štev. 171.
V Ljubljani, u soboto, dne Z8. julija 1906.
Leto xxxiv.
leta „ „	m	^^^^^B ^^^^^B za enkrat
četrt leta „ „	^^T^^H	HI	^^B^JH	^^^^B za dvakrat ....
en mesec ;; ;;
H	■ ■ M H Mfomni mi	BB H
^B^	enostopna garmondvrsta
leta „ „	^	n	BB	^BH ■■	večkratnem
kJUU W mrf M 1 M ^^ r^sSra
samezne štev. 10 h.	^^^^^^^^ ^^^^^	^^	^^^	^^^^^^^ ^^^^^
Uredništvo i' v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
- dvoriiče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdniSkega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
--- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Clpravniškega telefona štev. 188.
»olivna reforma ln Jugoslovani.
Piše dr. Ivan Šusteršič.
Ljubljana, 27. julija 1906.
Plantanova geometrija.
Demokratična misel nikakor ne gre v liberalno glavo. Pred očmi imamo seve le naše kranjske »liberalce«, dobro vedoč, da je drugod drugače. Naši liberalci o pravem liberalizmu nimajo niti pojma. Zato nc morejo pojmiti demokraških idej. Zato ne morejo razumeti, da prihaja nova doba, ko bode ljudstvo prosto volilo svoje poslance. Ne gre jim v glavo, da sme ljudstvo po svoji prosti volji voliti liberalne, soc. demokratične ali pa tudi — če ravno hoče »klerikalne« poslance. Tega liberalna glava kratkomalo ne razume. Ko se je prvič v državnem zboru v pretekli jeseni razpravljala splošna in enaka volilna pravica, je poslanec dr. Tavčar to idejo pobijal z enim samim argumentom: češ, da potem bodo izvoljeni na Kranjskem sami »klerikalci«! nakar mu je resen liberalec, ki pa liberalizem bistveno drugače razumeva nego naši »liberalci««, odgovoril: »Ce je ljudstvo »klerikalno«, ima tudi pravico, »klerikalne« poslance voliti. To jc postulat pravega liberalizma, ki zahteva svobode za vsako prepričanje. Nihče drugi ni tega govoril, nego voditelj liberalne mladočeške stranke, poslanec Kramar, v znamenitem govoru, ki jc našel burno odobravanje vseh resnično demokratičnih elementov cele zbornice. Tak liberalizem podpišem tudi jaz z obema rokama: v soglasji je z mojimi ideali prostega kretanja in razvoja ljudskih sil. in brez skrbi lahko rečem, da cela Slovenska Ljudska Stranka stoji na stališču te demokratične svobode.
Vse drugače naša »liberalna« stranka. Demokracija ji mrzi. Nc gre ji v glavo, da bi »gosposk« človek ne imel več pravice, nego priprost možak iz ljudstva. Ne gre ji v glavo, da bi se morala, če hoče še politično živeti, pod enakimi predpogoji boriti z drugimi strankami za zaupanje ljudskih mas. Ne, to ji ne gre in ne gre v glavo in zato je, ko je ideja splošne in enake volilne pravice kakor ploha preplavila našo domovino, iskala otoček, na katerega bi rešila sebe, ali1 bolje rečeno, svoje tesno obzorje, svojo omejenost,
svojo komoditeto in lenobo, brez katere po svojih mislih živeti ne more.
Ostala je v omejenosti in komodnosti svoje »mestne kurije«. Vse njeno politično delovanje« bilo je zasnovano le na to, da se obdrži v posesti te kurije. Sicer ji je bila politika španska vas. Vsi politični in nacijonalni problemi zadnjih desetletij so šli mimo nje, ne da bi se jih dotaknila. Nevednost njenih vodilnih mož v vseh teh vprašanjih je presenetljiva in pomilovanja vredna. Pa ni čuda, saj so vse svoje moči osredotočili le na eno samo točko: ohraniti si sedež brez dela v »kuriji«. In v to jim je služilo le eno samo sredstvo: osebna gonja. Psovanje in preganjanje tega ali onega ubogega kaplana, psovanje škofa .psovanje in obrekovanje drugih oseb, ki so jim bile na poti, pri čemur sevč tudi moje malenkost niso prezrli. Evo poglavitno politično delo liberalne stranke v zadnjih dveh desetletjih.
Ni čuda, da ima sedaj, ko sc z velikimi koraki bliža demokratični preporod naše države, ko ima ljudstvo priti do pravice in veljave, ta stranka tak strah pred ljudstvom, strah pred svobodno ljudsko Voljo, strah pred sadovi svojega »dela«!
In uprav sad tega strahu so predlogi, ki jih je poslanec Plantan v imenu liberalne stranke predložil volilnemu odseku. Le bledi strah je mogel roditi take budalosti, kakršne je zvaril generalni štab liberalne stranke v Plantanovih predlogih.
V	sledečem navajam vsebino teh predlogov.
Namesto vladnih okrožij predlagal je Plantan sledečih 11 volilnih okrajev:
I.	Volilni okraj:
Mestna občina ljubljanska.
V	tem edinem pogledu se Plantanovi predlogi vjemajo z vladnimi. Razumem: ker se zdi ta volilni okraj za liberalce ugoden.
Sicer pa hoče Plantan in njegova stranka vse drugače imeti, nego je vlada predlagala.
Sledijo nadaljni Plantanovi okraji:
II.	Volilni okraj:
Naslednja mesta, trgi in vasi:
Idrija, Kranj, Tržič, Cirknica, Gornji Lo-gatcc, Spodnji Logatec, Planina, Škofja loka, Železniki, Radovljica, Bled, Kamna Gorica, Kropa. Kranjska Gora, Jesenice, Sava, Javor-
nik, Mojstrana, Belapeč, Kamnik, Zgornje Domžale, Spodnje Domžale, Veliki Mengeš, Lukovica, Vrhnika, Borovnica.
lil. Volilni okraj:
Naslednja mesta trgi in vasi:
Krško. Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Trebnje .Kočevje, Žužemberk, Metlika, Črnomelj, Višnjagora, Postojina, Senožeče, U. Bistrica, Vipava, Lož, Rudolfovo, Toplice (pri Rudolfovetn), Litija. Vače, Zagorje, Toplice (pri Zagorju), Velike Lašče. Turjak, Ribnica, Sodražica, Spodnja Šiška, Vič, Udmat, Vevče, Medvode, Goričane.
Nadaljnji volilni okraji naj sestojajo iz sodnih okrajev, izvzemši pod I. in III. zapo-padenc kraje. Tedaj v sledečem imenujem le imena sodnih okrajev.
IV.	Volilni okraj:
• Ljubljana, Vrhnika.
