Po ;o8tl projoman: ta
je!o loto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V up ravni Jtvu' projemaa:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Jetrt , , 6 , — , mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Ws -i?
JAfe
mm
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat« •prejema unrasnittvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, netrauknvana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
ciških ulicah št. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzeraSi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 213.
V Ljubljani, v torek 17. septembra 1901.
Letnik XXIX.
p. n. volivcem v mestni skupini I
Za dne 19. t. m. vršeče se volitve v mestih in trgih priporočamo sledeče kandidate:
1. Za Ljubljano gg.:
'egpar,
pasar in načelnik okrajne bolniške blagajne.
2. Za Idrijo gosp.:
tovarnar v Ljubljani.
«*lfii ra g® dekan v Idriji.
3. Za Kranj in Loko gosp.:
dekan v Kranju.
4.	Za Tržič, Radovljico in Kamnik gosp.:
Franc Špendal,
župnik v Tržiču.
5.	Za Novo mesto, Višnjo goro, Črnomelj, Metliko, Kostanj evioo in Krško podpiramo kandidaturo neodvisnih meščanov in obrtnikov, ki so se združili na gosp.:
J ONi p - ü
posestnika v Novem mestu.
SOMIŠLJENIKI! Idite kakor en mož v volivni boj za priporočene kandidate — in tudi v mestih se neha doba vsemu narodu toli škodljivega liberalizma!
Za volivna okraja Vrhnika-Postojna-Lož in Kočevje-Ribnica katol.-
narodna stranka ne postavi nobenih kandidatov, ampak priporoča strogo abstinenco pod kontrolo.
V Ljubljani, 14. septembra 19ji.
Osrednji voSsvni odbor katoliško - narodne stranke.
Shod v Kamniku.
V nedeljo popoludne je bil v »Katoli škem domu« v Kamniku volivski snod, pri katerem se je predstavil kandidat mestne skupine Kamnik-Tržič Radovljica, gosp. župnik Fr. Spendal. Shod je bil zaupen, sklican po § 2. Povabljeni so bili vsi volivci razun tistih, ki so odločno liberalni, in razun uradnikov, ki imajo itak svoje prepričanje. Nismo shoda zato omejili na te volivce, kakor bi se bali komu odgovarjati, ampak zato, ker nismo hoteli zastonj skup hoditi, da bi nam morda liberalci shod onemogočili, kakor so že pokazali, da radi naredo, če morejo. Res je nekaj srboritih mladičev oprezovalo okolu hiše, tiščalo na zborova lišče in prodajalo svojo neotesanost in ka zalo voljo, kako rado bi zborovanje motili, če bi mogli. To v upravičenje, če se nam bodo drugi vzroki podtikali.
Navzočih je bilo na shodu 54 volivcev, 4 nevolivci, 3 govorniki (Na Ferjančičevem 40 volivcev, 17 nevolivcev in kandidat.) Predsednikom je bil izvoljen trgovec gosp. Fr. Subelj. On predstavi kandidata in da besedo g. deželnemu poslancu dr. Brejcu. Govornik je v jako lepem, krepkem govoru razvijal svoje misli.
Govor dr. Brejca.
V četrtek vam bo izbirati svojega zastopnika v deželnem zboru. Na izbiro imate dva kandidata, vsaka izmed obeh strank vam ponuja svojega. Ne bo vam pa težko, pogoditi pravo, ako brez predsodkov pre-vdarite programatična načela in pa delovanje vsake izmed teh dveh strank.
Da pa se dobro razumemo, moramo pred vsem opozarjati na dejstvo, da v tej borbi prav za prav nimamo opraviti z vso liberalno stranko, temveč le z ono k lik o, ki je zbrana okrog »Slov. Naroda«, ki jo vodita dr. Tavčar in Malovrh, ki pa ni identična z liberalno stranko. Ta klika se je zadnja leta polastila vse moči v liberalnem taboru, s krutim terorizmom je v stran potisnila vse zmernejše in pametne elemente v liberalni stranki, in je napovedala naj-brezobzirnejši boj vsemu, kar po krščanstvu in poštenosti le diši.
Kaj je program te klike? Na shodu v Ljubljani je vlani dejal dr. Tavčar: program stranke sem jaz. Dr. Tavčar je šefredakter »Slov. Naroda«, ta mora pisati, kar on zapove, in ne sme pisati, kar on prepove; kar »Narod« piše, za to je tedaj v polni meri odgovoren dr. Tavčar, »Narodov« program je tedaj Tavčarjev program. »Na-
rodov« program pa je zgolj »farška gonja«!
Kar je kedaj kak duhovnik v resnici pregrešil, se z največjo vnemo in skrbjo zbira v »Narodovih« vedno škandalov lačnih predalih, na široko se razpleta in opisuje in kar je posamnik zagrešil, natveza se celemu stanu; ko pa zmanjka resničnih »pikanterij«, pa si brez pomisleka pomagajo s prav ciganskimi lažmi; ne prekličejo pa liberalci nikdar nič, če jim stokrat dokažeš, da so lagali. To je prav liberalno načelo 1
Pa ne samo grdi obrekovalci so naši liberalci, marveč tudi črni nehvaležne ž i so. Gospoda, ne pozabimo, kaj bi bilo iz našega naroda, če bi duhovščine ne bilo, ki ga je prva probudila k narodnemu življenju, ki je iz njega izšla injezatoz njim čutila že v časih, ko ga je vse zaničevalo in tlačilo. Kdor lista po zgodovini naši, mi bo to brez nadrobnih dokazov pripoznal!
Sicer pa nam po dokazih ni treba segati daleč nazaj v zgodovino. Poglejte na naše meje, v tužni Korotan, v tlačeno Istro! Kdo drži tu kvišku z neomah-ljivo zvestobo in vztrajnostjo slovensko trobojnico? Kdo je mar? To je slovenskega ora-tarjasin, naša »klerikalna« duhovščina. Naša takozvana »inteligenca« pa se zbira lepo v središčih Slovenije in iz varnih in prijetnih zavetišč ima žalosten pogum, psovati svoje branitelje in bljuvati ogenjin žveplo nanje.
In to delo narodove obrambe opravlja naša duhovščina že na stoletja — za plačilo nemožate nehvaležnosti! Le na grmadah jo požgite in na ražnjih jo specite, potem vam bodo pa pečena piščeta sama skozi okna v hišo letela ! Kdor tega ne verjame, naj gre vprašat v »Narodno tiskarno« !
In dočim ti liberalci zahtevajo, da naj imamo mi rinocerosovo kožo in naj vso mirno in brez ugovora prenašamo, so pa sami Btrašno občutljivi. S farizejskim prstom kažejo vedno na naše grehe, sveto-hlinsko zavijajoč oči proti nebu! Ne daj pa Bog, da bi se kdo dotaknil njihove lastne nagote Tu se ti naenkrat domislijo svetopisemske ljubezni do bližnjega, ki jo zahtevajo samo za se — ti hinavci.
To, gospodje volivci, je v kratkem ves program klike, ki Vam tudi ponuja svojega kandidata. Ali se Vam ne zdi, da je to vendar mnogo, mnogo premalo za resno politično stranko, za stranko, ki na bi kaj storila za ljudstvo?
