USNA 150 din - Leto XL - Št. 29 Kranj, torek, 14. aprila 1987 ISUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE "'""t, , ZVEZE DELOVNEGA , _ _ LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO Ž. ob Georgeu Kladi ^^oveL* iS*1,811* skuPina P" kranjskem Pre-ft*v°. v kat • u *e zače,a pripravljati predat in M^-n bosta Pružena Linhartova vese-"»olierovo večno smešenje. Bil sem železen »Kdor ostane živ, naj pove, kako smo umrli!« so pretresljivo naročali talci tik pred streljanjem v Dragi 31. marca 1942. leta. Anton Dolinšek-Me-tod je poslušal te presunljive klice ... stran 5 i stran 8 Začeli so se teki bili h S?.bota in nedelja sta tudi ok,-ie na Gorenjskem tivnili » ?ntev ^zone rekrea-dov v°X' množičnih poho-soboVn . J° Prireditev so v Loka P.r?pravili ZTKO Skofja Učne'«0 lnske družbenopoli-sel, ?aniza«je Škofje Loke P*rtfi* z* teke Pri drust™ ce stadionu vojašni- kreati^ začetek šestega re- mloži^*ga teka in Prvega menS! !ga P°ho*»a od spo- ki) p,do spomenika (na sli- Kainnh ie P°tekaI mimo W£"mka« spomenika pri na Kn" * Pevno—Crngrob, na2a: n.° goro do Planice in CmpL^1"10 spomenika nad *v na • Podobno priredi- dr«Stvof iP?Rravtl° ŠP01^110 ja. v I Hakob Stucin iz Hrast- iHetrovHe,,io je bil na 21 kilo_ mostov d ^ progi tek dveh Hrasti j oga ie potekala od Zbili 1?^° Valburge, Cirč n eče> Praš> Orehka in ^men^LT Hrastie- CePrav je b;i m D«o najbolj ugodno, SDodk j8 Prireditelje udeležba -A • *• -Foto: ^nik1E MRTVI na CESTI PROTI SENTURSKI GORI - Mililo o l*0^!6 milice iz Kranja so včeraj zjutraj dobili sporo-1ede|: *" prometni nesreči, ki se je predvidoma zgodila v cesti !yiečer oko,i 193°- ure. Pri drugem hudem ovinku na ^ani/r Gradu proti Šenturski gori je voznik Zastave 101 JU. vJJe reg»stracije 137-368 zletel s ceste po strmem pobočnik Iva*^110"10 uničenem avtomobilu so umrli 42-letni voz-Sa, 32a.n Kepic iz Cerkelj, 33-letni Marjan Petek iz Velesove-Stare j in' Jnre Močnik iz Stiske vasi in 53-letni Valentin ni*»n ' ^omende. Vso noč pa je bil vkleščen v vozilu na zadrga ^edež« peti potnik, 52-Ietni Valentin Mertelj iz Veleso-u Pa je dobil le lažje poškodbe. — Foto: F. Perdan ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske «^ta 1991 ali 1993 bo pri nas ^to\oio prvenstvo nordijcev ^ložnost tudi za Kranj ^oi^^A^U' 8. aprila — Jugoslavija bo kandidirala za or-^cini*1 SVetovnega prvenstva v klasičnih smučarskih lndidh leta 1991 in tudi leta 1993> če ,eta 1991 naša Ivanin*tUr-a ne 00 sPrejeta. Možnosti za organizacijo Ha^ , velike, saj sta doslej kandidata le Thader Bay in ^nter °o« ^a'° Pa moramo pravočasno zgraditi skakalni JU bo s Z ^"metrsko skakalnico, ki bo prekrita s plastiko 1,1 spre*** va. ^eno smučino, vse naprave za umetni sneg to"^ lai°če objekte za vadbo in pripravo tekmovalcev p**spev • °Van^' Planiki komite je voljan za izgradnjo HV» del sredstev, saj bi središče lahko uporabljali ^*toVn*°r''an'zac*J0 dmgin velikih tekmovanj vključno s tUjib sk!ik in evropskim pokalom in za trening naših in cHo sk»U •ev' ^er se Kranj že pripravlja na modernlza-* večjo a*n*c *n na izgradnjo novega skakalnega središča PrUožn skakalnico v Bauhenku pod šmarjetno goro, je to IS prvp08*Xa Kranj, da postane eno od prizorišč svetovne-?kalr~i ns*va. Brata Goriška sta že ugotovila, da je takšno ^nanjJf? P°d Šmarjetno goro mogoče zgraditi. Center 'h t j.graJen ta"1« kier bodo najprej pripravili vse na-n °8rev1 2Drall denar. Za gradnjo skakalnega središča ^^d^jj a tudi Ljubljana. Kranjska lokacija ima še to Rediti n *e m°g°^e v bližini speljati tekaške proge in ke i°^e.za vadbo alpskih smučarjev, kar bi bilo ce-r^stop r "} oila vsa oprema že v bližini. Lokacija je lahko «^fcno 'C D"'zu večjih krajev in je zato občinstvo zago-llLiifi i,lrazen *ega pa ima Kranj bogato smučarsko tra-Jvi. ' Pa bo tudi še zimski bazen in popolnoma ure-IOn- J. Košnjek Jugoslovanski planinci na Pokljuki Ljubljana, 11. aprila — Planinska zveza Slovenije je gostitelj letošnje konference Planinske zveze Jugoslavije, ki se bo začela v četrtek najverjetneje na Rudnem polju na Pokljuki. Konferenca bo končana v nedeljo. Srečanje jugoslovanskih planincev bo pomembno zaradi tega, ker je planinstvo v raznih delih države različno organizirano in nekje bolj, drugje pa manj množično, pa tudi različno uveljavljeno. Zato bo pokljuška konferenca priložnost za izmenjavo in usklajevanje pogledov na razvoj jugoslovanskega planinstva in njegove organizacije. J. K. »Žajfa« ni bila edini užitek Kraljica športa se prebuja Minula nedelja, prva v letošnjem ribiškem novem letu, ki se začenja 1. aprila, je bila kot nalašč, da se številni ljubitelji ribištva naužijejo čakanja in dolgih pogledov. Pred dobrimi desetimi leti je bilo o kranjski in gorenjski atletiki bore malo slišati. Zadnja leta se je postavila na noge, začela loviti nekdanje uspehe in postala množična. stran 8 stran 10 Tudi naši delegati so glasovali zanj Ne pogovarjamo se več o izvozu, temveč le o delitvi deviz. Devizni sistem ima katastrofalne posledice, poslovne banke delajo dobesedno mimo zakona že šestnajst mesecev, kar se prenaša na gospodarstvo, ki ima pri uvoznih poslih velike probleme. Intervencijski zakoni so udarili počez, najsi so še tako upravičeni, njihova vsebina je omejitvena in najbolj so udarili dobre gospodarje. Ni torej pravega motiva za dobro delo, za izvoz. Skupaj bi lahko jokali ob vsakem problemu posebej, je na četrtkovi seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko dejal Dolje Vojsk, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, toda to nam ne bo pomagalo, vodi nas kvečjemu navzdol. Gasilske razmere so nekaterim povšeči, v zmedi lahko država in uprava vlada po svoji presoji, v Jugoslaviji tačas bijemo hudo bitko za uveljavitev tržnih materialnih okvirov. Torej moramo jasno in glasno povedati, kaj nam ni prav, v imenu naprednega gospodarstva, ne kot slovenska stališča, kakor jih mnogi radi tolmačijo. Crvena zastava je v tem pogledu naredila več kot slovensko gospodarstvo, ki gaje devizni zakon najbolj prizadel. Konec koncev so tudi naši delegati glasovali za devizni zakon, kije bil soglasno sprejet, torej smo soodgovorni in v tem trenutku tudi krivi za zmedo, ki jo je prinesel. Vsak gospodarski subjekt se mora obnašati racionalno, naj je okolje še tako neracionalno. Zdrav razum veleva, da gasilske razmere ne smejo uničiti razvojne volje. Ne kaže se torej izgovarjati na nespametne zakone in predpise, le opozarjati, da skozi kopico birokratskih postopkov naložbe ni moč videti, da denarja ni dovolj. Tudi to je potrebno, to--da hkrati morajo naložbene želje, ki jih na Gorenjskem ni malo, postati projekti, čeprav »na zalogo«. Kajti najslabše bo, če se bodo možnosti zanje odprle, na mizo pa jih ne bo moč vreči. M. Volčjak Sejem razmer Verjemimo ugotovitvi, da je kranjska sejemska prireditev, ki jo spremljajo številne razstave, posvetovanja, med njimi še posebno izstopa posvetovanje o krompirju, in strokovna srečanja, lepa priložnost, ki bi lahko prispevala k boljši strokovni usposobljenosti kmetovalca in k sodobni opremljenosti slovenske hribovske kmetije. Vendar pa sedanji gospodarski položaj ni naklonjen takšnemu razvoju. Razen tega v Jugoslaviji žal še vedno prevladuje logika oskrbe, ne pa pospaševanja proizvodnje. Tudi v kmetijski proizvodnji morajo najprej začeti veljati tržne zakonitosti in ni prav, da je kmetijstvo nenehna rezerva za ohranjanje življenjskega standarda. Slavnostni govornik na otvoritvi letošnjega 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva, Jože Šlander, podpredsednik republiške konference SZDL, je poudaril, da je položaj v živino- iempeter Z vami od setve do žetve in na sejmu v Kranju reji kritičen, saj se že rmanjšuje osnovna čreda. Izhod je v uveljavljanju tržnih odnosov, ne pa v smeri zadnjih zveznih intervencijskih ukrepov. Tudi po tej plati lahko ugotovimo, da je kranjska sejemska prireditev prikaz in potrditev tega, kar je treba spremeniti. Organizacijskemu odboru sejma je prav gotovo v marsičem uspelo opozoriti na stanje v kmetijstvu, gozdarstvu ter lovstvu, varstvu zemlje in okolja. Še največja praznina zeva na področju kmečkega turizma, na katerega v pripravah sicer niso pozabljali, vendar pa tisti, ki skrbijo za to področje, niso izpeljali dogovora. Tudi zato je ta prireditev lepa priložnost za razmislek ... A. Ž. Efe O Ul K 3 d O o. NARODNI SEJ GOZDARSTVA IN KMETIJS KRANJ, lO. - 20. 4. '07 71 • gozdarska in kmetijska mehanizacija • motorne žage, lesni stroji, ročna orodja • gozdarska in lovska razstava, demonstracije, lovska oprema • blago široke potrošnje 5°- O* D Z ^im^SSSSmOLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Predsedstvo o Kosovu Beograd — Predsedstvo SFRJ in predsedstvo CK ZKJ sta 5. marca lani razpravljali o varnostni in politični situaciji na Kosovu in sprejeli ukrepe in stališča za utrditev položaja v pokrajini. Kako te sklepe uresničujemo, je pretekli teden razpravljalo predsedstvo SFRJ in ugotovilo, da sklepi dobivajo podporo pri večini ljudi v Jugoslaviji in v pokrajini. Akcije političnih in državnih organov so bolj usklajene. Doslednejše spoštovanje ustavnih pravic in svoboščin občanov povečuje zaupanje ljudi v državne in politične organe, boljši pa so tudi pogoji za večjo varnost ljudi na Koso-vem, je ugotovilo predsedstvo SFRJ. Komunisti o drobnem gospodarstvu in kmetijstvu Beograd, Ljubljana — Predsedstvo CK ZKJ je v petek razpravljalo o težkem položaju našega kmetijstva, kjer je težav iz dneva v dan več. Zato so že resno ogroženi načrti, ki jih imamo v kmetijstvu in pridelovanju hrane. Predsedstvo ZKS pa je obravnavalo položaj drobnega gospodarstva, kjer tudi zaostajamo, večkrat po nepotrebnem, zaradi birokratske togosti in ovir. Združeno delo je do drobnega gospodarstva tudi preveč zaprto, davčna politika pa neustrezna. Gre za ovire, o katerih že nekaj časa govorimo, pa jih ne odstranimo. O tem je govoril tudi zvezni izvršni svet, ki je menil, da je treba pospešiti dograjevanje gospodarskega sistema, tudi na račun intenzivnejšega vlaganja Jugoslovanov in tujcev v naše organizacije združenega dela. To je veliko cenejše in boljše kot najemanje novih posojil, ko že starih ne zmoremo plačevati. Ostrejše ukrepe za neodgovornost in nedisciplino bo predlagal zvezni izvršni svet tudi v delovni zakonodaji. Avstrijska čokolada ni radioaktivna Beograd — Vznemirjeni so bili Beograjčani ob govoricah, da je avstrijska čokolada Gold, ki jo je mogoče kupiti v beograjskih trgovinah, radioaktivna, prav tako pa tudi mleko v prahu. Vsi proizvodi so v mejah normale, zato je strah odveč, prav tako pa hrano za dojenčke še posebej strogo redno pregledujejo. Res pa je, so povedali inšpektorji, da pa je bil en kos čokolade iz te serije ožarčen več kot je dovoljeno, vendar si tega še ne znajo razložiti. 180 delavcev še brez dela Celje — Stečajni postopek v LIK Savinja v Celju se nadaljuje. 464 delavcev je zaposlenih, od tega nekateri za določen, drugi pa za nedoločen čas. 180 delavcev je brez dela.in to večinoma nekvalificiranih. Iščejo tudi kupce opreme. Interesentov je več, tudi iz drugih republik, vendar bi vsak potreboval bančno posojilo za odkup. Raziskujejo tudi odgovornost za slabo poslovanje, tako znotraj delovne organizacije kot tudi izven nje, kjer naj bi vedeli za stanje v LIK Savinja, pa so molčali in niso ukrepali. J. K. 17. maja bo v Mauthausenu mednarodna komemoracija_ Čas je za prijave Kranj, aprila — Kot smo že pisali, bo 17. maja v Mauthausenu večja slovesnost, posvečena 42-letnici osvoboditve taborišča in 45-letnici streljanja prvih slovenskih talcev v tem taborišču. Ob tej priložnosti bo tu odkrita spominska plošča 65 talcem, ki so jih sem pripeljali spomladi 1942 iz Begunj, ter jih ustrelili za zidom ob barakah. Komemoracija bo ob 10. uri dopoldne pri jugoslovanskem spomeniku, ob 11. uri ha centralnem prostoru taborišča, okrog 13. ure pa bo odkrita plošča slovenskim talcem. Kdor se želi udeležiti slovesnosti — posebej so vabljeni svojci padlih — naj se prijavi pri turistični agenciji Alpeto-ur. Prijave sprejemajo vse poslovalnice, v Škofji Loki, Kranju, na Bledu, na Jesenicah in v Ljubljani. Obisk z območja Radovljice pa organizira Občinski odbor zveze borcev Radovljica in sprejema tudi prijave. Cena prevoza je enotna, 12.000 dinarjev na osebo. Pot tja in nazaj bo trajala le en dan. Iz Škofje Loke bo avtobus odpeljal v nedeljo, 17. maja ob 2.30 zjutraj, iz Kranja ob 3.00 in iz Tržiča (z bencinske črpalke na Deteljici) ob 3.20. Udeleženci se bodo vrnili isti dan pozno ponoči. D. D. Izšla je brušurica 50 let Čebin Ljubljana, aprila — Pred dnevi je pri založbi Komunist izšla brošurica, posvečena 50-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije. V njej so objavljena razmišljanja raznih avtorjev o zgodovini in vlogi naše partije, tako Milana Kučana, Edvarda Kardelja in drugih. Knjižica prinaša tudi vrsto dokumen- tov, kot je manifest ustanovnega kongresa, seznam udeležencev, prvi izvoljeni centralni komite in drugo. Prinaša pa tudi zanimive spomine na kongres, ki so jih zapisali Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko, Pepca Kardelj, Vencelj Perko in Albin Vipo-tnik. D. D. mmmMGLAs m Odprava pomanjkljivosti v kranjski upravi za družbene prihodke_______ S politično oceno preveč odlašajo Kranj, 10. aprila — Predsedstvo občinske konference SZDL je obravnavalo ukrepe občinskega *zvr^ne^^e* za odpravo pomanjkljivosti pri delu uprave za družbene prihodke in sklenilo, da bodo še pred koncem teg seca dali tudi politično oceno konfliktov, ki so imeli velik odmev v javnosti. . ta Miha Rauter, predsednik o^, Razprava je bila vroča, kar je bilo seveda moč pričakovati, saj so problemi in spori v občinski upravi za družbene prihodke dobili razsežnosti afere. Že uvodoma so zastavili vprašanje, če o ukrepih za odpravo pomanjkljivosti sploh lahko razpravljajo, saj vsi niso seznanjeni s poročilom kontrole republiške uprave za družbene prihodke, temveč so dobili v roke le ukrepe, ki jih je pripravila direktorica občinske uprave za družbene prihodke Anuška Sokličeva, pred kratkim pa jih je sprejel občinski izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta Henrik Peternelj je pojasnil, da je poročilo obsežno in da so smatrali, da ima delovni značaj. Ukrepi so sestavljeni na osnovi 21 zahtev, ki jih je republiška kontrola strnila v zaključku poročila, le-te pa so povzete v uvodu k posameznemu ukrepu. Poročal je tudi, kako poteka razreševanje kadrovskih vprašanj. Anuška Sokličeva je namreč že januarja izrazila željo, da se umakne s položaja. Dva meseca so iskali novega direktorja, zdaj so vendarle stekli ustrezni postopki in računajo, da bo novi direktor delo lahko nastopil po 1. maju. Ni pa jim še uspelo dobiti vodje inšpekcije in vodje knjigovodstva. O obtožbah, ki jih je dal v preverjanje upravi za notranje zadeve, pismenega odgovora še nima. Sodni postopki pa so bili iz Kranja predani nevtralni instanci v Ljubljani. Dobili pa so že odločbo republiškega sodišča združenega dela, ki je zavrnilo pritožbo bivših inšpektorjev o njihovi razrešitvi in pobudo kranjskega družbenega pravobranilca samoupravljanja in o tem bo razsojalo slovensko Vrhovno sodišče. Glede disciplinskih postopkov pa velja reči, da bodo bržkone večidel zastarali, saj bo do 20. aprila takorekoč nemogoče sestaviti nov senat. V razpravi smo slišali več mnenj glede oblikovanja politične ocene spora, od tega, da z njo preveč odlašajo, do tega, da jo je težko oblikovati, dokler sodni postopki še tečejo. Alek- sander Ravnikar, predsednik občinskega komiteja ZKS Ki-anj, je dejal, da bi morali s politično oceno pohiteti, saj sicer lahko oceni, da postajajo organi družbenopolitičnih organizacij »servis« občinskega izvršnega sveta. Ferdo Rauter, predsednik občinske konference SZDL Kranj, je dejal, da sprejeti ukrepi ne vsebujejo kadrovskega vidika njihove uresničitve, saj jih bo brez ureditve teh vprašanj težko uresničiti. Manjka tudi element odgovornosti, saj gre za nekatere nezakonitosti. Brez kadrovskega vidika in ugotovitve odgovornosti pa ni moč sestaviti dobrega »sanacijskega programa« v občinski upravi za družbene prihodke. Jože Jenšterle je dejal, da s politično oceno preveč odlašajo in s tem sami sebi in širši družbenopolitični skupnosti delajo slabo uslugo, s_aj se ljudje sprašujejo, zakaj z njo tako zavlačujejo. Sodi, da so ukrepi, ki jih je sprejel občinski izvršni svet, nujno potrebni, so pa tehnične narave, nujna je tudi politična ocena. skega sindikalnega sveta, je' jal, da so se v sindikatu že nj vembra lani opredelili, ko so <* izvršnega sveta zahtevali, da i gotovi nemoteno delo v občin* upravi za družbene Prih0<1\| kar je le-ta od februarja napj tudi zagotovil. Meta Ben«*l je rekla, da politične ocene Ji se niso oblikovali, da se odaoJL jo tedaj, ko jih spodbode usk:*p eda pa je tudi ni lahkospre^ Mnenja, ki smo J'*? — rej govore o tem, kako te ^.^ politično oceniti spor upravi družbene prihodke, kako b ljiv je, ker ima v javnosti ---.....