26. številka. V Trstu, v sredo 30. marcija 1887. Tečaj XI Opazke. Vsi dopisi so pošiljajo uredniStvu t ulici Torrente, 12.VhaIc lint mora biti frank i ran. ltokopihi ha ne vračajo. InRornti (razne vrste naznanila in po-slanic««) se zaraiunijo po pogodbi; pri krntkili ogl a*ili /. drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo T nov. Naročnino, reklamacije in inscrate prejemu opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsuko sredo in scbsto ob 1 uri popoludae. fejfVJ) Con z a vse leto h prilogo 3 f«»r , za pni :i for ."»O nov., za četrt lota I for. 7 r, nov — Edinsst brez prilogi- stane zii celn leto O for., za pol letu II for., za četrt leta ■ for. JiO nov. 1'osa-iiie/ue Številke se dobivajo pri npruv-uištvu, v produjalilicah toluikt v Tr;tu po r» nov., v Gorici in v Ajiivščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. O nov. >V edinosti J« moa kraljestva, in stranka prava, katera ne pripoznava nagodbe in tudi ne zveze z Ogersko, ampak hoče Hr-driigcH^ats'cu popolnoma neodvisno na starej zgodovinskej podla gi, po katerej bi irnola Hrvatska neposredno vez z svojim kraljem, ob enem avstrijskim ce-snriem. Kaj pa reče k temu mlinar, Konradov oče? ali bodo zadovoljiti z menoj, ker jaz nisem bogata, ker no bom imela primerno dote za bogati mlin?" Take in enake misli so jej rojilo po glavi in jej vznemirjalo še mlado njeno neizskušeno žive-nje. Danca je bila prva noč, v katerej jo ona toliko premišljevala svojo prihodnjest, ki jej jo stala mračna v daljavi, da ni mogla razločiti, kaj jo čaka. Po dolgom premišjovanju zaspi. Zapustimo mnlo hišico in poglejmo za Konradom, spremimo ga v mislili od doma do vojašnice v tujem mestu. Drugi dan so jo poslovil s težkim srcem od domačo rojstveno hiše in od prijazne vasi. R.tzne nauke in vodila mu je dajal skrbni oče, rekoč: „Dragi moj sin, sedaj odhajaš, zapustiš mene starčka, ne vemo, če so šo vidimo, ostani pameten, pošten in ogibaj so posebno slabe družine, to ti posebno priporočani. Ti še no veš, kaj je slaba tovaršija. Pazi to raj, da so je bodeš ogibal. Ne pozabi pa tudi na Boga in na molitev, ker to je glavna reč. Hodi srečno v tuji svet in povrni so zopet zdrav in vesel v domovino. In ko domu prideš, postaneš moj nastopnik. To so moji nauki, ravnaj se po njih, sin moj, in dobro se ti bode godilo povsod, bodi si na tujem ali v domovini." Pri teh besedah so polile starcu solze velo lice, objela sta se in poljubila. In Konrad jo vzel slovo od svojega očeta in odšel po belej cesti. Dolgo časa je zrl stari mlinar za od- PoloŽaj, v katerem se denes nahaja Hrvatska, kaže pivjasno, da čakijo Hrvatske še prav veliki boji z Ogersko; ali vi.leti diaili ta boj srečko premaga, ker vidi se, da v glavnih stvareh celo vladi in Madja-rom prijazna stranka no^e nič popustiti glede glavnih potez nagodb". Da to vedno pri t-'in ostane, bilo bi pač jako veselo znamenje za bodočnost Hrvatov in tudi drusrih av-..... , atrijskih južnih Slovanov, in to iz čisto naravnega razloga, ker more Zagreb šČasoma postati močno središče, iz katerega bi šČasoma crpili svojo moč Mili drugi južni Slovani, posebno oni, k' stoje na braniku ob mejah proti Italijanom in Nemcem. Ali nekateri politiki hočejo vedeti, da ta nepopust-liivost narodne strank- nasproti Mad-jarom ni druzega, n««*o manever pred volitvami, kajti ko bi bila hrvatska regnikolarna deputacija zdaj pred volitvami Madjarom popustila, s tem bi obe drugi stranki dobili dobro agita-torno orožje v roke m bi utegnoli pri bližnjih volitvah vreči narodno stranko. Ako pa zmaga narodna stranka pri bližnjih volitvah, pot^m da začne popuščati Ogrom. To sicer ni tako lehko verjetno ; ali sumljivo se nam zdi ravnanje bana, ki na eno stran drži z narodno stranko, na drugo pa se noč« tudi proti svojim gospodarjem v Pešti kompromitirati. — Na vsak način bi bil He-dervari po ustavnih načelih nemogoč hajajočim dobrim sinom. Vodno so mu še kapljale solze po licu, dokler mu sina ne sltrije iz pred oči jelov gozd. 8 težkim srcem je odšel i/, mesta, kjer sta se poslovila z sinom. Pustimo ga sedaj v šumečem mlinu in poglejmo za Konradom. Tudi Konradu so jo godilo slabo pri slovesu, kako nemirno in burno mu je bilo pri srcu, ko ga je objel in poljubil njegov stari oče, ker ljubi i jo očeta. Čakala ga je pa še druga, rekel bi, se težja ločitev. Kajti iti jo moral mimo hiše, v katerej je živela Rozika. Koje mimo šol, juala jo perilo pri šumečem potoku. Njegova žalost se še le pomnoži, ko vidi lepo devo solzečo. Svetle biserne solzice so jej kapalo po zvetočem licu. In on je dobro vedel, da vso to dela ljubezen do njega. Kako mu jo tedaj mogoče izneveriti se jej, kakor jo rekel nje oče včerajšnji dan. „Ne, to ni mogoče, jaz jej ostanem zvest in ona mora biti moja nevesta." in ponovil je zopet zase to, kar jo obljubil pred letom Roži ki in včerajšnji dan tudi njenemu očetu v zelenoj urici na vrtu. Ni ae dolgo mudil pri njej, prosil jo je, naj mu pogosto pišo. In še en poljub — in ločila sta se za vedno v živenju. Stopil jo tudi k njenemu očetu v hišo po slovo. Dobrovoljno ga je sprejel starec, dajal mu je razno nauke. In ko mu jo stisnol zadnjič roko, rekel mu jo: „Prosim to, dragi Konrad, pusti pri miru mojo Roziko, ona ni za te, ti si izbereš drugo nevesto." postal; ali drži se vsejedno in narodna stranka se mu klanja. To je na vsak način neka nedoslednost. Pa na drugo stran je zopet pomisliti, da je struna strašno napeta in da se morajo tudi poslanci narodne stranke bati, da bi jih nar^d in zgodovina proklinjala izdajicam naroda. Hrvatje so sedaj pred važnimi čini; — volitve, ki se bodo Še to poletje vršile, spravijo marsikaj na dan; ali po našem menenju se pri teh volitvah skoro gotovo okrepča stranka neodvisnih, katera ima tudi simpatije mej nami Slovenci, ker je nje smoter dobro premišljen in ima na podlagi obstoj-čega ono politiško vrednost, ki jo sposoblja za uspehe. Rekli smo uže pred več nego 2 letoma o tej stranki, da mor« napredovati, in zdaj je zato toliko več upanja, kor so nje cilji po vsem taki, da jim tudi narodna stranka ne more oporekati, posebno zdaj ne, ko so je tudi ona izjavila za strogo izvedenje nagodbe. Tudi so pri stranki neodvisnih jako uplivne osobe, rekli bi cvet hrvatske inteligencije in aristokracije. Kar se