No, pa pozabiti ne smem še drugega rabeljskega dela, ki ga opravljajo ti naši liberalci vzlasti zdaj ob času volitev v svoje agitatorične namene — to je podla gonja zoper našo gospodarsko organizacijo. Ta jih sila v oči bode. Koliko so že o tem nalagali! Neprenehoma kriče v svet in zatrjujejo, da naša organizacija poka na vseh koncih in krajih, a s tem samo sobo tolažijo in svojo slabo vest, ki jim glasno očita njihovo malomarnost in brezbrižnost za vsako pozitivno delo. Naj bi nam že vendar enkrat sami praktično pokazali, kako si oni mislijo gospodarsko osamosvojenjo našega naroda! Potem bo mogoč resen razgovor. Naša organizacija je zdrava in trdna, pač pa poka po liberalnih glavah od brezplodne zavisti in obnemogle
jeze nad našim delom Pa naj se le uje-dajo, mi gremo jaderno naprej I
Tako vidite, da »Narodova« klika pov-sodi samo razdira, sama pa ne ume ničesar narediti. Zato Vam ne bo težko zbirati med njenim kandidatom in pa med kandidatom kat. nar. stranke. Ta je stranka pozitivnega dela, prava slovenska, prava ljudska stranka. Njen program je znan, o njenem delovanju pa pričajo neštevilne gospodarske in druge osnove v deželi, ki vkljub zabavljanju lib. klevetnikov izvrstno napredujejo, se razvijajo in razcvitajo. Če je še mogoče zabraniti propast vzlasti kmečkega našega ljudstva, ki jo jedro našega naroda, tedaj bo to zasluga izključno kat.-nar. stranke.
Kat n3r. stranka noče biti druzega nego stara narodna stranka dr. Blei-\veisa, ona želi, da se pod to zastavo kakor v 70. letih zopet združijo vse dobro-misleče in resnično narodne struje. To pa ni mogoče, dokler so na lib. strani na vrhu teroristični elementi, ki politično žive samo od hujskanja in prepira. Tako ne more iti naprej, ker pri tem trpe vsi Blojevi naroda. Treba torej skrbeti za to, da se razdrobi moč Tavčarjeva v njegovi lastni stranki in tam pomaga na površje treznim in zmernim elementom, s kojimisenam potem ne bo težko pobotati. To pa se ne more drugače zgoditi nego da zmaga kat.-nar stranka, ker bi ta zmaga libcialcom sarr.im ad oculcn dokazala, da dr. Tavčarjeva politika žene lib. Btranko v propast, da ta politika v narodu nima nikake zaslombe. V lastnem strankarskem interesu morali bi liberalci sami v tem slučaju z dr. Tavčarjem temeljito obračunati in ga postaviti pred prag — potem pa bi bili zopet dani pogoji, da se sloga in mir od vsega naroda toliko zaželjena zopet povrnete nazaj v deželo. Kdor to želi, naj odda svoj glas našemu kandidatu, kajti vsak gla-i za dr. Ferjančiča oddan je hvala dr. Tavčarjeve pogubne politike. Kdor narod resnično ljubi, pa te politike ljubiti ne more ; zato vsi na volišče za kandidata po Blei-vveisovem receptu — g. F r a n a S p e n d a 1 a. (Burno odobravanje.)
Nato nastopi, kandidat g. Spendal.
Govor kandidata g. Špendala.
.ledna najimenitnejših pravic, ki jo imamo kot državljani, je volivna pravica. Tej pravici, s katero po svojih zastopnikih gospodarimo v državi in deželi, odgovarja volivna dolžnost. Sto pa na Kranjskem dve stranki, ki se bojujete po svojih zastopnikih: liberala stranka in katol.-narodna. V četrtek 19. t. m. se Vam bo, dragi volivci, odločiti, na katero stran Be bodete obrnili. Povdar-jati pa moram najprej, da so me od raznih stranij že pred šestimi leti nagovarjali, da kandidiram za dež. zbor, pa se nisem mogel odločiti, ker sem osebni prijatelj bivšega poslanca g. Murnika. Ker je pa g. Murnik obolel in ker me je osredoji volivni odbor prosil, da kandidiram, sem se odločil in stopam pred Vas kot kandidat katol.-nar. stranke.
Na kateri program kandidiram ? Kakor vidite, sem katoliški duhovnik, sin slovenske matere, zvest državljan. Moj program je stari slovenski program : Vse za vero, dom, cesarja.
Vera ni zasebna Btvar. Veliki narodi so propadli, kakor hitro je propadla pri njih vera. Kako bi so mogel brez vere vzdržati mal slovenski narod ? Vsak zastopnik vernega slovenskega naroda mora delati za
vero in po verskih načelih delal bodem tudi jaz.
Ne deiajo prav tisti, ki hujtskajo stan zoper stan. Vsi so potrebni in podpirajo drug druzega. Ako se enemu slabo godi, trpijo to tudi drugi. Koliko breme morajo dandanes nositi hišni posestniki! Kako visok je hišno razredni in najemninski davek ! Že pred leti se je govorilo, da treba to breme, katero tlači hišne posestnike, kolikor mogoče olajšati, da naj se ta davek zniža, oziroma malim hišnim posestnikom popolnoma odpusti. Ravno pri mestnih posestnikih je to breme še bolj občutno kot drugod, kajti po mestih povišajo ta davek jako znatno navadno visoke občinske doklade. Temu treba je odpomoči. Potruditi se hočem, ako bodem izvoljen, v tem oziru kaj storiti.
Dežele, v katerih cvete trgovina, iste dežele so navadno v blagostanju. Trgovski in obrtniški stan je oni stan, ki razne izdelke razpečava med svet in na ta način preskrbuje prebivalstvo z vsem potrebnim. Trgovski in obrtniški stan pa ponajveč peša vsled konkurence. Mnogo take konkurence pa izhaja pogosto iz krogov, kateri nimajo niti potrebne zmožnosti, niti zadostnega ka pitala. Oni trgujejo, prodajajo pogosto v lastno škodo, nekaj zato, ker o trgovstvu in obrtu niti pojma nimajo. Na ta način pa mnogo škodujejo drugim trgovcem in obrtnikom. To treba omejiti. Potrebno je tudi, da se napravi kaka trgovska šola, v katerej naj bi se domači sinovi izobraževali za trgovski stan. Le na podlagi temeljite izobrazbe je mogoče, da se trgovski stan povzdigne.
Priporočilo se mi je, da naj bi se v lepem Vašem Kamniku tudi napravila kaka višja šola. Vsi večji kraji v našej Kranj skej imajo skoraj kako šolo; res je, zakaj pa bi se pri Vas ne težilo po tem? Ustanovila naj bi se v Kamniku primerna srednja šola in po svoji moči hočem delati na to, da se Vam želja uresniči.
Več časa se je že govorilo o zvezni železnični progi z Velenjem. Na vsak način je Kamniku mnogo ležeče na tem, da se progo od Kamnika podaljša, ne pa iz Domžal po Črnem grabnu. Tudi o tej stvari bode potrebno potegniti se zato, da se misel o zadnje imenovani progi opusti. Obljubim Vam storiti po svoji moči, da se to doseže, ako bodem izvoljen.
Bilo je 1. 1870 dne 28. junija, ko je bil g. svetnik Murnik prvič izvoljen deželnim poslancem. Tedaj sem jaz z šestimi drugimi Tržičani pomagal Vam Kamničanom, da ste zmagali. Jaz sem Vam tedaj sedem glasov takorekoč posodil. Vrnite mi jih ! Dajte mi sedem glasov večine v Kamniku in zadovoljen bodem. Pojdite na volišče vsi do zadnjega moža. Ako zmagamo, obljubim Vam vsako leto enkrat priti poročat o svojem delovanji v dež. zboru in sprejemat od Vas želje, katere po moči upoštevati in delati zanje, kar sploh en poslanec more, bode vselej moja vestna naloga.
Z burnim, dolgotrajajočim ploskanjem so sprejeli volivci govor.
Želje volivcev.
