za ta srez. — Divji maček v kokoš ja u. Pred dnevi ie v kokcšnlaku g. Ribarica Štefana, kovača v Jurovskem brodu povzročil zvečer oravi alarm med Derutnno divii P"*.aĆek. ki se mu ie zahotelo t>ečsn-ke. T~*.oišnja intervenciia e Ribarica le imela uspeh v tem. da ie mačka zalotil še pri davlieniu kokoši. S spretnim zamahom z vilami le mečka orebrvd si in pobil. Zadavljeni sta obležali v kokošn^a-ku dve kokoški, ostali kokoši i rod se ie Da razbežal na vse vetrove in so ea rbra-li in oomirili še'e dru2; dan ovroe 3. u e. Za neodrte-a mačka ie bilo izkunlienih komai 15 din Iz Krškega — Požar. Te dni je izbruhnil ogenj v vasi Mali Cirnik. kjer je upepelll hišo posestnika Ramovza Kala. Ogenj se je razširil lz peči, kjer je hižna gospodinja sušila drva, ki so se vnela ln se je požar tako hitro razšiiil. da sta se zakonca ki sta ie spala, komat res a sk^zi gorečo vežo. Skoda znaša okrog 2- cco cin. zavarovalnina pa zna5a sv^o 4000 din. — Uspeh sokolske kn?'znice v KrSKem. Sokol?ka knjižnica v Krhkem je dosegla v prvih treh mcreclh zelo razveseljive uspehe, ki jasno kažejo kako neobhodno potrebna je bi'a. V 3 mr-secih je izposodila knjižnica 603 knjige. Z novim letom se je knjižnica naročila tudi na precejšnje število založb in revij, tako ra bo imela vedno vse novejše knjige v zalogi, med niirni Novo založbo. Hram. Modro ptico. Vodnikovo družbo. Cankarjevo družbo. Evalit i. dr. Od ustanovitve kniižnic^ se je povečalo število kn'ig za 80, tako. da š^eja sedaj knjižnica 1520 del v preko 2000 izvodih. Zanimanje za knjižnico vidno rase in hodijo po knjige celo iz zelo oddaljenih krajev. Posebno veselje pa ima z njo m'a-cina. Opozarjamo pa starše, da je kniž-nlca odprta za mladino samo ob sredah popoldne od 3. do 5., dočim je za odrasle vsako nedeljo dopoldne in ob sredah od 16. do 19. — Občni zbor sadtarske podružnice je bil v škocjanu v nedelio. Pokazal je, da podružnica v minuli poslovni dobi ni počivala, temveč je bila zelo aktivna. Postavila si je lastno sušilnico kateri hoče letos pridružiti ?e dru«ro. Sadna drevesnica ie članom dobavljala nove mla'ike po zn'žanih cenah Padi^rji so se udeležili tudi razstave v Brežicah s svojim krasnim sadjem. Posebno zanimiv je pa sklep občne Ta odbora, da se ustanovi pri po-droSnio) vrtnarski odsek, za katerega ^o zaTrr-v - n ' ^ nv^-no ž>nske. Odbor je ostal z malimi spremembam 1 skorai isti. Sledilo je predajanje > Sad ni *koe nre-davanj*o spremlja] .s filmom. Pro'avatelj je žel t*, svoie zanimivo predavanje polno priznanje po s1-1S aloev. prijateljici svoje nekoliko lahkomislene žene. — To je pa 2e od sile! — je vzkliknil ! mož, misleč, da se mu majejo pod nogami i tla, na katerih je bil zgradil svojo srečo, I svoje življenje in svoje nazore. j — Tega ne morem priznati, Aurora Consolova ima prav, ko pravi, da mora živeti človek z duhom časa in ne ozirati se na , stare predsodke. Mož je planil pokonci in udaril na vso 1 moč po mizi. — Mene prav nič ne zanima, kaj si misli aH ne misli taka prikurjena ženska, kakor je Consolova I — No, no, odkar zahaja k Mariu, se zdi Aurora deset let mlajša, Mario pa še daleč ne dosega Marcellija To je seveda individualno. Kar je Marie prestrašeno obmolknila. i Mož je bil naglo odprl predalček pisalne 1 mize in segel po samokresu... Toda takoj je začutil skelečo bolečino v roki. Marie ga je bila udarila na vso moč z ročajem dežnika po roki. Samokres je padel na tla Ip se sprožil. Krogla je zažvižgala tik Martine rame. — To pa presega že vse mejel — je vzkliknila Marie solznih oči. — Lahko imaš svoje nazore o modernih navadah, toda da si hotel ubiti svojo ženo zato, ker j hodi v salon za nego. m je lepote, to nedvomno presega meje zakonskih pravic. Stran 8 »SLOVENSKI NARODc, 1H0. »•v. 51 Rljnvec: Pogled nazaj Ni dolgo, kar jo je spravil v red. Sicer je mojster... toda danes ura silovito hiti. Prehiteva! . . . Nemara je hilo preveč olja. mogoče tudi... Namreč, odkar vem. da nima v sehi vseh kolesc, ji ne verjamem preveč, jo gledam z nezaupanjem. Ne da se jezim nanjo .. . saj se tudi na človeka ne smem. ki mu manjka v giavi, toda ura bi morala biti pravična! Sove: papa je posegel globoko v nje notranjost, v njeno dušo ... m dvomim, peav zares dvomim ... Papa: uro med koleni — mama: večerja da je že nared, naj torej pohiti! In popa hiti Kolesce za kolescem izginja v pločevinasti škatli. Veliko . . . debe-V). . . tanko ko papir.. . kakšen vijak zraven . . . prožno peresce. Ni tako enostavno! Mu pobegne drobnarija, ki ji ne vem imena, izmed prstov . . . hop-hop! v zagonetne špranje . . . išči jo! Stresa, trka s prstom, da vse šklepeče in sem v skrbeh zanjo, boli še kdaj pravična. Hiti. je nejevoljen, da mu drhtijo prsti. Mama ga vzpodbuja, češ: Večerja bo hladna!... pa kakor da ni lačen... kakor da se je z uro ustavil tudi čas. Se je ustavila zgodaj popoldne in je še zmeraj zgodaj popoldne . . . co večera in večerje bo morala še precej odt:ktakati. Hvala Bogu! Kazalci so na mestu... tudi zadnjo plat je zaklenil. Navija jo . . . Mlnk^Skhnk... in že: Tik — tak — tik — tak! Veselo, razposajeno, kakor da ni bila. nikoli bedna. >Toda papa! Poglej koliko jih je preostalo!« »česa?« »I, k o1 esc .. . Celih sedem !c >N-ja!... Hitel sem, hitel...!« Nič se mu ne zdi čudno, da ura navzlic vsemu lepo teče. V škatlico z zobatci. da. se ne izgube in bodo pri roki za to ali ono priliko . . in na omaro z njimi! Hm! Sedem jih je, le sedem. Premalo celo za drobceno zapestno . . . Ali če se papa še enkrat loti budilke, če mama spet začne siliti, naj čimprej dokonča ... bi se znalo zgoditi, da jih preostane še nekaj! Bi jih že sestavil — tega sem, onega tja, O, bi, bi! Potrebna mi je tiktaka n ca še kako potrebna, pa se mama vedno izgovarja, počakam naj, za birmo da jo dobim. Hm, za birmo. . . Kje je še birma! Mama meni, da je dobila budilka mlade, cisto resno, nič nasmeha, tudi v besedah nobenega sumljivega prizvoka. Da je še katera pri hiši, pa sem te rtja majhen popravek ... in bi jih bile za leto dni najmanj kolikor Edijevih zajcev! z otroki je sploh križ, to sem slišal in preslišal že neštetokrat. Ni dolgo, kar sem radovedno poizvedoval, kdaj . . . odkar je izrekla mama svojo sodbo o uri ter preostalih kolescih, se dušim v vprašanju, kako se rode? — Ne, da. mi bodo toliko in toliko trdovratno rojili po možganih, se nisem nadejal!. . . in budilka. . . Mlade da je dobila, hm! Mar tudi ona??. . . Za otroke vsaj sepečejo, da jih nosi štorklja; skozi cUmnik da jih spušča v hiše . . . >Jih nosi. . . ali odkod??« »Iz skritega jezera . . . Na velikih listih spančkajo in v trsju . . . Ga dene v culo in prinese . . . « >Pa zakaj skozi dimnik? Ne bi bilo pri-pravnejše skozi okno . . . « »Okna so pozimi zaprta, zamrznjena . . . dimnik nikoli!« » . . .ali pri vratih ? »Kadar ni nikogar doma. jih zaklenemo — štorklja pa nima odveč časa!« »Aha: A kdai. praviš, da se je rodila mala Lili? Dopoldne?« »Dopoldne.« *>Kr\ je gospa kuhala kosilo?« »Mhm!« ~In ko je gorel v štedilniku ogenj?« »Menda.« »Črna je morala biti . . . umazana . . . Uboga Lili!. . . Kot dimnikar! »Oprali so jo!« »Uuuu! Opečena tudi. . . !« »Čemu opečena?« »I, če je pa priletela na samo žeravico . . . !« »Najbrž že ni, ker . . . ker. . . Reci rajši po pravici: Kdaj kaniš nehati s temi neumnostmi ?