novi 0000^3 sl00V"'.HA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir RAZPRAVA GLAVNEGA ODBORA SKGZ Slovenci sredi osemdeset «Slovenci v Italiji sredi osemdesetih let: sedanji izzivi ter stare in nove dileme», to je bila tema o kateri je prejšnji teden razpravljal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze. Uvodno poročilo je imel ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), prof. Darko Bratina, ki je vprašanje uokviril v širši evropski in svetovni kontekst izhajajoč iz dejstva, da smo v sodobnem svetu priča pravi renesansi nacionalnega vprašanja. V tem trenutku, ko se nacionalno vprašanje spreminja a hkrati ni ustreznega teoretičnega inštrumentarja, kakšno je stanje Slovencev v Italiji, se je vprašal prof. Bratina. Menil je, da se je treba bolj agilno in bolj sodobno soočati z vrsto problemov kot so dvojezičnost oziroma jezikovni dualizem; vprašanje enotnega slovenskega kulturnega prostora; vprašanje odnosa med narodnostjo in ekologijo v prenešenem pomenu, kot težnja po ponovnem uspostavljanju pravilnega odnosa med človekom in naravo, oziroma okoljem v katerm živi, po varovanju osnovnih značilnosti ljudi, ki živijo v nekem prostoru; vprašanje zgodovinske zavesti in odnos mlajših generacij do nacionalnega vprašanja; vloga in pomen enotne delegacije, ki naj ne bo samo organ skupnega nastopa, pač pa naj postane telo, ki ima vse te procese v svoji zavesti; vloga, ki jo imajo etnične skupnosti v tej postindustrijski družbi in potreba v tem okviru, da se ustvari večja in širša kulturna raven, da se «investira v možgane». Sledila je zanimiva in bogata razprava, v katero so posegli številni prisotni, ki so skušali razčleniti vprašanja teh globokih družbenih, političnih, gospodarskih in kulturnih sprememb, ki odpirajo tudi Slovencem nove dileme. Vsekakor je šlo le za začetek nekega razmišljanja, ki zahteva od vseh nas večjo poglobitev, saj je rešitev našega narodnega vprašanja odvisna tudi od našega pristopa do vprašanj in od naše sposobnosti jih postaviti v pravilen okvir. Al centro prescolastico bilingue di S. Pietro al Natisone i bambini hanno soffiato la prima candelina proprio in concomitanza con i festeggiamenti di S. Pietro e Paolo alla fine di giugno. Assistiti dalle brave maestre Isabella Coren e Vilma Mgrtinig ed aiutati da due «grandi» di prima elementare, i dieci piccoli della scuola materna hanno dato vita ad una simpatica recita sul testo della fiaba popolare «Grašači», pubblicata recentemente da Ada Tomase-tig. Alla recita hanno aggiunto intermezzi corali dialettali sloveni ed italiani e le piccole voci hanno commosso l’attento pubblico fra cui erano presenti le mamme. La mattinata, alla quale ha partecipato la prof. Silvana Schiavi dell’Università di Udine, si è conclusa con la proiezione di diapositive illustranti i vari momenti detla vita del Centro prescolastico e con un semplice rinfresco. La prof. Schiavi che ha tenuto un contatto costante con i bambini, le maestre e le mamme, si è espressa in termini lusinghieri nei confronti dell’esperienza, augurandosi non solo che essa continui negli anni ma che possa essere imitata, come iniziati- Leto XII. št. 27 (291) • Čedad, četrtek 18. julija 1985 S. PIETRO AL NATISONE Centro prescolastico bilingue soffiata la prima candelina L_l / bambini del centro prescolastico bilingue durante la recita «Grašači» del 2S giugno scorso ai termine del primo anno di scuola. va pilota per l’educazione plurilingue, qui ed altrove. Fin dai primi di luglio infine la prof Schiavi è intervenuta ad una riunione con le maestre per la ste- sura di un organico piano didattico per il prossimo anno. Il primo settembre, infatti, il centro riapre e si attendono già nuove iscrizioni di piccini dai 3 ai 6 anni. ŠPETER Lep koncert bolgarskega pevskega zbora ______CAMPOROSSO IN VALCANALE Vacanza di svago e di studio per i ragazzi di Mlada brieza Fanfani nov predsednik senata Kot predsednika republike tudi predsednika senata so izvolili že pri prvem glasovanju. Izvoljen je bil, kot je znano, edini demokristjanski kandidat Amintore Fanfani, za katerega se je izreklo 80% senatorjev z izjemo radikalcev. V svojem nastopnem govoru je Fanfani, ki je že petič v 17 letih predsednik senata, posvetil posebno pozornost vprašanju parlamentarne reforme in potrebi po večjemu stiku z vlado. REGIONE FRIULI-V.G. 40 miliardi per completare la ricostruzione La regione Friuli-Venezia Giulia è autorizzata a contrarre un prestito a breve scadenza di 40 miliardi di lire per il definitivo completamento della ricostruzione in attesa di ulteriori finanziamenti statali. Questo il disegno di legge approvato a larga maggioranza, con la sola astensione del MSI, dal consiglio regionale tenutosi la settimana scorsa e che ha ampiamente dibattuto, sulla base di una relazione del presidente Biasutti, sullo stato delle grandi opere. Queste sono indispensabili, ha detto tra l’altro Biasutti, per uno