še meijcj^- - ,j|o , zadnje pa seveda govori učinkovitosti organov druZ^Kj političnih organizacij v kranj ^ občini. u Mel odmev, kako težko je JasndoklA$ kdo je za kaj odgovoren, ^ sodni mlini še meljejo.. »^fl Predsedstvo OK SZDL Kranj o Odprtih straneh Vroča razprava »pod razno« Kranj, 10. aprila — Poleg »kranjske davčne afere«, ki je na petkovo sejo predsedstva občinske konference SZDL Kranj privabila ve nikarjev, je bila »vroča« tudi zadnja točka dnevnega reda: Razno. Kdor še ni vedel, zakaj, mu je jasno postalo, ko so pred sejo ra j divo, ki je povedalo, da bo beseda tekla o Odprtih straneh Gorenjskega glasa, natančneje, o prilogi z naslovom »Kaj le hoče ta m Ferdo Rauter, predsednik občinske konference SZDL Kranj, je uvodoma pojasnil, da gre za delegatsko pobudo, ne nanaša pa se na celotno vsebino »Odprtih strani«, temveč predvsem na zadnji odstavek članka Marka Jenšterla, v katerem razmišlja, da spomeniki na Trgu revolucije v Kranju utesnjujejo mlade. Razprava na družbenopolitičnem zboru občinske skupščine se je razvila predvsem v smeri, naj o tem ne bi p isali, ker gre za simboliko NOB. Uvodne, mučne trenutke tišine je prekinil Štefan Žargi, glavni urednik in direktor Gorenjskega glasa, ki je najprej izrazil nezadovoljstvo z obravnavanjem »pod razno«, nato pa obširno spregovoril o programski in uredniški politiki Gorenjskega Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana *redsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Ježe Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 38-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomika propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in nau-čnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju \21-l/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din Na zasedanju družbenopolitičnega zbora kranjske skupščine 25. marca letos je tov. Mi-klavčič zastavil vprašanje, kaj pomeni nova rubrika »Odprte strani« v Gorenjskem glasu. Problematično se mu zdi pisanje v zvezi z zagovarjanjem Novega kolektivizma in odnosa mladih do spomenikov. Opozoril je tudi na članek Staneta Boštjančiča v zvezi z ustavnimi spremembami, kjer navaja razmerje med družbenopolitičnim zborom in občinsko konferenco SZDL, izvensistem-ske vplive in postopke. Po razpravi je bil sprejet sklep, naj predsedstvo občinske konference SZDL in časopisni svet Gorenjskega glasa obravnavata vsebino rubrike »Odprte strani«, (iz zapisnika, objavljenega v Kranjčanu) glasa. Nasploh ugotavljamo, je dejal, da se časopis spreminja, zlasti v lanskem letu je bilo delo nekoliko drugače zastavljeno. Odmevi so različni, bile so pohvale, na drugi strani pa smo lahko v kranjskem Napreju prebrali ekstremno mnenje Rudija Šelige, ki pravi, da je Gorenjski glas na ravni Blehveisovih »Kmetijskih in rokodelskih novic«. Sami ocenjujemo, je dejal Štefan Žargi, da Gorenjski glas napreduje, kot glavno nalogo pa smo si zadali, odpreti časopis:z rubriko »Odmevi« in »Prejeli smo«, s povečanjem števila dopisnikov, predvsem pa s prilogo »Odprte strani«, ki so odprte dobro mislečim za odzivanje na aktualne probleme. Zamisel o mladinski prilogi ob odhodu štafete mladosti z Gorenjske je nastala v redakciji, vendar so se povabljena mladinska vodstva z Gorenjske slabo odzvala, novinarsko jedro je bilo iz Kranja. Zaupana jim je bila priprava in izvedba »Odprtih strani«: pisanje, urejanje, oblikovanje. Uredništvo ugotavlja, da so mladi ponujene priložnosti slabo izkoristili. Priloga je zajela premalo aktualnih tem, bila je preveč kranjska in premalo pestra, tematika ni bila obdelana na »mladinski način«, saj le deloma kaže razmišljanja mladih. Članek Marka Jenšterla izrazito izstopa po kvaliteti. Edini analitično obravnava »kaj le hoče ta mladina« in predstavlja zaokroženo celoto, zato zavrača očitke o nesprejemljivosti posameznih odstavkov, ki so poleg tega še napačno razumljeni in interpretirani. Osnovni namen »Odprtih strani« je in ostaja odpreti Gorenjski glas različnim mnenjem, pogledom in razmišljanjem. To velja tudi za odmeve na objavljeno, kar je poudarjeno v sleherni urednikovi besedi na »Odprtih straneh«. Ugotavljamo, da smo še vedno priča pritiskom, obravnavi časopisa ter uredniške politike na raznih organih, možnost odmevov pa ostaja neizkoriščena. Želimo, da bi vsi, ki se z objavljenim ne strinjajo, to tudi javno povedali in objavilli, je ob koncu poudaril Štefan Žargi. Razprava se je sukala okoli vprašanja,ali gre za obravnavo programske usmeritve »Odprtih strani« (kar je moč sklepati iz zapisnika seje družbenopolitičnega zbora kranjske skupščine, ki pa še ni bil potrjen) ali le spornega članka oziroma odstavka. Slišali smo različna mnenja, od tega, da je bila programska usmeritev na ustreznih organih sprejeta, da je članek res kritičen, vendar ne bolj kot so v drugih časopisih (Irena Je-re-Jerman), da je ta članek res najbolj tehten, vendar moramo spomenike na Trgu revolucije pojmovati kot kulturno dediščino, kod odsev nekega časa, razprava pa se ne sme sprevreči v obravnavo programske usmeritve (Aleksander Ravnikar), da ne moremo obravnavati le sporni odstavek, ki ni tako velik spodrsljaj, mladinska organizacija pa namerava programsko politiko Gorenjskega glasa širše obravnavati (Boštjan Šefic), do tega, da gre za presojo odgovornosti odgovornega urednika tudi v tem odsta/ku (Franci Kržan), da imamo pri Gorenjskemu*^ različne poglede na odprt?* ^ sopisa, saj se zapiramo, K%ije za ugovore na članke novina (Roman Nahtigal) in do ^'j|i(L mladi hočejo rušiti spome ^ (Tone Bajuk). »--oo^u Ob koncu je bilo najvecj^v± pore deležno stališče, da v A mo spomenike na Trgu reV j^V je pojmovati kot kulturno ^ ščino, predsedstvo pa ^Ij^ta stališče objavilo na tOCf^\ straneh«, saj podpira JavnLlil»^ log. Razprava pa se bo P/^j^j v časopisni svet, kjer bodo ^ mnenje lahko povedali tudi: , gati ostalih občinskih kom«5 SZDL Gorenjske. M. VolčJ Letos 38 predavanj in 22 tečajev Škofja Loka, aprila — Na območju škofjeloške kmetijske zadruge deluje štirinajst aktivov kmečkih žena. Letos bodo pripravili 38 predavanj in 22 tečajev. Na predavanjih bodo govorili o ženskih boleznih, pomoči pri telitvah, vzreji telet, zamrzova-nju živil in gojenju rož, na tečajih pa se bodo učili šivanja, kuhanja, plavanja in ravnanja z gospodinjskim pripomočkom multipraktik. Udeležili se bodo tradicionalnega srečanja za-družnic na Blegošu, srečanja gorenjskih zadružnic, sodelovali na izseljenskem pikniku v Škofji Loki in na drugih prireditvah, se odpravili na poučne izlete, na ogled operne in gledališke predstave — in še bi lahko naštevali. Predavanja, tečaji, izleti in srečanja so za marsikatero kmečko ženo edina oblika izobraževanja in razvedrila. C. Z. Programi ukrepov naj vsebujejo vzroke in ukrepe za odpravo motenj______| Izvršni svet daje pobude Tržič, aprila — V Tržiču ne mine več seja izvršnega a*" ^jn-kateri ne bi tekli razgovori okrog poslovanja tržiških o ^, skih delovnih organizacij. V sredo, 8. aprila, so pozva11 np. lovnih organizacij, da narede program za izboljšanje s Seznam združenega dela z motnjami v gospodarstvu^, pripravil komite za družbeno planiranje in gospodarstvo- ^ teriji za določitev teh delovnih organizacij so bili dohode s delavca, akumulacija na delavca in delež akumulacije . s hodku. Izkazalo se je, da je 7 tržiških delovnih organiza^jfl: temi kazalci gospodarjenja precej nižje od tržiškega popr ^ to so Tokos, Zlit, BPT, Komunalno podjetje, Mercator * j Preskrba, Rog Tozd Cevarna in SAP Tozd Gorenjska. *z rgfl-svet pa je v seznam vključil tudi Peko, največjo delovno ~ nizacijo v občini, kajti njegovi rezultati so za tržiško & darstvo izrednega pomena in ključno vplivajo na rezulta spodarjenja v občini. , : pO Vse naštete delovne organizacije morajo v roku 60 d jjj poteku roka za oddajo zaključnega računa sprejeti Pr0» ukrepov za odstranitev vzrokov za motnje. Vsaka mor ^ praviti svoj program, ki mora vsebovati vzroke in ukrepe^-seben poudarek naj bo, predlagajo v svoji pobudi član^^jjO nega sveta, dan ukrepom za uvedbo inovacij in spre men1 jlovn stroškov, za povečanje stopnje izkoriščenosti osnovi--^) obratnih sredstev, za izboljšano organizacijo dela, za p° eyj0 izvoz. Posebno skrb naj te delovne organizacije p°s ^e-proučevanju trga, zmanjšanju zadolženosti ter seveda ,g. membam pri razporejanju dohodka in čistega dohodka P $ litvi sredstev za osebne dohodke v smeri povečevanja aK ^ lacije in stimulacije ustvarjalnega dela v proizvodnji smotrno uporabo amortizacije. kšn'p Naštete delovne organizacije niso nelikvidne, tudi ta opozoril še niso dobile od SDK, toda, pravijo na izvršnem ^ tu v Tržiču, ukrepati je treba dovolj zgodaj, da ne bodo K v je težave še večje. Pobude izvršnega sveta so eno, Pri\ SW Tržiču, so pa te delovne organizacije tudi same dolžne, « g; re svoje. Tiste delovne organizacije, ki so že sprejele uK j^j še preden je dal pobudo izvršni svet — nekaj jih je — fj-j^di' ga pregledajo uresničevanje svojega programa in ga us p jo z občinskim predlogom. Člani izvršnega sveta ovo'1 predvsem na zakon o sanaciji, ki je letos že stopil v ve J j^. silno je rigorozen in dolžni bodo njegove določbe izvajali; to ta preventiva nikakor ni odveč, poudarja predsedm ^jj škega izvršnega sveta Slavko Teran. Opozorili pa t>oa vse tiste delovne organizacije, ki imajo motnje v pošlo pa imajo sedež v drugem kraju oziroma v drugi občini- ^ T% H. APRILA 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN (M^3M©I£HGLAS občinski svet ZKS za Gorenjsko o razmerah v gorenjskem gospodarstvu Gasilske razmere ne smejo Uničiti razvojne volje defeen*'-aPr''a "~ Poslovodni in strokovni delavci so v zdajšnjih, lahko rečemo kar gasilskih razmerah, preo-nt^ostri|jj S1 s Problemi in težavami, ki so jih zadnji interventni zakoni in »propadajoči« devizni sistem še bolj d»ega m n\ nič čudnega, če nam danes direktorji govore le o osebnih dohodkih, težavah pri uvozu izdelav-^ničiti rle}la'a/n delitvi ustvarjenih deviz. Navkljub temu pa zdrav razum veleva, da razvojne volje ne smejo keTNtoih' aH kaže v dveh smereh: terjati odločne posege v ekonomski politiki, naložbene želje pa s pomočjo ■%°»« sa* V|yes^cMskih skupin, ki bodo skrbele za razvoj, spremeniti v projekte, četudi bodo to projekti »na za-jvto Qft J bodo le tako hitro pri roki, ko se odpro možnosti za investiranje. Kajti zgolj jadikovanje, da se ne da praviti. da je administrativnih ovir in zapl ipletenih zakonov preveč, nas ne bo pripeljalo nikamor. ej0, da se Je iiš-Natkl ,1 ani Poslabšalo, prvi dTnJ UetvH lei°šnJe leto so še ilf'Nkoe m- Devizni sistem tatino ,proPada« in v izrazito > RosnS^116111 gorenjih K i^st™ Je deležen ''T^azBr^i Razmere so dodo-i*t 2lasti lntervencijski zako-^r° da 50 "a četrtko-(iicf S 2a Qmedobčinskega sveta iC^ske ZTk° uvrstili le sPodarlme ln Povabili tudi Nil wike- seJe Pa se & ^lene indust riji in možno- rpravUaC £0sodobitve, ki jo je ska zL Medobčinska gospo-| ornica za Gorenjsko. obre Sv. počez so za tole£.g0sPodarje etla >3e*i let,k g0sPodarjenja v J* f>zičnl Je 2.7-odstotni po-f]le'Venda3a 0bsega proizvod-'!rlstičnn Jetreba vedeti, da je 1Tsi*em Pnkazovanje tega v T^alri ^aš'Jivo. Vredno-^i^števP^^vodnje, posebej °Te§aTk ? neustreznost se-'jl^mrS1*^1111^^3 sistema, [i£ obliki mam" razveseljivi. i ss?p°kvire' zat° s° ?u?Hik« v srr»islu povečanja J StaT sP°sobn°sti goltih ^mestne- v vseh go-občinah so lani sred-umulacijo in razširje- ni no reprodukcijo rasla počasneje kot dohodek, le v jeseniški in radovljiški je bila rast sredstev za osebne dohodke nižja od rasti dohodka (zategadelj torej lahko razumemo radovljiške zadrege z osebnimi dohodki v tem trenutku). Intervencije so umestne, tako sodijo na Gorenjskem, vendar pa je nesprejemljivo indeksiranje sedanjega stanja, brez upoštevanja drugih kazalcev gospodarjenja, saj razmere lahko spreminjamo le z zadrževanjem osebnih dohodkov, ne pa z njihovim absolutnim znižanjem. Obdržati morajo svojo bistveno vsebino — biti morajo motiv za boljše delo, produkcijski dejavnik. V prizadevanjih za boljša delitvena razmerja v smislu večje akumulativnosti in reprodu-ktivnosti je torej treba večjo pozornost nameniti organizaciji dela, zmanjševanju stroškov, povečanju obrata kapitala, znižanju dajatev in neupravičenemu. povečanju cen. Skratka, politiko odrekanja zamenjati s politiko ustvarjanja pogojev in doseganja boljših gospodarskih učinkov. Tržni odnosi s tujino se spreminjajo v katastrofo Devizni sistem sam in tudi neustrezno izvajanje devizne zakonodaje (gospodarstveniki pravijo, da tako rekoč »propada« ) so katastrofalno spremenili tržne odnose s tujino. Nezaupanje v plačilno sposobnost gospodarstva (letalom, s katerimi se k nam pripeljajo tuji kupci, da bi izterjali dolgove, pravijo kar »nesrečni avioni«, saj ne vedo, kam naj se obrnejo, na gospo- JJWovljiški intervencijski sklad Denar je bil koristno Porabljen JH^*»r*> aprila — V radovljiški občini ugotavljajo, da > ^ate tVa' k' so P" delavci v zadnjih petih letih dali iz **Sotaai-°Sebne^a dohodka za pospeševanje kmetijstva in h HeJ* n^e oskrbe s hrano, koristno porabljena. 'j nafles^' Premije in drugi intervencijski ukrepi so dosegli ^iovnj^en: Pridelava hrane se je kljub večjim ali manjšim i ?* mi ,neskladjem v zadnjih petih letih precej povečala, knf b S kmetij se je delno zaustavil, zanimanje za ure-J^itisj^k^iJskih zemljišč in dostopnih poti do hribovskih in •stnej se črede, v občini ni bilo večjih motenj pri preskr- ba ir&no iS iT- * 111 vc^jin »■uitiij Hi» f"-^. rVa.rvje w * se premije in regresi res porabljali za pospe ^in^^stva, so kmetje lahko porabljali denar le za na-v' 0l^op0-alnm 6noJil. zaščitnih sredstev, za gradnjo naprav, ^cijs^ CaJo boljšo pridelavo osnovne krme. Ukrepi inter-littlOvlipga sklada (njegove naloge bo kmalu prevzela novou-f 2Voda P.reskrbovalna skupnost) so v zadnjem času neko-^r°dukene^' ker so cene mesa in mleka zaostale za cenami e'0v, vsCw!jkega materiala, kmetijskih strojev, nadomestnih v lietoc anjih življenjskih potrebščin... d^°PreriSe b° v radovljiškem intervencijskem skladu na-s^i renuw.Vjdoma 369 milijonov, dinarjev: 159 milijonov bodo i^šfwi ."Skemu skladu za izvajanje enotnega programa po-ukrepov, ostalo bodo porabili doma. 54 milijonov tln"cvani k''- Za Perejo mleka in mesa, 22 milijonov za po-v Za 2a hribovskega in višinskega kmetijstva, 25 milijo-Vk*1 34 °Vanje živine. 33 milij onov za delo pospeševalne ^ Snoiji^^onov za sofinanciranje nakupa 1280 ton ume-tlh^iliin milijonov za sovlaganja v dolgoročno preskrbo, ^»b ^n'kov It°V Za iz°braževanje kmetov, kmetic in mladih za-iOh^i Dr' Za kmetijsko šolstvo, milijon za nadomestilo ?a pKirPOso;iilin' ki so jih kmetje najeli do leta 1980, mili-fePe, j Jedelstvo, sedem milijonov za druge pospeševalne lnj re tri milijone pa za poslovanje sklada. pomagal kmetom in kmetijskim organizacijam °d0 ?« »> bo 'Hb itlske S^menskega krompirja (predvsem v hribovskem ^0v ^'nn'h metiJstvu), pri poskusnem uvajanju strniščnih . • »rierja Posevkov, pri nakupu plemenjakov (žrebcev, bi-^'ic. ^ Scev, ovnov) in pri nakupu (tridesetih) plemenskih l5(j*' Preny^k°- P^ega in drugega kakovostnega razreda bo §o i^^ari ^es^ dinarjev za liter, hribovskim kmetom pa kjv, *8al b za kilogram goveda in 20 dinarjev za liter mleka. Sk e^Jsko° V Preskrbo z mesom v škofjeloško in ljubljansko 5£ V Pre Za^rug° v objekte, ki so pomembni za vso Gorenj-f^^ke-- Do z ribami. Pomagal bo tudi radovljiškemu če- ^*ijte!?u dru'tvu in regresiral bo prevoz mleka do bolj Ih zbiralnic. C. Zaplotnik darstvenike ali bankirje) vpliva na višje nabavne cene uvoznega materiala in prekinja tradicionalne poslovne povezave na konvertibilnem tržišču. Neustrezno razmerje dinarja do tujih valut povzroča prelivanje dohodka od izvoznikov k uvoznikom, povsem nespodbudno pa vpliva na povečanje izvoza, in tako dodatno pritiska na domačo inflacijo. Gorenjsko gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno, izvoz na Zahod pa je lani upadel na 3 odstotke, letošnja gibanja pa še bolj zbujajo skrb. Na Gorenjskem sodijo, da bi morali kljub slabim učinkom, ki jih ima hitro razvrednotenje dinarja, hitro spremeniti tečaj in s tem pospešiti izvoz na Zahod. Pri plačilnem prometu s tujino bi morali imeti prednost aktivni izvozniki, tisti seveda, ki ustvarijo devizni priliv (ne pa mahati z nalepko iz preteklosti). Devizno pasivno proizvodnjo pa naj bi poslovno povezali z dejavnostmi, ki izkoriščajo izvozne prednosti, kot je turizem (takšne povezave so bile pred leti že živahne). Pretežno poravnavanje fiksnih in garantiranih obveznosti v tujini se mora vsaj deloma umakniti plačilom za zagotavljanje tekoče proizvodnje. Izvozniki pa bi morali dobiti del deviznega priliva na razpolago za uvoz opreme. Drastično omejevanje skupne porabe Čeprav je zaradi interventnih zakonov trenutno vihar največji na področju osebnih dohodkov, je, kot kaže, problematika največja na področju skupne porabe. Zvezni zakon je dobesedno zavrgel lansko slovensko resolucijo, ki je vsebovala tudi uskladitev osebnih dohodkov na področju skupne porabe z gospodarstvom, kar je bilo tudi uresničeno. Na Gorenjskem so se še bolj kot drugod v Sloveniji zavestno odločili za večjo skupno porabo, zaradi česar so čisti osebni dohodki v gospodarstvu porasli manj kot drugod v Sloveniji. Linearni pristop je torej zdaj za Gorenjce toliko bolj krivičen. Ocenjujejo, da je nestvarno pričakovati, da bi skupno porabo lahko letos zmanjšali za 5 milijard dinarjev, kakor so po zveznem zakonu izračunani viški, ter ob tem še zadrževati tekočo porabo. Po prvem trimesečju viški na račun lanskega leta (ki so jih morali odvesti na poseben račun) znašajo 1,7 milijarde dinarjev, kar predstavlja 11 odstotkov tekočega priliva in 4,5 odstotka lanskega, ki je znašal 38 milijard dinarjev. Torej gre res za tako velike vsote, da gre že za »razpad skupne porabe«, ne pa za smotrnost na tem področju. Omejitvena denarno-kreditna politika zmanjšuje bančno kreditiranje Omejitvena je tudi denarno-kreditna politika, poslovne banke lahko svoje plasmaje do 30. junija letos glede na stanje 31. decembra minulega leta povečajo le za 2 odstotka. To seveda izredno zmanjšuje možnost za kreditiranje gospodarstva, mu jemlje naložbeno voljo in zavira razvoj. - Zato bi morali bolj izkoristiti možnosti, ki jih dajejo izvzema-nje mednarodnih kreditov (IFC) iz omejevanja. Projekte, ki vsebujejo uvozno opremo, bi morali snovati na vključevanju tujih kreditov, k tem pa načrtovati še ustrezen del dinarskim. Projekti pa bi morali biti temeljito pripravljeni. To ne bi smele biti le investicijske namere in želje, kot se, žal, često dogaja. Prevečkrat jih namreč vodijo ljudje, ki niso zadosti strokovno usposobljeni in so v zadregi, ko je treba dati projekt na mizo. Pripravljati bi jih morale posebne projektne skupine, katerih naloga bi bila le strokovno neoporočna in pravočasna izvedba projektov, ne pa, da jim nalagajo tudi skrb za tekočo proizvodnjo. Drugače povedano, poslovodni delavci so danes tako obremenjeni s sprotno problematiko, da se razvoju komajda lahko posvečajo. M. Volčjak Napotki pred setvijo koruze Čez dober teden dni bodo začeli v Sloveniji sejati koruzo. Ker bo obseg pridelovanja v glavnem enak ali celo nekaj večji kot lani, je pred kmetovalci in delavci na družbenih posestvih zelo pomembna naloga — pravočasna in neoporečna setev koruze na skoraj 100 tisoč hektarih. Pri normalnem poteku vremena se zemlja v osrednji in vzhodni Sloveniji v zadnjem tednu aprila že toliko ogreje, da je primerna za setev koruze. V primorskih nižinah sejemo teden dni raneje, v višjih, hladnejših legah pa en do dva tedna kasneje, torej v prvi polovici maja. Prerane setve ne priporočamo, ker ob hladnem in vlažnem vremenu seme slabo vznikne, še posebno, če ni neoporečno (slabša energija kalivosti). V dovolj ugodni lanski jeseni je bilo mogoče večino površine, namenjene za setev koruze, že jeseni preorati. Kjer jeseni njiv niso preorali, bo treba to delo nujno opraviti sedaj, vendar le, če bo zemlja primerno osušena. Izbor hibridnih sort prilagodimo predvsem podnebnim razmeram: za višinska hladna območja izberemo sorte iz razredov 100 in 200; za osrednjo Slovenijo sorte iz razredov 200 in 300; za vzhodno Slovenijo sorte iz razredov 300 in 400; za primorske nižine sorte iz razredov 400 do 700. Za siliranje cele rastline izberemo za en razred kasnejšo sorto kot za pridelovanje zrnja ali storžev. Hlevski gnoj uporabimo za koruzo in ne za strno žito. Na 1 ha zaorjemo okoli 25 ton gnoja ter potrosimo okoli 700 kg/ha mineralnih gnojil. Če hlevjskega gnoja ne uporabimo, potrosimo okoli 1.200 kg/ha mineralnih gnojil. Pred setvijo uporabimo kompleksna gnojila NPK, do-gnojujemo pa s KAN-om ali ureo. Najranejše sorte sejemo naj-gosteje (9 zrn na m2); srednje rane sorte sejemo nekoliko redkeje (7 do 8 zrn na m2); pri srednje poznih sortah naj bo 6 do 7 zrn na m2, pri poznih sortah pa naj bo posejano okoli 5 zrn na m2. Če sejemo na medvrstno razdaljo 70 cm, naj bo gostota semena v vrsti pri zelo ranih sortah okoli 15 cm, pri srednje ranih sortah okoli 17 cm in pri poznih sortah okoli 20 cm od zrna do zrna. Na hektar površine posejemo 20 do 30 kg semena, v odvisnosti od ranosti sorte, debeline semena, kalivosti semena in namena uporabe pridelka (posevek za siliranje naj bo za okoli 15 odstotkov gostejši kot posevek, namenjen za zrnje). Brez herbicidov si pridelovanja koruze skoraj ne moremo več zamisliti. Herbicid izberemo na podlagi plevelov, ki prevladujejo na njivi. Vse bolj se uveljavljajo mešanice različnih herbicidov, na primer primextra ali lasso combi. Pri nabavi in uporabi herbicidov se natačno držimo navodil, ki so natisnjeni na embalaži herbicida. Namesto komentarja Rekli so: Slavko Teran, predsednik tržiškega izvršnega sveta: »Če se stvari ne bodo spremenile, bo v resoluciji zapisana izvozna usmeritev ostala zgolj deklaracija. Prav bi bilo, da bi v gospodarstvu izračunali, kakšne materialne učinke imajo izvozne spodbude, kakšno škodo trpi gospodarstvo zaradi njihovih zamud.