Leto LTV
P ostrilo a plačano * gotovini
1 Ljubljani, v soboto, dne 20. novembra 1937
Stev. 267 a
Cena 1.50 Dlc
Naročnina mesečno 23 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno % Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/II1

K J M"* /1|k/ B™**
ms ML
Telefoni uredništva io nprave: 29-92. 29-93. 29-94. 29-93, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.34^ za mserate;
Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prajra-Du naj 24.717
U p r h v n : Kopitarjeva ulica štov. b.
Naša stvarnost
v zunanji politiki
Ni še dolgo tega, ko smo na tem mestu s poudarkom podčrtali značaj stvarnosti v zunanji politiki Anglije, ki se v okviru vsesplošne skrbi za varnost svojega ozemlja iu za varno preživljanje svojega prebivalstva zna modro prilagoditi političnim dejstvom, ki nastajajo okrog nje, in črpa iz njih sleherno možnost, čeprav včasih tudi neznatno, da oskrbi svojemu ozemlju in svojemu ljudstvu varen razvoj. Podobuo pohvalo smo v pogledu zunanje politike Jugoslavije čitali nedavno v vplivni angleški reviji. Tudi jugoslovanska zunanja politika se je izmotala iz okovov, ki niso bili pomerjeni njenim življenjskim potrebam in si je s stvarnim, ne sentimentalnim opazovanjem političnih dejstev po Evropi utrla svojo lastno pot, ki ima pred očmi samo ta cilj, da bi bilo jugoslovansko državno ozemlje čim bolj zavarovano proti vsaki zunanji nevarnosti in da bi se ustvarili tudi vsi pogoji, ki so potrebni za gospodarski razmah našega ljudstva.
V okvir stvarnega gledanja na evropski položaj spadajo vse številne trgovinske pogodbe, ki smo jih v zadnjih dveh letih sklenili z večino evropskih držav, kakor tudi politične pogodbe, s katerimi smo razbremenili tako rekoč že vse naše meje in ustvarili z našimi sosedami zdrave medsebojne odnose. V tej zvezi pa moramo danes omeniti dvoje dejstev, ki pomenita dosledno izvajanje stvarne politike, ki v urejevanju zunanjepolitičnih odnosov gleda na obstoječa dejstva in ne računa s položaji, kot si jih izslika domišljija ali želja, da naj bi bili drugačni. Prvo teh dejstev je že postalo mednarodna stvarnost, drugo pa bo to postalo, upajmo, v bližnji bodočnosti.
Prvo dejstvo je priznanje dejanskega stanja v Abesiniji. Naš novi poslanik v Rimu, Boško Hristič, je namreč dobil od jugoslovanske vlade nalog, naj se italijanskemu vladarju predstavi kot zastopnik jugoslovanskega vladarja, ki ga je poslal v Rim, da ga tamkaj zastopa pri »kralju Italije in cesarju Abesinije«. Poverilna pisma našega poslanika v Rimu so torej tako napisana, da z njimi jugoslovanska vlada priznava položaj, ki je nastal, ko si je Italija osvojila Abesinijo in svojega kralja proglasila za abesinskega eesarja. jugoslovanska vlada s tem ne uhaja v vprašanje, če je bila zasedba Abesinije upravičena ali neupravičena, če je podjarm-Ijenje abesinske države pravično ali krivično, ona samo ugotavlja, da je danes zasedba Abesinije po Italiji dovršeno dejstvo, stvarno dejstvo, ki ga naša država, ki ji gre naziv srednje velike sile brez s vetovnopoli ličnih ambicij, enostavno priznava in v tem priznanju vidi koristi tako za svojo zunanjepolitično varnost kakor tudi za svoj notranji gospodarski napredek. Naj o načelnih vprašanjih odločajo velesile, katerih interesi se na afriškem področju ali kjerkoli drugod križajo, naš interes kot srednje velike države pa nam narekuje dolžnost, da obstoječa dejstva, ki se nas neposredno ne tičejo, brez nadaljnega priznamo in se jim prilagodimo. Poverilna pisma poslanika Boška Hrističa so močno odjeknila po vsej Evropi in veliki tisk jih je beležil kot važen dogodek, ki je še bolj jasno in nepreklicno podčrtal osnovno pot, po kateri želimo v naši zunanji politiki hoditi.
Drugo dejstvo tiče Španije. Kot država se Jugoslavija v reševanje španskih težav ni nikoli vmešavala. Stala je kot pozorna opazovalka na strani, da se vključi v mednarodna prizadevanja v trenutku, če bi se španske zmede razširile tudi na vzhodni del Sredozemskega morja, kjer ima naša država življenjske interese. V ostalem pa je mirno čakala, da se borba med velesilami, ki se njihove zunanje politike nad Španijo križajo, konča in da se najde rešitev, ki jo bo Zveza narodov, ki ji Jugoslavija pripada kot lojalna članica, priporočila ali celo uveljavila. Današnji položaj v Španiji pa je za stvarnega opazovalca popolnoma jasen. General Franco je zavojeval večji del španskega polotoka in ima v svojih rokah tudi vse španske kolonije in otočja. Francova Španija je začela živeti redno življenje, ki se vsak dan bolj krepko ilveljavlja in ki mora seveda kaj kmalu stopiti v življenjske odnose z ostalimi evropskimi in izvenevropskimi državami, s katerimi mora obnoviti redno trgovino, ki jo je državljanska vojna začasno zaustavila. Takšen je stvarni položaj v Španiji in za jugoslovansko državo ni nikakšnega razloga, da ga ne bi priznala, tem manj, ko ga je takoj priznala tudi stvarna Anglija in ko ga »aporedoma priznavajo tudi druge evropske države, ki niso velesile, ki prav lako malo, kakor mi, ne zasledujejo nobene svetovne politike in ki komaj čakajo, da bi se na španskem polotoku ustvarili pogoji za redno trgovinsko izmenjavo blaga. Upravičeno torej smemo pričakovati, da bo jugoslov. vlada z isto stvarnostjo, s katero je likvidirala protokolarne ovire glede italijanskega imperija v Afriki, tudi s Španijo ustvarila odnose, ki ustrezajo stvarnim dejstvom. Do zdaj imamo svoje redno poslaništvo v Madridu, kot imajo tamkaj svoja zastopstva ostale velesile, izvzemši Italije, Nemčije in Portugalske. Toda vse velike in male države imajo v Fran-co-vi Španiji, ki bo brez dvoma edina Španija
Vojska v podzemlju
99
Ku - Ktux - Klan" v Franciji
Po vsej državi razširjena zarotnišha organizacija s tajnimi skladišči, radio -postajami, telefoni, bolnišnicami, zapori itd.
Pariz, 19 nov. TG. 700 preiskovalnih komisij je razposlala francoska državna komisija, naj preiskujejo zarotniška gnezda, ki so bila zadnje dni odkrita. Do sedaj je bilo izvedenih 450 hišnih preiskav, da bi se vsa ozadja zarote pojasnila. Komisije so odpotovale v predmestje Corveil, kjer pričakujejo novih odkritij. Preiskovalne komisije potujejo tudi po vsej Franciji in so izvedle številne hišne preiskave v Dieppeu, nadalje v daljni pariški okolici, kot v I vrv du Bourg, odkoder je lastnik tamkajšnjega gradil čez noč pobegnil in ga je tajna policija izsledila na Madžarskem. V Parizu samem je hišna preiskava v neki trgovini za starine nasproti teatru -Odeon« prinesla na dan presenetljive uspehe. Lastnik trgovine Matilor in njegova sestra sta aretirana. Po dolgi preiskavi so policisti v četrti kleti pod trgovino odkrili pravo skladišče orožja, namreč 45 strojnic, 21 pušk nemškega izvora in več tisoč patronov. Policija je dala tudi obvestila o najdbah v raznih pariških hišah, predvsem v run Ampere in v rue Ribera v 16. pariškem okraju (kjer prebiva plemstvo in bogato meščanstvo). Tamkaj so odkrili dve toni orožja, večjidel nemškega in italijanskega izvora Policija se sedaj v glavnem sprašuje, če so odkrita že vsa tajna skladišča orožja ter odkod so ljudje dobivali denar za tako dragoecno nabavke orožja in municije. število aretiranih ljudi do sedaj javnosti '.še ni bilo povedano.
Kako je zarota prišla na dan
Po najnovejših odkritjih prihaja francoska policija do prepričanja, da gre pri zaroti za neke vrste francoski ku-klux-klan, ki je posnet po ameriški teroristični organizaciji. Najprvo je policija nastopala proti njim zaradi prepovedanega orožja. Sedaj pa prihaja do spoznanja, da gre za zaroto proti državni varnosti. Nn sled so prišli organizaciji na ta način, da je nek sumljiv avto na cesti, ki vodi proti ženevi, iz pokvarjenega zaboja pričel izgubljati patro-ne. Policija pravi, da bo prišlo do zelo senzacionalnih odkritij. Dosedaj je bilo "00 aretiranih, posebno veliko na jugu države, kjer je bila organizacija zelo močna. Policijo posebno zanima, kam so vodili tajni telefonski vodi iz podzemskih skrivališč, s pomočjo katerih policija odkriva sedaj nove sokrivce.
Organizacija razpredena po vsi Franci i
Ponoči sta imela ministrski predsednik Chau-temps ter notranji minister Dormoy dolgo sejo, ki
so se je udeležili tudi nekateri drugi ministri. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se izdajo vsi ukrepi opreznosti ne samo v Parizu, temveč tudi v vseh ostalih francoskih središčih. Mobiina garda bo šo naprej varovala vsa ministrstvi
V Bordeauxu, Dijonu. Le Hav rti, v Brestu, Marsrillu in pa v drugih večjih francoskih mestih so stopilo v akcijo vojne pisiulko, ki pozorno motrijo vsako gibanje prebivalstva in varujejo razne vojne in druge javne napravo. V vladnih krogih priznavajo, da je imela preiskava v pokrajini naravnost presenetljiv uspeh. V bližini vseh francoskih vojnih luk, ladijskih oporišč ter obmejnih mest so našli številne radijske postaje, katerih jc 200. Povsod so bili pripravljeni zapori za politično nasprotnike. Inšpekcijsko potovanje vojnega ministra Daladiera in maršala tiainclina v Metz in v Strassbourg jc bilo v zvezi z izidom preiskave. Do sedaj so policijske in vojaške oblasti našle velike množine orožja, ki v glavnem izvira iz Nemčije, v manjšem delu pa iz Italije.
I,isti ugotavljajo, da se na podlagi dosedanje preiskave lahko trdi, da so gotove fašistične države fKimagale pri pripravah za fašistični prevrat v Franciji. Baje je bila sklenjena tudi tajna konvencija med temi državami in predstavniki tajne organizacije v Franciji.
Sedaj postaja vodilnim političnim krogom v Franciji jasno, zakaj so nekateri državniki lahko jamo izjavljali, da bo v najkrajšem času postala vsa Evropa fašistična. Francoski desničarski tisk trdi, da gre samo za vešč manever, da se prikrije pravo stanje stvari, ker gre v resnici za trockistično zaroto. Na to trditev ne odgovarja le levičarski tisk, temveč tudi nevtralni meščanski tisk, da ho bržkone kmalu postalo jasno, kdo jc zaroto organiziral, kajti izvršeno so bilo številno aretacije političnih in gospodarskih osebnosti. — Predvsem jo treba pojasniti vprašanje, od kje so dobili zarotniki finančna sredstva, s katerimi so lahko nakupili toliko orožja. Osebe, ki jili jo policija doslej aretirala, so igrale brez dvoma samo podrejeno vlogo kajti očitno je, da to osebe iz svojih lastnih sredstev dragocenega vajnega materiala niso mogle nabaviti v Nemčiji in Italiji, še manj jia bi s svojimi dohodki zgradilo toliko radijskih postaj, tajnih skrivališč, bolnišnic, zaporov itd.
ft
CSAR"
Preiskava v veliki aferi Cagoulardov (ku-K!ux-KIan — to je neka sekia kapuearjev, ki si pri svojih obredih nade.iejo kapuce čez obraz in imajo samo odprtine za oči) zavzema vedno večji obseg. Policijski organi trdijo, da preiska-
Angfešhi odgovor na ustanovitev prothomunistčne zveze
Zveza Amerika — Anglija
London. 19. nov. TG. Veliko iznenadenjc je vzbudila izjava, ki jo je pred spodnjo zbornico dal ministrski predsednik Chamberlain o uspešnem zaključku skoraj eno loto trajajočih trgovinskih pogajanj med Anglijo in Ameriko. Chamberlain je dejal:
»Veseli me, da Vam moram sporočiti, da so predhodna pogajanja za sklenitev obsežne trgovinske pogodbe med angleškim imperijem in Zedinjenimi državami severne Amerike prišle do uspešnega zaključka, da sta sedaj obe vladi pripravljeni, da podpišeta pogodbo. Uradna pogajanja bodo hitro tekla in bodo v kratkem zaključena. To jc nov, jasno očrtan korak v iz-gradbi angleško-ameriških odnašajev. Prepričan sem, da so spodnja zbornica ta korak pozdravila.«
Tudi v spodnji zbornici so z veliko pozornostjo in z zelo velikim zadovoljstvom sprejeli na znanje izjave predsednika vlade Chamber-laina o gospodarskih pogajanjih z USA Na hodnikih zbornice so obširno komentirali to izjavo in posebno poudarjali, da ta gospodarski sporazum ne more imeti samo gospodarskega, nm-
Eak tudi političen jx>mcn. Uradna pogajanja se odo začela čez šest ali osem tednov. Sporazum bo gotov do sredine meseca marca prihodnjega leta. Izvajati pa bodo začeli štiri tedne po podpisu.
Podobno izjavo je prebral v Washinc;tonu tudi ameriški zunanji minister C o rdel H u 11,
jutri in v bodočnosti, svoja diplomatska trgovinska zastopstva, ki poslujejo tamkaj pod različnimi imeni in varujejo koristi svojih držav. Tudi to je razlog — če ne bi imeli drugih, še bolj stvarnih in za našo državo še bolj neposredno pomembnih — da dobi Jugoslavija pri Francovi vladi svojega zastopnika, ki bo začasno skrbel vsaj za neoviran razvoj trgovinskih odnošajev, dokler velesile med seboj niso razvozlale španskega vozla in našle pogojev za mednarodnopravno priznanje novega položaja.
Jugoslovanska vlada bi ne zaslužila pohvale, da je stvarna v svoji zunanji politiki, ako bi dejmskega položaja v Španiji ne priznala in če bo dopustila, da bi zaradi protokolarnih ovir jugoslovanski državni gospodarski interesi trpeli. Komu na ljubo in zakaj? Morda že smemo na tem mestu izraziti upanje, da bo la vrzel v kratkem času izpolnjena.
ki je šc dodal, da si bosta angleški imperij in Amerika medsebojno dovolila ugodnostne carinske postavke. Anglija je Ameriki dovolila, dn bo za gotove izrecno navedene ameriške izdelke dovolila isto ugodnostno carino ko /a one, ki prihajajo iz angleških dominionov. Sporazum mod obema velikanskima svetovnima državama jc izredno velikega političnega značaja "n predstavlja neke vrste svetovno zvezo dveh angleško govorečih največjih držav na svetu. V londonskih političnih krogih namigujejo, da jo ta zveza prvi odgovor, ki gn je Anglija dala na tro/.vezo Itulija-Nemčiju-Japonska. V zvezi z bližnjimi pogajanji tudi poudarjajo, da bo ^ olika Britanija s to novo pogodbo preskrbljena tudi za primer vojne.
Iz krogov pristašev politike osamljenosti še n i kaj pricla odgovor na to najnovejšo izjavo zunanjega ministra llulla. Edina važnejša reakcija je predlog resolucije, ki ga je vložil senator Lodge. la resolucija zahteva, rla naj vlada USA vsa napovedana pogajanja o novih pogodbah odloži /a leto dni. Sen. Lodge utemeljuje svoj predlog s tem, da sedanji položaj v znamenju oboroževalnega tekmovanju in vseli mogočih vojnih nevarnostih ni ugoden za kakršnekoli trgovinske predloge, ki bi preveč vezale USA s posameznimi državami, ki so neposredno zapletene v sedanje težave na svetu.
Ottawa, 19. novembra. Pogajanja za sklenitev trgovinskega dogovora med USA in Kanado bodo najbrž jx>tokala vštric s pogajanji med Veliko Britanijo in USA in so l>odo najbrž tudi ob istem času končala. Sedanja trgovinska pogodba med Kanado in Usa poteče lota 1938. — Japonski politični in finančni krogi kažejo veliko zanimanje za vsa ta trgovinska pogajanja. Japonski listi menijo, da j>o trgovinska pogodba med Veliko Britanijo in USA protiutež demokratskega bloka proti državam. ki so podpisalo protikomunistični pakt.
Hitlerjev sodelavec
gre v Ameriko
Stotnik Frick-Wiedormann. eden izmed najstarejših Hitlerjevih sodelavcev, se je vkrcal za [Kitovan.je v Newyork. kjer bo ostal nekaj času. nato se bo pa odpeljul v Wasliington. V nemških političnih krogih so zastran cilja topu potovanju zelo redkobesedni. Prod odhodom je »Viedormann izjavil, dn ne potuje v nobenem uradnem poslanstvu, temveč samo i/ zasebnih razlog(i\ Ameriški krogi \ Berlinu pa menijo, da sc bo \Viodermann skušal sestati r ftoose-voltom
ve ue bo mogoče tako hitro zaključiti, ker se niti le organizacije raztezajo v vse kraje francoske republike.
V	teku preiskave so našli zopet novo skladišče orožja v četrtem nadstropju neke hiše v bližini trga Bastille. Tu m jo policija našla 62 ročnih granat, večje število italijanskih in nemških strojnic in več tisoč nabojev. Poleg tega je policija našla še 2000 nemških pušk za pehoto. Policija je sinoči izjavila časnikarjem le loliko, du je to začetek neverjetno velikansko afere. Notranji minister jo podal poročilo o dosedanji preiskavi predsedniku vlade g. Chnutempsii.
V	javnosti so so že pričela omenjati imena osebnosti, ki so v to zaroto vmešano. Aretiran je bil predsednik garažo Lamot Centiere. On je sin podpredsednika upravnega sveta rudarsko družbe Esearpier. Dalje so v zvezi s lo afero omenjajo imena iiidustriulca Se\voba, Ilcriconta. ki spadata med linancerje »Potit JouriiuIu«\ ki jo glasilo polkovniku La Rocqua. Družina Lu-mota Centieni je v ozki zvezi /. iinlustrialcem NVellerjem. ki tudi spada mod linancerje Potit Journaia« lndustrialcc llcrbert Fastre, /a katerim je izdana tiralica, so trenutno nahaja na Madžarskem na lovu, spada pu med lastnike najbogatejše bančne liiše v Parizu, vile. \ kateri je bila zgrajena pod/emnu bolnišnica. Jože Mal-enn je predsednik tovarno motorjev Guonie-Rhone Pri vseli je policija našla dokumente /. označbo C-S.A.li . Policija misli, da so to začetno črke organizacije »Centrale Socreto Aclion Revolutionniros (Osrednja tujim revolucionarna akcija). Kakor rečeno, jo bila ta organizacija razširjena po vsej Franciji. Na čelu jo bil di-rektorij. ki jo v/držoval o/.ke zveze mod Nemčijo in Italijo. Organizacija jo bila vojaška in
; je bila razdeljena v brigade, polke, bataljone, | čete in celico. Kompromitran jc tudi upokojeni I pehotni general Dussignier, ki jo sedaj v Mar-sollu in za katerega mislijo, du je bil vodja te ta jno organizacijo
Veleposestnik Fastre je pri svojem'bratu na jugoslovuiisko-mndžuiski meji v Kelebiju, kjer se je udeležil lovu. lam so gu obiskali madžarski časnikarji. Izjavil jim je. da on ni piITiuš ljudske fronte, da pa nima nič skupnega / afero, ki so jo odkrile francoske oblasti. On je pred 1+ dnevi odpotoval iz Francije na lov / veliko družbo ter bo ostal v Kelebiju do ponedeljka, nakar sc bo po vrn 11 v Francijo. Za afero jo zvedel šele potoni časopisja. Prepričan jo, da v njegovem dvoren Donrel policija ni našla dru-kega kakor nekaj lovskih pušk.
Pred novim
tishovn'm zakonom
Pravosodni minister Vincenl-Auriol je sporočil, dn bo predložil poseben zakon o tisku, s katerim bodo tiskovni preslopki strožje kaznovani in ki bo prepovedoval Uvoz (istega časopisju. ki piše proti ugledu in dostojanstvu Francijo. (Privosodni minister Vincenl-Auriol pri-pada socialistični stranki.)
Francoska
zunanja politika
Pariz, 19. nov. c. V parlamentu se že več dni razvija interpolacijska debata. Na dnevnem redu je več interpelacij, ki se sicer največ dotikajo notranje in finančne politike, toda Yvon Delbos je vendarle zahteval prednost za svoje interpelacije. da lahko pred svojim potovanjem na Poljsko in v države Male zveze pojasni francosko zunanjo politiko.
V svojem poročilu je Yvon Delbos najprej omenil, da se vsa francoska zunanja politika lahko zajame v teli dveh besedah: obramba miru! Ta politika pa zahteva močno Francijo. Francoska vlada je sicer |x>skuša!a omejiti oboroževanje, toda to se ne more izvesti vse dotlej, dokler se nc uvede obvezna mednarodna kontrola nad oboroževalnem posameznih držav. Vendar pa Francija ue misli opustiti nobene prilike za pogajanja in se bo pogajala z vsemi, da se omeji to največje zlo sedanjega gospodarstva.
Da ie obledelo načelo kolektivne varnosti, ni krivda Francije. Francija še zmeraj želi lo politiko in . tudi ne priznava, da bi na tej poti Zveza narodov doživela polom. Ta ideja mora živeli, ker bi vsaka bodoča vojna pomenila konec naše civilizacije.
Zato je francoska vlada menila, da je najbolj koristno, da sc okrepi zve/a med Francijo in Anglijo. Francoski narod jc civiliziran in zato hoče v miru in bratstvu živeti z drugimi narodi.
Nato se ie Delbos dotaknil 6poia na Daljnem vzhodu in omenil, da se Francija v la spor vmešava samo kot podpisnica pogodbe dc vetih in je v tem okviru tudi sodelovala na bruseljski konferenci, ki sc trudi, da bi mogla uspeti s svojim posredovanjem.
Ob koncu je Delbos obširno govoril o svojem bližniem potovanju v Srednjo Evropo iu na Poljsko. S tem potovanjem bi Delbos uposlavil med Francijo in Poljsko in državami Male zveze isto pojmovanje sedanjega mednarodnega položaja. S tem potovanjem se bo Sntno še okrepilo prt jalelistvo med Francijo, Poljsko in državami Male zveze.	»
Zajrreb-ka vremenska mipovod: Oblačno in megleno. Temperatura bo narasla.
Dunnjska vremenska nnpim-tl-. Zapadni ve Irovi z deževjem ob. naraščanju temperature.
Ob potovanju lorda Halilaxa
Med Londonom in Berlinom
Bercklcsgaden, 10. nov. c. 0 sestanku med Hitlerjem iu lordom Halifasom vedo poročati do-sednj samo še tele podrobnosti:
Baron von Neurnth iu lord Halifax sta se pripeljala v posebnem salonskem vagonu z monakov-skim brzovlakom. Kniiilu zn Monakoveni so snlon-slti voz odklopili in ga priključili posebnemu vlaku, ki ga je odpeljal proti Berchtesgadenu. Ko je In posebni vlak pripeljal na postajo, se je vsa slikovita okolica Hitlerjevega domovanja kopala v soncu. Lord Hnlifax je prvi stopil iz voza in je bil sijajno razpoložen Takoj so pristopili k njemu uniformirani strankini in policijski predstavniki j vlade Daran.vi. njegova gospa in zunanji uiinksler in ga pospremili do Hitlerjevega zasebnega avto- ( Kanva se jutri odpeljejo v Nemčijo. Do Passaua _... i.......... v .....j^jo |>eija|i z navadnim vlakom, potem bodo pa
monakovskem hotelu. Ob 22 se je Halifax odpeljal v Berlin.
V Rerchte.sgaden je prišlo nešteto angleških, nemških in ameriških časnikarjev. Vendar pa niso mogli ničesar izvedeti. Iz nemških uradnih krogov so jim samo poudarjali, da so današnji Hitlerjevi razgovori bili popolnoma neuradni.
Predsednik madžarske vlade odhaja v Nemci o
Budimpešta. 10. nov. AA. (DNB.) Predsednik
mobila. K njemu je pnsedel tudi von Neurnth Nalo se je sestavil hitro kratek sprevod iz treh avtomobilov, v prvem iu zadujeui so bili oboroženi člani SS.
Ko se je ta sprevod bližal Hitlerjevemu domovanju, je Hitler prišel ua stopnišče svoje vile in se je presrčno pozdravil z lordom Halifasom. Nato ga je lakoj popeljal po vrtovih in dvoriščih svojega domovanja in takoj gostu razkazal svoj dom. Nato so vsi trije z dvema tolmačema odšli v Hitlerjevo delovno sobo. ki je v zadnjem koncu vile, vsa okna le sobe pa so obrnjena proti goram.
Ob 12 so prekinili razgovore in odšli na kosilo, ki je bilo v Hitlerjevi jedilnici. Po kosilu so se pogovori nadaljevali, vendar pa celoten razgovor ni trajal več kot tri ure. Ob 15 so se zopet vsi pojavili na stopnišču vile. Hitler je spremil lorda do njegovega avtomobila, številna množica pa je pozdravljala z dvignjeno desnico.
Pol ure nato se je tudi Hitler odpeljal v svojem avtomobilu v Monakovo. Zvečer sta še Hitler in lord l(nlifnx skupaj večerjala v nekem vodilnem
Prosvetni minister prihaja v Ljubljano
Belgrad. 15). nov. m. Z nocojšnjim brzovlakom fe ob 11.10 odpotoval v Ljubljano prosvetni minister Dimitrij Magaraševič s svojim kabinetnim šefom Janjičem. Pred odhodom je sprejel v kabinetu palače prosvetnega ministrstva našega dopisnika ter mu o vzroku svojega |x>tuvanjn v Ljubljano dal naslednjo izjavo:
; Kot prosvetni minister sem bil »e t Zagrebu, prav tako sem o priliki proslave 25 letnice osvoboditve Južne Srbije obiskal Skoplje ter pregledal r obeh mestih delovanje in poslovanje podrejenih mi prosvetnih uradov iu drugih kulturnih n*iannv.<
Prosvetni minister je redno obveščen o stanju prosvetnih ustanov z raznimi referati, toda smatra. Ha je koristno, posebno še v začetku svojega delovanja v resoru, dn se na licu mesta s predstavniki in starešinami prosvetnih ustanov z živo besedo obvesti o prilikah in potrebah šolstva, prosvetnih in kulturnih ustanov.
>Zaradi tega bom v Ljubljani obiskal vseučilišče in jfisoke kulturne ustanove, kakor Narodno galerijo, gledališče, muzej, nekatero srednje in ljudske šole. V prosvetnem oddelku hanske uprave pa se bom sestal s starešinami onih prosvetnih ustanov, katerih ue bom mogel v kratkem času hiranja v Ljubljani obiskati. <"'e mi bo čas dopuščal. se bom sestal tudi s predstavniki stanovskih organizacij in uslužbenslvom, ki spada v zaupani mi resor. Čeprav bo moje bivanje t Ljubljani zelo kratko, smatram, dn bo obojestransko koristno, tako za inene kol ministra kakor za predstavnike raznih prosvetnih ustanov in zavodov. Obžalujem, zelo obžalujem, dn zaradi kratkega časa ne bom mogel obiskali šol v vsej pokrajini, loda nadejam
da se mi bo nudila prilika, da bom to storil kasneje.«
Prosvetni minister je nato v nevezanem raz-Kovoru z našim dopisnikom izjavil, da bo jutri /.večer deloma prisostvoval tudi Foersterjevi proslavi v ljubljanskem gledališču.
Belgrad. 19. nov. m. Prosvetni minister je danes prejel v svojem kabinetu našega posla-nika v Buenos-Airesu, ministra dr. Izidorja Cankarja, ter je ostal z njim v daljšem razgovoru.
prestopili v [»osebni vlak, iago nemška vlada.
ki ga jim da na raz.po-
Novi poveljnik Belgrada
Belgrad, 19. nov. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in e ukazom kraljevskega ilamentnišlva, jt> postavljen za poveljnika Belgrada armadni general Peter V. Kosič.