sviluppo equilibrato della comunità regionale. Ci sono certamente, ha detto, dei problemi legati all’impatto ambientale, problemi amministrativi e di rapporti con le comunità locali. La giunta regionale non vuole andare contro le comunità locali, ma bisogna definire un preciso limite tra l’interesse locale e quello rappresentato dall’interesse regionale e nazionale e il consiglio regionale è in grado di individuare questo limite, soprattutto oggi in presenza delle grandi difficoltà economiche che si collegano al grave problema dell’occupazione. Zbor Nacio Ivanov iz Sofije. Pod vodstvom pevovodje Ofelije Russeve je prejšnji teden nastopil v Špe-tru bolgarski ženski pevski zbor Nacio Ivanov iz Sofije. Koncert, ki mu je z velikim navdušenjem sledilo številno občinstvo, je priredila občina Špeter v sodelovanju z videmsko Pokrajino in pevskim zborom iz Rude, ki proslavlja letos 40-letnico ustanovitve. Večer se je začel z nastopom domačega pevskega zbora Pod lipo iz Bar-nasa. Nato so stopila na oder bolgarska dekleta, ki so v prvem delu programa predstavila polifonične skladbe, v drugem pa so zapela narodne pesmi slovanskih narodov. Največji poudarek je seveda bil na bolgarskimi narodnimi, pevke pa so predstavile tudi ruske pesmi, nekatere v nemškem in italijanskem prevodu. Po vsaki izvedbi je občinstvo z navdušenjem ploskalo, tako, da je moral zbor marsikatero pesem ponoviti. Visoko kvaliteto nastopa je med svojim pozdravom pohvalil tudi špetrski: župan Marinig, ki je izrazil željo, da bi se take pobude ponovile in odvijale tudi v drugih krajih Nadiških dolin. Un gruppo di una sessantina di ragazzi delle Valli del Natisone è ospite da domenica pomeriggio del rifugio Dom Mangart di Camporosso in Vai-canale per un soggiorno culturale ricreativo che durerà due settimane. L’iniziativa, che gli anni scorsi si è svolta in varie località delle Valli del Natisone, in Istria e l’anno scorso a Camporosso, è organizzata dal Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone e autorizzata e sostenuta da una sovvenzione della presidenza della giunta della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia. Assieme ai ragazzi sono partiti per Camporosso un gruppo di assistenti ed insegnanti perchè il soggiorno non è una semplice colonia, ma un momen- to di studio e di ricerca. Vi saranno infatti lezioni di lingua slovena sulla base di una riscoperta della comunicazione dialettale, di canto e danza folklo-ristica, di ricerca, sulle caratteristiche della zona che è ricca di spunti culturali. Il tutto, studi, ricerche, gite, escursioni, ecc., sarà trasferito nel giornalino «Mlada brieza / Giovane betulla» che quest’anno si preannuncia ricco di testi ed illustrazioni. 1 ragazzi rientreranno alle proprie famiglie il 28 luglio prossimo. Il soggiorno, giunto alla dodicesima edizione, è un originale momento di svago e di animazione culturale ed è l’ultima iniziativa del Centro Studi Nediža prima della pausa estiva di agosto. Zbor Pod lipo iz Parnasa. Čedajci ries niemajo sreče z muosti, še bruozar, de jim je adnega sizi-du zluodej. Če pomislimo na use težave, ki so jih miei za povezat oba brega Nadiže z muosti, saj zidajo dva na enkrat (adnega v višini ulice S. Lazzaro an utice Fiore dei Liberi, ta drugega buj nizko dol, blizu bri-tofaj, muorjo bit zaries potriebni hudičevi računi an hudičevo znanje za tuole dielo narest. Kaj je rotalo? Zadnje dni prejšnjega dedna so že na debelo pisal po giornalih, de je skor naret muost čez Nadižo a n so hvalil dielo nareto. So se pa ušdel, nardi! so račune brez oštirja aI pa bi bluo buj prti reč brez zluodja. Ker je bluo trieba narest zadnji kos muosta, so ulil potrie-ben beton an... muost, kot vidite na fotografiji, se je utonu, narvenč part betona je pa padu du rieko. V Čedad, muost an hudičev rep IL PROSSIMO 28 LUGLIO A STREGNA Festa del Donatore di sangue La Sezione dei Donatori di Sangue «Valli di San Leonardo», per il prossimo 28 luglio organizza a Tribil Superiore, nel Comune di Stregna, la terza festa del dono. La giornata avrà inizio alle ore 8 con la presenza dell’autoemoteca per raccogliere le donazioni di sangue. Si auspica una numerosa presenza soprattutto dei giovani che sicuramente sono sensibili a questo atto di solidarietà nei confronti delle persone bisognose. Si ricorda che può donare ogni persona, donna o uomo di età compresa fra i 18 e i 65 anni che goda buona salute. La donazione rappresenta oltre ad un atto di generosità anche una tutela della salute in quanto ad ogni prelievo vengono eseguiti sul sangue gli esami più importanti che danno un indice della propria salute. La giornata proseguirà con la Messa solenne alle ore 11 e di seguito la premiazione dei donatori benemeriti ed una pastasciutta per tutti i partecipanti. Per dare maggiore solennità alla cerimonia interverrà la Banda di Orzano. Inoltre la manifestazione sarà allietata da una esibizione del balletto locale