Na prošnjo g. kandidata, naj mu volivci povedo svoje želje, omenja g. Subelj ceste iz Črne v Luč o. (»To je še vc-čega pomena za Kamnik, kakor železnica«, se oglase nekateri). Prošnja za to cesto je že vložena pri deželnem odboru, a deželni odbor jo je baje na stran položil, da se je nabralo na njej za prst debelo prahu. Gosp. župnik obljubi, da se bo v slučaju, če bo izvoljen, potrudil, da dobe Kamničani to pre-potrebno cesto.
Kamničanje, bodite dosledni!
Konečno izpregovori bivši kamniški ka-pelan, g. K a 1 a n, nekaj krepkih, bodrečih besedi: Kamničani, bodite 1. dosledni, 2. bodite možati! Dosleden je, kdor ravna vedno in vselej natanko po naukih, po načelih, katera spozna za prava. Kamničani, vi ste verni — ne zamerite, da kot vaš nekdanji dušni pastir to stvar najprej omenim — vi ste verni, o tem priča veliko število lepih cerkva in obilnih pobož-nosti, ki jih imate, in teh pobožnosti se tudi premnogi volivci radi udeležujete. Ali je to dosledno, če na eni strani hodite v cerkev, k procesijam, zakramentom, na drugi strani pa bi volili in podpirali ljudi, ki vse to sme-
šijo. Če tisti, ki sami za cerkev ne marajo in noter ne hodijo, volijo liberalce, ti ravnajo dosledno. Da pa ljudje, ki hočejo biti resnični kristijanje, podpirajo stranko, ki blati papeža, svetnike (sv. Alfonza), samo Mater božjo, zakramente, ki hvali luteran-stvo itd. tako odkrito, tako naravnost, tako surovo, — da podpira resničen kristijan tako stranko, to je nerazumljivo, to je čudovita kratkovidnost in slepota ! To je nedoslednost, to je polovičarstvo, taki ljudje sami ne vedo, kaj so in kaj hočejo, niso ne tič ne miš. In to je rana naša, da katoličani, ki hočejo Bami zase krščansko živeti, v javnosti delajo sami sebi nasproti; kar na eni strani zidajo, to na drugi podirajo in pljujejo v svojo lastno skledo. Liberalci naravnost in brez prikrivanja zahtevajo ločitev šole od cerkve, hočejo — tako piše »Učit. Tovariš« — da naj bi duhovnik ne prestopil več šolskega praga. Liberalci hvalijo smrt »brez r i Diske pomoči«, to je brez sv. zakramentov!! Za Boga svetega, če se to ne pravi delati proti veri, potem ne vem, kaj naj ti ljudje še počno! — Pravijo: Deželni zbor se ne peča z verskimi stvarmi. Da, zbori se mnogo pečajo z verskimi zadevami. Zbor (ogerski) je sklenil civilni zakon, v državnem zboru se je ravno letos zabavljalo čez vero, svetnike in spoved, tako da se je že gnjusilo vsem pametnim ljudem, zbori sklepajo o šolskih zadevah. V deželnem zboru so obravnavali o krščanskem nauku na realki in Tavčar je sramotil tiste, ki bo bili za obilnejše poučevanje kršč. nauka. In ka kor to, tako lahko pride pred deželni zbor še mnogo drugih vprašanj, tičočih se vere. Pa če bi tudi deželni zbor ne imel z verskimi stvarmi nič opraviti, vendar kako more kristijan, ki mu je njegova vera sveta in resna stvar, podpirati ljudi, ki izven zbornice uganjajo take reči proti cerkvi. Pra vijo, da se nam ne gre za vero, ampak za naš žep. Kamničani, vi mene poznate, ko bi se res šlo za to, bi mene danes ne bilo tukaj. Mnogi, mnogi duhovniki — seveda izjeme so tudi — žrtvujejo vse svoje imetje, svojo čast, svoj čas zato, da ljudstvu pomagajo, in sami sebi pri tem prav nič ne iščejo. Z duhovskimi plačami pa deželni zbor res nima prav nič opraviti. — Možje, povejte, govorite, ali hočete, da se vaši otroci brez krščanskega nauka v šolah poučujejo?! (klici: Ne, nikakor!) Ali želite umirati brez duhovnika ? (Ne, ne!) — In kakor vi, tukaj pričujoči, tako jih je velika, velika množica volivcev v Kamniku, ki ravno tako mislijo, kakor vi. Ne bodite torej polov i-čarj i, bodite dosledni in volite katol. - narodnega kandidata!
Bodite možati! Ne dajte se omajati, nalagati, ostrašiti, zapeljati! Ne vrje-mite lažem! Kako vnebovpijoče lažejo liberalci, kaže n. pr. to, da so tisti večer pred, volitvijo razbobnali po Dolenjskem: „Dular se je odpovedal" in raznašali govorico: „Jaklič je umrl." Tako si lahko izmislijo o našem kandidatu bogve kaj, menda bomo slišali, da se je obesil!! O škofu lažejo, da je bil grozno jezen po volitvi. Jaz sem bil v družbi škofa tisti dan po volitvi ob treh popoludne in sem ga našel tako veselega in prijaznega, da sem izrazil svoje začudenje nad tem škofu samemu!
Posebno zadnjo noč bodo sleparili in vas lovili. Tako so ravnali zadnjič pri dr-žavnozborski volitvi, uganjali sleparijo z glasovnicami itd. Neki volivec kmečkih občin je dejal liberalnemu agitatorju: In če me z grunta spraviš, se ne udam!" To je možatost, to značajnost! Ta ki možje bodite tudi Vi, Kamničani, neustrašeni in neomajni!
Se par opazk! Morda Vam ne bo všeč, da ravno duhovnik kandidira. Ali pomislite: 1. Je naš kandidat iz vo-livnega okraja samega. F e r j a n -čič je rodom Vipavec, stanuje pa v Ljubljani in ni v nobeni zvezi s Kamnikom, Tržičem, Radovljico. Trije kraji, kjer biva inteligenca, pa bi ne imeli enega m o ž a v s v o j i s r e d i, ki bi jih zastopal! 2. Kaže ravno to, da je gospod župnik v Tržiču, kjer biva že s k oro tri deset 1 et, zelo priljubljen pri vseh, kaže, da
je on pripraven kandidat, v reden Vašega zaupanja.
V Tržiču biva, v Kamnik pa je obljubil vsako leto priti poročat in želje poizvedovat. Sedaj Vas pa vprašam: Ali sta bila Murnik in Ferjančič kdaj drugikrat med Vami, kakor edino pred volitvami, prosit Vaših glasov?! (Klici: Nikdar!)
Dalje: Res je, da e n poslanec ne more vsega storiti, kar bi rad, zlasti za en kraj ne more vseh blagrov priklicati, toda vprašam: Povejte, kaj sta vendar Murnik in Ferjančič vsa dolga leta svojega poslanstva storila za Kamnik? (Klici: Nič!)
Ferjančič pravi: „Katol.-narodna stranka je kmečka, kaj sili v mesta." Če je naša stranka zlasti zadnjič večjo pozornost obračala na kmete, je vzrok pač v tem, ker so jo kmečkih občin volivci podpirali. Volite naše poslance enkrat mesta, pa se bodo tudi naši z vso silo za vas zavzeli. Pa če tudi naši poslanci niso zastopali mest, so vendar tudi meščanom v prid delali. Kdo se je trudil za odpis potresnega posojila? Ali ne dr. Šusteršič? Tavčar ga je pa pri tem zaviral. — Kaj so vendar liberalni poslanci za mesta naredili, katera že tako dolgo zastopajo? Za Ljubljano k večjemu še, za mala mesta pa nič. Ker liberalci imajo ravno to lastnost, da vse v velika mesta vlečejo. Kaj imate pa Vi, mali meščani, od ljubljanskega gledišča, ki Vas stane 62 0.000 kron in še vsako leto 24.000 kron podpore! Tudi Vam meščanom je v škodo, da liberalni poslanci tako razsipajo z deželnim denarjem, kakor n. pr. pri novi bolnišnici, ki stane deželo 1,600.000 kron in je še jako nepraktično zidana. Tudi Vam, kakor kmetom, je v škodo, da nočejo napraviti deželne zavarovalnice samó zato, da bi gotovi liberalci ne bili vsako leto za par tisoč na škodi. Kamničani, Vi čutite, kakó Vas žuli in teži notarijat, dosti tožb sem od Vas slišal, in glejte, naša stranka zahteva to, da se notariat podržavi, da sodišča opravljajo opravila, katera sedaj notarjem plačujete. Liberalci so se celó temu ustavljali, da bi bile malenkostne stvari legalizacije proste. Tako delajo liberalci v prid malemu meščanstvu. Interesi kmetov in meščanov malih mest se ujemajo; načela liberalizma so obema enako škodljiva.
