ss Velja po pošti: a u celo leto napro] . E 26'— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 8 50 ta en meseo » . » 2 20 u Hemčljo oeloletno » 28'— ia ostalo Inozemstvo » 38'— ss V upravništvu: a Ca oelo leto napro| . K 22-40 »a por " leta N četrt » ia en meseo U20 580 1-00 Za poSU)an|e ne dom 30 r. aa mesec. — Posamezne Stev. 10 v. mr Uredništvo |e f Kopitarjevih olloab Stev. 6/IH, Bokoplat ae ne vračalo; nelranklrana pisma sa u ■b sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 94 «ss» Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 » sa dvakrat.....» 13 » ia trikrat.....»I0c ■a ved ko trikrat . . » B • V reklamnih noHoah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratneu objavllenju primeren popust Izhaja: vs-ik dan, tsvzemSI nedelje ta pr.-assike, ob 5. ari popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo Je v Kopltar/evlh nlioah Stev. 6. t Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona Stev. 188. - O*' Današnja številka obsega 4 strani. Oc?or poslanca tefeiaseria v državnem zboru, dne 25. novembra 1909. Poslanec Grafenauer začne svoj govor slovensko in nadaljuje nemško: Visoka zbornica! Ne vem, kako bi začel svoj govor; sicer vem dobro, kaj hočem povedati, toda ne vem. kako naj govorim. Za to. da bo moj govor malo daljši, bodo poskrbeli že moji nasprotniki. Danes nisem sklenil govoriti obstrukcijski govor, zaraditega. ne, ker predmet, o katerem naj razpravljam, ni obstrukcijski predmet. Predmet, za katerega zdaj gre, je erninen-tno važen. Imenoval bi ga sploh najvažnejši predmet v človeškem življenju. Dovolite, da izrazim svoje kmetsko mnenje. Pred sabo nimate nobenega učenega, nobenega akademično naobraženega govornika, pred sabo pa imate moža, ki je v svojem življenju žc precej izkusil in ki si sme lastiti pravico, da je v praksi prav omikan. Riba smrdi pri glavi. Nemška prislovica pravi; Riba smrdi pri glavi. Kakor bo vsem članom visoke »zbornice umljivo, moram začeti svoj govor s pregovorom nemškega naroda. Torej: Riba smrdi pri glavi. Dovolite, da preiščem nekoliko glavo te avstrijske ribe. Avstrijska glava je vendar avstrijska vlada. Avstrijska vlada bi po mojem mnenju morala biti — avstrijska. Dozdaj pa z malimi izjemami še nisem videl avstrijske vlade in še nisem slišal o kaki pravi avstrijski vladi. Izjeme so ravnotako častne kakor redke. Na izjemne vlade, to so tiste, ki so res hotele vladati na podlagi zakona, se ie od visokih, višjih In najvišjih mest vplivalo, da so morale vladati proti nam Slovanom. Proti nam Slovanom se je vladalo in se skuša še danes. In v dnevih »ob smrtni uri — amen« se hoče nam Slovanom zadati zadnji udarec, ki ga je še mogoče zadati. Če primem, gospoda moja, smrdečo j ribo-pri glavi, se moram povrniti na izva- j ianja gospoda ministrskega predsednika barona Bienertha, ki je govoril danes v visoki zbornici od približno 11. do 12. ure. Gospod ministrski predsednik je sicer i na zunaj prav prijeten mož, toda za mini- J strskega predsednika in posebno za av- ; strijskega ministrskega predsednika ni sposoben. Zakaj njegova vladna umetnost in njegov pojem, kako se vlada po ; avstrijsko, ne sega dalje nego do Gradca. Tam je njegova vladna umetnost pri kraju. Zakaj če bi ne bilo tako. bi v svojih izjavah ne mogel tako zaiti, kakor je v resnici zašel danes. Gospod ministrski predsednik je govoril o manjšinah, o manjšinah, ki iščejo pravo in ki dobivajo pravo. Govoril je tudi o stalnih in nestalnih manjšinah. Kako si pa misli gospod ministrski predsednik stabilne manjšine, tega ne razumem. Jaz sem iz dežele, v kateri je stalna manjšina. Toda ta niti zdaleka nima pravic, ki jih išče in jih skuša dobiti. Pri nas na Koroškem imamo stalno manjšino. to so Slovenci na Koroškem, ki jih je tretjina v deželi. Toda ti nimajo niti zdaleka toliko pravic kakor Kočevci na Kranjskem. (Poslanec Korošec: Pri nas je pravica nestalna!) Da, bo tako, gospod tovariš! Na Koroškem je pravica prav gotovo nestalna. Pravice stalešh slovenskih manjšin pod nič. Take stalne manjšine imamo tudi na Primorskem, imamo jih v Istri, na Kranjskem, na Spodnjem Štajerskem in imamo jih tudi na Koroškem, in če se vprašamo, kake pravice imajo te stalne manjšine v avstrijskih kronovinah, pridemo na številko 0, da, še nižje pridemo, pridemo na 00. (Veselost.) Če bi imel Njega ekscelenca gospod ministrski predsednik v svojem srcu res le iskro avstrijske vladne pravice, bi do takih izjav ne bil mogel zaiti. Toda jaz menim, du mu je napisal morda poročilo neki Siegfried. ali kako se že imenuje. (Klici: Sieghari!) Da, Sičghart mu bo ime. Imen tako visokih ljudi pač ne poznam tako dobro kakor imena kmetov in tistih, ki jih stiska postavnost, trdili temelj po-stavnosti sedanje vlade. Prav dobro in živo sc spominjam, da je gospod ministrski predsednik rekel v teku svojega ministrovanja, njegova vlada temelji strogo na stališču postavnosti. To vendar tako razumem, da mora predvsem braniti manjšine proti takim, ki so že itak močni; da branijo vsak čas manjšine nemške narodnosti iu večkrat tudi brez vsakega povoda, da tem manjšinam preskrbijo njihove pravice, tudi.če niso zajamčene, to jc gotovo res. Toda gorje, nam Slovencem, ali gorje nam Slovanom, če se potegujemo kot stalna manjšina za postavno zajamčene pravice ali si jih skušamo pridobiti. V teku svojega govora še pridem na to. kake pravice uživamo koroški Slovenci kot laki. (Poslanec Kirchmayer: Na to sem radoveden!) Da, gospod tovariš, tvojo radovednost bom že pregnal; imam j tako imenitno zdravilo, da utolažim tvojo j radovednost, da bos imel morda za celo svoje življenje dovolj. Proti nemškim krščanskim socialcem. Naj se obrnem sedaj, gospoda moja, do govornika največje stranke v zbornici, . do krščanskosocialnega gospoda poslanca M i k I a s a. Zdi se, da ta gospod ni ravno pangermanske krvi, toda tudi jaz ne morem trditi, da bi bil praslovanske krvi. (Veselost.) Ne stojim pa seveda na sta-iišču, da ie značaj moža odvisen od njegovega imena. Kar pa je govoril tovariš Miklas, to je res žc malo prehudo, to je enostranska razlaga zakona, kakor je je zmožen le kak krščanskosocialen poslanec. Kak nemški nacionalec bi tega gotovo ne bil storil. Če je morda v krščansko-socialni stranki več takih značajev, potem izjavim brez pomisleka: Socialna ie morda ta stranka, pa krščanska ni. (Poslanec Freundlich: Da bi bila socialna, oporekamo mi! Veselost.) Gospod poslanec Miklas se je lotil člena XIX. državnega temeljnega zakona in je menil, da je glasom tega člena opravičen pač vsak narod, da si popolnoma ohranjuje svojo narodnost in svoj jezik, ne pa vsak posameznik. Rad bi vedel, kaj bi rekel, če bi prišel n. pr. na Koroško in bi tam kot Slovenec zahteval svoje pravice vsaj na tak način in v tej meri, kakor je po človeških pojmih v Avstriji dopustno. Svetoval