« Sicer pa niti Edi ne ve mnogo več. Nekaj že, namreč to, da so ob vznožju dimnika vzidana za ta namen posebna vratca in bi mu verjel, da niso, kakršna so: sajasta, zarjavela, da se Bog usmili! Se ka- di izza. njih. . . in ko jih je zadnjič gospodar odprl, sva imela oba solzne oči. Starejši so srečni. Vse vedo, vse uganejo. Prav uganejo! Se pred Božičem so trdili, štorklja nas bo obiskala. Za Radka da ga bodo krstili, če bo fantek . . . sploh da mora biti fantek! — Pa je priletela dolgokljunka ponoči; gotovo se je zmotila, ko je izbirala po ribniku . . in je gospa — kaj vem kje, če ne v štedilniku! — našla punčko. . . Zadrega z imenom . . . Hitro pratiko v roke! Porcijunkula — pretežko . . . Špela — prestaro . . . Žefa — prenavadno. . . Lili naj bo. in mirna Bosna, ker je še čisto majhna in se bo daleč slišalo, kadar jo bodo klicali, pa tudi moderno je! Ura, ura! Si ponorela ? ! Majhen je in skrbno skrit, vendar dvomim, če mi bo uspelo, potegniti ga izpod omare in ga pretihotapiti, ne da bi mama kaj videla ali povprašala. Smola: malo poprej se je vrnila z butaro drv v naročju!. . . Bom že moral izginiti ko kafra, ko je ne bo v kuhinji . . . tudi vžigalice bom moral zmakniti tedaj in v pripravnem trenutku. Teh vem, da mi ne bi zaupala, najsi bi jo še toliko moledoval. Vžigalice da niso za otroke: nešteto nesreč se zgodi po nepotrebnem . . . saj se menda še spominjam, kaj mi je prečitala zadnjič iz časopisa: bratec in sestrica sta se igrala z nevarnimi klinčki. ki potegneš z njim po škatlici, pk! se vname in veselo zagori ... pa je veter zanesel plamenček v sestrino krilce in . . . Umrla je, da!. . . Toda vži- galice nujno potrebujemo... in navsezadnje: nisem več otrok! Pazil seveda bom, to že! Veliki kazalec se je približal dvanajsti, mali bulji v petico. Edino ura bi me še mogla rešiti ... če bi se ustavila in bi se ustavil z njo tudi čas. Nobeden ne bi opazil, da se je zgodilo kaj posebnega: nobeden ne bi starel, Edi, Darinko, Joško bi me morali čakati. . . kakor bi moralo čakati solnce, noč In zvezde in mesec — pa se še zavedli ne bi. da me čakajo . . . a jaz bi v mirnem razdobju lepo dokončal nalogo, hm! Saj bi mi bilo vseeno, če bi vedel, kam bodo odrinili! Na polje, to gotovo . . . Pa je polje prostrano!! Ne bom jih našel, če se zares ne ustavi ura in Čas z njo. . . ali če jih takoj ne polščem . . . Vžigalice so že na varnem. Mimogrede sem jih smuknil, brez najmanjšega vznemirjenja in naglice. Mami sem pokazal nalogo. . . Posrečilo se mi je najti prilastek, mislim tako, zagotovo pa ne vem in bi ji bil hvaležen za kakršenkoli nasvet . . . »Mene vprašuješ? čemu hodiš v šolo?^: »Ali mama! Gospod učitelj je rekel, da nam morajo domači pomagati, Če česa ne vemo!. . . Morajo, mama!!« — Niti zavedel se nisem: roka, ki sem jo položil mami krog vratu ter jo s komolcem oprl ob rob štedilnika. . . Nekaj je padlo!... Vžigalice!! Poberem. . . in smuk! »Sem torej prav napisal?« »Naj oceni gospod učitelj!. . . Povej rajši, kaj skrivaš v žepu?« {Dalje) MALI OGLASI Beseda dO par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. aCDBCT3HCZ3eBCZ>BC=3aCDBCDaC=>BCDBC ¥®km tekači pn SE VEK RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2. za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi raz no Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana. Prešernova *4 Maribor, Vetrinjska 30 TKAJ NO O.NblLACUO s 6-mesečno garancijo, v modernih trizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50. - »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 320 302 MALI OGLASI »Slov Naroda« unajo ii jureo ospeb) KREMENČEV PESEK~ pran od 0 do 6 mm, vsako množino, blizu kolodvora, najnižja cena. Cvelbar, Prekopa — §t. Jernej. 684 PRED NAKUPOM OBUTVE si oglejte našo nedeljsko razstavo. Brajko vič živ ko, diplomirano čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3 (pri Drami). 676 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«, Celovška 50 Sprejemajo se naročila o. L 541 PAK tMLA.NJt ažuriranje, vezenje zaves, pe rila, monogramov gumonic Velika zaloga perja po 7.— din »Juhjana«. Gosposvetska c. 12 4. L. ZA VSAKO PK1LTKO najboljša in najcenejša oblačile si o a D a v t t e pri P R E S R E R Sv. Petra cesta 14 ve:b*£vne ■ JUGOGfcAflKA ŠV PETIM NAM GOSTILNA »TRIGLAV« na Celovški cesti se takoj odda z inventarjem. 703 TRGOVINO mešanega blaga, tik farne in romarske cerkve dam v najem. Potreben kapital din 25.000.— Pojasnila daje Valentin Dreo, trgovec, Sv. Trojica, Slovenske gorice. 697 CJIUIOIOIOIOIC lilililill^^ DOLGOROČNA URADNIŠKA POSOJILA v zvezi vezane štednje nudimo pod ugodnimi pogoji. Informacije daje naše zastopstvo S. Urbas & Komp., Ljubljana — Tvrševa c. 51. Narodna hranilnica. 700 DAME! POZOR! Zakaj sive lase, ko si lahko za 26 din sami pobarvate lase z neškodljivo berlinsko Omonell-Henna-Shampoo barvo, katero dobite v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu: Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. (Rimska cesta) 714 V GOSTILNI »LLOYD« Sv. Petra c. 7, danes in jutri godba s plesom. — Velkavrh Rezi. 694 POZOR! — Lakiranje nova kolesa, šivalni stroji, izdelava triciklov, nizke cene. Simčič Mirko, Škofljica. 696 STAnOVAMA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din, DVOSOBNO STANOVANJE oddam s 1. majem mirni stranki v najem. Naslov v upravi. 705 ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, čisto, iSČe miren zakonski par. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 677 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. CEPLJENO TRSJE prvorazredno — dinar komad, divjaki korenjaki, sadno drevje nudi žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte cenik! 708 PRODA SE dobro ohranjeno pohištvo (postelja, omare itd.). — Vprašati pri hišniku, Aleksandrova 10. 713 OREHOVA JEDRCA ~ sortiran cvetlični med ln medico dobite najceneje v MEDARN1 Ljubljana. Židovska ui. 6. 501 SLIKE, "KNJIGE, STOLE stelaže in razno s podstrešja poceni proda Kaluža, Gosposka uL 5/IL 701 S LUzfi E Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. FRIZERKO dobro moč, sprejme takoj ali do 15. marca Ci vi dini Stane, frizerski salon, Gor. Radgona. 709 VAJENCA 15 letnega, ki ima veselje do slikarstva in pleskarstva, — sprejmem takoj. Vso oskrbo bo imel v hiši. Franc Pfeifer, splošno slikarstvo, Krško ob Savi. 683 NUDIMO KOLOSALEN VEČLETEN ZASLUŽEK (300 — 1000) dnevno svojim strudnikom. vodjem prodajnih skladišč, zastopnikom in pod-zastopnikom. — NOV EPO- HALEN PREDMET monopolske narave, brez konkurence, prodaja in povpraševanje v masah. — Strokovno znanje nepotrebno. — Zasigurajte si takoj rajone, potreben kapital v gotovini dinarjev 3000 do 20.000. Takojšnje resne in obširne do-nudbe na PUBLICITAS, Zagreb, Ilica br. 9, pod br. 55486. 698 GOSPODINJO starejšo, išče za takoj vdovec z dvema šoloobveznima otrokoma. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 710 DOPISI Beseda 50 par. aavek posebej. Najmanjši znesek 8.— din, ZNANJE ŽELIM s poročeno gospo, ki ni v svojem zakonu zadovoljna. Starost ne nad 40 let in čedne postave. Ponudbe s polnim naslovom in s sliko poslati na upravo Slov. Naroda pod .Prijateljstvo 1940* — Tajnost strogo zajamčena. 699 OIOIOIOIOIOIC Inserirajte V •SLOV. NARODU11 KUPIM Beseda 50 par, da veh pcseoej. Najmanjši znesek b — din. STRUŽNICO idrehbank) dobro ohranjeno, kupim takoj. — Ivan Prešeren, Kranj. 675 HLODE smrekove in jelkove kupujem vsako množino. Šuštar, Ljubljana, Dolenjska cesta. 704 pouk Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od y&7. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 4. marca, šolnina nizka. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. — Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 48-43. 640 STENOGRAFIJA EN STROJEPISJE Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko 11 čil išče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ul. 15. 678 NOVOST ZA LJUBLJANO! V SOBOTO: III. 2. III. *94« se otvori nova specialna trgovina Čevljev »ELITA«, v poslopju hotela »Balkan« na Sv. Petra cesti št. 25. »EjLJTA« čevlji so elegantni, lahki in izključno ročnega izdelka. Druga—zadnja beseda SK Ilirija o tekmah v Planici in na Markljevi planini Na ugotovitve GZSP, ki smo jih pod naslovom »Zadnja beseda GZSP te dni objavili na tem motu glede dveh tekem v smuku v Planici in na Markljevi planini, nas zdaj še SR Ilirija naproša, da bi v zvezi i njimi priobčili še naslednje: Navzlic trditvi, da ilirija ni obvestila Bratstva o smuku z Mecesnovega vrha, je to vendarle storila 5. II. t, 1. z dopisom, naslednje vsebifce: »Sporočamo Vam, da je tehnični odbor JZSS našemu klubu ugodil, da priredi 18. II. t. 1. tekmo v smuku na svoji novo zgrajeni progi z Mecesnovca v Planici, in sicer z mednarodno udeležbo. Prosimo naslov, da izvoli vzeti to na znanje in eventuelno preložiti svojo prireditev, ki je prijavljena za isti dan.