V.	Volilni okraj:
Radovljica, Kranjskagora, Kranj, Tržič.
VI.	Volilni okraj:
Škofjaloka, Kamnik, Brdo.
VII.	Volilni okraj:
Logatec, Idrija, Cirknica, Vipava, Senožeče. Postojina.
VIII.	Volilni okraj:
Ilirska Bistrica, Lož, Ribnica, Velike Lašče, Višnjagora.
IX.	Volilni okraj:
l.itiia. Novo Mesto, Trebnje.
X.	Volilni okraj:
Krško. Kostanjevica, Radeče, Mokronog.
XI.	Volilni okraj:
Kočevje, Črnomelj, Metlika. Žužemberk.
To je Plantanova geometrija! Ce pri merjamo ta okrožja z vladnimi, mora vsakdo, ki količkaj pozna zemljevid kranjske dežele, priznati, da so od vlade predlagani volilni okraji mnogo, mnogo boljši.
Pravzaprav primera niti mogoča ni: kajti vladna okrožja se prilegajo stvarnim razmeram, naravnim razlikam naše dežele in njenega prebivalstva.
Vladni predlogi, katere je odsek sprejel, v resnici izvajajo za Kranjsko splošno in enako volilno preosnovo.
Pri Plantanovih predlogih je pa vse ravno narobe. Njihova tendenca je, oslepariti kranjsko prebivalstvo za splošno iu enako volilno pravico, kojo jej vlada hoče dati.
Vsa budalost, hudobija, politična lenoba
in omejenost dekadentne stranke se zrcali v teh predlogih.
Oglejmo se jih nekoliko! Pa takoj pov-darjam, da se v oceno vsake podrobnosti ne bom spuščal, ker bi to predaleč vodilo: Kajti ustaviti bi se moral pri vsaki besedi Plantanovih predlogov, ker je vsaka beseda nezmi-sel in taka ocena bi potrebovala vsled tega še celo vrsto člankov. Jaz pa hočem kolikor mogoče na kratko odpraviti Platitanovo geometrijo, koje budalost je za vsakega razsodnega čitatel.ia, ki nekoliko pozna našo deželo, itak razvidna. Nekoliko se pa vendar moramo s to geometrijo pečati, četudi jo je odsek z veliko večino pokopal. Kajti ta geometrija jc prava fotografija stranke, ki je skozi1 in skozi nazadnjaška, če tudi do hripavosti kriči, da je »napredna«.
Poglavitni znak Plantanove geometrije je izražen v treh besedah: Politično razmesar-jenie dežele!
Plantan je raztrgal celo deželo na drobne kose in iz teh kosov sestavlja svojevoljno volilne »okraje«, kakor se mu baš zdi bolje in ugodneje za plesnjcvc ostanke nekdaj tako mogočne birokratično - reakcijonarne svojati, ki se v splošno veselost imenuje »narodno-na-predna stranka.«
Volilni okraji naj bodejo podlaga zdravemu političnemu življenju.
Plantan pa si je prizadeval v potu svojega obraza ustvariti podlago za nezdravo politično življenje, za pačenje javnega mnenja, za strmoglavljenje prave volje našega ljudstva.
Teritorijalna celotnost okrajev je bilo temeljno načelo vladnih predlogov za Kranjsko; teritorijalna raztrganost in razcapanost volilnih okrajev jc načelo Plantana iu njegove stranke, kakor je ta stranka sama raztrgana in razcapana.
In vendar vidimo teritorijalno celokup-nost volilnih okrajev povsod tam, kjer sc konstitucijonalno-demokratično življenje razvija.
To vidimo osobito na Francoskem in na Nemškem, — če tudi mi utegne kdo ugovarjati, sklicujoč se na vedno naraščajočo moč soc. demokracije v teh deželah. A jaz sc — to bodi omenjeno enkrat za vselej — pomno-žitve soc. demokratičnih poslancev čisto nič ne bojim. Nasprotno, prav je, da ima tako
LIKER.
Premetena sleparija.
(Povest iz londonskega policijskega življenja.)
V bogato založeno prodajalno enega izmed prvih londonskih trgovcev z zlatnino in srebrnino vstopil je postaven gospod. Desno roko nosil je povito te.r privezano čez ramo na prsih. Sodeč po vnanjosti, ki jo navadno zo-vejo »distingvirano«, ter po obleki in kretnjah, ni bilo težko izpoznati starega vojaka. Oblečen je bil kot pravi »gentleman«. — Elegantna kočija ter v njo vprežen konj najplemenitejše vrste, krasna vprega, kakor tudi strežajeva livreja, dokazovali so, da ima gospod in lastnik izboren okus.
Trgovcu dejal je tuji gospod, da bi rad celo namizno srebrno garnituro ter ga vprašal, če mu more to po naročilu izgotoviti. — Zlat-ninar, Mr. Grecn, mu je seveda to potrdil in tujec je natančno opisal, kako naj bodo izdelani posamezni deli ter mu določil obrok, kdaj mora biti delo gotovo. Dejal je, da potrebuje namizno opravo, ko se bode preselil v svoje novo stanovanje v Merrion Square. Zlatar je določil ceno na 1200 funtov. Tujcc je nekaj časa pomišljal, nato pa dejal, da je za nakup namizne oprave že določil 1500 funtov, naj
toraj Mr. Green še doda izdelku toliko predmetov, da bo kupna cena ravno 1500 funtov.
Mr. Green se je zahvalil za zaupanje ter vprašal, komu se ima zahvaliti tudi za priporočilo. — »Nikomur«, bil je tujčev kratek in skoro osoren odgovor. Mr. Green ga je začudeno pogledal, zato je tujec nekoliko pri.iazneje nadaljeval:
»Jaz sem vojak. — Pri Elendslaagte v burski vojski bil sem na desni roki težko ranjen, tako da je še sedaj ne moreni rabiti. Da pa ravno pri vas naročim opravo, zahvaliti se imate svojim starišem in prastarišem.«
Čudeč sc v zadregi, oziral se jc trgovec, čegar stariši so bili že davno mrtvi, — na tujca. Ta jc smehljaje nadaljeval: »Izraziti sc moram natančneje. Zapustivši vsled rane aktivno vojno službo, odločil sem se, da preživim ta čas, kar mi je še živeti, v svojem rojstnem kraju. Ko sem se peljal nekoč na izpre-hod, vzbudila je mojo pozornost vaša bogato založena trgovina, še bolj pa vaše ime, kakršno je tudi moje. Tej čisto enostavni okolno-sti, Mr. John Green, jc pripisovati, da jc prišel ravno k vam polkovnik John Green. — Moje ime najdete v vojaškem imeniku. Gardni polkovnik John Green in ta polkovnik Grecn, ki pozdravlja sedaj svojega soimenskega tovariša, sta enoinista oseba.«
Po običajnih pogovorih omenil je Mr.