General Koali*' prihaja na lo meslo .s poveljstva 1. armade, kjer je (j. septembra t. I. dobil čin armadnega generala. Kot častnik je general Kosič pripadal zboru generalštabne stroke in jo zavze ma) po svetovni vojni do danes ustrezajoča mesta v ministrstvu, generalnem štabu in armadnili poveljstvih. Poveljeval je pehoti dravske divizije in drugi konjeniški diviziji. Nato je kot prvi pomočnik načelnika generalnega štaba prebil celili 6 let in je vršil dela organizacijskega in operacijskega značaja. Med vojno je bil načelnik štaba timoške divizije, nekaj časa jo pa tudi poveljeval pri operacijah pri Šabcu leta 1914.
General Kosič je častnik visoke izobrazbe in široke kulture in ima odlične sposobnosti za najvišja mesta v vojski. Zdaj mu je 57 let.
Kitajci za obrambo Nankmga
S/inflhnj, 19. nov. b. Nova kitajska obrambna črta, ki so jo Kitajci zgradili, še preden so mogli Japonci vreči v akcijo svoje motorizirane sile, je zelo presenetila Japonce, ki so mislili, da je pot proti Naukingu odprta. Vojaški krogi trdijo, da je na tej novi kitajski bojni črti okrog 100.000 dobro oboroženih vojakov, ki so pod neposrednim poveljstvom maršala Čangkajška, ki je v neposredni bližini fronte. Na drugi obrambni črti jo 80.000 kitajskih vojakov, na sektorju pri Kašingu pa nadaljnjih 120.000. Vsi imajo nalogo, da zadržijo japonsko vojsko pred Kašangom ob južni obali jezera Taji. Nova kitajska obrambna črta je dobro utrjena in bo po mnenju strokovnjakov trd oreh za Japonce, kakor je bila zanje trd oreh črta meri Čapejem, Kiangvanom in Tašangom. Obe kitajski bojni črti sta opremljeni s številuimi strojniškimi gnezdi, ki so postavljena na strategičnih točkah. Na desetine japonskih bombnih letal je danes zjutraj pričelo spuščati cele tone eksploziva na kitajsko bojno črto. Najbolj je prizadetih nekaj deset-tisoč kitajskih vojakov, ki se sedaj nahajajo med dvema ognjema in iščejo izhoda iz težkega položaja, v katerem so se znašli. Japonci napredujejo v treh kolonah in čistijo pred seboj razpršene kitajske bataljone, ki pa tudi izkoristijo vsak trenutek za pobijanje Jajioncev.
Močne okrepitve kitajskih čet so ustavilo nadaljnje odstopanje ter vzpostavile na fronti red. Na reki Jmiguu so Kitajci položili veliko število min, ker hočejo na vsak način preprečiti prodiranje japonskega brodovja.
Japonski odpravnik poslov v Rimu g. Ariste je dal časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril, da je od začetka kitajsko-japonskib sovražnosti bilo onesposobljenih pol milijona Kitajcev za borbo. Veliko število jih je bilo ujetih. Istočasno je japonsko brodovje uuičilo za 30.000 ton kitajskih ladij.
Zveza med Japonsko
in Francovo Španijo
Daues je prišel prvič v japonsko zunanje ministrstvo zastopnik generalu Franca na Japonskem, ki je bil do prevrata v Španiji španski generalni konzul v Kobeju. Na današnjem sestanku ined njim in zunanjim ministrom je bilo določeno, da bo Japonska priznala generala Franca dne 25. novembra, to je ua obletnico podpisa protikoinuni-stične pogodbo med Nemčijo in Japonsko, Isti dan pa bo general Franco tudi priznal samostojno Mandžurijo.
Komunizem v Španiji strt
Rim, 19. nov. A A. Štefani: Diplomatski urednik Štefanija piše o imenovanju angleškega zastopnika pri generalu Francu in omenja med drugim, da so r Londonu opustili misel, da bi boljševizem v Španiji mogel zmagati. Franca sta priznali tudi že Avstrija iu Madžarska. Smo pred končno zmago nacionalistov v Španiji in za njeno neodvisnost je dala tndi Italija svoj delež krvi.
V petih mesecih po osvoboditvi je špansko prebivalstvo darovalo za nacionalno stvar 12 .milijonov po.*1!. Vrednost darov v zlatu in nakilih znaša 14 milijonov peset. General Aranda je-,poklonil za obnovo podrtih cerkva v Leonu 10.000 peset.	|
Kominterna se obrača proli Aziji
Pariz, 19. nov. li. Poročajo, da je pričakovati radikalne spremembe v ruski zunanji politiki. Med Stalinom in Litvinovim je prišlo do ostrega nesoglasja. Stalin dolži Litvinova za razne diplomatske poraze v evropski politiki. Zaradi tega namerava Stalin posvetiti vso svojo pozornost Daljnemu vzhodu. Znaki kažejo na to. dn se bo Rusija desinteresirala na evropski politiki in obrnila vso svojo pozornost no Azijo. V moskovskih političnih in vojaških krogih so namreč prepričani, da jc spopad z Ja|>onsk» neizbežen. Zaradi tega so sc pr'čele velike priprave za odpremo novih transportov vojaštva in blngn na Daljni vzhod.
Drobne domače in tuje
Odlikovani Bolgari
Belgrad. 19. nov.AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog poštnega ministra odlikovani:
Pomočnik glavnega ravnatelja pošte in ht-zo-java v Sofiji Ivan Kačarov, z redom sv. Save 2. •stopnje; načelnik poštnega oddelka v Sofiji Krsta Zabarijev, z redom sv. Save 3. stopnje in inž. in tehnični nadzornik iz Sofije Viro Pisomo, z redom jugoslovanske krone 4. stopnje.
Albanski poslanik
pri kneza - namestniku
Belgrad. 19 nov. AA. Danes ob 12 je Nj. kr. Vjs. knez namestnik sprejel v Belem dvoru v slavnostni avdienci albanskega jioslanika dr. Tn-jir-Stila v navzočnosti predsednika vlade iu zunanjega ministra dr. Stojadinoviča. Poslanik jo pri lej priložnosti izročil svoje poverilnice. V njegovi družbi sla bila dr. Dragoslav Prolič. zastopnik šefa protokola zunanjega ministrstva, in prvi tajnik albanskega poslaništvu Redzaj-bej.
Jugoslovansko vojaško
odposlanstvo v Kalifi
llim. 19. novembra. AA. (Štefani) Jugoslovansko vojaško odposlanstvo je včeraj popoldne pod vodstvom generala Beliča od|>o!ovnlo v Netlun, kjer si je ogledalo topniške in inženjerske delavnice. Nato je obiskalo ponti' ko potjo, kjer ga je prebivalstvo presrčno pozdravilo. Po vrnitvi v Kini je obiskalo tovarno orožja. Nalo se je udeležilo sjirejeina, ki ga je v njegovo časi priredil jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu in kateremu je prisostvovalo tudi veliko število generalov in višjih oficirjev italijansko vojske.
Samopreskrba I talite
Rim, 19. nov. Ob priliki cfruge obleinice, ko fe bila proti Italiji proglašena gosjx)darska vojna, je minister grof Volpi pred 5000 zastopniki industrije izjavil, da je t-amopreskrba Italije pc*tala gospodarska nujnost tudi zaradi lega, ker jo k temu sili gospodarska politika drugih držav, Samo-
preskrba jc potrebna za vzdrževanje ravnovesja v mednaroJnili plačilih, za narodno obrambo iti za organiziran odpor prebivalstva.
Pri 6jjrejemu delegacije indusfrijcev in dc-Iavcev pa je Mussolini izjavil, da morajo biti Italijani vzgojeni k miselnosti samopreskrbe. Pri naporih za gosjxxlarsko neodvisnost ne sme bili nobenega dezerterja. Prihodnje leto bo v Rimu razstava, ki naj ponazori italijansko borbo za gospodarsko neodvisnost. Zvečer jc Mussolini odprl veliko narodno razstavo tekstilne industrije. Otvoritev jc bila združena s sijajno revijo sedanje mode.
Eksplozija italijanske ladje
Trst. 19. nov. b. Preteklo noč jo na italijanski ladji, Boccackn, ki jc plula i/ Rotlcrdaina v Italijo, nastala eksplozija "o milj daleč od luko v Brestu. Ladja se je kmalu potopila. Poveljnik ladje, častniki in posudka m> rešeni. Nosilnost ladjo je znašala 50IK) ton. Domnev« so, du je bil n;i ladji montiran peklenski stroj.
Italijanska vojska v Libi i
tlim, 19. nov. b. Podpisan je bil dekret, s katerim je italijanska vlada namenila nadaljnjih 200 milijonov lir za ustanovitev dveh vojnih zborov v Libiji. Iz tega sledi, da namerava Mussolini imeli v Libiji kar dva vojna zbora.
Stalin kroti Ukrajino
liirhnra. 19. novembra. AA. (DNB) Iz popolnoma zanesljivih virov se je zvedelo, dn se teror v vsej Ukrajini čedalje bolj ogorčeno nadaljuje. Število doslej v Kijevu, Markovu in drugih ukrajinskih mestih aretiranih oseb znatno presega število ljudi, ki so jih aretirali meseca oktobra. Skoraj ne mine noč, da ne bi tovorni avtomobili, polni aretirancev, vozili skozi mesta in vnsi. Večino are-liranrev pošljejo takoj v Sibirijo. Izvedelo se je. da sn doslej poslali v Sibirijo okrog 00 tovornih avtomobilov, polnih aretir.inrev. Pogosto se zgodi, da pošljejo v Sibirijo moža in ženo. Dalje sc je izvedelo, da so več ljudi v Ukrajini obsodili na smrt in da so smrtne obsodbe lakoj izvršili.
Skupno zborovanje druge in tretje internacionale
Moskva, 19. nov. Med zastopniki druge (socialistične) in tretje (komunistične) interuacionalc je prišlo dnnes do skupne seje, ki ji predseduje gluvni tajnik kominterne Diniitrov. Namen sestanka je doseči enotno postopanje obeh strokovnih organizacij v raznih vprašanjih, zlasti r vpra-šanjn pomoči rdeči vladi t Španiji in na Kitajskem.
Obsodbe komunistov v Rimu
Kini, 19. nov. AA. DNB: Posebno državno sodišče je včeraj zaključilo razpravo proti 20 komunistom. Voditelj skupine, ki je bil v neposredni zvezi s komunistično reutralo v Bruslju, j« nil obsojen na 10 let robije, dva glavna sodelavca pa na po 0 let robije. Ostali so dobili od onega do štirih let robije. Dva obtoženca sia oproščena.
Osebne vesti
Belgrad, 1'», nov. m Kmetijski minister je.
podpisal odlok, s katerim jc postavljen sodnik dr. Friderik Fabini /a komisarja pri Okrajni posojilnici v Ormo/u.
Pravosodni minister je podpisal odlok, s katerim so premeščeni na okrožno sodišče v Ljubljano Matevž, Mohorje, dr. Pavel Žnidar.šič, dr. Ciril Krž.išnik, sodni pristavi na okrožnem sodišču v Mariboru, ter Dušan Jaklič, sodili pristav na okrajnem sodišču v Ribnici. N« okrožnem sodišču v Mariboru sta postavljena Stanislav Fortnna in dr. Ljudomil Drnovšek, sodna pristava na okrožnem sodišču v Ljubljani. Na okrožnem sodišču v Celju je postavljen Kazimir Modie, pristav na okrajnem sodišču v Celju. Postavljeni so za pristava Vili. skup. sodni pripravniki VIII. skupine na okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Ivan šket r okrožnega sodišča v Celju, na okrajnem sodišču v Cerknici Alojzij Piškur z okrajn. sodišča v Ljubljani, na okrajnem sodišču v Trebnjem Matija Delničar z okrajnega sodišča v Mariboru, na okrajnem sodišču v Velikih Laščah Franc Lazar r, okrožnega sodišča v Ljubljani, na okrajnem sodišču ■v Žužemberku Bogdan Bogataj z okrožnega sodišča v Novem mestu, na okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi Milan Zinsver z okrožnega sodišča v Mariboru.
Za pogodbenega suplenta na realni gimnaziji v Kočevju je postavljen Ivan Sinjonovjc. diplomirani filozof. Na meščansko šolo v Šl. Vid je prestavljena Marija Kopač Poberaj. dosedanja meščansko-šolska učiteljica v Slovenjem Gradcu.
Z naše univerze
Ri iftrntt. 19. novembra. A A. S kraljevim ukazom so povišani na vseučilišču kralja Aleksandra 1. v Ljubljani:
Nn medicinski fakulteti za docenta s pravicami uradnika v 4-1 dr. Albin Sellškar. docent na isti fakulteti v t-2; za asistenta s pravica in t uradnika v li. skupini dr. Hubert Pellanl, asistent na isti fakulteti v 7. skupini; na filozofski fakulteti za docenta s pravicami uradnika v 5. skupini dr. Ivan Rakovee, docent na isti fakulteti v 0. skup.; za asistenta s pravicami uradnika v 5. skupini dr. Oskar Reja. asistent n,, jstj fakulteti v <>. skupini; nu b-hniški fakulteti zn dorentn s pravicami uradnika v li skupini inž. Anton Kuselj, docent na isli fakulteti v 7. skupini.
Nogo mu je zlomilo
Ljubljana, 19. novembra. Pri razkladanju sodov se je ponesrečil na Viču Slavko U čaka r. Kantu je spodrsnilo in se mu je sod zavalil na nogo ter mu jo prelomil pod kolenom.
Na današnji seji ministrskega gospodarskega odbora je bil sprejel zakon o dopoRiiivali zakona o vinu.
Vptašanja g Lajovicu
Ljubljanski tovarnar g. Milivoj Lajovie se obreda ob našo ugotovitev, ki jo jc potrdila tudi zadnja skupščina Delavske zbornice, namreč da je odpustil dve svoji starejši delavki zaradi tega ker se nista včlanili v Sokola. Mi se z g. 'tovarnarjem Lnjovieem ne bomo pričkali, ampak mu stavimo samo naslednja vprašanja, oziroma proS-nje za podatke. 1. Ali je svobodoljubje program m pravilo sokolskih organizacij vsaj v tem smislu, kakor si jih je zamišljal Tyrš in ali so sedanji sokoli res njegovi verni učenci? 2. Ali je še kak sokolski tovarnar v Sloveniji, ki odpušča delavce zato. ker niso pri sokolski organizaciji? Mj bi namreč radi vedeli njegovo ime! 3. Ali je Še kak tovarnar v Sloveniji, ki odpušča delavce, ker so nasprotnega političnega prepričanja, kakor jo ori sam? 4. Ali je Sokol kraljevine Jugoslavije, kakor se uradno imenuje sokolska zveza, uvedel proti g. Milivoju Lajovlcit kako preiskavo zaradi kršitev sokolskih načel, programa in pravil? Naj nam g. tovarnar Milivoj Lajovie na to odgovori. Že v naprej smo mu za podatke hvaležni!
Se o namerah srbsbego kluba
Očividno jo program Srbskega kluba, kakor sta ga ob vselitvi kluba v nove prostore v Izvozni banki razlagala Siobodan JovanOvič in Nikolaj Stojanovič, zadel zelo v živo vse tiste, ki naj bi se umaknili temu programu in šli v kot. V Vil-derjevi --Novi riječic (Zagreb) se jc sedaj oglasil dr. Svetozar Ivkovič, ki zavrača le smernice Srbskega kluba. Čudi se tej ekskluzivnosti, da bi -moral vsak Hrvat in Slovenec pomagati pri raz-vitku dobrih srbskih lastnosti«-, dočim Nikolaj Stojanovič »niti z eno besedo ni omenil, da imajo tudi Hrvatje- in Slovenci take dobre lastnosti, katere bi morali po tem takem tudi vsi Srbi podpirati, da se razvijejo do skrajnih meja možnosti.« O sporazumu pa pravi dr. Ivkovič v tem odgovoru, da jo sicer možen, ./treba pa ga je doseči najprej na tistem terenu, na katerem je nastal nesporazum, t. j. na političnem.c
Novo jugoslovansko društvo
V	Belgradu so ustanovili .>Jugoslavensko matematično društvo«:, ki ima namen zbrati vse jugoslovanske matematike. Sedež društva jo v Belgradu, po banovinah pa bo imelo podružnice. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen odbor, v katerem so predsednik dr. Pojovič, podpredsednik Mihajlovič, tajnik dr. Orlov, blagajničarkn gn. Gjurkovič, vsi iz Belgrada.
Vsafe na svojem
»Znano je, da je šo pred nekaj leti g. Adam Pribičevič v Zagrebu urejeval >Srbsko kolo«. Pozneje pa je, najbrž zato, da so ne bi zameril svojim zaveznikom v Zagrebu, to s-srbsko*- prevedel v »narodno-: in njegov list so danes imenuje vNa-rodno kolo«. Toda lansko leto jc dr. Maček zahteval od samostalcev in bivših zernljoradnikov, naj njihove strančice izključijo iz svojih vrst Hrvate in postanejo čisto srbske stranke, češ da ju Hrvatom mesto samo v HSS. Samostalci so to odklonili, zeniljoradniki pa so pristali ua vse. Tako se je Adam Pribičevič dvakrat, opeke). Zameril se je dr. Mačku ir srbskim kmetom, ki jim je mnogo zu njihovo srbsko ime. Tod^rtWjjub tem melamorfozam je w ta list iu njcgjfgjg gibanje pravo mesto v Gospodarski slogi, snmn®$» bi t,i hotela...: (Samouprava.«)
\' ■ f	-	fij 9®
Kdo vse to plača ? *
Z ozirom nu tako pogostne shode opozicije, na katerih je skoraj toliko govornikov in agitatorjev kakor poslušalcev, je belgrajska Samouprava napisala sledeče premišljevanje; Videti je, da člani združene opozicije ined seboj tekmujejo. kdo bo imel več sestankov, brez ozira na število udeležencev. Njim je glavno to. da spo-roče v Zagreb, da so imeli 169 shodov in kako so je ob lej priliki raerl ljudstvom razširila misel na listi sporazum, v katerem se. Srbi odpovedujejo vsega, nc dobe pa nič. Zanje je vseeno, koliko ljudi je bilo na teh shodih, kako so še ti navzoči godrnjali in obsojali govornike iz Belgrada, kako ni niti sence o kakem navdušenju, ampak so prireditelji še srečni, če vse brez zmede mine in komaj čakajo, da se vrnejo v Belgrad. Ta gospoda pa se sicer vozi z avtomobili, celo po Rosni, bogato gosti ua desuo in levo, ima plačane agitatorje, ki hodijo po vaseh in zganjajo ljudi na shod, tiskajo plakate in letake, karikature itd. Mislimo, du je že prišel čas, da se zastavi še lo vprašanje: Kdo vse to plača?:
O hrvatskem socialnem tednu
O hrvatskem somi ti cm lednu v Zagrebu sni o kmalu po njegovem zaključku obširneje poročali. Vilderjeva »Nova riječ-: v Zagrebu je to prireditev napadla s frazami najnovejšega kova, med katere spada ludi očitek fašizma. Imenovala je dr. šimra-ka Srba, katoliško akcijo kot organizatorja tega socialnega tedna pa je obmetala z očitki, ki so vzeti iz plitvih zakladuic našega kultumobojnega tiska. Proti njej ostro nastopa »Hrvatska straža«:, češ kako more list stranke, ki ima pravoslavne in srbske pristaše, napadali hrvatske škofe., hrvatsko katoliško akcijo, hrvatske javne delavce s prozornim namenom, da bi vrgel plamen razdora med organizirano hrvatske katoličane in politično vodstvo hrvatskega narodnega gibanja. Z ogorčenostjo zavrača natolcevanje Vilrlerjovega glasila, ob koncu pa pravi, da to dela v želji, da bi odgovorni činiteljj v SDS re.«-no premislili to obnašanje .Nove riječi:', da bi v interesu dobrega razmerja med Hrvali-katoljčani in med Srbi na Hrvatskem ustavili lo neljubo in iic-lepo gonjo.
Odplačevanje dolgov
Belgrad, 10. nov. m. Danes je imel sejo izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke ter jc ugotovi), da so dolžniki plačali do 18. t. in. 111 milijonov 892.000 din n3 račun prvega odplačila.
Na jvidročju ljubljanske podružnice je bilo pl3čanili čez 23 milijonov din, kar znaša <*l.23% anuitet, ki naj jih PAB plača privilegiranim denarnim zavodom in zadrugam.
V	Belgradu znaša ta odstotek 87.28%, v 'Li-grebu 76.21%. v Sarajevu pa 34.75%.
Kakor je iz leli podatkov razvidno, še vedno prednačijo v vplačilih dolžniki v Sloveniji. Nerazumljivo je. zakaj denarni ?avodi in zadruge ne izkoriščajo razpoložljivih zneskov, ki so na razpolago na računu f'AB v višini 60% plačanih anuitet, kar znaša 16 milijonov din gotovine.
Belgrajshe vesti
Belgrad. 19. nov. 111. Na posredovanje slovenskih ministrov je kmetijski minister podelil paš-niški zadrugi za Selško dolino v Češnjici pri Železnikih podporo 0000 din, Bohinjski mlekarski centrali v Boli. Bistrici 15.000 din, Hn«lj«ki zadrugi v Celju pa 15.000 din.
Nuncij msgr. Pellegrinetti
med goriškimi Slovenci
Nedavno je dospel v Gorico v strogem inco-gnitu apostolski nuncij v Belgradu nadškof Pelegrinetti Bil je na potu iz Rima v Belgrad; v Rimu je bil v avdienci pri sv. očetu. Če je imel njegov obisk pri nadškofu Margottiju kakšen poseben namen, ne vemo. Popoldne se je
prevzvišeni cerkveni knez v spremstvu svojega osebnega tajnika odpeljal iz Gorice v naša Brda Obiskal je Števerjan in Cerovo. Po izbruhu
povedati. Brici so viseli na njem z vso iskreno hvaležnostjo in so ga vedno prosili, da jih mora obiskati, ko se bodo vrnili v svoje sončne do-
italijansko-avstrijske vojne leta 1915 so bile številne briške vasi izpraznjene od civilnega
grebivalstva. Mnogi števerjanci in Cerovci so ili nastanjeni v mestu Lucca v Toskani. Med temi tako zvanimi begunci so bili skoraj samo starčki, ženske in otroci, ki niso poznali ne sveta ne jezika ter si sploh niso vedeli pomagati. Za te osamele reveže se je v Lucci začel zanimati duhovnik, sedanji nuncij, takratni profesor Pelegrinetti, tamošnji domačin. Ker pa ni znal nič slovenski, je bilo njegovo delo zelo otežkočeno, vendar ga to ni oplašilo Med begunci je bila tudi mladenka Lojzka Kianjšček, sedaj soproga zadnjega slovenskega župana v Števerjanu-Cerovem g. Prinčiča. Ta je znala italijansko in to si je izbral prof. Pelegrinetti za učiteljico slovenščine. In šlo je! Ko je g. profesor po precejšnjem naporu dobil še par slovenskih knjig, med temi tudi slovnico, je znanje slovenščine hitro napredovalo. In je prihajal skromni in dobri g Pelegrinetti med zapuščene Brice in jim bil duhovni oče ter jim je tudi gmotno pomagal: bil je v vseh pogledih njihov skrbnik in dobrotnik. Da je tudi malčke razvajal z bonbončki, ni potreba še posebej
move. Obljubil jim je in besedo tudi pošteno držal, ko jih je sedaj obiskal in po skoraj dvajsetih letih zbral okoli sebe. Z nasmeškom je pripovedoval števerjanskemti župniku g. C. Se-deju, kako so ga njegovi varovanci nazivali: »Gospod nunc<. — »Vidite, in res setn postal nuncij!«
Ekscelenca Pelegrinetti je vsa leta dopisoval s svojimi dragimi Brici. Ko je bil sv. oče Pij XI. nuncij v Varšavi, je bil Pelegrinetti pri njem kot avditor in je večkrat pisal iz Varšave v Brda. Pozneje, ko je postal nat iškof in bil imenovan za nuncija v Belgradu, je pisal svojim briškim prijateljem, da se zaveda odgovornosti, ki jo prevzema z visoko službo, zato naj molijo zanj, da bo vse težave lahko premagal. Pri sedanjem obisku so briške mamice hotele izrednemu gostu in dobrotniku postreči z vso briško gostoljubnostjo; na mizo so prišli litri nove in stare kapljice, zadišal je pršut, zaduh-tela črna kava, pa samo mleko je našlo dopa-denje. Srca bi dala vse, žclodec pa je godrnjav upornik.
Prevzvišeni nadškof sc jc pogovarjal z ljudmi v lepi hrvaščini in so se vsi prav dobro razumeli. Seveda je moral na iskrene prošnje vseh obljubiti, da bo še prišel. Ko se je visoki gost odpeljal, so se premnogim svetile solze v očeh. Saj ga res ne morejo in ne smejo pozabiti, ko se je vendar zavzel zanje v težki, črni uri.
Ali je to prav?
Se je sveža gomila, ki je zakrila zemeljske ostanke nepozabnega nam p, Regalata, pa je Gospod zopet poklical enega iz naših vrst, p. Antona Avbelja, kateheta na I. in II. mestni deški ljudski šoli v Mariboru.
Pokojni je rodom Ljubljančan, rojen dne 9. febr. 1889. V Kolodvorski ulici so stanovali starši s številno družino — oče je bil nadsprevodnik južne železnice. Štirje otroci so študirali, dva sta postala duhovnika-frančiškana, sestri pa učiteljici. P. Engelhard, goreči in svetniški misijonar na Kitajskem, je umrl 1928. Letos aprila sestra učiteljica Ivanka, v četrtek, dne 18. nov. zvečer ob 7 pa je mirno v Gospodu zaspal p. Anton, komaj v 49. letu starosti.
S svojim rajnim bratom sta tako rada zahajala v frančiškansko cerkev — Mundi in Rudi — in že malima ministrantoma se je zbudilo veselje do samostanskega življenja, in za Mundijem je po končani četrti gimnaziji zaprosil tudi Rudi za sprejem v frančiškanski red. Dne 23. sept. 1905 je sprejel redovno obleko in redovno ime Antona Padovanskega. Dne 24. sept 1906 je napravil neslovesne redovne obljube, dne 26. septembra 1909 pa se je s slovesnimi obljubami posvetil Gospodu. Za mašnika je bil posvečen dne 15. julija 1912.
Po končanem bogoslovju je bil eno leto ka-tehet v Mariboru, nato eno leto v Ljubljani v Marijanišču, eno leto je deloval v Novem mestu, nato pa neprestano do svoje prerane smrti v Mariboru kot katehet, največ na I. in II. deški šoli, nekaj časa je pomagal tudi pri šolskih sestrah. Mladini je posvetil vse svoje moči, delal je zanjo z veseljem, z ljubeznijo. Kako si je pridobil srca nedolžne mladine, so pokazali zadnji dnevi njegove bolezni. Zopet in zopet so hodili otroci spraševat na samostansko porto, če bo gospod katehet kmalu zopet prišel v šolo, molili so za njegovo zdravje rožni venec in opravljali druge pobožnosti. — Vendar jc Gospod sklenil drugače...
Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno samo na šolo in na dolžnosti, ki so v zvezi s šolo. Bazilika Matere Milosti mu je bilo nad vse ljubo svetišče, kjer se je vneto udejstvoval kot spovednik in pridigar in voditelj Marijine kongre-gacije za gospe, ki jo je vodil nad 15 let vzorno in z lepimi uspehi. — In v samostanski družini, kako ljub in drag tovariš, sobrat je bil vsem, vedno pripravljen, zraven vsega svojega dela, priskočiti na pomoč vedno, kadar ga je kdo prosil ali mu zadrego le omenil.