tiče pa pravne stranke, prizadeli go jej zadnji čas nasprotniki marsikatero hudo rano, mnogi nje pristaši so v zaporu, drugi so si zopet nakopali strašne pravde na gUvo, kakor na priliko dr. David Starčevič. Po našem menjenju vse to preganjanje ne bode hrvatskemu narodu na škodo, in ako ga tudi čakajo hude borbe, pri vsem tem ni več dvombe, da ne bi obveljavil svojih istinitih prav, kar bi pale utegnolekoristiti Avstriji, ako je res največi del prihod-niesti naše države na slovanskem jugu. Zadnji dogodki na Hrvatskem s > zopet pokazali, da volje hrvatskega naroda ne pripOLrne nobena nakana, in to je On odgovori: „To mi je nemogočo, ona me preveč ljubi." „Žali Bog, da je to resnica," reče očo„ ali ni zate, ko dostojiš vojake, postaneš ti bogat mlinar in kaj bo potem Rozika proti tebi? "Mnogo bi mu bil imel še povedati, pa čas je mineval in mladenič je moral stisnoti starcu zadnjič roko in oditi ter zapustiti vso, kar mu je bilo drago na svetu. Odšel je po belej cesti, in na ovinku ozrl se še enkrat nazaj in videl je Roziko, ki jo gledala za njim. Vzel je beli robec iz žepa, mahljal jej slovo, zadnji pozdrav. Ko jo prišel v mesto, oglasil so jo pri naborne j komisiji in odvedli so ga v daljno mesto. Ne bodem opisoval vseh britkosti, ki so ga zadelo pri prvih vajah. Kdor izmed čestitih bralcev je imel čast obleči vojaško suknjo in opasati sabljo, vedel bode uže, kaj so prve vaje. Ni so mu sicer slabo godilo, ali misel na očeta in njegovo zalo lloziko grenila mu jo vedno užo tako dolgočasno živenje. Mnogokrat je pisal očetu in tudi Roziki od začetka. Prvo leto seje držal očetovih pri slovesu danih besedi. Ali ko se je bolj privadil vojaškega živonja, navzel se je tudi vojaškega duha. Ne bode so čudil bralec, ako bere, da jo počasi iz dobrega nekdanjega Konrada postal hudoben razuzdan mladenič. Konrad je bil neizskušen, prišel pa je mod hudobno tovariše, ki so ga vabili z veselice na veselico. Imel jo dovolj denarja, zato jo pa dobil tudi mnogo tolažilno turJi za nas dru Živeče v obeh polovicah starodavne A.vatri e. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je podelil ministerakemu načelniku grofu Taaffe-ju veliki križ sv. Štefana, finančnemn ministru pl. Dunajew-skemu veliki kri/ Loopoldovega reda, in naučnomu ministru pl. Gautsch-u red železne krono prvo vrste. Gosposka zbornica jo dne 28. t. in. razpravljala bankno predlogo. Poročevalec Bezeny jo v odsokoveni ustanoviti, taka, da so bodo mogli učenci raznih narodnosti na Primorskem poduka udeleževati. Govornik je daljo prašal, kako je 7, ustanovitvijo obrtniške šole na Kranjskem, Minister dr. Gautsch je odgovoril najprej na zadnjo prašanje, da so zastran ustanovitve strokovnjaške šole za lesno obrt na Kranjskem dogovori vrše; ni pa še določeno, ali so ustanovi v Ljubljani, ali Ilibnici. Ministerstvo ustanovi uže začetkom prihodnjega šolskega leta tako šolo v Ljubljani, ako se mesto zaveže, da prevzame en del trnškov. Glede državne obrtne šole v Trstu pravi minister, da so z ozirom na vpisanje učencev, pa no da bi so s tem določbe glede učnega jezika te šole predrugačile, tudi učencem slovenske narodnosti poda prilika, da se bodo mogli v materinem svojem jeziku imenu predlagal, naj" so člen 102 sprejmei^ T "V1!?" v prvotnoj osnovi, da se ima namreč do~ \ke Role ,dr". Vltez, loki« opozoril na slabo biček deliti mej banko in državo šo lo i stanjo poslopja, v katerem je žensko uči-potem, ko doseže 7 odstotkov. V splošnei Itu ';'18Če ,V G?n«» » tudl od naučne upravo razpravi jo govoril grof Leon Thun. ki se I zal>teva1'. na) stJ. ^iga za to, da se šolstvo je obračal zoper naslov „avstrijsko-ogerska ■ . .rs, '.n ok°{m vre?,'1 ni država/ rabljen v državnih pogodbah in "»"»ter jo odgovoril, da jo načelno sk e- državnih pismih, ker ta naslov ni opravi- i n?I0i»«anj! ?0Vega PosloPJft cen, ker v vsem zakonodajstvu so ne nahaja! J01^1*?6* kako P* 80 ima ,7've8h> m nič, kar bi bilo odpravilo stari naslov l80 določono; ■nadejati se je, da se bo v „Avstrija." Govornik pravi, da noče staviti; Prve™ P"hodnjem proračunu na to onr nobenega predloga, ali on želi, da se pra- J°.mal> .V"dS°. 80.,8klh ?Van V Trstu 1 Sanjo glede imena države, in kar je s tem I okohclJ b,.] nau,c.na uPrava 8ama zvezano, k mahi reši in sedanji provizorij | ■ I^fe^Tfej1!1 T™ odpravi. Grof Taaffe odgovori ter naglasa popolno pravnovel javnost cesarskega lastnoročnega pisma od 14. novembra 1868, ker o toj stvari. — Žalostno, da naučni minister sicer pripoznava, da šolske stvari v Trstu in okolici niso v redu, da so pa ono se izrecno nanaša na novo urejeno 8t.raši ,te*av inx ?ato Pu^a ta ner?d/ f ustavne razmere. Tudi se je naslov „Av- ?1,8ma^k bl 80 takim težavam smijal ter strijsko-Ogerska" najmanj v 100 zakonih ]xh z dv?nia Potezama Prem^cl- , i)obro" rabil in skoz 19 let se ni pobijal. Vlada h°;"08t \n PO^PfžJjivost je lopa lastnost, ima dolžnost, stati na stališči ustave; tudi a kder, doPU8Ua krivlce> tam Je zavržljiva se izrok „Avstrijsko-Ogersko" ne moro im Brešna- imenovati provizorij, ker jo zakonit in' Na Dunaj i soje to dni vršila ve-tedaj stalen, kakor vsak zakon. Minister lika anarhistična pravda, trinajst zatoženih pričakuje, da se staro domoljubje v A v- l,il° obsojenih v teško ječo od enega do striji i na Ogerskem živo ohrani. Potem dvajset let, eden jo bil oproščen, so bili vsi Členi bankno predloge brez daljše I Ogerska poslanska zbor-razprave v drugem in tretjem čitanji po ! n i c a je 28. t. m. sprejela predlogo glede odsekovih predlogih sprejeti. j preskrbovanja vdov in sirot vojakov. P o s 1 a n s k a z b o r n i c a jo v soji 26. t. m. začela in končala splošno raz- pravo zakonske osnovo o preskrbovanji Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. V „Pol. i sirot častnikov in moštva vojsko in ' Corresp." ae iz Sredca 26. t. m. brzojavlja, ice, deželne brainbe in črno vojske ste Rumunija in Turčija bolgarskej vdov in mornarice, deželne brainbe in črno vojske ter soglasno sklenola prestop v podrobno vladi naznanili, da se v Roni pripravljajo obo-razpravo. Govorniki so večidel naglašali rožena krdela, da napadejo Bolgarijo. — potrebo, da bi ta zakon imel veljavo tudi Iz Bukreša so poroča 26. t. m.: Tukaj se za vdove in sirote, katerih redniki so »iri vest) da v