« Peter Kobal, direktor kranjske Kibernetike: »Rednost in kakovost plačevanja izvoznih spodbud je z menicami na 90 dni vprašljiva. Predlagam, da, dokler ne bo reda, z njimi plačujemo carinske dajatve.« Janez Bedina, predsednik Temeljne banke Gorenjske: »Šestnajst mesecev že delamo mimo zakona, ki ne govori o deviznih vsotah, tudi ne le o dveh, temveč o osmih skupinah na listi deviznih upravičencev. V bankah vsak mesec dobimo devizno vsoto, od tu naprej meril ni, sproti si jih izmišljamo. Vse to se seveda prenaša na naše članice, ki pogosto ne vedo, kaj naj počno z »naključno« vsoto, saj ne ustreza uvoznemu poslu, je premajhna ali celo prevelika. Ob tem pa ne moremo hitro zagotoviti 30 tisoč dolarjev izvozniku, ki izvozi trikrat več kot uvozi. Vso prednost imajo fiksne in garantirane obveznosti, nikoli ne vemo, kdaj bo treba devize odprodati. Pri financiranju naložb bodo prednost imele velike, izjemne naložbe, izpadle pa bodo manjše, ki računajo na sorazmerno manj bančnega denarja. Če 90 odstotkov naložb rešujemo po izjemnih postopkih, je to spet poslovanje mimo zakona. Z denarjem gospodarimo brez plana, ki je prvi pogoj dobrega dela, smotrno torej preprosto ni moč ravnati.« Slavko Zalokar, direktor kranjskega Tekstilindusa: »Čakamo, strah nas je, kaj bo. Tolikšne ekonomske samostojnosti res nismo pričakovali, planiranje v gospodarstvu je vse večja loterija. Včerajšnja seja našega delavskega sveta je bila tiha. Presenetljivo je, kako je prišlo do ukrepa o vračanju cen; pet inšpektorjev je pregledalo 18 tisoč artiklov v beograjskih blagovnicah. Nismo proti kontroli cen, toda takšna naj bo, da ne bo povzročala škode. Če zamudimo s kolekcijo, je izgubljena, če zamudimo dvakrat zapored, smo izgubljeni. Pred kratkim se je šest firm odreklo kreditu IFC, kar je odraz splošnega malodušja, v katerem le čakamo na sporočila izvršnih svetov, od zveze navzdol, in Narodne banke ter poslovnih bank kot njenih izvrševalcev.« Franc Podjed, direktor podružnice SDK v Kranju: »Sprva je bilo pri osebnih dohodkih pod udarom 181 ozdov na Gorenjskem s 35 tisoč zaposlenimi. Spremembe so stvar omilile, vendar je še nekaj resnih problemov, tudi v velikih sistemih, kot je Iskra. Resne težave lahko pričakujemo na področju skupne porabe, v prvem trimesečju znašajo viški 1,7 milijarde dinarjev, kar je 11 odstotkov prilivov oziroma 4,5 odstotka lanskega letnega priliva. Linearni pristop je krivičen, ker je bilo lani gorenjsko gospodarstvo s skupno porabo bolj obremenjeno, zavestno se je odločilo zanjo na račun osebnih dohodkov. Likvidnost v gospodarstvo se poslabšuje, to bo vplivalo tudi na nelikvidnost v sisih.« Edo Resman, vodja strokovnih služb sisov v Kranju: »Skupna poraba nam ni ušla iz rok, na Gorenjskem bi bila lani lahko celo večja, seveda po slovenski resoluciji. Interventni zakoni pa so slovensko resolucijo za lansko leto razveljavili. Kakšne bodo posledice drastičnega omejevanja skupne porabe, predpisov in politike na počez? Ne bom govoril o stavkovnem valu, ker bomo skušali slediti vsaj z osebnimi dohodki. Če ne bo novih ukrepov, bo razpadel sistem družbenih dejavnosti v občinah, razpadel bo sistem delegatskega odločanja v sisih na ravni občin, možni so odstopi sisovskih vodstev.« IZ GOSPODARSKEGA SVETA Gradiš najugodnejši ponudnik Vodna elektrarna Vrhovo z močjo 34,2 megavata bo prva v verigi najmanj petih elektrarna na Savi. Naslednje so še vodne elektrarne Boštanj, Blanca, Brestanica in Krško, morebiti pa bodo zgradili še vodni elektrarni Brežice in Mokrice. Prva je torej na vrsti vodna elektrarna Vrhovo, ki naj bi jo začeli graditi prvega junija letos, narejena naj bi bila do 29. novembra 1989. Komisija Savskih elektrarn, ki je opravila izbor najboljših ponudnikov za gradnjo elektrarne, je med štirimi kot najugodnejšega izbrala ljubljanski Gradiš, ki je pri nas zgradil že veliko elektrarn. Delo pa so ponudili še Zadružena podjetja strojegradnja Slovenije, SCT in Hidroelektro iz Zagreba. Gradbena dela so ocenjena na okrog 20 milijard dinarjev. Dokončno potrditev, da bo Gradiš kot najboljši ponudnik vodno elektrarno Vrhovo tudi gradil, pa bi morali dobiti v enem mesecu. V primeru, če bi Gradiš gradil tudi druge elektrarne na Savi in bi torej poenotili objekte, bi izvajalec del ceno lahko tudi znižal. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Irena Miklavčič — Bavantova: Kmetovati je lepo Kdove v kakšno šolo bi šla Irena Miklavčičeva, Bavantova iz Srakovelj, če ne bi prav takrat, ko se je odločala, kam naprej, oče podedoval domače kmetije. Potem se je odločilo kar samo: šla bo v srednjo kmetijsko šolo v Kranj. In Irena je zdaj nadvse zadovoljna najmlajša kmetica v vasi. Za vsako delo prime. Tisti dan, ko me je zaneslo v Srakovlje, je obrezovala drevje. Kar čudno je bilo sredi črnih rogovilastih vej videti mlado dekle. Veliko dela jo je čakalo, ker je sadovnjak velik, star in zaraščen, dolgo ga že nihče ni obrezal. Irena je temeljito obdelala vsako drevo posebej. Ogromni kupi vej so ostajali za njo in mama Tončka je gotovo ves teden delala butare. Najbolj se je bala krav. Če je le katera opletla z repom, že je bila na dvorišču. Zdaj pa jih ima prav rada, predvsem teličke. Vsakemu je dala ime. Najmlajši je Frača, so pa še Čepka, Košuta, Bimbo, Barakar, Dudek, Dvojček, Rdeča... Kar razneži se ob njih. Zaradi njih vstaja že pred peto, da jih nakrmi, jim počisti, na novo nastelje. Molze še mama. Zato pa Irena drugod poprime. Gnoj bodo trosili te dni, gnojevko bodo razvozili, travnike povlačili. Nekaj strojev že imajo, a gre počasi, ker kme-tujejo šele peto leto. Traktor je pri hiši, pa kosilnica in naklada-lec za gnoj. Nekaj strojev pa imajo v vasi skupnih: veliko škropilnico, stroj za oranje krompirja, cisterno za gnojevko, trosilec za umetna gnojila. Vsak od kmetov hrani enega od strojev pod svojo streho. Pri Bavantovih je »polak«, stroj za oranje krompirja. Obdelovalne zemlje imajo 8,5 hektara, pet hektarov močvirja pa so zamenjali za dobre tri hektare velik travnik. Zdaj imajo 20 glav živine, radi pa bi začeli z intenzivnim pašno-košnim sistemom, da bi lahko redili vsaj 50 glav živine. Počasi gre, saj je treba za tako investicijo veliko denarja. Irena je skromna, na mesec se zadovolji s starim milijonom žepnine. Z vsem gospodari oče, vse gre nazaj v kmetijo. Irena razume, da je to potrebno, in take skrbi rada prepusti očetu. Dnevi ji minevajo v delu, zvečer pa rada plete in kaj bere. Tudi kaj strokovnega, saj se mora tudi kmet kar naprej izpopolnjevati. Konec maja pride od vojakov njen Peter, potem pa bosta ob sobotah zvečer spet hodila na plese na Primskovo in v disko v Komendo. Kdo bi ji zameril, saj jih ima šele osemnajst! d. d @®IMgSSoIf©S tole srečanje pa res zaslužijo vsi pon Kar žal bi mi bilo, če ne bi prišel. S|(* H se kar dobro počutim. Škoda le, da ^'s vzeli izpit za avto. Se pa zdaj vozim z l pedom. Pa vseeno daleč pridem.« ^P* »Oba z možem sva prišla. Hudo s K,e^,™ revmo ima, vendar si je zelo žel«' . c srečanja. To je kakor zdravje. Se K^m^ dni bova oba kakor prerojena. NajleP^./*! je občutek, da nisi pozabljen. ^^cjtfL.0 čna sva, da Rdeči križ oziroma Jože vsako leto to organizira,« je vsa veS*.Jpfjjj vedala Anica Kovačič iz Ulice «* Krobarjeve 13 na Primskovem. Karel Smodila iz Reševe 3, ki je pismonoša že štirideset let in bo šel konec aprila v pokoj, je bil tudi na srečanju: »Organizacija RK oziroma vodstvo na Primskovem zaslužijo pohvalo. Sposobni organizatorji so. Lanski izlet, kjer sem bil s harmoniko, je bil tudi enkrate°J^ Današnje nje pot/juje. j^j bomo moral« "JjjJ prihodnje rati. Ljudje je čakajo to d«" ^ tu. In čeprav F ^ ba veliko «Jj fo< sposobnih "J". V^li vodstvu in to0'^ j, nejo nekaj ^Jki srečanja, ^ voljstvo, ki danes priča, vredno tega. Predsedm roma vodstvo Rdečega križa zareS. v žijo priznanje, vsem ki so to priredij di letos podprli, pa iskrena hvala.* 1. vedal Tone Zupan, predsednik svet* jevne skupnosti Primskovo. • Bilo je zares prijetno, toplo, k° ^ srečanju spet oživeli spomini. Kot \t\ pel sončni žarek posijal v jesen Prfijntf terega v dvorani. Tako hitro teče ^a^0/ ko prijetno je, ko si z mislijo, da bo^ ^| tri tudi mi med udeleženci, vzame*0, in jim za trenutek razvedrimo vs.fič enoličnost. Škoda, da ni še več taks° ganizatorjev, kot so na 1 »rimskover0 Uspeh je zmaga vztrajnosti Bled — Ljudje imajo vedno veliko želja. Nekateri jih uspejo uresničiti, drugim spodleti. Barbari Lebar iz Radovljice je s podjetnostjo in smislom za poslovnosi uspelo lani novembra na Bledu odpreti butik z ženskimi in otroškimi oblačili. Barbara Lebar je najprej delala v turizmu. Njena želja pa je bil butik. To ji je zdaj uspelo. V trgovini ima revije, iz katerih si obiskovalci lahko izberejo modele. Ima tudi blago ali pa ga stranke prinesejo same. Njeno pravilo pa je tudi, da morajo biti cene ugodne zanjo in za kupce. In še to! Prostor namerava razširiti. D. Leban Kranj Ko sem butik odprla, sem prodajala mešana, otroška in ženska oblačila. Zdaj sem se preusmerila predvsem v prodajo ženske konfekcije. Ponudba je vsestranska: od kopalk, spodnjega perila, bluz, puloverjev, kril, hlač, oblek do jaken, plaščev in modnih dodatkov.« »šivate sami?« »Imam šiviljo, ki šiva po krojih iz Burde in drugih revij, ki jih dobim iz tujine še preden izidejo pri nas. Del konfekcije pa dobim tudi od naših proizvajalcev. To so predvsem modeli, namenjeni za izvoz.« »Imate dovolj obiska?« »Kaže, da otvoritev tovrstne trgovine na Bledu ni bila le moja želja. Nekako sem zapolnila pomanjkanje tovrstne ponudbe Morda pa so kupci zadovoljni tu di zato, ker stremim, da bi čim bolj ugodila njihovim željam in zahtevam.« Slika, ki ni v ponos Primskovega — Okrog zad ruznff^jjli ^ na Primskovem in v njem se vedno nekaj dogaja. W ^ iyw nec tedan je bilo v kraju sploh živahno. Vendar ^Z-^'^m okolica zadružnega doma, milo rečeno, tako zanema J^gfFM i-___•____i, _i ,__i______■ i_______•__in .liri je vsakogar, ki je akj pripomogel k neurejenosti "1|irfyp lahko sram. Tisti, ki so pripeljali vse to sem in P°* ^i^ujj sliko neuglednega gospodarja, bi morali zdaj to tud' V krajevni skupnosti so povedali, da M pripravljajo valno akcijo, l-ctos pa nameravajo nabaviti tudi na zabojnika za večje odpadke. Enega bodo postavi a drugega pa pri zadružnem domu. če bodo zbrali še enega postavili tudi na Klancu. — A. Z. — Foto PISALI STE Evropsko srečanje gasilcev na Bledu Ze novinar Žalar je v Gorenjskem glasu omenil, da bo konec maja na liledu sedmo mednarodno srečanje evropskih gasilcev. Kvr poznam ir: fudi redno spremljam gasil sko dejavnost, bi v zvezi s tem srečanjem če zdaj rad opozoril, da bodo od 28. do 31. maja na Bledu v okviru srečanja tudi različne prire-ditut. Najbolj zanimiva bo vsekakor v soboto, 30. maja velika parada, na kateri bo prikazana različna gasilsku opremu. Videli bomo najnovejše gasihke avtomobile, pa tudi zelo staro gasilsko vozi- lo, ki so ga v Holandiji uporabljali s konjsko vprego. Tudi gorenjski gasilci bodo prikazali svojo opremo in stare gasilske obleke Gorenjske občinske gasilske zveze vabijo razen članov tudi svojce in druge Gorenjce, da pride jo 3o. maja ob 15. uri na liled in si ogledajo veliko medna rodno gasilsko parado Ivan Petrič Kuharski tečaj Aktiv kmečkih žena na Hrezjah je februarja skupaj z GG Bled pripravil enotedenski kuharski tečaj za kmečke žene. Zdaj, ko so recepti ■< dobro preskušem. lahko z go- tovostjo trdimo, da *°' $f^J tečaji <•/<> koristni- - u„ nir *n *lcUpaj 8 pteO»; J,t»»J gostovale^, gostoljubne gospod1" Jft ves teden Bernard na Dobre"1JfrM Irca) je bil izredno ; ^ Gospodinje so biU ''frto no zadovoljne s Pj* J»l [jem Markom GrosiJ'^i učile so se pred i "' ,r< prehrani in način* m njevanja. Zvedele P rffj nekaj c kulturi p*1 vjfjl nja pn nus in v svet* ^'H nu tečajnic velja" O zahvala organi*^0" J Bled. Marku GfOlQ Bernard Bertuirtia Dobro polje 1% HI*' glj^APRILA 1987 KULTURA 5. stran mimmsmGLAs Linhart in Molier v eni predstavi MICKA Z. OB GEORGEU Jjj ""~ Amaterska igralska skupina pri Prešernovem gledališču Kranj je prejšnji mesec začeln pripravljati iro 'v kateri bosta z majhnim vmesnim premorom združena tako Linhartova gorenjska veselost kot Mo-V°Većno smešenje človeških napak in slabosti. Za homogenost del bo poskrbela ekipa režiserja Lojzeta ^nlka in sedem igralcev, ki nastopajo v dvojnih vlogah. Predstava bo pripravljena za začetek nove gledališke sezone. *K Micka Ž. komu zbuja aso-pf} starim dobrim Linhar-f^om slovenske dramati-ima seveda.prav. To-r|J*| ne Županova Micka, talk j° je napisal in si jo za orlj* deske zamislil stari Lin-*%[ Sploh- zakaJ sodi k Ml°" f>je Ustavitev dramskega ^Wo, Imiva- če Jo režiser s San°Ve'iši arhaizme, ki bi v ffjivo J,u P°stavitvi motili ob-jLj reži° Sodobnega gledalca, *10; 11 S tudi « del£ črtal nepotrebne n0st r." prin_ Predstave, ki so jo VHon 'Jati pretekli me-fe*»ra poletfiem predahu /Sledali.Uvedla novo kranj-ff^m :k0 sezono, je tudi ta, Aitj ž gralcev, ki nastopajo V KlaH^ra vl°g° tudi v Ge" Vtno ni" Skratka, gre za ffmkn P°Vezavo, sproščeno stvarjanje, polno ve- drine, ki naj taka občutja prenese tudi na gledalce. Tudi song, ki nekako povezuje obe postavitvi »...uživaj pomlad, dokler .si mlad, te kratke dni mladosti, vdajaj se sladkosti...« je dovolj zgovorno, v muziko zavito sporočilo, vzeto sicer iz Mo-lierovega Namišljenega bolnika. »Glasbo in ples tudi sicer vedno radi vpletam v predstavo« je povedal režiser Lojze Domanjko. »Na ta način besedilu, ki je včasih zelo suhoparno, dodam nekaj mehkobe in liričnosti, vse skupaj postane bolj sprejemljivo.« Igralci, ki jih je za novo predstavo zbral okoli sebe, so amaterji, izjema je le Alenka Bole — Vrabec. V Micki je postala Mina, oseba, ki je nadomestila očeta župana, v Molieru pa jo gospa Kieselsteinska. Domanjko, ki režira v Prešernovem gledališču že kakih devet let, meni, da je treba imeti do dela z amaterskimi igralci poseben pristop. Morda je izziv prav to, da takšni igralci — pa če naj gre za začetnike ali za take z izkušnjami — nimajo vzorca, po katerem naj bi igrali, pač pa se lahko iz njih z veščim režiserjevim vplivom izvablja vedno nova ustvarjalnost. »Mislim, da bi kar nehal režirati, če bi moral opustiti delo z mladimi, je prepričan Domanjko. »Mlad igralec vedno preseneča, če ga le znaš pravilno usmerjati. To je motiv, ki me vedno vodi pri delu.« V amaterski skupini Prešernovega gledališča se je zadnja leta izmenjalo kar precej igralcev. Vendar pa je, kot kaže, mesto toliko »gledališko naelektre-no«, da ne zmanjka ne novih igralcev ne občinstva. Tradicija gledališča, bližina vsekakor gledališko bolj razvite Ljubljane ... vse to zagotavlja ne le neprestano nove mlade, ki se poskušajo uveljaviti na odru, pa naj bo to Prešernovo gledališče, Gledališče čez cesto ali aruge dramske skupine, ki jih pri kulturno- V Linhartovi Micki Ž. in v Molierovem Georgeu Kladi nastopajo: Alenka Bole-Vrabec, Matjaž Konda, Petra Govc, Klemen Klemene, Oto Gerdej, Bojan Pogačnik in Bernarda Gašperčič. Sceno si je zamislil Vaško Repinc, ki bo poskrbel tudi za glasbeno opremo. Kostumografinja je Irena Felicijan (zlata arena za kostumografijo v filmu Kormoran), koreografinja je Andreja Gašperšič. Glasbena izvajalca sta Helena Grošelj in Gregor Gunčar. Režija je v rokah Lojzeta Domanjka. — umetniških društvih tudi ne manjka. »Zadnji dve predstavi, ki smo ju pripravili z mladimi, Čarovnik iz Oza in Žlahtni meščan, sta se pokazali kot uspešni, vsaka je doživela z gostovanji vred že več kot trideset predstav. Čeprav gre za amaterske igralce, nekatere tudi zelo mlade, pa jim toliko predstav nikakor ni v breme; celo nasprotno, neprestano sprašujejo, če bomo še igrali. To je tako: če si zastrupljen z gledališčem, kar ne moreš brez odra.« Micka Ž. z nadihom sodobnega časa in Molier (malce prirejen) bosta torej za mlado amatersko skupino nova priložnost, da pokaže, kako z današnjega odra zveni tisti Linhartov moto:» ... eden drugmu ogenj dajmo .« L. M. Video film k etnološki publikaciji HRANA V ŠENČURJU pr^ e dn> bo Naško Križnar, strokovni sodelavec SAZU, skupaj z etnologinjo Gorenjskega muzeja Anko Novak začel snemati video a°skih navadah v Šenčurju. Video bo zaokrožil celovit prikaz etnološke raziskave, ki jo je pripravila Anka Novak, in se bo končala naslednje leto z razstavo v Gorenjskem muzeju. I^e£k Uz,vanJe hrane kot bilo .^"ega komunicira-2e nekoč in tudi da- zdaj le po gostilnah. Prej so napravili pravo kosilo in tudi zdaj je še vedno na pogrebščini topla jed. Po 1. svetovni vojni so še »trento« dajali. Iz bele moke so spekli majhne hlebce in jih dajali pogrebcem. Na Jami, Pri Jo-«$čine eJ^' Senčurjani. žu, Pri Gašperlinu so jih zmeraj So bile in so tudi pekli...« 11 vsi šeg ob smrti. Zdaj '^sjT naPraviJo pogrebno to šego gojili le go- To je le nekaj stavkov iz etnološke publikacije Hrana v Šenčurju, ki je izšla lani v Tradicio-nes, izdanih pri SAZU; kot katalog pa bo raziskava o spreminjanju prehrane v tem gorenjskem kraju blizu Kranja spremljal razstavo v Gorenjskem muzeju, ki jo pripravljajo za prihodnje leto. Konec tega tedna bo Naško Križnar, strokovni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ob sodelovanju Anke Novak, etnologinje Gorenjskega muzeja in avtorice omenjene raziskave, začel snemati v Šenčurju etnografski video film z delovnim naslovom Hrana v Šenčurju. Velikonočna peka potic, način priprave, način peke v domači peči ali pri peku bo le del filmskega gradiva, ki se bo dopolnjevalo še naslednje mesece tega leta. Tako bo tudi filmsko gradivo lepo zaokrožilo predstavitev spreminjanja prehranskih navad v naših kra-jih. Kot je povedala Anka Novak, je ideja za to raziskavo nastala že pred leti. V Šenčurju so namreč nameravali izdati Šenčur-ski zbornik, katerega del bi bila tudi prehrana. Zbornik na žalost ni izšel, etnologinja pa je svoj del naloge kljub temu opravila. Etnološke publikacije, kot je Hrana v Šenčurju, so pri nas dokaj redke, zato pa tem bolj zanimive, saj gre za celovit prikaz spreminjanja prehrane od nekdaj do danes. Prehrano prebivalstva na določenem območju je treba vedno opazovati tudi s socialnega in ekonomskega vidika. »Ne le jedilniki in pridelava hrane, tudi posoda in oprema kuhinj, sploh vse je danes drugače,« ugotavlja Anka Novak. »Zato bo za rastavo o tej temi že kar težko pripraviti slikovno gradivo, saj stare reči hitro izginjajo. V Šenčurju je, na primer, ohranjeno le še eno staro ognjišče, ki pa, seveda, že dolgo časa ne služi več svojemu namenu.