Giecn iznova kupčije. »Ali si smem dovoliti vprašanje, gospod polkovnik«, dejal jc trgovec, »ne bi li blagovolili koga imenovati, ki ima čast vas poznati?«
»Nc«, bi! je lakoničen odgovor.
»Ali vam smem torej staviti svoje trgovske pogoje?«
»Dovolite!« ga je strogo prekinil polkovnik, »jaz vam stavim v prvi vrsti svoje pogoje. Midva sva si tujca; četudi naročilo ni baš kaj posebnega, vendar stane vsoto, ki je tujcu ne morete zaupati. Dam vam toraj kot varščino, da delo gotovo vzamem, danes 100 funtov; ostalih 1400 funtov plačam v gotovini, ko prevzamem izgotovljcni izdelek.«
Ta ponudba jc bila Mr. Greenu vsekakor po godu. Njegovo zahvaljevanjc je polkovnik zopet na kratko prekinil rekoč:
»Ni mi treba zahvale; to je moja navada, ki je — kakor sem dejal — ne opustim. Bodite pa tako prijazni ter vzemite iz mojega notranjega žepa listnico. — Vsled nesrečne rane (polkovnik sc jc bolestno zganil) in kadar piha oster veter, otrpneta mi popolnoma roka in rama.«
Z največjo previdnostjo vzel jc Mr. Grecn iz žepa listnico, jo odprl ter vzel iz nje kakih šest do sedem novih bankovcev po 100 funtov; polkovnik ga je prosil, naj si obdrži enega.
Mr. John Green izgotovil je pobotnico ter jo z bankovci vred dejal v listnico ter nazaj v žep polkovniku. Ta se je v naglem diru odpeljal proti Merrion Sciuare.
Mr. Green pa je bil previden trgovec in je vkljub 100 funtni varščini hotel še bolj varnega zagotovila. Ime in stan, kakor mu jc navedel njegov naročnik, je takoj našel v vojaškem imeniku. Poizvedoval je še nadalje pri posredovalcu, ki je v polkovnikovem imenu najel stanovanje na Merrion Square. Poizvedel je, da je razkošno stanovanje res gardni polkovnik John Green vzel v najem ter da jc imel ta najizbornejša priporočila svojega bankirja ter raznih drugih uglednih oseb.
Proti koncu meseca, v katerem bi imelo biti naročilo gotovo, prihajal je polkovnik večkrat v delavnico gledat, kako delo napreduje, ter se vsakokrat z Mr. Grcenom prijazno razgovarjal.
Naposled je bilo delo gotovo. Kakor jc bilo dogovorjeno, imel je priti polkovnik na večer sam iskat dragoceni izdelek, ki jc stal bleščeč se v prodajalni na podstavku, prevlečenem z žametom.
Točno ob določeni uri prišel jc polkovnik pred vhodom sc jc vstavil njegov voz v varstvu voznika. Polkovnik jc vstopil v trgovino; ' zlatar pokazal je sam s svojim delom vidno zadovoljen, kupcu v istini moisterski izdelek.
močna ljudska struja tudi primerno parlamentarno zastopstvo. Zdravo parlamentarno življenje naravnost zahteva, da je vsaka ljudska struja zastopana v parlamentu sorazmerno s svojo močjo med ljudstvom. Kedor te konse-kvence ne sprejme, nima demokratične žile.
Naši liberalni stranki se pa ne gre za to, da bi bila zastopana v državnem zboru primerno svojemu resničnemu vplivu na ljudstvo. Nasprotno: ohraniti si hoče na vsak način vsaj košček privilegija in zato mora iti cela dežela na kose.
Izgovarjajo se, da je vlada samo za druge dežele predlagala »mestne« volilne okraje. Zakaj ravno za Kranjsko ne?
Res je, da ie vlada žalibog v mnogih deželah prelomila teritorijalno načelo in zasnovala »mestne« odnosno »industrijalne« volilne okraie, zloživši teritorijalno ločene kraje v volilno skupino. Pravim žalibog, ker je to postopanje po mojem trdnem prepričanju škodljivo zdravemu političnemu razvoju iu pravemu demokratičnemu napredku. Po mojem mnenju je to slabotna koncesija sedanjemu zistemu »kurij«, ki utegne zelo oslabiti blagodejni učinek splošnega in enakega volilnega prava. Kajti vsaka porazdelitev državljanov — volilcev po »kurijah« ali kurijam podobnih okrajih je sovražna temeljnim načelom splošne in enake volilne pravice in zavira naravni razvoj politične evolucije.
A vlada je uvedla to delitev samo v tistih deželah, kier so jo poslanci dotične dežele sami želeli, ali kjer so — če je tudi ta ali ona stranka prvotno ni želela — nanjo kompromitirali.
V deželah pa, kjer ni bilo ne soglasne želje strank, niti tozadevnega kompromisa, vlada ni uvedla te delitve, temuč je ostala pri naravnem in edino pravilnem teritorijalneiti načelu. Tako zlasti na Kranjskem, v Primorju in v Dalmaciji. Tako tudi na Koroškem, ker so vsi koroški poslanci to zahtevali. Mimo-gredoč bodi omenjeno, da bi bili po mojem mnenju tudi koroški Slovenci bolje storili, če bi bili iz vsega početka sprejeli to načelo in le težili po drugi teritorijalni razdelitvi — namesto, da so zahtevali »izločitev« posameznih »nemških« ali pretežno socijalno demokratičnih krajev iz slovenskega ozemlja. Zal, se je dala ta napaka tem manj popraviti, ker je bila sad dogovora med koroškimi Slovenci in ondotnimi krščanskimi socijalci ter so koroški slovenski voditelji zbog tega računali na podporo krščansko socijalne stranke v državnem zboru. To bodi le en passant omenjano kot moje osebno mnenie.
Da se pa ne bi iz te moje opombe izvajali napačni sklepi, povdarjam takoj, da jaz o načelu razdelitve volilnih okrajev na Koroškem (če naj se tu varuje teritorijalni princip ali ne) nisem z vlado govoril, ker je bila to stvar tovariša dr. P 1 o j a.
Pač pa sem odločno zahteval, da se teritorijalno načelo dosledno varuie pri osnovi volilnih okrajev na Kranjskem. In vlada je prav storila, da je tej moji zahtevi ugodila. Kajti, Plantanova geometrija kaže dosti jasno, da bi bila drugačna osnova volilnih okrajev za nas prava deželna nesreča.