Ži-vanit. La giornata del dono sarà preceduta da un incontro di sensibilizzazione che si terrà presso la Sala Parrocchiale di Tribil Sup. il venerdì 26 alle ore 20.30 con il titolo «1 primi gesti». Il dott. Antonio Valle, specialista in Anestesia e Rianimazione dell’Ospedale di Udine, ci illustrerà come dobbiamo comportarci nel prestare il primo soccorso ad una persona che ha subito un incidente stradale, una folgorazione, un morso di vipera, una ferita da arma da fuoco e dell’importanza di un corretto intervento. Rieletto Augusto Crisetig a Stregna 11 democristiano Augusto Crisetig che ha guidato la precedente amministrazione comunale di Stregna è stato rieletto sindaco nel corso della prima seduta del consiglio comunale. Ha ottenuto 10 voti, 3 sono andati a Romeo Qualizza della minoranza (PSDI e indipendenti), 1 scheda era nulla ed una bianca. Successivamente è stata eletta la giunta comunale che risulta così composta: assessori effettivi Aldo Predan che ricoprirà la carica di vicesindaco e Lino Dugaro, assessori supplenti Giuseppe Stulin e Renata Qualizza che è così la seconda donna assessore delle Valli del Natisone, dopo Bruna Dorbo-lò che è entrata in giunta, come è noto, a S. Pietro al Natisone. Predšolski dvojezični center Špeter Informacije in vpisovanja: pri Zavodu za slovensko izobraževanje - Špeter tel. 727490 Mostra di Loretta Dorbolò nella Kraška galerija La pittrice Loretta Dorbolò, dopo il successo della mostra nell’atrio della scuola media di S. Pietro al Natisone, esporrà alcuni dei suoi quadri presso la «Kraška galerija» di Rupin Grande (Veliki Repen) in comune di Monrupi-no (Trieste). La «Galleria Carsica», ambientata in una tipica casa del Carso, sarà una cornice quanto mai coerente con i temi che i quadri della pittrice, originaria delle Valli del Natisone, è andata sviluppando nella sua apprezzata carriera artistica. Seminar v Ljubljani V soboto popoldne so se iz Ljubljane vrnili Benečani, ki so se udeležili letoš njega Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. O tem bomo pisali v prihodnji številki. S. LEONARDO Incontro socialista di mezza estate Nella pittoresca frazione di Clastra, sabato 13 luglio, circa 500 persone hanno partecipato al pic-nic estivo, organizzato dalle sezioni del Psi delle Valli del Natisone. Alla simpatica manifestazione erano presenti il vice presidente della Giunta regionale Pietro Zanfagni-ni, l’assessore regionale alla sanità Gabriele Renzulli, il consigliere regionale capogruppo del Psi Ferruccio Saro, il vice presidente della Provincia Enrico Bulfone, il neo eletto consigliere prò-, vinciate Firmino Marinig ed altri sin-daci delle Valli nonché i segretari delle sezioni del Psi delle valli Michele Car-lig, Rita Venuti, Attilio Rudi, Enzo Cencig, Romeo Vogrig ed il segretario di zona Giuseppe Crainich. L’incontro, che ha avuto notevole successo, è stato organizzato per ringraziare i cittadini delle valli per la fiducia data al Psi alle amministrative del 12 maggio, che ha visto premiato il lavoro e la serietà dei propri amministratori esprimendo per la prima volta nella realtà locale un rappresentante socia- lista alla Provincia nella persona del sindaco di S. Pietro al Natisone, prof. Marinig. Scendendo a valle gli amministratori socialisti regionali e locali si sono fermati nella frazione di Merso di sotto e si sono congratulati con il signor Paolo Buonasera per la ristrutturazione della trattoria che proprio in quel giorno era stata inaugurata. Popravek Zaradi neljube tiskarske napake je v prejšnji številki Novega Matajurja izpadlo iz seznama organizacij in ustanov, ki so prispevale nagrade za natečaj Moja vas ime Antona Birtiča in ansambla Beneški fantje. Ansamblu in bralcem se opravičujemo. EX-TEMPORE DI PITTURA Anche il pubblico ha dello la sua Nella foto il simpatico ricordo offerto dall’Associazione artisti della Bene-eia ai 60 partecipanti della VI extempore internazionale di pittura «Immagini delle Valli del Natisone», patrocinata dalla Giunta della Regione Friuli-Venezia Giulia. La mostra, come annunciato, si è conclusa con lo scrutinio delle trecento schede dei visitatori che hanno voluto esprimere le loro preferenze per i quadri, anche in contrasto con il giudizio degli esperti. Questa votazione ha dato il seguente risultato: 1 - Micaela Bichova, udinese di origine cecoslovacca, per il quadro di ispirazione naif «Passeggiata notturna a S. Leonardo»; 2 - Silvano Zompicchiatti di S. Leonardo, per il disegno a china «Case rustiche»; 3 - Giovanni Cavazzon di Udine per il grande quadro a olio «Spaventapasseri sul Natisone»; 4 - Rudi Skočir di Idrija per il dittico ad olio senza titolo; 5 - Marjan Cigoj di Ajdovščina per l’olio «Ob Nadiži». 