Katol.-narodna stranka v kmečkih občinah veselo napreduje kljub vsemu hujskanju liberalcev. To je pokazala zadnja volitev pred par dnevi. Nad tisoč naših glasov več, okolu 1600 liberalnih manj. Vendar tudi v mestih polagoma naša misel napreduje. Dosedaj se nam še ni posrečilo kje zmagati. Sedaj je pa veliko, ravno v tej mestni skupini upanja za zmago. Možje, pojdite volit vsi kakor en mož! Imejte vsaj toliko gorečnosti in odločnosti za našo sveto, dobro in pravično stvar, kakor jo imajo nasprotniki za slabo.
Bodite dosledni, bodite možati in zmaga bo Vaša! (Pritrjevanje, navdušenje.)
Volivci so soglasno odobrili kandidaturo g. F. Špendala. V četrtek dne 19. t. m. vsi dobro misleči volivci na volišče za gospoda Frana Špendala!
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. septembra.
Goriški deželni zbor
se je sošol danes in bo imel v tej dobi samo dve seji, da reši nekatere od zadnjega zasedanja zaostale predloge dež odbora in samostojne predloge posamnih poslancev. Potem bo dež. zbor zaključen in razpuščen. Nove volitve se vrše glasom poročil iz Gorice v prihodnji jeseni, vsekako pa bržkone pred sestankom drž. zbora. Slovenska liberalna stranka je že pričela na vseh koncih in krajih z intenzivno agitacijo, toda misliti ne sme, da bo katol. narodna stranka držala križema roke.
Nemci prete z najstrožjo opozicijo
v bližnjem zasedanju drž, zbora, posebno povodom razprave o drž. proračunu ter
odobritve dosedaj s pomočjo § 14. uveljavljenih budgetnih provizorijev, v katerih se nahajajo, kakor pravijo razna velenemška glasila, nekatere nemštvo izredno žaleče (!) postavke. V prvi vrsti se omenja češka tehnika v Brnu, potem češka gimnazija v Opavi in poljska v Tešinu ter konečno imenovanje Čeških uradnikov za nemške kraje na Češkem. „Bohemia" pravi, naj vlada nikar ne pričakuje, da bodo nemške stranke molče odobrile zapustništvo Thun-Kaizlovega ministerstva. Ker ne bodo mogle izločiti posamnih žalečih postavk, bodo nastopile proti celotnim proračunskim provizorijem. Vlada bo v tem slučaju morala pokazati Darvo in opravičiti svoje postopanje, sicer ne dobi potrebnega ustavnega odobrenja.
—	V istem smislu pišejo tudi Dobernikove »Fr. Stimmen«, ter pravijo, da bodo nemški poslanci na vseh poljih uprave govorili resno Desedo z vsemi resortnimi ministri. — No, morda pa le ne bo tako hudo, kakor na-jovedujejo.
Kdo bo prihodnji gališki maršal ?
Pred nedavnim smo po nekaterih poljskih listih javili, da grof Kazimir Badeni v bodoče ne sprejme mesta deželnega maršala in da bo njegove posle prevzel kak drugi izmej raznih kandidatov poljskega kluba. Sedaj se je pa oglasilo oficijelno glasilo ^oljskega kluba, krakovski »Czas«, ki pravi, da grof Badeni, ki bo izvoljen danes v skupini veleposestva, mora biti v dežel, zboru in zopet prevzeti mesto deželnega maršala.
—	S tem je »Czas« bržkone hotel pritiskati na Badenija, naj sprejme zopet mandat v velepoaestvu in potem čast deželnega maršala.
jRazsodba v zadevi sv. Jeronimskega zavoda
e bila objavljena v soboto. V tem slučaju se je šlo seveda samo za obtožbo proti vodji nasilnih Dalmatincev Alačeviču radi motenja posestva. Razsodba se glasi: 1. Tožba rektorja Pazmana proti Alačeviču in drugovom je postala brezpomembna z imenovanjem vladnega komisarja; 2. zahteva po povrnitvi škode je vsled tega postala neopravičena; 3. tožitelju Pazmanu se naroča, da vloži na-daljno tožbo proti vladnemu komisarju, in se v svrho nadaljne obravnave določi 21. september. Razsodba stopi takoj v veljavo. — Kajpada je tudi pri drugi obravnavi pričakovati razsodbe proti Pazmanovi tožbi.
15. september in Kitchenerjeva proklama cija sta imela oba enako uspeha, namreč v popolno negativnem smislu. Nesrečna vojska s tem dnem kajpada ni končana. Kitchener zaman pričakuje, kedaj mu dojdejo poročila o novih stotinah burskih bojevnikov, ki so vrgli orožje v koruzo in se brez pogoja udali angleškemu nasilstvu. Mesto tega pa dohajajo Kitchenerju vsak dan bolj neugodna poročila iz Kapske kolonije. Angleške posadke so z malo izjemami navezane samo na to, da v strelnicah branijo odkazano jim okolišče in sebe, če jim Buri tudi tega ne preprečijo, kar se je zgodilo že v mnogih slučajih. Taki vspehi ponosne angleške armade so po preteku dveh let že večkrat »končane« vojske res zelo skromni. Najbolj blamiral pa se je Kitchener z izjavo, da se Anglija polasti vsega imetja onih Burov, ki se sploh ne udajo. Novijorški »Sun« namreč poroča, da so vsi premožnejši burski far-movci v resnici ali pa samo na videz odstopili svoja posestva Francozom in Nizozemcem, katerim Kitchener sedaj ne more do živega.
Cerkveni letopis.
Z Mata urja na Beneškem se nam piše : Blagoslovljenje spomenika v čast našemu Odrešeniku na Matajurju se je vršilo dne 10. sept. v najlepšem redu. Prevzvišeni kno-zonadškof je došel že 9. sept. zvečer z mnogoštevilnim spremstvom in povsod z navdušenjem pozdravljen v župnišče Matajur 954 m. nad morjem. Tukaj je prevzvišeni prenočil. Velike množice vernega ljudstva so dohajale od vseh krajev celo noč proti vrhu. Sv. maše so se brale od 1. ure popolnoči neprenehoma pri spomeniku. Okoli 7. ure zjutraj je došel nadškof s spremstvom, se nekoliko odpočil ter potem imel tiho sv. mašo, pri kateri je bilo nad 6000 vernikov pričujočih. Med veliko množico ljudstva je
bilo nad 100 duhovnikov, med temi 7 z Goriškega.
V Vuhredu se je od dne 1. do 8. sept. po vis. čast. dveh misijonarjih pri sv. Joiefu blizo Maribora vršd sv. misijon, katerega so se verniki domače in deloma sosednjih župnij vdeleževali v obilnem številu. Z dobro premišljenimi, za priprosto ljudstvo lahko razumljivimi govori sta čast. misijonarja gg. Franc Javšovec in Vinko Krivec ganila in omehčala srca vernikov, katerih je blizo šest-sto bilo obhajanih pri mizi Gospodovi. Prisrčno zahvalo za ves trud na prižnici in v spovednici izrekajo č. g. misijonarjema hvaležni župljani vuhredski.