Da je vlada sploh prišla do tega, ločevati v drugih deželah »mestne« okraje od »kmet-skih«, ste največ provzročili češki agrarni
Polkovnik, — dasi hladen mož — bil je videti I presenečen ter ie dejal, da delo prekaša nje- j govo pričakovanje. —Ne more si kaj ,da ne bi ! zahteval, naj Mr. Green v znak njegove posebne zadovoljnosti obdrži onih za varščino dobljenih 100 funtov kot posebno nagrado, ne da bi jih vračunil v kupno ceno.
»Nikake zahvale, moj dragi John Green«, dejal je polkovnik, »te ne potrebujem, ker mi je niste dolžni. Dajte mi roko in sprejmite še enkrat mojo srčno hvalo za res krasno delo.«
Lahko si je misliti, kako vzradoščen je podal trgovec svojemu imenskemu sorodniku roko.
»Sedaj pa k stvari, Mr. Green«, dejal je polkovnik. Bodite tako prijazni ter vzemite iz žepa mojo listnico. — Odštejte si svojih zasluženih 1500 funtov; niti trenotka nočem odlašati ter nemudoma pokazati svoji soprogi moj-stersko delo.«
Mr. John Green je vzel iz žepa malo listnico za vizitke, slonokoščeno ploščico, svileno denarnico z nekaj drobižem, — toda denarne listnice ni mogel najti. Iskal jo je po polkovni-kovem ukazu v vseh žepih, a zaman.
»To mi je neurnljivo«, dejal je polkovnik; »koliko je že ura?«
»Skoro bo štiri.«
»No, ni še prepozno«, menil je polkovnik po kratkem pomisleku. »Še neko prošnjo do vas, moj ljubi Mr. Green; bodite tako dobri in bodite kratek čas moj-tajnik. Saj veste, da z
stranki: t. j. nemška in češka agrarna stranka s Češkega. Te stranki pa tega niste storili iz navdušenja za buržoazijo, temuč ravno iz nasprotnih nagibov. Šlo se jim je zato, »izčistiti« svoje okraje od mestnega in industrijalnega elementa t. j. pognati meščane in socijalne demokrate v posebne okraje, kjer naj se med seboj lasajo in eden druzega požro — med tem, ko ostanejo agrarci, po svojih mislih, v mirni posesti svojih »kmetskih« okrajev.
Mladočehi, kot poštena demokratična stranka, so se temu upirali. Uvidevali so, da je ta delitev škodljiva narodni edinosti in škodljiva baš tudi razmerju in napredku meščanstva, ki se mu na ta način enkrat za vselej vzame vsak upliv na politično življenje ogromne večine naroda. A konečno so se Mladočehi vendarle itdali, radi ljubega miru, želji agrarcev.
Pri nas pa hočejo liberalci delitev v »mestne« in »kmetske« baš iz nasprotnih uzrokov. V svoji občeznani kratkovidnosti si domišlju-jejo, ali vsaj trdijo, da bode ta delitev meščanstvu v korist.
Kakšna nezmisel!
Potisniti »meščanstvo« v lastne »mestne« okraje se pravi zadušiti politični razvoj in napredek meščanstva.
Mesto ali trg se zamore le potem zdravo razvijati, če je duševno in gospodarsko središče okoliša v kojem leži. To bode menda vendar vsakdo potrdil. Iz te resnice pa sledi, da je za mesto ali trg najboljše, ako voli z okolico, v kateri leži, — če je sam zase premajhen za satnolastno volilno okrožje.
Vzemimo II. volilni okraj poslanca Plan-tana.
Sestavil ga je iz šestiindvajset malih mest, trgov in vasi, raztresenih po celi deželi, ki nimajo med sabo nobene interesne vezi. Kaj ima n. pr. Idrija skupnega z Bledom? Ali Borovnica z Radovljico? Ali Logatec z Belo-pečjo ali Kraniskogoro? Ali ni naravnost smešno in noro, te kraje skupaj metati v en volilni okraj? Ali nima Idrija stokrat več skupnih gmotnih in duševnih interesov s svojo okolico. Spodnjo Idrijo, Črnim Vrhom, Jelič-nim Vrhom, Zirem itd., nego z Bledom, Kranjem ali Kamnogorico ali s katerimkoli drugim krajem, koje je poslanec Plantan hotel skrpu-cati v svoj II. volilni okraj?
Ali ne velja isto o vsakem drugem teh krajev? Ali ni vsak zraščen s svojo okolico — ali ga ni ta okolica rodila, ali ni okolica reserva, iz katere se obnovlja prebivalstvo, ali ni okolica, od katere v prvi vrsti živi trgovec in obrtnik v mestu ali trgu; ali ni nasprotno mesto ali trg, kamor gravitira okolica s svojimi pridelki in izdelki?
In kako pridejo končno vasi, kakor Logatec, Mojstrana, Borovnica itd. v mestni okraj? Ali je tam tudi »meščanstvo« doma?
Poglejmo še III. volilni okraj poslanca Plantana. Tu je zmetal celo edenintrideset raztresenih krajev v eno volilno okrožje!
Razmere so podobne kakor pri volilnem okraju II.
Kaj ima n. pr. Krško skupnega s Spodnjo Šiško? Kaj Litija z Vel. Laščami? Kaj Turjak z Vičem? itd., itd. Saj lahko vsak sam nadaljuje ta vprašanja!
Ali nima vsak teh 31 krajev tisočkrat več interesne skupnosti s svojo okolico, nego z vsa-
desno roko ne morem gibati. — Ali bi ne hoteli pisati nekaj vrstic moji soprogi?« — Po teh besedah stopil je polkovnik k pisalni mizi, vzel papir, na katerem je bila tiskana tvrdka Mr. Green ter ga dal trgovcu, kateremu je narekoval sledeče pismo:
»Draga soproga!
»Pošlji mi takoj 1500 funtov ter iih izroči temu. ki ti prinese ta list. Ključ do blagajne imaš pri sebi. Denar potrebujem takoj za neko nujno plačilo. Prejemnik naj ti svoto potrdi s posebno pobotnico.
Tvoj udaui soprog
John Green.
»Srčna hvala«, dejal je polkovnik pre-bravši pismo. Samo to mi še dovolite, da se tu pri vas nekoliko odpočijem. Vi sami pa mi storite to usluga, da greste s pismom na moj dom, kjer prejmete denar. Kakor hitro se z denarjem vrnete, vzamem jaz srebrnino s seboj.«
»Kakor vidite«, gospod polkovnik, »vam v vsakem oziru z veseljem ustreženi; toda sedaj sem, žal. sam v trgovini, zato je ne morem zapustiti. Ce pa ukažete, jo zaprem ter se popeljem z vami v vaše stanovanje.«
»Ne, Mr. Green, to nikakor ne gre; niti najmanjši del vašega izdelka ne sme iz trgovine, dokler ni vse plačano! Tako je dogovorjeno in pri tem ostanem. — James,« zakli-cal ie polkovnik svojemu strežaju, »vzemi to pismo, pelji se kolikor moreš urno domov ter
kim drugim teh svojevoljno skupaj zmetanih mest, trgov in vasi?