bi mu, če bi mogel to storiti, toda ker tega ne more storiti, nima pojma in ga tudi ne more imeti o vsakdanjem trpljenju koroških Slovencev. Mi koroški Slovenci tvorimo vendar precejšnji del deželnega prebivalstva: očitati nam vendar nihče ne more. da bi bili mi Slovenci manjšina, ki se leto 'za letom menjuje. Mi smo vendar naseljeni, imamo domovinsko pravico in srno bili prvi v deželi. Temu ne bo mogel oporekati noben zgodovinar, da niso bili Nemci, ampak Slovenci gospodarji dežele in hočejo biti tudi še danes v svojem delu. Tovariš Miklas je smatral pred kratkim potrjene jezikovne zakone kot popolnoma opravičene. Če se postavim na njegovo stališče, sme tudi trditi, da Koroška nc gre Nemcem, ampak Slovencem. Nemci dandanes niso več, rekel bi, nestalna, ampak stalno naseljena večina in mi Slovenci stalno naseljena manjšina. Če se : vprašamo, kakšne pravice uživamo mi i kot slovenska manjšina na Koroškem, pridemo na odstotek, Ivi sem ga prej povedal: 0 0. Avstrijski diplomati — politični otroci. Gospod poslancc Miklas je tudi omenil zvezo z Nemčijo in jc trdil, da ni boljše zveze, nego je sedanja. Izrazil se je skoro tako, kot da bi Avstrija brez Nemčije ne mogla živeti, ne se ohraniti. V takem vsiljivem pobratimstvu se ne bomo z Nemčijo zvezali samo v mirnem času, ampak se bomo podjarmili tudi za časa vojne. Od Nemčije še nikdar nismo prejeli dobrih not. Če se ozremo na nekdanjo nemško zvezo, se vprašajmo vendar kot Avstrijci: V čem je obstala ta zveza? Dokler nismo potrebovali^ Nemčije, smo bili dobri, da smo šli v Šlesvig-Holšteinu po kostanj v ogenj za obljubljeno nemško deželo. Ko pa ie bila na Laškem napadena Avstrija na morju in na suhem, tedaj gospod »von« in »zu« Bismarck ni vedel nič pametnejšega storiti, nego pasti Avstriji za hrbet, da ne bi uropai samo dela Češke, ammak morda šc prestolnico avstrijsko. (Priznanje.) Ne zanašajmo se preveč na zvezo z Nemčijo, ampak ozrimo sc enkrat po lastni državi. Predvsem bi bila dolžnost avstrijske vlade, da bi pogledala, kako se pri nas vlada. Na obljube ministrskih predsednikov ali ministrov kot takih danes itak noben Slovan ne polaga nič več, ker smo prepričani, da se obljube v dejanju spremenijo ravno v nasprotno. Za časa najsvetejših obljub prejemamo najhujše batine. Šola izkušenj nas je izučila, da obljubam avstrijskih vlad ne verjamemo več, dokler se ne bodo spremenile v dejstva. Vlada in tudi krščanskosocialna stranka naj pomislite, kaj bi bilo potem, če bi nastala v Evropi kaka druga zveza. Danes štejemo Italijo za svojo zaveznico. Mi poznamo Lahe bolje kakor krščanski poslanci. Jaz stanujem ob laški meji in vem, za čim stremi ljudstvo. Vlade so danes, m jutri jih ni več, ljudstvo pa ostane, to, kar hoče ljudstvo, se mora zgoditi, in tudi na Laškem bo prišlo do tega, in potem bomo zapazili pred sabo namesto najožjega zaveznika najljuteišega sovražnika. Avstrijske diplomate bi dandanes pri nas nadomestovai skoro že vsak otrok. Mi se ne nahajamo ravno v tem/ srečnem položaju, da bi meli take diplomate, ki bi videli resnično nevarnost; še nranj zmožni so, da bi mogli tako nevarnost odvrniti. Ce torej nastane kaka druga zveza izven Avstrije, potem mi povejte, moj ljubi gospod tovariš Miklas,. kaj se naj potem zgodi z Avstrijo? Nemčija je pač tudi samo moč, in nepremagljiva moč ni, zakaj njena moč je mnogo manjša kot je bila svojčas moč Rimljanov, o katerih danes razven njihovega imena ui več ne sluha ne duha. Enaka usoda čaka tudi Nemčijo. Vsled tega res nimamo vzroka, da bi se nemških zaveznikov bogve kako veselili Angleško spisal Benjamin Disraeli. Earl of Beaconsfield. — Prevel I. M. (Dalje.) XVIII. Minuli so že trije ali štirje dnevi v .lustinijanovem gradu in Nicej jc skušal prepričati Iduno o njenem praznem strahu. En dan so pregledovali grad, drugega dne jo je zabaval z lovom s sokoli, tretji dan jo je popeljal k razvalinam bližnjega svetišča in ji sredi samotnih, krasnih stebrov čital svojega ljubljenega Eshila. Brzi sel se še ni povrnil iz Kroje, in Nicej je našel dovolj povoljnih vzrokov zakaj toliko časa ne pride. Negotovost je postala sčasoma Iduni tako mučna, da je nasveto-vala knezu, naj brez vsacega nadaljnega odlašanja odrineta. Niceju tudi sedaj ni manjkalo mnogovrstnih verojetnih vzrokov, da sc ostaneta v gradu, toda Iduna je vstrajala pri svojem sklepu. »V resnici, dragi Nicej,c je rekla, »moja želja videti očeta ali slišati o njem, h tako velika, da ni skoro nobene nemarnosti, v katero se ne bi podala, da bi Zadostila ti svoji želji. Čutim, da sem že preveč zlorabila tvojo potrpežljivost. Toda sedaj nismo več v sovražni deželi iu je treba samo najeti nekoliko vodnikov iu stražnikov. Pusti me toraj, da odidem sama.« »Iduna!« vzklikne Nicej očitajoč. »Oh. Iduna, kako si okrutna! Tega nisem pričakoval.« -Dragi Nicej,« odgovori ona. »tj me vedno napačno razumeš. Neskončno bi me veselilo, ako bi me ti popeljal nazaj k Hunijadu, toda sedanji čo.si niso navadni in ti nisi navaden človek. Ti pozabiš, Ja je nekdo, ki ima do tebe večje pravice kakor izgubljeno dekle, namreč tvoja domovina. In naj si bo Škender v Kroji ali ne, Grška potrebuje navzočnosti in dela atenskega kneza.« Jaz nimam domovine,« odvrne Nicej žalostno, in nobene stvari, za katero bi se poganjal.« »Nicej! Ali je to oni poetični rodoljub, ki je včeraj zavidal Temistokla,« • Oh. Iduna, včeraj si ti bila moja modrica. Ne čudim se, da si se naveličala življenja v tem gradu,- jc nadaljeval z otožnim glasom; •tukaj nI ničesar, kar bi te zanimalo; kar se pa mene tiče, pa ima grad vse, kar mi je dragega, in. nasmeh od tebe, nasmeh navdušenja in jaz ne bom več zavidal Temistokla, marveč sc z njim peljal proč. Sprehajala sta sc po grrr-ki dvorani: Iduna ie stopila nekoliko na stran iu se delala, kakor da bi hotela natančneje pogledati nek poseben ščit. Nicej pa ji je sledil, položil svojo roko nežno v njeno in jo peljl proč. »Draga Iduna,« je rekel, »odpusti mi, toda ljudje se bojujejo za svojo usodo. Moda je v tvojih rokah. To je boj med srečo in nesrečo, med slavo in nečastjo. Ns čudi se torai. ako se nočem brez boja odreči svojemu upanju na boljšo srečo. Še enkrat se obračam do tvojega usmiljenja, ako ne do tvoje ljubezni. Ako bi bila- Iduna moja, ako bi samo izrekla, da je mogoče, da postane moja, ni ničesar, slovesno prisegam, kar čutim, ničesar ni, če-sar ne bi bil zmožen in nobenega pogoja, ki ga ne bi rade volje sprejel. Toda to gotovost, ali to možnost moram imeti, iaz ne morem živeti brez tebe! »Nicej!« je rekla Iduna, »tako govorjenje v teh razmerah je skrajno nepleme-1 lito! -e »Oh, Iduna, moje življenje odvisi od ene same besede, katere nočeš izgovoriti, in ti govoriš o plemenitosti! Ne. Iduna. nisem jaz. ki sem neplemenit!« Naj toraj rečem, nepravično, knez Nicej.« •Reci, kar ti ie drago. Iduna, samo da rečeš, da si mojo.