S Senturške gore, dne 15. t. m.: V tukajšnji župniji obhaja se sv. misijon od 16. do 23. t. m.; vodita ga gg. Gregor Flis in Frančišek Kitak, misijonarja sv. Vinc. Pavlj. Bog nam daj k temu obilnega blagoslova!
P. n. ljubljanski volivci!
Na poziv raznih zaupnikov in željo katol.-narodne stranke sva podpisana vsprejela kandidaturo za deželni zbor kranjski v stolnem mestu dežele.
Ako nama p. n. ljubljanski volivci v četrtek dne 19. t. m. izkažejo zaupanje, hočeva za slučaj izvolitve vestno izvrševati poslanske dolžnosti ter vse svoje moči posvetiti v prvi vrsti v korist ljubljanskih volivcev in v prospeh stolnega mesta, a tudi v korist in prospeh mile naše domovine.
Potrebe mesta in dežele, kakor tudi želje volivcev sploh so nama dobro znane, te bi kot poslanca zastopala in zagovarjala po svojih najboljših močeh. Vsem p. n. volivcem, kateri nama z glasovnicami izrazijo zaupanje, že naprej izrekava zahvalo.
i^at*ol Pollak,
tovarna!* in veletržee v Ljubljani,
Ivan Kregat*,
pasair in načelnik okrajne bolniške blagajne v lijubljani.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 17. septembra.
I Msgr. Andrej Sterk f. j
Danes ob 11. uri je došlo v Ljubljano brzojavno poročilo, da je umrl tržaški škof, mil. gospod Andrej sterk. Rojen je bil 28. novembra 1827 v Voloskem pri Opatiji, v duhovnika posvečen 24. septembra 1853, žkolom na Krku imenovan 26. januv. 1894, po resignaciji škofa dr. Glavine 1. junija 1896 imenovan škofom tržaškim. Pokojni Skof Sterk je bil bližnji rojak škofa Dobrile, plemenitega značaja, mož stare slovanske korenine in usmiljenega srca za ubogo istrsko ljudstvo, za katero je mnogo pretrpel in, reči smemo, žrtvoval svoje življenje. Bog mu daj večni mir in pokoj, na stolici svetega Justa pa vrednega naslednika!
Na en koš laži bodite pripravljeni mestni volivci te dni! Povemo vam naprej zato, da boste pripravljeni na to in da se ne boste dali premotiti. — Kdo ve, kaj si bodo to pot liberalci izmislili! Tisti večer pred volitvijo v kmečkih občinah so tiskali in razposlali plakate: Dular seje odpovedal. K sreči smo zasledili to lum-parijo in jo preprečili. Po ribniškem okraju krošnjarili so s presenetljivo novico: Jaklič je umrl. — Da jih vendar ni sram takih gorostasnih laži ! Ni jih sram, samo če kaj pomaga, naj se tudi že čez pol dneva pokaže, kako nesramno, kako s premislekom, kako neumno so lagali. — Tako bo tudi sedaj. V sredo, v noči med sredo in č et rt k o m i n v če t r t e k zjutraj, šla bodo pisma, švigali bodo telegrami, krožila bo govorica, razdajali se bodo listi, nalepljeni bodo plakati, na katerih se bo čitalo, da je kdo naših kandidatov se odpovedal , umrl, da se je zavezal s kako obljubo, ki je drugemu volivnemu kraju škodljiva. Našteti bodo njegovi grehi, o katerih sam nič ne ve itd. itd. — Volivci
bodite pripravljeni na to! Ne vrjemite! Somišljeniki pazite na take govorice, pojasnujte našim ljudem, da se ne bodo dali premotiti. Kakor volivci kmečkih občin, takoimeščanski stojte trdno, nepremakljivo, neustrašeno! Ne bojtese groženj, ne dajte se preslepiti s praznimi obljubami. Bodite možje! !
Liberalne laži. Iz Tržiča se nam piše: Nekateri strastni liberalci Tavčarjevega kalibra prav pridno agitujejo za liberalnega dr. Ferjančiča. Da bi dosegli več vspeha, se poslužujejo raznih lažij o našem kandidatu. Eden pripoveduje n. pr., da kandidatura č. g. Spendala ni resna, da bo v slučaji izvolitve odstopil ter prepustil mandat drugemu itd. — Vse to je le sleparski voliven manever, kakoršnega rabijo liberalci pri vseh volitvah. Dotični, ki to trdi, je ali tako preprost ali pa tako bedast, da sam veruje takim nespametnim govoricam in jih hoče natveziti tudi drugim. Naši volivci so pre-pametni, kakor da bi verjeli enakim buda-lostim, ker predobro poznajo možatost našega veleč. g. župnika. — Neki drug liberalec se boji konsumov, katere bo baje naš kandidat ustanavljal. Naša stranka ne go gori v svojem programu prav nič o kon-sumih. Povemo tudi dotičnemu liberalcu na ušesa, da nima naša duhovščina prav nič opraviti z delavskim konsumom, ki je nekaterim trn v peti. Najmanj pa more zabavljati čez konsume človek, ki ga ima sam in ostalim več škoduje kot nedolžni delavski.
—	Volivci, odgovorite na te laži prihodnji četrtek s tem, da pridete vsi na volišče in zapišete na glasovnico: Franc Špendal, župnik v Tržiču.
Volivno gibanje v Ljubljani Včeraj je magibtratna stranka imela v »Mestnem Domu« shod volivcev in nevolivcev. Navzočih je bilo okolu 250 ljudij. Poleg župana Hribarja, na katerega govor se še povrnemo s primernim komentarjem, govoril je tudi liberalni kandidat Peter G r a s s e 11 i. Mož ni videl šest let svojih volivcev, pa včeraj tudi z besedico ni omenil kakih svojih predlogov za korist volivcev, ker se vseh šest let ni trudil za nje. Prav po liberalno! Sedaj se drzne Peter Grasselli zopet kandidirati, ker pozna — »napredne« volivce. Naša kan didata sta gg. Karol Pollak, tovarnar v Ljubljani, in g. Ivan Krega r, pasar in načelnik okraj, bolniške blagajne ljubljanske. Prosimo svoje somišljenike, da pridejo zanesljivo včetrtek zjutraj na volišče v »Mestni Dom«. Oba naša kandidata sta delavna, poštena moža. zato sta vredna splošnega zaupanja.
—	Včeraj se je vršil shod ljubljanskih nemških volivcev. Na shodu se je sklenilo, da se Nemci n e udeleže volitev.
Pozor ljubljanski volivci! Čujemo, da mnogim našim volivcem še niso dostavljene glasovnice in legitimacije. Kdor je še ni dobil, naj se oglasi takoj na magistratu pri g. K a 1 i š u v I. nadstropju.
Liberalne zvijače- Pri vsakih volitvah je naravna in v pravih mejah tudi dopustna agitacija raznih strank, ki merijo svoje moči. Toda kar ponekodi uganjajo liberalni agitatorji, to presega že vse meje. Po litijski in mokronoški okolici so se posluževali celo davčnih eksekutorjev. O kandidatu Jakliču so vrgli med volivce govorico, da je nenadoma umrl. Dne 11. t. m. zvečer, torej dan pred volitvijo v kmečkih občinah, je novomeški vikar gospod Watzl dobil iz Ljubljane brzojavko: »Dular se je odpovedal, hitro dobite drugega kandidata — Dr. Šusteršič.« — To je že skrajna zlobnost, ker ta brzojavka je bil navaden falzifikat — Po 8emiški občini so podkupljeni podrep-niki po noči pred volitvijo hodili po vaseh, ljudi budili iz spanja ter lagali: »Jaz sem semiški mežnar, gospod so naročili, da jutri ne greste volit, ker ne bo volitve« itd. — Včeraj so zopet po Tržiču raztrosili laž, da je kandidat gospod Špendal odstopil. Le tako naprej, liberalna gospoda, da vsaj ljudstvo spozna liberalno sleparstvo.