71 f EX/ TEMPORE PODOBE irHnŠKIH DOLIN ŠFjpR 1965 ■ Targa ricordo donala ai partecipanti con la scritta in sloveno «VI. ex tempore Podobe iz Nadiških dolin, Špeter, 1985». Spoznavajmo naše kraje ARBEČ 2. del Avtobusna postaja v vsakem zaselku, ali blizu zaselka, kot na primer pri Gorenji vasi (avtobus vozi enkrat dnevno iz Črnega vrha do Čedada in nazaj samo med šolskim letom) Občina, pošta, zdravnik šola 3 - 4 - 5 r Podbone-sec (7-10 km.), karabinierji, Brišče pri Podbonescu, železniška postaja, sodnija, policija, bolnica, Čedad (19 - 22 km.), šola 1 - 2 r, otroški vrtec, Tarčet (9 - 12 km.); Gorska skupnost, srednja šola, učiteljišče, strokovna šola, Špeter (12 - 15 km.) Nekaj ledinskih imen: Na bark', Pod briegan, Za roban, Na postade, Za po-čiuval’, Na drast', Kobijak (studen), Tou špiku, Laz, Plaz, Ledinca, Gove-jak, Na pliese, Rebra, Uodnjak (potok), Za kokovco, Kapun, Čukula, Čamca, Gača, Duolič, Pod Kladje, Za malen, Pasku, Duga njiva, Pod polog, Lašče, Praponca, Opel, Pod kras, Pa-lunjak. Gol brieg, Planja, Rob, Za faruž, Varialo, Muhoru laz, Zavarh, Gorenja in Dolenja norica (studeni), Pod norico, Zakrajac, Blek, Dolina, Brieg, Ural, Policica, Tarnje, Na brieg, Na polic’, Na polarje. Velika njiva, Tupa-toce. Pur počale (studen od Gorenje vasi), Trajnski rob, Slieme, Barda, Pod kalun, Marznjak (studenci med Kalom in Črnim vrhom), Skula, Platac. Prof. Francesco Musoni iz Saržente je pred 90 leti šel peš skozi Arbeč, Gorenjo vas in Črni vrh in na tem izletu si je zapisal 150 ledinskih imen. Od teh jih je izbral 50 in jih objavil v drobni brošuri Tra gli sloveni di Montefosca (Del Bianco, Udine, 1898). Tu jih prepišemo tudi mi, da bi imeli čimbolj kompletno mikrotoponomastično sliko teh krajev. Ta ledinska imena so posejana od Arbeča do Pradola pri Stupici in večkrat se ujemajo s tistimi, ki smo jih že navedli tu zgoraj in pri obravnavanju Črnega vrha: Varh, Na ravnah, Duolič, Škarbina, Razuor, Polica, Kripje, Žliebišča, Na briegu, V robieh, Na kraseh, Korita, V skal’, Udartoče-lò, Šaroka dolina. Maj ovca, Špik, Za veliko krasjo, Nad jamo, Pradol, Brie-ka, Pod tipam, Par driene, Na gabru. Jesenova dolina, Za prapotjo, Pra-puonca, V dobieh, Par kostanjce, V klinu, V jesene, Par lip’, Močila, Za-patok, Za Nedito, Par patoce, Na roji, Uolarinca, Govejak, V koze, Na kuotah, Cerkunca, Na salarieh, Par kapel’, Na trieščnin Cel’, V čer ni stran’, Par tajcah, Ta na tomb ', Županca, Par kriie, Dol za malnan, Par kapitelu , Komunja, Kalamont (o.c., str. 21 - 22). B.Z. (Se nadaljuje) In pieno svolgimento agonistica dei pescatori sportivi Per il pescasportivo la stagione agonistica 1985 è in pieno svolgimento e gare sociali, regionali, campionati interni e di organizzazione si intrecciano di domenica in domenica per darci a fine stagione i vincitori e, soprattutto, la conferma di un settore in piena attività in tutto il Friuli- Venezia Giulia. Vate la pena di ricordare il successo ottenuto nella scorsa stagione da Valter Caucig della Società Pescatori sportivi di Torreano che, secondo nella classifica di Società, ha primeggiato nel campionato OR PE S e si è aggiudicato la prima edizione del Gran Premio Trota d’Oro. // campionato ORPES era articolato su 9 prove svolte in tutta la regione, e con 5 punti validi ai fini della classifica finale, Caucig si è aggiudicato la medaglia d’oro ed il primo posto con 34 punti, grazie a ottimi piazzamenti durante tutta la stagione. Il Gran Premio Trota d’Oro, sponsorizzato dalla Rio Sport di Manzano, era articolato in una serie di prove svolte in tutta la Regione, ma con punteggi diversamente assegnati a seconda della graduatoria assoluta ottenuta in ogni gara, ed è stata assegnata a Caucig con 21 punti. Complimenti! A tutti i pescatori in gara e agli appassionati auguri per la stagione in corso ed un invito alla serietà ed alla sportività necessarie anche in questa disciplina. L 'eredi e la «successione» Chi ha il coniuge, ma non figli, deve aver presente però che con lo stesso, in mancanza di testamento, concorreranno anche gli ascendenti e che al coniuge resterà solo 1/3 del patrimonio (art. 538 del Cod. Civ.). È opportuno precisare nel testamento anche se vi sono stati conferimenti particolari da parte di qualcuno dei chiamati all’eredità. Questa chiarezza di riconoscimento, se è reale e documentabile, può evitare molte delle spiacevoli liti che accompagnano poi lo scioglimento delle comunioni. Purché non si lèdano i diritti degli altri legittimari il testamento, a mezzo del legato, può anche servire ad assegnare preventivamente un bene, ad esempio la casa o un terreno, alla moglie o ad uno dei figli che ne ha maggiormente diritto o per il lavoro svolto o per i capitali investiti, predisponendo così anche la divisione. Per concludere questa esposizione, che riguarda una materia che purtroppo è spesso causa di conflitti all’interno dei gruppi familiari, è bene ricordare che il Codice Civile regola ora in modo equo le successioni anche in mancanza di qualsiasi disposizione di ultime volontà del testatore. L’abbandono della norma generale va quindi fatto con molta prudenza e solo quando