« L. M. Vk« m ttt,wga '» bodočo razstavo: žetev okoli leta 195« in 1 t|0v^esar razvaža meso po okoliških vaseh pred drugo Prešernovo gledališče Kranj ZADNJA PREDSTAVA ABONMAJSKEGA CIKLUSA i i 'I**i i * l itiitlK '^h!!U ^Pr^f00"1 ,,a osnwvnl *oli s""u> Žagar in v Kultur-(pkiI j katCr*'"dv«»ru s«> j«- zaključila letošnja občinska pevski toV"- f' kr' S^> P°kazali svoje pevsko znanje otroški in mla-l *SlVValjtt . °*>*me- Najbolje se je odrezal otroški zbor v!N v 'nia **reddvwra pod vodstvom Alberta Zupan* a V^Kv,^"1.^' pevski zbor ()S Brutstvo in enotnosl Plani- lvo«n i r«ne Modrijan. — Foto: F. Perdan Kranj — Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo s Shakespearovo komedijo Kar hočete sklenilo abonmajski ciklus te sezone. Za abonente reda petek I pa bo uprizorjena burka Milana Jesiha Triko v izvedbi SNG Drama Ljubljana Jutri bo začelo Slovensko ljudsko gledališč*, iz Celja niz uprizoritev komedije Kar hočete. To bo zadnja abonmajska predstava letošnje sezone v kranjskem Prešernovem gledališču. Predstavo so pripravili režiser Mile Korun, ki podpisuje tudi scenografijo, kostumogrufka Marija Vidau, lektor Jože Faganel, glasbenik Lado Jakša, koreografinja Ksenija Hribar in korepetitor Miro Podjed. Gre za eno boljših predstav te gledališke sezone, ki so jo Celjani uprizorili v začetku sezone. Delo je prevedel Oton Zupančič, nastopil pa bo skoraj celotni ansambel celjskega gledališča: Peter Boštjančič, Bojan Umek, Jože Pristov, Borut Alu-jevič, Bruno Baranovič, Bogomir Veras, Miro Podjed, Igor Sancin, Janez Bermež, Itok Va-lič, Drago Kastelic, Zvone Agrež, Anica Kumer, Milada Kalezič, Damjana Luthar in Matjaž Arsenjuk. S to predstavo se nadaljujejo tesni delovni stiki gledališč; kranjsko gledališče bo v naslednjem mesecu gostovalo v Celju. Zaradi objektivnih okoliščin celjski gledališčniki ne bodo mogli nastopiti z omenjeno komedijo za abonente reda petek I. Prešernovo gledališče je posebej za ta obonma povabilo Dramo iz Ljubljane, ki bo uprizorila burko Milana Jesiha Triko, (ar) KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Mestne hiše se predstavlja s svojimi deli akad. slikar Andrej Pavlic. V Mali galeriji je odprta razstava Arheloško najdišče Ajdna. V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava OHO v Kranju, ki jo je pripravil SKK. V galeriji v Tavčarjevi ulici 43 razstavljata akad. slikarki Ružica Beba Pavlovie in Di lista Vujovič. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je se do srede na ogled razstava likovnih del Maksima Gasparija. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Sodobna makedonska karikatura. ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek. 14. aprila, bo ob 17. uri vodila uro pravljic Jana Ahačič. V sredo ob 18. uri bo Dušan Duduč ob diapozitivih predaval o Severni Indiji. V Groharjevi galeriji razstavlja slike Zdenko Huzjan. V galeriji Loškega gradu je še do srede odprta razstava del slikarjev amaterjev občine Škofja Loka. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja član Društva likovnih umetnikov iz Ajdovščine Zdravko Ergaver. KRANJ — Jutri, v sredo, ob 18. uri se bo ^ 4^Af5 v Centru za umetnost Carnium, Delavski ^^^^^»^Tl- dom, vhod 6, predstavil Jovan Jovanovič, f ~ ^\ y\ I soustvarjalec jugoslovanskega črnega va-% J i 1 la. Predaval bo o možnostih angažiranega ^^^S^ IVI filma, ob 20. uri pa bo projekcija njegovih filmov, in sicer v koncertni dvorani Delavskega doma. TRŽIČ — V Paviljonu NOB in v Kurnikovi hiši razstavlja tržiški slikar Vinko Hlebš. MEDVODE — V Donitu razstavljajo amaterski slikarji iz Papirnice Vevče. Pred koncertoma COUNTRY IN POP V »zlati sezoni« Zavoda Tivoli iz Ljubljane se nam danes in jutri obetata nadaljnja dva koncerta. Danes, 14. aprila, bodo na odru tivolske dvorane poskrbeli za izvirno predstavitev countrva iz legendarnega Nashvillea glasbeniki, združeni pod imenom The Nashville Masters. Če gre soditi po uradnih informacijah koncertne poslovalnice Zavoda Tivoli, se ljubiteljem tovrstne glasbe obeta zanimivo doživetje. Še toliko bolj, ker gre za prvo predstavitev NM pri nas in ker bo v vlogi predskupine nastopila Plava trava zaborava. Jutri pa bo v isti dvorani Modern Talking Show. Na koncertu bo samo Thomas Anders s spremljajočo studijsko skupino in dodatnimi glasbeniki. Znotraj dua je bilo namreč odločeno, da Die-ter Bohlen sodeluje samo na video posnetkih in kot kompozitor njihove glasbe. Organizatorji zagotavljajo, da vsa evropska turneja poteka v tej zasedbi in da v popolnosti predstavlja glasbo Modern Talking. y g _FILMSKO GLEDALIŠČE_ Naslednji teden bo v filmskem gledališču na vrsti film Misija. V torek, 14. aprila, ob 20. uri bo na sporedu v kinu Tržič, v sredo, 15. aprila, ob 20. uri v kinu Železar na Jesenicah in v četrtek, 16. aprila, ob 20. uri v kinu Center v Kranju. Film Misija je zgodovinska drama, posneta po resničnem dogodku iz obdobja konkvistadorjev (od 1750 do 1759) v predelu slapa Iguasu, kjer sega džungla prav do rečnega obrežja. Na ta divji teritorij so se pred tremi stoletji prebili samo jezuitski misijonarji in z indijanskimi plemeni organizirali misijone z ureditvijo prave komune. Ko pa so po teh deželah zahlepele evropske kraljevske krone, so jim bili v njihovem osvajanju novih dežel in grabljenju bogastev prav jezuiti in misijonarji glavna ovira. Zato jih je treba uničiti... Ta odlični film, ki se je potegoval tudi za oskarja in je lani v Cannesu dobil zlato palmo, je režiral režiser Roland Joffe, ki je zaslovel s filmom Polja smrti. Gorenjski muzej Človeške figure Kranj — Akademski slikar Andrej Pavlic se z razstavo v Mestni hiši prvikrat predstavlja kranjskemu občinstvu. Njegova dela poznamo z različnih likovnih prireditev v Sloveniji, Srbiji, Bosni, Vojvodini in na Poljskem. Je dobitnik dveh nagrad na ex temporih v Piranu in Merezigah ter prve nagrade galerije Doma .11.A v Beogradu leta 1983._ Andrej Pavlic je po svoji osnovni slikarski opredelitvi figura-lik. Njegove zgodnje, na razstavi predstavljene figuralne kompozicije kažejo slikarjevo željo po oblikovanju človeške figure v najrazličnejših položajih in medsebojnih odnosih. Vendar upodobljene figure niso same sebi namen. Vpete so v dramatično, za gledalca sugestivno igro, ki nam prikazuje cel splet človeških usod in značajev. Za nekatere teh slikarjevih prvencev je značilna kar upadljiva statičnost upodobljenih oseb, ki pa ni posledica neke oblikovne nedorečenosti, temveč se tesno povezuje z vsebino prizora. Kompoziciji Čakalnica ali V tramvaju dajeta s svojimi, na skrajno utesnjen prostor prikovanimi figurami vtis neke vrste skupščinskega portreta s pretehtano razvrščenimi in psihološko opredeljenimi upodobljenci. Vendar nam prva slika želi prikazati predvsem morbidno negibnost neke situacije, druga pa napetost nekega dogajanja, čigar zaplet spremljamo le na obrazih upodobljenih figur. Že v omenjenih kompozicijah nekatere nastopajočih oseb nimajo več portretnih potez, temveč so karikirane. Ta način slikanja postane značilen tudi za nekatre druge Pavličeve kompozicije, kot so V parku, Pust in Soho. Že v Maskah se srečujemo z nekaterimi figuralnimi elementi, ki kasneje postanejo temeljni kamni novejšegaPavličevega slikarstva. Karikiranje polagoma pre ide v fantastiko, zavest se polagoma umika nezavednemu, speči strahovi se prebujajo, zle slutnje se spreminjajo v pošasti. Figura kot celota razpada, med ostanke teles se vrivajo najrazličnejši grozljivi stvori, ki razžirajo še tisto, kar je ostalo. Prevladujeta rdeča in bela barva, ki simbolizirata nasilje in njegove žrtve. Slikar pojmuje dogajanje v sliki kot apokaliptično vizijo sodobnega sveta. V tej viziji, ki se poraja spontano, brez kakršnihkoli racio-nalizmov, se slikarjeva podzavestna stanja spreminjajo v sporočilnost. Zdi se, da slikar skuša svoja notranja, pesimistično obarvana občutja na ta način opredmetiti in jih tako rešiti. Kaotično stanje, razkroj telesnih form, se v slikarjevih zadnjih delih umiri. Razdrobljene oblike se počasi sintetizirajo. Novonastale figure še zdaleč niso oblikovno ustaljene, so brez trdnega obrisa, so prej privid kot otipljiva stvarnost, vendar pa kljub svoji netelesni pojavnosti postajajo vedno bolj zgovorne. Cene Avguštin KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA Tržič — V četrtek, 16. aprila, ob 20. uri bo v organizaciji občinske kulturne skupnosti Tržič koncert Slovenskega okteta. Prireditev znamenitega okteta, ki se je pred nedavnim vrnil z daljše, uspešne turneje po ZDA, bo v tržiški kinodvorani — za abonma in za izven. Vstopnice so na voljo po 1000 din pri organizatorju in uro pred koncertom pri blagajni kina. GLAS 6. STRAN 26. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva Ne zamudite priložnosti Lahko bi tudi rekli: Vzemite si čas in se sprehodite po letošnjem 26. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju, ki so ga odprli v petek in bo trajal do 20. aprila. Morda bo kdo rekel: Ah, sejem, saj je takšen, kot vsi sejmi. Se strinjamo, precej resnice je v tem. Posebno še, če se odločite za obisk sejma zato, da potešite radovednost in pravzaprav nimate pravega namena, da bi kaj poiskali, kupili... Če pa ste na letošnji sejem čakali z namenom, da boste na njem skušali najti in kupiti tisto, kar sicer v Kranju, na Gorenjskem pa tudi drugje niste mogli, potem boste tokrat najbrž našli na enem mestu marsikaj. Malo zaradi tradicije, malo zaradi reklame, predvsem pa,da bi vas skupaj z razstavljavci opozorili na nekatere posebnosti, novosti, prednosti... smo se tudi tokrat sprehodili po sejmu. Že samo bežen ogled je bil precej dolg. Vsega, kar predstavlja, prodaja prek 630 raz-stavljavcev,seveda ne moremo pokazati. Sicer pa to tudi ni bil namen. Radi bi vas namreč le opozorili, da tudi tokrat ne zamudite priložnosti ... Medalje za kakovost — V petek so na otvoritvi podelili tudi zlate medalje za kakovost. Dobili so jih Gabrovka,DE Presad za borovničev sadni sok, Helios, tozd Oljarna Domžale za olje za cvrtje, Pivovarna Union za pivo union pils original, Puškarstvo Šteh Kamnik za blok zaklep za lovsko puško, Mio Standard Osijek za traktorsko škropilnico TP 1000, Mesna industrija Primorske za mortadelo šampion, Mercator KŽK Gorenjske, Mesoizdelki Škofja Loka za gorenjsko zaseko in loški čebriček, Kovin Jesenice za izmolzišče ribja kost, Hmezad Agrina, TOK Mega Žalec za univerzalni mlin, Mercator KŽK Gorenjske, Oljarica Britof za olje cekin special (na sliki), Mercator Mesna industrija Ljubljana za šunko v ovitku in Štefan Kobal za izmolzišče za ovce in koze. Na velikem razstavnem prostoru kranjskega MERKURJA boste našli Pestro Pon jm najrazličnejšega blaga, namenjenega gozdarjem, kmetovalcem, vrtičkarjern, sAgf-jem in vrtnarjem. Pri oskrbovanju tržišča z blagom za gozdarsko in kmetijsko ° ' j nost MERKUR tesno sodeluje s številnimi proizvajalci, ki so doma in v tujin1 Ppnv\j$ po izdelkih za obdelovanje zemlje, gojitev sadnega drevja in vinske trte. gCjjl predstavlja tudi izdelke tujih poslovnih partnerjev, ki jih je moč kupiti v konsign g Za nekatere izdelke velja tudi sejemski popust. MERKUR vas vabi, da jih obišče Gorenjskem sejmu in si ogledate pestro ponudbo. Sozd Mercator — KIT KŽK Gorenjske Kranj Tozd Oljarica Britof MERCATOR-KŽK GORENJSKE KRANJ TOZD »Oljarica« Britof ^ Zlata medalja za olje Cekin special Na splošno velja, da iz slabe surovine ni moč dobiti dobrega olja. Res se s postopkom tako imenovane rafinacije odstrani vse tisto, kar vpliva na tako imenovano oksidacijo, vendar še vedno ostaja osnovna ugotovitev o slabih surovinah. Razen tega pa se bo postopek oksidiranja v takšnem olju začel sorazmerno kmalu. Pri soji nem in repičnem olju je značilno, da se najprej spremenita okus in vonj. Na otvoritvi 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v petek v Kranju je zlato medaljo za kakovost dobilo tudi olje Cekin special Mercator KŽK Gorenjske, Tozd Oljarica Britof. Za poznavalce tega olja, ki je že nekaj časa na trgu, za katerega pa za zdaj niso delali posebne reklame, podelitev zlate medalje ni bilo nobeno presene čenje. Oljarica Britof je za to olje dobila že dvakrat najvišje jugoslovansko priznanje,in sicer zlato plaketo na novosad skem sejmu. Prvič 1984. leta in drugič 1986. leta. Zlata plaketa je najvišje priznanje za kakovost in pomeni dejansko jugoslovanski vrh. Poleg zlatih, srebrnih in bronastih medalj vedno na sejmu podelijo samo eno zlato plaketo. Kot rečeno, je zlato medaljo za kakovost olje Cekin special dobilo tudi na Gorenjskem sejmu. In zakaj je olje Cekin special boljše od drugih olj? To je čisto sončnično olje, ki mu je dodano še 0,01 odstotka citronske kisline. Ta dodatek preprečuje tako ime novano oksidiranje oziroma kvarjenje olja. Sicer pa je posebnost tega olja, da je še po sebno primerno za pripravo jedi, ki jih pražimo ali cvremo. jedilno rafinirano /MfIČ/UČfIC IVI MERCATOR-KŽK GORENJSKE KRANJ Vs2> VSEBINA 1L TOZD »Oljarica« Britof VSEBINA 1L za katero pravimo, da je zna srajca. Dolga leta je D. namreč olje Cekin edino °,J Da nov, boljši izdelek dobi P znanje in se uveljavi na tr9 ' je največkrat treba precej sa. Morda so za zdaj olje ,Q kin special tudi sami Prenf1fl0. reklamirali. Marsikatera 9j() spodinja ga danes že P01 $ predvsem vse njegove P'; nosti. In tako rekoč do vce tudi ni bilo posebnih razlog,Q da bi to olje razglašali za z . dobro. Predvsem zato bi _.l trg glede osnovne su ne sončnic zelo negotov- Nasploh velja, da je za pridobivanje kvalitetnega rafini-ranega olja treba najprej ime ti na voljo dobro surovo olje. To sončnično olje vsekakor je. Proizvajalec olja pa mora imeti tudi ustrezno oziroma so dobno ter predvsem kakovo stno opremo, ki onemogoča, da bi olje med predelavo prišlo v stik z zrakom in težkimi kovinami. Drugače povedano, postopek rafinacije mora biti zelo natančen. V Oljarici v Britofu takšno opremo imajo, imajo pa tudi strokovnjake in predvsem veliko izkušenj. Že pri navadnem olju Cekin, v katerem je poleg sončničnega v določenem razmerju tudi sojino in repi čno olje, so dosegli glede na zahtevane normative vrhunske rezultate. Za olje Cekin special pa velja to še posebej. Danes je Oljarica v Britofu največja oljarna v Sloveniji in ima tudi edina sodobno tehnologijo predelave. 60 odstotkov vsega v Sloveniji narejenega olja naredijo v Oljarici v Britofu. Dobre poslovne stike pa ima Oljarica Britof tudi z zagrebško Zvezdo, saj tudi za nje rafinira precejšnje količine olja. Najbrž pa ne veste, da v Oljarici Britof delajo tudi olje za dobro poznano Tomi majonezo. Ko smo se pogovarjali s predstavniki Oljarice Britof, smo povprašali, zakaj ob tolikšnih priznanjih za olje Cekin special in ob ugotovljeni ka kovosti tega olja na policah v trgovinah pravzaprav olja Cekin special skorajda ne zasledimo. Še vedno namreč prevladuje navadno olje Cekin s tako imenovano belo etiketo. Povedali so, da za vsem tem pravzaprav tiči navada, ■olJ° Zlata medalja ua olje cekin special V trgovini je danes °a v' j. olje Cekin v litrskih steU« cah in Cekin v plaste"*^ Olje Cekin special *a p prodajajo v steklenica11 • ,g večje potrošnike pa I* še v 25-litrskih kantican- j Najlaže boste še "^in pogled spoznali olje special po tem, da 'tr°aeC\$\ klenica z oljem Cekin sp Q rumeno nalepko, nay a olje Cekin v steklenic' belo nalepko. Zdaj v Oljarici Britot r p vedujejo, d? bo olje special njihov glavni Pf.enij0' poleg navadnega olja. ^ da bi to olje moralo ze'°tjfd? osvojiti tržišče. Nevarno ' nj. ga ne bi proizvedli dov' |'nj|0 Kako hitro bo to olje zappraV' police v trgovinah,pa Je^ £e zaprav odvisno od kupc bo naraščalo povprase {ir po njem, ga bo vedno v \i di v trgovinah. Saj P02^ s* tisto osnovno pravilo, Qp-trgovci ravnajo po k»Jpc p0c roma po načelu, da ima vg; vedno prav. Ali drugače v ^ dano: Zahtevajte v tr9repri' olje Cekin special in se ? 00 čajte, da je resnično naj «1 in da so bila zlata oanu^ jih je Oljarica Britof Prei s^ to olje med jugoslova'^ strokovnjaki, podeljena vičeno. 1IS5EK.14 APRILA 1987 26. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva 7. STRAN d©gyS&^©IEHGLAS d^o'h* *ram razstavlja na sejmu v Kranju, kjer nu-. Šle!!? za opremo dnevnih sob, spalnic, otro- , sob. kuhinj itd. rLL^b^_l_SJLl Tt{!flro^aJo tudi obisk specializiranega salona kuhinjskega pohištva in bele tehnike na fre/ tr9u ~ v KranJu (tel- 21-485). salona pohištva na Primskovem v Kranju v *4-554) in salon pohištva na Jesenicah — Skladiščna 5, (tel. 81-179). ^ph salonih boste prijazno in strokovno postrežem'. Trgovsko in proizvodno podjetje Metalka Ljubljana se tokrat predstavlja na sejmu pod naslovom VSE ZA KMEČKI DOM. V paviljonu v večnamenski dvorani imajo na voljo vse,kar potrebujejo vrtičkarji (od lopat, grabelj do kosilnic Gorenje Muta, Panonia . ..) Imajo tudi električne kosilce Black in Decker, molzne stroje, škropilnice različnih velikosti, različna zaščitna sredstva, posodo, električna ročna orodja. Skratka VSE ZA KMEČKI DOM. Na zunanjem prostoru pa ima Metalka traktorje, kultivatorje... Obiščite gorenjski sejem in Metalko, kjer boste dobili vse,kar potrebujete... -Gruda, PE Gorenj- ptff- n.sejmu agrotehnika - gruda k* v*h'ko izbiro strojev za spravilo lesa: vitle, nakladalce in cepilce lesa. *rom° težko kmetijsko mehanizacijo z raznimi priključki. Linijo za sajenje in izkop *'laže°'rja' KOMBAJN HASSIA Čakovec. Komplete strojev za spravilo sena in Motali' ^ pa: razna zaščitna sredstva in drobno orodje za kmetijstvo in vrtičkarje. tudi strokovne nasvete za zaščito in zdravljenje rastlin. Tam ...........