Shod v Idriji. V nedeljo se je vršil v Idriji dobro obiskani shod volivcev katoliško narodne stranke. Shoda so je udeležilo tudi nekaj socijalnih demokratov. Na shodu,
na katerem sta poleg mnogih drugih govornikov govorila dr. Šusteršič in kan
didat dekan Ar k o, pokazala se je lepa sloga mej delavskimi stanovi. Združeni v klicu: »Ob tla z liberalizmom! Živelo ljudstvo!« pojdimo v boj!
Iz Idrije se nam piše : Dne 27. avg. je povodenj odtrgala zid pri pokopališču ter odnesla tudi nekaj mrtvaških rakev. Kakor je voda takrat pustila, tako je še sedaj. Pokopališče je občinsko, zato ni čudno, da je še tako. Gisp. župan ima preveč dela, ker mora tekati okoli volivcev. Prejšnje dneve je letal po Vojskem, Sp. Idriji in Žireh, sedaj pa po mestu. In vendar so na pokopališču tam pri kraju pokopani sami rudarji, toda kaj mari liberalcem, če voda odnaša rudarjev kosti. Ko bi bilo v kaki vasi tako odprto pokopališče, bi se klicala javna oblast na pomoč. Idrijski liberalci pa imajo sedaj druge skrbi.
Umeščen je bil včeraj na župnijo Kočevsko Reko č. g. Alojzij Jaklitsch, doslej župnik v Poljanici.
Glas iz občinstva. Grozna ogorčenost vlada med Vodmatčani vsled cest in ulic, katere so skrite vse pod vodo, ki je narastla v teh deževnih dnevih tako visoko, da ubogim Vodmatčanom sega že do glež-njev. Zlasti pa so pomilovanja vredni sta novalci Ravnikarjevih ulic. Vsa voda, katera se nabira pri vojašnici, v Bihoričevi ulici in na Martinovi cesti, steka se potem v Ravnikarjevo ulico, v kateri je voda že tako visoka, da si bodo morali stanovalci nabaviti brvi, da jim bode mogoče priti v svoja stanovanja. Skrajna sila je, da stori slavni mestni magistrat tudi za Vodmatčane kak korak, če že druzega ne, napravi naj jim vsaj jarke, slično na Martinovi cesti. — Več vodmatskih davkoplačevalcev.
Za bohinjsko železnice je goriška trgovska zbornica dovolila 20.000 kron prispevka.
V bolnico v Kandiji so sprejeli v avgustu 132 bolnikov, in je bilo skupno oskrbovanih 206 oseb. Ozdravljenih so odpustili 109, zboljšanih 22 in 4 neozdravljene. Umrli so 4 bolniki.
Barje pod vodo Ljubljanica, Ižica in Prošca so prestopile bregove in preplavile velik del barja. Travniki in polja v Črni-vasi, Havptmanci, Ilovici in bližnji okolici so pod vodo. Ljubljanica je narasla na 2'10 metrov nad normalom.
Elektriška železnica je prevozila zadnja dva dneva nad 5000 oseb. Vozilo je enajst vozov. Promet je trajal od pol 6. do pol 11. ure. — V Prešernovi ulici je včeraj popoldne elektriški voz prevrnil nek voz, v katerem so se peljale 3 osebe. Dve sta neznatno poškodovani. Krivda zadene baje voznika Jan. Ceglarja.
Zamuda vlakov. Vsled povodnji med Ponikvami in Stori na Štajerskem so vlaki med Dunajem in Trstom imeli včeraj in danes znatne zamude.
Etektno tombolo s 1000 kartami po 40 h. je dovolilo ministerstvo prostov. gasilnemu društvu v Šenčurju pri Kranju.
Letina. Kmetovalec nam piše: Žalostnim pogledom in tesnim srcem zremo že kmetovalci proti nebu, kdaj da se razženo težke megle, ki plavajo nad našimi glavami. Že je minulo danes celih dvanajst dni, odkar smo zadnjikrat zrli solnčne žarke. Kolika škoda! Mnogi .smo pokosili otavo že 2. in 3. t. m., ki se pa nam sedaj spreminja v gnoj na travnikih. In kdaj bodemo spravili še to, kar še stoji? Pregovor pravi: Kdor po Mali maši kosi, na peči suši! Ajda ne more ocve-teti in je vsled obilega dežja vsa poležena in potlačena. Krompir nam gnije v zemlji pa tudi po kleteh, kjer so ga že spravili; koruza ne more zoreti. Ljube čebelice zdi-hujejo v praznih panjih. Potrgale so vso zalego in se pripravljajo prav kakor že za zimo. Kolika škoda pa tudi po vinorodnih krajih! V tacih trenutkih še le prav spoznavamo, kako malo nam pomore vsa naša naprednost in ves naš trud, če nam nebo ne di svojega blagoslova. Da bi pač jutri, ko dobite, g. urednik, te vrstice, žo nam sijalo žarko solnce!
Sadje. Prijatelj nam piše: Potujoč pred kratkim na Dunaj sem natanko opazoval, kako daleč sega proti severu brezsadje. Da jo naša Kranjska letoB splošno prav revna na sadju, je znano. A enako žalosten je po-
gled na sadno drevje po spodnjem Štajerskem. Le tu in tam sem izjemoma ugledal nekaj čcšpelj, tudi kako jabelko. Prav lepa sadna letina pa se prične še-le pri Regavi (Regau), to je peta postaja od Gradca proti Dunaju. Bil sem kar presenečen po tej iz-premembi. Potnik iz avstrijske Slezije mi je pravil, da je letos ondi jako veliko sadja.
Na izvozni akademiji o. kr. avst-trg. muzeja ee vrše vpisi rednih slušateljev za bodoče šolsko leto od 20. do 26. septembra ; izredni slušatelji se morejo vpisati v četrtek 26. septembra. Program predavanj jo že izšel in se more dobiti brezplačno.
Nadačiteljska služba je razpisana na trirazrednici v Vel. Dolini. Prošnje sprejema do 9. oktobra okrajni šolbki svet v Krškem.
Tatvina. Posestniku Ad. Galle v Zg. Šiški je 10. t. m. zvečer ukradel nekdo iz veže kolo v vrednosti 200 K.
Drobiž s potovanja. 13. septembra: S Fran Josipovega kolodvora v Pragi odhod 4'28 popoldne. Vlak drdra skozi dolg predor pod mestom. Prihod v Tabor ob Vltavi 7 14 zvečer V »hostincu« (gostilnici) kip Husov in Žiškov. Tukaj so se vršili verski boji 15. stoletja (Taboriti). Mtsto ima lepo lego na vzvišenem podolgovatem griču ; sicer pa večinoma sama ravnina z obdelanim poljem. Drugo jutro v Budjejevice, glavno mesto južne češke. Velik čveterooglat mestni trg, hiše imajo v pritličju obokane hodnike za trgovino. Namesto male neznatno škofijske cerkve bodo kmalo zidali novo.
Razpis za dobavo hrastovih in bukovih pragov. C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 25. t. m. ob 12. uri opoludne vršila na borzi v Bruselju ponudbena razprava zaradi dobave okoli 300.000 hrastovih ali bukovih pragov vsa-keršnega izvira za leto 1903. Ponudbe se morajo staviti za najmanj 300 pragov. Varščina znaša 0'25 frk. za prag. Submisije se imajo pod vpisanim zavitkom vložiti do 21. septembra t. 1.