«: Ilirija tega dopisa res ni poslala priporočeno, ker to med klubi ni običajno niti potrebno, toda zdaj vidi, da bo treba bodoča pisma Bratstvu za vsak primer pošiljati priporočeno. Po vseh izvršenih odobritvah in obvestitvah je Ilirija svojo prireditev objavila v listih in s tem opozorila vse klube nanjo. Ko na vse to in na prej omenjeni dopis ni prejela nobenega ugovora, je upravičeno domnevala, da za prireditev ni zaprek. Dejstvo je, da je Bratstvo objavilo razpis svoje tekme šele 17. t. m., dočim je GZSP že dan ali dva prej nastopil proti naši prireditvi. Razpis se nikakor ne more smatrati za pravočasen ne glede na to, da so bili že prej pismeno obveščeni gorenjski klubi, kajti tekma Bratstva je bila splošna medklubska prireditev, za katero bi bilo treba razpis objaviti tako, da bi bila udeležba mogoča vsakemu klubu JZSS, ne pa samo gorenjskim. Prireditev, kakor jo je pripravila Ilirija, prinese vedno mnogo koristi smučarskemu sportu in tekmovalcem, ne pa anarhijo kakor trdi GZSP. če bodo morali gorenjski tekmovalci zaradi udeležbe na ilirijanskem smuku res trpeti krivične posledice pri podsavezu, še ni rečeno, da bo trpela njihova športna kariera, kajti lahko se jih bo izogniti in dobiti zadoščenje. Brez pomena je tudi, če GZSP prizna rezultate z Mecesnovrga vrha ali ne. kajti to ne spada v njeno območje. Resnica je slednjič o obeh brzojavkah za Lukanca in pismu, ki ga je prejel žvan, naj ne startatn. SK Ilirija je od začetka svojega smučarskega delovanja — tega je dobrih 20 let — delovala predvsem na Gorenjskem, tam je zgradila svoj dom in znane velike športne naprave in bistveni delež ima na tem. da se je smučarstvo na Gorenjskem tako razširilo in doseglo visoko stopnjo. Tudi sedaj deluje SK Ilirija v tem smislu predvsem na Gorenjskem in dejstva pričajo, da ne Črpa svojih uspehov morda od dela drugih klubov, temveč od lastnega pozitivnega dela med mladino, ki pač zasluži in je potrebna, da se zanjo čim več napravi. S tega vidika je bila Ilirija prav za prav od nekdaj gorenjski klub in ne ljubljanski in če se spričo ozkosrčne lokalne opredeljenosti gorenjskega podsaveza vpo-števa še to, je še težje razumeti, zakaj zavzema ta podsavez proti Iliriji neprijateljsko stališče, namesto da bi njeno delo podpiral in ga spoštoval. Upravni odbor SK Ilirije. Iz Litije — Dramska sekcija Narodno strokovne zveze iz Ljubljane bo gostovala v nedeljo 3. marca v Sokolskem domu. Gostje bodo igrah zabavno veseloigro »Revolucija mož«. Vabimo vse Litije ane, da podprejo prizadevanje mladih. r^rralcev Narodno strokovne organizacije s tem, da napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Podedovanost. — Po kom neki se je vrgel ta vaš sinko? Srečen oče: No. oči ima po mamici, nos po meni, glas pa po hupi našega avtomobila, SAMO NEKOLIKO PAR VEČ in Vaše zdravje je sigurno zavarovano Neprimerno bolj fina In zdrava L nobenim drugin reklamnim srtxlstv oa ne morete doseči ensv nega učinka, kakor » časopisnim oglasom. -tgar delokrog je oe-imejen Časopis pride o vsako hišo tn govori dnevno desettlsocero itateijev rtt dno ogla« •»anje v velikem dnevniku Je najuspeSnejss investicija, ki prinese * o r t s t trgovcu ud kupca NAJLEPŠE ĆTIV0 Ravlfen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund; PJ0TR»RASPUTIN Ravljen; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Malerfcva: RUDARSKA BALADA Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. 6 HIPNOTIZEM ni već nobena skrivnost. Skrivnost je le, kako Dorno dosegli srečo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti. To pot vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmaha *Nas život i okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah vam brezplačno napove vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo, ui sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse napovedi o vašetn življenju, ki so zgoraj omenjene, .nste dobili popolnoma brezplačno, ce boste pri piscu kupili njegovo aajnovejšo knjigo >Naš život i okultne tajne«. Knjiga stane samo 30 din, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17.455 na točni in stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec V roku 48 ur boste dobili v zaprtem, diskretnem ovoju Vašo orezplačno življenjsko analizo in knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. arv. stroji S^^BFt »j NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI MOTORJI < T B 1 C 1 K L I £ S II V. STROJI N igračnj vozički, sklroji, avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA KariovSka e. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 2J Ceniki franko! Urejuj« Josip Zupančič U Za •Narodno tiskarno" Fran Jaran U Za upravo in inseratnj dal Bsta Oton Christof // Vsi v Ljubljani ^^40+//+//^+/+/++++//^^/644++/+44/+////+^^ Stav. 51 »SLOVINSKI RAION, Srreju 9 Produkcija elektrarn v Sloveniji 345,000. 000 porata v yggg| njjMg fcwh Ljubljana, 2. marca Poial%. električnega toka v Ljubljani narašča, kar je nedvomno znak napredka. Vendar sc ne smemo ozirati le na skupne številke o porabljenem toku, temveč tudi rti na to. kdo je največji porabnik in za/-:;--; poraba narašča, če si hočemo ustvariti lasno sliko o našem električnem in posebej o komunalnem gospodarstvu. Lani je Ljubljana s svojo periferijo (ki jborj Industrializirana) porabila približno miU>on kilovatnih ur (kWh) več toka kakoi predlanskim. To je poraba toka na omrežja mestne elektrarne, medtem ko skupna romba električne encigije, če " r »dukcijo vseh ljubljanskih in ok Uskih Rjektrarn in dobavo toka zuna-;tra:n. še bolj povečala. Celotna r i Iba električnega toka v Ljubljani skup-r porabo v vevških papirnicah in na kolodvorih Je lani znašala 27,145.000 k\Vh. V Ljubljani obratuje cela vrsta kalorični al. Največ toka producira vevška Pridna centrala: lani je znašala njena . d tkclja 2669.2 mi'ijona k\Vh (predlan-1 121.&, leta 1937. 2.080 in leta 1936. -1 milijona k\Yh) Druga večja kalorična centrala glede na produkcijo je v kemični tovarni v Mostah. Lani je produci-2 : L0O0 kWh. Za njo ne zaostaja mno-ktrama pivovarne Union s produk-• • > 617.500 kWh električne energije lani Tovarna ::a klej je producirala v svoji elck-trami ."6S.500 kWh, mestna elektrarna 221 ' stna klavnica 115.500 kWh. Ra- zen !egH je še obratovalo pet kaloričnih central pri »aznih industrijskih podjetjih ter so producirale vsaka manj kakor 100 tis%č kVVb a več kakor 10.000 (najmanjša i 4 500 največja 59.000 k\Vh). Več še manjših obiatov je pa produciralo skupaj 9000 kWb trka Produkcija kaloričnih central v Ljubljani Je znašala lani 4.903.200 k\Vh električnega toka. Več kakor vse kalorične centrale skupaj je producirala ćesnjeva hidrocentrala, na Brodu pri Tacnu: 6.494.800 kVVn. Veliko produkcijo sta dosegli še hidrocentrali v Vevčah /. 1,395.800 111 na Fužinah celo s 6,533.500 kWh. Vodne centrale so producirale skupaj lani 14.424.100 kWh električne energije, predlanskim pa 13,387.400 in leta 1937. 18,454.600 kWh. Kranjske deželni elektrarne so lani dobavile Ljubljani 6.885.000. predlanskim 5,800.300, leta 1937. 5.693.100 in leta 1936. 4.071.600 kWh električnega toka. Potemtakem je znašala poraba električnega toka lani v Ljubljani (Če 'ne računamo porabo na kolodvorih, kjer*so po:abih 6333)00 kWh in do*'- > 300 tisoč' kWh toka iz Majdičeve elektrarne elektrarne Zdnizen. narornioRin ) 26.212 300 kW*i (predlanskim 22.914.500. leta 1937. 