Naporno delo je polagoma zrahljajo njegove moči in že več let se mu je poznalo, da ni več tako trden, kakor je bil, a o počitku ni hotel slišati. Šele, ko ga je pred poldrugim letom bolezen resno prijela, je moral vzeti dopust. Iu komaj se je nekoliko okrepil po prestani bolezni, je takoj zopet prijel za delo, takoj zopet v šolo med svojo ljubo mladino. Krepko je tudi to šolsko leto začel in nihče ni niti najmanj slutil, de se bo tako nepričakovano hitro ločil od šole in svoje ljube mladine. V ponedeljek zjutraj je še maševal, bil še v šoli, še k skupni molitvi opoldne je prišel. A videlo se mu je, da njegove moči omagujejo. vendar je legel šele na izrecno zahtevo p. gvardijana. Trenutno mu je nato odleglo, a drugi dan se je slabost povečala, prevideli so ga, v četrtek pa ga je Gospod poklical iz te solzne doline...	,	. „
Počivaj v miru Gospodovem, dragi sobratl
Pogreb rajnega p. Antona bo danes, v soboto (opoldne ob 2 v Mariboru iz bazilike Matere Milosti na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Živimo v časih velike sebičnosti in vsakovrstnega izkoriščanja. Današnjim ljudem manjka vedno bolj čut dostojnosti in pravičnosti. Eden skuša drugega ukaniti in opehariti in to ne samo svojega bližnjega kot osebo, temveč še z večjim veseljem in naslado državno upravo ali kjerkoli se steka skupen denar.
Tako se dandanes lahko vedno bolj pogosto opaža, da dajo zakonski možje, čeprav živijo v skupnem gospodarstvu z ženo, prepisati vrednost svojih premičnin in nepremičnin na ime svoje žene, in to le jz koristolovstva in nečednega namena, da jim potem nihče ne more do živega. Posebno radi store to ljudje iz poklicev, ki so bolj riskantni, kakor n. pr. lastniki avtov, da v primeru kake nesreče in tožbe ne morejo ničesar zgubiti, češ da nič nimajo in je vse last njihove žene. Pa tudi drugi radi to prakticirajo, da imajo tako mir pred davčno upravo zaradi neplačanih davkov in podobnimi sitneži, ki prihajajo na njih dom s prošnjami in grožnjami, da bi spet prišli do svojega.
In ti praktični ljudje se jim smejejo v obraz v zahvalo za storjeno uslugo ter jih vljudno odslovijo z besedo: Vzemi mi kaj, če moreš!
In ker se eden uči od drugega ter so uspehi večinoma prav vabljivi, ni čuda, da tako nečedno početje prihaja vedno bolj v prakso. Pri tem pa se nam vsiljuje vprašanje: Ali je to prav? Kajti vsakemu poštenemu človeku se mora to zdeti nemoralno. ker je škodljivo za splošni blagor človeštva. Kam pa bomo prišli, če bo zakonodaja to prakticiranje dovoljevala še naprej? Potem se bo število poštenih davkoplačevalcev in sploh plače-valcev svojih obveznosti od dne do dne krčilo in nastal bo splošen nered.
Zaradi tega bi bilo priporočati, da se po zakonu taki primeri prepisa imovine na kak način otežkočijo, preprečijo in v gotovih primerih onemogočijo. Če bi sodišča imela tozavedna navodila, da bi malo preskusila obisti teh zlobnih izkoriščevalcev, bi podobni pojavi kmalu prenehali. Merodajni ljudje bodo to škodljivo pomanjkljivost gotovo odpravili, če v naši državi ne velja splošno pravilo: Goljufaj, kolikor moreš I
— Pri zlati Sili, bolečinah v križa, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo Bolniki radi jemlio preizkušeno »Franz-Joseiovo« grenko vodo in |o dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Offl. reg. 8 tir. 80474/33.
Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle oh priliki slovesne otvoritve reprezentativne razstave
poljske umetnosti v muzeju kneza Pavla.
Velike nerednosti pri,Naprednosti'
Ljubljana, 19. nov.
S krahom znane »Vzajemne pomoči c v Ljubljani ni še konec brezvestnih zavarovalnih špekulacij. Nekateri ljudje skušajo ugodno in dobro živeti na račun starcev in stark, ki jih zavarujejo za posinrtnine in pogrebnine. Pokazalo se je, da so postale take zavarovalne police pravi borzni in špekulativni papirji, ki se kupujejo za polno vrednost ob smrti zavarovancev. Mnogi so (olice propadle »Vzajemne pomoči« prenesli na Vzajemno kreditno društvo« v Mariboru, ko pa je le-to likvidiralo, so jih pa prenesli na mariborsko »Naprednost«, registrirano pomožno blagajno. Pravila te blagajne so strogo določevala, da se ue morejo zavarovali ljudje, stari nad <>0 let (bili so pa zavarovani še starejši, celo do 100 let stari), da mora znašati karenčna doba za ljudi do 50 let točno 1 leto, za starejše do 60 let 1 leto in pol. Voditelji in člani centralnega odbora te blagajne pa se niso držali točno besedila pravil in so zavarovali ljudi vsevprek tudi na več (olic. Tako so prakticirali člani vodstva v Mariboru, v Ljubljani pa Avgust Škof, (X) (»klicu čevljarski mojster, sedaj zavarovalni poverjenik in lastnik male tovarne za metle na Borštnikovem trgu 2.
Državno tožilstvo je Avgusta Škofa obtožilo zločinstva obrtne sleparije in zločinstva naprav-ljanja lažnih listin. Na zatožni klopi pa sta sedeli tudi njegova žena Ivanka Škof in pastorka Olga Kimovec, ki sta v nekaterih primerih pomagali Avgustu Škofu pri njegovih manipulacijah z zavarovalnimi policami. Ponarejal jo tudi (odpise zavarovateljev in podpise na pobotnicah. V enem letu je Avgust Škof prejel od »Naprednosti« nad 200.000 din izplačanih na račun posmrtnin in provizij.
Nad tri ure trajajoč zagovor
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, je danes sodil Avgusta Škofa in njegovi pomočnici. Škofovo zasliševanje je trajalo nad 3 ure in je šlo v vse mogoče podrobnosti. Najprej je sledilo zasliševanje A. Škofa v splošnosti, potem pa je moral odgovarjati za posamezne primere in stranke, ki so bile oškodovane. Škof je sodnikom izjavil, da se nikakor ne čuti krivega in da je delal tako, kakor so mu vodilni gospodje pri »Naprednosti« dajali navodila, zlasti predsednik Bojk, ki je pred mariborskim sodiščem obtožen ponarejanja mrtvaškega lista, ko je ponaredil štampiljko in podpis nekega župnika. Sam ni imel rednega knjigovodstva, vsi; je enostavno pisal. Sploh ni poznal društvenih pravil in določil o zavarovanju, in ie delal tako, kakor so mu člani uprave naročili. Senatni predsednik: »Saj ste tudi vi bili član glavne uprave in celo podpredsednik!« Škof je molčal. Strogo se ni držal glede karenčne dobe. Za pravila je zvedel šele ob času revizije. Predsednik: »Ali vam ni bilo znano, da se ne smejo police prodajati?« Obtoženec: »Predsednik mi je naročil, da smem
Stanovanja revnih v Ljubljani
Med svetovno vojno, ko je zastala vsa stavbna delavnost v Ljubljani v napačnem upanju prebivalstva, češ da se bodo po vojni gradbeni stroški pocenili in pa tudi zaradi tega, ker je manjkalo gradbenih delavcev, je nastala velika stanovanjska stiska, ki jo je povečal še dotok primorskih in galiških beguncev. Stanovanjska stiska je trajala tudi dolgo časa po vojni. Vsa javnost je apelirala tedaj na deželno upravo, na državo in na občinsko upravo, da bi bilo nujno treba rešiti stanovanjsko vprašanje. Občinska uprava je res napravila načrt, ki ga je tudi izvajala, namreč ta, da je zgradila po tem načrtu razkošna poslopja za ugodno situirane osebe, ni pa poskrbela za delavce in za revne sloje, šele takratni občinski svetnik, sedanji minister dr. Krek, je preskrbel s svojim predlogom v občinskem svetu, da je mestna občina dovolila brezobrestni kredit za gradnjo enodružinskih hiš v Ljubljani. Bivša občinska uprava p>a je to posojilo uporabila na prav nemogoč način. Preselila je ljudi, ki so bili včasih v barakah, ob obrežju Ljubljanice, na Galje-vico, na ljubljanski Grad, v Mestni log in v Gramozno jamo za Bežigradom. Nova mestna uprava skuša sedaj popraviti napake prejšnje občinske uprave, toda to ni povsod možno. Na Galjcvici bi danes mogla biti lepo cvetoča kolonija vil, tako pa je samo naselbina delno barak, deino pa preveč na kup zgnetenih hiš.
Mestna občina je zadnje dni izvedla popis in anketo o stanovanjskih naselbinah v Ljubljani. Poročilo je ugotovilo, da je samo na ljubljanskem Gradu nastanjenih 78 družin in 6 nedružinskih gospodinjstev. Od teh pa so tri enočlanska, eno dvočlansko, eno tričlansko in eno sedemčlansko, namreč skupno delavsko stanovanje. Na Gradu živi sedaj 334 članov družin, skupno pa je na Gradu 364 oseb. Presenetljivo veliko je število otrok, saj jih je v starosti do 14 let 101, v starosti od 14' do 21 let 6«, starih nad 21 let pa 197. Po (oklicu so prebivalci po večini ročni delavci.
Ljubljanski Grad je bil šele (o svetovni vojni prourejen v zasilno stanovanjsko kolonijo. Poprej jo seveda služil drugim namenom, o katerih vemo iz zgodovine. Na Gradu je skupno 83 stanovanj, od teh je enoprostornih stanovanj s štedilnikom 25, stanovanj s kuhinjo in eno sobo 50, stanovanj z dvema sobama in kuhinjo 6 iu stanovanj s kuhinjo in tremi sobami dvoje.
Uradna ugotovitev ugotavlja, da so ljudje na Gradu pregosto nagneteni in da ima le 26 družin kolikor toliko ugodno stanovanje. Nobena stranka nima v stanovanju svojega vodovoda. Vseh 304 stanovalcev ima na razpolago le pet vodovodnih pip, ki so razvrščene po raznih hodnikih. Na dvorišču je vodna črpalka, ki je namenjena pranju. Priključek na električni tok ima le 33 stanovanj.
Uradna statistika, ki jo je s pomočjo svojih uradnikov izvedel mestni župan dr Adlešič, pa je ugotovila še nekaj drugega: v vseh teh delavskih kolonijah imajo družine mnogo olrok, med katerimi pa prevladujejo dečki. Statistika za Ljubljano sicer izkazuje povprečno, da so deklice v večini, toda delavske družine se morejo pač ponašati z večino dečkov. Tudi dejstvu, tla je med odraslimi v teh ubožnih kolonijah več moških kakor žensk, se ni čuditi. Z dežele namreč prej pobegnejo v mesto moški, ki si pač poiščejo najbolj cenena stanovanja iu povrh tega še p>ri svojih sorodnikih, ki |o navadi tudi stanujejo v revnih naseljih.
Statistika, ki jo je sedaj izvedla mestna občina, pa dokazuje tudi. da se ljudje, če se čutijo varne v svojih domovih, moralno in gmotno dvigajo, za kar je najlepši primer Galjevica. Ne-odpmstljiva napaka prejšnje občinske uprave pa je, da ni dala graditi Galjevice (o načinu Rožne doline (za katero ima glavne zasluge dr. .lanez Ev. Krek), temveč jo sistemu, ki je v srednji Evropi klasičen printer, kako se stanovanjska kolonija ne sme graditi.
kupčevati s policami.« Za polico so dajali (o 50% in še manj.
Nato jo obtoženec pojasnjeval svoje manipulacije pri posameznih primerih, ki se dele v dve skupini. Prva skupina obsega oškodovance, ki jim je pridržal razne zneske, plačane za premije, druga pa osebe, ko si jc obtoženec pridržal |osnirt-nine po 10.000 din in še več ter (odpore.
Soobtožetiki Ivanka Škof in Olga Kimovec sin v bistvu priznale očitana jima dejanja, da sta prvemu pomagali pri njegovih poslih. A. Škof je (onaredil več pobotnic o prejemu denarja.
Predsednik jo nato omenil, da je A. škof v času od 1933 do 1934 prejel od »Naprednosti« velikanske vsote in da jo je
oškodoval za 334.000 dinarjev
Kakor je nadaljnja obravnava pokazala, jo nekak tajen direktorij vodil vse (osle »Naprednosti«. Škof jo zanikal, da bi bil 011 član direk-iorija, bil je samo nameščenec »Naprednosti«, ki jo je banska uprava avgusta meseca 1934 razpustila zaradi nerednosti in raznih nepravilnosti.
Za živega prejel posmrtnino
Opoldne je sledilo zasliševanje prič. K ol>-ravnavi je vabljenih 21 prič. Prva priča Frančiška Peslotnikova je povedala, da je zavarovala svojega drugega moža, starega 78 let. Premij ni mogla plačevali. Polico jo Škofu prodala. Predsednik: Kako to, da je škof namesto vas potegnil 14.500 din?« Priča ne ve pojasniti in pripomni, da ji jo prvi mož umrl pred 15 leti. Sodnik Ivan Kralj: »Takrat še ni bilo takih zavarovalnic. In j>ri takih zavarovalnicah je sedaj vse mogoče.« — »Mogoče je bila polica plačana za živega moža?« je vprašal predsednik. Priča: »Plačala sem le pristopnino in prvo premijo. Nisem podpisala za drugega moža niti zapisnika o smrtni prijavi, ker mož šc živi, niti nisem podpisala po-lolnice o prejemu denarja.«
Do 2,700.000 dinarjev plačanih premij
Od banske uprave imenovani likvidator g. dr. Josip Kronvogel jo nato podal obsežno poročilo o stanju in poslovanju razpuščene »Naprednosti«. Vršile so se hude malverzacije. V kratki dobi enega leta je bilo na premijah vplačanih 2,700.000 din, članom pa je bilo doslej izplačano 2,100.000 din. Visi še okoli 1,970.000 din. Predsednik: »Vsaka zavarovalnica bi bila vesela lake vsote!«
Računski izvedenec Tomo Trop je pregledal celolno knjigovodstvo -Naprednosti . Obtoženi A Škof je bil nekaj časa podpredsednik Naprednosti-'. Doslej je likvidatura izplačala 1662 članom 17% kvoto v znesku 2.107.421 din. Do 2,218.000 dinarjev še ni izplačanih. Nad 90% prijavljenih zavarovalnih pogodb je. bilo neveljavnih. Vsi člani uprave so izvrševali malverzacije, ni bila to posebna specialiteta Škofa. Ko bi »Naprednost« s takim tempom dalje poslovala, bi bila po I letu popolnoma insolventna.
Ob 14 prekinjena obravnava se jc popoldne ob 17.50 nadaljevala. Zaslišane so bile oslaie priče, ki so bile oškodovano ali zapeljane in so hudo obremenjevale prvega obtoženca.
Ob času lega poročila razpirava še traja.
Kje človeka sreča čaka
V Vidmu (Udine) je po vsej Furlaniji znana pivovarna Dormisch, njen lastnik pa ni kak rurlun, ampak Kranjec. Kavalir Franc Dormiš sc je rodil 26. oktobra IS47 na Vrhniki, kjer .je bila. kakor pravijo, svojčas tudi pivovarna s tem imenom iu je bilo pivovarstvo stara obrt. Mladi Franc Dormiš m. je kot pivovnrniški vajenec k maju po letu 1866 izselil i/ svojega rojstnega kraja v Videm, kjer je v malem /ačel pivovarniško obrt. Pivo je bilo v tisti dobi v /gornji Italiji že vpeljano, bilo pu ni nobene pivovarne. Zato se je Dormiševn pivovarna hitro razvila in je v kratki dobi zajela ves lom-bardijski trg. Nekdanji pivovnrniški vajenec z Vrhnike je posta! mogočen tovarnar, milijonar, 'le dni je praznoval svojo 90 letnico. Ob tej priliki sta 11111 kot velikemu podporniku katoliških organizacij (»oslalu svoje čestitke sum sveti oče in kardinal Paeelli, videmski nadškof so je pa osebno udeležil slavja, ki se je vršilo v vasi Qualso, kjer ima družina Dormiš svoje |>o-letno bivališče. Sivi starček je še čil in zdrav in je bil ves razigran med svojimi sinovi in vnuki.
Upravo »Slovenca« liaribor
Koroška cesta I
Podružnica- Aleksandrova b
Sprejemalo se oglasi 111 naročniki lista, izvršuiejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila k spodato v delokroir uprav-tiištva listn
Drobne novice
Koledar
Sobota, 20. novembra: Feliks Valoaški. sporna valeč; Edmuud.
Nedelja, 21. novembra: (27. pobinkoštna ned.); Darovanje Marije Device; Kohimban.
Novi grobovi
-j- Ga. Anica Arhova, soproga trgovca- in posestnica v Svečini nad Mariborom, je mirno v Gospodu zaspala. Pokopali jo bodo danes popoldne na domačem pokopališču. Rajna je bila po svoji dobrosrčnosti, ljudomilosti in široki naobraženosti znana daleč naokrog. Kot 6krbna in varčna gospodinja in najboljša mamica o6tane soprogu in otrokoma nepozabna. Naj v miru počiva! Vsem irem žalujočim naše globoko 60Žalje!
V Kamniku je mirno v Gospodu zaspal g. Anton Grzinčič, član načelstva Hranilnice in posojilnice na Sutiii. Rajni jc bil odločen krščanski mož, dober soprog in nadvse skrbeti družinski oče, zato jc bil splošno spoštovan. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči družini naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
Predstojniška sprememba pri 00. jezuitih v Ljubljani. Za superiorja je imenovan o. Pate Rudolt. znani letošnji voditelj duhovnih vaj za gg. duhovnike. Ljubljančan. — Dosedanji superior o. Kopatin Viktor bo odslej voditelj ljudskih miši ionov.
—	Poroka. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. sc je poročil g. Kurbus Franc, obč. tajnik v Gornji Radgoni in dolgoletni naročnik -Slovenca« z gospodično Šantl Anico iz Crešnjevc, iz vzorne krščanske hiše. Novoporočeiiceina obilo sreče i-n božjega blagoslova!
—	Poročila sta se v Horjulu g. Torkar Viktor, orožniški jvodnarednik in gdč. Čepon Rozalka, iz ugledne krščanske družine. Nevestina priča je bil njen stric, banski inšpektor g. dr. Logar Franc, ženinov pa orožniški narednik g. Ritonja Jakob, komandir oro/. postaje v Horjulu. Iskreno čestitamo!
0	prehrani dece
Prehrana je pri otrocih velike važnosti, ker zelo vpliva na razvoj organizma. Ilrana mora vsebovati dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, masti, mineralnih soli in vitaminov, dn sc zamore organizem zadostno razviti in da postane odporen zoper razne bolezni. Vitamini so posebno potrebni človeškemu telesu, njihov nedoslatek ne povzroča samo organskih motenj, temveč, tudi razna obolenja. Vitaminov je mnogo v sirovem sadju, po-vrtnini, mleku itd. ali so zelo občutljivi napram vročini. S kuhanjem jedi se vitamini uničujejo, zato kuhane jedi nimajo popolno redilne vrednosti.
Za dopolnitev dnevne hrane, posebno za otroke, je najprikladnejši naravni preparat Salvomalt. ki se izdeluje iz sladnega ekstrakla, mleka in !;akao-a na način, po katerem obilni vitamini iz •-•Isda in mleka ostanejo popolnoma ohranjeni. Salvomalt je koncentrirana močna hrana z vsemi gori omenjenimi sestavinami, pospešuje prebavo in krepi kosti. Dnevno 1—2 skodelice Salvomalta mesto kave pokaže kmalu dober napredek, posebno pri slabokrvnih, rekonvalescentih itd. Salvomalt za
1	skodelico stane samo I dinar.
Izdeluje:
Zagrehačka dionička pivovarn i tvornica slada.
Zagreb.
Zasebni nameščenci
dravske banovine l
Vaši tovariši iz zavarovalne stroke zahtevajo svojo kolektivno pogodbo, zahtevajo enotno pra-gmaitko za vso državo.
Kot pr\ i izmed privatnih nameščencev so se zavedli svojega mizernega položaja in javno zahtevajo: povišanje plač, ureditev službenega razmerja, redno napredovanje in preskrbo v starosti. V ta namen sklicujejo javno zborovanje, ki bo v nedeljo. 21. novembra 1037 ob pol 10 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Podprite njihove težnje! Udeležite se zborovanja in solidarno z njimi manifestirajte za pravicc privatnega n a meščens t v a.
—	Truplo pok. gospoda kaplana Franca Murka
so prepeljali v njegovo rojstno župnijo in bo pogreb danes ob desetih dopoldne pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
—	Nove štipendije. Britanska tederacija akad. i?obr. /en nudi za I. 1038/30 štipendijo 100 funtov (okrog 21.500 din) za proučavanje kakega knjižnega idi drugega znanstvenega vprašanja. Pogoj: kandidatka mora stanovati v Crosby-HalIu in mora sama doplačati približno 5400 din za hrano in stanovanje za šolsko leto od oktobra do junija. Prijave je treba |icslali do 15. januarja 1038. Osebe, ki imajo že mesto na univerzi, te štipendije ne morejo dobiti. Štipendija Karoline Spurgeen za knjižne študije. Vrednost tudi okrog 21.500 din, za šolsko leto 1938/39. Pogoji: kandidatka mora stanovati v Crosby-ilallu in doplača še nekako 5400 din. O štipendiji bo odločala britanska komisija do 1. aprila 1938. Prijave je poslati do 15. januarja 1038. Štipendija teče od 15. okt. 1938. Vse prijave je poslati ge. D. Zaniboni-Vlajič. Belgrad. Dobračina 39.
—	Stanovniška (prrbivalska) imena in pri-dnevniki iz krajevnih imen. č'c veš, kako se imenuje kak kraj. še ne veš zu gotovo, kako se pravi prebivalcem in kakšen je pridevnik i/ topografskega naziva. Tako prebivajo v dolenjskem Sv. Križu Kri/evci (križovski vaščani), v vipavskem Sv. Križu pa Križci (pridevnik: krinki), v Višnji gori Višnjani (višnjanski meščani) |>Višnjani, kam ste svoj'ga polža djuli?«, jih vprašuje Prešeren], v Stični Stičani (stiski žttp-I jani). v Krškem krčmi je (krški purgerjic), v Šuhi krajini Knijineanje in krujinšticc (prid. "e krajinski). Nn Rakeku dobiš Rakovfanc (ra-
ivske lurmane), v Polhovem gradcu Pograjce
i'
(pograjske kmete), v siški siškar.je (Šišenske vnščanc), v Žireh /irovce (žirovske občane), v kranjski gori pa celo Borovce in borovške možake. Stanov niki Vcržeja pri Ljutomeru so \er-/ejci (veržejski kmetje), prebivalci Središča pa Scrjanci (občina središka, serjanski fantje). Onstran državne meje ?o ostali: \ Trstu Tržačani (tržaški meščani), v Cerknem Corkljani (cer- I kljanski vaščani), pri Sv. Luciji na mostu« Mo- I
starji i. dr. — V takih zadevah je edina avtoriteta ljudstvo, torej moramo vprašati vselej le domačine, če hočemo zvedeti za stanovniško ime in za krajevni pridevnik. Naj še pristavim, da so nam Miklošič in jx>znejši jezikoslovci dokazali, da so se Ljubljančani imenovali pojnej Ljubljanci (?L,j. — zaspanci« v narodni pesmi!), v še starejši dobi pa — Ljubijanje (ko sc je kraj še imenoval na kratko Ljub), ' }, !>,.
Ali veste, kaj je
NEGRO? NEGRO
je dimnikar grla!
—	Huda nesreča delavca. Na Jesenicah se ie
ponesreči! predvčerajšnjim 31-lehii delavec Milan Mrak. doma iz Koroške Bele. Padel je približno z 10 metrov visokega odra in je dobil hude notranje |ioškodbe Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	Dr. A. Breznik dr. F. Ramovš, Slovenski pravopis -— mala skrajšana izdaja je ravnokar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Obsega okoli 240 strani ter stane nevezana din 20. vezana din 40. Dijaška cena |>ri skupnem naročilu vsaj 50 izvodov jc na željo avtorjev določena za nevezan izvod din 18, za vezan din 30. O knjigi spregovorimo obširneje v bližnjih dneh.
—	Vreme. Evropa: Depresija, ki se vzdržuje nad Biitanskim otokom, povzroča oblačno in deževno vreme v severni, severno-zapadni in srednji Evropi. Depresija nad Finskim zalivom povzroča prihod toplega zraka v oblast Sredozemskega morja in nad Balkanski polotok, kjer vlada prav tako oblačno vreme z dežjem v Podonavju. Iliadni val zraka nad evropsko Rusijo. Temperatura povsod narašča. — Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini z meglo sredi države in v vzhodnih predelih, deževno v gorekem Primorju in v zapadnih krajih. Temperatura je narasla v Primorju in na severozapadu. Minimalna temperatura —2 stopinji v Plevlju, maksimalna 20 v Mcstarju. - Napoved za danes: Oblačno in megleno vreme s slabim deževjem. V gorskih predelih sneg. Temperatura bo lahno narasla.
—	Služba cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto bano-vitiskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj in sicer na banovinski cesti št. 11/240 Središče*—Stročja vas, oziroma Središče—Stanetin ci—-Strigova. Prosilci ne sinejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 10 din kolkovane prošnje je treba vložiti obenem z dokumenti najkasneje do 30. novembra 1937 pri Okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	Preprečite začetek — bi morali zaklicati mladim ljuaem, kadar opazijo, da jim lasje ostajajo na glavniku. To je znamenje, da rast las na temenu peša. a je še vedno dovolj časa, da ee s pomočjo novega koncentriranega in prirodnega sredstva za nego las, ki je znano |x>d imenom Silvikrin. da lasem novih moči. Ce ne bomo pozorni na te prve znake in opomine, bomo prej ali slej doživeli, da zaradi redkih las nc bomo več všteii med mlade ljudi.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 260 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 34-35 lista š.Mlada Hrvatska«, dalje lista št. 45 .--Seljačke novosti in letak Gospod inu doktoru Milanu Stoja-diiioviču, predsjedniku vlade u Beogradu'. Oba lista izhajata v Zagrebu, kjer jo bil tiskan tudi letak.
—	Zgradarina. Vse one hišne posestnike in upravitelje hiš, ki morajo vložiti v mesecu novembru t 1. prijavo dohodkov od zgradb, opozarjamo, da to store pravočasno, da 6e izognejo samolastni obdačbi davkarije. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane l din. Imenovana knjigama ima v zalogi tudi druge davčne tiskovine kakor za: uslužbetioki, skupni davek na poslovni promet, rentnitio. družbeni davek, pridobnino, samski davek itd.
—	Tatovi na delu. Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo: V noči na četrtek so neznani tatovi po^ kradli pri jieku g. Moletu razne stvari v vrednosti približno 1500 din. — Tatvine v našem mestu so na dnevnem redu. Upamo, da bo tatinska zalega v najkrajšem času iztrebljena, ker jo orožniki pridno zasledujejo.
—	Prijet star tat. V Ljubljani je policija aretirala 40-letnega Valentina K., doma iz Javorja pri Kranju. Valentin je bil doslej že jietnajstkrat kaznovan zaradi tatvin, ki jih je zagrešil v okolici Kranja in Ljubljane, pa so ga iskale razne oblasti in sodišča.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6t nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9 Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčicei.
Cerkvena glasba
Frančiškanski samostan v Ljubljani jc izdal Zorka Prelovca Ave Marijo (z lat. in slov. besedilom). Skladba je dosedaj še malo znana, peli 60 jo le v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani in to vselej z velikim uspehom. Pisana je za sopran solo, mešani zbor in orgle (franč. samostan v Ljubljani ima prirejeno tudi za godalni orkester). Skladba je vseskozi lahko pisana i za orgle in solo ler zbor, zmagali jo bodo tudi podeželski zbori. Ker jc naklada majhna in cena nizka (partitura, glasov ni) po din 4, bodo vsi zbori gotovo z veseljem segali jk) njej. Naroča sc pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Pri večjem odjemu jiopust.
Gornia Radgona
Zaradi bede pod vlak. Avsfrijska orožniška jnjstaja jc obvestila naše obmejne oblasti, da je pod kolesi večernega vlaka, ki pripelje iz Nemške Radgone, nesrečno končal čevljar Vogroli Roman. Nesrečnež je šel pod vlak ne daleč od železniškega mejnega mostu na avstrijski strani. Kolesje mu je odrezalo glavo, ki je ležala daleč proč od trupla.
2eparji na sejmu v Gornji Radgoni. Leto za letom prihajajo ua Leopoldovo s sejniarjj tudi po klicni žej-varji. To pot 6tn postala žrtvi g S.iutel, pes. sin iz Oreliovice. in gospa Lividinijeva iz Gornje Radgone.