Plevni, Vidinu, kakor umrli, prodno so je ta zakon sklenol. Minister , tudi v Koprivici v vshodnjej Rumeliji WoIser.sliroimb je odgovoril, da tudi on to i V8*ftl upor. srčno želi, ali dotična izvršitev zadeva na I I z S r e d c a so 28. t. m. poroča v nepremagljive ovire. Sedanja dotična za-1 „Reuters Bureautt: Na obletnico Baten-loga bi v primerljaji splošne mobilizacije! bergovo volitve za bolgarskega kneza, 17. uže teško zadoščovala za namene, nazna- aprila, skoraj gotovo so skliče veliko so-čene v predlogi. Ker jo stvar jako važna, branje v Srodec, da izvoli kneza, Pravoso-in nikakor ne smo zakesneti, zato proBi, dni minister Stojlovjo odpotoval na Dunaj, naj se spredloga sprejme, kakoršna je. — R«za bej ne zapusti še Sredca, ampak se Včeraj je bila zopet seja. 28 t. in. jo sprejel Klaičovo resolucijo, po katerej se vladi naroča, naj prične do- bode še dalje pogajal z bolgarsko vlado. Iz Pariza se 28. t. m, poroča, da je Radislavov na popotovanji po Bolgarskem govore z Ogersko glede zveze dalmatinskih priporočal, naj se Batemberg zopet knezom železnic z avstrijsko-ogerskimi železnicami, i izvoli. v nra ncU«™ ~ A „ „ 1,I I z M a d r i d a 28. t. m. : V Barce- proračunskem odseku, pri razpravi naslova „obrtniški poduk" om in aeYl.1Il 80 J? zaF10 voc 090lJ' na prašal jo vitez dr. Tonkli, ali bode uredba kater° 80 b,lc. P0H,an°i P? Pošt» poslatve z državne obrtniško šole v Trstu, ki se ima revolucionarnimi proglasi, da se razdelć ____________________'_ i mej vojake, v Madridu pa zarad zarote — J proti gosposkani in generalnim kapitanom, prijateljev. Kakšnega duha pa so prijatelji, Bile so pripravljene bombo, da se javna ki se za denar dobijo, ve gotovo vsak poslopja razrušijo, količkaj izkušen človek. Tako je pozabil " ~ počasi na dom, očeta in tudi na — Roziko. Ni so veliko brigal za očetova pisma, v katerih mu je pošiljal lepo nauke. In ker jo pisal domov vedno lo kratka pisma, vprašal ga je oče, zakaj mu ne piše, kako I Sevilla, Valladolid in Kadiks j e biio zase mu god« in enako reči. Odgovoril je, prtih več republikancev. Našli in zaplenoli gatejSih rokah; dežela je nekako preob-Ijudjena, radi česa si morajo drugam preseljevati in kruha iskati. Tudi svoje pridelke težko ali vsaj v ceno prodajejo, kajti preko spodnjo avstrijsko Furlanije ni železnice, ki bi hitro blago iz dežele pre-peljevala v trgovska središča. Pred leti so namerjavali izpeljati iz Trsta v Gorico, spodnjo Furlanijo in Vipavo tramvaj, ali ves projekt je menda užo splaval po vodi. Časniki so zdaj začeli priporočati drug projekt, namreč, da bi se naredila posebna železnica, ki bi združevala Tržič s progo Portogruaro-Benedke. Ako bi se kedaj taka proga naredila, skrajšala bi se črta iz Trsta v Benedke za 74.000 kilom. — Pri tem bi pa ta proga spodnjej Furlaniji dobička donašala. Gotovo je, da bi ta bila v trgovinskem obziru nekolike pomembe, a dvoinno je vendar je li bi vlada v grajenje te železnice privolila, ker ima se železnicami ogromnih stroškov, državne finance j)p, vedno bolj pešajo. * * * Kako tukajšnji Italijani svoje umetnike spoštujejo, kaže nain ta lo resnica. Znano je, da so v tukajšnjem gledišču producira družba operet, čije prestava pa pohaja od 40—60 osob na večer, kar ne zadostuje niti za plinovo svečavo. Da so družbinemu osobju nekoliko pomaga, sklenoli so tukajšnji italijanski kolovodje prirediti koncert v prid tej družbi. Človek hi so moral nad tem sklepom skoraj smijati; namesto da bi predstave mnogobrojno obiskali, prirejajo koncerte, da osobju, kojega so v glediščepo-vabili, pomagajo. Ne vem pa, če bodo tudi udje te družbe pri koncertu sodelovali ? In ako bi tudi koncert naredil slovesen „fiaskou, kaj potem ? * * * 10. in 12. prihodnjega meseca bodo v Gorici znane vsakoletne konjske dirke. Užo je vse pripravljeno in tukajšnji organ neodrešencev se tudi pripravlja na poziv bratov onkraj meje. V kratkem najbrže izda tak poziv ter jih uljudno povabi, naj se v obilnem številu udeleže tega narodnega praznika. Radovedni smo, kako en-tuziastično besede bo rabil. Lahoni vporabljajo vsako najmanjšo priliko samo, da javno izkažejo svoje proti-avstri jske čute ter svoje brate z usmiljenjem napolne. Nekdaj so bili res obžalovanja vredni strani svojih polubratov iz Italije, kajti bili so na stališču, na kakoršnem smo sedaj mi ubogi Slovenci na Primorskem. Časi so se pa spremenoli in La-lionom se godi dobro, da, predobro pod avstrijsko vlado, ker zadnja jo popustljiva in ima zavezane oči proti njih javnim težnjam. Zrastel jim jo radi tega tudi greben in postavljajo so t,i prod svojimi brati, kakor puran pred rudečo barvo. Sedaj niso več vredni obžalovanja in j sočutja, sedaj hočejo svojim bratom po-I kazati, da so zelo napredovali ter da so j v istini „srčni sinovi matere Italije"! V ta namen udeležujejo so raznih italijanskih shodov in razstav ter celo sami enake shode prirejajo, da le morejo dati odduška svojim protiavstrijskim čutom. Enaka inscenacija so tudi tukajšnjo dirke, kamor prihajajo od povsod čez mojo laški „ne-bodigatreba" ter tu ustmeno skupljajo ire-dentarske zveze. NaSpanjskom so se republikanci zopet začeli gibati. Ponoči od 26. na 27. t. m. so v Madridu zaprli mnogo osob, sumljivih, da zoper vlado delajo zaroto. Tudi v mestih Barcellona, Valencia, danes v svoje naročje te le vrstice % naših hribov. Prebližala se nam je preljuba spomlad skoraj vsako leto z svojimi krasnimi cveticami, katere so trgale nježne ročice krasnega spola, spletale si venČke ter jih v krasne laske vpletale. Ali letošnja spomlad nam jo prinesla na mesto spomladanskih cvetic ogromnega snega, kakoršnega se 84-letni starček in 05-letna starica ne spominjata. Mesto lepih spomladanskih dni bomo imeli pri nas, kakor po navadi, mrzle, jeseni podobne dneve. Lansko leto so bili naši hribi 4. majnika z snegom pokriti, in 2 dni potem je bil na kalih led 2 centm. debel. Letošnja zima jo bila taka, da že davnej ne take. Snega smo imeli dosti. Vsled velikega snega, silnega ledu in mraza niso mogli ljudje to zimo skozi tri mesece z vozmi v Trst, in marsikateri je bil za eno ali drugo reč v zadregi. Na 13. t. m. je začel sneg mesti in trajal 6 dni. Zameti so po vaseh taki, da se z strehami junačijo. Ljudje so v velikoj stiski sporad sena za živinico, in zaslužka