— i i r*ni VPU razstavnaga paviljona Komunalnega obrtnega podjetja Kranj v hali A na *So*frQ em seJmu sodeluje tudi Opekarna Ptuj. Svetujemo vam, da si ogledate njihov vb/ep m opečnih izdelkov oziroma montažne stropne konstrukcije z imenom MAP 16. $r,?Pt.azne stropne konstrukcije razstavljajo tudi montažne preklade z imenom t*"*fro JU 'n ™' Poseonost jo tudi montažna strešna ali lahka stropna konstrukcija z ***kn *P8 in 10. Razen tega pa Opekarna Ptuj izdeluje tudi betonske plošče s klin oblogo. to paviljon KOGP Kranj na Gorenjskem sejmu. Za kmetovalce oziroma še bolj za živinorejce pa bo nedvomno zanimiv razstavni prostor, na katerem Štefan Kobal iz Tacenske 90, Ljubljana, predstavlja sodobno hlevsko opremo, hkrati pa ima tudi servis Alfa Lava/. Za izmolzišče za ovce in koze je tokrat na sejmu Štefan Kobal dobil tudi zlato medaljo. Ko smo se razgledovali po Gorenjskem sejmu, smo v hali A pogledali tudi na mesto, kjer je običajno Zlatarstvo Zidarič iz Tržiča, Trg Svobode 16. Tudi tokrat so na sejmu in vam bodo postregli po ugodnih cenah z zlatimi in srebrnimi izdelki. V Zlatarstvu Zidarič pa tudi odkupujejo zlato in srebro. Oglasite se v paviljonu na sejmu ali pa po sejmu v Tržiču. Mercator KŽK Gorenjske, Tozd Mesoizdelki Škofja Loka je na otvoritev sejma dobil zlato medaljo za Gorenjsko zaseko v Loškem čebričku. Obiščite jih v "ečnamenski dvorani na sejmu, kjer vam bodo tudi postregli. GLAS 8. STRAN. Informacija za tiste, ki radi pešačijo Evropske pešpoti v Sloveniji Ljubljana, aprila — Od osmih evropskih pešpoti potekata čez Slovenijo dve poti: evropska pešpot E6 »Baltin-Wachau-Ja-dran« in evropska pešpot E7 »Atlantik-Črno morje«. Naš del poti E6 imenujemo Iglarjevo pot od Drave do Jadrana, o njej je na razpolago kar nekaj literature. Popotna knjižnica je napisana v sloveščini, skrajšana različica pa v nemščini. Obstajajo priznanja in značke za prehojeno pot, natisnili so tudi barvni prospekt v slovenščini, nemščini in angleščini. Popotniki si lahko pomagajo tudi s karto v merilu 1:500, dobe razglednice z motivi Obsav-skega gričevja, Limbarske gore, Snežnika in Blok ter značke, priponke in nalepke. Vsako leto pa izhajajo tudi Sporočila popotnikom v nemščini, ki vsebujejo najnovejše podatke in morebitne spremembe, prevozne in prenočitvene možnosti, možnosti tople prehrane in druge, popotniku potrebne informacije'. Evropske pešpot E7 pa pri nas še ni v celoti izpeljana. Obstajajo posamezni deli, med njimi tudi slovenski del, imenovan Od Soče do Sotle. Za ta del pešpoti je popotna knjižica že izšla, ponatis bo na razpolago konec maja letos. Ker se za slovenski del te pešpoti zanimajo tudi tujci, bo pot do pričetka popotniške sezone dodatno markirana in tako prehodna tudi brez ooisa poti, tujim popotnikom pa bodo na razpolago obširna navodila v nemščini. Prihodnje leto nameravajo izdati prospekt. Podrobnejše informacije daje komisija za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani. Kranjski turistični delavci: Kranj je grd Kranj, 9. aprila — Kranj je zanimivo mesto,ugotavljajo turistični delavci. Turista privabita slikovitost, in gosta zraščenost na trdni skali, odbija pa ga umazanija in neurejenost. Od daleč obeta Kranj veliko lepega in zanimivega. — Foto: D. Dolenc Na letni konferenci so kranjski turistični delavci ugotavljali, da so turistične sobe pri zasebnikih dokaj dobro zasedene, saj skoraj 75,5-odstotno (Jelen 78,5 in Creina 69-odstotno), čeprav zasebniki zaradi drage kurjave vse manj oddajajo sobe pozimi. Staro mestno jedro prepočasi oživlja. Z avtocesto se je obisk zmanjšal, zato so ob novi cesti potrebne nove informativne table, ki bodo opozarjale na zanimivosti Kranja. Kranjski muzej pripravlja vodnik po mestu in obljublja, da bo v mesecu nared za sk. Skupaj z društvom bodo organizirali tudi vodniško službo >o Kranju. Obisk kranjskih muzejev je dokaj dober, saj jih obišče na le,-to kar okrog 30 tisoč obiskovalcev, od tega 20 tisoč občasne razstave, 10 tisoč pa stalne zbirke. Več je tudi obiska iz srednjih šol. V muzeju urejajo manjšo dvorano, kjer bodo lahko tudi predavanja.za obiskovalce. Turizma še vedno ne pojmujemo kot gospodarsko panogo, so ugotavljali turistični delavci, zato tudi ne investiramo vanj, ne v gostinstvo ne v turizem, zato so tudi lokali ob nedeljah zaprti. Niti razglednic ne izdamo, kljub tolikim motivom in dejstvu, da je prav razglednica najboljša in najcenejša reklama. Najbolj pa so bili kritični glede izgleda mesta. Kranjski pločniki zunaj mestnega jedra so se z zaporo mesta spremenili v parkirišča, vendar proti temu ne morejo nič ne redarji ne miličniki. Stroge kazni bi morali uvesti, pa bi bil v mestu red, so prepričani turistični delavci. Okrog hiše čistijo le stari Kranjčani, priseljencem pa ni mar Neurejen dohod do železniške postaje, saj se moraš prebijati med viličarje, tovornjake, sama postaja pa je prava sramota: izgleda, kot da že od stare Avstrije ni bila obnovljena. Druga kranjska sramota pa je avtobusna postaja, ki še vedno nima strehe za potnike. Največji problem pa bodo imeli letos turistični delavci prav s svojimi prostori. Hišo na Koroški cesti, kjer so zdaj, bodo julija >orušili. Začasno naj bi se preselili v kiosk, ob ruševine. Vendar društvo v to ne privoli. To je širši družbeni problem, poudarjajo in upajo, da jih Kranj ne bo pustil na cedilu. Konec koncev niso tu zaradi sebe, temveč zaradi turistov. Ob koncu so podelili priznanje najboljšemu kranjskemu aranžerju Janezu Košniku iz Elite in tri knjižne nagrade članom turističnih podmladkov iz kranjskih šol za najboljše spise o turizmu v Kranju. D. Dolenc ZANIMIVOSTI TOREK. 14. APRILA 1987 Zgodovinska ura na grobišču talcev v Dragi Anton Dolinšek — Metod: Bil sem železen »Kdor ostane živ, naj pove, kako smo umrli!« so pretresljivo naročali talci tik pred streljanjem v Dragi •'V jgjvl ca 1942. leta. Anton Dolinšek-Metod je bil tisti, ki je sam čakajoč na smrt poslušal te presunljive klice, S ^ gore, se spominjal mladosti, svojih v Ljubljani in čakal, da ga privežejo h kolu. A se je zgodilo drugače— ^ vljenje je tisto, kar je doživljal v Dragi, hotel povedati ljudem, mladim, in to prav na mestu, kjer je teK Dolg, star 45 let, je izpolnil prejšnjo soboto, 4. aprila 1987. Ko pripoveduje, da je po poklicu železostrugar, doma iz Ljubljane, da je bila vsa družina napredna, in našteva, kdo vse iz njegove družine je padel in bil zaprt, ko pravi, da je bil v komunistično partijo sprejet leta 1936 v Saturnusu, da je delal skupaj v celici z Lukom Leskoškom, Pepco Kardeljevo in drugimi, da je bil že 7. novembra 1937. leta aretiran, ko je razmetaval letake ob 20 —letnici oktobrske revolucije in odsedel deset mesecev, da je bila to njegova prava trda šola revolucionarja, otroci, ki stoje okrog spominskih kamnov in na ograji grobišča v Dragi, niti ne prisluhnejo natanko. Preveč imajo opraviti s seboj, se prerivajo s komolci, si nagajajo. Toda ko Metod pove, da je še edini živeči udeleženec partijske konference, ki je bila 19. in 20. oktobra 1940 v Zagrebu, da je bil že leto kasneje v ilegali, izdan in 9. marca 1942.leta aretiran v Tr-bojah, da so mu gestapovci in policisti streljali pod noge, da bi ujeli živega, so prisluhnili tudi največji nemirneži... »Metod, zdaj te pa imamo!« je takrat v Trbojah sijal od zadovoljstva Druschke. Od njega so pričakovali ogromno, uničenje vse mreže upora na Gorenjskem, Gorenjska bo potem takoj na kolenih... Anton Dolinšek — Metod Najprej so ga odpeljali v zapor v Kranj, potem na Jesenice, od tam pa na Bled, na sedež Gestapa, pokazat najvišjemu nemškemu forumu. V Begunje so ga prepeljali 10. marca popoldne, zaprli so ga v celico bunkerja, vklenili. Tretji dan je doživel prvo zaslišanje. Bilo je kratko, pripoveduje danes Metod, toda Gestapo je takoj uvidel, da ima pred sabo človeka, ki ne bo izdajal. »Bil sem železen,« pravi danes.« Zdelo se mi je, kdo me je izdal. Potem pa so s hodnika pri- peljali predme Ivana Urbanca, Kumerdajevega iz Stražišča. »Povejte, ali je to Metod ali ne!« je velel Druschke. »Da, to je Metod,« je zatrdil Urbane. »Ti dobro veš, da te jaz ne poznam, zakaj to govoriš!« S temi besedami je Urbancu v obraz povedal, da je izdajalec. Urbanca so odpeljali, Metod pa je dobil prvi udarec. Sledila so zaslišanja, mučenja, toda Metod ni spregovoril. Gestapo je poskusil vse, a od Metoda ni izvedel niti njegovega imena, kaj šele kaj drugega. Zvečer 30. marca 1942. leta je bila že tema, ko se je na hodniku začelo hitenje. Iz graščine so iz skupnih sob vodili ljudi in jih zapirali v cekce. Slutil je, da bodo naslednji dan streljali. Noč je bila polna jadikovanja, klicev ljudi, ki jim je jutro prinašalo najhujše — smrt. »Ob osmih zjutraj se je spet začelo,« pripoveduje zbranim Metod, »tokrat obratno. Zapornike so vodili iz celic na dvorišče, na avtomobile, 29 jih je bilo. Na hodniku je bilo spet mirno. Naenkrat pa so se spet zaslišali koraki. Tokrat so se ustavili pri mojih vratih. Dva policista sta me prijela za roki, tretji je odpel verige. Roki so mi zvezali na hrbtu in me odpeljali k dr na dvorišče. Vendar me niso^ na avtomobil z drugimi, tein* posebej. Verjetno so se bali. bom skušal bežati, storiti kvn Tamle, kjer je tistole cvetM - 3 ve tri moške so pripeljali injn vezali h kolom. Skupina P°"J stov se je postavila. Padli soP talci. Njhova kri, obrazi, W\ bila skopana jama. -1 ftV spomenik, je stalo pet ko trupla so še danes v moj v mojem srcu...« . e Desetkrat so peljali tai^ lom in jih privezovali. -desetič, so peljali le dva. 'J* niso odpeljali h kolom. Se»J tem, ko je visoki policist & zadnji milostni strel tx&K truplom v jami, so ga mii»° lov peljali nazaj v celico v nje. Šele takrat so mu pris'J ze v oči. Misli pa so hitele Po vojni so ga sprasev^ kaj je ostal živ. OstaUehfl|jJ je bil takrat najčistejši p" J prepričan sam, ko kljub -mogočim pritiskom in J, njem ni nikoli izdal no«* | imena, ne podpisal nobenes! , pisnika, niti svojega imena ^, vedal. Začudeni in prese»**Jp* so bili. Ti ljudje, ki so laW«y rili in deiali, kar so hoteli, n J so mogli- do živega. Tak J. lahko samo pravi revoluci ki ga je kalila partija pa ° j ska zavest in potem zaves I sovrag mora biti pregnan- J Gestapo še vedno m ^ kdo je Metod, in 19. marca j leta so ga odpeljali v Ma« sen. Preživel je tudi tabony Danes bere in razmišlja- ^ se imajo novorevijaši P\ 1 spraševati, ali so se oni pravico bojevati za svoja z^'. nja, kako morajo dvomiti v lucijo in borbo. Peščica cev se je uprla Hitlerju, ko se mu milijoni nap1^ nemških socialistov niso■ ^ kli so fašistične uniforme i A rili po Evropi. Samo o tej\ malce razmislijo. In kaj zaA0f imamo težave? Bomo kar ^ li? Bodimo vsaj toliko p8^ da bomo enotni, nas - rti V Metod. Zgodovinska ura, ki jo bodo pomnili Problemov res oVj vendar ni treba le J8 jjjlo1. Hudo ni danes, hudo )e krat D. Dol*1* Sončna (ribiška) nedelja »Zajfa« ni bila edini užitek Bobovek, 12. aprila — Minula nedelja, prva v letošnjem ribiškem novem letu, ki se začenja 1. aprila, je bila kot nalašč, da so se štf^ek'1 bitelji in člani ribiške družine Kranj spet lahko podali za vodo in naužili čakanja ter dolgih pogledov, če se bo morda zamajal p1 ilr»* gladini. Kar precej jih je bilo, ki so pričakali to sončno nedeljsko jutro ob bregu obeh bajerjev v Bobovku na Kokrici. Nekateri so pohiteli tja, kjer so lani pred zimo zadnjikrat dolgo in največkrat brez izpolj-njenega upanja gledali v vodo. Večina pa se je najprej ogrela v bifeju in se potem skrbno začela pripravljati na veliki met. Prejšnjo nedeljo še zamrznjena gladina obeh bajerjev se je tokrat začela prebujati malo pred deveto uro. Kot bi se dogovorili, so mali, večinoma lani vloženi krapi začeli hkrati prijemati. Nekaj časa je potem trajalo to prvo spomladansko poigravanje ribičev in rib. Večina je prve letošnje mlade trofeje spuščala nazaj. Ponavadi je tako, da ribič, če naleti na vsiljivca, sploh pa, če je to ženska, pobere pribor in vabe, pa se napoti domov. Vraže so namreč v ribolovu huda reč in po prvem neprijetnem srečanju tisti dan zagotovo nobena riba ne bo več zagrizla. Tokrat sem se v vlogi vsiljivca počutil sam, ko sem se sprehajal med bolj ali manj prijaznimi pogledi (v vodo) posameznikov in skupin. Pa se je hitro obrnilo. Kot veter, ki je pihal po gladini, se je raznesla vest, da je Jožetu Petaču s Kokrice prijela riba prav takrat, ko sem ga ujel v fotoaparat skupaj z Božom Bašljem in Janezom Gran-dovcem. Občutek, da sem zdaj povsod zaželen, je bil seveda bahaško ribiški. »Ribe bi se rade slikale, zato kar z besedo na dan.« Dragan Stojanovič, ki je razen za ribolov skrbel tudi za k^s pasulja, pripravo čevapčičev in vsega,kar sodi k pikniku, ""^h pal, da je z njim še enajst fantov iz Aera Medvode. Ves da" ^ pripravljali na tekmovanje za prvi trnek Aera, ki bo prihodnji v Celju. Lani so ekipno in posamično osvojili drugo do tretje do četrto mesto. Učenec sedmega razreda osnovne šole Josipa Broza T^e^ dosljah Matej Pernuš je mrzlično pripravljal vabo: »Eno se ^ jg ,f Ob 13. uri pa moram biti doma...« Le toliko sem še izvedel. ^^ ber ribič, tudi dober učenec. Mudilo pa se je tudi Milanu gV0(. 11-letnemu sinu Alešu iz Kranja. »Tako lepo je in toliko ^idtfj čakala na ta dan, da sva rade volje obljubila mamici, da bo ^ I vo prišla pravočasno na današnje praznovanje njenega dne.« i ve1( Če drži pregovor, da je rudarska težka, potem bi skor ^ ^Jj da je tudi ribiška težka. Kar neverjetno je, da lahko PottllP0\ *b^f\ lodnevno gledanje v vodo. Menda ima zato vsak ribič s se jeijo^ da si roke umije, ker en drek ujame.« Vendar je bilo v ne£un... , bovku drugače. Tudi tisti brez »žajfe« so prišli na svoj raC ^fi I?ttK, H. APRILA 1987 KRONIKA 9. STRAN (^S®SScJJ©IESGLAS Prometna varnost v radovljiški občini Kdaj bodo osvetljeni »kritični« prehodi za pešce VetiT^'i^ ^®\aPr^» — Na cestah v radovljiški občini se je lani pripetilo 498 lažjih in hujših prometnih nesreč — 25 več kot leto prej. l°i 48 !*• tUt*' >cestm davek«: predlani je v nesrečah umrlo pet ljudi, lani trije več. 36 udeležencev v prometu se je hudo poškodova-'jev c#»aZ,e' ^ ^ nesrečah je bila škoda na vozilu večja od 200 tisoč dinarjev. Miličniki so. pri nadzoru prometa »odkrili« 1172 kršite-taelo °Prometn*n predpisov: 403 vozniki so vozili pod vplivom alkohola ali so kazali znake alkoholi ziranosti, 246 voznikov ni m v°zniškega dovoljenja oziroma potrdila o znanju cestno prometnih predpisov ... KLICAJ ZA VARNOST F Znani so že tudi podatki za letošnje prvo četrtletje. »Kršitev cestnoprome-tnih predpisov je bilo več kot lani v prvih treh mesecih. Letos je bilo že deset hujših prometnih nezgod, lani so bile le tri. Do preteklega tedna v naši občini nismo imeli Prometne nesreče s smrtnim izidom, zad-J1 teden sta se pripetili dve takšni: ena na "ledu in druga pri Radovljici. Podatki °U]ajo skrb, še posebej zato, ker glavna ^zona in naval na cesti šele prihajata,« ^gon Cokan, pomočnik komandirja ^ovljiške postaje milice. Radovljica je edina občina na Gorenj-em> ki nima niti enega prehoda za pešce ^Premljenega v skladu z 12. členom zakola o varnosti v cestnem prometu, v kate-m je govor o primerni osvetlitvi preho-in* Zakon velJa ze od februarja 1984. leta čeprav je radovljiška postaja milice zo-Da[ UpravlJalca in vzdrževalca cest ukre-j\ la. se do danes ni zganil. Na sestanku, do16 Dil Pred kratkim v Radovljici, so se le *?0v°rili, da bo Cestno podjetje Kranj še Dr k °Premilo nekatere naj kritične j še en?de s svetlobnimi »telesi«. £ .*^ritičnih prehodov za pešce in kriti-oKf- cestnin odsekov pa je v radovljiški ocini kar precej. Nevarno je v Podvinu, cet otroci in drugi prečkajo magistralno Oiu .v?n^° voznikov pa tam kljub redne-miličniškemu nadzoru in dokaj goste-p , rnerjenju hitrosti z radarjem pelje v0 tro in ne upošteva omejitev. Težki to-. rnjaki drvijo po klancu navzdol tudi z 80 j Vec kilometri na uro .. . Cestišče na de- 1 :alnice« pri Neizkušeno p0tj^.°vite radovljiške > je v slabem stanju. voznico je, na primer, vboklina na cesti tako zmedla, da je trčila v bližnjo ograjo. Ob takšnih in podobnih dogodkih se vedno najdejo modrijani, ki zatrjujejo, da je kriva voznica, ker ni prilagodila hitrosti razmeram na cesti ... Križišče pri bencinski črpalki oziroma Živilini trgovini v Radovljici je ob konicah tako obremenjeno, da bi za normalen promet že potrebovali semafor. »Ko opazujem dogajanje pri prehodu za pešce na Gorenjski cesti, mi gredo včasih lasje pokonci,« pravi Egon Cokan. »Cesta je dokaj prometna, otroci in drugi pešci pa morajo tudi po večkrat na dan čez slabo označen prehod — v šolo, zdravstveni dom, vrtec, trgovine ... Tu so že bile nesreče.« n P 1 HiuMiiiiiiliiiii'ii'iMi|iiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiii Franc Černe, član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in tudi dokaj dober poznavalec prometnih in cestnih razmer v občini, je naštel še druge, predvsem za otroke zelo nevarne prehode za pešce, križišča in cestne odseke. Na Bledu so to križišče pri Unionu, prehoda pri Gozdnem gospodarstvu Bled in na Prešernovi cesti ter pločnik na Rečici, ki ni dvignjen, temveč ga označuje le črta. V Lescah je problematičen dostop do osnovne šole po ozki in nepregledni cesti, za mlade udeležence v prometu pa sta nevarna tudi križišča na Alpski cesti v Lescah in v bližini osnovne šole v Radovljici. Na Posavcu pogrešajo prehod za pešce; otroci iz Kamne gorice, Krope in tudi iz Nove vasi pri Radovljici pa morajo v šolo ali domov po ozki in nevarni cesti. Kresničke nosijo ponoči le otroci in starejši ljudje, »odrasli« se jih, kot kaže, sramujejo. Kolesarji vozijo po osvetljenih cestah brez prižganih luči, vozniki koles z motorjem divjajo in povzročajo hrup. Vozniki avtomobilov parkirajo tudi tam, kjer ni dovoljeno tpred hotelom Park, pri trgovskem centru v Cankarjevem naselju v Radovljici, na Linhartovem trgu ... Dobro bi bilo, da bi predvsem starejši vozniki večkrat pogledali v nove zakone, ki urejajo promet. Predpisi se namreč hitro spreminjajo, zato je treba znanje stalno dopolnjevati. Talne cestne oznake prehitro zbledijo, ker je barva slabo obstojna; za sprotno obnavljanje pa, kot kaže, ni denarja. . »Nobena skrivnost ni, da bomo letos pri nadzoru prometa dali poudarek kršitvam, ki so najpogostejše in so med glavnimi vzroki za prometne nesreče. Ugotavljali bomo predvsem alkoholiziranost voznikov, hitrost vožnje, osvetljenost vozil, privezovanje z varnostnimi pasovi (kazen je 1500 dinarjev), nošenje čelade med vožnjo kolesa z motorjem, hrupnost koles z motorjem in težkih motorjev,« pravi Egon Cokan. Radovljiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si prizadeva, da bi z vzgojnimi akcijami, tekmovanji in podobnim os-veščal voznike, jih spodbujal k varni vožnji, vendar s skromno odmerjenimi sredstvi kljub zagnanosti članov ne more delati čudežev. Predsednik sveta Vojislav Stojilkovič je kar malce razočaran nad posluhom odgovornih organov in ljudi za delo občinskega sveta, zato tudi pravi: »Svet ni odgovoren za stanje na področju prometne varnosti.« C. Zaplotnik finsko tekmovanje Kaj veš o prometu Kolesa so pomanjkljivo opremljena Soli n m*' aP"la — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu radovljiške občinske skupščine je v soboto organiziral pri osnovni dovjj:a °-u 19. občinsko šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Sodelovale so ekipe iz vseh osnovnih šol radovljiške občine — iz Lesc, Ra-tetnj^*' Z ^ed"a, iz Gorij, iz Bohinjske Bistrice in Lipnice, skupno 44 mladih kolesarjev od petega do osmega razreda. Tekmovanje so s pri-nastopom popestrili otroci iz blejskih vrtcev. šolSklnc\ S(? naJPreJ posedli v Cestn °P* in reševali teste o So s °Prometnih predpisih, nato V°žni' Preslcusili v spretnostni So \£ J13 poligonu — prenašali po oT10 2 mize na mizo, vozili 8°sto deskah, vijugali med *adni P°stavljenimi keglji; na-WkieLpa so kolesarili še po Komisije so v 0ce^in m na drugih mestih ^VnieVale- ali je bilo njihovo nanJe v skladu bilo "vož \i • on-iauu s pravili var-pre(jp.