esigenze particolari rendano opportuna una disposizione specifica per regolare l’assegnazione dei beni. Per ultimo una notazione sul fisco che privilegia con aliquote più basse o con la tassa registro le successioni tra i parenti più stretti ed anche i coltivatori diretti in riconoscimento alle esigenze di tutela di questa categoria. Giovanni Battocletti Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan ____ Izdaja in liska A Trst / Trieste T 5 Fotokompozioija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 • 603 • 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: I modulo 34 mm x I col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% Verjetno marsikak bralec Novega Matajurja, posebno mlajše generacije, ne ve, da ima naš list razmeroma dolgo zgodovino, saj je v glavi napisano, da je to XII. leto izhajanja. V resnici pa se je «Matajur», kot glasilo beneških Slovencev, rodil že leta 1950. Prva številka nosi namreč datum 3. oktobra 1950. «Matajur ti bo na kratko prinašal vse novice, ki te zanimajo, zlasti pa take, ki zadevajo življenje Beneške Slovenije. .. S tem časopisom hočemo zahtevati naše pravice, hočemo, da naši življenjski pogoji ne bodo več tako težki... Z njim ti hočemo pomagati, hočemo opozoriti javno mnenje na tvoje potrebe... Predvsem pa ti bomo skušali stati ob strani kot dobri prijatelji...». S temi besedami se je v prvu številki Matajur obračal na bralce, ta je bila naloga, ki si jo je časopis zadal in jo je dolga leta opravljat. Podobne cilje je zasledoval in zasleduje tudi Novi Matajur, kije leta 1974 nasledil Matajurju. Tu velja opozoriti, da seje Matajur pojavil že med narodno osvobodilno vojno kot glasilo XXVII. divizije NO V in POS in da je kot tako, od novembra 1943 do marca 1944, izšel štirikrat. Zakaj ta kratek in zelo sintetični zgodovinski prerez našega lista? Kot rečeno, je Matajur začel redno izhajati oktobra 1950. leta, torej pred 35. leti. Zdi se nam prav praznovati to obletnico z objavljanjem nekaterih njegovih člankov in to iz več razlogov. Na ta način lahko pregledamo našo zgodovino PRED 35. LETI JE ZAČEL IZHAJATI «MATAJUR» Vprašanja splošnega razvoja in rasti beneških Slovencev včeraj in danes zadnjih 35 let, mladi lahko spoznajo, kakšen je bil ta list, kakšna je bila njegova vsebina. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Matajur obravnaval vrsto vprašanj, ki so še danes zelo aktualna oziroma še nerešena. To rubriko začenjamo z dvema člankoma, ki obravnavajo vprašanje sadjarstva v Nadiških dolinah, zaščite in komercializacije domačih pridelkov. Ali se ne danes, po tridesetih letih, združenje A PO (Associazione produttori ortofrutticoli) šele ukvarja z istimi problemi? Sv. Peter Slovenov Smo zvjedel, de na juška dita, ki na vjemó še od kuod je, ima nam-jen u Špjetre nardit dan frigorifero za shranit sadje, ki se pardjela u Rečanski an Nadiški dolini. An nje dugo od tuod, de so teli tud' gledal za ukupit sv jet za zgradit tisto hišo. Če je tuo rjes, mi na muoremo, ku pohualit tako inicjativo, zak' par nas an frigorifero bo zarjes par-nesu velike koristi. Takuo naši ku-meti bi mjel buj blizu za prodajat njih pardjelke an višno jim buodo plačal po buj visokim kupu. Je že dugo cajta, de se guori, od tistega frigoriferja an ankrat so se tud’ interešal vič j udi za tuole postavit. Vjemo, de kar je biu še žiu ranci Rudolf Costaperarja iz Dolenjega Barnasa, se je zlo brigu za j udi skupe spravit, de bi nardil gor no tako fabriko, ki naj bi bli sočelni tud' tisti, ki pardjelajo sadje. Za-tuo ne bi blo slabo, de se tist frigorifero nardi u koperativi, ce takuo boju mjel korist usi kmeti, ki u njim nosijo sadijske pardjelke. Nje slabo če juška dita nam tuo postavi, ampa buojš bi bluo, če bi mi sami se nardil tisto fabriko. «Matajur», 31. marca 1952 Sv. Peter Slovenov Zveza sadjarjev nediške doline Nediška dolina je za sadjarstvo kot de bi bla zatuo nareta. Višji brjegovi u ozadju varjejo zemljo pred ledenim severnin vjetrom, toplo južno sonce pa izvablja iz narave rodovitne sokove. Narbuj je sadjarstvo razvito okuol Ruonca an temu se je trjeba zahualit renkemu kaplanu an pjesniku Petru Podreki, ki je biu zlo napreden sadjar. On je učiu ta parvi naše ljudi ka-kuo je trieba gojit, sadje, ljudje so ga poslušali an efekt njegovega neutrudnega djela se pozna še do-nas u Ruoncu. Ljudem u tej okuo-lici je skoraj edini vir entrai sadjarstvo. U drugih krajih Nediške doline pa se ne muore guarit o kajšnem naprednem sadjarstvu, o čiščenju kron an obrjezovanja, o škropljenju an uničevanju boljezni, o pravilnem gnojenju an usem, kar se muo- ra nardit za aktualno moderno sadjarstvo. Konseguencja temu je sev-jeda, de se boljezni sadnega drevja nimar buj širijo an je pardjelek usa-ko Ijeto slabši an manjši. Do sada so se kmetijski oficihi zlo malo brigali, de bi ljudem povjedali zaki an kakuo se muora runat s 'sadnim drevjem, de bi dajalo več an buoj-šega sadja. Morebit, de bo od