ni z vožnjo, ker so naše vozne poti v narslab-šem redu. Brkin je v pravem pomenu besede v resnici: „trpin". Ta neusmiljena zima je storila na šolskem polju veliko škodo, kajti šolski otroci niso mogli vsled slabega vremena šolo redno obiskovati. Mraz jo bil takšen, da mi je v šoli črnilo v črnilnikih zmrzovalo. Mnogo otrok je bilo vsled prehlajonja bolnih, od katerih mi jo eden umrl. Umrla mi je tudi ena punca sporad bolezni na grlu. Pomilovanja vredno jo pa, da je bližnja duhovnija celo uro deleč od Tater in da ljudje visoko starosti se ne morejo udeležiti ob nedeljah in praznikih službe božje. Po vsej pravici si torej prizadevajo naši Tatcrei, da bi vdobili dušnega pastirja, kateremu bi odkrivali odkritosrčno svoje dušno rane in dobivali od njega zdravilno moč božje besede. Ako bi naš presvitli gospod škof dozvedeli vse razmere in potrebe taterske vasi, gotovo bi se pri prvej priliki usmilili ter jim poskrbeli dušnega pastirja. Popravili so naši Taterci v šolskih počitnicah lansko leto farovž in cerkev, in imeli so pri tem popravljanju nad 400 gld. stroška. Hvala lepa našemu čestitemu gospodu Gašperju Kastelcu iz Materije, kateri je, kot krajni glavar, podpiral naše vaščane, da ee je moglo v pravem času delo dovršiti! Hvala tudi našemu podžupanu Antonu Gustinčiču, kateri jo imel veliko skrb, da se je vkup spravilo denarja za delavce! V sedanjih razmerah stotine pri kmetih v kup spravljati, to je zelo težavno. Žal mi je pa, da ne morem očitne pohvale izreči dotičnim delavcem, kajti streha na cerkvi in na farovži jo rešetu podobna. Pred dvema mesecema se je pri nas tudi neka nesreča zgodila: Cerkvenik je bil z doma; in ko je bil čas poldan zvoniti, takrat je šla njegova žena iskat človeka, da bi zvonil poldan. 4-Ietna deklica pride med tem časom do ognja, unamo se jej oblačilce in jej plamen spodnji del telesa tako opeče, da jo nedolžna deklica drugi dan v najstrašnejših bolečinah iz-dahnola nedolžno dušico. Matere, no puščajte svojih otrok brez varuha doma! Drugič kaj več. A. K. da ima vedno premalo časa itd. Tudi Rozika jo nekaj slutiti začela, ker prejemala jo vedno redkejše pisma in so revolucijonarno proglase na vojsko. V Avfganistanu so zopet nekaj plete. Iz Bombaja se namreč 26. t. m. ni so motila. Sklenola mu je pisati pismo, poroča v nReuters' Bureau" : Guverner v da ga opomni njegovih obljub. Bila je ne-; Heratu j0 projel utrjeno poI.0čilo, da je delja popoludne, ko je prišla Rozika od popoludanske službe Božje, slekla je praznično oblačilo in si .pripasala beli predpasnik, da bi odšla v utico na vrt. IJže je prijela za kljuko pri vratih, ogovori jo oče rekoč: „Rozika, kamo ideš?" „Na vrt v utico grem, oče," odgovori hitro. „Mar meniš, da pride tudi danes kakor je prišol danes eno leto?" reče dalje oče. „KdoP" vpraša rad ovedno Rozika. „I, kdo, mlinarjev Konrad. Ali so več no spominjaš!"4 „Ne bode ga new in rudečica jo jo oblila po obrazu. (Daljo prih.) turkestanski guverner ukazal Iskerder kanu, naj z 12.000 vojaki neprevidoma napade in vzame Herat; vsled tega je avfganski emir pripravil 10.000 mož, da v potrebi pomnoži posadko v Heratu. DOPISI. Od bregov Soče 23. marcija 1887. [Izv, dop.j Nekoliko o naših bližnjih Fur-lanih. To so sploh dobri a ubogi ljudje, zvesti Avstrijci, dobro vodoČ, da bi se jim pod Italijo mnogo slabejše godilo, nego se jim pod avstrijsko vlado. Radi tega jo v njih avstrijski čut lepo razvit, kakor tudi verski. A ubogi so ti, kajti posestva ho tudi pri njih preveč razkosana, ali pa so v bo- Iz Kozjan 24. marcija. [Ivz. dop.] V 4. listu milo mi „Edinosti" je tožil dopisnik iz Kozjan, da ni nobenega, ki bi se potrudil, da bi se tukaj šola napravila. Šola jo tukaj resnično potrebna, kajti že pred dvema letoma je bilo 70 otrok za šolo ugodnih. Všolani no morejo biti nikamor; na Vatovlje jo prodaleč, na Tatre pa je pot preslaba, posebno v zimskem času. Gospod dopisnik pa nema prav, ko pravi, da ni nobenega, ki bi prišel na Kozjo pogledat zarad napravo šole. Dobro mu jo znano, da se je bil potrudil sam naš mnogočestiti g. Vekoslav Spinčič, kot c. kr. okrajni šolski nadzornik do Kozjan in jo tam dne 21. maja 1886 pregledaval, kdo bi se utegnol sposoben prostor za šolo in učitelja vdobiti. Tudi čestiti gospod R. Župančič iz Materijo je, kakor šolski oskrbnik, pregledaval dne 0. oktobra 1886, kde bi so vdobila kaka soba za šolo. Kdo je torej kriv, da ni šo na Kozjanah šole ? Preskrbite za šolo in učitelja prostor, in slavna c. kr. okrajna šolska oblast vam poskrbi učitelja. Iz nič ni nič! Trkajte, in se vam odpre ! Tatre 21. marcija. [Izv. dop.] Mila mi „Edinost" ! Zo mnogo vremena je zgi-nolo v neizmerno morje večnosti, od kar ti nisim iz Brkinov ničesar sporočil. In žali bog, da no morem danes nič kaj veselega sporočati. Torej sprejmi vender Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, dno 24. marcija 1887. [Izv. dop.| Včeraj, dno 23. t. m. smo zročili materi zemlji po-Hvotno ostanke g. Janez-a Valenčič-a, po domačo Severja, bivšega trgovca in posestnika v Trnovem. Pokojni jo bil ne lo dober kristijan, temuč tudi skrben in dober gospodar, s čemer si je znal pridobiti lepo premoženje, katerega večino je volil svojemu edinemu lG-letnemu sinu; spomnil se je tudi svojih sorodnikov, katerim jo bil šo v svojem živenju veliko pomagal. Ubožnim podobčanom trnovskim je oddal pokojni po svojem bratu gosp. Matiju Va-lenčič začasnemu oskrbniku njegovega premoženja — podžupanstvu Trnovskemu 100 gld.. da jih razdeli med nadbolj potrebno v podobčino Trnovsko pristojne ubožne, za kateri velikodušni dar se izreka tukaj v imenu obdarovanih ubožcev najgorkejša javna zahvala. Delo v vinogradih in na polju je to zimo zaradi bivšo zmrline le malo napredovalo, zdaj pa imamo še sneženo odejo, katera se pa urno v podobi vode proti Škocjanskej jami odteka. Zdravstveno stanje ni najboljše, pa še davica (difteritis) je zadnje dni nekoliko mladino spravila v grob. Kupčija je mlahova in skoraj mrtva, temu je vzrok prvič bivša lanska kolera na Reki in v Trstu, katera je prevzročila, da naš kmet ni mogel nobenih pridelkov razun sena po primernej ceni prodati, in drugič, ker ljudstvo pri nas silno naglo- od dne do dne bolj uboŽavavsled slabih letin, nasprotno pa se kopičijo dolgovi na dolgove ▼ zemljičnih