< Oprostite, gospod, laz sem Svobodni i . »Svobodna! Ti si mc vedno podcenjevala, Iduna. Komu pa dolguješ to svobodo ?« »Sedaj ni prvikrat,« jc opomnila Iduna. »da me spominjaš hvaležnosti, ki sem ti jo dolžna; in spomin nanjo je neizbris-Ijivo utisnjen v moje srce, tako da ne more niti sedanji pogovor povzročiti, da bi se čutila manj hvaležno. Nikdar ne pozabim, da sem hvaležna za vse, kar mi jc dragega, tebi in tvojemu tovarišu!« Mojemu tovarišu!« je odvrnil knez bled od strasti. »Mojemu tovarišu! Ali mc moraš vedno spominjati mojega tovariša?« »Nicej! - jc rekla Iduna, »ako že pozabiš, kar pristoja meni, se skušaj vsaj spomniti, kar pristoja tebi! »Iduna!« reče knez, se ji približa in jo prime za roko, odpusti mi! Odpusti mi! Jaz nisem gospodar svoje pameti. Jaz nisem nič, jaz nisem prav nič, dokler sc Iduna obotavlja!« Ona se ne pomišlja, Nicej. Jaz želim, jaz zahtevam, da se ta pogovor konča, in se nikdar, nikdar več ne obnovi.« In jaz ti novem, prevzetna ženska,* je dejal knez, škripal z zobmi in govoril s strastnimi besedami. ->da nočem biti več nekaznovano zametovan. Iduna je moja ali nikogar drugega!« »Ali je to mogoče?, vzklikne Hunijadova liči. Ali je v resnici prišlo tako d-> in se nanie zanašali. Izkušnje s to zvezo so bile za nas skrajno žalostne in jaz pro-rokujem, da bodo tudi žalostne. Avstrijske vlade se skoro prav nič ne ozirajo na slovanski element v Avstriji, da. rekel bi, da ga sploh ne razumejo ceniti, ker ga ne poznajo, ker je slovanski element za ministre španska vas. V vsakem Slovanu, ki zahteva postavno zajamčene mu pravice, sumijo panslavista, rusofila, s katerim sc mora ne samo slabo ravnati, ne ga samo preganjati, ampak ga tudi, če tudi prav malo, vtakniti v luknjo. (Veselost.) Take smeri so se držale do danes avstrijske vlade in tudi sedanja vlada ne pozna druge. To čutimo kaj hudo na Koroškem in s tem prehajam k pravemu predmetu. V Avstriji uienda ne sme biti reda. Zdi se, irot bi bila Avstrija država, v kateri že prav ničesar ne sme biti v redu. Tako smo se že navadili na to. da v Avstriji mora biti vse v neredu, da menimo, da mora pri tem ostati, in to prihaja od tod, ker smo tukaj obsojeni, da pripadamo kaki gotovi vrsti ljudi. Gospoda moja! Imamo ljudsko zbornico, izvoljeno na podlagi splošne, direktne volivne pravice. Dobro, to bo spoznal za pravo vsak pravično misleč mož. Toda nimamo še zda-leka ljudske vlade. Oglejmo si le sedanje vladne zastopnike, iz katere vrste izhajajo? Ti so pravi pravcati birokrati, to so ljudje, ki cepijo dlako (veselost), to so ljudje, izmed katerih delata dva cel mesec samo »i« — in 31. še ni pike gori. (Bučna veselost. — Poslanec Freundlich: Haerdf1 ne posluša!) Haerdtl? Da, to se tiče tudi njega. On gotovo ni srčen prijatelj Slovencev, nikdar ni bil in dokler bo živ, ne bo. Rekel sem, gospoda moja. da ie Avstrija država, v kateri sc na kak red sploh ne sme misliti, vse mora ostati v neredu. Dokler na vodivnih mestih nimamo mož, ki so zastopniki ljudstva, tako dolgo ne bomo dosegli tega, kar pravzaprav želimo. Vsi brez izjeme želimo vendar dobrobit ljudstva v Avstriji, hočemo tudi. da se preklicano narodno prekijanje v Avstriji neha, to hočemo vsi. Kdo je vzrok, če ne Nemci in vlada? Gre za to, kdo odbija sredstva, da ne fnoremo tega doseči. To je po eni strani strast Nemcev brez izjeme in po drugi strani — nočem rabiti izraza, vsled katerega bi bil morda poklican k redu — je zaostalost vlade. (Klic: To še gre!) Jaz ibi bil povedal nekaj hujšega, pa sem opustil. Ce mora vlada res že biti sestavljena iz oseb. ki so bile nekoč dvorni svetniki ali kaj takega, tako da se vladne može takorekoč jemlje iz škatljice in se jih skuša po celi instanci spraviti kvišku, moramo vendar gledati, da vzame vlada želje ljudstva na znanje in tako vlada, kakor je v Avstriji potrebno, če hočemo ostati Avstrijci. In menim, da je srčna želja nas vseh, ostati Avstrijci. Neka posebnost. rekel bi, dobra lastnost avstrijskih državljanov je, da se znajdejo, kadar je sila. Smem kazati na zbornični sklep povodom homatij s Srbijo. Tedaj smo sklenili, kar je mene kot Avstrijca veselilo. pripadati avstrijskemu parlamentu. Iz tega sem izpoznal, da nam ie v Avstriji vendar mogoče nasprotstva, ki jih smatramo kot domače prepire in ki nas morejo vse uničiti, v pravem času zapostaviti in nastopati kot Avstrijci. To je lepo značaj-110 svojstvo avstrijskih narodov. Če je pa to mogoče v dnevih nevarnosti, zakaj bi to ne bilo mogoče v dnevih miru. zakaj bi za kaj takega ne bil sposoben parlament v mirnem času? Zakaj ne povemo že enkrat avstrijski vladi prav jasno: proti Slovanom se ne bo vladalo. Nemški za-.itopniki izjavljajo, da avstrijska vlada proti njim vlada. Mi pa izjavljamo, da leč? Toda zakaj se čudim temu? Vsaj že dolgo poznam Niceja. V trenutku zapustim grad.« »Ti si vjetnica,« odgovori knez mirno m se s prekrižanimi rokami nasloni na zid. »Vjetnica!« vzdihne Iduna nekoliko prestrašena. »Vjetnica! Jaz ti kljubujem. Ti si samo gost tukaj, kakor jaz. V odsotnosti gospodarja se obrnem do njegovega maršala. Ta nikdar ne pripusti, da bi se prapor njegovega gospoda omadeževal s trmo kakega strastnega dečaka!« -Kakega gospoda?« vpraša Nicej. »Tvojega prijatelja, gospoda Justini-fana,« odgovori Iduna. »On se pač ni nadejal da kedo tako zlorabi njegovo gostoljubnost.« -Mojega prijatelja, gospoda Justinija-na!« odvrne Nicej in sc zlobno zasmeje. » Čudim se, kako sc je mogla oseba, ki ima tak razum kakor gospica Iduna, dati tako lahko prevariti od strastnega dečaka! Ali je mogoče, da si mogla samo za trenutek misliti, da je kedo drugi gospodar tega gradu kakor tvoj udani suženj!« Kaj!« vzklikne Iduna vsa preblc- ! avstrijska vlada proti nam vlada. Sedaj vprašam, kdo Ima prav? Kdor pozna razmere pri nas, se bo moral prav gotovo prepričati in reči. da se v Avstriji vlada proti Slovanom; saj do danes je bilo tako. Vloženi predlog, kojega nujnost pri-poznavani, ne obravnava samo manjšinskih šol na Koroškem. (Medklici v slovenščini. — Samostojen socialist Starck: Aha! Komando stranke! Seja načelnikov!) Da. moj ljubi tovariš. Vi lahko govorite o strankini disciplini in o komandu, ker nobenega nimate. (Bučen smeh.) [Starck namreč ni v nobeni stranki. Op. ured.] (Konec prihodnjič.) Presta pot? D u n a j, 2. grudna 1909. S trinajstimi proti tre*n glasovom je sinoči parlamentarna komisija »Slovanske Jednote« po dolgotrajnih posvetovanjih sprejela posredovalni predlog poljskega kluba. Ta sklep »Slovanske Jednote« ni nobena koncesija vladi ali nemškim strankam. Nasprotno. Vlada in nemške stranke bi bile celo zadovoljne, ako bi »Slovanska Jednota« še nadalje z nujnimi predlogi zapirala dnevni red. Vlada bi s § 14. uveljavila začasni proračun in morda še druge »državne potrebščine«. Nemške stranke pa