24.147.T0O in leta 1936 21.090.200 kWh). Povečanje porabe toka, ki ga deli mestna elektrarna na svojem omrežju, je treba zadnja leta pripisovati predvsem večjemu odjemu za tramvaj. Lani so porabili na cestni železnici 260.000 k\Vh več električne energije kakor predlanskim, skupno 1.76 milijona kWh. čedalje več pa porabijo toka tudi za cestno razsvetljavo (lani za 40.000 kWh več) in za vodovod (109.000 kWh). Za tramvaj, javno razsvetljavo in vodovod so porabili lani 4.22 milijona kWti električnega toka. skorai tretjino porabe efeSC-trične energije mestnega omrežja. Pri tem ni vračunana poraba toka §e pri drugih mestnih podjetjih in uradih. Mestna občina je torej najmočnejši porabnik e!e!;±rične energije, ki jc razdeljuje mestna elektrarna. Povečana poraba clekt? ične energije v Ljubljani nam še ne kaže. da se je povečal konzum tudi pri posameznih odjemalcih zasebnikih. Lani jc ljubljanska mestna elektrarna pridobila okrog tisoč novih odjem- nikov in priključenih je bilo nad 5000 žar. nic, tako da je bilo priključenih skupno okrog 27.000 števcev. Smeli bi torej pričakovati, da bo poraba toka bolj narasla pri zasebnikih. Večja poraba toka lani pa gre, kakor smo sprevideli, na račun tramvaja, vodovoda in javne razsvetljave. Na odjemalca odpade povprečno na leto 500 kWh električnega toka v Ljubljani, če ne odračunamo porabe mestnih podjetij. Tako imenovana specifična poraba pa znaša na prebivalca 136 kWh, če ne prištejemo porabe toka v industriji, ©e računamo vso porabo toka v Ljubljani In ožji okolici, odpade na prebivalca na leto 265 kWh. kar je še vedno malo, zlasti če primerjamo veliko porabo v Mariboru. Specifična poraba toka na prebivalca znaša v Mariboru že okrog 900 kWh, kar je prav ogromna razlika proti Ljubljani. Strokovnjaki računajo, da znaša skupna produkcija električnega toka v Sloveniji okrog 345 milijonov kWh. Potemtakem porabi Ljubljana približno 8 % produkcije električne energije v banovini. Ce upoštevamo, da šteje Ljubljana 6.7 Ve prebivalcev banovine, porabi vendar nekoliko več toka kot znaša povpreček za prebivalca Slovenije, toda ne mnogo več; saj z okolico šteje približno tudi 8 % prebivalcev. Porabo toka v Ljubljani je torej treba še zelo pospeševati. Do zelo zanimive ugotovitve pridemo, če zračunamo. koliko znaša povprečna poraba električnega toka na prebivalca v dravski banovini in jo primerjamo s specifično porabo toka na prebivalca v Ljubljani. Kakor rečeno, znaša specifična poraba toka v Ljubljani skupno z vso industrijsko porabo 265 kW"h na leto. Ce pa razdelimo 345 milijonov kWh v vsej banovini produciranega toka s številom prebivalcev (prioližno 1.300.000>. dobimo tudi povprečje 265 kWh na prebivalca.. V LJubljani primanjkuje drv Pomanjkanje kuriva nas lahko resno skrbi, čeprav je zime konec Ljubljana 2 marca Tu se morda /daj marsikomu ne zdi več tako strašno, ko smo prestali mraz Bila bi že prava pomlad, ko bi pom adnega razpoloženja nc motil sneg. Kaže pa, da bo tudi sneg kmaiu pobralo. Letajo že prvi citrončki in snoči smo prvič letos slišali kosa, ko jc u sla.še val svoj instrument za veliko sezono. Zime se res več nihče ne boji in mehčam zdaj že dan za dnem na ulicah, v parkih in na Rožniku ter na Gradu ^manifestirajo.* za pomlad. .Morda zve-m preveč pr> /a'čno \ tem prvem pomladnem razpoloženju: »Drv primanjkuje.'«. da h-, pripisovali temu večji pomen. ko ie bil najhujši mraz, so tožili v drugih mesth \ državi, da nimajo kuriva in Ljubljanč.n so jih iskreno pomilovati. Zdelo si je, da smo bili celo v zadregi, ceSJ mi še lahko kurimo, a v samem B?o-ara du zmr/ujejo! To se vendar nc spod op:' V resnici bi pa že tedaj tudi pri nas lahko tožili nad pomanjkanjem kuriva. Ce si naročil premog, ga nisi dobil takoj in če k bi!a drvarnica žc prazna, si moral potrpeti, čeprav so Ljubljančani račun' kot največji godrnjači. vendar sc je t|C tej priliki izkazalo, da so zelo potrpežljivi. i'u-d pozneje, ko so se pri trgovcih s kurivom od dne do dne bolj množila naročila, a premoga ni bilo ter so ga zače:i deliti kakor na nakaznice po nekaj sto kg, glasovi o pomanjkanju kuriva niso prodr'i da leč. Ljudje, ki niso imeli premoga, so uvedli »fistem varčevanja«, tako popularen še izza let krize, ko so nas na vsakem koraku pitali s »štednjo«. Kurili so s samimi drv-mi| Toda najsi ima ognjišče šc tako primarno ime za čase varčevanja — Štedilnik-, kijub temu v njem pogori vse prehitro; Zdaj. ko jc popustil mraz, ljudje sicer, ne pogrešajo več toliko toplih peči v sobah: kogar začne zebsti pri mrzli peči. sc -lahko gre gret na sclncc. Toda vegetarijansko gibanje se pri nas šc ni tako razvilo, -da bi lahko zapečatili tudi Štedil-nikc. Težava je zlasti zdaj ko je zelenja-ve malo. Če imaš še tako skromen jedilni list: krompir jc vseeno treba skuhati in cikorijo zavreti Toda kako. če ni drv? Plinskih >tediln:kov je pri nas še zelo malo, šc manj električnih, na špiritu pa tudi nc me r:> kuhati polente. Morda bi kdo mislil, da pretiravamo. Če nc \erjamete, da v Ljubljani zadnje čase zelo primanjkuje drv, se obrnite na trgovce s kurivom. Eden izmed ljubljanskih trgovcev *ma že naročil za 300 m' bukovih drv. a v zalogi nima niti polena Baje ima le-eden še nekaj metrov drv v zalogi, čc jih- ni tudi on že včeraj razprodal. V tej zimi >o drva v meščanskih drvarnica! uagk) kopnela. Kdor ima še drva. jih nima več mnogo. Mirno lahko trdimo, da bt« prihodnje tedne že večina drvarnic prazna, da ne govorimo o težavah številnih meščanov, ki so jim drva že pošla. Ker morajo ljudje čakati dolgo na drva, jih dobe navadno nih nvireditvah ter pokrajinskih in vsesokol.V. h zletih. Ceorav razmeroma slabo plačan občinski uradnik, ie nosil sokolski prapor na čelu Gorenjske Sokolske župe na ookraiinsk;h in vseso-kolskih zletih v Ljubljani. Zasrebu. Beogradu. Skopiiu Sofiii in v Praši. Nikdar ni vprašal, koliko bo tako Dotovanie v daljna slovanska mesta stalo. Vedno ie šel na svoie stro^* e ker ie to smatral kot sc kolsko dcižnost Br Potrato. ix> tei ooti hodi tudi v bodoč? in daiai sokolski mladini s toćn'm izvrševanjem oros'ovo'ino prevzetih soko'skih dcižnost i nailepš: vzgled. ... za sokolskim praporom Velik uspeh sokolskoga gledališča na Jesenicah Br. Ivan Potrato, eden izmed najmočnejših stebrov sokolskeea aledališča na Jesenicah, je te dni oraznoval 40-letnico nepretrganega dela na gledaliških odrih. V proslavo njegovega 40-letneea neumornega dela ie postavil gledališki odsek na deske Jurčič-Govekarievega »Desetega brata«, ki ie pritegnil v Sokolski dom re- kordno število občinstva. Takega navala še ni bilo. oo!kar Sokolski dom stoji. Sokolski dom ie bil nabito poln občinstva, ki je prirejalo igralcem, predvsem na jubilantu, viharne ovacije. Vse vloge so bile v pravih rokah in zelo dobro podane. Vori-zoritev Desetega brata« ie bila za ieseni-špega Sokola velik praznih, ki močno spominja na čase pred svetovno voino ko smo igrali »Rokovnjače«. »Legiionarie««. :>Divjega lovca« in »Miklovo Zalo« v nabito polnih dvoranah. Naš jubilant br. Ivan Potrato ie ta večer na na i lepši način proslavil 40-letnico dela na gledaliških de-. rcah. Za svoie požrtvovalno in zvesto delo je prejel do drugem deianiu krasen šopek cvetja, ki mu ga je izročil društveni oro-svetar br. Gaser Verko. Br. Potrato ie prvič igral Krjavlja pred 40 leti v tedanjem deželnem gledališču v Liubliani. kasneie na ie nastonal v Slovenskem gledališču v Trstu. Pred 19 leti ie začel sodelovati na jeseniškem sokolskem odru, kier ie Dri vseh predstavah nasteoal v vseh mogočih vlogah, Br. Potrato je polnih 18 let do- Brat Jože Kokole pri Abrahamu Vič. 2. marca Mladeniško čil in veselo nismejan. kakor je veno naš Jože, bo segel jutri zjutraj v roke očaku Abrahamu, ki ga bo veselo sprejel v svoje okrilje. Nmče, kdor po-ma vedno lazpo^ženega našega jubilanta, bi mu ne prisodil da ie doživel svoj 501etni življenjski iubi'ej. Zibelka mu je tekla marca 1890 v Raihenburgu, kjer je preživel svojo m^ar»cst. Po končani osnovni šoli je odšel na gimnazijo v Maribor, ki ie bila takrat deloma v nemških rokah. Kot zaveden narodnjnk se je krepko udestvoval v narodnem življenju, seveda ga ie pot vodila med tamošnje narodnjake, ki so leta 1907 ustanovili mari bo'-c-keera Sokola. Bratske o^'nošaje in vezi je navezal s pokojnim br. dr. Pivkom in drugimi vidnejšimi mariborskimi nacionalisti. Po končani gimnaziji je br. Jože postal nota~3ki uradnik in je služboval nekf»- let v Kozjem in Konjicah. Povsod se ie krepko udejstvoval v javnem življenju, zlasti v Narodno napredni stranki. Kakor mnoge druge je tudi na*ega jubilanta potegnila v svoj vrtinec svetovna vihra. Leta 1914 je bil mobiliziran in odšel k 97. peSpolku. Nekaj časa je bil v zaledju, potem pa ko so spoznali njegovo sokolsko in slovansko srce, so ga poslali na italijansko fronto na Tirolko, kjer ie o^t?l skoro vse do konca sve*ovne vojne Ob prevratu se ie srečno vm'1 domov v svoj drmaci k**ai. kjer *° n~«to^n .