Lmbliana
dne 20. novembra 1937.
Gledališče
Drama: Sobota. 20. novembra: Firma. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Nedelja. 21. novembra. ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Ob 20: Simkovi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera: Sobota, 20. novembra: Gorenjski slavček. Proslava 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. Izven. Zvišane operne cene. — Nedelja. 21. novembra, Ob 15: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20: Seviliski brivec. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostovanje gosp. Marjana Rusa.
Prireditve in zabave
Rokodelski oder bo uprizoril jutri zvečer izredno zabavno veseloigro »Stric v toplicah«. Režijo ima g. Janko Novak. Vse vloge so v prav spretnih rokah. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike udeležiti 6e tako prijeme in v resnici zabavne veseloigre. Predprodaja vstojmic je jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je jutri ob pol osmih zvečer.
V frančiškanski dvorani uprizori Zveza večjih Klaric jutri, v nedelo. 21. t. m., ob 5 popoldne, misterij »Vitez N. Lj. Gospe« in »Roksano«. Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Československa Obec v Ljubljani bo priredila jutri ob 3 v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu veseloigra »Gašperček pri kralju vetrov«.
Predavanja
-Poglobitev kolodvora in Bežigrad« bo predmet predavanja prihodnji ponedeljek ob 8 zvečer pri gospodarskem sestanku Društva kat. mož Bežigrada v cerkveni dvorani. Sestanek jc odprt za vse Bežigrajce. V6i možje vabljeni!
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek, 23 t. m., ob S zvečer v frančiškanski dvorani na svojem XII. rednem prosvetnem večeru skioptično predavanje »Resnica o spiritizmu«. Nazorno predava s slikami Edvin Pleničar. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji »Pax ct bonum« v frančiškanski pasaži in sicer sedeže po din 3 in stojišča po din 2; člani imajo običajen popust.
Naše dijaštvo
Na rednem obenem zboru JKAD >Dauice« je bil dno 16. nov. 1907 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Grafenauer Bogo, cand. phil., podpredsednik Perhavc Leo, stud. iur., tajnik Gradišnik Janez, stud. iur., blagajnik Novina Karel, cand. iur., gospodar Gašperšie France, cand. iur., arhivar Po-uikvar Rafael, stud. med.. Nadzorni odbor: Aljau-čič Peter, cand. tehn., B en kovič Ciril, cand. iur., Novak Vlado, cand. phil.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol devetih velefilm: .-Pisani pajčolan«. V glavni vlogi slavna filmska igralka Greta Garbo.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZA MIKLAVŽA I znižane cene!
Velika izbira daril: krasnih modernih budilk, ur, ter vsakovrstni nakit pri
0. KIFFMANN
MESTNI TRG 8
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba priredi jutri, v nedeljo, 21. t. m. praznik svojega drugega zavetnika s slovesnim cerkvenim opravilom v družbeni cerkvi v Križankah zjutraj in zvečer ob šestih. Med jutranjo 6v. mašo 6kupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za namene družbe. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
I Vodstvo v razstavi bratov Subicev bo v soboto, 20. novembra; začetek ob treh v Narodni galeriji. Vodi g. Jože Gregorič.
1 Tehnični postopek. 8 katerim sta oblikovala brata Janez in Jurij Šubic svoja dela, bo podlaga vodstva v nedeljo 21. nov. ob 11 dop. v Narodni galeriji; vodi g. prof. in akad. slikar, nečak pokojnih umetnikov, Mirko šubic. — Danes, v soboto vodi ob treh po|?oldne v Nar. galeriji g. Jože Gregorič.
1 V Narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski obisk odprte le še prihodnjo nedeljo, 21. t. m., od 10 do 12 doj>oldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji sjroniladi bo izdano posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega obiska v zimskih mesecih pa niso prizadeti brezplačni skupinski ogledi šol in korporacij ter plačani obiski ob delavnikih.
! Poziv. V letu 1904 ali 1905 je odšel v Ame riko neki Dragonar Anton, kateremu je preskrbe! potni list starejši gospod, čigar ime pa ni znano. Imenovani gospod naj se zglasi zaradi nekih pojasnil v pisarni gospoda Josipa Bergmana, Poljanska cesta 85.
Otroške nogavice. Karnlčnik, nebotičnik
1 Mesto venca na grob pokojne ge. Hedvike šturniove je daroval g. Vekoslav Meserko iz Ljubljane, Stari trg 2/1, din 100 za mestne reveže. Za plemeniti dar se mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
I Vznemirjenje zaradi prodaje mesa obolele krave je bilo prezgodnje. V zvezi z zaklano kravo, ki je zbolela za vraničnim jirisadom, sta bili aretirani tu izročeni sodišču dve osebi. Kakor je preiskava doslej dognala, meso dotične krave ni prišlo v nadrobno prodajo, kar je zasluga energične preiskave, ki jo vodita mestni tržni urad in policija. kalera je bila naprošena za sodelovanje. Vsako razburjenje zaradi tega dogodka in bojazen zaradi zavžitja mesa bolne krave je torej odveč.
I Mencingerjeva hiša na dražbi prodana. Na zahtevo Mestne hranilnice ljubljanske je bila včeraj na okrajnem sodišču prodana Mencingerjeva hiša št. 43 na Sv. Petra cesti z vsemi trgovskimi in ostalimi obiekti. Hiša, spadajoča pod vi. št.121 k. o., Petereko predmestje I. del, je bila sodno cenjena na 748.505 din. Najnižji ponudek je bil določen na 374.282 din. Dražba ie bila prav živahna. Na prodaj so bile le hiše. kajti V, že sedaj po seduie Tomaža Mencingerja brat Tone. trgovec na Sv. Petra cesti Hišo sta zdražila trgovec Tone Mencinger tn svakinja Marija Mencinger, trgovka v Pražakovi ulici, za 800.000 din. Na dražbo je prišla tudi lesena pritlična baraka na vogalu Ma-sarvkove in Jegliceve ceste št. 60. kjer je nameščena tovarna za slaščice. Sodno ie bila ta bamka z inventarjem ceniena na 369.810 din. najnižji ponudek 184.755 din. Ker ni bilo nobenega interesenta, je ta dražba odpadla.
Maribor
m Umetnostni teden v Mariboru. Umetniški klub v Mariboru prireja v času od 21. do 27. novembra »Umetnostni teden« s sledečim sporedom: Jutri. v nedeljo, ob II dopoldne, slavnostna otvoritev umetnostne razstave. Razstavili bodo slikarji in kiparji: Golob Fran, Jirak Karel, Kos Ivan, Mušič Zoran, Sirk Albert in Stoviček Vladimir. — V sredo, 24. t. m., ob 20: v dvorani Ljudske univerze literarni večer. Brali bodo svoja dela (deloma nagrajena, deloma še neobjavljena): dr Ivo Šorli, dr. Ivan Domik, Ivan rotre, Radivoj Rehar. Anton Ingolič. — V petek, 26. t m., v veliki Unionski dvorani godalni in vokalni koncert. Sodelujejo Ljubljanski godalni kvartet in pevska društva »Glasbena Matica«, »Maribor«, - Jadran« in »Drava«, Izvajali 6e bosta dve nagrajeni, še neizvajanj deli. — V so-b,oto' 2L.t m " v Narodnem gledališču premiera •»Lopovščina«, trije sketehi z epilogom. Napisal M. snudcrl, režija J. Kovič. Po predstavi bo v spodnji kazinski dvorani družabni večer in razglasitev odločitve žirije za najboljša dela mariborskih umetnikov na področju književnosti, slikarstva, glasbe in igranja ter razdelitev nagrad. Mariborčani naj bi vse te prireditve obiskali ter s tem podprli namen Umetniškega kluba, ki si ga je zastavil s prireditvijo »Umetniškega tedna«: poživiti umetniško produkcijo v Mariboru in zanimanje za slovensko umetnost.
m Žetev smrti. V Pckrah jc umrla posestni-ca Jera Mohorič, blaga, krščanska žena, ki jo veliko dobrega storila za siromake ter je vneto podpirala katoliške organizacije — V WiIso-novi ulici je umrl v starosti 71 let upokojeni železniški uradnik Ivan Scbicker. — V bolnišnici je umrla 74 letna zasebnica Marija ilabja-nie. — Svetila pokojnini večna luči
m Mariborski 45. pešpolk praznuje svojo
slavo 23. novembra v spomin, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist leta 1918 Služba božja in rezanje kolača bo ob 10 na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra T. v: Melju. Ob 15 bo istotam vojaška veselica.
m Podporno društvo za revne otroke priredi pod okriljem P.R.K. dne 21. novembra ob 15 v Unionski dvorani koncert s pestrim sporedom. Sodelujejo vse mariborske meščansko sole. glasjjena šola »Drava« in mali harmonikarji. beda je velika in pomoč revnim otrokom nujna, zato prosi odbor, da bi Mariborčani ta Koncert v čim večjem številu obiskali.
m Smrt pod vozom. V četrtek se je pripetila ua nockem Pohorju tragična smrtna nesreča. -6 letni Konrad Kodrič, ki je služil za hlapca pri posestniku Jakobu Toličiču v Pivoli, se jo podal z vozom ua Pohorje, po drva. Z njim šo hili gospodar in še nekaj delavcev. Popoldne so voz naložili fer je Kodrič krenil z njim v do-lino. Ker pa je cesta močno zasnežena, ni opazil velike kotanje v kolovozu ter je zapeljal vanjo. Voz se jc močno nagnil, Kodrič ga je hotel podpreti, pa sc je kljub temu prevrnil nanj ter ga je pokopal pod seboj. Ko so voz dvignili, je bil Kodrič že mrtev. Teža uiu je strla lobanjo in preni koš.
m Kavarna Central oddana v najem. Lastnica znane kavarne Central v Gosposki ulici, gospa I<Ja bticklerjeva, je oddala svoj kavarniški obrat v najem. Novi najemnik, ki začne s poslovanjem 15 januarja prihodnjega leta, jo P. Josip Mastnak, dolgoletni restavrater hotelov Union m Slon v Ljubljani.
m Sestanek mariborskega kluba SKAS bo
drevi ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. I redava minister gosp. dr. Miha Krek. Vabljeni tudi tovariši iz okolice.
m Nedelja v gledališču. Jutri popoldne uprizori gledališče kot de avsko predstavo Čapkovo »Belo bolezen« po globoko znižanih cenah. Zve-
svetniki« VIla ka vcscIoiSra -Trije vaški
m Trgovanje z divjačino. Mcstuo poglavarstvo opozarja vse prizadete interesente, zlasti ovske zakupnike, trgovce z divjačino, mesarje, lastnike delikatesnih trgovin, hladilnic in pogo-stmskih obratov ter krzuarje na predpise zakona o lovu Vsakdo, ki jim nudi divjačino ali kozo od divjačine v zakup, mora dokazati vsakokrat s potrdilom njen izvor. Izvorno potr-dilo izdaja lastnik lovišča na predpisani tiskovini. Potrdilo velja osem dni, za kože mesec <jni.
m V okovih pobegni! iz zapora. V zaporih okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v Slov. goricah so doživeli te dni razburljiv dogodek. V zaporu so imeli zaradi številnih tatvin Jožefa Svepška iz I rtkove. Ker je skušal razbiti vrata na celici, ga je jetniski čuvaj okova! v težke okove Kljub okovom pa je Svenšek ponoči prekopal zid v jeei ter je skozi luknjo pobegnil. Na begu so ga okovi na nogah ovirali, pa se je ustavil pri jio-sestmku Klobasi v ženjaku ter ga je naprosil, aa mu je okove prepilil. Kmalu po begu pa je Svensek zopet padel orožnikom v roke, ki so nato prijavili tudi Klobaso ter se bo moral zaradi piljenja okovov zagovarjati.
Gledališče
Sobota, 20. novembra, ob 20: Pesem s ceste.
B> T; 1Ned,el-Ja< 21 novembra, ob 15: Bela bol®z?,n- Delavska predstava. Ob 20: Triie vaški svetniki. Znižane cene.
Krani
* . Predavanje Andreja Jelenca i t Zavrha pri Smledniku o sedanjem življenju v Rusiji. Ne veni, ce je bilo v Kranju kdaj že tako veliko zanimanje ko za predavanje Andreja Jelenca iz Zavrha pri Smledniku, ki je bilo v četrtek zvečer v dvorani Ljudskega doma. Ob osmi uri je bila dvorana polna ljudi, med njimi tudi takih, ki jih sicer ne vidimo v Ljudskem domu. Videli smo mnogo delav-eev in ludi brezjioselnih delavcev, ki so z velikim zanimanjem sledili zanimivo pripovedovanjo človeka, ki je na lastni koži okusil življenje v državi, kjer vlada človek brez duše in srca, kjer jo izginila vera v Boga in v posmrtno življenje. --Po predavanju je bila živahna debala, ki je trajala vec kot eno uro. Na vsa vprašanja je Jelene lepo odgovarjal in ni prišel nikoli v zadrego, ker je govoril skozi le resnico. Jelenca je povabilo na predavanje tudi Prosvetno društvo špiartno pri Kranju in Prosvetno društvo v Smledniku. Jelene se je vabilu z veseljem odzval in bo govoril v sredo, -4. novembra zvečer v Prosvetnem domu v sšniarl-neni pn Kranju. Cisti dobiček od tega večera jo Prosvetno društvo dalo predavatelju, ki jc prišel brez vseh sredstev v svojo domovino.
Prosvetno društvo v Kranju ponovi v nedeljo popoldne ob 4 v dvorani Ljudskega doma veseloigro »Dva para se ženita«.
72-letna starka si je v zmedenosti preborila »rce. V torek, 16. t. m. je izdihnila v meMni ubož-nici Berta Potušek v starosti 72 let, ki si je v znie-<i*norti zasadila vtož v sroc.
Inozemski kapilal pri nas
Dividenda Trepčet 30%
Iz Belgrada poročajo, da je bila pred nedavnim v Belgradu posebna delegacija podjetja Trep-ča Mineš LTD iz Londona. la delegacija 6e ie pogajala 6 posebno komisijo, katero je imenovalo ministrstvo gozdov in rudnikov o povečanju naprav Trepče. Družba namreč namerava na iniciativo naših merodajnih faktorjev zgraditi topilnico svinca in cinka. O stvari bo v kratkem razpravljal ministrski svet.
Tako ve6t iz Belgrada. Vedeti je treba, da ima družba v zetski banovini velike rudnike svinčene in cinkove rude, v katerih je znašala produkcija v poslovnem letu 1935-1936 (zaključeno s 30. 6ept. 1936) 588.594 ton. Ta ruda je vsebovala 8.93% svinca in 7.74% cinka. Ta ruda je bila v napravah družbe za flotaciio pripravljena v taki obliki, da so jo lahko vzete topilnice. Nekaj tega koncentrata (svinčenega in cinkovega) je šlo v naše topilnice v državi. Te topilnice se nahajajo v Sloveniji v mežiški dolini in zanimivo je, da 6o tudi v lasti angleškega kapitala. Vsa ostala produkcija pa je šla po železniški progi Belgrad—Kraljevo— Skoplje v Solun, kjer je bila natovorjena v naši prosti coni v tamošnjem pristanišču za zapadno-evropske topilnice. Zdaj pa bo družba te rude topila doma, kar je tudi važno zaradi tega. ker vsebujejo te rude izredno mnogo srebra, ki pa se mora dobiti iz rude v inozemstvu, ne pa pri nas doma.
Včeraj smo poročali, da jc družba 6klemla za poslovno leto izplačati dividendo 9 pene na delnico, katere imenska vrednost je 5 šilingov in znaša torej dividenda 15% imenske vrednosti. Toda upoštevati je treba, da je to že druga dividenda za poslovno leto 1936-37 in da znaša dividenda skupno 30%. kar je znatno več kot lani. V zadnjih letih je bila dividenda Trepče pri glavnici 1 J25.000 funtov šteriingov naslednja:
1933—	1934 12%
1934—	1935 20% 1935 - 1936 25% 1936- 1937 30% 6kupno 87%
V zadnjib štirih letih je torej družba zaslužila 87% svoje delniške glavnice, kar je redek primer tudi v rudarski industriji drugod jio svetu in so tega poslovnega uspeha delničarji lahko veseli.
Vsekakor ima družba dovolj sredstev na razpolago za zgraditev sodobne topilnice za predelavo rude, da bo vsaj del dobička od našega rudnega bogastva ostal v državi.
Obdavčenje
Posebno poglavje zase tvori obdavčenje inozemskega kapitala v naši državi. Žal Trepča šc ni objavila svojega računskega zakljuČKa za 1956-1937. iz katerega bi se videlo, koliko podjetje plačuje davkov. Pa tudi v prejšnjih poročilih ne zasledimo nikjer postavke plačanih
Plenarna seja , ^	Zbornice TOI
Za prihodnji torek, dne 23. novembra, so skli-t ane.iae.ie vseh odsekov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V sredo dopoldne pa bo -plenarna seja Zbornice, katere dnevni red je naslednji:
1. Naznanila zborničnega predsednika. 2. Poročilo o gospodarskem položaju zborničnega področja in delovanje zbornice. 3. Zbornični proračun ter določitev zbornične doklade in prispevkov. 4. Interesi gospodarskih krogov in nov zakon o pridobitnih zadrugah. 5. Vprašanje pavšaliranja prkjobnine za trgovce. «5. Pobijanje .nelegalne konkurence v obrtništvu. 7. Uspehi in nedostatki našega tujskega prometa. 8. Samostojni predlogi gg.
zborničnih svotnikov. 9. Tajna seja.
*
Železniški promet v septembru. Po podatkih glavnega ravnateljstva državnih železnic je bito v mesecu septembru 1037 prevoženih po naših železnicah 4,757.849 (lani septembra 3,962.323) potnikov in 1,920.677 (1,731,218) ton blaga. V notranjem prometu je bilo odpravljenih 1,149.965 ton, v izvozu 164.064, uvoženo je bilo 32.020 ton, tranzitni promet pa je dosegel 153.121 ton.
Sladkorna tovarna v Čupriji. Srbsko češka sladkorna tovarna in rafinerija v Cupriji (morav-ska banovina) izkazuje za 1936-37 (poslovno leto je bilo zaključeno 30. junija 1937) čistega dobička 1.48 (1935-36 0.2) milij. din pri glavnici 30 milij.
davkov Bilo bi pa to zelo zanimivo pogluvje in kazalo bi primerjati davčne režije drugih rudarskih družb, ki imajo sedeže v državi, ne pa kot Trepča v inozemstvu.
Če računamo samo znesek, ki ga plača Trepča za dividendo, znaša preračunan v dinarje 79 in pol milijona dinarjev. To jc znesek, katerega ne more izkazati nobena delniška družba v naši državi, pa če je še tako velika, kot se nam zdi iz bližine. Če prištejemo še zneske, ki jih družba daje iz dobička za amortizacijo iu ustvarjanje posebnih rezerv, potem šele vidimo, kako znaten je čisti dobiček. Ves čisti dobiček je znašal n. pr. za poslovno leto 1955-1936 408 200 funtov ali preračunano po tečaju 238 din za funt da to 97.1 milij. dinarjev, V letu 1936-1937 je bil čisti dobiček že znatno višji, ker vidimo, da je dividenda zvišana od 25 na 30% in znaša torej razlika v dividendi za 5% nad 55.000 funtov šteriingov ali nad 13 milij. din!
Izmed inozemskih družb objavljajo podrobnejši računski zaključek le borski rudniki bakra (Compagnie francaise des Mineš de Bor). Iz računskega zaključka te družbe je razvidno, da je ta družba v letu 1936 plačala davkov v Franciji 100.597 frankov, v Jugoslaviji 4.038.907 frankov, kar je bilo skupaj 4 138.90" frankov ali preračunano po tečaju 290 din za 100 francoskih frankov za 9 mesecev 1936 in 203 za zadnje tri mesece 1936, skupno povprečno za leto 1956 268 din za 100 franc. frankov, dobimo, da jo družba plačala leta 1936 vseh davkov po njenih j navedbah okoli 10.1 milij. din in to pri čistem I dobičku 51.772 925 frankov.
Če vzamemo za primerjavo slično podjetje rudarske stroke v Sloveniji, je najlažja primerjava s Trboveljsko premogokopno družbo. V naslednjih tabelah smo navedli absolutne številke o davčni režiji v primeri z dobičkom za Trboveljsko v dinarjih, za borske rudnike pa v francoskih frankih za 1936 (vse v milijonih):
Trboveljska	Bor
Bruttodobiček 57.9	80.2
Davčna režija 9.8	4.1
Čisti dobiček 15.8	51.0
Iz te tabele je razvidno, da znaša davčna režija pri Trboveljski 16.9% vsega bruttodobička, pri bor-skih rudnikih bakra pa 8.1%, torej polovico manj. Mogoče bi še bolj natančni računi, ki so pa znani samo upravam podjetij, pokazali nekoliko maujšo razliko, toda razlika bo vseeno velika v korist borskih rudnikov bakra.
Če vzamemo to tabelo še z drugega vidika v poštev, lahko izračunamo, da znašajo pri Trboveljski davki 62% čistega dobička, pri borskih rudnikih bakra pa samo 8.1%. Če bi vzeli za borske rudnike bakra isto merilo kot za Trboveljsko družbo, bi morali ti rudniki plačati namesto 4.14 milij. frankov davkov, najmanj 31.6 milij. frankov ali 27.5 milij. francoskih frankov več. Koliko to znaša po tečaju franka, si lahko vsakdo sam izračuna,
dinarjev. Zadnja dividenda družbe jc bila izplačana 1928-29 v znesku 31.50 din ali 7%, kasneje pa je leta 1934-35 družba za kritje izgube izvedla znižanje glavnice od 45 na 30 milij. din. Sedaj pa je zopet začela z izplačevanjem dividende. od katere je odbiti kuponski davek v znesku 10%, tako da bo znašala čista dividenda 10.80 din na delnico, katere imenska vrednost znaša 300 din. Iz poročila uprave je nadalje razvidno, da je družba že zaprosila za dovolitev transfera v inozemstvo: rešitev prošnje pričakuje v teku 1 meseca. Družba spada v koncem Angločeškoslovaške in praške kreditne banke, ki ima podružnico v Belgradu.
Varilni tečaj r Ljubljani, Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani opozarja, da ff prične 12 dnevni varilni tečaj za začetnike v Ljubljani v ponedeljek, dne 22. t. m-, ob 9 dopoldne, s predavanjem v pritlični dvorani Zbornice TOI, Beethovnova ul. 10. Interesenti, ki na svojo prijavo slučajno ne hi bili pravočasno prejeli obvestila, naj se zglase točno pri otvoritvi. Nekaj mest je Se prostih za take, ki se prijavijo »ele ob pričetku tečaja.
Novo ministrstvo r Romuniji. O priliki sestave nove romunske vlade, kateri predseduje g. Tatarescu, je bilo ustanovljeno tudi novo romunsko ministrstvo: za porabo nacionalnih proizvodov, katerega je prevzel znani gospodarstvenik Manoilescu Struga. Zanimivo je, da ima Romunija tudi posebno ministrstvo za zadružništvo, katerega vodi sedaj g. Mihael Negrin. Vsekakor je značilno, da sc tudi Romunija podaja na pot go-
spodarske osamosvojitve in je v zvezi s tem tudi akcija merodajnih ministrstev v smeri znižanja števila zaposlenih inozenicev v Romuniji.
Borza
Dne 19. novembra 1937.
Oenar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20 do 238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubijani okrepil na 8.67—8.77, v Zagrebu na 8.665—8.765, v Belgradu na 8.65—8.75.
Grški boni so beležili v Zagrebu 27.975 do 28.675. v Belgradu 27.87—28.57.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo decembra 13.83—14.03, za konec decembra 13.775 do 13.875. za sredo januarja 13.70—13.90. za konec januarja 13.75—13.95, za konec februarja 13.79 do 13.99, za sredo marca 13.60—13.80 in za sredo aprila 13.61—13.81.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.733.888 dinarjev, v Belgradu 3.694.000 din. Prometa v efektih izkazuje Belgrad 959.000 din pri neizpremenjeni tendenci.
Ljubljana — tečaji « pri m o m:
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2388.66-2403.25
Berlin 100 mark...... 1739.02—1752.90
Bruselj 100 belg...... 732.45— 737.51
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.13— 217.19
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4276.00—4312.31
Pariz 100 frankov...... 145.97— 147.41
Praga 100 kron...... 151.43— 152.54
Trst 100 lir........ 225.95— 229.03
Curih. Belgrad 10. Pariz 14.675, I.ondon 21.6175, Newyork 432.25, Bruselj 73.525. Milan 22.75, Amsterdam 239.60, Berlin 174.60, Dunaj 79.45 (81.70), Stockholni 111.45, Oslo 108.625, Ko-penhagen 96.50, Praga 15.20 (13.75), Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.56, Buenos Aires 127.75.
Vrednostni oapirii
Ljubljana. 7% investicijsko pos. 97.50—98.50, agrarji 51.50—56, vojna škoda promptna 418 do 420, begluške obveznice 78—79, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo pos. 94—96. 7% Blerovo pos. 85.25—86, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101, Trboveljska 220—230.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 96 den., agrarji 54—55 (54). vojna Skoda promptna 419 do 420, begluške obveznice 78 den., dalm. agrarji 76.50 den., 4% sev. agrarji 54.12 den., 8% Blerovo pos. 94 denar, 7% Blerovo pos. 85 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 100—100.75, 7% stab. pos. 87 den. — Delnice: Narodna banka 7500 den.. Priv. agrarna banka 210 den., Trboveljska 240 blago, Gulmann 46—51, Danica 60 den.. Os j, sladk. tov. 165 den., Dubrovačka 400—120, Jadranska plov. 400—420, Oceania 275 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.25 blago, agrarji 54.50—55 (54.75), vojna škoda promptna 418—419, begluške obveznice 78.75—79, dalm. agrarji 76.50 den., 4% sev. agrarji 54.75 den., 8% Blerovo pos 94.25-94.50, 7% Blerovo pos. 85.25—85.50 (85.25), 7% pos. Drž. hip. banke 100.50 denar. Delnice: Narodna banka 7525 do 7600 (7550), Priv. agrarna banka 213—214 (drobni komadi).
Dunaj. Tečaji so danes popuščali in tudi ves potek je bil brez posebnega pravega razpoloženja. Izpreniembe so se gibale v najožjih mejah. V kulisi se je znatneje učvrstil le Waagner, popustil pa Semperit. Y zagradi se noben tečaj ni izpre-menil več kot za 1 šiling. — Zaključni tečaji: Donavsko-savsko-jadranske obveznice 61.30, avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 18. — Dcinice: Creditanstalt-Bankverein 263.75, Landerbank 63, Narodna banka 163. Steyr-Daiinler-Puch 97, Donavska paroplovna družba 97, Steg 27.45, Stevveag 28.55, Trboveljska 26.08, Alpine 44. Steyr-Daimler-Puch 230.25, Leykam 63,25, Semperit 83.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč 168—170. srem 167 do
169,	slav 169—171, ban 163—171, bač ladja Tisa 170—172, bč ladja Begej 169—171. Rž: bač 1(58 do
170.	Koruza: bač srem 104—106, banaška neizpr., bč nova sušena neizpr. Moka: bč ban ogogg 265 do 275, 245—255, 225-235, 205—215, 165-175. 125—130, srem slav og ogg 262.5—272.5, 242.5 do 252.5, 222.5—232.5, 202.5—212.5, 162.5—172.5, 125 do 130. Tend. stalna, promet srednji.
Sombor. Rž: bač 165—167. Vse ostalo neizpr. Tend. stalna. Promet 42 vagonov.
Živina
Maribor, 19. novembra.
Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 247 svinj. Cena mladih prašičev od 5—6 tednov starih 60—70 din, 7 do 9 tednov starih 80-100 dinarjev, 3 do 4 mesece 120—170 din, 5 do 7 mesecev 210 do 340 din, 8 do 10 mesecev 350 do 440 din, 1 leto stari 620 do 780 din. Kg žive težo 6 do 7.50 din, kg mrtve teže 9 do 11 din. Prodanih je bilo 66 kosov.