bi strgale korenček, češ, da je »Slovanska Jeonota« vsilila vladi zloglasni § 14. Da se torej prepreči zloraba § 14. in da »Slovanska Jednota« omogoči Poljakom nadaljno posredovanje, je sklenila umakniti nujne predloge in dovoliti prvo branje začasnega proračuna. Proti .temu sklepu so bili le češki radikalci in pristaši dr. Stranskega, vsega skupaj 18 poslancev. V smislu tega sklepa so slovenski in češki poslanci danes umaknili svoje nujne predloge. Le češka radikalca Lisy in C h o c se nočeta pokoriti večini. Poslanec Lisy zahteva, da utemelji nujni predlog o nemirih v Nahodu, Gablonci in drugod na Češkem; poslanec Choc pa hoče vedeti, zakaj odrekajo češkim trgovcem prostore na sem njih v čeških mestih. Upanje je torej, da danes in jutri zbornica omlati tudi ta dva predloga in morda že jutri proti večeru prične razpravo o proračunu. S tem na kriza v parlamentu ni še končana. »Siov. Enota« dopusti le prvo branje drž. proračuna. To pa je le prva polovica pota do premirja. »Slov. Jednota« zahteva namreč demisijo sedanje vlade že pred drugim branjem proračuna. Ker pa viada, kar je naravno, jako nerada zapusti svoja mesta, in ker tudi nemške stranke ne hrepene po nepristranski vladi, potrebna je moralna sila. da izbije klin. In to morejo storiti le poljski poslanci, ako že pri prvem branju proračuna v zbornici, ali pa pri razpravi v odseku, na vsak način pa že pred drugim branjem izjavijo, da ne bodo nadalje podpirali sedanje vlade. Z drugimi besedami: »Slovanska Jednota« je umaknila nujne predloge, da se prične razprava o proračunu, le s tem pogojem, da Poljaki v drugem branju ne glasujejo za šestmesečni državni proračun. ako vlada ne odstopi. In to so Poljaki tudi obljubili, kar je seveda osupnilo ves nemški tabor. Danes se na vseh koncih iii krajih posvetujejo nemške stranke, kaj naj storč z ozirom na sklep »Slovanske Jednote«. Nemški liberalci, ki sicer ne gojč posebnih simpatij do sedanje vlade, izjavljajo na vse strani, da se ne bodo pogajali o sestav: nove vlade, dokler ni rešen proračun tudi v tretjem branju. In tudi potem šele na podlagi določenega delovnega pro-drama. Pravijo namreč: Najprvo se mora vlak sestaviti, potem se vpreže parni stroj. To vprašanje je bilo tudi v »Slovanski Jednoti« predmet dolgih in resnih obravnav. Ako naj namreč odstopi sedanja vlada, treba jc preje ustvariti pogoje za obstanek bodoče vlade, vsaj za eno leto. Ali pa je mogoče, da se v kratkem času med prvim in drugim branjem državnega proračuna, torej v 14 dneh, pripravijo trdna tla za novo, in sicer parlamentarno vlado? Možnost sicer ni naravnost izključena. ko bi razne stranke na levi in desni imele pogum, ne glede na radikalne življe, storiti to, kar jim veleva zdrav razum. Tega poguma pa iščete zaman. Zato je v sedanjih razmerah možno le izvenparla-mentarno, torej uradniško kot prehodniško ministrstvo. Zagotovljena bi morala biti pariteta med Slovani in Nemci, zagotovljena popolna objektivnost nove vlade, zagotovljeno pa tudi začasno premirje v zbornici. V tem času pa bi morale stranke določiti delovni program, sostaviti to-raj ona nujna vprašanja, ki naj jih reši bodoča parlamentarna večina. In iz te večine je mogoča parlamentarna vlada, vsaj za nekaj časa. Gotovo je namreč, da se bodo ponavljale parlamentarne in vladne krize, dokler ni rešeno vsaj v glavnih bistvenih točkah narodnostno vprašanje v Avstriji. To menda so lc kombinacije. D e j -s t v o pa jc, da ie sinoči »Slovanska Eno- ta« odprla pot do prvega branja začasnega proračuna v trdni nadi, da poljski klub s svojo taktiko ustvari novo parlamentarno konstelacijo. S tem dejstvom morajo računati vlada in nemške stranke. Manjšinske šole. Sinoči je tržaški poslanec dr. P i t a c-c o kvasil o slovanskem osvajanju italijanskega ozemlja. V tem oziru so si Nemci in Italijani na las podobni. Sami naj bi smeli prodirati na tujo posest, a gorje Slovanu, ako se gane pod svojo streho in stopi čez prag. In vlada še podpira te raz-vajance starega centralizma. Jako spretno mu je odgovoril dr. R y b a f , ki je dokazoval s številkami, kako vlada podpira nemške in laške nianjšinjske šole iz državnih sredstev, dočim zapira zasebne slovanske učne zavode. Danes so govorili še predlagatelji. Razni stvarni popravki so bili zopet jako živahni in burni. Znani nemško - radikalni S t r a n s k y se je drl, da ic bi! kar višnjev v obraz. Oglasil se je seveda tudi neizogibni Marckhl, kateremu bode dr. Benkovič odgovarjal sedai v razpravi o izgredih na Češkem. Zbornica ie odklonila nujnost vseh treh predlogov. Noben predlog ni dobil dvotretjinske večine. Govori se. da bode seja tudi v soboto, potem pa šele bodoči četrtek. Benkovič. Benkovič je, kakor poročajo nemški listi, govoril o nečuvenib razmerah na Spodnjem Štajerskem. Zadel je v sršenovo gnjezdo, ker graške časnikarske ose so vse besne nanj, da je strah, ker jim je povedal popolno resnico. Iz po nemškem časopisju objavljenih odlomkov posnamemo sl deče: Poslancc Benkovič polemizuje proti izvajanjem poslanca Marckhla. Ni možato in nedostojno, prava sramota, za spodnje-štajersko nemštvo napasti manjšino, ki se ne more braniti. Wastian kriči, da je Ptuj nemško mesto. Benkovič: Po spodnješta-jerskih mestih vlada nemška manjšina, ki ne prizna Slovencem njihovega obstoja. Mirne pasante so v-Ptuju ob belem dnevu do krvi pretepali in lili ropali. VVastian in Dobernik besnita Benkovič: Iz žepa je bil en mu ukraden denar. Wastian še bolj besni. češ, Nemec tega ni storil. Korošec mu zakliče: Mi sebi ne bomo kradli. Nekega ; S'ovana so po^iM na tla. ko se je zopet zavede!, je opazil, da mu manika denarja. Benkovič: V Zidanem Mostu so mirne potnike napadli z železnimi krcpelci in jih do krvi pretepli n^-bar. Zato imamo sodne dokaze. Nemški generalisimus Wo!i se je tudi razkoračil, ki je rjul, da se mora vladati v Avstriji z ozirom na Nemčijo proti Slovanom. O POLOŽAJU. Košutovci bodo šli v opozicijo in zahtevali personalno unijo. Rumunija se ie približala Nemčiji in Avstriji. Francoski kulturni boj. Kardinal Ve-nutelli namerava priti na Francosko, da organizira katoliško šolstvo. Vlada ga misli izgnati. Na Angleškem se je pričel boj proti gosposki zbornici. Delavska stranka zahteva. naj se gosposka zbornica odpravi. Zopet novi sultan v Maroku. Zamorski rodovi so proglasili za sultana Muley Kebierja, ki prodira z 12.000 možmi proti Taci. Dnevne novice. -!- »Mladeniči na plan!« Pod tem naslovom je ravnokar izšla lična knjižica, v kateri neimenovani, a vendar dobro znani pisatelj v navdušenih besedah kaže slovenskim mladeničem pot, po kateri naj hodijo, ako hočejo sebi in narodu dobro. V prvi polovici knjižice v izredno Jasnih barvah slika domače nasprotnike ter njihovo delovanje, ki je le v pogubo slovenskemu ljudstvu, v drugi polovici pa vabi mladeniče v organizacije, ki so osnovane na krščanski podlagi. Naj tu navedemo naslove posameznih poglavij: 1. Liberalci. 