sada naprej kaj buojšega. Ni dougo od tega, de so oblasti dale pobudo za ustanovit poseban komitat za obrambo sadjarstva u Nediški dolini. Za predsednika tega k orni tat a je biu imenovan čedadski šindik senator Pelizzo. Ustanovili so tudi zvezo sadjarjev Nediške doline. U tisto zvezo je parstopilo več kamunou, ki jih predstavljajo šindiki ali administratorji. Zveza ima svoj sedež u Čedadu, njen predsednik je Olivieri Luigi, podpredsednik pa ruon-ski famoštar Trakonja Mario. Use tuo je zlo Ijepa an pametna iniciativa, ne vjemo pa kajšen uspeh bo. Predsednik zveze je en k o lo nel, ki ne vjemo če se zastop na sadjarstvo. Povarh tega nje niti domačin. Buojš je bluo, de bi se na vodstvo zveze sadjar jeu post avlo domače ljudi, ki se zastopijo na sadjarstvo an ki bi u istem času tudi učil ljudi u domačim jeziku kakuo se djela okuoli sadja takuo kot je djelu ren-ki Peter Podreka. «Matajur» 15. februarja 1955 Con i premi «Fedeltà» sono stati premiati: Romano Podoriszach, Gianfranco Stulin della Savognese, Pio Tomasetig dell’Audace, Cocea-no Francesco, Under 19; per la lunga attività svolta in squadre delle Valli i primi tre, mentre a Coceano per la voglia di riprendere a giocare dopo il secondo infortunio in tre anni di carriera nelle varie categorie del settore Giovanile della Valnatisone. Quindi la «Miglior difesa ’85» che è risultata essere quella dei Giovanissimi della Valnatisone. Premi di riconoscimento per la loro attività nelle squadre giovanili a Moreale Sergio (da oltre un decennio sulla cresta dell’onda); Floreancig Eraldo, Dorbo- TUTTOSPORT Una inizi che va pot prepotentemente all’attenzione del mondo del pedale Ferruccio Cen-cig, nella categoria Allievi. Il portacolori biancorosso del presidente Cappanera non sta certo facendo rimpiangere le vittorie della passata stagione ottenute da Gasparut-ti. Siamo certi che darà ancora parecchie soddisfazioni ai dirigenti cd agli sportivi che lo seguono domenicalmente. CALCIO C’era una... volta... il Torneo dei Bar, a Cividale C’era una volta a Cividale il campetto del Ricreatorio S. Cuore, dove veniva disputato, un torneo Notturno di Calcio a cui prendevano parte i «veri amatori del pallone». Ricordiamo con nostalgia le «parate» e le «papere» del cav. Rumano Blasig, la tecnica del rag. Dorliguzzo, la generosità di Giuseppe Pittioni ma soprattutto l’attesa palpitante di parenti, amici, genitori, mogli, figli, dei nipoti e della popolazione per le serate d’estate passate in letizia. Erano i tempi di Bepi Tomasetig segretario e cassiere, dei direttori di gara Valter Blasig, Enrico Colloredo, di Zorzettig che non facevano rimpiangere i più famosi direttori del fischietto; dopo le gare i volti distrutti dei protagonisti per lo sforzo patito, una bibita in compagnia e tutti felici e contenti. Oggi a distanza di anni manca al torneo questa serenità e i gravi incidenti di gioco patiti da ragazzi mettono sotto accusa la formula ricreativa del Torneo, i vari Cencig, Sedi ecc. stanno pagando a proprie spese gli infortuni patiti, il che è grave sotto il profilo umano. È meglio lasciare da parte «su-perpremi» e «prezzi d’ingresso proibitivi» e ben vengano i tornei «vecchia maniera» che oltre alla «coppetta» di rappresentanza, rendono felici i praticanti ed il pubblico. Questa è l’opinione di molti Ci-vidalesi e non da noi interpellati, il torneo di pallavolo in piazza serva da modello! Paolo Miano premia Emiliano Dorbolò «giovane promessa 85». Il consigliere provinciale Aldo Mazzola premia Alberto Dorbolò. lò Alberto per il loro contributo nella categoria Giovanissimi (il primo), negli Esordienti il secondo, nonostante non facessero parte di alcun consiglio direttivo. Riconoscimenti anche a Gariup Marino (Audace); Barbiani Massimo (Esordienti), Bar- biani Cristiano (Under 19 ed Allievi); Mottes Marco (Pulcini), Qualizza Stefano (Pulfero), Crucil Matteo (Manzanese, per le sue 25 reti nella categoria Pulcini FIGC); ai Consiglieri provinciali Blasetig e Mazzola per il loro passato calcistico; una tar- ga alla Amministrazione Comunale di S. Pietro al Natisone, che oltre ad essere un ringraziamento per la concessione della Sala consiliare è anche un riconoscimento per quanto è stato fatto fino ad oggi per quanto riguarda gli impianti sportivi in questi ultimi anni. Per finire due targhe a Claudio Scaravetto (che in origine doveva essere assegnata al padre Giannino, che per oltre quattro anni ha dato molto in favore dei giovani delle nostre Valli, e che purtroppo il destino crudele c'è lo ha tolto improvvisamente). A Nereo Vida per il suo lavoro negli ultimi anni, con il magnifico piazzamento nel campionato di Promozione ed il lavoro svolto nel settore giovanile. Infine i premi «Giovani Promesse ’85» sono stati consegnati ex-aequo a Terlicher Federico e Dorbolò Emiliano della Valnatisone. Quindi non mi resta che dare appuntamento ai giocatori ed agli sportivi per il prossimo giugno per