Tržne cene na sejmu v šmartnem pri Litiji dne 15. novembra. Krave za pleme 4.50 do 5 din za kg, krave za klanje 3.50 do 4 din, telice za pleme 4.50 do 5 din, telice za klanje 5 do 5.50 din, voli 5.50 do 6 din, teleta 6 do 7 din za kg, ovce po 100 do 180 din, jagnjeta po 50 din, svinje za pleme 6 din za kg, svinje za klanje 7 din za kg, male plemenske svinjice po 90 do 110 din, kokoši po 15 do 20 din, fižol 250 din za 100 kg, krompir 75 din, seno 50 din, kisla repa 200 din, kislo zelje 500 din za 100 kg.
34. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti
Od pripravljalnega odbora za 34. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti, ki bo v maju 1938, smo prejeli v esperanlskem jeziku okrožnico, katera se v sIovensk?m prevodu glasi sledeče:
Z veseljem in bratsko ljubeznijo rabimo Ves vse iz vseh smeri zemeljske oble.
Pridite, udeleiite sc slavnosti naloga dvojno svetega lela. Pridite t Budimpešto, obiščite EVHARISTIČNI KONGRES! Pridite! Veselimo sc skupno!
Zal pa naše veselje ni brcs kaplje grenkobi?. T v veselje nam krati skrb, kako sc bomo sporazumevali. Našega, ogrskega jezika Vi ne obvladate. Izmed Vaših jezikov pa mi poznamo samo nekatere, in čas, ki nas še loei od evharističnega koti-<1 resa, nam pa ne zadošča, da bi se mi nctuHli Vašega, Vi pa. našega, jezika.
Vendar mi nočemo, da bomo samo gledali eden drugega brez razumevanja, mi hočemo govoriti z Vami vsemi brez posredovanja in prijateljsko.
Zalo moramo zagrabili za sredstvo, ki novi fo omogoča, mi moramo vzeli na pomoč mednarodni jezik csveranto.
Loči nas šc nekaj mesecev, in lo zadošča, da se esperanta naučite Ti meseci zadoščajo, ko pridete z vseh koncev sveta, da se lahko pogovorimo, kakor bi bih sonarodnjaki, bratje in sestre enr družine.
Dragi bratje! Mi sc ie v masah učimo esperanta. Pozovilc Vaše sonarodnjnke, naj se ludi oni
učijo v masah. Razglasite potom Vačib časopisov, v radiu in po društvih, da sc bomo med kongresom lahko vsi sporazumevali, potom esperanta. Ako se boste torej tudi Vi učili v masah esperanta, tedaj bo zavladata namesto jezikovne zmešnjave. katere sc tako bojimo, splošno medsebojno sporazumevanje in namesto mutaslega spogledovanja in smešnega sporazumevanja z gestami, se hn slišalo prijateljsko, družabno kramljanje.
Kakor sle ie čil uli r vašem (esperanlskem j listu «Ueroldo de Esperonto*. je pripravljalni oil-bor evharisti.euego kongresa oficielno sprejel esperanta in je tudi ie natisnil evharistično pro/ur-gandno brošuro v esperanlskem jeziku, katere l am tudi nekaj izvodov prilagamo.
Istočasno Vas najvljudneje prosimo, da nam sporočile, koliko teh brošur še potrebujete, odnos-nn da nam sporočite naslove, kamor naj bi brošure poslali.
Vašega odgovora pričakujoč sc Vam naprej zahvaljujemo za Vaš trud.
To je originalni prevod okrožnice, katero smo prejeli pred nekaj dnevi od pripravljalnega odbora za 34. evharistični kongres.
Prosimo vse gospode urednike, društvene predsednike. župnike itd., da ta poziv objavijo čimprej v svojih listih (društva na običajen način), v društvenih prostorih itd., razen zadnjih treh odstavkov poziva, namesto katerih naj bo spodaj navedeni zaključni odstavek.
V nadi, da boste upoštevali našo in željo pripravljalnega odbora za 34. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti, Vas pozdravljamo z vsem spoštovanjem
Klub e s p e r a n t. i s t o v v Ljubljani: Deziderij Mizerit I. r., predsednik.
Alojzij Volk 1. r., tajnik.
Vsa pojasnita glede učenja esperanta, kakor tudi glede poseta 3-1. mednarodnega evharističnega kongresa, daje brezplačno Klub esperantistov v Ljubljani, pisarna. Dvofakova ulica 8.
Kulturni obzornik
Pomen ps hotehnike za gospodarstvo in feu turo
Psihologija je danes, rekel bi, »v modi«. Nekdo je ta pojav imenoval »inflacijo psihologije«. Tu ponuja svoje usluge svetlovidni p s i h o-grafolog, ali celo p s i h o - astrologi, tam zopet poskuša nekdo pridobiti čim več pristašev za 6voj način telovadbe s tem, da jo imenuje »p 6 i h o - gimnastika. Imamo tudi ljudi, ki prepričujejo trgovce, da bodo največ prodali, če se poslužijo njihove »p s i h o dinamične reklame«. Ne bom podrobneje našteval tistih, ki neznanstveno eksploatirajo psihoanalizo. Ce vse to preudarimo. bomo razumeli, zakaj postane dane6 marsikdo skeptičen in nezaupljiv, čim zasliši besedo »psihologija«. Laik re6 ne more več v tej zmedi razlikovati, kaj je zrno in kje 60 pleve.
Ce govorimo o praktični psihologiji 3" o psihotehniki, kar je eno in isto, imamo v mislih prizadevanje, kako postaviti izsledke teoretične psihologije v 6lužbo življenja, zlasti v službo gospodarstva in kulture. Napredek tehniki? v zadnjih desetletjih in stremljenje, da bi izdelali čim več bla-oa — to je ustvarilo po vsem svetu obdobje racionalizacije. S pomočjo tehničnih sredstev skušamo doseči v najkrajšem času z najmanjšimi izdatki čim večji delovni uspeh. To je bila racionalizacija - - po 6trani stroja. Prav tako pa je potrebna racionalizacija — po strani delavca. Skoda, ki jo povzroča zastarel in neprikladen stroj, je pač na prvi pogled bolj očividna. kakor ona, ki izvira iz nezainteresiranosti delavca na njegovem delu, ali iz napačne presoje njegovih etičnih kvalitet in njegovih sposobnosti. Se tako precizen 6troj nam kaj malo koristi, če mu streže za to delo nesposoben delavec. Rad bi poudaril, kako je nesmiselno, vlcci n a dan vedno nove, podrobne tehnične fmese, medtem ko delamo v psihološkem oziru najbolj grobe napake, Ce bi kdorkoli izmed slovenskih mdu-stnjcev prestavil svojo tovarno v Švico ali v Nem-
čijo — da o Angliji in Ameriki sploh ne govorim — bi g a konkurenca v nekaj mesecih ubila predvsem zato. ker nima izvedene v svoiem podjetju racionalizacije glede na subjekt dela! Pripomniti 'e treba, da racionalizacija, posebno s 6<rani de-avca ni isto, kar izkoriščanje. Psihotehnika gre za tem. da bi bil človek v pozitivnem odnosu do dela. da bi mu delo ne bilo nujno zlo, temveč sredstvo za izpolnitev težnje, prispevati kaj koristnega za interes celote.
Kulturno nalogo vrši psihotehnika ua ta način, da svetuje ljudem, ko se odločajo za obrtniški ali intelektualni poklic. Ker zavisi ta v precejšnji meri od šole, ki jo je mlad človek obiskoval, se pričenja njeno delo že takrat, ko vstopa dijak v srednjo, ožir. strokovno šolo. Pomen tega svetovanja spoznamo, če se domislimo neprecenljivih uslug, ki sta jih storila slovenskemu narodu dva najstarejša 6loveii6ka poklicna svetovalca: vaški župnik in vaški učitelj. Koliko nain šele tako delo lahko koristi, če ga ne prepuščamo samo naključju in dobri volji, temveč ga res sistematično vršimo! Izbiranje za poklic, ki zapelje nezmožne ljudi v položaj, kateremu ni60 dorasli na drugi strani pa obsoja izrazilo sposobne ljudi k topemu, mehaničnemu delu. pomenia za narod ogromno izgubo gospodarskih in kulturnih sil. Slovenci 6nio majhen narod. Zato je tem bolj škoda za vsak talent, ki ga zgubimo. Tu 6e nam odpira kritičen pogled na praktične probleme demokracije: ne debatirajmo o enakosti in enakoprav nosti ljudi, temveč omogočimo vsakemu, da bo dosegel tisti roklic, ki je njegovi osebnosti in zmožnostim najbolj prikladen, da bo tako res prišel pravi človek na pravo mesto!
Dr. Vlado Schmidt, Ziirich
Novi učbenik češkega !ezika
Znanje češkega jezika se je v zadnjem času pri nas zelo razširilo, še boli pa se kaze težnja, da si ga priuči še vedno več ljudi. Zadnja letn se je zlasti .Tugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljub-liani. centrala za vse slovensko področje, potrudila, da posebni šolski odsek, ki ga vodi profesor Oven. razširi s pomočjo prosvetnega oddelka ban-
ske uprave poduk tega sorodnega jezika na vseh naših šolah, kar je doseglo tak uspeh, da je letos število teh tečajnikov doseglo že skoraj 900, kar sc pravi: samih učencev, ki se uče češčine je za euo prav veliko gimnazijo. Razumljivo je zato, da se je pokazala velika potreba po novem učbeniku, ki bi bil sestavljen na moderni podlagi in primerjalni slovensko-češki metodi. Prof. Oven se je lolil te naloge ter napisal priročnik »Češki učbenik r (Ljubljana 1937. str. 80, cena 10 din za dijake), ki je izšel te dni in sc dobi pri ligah, pa tudi jx) knjigarnah. Učbenik je posvečen velikemu predsedniku Osvoboditelju T. G. Masaryku ter nosi njegovo geslo: »Vsak napredek je mogoč le z. delom-:. Začne se z državno himno in češko varianto slovaške pesmi »Hej SlovaneU, nakar sledi slovenski opis češkoslovaške republike (škoda, da se ne imenujejo pri tem Slovaki kot drugi državni narod!), in začetek slovnice. In odslej se vedno menjavajo lažji odlomki iz samih pomembnejših avtorjev, tako so zastopani: Kollar, Bezruč, Sladek, Čech, Medek, Novakovč, Neumann, Seifert, Mrštik, Kramar, Neruda. Biebl, Langer, Machar, Wolker, Krasnohorska. Dyk, Arne Novak, Strakaty, Havli-ček, Borovsky, Halek, Salda. Erbep, Nor,'Vrchlic-ky, Nezval, Sova, Heyduk, Lutinov-Doslal, Polak, Macha, Čelakovsky, Bora. Med to berilo pa so pomešane misli in spomini na Masaryka, Beneša, izreki pesnikov in politikov itd. Od slovenskih so-trudnikov je zastopan samo Borko s češkim odlomkom iz članka >Zemlja in kmet v jugoslovanski književnosti«. Kot je videti že iz teh imen, skuša učbenik mimogrede seznaniti našo mladino tudi z največjimi imeni iz češke kulturne zgodovine preteklosti in sedanjosti, saj so predstavljeni tudi pesniki iz povojne generacije (Seifert s pesmimi na Masarykovo smrti). Pogrešani pa kakšen lažji tekst iz Brezine, največjega češkega pesnika sploh, pa tudi iz Preissove, ki je s tako ljubeznijo opisovala slovenske kraje. Med te tekste, ki pomenijo branje, pa je razvrščena slovnica po primerjalni metodi. Koliko bo slovnica izpolnila svojo nalogo, ho pokazala šele praksa: zdi se nam pa, da bo zlasti za Skupno učenje s pomočjo učilelja zelo uporabna. Odlika je njeno izbrano čtivo, na katerega je eestavljalec polagal največjo težo ter ga
i ljubeznijo tudi komentiral. Izvršilni odbor JČL za Slovenijo je storil prav, da je ta učbenik izdal, ki bo veliko pomogel k medsebojnemu poznanju dveh narodov. Pri tem pa čutimo še bolj (»otrebo po podobnem učbeniku slovasfine, pa tudi poljščine in ruščine. Upajmo, da pridemo tudi do njih. saj sc znanje slovanskih jezikov med nami zopet širi.	td.
Mala izdaja slovenskega pravopisa
Nova skrajšana izdaja. — Založila ,Iugoslo\, knjigama v Ljubljani.
Izšla je izčiščena izdaja pravopisa, ki se onip-jejo na vsakdanje potrebe, sestavljena je po vsestransko odobrenih pravopisnih načelih v takšnem obsegu, da zadošča dijaku srednješolcu, uporabljal pa jo bo s pridom tudi akademik, učiteljsko osebje, uradnik, pisatelj, časnikar in vsi slovenski stanovi, ki si morajo prizadevati, da ohranijo svoj materin jezik nepokvarjen in čist. Nova izdaja upošteva tudi kritiko, katero je po potrebi in brez potrebe vzbudila prvotna izdaja, ki pa je medtem žal razprodana. Kolikor se more tej kritiki priznati upravičenost, je v novi izdaji vestno upoštevana.
Poleg poklicnih jezikoslovcev Znanstvenega društva so to izdajo proučili posebni ocenjevalci, katere je poverila Kraljeva banska uprava, ki je novi pravopis kot obvezen predpisala in zauka-zala za šolsko in uradno porabo.
Slovenski pravopis jc torej nepogrešljiva knjiga za vsakega Slovenca, ne samo iz potrebe, temveč tudi iz ljubezni do materinega jezika.
Cena za broširano skrajšano izdajo, ki pa ob sega vendar 15 pol (okoli 240 strani), je 20» din, 40 din pa stane v platno vezan izvod.
Na posebno željo gg. avtorjev, ki jim je do tega, da bi dijaki ne bili preveč obremenjeni z nakujiom pravopisa, se je založništvo odločilo omogočiti šolani, ki narofijo vsaj 50 izvodov naenkrat, nakup po znižani ceni. in sicer sa broširan izvod 18 din, za vezan 30 din. Ker se pa s to ceno nabavni stroški ne krijejo, je ta ugodnost samo začasna in velja samo za šole, t. j. za dijake iu učiteljsko osebje do 31. januarja 1938. Z 31. ian. 193S ta ugodnost tudi za Šole ugasne.
Ali imate kaj carini podvrženega ? "
Sredstvo za povečanje tujskega prometa: Francozi uče svoje
carinibe vljudnosti
Bikoborbe na "lirah indijskih mest: Bik ie Indijca sveta žival, zato smejo po ulicah indijskih aiest počenjati vse. kar se" jim zljnbi, ne dn bi jih kak Indijec hotel preganjati. Zato so vfa»ih
Mlikt prometne ovir«
Kitajsko prebivalstvo ix šanghaja beži t evropski del mesta, kjer j« vsaj nekoliko vara«
»Ali imate kaj carini podvrženega?« je vprašanje, katero morajo carinski uradniki vseh na- | rodov vsak dan kdo ve kolikokrat ponavljati v : vseh jezikih. Tod« to vprašanje se ne plaši ved- i no tako vljudno, kakor bi človek pričukoval iz ust državnega uradnika, kateri bi moral dobro poznati pravila vljudnega obnašanja. Zato države vsega sveta vsako leto po nckajkratov pošiljajo carinikom opomine, kako naj bodo s potujočim občinstvom vljudni. Prav posebno pa se ta zadeva zdi nujna Francozom, kjer so doma od sile vljudni ljudje, ki pa eo njihovi cariniki vendar le zoper vljudnost s popotniki mnogokaj zagrešili.
Sedaj so sc Francozi zganili ter hočejo take in podobne prizore na meji, ki kažejo nevljudnost francoskih carinikov, kratkomalo odpraviti
in onemogočiti. Blizu švicarsko-francoske meje so v departementu Doubs sklenili prirediti posebno šolo, v kateri se bodo morali vzgajati mladeniči, kateri bi se radi posvetili carinski službi. V tej šoli in v posebnih tečajih bodo nastopajoče carinike izobraževali v vseh panogah carinske službe. S praktičnimi zgledi bodo pokazali. kako naj se carinski uradnik obnaša od slučaja do slučaja Nova naloga carinikov, vsaj na Francoskem, ne bo več ta, da bi v popotniku, ki prvič- prestopa francosko mejo, vzbudili čim več nezadovoljnosti.
Francosko finančno ministrstvo je že letošnje poletje ob odpiranju svetovne razstave vse ukrenilo, du eo carinski uradniki že letos bili v posebnih tečajih deležni najpopolnejšega pouka, kar jc veljalo ne le za carinike, temveč tudi za obmejno službo, l isti uradniki, ki so se preteklo poletje odlikovali po svoji stvarnosti in vljudnosti, vestnosti in taktu, so bili že letos odlikovani z raznimi denarnimi premijami.
Nadzorovalni uradniki v civilu večkrat gredo čez mejo ter se pomešajo med potnike, da tako lažje nadzorujejo delovanje svojih carinikov ter da v potrebi tudi takoj posredujejo za popotnika, katerega hoče carinik sekirati. Iz vsega navedenega se vidi. da Francija hoče, da bi vsi njeni obiskovalci zadovoljni zapustili francosko deželo. Zupani in občinski zastopi vseh mest so od predsednika tujsko-prometnih društev dobili navodila, kako naj se brigajo za to, da bi bili tuji popotniki zares gostoljubno sprejeti. Pri tem ne sme noben uradnik delati razlike med popotniki, ali je kdo lepo ali pa slabo napravljen. Naloga županov bo. da bodo tujce ob odhodu spraševali, ali so bili zadovoljni s prebivanjem na Francoskem. Kdor ni bil zadovoljen, naj njegova pritožba gre na naslov generalnemu komisarju za tujski promet. Pritožba naj bo dobro utemeljena. Ta urad bi pregledal vse pritožbe ter tudi doenal. kaj je treba storiti v interesu francoskega tujskega prometa.
JMa poti h poroki zgorela družina
Usodna raketa, hi se ni uigata, kriva smrti II ljudi
Obširno smo že poročali o grozni nesreči, ko je letalo z 11 ljudmi zgorelo in je v zraku zgorela skoraj vsa rodovina velikega vojvode Hessenskega. Vsa rodovina se je pel jala na svatbo v London, kjer se je ženil najmlajši brat velikega vojvode princ Ludvik, ki je ataše pri nemškem poslaništvu v Londonu. Poroka bi morala biti v Londonu v soboto 29. t. m.; da»i je bila prvotno določena na 23 oktober Ker pa je ženinov oče veliki vojvoda pred 6 tedni umrl, so poroko preložili na to soboto. Na poroko se je peljala vsa rodovina velikega vojvode, doma je ostala le mala princesa Lujiza. ki je šele eno leto stara Ta in pa njen stric, ki se je ženil,
sta edina ostala živa od stare rodovine velikega vojvode Hessenskega. Ko je nesrečni princ Ludvik zvedel za 6mrt svojih dragih, ki so hiteli k njemu se je zgrudil in v živčnem napadu omedlel. Ves vesel je namreč že čakal na letališču na svojce Mesto njih pa jc prišla strašna novica, da so vsi zgoreli.
Mesto v soboto, se je poroka sedaj vršila v sredo in je bila omejena le za ozek krog povabljenih, med njimi nekaj angleških visokih plemiških družin ter vojvoda in vojvodin.ja Kentska Nevesta je miss Margareta Campbeil-Geddes. hči bivšega angleškega ministra in znanega veleindustrialca.
Eksplozija rešila trem ljudem življenje
Komisija, ki je pregledovala vzroke nesreče, je dognala da je nesrečo zakrivila prav za prav le raketa, ki se slučajno ni pravočasno vžgala Belgijski pilot, ki je z letališča opazoval katastrofo, Georges Hanet, je izjavil poročevalcem listov, da je trdno prepričan, da je nesreče kriva tista raketa, ki se ni hotela pravočasno vžgati. Ker je bila velika megla, pilot nesrečnega letala ni videl kako naj pristaja. Zato so z letališča švigale v zrak rakete, ki naj bi pilotu pokazale lego letališča. Brezžične naprave so sijajno delovale. Le tako je bilo mogoče doseči, da je brezžično brzojavljanje vodilo letalo naravnost k letališču, čeprav pilot ni prav nič videl. Tik nad letališčem se je bilo treba spustiti na tla. V ta namen so začeli metati v zrak rakete Prva raketa je lepo švignila kvišku. Druga raketa, ki naj bi padajočemu letalu nakazala, kam naj se obrne, pa je ugasnila, ker je ugasnila vžigalna vrvica. Ko so prižgali tretjo raketo, da bi nakazali prostor, je bilo že prepozno, ker je spuščajoče se letalo že zadelo v dimnik.
Pilot nesrečnega letala je začel pripravljati pristajanje, kakor hitro je brezžično naprosil za svetlobne signale e tal. Ker pa druga raketa ni pravočasno švignila, je med tem pilot s svojim letalom že preletel letališče in zadaj za njim zadel v dimnik. Pilot Hanet, ki je javnosti dal te podatke, je sklenil svoje pripovedovanje s temi-le besedami:
»Kdor bi hotel razumeti, kako junaško se je pilot in nesrečna posadka borila, bi moral tiste trenutke sam doživeti. Po ritmu Morsejevih znamenj, katere je pošiljala brezžična postaja nesrečnega letala, emo mogli ugotoviti, kako napeti so bili živci teh I j udi do trenutka katastrofe.«
*
»Ali ni imtfi premoženja, da bi te poročil?* »Kaj še! Ni« take plače ni imel, da bi mogel biti z menoj vsaj tri tedne zaročen!«
Sloveča Marijina božja pot »Naša ljuba Gospa« blizu južno-ameriškega mesta Rio de Janeira, kamor vsako leto meseca oktobra roma na stotisoče ljudi. Cerkev je zgrajena na samotni skali
ter vodi k njej 365 stopnic
hinji leteli kosei ometa. Bila je velika nevarnost, da ne bi začelo goreti. Vendar se je s pomočjo sostanovalcev in gasilcev posrečilo ogenj pogasiti in zadušiti. Kako pa se je nesreča pripetila, je dognala policija v najkrajšem času:
Žena je pozabila zapreti ventil plinskega kuhalnika. Ko bi ne bilo eksplozije, katero je povzročila iskra na električnem zvoncu, ko je hišnik zvonil, bi se bila vsa družina s plinom zadušila. Ko bi se bil tudi kak član družine pravočasno zbudil, bi ne imel več časa hiteti odpirat okna in vrata. Preden pa bi bili ljudje, čeprav so bili opozorjeni na smrtno nevarnost, one tri v stanovanju sklicali z ropotom in trkanjem na
vrata, bi bilo najbrž že prepozno.
*
Volkovi unsčajefo
severne jelene
Pred kratkim je vlada .Združenih držav Severne Amerike od Eskimov in Indijancev na Alaski pokupila velikanske črede severnih jelenov, ki pomenijo velikansko vrednost v teh krajih. Sedaj se vlada trudi, da bi zatrla silno nadlego, katera se je pritepla za severnimi jeleni na Alasko v obliki velikanskih tolp volkov, ki uničujejo te jelenje črede. Vlada je sedaj organizirala pravo vojsko zoper te roparje, ki so se v zadnjih letih tako pomnožili, da bodo uničili vse severne jelene, ee ne pride od kod pomoč.
Volkovi so vsako leto bolj predrzni, čim več jih ie. Domača vlada na polotoku Alaska je dovolila že velike denarje v ta namen, da se iztrebi volčja nadloga. Vsi lovci in traperji, ki love v tistih krajih kožuharje, so dobili v ta namen ostre sekire, s katerimi pobijajo volkove. Poleg tega nastavljajo najmodernejše volčje pasti. Ta in druga sredstva naj pomagajo zatreti volkove na Alaski.
Čudno je seveda, odkod se je tako naglo vzelo toliko volkov. Pred nekaj leti so namreč volkovi na Alaski bili še sila redki. Zadnja leta pa so se strahotno pomnožili. Eskimski lovec je izračunal, da so volkovi samo spomladi leta 1935 in sicer samo v enem mesecu raztrgali 417 severnih jelenov Ameriška vlada, ki je dala milijonske denarje za te črede, se je sedaj odločil, da nastavlja posebne lovce na volkove ter jih bogato plača, samo da pobijejo čim več volkov.
150 letnico rojstva iznajditelja fotografije L. J.
M. Daguerra obhaja svet dne 21. novembra t. I. *
Srebrn zahlad sredi mesta
Ko so v Stotkholmu kopali v kleti neke hiše v starem delu mesta, so delavci zadeli v zaboj, ki je bil poln srebrnikov, med katerimi pa sta bili tudi dve bakreni skodelici, v njima pa polno srebrnega posodja in orodja. Ves srebrni zaklad tehta več ko 200 kilogramov. Med srebrnimi posodami je tudi samovar za čaj. na katerem je vdolbena letnica 1707, dalje velikanska ovalna skleda v tako zvanem niirnberškem slogu ter več manjših skodelic, velikih srebrnih žlic in žličk ter tudi nožev in vilic. Srebrnikov je nekako 18.000 kosov. Na dnu je bil prilepljen •ostanek stare listine, katere pa še niso mogli prebrati, ter tudi ne vedo, ali se nanaša na izkopani zaklad ali ne. O tem zakladu za sedaj vedo le toliko, da je bil nekdaj lastnina bogatega utockholrnskega meščana Janeza Fredrikn Lohe. Kako je potem ta zaklad prišel v klet njegove hiše, pa še ne vedo. Sedaj so ga oddali državnemu zgodovinskemu muzeju v Stockholmn.
V Pragi se je zgodil v noči od torka na sredo ta-le čuden slučaj. Hišnik neke hiše je ponoči začutil močan smrad po plinu. Šel je poizvedovat ter je dognal, da prihaja plin iz stanovan ja 45 let starega trgovca s krznom Karla Raucha, ki je stanoval v tamkajšnjem pritličju skupaj z ženo in otrokom. Hišnik je brž pozvonil pri vratih, da bi nesrečne ljudi zbudil iz spanja, da se ne bi zadušili. Komaj pa je zvonec zapel, je nastala velikanska eksplozija. Počilo je neposredno tisti hip, ko jc hišnik pritisnil na gumb električnega zvonca.
Stanovanjska vrata je vrglo iz tečajev, šipe jo razbilo na drobne kose, poleg tega pa so iz stanovanja začeli švigati plameni, ki so zažgali pohištvo. Pretres je bil tako silen, do se jo podrla vmesna zidana stena ter so s stropa v ku-
Največja manicijsha tovarna na svetu
V mestecu Shorlev v grofiji Lancashire je angleška vlada sklenila zgraditi velikansko milnici jsko tovarno, ki bo res nekaj orjaškega Graditi so jo že začeli.
Večina velikanskih naprav te municijske tovarne, h kateri bodo seveda spadali tudi raz-sežni kemični laboratoriji, bo narejena pod zemljo. Važna tovarniška poslopja bodo zavarovana s ploščo iz močnega jekla. Tovarna bo j veljala celih 7 milijonov funtov šterlingov ali v i našem denarju skoraj poldrugo milijardo din.