2. Radikalci. 3. Svobodomisleci. 4. Socialni demokrati. Ha) Naša politična organizacija. b) Naša gospodarska organizacija, c) Naša izobraževalna organizacija, č) Naša versika organizacija. III. Sklep. — Knjižica je tako lepo pisana, da imamo samo eno željo: naj bi ne bilo slovenskega mtladeniča, ki bi ne prečital te knjižice! Prepričani smo, da bo v rokah naših fantov rodila veliko lepih sadov. Omisli si jo pa lahko vsak, ker se dobiva po jako nizki ceni, namreč po 20 vin. izvod, in sicer v »Katoliški Bukvarni« v LjubPani. Knjiž'ca je najboljša priprava za mladeniča, ki hoče postati Ore' iu tudi Orli sami si jo morajo omisliti, čc. hočejo napredovali in doseči svoje visoke cilje. f- V nedci'0 ob pol II. uri do- poldp sir J Kmečke zveze v tšifinr tieiii'..-*> :>a\i v prostorih gospoda Kd.m. Poročalo dvžcini odbornik profesor Jarc in poslanec Dimnik kakor tudi go-spod nadzornik Legvart. Prva dva poro. čata o političnem položaju in o delovanju deželnega zbora, g. nadzornik pa o naprednem gospodarstvu zlasti z ozirom na živinorejo. + Revizija trase belokranjske želez, niče, in sicei vseh treh variant, je odredila deželna vlada na 13., oziroma 14. t. m., in IX) potrebi še na naslednje dni. + Skrajno nepošteno. Isti celjski »Narodni Dnevnik«, ki se je še nedavno čutil poklicanega naše urednike napasti kot popolne demoralizirance je v današnii številki omenil, kaj smo glede odprave Slaveta v tržaški škofiji pisali in sicer na ta način, da vse zvije tako, kakor da smo odredbo tržaškega ordinarijata — pohvalili! Večje nepoštenosti sploh ni mogoče zagrešiti, kajti pisali smo ravno narobe kakor »Dnevnik« piše, kar ve ves slovenski svet in smo celo rekli, da se nam odprava slovanskih liturgičnih privilegijev v verskem interesu zdi nepotrebna ter da imajo od tega le verski nasprotniki dobi-ček, kar je menda zadosti jasno in odločno. Temmanj se nam liturgične homatije na jugu zdijo primerne, ker je glasilo iri. dente »Piccolo« odredbo tržaškega ordinarijata v uvodnem članku visoko pohvalil in kar »Piccolo« hvali, to ni nikoli v verskem ne v slovansko - narodnem interesu. »Narodni Dnevnik« pa naj gre drugi pot poštenost učiti — sebe! —■ Izjavi. Ko je bil naš odgovorni urednik odsoten, je prišla v »Slovenca« št. 214 not!ca »Radikalni velmožje«, v ka-teri je bil napaden g. prof. M. Rastohar. Uredništvo se je prepričalo, da vsebina dotične notice ui resnična ter zato napade preklicuje in obžaluje. — V Ljubljani, dne 3. decembra 1909. — Uredništvo »Slovenca«. — Izjava. Ko je bil naš odgovorni urednik dne 25. septembra 1909 odsoten, je priš'a brez njegove vednosti v naš list notica pod naslovom: »Vzorno mestno gospodarstvo«, v katerem se očita gosp. Viktorju Rohrmanu, veletržcu v Ljubljani, sv. Petra cesta, da izkorišča otroke s tem, da jih sili, da morajo njemu prodajati nabrani divji kostanj, da jim ga premzko plačuje, daiie da je skopuh, ošaben itd. Ker smo se prepričali, da smo s tem člankom delali krivico g. Rohrmanu in ga krivično žalili na i.jegovi časti, prekličemo vsebino ce'ega članka ter dajemo s tem g. Rohrmanu popolno zadoščenje. V Ljub jani, dne 3. decembra 1909. — Uredništvo »Slovenca«. + Slaba znamenja. Glasilo framasou* ske iredente »Piccolo« že v drugem članku hvali odpravo staroslovenščine v tržaški škofiji, češ, da je tržaški ordinariat vendar enkrat sledil energičnemu zgledu škofa poreškega Flappa. Obenem namiguje, da je prišla vrsta na škofa dr. Mah-niča, da se spametuje. — To so neugodna znamenja in zdi se, da se po zaslugi avstrijske in ogrske vlade na jugu zopet nekaj zoper slovansko liturgijo pripravlja, /.lasti migljaj vzorškofu dr. Mahniču, ki sc drži čestitih privilegijev, ne pomeni nič dobrega. Dal Bog, da se te slutnje ne uresničijo. Da v »Piccola« pišejo o tej sivari laški duhovniki, je več kot gotovo. + Naši rdečkarji, ki si domišljujejo, da nosijo že jugoslovansko krono, so seveda zelo poparjeni, ker je vseslovenski krščansko - socialni delavski shod pokazal, da ogromna večina slovenskega de-lavstva našo guvernamentalno - revolucionarno socialno demokracijo odklanja. Kar »Rdeči Prapor« o tem shodu klati, ima temmanjšo vrednost, če pomislimo, da je na shodu jugoslovanske socialne demokracije, ki ga je, kakor se »Prapor« baba, omenil celo rimski »Avanti«, bilo vsegaskup 500 udeležencev +2, to je naš in »Narodov« poročevalec, na vseslovenskem krščansko - socialnem pa jih je bilo J400, ki so se po vstopnicah natančno prešteli. Zato ni vredno se s »Praporjevimi« fantazijami delj pečati. + Odlikovanje. Cesar je podelil mi-nisterialnemu svetniku v finančnem ministrstvu g. dr. Vladimiru Globočniku pl. Sorodolskonnu komturni križ Franc Jože-fovega reda z zvezdo. -f Nagloma ie umrl dne 2. t. m., ob pol štirih zjutraj premih g. Zamburlini. vi-demski nadškof. Rojen je bil leta 1832 v Bagnoli pri Padui. Bil je mož izredno dober in miroljuben. Slovencem pravzaprav ni bil veliko naklonjen, a vendar iz last; nega nagiba ni nič provzročil proti rabi slovenščine v naši cerkvah. N. v m. p.! + Zopet huda Izguba. Mirno je v Gospodu zaspal č. g. Al. Birtič, o čegar novi maši je letošnjega maja prinesel dopis vrli »Slovenec«. Izguba tako mladega gosipoda je tem občutnejša, ker je mnogo obetal za naše kraje. Bil je pristnega, nepokvarjenega duha, razumen, poln veselja do delovanja, navdušen za blagor in prosveto našega ljudstva rn pa vnet rodoljub. N. v m. p.! + «IIIusfrierte Zeitung«, znani lipski tednik, prinaša v svoji zadnji številki, ki sc izključno bavi z zimskim športom v Avstriji, zanimive tozadevne sestavke, slike, večjidel v barvah, med niimi tri iz Kranjske, io je sankališče v Bohinju, drsanje na bleškem jezeru in brhko Gorenj-ko v narodni noši. Lipska Illustricrte Zeitung« se sploh večkrat precej objektivno peča z avstrijskimi razmerami, je najboljši nemški illustrovani list in je s svojo zadnjo Številko Izredno veliko storil za pov-zdigo tujskega prometa na Avstrijskem in tudi Kranjci moramo priznati, da je dal naši lepi deželi častno mesto. Posamezna številka stane M F50. Mi jo toplo priporočamo. — Brat brata — ubil. S Trsten ka dne f. decembra se poroča: Dne 28. novembra zvečer je mlinar J. Sire v prepiru udaril svojega brata z motiko po glavi, vsled česar je ranjenec kmalu izdihnil. Oba moža sta bila strastno udana žganju. To je v enem letu že drug slučaj take žalostne, nesrečne smrti, in to v majhni vasi. To so oretresljivi nasledki peklenskega špirita. — Slovenskemu čebelarskemu društvu je dovolilo poljedelsko ministrstvo 1000 K subvencije. — Ukaz c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko, z dne 30. oktobra 1909, št. 321S, o izvršitvi IV. poglavja dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, št. 13 200, drž. zak. št. 159, o skrbi za otroke. Natisnila in založila »Kat. bukvama« v slovenskem in nemškem jeziku. Cena broš. 20 v. Ker obsega brošurica vse odredbe za uspešno sodelovanje šole s sodiščem kot varuštvenim, oziroma skrbstvenim oblastvom, jo prav toplo priporočamo vsem šolskim vodstvom in krajnim šoiskim svetom. — Grozna nesreča. Dne 2. decembra je na Zgornjih Gorjušah v koprivn.