^Je in s cestnoprometnimi r&2rert Ucenci sedmih in osmih nilt jrjv je zmagal Toni Podob-»eške osnovne šole, ki bo tudi zastopal radovljiško občino na republiškem tekmovanju Kaj veš o prometu v soboto, 18. aprila, v Luciji pri Portorožu. Drugi je bil Boštjan Tržan (Bled) in tretji Uroš Grošelj (Lesce). Ekipno je bila v tej skupini najboljša osnovna šola Bled (Matevž Pin-tar, Primož Poklukar, Matjaž Silič in Boštjan Tržan), druga je bila šola dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice (Matjaž Komar, Srečko Zalokar, Uroš Barič in Dušan Pfeifer) tretja pa osnovna šola Bratov Zvan iz Gorij (Vinko Vogelnik, Brane Pazlar, Bojan Arh in Rihard Ga-beršček). Primeri, ki opozarjajo Prvi primer: Naj se sliši še tako neverjetno; učenec iz radovljiške osnovne šole se je nekaj časa vozil v šolo kar z avtom. Malo otroško glavico, ki je gledala izza volana, so odkrili, preden se je pripetila nesreča. Fantič je vzel avto iz domače garaže potem, ko so starši odšli na delo, in še preden so se vrnili domov, je bil avto že na svojem mestu. Drugi primer: Uadovljiški miličniki so med nadzorom prometa ustavili tudi osebni avtomobil, v katerem je sedel voznik, ki je imel ob sebi odprto steklenico piva. Ko so ga vprašali, zakaj ima v avtu pivo, je odvrnil, da ga zaradi žeje večkrat »cukne« kar med vožnjo. Tretji primer Le dan po birmi na Bledu je pred blejsko osnovno šolo stalo šest novih koles z motorjem. Botri so bili kajpak radodarni, nihče pa ni pomislil, ali novi lastniki »motorjev« poznajo prometne znake, pravila varne vožnje .. . Ko so v šoli preverili, so ugotovili, da imajo le trije od šestih izpit iz cestnoprome-tnih predpisov. Četrti primer Ko sem se pred nedavnim peljal z Bleda proti Bohinju, je tovarnjak, ki je verjetno peljal gorivo na bencinsko črpalko v Bohinjsko Bistrico, nenadoma zavrl in se ustavil za slabo preglednim ovinkom. Iz avta je stopil možak, se široko razkora-čil... — kot da bi bila cesta javno stranišče. C. Z. kj^fcn Zupan, Roman Stare, Matej Kavčič in Matija Poni- *»r. U«i _ v . w . _______1_ L1 ■ 1 __ „_______čnlo cr» Kili Po da °Premljena za vožnjo v javnem prometu. Zgodilo se je ba je ?° komu vzeli ventilčke ali so obvestili starše. Mislimo, i 'edu «° Prav>lno, saj je le brezhibno kolo tudi varno. Na °*n !!LZ'ast' Po'eti gost promet, zato se ni varno voziti s ko-**0 dol/*0 K'avn' cesti,« so povedali mladi kolesarji, ki se očit-St*v'jen° Zavedai°. da so na kolesu do dvajsetkrat bolj izpo-nevarnostim kot vozniki v avtomobilih. • Jože Kosmač, učitelj tehnične vzgoje v osnovni šoli v Gorjah: »Opažamo, da zanimanje za opravljanje kolesarskih izpitov upada; verjetno zato, ker mlade kolesarje premalo nadzirajo, ali takšne izpite imajo ali ne. Kolesa so še pomanjkljivo opremljena, mnogi učenci se prav zaradi tega tudi izognejo pregledu koles. V Gorjah je za kolesarje dokaj nevarno: ob cesti ni pločnikov, ceste so ozke, vse leto pa je tudi dokaj gost promet.« ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske NESREČE Pogorela hiša Potoki, 12. aprila — Danes je na Potokih pri Jesenicah pogorela tristo let stara in pretežno iz lesa grajena hiša, last Frančiške So-klič. Vzrok požara še ni pojasnjen, komisija UNZ, Kranj pa domneva, da se je ogenj razširil s prižgane petrolejke na leseno polic m odtod po hiši. V hiši še ni bilo električne napeljave in si je Sokli va svetila s petrolejko. Ko je lastnica odšla po opravkih iz hiše, je nenadoma zaslišala prasketanje v notranjih prostorih. Na pomoč so prihiteli gasilci z Jesenic in okoliških vasi, vendar jim požara ni uspelo pogasiti. Ogenj je uničil tudi različne gospodinjske aparate, televizijski sprejemnik, motorno žago, več orodja in oblačil. Škode je po nestrokovni oceni za deset milijonov dinarjev. Kranj, 12. aprila - Drago Puzin iz Kranja je v nedeljo ob 13.45 v križišču ulic XXXI. divizije in Mose Pijadejeve v Kranju z osebnim avtomobilom izsilil prednost vozniku Milenku Šoštariču iz Pregrada. V trčenju ni bil nihče poškodovan, bilo je le nekaj škode na avtomobilih. — Foto: G. Smik Med učenci petih in šestih razredov je bil najboljši Aleš Čam-pa ;z osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah, ki je zbral celo manj kazenskih točk kot zmagovalec v starejši skupini in si bo za nagrado brezplačno ogledal tekmovanje v Luciji pri Portorožu. Drugi je bil Aleš Rozman (Lesce), tretji pa Roman Stare iz blejske osnovne šole. Ekipno je bila v tej skupini prva leska osnovna šola, za katero so tekmovali Uroš Avgu-štinčič, Aleš Čampa, Uroš He-berle in Aleš Rozman. Drugi so • Prof. Peter Nuk, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja in ravnatelj blejske osnovne šole: »Otroci se vključijo v prometno vzgojo že v mali šoli, znanje pa potem dopolnjujejo v vseh razredih osnovne šole. Spoznavajo se s predpisi, s tem, kako naj bo kolo opremljeno, z načinom vožnje. V naši šoli je razmeroma veliko kolesarjev: od 918 učencev več kot 250. Vsako leto kolesa pregledamo in tista, ki so brezhibna, dobijo nalepko »varno kolo«. bili gostitelji, učenci blejske šole — Matej Kavčič, Matija Poni-kvar Roman Stare in Boštjan Zupan, tretji pa mladi kolesarji iz Gorij — Klemen Ambrožič, Matjaž Jesenšek, Anita Jan in Peter Torkar. Najdragocenejšo nagrado, poni kolo, ki ga je prispeval radovljiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu najuspešnejši šoli, upoštevajoč rezultate v oL^h skupinah, je dobila osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja z Bleda. C. Zaplotnik .Zabasalo se je — Prometu v Tržiču zaradi ozkih ulic neprestano grozi infarkt. Če dva avtomobila parkirata malce preblizu, že nastane zastoj. Tako iz dneva v dan na Trgu svobode in po vseh tržiških ulicah. Takole se je v petek, 10. aprila, zataknilo v klancu pod Merkurjevo prodajalno na Ulici heroja Bračiča, ko Petrolova cisterna ni mogla ne naprej ne nazaj. Tulile so hupe, okna so bila polna opazovalcev. Kdo bo koga? Ulic se res ne da širiti, da se pa pametneje parkirati in ustavljati vozila le tam, kjer je to dovoljeno. — Foto: D. Dolenc GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 14.APRILA1987 Najboljši smučarji sezone Letos Mateja pred Bojanom Kranj, 11. aprila — Časopis Sportske novosti iz Zagreba je letos v anketi, v kateri sodelujejo smučarski trenerji in novinarji, že dvajsetič izbiral najboljše smučarje pretekle sezone in najboljšemu podelil »zlato smučko«. Letos je bila soglasno za »zlato« izbrana Mateja Svet. Drugi je Bojan Križaj, tretji Miran Tepeš, četrti Matjaž Zupan, peti Primož Ulaga, šesti Gregor Benedik, sedmi Matjaž Debelak, osmi lanski zmagovalec Rok Petrovič, deveti Čižman in deseta Mojca Dežman. Sicer v tem točkovanju krepko vodi Bojan Križaj, ki je zlato smučko prvič osvojil leta 1975 in jo »obdržal« do leta 1983, leta 1985 pa jo je ponovno osvojil. Nasploh so gorenjski smučarji doslej osvojili največ teh lovorik: Ludvik Zaje leta 1968, Peter Štefančič leto kasneje, Blaž Jakopič leta 1970, leta 1971 ponovno Peter Štefančič, dve leti kasneje Marjan Mesec, leta 1974 pa Miran Gašperšič. Sledila je vladavina Križaja. Njegovo serijo sta leta 1984 in lani prekinila Jure Franko in Rok Petrovič, letos pa Mateja Svet, vendar je bil Bojan vsa leta, ko ni osvajal zlate smučke, na drugem mestu. J. K. Kranjskogorski superveleslalom Kranjska gora, 5. aprila — Na smučišču v Podkorenu je bil šesti superveleslalom za pokal Kranjske gore, ki ga je v lepem vremenu izvedel Alpski smučarski klub iz Kranjske gore ob pomoči žičničarjev, ki so brezplačno pripravili smučišče in prevažali tekmovalce. Za tekmovanje vlada vsako leto večje zanimanje, tako da je letos sodelovalo že nad 400 smučarjev iz vse Slovenije. Pokale so prispevali obrtniki iz Kranjske gore in okolice, praktične nagrade pa vsi hoteli in trgovine. Nagrado je žreb prisodil vsakemu od nastopajočih. V posameznih kategorijah so zmagali: Marko Zupan med mlajšimi cicibani, Tina Babic med mlajšimi cicibankami, Edo Stare med cicibani, Nataša Ravnik med cici-bankami, Primož Smolej med mlajšimi pionirji, Janika Lah med mlajšimi pionirkami, Uroš Pavlovčič med starejšimi pionirji, Barbara Koblar med starejšimi pionirkami, Grega Gosar med mladinci, Vesna Dolžan med mladinkami, Jože Lavtižar med člani do 30 let, Lidija Baloh med članicami do 30 let, Jože Kovač med člani do 40 let, Breda Bernik med članicami do 40 let, Mirko Klinar med člani do 50 let in Ana Pogačar med članicami do 50 let. Pri veteranih sta bila najboljša Marjan Lavtižar in Pavla Benet. A. Kerštan Akcija blejskega kolesarskega kluba Vsak četrtek do Bohinja in nazaj Bled, 10. aprila — Rekreativna sekcija kolesarskega kluba Bled začenja v četrtek, 16. aprila, kolesarsko akcijo »Na kolesu se dobimo«. Udeležujejo se je lahko vsi, ki radi kolesarijo in imajo primerno kolo. Kolesarjenje bo vsak četrtek vse do konca kolesarske sezone. Proga bo ves čas ista: Radovljica— Bled—Bohinj in nazaj. Odhod iz Radovljice je ob 16. uri izpred veletrgovine Živila nasproti bencinske črpalke, v Lescah je zbirališče ob 16.10 pred gostiščem Majdnek, blejskr kolesarji se bodo pridružili drugim ob 16.25 pri gostišču Mlino, zadnji posta- nek na poti k Bohinjskemu jezeru pa bo ob 17. uri v Bit-njah pri križišču za Pokljuko, kjer se bodo lahko kolesarski »karavani« pridružili tudi bohinjski rekreativci. Rekreativna sekcija blejskega kolesarskega kluba bo vsako nedeljo organizirala Jtudi kolesarski izlet. Kolesarji se bodo zbrali pri trgovini Zi"ila nasproti bencinske črpalke v Radovljici ob pol devetih. Kam se bodo odpeljali, se bodo dogovarjali sproti. Tako četrtkova akcija kot nedeljski izlet bosta potekala organizirano pod vodstvom članov rekreativne sekcije KK Bled. C. Z. Odbojkarji v pokalnih tekmovanjih Radovljica, 10. aprila — Komisija za odbojko pri Zvezi teles-nokulturnih organizacij občine Radovljica razpisuje odbojkarsko tekmovanje za pokal Jugoslavije za člane in članice iz radovljiške občine. Na tem tekmovanju lahko nastopajo ekipe občinske odbojkarske lige in moštva diagih telesnokulturnih organizacij, sindikata, JLA in drugih registriranih odbojkarskih organizacij. Prijave ekip z navedbo vodje ekipe z njegovim točnim naslovom in telefonom je treba poslati do 15. aprila na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Na isti naslov, prav tako do 15. aprila, pa se je treba prijaviti za medobčinsko tekmovanje za jugoslovanski odbojkarski pokal za območje Gorenjske. Pravico sodelovanja imajo zmagovalci občinskih pokalnih tekmovanj in moštva, ki tekmujejo v prvi in drugi slovenski odbojkarski ligi. Gorenjsko pokalno tekmovanje bo maja in junija. J. K. Mali nogomet v Radovljici Radovljica, 8. aprila — Komisija za mali nogomet Zveze telesnokulturnih organizacij Radovljica razpisuje občinsko ligo v malem nogometu za leto 1987. Zadnji rok prijav je petek, 17. april, na ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Prijaviti se morajo tudi moštva, ki so sodelovala že na lanskem tekmovanju. Tekme bodo predvidoma ob nedeljah, liga pa se bo začela 10. maja. Prijava mora vsebovati ime ekipe, naslov vodje ekipe, igrišče, kjer bo moštvo igralo, vendar na enem igrišču ne smejo igrati več kot tri ekipe, in barvo dresov. 24. aprila bo sestanek vodij ekip (ob 19. uri v skupščini Radovljica), do 6. maja pa je treba preskrbeti izkaznice ali slike igralcev. J. K. V soboto na Krvavcu_ Cicibani na Globusovem pokalu Kranj, 11. aprila — Začetek tekmovanja najmlajših smučarjev za Globusov pokal bo v soboto ob 11. uri na Krvavcu. Pokrovitelj cicibanskega tekmovanja v veleslalomu bo delovna organizacija Kokra iz Kranja. Cicibanke in cicibani bodo razdeljeni v tri starostne skupine: 1976 in 1977, 1978 in 1979 ter 1980, 1981 in mlajši. V četrtek ob 17. uri bo v športnem oddelku kranjske blagovnice Globus žrebanje startnih številk. Organizator sobotnega tekmovanja je Smučarski alpski klub Triglav iz Kranja. J. K. Jure Frelih izenačil državni rekord Sarajevo, 12. aprila — v Sarajevu je bilo 31. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Med 911 strelci in strelkami iz 230 strelskih družin iz vse Jugoslavije so uspešno tekmovali tudi strelci iz Slovenije, ki so osvojili enajst kolajn. Med člani je v streljanju s pištolo zmagal Jure Frelih iz Kranja. S 379 krogi je izenačil državni rekord. Z avtobusom v Radence Kranj, 13. aprila — ZTKO Kranj organizira avtobusni prevoz na tek »Treh src« v Radence. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju v soboto ob osmih zjutraj. Prijave sprejema ZTKO Kranj še v petek po telefonu 21-176. Naslovi najboljših se-spet vračajo v Kranj Kraljica športa se prebuja Kranj, 7. aprila — Pred dobrimi desetimi leti je bilo o kranjski in gorenjski atletiki bore malo slišati. Na čase, ko so bili naši atleti ^R'.^ ški in državni prvaki, udeleženci olimpijskih iger in drugih mednarodnih tekmovanj, smo že skoraj pozabili. Zastarele naprave na s ^ so samevale in atletika kot prednostni šport se je utapljala v povprečnosti. Zadnja leta se je postavila na noge, začela loviti ne't?an|M (krajših. Od lani so tudi vadbene razmere boljše. Manjka P* ubli he, postala možična in v Kranj ter na Gorenjsko se spet vračajo naslovi najboljših ktivnih, kakovostnih tekmovanj, ki bi na tribune vrnila tudi občinstvo. Atletski klub Triglav Kranj se je pod predsedstvom Dušana Prezlja, nekdanjega odličnega atleta, in sodelavcev organizacijsko utrdil, dobil poklicnega trenerja in osem honorarnih, ki mu pomagajo in skrbijo za sekcije po šolah in tudi po drugih gorenjskih občinah, kjer že vadi okrog 130 šolarjev. Lani obnovljene atletske naprave na stadionu, za kar je Kranj združil 11 starih milijard dinarjev, ZTKO pa je kupila sodobno elektronsko napravo za merjenje časov, za 300 starih milijonov na novo kupljene opreme za atlete (kakovostne sprinterice stanejo nad 2000 šilingov in še uvoziti jih je težko), vedno pogostejši naslovi republiških in državnih prvakov v mlajših kategorijah, nastop Kranjčanov v državni atletski reprezentanci, uspešne atletske prireditve ter zgledno sodelovanje s pokroviteljem kluba Iskro ERO so glavne značilnosti dela kranjskega atletskega kluba v zadnjih dveh letih. v torek so na skupščini najuspešnejšim atletom podelili priznanja, Goranu Kabiču, Simonu Rudežu in Marku Dovjaku pa za mednarodne uspehe še posebne plakete, Borisu Holvju spominsko plaketo ob 40-le-tnici atletike v Kranju in 30-letnici delovanja AK Triglav, darilo pa je prejel tudi dosedanji in prihodnji predsednik kluba Dušan Prezelj. Obetavni atleti, kot so Irena Hafner, Andreja Lorbeg, Tanja Dežman, Goran Kabič, Borut Škraba, Ivan Hribernik, Iztok Omer-za, Miloš Krampi, Matjaž Polak, Tomaž Šmid, Petra Rajgelj, Sandi Leben, Simon Rudež, Andreja Strupi, Urša Cigler, Peter Pokorn, Matej Ravnik, Marko Nartnik, Peter Kukovica, Iztok Berčič, Damjan Roz- boljšc man, Dušan Hribernik, Petra Filipi*. Tadej Malovrh, Robert Bogožalec, Renata Kura«. Robi Kranjc, Tomaž Janežič in njihovi klu ski tovariši, so porok, da bo v Kranju ka*^ vostnih atletov vedno več in da bo doo> klub pogoje tudi za drugega poklicnega trenerja. Letos bo več kakovostnih Prired,:~ ' ki morajo vrniti na tribune tudi občinstv. sekcije pa naj bi začele delovati po vseh g renjskih občinah. Atleti so v program zap : J-----u:x: ----o^HinnU nap'8 sali, da morajo biti letos na stadionu ve dokončno urejene, da mora biti P°P° j. ša oprema in da se mora klub organizaJ sko utrditi. Skoraj tri stare milijarde t*^ potrebne za uresničitev programa, kar za upravo težka naloga. Na skupščini smo se prepričali, da atletom ni vseeno, kako deluje klub, kaKjj,0 bodo njihove delovne razmere. Preveč s še vedno skromni pod vtisom mrtvila v P teklih letih, čeprav bo zamujeno težko doknaditi. Soodločati želimo pri vode"k. kluba in tudi sami pomagati, da bomo movali za res dober, dobro organi klub. Tudi sami atleti se med seboj PTe L\c poznamo, so dejali, zato je treba oživit« o mladinske organizacije. Trenerji ima]0 *^ membno vlogo pri utrjevanju kluba. P1"3 /v kritičen odnos atletov do dela v ^ Simon Rudež, najboljši sprinter Goran Kabič, najboljši v dese ter obo- Marko Dovjak, maratonec Dušan Prezelj, predsednik AK Triglav Kranj klubu ) ie P° marsikaterem drugem klubu ga ni; J j rok, da bo kranjski atletski klub v pr nje še uspešnejši. J. Košnjek Slike: F. Perdan Na Gorenjskem se je začela poletna sezona množičnih rekreativnih prireditev Po klancu gor in dol Škofja Loka, 11. aprila — Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja sekcijo za teke pri škofjeloškem Partizanu prvič priredila spominski bih. Po hodniki in tekači so krenili po isti poti: iz vojašnice Jožeta Gregorčiča v Škof ji Loki do vasice Moškrin in na Križno goro (716 metrov nadmorske višine), po kolovozu do Planice, mimo spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju po rahlo valovitem, z gozdom poraslim območjem do Crngroba in odtod po široki makadamski cesti mimo spomenika padlim talcem v Kamnitniku do cilja v Groharjevem naselju. Na pohodu je sodelovalo okrog sto občanov, predvsem šolske mladine, kar je za prvič vsekakor spodbudna udeležba. Na teku je nastopilo prek osemdeset rekreativcev z Gorenjske in tudi od drugod. Aci Hafner iz Škofje Loke, Lojze Oblak iz Gorenje vasi in Lojze Kovic iz Škofje Loke so dobili posebno priznanje, ker so tokrat že petič sodelovali natem teku in so se po številu nastopov izenačili s Tomažem Kalanom od Sv. Duha in s Heleno Žigon iz Ljubljane, ki pa se tokrat škofjeloškega teka nista udeležila. Najhitreje, v 55 minutah in 56 sekundah, je 15-kilometrsko, precej razgibano Loka je skupaj z občinskimi družbenopolitičnimi organizacijam* ||' pohod in že šestič tek mimo spomenikov po bližnjih škofjeloških nt progo z več vzponi pretekel Borut Podgornik iz Maribora. ^rUg!i/ bil Klemen Dolenc (TO Radovljica) in tretji vojak Mehmed Jahz£f8-v skupini tekačev, starejših od 40 let, je zmagal Janez Umek iz Jj* j nja pred Janezom Sitarjem (TO Radovljica) in Rokom Štrosom-^ ženskami je bila prepričljivo najhitrejša Irena Dolenec iz Podobf Jjj ki je 15-kilometrsko razdaljo zmogla v eni uri in dobrih osemnajs minutah. v skupini žensk, starih manj kot 30 let, je zmagala Ma«*1J Kolmanko (Olimpija), ki pa je bila počasnejša od 33-letne Iren?-■ Pionirji in pionirke so tekli na tri kilometre. Med mlajšimi P Jer»c! kam1: nirji je bil prvi Igor Bašelj iz Kranjske gore, tretji pa Jernej šolskega športnega društva Mladi rod. Med mlajšimi pionirK«"-^ zmagala Mojca Kuzmički iz Sevnice, med starejšimi pionirji A11' a Kranjc, prav tako iz Sevnice, in med starejšimi pionirkami I«* Grošelj iz kranjskega Triglava. C. Zaplotnik krat sem se z njimi povzp0'? celo na Blegoš, čeprav se &* je na nekaterih mestih vdira' lo tudi pol metra globoko,« j povedala Irena. »Pripravlja13 sem se za tek na Vršič, ki Pa je zaradi obilice snega odPa' tiko pri kranjskem Triglavu, sem začel za dobro počutje kolesariti, teči na smučeh in po suhem. Proga, na kateri je bila danes tekma, je razgibana, lepa, a tudi težka. Letos sem zaradi dolge zime za zdaj še bolj malo tekel, na škofjeloškem teku pa sem tokrat sodeloval že petič.