^nžbo p:i Trbovelvki premo^Vopni ~nžN mi-prej v Ra jhenbureru. Odk yier pa je n^i*0' leta 1932 v Ljubljano. Vie* »•n^fnrie So danes kot vesten uradr'k pn TPD.VRai-henburgii si je i^brol za s^oio živij?nis»*° družico ajrilno sok^'sko vaoMt^liico Dmo ki z n,io živi v sr^čn^m in zadevo1 mem zakonu. Ko ie pri^1 med n^s na Vi*. 9*3 je pot vodila v viškega Pokola in nirro-slovensko nacionalno strankr» Za*"3^' svojih izrednih sposobnosti so gra viški Sokoli izvolili v dm^tveno unrpvo m mu poverili mesto tajnika. Ui ga In y to no vodil nekaj let. žal. da je r*----' —>—" —~o-slenosti v svoiem pHOi^o t^ ^->~<=*o ^'ložiti, vendar pa ?e vedno ra-i r*~~^~^ pri vseh naših sokr^sk^r prtre N*vah i^kor v Sokolu tako je marViv tudi v v:*^i k. -> .TNS. ki ii ie mati fiv tajn;k. Naš jubilant ie kal: r som in " ova soproga, vzgojil tudi svoje otroke 1 šolskem in jugoslovenske-i duhu. k? '■- "dno in redno posečajo telovadb.;* v sokol :em k>mu. Naš jubilant ie novsod dobrodo*^1 ^ost zaradi svoje "ružabnost* ?n vesMc?^ ♦c-m-peramenta. Ko st bo Jutri na£ h* - - *?rat Jo*e Kokole sre al z očakom Ah- uo-nom. mu vsi. ki ga nožnamo in spoš!'. % želimo iz cma ni^ih sok~lsk;h src. -v ; b; mu usoda naklonila fe m noro zdr:?"M m srečnih let. ki naj bi iih v>rež:ve' v krogu svoje liub-jene drvžinioo in med nami vi-škimt Sokoli in na~ionn'is*; B*"atu Jožetu Kokoletu: Ad multos anncs! —ez. V ponedeljek 4. t. ni. Jubilejni simfonični koncert v proslavo 201etnice obstoja ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE Klav. virtuoz: prof. I. Noč. — Dirigent: L. M. škerjane. Sokolski fubUejni ilet v Celfu Starejši bratje! Kdo izmed vas se nc spominja trenutka, ko je prvič vstopil v sokolsko telovadnico, bodisi kot majhen deček, bodisi kot naraščajnik ali šele. ko je že za člana dorasel? Nekaterih se je prvo uro lotilo vznemirjenje, ali bodo roo-gh slediti svojim vaditeljem in dohajati brate, ki so žc dalje časa marljivo telovadili. Drugih sc jc lotilo plaho primerja nje, ali so po svoji srčni vrednosti enaki svojim bratom, toda že po prvi telovadni uri jc objelo vsakega isto občutje enakosti hi bratstva, občutje domačnosti, ki veje edino po sckolskih telovadnicah, :olah sokolskega bratftva Prišel je čas lavnega nastopu ko ste prvič nastoptti enakovredni z drugimi in ponosni, da ste s svojim delom prispevali k uspehu svojega druitva. V delu za skupnost ste prevzeli soodgovornost in neopaz no spoznali večjo vrednost v sebi samih. Po vsaki telovadbi ste sc vračali veseli na svoj dom. da ste si utrjevali mišice, krepili zdravje in obenem izvrševali narodno delo. saj je bila vaša zahteva, da ostanete zdrav člen naroda. Dobro ste spoznali Tvršev nauk. da morajo narodi napredovati, ako so njihovi sinovi telesno, duševno in nravstveno zdravi, in da sta največja nesreča za narode mehkužnost in lenoba. PFAFF ŠIVALNI STROJI IGN.VOK TAVČARJEVA 7 Ob letošnji proslavi petdesetletnice So-kolskega društva Cclja-matice si bo marši kateri brat ki ie že davno dopolnil ono leto, ki bi ga šc obvezovalo na redni obisk telovadbe bpomnil veselih ur v telovadnici, spomni' se bo javnih nastopov, spomnil domačih i/letov v okolici, ki so mu kot mladeniču nudili nešteto lepih doživetij. Mnogo bt; med vami tudi bratov, ki so se na pokra 1 nskih in vsesoko'skih zletih navduševali za zmago sokolske ideje *n se v takem razpoloženju vračali na svoje domove Lep<> število vas je še. ki ste izbočenih prsi in dvignjenih glav korakal' na odka-zana mesta ne menel se za narodne nasprotnike, ki so bili pripravljeni, da vas napadejo. Ko ste odhajali izpred telovadnice, jc v vaših vrstah odmevalo: »Sovražnikov se nc bojte, njih števila nc glejte!« Vsak tak nastop jc naše vrste šc bolj povezal in slehernega našega pripadnika navdal ' s šc večjo vero. da mora pravica zmagati. Letošnja 50lctniea Sokolskegj društva Celja-matice, 501ctnica Sokola v Zagorju ob-Savi, 30lctniea celjske sokolske župe in 30!ctnica otvoritve Sokolskega doma v Ga-berju vam vsem prožijo kopico spominov na naAlibi« v soboto ob 22.15 in nedeljo ob 15. in 19. uri. — Lutkovno gledaliSče v Narodnem domu se nam ho jutri v nedeljo 3. t. m. predstavilo z igrico t-GašperČek - čarovnik«. Cene običajne. Starši privoščite svojim malčkom malo razvedrila in pripeljite jih oh 15. uri k predstavi. Ali sem prispeval za sokolski dom v Trnovem? Križanka i Iz Kranja — Šahovski turnir za prvenstvo Kranja poteka vredu in je bilo pravkar zaključeno 6. kolo. Rezultati so naslednji: A skupina « Singer 5 točk, Šuštar 4 in pol, Kos in Taj- | Pomen besed Vodoravno: 1. ruski pisatelj, 7. incsto v severni Afriki, 8. grška pokrajina mi Pelo ponezu, 10. števnik, 12. ruska reka, 13. predlog, 14. staro primitivno orožje, ln. povr-šinska mera, 17. tekoča voda, 19. del Očenaša, 20. prslov časa, 21. stran sveta, 23. predlog, 2.S. vladar, 26. osebni zaimek. 27. kemična prvina,- 29. bojna oprema starih, bojevnikov, 30. judovsko nvo*ko ime, 32. rusko mesto. 33. del sveta Navpično: 1. interval, 2. žensko ime, 3. prt-slov časa, 4. osebni zaimek, 5. vrsta zem Ijc, 6. žensko ime, 7. azijska dežela v an-" gleški posesti, 9. otok v Sredozemskem mor ju. 11. svetopisemska oseba, 14. posoda, 15. prislov kraja, 17. domača žival, 18. oziral-ni zaimek, 22. naselje. 24. pričetek dneva tat konec noči, 26. bajeslovno bitje, 28. prijetno., bivališče, 29. gora na Primorskem, £L nrkalnica. 32. osebni zaimek. Rešitev krifaake, objavljene danes teden VODORAVNO: 1. kilometer, 9. Oran, 10. pik, Ti. Lah. 13 pav, 14. en, 15. pod, 17. na, 18. jelen, 20. Taraboš, 22. Dušan, 24. Er (erbij), 26. tir. 27. če, 28. raz, 30. Nin, M. omet, 3JL vila, 34. decimeter. NAVPIČNO: 1. koiefe, 2. Iran, 3. Lah, 4. on, 5. ep, o. tip, 7. elan, 8. ravan, 12. Kolašin, 15. penit. 16. Dote, 18. jad, 19. nom. 21. Herod. 20. denar, 25, rame, 27. Ctfe, 2a\ Zec, 30. nit, 32» H, 33. .m Stav. «1 DNEVNE VESTI Zakon o acrrarni reformi spremenjen. »Službene novine«, objavljalo uredbo o Mkvidaciii agrarne reforme na veleoose-stvih -—Uredba o državni intervenciji na trli**** vina in Ifcanja. Poročali smo. da bo Prttad nakupoval vino in žganie ter tako skušal pomagati producentom, da bi cene preveč ne upadle. Ministrski svet ie zato na predlog ministra trgovine predpisal uredbo o državni intervenciji n« tržišču vina in žganja. Uredba določa, da bo Privilegirana izvozna družba (Prizad* nakupovala vino in žganje do cenah, ki iih bo določil trgovinski minister sporazumno s finančnim. Stroški te intervenciie bodo šli nredvsem v breme dohodkov Prizad a in dekio v breme državne blaga me. Finančni minister bo nudil Prizadu do t rebrn prometni kapital v znesku 50.000.000 dinarjev. Važna konferenca obrtnih zbornic v iJnbLiani. Obrtne zbornice in obrtni odseki skoipnih zbornic bodo imeli 5. t. m. v Ljubljani važno konferenco, na kateri bodo razpravljali 0 davčni reformi. Razpravljali bodo o potrebnih reformah predpisov o oHdo*>niiii. o skupnem davku na Doslovni promet, daljo o reviziji ustanov socialnega zavarovanja, o skupnem nastopanju obrtnikov proti inozemstvu, o ustanovitvi Zveze obrtnih zbornic itd. Za konferenco vlada veliko zanimanje in udeležili se ie bodo zastopniki vseh zbornic v državi. — Konferenca o davčni reformi v finančnem ministrstvu. Delegacija sospodar-skih zbornic je izdelala in izročila finančnemu ministrstvu predloge gospodarskih zbornic in korporacii o spremembah novih davčnih uredb. Finančni minister dr. Sn-tei je delegaciii izjavil, da do bistvenih izprememb novih uredb nikakor ne more irriti. da Da bo upošteva i kolikor bo pač mogoče želie gospodarstvenikov. O morebitnih .zoiiemembah bodo razpravljali na posebni konferenci, ki bo sklicana ob koncu prihodnjega tedna v ministrstvu. — Kranjska industrijska družba zgradi še eno visoko peč. Kranjska industriiska družba arad: še eno visoko Deč za oro-dukcijo sirovega železa. Peč bo zHraienu že do konca iuniia in K> bodo lahko v iu-2iiu že uporabljali. — Podražitev rečne plovbe. Upravni odbor Rečne plovitbe- ie sklenil, da 1. t. m. podraži prevoz na rekah za 20/*. — Železniški promet v zadnjih treh mesecih lani. Uradni podatki o našem potniškem in blagovnem prometu v zadnjem trimesečju lani nam kažejo precejšen do-rast v prjmeri z istim razdobjem oredlan-^»kim. Naloženih ie bilo 532.133 tovornih vatrenov (predlanskim 471.2071 porast torej znaša približno 13%. Potniški promet se je povečal nekoliko manj. za 6.11" o. Število potnikov ie znašalo 15.087.F.SS. ored-**nakim Da 14.218.870. Naiboli ie oorastel promet potnikov v 4. razredu. V tem razredu je potovalo 172.183 potnikov, ali 35.3 odstotke več kakor v istem razdobju predlanskim. — - Zajrreb dobi mu/ej za civilno zaščito. Jkttri dopoidne bo v Zagrebu slovesno otvorjen novi mti^ej za civilno zaščito. ZVIu-aei ie v poslopju Panovinskeaa odseka za zaščito civilnega prebivalstva. — Četrt milijona din bo plačal materi zapeli.iuv^.i dekleta. Tudi naša javnost se ddbro svomin k* .senzacionalnetiu urocesa v Beoaradu. ko so sodili inii. Svetozarja Sto-.ianoviea, ki je bil obsojen na 10 mesecev zapora, ker it' zlorabil zaupan ie mlado-Jetrne Mile Dimitrijevičeve. Dekle ni modo preživeta sramote in ie izvršilo samomor Mat: nesrečnega dekleta ie tožila ing. Stojanovića za odškodnino v znesku din 1.060.000. Zda i je bila razglašena sodba; j»ot±išče ie Stojanovića obsodilo, da mora plačati materi pokoineaa deklela 250.000 din. — Italijanska ladja zadelii ob potopl.ir- m rušUet »Ljubljana«. V noč-- med 29. fe-for-jarriern in 1. marcem ie italijanska mo- toi-nn ladia »Leonordo da Vinci ob rtu Siparja zadela na potopljeni ternedni ru- šilec »Ljubljano . Udarec je bjl precej močan in ladia ni mo^a nadaljevati vožnje, ctofcler ga ni rezila naša ladia Spasilac-. Kakšna škoda ie nastala pri tem na potopljeni kidii. £e ni ugotovljeno. — sp7.nvn «lovei»kHi knjiK. Organizacija knjigm-narjev v Ljubljani za dravsko banovino v Ljubljani je založila seznam J vseh na knjižnem trgu nahajajocin se slo- j -venskih knjig-. Seznani je izšel te dni pod j naslovom * Slo venska knjiga, in dobi se v ■vmeh knjigarnah po 20 din. I ■ B ■ ■ M !TTirTWTrTTTTTini II H II I! u n«11 i POMAGAJMO GRADITI i Iz Ljubljane —lj Hrvatski književni veter v Ljubljani. Priprave za hrvatski književni večer, ki ho 8. t. m. ob 20. v dramskem gledališču, so v teku. Nastopili bodo zastopniki sodobne književnosti Dobrida Cesaric. Olinko Deiorko, Ivan Ooran-Kovacić, Ivo Kozarčanin, Vjefloonlav Majer. Loka Ferko vič m Dragutin Tadijanovič. Uvedel jm bo in uvodoma očrtal njih književno delo predsednik Društva hrvatskih književni-kov dr. Uija Jakovljević, glavni urednik -Hrvatskega dnevnika v Zagrebu. Naše kulturno občinstvo ne sme zamuditi prilike, da z obiskom književnega večera pokaže bratska čustva, ki nas vežejo s hrvatskim narodom. lj— Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki bo imelo v ponedeljek 4. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani svoi jubilejni simfonični koncert, je izdalo ob tej priliki v leni progrimni knjižici vse po-detke o svoiem 20 le trem delu. ki ie izredno zaslužno za razvoj simforiične glasbe sDloh. oredvsem na za razvoj slovenje literature za godalni orkester. Poleg prireditve velikih sirMoničnih koncertov ie posvečalo društvo vso pežnio rnačim. delom za godalni orkester in ie prav njegova zasluga, će te bilo marsikatero domače delo napisano tudi za sestav godalnega orkestra. Knjižica s točnim oroera-mom jubilejnega koncerta se dobi v knjigarni Glasbene Matice, kjer so na razpolago tudi vstopnice za jubilejni koncert, ki bo v veliki unionski dvorani 4. t. m. ob 20. uri. Iz Celfa —c Keinaldijev© komcojjo >\I*Ma ženka brez l°gike« bo uprizorilo ljubljansko gledaBMe -Mladih« drevi ob 20.15 v celjskem gledališču v režiji g. Milana Skrbin-.-ka, režiserja Narodnega g/leti ah sča v Ljubljani. Sodelujejo ga, Mlekuš-Pugljeva, vgg Cveto Novak, Polde Dežman in Marijan Lom bar ter gdč. Poljanska. Predstava je izven abonmaja in bo nudila lep umetniški užitek. Udeležite se je v čim večjem številu! —c Tujski proniot, umrljivost in brezposelnost. V mesecu februarju je obiskalo Celje 1044 tujcev (916 Jugoslovenov in 128 inozemcev) nasproti S42 v letošnjem januarju in 952 v lanskem februarju. V preteklem mesecu je umrla v Celju 47 oseb in sicer 24 v mest u in 23 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evkienci 1193 brezposelnih (1006 moških in 187 žensk) nasproti 1144 (947 moškim in 195 ženskam t dne 20 februarja. Delo dobi S hlapcev. 2 krojaška pomočnika. 12 kuharic. 10 kmečkih dekel, 6 služkinj. 3 sobarice in 1 natakarica. —c Schillerjevo dramo »Iiovar»tvo in ljubezen« bo uprizorilo mariborsko Naio-ono gledališče v sredo t>. t. m. >b 20. v celjskem gledališču. Predstava bo za a bon ma. NeabonenU dobijo vstopnice v pred-p roda ji v Slomškovi knjigami. —c Celjski dijaki l>*»do igrali. Dijaki dr-žavne realne gimnazije v Celju hodo upii-zorili pod okriljem celjske pod:užnice Fe-rialnega saveza v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano Meskovo dramo Mati v režiji ge. A. Sadarjeve. —c žrtev ubijalca in *mrt v»lcd opeklin. Kakor smo poročali, je dne 23. februarja neznan meški pri nekem i>osest-niku v Šoštanju napadel 5€letnega dninarja A.lbina žažija in ga zabodel z nožem v I trebuh. V Osredku pri Vranskem pa se je 49ietni ženi vojnega invalida Ani Rj-bei-akcvi v ponedeljek pri štedilniku vnela obleka. Rebeivškova je dobila, težke opeklino po glavi in rokah, žažija in Robe - skovo so prepeljali v celjsko bolnico, kjer sta v četrtek podlegla poškodbam. —c Iz š0!«**«* **Ioibe. Za šolskega upravitelja v Vojniku je imenovan «r. Mlaker, doslej jolski upravitelj v Zavrću. —c Xe»reča ne počiva. V petek ob 9. dopoldne je neki tovorni avtomobil na dr-fcavni cesti pred Močnikovo Ltgovino v femarjeti pri Celju povozil 21 letnega šo-ferja Mni-tina Žnitlaišiča iz škofje vasi ter ga hudo poškodoval po negan in glavi. Na Humti ob Sotli si je 56ictna posestni-kova žena Veionika Lipnikova doma pri padcu zlomila desno nogo v :kaiiska nliesA 21. ni več upravičen sprejemati ni-lcakj^oJi, naročil za založbo. 129—n zva-nienika Ivan Petaver s Tch^ija pri te-1 ovadbi in si poškodoval pi^ni koš. Ivo je 211etni sin kocarice Ivan Podnrju>kI v Breznu pri Humu cb Sotii kuna! žganje, mu je nenacno bušila para iz kot'a v coraz in ga hudo operfvlč!. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. Prvi znanilci pomladi dnevi — Slabi izgledi za marec — V Italiji se „kuHa" Maribor. 29. februarja. Z današnjim dnem tudi koledarsko za-ktrur-ujemo letošnio lekoidno zimo. Namesto odiuse ie toplo solnce vzelo in r>o-•juk> veiike množine snega. Boduno hvaležni, da je tako. ker na ta način se vidno je izdatno zmanjšujejo nevarnosti nr-Tih po^šmskih poplav v naših kraiih. Pa mora biti \Tnee tudi že nekaj odiuse. kai-tx sneg se je šele danes zmehčai tudi že rm. zledenelih severnih lečah in ie toplomer se opolnoči kazal že nad ničlo. Tudi mestni park in K2lvariia danes pričata, de se stara zima poslavlja. Culi smo Drve n#rafce vaje tu prezimuiočih krilatcev vpo-zdraA onim tovarišem, ki so se že pričeli vračati iz daljnjih južnih dežel. Tudi grmičevje že poganja prvo brstie. Skratka, prvi znanilci spomladi so tu. Toda iutr: je zadnii kraiec. torej >ore-memba lune, ie 1. marec in začetek s koro do konca mesaca trajajočih kritičnih dni. Na to ic ooominialo že danes dopoldne več značilnih zračnih pojavov, z^n-sti pit ie zvečer nastooila aosta meala. *.i se v taki obliki pri nas pojaviia navadno j le ob daljnih potresnih katastrofah. Značilno ie tudi. da se kliub vsem zna-' menjem za novo kritično dobo (z novim J sneflom itd.) barometer pri nas nalahko j dviga in da imamo še zvečer 5 nad ničlo. Sokolsko kulturno delo ob meji Lepa akademija pri Sv. Marjeti ob Pesni*:! Maribor. 1. marca. V vrsti sUovenjesi-aških sokolskih edinic zavzema odlično mesto sokolska četa ori Sv. Marjeti ob Pesnici, Svojo delavno podjetnost je pokazala tudi s pestro akademijo pod vodstvom prosvetarja br. Mirka Vaiide in načelnice s. Irene Vaudove. Aka-zdrav. moška deca ie razveselila navzoče z mičnimi igricami, ženska deca je predvajala lepe vaje z zastavicami, moški naraščaj ie prikazal strumno nod vodstvom br. Vaude mi. 4 krasne žive sh*.ce. Ženski naraščaj je izvajal izbrana kola. Najlepša točka so bile izborno izvedene vaje z venci, ob strani skupine na sta soceoaliaii te vaje s še **gj»fp kretnjami S. Vaudova in & Urenjakova. Liubiam Reklamacijam je sledil odličen pevsko rajal-ni nastop a Vaudove kot »Kuharckn« ob smiselnem spremljanju ss. Mimike Cre-pmJgove in Halone Fridlove. Ob teoncu je mladine vprizorila ie vaško veseloicro v zvezi s priletno ceh Nastop r najti dece in ženskesa naraščaja ie sestavila aajflna a Vaudova. skoraj vse točke ne je spremliel na harmoniju prosvetar br. Mirko Vauda, Vsi navzoči so s priznanjem sledili poteku prelepe akademije, šmarieflca sokolska četa pa ie na svojo mladino lahko ponosne. Samopomoč mariborskih trgovcev Važna godalna pofcnda — Za dobra dva milijona podpor Maribor. 