ški župniji pri posestniku in gostlničarju Martinu Sod-ja po domače pri Mlakarju, zjutraj ob 7. uri pod štedilnim ognjiščem eksplodiral smodnik. Ne ve se. ali po nesreči ali kako drugače. Poleg ognjišča sta stala gospodar in žena ter njegova mati. Razmetalo je vse ognjišče, posodo in drugo. Mati je bila takoj mrtva. Mož in žena sta težko poškodovana po obrazu in glavi. Otroci, ki so bili v hiši. so ostali razun enega, ki ima nekaj malih poškodb, vsi nepoškodovani, dasiravno je na peči vrglo vse teme m dve stranici ven. Vsa okna in vrata so poškodovana in zidovje razpokano. Nesreča in škoda je zelo veika. Iz srca pomihrie-rao nesrečno družino. — Srečen kosec preiskave radi poizkusa zastrup.jenja. Svoj čas smo poročali. da sta bila aretirana as stent černo-viškega preizkuševališca za živila dr. Kohn in njegova ljubimka gostilničarka Kral v Pragi, ker sta bila osumljena, da sta hotela zastrupiti moža slednje. Preiskava je sedaj neki dognala, da je bil dotični prašek, ki ga je dr. Kohn poslal go-stilničarki, čisto nedolžno sredstvo proti glavobo u, tudi sc pri Kralu ni našlo nobenih znamenj zastrupi enja in je sam izdavil, da mu Še na misel ne pride, da bi anu njegova žena stregla po življenju. Prosil je. naj jo izpuste iz zapora, ker jo nujno potrebuje pri gost;lniškem poslu. Preiskala proti obema obdolžencema je ustavljena. — Dobavni razpis. C. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. da kupi vojna uprava za svoje postaje v Mariboru, Celju, Celovcu. Beljaku, Trstu in Pulju večje množine pšenice, rži in ovsa. Pismene ponudbe je poslati do 7. decembra t. 1., 9. ure dopoldne c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornici v Ljubljani na upogled. — Detomor? Zaprli so v Gorici 21-letno služkinjo Josipino Tončič iz Novega mesta na Kranjskem, ker je osumljena de-tomora. Služila je v neki gostilni. — Slovenska ulica v Zagrebu. Ker je ljubljanski občinski svet imenoval dve ljubljanski cesti s hrvaškimi imeni, sklenil je sedaj zagrebški občinski svet., da se dosedanja zagrebška »Srednja cesta«, prekrsti v »Slovenska ulica«. Znanost in umetnost. s RIsto Savin: »Lepa Vida«. Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisala po romanu Josipa Jurčiča skladatelj in dr. Rikard Batka. Najnovejša izvirna epera »Lepa Vida« pride že v kratkem na slovenski oder. Izkušnje vodijo gospod skladatel-j sam, g. kapelnik H. Beni-š^k in g. kapelnik V. Ta-lich. Glavno naslovno zelo težko in veliko opero bode kreirala pnmadona gospa L. Nordgartova, vlogo njenega soproga Antona, gostilničarja m posestnika na hrvat-sko-slovcnski meji blizu Reke (Sušaka) g. Bogdan pl. Vulakovič, Vidinega neznačaj-nega zapeljivca, benečanskega trgovskega sina Alberta pa g. tenorist Al. Fiala. Prvo dejanje se vrši v ribiški gostilnici Antonovi zvečer pred Vidinim begom iz moževe hiše z zapeljivcom. V viharju uide Vida z Albertom preko morja v Benetke. Drugo dejanje se vrši v Vidinem salonu v Benetkah, kjer se zabavajo Albertovi prijatelji in njih pri ate-JIve. Alberto jc Vide že naveličan iti ljubi Lolo; Vido pn sc i/.- kilsa iznebiti m jo ponuja prijatelju Pietru. Vida spozna, da je bila Albertu le igrača, zbudi se ji kes in gnus nad seboj samio. Tretje, dejanje se vrši zopet v gostilni Antonovi. Vida se vrne bolna domov, ker jo je srce prignalo k sinku. Mož Anton jo sprejme in jo tolaži, saj ne misli, da bi bila n.egova žena pogazila njegovo čast. Četrto dejanje se vrši na pustni torek popoldne na trgu na Trsa tu. kjer je maska-radni korso. Tam zve Anton vso strašno resnico, zabodc zapeljivca Alberta in nato zabode Še sebe. Glasba jc vseskozi moderne fakture, po vzoru najnovejših komponistov ter je zveza jugoslovanske in italijanske muzike. " Prvi komorni večer v tekoči sezoni 1909/10. ki ga je »Glasbena Matica« v sredo 1. decembra priredila v mali dvorani »Narodnega doma«, je kar najlepše uspel. Izključno ruski spored je nudil prav izbrane skladbe. Sijaj celemu večeru sta dala brezdvomno Borodinov kvartet v D-duru in Glazunove »Novelletes«, povsem elegantni in fini skladbi, bogati po izvirnosti in zanimivosti glasbenih misli in dovršeni v celem svojem ustroju. Izvajanje je bilo istotako mojstrsko in zaslužijo gg. Rezek, Kučera. Talich in Bileg vse priznanje. Gospica Vida Prelesnikova je igrala ;ri klavirske skladbe: Rachmaninov »Praeludium«, Glinka - Balakirovega »Škrjančka« in Rubinsteinovo »Tarantelo« z veliko tehniško spretnostjo, sigurnostjo in umetniškim okusom. Impozanten in učinkujoč je bil zlasti preludij. Gospa .Julija Markuccijeva je pela tri samospeve: Sokolovo »Večerno zarjo«, Rimskij-Korzakovo »Elegijo« in Grečaninovega »Jetnika«. Njen sopran je zelo obsežen, poln ln krepak. Zelo dobro se ji posreči zlasti crescendo in diminnendo. Vse pesmi je dokaj izrazito predavala, in le naš jezik ji je dal nekoliko težav, česar ji pa ne smemo zameriti. — Občinstvo, ki se ga je, dasi nekoliko pozno, vendar primeroma še precej nabralo, je ves čas pazljivo poslušalo in se izredno naslajalo ob krasnih produkcijah. S. P. š Shodi štajerskih vinogradnikov. Za prihodnjo nedeljo, dne 5. decembra so napovedani še sledeči shodi štajerskih vinogradnikov. Koprivnica: Ob tretji uri popoldne v Vel. Kamnu pri g. Šerbecu. Govori dr. Jankovič. Šmarje pri Jelšah: Ob 8. uri zjutraj pri Habjanu. Govori Vrečko. Zibika: Ob tretjj uri popoldne, govori poslanec Vrečko. Žiče: Po večernicah v po-sojiiniških prostorih. Govori Pišek. Štefan pri Zusrnu: po rani maši. Poroča dr. Korošec. Zusem: Po večernicah, poroča clr. Korošec. Hoče: Po ran'' maši v gostilni g. Rojka. Govori Vlado Pušenjak. ž Pred nemške liberalne porotnike so postavili štajerski slovenski liberalci č. g. Anzelma Murna in odgovornega urednika »Straže« g. Cenčiča, češ, da je »Straža« priobčila odgovor na napad v -Narodnem Dnevniku« ter da .ie bil v tem odgovoru nekaj žaljivega za g. nadučitelja Knafliča. P. Anzelmu Murnu je sodišče odklonilo tri priči iu tako so porotniki potrdili vprašanja o krivdi ter je bil P. Anzelni Murn obsojen na šest tednov zapora ter odgovorni urednik Straže« na 40 K globe. Vložena je ničnostna pritožba. š Maribor. Prihodnjo nedeljo zvečer se vrši v dvorani Narodnega Doma Miklavžev večer z igro: »Snegulčica . š Gornjlgrad. Kmetijska podružnica zboruje v nedeljo dne 5. decembra pri Mi-kušu ob pol tretji uri popoldne. Govori potovalni učitelj Jelovšek o svinjereji. š Lončarska obrr je na prodaj v lepem trgu na Spodnjem