Popravek. Brzojavka na novoizvoljenega gospoda poslanca Jakliča z dne 14. t. m. v našem listu ni bila iz Kamnika, ampak iz Travnika.
* * *
Ženo umoril radi nezvestobe. Vrtnarski pomočnik Horak na Dunaju jo bil uložil proti svoji ženi tožbo radi zakonske nezvestobe. Te dni bi se bila imela vršiti razprava vsled te tožbe. Horak pa je prežal na cesti na svojo ženo in jo je, ko je prišla blizu, nekolikokrati udaril s palico po glavi; potem pa je potegnil samokres in jo trikrat ustrelil nanjo, da so je težko ranjena zgrudila na tla. Potem je napadalec usmrtil samega sebe, ustrelivši se v sence. Žena je umrla po nekoliko minutah.
Jeden mož — 13 žen. V državi Ari-zonti so aretirali te dni izrednega Don Ju-ana imenom Julij Castellan. Mož se je ba-vil z zemljemerstvom in — z ženitvami. Leta 1889 se jo bil na meji Meksika oženil z lepo mlado deklico ter je živel ž njo v srečnem zakonu celih — šest mesecev. Za nekaj časa potem jo moral zaradi nekega dela odpotovati v Časa Grandes, kjer se )e bil spoznal z neko lepo iipanjolko, katero je tudi — poročil. Potuje tako po raznih krajih se je srčno ženil, kamor je priSel, nabiral dote in — odhajal 1 Tako si je bil polagoma nabral cel tucat žen. No, to mu ni bilo še zadosti. Zapustil je tudi dvanajsto in so oženil s trinajsto, z dono Merceles Pa-ches, katere oče je bil glasovit bogataš in posestnik. Ali na nekaj ni mislil mož, na to namreč, da je 13 nesrečna številka. Ta trinajsta ni bila namreč samo bogata in lepa, ampak tudi izredno — pametna, tako pametna, da je zasledila — sleparijo in ga izročila sodišču! Preiskava jo dokazala, da je imel trinajst živečih žen, katere vse so bile poklicane na sodišče, da pričajo proti lastnemu soprogu. Ali Castellana je doživel redko srečo, da jo nekega lepega dne ugledal pred seboj 12 — propovedij. Sodišče ga je obsodilo v ječo. Bržkone razmišlja sodaj, da bi bil vendar bolje storil, da je ostal pri 12. ženi.
Največja gostilna na svetu so nahaja v Berolinu v zoološkem vrtu. Njen lastnik plača najemnine na leto 150.000 m. V gostilni jo 20.000 komadov raznih kuhinjskih posod, 25.000 kozarcev za pivo, 20.000 nožev in vilic in 18 000 žlic. Gostilna je dobro obiskana prav za prav samo šest poletnih mesecev in v tem času potroši za 272.000 mark mesa in perutnino, za 82.000 mark konaerv in 6000 hI. piva. Stolov je v gostilni 15.000. V kuhinjah dela preko 200 oseb, mej njimi 36 kuharjev.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem.) Dne 21. t. rn. ob uri zvečer vrši se v društvenih prostorih (deželna bolnica) redna mesečna seja Dnevni red : 1. Poročila predsedništva. 2. Razgovor o izletu v Zagreb. 3. Demonstracije. 4. Slučajnosti.
(Zadruga krojačev, klobučarjev, rokovičarjev in krznarjev v Ljubljani) priredi v sredo 18. t m. ob pol S. uri zvečer v gostilni pri »Kroni« (Gradišče 7) svoj zadružni sestanek. Ker se bode razpravlialo o jako važnib zadevah, prosi načelnistvo, da se člani zadruye tega sestanka prav v obilnem številu udeležiti blagovolijo.	___
Telefonska m briojam poročil«..
Idrija, 17. sept. Liberalci se zanašajo na zadnje trenotke. Jutri dopoldne slovesna otvoritev realke, zvečer liberalni shod. Nekatere naše somišljenike so črtali iz imenika, ne d a b i jih obvestili, da bi reklamirali. Na volivce pritiskajo dostikrat umazano.
Idrija, 17. sept. Danes izšla „Jed-nakopravnost" polna Majarona, kakor smo pričakovali. Liberalci so se bali, izdati jo zadnji četrtek da časniški odgovor nemogoč. Volivci, ne usedite se na t e 1 i m a n i c e. Liberalci p r e t e našim obrtnikom celo z odpovedjo stanovanja!
Gdrceny, 17. sept. Vojaški manevri so se na cesarjevo povelje radi neugodnega vremena predčasno zaključili.
Praga. 17. sept. Danes popoludne ob 3. uri so se sošli konservativni veleposestniki, da se konečno odločijo za kompromis z ustavovernimi veleposestniki vsled najvišje želje.
Berolin, 17. sept. Ruska carska dvojica je danes zjutraj ob o. uri odpotovala v Dunkirchen.
Pariz, 17. septembra. Povodom prihoda ruskega cara je burski odbor razposlal po deželi razglednice, na katerih Buri cara prosijo pomoči.
Baroelona, 17. sept. Pri zadnjih bojih z biki do 4000 gledalcev ni bilo zadovoljnih z „vspehi" in je zahtevalo povrnitev vstopnine. Ravnatelj je komaj ušel. Ker je množica pretila zažgati areno, je posegla vmes policija in ranila več oseb.
Buffalo, 17. sept. Truplo predsednika Mac Kinleya so včeraj prepeljali v Washington. Spremljal ga je predsednik Roosevelt.
London, 17. sept. Včeraj so zaslišali morilca Czolgosza, v ponedeljek ali torek se prične obravnava. Zagovornik bode skušal dokazati, da je bil morilec blazen; zaslišanih bode Z5 prič. Sloveči dr. Burney trdi, da so bile kroglje otrovane, ker se je rana gnojila.
Buffalo, 17. sept. (C. B.) Proti Czolgoszu je vložena obtožba radi umora.
London, 17. septembra. Mac Kin-leyjevo imetje so cenili na 200.000 dolarjev; polovica je v gotovini, drugo v posestvih. Zavarovan je bil za 60.000 dolarjev.____
Za Učenje kositevnih pred-
» bronzovo imltaoljo. bronzlranjo meiOV, kipov lzmavca, bronziranje ograj
pri Btopnlcah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11 — 2
Ket sorda gifi no p or o flüo.
Viftin:« r ad morjem H08-8 f. »reiinvi ¡iraíni Mafc7S8<»m»
		i 'temp» ' :	i
	| 'rV.ro-	: i'H,rnr>» •	Ve>.fw T ¡
lotaiiiu	jučvr*» * Clt>>.		
TY33 11 10 0 j Tj»
rersr__________
,„17. mutr. j 7.18(11 8 O I brezvetr. I megla ¡336
12. pčpol.j 73. '5 i 18 1 I si. jug |del. uhlač.| Srednja včoi&iSnj» teiupur&tura 11 -5 , nórmale; 148"
32 1
S97 Priznano naravna
istrska vii&a
pošiljata po nizki ceni
Reber & /nSn/iiik, Puli.
Postranski zaslužek,
trajen in rastoi. ponuja se spoštovanim, doloijubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem nastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 21 Ponudbe pod „1.798", Gradec, posle restante.
mmmmmmmmm
Cene brez konkurence!
Veliko zalogo
¡a in m
-si
zimskega blaga
»
i Tanciga".
v pritličju nu'NtaHiiske hiš«'. Vhod • Pogačarjevega trga.
Ta teden, t. i. od 15. do 21 sept.:
Potovanje ob prelepem Garda-jezeru.