knjigah in ako bo tako več let zaporedoma trajalo, gorje bo kmetu, kakor je gorje uže zdaj onim, katere je lahkomiselnost in strast vpregla v jarem zakonskega stanu, pa so brez premoženja; in takšnih je pri nas premnogo in skoraj k malu bo se več družin one vrste, o katerih se govori, „da imajo toliko v hiši kakor pa pred hišo". Skrajni čas je uže, da slav. vlada to zadevo dobro premisli in ženitev „nema-ničev" prepove, sicer tudi to prašanje pride na dan, kakor prihaja ono delavcev. Koliko zakonskih parov z več parovi otrok, ki so pa brez imovine in brez dela, po vaseli našega okraja večinoma z milodari živi, to vo le oni, ki tu živi, ki to premišljuje in ima tudi sočutje do takovih, da mu svoje reve in težkoče potožijo. Res je sicer, da pridnim rokam vselej kruha ne primanjka, pa tudi jo resnično, da omoženi nemaniči so le slabi delavci in njih otroci pa prava nadloga občanom, da jo temu tako, ni težko dokazati; pa naj bo toga za zdaj dovolj, saj bob se stene ne prime, ako so tudi kuhan vanjo vrže. Ivan Trnovki, Z Slapa dne 19. marca. [Izv. dop.] Fantje, ali bi ne napravili lehko bralnega društva, zakaj tako zaostajate za druzimi ? Tako jo rekel pri nekej priložnosti naš čestiti gospod vikarij. In res, tudi jaz Eovzamem to besedo. Lehko bi napravili ako družbico, saj nas je dosti in vsi znamo brati; kako lehko bi se kratkočasili s pošteno rečjo in zraven tega tudi zvedeli, kaj so po svetu godi, pa tudi sami bi se izobraževali, saj z branjem ao človek najbolj omika. Pa tudi možje bi nam gotovo pristopili na pomoč in nas izdatno podpirali. Poglejmo le okoli sebe po sosednih vaseh, koliko bolj so omikani, kjer imajo bralna društva. Poglejmo le na Pečine, tam imajo samo neko majhno družbico, kako tam napredujejo, koliko so si v malo letih uže pomogli; če tudi so bolj v hribih, vender veliko boljše vedo, kako se godi po svetu, nego pa mi, ki smo tukaj pri cesti. Združimo so, podajmo si roke in vzajemno delujmo, ne ustrašimo se nobene ovire, nobenih zbadljivih besed. Lotimo se pridno dela in uspeh bo gotov; zase-jajmo seme, iz katerega priraste krepko drevo polno žlahtnega sadu. No zavrzite toraj mojega svota, če prav prihaja izpod robate kmečke roke, včasih tudi slab strelec dobro zadene. Slapsk fant. Iz košanske doline 21. marcija. [Izv. dop.J Poročati ti hočem, dragi čitatelj „Edinosti", o velikej nadlogi, katera je koŠansko dolino z drugimi sosednjimi kraji vred v zadnjih petih dnevih zadela. Sedemdesetletni starčki nemajo v spominu, da bi bili kmetje v polovici meseca marcija tako z nezaželenim snegom v tej dolini obloženi, kakor so sedaj od 15. do 20. marcija. Od 13. do 18. marcija ni nič snežiti nehalo. Vsled tega dolgotrajnega sneženje naznanjam popisa vreden dogodek. V vasi kat. obč. št. Mihela, na se-vernej strani vasi si je prod mulo leti nek aovaščau hišo sezidal in sicer v nekej dolini, kder jo v zimskem času stara snežena lega bila; ko si jo omenjeni mož novo stavbo omislil, ni mu na misel prišlo, da burja ne pozabi, kam ima sneg nositi, domislila ga jo pa burja dne 15. marcija t. 1. Dno 14. marcija t. 1. zvečer je začelo snežiti, mej snegom se je pripodila tudi naša domačinka, burja. Dne 15. marcija ob 8. uri zjutraj se omenjeni vaščan v svojej hiši z svojo malo družino il spanja prebudi, gleda okoli sebe, ker se mu je čudno dozdevalo, da v tem juternjem času tako malo svita v sobo [prihaja, na posled vstane, gro k oknu in zapazi, da »o okna z snegom do čistega zametana. Gre v vežo k hišnim durim, odpre jih in zapazi, da je sneg višji kot vrata nauieten, m mu bilo mogočo skozi nje priti; a sedaj je bil v zadregi, kaj mu je storiti, izmisli so gre v podstrešje ter se splazi skozi podstresno lino na ostrešje. Oj, kako se začudi, ko vidi, da je njegova hiša okoli in okoli do vrha zametena, sklikno ves začuden in boječ: O Bog, ne dajaj ga več! Potem skoči z hiše v Hneg, v kateri se je globoko zaril, tako da se je z veliko težavo iz njega izkobacal. Potem gre go-loglav dol v vas mej vaščane proseč, da bi mu njegovo družino iz hiše oteli, ker sam več do nje ne more, dokler snega do vrat no odkoplje. Dobri in usmiljeni sosedje in vašeani niso Bi pustili dvakrat reči, ampak skazali so ljubezen do bvo- jega bližnjega in so skupno tekli mu družino otevat. Sneg je bil, kakor se jo raz-videlo, ko je bil prekopan, na 3. do 4. metre debelo nameten; ali burja se ni še zadosti znosila nad nAŠim vaščanom, temveč je le še vedno v dolino sneg nosila, toliko časa, da se je moral naš vaščan žalosten z svojo družino od svoje hiše posloviti, ter selitve pri dobrih vaščanih iskati. To ti je, dragi čitatelj, kratek popis te zime, katera gotovo dolgo let ljudem v spominu ostane. Žali Bog, to ti je stiska za ubogo ljustvo! Revšina, manjkanje živeža za ljudi in za živino, manjkanje drv ljudi tare, pa še zima svoje belo mrzlo krilo nad njo razprostera. Zares se smo reči, da ubogi kmet mora vse pretrpeti, ni dneva no ure ne trenotka, da ne bi mu nezgode živenja grenile, da bi bilo skoraj ubožcu obupati, ako no bi bil tako trpenjn vajen. Rodoljub. Domače vesti. t Vitez Josip Mihalj Teuschl, podpredsednik tržaške trgovinske zbornice, umrl je v nedeljo nenadoma na Dunaju, kamor ga je tržaška trgovinska zbornica poslala, da ao porazume z vlado zarad stavbe in uprave novih skladišč v Trstu. Za tržaški trgovski svet je njegova smrt velika zguba, ker v trgovinskih stvareh je bil on brez dvombe ena izmej prvih kapacitet v Trstu. Trgovinaka zbornica se je tudi tega moža z dostojno hvaležnostjo spomnila ter mej drugim sklenola, da se prepeljejo njegovi smrtni ostanki v Trst in tukaj opravijo mrtvaški obredi. Pogreb bode danes popoludne ob 3*/2 uri od kolodvorske postaje. Imenovanje. Avgust Czyhofski, stražni glavar pri topničarstvu, bil je imenovan kancelistom pri c. kr. finančnem vodstvu za Primorsko. Odlični g08tje. Japonski mornaričin minister grof Saigo z svojim spremstvom odličnih častnikov jo obiskal tudi Trst, napravil v nedeljo popoldne izlet v Miramar. Zvečer pa se je odpeljal po železnici v Mletke. O Lloydu. Parnik „Thisbe" je odplul 24. t. m. iz Bombaja proti Trstu. Občni zbor tržaško možke podružnice sv. Cirila in Metoda bodo v nedeljo, 3. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani tržaške čitalnico. Rodoljubi vseh stanov naj bi ae ga prav mnogobrojno udeležili, in kedor še ni vpisan v društvo, more to storiti pred občnim zborom v dvorani, da se le oglasi pri g. tajniku. Slovenci to so prilike, ko je treba pokazati, da smo tukaj ! Občni zbor delalskega podpornega društva bode na „belo nedeljo", to je 17, aprila. — Rok za naznanenje predlogov je do 4. aprila. Letno poročilo in račune morejo udje in družabnice dobiti v društvenoj uradniji. Popularen general. V Trstu dobro poznani general Albori, ud tržaške rodbine, ki pa je ostala zvesta svojemu hrvatskemu rodu, brat poznanega trgovca, g. Ivana viteza Alborija, je bil par let brigadir v Zagrebu; nedavno pa je bil prestavljen v Lvov. Pred odhodom je ukazal nastopiti svojej brigadi in jej je govoril govor poln gorečega domo- in rodoljubja v najlepšej hrvaščini. - Še tisti večer so mu napravili mnogi štovatelji in oficirji banket v dvorani društva Kolo, katerega se je udeležilo mnogo odličnih gospodov v vojaškej suknji, pa tudi v fraku in črnej suknji. Skoro vsi hrvatski listi pa so mu v slovo posvetili jako laskave članke. — Evo vam talentiranega, še jako mladega generala, ki ima v Avstriji še veliko pri-hodnjest! Dopolnilne volitve v Ljubljanski mestni Zbor. V pondelek je volil svoje zastopnike v Lljubljanski mestni zbor III. volilni razred. Svoje glasove jo oddalo 97 volilcev ter je resultat jako ugoden, kajti nasprotna stranka je javno še vedno pasivna, akoravno vsaj tajno agituje. Izvoljeni so tedaj v zbor sami narodnjaki in to gg.: Dolenc Oroslav z 93, Nolli Srečko z 92, Tomšič Ivan z 92, Valentinčič Ignacij z 91 in Železnikar Ivan z 91 glasovi. — Pri včerajšni dopolnilni volitvi II. volilnega razreda v mestni zbor pa so bili izvoljeni od prišlih 136 volilcev, in so dobili glasov: Gogala Ivan 132, Hrasky Vladimir 132, dr. Tavčar Ivan 132, vitez Zitterer Matija de Časa Cavalchina 132, Banedikt Josip 131. Denes voli I. razred. Slovenski volilni odbor v Celji jo proglasil kandidatom za državno poslanstvo na mesto g. dr. Foreggerja, kateri je iz nemškega kluba izstopil ter konečno svoj mandat odložil, gospoda c. k. sodnijskega pristava dr. Dragotina Gelingsheim. Program tega gospoda dokazuje, da je nepri-stransk Nemec in pravičen proti obema narodnostima in videti je, da bode on po svojih načelih podpiral vlado v njenem prizadevanju, da prepirajoče se narode mej saboj sporazume in pomiri. Prepovedan list. Srbska vlada je prepovedala razširjenje tržaškega lista „II Cittadino" v Srbiji. — Čudimo se tej prepovedi, kajti nekdaj je bil „Cittadino" najtoplejši prijatelj Srbov. Nova parobrodna zveza. Bodočega meseca se začne plovitba parnika „Cattaro" med Trstom in Kotorom. Parnik irna na svojem potu vse znatnije luke Istre in Dalmacije obiskovati in vendar vožnjo v 39. urah dovršiti. — Sprejemali se bodo potniki in tudi blago. — Parnik jo pod poveljništvom kapitana F. Miiller-ja, last. hrvatske firme. Kolera. Iz Budinpešta so poroča, da je zadnje tam umrla neka žena in je i zdravniška preiskava dokazala, da je imela azijatsko kolero. Zelo se je tedaj bati, da tudi letos kolera Evropi ne prizanese. Tržaške novosti: Izgubljeno p e t r o 1 j e. Pred nekoliko dnevi je počila neka cev na veli-] kem kotlu za petrolje tvrdke Nobel v' Iuki. Petrolje je tako silovito brizgalo iz pokline, da se ni bilo niti misliti na to, da bi se ista mogla tako zamašiti. Se le čez nekoliko ur so mogli mornarji Indije „S\viet" po trudapolnem delu daljo izli-i vanje ustaviti. Petroljeja je silno veliko j izteklo, kajti nastala škoda iznaša nad 10.000 gld. Ukradena ladij a. Po noči od j 10. na 11. t. m. je izginola Marku R. iz j Okruga ladijca „Marietta", koja je bila zakotvona v luki Sff. Eufemije. — R. je! prijavil drzno tatvino policiji, toda do zdaj se še ladijca ni našla. Neopreznost. V četrtem nadstropju hiše št. 1. v ulici S. Lazzaro so v pondeljdk čistili okna. Valod neopreznosti služabnico je padlo krilo nekega okna iz visočine na ulico, ter se na tisoč komadov razbilo. Velika sreča je, da prav v istem trenotku ni nikdo mimo šel, kajti okno bi ga bilo gotovo težko ranilo ali celo ubilo. Policijsko. V pondeljek je našel 14 letni dečko Anton Luchs v ulici Riborgo zlat uhan, kojega je takoj oddal bližnjemu stražarju. Tedaj se med pokvarjeno tržaško mladino vender še najdejo pošteno vzgojeni mladeniči. — Na borznem trgu se je zbralo včeraj popoldne veliko ljudij, koji so radovedno poslušali prepir 24-let-nega težaka Antona V. se svojo 22-letno zloglasno ljubico Avguato S. Stražarju, koji ju je hotel pomiriti, se je V. silovito ustavljal ter so zato spravili oba ljubimca pod ključ. Obrtna šola v Ljubljani. Deželna vlada za Kranjsko jo naznanila ljubljanskemu mestnemu magistratu, da ministerstvo bodočega šolskega leta odpre v Ljubljani obrtno šolo, ako prevzame tudi mesto nekaj stroškov za isto na-se. Popravek. V 23. štv. „Edinosti" bila je objavljena zahvala pročastitega gospoda Vok. SpinČica, c. kr. okr. šolskega nadzornika ! iz koje pa je po pomoti izostalo, da je isti gospod tudi podaril šoli v Mare-zigah 15, v Pomjanu 8 in za Krkavce 20 šolskih klopi, s kojim se je dotičnim šolskim soseskom veliko pripomoglo. Bog nam blagega gospoda ohrani mnogo let, kateremu jo mladež toliko na srcu! Bodi mu tedaj še enkat za vse skupaj izročena najtoplejša zahvala od krajnega šolskega »veta pomjanskega. GospotakB 111 trpinu stvari. SPOROČILO IV. skupščine posojilnico in hranilnice v Kopru obdržavane dno 24. februvarja 1887 v Šmarju. (Konec.) Hujša nam jo bila začetkom meseca oktobra, ko smo dobili od banke Slavije dopis, v kojem nas poziva, da imamo, vsled njenih spremenjenih pravil, vrnoti posojilo od 7000 gld. Kje da jih vzamemo? Kaj da začnemo ? Zahtevati od dolžnikov svote naglo, ne bi bilo ljudski, bil bi prehud udarec za nje, pa tudi za našo stvar, „Kud če suza neg na oko?" Komu da se obrnemo nego mogočnejšim bratom, koji so najbolje poznajo v stiski. Pomogla je zopet celjska posojilnica, dovolivši nam dalnje posojilo od 7000 in poslavši to svoto v našem imenu banki Slaviji v Prago. Ova nam je vrnila vso hranilne knjižice in menjice, pri njej nemamo več dolga. Zahvalni smo njej, da nam je s svojim kreditom bila omogočila začetek delovanja, a zahvaljujemo ae posebno ravnateljstvu celjske posojilnice — s kojega člani sta lanjskega leta naša dva odbornika imela čast seznaniti se o priliki shoda zveze slovenskih posojilnic v Celju, — koje nas je s svojimi posojili, posebno zadnjim, rešilo iz zadreg, omogočilo, pospešilo in učvrstilo našo delovanje, ter tudi zmanjšalo naš trud, kakor tudi trud in stroške dolžnikom. Živelo? (Živelo! odgovarjajo navdušeno skupščinnrji). Odbor zadruge ae je tedaj moral v zadnjem letu boriti z raznimi ovirami in težavami, vendar jo vse srečno premagal. Drugače nemam kaj veliko omenjati o delovanju zadruge. Omenjam Se, da so je odbor shajal v sejo vsakega tedna; da jo rešil blizo 100 prošenj, od kojih skoro polovico povoljno, med tem ko jih jo drugo polovico moral odbiti zavolj znanih uzrokov (da so prosilci ali njih poroki bili preslabi posestniki, ali prezadolženi, ali saj z neizbrisanimi dolgovi v zomljiščnih knjigah zabeleženi, ali da so imeli skupaj s drugimi nerazdeljeno posestvo, ali da posestvo ni bilo šo na nje prepisano, ali da so preslabi gospodarji). Podaljšalo so je posojilo 200 krat. Na koncu izrazujo nndo, da bodo članovi zadruge kakor dosedaj izpolnjevali svojo dolžnosti, ter da bodo zadruga vse z boljim uspehom izvrševala svojo nalogo. To sporočilo tajnikovo sprejela jo skupščina do ugodnega znanja. Za tem je član nndzorstvn, nadžupan iz Pomjana, Josip Gunjae izvestil o računih za leto 1886. Isti računi se brez ugovora sprejmejo na znanje, po tem ko so se dala posebno od strani gosp. blagajnika neka pojasnila posameznih skupSčinarjev. Preide se k volitvi odbora in nadzorstva. Voli se na zahtev predsednika, videčega željo skupščinarjev, z vstajanjem raz sedežev. V odbor izvoljeni so isti gospodje, koji so i lanjskega lota bili, samo mesto odišlega odbornika Josipa Baliča izvoli so Ivan Ilrvatin. Ta odbor so konstatira tako le: predsednik Vekoelav Spinčič, c. kr, profesor in dež. poslanec, podpredsednik Ivnn Grižon, posestnik in nadžupan v Dekanih, tajnik Fran Matejčič, c. k. profesor, blagajnik Josip Kristan c. kr. profesor in posestnik, računovodja Josip Va-lentič, učitelj v Lazaretu, odbornika Josip Krmac in Ivan Ilrvatin posestnika; v nadzorstvo izvoljeni so isti gospodje, koji i lani namreč: Edvard Lampe, poaestnik in nadžupan v Dolini, Josip Gunjae, posestnik in nadžupan v Pomjanu, Jakov Lada-vac, župnik in dekan v Krkavcih, Andrej Gregorič, posestnik in občinski svetovalec v Dekanih, Josip Franza posestnik in od-činski svetovalec v Kubeilu. Predsednik so zahvali v imenu odbora na poverjenju in obljubi, da bode odbor v vseh slučajih po svojej vesti i po pravilih delal. Skupčinarji zahvaljujejo se odboru na trudu in kličejo mu živio! Zapisnik, koji se je pisal tečajem razpravo in skoro končni, prebere hc, potrdi in po odbornikih podpiše. Prvo društvo vojaških veteranov za Trst in okolico. V nedeljo dno 17. aprila 1887 ob 9 uri predpoludne bodo v gledišču „Fenice" osmi redni občni zbor. Pred zborovanjem ob 8 uri bo v cerkvi sv, Antona novega sveta maša za zamrle ude minolega društvenega leta, h kateri so povabljeni gospodje častni drustveniki, prijatelji vetoraneov in vsi veterani. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Poročilo blagajničarja. 3. Poročilo računstvenih pregledovalcev. 4. Predlog predsednika. 5. Predlog računskih pregledovalcev. 6. Predlog društvenikov. Predlogi društve-nikov morajo se pismeno predložiti vodstvu vsaj 8 dni prod občnim zborom, za ilruStvono vodHtvo in računstvom proglod Viljem vitez Račke <-. kr. stotu k. B o r s n o poročilo. Borsa h«* j« zoper, popravilu, t<-nde!i<*n ju postala ugodnejša in kurzi s>j puntali boljši in trdni. Dunajska borsa dne 2(1 marca. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld SO-65 „ v srebru — — — „ 81.70 Zlata renta-------— „ 119.70 5°/0 avHtrijuka renta — — — — — , 97-i.O Delnice narodne banke---— „ 88fr— Kreditne dolnico — —---— „ 60 London 10 lir storlin-----„ 127 65 FrancoHki napoleondori — — — — „ 10-12 C. kr cekini — — —---— „ 6.02 Nemdke marko — — — —---, 62.70 Hiša na prodaj. iJedna rodbina, v katari «e govori nemško in slovensko, želi oddati nekatere „ . ~ , . T, ,, *ob«\ 7. hrano vre-1 po jako ugodnih pogojih. — \ vasi C esta pod sv. Križem (Ipav- oglasiti se je Viu Caarrma šu-v. 3. I r,ad-skem) 8e prodaje hiša, št. 52, ležeča tik atropju. 3—3 ceste z vsemi gospodarskimi poslopji in vrtom z brajdo in gozdom. ___ Cena jo 9300 gld., ter se proda tudi ~7 a\r\C\Z\ ™ podplate, dobrih proti plačilu v obrokih. — Pobližje se in trpežnih, last- izve pod naslovom „Tajništvo v Sv. Križu pri naslovom Ajdovščini*. 3—1 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvetljic je prispel od tvrdke Wilmorin-Andrieux v Parizu, kakor tudi krasne rože več ko tisoč raznih vrst, Cene jako nizke. Prodaja semen in cvetljic Jakopa Fonda Trst, Lloydova palača 2—1 PEKARIJA F. JERŠEK v Trstu, Corsia Stadion št. 201 priporča svojo bogato zalogo nega izdelka — priporoča po nizkej ceni strojarija Ivan Tomšič-a na Vrhniki. 10-2 i m zlIcSIG in vsakovrstnega ceni. MOKE peciva po jako nizkej 1-3 Ekonomična krojačnica IVANA BATELLI -- Trst, Barriera vecchia št. 6, I. nastp. jo vedno bogato založena z oblekami po najnovejšem okusu; ter je vsled bogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Cene so tako nizke, da se tekmovan ja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. 10—24 "JI m Jjil m IS m Moda. Podpifluni naznanja, da ima veliko zalogo slamnikov za goepe, otroke, za gospode, finih in priprostih, tudi za okoličane, TBake' barvo in oblike, nadalje pere slamnike, katere tudi barva —vse to po najnižih cenah. 10—2 m lm m m iti! m m m MIHA PRAŠEL Corso št. 21, poleg agencije Zulin. c v « Ljubljanski Zvon. j Gld. 4.60. p , Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. | 4 <9 Kibla voda, kopelišče \ RADENCE J Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno In debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-21 LINI K A za spolne in želodov« bolesti,nastope kuženja i oslabenja moŽk^ slubosti, polucije, ?,ge5o voiio. mofienje postelje, puščanje krvi, zabi'je v m za vse bolezni mi-hurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postouanju z neškodljivimi sredstvi. 