Vsak objektivno misleč človek bode to potrdil.
Satno liberalni voditelji tega ne uvide-devajo, ker se ne morejo iztrgati in izluščiti iz politične omejenosti in zaspanosti, v kojo jih je zavodila priviltgirana »kurija«.
Ne morejo si misliti političnega življenja brez svoje »kurije«.
Ni čuda, da ta politična omejenost ni našla odmeva v volilnem odseku.
Vsi resnični prijatelji volilne preosnove so združili svoje glasove zoper gorostasno politično budalost Plantanovih predlogov.
Med onimi, ki so odklanjali Plantanove predloge, so se nahajali možje kakor nemški liberalec dr. Lecher, socialni demokrat dr. Adler, nemški nacijonalci dr. Chiari, dr. Lo-cker, dr. Frler, Mladočehi dr. Kramar, dr. Hruby, dr. Začek, dr. Cipera, Italijana Malfatti in Bartoh, — vsi strogo svobodomiselni možje demokratiških načel. Drugih glasov niti nc omenjam!
Med onimi 11 poslanci pa, ki so glasovali za Plantanove predloge, nahajamo vse načelne nasprotnike volilne reforme; Malik in Stein —stara in zanesljiva prijatelja naših liberalcev — seve na čelu!
Budalost Plantanovih predlogov je bila vsakemu jasna.
V »imenu meščanstva« je zahteval sprejem svojih predlogov — pa vsakdo je zaman povpraševal, kako »meščanstvo« je n. pr. v Logatcu, na Turjaku, na Bledu, v Mojstrani, v Kranjskigori, v 11. Bistrici, v Medvodah itd.?
Jaz sem — in naj liberalci vpijejo kar hočejo — odkrit prijatelj našega meščanstva, liberalci pa so v resnici ravno tako odločni in zabiti sovražniki meščanstva, kakor so sovražniki kmeta.
Obžalujem, da imamo tako malo zavednega meščanstva. Obžalujem, da se meščanstvo v nas tako počasi razvija, da deloma celo nazaduje.
Uverjen sem, da bode splošna in enaka volilna pravica pospeševala razvoj iu napredek našega meščanstva. »Mestna kurija« je bila politična smrt našega meščanstva. Meščanstvo je bilo po njej popolnoma izločeno od političnega upliva na široko maso naroda. Nasprotno je narod mrzil priviligirano btiržo-azijsko kasto.
To je imelo meščanstvo od svoje »kurije«. In poleg tega je še velik del meščanstva pri volitvah slepo capljal za birokracijo, ki je v malih mestecih in trgih gospodujoč element. Obešali so se na frak glavarja ali sodnika. To je bila smrt zavednega meščanstva. »Kurija« je bila ječa, v kateri je vegetiralo neko pol-nieščanstvo v politični temoti in nezavednosti.
Sedaj, ko se ječa prodre, ko pade staro zidovje, ki je jemalo meščanstvu luč in svobodo, — sedaj se prične po mojem mnenju nova doba politične zavednosti in napredka za naše meščanstvo.
Meščanstvo ne bode več ločeno od kmeta in delavca. Skupaj ž njim bo korakalo na volišče. Naravno, da bode skušalo dobiti vpliv na enega kakor na drugega. In dobilo ga bode, če ga bode hotelo. Dobilo ga bode, ako se otrese starih predsodkov sedanje liberalne stranke, ako se otrese spon izvestne klike ter
mi takoj prinesi, kar dobiš. Strežaj je vzel pismo ter se z največjo naglostjo odpeljal.
Preteklo je četrt, preteklo je pol ure, pa tudi cela ura. toda strežaja ni bilo od nikoder. Polkovnik je postajal nestrpen, vstajal in zopet sedel, gledal na uro ter se na prigovarjanje trgovčevo le za kratek čas dal pomiriti. Obžaloval jc. da ni sledil trgovčevemu predlogu. Toda zaupal je strežaju kot poštenemu človeku. Seveda 1500 funtov je precejšna svota, ampak še pretekli teden zaupal mu je mnogo večje zneske itd.
»Še sedem minut in pol počakam«, dejal je polkovnik ves razjarjen, »toliko časa je treba, da se pripelje od Merrion Square do semkaj: če ga ne bo. izpodim ga jutri iz službe.«
Preteklo je tudi teh sedem in pol minut, a strežaj z vozom se ni vrnil. Polkovnika ni bilo mogoče zadrževati.
»Storite mi ljubav, mojster Green in pošljite po drug voz. Peljem se sam domov; najkasneje tekom 20 minut se vrnem. — Vi pa bodite tako prijazni ter me tukaj pričakujte.«
Po preteku nekaj minut je že čakal voz pred trgovino.
»Brzo proti Merrion Square!« zaklical je polkovnik vozniku. »Dva šilinga napitnine dobite, če hitro vozite.« — Voznik je podil, kolikor so bili v stanu njegovi konji prenesti. Zlatar .ie med tem zavil naročeno blago ter pričakoval polkovnika. Ura je bila pet. šest, se-
se z bistrim očesom in pogumnim srcem loti političnega dela in svojega lastnega preporoda.
Mesto in trg, kot naravno središče svojega okoliša, ima vedno svoj vpliv na okolici)
—	naraven vpliv, ki je tem močnejši, čim večja je politična razsodnost, omika in delavnost mestnega in trškega prebivalstva. Ako se ta vpliv pametno uporabi, potem nastane med mestom in okolico naravno in zdravo razmerje medsebojnega zaupanja iz kojega vzra-ste trezno sodelovanje cele pokrajine in iz tega
—	napredek!
Nič pa ni meščanskemu napredku bolj škodljivo, nego če se politični vpliv meščanstva umetno omeji na mesto samo.
In isto velja tudi za vsako politično strujo. Politična struja, če je zdrava, če čuti kaj živ-ljenske sile v sebi, se ne sme nikdar dati omejiti na »kurijo«, na »mesta in trge«, ali na »kmetske občine«.S tem si sama odreže nit svojega življenja. Ce tudi je danes v manjšini
—	mora imeti prosto polje za prihodnost. To prosto polje pa je ves narod, celokupno ljudstvo, ne glede na to, ali stanuje v mestu ali na deželi.