Tovarno gradi nič manj kakor 6000 delavcev. To pa so seveda le delavci, ki tovarno zidajo. Ko r»o tovarna narejena, bo v n jej lahko delalo 18.000 do 20.000 ljudi. Ta tovarna bo prav gotovo največja municijska tovarna na vsem svetu. Iz tega se jasno vidi, kako resno se Anglija obo-rožuje.	I
Prihodnji italijanski kralj in prestolonaslednik s svojo materjo prestolonaslednico Marijo Jose
Kupujte radio aparat samo svetovne znamke, ker je to najboljša
garancija za kvaliteto I
Celle
e No pozabite kupiti v Slomškovi tiskovni zadrugi v predprodaji vstopnice za cerkveni koncert,-ki ga priredi pevsko društvo »Celjski zvon« jutri, v nedeljo, ob 3 popoldne v opati teki cerkvi. Pri koncertu sodelujeta g. prof. Matija T o m c iz Ljub-liane, čigar skladbe in sposobnosti občudujejo vsi glasbeniki, in g. prof. M. Močan, večletni pevo-vod.ja »Celjskega zvona«, ki bo zapel v solo-bari-tonu Premrlovo »Pasti r&kovo pesem« in :>Sveti večer ter Bazelovo Marijina-. Vabljeni 1
c Važno zborovanje železniških upokojencev in vdov bo v nedeljo, dne 21. novembra ob 9 dopoldne v gostilni Pri zelenem travniku« v Celju. Na zborovanju bodo razpravljali o položaju železniških upokojencev, zlasti staroupokojencev in kronskih rentnikov ter o ukrepih, da se doseže draginji primerno zvišanje pokojnin in rent. — Prizadeti, udeležite se polnoštevilno.
n Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 22. t. m. ob 8 zvečer nam bo predvajal g. Griesbach iz Zagreba 130 krasnih skioptičnih slik iz Hrvatskega Primerja, Velebita in Plilvičkih jezer.
c Celjska strelska družina obvešča svoje člane in prijatelje strelskega športa, da bodo strelske vaje (nagradno streljanje) z malokalibrsko puško (flobert), pričenši s 25. nov. I. 1. vsak četrtek zvečer ob S in vsako nedeljo od 10 dopoldne dalje v hotelu. Union« (Celjski dom).
r Neprevidno ravnanje s puško. V četrtek sla »e pripetili kar dve nesreči s puško. Lovec Stanko Jager je bil ua lovu. Ko se je vračal, se je oglasil pri posestniku Dešuiami v vasi Savinja pri Ljubnem. Puško je prislonil v Dešmanovi sobi k sleni. V sobo sta vstopila 10-letni Dešmanov Lojze in njegov 15-letni brat Martin, ki sta se začela igrati »> puško. Bila pa ata zelo neprevidna. Puška sc je sprožila in naboj je zadel Lojzeta v trebuh, Martinu pa je. preslrelilo tri prste na desni roki.. Ubogi Lojze se je takoj zgrudil na ila. — Na Proseniškem pri Sv. Jurju ob juž. žel. se je istega dne pri streljanju s puško po nesreči obslrelil 18-letni posestnikov ein Kueanda Franc. Naboj je zadel desno stran glave in mu jo nevarno (^oškodoval. ■oji ''Bjrovi ob 7 bo v telovadnici II. deske ljudske S*jla.skVipni sestanek lahkoatletske sekcije SK Ju-gtjskivije. Sestanek za vse članu .strogo obvezeu. -w "r. filtri v nedeljo b« ob pol treh popoldne na Olinipovom igrišču v Gaberju prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki iu SK Olimpom. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Dopoldne ob pol 11 bo na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Maribora in celjsko Jugoslavijo.
Jesenice
K novim uspehom stopa nekdanje priznano Krekovo gledališče Aljaž na Jesenicah. Po prvih predstavah na domačem odru iu v Zasipu pripravljajo sedaj burko Maksi za Miklavžev večer. Miklavževo prireditve v Krekovem domu so bile j)Oznanti daleč na okoli in so prihajali ljudje celo iz Radovljice. Letošnji Miklavž bo zopet zbral prijatelje igre ua skupno Miklavževo razvedrilo.
Leglo nemorale se baje naziva,jo Jesenice, kar je, omenil celo neki časopis pred dnevi. Tisti. I<i berejo jeseniško rubiiko v kateremkoli časopisu, pa imajo gotovo drugo mnenje, kar se vidi že iz tega, da nimajo dopisniki skoraj nobenih drugih poročil kot poročila o prosvetnem in društvenem delu. Na Jesenicah ni kriminala in do nedavna ni bilo niti tatvin. Vse io so sedaj prinesli v kraj tisti pritepenci, ki so prišli sem z ostalimi pridnimi delavci. Ako pomislimo, da je v kraju Jeso nice-Javornik do 10.000 ljudi, potem moramo kak slučaj pokvare gotovo najti, vedno pa morejo Jesenice v pogledu dostojnosti iu morale tekmovati absolutno in relativno z vsakim krajem v deželi.
Agnes Gunther:
147
Na Jesenicah je 60 društev, ki vzgajajo in izobražujejo z ostalimi ustanovami in ua uspehe smo ponosni. Posamezni slučaji pokvare ne bodo spremenili splošnega mnenja o Jesenicah, ki jc dobro, posebno še, če pomislimo, da smo največje slovensko delavsko središče.
Orgelski in solistični koncert v Mariboru
Nedavno je bil v baziliki Matere milosti pri oo. frančiškanih v Mariboru cerkveni orgelski iu solistični koncert, ki sta ga priredila g^ fr. Kanizij Fricelj O. F. M. in hasist ljubljanske opero g. Tone Petrovčič.
Menjaje med solističnimi pevskimi točkami je zaigral g. fr. Kanizij Fricelj tokato in fugo v d-niolu (Bach), Sortie (Caesar Franck), II presepio de graecio (Zimarino), Allegro maestoso iz F-dur koncerta (Handel) in Allegro festoso (Canestrari). V navedenih orgelskih točkah je bilo dovolj prilike, da se je igralec pokazal spretnega orglavca, ki zmore nn orglab tudi širše razpletene skladbe tehnično večjega formata in kj z razumnim registriranjem zna dobro interpretirati tudi najrazličnejše nianse.
Solist g. Tone Petrovčič ima prikupljivo bar-vau bas, ki mu njegova voluminoznost z lahkoto obvlada tudi tako obširni prostor, kot je mariborska frančiškanska bazilika. Izreka je bila jasna iu razločna, intonacija čista in sigurna. Lo dramatično razgibana interpretacija, ki jo mestoma segla v poetičnost, je bila nekoliko v kvar celotnemu dobremu vtisu. Takšno podajanje se je prilegalo n. pr. Premrlovi Memento mori, ni pa sodilo v skladbo O Jezus, moja vsa sladkost (p. Baltista), ki je nadvse mehkobna. polna nežno občutene religiozne lirike. Tudi v Konigovj pesmi Mati, ne pozabi nie. je bilo v refrenu isto čutiti, dočim je v ostalem pesem ugajala Slišali smo še pesnii Sveto mesto Betlebem (p. Fr. Ačko), Marija, prečista Devica (Stanko Premrl). Dobri Jezus (Nedved) iri Marija, Tvoji tiiio otroci (H. Blasel).
Spreinljal je solista na orglah z velikim razumevanjem fr. Kanizij Fricelj. Morda je bila spremljava na nekaterih mestih nekoliko premočna. Razen nekaterih sklepnih ritardaudo pa je bilo njuno izvajanje, v celoti lepo dovršeno in enotno. Udeležba koncerta je bila še dokaj po-vot.jna.	Bb.
Izpred obrtnega sodišča
Ne spada vsak spor iz službenega razmerja pred obrtno sodišče. Do uvedbe novega obrtnega zakona so spadali spori med obrtnimi delodajalci in njihovim pomožnim osebjem pred obrtno sodišče, ne oziraje se na višino vtoženega zneska in ne oziraje se na kakovost dela, ki ga je opravljal delodajalec. Novi obrtni zakon pa je koinpe-lenco obrtnega sodišča precej okrnil; sedaj spadajo pred obrtno sodišče samo spori do 12.000 din in če delojemalec ne opravlja važnejših j>oslov. Kaj so važnejši posli, zakon ne pove; zato mora sodnik po lastnem preudarku, upoštevajoč različne okolnosti, presoditi, ali je posel važen ali ne. Ena smernica ie ta, ali dela uslužbenec boli ■/■ umom ali bolj z roko. Primer Provizjjski pot-nik je tožil neko zavarovalnico za plačilo provizije oziroma zaslužka v znesku	din pri obrtnem sodišču. Iz tožnikovib navedb v zvezi z -'navodili potnikom in zastopnikom-:: je izhajalo, da je tožnik pridobival s svojim prigovarjanjem zavarovance za zavarovalnico in prejemal za njo oferte. To delo ni ročno, ampak pretežno umstve-no, za katero je treba posebnih zmožnosti. Sodišče je smatralo, da je tožnik opravljal važnejše posle, za to sc je izreklo za nepristojno..
Spoti
Slovenci na Dauphineji
Ljubljana, 19. novembra.
Slovensko planinsko društvo nas je na siuoč-njem predavanju, ali bolje povedano predavanjih (bili so trije predavatelji) popeljalo v srce francoskih Alp, v Dauphinejo. Trije predavatelji gg. dr. Mrak, Hvastja in dr. 1'oločuik so jiovedli nabito polno dvorano Delavske zbornice na prekrasne gorske velikane ter uam z okroglo 100 diapozitivi pokazali vso krasoto in tajnosti tega-zanimivega iu nam nepoznanega pogorja francoskih Alp.
Že prva dva predavatelju g. dr. Mrak in g. Hvastja sta povedala mnogo zanimivega o svojih divje-romantičnili turah, tako, da je moral priti sleherni poslušalec na svoj račun.
G. dr. Mrak je pripovedoval o vzponu na 3600 m visoki Grand R-uin in o drugih zanimivostih na poli, g. Hvastja pa o plezanju na najvišji vrh Les Erins, kamor je njegova skupina tudi dospela. Povedala sta nam toliko novega, lepega iu zanimivega o tem delu francoskega gorovja, da se je moral vsakdo, ki so mu obiski gorskih vrhov tuji, navdušiti za ta doživetja poln šport. Krasne slike so dvignile večer na odlično višino.
Največjo pozornost pa je vzbujal zadnji predavatelj g. dr. Potočnik, ki je v svojem predavanju in v gorenjskem tonu povedal toliko lepega in zanimivega o turi njegove skupine, da so ga poslušalci večkrat prekinjali z močnim aplavzom. Pa tudi za veselo razpoloženje je poskrbel g. predavatelj, saj je vpletel v svoj govor več duhovitih prizorov, ki so vzbudili pri poslušalcih tudi muogo zabavo. Popisal nam je celo pot, vse drzne podvige in težave, s katerimi so se morali boriti. Tudi na nezgodo nekega švicarskega turista, kateremu so naši nudili vso pomoč in zaradi katere bi kmalu ne mogli dospeti na vrh La Meije, ni pozabil. Zanimivo je dalje — kakor nam je povedal g. itn. Potočnik — tu. da francoske koče niso oskrbovane tako kakor pri nas, ampak si mora vsak turist sam postreči.
Dalje je omenil, da dela plezanje tam manj težkoč kakor pri na«, ker so skale ne krušijo; tudi sicer je po tamkajšnjih skalah plezanje olajšano, ker imajo sigurnejši prijem in stopinje. Naša ekspedicija je imela poleg tega še lepo vreme, kar je turo še bolj olajšalo. Sicer je bil pa pogled na te divje romantične vrhove precej neprijeten in so naši pod temi stenami premišljevali in delali načrt, kako se bodo povzpeli na vrh. No, ker se videli druge viseti visoko gori na vrveh, so si dejali, če pridejo drugi, zakaj pn mi ne bi, in šli so tla pol V ekspediciji g. dr. Potočnika so bili še Joža čop, Frelih, More. Slavko Lukniati Ipr Miha Bizjak iz Ljubljane. Srečno so prispeli na vrh in so se spomnili besed dr. Kugvja. ki jim je za to turo že prej dal potrpbna navodila in ki pravi: Nov svet je to! Dauphineie si ne moremo predstavljati, treba jo je videti. In kdor jo je kdaj videl, la je zapadel njenim čarom in pride spet.c
G. predavatelj dr. Potočnik se jc dotaknil tudi vprašanja, rdi je umestno, da hodimo v tujino plezat, ko še doma niso rešeni vsi problemi. V tem pogledu je pravilno rekel, da so take ture v tujini za nas potrebne, da nas drugi narodi spoznajo, in da na ta način mi druge privabimo U nam. Vsi problemi pa doma ifak ne bodo nikoli rešeni, ne glede na to ali bodimo v tujino ali ne. Koristi od tega imamo pred vsem mi sami, in je prav. da nas Slovence kot dobre turiste ludi svet spozna.
Ob tej priliki se je dotaknil naših športnih uspehov ali bolje neuspehov na prvib olimpiadah po vojni, zaradi katerih nihče ni mislil, da ue smemo več v tujino, ker smo bili v nogometu s 7:0 premagani. V tem pogledu ima g. predavatolj popolnoma prav. Če ne bomo hodili v inozemstvo, če se nc bomo mogli meriti ?. drugimi, ne bomo daleč prišli.
Predavanje, ki se je pričelo z zamuejo (to pa zaradi netočnosti poslušalcev), je bilo končano ob pol enajstih zvečer; poslušalci, ki so napeto sledili celemu večeru, so odšli zadovoljni, za kar je najboljši dokaz njihovo pritrjevanje ob zaključku. Takih večerov si še želimo in obenem pripominjamo, da je veliko bolj zanimivo poslušat doživetja in uspehe domačinov kakor tujcev, četudi hi bili morda manjši.
Drž. prvenstvo v namiznem tenisu Lep uspeh SK Planine
V	nedeljo, 14. t. m. se jo vršilo ob precej dobri udeležbi v Zagrebu državno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovali so v einglu seniorji, juniorji in dame In v doublu in mi.\ed doublu. V singlu seni-orjev je zmagal Slovenec Weissbacber, drugi jc Kosmi na, tretji Lazar, četrli Radkovič. Favorita He.vnerja je premagal v tretjem kolu Mergsamer * 3:0! Pri singlu juniorjev so sodelovali tudi igralci SK Planine in je mladi Strojnik priSel v finala, kjer je komaj tgnhil po odlični igri proti Haran-gozu 2:3 (21:18, 15:21, 18:21, 21:18. 16:21). Vsekakor pa jo drugo mesto, kj ga jo Strojnik dosegal, lep uspeh, saj jo tablc-tenis sekcija S. K. Planine šo mlada, in so njeni igralci letos prvič tekmovali na državnem prvenstvu. Strojnikovo drugo meslp je pripisovali predvsem pomanjkanju rutine, vendar je pa vsem zelo ugajal s svojo odlično igr»-Tretji ie bil Gložič, četrti Telišman.
Pri damah je zmagala Florian, druga Stoja. Moški double prvenstvo sta si osvojila Wei«sbaeher in IIexner, ki sta z lahkoto premagala vse nasprotnike. Drugi je par: Lazar Kosmiiia.
V	mised-doublu sta prvaka Florian in Huško-vif. — Prvenstvo je pokazalo, da smo Slovenci, kljub temu, da lanski prvak države, Marinko, tii nastopil, ker je pri vojakih, ki pa bi tudi letos sigurno zmagal, še vedno najboljši lahk-tonis igralci v Jugoslaviji. Premalo pa imamo juniorjev. (Izmed 16 juniorjev, le 2 Slovenca!) V tem crei-u vrši odlično nalogo SK Planina, ki se je posvetila izključno le vzgoji juniorjev in s tem pripravlja igralce, da bodo vredni nasledniki . aših »k.ino-nov- Weissbacherja, Kosmine, Lazaria itd.
Organizacija prvenstva je bila brezhibna.
SK Pia nina, -.niučartka sekcija, Ljubljana, javlja vsem. za jutri, 21. t. ni. razpisan cross-countrv tek, prijavljenim tekačem, da se ta tek zaenkrat preloži na nedoločen čas. Ce pa sneg v doglednem času no bo skopnel. so tek za lo lelo sploh ne l>o izvedel.
V	slučaju, da bodo vremenske prilike za tek zopet ugodne, se bo razpis obnovil.
SK Mars. Panes ob 3) važen »Cat.mek u» ohi-CiiiDtM-u mostu — zaradi Dfdoljsko lokme. iu soslnva.-nja. Prosim to?no in polnoštevilno.
SK Slovan. V nedeljo igramo z Mur*oiu prvenstveno tekmo iu sicer oh 10 ua igrišču 8K Ilirije. Zato opozarjam vt,o igralce !. moStv«, rja Uodn najkasneje oh pol ift lia omenjenem <criS«u. Vsi sigurno tn točno. - Načelnik,
Dušica - Rožamarija
V ateljeju jc vse pripravljeno. Na stojalu je razpeto velikansko prazno platno. Okvirji s platnom za uravnavanje svetlobe, v vseh mogočih oblikah. so sloneli zraven. Velika omara je bila odprta, čopiči, vsi očiščeni in mehki, so štrleli iz nizke posode. Zasteklenelo steno proti vrtu so bili odrinili in sonce je obsevalo tla v obliki zlatih tablic.
Harro je osuplo pogledal.
»Kdo je to napravit?«
»Morda Mart.«
»Mart torej!«
Obrnil se je k Rožamariji, ki je 6edela v navadnem naslonjaču, v katerem jo je lahko videl, kadar je delal. Ta je stal na podiju, ki ga je bilo mogoče sem ter tja premikati zaradi razsvetljave. Navadno je bil pokrit s preprogo.
-.Harro,« jc zaprosila, oče si želi prav majhne slike od mene. Vzemi tamle najmanjši okvir!«
»Knez ima vendar .lipovo princeso', katero seni skozi štiri mesece dnevno slikal. On vetidar me more pričakovati, da bi ga mogla količkaj za-dovoliti sličica, katero bi dovršil v današnji ne-ubranosti.«
»Gospodu profesorju si ludi obljubil sliko.«
■»Ta mi je tudi marsikaj obetal.« je rezko dostavil Harro,« tvoje kratke izprehode na primer-In ti nisi niti tako daleč, da bi mogla sedeti z nami pri mizi Ako bi zahteval gospod profesor avojo skico, jo bo dobil šele po tvojem prvem iz-prcliodu.. tedaj pa zares imenitno skico ..«
»Dragi Harro. hočem ti pripovedovati zgodbico .,.«
»Ti 6i zelo ljubezniva, zares ljubezniva, toda moram te opozoriti, da danes že ves dopoldan
govoriš po svoji baje mirno prebiti noči, te pre--sšajo sem ter tja in ee povrh Se razburjaš! Mo-
raš si še ohraniti toliko moči, da boš mogla poslušati nocoj najlepšo peiseml Ne doumcni, da te teta Ulrika ni že davno prevzela v svoje varstvo!«
Hipoma ee mu je Rožsmariia nasmejala v obraz.
<•0 Harro, rad bi se me i znebil. Ni ti n* tejn. da bi počivala!«
Harrovo čelo se je razvedrilo:
tOlej. glej, kako prisrčno si se nasmejala... Res je. rad bi se rešil tega sitnarjenja in pobegnil odtod, kjer diši po terpentinu.«
-Oh. faz pa imam prav rada ta duh. Ves. ko sva bila še ločena, sem se solzila, če sem ga kje dobila pod nos. Ta duh je bil vendar neločljiv od tebe.*
Hario jc sedel preti njo ter povešal roke. Kar ga je znova zaprcsila:
■ Harro, stop; k stojalu! Tam !ežj kreda. Potegni čez veliko platno eno črto ravno, a drugo • počez To moraš storiti meni na ljubo!«
-Roža.« je odgovoril Harro resno,« ali si moreš vobče misliti da bi se iaz danes mogel igrač kal i-«
-Dobro.« je rekla Rožamarija,« potem sc ne bova igrala, ampak hočeva biti resna iu potrta. Ali poznaš otožna drevesa. Harro?«
Ves presenečen jo je pogledal. Nato pa je
dejal:
»Da. poznam jih, in nad njimi čapljc. kakor težke misli, polne hrepenenja. Toda nimam za to ospredja. V osprediu bi morala biti temna vodna površina, katere obrežje je pokrito z odpadlimi listi, s teiiinozelenimi listi. Iti med temi listnimi otoki bi se videla voda, kot bi zrle oči iz globine ...«
Srce Rožamarije je počelo divje razbijati Ali bo zdaj posege' po kredi? Mar že ni krenil z roko? Ne, znova jo je povesil! ,
»Spredaj pa ozka pokr»jina. ua kateri se bo hote cvetke Aslcdelosa rumene, tajinstvene. kot j duše iz žalobnega gozda,« je nadaljevala Rožamarija.
oči.
Harro se je iztegni! na svojem stolu fer zaprl
»Tako. da. tako .. nobene druge barve.. . zgolj temna zelena in modrina devesa, otožno-rjava debla ...«
Hipoma je odprl oči. Zadel ga je neizrekljivo otožni io potrti pogled soproge.
»Roža, kaj fi je? Ne. ta izraz mora izginiti i? fvoiega obraza.
Ti hočeš nekaj... kaj si /e želela?... Nekaj naj bi ti narisal! Danes (i pa že odbijam sleherno prošnjo.«
Brž je zgrabil za kredo Rožamarija si jc oddahnila. Harro je stopil k stojalu in že je hitela kreda po platnu Sprva je bilo videti drevesa, potem čapl;c v poletu. Nato ie risal iti brisal, in znova narisal najčudnejše stvari.
Na svojo soprogo ie bil docela pozabil iu sc ni niti več ozrl nanjo. Kaj bi naj pomenila ta tvorba? . Obris človeka. . žene... Zopet je izbrisal ... Ostalo je le šc nekaj, v kar so sc stekale čvrstejže in nežnejše vrvice... Ponovno je brisal in popravljal... Kar sc ji je zazdelo, kot bi zrla v človeški okostnjak . Zdaj jc doumela... To jc gotove človeška notranjost.
In onale neenakomerna stvar, ki jc zvezana z vrvicami, je človeško srce, je njeno srce, kakor se pravkar boji. vznemirja m trpi. Videla je. kako venomer popravlja. Nakar jo je zgrabila grozn..,
Njen liubljcni soprog je bolan, hudo bolan! Njegov bolestni nebrzdani izbruh včeraj, to ni bilo neka hipnega in tc misli sc mu niso pojavile prvikrat. Bog ve. kako dolgo že obsenčaio njegovo glavo s svojimi neugnanimi temnimi krili!
Zunaj pa se je smejal otrok, sijalo je zlato dopoldansko sonce in metuljčki so zabiodilj iz pe. stregn sveta v delovno sobo, kjer je Harro stal in popravlja! v tej zmešnjavi raznih potez. Ze petkrat je izginila in «e znova prikazala čudna mošnja z vsemi svojim' vrvicami.
pr
Ko bi zdaj mogla oditi! Čc bi ue bila semkaj ikovar.a! Ne smej bi opaziti, kako zoprno mi jc
to. Zdaj pa moram tu ležali in gledali! O, moj ubogi Harro! Res ne vem, ali bi ga naj motita ..
tudi ue vem. če bi se naj zlagala, da ue vem, kai ie narisal?"
»Harro!« — Hijioma jc obrnil svoj zelenobeli obraz. Zrl je v nio, kot bi sc ne zavedal odkod je iznenada prišla.
»Tako. ti si tu, Roža!« Zdaj se je Harro obrnil tako. da je zakrival sliko. .. »Hočeš sc malce son-čiti?... Nisem ie še docela dovršil.«
•Seveda si dovršil, Harro! Risanje (i je v kvar, boš še huje obolel... Pojdi z menoj ven!«
»Hu|c bolan! Jaz vendar nisem bolan!« Po teli besedah se je lotil riobe ter jo v naglici zbrisal. 1 raialo jc dolgo, da je platno dobilo zopet enakomerno rjavkasto barvo. Polem sc je okrenil ter se vrgel v naslonjač.
»Bili so okraski,« je zajecljal, »toda niso se posrečili.«
»Ne, Harro, bila «o bolna srca, ki eo tudi bila za nič.«
Zdajci jc planil kvišku.
Kaj tj pride na um!«
-Povzročila bi lahko zgolj veliko zaskrbljen cel
zate!«
Harro 6i je zakril z rokami obraz.
-Ali si kaj takega žc večkrat narisal?«
»V poslednjem času nisem nič drugega risal nego to. Ccs to sem kai drugega priccl. Toda ventv mer sem sc moral vračati k tej risbi. Misel, da bi ti morda bili mogli pomagati, če bi sc tc bili lotili drugače, me tira v blaznost... Zdaj sem žc mala. dane sam prepričan, da sem bolan. Roža. Pričel sem risa'i otožna drevesa, toda neki Mi duh obvladuje moje mislf!«
»Kaj. ko bi mogel šiloma odločili za sliko, ki bi zahtevala vse tvoje lelesnc in duševne sile, te dvignila in navdušila. Zavedam sc vendar, kako bi ti moralo biti pri srcu. kako bi moral koprneti , po trenutku, ko bi ce smel lotili dela? Moral bi I sedcmkriii dnevno nad sliko obupati in se je sedemkrat veselili. Hitro, dragec. ali me poslušaš?«
Iz Julijske krajine
štiristoletnica Svete gore. Leta 1959 bo po-ieklo 400 let, kar se je nn svetogorskem vrhu prikazala nebeška Mati preprosti prgarski pa
atirici llrški Fcrligoj in ji naročila, naj pove .......^dili
ij
ljudem, da bodo hodili romat na goro. V proslavo štiristoletnice nameravajo izvesti številne svečanosti, pobožnosti in romanja Dne 128. oktobra se je poti nadškofovim predsedstvom ybralo v škofijskem dvoru v Gorici večje število duhovnih in laičnih odličnikov, da urede prve priprave za to izredno slavje. Izvoljen je bil glavni odbor za svečanost in pet pododborov: tiskovni, govorniški, romarski, stanovanjski in oni za svete obrede in procesije. Imenovan je bil tudi častni odl>or, v katerem so v prvi vrsti vsi goriški kanoniki. Glavni odbor vodita sveto-prorski gvardijan Endrizzi kot predsednik in frančiškan p. Asson kot generalni tajnik.
Novi monsignor. Sv. oče je imenoval za svojega častnega komornika g. Ivana Kunsiča, župnika in dekana v Cerknem.
Mešani cerkveni pevski zbori — prepovedani. Goriški nadškof je prepovedal mešane cerkvene pevske zbore. Po duhu cerkvenih kanonov morajo biti v cerkvi ženske ločene od moških, tako utemeljuje nadškof svoj sklep. Ne da bi se spuščali z nadškofom v debato, samo ugotavljamo, da so pri nas mešani cerkveni zbori že tako udomačeni, da imajo že svojo tradicijo in 1k> z njihovo ukinitvijo smrtno zadeto tudi naše res lepo cerkveno petje, ki se je visoko razvilo po vseh slovenskih deželah. Tudi ni bilo nikoli slišati pritožb, dn mešanost zborov povzroča nc-dostojnosti ali slične neprilike. Nadalje v večini župnij niti ni mogoče misliti na ustanovitev samo moških zborov, ker ni zadosti pevcev. Ce pa v cerkvi ne 1k> lepega petja, bo trpela tudi služba božja Uspeli bo. da bodo ljudje začeli cerkev opuščati, žel pa bo — komunizem.
Šesta obletnica smrti nadškofa Sedeja. V nedeljo 28. t m. bo preteklo šest let, kar nas je zapustil naš nepozabni vladika Horpia Scdej. Nadškof .Margotti se v svojem nadškofijskem listu spominja tega dne in izraža upanje, da se bo ta dan. ker jo ravno nedelja, zbralo obilo vernikov okrog groba dobrega nadpastirja v svetišču na Sveti gori. Slovesna sv. maša zaduš-nica bo v goriški stolnici drugi dan, v ponedeljek. 29. novembra, ob 8 zjutraj.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
So bata, it>. nor.: 12 Plošča za ploščo — pisana ztnes, ko,Hm vesela in pesmi™ vmes — 12.4.'i V retno, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo — pisana zinos. KOiibn vedela in pesmice vmes
—	14 Vreme — ln Za delopust (iKra liailijski orkester)
—	18.40 Izvoz našega lesa (it. dr, Adolf Golia) — 19 Ca« vreme, poročija, spored, obvestila — 19.S0 Nac. ura: Razvoj kmetijskih šol v Jugoslaviji (Ivo Zaričič, Z"b) - 19..V) Pregled sporeda - 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) - 2f).:to Pota usode — Veseli in žalostni dogodki iz življenja .laka Smodlnke. Besedilo napisal .lože Vomhergar, izvajajo člani rad. igral, družine, vodi inž I 1'engov — 22 Cos. vreme, poričiln. spored — 22.15 Za vesel konce, tedna (igra itadijski orkester).
Drugi programi«
Sobota, 2». novembra: Belgrad: 20 Operni odlomki — Zagrrb: 20 Opera — Dunaj: 19 10 O filmu, M.2J Poster koneerl. 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 18.45 Igra, 22.3) Ja7.1., 23.1« Ciganska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Igra, 21.40 Violina, 22 Plesna glasba — Bim-Bari: JI Opera cMefUtofoles-
—	Praga: 20.05 Filharmonični orkester, 22.30 Plesna glasba — Variava: 4) Poljska narodna glasba, 21 Solistični koncert, 22 Pestre melodije — Berlin: lfl.10 Zabavna glasba, 20.10 Pihala, 21 Opereta — Konigsberg: -Jfi Zgodovinski voiaSki koncert — Kiiln-Franlefurt: ari Otvoritev visoke glasbene šole v Fr.mkfrtu — Stras-bourg: 21.30 Spevoigra in koncert.