3-8—104 C. Stroetzel, specijalni zdravnik Lindan a m Bodensee. Ustanovljeno 1747. »te * Albert ®Samassa - c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV !N GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. I BRANI ZVONOVI 2 UPRAVO. Vsaku sorte gasllnlce izvrstne sestave za občine, za posilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-ovi za vodo, vrstne šroiilnice kakor drusro orodje in pripomočki zi»por požare. -t —1? Crkvene svečnice in druge pri-nrve iz bronza. Seool&e in orodje sa vodo ovode,. Scsalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za dro/ganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. halje: kovinsko blago cevi iz litega iri kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopmne in gumija itd po najnižjih cenah. Občine in gasilna druStva plačuj-jo lahko na obroke. Vried o ili'tru Ijltr«' »in. «'|>t> f^v Irs'ii, A. MalSoll v (l.iri.il v Celju in Mar ■•r«.. , V PEKARIJI Josipa Samokez v ulici Carintia se dobe, kakor navadno, ludi letos Pince U« riške gibanice in šarkelj BS^lSiai! 2G uveMni ■O »o* LA FILIALE IN TRIESTE tfall' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito par oomncrolo ladastrla VERSAMENTI IN CON f'ANTI Banconote: 2*[«°/r> Interesse verso preivviso dl 4 glorn • • ■ ■ • • 8 ■ 3'[4 ■» ■ > ■ »30» Per le luttere di versamentn attnulmente in circolazione, i! nuovo tusso d' Interesne c,o mino.ierA a decorrere dalli HI enrrente. HI cor-rente e 22 Novem lire, a se^onda del rispettivo preavviao Napoleoni: 2*|*°i0 iflRuoInteresse vertopreavvlto dl 30glornl 3 • ■ • » • >3 M6ll 3 6 * Banco Giro: Ban anali 2,/J*/P nopra qnalunque nomrna Napoleoni oenza interesa! Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavla Leopoli, Lnbiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburpo, Klagenfurt Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divise e lncanso coupons Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di popolnoma oz-i a»i i ^oufal-nlm offljeiičrvlm hlapom brez naslednjih m trariph n^ ^'ov na gotov način In 7.\ v "d no, Č»ato k-:it C^le v dobi 2 dni.c lonavi ^-zno »'flozaravljivh ii-'ZiiioiiKist v kej Žlovefikei dobi k kor tudi pol ici^, prljetrtimf ne?u:enim, znn;i'iiim zdravju mm. 47—52 Svedočbft slavnih profesorjev In zdravniške brošuriee, na tisoče ealival od popolnoma ozdravelih osob svetuj.i vsem bolnim rubo ogij.'iioev. gn »-Ia|ia, ki garantira goiov In trajen vspeh. Popoln« priprav« z dotičn ri> po i-ukom in z iravniftk»mi Rorič v;» i f-»r. R.HO. P'i poSlIi.tvi se iiob'0 p ri, da v« n* spozna kaj z;ivo) ZH ?rŽii|e in od ko i pi ni -ja. Zavod za ordinaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^Itnjann Dunaj VIL Mariahilfeis'rass Si'. ter se točno izvršuje vsaka narofiba. 8BS6 itffllthtlfiliMMiltii . titrffr^T" ____S Pri JULIJU G RIM M, dežnikar, Barriera Vecchia št. 18 jo zolo bogata zaloga solnčllikov za £0-spe, za jako nizke cone. — SoliičiliUi za gospodo od 90 novč, naprej. — Najnovejši „Rntrecots" zn gospo, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo so popravki za jako nizke cene. 04—104 Lekarna v TrnkmvSf zraven rotovŽa v Ljubljani Marij aceljske kapljice velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana naibal ša in sveža zdravilu. Ni ga dneva, la bi ne prijeli pi m^nih zahval o na^th Izborno skušsnih domaČih zdravilih. Lekarne Trnk6 ■zy-jevih flrm hd : Na Dunaj i dve in ena k«mična tovarna v Gradci (na Štajerskom) ena pa v l^jvabllatil. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeč«, da spod in videna zdravila s prvo pošto dobi, da nasl v tako le napravi: Lekarna Trnk6ozy poleg ratovža v Ljubljani« Cvet proti trganju (Gloht . je odlučno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tiiem, trganj« po udih bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpneta ude in kite itd , malo Časa če se rabi, pa mine popolnem trpanje, Uar dokazuje obilno zahval.Zahteva nuj se samo «©v©t zoper trsnnjo po dr. MalićuT z zraven <8i;l,l"lim rku' stojećim znamenjem 1 at- klf i r e 50 kr., tu«at 4 eld, 50 kr 0V £»■» ni na steklenici z-avnn stoječega znamenju, nI prav vet In ga precej vrnite 2a želodec, katerim se ima nu tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh i ri vseh boleznih v želodf.u in so ne-prekosljivo sredstvo zoper mankanje slasti pri jedi, alab želodec, urak. vetrove, koliko, tlatRniao, bljuvanje glavobol, krč v Želodou, bitje srca, zaba-aanje, »liste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper ZlatožilO-Stekleriicu velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 gld. tucatov samo 8 amr Nvarilo! Opozarjamo, da se tiste Istinite MARUACEL1SKE kapljice doblvujo samo v lekarni TRNK0CZY-ja, zraven rotovža nn velikem trgu v Ljubljani. Planinski zelišfini hirnp kranjski, za odrasle in otroke, je nujboljSi zoper kušelj, hripavost, vratobol, jetlko, prsne in pljučne bolečine: 1 steklenica 54) kr , 1 tucat S gl. Samo ta sirop zi ft« kr j ]>ravi. Kričistilne kroglj ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže Lisočkrat sijaju > osve-dučile pri zabasanji človtškega telesu, gluvo 6lu, otrpnelih udih, skažeimrn ze|od-'Ut jetrnih in obistnih boleznih, v Skatljuh h 21 kr.; jeden za zavoj s (j škatlj .mi 1 Rld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. SREBRN1CO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol K r e i k e n b a u m 1 Braunstihweig. 6—52 ZDRAVILA ZA ŽIVINO. H Tft pruv (lnbra Btuiia pomaga ntijliolje vri vseh boleznih km v, konj in prnfll&ev. A Konje varuje ta Stupa irjranja po Prevlh , h z uvk, vsoli r»:iiey.lji v ili kiifnili boltinljj . i } kaSlla, pluCnih ii r Ai, vratnih boler.nij. ■J**-*- tfr odprarlja vso , ... g i gt„, mili vzilr-^SL--' *uje knnj" itebele, ukrotio i itikrouu. Kravadajo ninoifn dobre)?« mlfka. jjjC* Zatnot-'k z rabil nim navodom vrecl velja li 50 kr., 5 zainolk v Niinio * pl. Vsa ta našteta zdravila nh samo prava dobijo Cvet za konic. NaJbo,JBo >m«iio ^a k. j0 J pouiaga pri prriĆKii «11, nte-kan I koJon l; ')»it-nili bol.'* . 'i'rp-11»'.ji v Iloku, K \t X o ^k i uj i n 'K r ni'lilirjili na no r »ah. izv j -.lil t M -1 canji H i la,o|i ivo .J 8il«loi Itd..rt kratka .. pri vs'ih vntinilh IviIo/tiIii In lito ill. — Hinklo lion /. r i -niin ii iv dnin vrnd -itaiie l»i 1 (»lil , n -. ------, fftr|i| ——^ s>kl z rabil im ^L^Mii^vsjM^S^^-- '.-.»MH navod on vr. d s