Mi, Slovenska Ljudska Stranka, mi čutimo to življensko silo v sebi. Pod enakimi pogoji smo pripravljeni izvojevati boj z vsako drugo politično strujo. Ce čuti katerikoli druga politična struja isto življensko moč v sebi — nam je prav. Meriti se hočemo v poštenem boju. Boj je politično življenje. Brez boja je politična zaspanost in smrt, ki jo ne želim svojemu narodu.
Kako pa bode zgodovina nekoč sodila o stranki, ki se hoče naprej zapreti v svojo »ku rijo« — si naprej vzeti predpogoje rasti, razvoja in napredka?
Mislil sem, da danes končani razpravo o Plantanovi geometriji. Toda nemogoče je. Moram se še enkrat ž njo pečati.
Tedenski pregled.
Ta teden je prinašal »Slovenec« na uvodnem mestu zanimive članke, izpod peresa državnega poslanca dr. Šusteršiča, ki je v njih obširno, jasno in natančno popisal svoj in trud »Slovanske zveze« v borbi za slovenske mandate. Iz vseh pisem je razvidno, da je »Slovanska zveza« storila in dosegla, kar se je doseči dalo, ter da imajo neprestani napadi v »Slov. Narodu« o »izdajstvu« le namen, pokriti nedelavnost in strankarsko sebičnost liberalne slovenske strančice na Dunaju. Dr. Šusteršič je dalje očividno dokazal, da je razdelitev volilnih okrožij na Kranjskem, kakor jo je sprejel odsek za volilno reformo, najprimernejša ter da je težko sestaviti boljša, stvarno bolj utemeljena in primerna okrožja. Ce bi bil odsek sprejel Plantanovo predlogo, bfla bi to prava nesreča za našo deželo.
Ruska duma je razpuščena, obenem je odstopil ministrski predsednik Goremykin, naslednik mu je minister Stolypin. Po razpustu so vojaki zasedli poslopje dumino, ob Nevi so razpostavili topove. Car je izdal manifest, ki v njem utemeljuje, da je zato razpustil zbornico, ker se jc povspela do nezakonitih dejanj. Razburjenje je bilo spočetka povsod veliko, napovedovali so kritične dni za Rusijo, vendar napovedane splošne stavke in splošne vstaje še ni, ker zapro takoj vse sumljive osebe in vse, ki ščuvajo na odpor ali stavko. Vlada je tudi izdala carjev ukaz, ki uvaja cenzuro v celi Rusiji. V Peterburgu in po provin-cijah so zaprli mnogo oseb, prepovedani so tudf shodi.
Okrog 200 bivših poslancev jc šlo v Vi-borg na Finsko, kjer so zborovali in sklenili
dem, osem, devet..., a polkovnik se še vedno ni vrnil. — No, zlatninarja to ui motilo, saj je imel v rokah 100 funtov kot varščino in pa dragoceno namizno srebrnino še v prodajalni.
V tem oziru se je čutil popolnoma varnega.
Ob pol desetih ponoči je zaprl trgovino ter odšel domov. Soproga je med tem, ko ga je dolgo časa zaman pričakovala, vsled utrujenosti na naslonjači zadremala. V naročju držala je odprto pismo.
Mr. Green se je po prstih priplazil do nje, hoteč jo s poljubom vzdramiti. Med tem je zagledal odprto oismo.
»Kaj je to?« zakričal je spoznavši svojo lastno pisavo in pred par urami pisano pismo.
Citatelju ne bo težko uganiti zveze med celini dogodkom. Polkovnik Green, ki se je odlikoval v bitki pri Flandslaagte-ju ter je bil tam ranjen, je res stanoval na Merrion Square ter bil jako premožen. — Toda ta ni bil oni in isti polkovnik, ki je naročil dragoceno srebrnino. — Kdo ve, kako je dotični slepar vse poizvedel in proučil razmere, da je na njihovi podlagi mogel izvesti sleparski načrt. — Strežaj ie bil njegov pomagalec. Pismo, koje je pisal Mr. Green polkovniku Greenu, oddal je slepar prvega soprogi, ki mu je izplačala 1500 funtov. Ona se ni niti pomišljala, ko je videla lastnoročno .pisavo svojega moža ter je bilo pismo vrh tega še pisano na papir z vtisnjena tvrdko.
Premetenih goljufov niso nikdar izsledili.
I. priloga 171. fttev. ,,Slovenca" dnč 28. Julija 1906
izdati na ljudstvo oklic, ki v njem zatrjujejo, da je vlada kršila ustavo, da torej tudi ljudstvo ni zavezano plačevati davkov in ne dajati vojakov. — Nova vlada namerava najprej rešiti agrarno vprašanje, da pridobi tako kmečko prebivalstvo.
Prelata Rozmana zlata maša je dala povod izrednemu slavlju. ki so ga priredili farani šentjakobski v Ljubljani. Pokazali so res vele-dušno ljubezen, spoštovanje in hvaležnost do svojega osivelega dušnega pastirja. Večerna bakljada in serenada je privabila skupaj malone vse prebivaltsvo ljubljansko. Razsvetljava je bila naravnost presenetljiva; tudi cerkvena slovesnost se je izvršila z vsem sijajem v krasno ocvetličeni cerkvi. Po sveti daritvi so prihajale k zlatomašniku številne deputacije, med drugimi so se poklonili tudi dvorni svetnik groi Chorinsky, deželni glavar, predsednik sodišča Levičnik i. dr. Pri banketu v veliki dvorani hotela »Union« je bilo zbranih 160 odličnih oseb. Slavnost je zaključila ljudska veselica, ki je izpadla izborno.
Na novi železnici bohinjski je velikanski promet; največ se vozi turistov. Prvi prometni dan se je iz Trsta peljalo skupno 750 oseb. Dunajski list »Zeit« piše dosti verodostojno, da se je ob otvoritvi povsod pojavljal slovenski element, pa da je bilo slišati povsod •živio« in »živio«. »Vsa proga,« pravi oni list, »je stala pod rdeče-modro-belimi zastavami.« Podobno so pisali tudi drugi neslovenski listi. To znači za nas veliko moralno zmago.
V	odseku za volilno preosnovo je bila zadnji dan zasedanja na vrsti Češka. Cehi in Nemci so bili vsak zase neizprosni. Glasovanje pa je odločil kompromis, premagana je bila največja ovira. Število poslancev se zopet pomnoži za 19, največ v prid Nemcem in Cehom. Nova zbornica bi štela po kompromisu 151 mož.