29. februarja Znano je hvalevredno socialno delo, ki je postavljeno na društvene temelje Trgovske aamopomoči v Mariboru. Mariborsko trgovstvo je pred 13 leti spoznalo in pravilno ocenilo globoki pomen samopomoči, ki prinaaa blagoslov predvsem v težkih trenutkih. Trgovska samopomoč a- Mariboru je izvršila v času dosedanjega delovanju lepo poslanstvo, saj jc bik> od pričetka njenega, poslovanja pa do 31. decembra 1939 izplačanih članstvu na podporah 2.186.500 din. Tutfa »nočnji redni občni zbor Trgovske samopomoči v Mariboru, ki se je vršil v dvorani Združenja trgovcev, je zbral marljive delavce, ki požrtvovalno sodelujejo pri tej važni socialni ustanovi v prid tr-tKJVskemu stanu. Občni zbor jc s prisrčnim pozdravom otvoril dolgoletni predsednik g. Vilko WeixL Njegovemu uvodnomu klenemu poročilu je sledilo izčrpno poslovno in blagajniško poročilo, ki ga je podal agilni tajnik g. Franjo Žnkiarčič. Ob podanih poročilih je razbrati, da posluje Trgovska samopomoč v Mar moru v splošno zadovoljstvo svojega članstva. To dokazuje predvsem dejstvo, da je bfk> izplačanih v preteklem letu na podporah 342.550 din. Vsi ti zneski nam jasno in nazorno pričajo, kako uspešno vrši Trgovska samopomoč svoje človekoljubno in socialno ter karitativno delo, saj posluje točno po določilih pravil, ki prod vide vajo družini umrlega člana takojšnjo pomoč v prvi sili. V prvi kategoriji je 500 članov, v drugi pa 417, skupno 917 članov. Tudi glede premoženja jc Trgovska samopomoč lepo napredovala. Zlasti rezervni sklad je precej narasel. V smislu bilance z 31. decembra 1939 izkazujejo aktiva 388.171 din, ki odpadajo na oba podporna sklada, to je na rezervni sklad in na inventar. Iz blagajniškega poročila je nadalje razvidno, da je imoi podporni sklad v ofceh kategorijah 430.979 din dohodkov in 342.550 drn izdatkov pri izplačilu podpor. Rezervni sklad izkazuje saido 302.653 din. Upravni sklad jc imel 32.383 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Tudi pri volitvah se je pokazalo vzajemno soglasje članstva in SO bili izvoljeni v upravni odbor: Vilko VVei.vl predsednik, Klaroi Jančič podpredsednik, odborniki: An-dcrlc Zdravko. Anton Paš, Franc Bele, H>n-ko Sax, Josip Povodnik. Frane Kosol, Ivan Slavinec, Franjo Znidarčič. nadalje Zvonko Mešiček iz Ptujske gore, Alojzij Remic iz Dravograda, Franc Jug iz Celja in Hin-ko Kreft iz Pruja. Namestniki so Ivan Kvas, Martin Čcrnec in Juro Zidanšek iz Maribora ter Alojzij Breneie iz Ptuja, Ivo Toneič B Celja in Alojzij Drofenrk iz Celja. V nadzornem odboru so Ljudevit Krajne, Milan Klemene in Anton Linzner, namestnika Stanko Kocbek in Drago Ko«1-lie Težnje okoliških gostilničarjev V mariborski okolici je 346 gostinskih obratov fm 62 vi notočev — Alkoholnih pijač je bilo izločenih v prete kleni letu več kakor 2 milijona litrov Maribor. 1. marca. Gostilničarji maribor.^e okolice so organizirani v svoiem združeniu gostinskih ucdjetii za Maribor okolico. Združenje ie imelo pri Balonu svoi redni občni zbor. ki se ea ie udeležilo članstvo v leoem številu. Občnemu zboru je predsedoval dolgoletni predsednik združenia okoliških eo-stilnicarjev s. Matija Holc. ki ie v svoiih uvodnih izvaianiih unuazal mmere združenja za zboljšanje položaja ecstilničariev v borbi proti šušmarstvu in drugim ooia-vom. ki škoduieio sostilničarstvu. Zelo zanimive Dodatke je soorečil navzočim zbo-rovalcem združen.jski tajnik. V mariborski okolie: imamo 346 gostinskih oodietii. ki ZaOOSHljeio 174 pomočnikov in pomočnic • °r 14 vajencev. Vinotočev ie v maribor-.".i okolici 62. Lani so iztojili okcliški eo-stilniCaiii vina 1,300.000. piva 350.000. raznih žganih pijač 35.000 1. sadjevca 350.000 litrov, skupno torei 2.035.000 L Okoliško gostžhv'farstvo ie plačalo leni trošarine, raznih taks in davkov 3.690.000 din. Povprečno pride torej letno r.a vsakesa čla- Marl&drske in okoliške novice — Pred*itojništvo mestne policije v Ma-nhoru objavlja, da se bo vrsn ceonl letni pregled vseh motornih vozil iz Maribora po toCki 4 pravilnika minististva notia-njih poslov z dne 26. 9. 1928. Ur. list št. 836-106 po za to določeni komisiji dne <>. maica 1940 ob 15. uii na dvonšču mestnega avtobusnega, podjetja v Plinarniški ulici v Mariboru. V3i lastniki motornih vozil iz Maribora se pozivajo, da piedsta- vijo ob določenem času in kraju vsa svoja motorna vozila radi pregleda. V.saK lastnik motornega vozila ima punesti 3 seboj: Prometno knjižico z državnim Kolkom 100 l in po tar. post. 90a taks. zak. za potrdilo v prometni knjižici. Takso za komisijski pieg^led v znesku din 54 za vsak avtomobil cJnosno 27 din za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pi^egiedi sc- bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje sije. peres, vzvodov, zavor, krptala. žarometov in hup. zadnja luč ne sme biti višja nego 1.20 od tal, b^atrnki pri tovornih avtomobilih itd. Ako bi se lastniki motornih vozil iz utemelienih razlogov ne mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregle-'animi vozili. — Zdravniška dežurna služba. Jutri v nedeljo ima zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Hugo Velker. Pobre-ška cesta 2, tel. 25—75. — Materinski teč*j. V torek 5. t. m. bo piedavala prof. Osttovškova o temi: Dajte otroku iger in zabave. ^ četrtek 7. marca pa je na spore, u prc/i^anje: Pravico staršev in otrok (dr. Ccrnej). — Važno narojno obranobno delo vrši ob naši meji CMD v Mariboru. O njenem uspešnem dolu bo pričal tudi ledni občni zbor moške in ženske podružnice CMD v Mariboiu. ki bo v sredo 6. marca ob 20. v mali dvorani Naiodnega doma. Poleg" poročil funkcionarjev je na dnevnem redu poročilo g. Robnika o družhinem delu na Kozjaku. — I radništvo *re»kega naee4»tva Maribor levi breg je izročilo Prctitubeikulozni ligi v Mariboru znesek 225 din namesto venca na grob pokojne gospe Ane Fistra-vec. — Zgorela je domačija posestnika Ivana Pernata v Zgornji gorici pri Racah. Zgoreli so poljedelski stroji, krma in dTU-gi predmeti, tako de. ima Pernat več kakor 30.000 din škode. — Gledališče mladega rw<,u. Ko je bilo ustanovljeno v Mariboru posebno gledališče za mlade ljudi, je vzbudila ta vest v mariborskih kulturnih krogih veliko zadovoljstvo. Gledališče mlaiega rodu, čigar otvoritvena predstava bo danes popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. ima važen narot'no kulturni in vzgojni pomen. Upati je, da bo gledališče mladega rodu, j ki piićenja svoje d3lo s Smasekovo izvirno priredbo »lAaitina Kipana.. zadovoljivo izpolnilo tisto vrzel, ki smo jo doslej Cutiii v Mariboru. — Domačijo gorijo. V Zgornji Gorici pri Racah je zgoreia hi£a posestnika Ivana Femata. Zgoieii so tudi poljedelski stroji, krma in «..iugi predmeti, škode jc 30.000 din. Rezervni podčastniki se obveščajo da je notranjo ministrstvo dovolilo ustanovitev društva rezervnih podoOcIrjev kraljevine Jugoslavije. V Mauboru je ze ustanovljen ptipravljalni odbor. Vse informacije se dobe v pisarni na Rotovškem — Deložacija. V * železniški koloniji so deložirali družino železniškega delavca Ja\-nika v Ku-rilniški ulici. Govori se. da je bil Javnih deložiran, ker ni hotel podpisati izjave, da bo eiektrična napeljava, ki jo je pustil instalirati v stanovanju, ostala last železniške uprave, ko se bo izselil. Najemnino je vedno v redu plačeval. Z deložacijo je zelo hudo prizadeta družina, zlasti otroci. Ker so v železniški koloniji deložacije le redkokdaj, zbuja. tem večjo pozornost ta deložacija, ki se je izvršila v najhujši zimi. dasi se je baje prizadeti na vso moč trudil, da bi de nadalje lahko ostal v stanovanju. Prebivalci kolonije se