MALI OGLASI
V malih oglaalh velja *seka beseda Din j ierllovanjskl oglasi Din 2 —. Nalmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. m8d	,e plačujejo takoj pri
■aročllo. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa se račnna enokolonska 5 mm lisoka pelilna mltca po Din 2-30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
H^BČM^f v HB2EPK	mn	lWm
Velefllm li ruskega em grantskega iivljenja Polemkln V glava) vlogi Karln Hardt ln Peter Voss Jutri dopoldne izredna predstava ob 10.30 nrl		
	mj	(M
Sani in dero
na peresih, oboje za tež ko vožnjo, poceni proda J. Menart, Domžale! (1)
Fllmsto remek-rtelo tisočerih zgodovinskih pustolovskih ln itubezensklh zgodb '
Anlonio Adverso
Frldrlc March	Olivla de ilavllland
Radi uredue dolilne filma predstave ob 16
18-30 ln 21-16 url	"
Jutri dopoldne uradna predstava ob 10.30 nrl
raerjzimai
Moaumentalnl velodlm najrazličnejše lnscena-
clte
Zadnji dnevi Pompejev
16.000 nastopaiočltt
rredstave danes v Unionn in Slogi ob 16 19-16 in 21 16 uri V Matici ob 16 . 18-30 In 21-18 url
Službe iščejo
Kot sopotnik
ISčem potnika z lastnim avtomobilom, ki potuje v Sloveniji. Imam šoferski zptt. Informacije pri Juriju Kokolu, Maribor — Glavni trg 24.	(a)
EES33
Kupim pianino
dobro ohranjen. Tonudbe upravi »Slovenca.< pod značko »Gotovina takoj
Kupim
favor, jesen, češnfo
in druge furnirske in pllansko klade za inozemstvo. Ponudbe upravi Slovenca« pod št. 18.333.
P 18.312.
Na Zaloški cesti
je naprodaj visokoprttlič-na hiša s 4 stanovanji, hlovom, velikim dvoriščem in shrambo. Jako primerno za mesarsko obrt. Ugodna prodajna cena. - Naslov v upravi
---------------- - "i
(g) 1 »Slovenca« pod 18.28
92.
Vrtnar
Gospod je poklical k sobi na večno plačilo prefastitega gospoda
p. Antona flubeija
frančiškana - katoheta v Mariboru
Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto, dne 20. novembra 1937 ob 2 pojioldne iz bazilike Matere Milosti v Mariboru.
Priporočamo ga v pobožno molitev.
Ljubljana, dne 19. novembra 1937.
Žalujoča brata in sestra.
40 let star, išče zaposlitev pri večjem kopališču, mestu ali društvu za olepšavanje turističnih krajev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« 18.334.	(o)
3 čevljarske pomočnike
sprejme takoj A. J o š e , Tržič.	(b)
Kmetsko dekle
s kavcijo sprejmem v gostilno. Naslov v upravi i.KIovenca« v Mariboru pod St. 1859.	(b)
Več knjigoveških delavk
Izučenih, dobro izvežba-nih — sprejme v stalno službo Lltografija Josip Ccraažar, Ljubljana, (b)
Ženske snežke
69 din
Ant. Krisper Mestni trg 26
u«
Vezilja
pridna in zanesljiva, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Znesl.il-va« 18.286.	(b)
Strojnika
ki jo izučen strojni ključavničar in hkrati izprašan šofer, mehanik, ter se razume tudi na elektriko, sprejmemo za vodstvo naprav In nadzorstvo šoferjev. Ponudbe z zahtevki plače in prepisi spričeval upravi »Slov.« pod »Mlajša energija« št. 18.558.	(b)
Oglašujte v edino uspešnem dnevni-ku »Slovencu«!
Kje kupite dobro
in poceni? V novi manu fakturni trgovini Josip Snoj v Ljubljani na Tyr še vi cesti 17. Le prepričajte se!	(i)
Purane, kokoške
j zaklane, očiščene, K) kg | 125 din, franko voznina razpošilja G. Drcchslcr, ' Tuzla.	(j)
Močno jekleno lopato
za sneg dobite za 10 din samo v železnlni Fr. Stu-pica, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.	(1)
Manufaktura,
galanterija, žoleznina in drugo blago zaradi likvidacije zelo poceni naprodaj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodni pogoji« 18.332.	(1)
Ne zamudite prilike!
Ugoden' nakup stavbnih parcel z vodovodom in elektriko v bližini postajo. - Pojasnila. Vlžmarje št. 59.	<p)
Širite »Slovenca«!
Kunaver Ludvik
gradbeno strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra 6t telefon 37-33. Ima napro daj večje število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih tn stano vanjsklh hI« In vil. Po oblaščenl graditelj In sod ni cenilec za nasvete bres plačno na razpolago, (p)
1'HiHrt
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani Krekov tre 10 Tel. 87-62
Samskemu gospodu
ali gospej nudim sobo brezplačno, ako ml poso di nekaj tisoč din gotovine. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Blizu Maribora«1. (d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje
HRANILNE VLOG E
bank In hranilnic, kupuje vrednostne papirje, va-ute ln zlatnik* po naj višji dnevni ceni.
Hranilne knjižice
Jugobanke, Kreditne banke, Ljudske posoj. Ijublj., Mestne hranilnice
vočje zneske — kupimo. Plačamo visoko ceno — takoj gotovina! AL. PLANINSEIC Ar. za bančne kreditno
posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1.
Itaiiotanja
Sončno stanovanje I
obstoječe Iz C sob, kopal-! niče, kuhinjo in kleti — takoj oddam. Napoleonov 1 trg 6.	(C)
VEČERNI POSTOPEK
COTY
DELA VAŠO LEPOTO PBI-KUPNO, KER VAM PRIPRAVLJA PRIMERNO EPIDERM0 ZA JUTRANJI POSTOPEK
C0TY.
HROiURO»POT DO LEPOTE COTY« DOBITE ZASTONJ OD NAŠIH ZALOŽNIKOV.
LJUBLJANA
Drog. I. KANC, Nebotičnik
MARIBOR
Drog. M. KANC

METODA ZA NEGO LEPOTE COTY
ID mlnni zjutraj !• minut zvečer.
Kupujte
samo pri tvrdkah,
ki oglašujejo v našem Jistjjj

NaJboljSI trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik i
Bohoričeva S Telefon ao-ss
Načefstvo Hranilnice in posojilnice v Kamniku
javlja, da je vsedobri Bog poklical k sebi po zasluženo plačilo zvestega in skrbnega
člana, gospoda
Antona Grzinčiča
posestnika v Kamniku-Zaprice
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 21. novembra 1937 ob 4 pop. na pokopališče
na Žalah.
* \
Zahvala
Trgovski samopomoči v Mariboru
ki mi jo po smrti mojega soprogo točno izplačala zelo izdatno posmrtnino, izrekam iskreno zahvalo. Zaradi tega si usojam jiosebno treovcom toplo prijioročati, da pristopijo k tej dobrodelni in zelo kulantni instituciji, ki so bavi s stanovskim posmrtninskim zavarovanjem po zelo nizkih prispevkih. Maribor, dne 19. novembra 1937.
Stepišnek Leopoldina s. r., vdova po trgovcu.
Danes opoldne je po težki bolezni umrl naš dragi soprog in skrbni oče, gospod
Anton Grzinčič
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo. 21. novembra ob 4 popoldne izpred hiše žalosti Zaprice 15 na Zale.
Kamnik, Belgrad. Praha, Jičin, dne 19. novembra 1937.
Soproga Terezija s sinovi in hčerkami, vnukom in vnukinjami.
Umrla je naša ljuba ženka in preskrbna mamika, gospa
ANICA ARH
v 45. letu starosti.
Pogreb nepozabljene bo na domače pokopališke.
soproga trgovca in posestnica
oboto, dne 20. novembra o
popoldne iz hiše žalosti v Svečini
Svečina, dne 18. novembra 1937.
Matija Arh# soprog; Dobri in Lea# otroka
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čee
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčie
Nuncij msgr. PeUegrinetti
med goriškimi Slovenci
Nedavno je dospel v Gorico v strogem inco-gnitu apostolski nuncij v Belgradu nadškof Pelegrinetti Bil je na potu iz Rima v Belgrad; v Rimu je bil v avdienci pri sv. očetu. Če je imel njegov obisk pri nadškofu Margottiju kakšen poseben namen, ne vemo. Popoldne se je prevzvišeni cerkveni knez v spremstvu svojega osebnega tajnika odpeljal iz Gorice v naša Brda. Obiskal je Števerjan in Cerovo. Po izbruhu italijansko-nvstrijske vojne leta 1915 so bile številne briške vasi izpraznjene od civilnega prebivalstva. Mnogi števcrjanci in Cerovci so bili nastanjeni v mestu Lucca v Toskani. Med temi tako zvanimi begunci so bili skoraj samo starčki, ženske in otroci, ki niso poznali ne sveta ne jezika ter si sploh niso vedeli pomagati. Za te osamele reveže se je v Lucci začel zanimati duhovnik, sedanji nuncij, takratni profesor Pelegrinetti, tamošnji domačin. Ker pa ni znal nič slovenski, je bilo njegovo delo zelo otežkočeno, vendar ga to ni oplašilo Med begunci je bila tudi mladenka Lojzka Klanjšček, sik! a j soproga zadnjega slovenskega župana v Steverjanu-Cerovem g. Prinčiča. Ta je znala italijansko in to si je izbral prof. Pelegrinetti za učiteljico slovenščine. In šlo je! Ko je g. profesor po precejšnjem naporu dobil še par slovenskih knjig, med temi tudi slovnico, je znanje slovenščine hitro napredovalo. In je prihajal skromni in dobri g Pelegrinetti med zapuščene Brice in jim bil duhovni oče ter jim je tudi gmotno pomagal: bil je v vseh pogledih njihov skrbnik in dobrotnik. Da je tndi malčke razvajal z bonbončki, ni potreba še posebej
povedati. Brici so viseli na njem z vso iskreno hvaležnostjo in so ga vedno prosili, da jih mora obiskati, ko se bodo vrnili v svoje sončne domove. Obljubil jim je in besedo tudi pošteno držal, ko jih je sedaj obiskal in po skoraj dvajsetih letih zbral okoli sebe. Z nasmeškom je pripovedoval števerjanskemu župniku g. C. Sc-deju, kako so ga njegovi varovanci nazivali: »Gospod nune«. — »Vidite, in res sera postal nuncij !<
Ekscelenca Pelegrinetti je vsa leta dopisoval s svojimi dragimi Brici. Ko je bil sv. oče Pij XI. nuncij v Varšavi, je bil Pelegrinetti pri njem kot avditor in je večkrat pisal iz Varšave v Brda. Pozneje, ko je postal nadškof in bil imenovan za nuncija v Belgradu, je pisal svojim briškim prijateljem, da se zaveda odgovornosti, ki jo prevzema z visoko službo, zato naj molijo zanj, da bo vse težave lahko premagal. Pri sedanjem obisku so briške mamice hotele izrednemu gostu in dobrotniku postreči z vso briško gostoljubnostjo; na mizo so prišli litri nove in stare kapljice, zadišal je pršut, zaduh-tela črna kava, pa samo mleko je našlo dopa-denje. Srca bi dala vse, želodec pa je godrnjav upornik.
Prevzvišeni nadškof se je pogovarjal z ljudmi v lepi hrvaščini in so se vsi prav dobro razumeli. Seveda je moral na iskrene prošnje vseh obljubiti, da bo še prišel. Ko se je visoki gost odpeljal, so se premnogim svetile solze v očeh. Saj ga res ne morejo in ne smejo pozabiti, ko se je vendar zavzel zanje v težki, črni uri.
\ t P. Anton Avhelj j
Ali je to prav?
Se je sveža gomila, ki je zakrila zemeljske ostanke nepozabnega nam p. Hegalata, pa je Gospod zopet poklical enega iz naših vrst, p. Antona Avbelja, kateheta na L in II. mestni deški ljudski šoli v Mariboru.
Pokojni je rodom Ljubljančan, rojen dne 9. febr. 1889. V Kolodvorski ulici so stanovali starši s številno družino — oče je bil nadsprevodnik južne železnice. Štirje otroci so študirali, dva sta postala duhovnika-frančiškana, sestri pa učiteljici. P. Engelhard, goreči in svetniški misijonar na Kitajskem, je umrl 1928. Letos aprila sestra učiteljica Ivanka, v četrtek, dne 18. nov. zvečer ob 7 pa je mirno v Gospodu zaspal p. Anton, komaj v 49. letu starosti.
S svojim rajnim bratom sta tako rada zahajala v frančiškansko cerkev — Mundi in Rudi — in že malima ministrantoma se je zbudilo veselje do samostanskega življenja, in za Mundijem je po končani četrti gimnaziji zaprosil tudi Rudi za sprejem v frančiškanski red. Dne 23. sept. 1905 je sprejel redovno obleko in redovno ime Antona Padovanskega. Dne 24. sept. 1906 je napravil neslovesne redovne obljube, dne 26. septembra 1909 pa se je s slovesnimi obljubami posvetil Gospodu. Za maenika je bil posvečen dne 15. julija 1912.
Po končanem bogoslovju je bil eno leto ka-tehet v Mariboru, nato eno leto v Ljubljani v Marijanišču, eno leto je deloval v Novem mestu, nato pa neprestano do svoje prerane smrti v Mariboru kot katehet, največ na L in II. deški šoli, nekaj časa je pomagal tudi pri šolskih sestrah. Mladini je {»svetil vse svoje moči, delal je zanjo z veseljem, z ljubeznijo. Kako si je pridobil srca nedolžne mladine, so pokazali zadnji dnevi njegove bolezni. Zopet in zopet so hodili otroci spraševat na samostansko porto, če bo gospod katehet kmalu zopet prišel v šolo, molili so za njegovo zdravje rožni venec in opravljali druge pobožnosti. — Vendar je Gospod sklenil drugače...
Njegovo delovanje pa ni bilo omejeno samo na šolo in na dolžnosti, ki so v zvezi s šolo. Bazilika Matere Milosti mu je bilo nad vse ljubo svetišče, kjer se je vneto udejstvoval kot spovednik in pridigar in voditelj Marijine kongre-gacije za gospe, ki jo je vodil nad 15 let vzorno in z lepimi uspehi. — In v samostanski družini, kako ljub in drag tovariš, sobrat je bil vsem, vedno pripravljen, zraven vsega svojega dela, priskočiti na pomoč vedno, kadar ga je kdo prosil ali mu zadrego le omenil.
Naporno delo je polagoma zrahljajo njegove moči in že več let se mu je poznalo, da ni vet tako trden, kakor je bil, a o počitku ni hotel slišati. Šele, ko ga je pred poldrugim letom bolezen resno prijela, je moral vzeti dopust. In komaj se je nekoliko okrepil po prestani bolezni, je takoj zopet prijel za delo, takoj zopet v solo med svojo ljubo mladino. Krepko je tudi to šolsko leto začel in nihče ni niti najmanj slutil, de se bo tako nepričakovano hitro ločil od šole in svoje ljube mladine. V ponedeljek zjutraj je se maševal, bil še v šoli, še k skupni molitvi opoldne je prišel. A videlo se mu je, da njegove moči omagujejo. vendar je legel šele na izrecno zahtevo p. gvardijana. Trenutno mu je nato odleglo, a drugi dan se je slabost povečala, prevideli so ga, v četrtek pa ga je Gospod poklical iz te solzne
doline...	. , .,
Počivaj v miru Gospodovem, dragi sobrat!
Pogreb rajnega p. Antona bo danes, v soboto popoldne ob 2 v Mariboru iz bazilike Matere Milosti na frančiškansko pokopališče na Pobrezju.
Živimo v časih velike sebičnosti in vsakovrstnega izkoriščanja. Današnjim ljudem manjka vedno bolj čut dostojnosti in pravičnosti. Eden skuša drugega ukaniti in opehariti in to ne samo svojega bližnjega kot osebo, temveč še z večjim veseljem in naslado državno upravo ali kjerkoli se steka skupen denar.
Tako se dandanes lahko vedno bolj pogosto opaža, da dajo zakonski možje, čeprav živijo v skupnem gospodarstvu z ženo, prepisati vrednost svojih premičnin in nepremičnin na ime svoje žene, in to le iz koristolovstva in nečednega namena, da jim potem nihče ne more do živega. Posebno radi slore to ljudje iz poklicev, ki so bolj riskantni, kakor n. pr. lastniki avtov, da v primeru kake nesreče in tožbe ne morejo ničesar zgubiti, češ da nič nimajo in je vse last njihove žene. Pa tudi drugi radi to prakticirajo, da imajo tako mir pred davčno upravo zaradi neplačanih davkov in podobnimi sitneži, ki prihajajo na njih dom s prošnjami in grožnjami, da bi spet prišli do svojega.
In ti praktični ljudje se jim smejejo v obraz v zahvalo za storjeno uslugo ter jih vljudno odslovijo z besedo: Vzemi mi kaj, če moreš!
In ker se eden uči od drugega ter so uspehi večinoma prav vabljivi, ni čuda, da tako nečedno početje prihaja vedno bolj v prakso. Pri tem pa se nam vsiljuje vprašanje: Ali je to prav? Kajti vsakemu poštenemu človeku se mora to zdeti nemoralno, ker je škodljivo za splošni blagor človeštva. Kam pa bomo prišli, če bo zakonodaja to prakticiranje dovoljevala še naprej? Potem se l>o število poštenih davkoplačevalcev in sploh plače-valcev 6vojih obveznosti od dne do dne krčilo in nastal bo splošen nered.
Zaradi tega bi bilo priporočati, da se po zakonu taki primeri prepisa imovine na kak način otežkočijo, preprečijo in v gotovih primerih onemogočijo. Če bi sodišča imela tozavedna navodila, da bi malo preskusila obisti teh zlobnih izkoriščevalcev, bi podobni pojavi kmalu prenehali. Merodajni ljudje bodo to škodljivo pomanjkljivost gotovo odpravili, če v naši državi ne velja splošno pravilo: Goljufaj, kolikor moreš!
— Pri zlati žili, bolečinah v križn, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josetovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Og\. rcg. S. br. SM74/35.
Nj. kralj. Visočanstvo knez namestnik Pavle ob priliki slovesne otvoritve reprezentativne razstave
poljske umetnosti v muzeju kneza Pavla.
Velike nerednosti pri ,Naprednosti'
Ljubljana, 19. nov.
S krahom znane »Vzajemne pomoči c v Ljubljani ni še konec brezvestnih zavarovalnih šjieku-lacij. Nekateri ljudje skušajo ugodno in dobro živeti na račun starcev in stark, ki jih zavarujejo za posmrtnine in pogrebnine. Pokazalo se je, da so postale take zavarovalne police pravi borzni in špekulativni papirji, ki se kupujejo za polno vrednost ob smrti zavarovancev. Mnogi so ]>olice propadle »Vzajemne pomoči« prenesli na >Vza-jemno kreditno društvo« v Mariboru, ko pa je le-to likvidiralo, so jih pa prenesli na mariborsko »Naprednost«, registrirano pomožno blagajno. Pravila te blagajne so strogo določevala, da se ne morejo zavarovati ljudje, stari nad 60 let (bjli so pa zavarovani še starejši, celo do 100 let stari), da mora znašati karenčna doba za ljudi do 50 let točno 1 leto, za starejše do 60 let 1 leto in pol. Voditelji in člani centralnega odbora te blagajne pa se niso držali točno besedila pravil in so zavarovali ljudi vsevprek tudi na več polic. Tako so prakticirali člani vodstva v Mariboru, v Ljubljani pa Avgust Škof, po poklicu čevljarski mojster, sedaj zavarovalni ftoverjenik in lastnik male tovarne za metle na Borštnikovem trgu 2.
Državno tožilstvo je Avgusta Škota obtožilo zločinslva obrtne sleparije in zločinstva naprav-ljanja lažnih listin. Na zatožni klopi pa sla sedeli tudi njegova žena Ivanka škof in pastorka Olga Kitnovec, ki sta v nekaterih primerih pomagali Avgustu škofu pri njegovih manipulacijah z zavarovalnimi policami. Ponarejal je tudi podpise zavarovateljev in podpise na pobotnicah. V enem letu je Avgust škof j>rejel od »Naprednosti« nad 200.000 din izplačanih na račun posmrtnin in provizij.
Nad tri ure trajajoč zagovor
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, je danes sodil Avgusta Škofa in njegovi pomočnici. Škofovo zasliševanje je trajalo nad 3 ure in je šlo v vse mogoče podrobnosti. Najprej je sledilo zasliševanje A. Škofa v splošnosti, jKitem pa je moral odgovarjali za posamezne primere in stranke, ki so bilo oškodovane. Škof je sodnikom izjavil, da se nikakor ne čuti krivega in da je delal tako, kakor so mu vodilni gospodje pri »Naprednosti« dajali navodila, zlasti predsednik Bojk, ki je pred mariborskim sodiščem obtožen ponarejanja mrtvaškega lista, ko je ponaredil štampiljko in podpis nekega župnika. Sam ni imel rednega knjigovodstva, vse je enostavno pisal. Sploh ni poznal društvenih pravil in določil o zavarovanju, in je delal tako, kakor so mu člani uprave naročili. Senatni predsednik: »Saj ste tudi vi bili član glavne uprave in celo podjiredsednikk Skof je molčal. Strogo se ni držal glede karenčne dobe. Za pravila je zvedel šele ob času revizije. Predsednik: >Ali vam ni bilo znano, da se ne smejo polico prodajati ?« Obtoženec: »Predsednik mi je naročil, da smem
Stanovanja revnih v Ljubljani
Med svetovno vojno, ko je zastala vsa stavbna delavnost v Ljubljani v napačnem upanju prebivalstva, češ da se bodo po vojni gradbeni stroški pocenili in pa tudi zaradi tega, ker je manjkalo gradbenih delavcev, je nastala velika stanovanjska stiska, ki jo je povečal še dotok primorskih in galiških beguncev. Stanovanjska stiska je trajala tudi dolgo časa po vojni. Vsa javnost je apelirala tedaj na deželno upravo, na državo in na občinsko upravo, da bi bilo nujno treba rešiti stanovanjsko vprašanje. Občinska uprava je res napravila načrt, ki ga je tudi izvajala, namreč tn, da je zgradila po tem načrtu razkošna poslopja za ugodno situirane osebe, ni pa poskrbela za delavce in za revne sloje, šele takratni občinski svetnik, sedanji minister dr. Krek, je preskrbel s svojim predlogom v občinskem svetu, da ie mestna občina dovolila brezobrestni kredit za gradnjo enodružinskih hiš v Ljubljani. Bivša občinska uprava pa je to jiosojilo uporabila na prav nemogoč način. Preselila je ljudi, ki so bili včasih v barakah, ob obrežju Ljubljanice, na Galje-vico, na ljubljanski Grad, v Mestni log in v Gramozno jamo za Bežigradom. Nova mestna uprava skuša sedaj popraviti napake jirejšnje občinske uprave, toda to ni povsod možno. Na Galjevici bi danes mogla biti lej>o cvetoča kolonija vil, tako I>a je samo naselbina delno barak, delno pa preveč na kup zgnetenih hiš.
Mestna občina je zadnje dni izvedla popis in anketo o stanovanjskih naselbinah v Ljubljani. Poročilo je ugotovilo, da je samo na ljubljanskem Gradu nastanjenih 78 družin in 6 nedružinskih gospodinjstev. Od teh pa so tri enočlanska, eno dvočlansko, ono tričlansko in eno sedemčlansko, namreč skupno delavsko stanovanje. Na Gradu živi sedaj 334 članov družin, skupno pa je na Gradu 364 oseb. Presenetljivo veliko je število otrok, saj jih je v starosti do 14 let 101, v starosti od 14 do 21 let 66. starih nad 21 let pa 197. Po poklicu so prebivalci po večini ročni delavci.
Ljubljanski Grad je bil šele po svetovni vojni preurejen v zasilno stanovanjsko kolonijo. Poprej jo seveda služil drugim namenom, o katerih vemo iz zgodovine. Na Gradu je skujmo 83 stanovanj, od teh je enoprostornih stanovanj s štedilnikom 25, stanovanj s kuhinjo in eno sobo 50, stanovanj z dvema sobama in kuhinjo 6 in stanovanj s kuhinjo in tremi sobami dvoje.
Uradna ugotovitev ugotavlja, da so ljudje na Gradu pregosto nagneteni in da ima le 26 družin kolikor toliko ugodno stanovanje. Nobena stranka nima v stanovanju svojega vodovoda. Vseh 364 stanovalcev ima na razjx>lago le pet vodovodnih pip, ki so razvrščene jx> raznih hodnikih. Na dvorišču je vodna črpalka, ki je namenjena pranju. Priključek na električni tok ima le 33 stanovanj.
Uradna statistika, ki jo je s pomočjo svojih uradnikov izvedel mestni župan dr. Adlešič, pa jc ugotovila še nekaj drugega: v vseh teh delavskih kolonijah imajo družine mnogo otrok, med katerimi pa prevladujejo dečki. Statistika za Ljubljano sicer izkazuje povprečno, da so deklico v večini, toda delavske družine se morejo pač ponašati z večino dečkov. Tudi dejstvu, da je med odraslimi v teh ubožnih kolonijah več moških kakor žensk, se ni čuditi, "f. dežele namreč prej jiobegnejo v mesto moški, ki si pač poiščejo naj-tvolj cenena stanovanja in povrh tega še pri svojih sorodnikih, ki j>o navadi tudi stanujejo v revnih naseljih.
Statistika, ki jo je sedaj izvedla mestna občina, pa dokazuje tudi, da se ljudje, če so čutijo varne v svojih domovih, moralno in gmotno dvigajo, za kar je najlepši primer Galjevica. Ne-odpustljlva napaka prejšnje občinsko uprave pa je, da ni dala graditi Galjevice po načinu Rožno doline (za katero ima glavno zaslugo dr. Janez Ev. Krek), temveč po sistemu, ki je v srednji Evropi klasičen primer, kako se stanovanjska kolonija nc sme graditi.
kupčevati s policami.« Za police so dajali po 50% in še manj.
Nato je obtoženec pojasnjeval svoje manipulacije pri fiosameznih primerih, ki se dele v dve skupiui. Prva skujiina obsega oškodovance, ki jim je pridržal razne zneske, plačane za premije, druga pa osebe, ko si je obtoženec pridržal posmrtnine po 10.000 din in še več ter podpore.
Soobtoženki Ivanka Škof in Olga Kimovec sta v bistvu priznale očitana jima dejanja, da sta prvemu pomagali pri njegovih poslih. A. Škol je ponaredil več pobotnic o prejemu denarja.
Predsednik je nato omenil, da je A. Škof v času od 1933 do 1934 prejel od »Naprednosti« velikanske vsote in da jo je
oškodoval za 334.000 dinarjev
Kakor je nadaljnja obravnava pokazala, je nekak tajen direktorij vodil vse |K>slo »Naprednosti«. Škof je zanikal, da bi bil on član direk-torija, bil je samo nameščenec »Naprednosti«, ki jo je banska uprava avgusta meseca 1934 razpustila zaradi nerednosti in raznih nepravilnosti.
Za živega prejel posmrtnino
Ojx>ldne je sledilo zasliševanje prič. K obravnavi je vabljenih 21 prič. Prva priča Frančiška Peslotnikova je povedala, da je zavarovala svojega drugega moža, starega 78 let. Premij ni mogla plačevati. Polico je Škotu prodala. Predsednik: »Kako to, da je Škof namesto vas potegnil 14.500 din?« Priča ne ve pojasniti in pripomni, da ji je prvi mož umrl pred 15 leti. Sodnik Ivan Kralj: »Takrat še ni bilo takih zavarovalnic. In pri takih zavarovalnicah jo sedaj vse mogoče.« — »Mogoče je bila polica plačana za živega moža?« je vprašal predsednik. Priča: »Plačala sem le pristopnino in prvo premijo. Nisem podpisala za drugega moža niti zapisnika o smrtni prijavi, ker mož še živi, niti nisem podpisala po-tiotnice o prejemu denarja.«
Do 2,700.000 dinarjev plačanih premij
Od banske uprave imenovani likvidator g. dr. Josip Kronvogel je nato podal obsežno poročilo o stanju in poslovanju razpuščene »Naprednosti«. Vršile so se hude malverzacije. V kratki dobi enega leta je bilo na premijah vplačanih 2,700.000 din, članom pa je bilo doslej izplačano 2,100.000 din. Visi še okoli 1,970.000 din. Predsednik: »Vsaka zavarovalnica bi bila vesela take vsote!«
Računski izvedenec Tomo Trop je pregledal celotno knjigovodstvo »Naprednosti«. Obtoženi A. Škof je bil nekaj časa |>odpredsednik »Naprednostih Doslej je likvidatura izplačala 1662 članom 17% kvoto v znesku 2,407.424 din. Do 2,218.000 dinarjev še ni izplačanih. Nad 90% prijavljenih zavarovalnih pogodb je bilo neveljavnih. Vsi člani uprave so izvrševali malverzacije, ni bila to posebna specialiteta Škofa. Ko bi »Naprednost« s takim tempom dalje poslovala, bi bila po t let« popolnoma insolventna.