Zbornica ie odobrila tudi v tretjem branju načrt zakona za zavarovanje zasebnih uradnikov, ki ga je izpremenila gosposka zbornica. Zakon stopi v veljavo šele dve leti po objav-ljenju ter se morajo zavarovati vsi. ki imajo najmanj 900 kron letne plače.
Gosposka zbornica je odkazala »obrtni red« v posvetovanje komisiji, ki šteje 16 članov. — Poslanci so šli na počitnice. Odsek za volilno reformo prične zopet razprave 12. septembra, zbornica pa 18. septembra.
Cesar je podpisal odlok, ki določa kvoto v dosedanji višini in pismo, v katerem odlikuje več državnikov.
Avstrijska vojna uprava namerava poleg pehote pomnožiti tudi trdnjavsko topničarstvo ob italijanski meji tako, da bo v obmejnih alpskih utrdbah proti Italiji devet stotnij topni-čarstva. Nasprotno pase bodo zmanjšale vojne posadke v Galiciji, ker ni nikake nevarnosti več, da bi nastala vojska z Rusijo. Ljubljana dobi poveljništvo novega armadnega zbora.
V	Budimpešti je v nedeljo demonstriralo 30.000 delavcev za tiskovno svobodo. — Kne-zoškof ljubljanski se je podal v Lurd s štirimi gojenci iz zavoda sv. Stanislava. — »Narod« se maščuje radi porazov pri liberalnih shodov v »Mestnem domu« s tem, da psuje osobito delavstvo. To treba zapomniti! — Ne daleč od Budimpešte je do 30 roparjev napadlo tovorni vlak. — Umrl je na Bledu Karo! Lukman. ravnatelj kranjske industrijske družbe. — Ognjenik Stromboli zopet bljuje; lava je preplavila velik del otoka in vas Ginestro. — Oblak se je utrgal 24. julija v Mirnitzu na Gornjem Štajerskem. Potok Mimitz je v petih minutah preplavil vse polje. — Občina v Domžalah je prevzela v svojo skrb zasebno nemško (!) šolo. — Na Skaručini je strela ubila 191etnega mladeniča J. Hubada, stričnika deželnega šolskega nadzornika Hubada.
Smodnišnica na ljubljanskem polju se je razpršila 27. julija v zrak. Goreti je začelo vsled strele. Ob dveh je bil velikansk pok in grom, ki je stresel vse mesto. Vnela se je na srečo najmanjša zaloga, ki je bilo v njej dvajset sodčekov (2000 kg.) smodnika. Skladišče je popolnoma izginilo. Vsa smodniška poslopja
okoli so poškodovana, ubit ni nihče. Ako bi se bilo zažgalo bližnje večje skladišče, ki je v njem do 300.000 kg. municije, bi se bila Ljubljani slaba godila.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 29. julija: Marta. Beatriks, Olaf; ponedeljek, 30.: Julita, Abdon in Senen; torek, 31.: Ignacij Loj.; sreda, 1. avgusta: Vezi Petra, Makabejski bratje; četrtek, 2.: Alfonz Lig.y Porcijunkula; petek, 3.: Lidija. Najdba sv. Šteiana; sobota, 4.: Dominik.
Po svetu.
Železniški minister dr. Derschatta je odpotoval 26. t. m. s svojo soprogo v Karlove Vare.
Goluchovvski zbolel. Iz Pariza javljajo: Minister za zunanje posle Goltichouski je zbolel na potu v Pariz vsled vročine.
Dvor pod Seno. Bogatemu parižanu Vik-torn de Larneau se je pristudil svetski hrup in je skleni! zato zgraditi svoio palačo pod zemljo. Ko je bil gotov, je povabil svoje prijatelje, ki so se prej njegovemu načrtu smejali. Sprejel jih je v krasni čakalnici globoko pod zemljo in jih peljal potem v čitalno dvorano. Ta je krasno razsvetljena z bledo mehko lučjo, strop je ves iz stekla, po katerem teče reka Sena. Posebne zračne sesaljke dovajajo vedno svež zrak in po vseh sobah vlada oča-rujoča tišina.
Otroci pometajo ceste po Nev Jorku. Zadnji teden je opravljalo ta posel nad 10.000 revnih otrok. Izkazali so se vsi kot zelo vestni delavci. Niso samo pometali cest, ampak tudi zabranili metati po ulicah papir in slične smeti. Občinstvo se jim pokorava. Tudi je od tega časa po ulicah manj neredov in zato tudi manj aretacij.
Vsled dežnika je ponesrečila v bližini Mo-nakovega na neki postaji hči profesorja Mei-neja iz Wormsa. Dežnik se ji je zapletel v vlak, ki je peljal na postajo. Ona ga ni hotela izpustiti, tekla je za njim, in ponesrečila. Vlak jo je povozil.
Visokošolske študije nadvojvode Karola. Najstarejši sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Karol, bo obiskoval prihodnji zimski semester juristična predavanja na češki in nemški univerzi v Pragi. Poslušal bo kot predavatelje profesorja Ulbricha (v nemškem jeziku), Brafa in Otta (oba v češkem jeziku).
Uničevanje škodljivih mrčesov na Srbskem. Učenci ljudskih šol v Srbiji so pokončali že to leto 21 milijonov metuljev. Ministrstvo za narodno gospodarstvo plača za vsakih 500 metuljev 0.20 dinarja. S tem je storjena velika korist za sadno drevje. Tudi na Kranjskem in Štajerskem in drugod so letos uničili šolski otroci ogromno hroščev in slične mrčesi.
Turistične nesreče. Dunajski turist Pol-land se še zdaj ni vrnil s svojega potovanja na veliki Briel. Zdaj ga iščejo. — Odgojiteljico Franke, ki je odšla na Monte Spinale, so našli mrtvo.
50 novih podmorskih čolnov si zgrade Angleži.
Zanimivi časopisi. Včasih so izhajali po svetu zelo čudni listi. V začetku tega stoletja je izdajal v Madridu list »Sunninaria«. ki je bil tiskan s takim črnilom, da so se črke v temi svetile in ga je bilo tako tudi ponoči mogoče čitati. Izhajal je tudi neki list. ki je baje iz testa in ga je čitalec lahko potem, ko ga je prebral, pojedel. Drugi listi so bili n. pr. iz takega papirja, ki ni imela nanj voda nikakšnega upliva. Zato so jih čitali gostje kopališč lahko v vodi. Drugi časopisi zopet so se lahko rabili za robce. Včasih skušajo listi imponirati z obsežnostjo. V Nev Jorku je tako nekoč izšel list v razmerju 2'56 in 4 78 m.
Železnico brez tira so zgradili na otoku sv. Margarete v Budimpešti. Iznašel jo je Francoz Renard in spopolnil inžener Heves. Vlak je sestavljen iz večjih voz. katere pelje lokomotiva, ki je slična avtomobilu.