« del. Proga, na kateri je bila • Aci Hafner iz Škofje Loke: »Ko sem se pred dvajsetimi leti nehal baviti z atle- danes tekma, je zelo P° na tisti, na kateri bomo tek Ob žici okupirane LjubU ne.« Na Zelenici dva superveleslaloma v enem dnevu_ Zmagala Rupp in Bireš Zelenica, 11. aprila — V soboto sta bila na Zelenici dva superveleslaloma, prvi v spomin na našega nekdanjega alpskega smučarja in reprezentanta Tineta Muleja in drugi za točke FIS. Tekmovanji je v lepem vremenu dobro organiziral smučarski klub Tržič. Na memo-rialu Tineta Muleja je nastopilo 75 tekmovalcev. Zmagal je Rupp iz Avstrije pred tekmecem iz ekipe Zechnerjem(in trojico naših smučarjev — Planinskom, Grašičem in Robičem. V superveleslalomu FIS je nastopilo 72 tekmovalcev, slavil pa je Bireš s Češkoslovaške pred Assingerjem iz Avstrije in našima smučarjema Robičem in Planinskom. # Irena Dolenec iz Podo- bena je v soboto dopoldne tekla dva kilometra na Dnevni-kovem spomladanskem krosu, popoldne prvič na 15-kilo-metrskem škofjeloškem teku, zvečer pa je že bila na delovnem mestu v nočni izmeni v Kliničnem centru v Ljubljani. »Letošnjo zimo sem veliko tekla na smučeh, tri- • Rado Pintar, športnega društva Sorica.J* letos že precej treniral, saj J* že pred tekmo v Škof j i »imel v nogah« 250 kilom«' trov. »Na škofjeloškem tek«* sem sodeloval prvič. Prog8 mi je ugajala, še posebej z*' to, ker »hribovci« raje tečem0 po klancih kot po ravnem-« Od tekme do tekme • Merkur šestič zmagal — V zaostali tekmi osmega kola ženske zvezne namiznoteniške lige je kranjski Merkur v dvorani na Planini premagal Polikem Olim-pijo s 6:3. Pri domačinkah sta se izkazali Polona Frelih in Nataša Gašperič, ki sta zmagali po trikrat. Merkur je po dvanajstih kolih na šestem mestu med desetimi ekipami. # Triglavu točka v gosteh — Nogometaši kranjskega Triglava so v 17. kolu slovenske lige gostovali v Celju, kjer so z domačim Ingrad Kladivarjem igra- li 0:0. Kranjčani so se dobro branili in so zasluženo osvojili točko. Po 17 kolih so na osmem mestu s 15 točkami. V naslednjem kolu igrajo doma z dvanajsto-uvrščenim Železničarjem iz Maribora. • Dve zmagi Jeseničank — Košarkarice Jesenic so v zaostali tekmi slovenske ženske košarkarske lige gostovale v Slovenskih Konjicah, kjer so premagale domači Comet s 74:63 (33:40). Domačinke so vodile že s 13 točkami prednosti, vendar so Jese-ničanke v nadaljevanju zaigrale bolje in poraz spremenile v zmago. v tekmi 22. kola pa so košarkarice z Jesenic igrale doma z Metalservisom s Pomurja. Čeprav so zmagale z 79:78 (34:33), z igro niso navdušile, saj so naredile v obrambi preveč napak. Je-seničanke so po 22 kolih na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka za vodilno ID Jezico. • Peku in Kranju dragocene točke v gosteh — Rokometaši tr-žiškega Peka so v 16. kolu slovenske lige gostovali na Ravnah, kjer so z golom razlike (rezultat 27:26) premagali zadnje-uvrščenega Fužinarja in so za zdaj z 11 točkami na ae* pri-mestu med 12 ekipami * * S hodnjem kolu igrajo ^0*y y Partizanom iz Slovenj Grad p enakem ženskem tekmov,0-sta gorenjski ekipi doseg«« F ^ vični izkupiček: Kranj je . steh premagal Mlinotest «z j, dovščine 21:16 (9:7) in se J ^ 29 točkami še utrdil na P^jl mestu, Alples pa je doma 'z^n^j-z Burjo z 20:23 (9:11) in \*%* & stimi točkami iz 16 tekem n*^ vetem mestu med dvanaJ*,* ekipami. V prihodnjem kolu Kranj doma s predzadnjo no, Alples pa v gosteh z pijo. !95§!Lli APRILA 1987 26. Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva 11. STRAN © __ 300g atoli I SPAR 1 ROZINE NESCAFE CLASSIC 7QM 200 g 1 stekl. I VI SOMAT ZA POMIVALNI STROJ 5 kg PAMPERS OTROŠKE PLENICE 17Q90 i 1 kom. JAFFA ORANŽE 8KB£W*KB .••M^ul S PAR alples industrija pohištva Železniki, tel. 064/67 -121 sistem ŽELITE SODOBNO IN LEPO POHIŠTVO? ŽELITE SESTAVLJIVO POHIŠTVO ZA OPREMO VSEH BIVALNIH PROSTOROV? BOVI sistem TRIGLAV in KOSOVNI PROGRAM vam nudimo v SALONU POHIŠTVA v Železnikih POD UGODNIMI POGOJI: — nasvete arhitekta — 6-mesečni brezobrestni kredit s pologom — brezplačna dostava in montaža na domu — predelave in dodelave standardnega pohištva po vaši želji — že ob nakupu se dogovorimo za točen datum dostave in montaže PRODAJNI SALON JE ODPRT OD 8.-19. ure IN OB SOBOTAH OD 8.-14. URE V SALONU IMAMO STALNE RAZSTAVE LIKOVNIH UMETNIKOV 14. STRAN. OBVESTILA — OGLASI TOREK, 14. APRILA 1987 KRAJEVNA SKUPNOST POLJANE NAD SKOFJO LOKO objavlja prosto delovno mesto TAJNIKA za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Nastop dela: 1. maja 1987. Pogoji: srednja ali višja izobrazba ustrezne smeri. Prijave zbira krajevna skupnost Poljane, 64223 POLJANE, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi samoupravnega organa. soua industrij« gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj, škofjeloška c 6, Jugoslavija Po sklepu delavskega sveta tozda in v skladu s statutom tozda AVTOPNEVMATIKA SAVA - SEMPERIT razpisujemo delovne naloge: DIREKTORJA TOZDA AVTOPNEVMATIKA SAVA - SEMPERIT (IPO) Za direktorja temeljne organizacije je lahko imenovan, kdor poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, organizacijske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu, aktivno obvlada nemški jezik in izpolnjuje določila 61. čl. družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj • VODJA PROIZVODNJE TOZDA (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Pogoji: — visoka izobrazba tehnične, organizacijske ali ekonomske usmeritve s 5 leti delovnih izkulenj, aktivno znanje nemškega jezika in izpolnjevanje pogojev, določenih v 61. čl. družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj VODJA SLUŽBE ZA RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO (delavec sposebnimi pooblastili in odgovornostmi Pogoji: — visoka izobrazba tehnične smeri s 5 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit, obvezno znanje tujega jezika in izpolnjevanje pogojev, določenih z 61. čl. družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Za vse razpisane delovne naloge traja mandat 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema Kadrovski sektor, SAVA KRANJ, Škofjeloška c. 6, 15 dni po objavi razpisa. DO Elmont Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. TEHNIČNI VODJA DEJAVNOSTI ELEKTROMONTAŽE 2. VODJA PROJEKTA ELEKTROMONTAŽE (dva delavca) 3. VODJA PROJEKTA AGE DELAVNICE 4. ClSTILKA Pogoji: pod 1. : visokošolska izobrazba (elektro smeri), tri leta delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 2.: srednješolska izobrazba (elektrotehnik — energetik), tri leta delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 3.: srednješolska izobrazba (strojni tehnik) in tri leta delovnih izkušenj pod 4.: osnovna šola, delovne izkušnje zaželene Kandidati naj pisne vloge posredujejo v 15 dneh komisiji za delovna razmerja Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a. Poleg vloge naj posredujejo še dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. Osebni dohodki so v skladu s pravilnikom o delitvi OD, stanovanj delovna organizacija nima. IMOS SGP TEHNIK »SS^c^SSA TOZD Gradbeništvo Razpisna komisija DS TOZD Gradbeništvo razpisuje proste delovne naloge DIREKTORJA TOZD GRADBENIŠTVO za mandatno obdobje — za 4 leta Pogoji: — da ima visoko izobrazbo gradbene smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih ali — da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja ali ni v postopku za kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega za to delo in so določena z zal- onom — da izpolnjuje še druge pogoje, ki so določeni z zakonom. Kandidati naj dajo vlogo v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v SGP Tehnik tozd Gradbeništvo. Stara cesta 2, v 8 dneh po objavi razpisa. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH — v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. VODJA SLUŽBE VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI (1 delavec) 2. ORGANIZATOR POSLOVNE AOP (1 delavec) 3. ANALITIK ZA STANDARDNE ANALIZE (1 delavec) 4. KV KUHAR (2 delavca) Pogoji: pod 1: — inž. fizike ali radiologije — 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: dipl. inž. organizacije dela — smer računalništvo -» 48 mesecev delovnih izkušenj pod 3.: — kemijski tehnik — 18 mesecev delovnih izkušenj pod 4.: — kuhar — iv. stopnja izobrazbe — 1 leto delovnih izkušenj — izmensko delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela zahtevama uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ objavlja prosta dela in naloge za enoto Temeljnega sodišča v Kranju 1. STROKOVNEGA SODELAVCA 2. DELAVKE V RAČUNOVODSTVU 3. VEC STROJEPISK ZAPISNIKARIC Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: visoka strokovna izobrazba pravne smeri, pravosodni izpit, 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: program srednjega izobraževanja ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj pod3.: program srednjega izobraževanja administrativne smeri v. oz. iv. stopnje, hitrost pisanja na stroj 275 udarcev v minuti, 1 leto delovnih izkušenj Delavci bodo sprejeti na delo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moše Pijadeja 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. KEMIČNA TOVARNA oiexoterm Odbor za delovna razmerja Kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja prosta dela in naloge EKONOMSKEGA TEHNIKA (V. stopnja) — za določen čas Pogoji: ekonomska srednja šola, prednost imajo kandidati z izkušnjami pri delih in nalogah s področja obračunavanja osebnih dohodkov Delo združujemo za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na bolniškem staležu) s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. M alples ALPLES, industrija pohištva Železniki razpisuje po sklepu delavskega sveta TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge VODENJE SLUŽBE ZA PROJEKTIRANJE IN KONSTRUKCIJE POGOJI ZA ZASEDBO: — dipl. ing. strojništva — VII. stopnja zahtevnosti — 3 leta delovnih izkušenj na področju projektiranja — znanje enega tujega jezika — strokovni izpit za strojno področje Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. Pisne prijave sprejema Alples, kadr. oddelek v roku 15 dni po razpisu. ALPLES, INDUSTRIJA POHIŠTVA Železniki objavlja na podlagi 6. čl. pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Strojegradnja in energetika naslednja dela in naloge: AVTOELEKTRIKAR POGOJI ZA ZASEDBO: — IV. stopnja zahtevnosti — smer avtoelektrikar — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj AVTOMEHANIK II POGOJI ZA ZASEDBO: — FV. stopnja zahtevnosti — KV avtomehanik — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV II POGOJI ZA ZASEDBO: — IV. stopnja zahtevnosti — KV strojni ključavničar — 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim de'ovnim časom. Pisne prijave sprejema kadrovsko socialni oddelek DO Alples, Železniki v 8 dneh po objavi. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ n. sub.o. Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOLOMU KAMNA GORICA - 1 delavec Pogoji: KV ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, starejši 18 let, trimesečno poskusno delo. od 2. OPRAVLJANJE PREVOZOV - 1 delavec Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil (C kat.), 2 leti delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno pO' skusno delo Za objavljena dela in naloge bodo delavci združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. ALMIRA - alpska modna industrija Radovljica objavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri SDS skupne službe prosta dela in naloge: Čiščenje poslovnih prostorov — za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: končana osnovna šola, smisel za red in čistočo. Delo je v dopoldanski izmeni. Kandidati naj prijave pošljejo v 8 dneh na naslov ALMIRA " odbor za delovna razmerja sds skupne službe, Radovljica " Jalnova ul. 2. H GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice, n. sub. o. Sp. Gorje 1, 64247 Zgornje Gorje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIK TOVORNJAKA Pogoji: voznik avtomehanik z izpitom za voznika C in E kategorije ter 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pog°' jev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: TOZD gozdno av" toprevozništvo in delavnice, Spodnje Gorje 1, 64247 Zgornje Gorje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva sklep8 komisije za delovna razmerja. K0GP — TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražlšče, Pševska 18 GRADITELJI — na začetku gradbene sezone vam o** dimo po najugodnejši ceni modul*3'' ne in betonske bloke ter drugi gradbeni rna terial za gradnjo do III. gradbene faze . — novost na sejmu: tlakovec in ograjniki ter Pr kaz izdelave fasade lendaterm z mineralnim ometofl^ — sejemski popust — 5 % — za SCHl^ DEL dimnike. Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, tel. 21 -14 ' 21-195, 21-180. rila Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 10. do 20. apr 1987 - Se priporočan^ 5!®C. 14. APRILA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE .15. STRAN (MMS&MESGLAS ^LLOGLASI *L27-960 Prodam DELE za R 4 Tel 61-418 4912 Prodam Z 750 lux. letnik 1978 So vinc. Brode 11, Sk. Loka_4914 Prodam Z 101 GTL 55. Tel.: 62-144 letnik 1985 4970 '»^Žn l ,6tnik 1984 J PuC ninaKran ' peto nadstropje. Pla- ~~pT~—J—-__4524 '•OittS pr?dam 2 '01. letnik 1978. čui9! Verb č februar'a 1988 Na 9ri ^PrčwJ--~-----4528 r8"do8r«Z 101' letnik 1977- r«9'stn-Mija 1*7. Ogled popoldan Loka ' Fran nase'je 173, Škofja ^Pr^T--- 4569 Z 101. letnik 80. industrijsko obno vljen motor v garanciji. 5 000 km, lepo ohranjeno. prodam za 180 SM Tel.: 74-972_» 4974 Prodam 126 P. letnik 1984, prevoze ni h 19.000 km, registriran do marca 1988 Tel: 83-678_4975 Ugodno prodam Z 750, letnik 79. cena 80 SM ni dokončna Ul. Jaka Plati se 1. st. št 17, Planina II_4460 Prodam karamboliran opel KADET karavan, letnik 1974 Jezerska cesta 74, Kranj. _ letnik Hvali a^TKEJT*0 ME*CEDES 1113 probija Ak»? .s„obota' nedelja po 16. uri. -HSffil!g&Vin> 22, Tržič 4895 BT50 12! .,motorno KOLO tomos Dovje' i / k 1987 Slavk° Velkavrh. "1^U?J^52_4896 iih do-„' !etnik 1981. potrebno manj-p«ndV Z ,'!.' u9odno prodam. Franc »orlijeva 22. Kranj, tel.: 22-135. 4897 10. aprila bom začel prodajati 2 meseca stare JARKICE. Cegelnica 1, Na-klo, tel.:47-226_4383 Prodam 5 tednov starega BIKCA za rejo in REPO. Zalog 61, tel.: 42-914 4916 7 MAJSKA LOTERIJA POSKUSITE SREČO S SREČKAMI MAJSKE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 130.949 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 108,000.000 DIN. GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE 5. MAJA 1987 SREČO JE TREBA DELIT) Prodam 10 dni brezje 11 starega BIKCA. Pod-4917 P2J50O ^ L. obro ohranjen avto aovon/ cub- ,etn'k 1974, cena po do-Bl«d ranc Mandeljc. Na rebri 8, ~~p^-j——____4898 Jlosehn? "ovo dvorno PRIKOLICO ^^Ii*°Jej42-115 4899 t,?in\,:0sebni avto VISA, letnik ^T^^—_4900 P ceni8l?n2J5°' letnik 1982- P° u9od-JvanaKri HARMONIKO ohner. Log ProT^"^-^5^_4901 r>ih45r8rSZ 101 - ,etnik '978. prevože--"«1 km. Tel.: 81 -355, dopoldan 4902 Dobrim ljudem oddam mlade MUC-KE. Tel.: 26-692, do 14 ure_4918 Prodam mlado ŽREBIČKO, 12 mese-cev, in lesen stolpni SILOS Tel: 89-182 4919 p—__ 4902 j r0dulT-moško K°L0 na 5 prestav ^37l«Len RADIOKASETOFON ----4903 ?al*n Da'|1JOVOrni avto TAM ori9'-ijsoko 75 I11 S|stem. kason. Ivan Sire, ProTT^^^--_4904 KpirZ 1200. letnik 1976. Hn ^^^iTJL Šenčur 4905 !?ve iq£ k°mbi BUS VW, leto izde- Prodam BIKCA, starega 9 tednov, za nadaljnjo rejo. Jože Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka_4920 Prodam mlado KRAVO, ki bo kmalu telila. Ribno 31_4969 Prodam mlade ZAJCE, ožgani ku-nec, za krzno. Tel.: 74-972 ■ 4086 Prodam eno leto stare KOKOŠI nes-nice za zakol ali nadaljnjo rejo. Marija Pogačar, Sp. Gorje 43_4973 rjave, 4977 JARKICE, 2 meseca stare, prodam. Zgoša 47/a, Begunje Ugodno prodam rabljen vrtalni STROJ hilti s svedri. Kos, Pipanova 80, Šenčur_4929 Prodam dobro ohranjeno SAMO-NAKLADALKO, 15 m3, in OBRAČALNIK za pasqalia. Joža Oblak, Zalog 11, Golnik__4930 Prodam tračno ŽAGO, znamke sipa, za 200 SM. Tel: 47-112_4931 Prodam brezhiben pralni STROJ in TV barvni korting. Tel.: 061 841-379 po 15. uri_4932 Prodam barvni TV iskra, rotacijsko vrtno KOSILNICO, 4 GUME sava 175/13 ter vlečno kljuko za R 9. Tel.: 44-552_4933 OJAČEVALEC technics SU Z 150 in KASETOFON technics RSD 250, prodam. Tel.: 82-971 4934 aparaiMtrojI Prodam Tel: 62-728 TV color gorenje 4935 T,f-,974 Prodam Tel.: 34 893 pralni STROJ gorenje. 4628 registriran za celo leto. 4906 Ul. Jane 4907 2 101, lecei L54-151 1r«n h'IU1. starejši letnikMreg ao decembra Negušar; Dol. 4908 ^Slltel V°»no ^J200' letnik 1974, 93 000 km, 5°J>rod»5'S^nrano do oktobra, ugod-pb^U?l^68-718 4909 ^Okrr).Tel Prod december 24-604 1980, 4910 r«jŠi |J!J?