1 Nai mhčo ne pozabi, si ogledati to naravno lepoto, rrrr:
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, cd 9. /jutrai do 9. zvečer. 901 1—1
Deklica
vzame se na hrano in stanovanje;
na razpolHgo je tudi glasovir.
Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo „Slovenca". .	90:) 3-1
Vsak pefek in postni dan
raznovrstne sveže
morske ribe
pri	822 6-6
J. C. Prauiiseiss-u v Lubljani,
trgovina s špecerijami, deiikatesami, pivo in vinom ter pivnica.
okolu 60 cm visok, črne, svitle kodrus'e dlake, z belo prnpto pod vratom, dolgimi visečimi ušesi, imajoč okrog vratu ovratnico iz niklja, s« pogreša že tri tedne.
Onega, ki bi mu bilo o tem kaj znano, se pros', naj to proti primerni nagradi sporoči inženirju G. Btlngiu na Jesenicah na Gorenjskem. 902 3-1
„Glasbene Matice"
začetek šolskega, leta 190111902.
Vpisovanje učencev v glasbeno in pevsko šolo se vrši v ponedeljek, torek in sredo, dné 16., 17. in 18. t. m. vselej dopoludne od 10.do 12. ure in popoludne od 4. do 6. tire v dvorani „Glasbene Matice"-v II. nadstropji društvene hiše v Vegovih ulicah. Vpisovanje v šolski zbor (moški sborJ se vrši v sredo, dne 18. t. m. od 4. do (J. ure istotain. V četrtek, dné 19. t. m. popoludne ob 4. uri je razdelitev ur. Redni pouk v vseli predmetih se prične v petek 20. t. m.
V šolskem letu 1901/1902 poučevali se bodo sledeči predmeti: 1. solopetje v petih razredih po dvakrat na teden; 2. zborovo petje v dveh oddelkih in sicer Šolski pevski sbor (sopran in alt) po dvakrat na teden in dijaški šolski zbor (moški^ zbor) po dvakrat na teden; 3. klavir v osmih razredih po dvakrat na teden; 4. vijolina v šestih razredih po dvakrat na teden; 5. vijolončelo (če se oglase najmanj štirje učenci); 6. splošna glasbena teorija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 7. harmonija v dveh oddelkih po dvakrat na teden; 8. kontrapunkt v enem oddelku po dvakrat na teden; 9. glasbena zgodovina (če se oglase najmanj štirje učenci); 10. govor in. deklamacija za učence solopetja po enkrat na teden.
Poučevali bodo: 1. šolski vodja. k. Fran Gerbid klavir in solopetje; 2. koncertni vodja in profesor g. Matej H ubad soiopetje, zborovo petje, (šolski p vski zbor in dijaški šolski zbor), splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt, glasbeno zgodovino, govor in deklamacijo za učence solopetja ; 3. glasbeni učitelj, g. Josip Vedral vijolino in klavir ter ensemblegoslarjev; 4. glasheni učitelj, gospod Josip; Procházka klavir; in 5. učiteljica gdč. K 1 o t i 1 d a Praprotnik klav.r.
Pouk v glasbeni teoriji in zborovem petji je za vse učence obvezen. Tudi obvezen pa je pouk v harmoniji, za one učence, kateri obiskujejo na pr. klavir, vijolino Ud. v višj h razredih (od 5. razreda naprej),, ako niso harmonije prej obiskovali in absolviral, v tem slučaju plačajo za obiskovanje kurza harmonije znižano šolnino po 1 K na mesec.
Vpisnina za vsakega učeuca znaša 2 K; društvenina starišev 4 K na leto; šolnina za klavir, vijolino, čelo, harmonijo in kontrapunkt po 4 K na mesec: šolnina za solopetje 6 K na mesec; šolnina za glasbeno teorijo po 1 K na poluletje; šolnina za zborovo petju po 1 K na poluletje. Učenci, kateri obiskujejo pouk v katerem inštrumentu in se pred 5. razredom oglase za. harmonjo, plačajo za barmonjjo znižano šolnino po 2 K na mesec.
Šolnino je plačevati za mesec naprej, šol iino za teorj> in zborovo petje pa 1. nov. in 1. aprila.
Naknadno vpisovanje v glasbeno šolo s p. vrši do 15. oktobra ob uradnih urah šolskega vodje, katere so po zimi vsak dan od četrt na 5. do četrt na 7. uro, po leti pa od četrt na 6. do četrt na 7. uro popoludne v vodstveni sobi v I. nadstropji.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1901.	888 3- 3.
Odbor „Qlasbene Matice".
priporoča po najnižji ceni
ftnion Schusfer
Špitalske ulice 7.
Najnovejše jopice in plilŠČe za gospe in deklice, kakor velika izber okusno narejenih bili Z.
Uzorci na zahtevanle poštnine prosti.
893 5-2
Knjigarna,
Klemmayr-Jct k BamberJ-a
\ Ljubljani, wa Kongresnem trg m 2
priporočasvojo	888 6-4
^popolno zalogo ^
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjlgr
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po znižanih cenah
JKS- Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
> 11 ti «! J S iS.
r>ne 17. septembra.
i?kBCBi (iriavm -ioig v notah . A it opni driavni do":« v «reb/u . •
A*»tri;»ka zl»ta renta 4"/„.....
&ritrijika kronska rhnta 4'/„, 200 kroa Ogerska zlata renta 4 u/0 . . . ■ • Ogerska kronska rent« 4"/r, 200 . . . Iviiro-ogerske bančne delnice, G00 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . .
London vista .......
Nemški dri. bvikovci « 100 m. nem.dri. velj
08-45 98-30 118 80 96-60 11855 92 55 1630 — 615 '50 239 25 117-10
20 mark . ......
20 frankov (napolnondor) . . Italijanski bankovci ......
G. kr. cekiai . •	.....
•ins IG septembra.
3-2°/e državne ;ir«ekt>	ž&v gkt.. .
5°/„ driaviie srečke 1. i860, 100 . Driavne srečke. 1. 18H4, 100 gld. . . 4°/0 sadolžnict ftudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke i"/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/,
23-42 19 02 91 40 1132
19150 17060 211-9510 145-40
9M
Ouu&vsKo vrivviiavno posojilo l. io'.'8 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banze 4"/,, Prijoritetne obveznice državne Jtelezmee .	» južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 6"/„
>	> dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ...
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	, » 5 »
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rnnnlfnve «račke. 10 eld.
106-25 94-25 430- -344 -120 40
39850 49 )■ -47-75 24" — 15 80 58--
SaToove areCke. 40 gld..... ,
f't Genois srečke, 40 gld.....
Wald3te'uove sreekn, 20 gld......
Ljubljanske srečke. . . . . . . Akcije anglo-avatrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove se/, ieloz., 10tX) gl. «t » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne teleznice, 200 gid sr. . • Splošna avstrijska atavbinska družba .
Moiitanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska UruSb», 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
211' -275-394 --6350 261 — 5480 -833 -81 25 128-341 50 430 50 253.25
agUf Nakup in prodaj "JbJit. «akovrstnih državnih papirjev, «redk, donarjov itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanina izvriitev naročil na borzi.
^»njarniciia ájelm&kü. družba
■i mm ¿ri it mm 66
« .. c u
I., Wollzeila 10 in 13, DnnaJ, 1., Strobelgassa 2.
jSMT" Po{a»UUa TsJivvseb gospodarskih in llnančnih «tiarois, potem o' kursnih vrednostih vseh ipekulaoljikih vredResUlk (ssplrjev in vestni ^vtti za dosego kolikor je mogočo visocoga obrestovanja pri popolni varnosti iHSdT naloženih gf.aruic, TM