la IV Edizione del Trofeo dei marcatori. Chi risulterà vincitore? Paolo Caffi ATLETICA LEGGERA Gli assoluti di Roma, 3° Giorgio, 4° Franco nei 400 hs I fratelli Rudi sono stati i protagonisti della finale dei campionati assoluti di Roma mercoledì 10 luglio. Abbiamo potuto seguirli sul piccolo teleschermo grazie a «mamma RAI», che ha irradiato le due giornate dei campionati. Pensiamo che dopo questa buona prestazione i due ragazzi di Osgnetto possano ottenere una vittoria che li ripagherebbe dei tanti sacrifici a cui si sottopongono. __________CICLISMO___________ È Ferruccio Cencig «il gioiello» di G. Cappanera Con la sua brillante vittoria nel «Trofeo Manferrari», è balzato ti consigliere provinciale Giuseppe Blasetig premia Massimo Barbiani. Savogna La partita di calcio fra la rappresentativa di Tolmino - Caporetto e quella delle Valli del Natisone è terminata con il risultato di 0 - 4. Servizio sul prossimo numero. GRMEK Tapoluove Senjam Svetega Mihaela v pravem domačem duhu Že od deleča se je vidlo oflokano vas. Luči vsieh farb so ble spejane od cierk-ve daj dol do šuole, kjer je bla fešta. Na velikem placu pod vasjo je bluo pu-no makin, pru takuo na novi ciesti, ki iz telega placa peje do cierkve an še mimo, do britofa. Pot je nova, saj so jo inaugurai pru v saboto zjutra. Na brejarju je puno judi plesalo. Le-puo je godu Checco z njega komplesam SSS. Kar Checcu komples je počivu, iz radja se je čulo kaseto zadnjega Sejma beneške piesmi. V nediejo je bla velika maša s prece-sjo po vasi. Pieu je pevski zbor Rečan. An par piesmi je zapieu tudi pevski zbor Pod lipo iz Špietra. Opudan so imiel Tapolučan, lahko diemo tu vsaki družin na kosile žlahto al parjatelje, ki so paršli iz bližnjih vasi al pa iz miest. Pa tudi tisti, ki niema žlahte v tisti vasi, ni imeu, problemu, saj v Tapoluovem te vsi vabijo na kafe an na an kos domače gubance. Popudan, okuole nih štierih, je bluo spet puno judi na placu pred šuolo. Na programu je bluo «revival Sejma beneške piesmi», saj so nekateri pieuci zapiel no malo piesmi telega Sejma. V mali sobi v stari šuoli je bla na razstava starih reči, ki jo je napravu Lino Scuoch s pomočjo vsieh Tapolučanu, ki zvestuo so kupe ložli vse, kar so imiel starega an zanimivega doma. An zaries je bluo puno zanimivih reči za videt, ku tist pasaport za iti guzierat v Rusijo iz zadnjega stolietja an takuo napri. V nediejo zvičer je spet godu Checco z njega komplesam. «Hvala Bogu lietos niesmo miei da-ža na našim sejmu» je jau adan od or-ganiatorju. Lahko tudi mi diemo kiek tagega, saj če je biu paršu daš, niesmo bli preživiel tiste vesele ure, v pravem donačemu duhu na tapoluškem sejmu. SV. LENART Za hudo uro še tuča Ljetos lahko rečemo, da njesmo im-jel pomladi in začetek poletja se je po-kazu še slabši kot pomlad. Vsak dan daž, nalivi, pauodnje. Tale slaba ura je za mjesec dni vse zadaržala nazaj: sadje, vartnarijo, naravo. In ko pokuka sonce, se troštaš, de bo daržalo, de bo toja skarb, toje djelo na puoju na njivi in vartu plačjano, pa se ti ukida tuča, debela tuča, ki ti u par minutah odnese pardjelo in upanje. Takuo se je zgodilo za nekatere vasi Svetega Lenara ponoči od srede na če-tartak (od 10. do 11. julija). Zdelo se je, da bo sodni dan, takuo je pihalo in gučalo, potle pa tuča, debela tuča, ki je nardila zlo veliko škodo po nekaterih vaseh, posebno u Dolenji Mjersi, Škrutovem in Ažli. Potukla je sjerak, krompir, vinjike, sadje in vannino. Prav bi bluo, če bi odgovorne oblasti paršle na pomuoč oškodovanim ku-metam. rfU-t VAliJ D't'1 IKortmig Zakaj ne slovenske bučice podbonesec Dolenj Mar sin Parve dni luja je v čedajskem Spitale umaru Antonio Medveš iz naše vasi. Učaku je lepo starost: 95 liet. V žalost je pustu sina, hčera an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Marsine v sriedo 3. luja. SPETER Livška mladina prireja v soboto 27. in nedeljo 28. julija 1985 Turnir v malem nogometu LIVEK 85 ki bo na igrišču v Livku. Turnirja se bo udeležilo 18 ekip, med temi 5 jih bo iz Benečije. Peklo se bo na žaru. Tudi pijača ne bo manjkala in zvečer bo ples. Vsi vabljeni. SREDNJE Gorenj Tar bi - Barca V saboto 6. luja sta se poročila Gianfranco Stulin - Kurjaku iz Gorenjega Tarbja an Daniela Zabrieszach iz Bare. Novičam, ki bojo živiel v Špietre, žel-mo srečno skupno živlienje. Oblica V starosti 85 liet nas je za venčno za-pustu Antonio Mellinch iz naše vasi. V žalost je pustu vso družino. Njega pogreb je biu v Oblic v saboto 6. luja. Čedron Lahko diemo, de Pasquale Pittana, 61 liet, iz naše vasi je biu srečan v na-sreči. V sriedo 10. luja popudan se je Pasquale varnu damu za kieki poiest. Kar je paržgau gaz, je bombola skop-jala. Bil je tajšan močan žlah, de je var-glo proč buozega moža vič metru. Naglo so ga pejal v špitau, tle so ga medi-hal an pošjal damu. Za srečo se nie na-redu nič hudega. Hiša pa je ostala puno oškodovana an Pasqual ne bo mu vič stat v nji. Mali oglasi Piccoli annunci