-l 0bro ohranjeno Z 750, sta 19«88 fw"!k- r«9'striran do 5. aprili S... at,la Rihtaršič. Bukovica 13/a registriran do 5. aprila 13/a, 4911 AVTO PRIKOLICO Mehič, Frankovo ^83 *l 36 Mehič, Fran Loka. Ogled popoldan Prodam OBRAČALNIK za tomo vin- kovič 418. Begunje 39_4921 Ugodno prodam pralni STROJ gorenje. Tel: 37-013_4922 Prodam BRIZGALKO sata in STROJ za rezanje profilov. Tel: 82-771 4923 Prodam centralno OZVOČENJE 2 x 700 W ali zamenjam za osebni avto ter BOBNE slingerland s činelami in različne svetlobne efekte za disco Tel.: 62-623_4924 Prodam šivalni STROJ ruža B selec -tronic z omarico. Tel: 27-995 4925 Prodam namizni vrtalni STROJ 0 16, MK 2. Tel: 69 585_4926 Prodam rotacijsko KOSILNICO 165. Tel.: 70-316_4927 Prodam črno beli TV aparat, star eno leto, na daljinsko upravljanje, cena 15 SM. Tel.: 28-628, popoldan 4928 Poceni prodam pralni STROJ in HLADILNIK. Čarman, Kebetova 18, Kranj_497J Prodam dobro ohranjen OBRAČAL-NIK maraton 140 B za kosilnico BCS 127. Tel: 064/69-452 4972 gradbeni mal Ugodno prodam termal RADIATORJE, dim. 600x1280 — 3 kose, 500 x 1280 - 1 kos, KAD - 1 kos, tuš-KAD — 1 kos, kovinska dvižna garažna VRATA z osebnim prehodom. Bernard, tel: dopoldan 26-771, popoldan 40-017_4658 Prodam TLAKOVEC H oblike. Mer-telj, Hotemaže (nova hiša), tel.: 064 45-571_4938 Prodam strešno OPEKO 60 x 40, 400 kosov, s slemenjaki — 20 kosov in vijaki. Milan Butalo, Mrakova 8, Kranj, tel.: 22-764_4939 Prodam 200 PUNT in BANKINE, gramofon sansui FR 333. Tel.: 51-890 4967 tfeH°Veni sa'onu vam poleg naših H j|eŽnih garnitur in masivnega hiitva nudimo tudi pohištvo T°«*vajaulcev: »Obu!? kuPUeno W vam pripeljemo brest V^«daljen08t! ZLIT — Salon, . *eijem vas Rujemo! pohištva Deteljica ifan.oprema Prodam KAVČ, MIZO in STOLE. Mirko Ninič, Hrastje 22, Kranj_4960 Ugodno prodam novo kopalniško OPREMO (kad, WC, bide, umivalnik) v bež barvi. Tel: 22-221, int. 26-56 dopoldan_4961 Ugodno prodam novo plinsko PEČ. Tel.: 47-581 ali 47-175 int. 61 dopoldan __4962 Prodam PEČ emo central, 22.000 cal., nerabljeno, po ugodni ce-ni. Tel.: 45-141_4963 Ugodno prodam nov kiippersbusch itpp Ribnica. Tel.: 61 -465, int. 81 dopol-dan__4964 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 §lin, 2 elek.j. Leban, Podlubnik 152, kofja Loka_4965 razno prodam Prodam SENO. Orehovlje 13, Kranj _4942 Prodam 3000 kg prvovrstnega SENA in OTAVE. Rudolf Ahlin, Log 15, Škofja Loka_4943 Prodam STAJICO in otroško KOŠARO. Tel.: 35-744_4944 Družinski ŠOTOR za 4 do 6 oseb in AVTORADIO ugodno prodam. ^Aihe lič, Gorenjska 30, Radovljica 494E Prodam semenski in jedilni KROM PIR igor. Kidričeva 34, Šk. Loka, tel.:62-871 ._4946 Ugodno prodam globoki otroški VOZIČEK. Zdenka Gašperlin, Luže 62, Šenčur_4947 Dokaj ugodno prodam več namiznih PRTOV in prtičkov, dva GOBELINA ter veliko delov za avta R 8 in R 10 (menjalnik, kompletna kolesa itd). Bohi- nec, Deteljica 2, Tržič_4948 Prodam seme črne DETELJE. Jože Rozman, Hraše 24, Smlednik 4949 Prodamo večjo HIŠO za PSA-bruna- rico. Tel.: 28-139_4950 Prodam dolgo belo obhajilno OBLE- KO. Tel.: 62-041_4951 Ugodno prodam unis trimsko sobno KOLO. Tel: 27-995_4966 Prodam izvenkrmni MOTOR Johnson 25 in TV color gorenje. Tel.. 79-646 __4967 Prodam staro PEČ na olje, dva JO-GIJA in VZMETNICO. Tel.: 60-670 4603 Krompir igor za seme prodam. Zgo- ša 47/a, Begunje _4976 Češnjevek 33, Cer- Prodam MRVO kije_ 4540 kupim V Tržiču ali okolici kupim starejšo HIŠO. Tel: 061 627-083_ 4940 Kupim športni otroški VOZIČEK za dvojčke. Tel.: 68-018_4968 itanonMija Dvoinpolsobno stanovanje (70 m2) telefon, centralna kurjava v severnem delu Kranja, prodam. Delno kredit, delno gotovina Naslov v ogl. oddelku _4687 V Kranju najamem opremljeno gar sonjero. Šifra: Takoj_4956 Prodam dvosobno stanovanje (64 m2). Planina It, Kranj. Šifra: Takoj vseljivo '_4957 Mlada družina z otrokom išče eno sobno ali dvosobno stanovanje v na jem v okolici Bleda. Tel.: 77-874 4958 Mlada družina najame stanovanje, čimprej Šifra: Domačini 4959 poiesfl PARCELO (vel. 140 km2) s hišo na Hrušici prodam. Šifra: Ugodno 4681 lapoilltve Takoj zaposlim KV avtomehanika Šifra: Ostalo po dogovoru _49?5 Gostilna Rupa v Srednji vasi pri Bohinju sprejme v redno delovno razmerje natakarico in KV kuharico ali kuharja, hrana in stanovanje preskrbljena, OD po dogovoru Prijavite se lahko osebno ali po tel : 76-401 vsak dan ra-zen ponedeljka od 15. ure dalje 4937 Tako; zaposlim KOVINOSTRUGAR-JA Pipanova 60, Šenčur_4634 Osebam z lastnim prevozom nudimo honorarno delo za prodajo zelo iskanih priročnikov. Šifra Kdor dela. naj zasluži_ 4635 Okrepčevalnica LONTRG. Škofja Loka, Sp. trg 33, zaposli kuharja-ico in natakarja-ico. Informacije vsak dan od 9 do 21. ure_4639 Takoj zaposlim KV ali PKV pleskarja. OD po dogovoru. Tel 064 23-143 4643 Iščem KV kuharico. Hrana in stano vanje v hiši, OD 25 SM. Tel.: 80-051 4163 PRODAJALNA COKEL KRANJ, Reginčeva ul. 13. (bivši lokal fotografa Ro-deta pod zlatarjem Rangu-som) ponovno odprta od srede, 15. aprila/dalje na zalogi imamo: več vrst cokel-zaprtih in odprtih Mesarija Kalan, Gasilska 3, Kranj vam nudi za praznike vse vrste suhega mesa in izdelkov iz suhega mesa po zmernih cenah. Cene so za 10 do 20 % nižje. Se priporočamo. najdeno Na relaciji Kranj—Besnica sem našel dva paketa (pohištvo). Tel.: 27-047 _ 4915 ★ * ★ OITALO Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Tel.: 21-519 vsak dan od 15. do 17. ure _4952 Sprejmem delo na dom, šivanje usnja na lastni šivalni stroj singer. Si fra: Nujno_4953 Iščem žensko za pomoč pri pospravljanju stanovanja dvakrat tedensko, vsake štirinajst dni. Jožica Krajnik, Mestni trg 18, Škofja Loka_4954 Izredno atraktiven in iskan sezonski ARTIKEL nudim v terensko prodajo. V poletni sezoni možnost prodaje v turističnih krajih. Šifra: Sezona na morju 4955 salon^hištva Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 OBVE1IILA VODOINSTALACIJO na novi hiši ali manjša popravila vam izgotovi obrtnik. Tel.: 28-427_4755 DREVESNICA TUŠEK - VODICE NAD LJUBLJANO, vam nudi za pomladno sajenje naslednje lesnate okrasne rastline: RDEČELISTNI JAVOR, VISEČI JESEN, velike, zelo lepe MAGNOLIJE ter iglavce: SREBRNE SMREKE (TUDI PRITLIKAVE), OMORIKE, KONIČASTE SMREKE IN BORE Odprto vsak delavnik od 8. do 19. ure. _4941 POPRAVILA-PREKRIVANJE vseh vrst streh-kritin izvršim takoj Tel.: 34-688 popoldan_4676 ZAHVALA V 26. letu nas je zapustila naša draga hčerka in sestra BRIGITA SLAK iz Kranja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena so-žalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo org. DPDP, g. kaplanu za opravljen obred, g. župniku za lepo mašo in pevcem za zapete žalo- stinke. Žalujoči: mami, sestri Tanja in Dragica z družino ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila draga botra in teta FRANČIŠKA ZUPAN » iz Sebenj Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža ALFONZA ZUPANA iz Brezij 79 se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, za druge usluge in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno zahvalo izrekam dobrim sosedom in sorodnikom, dr. Marjanu Zupancu, tov. Alojzu Omanu za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in patru Urbanu za lep pogrebni obred, praporščakom in gasilcem ter vsem, ki ste mi v težkih dneh pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Nežka in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in strica JAKOBA BURGARJA p. d. Žnidarjevega očeta upokojeni tesar iz Moš št. 7 pri Smledniku se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancemfposebno Vinku Ahčinu za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se pevcem »Zupan« in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi NOVICE IN DOGODKI 26. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva Velika izbira in vrsta priložnosti Kranj, 13. aprila — Na več kot 30 tisoč kvadratnih metrih površin, od tega 7500 pokritih, je v petek podpi edsednik republiške konference SZDL Jože Šlander v Savskem logu odprl letošnji 26. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Organizacijskemu odboru pod vodstvom Roka Gašperšiča je skupaj z Zadružno zvezo Slovenije, Splošnim združenjem za gozdarstvo Slovenije, Medobčinsko gospodarsko zbornico za Gorenjsko in gospodarsko zbornico Slovenije ter sodelovanjem Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije nedvomno uspelo uresničiti dobršen del začrtanega koncepta letošnje prireditve. Na prireditvi sodeluje več kot 600 razstavljal cev, od tega 70 iz tujine. Ob veliki izbiri domačih in tujih gozdarskih in kmetijskih strojev in opreme, drobnega orodja, zaščitnih sredstev in drugega materiala je tudi zanimiva razstava izdelkov slovenske prehrambene industrije. Kot novost je prvič predstavljeno novo sončnično jedilno olje tovarne Heli-os, ki je uporabno za večkratno cvrtje. Podobno Mercator KŽK Gorenjske, Oljarica Britof, predstavlja olje Cekin special z istimi značilnostmi. Letošnja prireditev je po strokovni plati veliko bogatejša in je zato v precejšnji meri izrinila z razstavnih prostorov nekdaj številne zasebnike z drobnimi izdelki. Še posebej zanimive so tudi nekatere razstave in spremljajoče prireditve. Letos je na sejmu tudi več strokovnih srečanj. Tako bodo zasedali nekateri organi s po-ročja kmetijstva, gozdarstva in lovstva. V soboto je bilo na programu zanimivo posvetovanje o gamsu in garjah, danes o higienskem pridobivanju mleka in širjenju, v torek, 14. aprila, pa posvetovanje o krompirju. Krompir 87 pa je tudi osrednji moto letošnje sejemske prireditve. Razen tega pa je torek tudi dan Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije in tovarne olja Zvezda Zagreb. V četrtek bo na sejmu dan Agrotehnike-Grude in strokovno posvetovanje arhitektov, v petek pa dan lovcev. Posebnost tega dne bo lovska borza, ki naj bi privabila tudi lovce iz tujine, saj bodo na borzi ponujali odstrel za letošnje leto in predstavili možnosti za lov v drugih jugoslovanskih repubi-kah. V petek, 20. aprila, ko bodo sejem zaprli, pa bo na programu dan gozdarjev. Poleg zanimive razstave bo dopoldne tudi nedvomno zanimiv pogovor o raziskavi okolja s poudarkom o gozdu na Gorenjskem. Bogat in zares gorenjski »Mislim, da je tokratni sejem zares bogat in predvsem Janko Ekar iz Ljubljane ne zamudi nobene sejemske prireditve v Kranju. »Sobotno dopoldne sva z ženo izkoristila za ogled sejma. Pravzaprav nisva prišla z nobenim posebnim namenom. Mislim pa, da je na letošnji prireditvi precej zanimivega. Žena je že našla nekaj. Za kmetovalce in vrtičkarje pa je sejem najbrž še posebno zanimiv.« »Ne morem razumeti, da se lahko kaj takega zgodi na tako veliki sejemski prireditvi,« je bil slabe volje direktor Agrotehnike-Grude poslovne enote Na priporočilo Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije je organizacijski odbor 26. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva sklenil, da je ogled sejma za organizirane šolske in študentske skupine brezplačen. Še posebej opozarjajo na izjemno poučno, vzgojno in strokovno razstavo Zdrav gozd — boljše življenje. gorenjski,« je povedal Sandi Bartol iz Škofje Loke. »Kmetij-ci, gozdarji, vrtičkarji in lovci imajo res kaj videti. Lepo so prikazani napredki živilske industrije. Veseli pa bi bili, če bi to, kar je tu razstavljeno, dobili tudi na policah v trgovinah. Mislim pa, da bi se morale cene kmetijskih strojev prilagajati tudi cenam kmetijskih proizvodov ali pa obratno. Prijetno pa sem presenečen nad udeležbo kmečkih žensk, ki so na sejmu prikazale različne dobrote.« Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem je nekatere odgovorne v Kranju in na Gorenjskem seznanil, da si že dlje časa prizadeva, da bi Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, katere članica je tudi delovna organizacija PPC Gorenjski sejem, med sejemski prireditvami na razstaviščnem prostoru uredila bančni servis. Opravljal naj bi vsaj vlogo dinarskih in deviznih vplačil. Vendar z izgovorom, da tega v Kranju ni moč organizirati, servisa tudi na tem sejmu ni. Nezadovoljstvo med razstavljale! pa je prav zato precejšnje. ve,« je povedal Bine Egart lz Spodnjih Danij, iz lovske dru zine Sorica. , m »Bila sem tudi na lanskei sejmu gozdarstva in kmeuj Kranj Pavle Dolinar. »Tokrat namreč ni na sejmu bančnega servisa. Danes stane traktor nekaj sto starih milijonov dinarjev. Mi smo imeli na dosedanjih prireditvah dobro staro milijardo dinarjev prometa na dan. Kako naj s to ,goro' denarja hodijo ljudje po sejmu! Mislim, da ie banka, pa naj bo že katerakoli, tokrat naredila veliko napako.« »Bil sem na posvetovanju o gamsjih garjah. To je bila strokovno dobro pripravljena in zanimiva razprava, ki se je je udeležilo 70 do 80 lovcev in tudi nekaj gozdarjev. Zanimiva je tudi lovska razstava z orožjem. Mislim pa, da so cene že kar previsoke, celo nedoseglji- stva,« je povedala Marija vjak, ki so jo v soboto še P°&.z bej povabili na sejem, da Je programa Kovaštva iz Pott predstavila različne Past\^ roparice. »Letošnja priredi je precej bogatejša in PraX ja. mi ni žal, da sem si jo ogled8 ■ • Čeprav zdaj ni sezona za P . dajo pasti, bom konec ted^ najbrž tudi na sejmu, saj zasedala tudi skupščina V* ske zveze Jugoslavije.« A. Žalar Foto: F. Perdan Mladi iz Karadžićevega Tršića so obiskalhprij atelje v Kopitarjevih Repnjah Med prijatelji Vodice, 10. aprila — Že vrsto let traja sodelovanje in prijateljstvo med učenci Vukove spomen šole v Tršiću in učenci osnovne šole Franceta Marna v Vodicah. Letos, ob 200-letnici Karadžićevega rojstva,bo tega sodelovanja še več. Da bi svojim gostom iz Tršića kar najbolje predstavili svoj kraj, so mladi Vodičani pripravili tudi zanimivo etnološko razstavo o Vodicah in okolici. — Foto: D. Dolenc Nov tržni red na trziski tržnici Tržič — Tržni red za tržnico iz leta 1971 je v marsičem zastarel, predvsem pa so prenizke kazni, saj je veljala zdaj najvišja kazen za razne prekrške na tržnici le 50 dinarjev. Oddelek za občo upravo in proračun v občini Tržič je pripravil odlok o potrditvi novega tržnega reda na tržnici v Tržiču, o katerem je 8. aprila razpravljal tudi izvršni svet. Novi odlok predlaga, da bi se z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev kaznovala pravna oseba in posameznik, če prodaja blago izven tržnih prostorov, če prodaja proizvode, ki jih na tržnici ni dovoljeno prodajati, če ne označi svojega prodajnega mesta in če med tržnim dnevom zvišuje cene. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori tak prekršek, prav tako pa tudi posameznik. Denarna kazen 8.000 dinarjev je določena, če nekdo prodaja blago izven določenega tržnega časa, če prodaja zdravilna zelišča ali gobe v nasprotju z določili, če prodajalec na prodajnem mestu ni oblečen, kot je predpisano in če ne označi blaga s ceno. Z denarno kaznijo 4.000 dinarjev bo kaznovan tudi vsak kmetijski proizvajalec, obrtnik in izdelovalec izdelkov domače obrti, ki lima dokazila o lastni proizvodnji. Z denarno kaznijo od 30.000 do 150.000 pa bo kaznovan upravljalec tržnice, če ne bo izvrševal sanitarno*higienskih ukrepov in če ne izobesi tržnega reda. Novi tržiški tržni red bosta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejela po skrajšanem postopku, veljati pa bo začel 8 dni po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. D. D. Silno živahno je bilo te dni na osnovni šoli Franceta Marna v Vodicah. Petinštirideset mladih Tršičanov in pet njihovih učiteljev so imeli Vodičani v gosteh. In storili so vse, da bi se med njimi dobro počutili, da bi se njihove prijateljske vezi le še jačale. Predvsem pa so vodiški otroci hoteli svojim srbskim prijateljem predstaviti kraj, kjer je nekoč živel veliki prijatelj Vuka Karadžića, Jernej Kopitar. V posameznih razredih so vodiški otroci pripravili razstave, etnološko, zgodovinsko, likovno in razstavo ročnih del. Etnološka je prikazala, kako so včasih živeli Vodičani, njih orodje, staro posodje, narodne noše. Pod naslovom Vodice nekoč in danes so z razglednicami in fotografi jami prikazali zgodovinski razvoj Vodic. Likovna razstava pa je pokazala, kako si slovenski otroci zamišljajo Vukove zgodbe: na belem risalnem papirju se je ob rdečih turških šotorih, pogumnih janičarjih, krivih turških sabljah in ljudskih pevcih in guslarjih razvnemala otroška domišljija. Nastale so zanimive risbe, ki so bile všeč tudi mladim iz srbskega Tršića. Da, taka je bila njihova zgodovina. Mlade Vodičanke pa so pokazale tudi, kaj znajo same narediti, ročna dela, vezenja, pletenja, makrameje. Skratka, zelo so se zavzeli na vodiški šoli, tako učitelji kot otroci, da so svojim gostom pokazali kar največ. V petek dopoldne so imeli tudi skupno srečanje v domu kulturnih organizacij v Vodicah, kjer so v kulturnem programu nastopili eni in drugi. Potem so skupaj obiskali Repnje in Kopitarjevo rojstno hišo, nato pa sta se dva avtobusa otrok, gostov in gostiteljev, odpeljala proti Postojni. Škoda, da je vreme tako nagajalo, saj se menda niti toliko ni zvedrik), da bi mladi Tršičani skozi meglo in oblake ugledali vsaj obrise Kamniških Alp. Pa kdaj drugič! Saj bodo še prišli v Vodice. Že maja se bodo spet srečali v Tršiću, na Džačkem Vukovem saboru, na katerem bodo vodiški otrod sodelovali z likovnimi deli in nastopili z glasbenim programom. Jeseni, septembra, pa se bodo vodiški učitelji udeležili slovesnosti velikega Vukovega sabora, ki bo letos še posebno bogat. D. Dolenc Enajstič na Blegoš Gorenja vas, 10. aprila — Planinska društva Gorenja Sovodenj in Žiri so sklenila, da bo 11. spominski in ^^F^g-vni pohod na Blegoš v nedeljo, 10. maja. Pohod na 1563 . trov visoko goro bo posvečen dnevu zmage in bo P°tekal P^. pokroviteljstvom družbenopolitičnih organizacij občine ^ ja Loka. Pri koči pod Blegošem bo ob enajstih tudi ProS ofjj Pohodniki bodo krenili na Blegoš iz treh smeri: iz ^^ prek Črnega kala, iz Hotavelj do Leskovice in do k°ceiip0 Blegošem, iz Zalega loga do vasi Potok in prek Črnega kal j grebenu na vrh Blegoša. Ta dan bodo vozili posebni avtd ^ iz Poljan do Javorij ter iz železniške postaje na Trati. VS < ^ bodo tokrat prvič na pohodu, bodo dobili izkaznico pohod ' {. dvakratno udeležbo bodo prejeli bronasto značko, za šti^Vjg-no srebrno, za šestkratno zlato značko in za desetkratno ležbo posebno plaketo. Pohod bo v vsakem vremenu. Srečanje v arboretumu Volčji potok Ljubljana, aprila — Zveza hortikulturnih organizacij Slovenije in Hortikulturno društvo Kranj vabita vse svoje člane na plenum zveze, ki bo v soboto, 18. aprila ob 9. uri v Volčjem potoku. Po plenumu bo družabno srečanje slovenskih hortikulturnikov in seveda tudi strokovni ogled arboretuma. Skupen prevoz v Volčji potok ne bo organiziran, zato organizatorji prosijo člane, naj se zaradi prevoza med seboj povežejo, dd V nedeljo na Okroglo Kranj, aprila — Proslava v počastitev 45-letnice tragedije v okrogelski jami bo v nedeljo, 19. aprila, ob 14. uri pri spomeniku na Okroglem. V kulturnem programu bodo sodelovali otroci kranjskih šol, JLA, mladina in kranjska pihalna godba. dd SGP GRADBINEC Škodova obramba predlaga nove dokaze____^* Mikac trdi, da je večina zaseženih predmetov Skodovih „rep? Kranj, 13. aprila — S predlaganjem novih dokazov, P1 nj-znavo zaseženih predmetov in pričami je veliki senat kr e skega sodišča sklenil deveti in deseti dan glavne obravn ^ proti obtoženim Škodi, Mikcu, Zadnikarju in Knollu. ^ P #1» je lastnik motorja z Bleda povedal, kako so muneznanci^ je iz garaže ukrasti motor. Mojster iz Planike je potrdil, d j Zadnikar dan pred ropom na Planini delal ves dan v ^V-fC in nato 10. okrobra koristil proste ure. Varnostnik iz P°rkfo^ ža je sodišču povedal, da je s sodelavcem 17. julija lani °* 9-polnoči presenetil v tujem vozilu vitkega neznanca, ki je del avtoradio. V nobenem od obtoženih ni prepoznal s*°r*rc0 Delavka Ljubljanske banke na Planini je opisala rop 4. ^ uo, pred petimi leti. Maskirani neznanec je takrat planil v ba ^, preskočil pult, zagrozil s pištolo in ukradel okrog 60 tiso narjev in pobegnil. .8je Tudi druga delavka v banki je v ponedeljek povedala, a^u ropar obe presenetil, spominja pa se, da je rekel: »Ne ]t Grozil je s pištolo in grabil denar. Pavla K. je rekla: v moje velikosti (178 cm), vtis sem imela, da pozna razme banki.« d„i: Izvedenec psihiater trdi, da pri obtoženemu Petru **^fi karju ni zaznal znakov duševne bolezni, vendar ne simptomi kažejo, da je bil verjetno takrat v stanju zmanl ^ prištevnosti. Škodova obramba je predlagala postavitev ti gega izvedenca, saj meni, da gre pri Škodi za nevroze, h* pa je zagovornik grajal podano izvedeniško mnenje. Namestnik javnega tožilca meni, da Škoda ne potre nobenega dodatnega pregleda pri drugih psihiatrih. »Puška z odžaganima cevema, plinska pištola, Čelada. ^ nena kapa, pas z naboji, vse to je last Škode. Že pred xC®~$ na poštarja v Hrastju mi je rekel, da je leta 1982 sam °^c-banko na Planini,« je v ponedeljek trdil obtoženi Ivan M1 V torek se bo na sodišču zagovarjal Uroš Tičar. Mirko Kunš»c