že dolgo vrsto let trudijo, da bi dosegli napeljavo električnega toka v koionijske hiše, kjer še vedno svetijo s kairidom in petrolejem, čeprav je ta žele zniška kolonija tako rekoč v sredini mesta. Prav tako bi bila tudi potrebna kanalizacija in vodovod, šele potem bi lahko smatrali ta stanovanja za higienska in vsaj nekoliko udobna. Skromni železnicar-ji so bili pred leti silno veseli, ko so do-b;li vsaj cestno razsvetljavo, ker so parej razsvetljevale ponoči te uHce majhne petrolejske leščerbe, še mnogo večje pa bi bilo seveda veselje, če bi končno dobili v svoja stanovanja električno razsvetljavo seveda brez podobnih celožacij. Kai je že lansko leto 7,Slovenec« obljubil kolonistom? (Delavska politika) — Podražitev kvasa. V oktobru je vlada ustanovila prodajno centralo kvasa v Beogradu. Nadzorstvo izvršuje ministrstvo za finance, ki jc izdalo tudi tozadevno uredbo. Ta določa, da se sme kvas prodajati po 33 din za kg in velja to za vso državo enako. Preprodajalcem so dovolili za stroške dostave odjemalcev po 1 din za kg, tako da smejo torej prodajati preprodajalci Icvas z dostavo po največ 34 din za kg. Sedaj pa se čuje jo pritožbe, da stane kvas ponekod po 35 din, 3*5 din in celo 38 din. Nerazpoioženje je zaradi tega. zlasti med pekovskimi mojstri, ker dvigajo preprodajalci kvasa na samoavoljen način cene predmetu, ki je podvržen trošarini in ki je neobhodno potreben za kruli, nase najvažnejše vsakdanje živilo. Potrebno bi bilo, da bi prodajna centrala kvasa napravila red v prodaji kvasa in preprečila samovoljno podražitev kvasa po preprodajalcih. na 11.000 din. Dohodkov ie imelo združenje v pretekli poslovni dobi 116.000 diru izdatkov 88.000 din. nremoženie izkazuie vrednost 83.500 din Novi ureračun izkazuje 52.000 din dohodkov in r>rav toliko izdatkov. Na predlos s. Finžseria ie bila izrečena upravi soglasna razrešnica. Na oredlos s. J. Lebeja ie bil izvolien za novo ooslovno dobo naslednii odbor: Matija Holc. predsednik: Janko Kostani-šek. podpredsednik: odborn!:i: Kercnčič. Grašič. Josio Finžger. Jo.-ip Petič. Miha Kovačič. Mar. Šarkova. M. Urbane. Ant. Vračko in J. Klobasa. Namestniki so Fr. Hiter, i. Lavrenčič. i. Kos in A. Ridl. v nadzorstvo: Slavko Lebe. Rafael Lesiak in Ervin Jurše: v razsodišče: Josir> Lebe. predsednik: člana Jakob Grašič in Janko Kostanišck. Občni zbor ie izrazil tudi pi imemo po-častitev piedsedniku s. Matiii Holcu ob 15 letnici oožiivovalnesa oredsednikova-nia združeniu gostinskih norijetii za mariborsko okolico. trgu 1 vsak četrtak od 18. do 19. ali pri poverjeniku g. Franju Crepinku, Marijina ulica 2-*. Za pismene informacije je poslati tudi znamke na odgovor. — S plinom s« je zastrupila 221etna Roza Nikl, ualužbena pri stavbnem podjetniku g. Naasanbenija v Vrtni ulici. Domačim se je namreč zdelo čudno že to, ker ni bilo Niklove na spregled. Končno so jo poiskali v njeni sobi. Ležala je negibna v postelji, bila je mrtva. Kuhinja in soba pa sta bili napolnjeni s plinom, JU je uhajal iz odprte plinske pipice. Na podlagi okoliščin je policijska komisija ugotovila, da gre za smrt po nesrečnem naključju, ker je ostala plinska pipa po pomoti odprta. Plin je uhajal vso noč iz kuhinje v sobo Rože Niklove, ki si. očivicno omamljena, ni mogla več pomagati, ampak je umrla na posledicah zastrupljenja s plinom. — Razne ve»ti. Učencu Rudolfu štiber-cu je neznan tat ukradel iz veže v Mlinski ulici 9 aktovko, v kateri so bile razne šolske knjige. — Na Betnavi je neki pes volčjak napadel 91etno vrtnarjevo hčerko Diagico Tortenslagovo ter jo tako nevarno obgrizel po glavi, da so morali dekUco prepeljati v mariborsko splošno bolnico. — V mariborsko bolnico so odpremili včeraj nadaljnjih 6 žrtev letošnje hude zime, ki so si na poledenelih tleh zlomih ude. — V neki gostilni na Meljski costi je nastal med vinjenimi gosti prepir, ki se jc končal s pretepom. Pri tem je dobil poškodbe po glavi 2*letni Srečko Hausnian. Rabuki jc napravila konec policija, ki je glavnega krivca, nekega 321etnega Franca C. za^prla. Na državni cesti v bližini Bohove je neki osebni avto podrl na tla 451etnega posestnika Vinka Jeriča, ki se je peljal na kolesu. JcriC je obležal z zlomljeno desnico. Zdravi se v bolnici. Mariborsko gledališče Sobota. 2. ob 20.: Cigan baron. Nedelja. 3. ob 15.: Navihanka. Znižane cene. Ob 20.: Vdova Rošlinka. Premiera. Proslava Golarjeve GOletnice. Ponedeliek. 4.: Zaprto. Tcrek. o. ob 20.: Shupanova Mizka. Gostovanje ljubljanske c'rame. Jubilej slovenskega gledališča. Izven. + »Shupamna Mizka« na mariborskem odru. Ker je pred kratkim poteklo 150 let, kar je bila v ljubljanskem gledališču vpri-zorjena prva slovenska igfra (Linhartova komedija \Shupanova Mizka«). je povabilo mariborsko gledališče ljubljansko, da go«tuje s tem delom v prvotni starinski slovenščini tudi v Mariboru. To gostovanje se vrši v okviru svečane proslave te 150 letnice v torek 5. marca zvečer v mariborskem gledališču. CELJSKO tiLKOALlfcčL Sreda. 6. marca ob 20.: Kovarstvo in ljubezen. Gostovanje mariborskega gledališča. šah. Tretja tekma medklubskega turnirja v Mariboru za prvenstvo SSZ se lx> odigrala v nedeljo 3. t. m. ob 9. uri v kavarni >Central«. V tej tekmi igrata Mariborski šah. klub in SK železničar. Na saneh v smrt Maribor. 1. marca. 26 letni kovač Josip Ko:, ie spravi ia i ies na saneh iz Zgornje Mute v Spodnjo Mu-to. Naložil ie na sani precei hlodov in zapel ial nato hlode na saneh navzdol oroti Spcdnii Muti. Ker ie bila cesta poledenela. so težko natovoriene sani zdrsele z neverjetno brzino po klancu navzdol. Sani so zRrmele s hlodi vred v železno ocraio po.-estnika Jakoba Ramšaka. Hlodi so se prevalili proti ograii in stisnili z vso težo nesrečnega Kosa k tlom. kjer ie obležal ves * v rva v in nezavesten. Na pomoč ie tako i prihitel zdravnik ki r>a ni moeel več pomagati. Kos ie dobil nevarne in usodne notranie poškodbe, razen teea si le tudi pretresel možgane. Revež ie par minut zatem podlegel poškodbam. Vest o nesrečni smrti mladega moža ie zbudila pri vseh okoličanih toolo sočii-stvovanie z usodo žrtve nesrečnega na-kliučia in z nieaovimi hudo orizadetimi svojci. Tezenske novice — Z vrnitvijo br. COtiča od vojakov se je zopet pričelo živahno delt) v iiletant- skem odseku. Večer za večerom se trudijo sokolski delavci, da zadovoljijo našo publiko, ki že nestrpno čaka, da zopet vir-Ui stare znance na odrskih deskah. Tako bodo podali v nedeljo popoldne v aoli veseloigro v treh dejanjih >.Za»kcinci stavkajo»c, ki bo nudila vser_ cbilo zabave in smeha. Pridite in oddolžite se delu inatljivih diletantov in doprinesti t c kamenček k zgradbi potrebne lastne sokolske strehe. Zdravo! Iz Ptuja — Kako je bil vlomilec Herič ubit. Že pred leti smo porcčali o vlomih, izvršenih V ptujski okolici \Torrulci so pokradeno blago vozili kar z avtomobili in prizad ali raznim ljudem nad 300.000 din škode. Orofei.ki so takrat zajeli celo tolpo in jo oddali v preiskovalni zapor sodišča v Ptuju. Med njimi je bil tudi 321etni Jožef Herič iz Orsteije, občina. Sv. Urban, Herič je takrat pobegnil iz sodnih zaporov in se je vedno potikal ckoli tev skrival pred orožniki. Pred dnevi pa se je nenadoma pojavil na svojem domu v Mestnem vniu, za kar ao tudi zvedeli orožniki. OrožniSka patrola ioc Ptuja in Sv. Urbana je obkolila hišo ter našla Heriča v hlevu. Ko je Herič zagledal orožzuke, je pobegnil preko njive ter streljal na orožnike iz samokresa. Ker se na klice orožnikov ni vdal, so orožniki streljali. Strel mu je predrl prsa in jc obležal na mestu mrtev. Tako se je ptujska okolica zopet oddahnila, — Iz sovraštva ga je napadel. V Prvencih pri Sv. Marku je nastal med 491etntm kočarjem Pavlom Maj cenam in sosedom hud prepir zaradi starega sovraštva. Njegov nasprotnik je pograbil za sekiro ter prizadel Majcmi hudo poškodbo na ptečih in obrazu, da so ga morali prepeljati ▼ bolnico. — ped voz je prttet Posestnik Blaž Ko-stamjevec od Sv. Marka se je z vozom, naloženim z opeko, vračal iz mesto proti domu. Med potjo se mu je voz nenadoma prevrnil in ga pokopal pod seboj. Kostanjevem je doba hude notranje p »škodbe fct je ontežal z zlomljenima nogama. ] jan je bil v bojnigniro.