Štajarskcm. Sedanji lastnik jc Slovenec in si želi Slovenca-naslednika. RUSKI GENERAL VOLODIMIROV POD NADZORSTVOM. Budimpeštanska policija je naročila vsem vratarjem budimpeštanskih hotelov, naj točno pazijo na to. kedaj pride ruski general Volodimirov v Budimpešto in s kom občuje . . . NIKARAGUAŠKA VSTAJA. Iz Bluefielda se poroča, da so porazili vstaši pri Rimi vladne čete in jih pognali v beg. Vladne čete so izgubile 80 mrtvih in veliko ranjencev, ŠPANSKI KARLISTI. so pričeli zopet živahno agitirati. Izrabiti hočejo sedanjo nezadovoljnost ljudstva proti dinastiji. Španski listi poročajo, da vtiliotapljajo kaiiisti orožje in strelivo na Špansko. PROT?AVSTRIJSKA SAPA V BOLGARIJI. V bolgarskem sobranju so te dni odobrili zapisnika v zadevi neodvisnosti, in sicer brez debate. Ob ii priliki jc prišlo Jo velikih manifestacij zu Rusijo. LiubllfiA novfcg. lj Za Miklavžev večer v »Unionu« je splošno zanimanje, priprave so pa res take, da bo večer prekosil vsa pričakova-nia. Da se ugodi številnim željam iz občinstva, se sedeži pri rezerviranih mizah lahko dobe že od danes naprej v trafiki »Unlona«. Vsak si torej laliko pravočasno preskrbi udoben prostor. Darovi za obda-rovance se bodo sprejemali le v nedeljo dopoldne od desete ure do opoldne. Na darovih morajo biti napisani natančni naslovi in poleg naslovov pri otrocih velika črka A, prio draslih velika črka B. Ij Tujski promet v Ljubljani. Meseca novembra 1909 je prišlo v Ljubljano 5131 tujcev — 889 več kakor v istem mesecu lani in 779 manj kakor letos meseca oktobra. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1096, »Slon« 888, »Lloyd« 508, »Cesar avstrijski« 238, »Tivoli« 224, »Južni kolodvor« 186, »Malič« 178, »Ilirija« 153, »Štrukelj « 129, »Bavarski dvor« 98 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1433 tujcev. lj »Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Jutri, v soboto, gostuje operna in operetna pevka zagrebškega gledališča ga. irma Pol ako va v vlogi Denise v opereti «Mam'zeli Nitouehe« (nepar). — V nedeljo popoldne ob treh se uprizori prvič po daljši dobi z gosp. Verovškom (Krja-velj), g. Skrbinškoni (Spak) in g. Nučičem (Piskov) priljubljena narodna igra s petjem »Deseti brat«. Zvečer zaradi mnogih' prireditev narodnih društev ni predstave. — Dramsko osoibje študira dve izvirni drami: V. Jelenčevo žalostno igro »Erazem Predjamski« in E. Kristanov igrokaz »Kato Vrankovič«. Operno osobje pripravlja izvirno opero R. Savina »Lepo Vido« in Puccinijevo »Tosko«, opereta pa »Logarjevo Kristo« in »Valčkov čar«. Uj Zagonetno maslo. Predvčerajšnjim je prinesel v trgovino gg. Sohneider in Ve-rovšeka na Dunajski cesti nek delavsko oblečen človek zaboj in prosil, da bi mu ga za nekaj časa spravili, kar se mu je tudi ugodilo. Ker pa moža le ni bilo po zaboj, se jim je to čudno zdelo. Odprli so zaboj in se prepričali, da je v njem 20 kg sirovega masla. Ker pa moža še ni pon-j, je tvrdka oddala spravljeno maslo policiji, kamor naj se tudi sporoči, kdor bi vedel kaka tozadevna pojasnila. lj Bogat snubač. Policiji in 'sodišču je dobro znan že večkrat predkaznovani Vincencij Zima. kateri se ne meni dosti za delo, a vendar rad dobro živi na tuje stroške. Pred kratkim je bil v neki gostilni zelo zgovoren. Ko se jc gostilničarka odstranila, je segel v mizni predal in izmaknil iz njega 10 kron denarja, nato pa plačal zavžitek in odšel. To mu pa ni zaleglo dosti. Zato si je bilo treba poiskati drugi vir. Ker je dečko lične zunanjosti, si je izbral ljubimko, katero je -zasnubil« in -jo izkoristil, kolikor se je dalo. Pripovedoval ji je, da je bogat mesar ter da jo bode poročil. Ko je bil nekega dne brez denarja in ga je želodec spominjal na odponioč, je svoji ljubimki natvezil, da gre na neko že-nitovanje, ker se pa hoče izmed vseh najbolj postaviti, io je prosil, da mu je posodila svojo zlato verižico in tri prstane, česar pa rii dobila več nazaj. Ker se jo je Zima od tedaj izogibal, je zadevo naznanila policiji, ki je »bogatega snubača« areto-vala in izročila sodišču. lj Pred ljubljanskimi porotniki. Včeraj -ic bil Blaž Šnobeij oproščen. Porotniki so krivdo zanikali. — 201etni Rudolf Tomšič, mizarski pomočnik iz Dolenjevasi pri Ribnici, sedaj stanujoč v Šiški, je bil radi posilstva nad 141etno deklico obsojen v 15-mesečno težko ječo, poostreno z mesečnim postom in trdim ležiščem. — Predvčerajšnjim ie obtožen Jazibec dobi! osem mesecev ječe. O tem se nam še poroča: Sploh je bil nastop Jazbecov tak pred sodiščem, da ie vzbudil mnogo veselosti med poslušalci. Vprašan, zakaj ie vzel od Franceta Guština tistih 340 K. ie odgovoril: -.Ja, čc jih je dal, pa naj jih da, zakaj bi jih pa ne vzel.« Na predsednikovo pripombo, zakaj jc v Vidmu izpred dotičhe hiše ušel. kjer ga je Guštin toliko časa čakal, je odgovoril: »Če ie čakal, naj le čaka, kolikor časa če.« Sploh je bil, po zunanje soditi obdolženec sam dobro razpoložen, ker se je tudi sam iz srca smejal. Porotniki so pritrdili le prvemu vprašanju glede izvršene goljufije. Sodišče ga je z ozirom na to, da jc bila storjena škoda poravnana obsodilo na osem mesecev ječe. Vprašam, če je s kaznijo zadovoljen je Jazbec odgovoril: »Saj moram biti.« Sam sc te ovadi?. Bogomir Reyer. 32 let star, ožeuien, ie služil kot poštni eks-pedijent v Hotcdršici. Trgovka Antonija Aibrecht ie vplačala na neko čekovno položnico 940 K. namenjene za tvrdko Peter Majdič v Celju, na drugo pa 204 K, namenjene tvrdki J. A. Hartman nasl. v Ljubljani. Za ta zner-ka ie Ri-ver nn prejemnici potrdil prejem, a iu uradno ni za-račuuil ter denar /ase obdrži. Ker ie pa obdolženca peklu ie ino 29. i n! i i n t. 1. '-am ovpaii iukviši;!.. .a d: -.uvncnm piavUništvu. Obdolženec pnvi, Ja jc po- neverjeni denar porabil v pokritje primanjkljaja 1200 K. katere so mu na nerazumljiv način zmanjkale iz uradne blagajne. Obdolženec ni imel drugih dohodkov kot 84 K mesečne plače. S tem denarjem je imel pa preživljati sebe, ženo in tri otroke, potem plačevati najemnino ter moral preskrbeti vso uradno opravo, torej je umevno, da je te potrebščine kril z denarjem, katerega si je prilastil. Obtoženec je bil pred porotniki oproščen. tj Aretovan je bil včeraj pekovski pomočnik Franc Glošič, rojen leta 1870 v Iški vasi. katerega že nekaj mesecev preganja deželno in okrajno sodišče v policijski tiralici zaradi goljufije, katera mu ni povsem neznana. Izročili so ga pristojnemu sodišču. Ij Umrli so: Marija Kuntp, shižinja. 38 let, Radeckega cesta 11. — Otokar Javer-nik. zasebnega uradnika sin, 8 mesecev, Streliške ulice 15. ZASTRUPLJENJE ČASTNIKOV. O Hofrichterjevi krivdi nastopajo dvomi. Sam krivde še ni priznal. V zaporu ga je obiskal zdravnik. Linški divjzijo-nar je izjavil, da osebno ni prepričan o Hofrichterjevi krivdi. Telefonska in tolavna poročila. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, ,3. deembra. O političnem položaju se poroča, da je vlada pripravljena izvršiti rekonstrukcijo kabineta, a še le tedaj, ako bo proračunski provizorij sprejet v vseh treh branjih. Nemški krščanski socialci so danes sklenili, da so za polurad-niško ministrstvo, ki naj bi bilo sestavljeno iz uradnkov in parlamentarcev. Bienerth je pripravljen sprejeti ta projekt. Tako bi ostali v kabinetu Bienerth, finančni minister Bilinski, naučni minister Stiirgkh, trg. minister Wciskirčhner, domobranski minister Georgi in morda tudi Haerdtl, druga mesta v ministrstvu bi zasedli parlamentarci. »Slovanska Unija« zastopa stališče, da se mora med Nemci in Slovani varovati popolna parteta in v tem smislu bo »Slovanska Unija« odgovorila tudi Poljakom na njihove propozicije o rekonstrukciji kabineta. »Slovanska Unija« zahteva, da bodo v ministrstvu: dva Poljaka. trije Cehi, en Jugoslovan. Od tega »Jugoslovanska Unija« nikakor ne odstopi. Tekom današnjega dne se pogajanja nadaljujejo, težave delajo dr. Kramar in češki agrarci. ki so za popolno uradniško ministrstvo. Danes se je prvo branje proračuna pričelo, pričakovati je torej hitre rešitve krize. NUJNI PREDLOGI. Dunaj, 3. decembra. Državna zbornica se peča z nujnim predlogom čeških radfkalcev, ki se tiče čeških sejmarjev po nemških mestih. Dunaj, 3. decembra. Danes je državni zbor reši! vse nujne predloge. Bili so vsi odklonjeni VOJAŠKA POSVETOVANJA. Dunaj, 3. decembra. Danes so se pod predsedstvom cesarjevim pričela vojaška posvetovanja ter bodo trajala tudi jutri. HOFRICHTERJEVA AFERA. Dunaj, 3. decembra. Danes se je v stanovanju nadporočnika Hofrichterja vršila zopet hišna preiskava. Konfiscirali so več stvari, med njimi neko desko, o kateri pravijo, da so na nji sledi hektografičnega črnila. VELKIE ARTETACIJE NA RUSKEM. Kiew. 3. decembra. V Kiewu jc 5000 policistov izvršilo preiskave v 200 stanovanjih. Aretiranih je 438 oseb. V okolici Kiewa je aretiranih 80 oseb. LAŠKO MINISTRSTVO PADLO. Riin, 3. decembra. Ministrstvo Giolitt? je padlo: nasledovalo mu bo menda ministrstvo Sydney-Sonnino. Pravijo, da jc padlo zaradi oomorske pogodbe, ampak pravi vzrok ic, da treba napraviti prostor drugim, ki so že predolgo stran od jasli. Ce bodo siti. pa pride morda zopet Gio-litti na vrsto. Marožalte ..Slovenca!" Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2/«. sred. zračni tir.'* 736'0 mm. 1 g | Css opica I rovsnja 1 S (anj e barometra v n:ni -- Temperatura po CtliijO Vel roti Ktbo M » _ ■SS, 2 ] 9. ivcfi. 725 9 1.5 brezvetr. jasno Jl 7. ajetr. 27 5 -09 sr. vzjvzh. tr.cela 19 j ?cp 25 2 42 sl. svzli. tiči Srednja včerajšnja t?mp. 4 9-1, norm. (I'?J. steljno vlago umiliiiti i JT *"■■ - '-i------^..i—.ji,— vojaščine prost, izvežban v manufakturni in mešani stroki, želi Jakoj nastopiti sSuško. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „1, na upravo ..Slovenca". 3334 l—i Zlate svetisje: Berlin Pariz. Dim itd Aoam. zob O lidclovatell & "Ljubljena. $pital.-Sutlaf. al 1 kmetje in fantje ! v moji lekar-'«»! 5 uiški praksi, katero izvršujem žc. 25 let, sc mi jc posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las proti izpadanju las in za odstranitev prhlja (luskin) na plavi, to je Kapilor Si. 1. Cena (franko na vsako pošto): 1 Iončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: l M\i Ittn i Fin št 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3190 a in*'* s'**^-*"^ vževa in božična konfekcijo za gospode, dame, dečke in deklice po tovarniški ceni. v^v&^&^&z&s. Radi prevelike zaloge prodajam Skm Lukie Pred škofijo 19 J1L Igrače za Miklavža in Božič. Velika zaloga igrač in drugih krasnih daril, lepe naj novejšeokraske za božična drevesca po najnižjih cenah priporoča. Veronika Kenda, Ljubljana Dunajska cesta. 3304 4-1 nr Založništvo \i pl. Kleininayr & M C^ero v Ljubljani. Pravkar je izšlo v najinem založništvu: Kapitan Marryat: Morski razbojnik Iz angleščine prevel J. 1». 3317 Marryat ie najznamenitejši angleški npisovatclj mornarskega življenja in lo prevod najboljšega Marryatovega romana. 244 strani. Broširan K 2 50, vezan K 3-70. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah. iz orlcve lekarne v Pakracu. Z izbornim učinkom istega boste gotovo zadovoljili. Tudi otroci ga vzamejo radi, ker ima prijeten okus. i-lko bolehate na MftšM boleznih »i tem zahtevajte v lekar- »nfcf ačirn nah znamenito znane st>i&" , in iznebtii se boste ! kmalu bolezni. cena j i ftiiniti stavnn. ttUttnti nU R ra. j „ hmi tiliKill toplim fi 1'fii. Kdor si teh nc more nabaviti v svojem sta-novaliSču, naj isto naroči iz centrale 3289 Po pošli sc ne pošilja izpod 2 steklenic. 3 352 Meseca novembra 1909 vložilo je 1287 strank.....K 872.877-36 1241 „ pa dvignilo . „ 617.331-72 Stanje vlog koncem novembra 1909 K 36,929.086'- . «inf n IHftO S Rngleško skladišče oblek Ljubljana, Mestni Su. Petru ifJ-ovo vsakovrstno blago je zanesljivo dobro ^ in pcceni. »ffl-ovo perilo jc prav lepo in dobro izdelano, Iv to izveš na Sv. Petra nasipu št. 7, tam ga domača dekleta izdelujejo; poglej noter, šivalne stroje goni elektrika, to gre hitro, zato je poceni. -ova dekleta izdelujejo vse perilo za gospe in gospode po meri in okusno, v prodajalni se Ti bo pa vse tako izredno ceno računalo, da ne dobiš nikjer tako poceni, jc za Miklavža in Božič tudi letos cene znižal. Prosim Te, porabi to zelo ugodno priliko in kupi perilo, to mi je najljubSi dar, rabim ga pa vedno, p-ovo platno, prti, prtiči, brisalke, švicarsko vezenje, to so lepa darila. Angleški šifon je posebno dober, '-ove žepne rute so zelo lepe! Cene za te je pa neverjetno znižal. prodaja posamezne osiale predmete in ostanke za mali denar. 3287 3—1 sv. me mm Poili l Um ? mm, s¥. Petra cesta št. 8. Prilika je ugodna, mnogo nakupi! Z dežele pa piši! Uljudno se Ti priporoča : obstoječo iz samih rutiniranih godcev od 6 mož najprej, tudi na deželo, preskrbi koncesijonar Karol Bitsch, Novi Udmat štev. 58 pri Ljubljani. 3319 3-1 i podober. izfetouatalj oltarjev, \\L naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovieka, Kolo« dvorske ulice il. 2V. Priporočani se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svo| poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjketn g Kovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. 343S 52—7 2a rimsko sezono: fino izdelane suknre, kratki m dolgi ko^hi, modeme obleke od 24 naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi dečke v velikanski izberi. - ^taine, na vsakem predmetu označene cene. - Ljubljana, Dvorni trg 3. ——s Podružnica: Velikanska zaloga J.esenice (Gorenjsko)' blaga za naročila po meri. zssBnnnHNi Fodnužnicc S p 1 fet, Celovec, Seragevo, Trsj_ » UeSnJSlta gSaviilca -it tf.GOtt.OOO. ■^JS^drffiESEMCj"! Izdajatelj: Br. Ignacij Žitnik. 3169 — - «—» — ■ ■B n <_ rjL »1 fJ ir