Iščem trgovko, ki zna slovensko in italijansko. Trgovina Krivograd, St. Michael, Bleiburg (Avstrija), tel. 0043/42/352537. Vendo Vendo Fiat 128 anno 1980 ottimo stato L. 3.500.000. Telefonare ore serali al 725048. PIŠE PET AR MA TA JURA Zavojo dinamita «potres» v kasarni Karabinieri zaparli karabinjerje Namiestnik prokuratorja od Republike u Vidmu, dr. Buonocore, je kua-zu zapriet katpitanha an tri marešjale od karabinierjev u Čedadu. Je glih takuo, kot da bi biu odriezu glavo kasarni. Če je za druge dr. Buonocore (prei-mak, ki po slovensko pomeni dobro-sarce), ni biu za kapitanha in tri marešjale prav nič Buonocore. Kakuo in zakaj je prišlo do «potresa» u kasarni karabinierjev v Čedadu? Dva brata, kumeta in vinogradnika, Livio in Giuseppe Zorzettig, prvi 36, drugi 50 let, sta poznana zavojo dobrega vina ne samuo u čedajskem manda-mentu pač pa po vsi Furlaniji in tudi u drugih deželah. Brata Zorzettig sta se pomagala. Širila sta svoje vinograde, svoje vinjale tudi z dinamitom. Kjer je trda skala, kaman al trda opoka, pa- kera, buldožer ne more nič pomagat, treba je streljat in streljat z dinamitom. Samuo je teškuo prit do tele sort pum-berja in če prideš do njega, ga muoraš nucat z eksperti in pod strogo kontrolo. Njesmo u Libanu, kjer lahko z dinamitom metajo u luft ambašjate. Fakt, dejstvo je, da u kraju Sant’Anna, kjer sta dva brata gospodarja lepe brežine, je ponoči vičkrat «garmjelo», se «buskalo» in zemja se je tresla. Kajšan, naveličan tega ponočnega garmenja je šu pravit na uha dogodke njekemu brigadirju od karabinirju u Čedadu. Pridan, bardak bregadir je hitro opravu pošteno svoje djelo in u kratkem cajtu odkru fenomen garmjenja in buskanja v vinogradu Sant’Anna. Napravu je raport, prijavo in raportje po poti zaspau al pa ostu pozabjen u trug Iji komandantov. Nevje pa se zakaj: al zavojo dobrega tokaja in merlota, ki ga imata brata Zorzettig, al pa zavojo tega, ker je mlajši brat Livio, president od «Associazione calcio Cividale in je biu 12. maja lietos izvoljen za konse-lirja u čedajski komun na demokri-stjanski listi. Namiestnik prokuratorja Republike že v je, kakuo stoje reči, če je stuoru zapriet dva brata Zorzettig in štiri komandante karabinierjev. Novica je imela po naših dolinah, posebno pa u Čedadu, velik odmev, saj imajo štiri komandanti veliko število prijateljev. In ti prijatelji pravijo: «Tajšne nesreče se lahko zgode samuo poštenim in pridnim komandantom, ki znajo zaprjet oči, za ne škodovat prijatelju človjeku. So pa drugi ljudje, ki niso prijatelji, in se vprašajo: «Al so komandanti zmjeraj zaparli oči, tudi za take, ki se niso imenovali Zorzettig?» Veste kaj vam povjem, dragi moji brauci? Gorje, če bi ne bito karabinierjev v Italiji! Skoraj vsak dan pade kajšan za branit našo frajnost proti terorizmu. Branijo nas od rouparjev, od banditov, od tatvin in vsa čast «All’Arma», kije v stoletjih zvesta in udana državi. Res pa je, da tudi v najboljših družinah se najde lahko sin, ki gre iz prave poti. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Si avvisa la Spettabile clientela che gli uffici commerciali della RE NED IL S.p.A. di Cividale rimarranno aperti tutto il mese di agosto Cenjene stranke obveščamo, da bo komercialni oddelek BEN EDI L S.p.A. v Čedadu odprt ves mesec avgust. Zakaj ne slovenske «bučice» v hišah in oštarijah? Govorit sloviensko za nas ni Spot, ma čast. Tele «bučice» jih predlaga Beneška galerija iz Špetra. U Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN cartolibreria - cancelleria - bigiotteria abbigliamento - accessori - giornali e riviste giocattoli e articoli da regalo? PRENOTAZIONI LIBRI DI TESTO 'san pietro al natisone Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: v sriedo ob 12.00. Trinko: v torak an petak ob 14.00. GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00. v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00. PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30. Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00. doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00. SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak an petak od 9.30. do 12.30. v sriedo od 15.30. do 18.00. v saboto od 9,30. do 12.00. doh. Pietro Pellegrini Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00. Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12.00. v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00. SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo . Gor. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00. do 18.00. v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. petak od 10.30. do 12.00. v saboto od 11.00. do 12.00. doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 20. do 26. julija 85 Grmek tel. 725044 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Zaprte zaradi počitnic Od 20. julija do 2. avgusta S. Giovanni al Natisone Od 22. julija do 11. avgusta Podbonesec in Čedad (Fontana)