Ob 14 prekinjena obravnava se je jiopoldne ob 17.50 nadaljevala. Zaslišane so bile ostale priče, ki so bile oškodovane ali zapeljane in so hudo obremenjevale jirvega obtoženca.
Ob času tega poročila razprava še traja.
P
Kje človeka sreča čaka
V Vidmu (Udine) jc po vsej Furlaniji znana ivovarna Dormisch, njen lastnik pa ni kak urlan, ampak Kranjec. Kavalir Franc Dormiš se je rodil 26. oktobra 1847 na Vrhniki, kjer je bila, kakor pravijo, svojčas tudi pivovarna s tem imenom in je bilo pivovarstvo stara obrt. Mladi Franc Dormiš se je kot pivovarniški vajenec kmalu po letu 1866 izselil iz svojega rojstnega kraja v Videm, kjer je v malem začel pivovarniško obrt. Pivo je bilo v tisti dobi v Zgornji Italiji že vpeljano, bilo pa ni nobeno pivovarne. Zato se jc Dormiševa pivovarna hitro razvila in ie v kratki dobi zajela ves loin-bardijski trg. Nekdanji pivovarniški vajenec z Vrhnike je posta! mogočen tovarnar, milijonar. Te dni je praznoval svo jo 90 letnico. Ob tej priliki sta mu kot velikemu podjiorniku katoliških organizacij jioslalu svoje čestitke sam sveti oče in kardinal Pacelli, videmski nadškof se je pu osebno udeležil slavja, ki se je vršilo v vasi Qualso, kjer ima družina Dormiš svoje poletno bivališče. Sivi starček je še čil in zdrav in jc bil ves razigran med svojimi sinovi in vnuki.
(Jprava »Slovenca« Naribor
Koroška cesta I
Podružnica: Aleksandrova l> Sprejemajo se oglasi in naročniki lisla, izvršuie.io vsi upravn. posli in dajejo jiojasnila ki spada to v delokrog uprav-ništvn lista
Drobne
Koledar
Sobota. 20. novembra: Feliks Valoaški. spo-znavalec; Fdmund.
Nedelja, 21. novembra: (27. pobinkoštna ned.); Darovanje Marije Device; Kolumban.
Novi grobovi
■j- Ga. Anica Arhova, soproga trgovca in no-sestnica v Svečini nad Mariborom, je mirno v Gospodu zaspala. Pokopali jo bodo danes popoldne na domačem pokopališču. Rajna ie bila po svoji dobrosrčnosti, ljndomilosti in široki naobraženosti znana daleč naokrog. Kot skrbna in varčna gospodinja in najboljša mamica ostane soprogu in otrokoma nepozabna. Naj v miru počiva! Vsem trem žalujočim naše globoko sožalje!
•f- V Kamniku je mirno v Gospodu zaspal g. \11ton Grzinčic. član načelstva Hranilnice 111 posojilnice tta Šut-ni. Kajni je bil odločen krščanski mož, dober soprog in nadvse skrben družinski oče, zato je bil splošno spoštovan. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči družini naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Predstoinišk« sprememba pri 00. jezuitih
v Ljubljani. Za stiperiorja je imenovan o. Pate Rudolf, znani letošnji voditelj duhovnih vaj za gg. duhovnike. Ljubljančan. Dosedanji stiperior o. Kopatin Viktor bo odslej voditelj ljudskih ini-sijonov.
r- Poroka. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je poroči! g. Ktirbus Franc, obč. tajnik v Gornji
Radgoni in dolgoletni naročnik Slovenca« z gospodično šanil Anico iz Crešnjevc, iz vzorne krščanske hiše. Novoporočencenia obilo sreče in božjega blagoslova!
Poročila sta sc v Horjulu g. Torkar Viktor, orožniški podnarednlk in gdč. Čepon Rozalka. iz ugledne krščanske družine. Nevestina priča je bil njen stric, banski inšpektor g. dr. Logar Franc, ženinov pa orožniški narednik g. Rifonja Jakob, komandir orož. postaje v Horjulu. Iskreno čestita 1110!
0
Prehrana je pri otrocih velike važnosti, ker zelo vpliva na razvoj organizma. Hrana mora vsebovati dovolj ogljikovih hidratov, beljakovin, masti, mineralnih soli in vitaminov, da se zainore organizem zadostno razviti in da postane odporen zoper razne bolezni. Vitamini so posebno potrebni človeškemu telesu, njihov nedostatek ne povzroča samo organskih motenj, temveč tudi razna obolenja. Vitaminov je mnogo v sirovem sadju, po-vrtnini, mleku itd. ali so zelo občutljivi napram vročini. S kuhanjem jedi sc vitamini uničujejo, zato kuhane jedi nimajo popolne redilne vrednosti.
Za dopolnitev dnevne hrane, posebno za otroke, je najprikladnejši naravni preparat Salvomalt, Ui se izdeluje iz sladnega ekstrakta, mleka in kakao-a na način, po katerem obilni vitamini iz slada in mlekn ostanejo popolnoma ohranjeni. Snlvomnlt je koncentrirana močna hrana z vsemi gori omenjenimi sestavinami, pospešuje prebavo in kropi kosti. Dnevno 1—2 skodelico Salvoinalta mesto kave pokaže kninlu dober napredek, posebno pri slabokrvnih, rekonvnlescentih itd. Snlvomnlt za I skodelico slane samo I dinar.
Zagrebafka
Izdeluje: dioničkn pivovara i tvornim Zagreli.
slada.
Zasebni nameščenci
dravske banovine!
Vaši tovariši iz zavarovalne stroke zahtevajo svojo kolektivno pogodbo, zahtevajo enotno pra-gmatiko za vso državo.
Kot prvi izmed privatnih nameščencev so se zavedli svojega inizernega položaja in javno zahtevajo: povišanje plač, ureditev službenega razmerja, redno napredovanje iu preskrbo v starosti. V ta namen sklicujejo javno zborovanje, ki bo v nedeljo, 21. novembra 1937 ob pol 10 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Podprite njihove težnje! Udeležite sc zborovanja in solidarno z njimi manifestirajte za pravice privatnega nameščenstva.
*
—	Truplo pok. gospoda kaplana Franca Murka
so prepeljali v njegovo rojstno župnijo in bo |>o-greb danes ob desetih dopoldne pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
—	Nove štipendije. Britanska federacija akad. izobr. /en nudi za 1. 1938/30 štipendijo 100 funtov (okrog 21.500 din) za proučavanje kakega knjižnega ali drugega znanstvenega vprašanja. Pogoj: kandidatka mora stanovati v Crosby-Hallu iii mora sama doplačali približno 5400 diti za hrano in stanovanje za šolsko leto od oktobra do junija. Prijave je treba poslati do 15. januarja 1933. Osebe, ki imajo že mesto na univerzi, te štipendije ne morejo dobiti. štipendija Karoline Spurgeen za knjižne študije. Vrednost tudi okrog '21.500 din, za šolsko leto 1938/39. Pogoji: kandidatka mora stanovati v Crosby-Hallu iti doplača šc nekako 5400 din. O štipendiji bo odločala britanska komisija do 1. aprila 1()'}8. Prijave je poslati do 15. januarja 1938. Štipendija teče od 15. okt. 1033. Vse prijave je poslati ge. D. Zamboni-Vlajič, Belgrad, Dobračina '50.
—	Stanovniška (prebivalskn) imenn in pri-dnevniki i/ krajevnih imen. C'c veš, kako se imenuje kuk kraj, še ne veš za gotovo, kako se pravi prebivalcem in kakšen je pridevnik iz topografskega naziva. Tako prebivajo v dolenjskem Sv. Križu Križevci (križevski vašeani), v vipavskem Sv. križu pa Križci (pridevnik: kriški), v Višnji gori Višnjam (višnjanski meščani) [»Višnjani, kam ste svoj'ga polža rljali?«, jih vprašuje Prešeren), v Stični Stičani (stiski žup-Ijani), v Krškem krčunje (krški »purperji«), v Suhi krajini K ni jinfan je in Kni jinšeiec (prid. je krajinski) Na ilukeku dobiš ltakovčunc (ra-kovske fnrmane), v Polhovem gruden Pogrnjen (pogrujske kmete) v šiški šiškarje (šišenske vašeane), v Žireh Žirovce (žirovske občane), v kranjski gori pa celo Borovce in borovške možake. Stonovniki Veržejti pri Ljutomeru so Ver-žejci (veržejski kmetje), prebivale! Središču pa Serjnnei (občina sreiliška, serjanski fantje). Onstran državne meje so ostali: v Trstu Tržnčani I tržaški meščani), v Cerknem Ccrkljnni (cerkljanski vu"eanl). pri Sv 1 m nn mostu« Mo-
I, K.
novice
slarji i. dr. — V takih zadevah je edinu avtori-teta ljudstvo, torej moramo vprašati vselej le domačine, če hočemo zvedeti zu stunovniško ime in za krajevni pridevnik. Naj še pristavim, da so nam Miklošič in poznejši jezikoslovci dokazali, da so se Ljubljančani imenovali poprej Ljubljano (»Lj. — zaspanci« v narodni pesmi!), v se starejši dobi pa — Ljubljanje «« kraj še imenoval nn kratko Ljub).
Ali veste, kaj je _
NEGRO? NEGRO
je dimnikar grla!
—	Huda nesreča delavca. Na Jesenicah se ie (Kiiiesreči! predvčerajšnjim 31-letui delavec Milan Mrak, doma iz Koroške Bele. Padel je približno z 10 metrov visokega odra in je dobil lmde notranje poškodbe Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	Dr. A. Breznik dr. F. Ramovš, Slovenski pravopis — mala skrajšana izdaja je ravnokar izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Obsega okoli 240 strani ter stane nevezana din 20, vezana din 40. Dijaška cena pri skupnem naročilu vsaj 50 izvodov je ua željo avlorjev določena za nevezan izvod din 18, za vezan din 30. O knjigi spregovor mo obširneje v bližnjih dneh.
—	Služba cestarja. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto bano-vinskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora Ptuj in sicer ua banovinski cesti št. JI/240 Središče—Sirot-j a vas, oziroma Središče—Stanefin-ci—štrigova. Prosilci Jie smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane jn s kolkom z h 10 din kolkovane prošnje je treba vlo-žiti obenem z dokumenti najkasneje do 30. novembra 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju.
—	Preprečite začetek bi morali zaklicali mladim ljudem, kadar opazijo, da jim lasje ostajajo na glavniku. To jc znamenje, du rast las na temenu peša, a je še vedno dovolj ča6a, da 6e s pomočjo novega koncentriranega in pirirodnega sredstva za nego las, ki je znano pod imenom Silvikriu. da lasem novih moči. Ce ne bomo pozorni na le prve znake in opomine, bomo prej ali slej doživeli, da zaradi redkih las ne bomo več všteti med mlade ljudi.
-— Zgradariua. Vse one hišne posestnike in upravitelje hiš, ki morajo vložiti v mesecu novembru t 1. prijavo dohodkov od zgradb, opozarjamo, da to store pravočasno, da se izognejo samolastni obdačbi davkarije. Vse potrebne tiskovine ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane 1 din. Imenovana knjigarna ima v zalogi tudi druge davčne tiskovine kakor za: uslužbenski, skupni davek na poslovni promet, rent 11 i no, družbeni davek, pridobnino, samski davek itd.
—• Tatovi na delu. Iz Radeč pri Zidanem mostu poročajo: V noči na četrtek 60 neznani tatovi pokradli pri peku g. Moletu razne 6tvari v vrednosti približno 1500 d in, — Tatvine v našem mestu so na dnevnem redu. Upwuno, da bo tatinska zalega v najkrajšem času iztrebljena, ker jo orožniki pridno zasledujejo.
—	Prijet star tat. V Ljubljani je policija aretirala 40-letnega Valentina K., doma iz javorja pri Kranju. Valentin je bil doslej že petnajstkrat kaznovan zaradi tatvin, ki jih je zagrešil v okolici Kranja in Ljubljane, pa so ga iskale razne oblasti in sodišča. •
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere 6i nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Lranz-Joeef grenčice«.
Krani
Predavanje Andreja Jelenea iz Zavrha pri Sinlcduiku o sedanjem življenju v Rusiji. No veni, če je bilo v Kranju kdaj že tako veliko zanimanje ko za predavanje Andreja Jelenea iz Zaviha pri Smledniku, ki je bilo v četrtek zvečer v dvorani Ljudskega dotna. Ob osmi uri je bila dvorana polna ljudi, med njimi tudi takih, ki jih sicer ne vidimo v Ljudskem domu. Videli smo mnogo delavcev in tudi brezposelnih delavcev, ki so z velikim zanimanjem sledili zanimivo pripovedovanje človeka, ki je ua lastni koži okusil življenje v državi, kjer viada človek brez dušo in srca, kjer je izginila vera v Boga in v posmrtno življenje. — Po^predavanju je bila živahna debuta, ki je trajala več kot eno uro. Nu vsa vprašanja je Jeleni: lepo odgovarjal in ni prišel nikoli.v zadrego, ker je govoril skozi le resnico. Jelenea jo povabilo na predavanje tudi Prosvetno društvo Šniurluo pri Kranju in Prosvetno društvo v Smledniku. Jelene se je vabilu z veseljem odzval in bo govoril v sredo, 24. novembra zvečer v Prosvetnem domu v Šmart-nem pri Kranju. Čiati dobiček od lega večera ie Prosvetno društvo dalo predavatelju, ki jc prišel brez vseh sredstev v svojo domovino.
Prosvetno društvo v Kranju ponovi v nedeljo popoldne ob 4 v dvorani Ljudskega donia veseloigro »Dva para se ženita«.
72-letna slarka si jo v zmedenosti prehodla srce. V torek, 1(3. t. 111. je izdihnila v mestni ubož-nici Berla Potušek v starosti 72 let, ki si je v zmedenosti zasadila nož v srce.
Nobenih novih obremenitev za davkoplačevalce
Izjava finančnega ministra o novem proračunu
Proračun zvišan za t milijardo 270 milijonov Din.
Belgrad. l<). nov. AA. Finančni minister g. Letica je izročil danes predlog drž. proračuna za prihodnje finančno leto in zaključni račun za 1030-1037 leto. V zvezi s tem je finančni minister dal tole izjavo:
Predlog proračuna državnih izdatkov in dohodkov znaša za prihodnje leto skupno 12 milijard in 180 milijonov din ali eno milijardo in 270 milijonov več kakor sedanji proračun. Proračunsko ravnovesje lega predloga je doseženo brez vsakih novih dajatev. Prav lako ne računa 7. nobenim posebnim povišanjem obstoječih dajatev. Proračun dohodkov krije ves državne potrebe zato, ker so se povečali dohodki, in sicer kot posledica močnejšega pulziranja gospodarskega življenja in okrepitve konzuitienlske moči ljudstva. V predlogu novega državnega proračuna so morali priti logično do izraza tudi že napovedani ukrepi o povišanju uradniških prejemkov.
Ce primerjamo glavne številke novega predloga s proračunom, ki je v veljavi, tedaj je glavna črta državnega proračuna za 1038-30 leto državno gospodarska iu narodno obrambna. Saj od skupnega zneska ene milijarde 270 milijonov, za kolikor je sedanji predlog večji od tekočega proračuna, odpade ena milijarda na državno gospodarstvo in narodno obrambo.
Ostanek do zneska ene milijarde 111 270 mili-nov din odpade: ua izvedbo povišanja uradniških prejemkov v približnem znesku 140 milijonov din (poleg zneska 100 milijonov din, ki je v ta namen že določen s povečanjem proračuna za gospodarstvo in narodno obrambo), na kredit za popravilo cest '10 milijonov din, približno 12 milijonov din za nastavitev novih 500 učiteljev in 150 profesorjev s potrebnimi krediti za njihovo napredovanje, za razne bolniške in higienske polrebe iu za postavitev novih 400 zdravnikov in bolničarjev jo bolnišnicah in drugih higienskih ustanovah pa približno 15 milijonov din. za podpiranje gospodarstva in živinoreje približno 12 milijonov din. za vse druge upravne potrebe viseli področij državne uprave je določeno povišanje v znesku 85 milijonov dinarjev.
Proračunski predlog za 1938 39 leto jc v primeri s sedanjim državnim proračunom v glavnem tale; Skupni izdatki predloga za 1938-39 leto znašajo 12 miliiard in 180 milijonov din. Dovoljeni izdatki za 1937-38 leto znašajo 10 milijard iti 010 milijonov. Razlika znaša torej eno milijardo in 270 milijonov dinarjev.
Utemeljeno ravnovesjo v tem proračunskem predlogu se, objektivno gledano, oslanja na načelo realnosti. Nikjer ni skritih izdatkov, dohodki so pa ocenjeni z vso skrbnostjo in pazljivostjo glede na bodoči razvoj našega gospodarstva. Načelo, da je trebil redne proračunske izdatke kriti z rednimi proračunskimi dohodki, je strogo izvedeno.
Predlog finančnega zakona ne pozna nobenih novih pooblastil za nove izdatke, ki bi ogrožali proračunsko ravnotežje. S predlogom državnega proračuna se danes prvič v naši državi izročajo narodnemu predstavništvu v odobritev tudi sklepni računi preteklega proračunskoga leta. Računsko leto 1980-87 je poteklo 31. avgusta 1937 in po dveh mesecih in 20 dneh moremo predložiti narodnemu predstavništvu v odobritev celotni sklepni ranili tega letu. Tako smo došli^ do ažurnega stanja v državnem gospodarstvu. Koristi, ki jih daje državi sklepni račun, so neprecenljive tako glede proračunskega ravnotežja in v zvezi s toni ]>ri določitvi smeri finančne politike, kakor tudi glede 1111 resno podlago /.u bodoči proračun.
Glede končne odobritve doslej predloženih državnih sklepnih računov, tako v narodnem predstavništvu kakor v glavni kontroli, je stanje takšno: Glavna kontrola je razrešila sklepne račune kraljevine Srbije za leta 1914, 1915 in 1916 in vse sklepne račune od leta 1924-25 do vštetega
1930-37.	Doba od leta 1916 do 1924-25 Še ni razrešena, ker ti sklepni računi še niso gotovi. Rezultati letnega obračuna letu 1930-37, čigar sklepni računi so zdaj predloženi v odobritev, se morejo. če jih primerjamo s prejšnjimi, smatrati za zelo ugodne. V proračunskem pogledu se kaže prebitek iztirjanih dohodkov med izdatki v znesku 512,809.948.01 din. Tudi v izvenproračunskem poslovanju države se je v računih obratnega kapitala glede državne blagajne dosegel prebitek 40.147.044.89 din. Ta aktivni saldo obratnega kapitala, ki se kot tak prvič pojavlja o<l leta 1931-32, iu prebitek proračunskega gospodarstva je pokazal saldo fiiiansiranja države od letn 1921 do danes. Ta končni saldo v celotnem finansiranju države, počenšl z lelom 1924-25, je pirvič od lela
1931-32	aktiven v znesku 48,140.701.62 din na kon-. cu leta 1936-37, kar se v skladu z zakonskimi določili prenese na lelo 1937-38. Vse lo kaže nesporen napredek in blagostanje v državnih financah in zboljšanje v narodnem gospodarstvu zadnjih dveh letih in pol, kar je posledica konstruktivne gospodarske in finančne politike. Ta politika, ki jo vodi prepričanje, da je zdravo in močno narodno gospodarstvo najboljše poroštvo dobrih državnih financ, in ki jo preveva ideja socialne harmonijo, ne gleda državnega in narodnega življenja enostransko in ozkosrčno. temveč v njegovi organizacijsko nedeljivi celoti. Ne prepuščamo se nikakršnemu neumestnemu optimizmu, kljub temu pa moramo ugoloviti, da se je ta predlog državnega proračuna za leto 1937-38 rodil v ugodnejših okoliščinah iti smemo pričakovati, da se bo gospodarstvo, ki bo od njega od-visun njegova izvedba, lako na področju gospodarstva v pravem pomenu besede, kakor tudi na valutnem in finunčnokredilnem področju, ugodno razvijalo.
Se o mladine JRZ
Belgrad, 19. nov. A A. Danes popoldne od 18 do 20 je imel ožji glavni odbor mladine |RZ sejo, ki ji je prisostvoval Hidj predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, predsednik glavnega odbora JRZ. Na seji so bili tudi minister brez listnice dr. Miha Krek in vsi člani ožjega odbora mladine JRZ.
Osebne vesti
Belgrad, 19. nov. A A. S kraljevini ukazom sla povišana: ua vseučilišču kralja Aleksandra I. v Ljubljani, na filozofski fakulteti za izrednega profesorja za zoologijo s pravicami uradnika v 4-1 dr. Roman Kenk, docent na isti fakulteti v 4-2; tla bogoslovni fakulteti za docenta za pastirsko bogoslovje s krščansko sociologijo iu homiletiko s pravicami uradnika k o. skupini dr. Ciril Potočnik, duhovnik škof. duhovnega semenišča v Ljubljani v 6-III s periodskiin povišanjem.
Belgrad. 19. nov. AA. S kraljevim ukazom so 1111 predlog prosvetnega ministra povišani: v narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravicami uradnika v 0. skupini Ivan Trost in Emil Kralj, člana istega gledališča v 7. skupini; za čla na s pravicami uradnika v 7. skupini Niko štritof, član istega gledališča v 8. skupini.
LhMtana
dne 20. novembra 1937.
Gledališč
Dr aina: Sobota. 20. novembra: Firina. Izven Znižane cene od 22 din navzdol. — Nedelja, 21. novembra ob 15: Princeska in pastirček. Alladinska predstava. Izven. Ob 20: šimkovi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Opera: Sobota, 20. novembra: Gorenjski slav-ček. Proslava 100 letnice rojstva skladatelja Antona Foersterja. Izven. Zvišane operne cene. — Nedelja, 21. novembra, ob 15: Sv, Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20: Seviliski brivec. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostovanje gosp. Marjana Rusa,
Prireditve in zabave
Rokodelski oder bo uprizoril jutri zvečer izredno zabavno veseloigro »Stric v toplicah«. Režijo ima g. Janko Novak. Vse vloge so v prav spretnih rokah. Nihče naj ne zamudi ugodne prilike udeležiti se tako prijetne in v resnici zabavne veseloigre. Predprodaja vstopnic je jutri od ltl do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek igre je jutri ob pol osmih zvečer.
V frančiškanski dvorani uprizori Zveza večjih Klaric jutri, v nedelo, 21. t. m„ ob 5 popoldne, misterij »Vitez N. Lj. Gospe« iti »Roksano«. Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Pax et bonuni« v frančiškanski pasaži.
Ceskoslovenskri Obec v Ljubliani bo priredila jutri o'o 3 v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu veseloigra »Gašpercek pri kralju vetrov«.
Predavanja
»Poglobitev kolodvora in Bežigrad« bo predmet predavanja prihodnji ponedeljek ob 8 zvečer pri gospodarskem sestanku Društva kat. mož Bežigrada v cerkveni dvorani. Sestanek je odprt za vse Bežigrajce. Vsi možje vabljeni!
Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi v torek. 23 t. in . ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani 1111 svojem XII. rednem prosvetnem večeru 6kiopfično predavanje >,Resnica o epiritizmu«. Nazorno predava e slikami Edviii Pleničar. Rezervirajte si vstopnico v predprodaji »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži in sicer 6edeže po din 3 iti stojišča po din 2; člani imajo običajen popust.
Nase dijaštvo
Nu rednem občnom zboru JKAD »Danice«: jo bil dne 10. nov. 1937 izvoljen sledoči odbor: Predsednik Grafonauer Bogo. cand. pbil., podpredsednik Perhavc Leo. stud. iur., tajnik Gradišnik Janez, stud. iur., blagajnik Kovina Karel, cand. iur., gospodar Gašperšič France, cand. iur., arhivar Po-nikvar Rafael, stud. med.. Nadzorni odbor: Aljan-čič Peter. cand. tabu., Benkpvič Ciril, cand. iur., Novak Vlado, cand. phiJ.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol devetih velefilni: »Pisani pajčolan«. V glavni vlogi slavna filmska igralka Greta Garbo.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ratnor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
ZAMIKI mlmm cena!
Velika izbira daril: krasnih modernih budilk ur, ter vsakovrstni nakit pri
0. KIFFMANN
MESTNI T It G 8
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Krizanska moška in mladeuiška Marijina družba priredi jutri, v nedeljo, 21. t. 111. praznik svojega drugega zavetnika s slovesnim cerkvenim opravilom v družbeni cerkvi v Križankah zjutraj in zvečer ob šestih. Med jutranjo sv. mašo skupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za namene družbe Prosimo polnoštcvilne udeležbe.
I Vodstvo v razstavi bratov Šubicev bo v soboto. 20 novembra; začetek ob treh v Narodni galeriji. Vodi g. Jože Ciregorič.
I Tehnični postopek, s katerim sta oblikovala, brata Janez in Jurij Šubic svoja dela, bo podlaga vodstva v nedeljo 21. nov, ob 11 dop. v Narodni galeriji; vodi g. prof. in akad. slikar, nečak pokojnih umetnikov, Mirko šubic. — Danes v soboto vodi ob treh popoldne v Nar. galeriji g. Jože Gregorič.
1 V Narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski obisk odprte le še prihodnjo nedeljo, 21. t. 111., od 10 do 12 dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi bo izdano posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega ob;ska v zimskih mesecih pa niso prizadeti brezplačni skupinski ogledi šol iu korporacij ter plačani obiski ob delavnikih.
1 Poziv. V letu 1904 ali 1905 je odšel v Ameriko neki Dragonar Anton, kateremu je preskrbel potni li6l starejši gospod, čigar ime pa ni znano. Imenovani gospod naj se zglasi zaradi nekih pojasnil v pisarni gospoda Josipa Bergtnana, Poljanska cesta 85
Otroške n o <J a v i c e, Karničnik, nebotičnik
I Mesto venca na grob pokojne ge. 1' dvike Šturiiiove je daroval g Vekoslav Meserko iz Ljubljane, Stari trg 2/1, din 100 za mestne reveže. Za plemeniti dar se mu mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
I Vznemirjenje zaradi prodaje mesa obolele krave je bilo prezgodnje. V zvezi / zaklano kravo, ki je zbolela za vraniČnim prisadom, sla bili aretirani in izročen' sodišču dve osebi. Kakor je preiskava doslej dognala. meso dotične krave ni prišlo v nadrobno prodajo, kar je zasluga energične preiskave ki jo vodita mestni tržni urad iti policija. katera je bila naprošena za sodelovanje. Vsako razburjenje zaradi tega dogodka in bojazen zaradi zavžitja mesa bolne krave je torej odveč.
I Mencingerjeva hiša na dražbi prodana. Na zahtevo Mestne hranilnice ljubljanske je bila včeraj na okrajnem sodišču prodana Mencingerjeva hiša št. 43 tla Sv. Petra cesti z vsemi trgovskimi iti ostalimi objekti. Hiša, spadajoča pod vi. št.121 k. o., Petersko predmestje I. del, je bila sodno cenjena na 748.565 din. Nalnižji ponudek je bil določen nu 374.282 din. Dražba jc bila prav živahna. Na prodaj so bile le V, hiše. kajti </, ie sedaj poseduje Tomaža Mencingerja brat Tone. trgovec na Sv Petro cc6ti Hišo sta zdražila trgovec Tone Mencinger in svakinja Marija Mencinger, trgovka v Pražnkovi ulici, za 800.000 din Na dražbo je prišla tudi lesena pritlična baraka na vogalu Ma-6arykove in Jegličeve ceste št. 60. kier je nameščena 'ovartia za slaščice. Sodno je bila ta barnkn z inventarjem cenjena na '16Q.«16 din. najnižji no-nudek 184.755 din. Ker ni bilo nobenega interesenta, jc ta dražba odpadla.