Vojska proti kajenju. Iz Londona javljajo, da so tam najodločnejše sklenili preprečiti kajenje vsaj v mladi dobi. Gosposka zbornica je odbrala odbor, ki je sklenil v posebni seji predložiti vladi zahtevo, po kateri naj se kaznuje vsaka oseba, ki na katerikoli način uživa tobak, a še ni stara 16 let. Istotako bo kaznovan vsak. ki da pod 16 let staremu človeku tobaka. Policija ima dovoljenje ustaviti na ulici vsakega premladega kadilca iu mu vzeti tobak. Učitelji in oskrbniki parkov imajo isto dovoljenje. Gosposka zbornica zlasti povdarja, da pušenje v mladih letih silno škoduje novi generaciji.
Novo podzemno železnico so zgradili v Londonu. Proga teče 20 m pod zemljo. Na vsakih 17 m gori električna luč in zračne sesaljke dovajajo vedno sveži zrak. Proga je dolga 8-45 km.
Svinje so požrle v \yavalyasfalvi (pri Devi) dojenčka tamošnje kmetice Jutenee.
Baron — berač. V Nagyparadu so zaprli nekega Armanda Fechtiga radi beračenja. Fechtig je baron in član plemenite avstrijske rodbine. Svoj čas je bil velik kavalir.
Od navadne uslužbenke do pisateljice se je povzpela o Škociji neka Kristina Nelson iz Schonena. Na svet je prišla kot deseti otrok revnega malotržca in izgubila kmalu mater. Njeni bratje in setre so šli za kruhom po svetu, a Kristina je ostala sama pri očetu. Živela je tako v samoti, mislila ie in sanjala, začel se je razvijati njen duh in poglabljati. Pričela je s čitanjem, učila se vsega sama in delala tako tudi potem ko je odšla v svet služit. Kot služkinja je napisala par povesti, ki so izšle v javnosti. Nato se je vrnila iz službe domov, kjer se je pod vplivom neke plemenite dame njen duh še višje povzpel. Izdala je kmalu potem prvo knjigo svojih povesti, ki so se silno naglo razpečale in žele obilo priznanja. Zdaj živi Kristina Nelson pri neki ple-menitaški rodbini, ki jo je vzela vsled njenega talenta k sebi.
Zavisti vredno mestece je Klingenberg na Majni. Baš zdai javljajo časopisi, do dobi vsak meščan Klingenberga 400 mark od čistega dobička mestne lončarne. Občinskih do-klad v Klingenbergu sploh ne poznajo.
Klub stoletnikov. V Novem Vorku obstoji klub stoletnikov. Sedaj šteje 23 oseb obojega spola, ki so prekoračili 100. leto. Lani jih je bilo 24, ali najstarejša članica se je usmrtila, ker je bila sita življenja. Po večini so ti sto-letniki strastni kadilci.
Letina na Ruskem bo v nekaterih krajih zelo slaba. Silno, skoro neprestano deževje, je na Krimu zakrilo štepe s povodnijo, žito ne zori, slama gnije, in bati se je lakote.
Zaprt vohun. V Lijonu zaprti Waldemar Amenesci. ki so ga zaprli, češ, da ščiti ruske bančne roparje, je izpovedal, da je vohunil na francoski račun« kot ruski častnik v Nemčiji.
Po osmih letih na sledu morilcu. Pred osmimi leti je bila v nekem gozdu pri Budje-jevicah umorjena iz strasti mlada deklica Pe-tronela Filipp. Zločinec je ušel. Starši so dali postaviti na kraj zločina železen križ z napisom. Zadnji čas je bil pa križ že večkrat poškodovan. Iz tega sklepajo, da živi morilec v bližini.
Zgorelo je dve tretjini mesta Lezaysk, okraj Lancut v Galiciji. Uničenih je 200 hiš, brez strehe 2000 oseb. Gališko namestništvo je nakazalo 4000 kron podpore.
Princ Murat se je ponesrečil z avtomobilom ko se je peljal čez Pfalco. Avtomobil se je prevrnil in vrgel princa na neki travnik. Princ je bil na mestu mrtev.
Prenapolnjene ječe na Ogrskem. Kar se je sedaj zgodilo pod vlado koalicijsko, tega na Ogrskem še ni bilo: nimajo, kam bi spravili vse jetnike, toliko jih je sedaj na Ogrskem radi raznih »prestopkov«, največ je stavkujo-čih kmečkih delavcev. Državni pravdniki nekaterih okrajev so se obrnili na ministra z vprašanjem, kaj naj storijo. Minister Polonvi je
odgovoril, da naj se na državne stroške naj-mejo potrebni prostori.
Opernega pevca Prochasko bodo izročili,
kakor javljajo iz L.iubna, deželnemu sodišču na Dunaju, kjer se bo zagovarjal radi svojih goljufij.
Štajerske noulce.
š Novo časniško podjetje v Mariboru. V
Mariboru bo od 1. septembra začel izhajati nov nemški list »Marburger Presse«. ki bo nemško-nacionalni konkurenčni list proti že obstoječi »Marburger Zeitung«. Tako se bodo Nemci no časnikih med seboj lasali. Izdajala bo novi list družba z omejeno zavezo, ka-koršne so letos postavno uvedene. Izhajal bo list spočetka trikrat na teden.
š Zlato mašo ie včeraj obhajal po celem Spod. Štajerskem znani in občespoštovani vč. gospod profesor in šolski svetnik Ivan Kru-šič v Celju. Rojen ie bil leta 1833 v Medlogu. Odkar ga je pred leti zadela kap, je mnogo privezan na dom. a za svoja leta primeroma čvrst. Mi želimo zlatomašniku, da bi mu Bog dal peti v isti kreposti še biserno mašo
š Inianterist — vlomilec. V Gradcu so zasačili prostaka Ludovika Zmoleka pri vlomu in ga zaprli. Prej je vlomil že večkrat.
š Strašna nesreča. Dne 18. julija seje zgodila strašna nesreča ob okrajni cesti Sevnica—Planina. Janez Bohorič, 18-letni sin občespoštovanega posestnika Jožefa Bohoriča iz Drstvena, je peljal voz desek na sevni-ški kolodvor. Konja sta nekoliko zapeljala v stran in pri poskusu, voz zopet spraviti v tir, se je prevrnil težko naloženi voz na ubogega mladeniča, da je pri tej priči izdihnil dušo. Rajni je bil zelo priljubljen, vse obžaluje njegovo prerano smrt.
š Duhovne izpremembe. Na novo so bili nastavljeni, kot kaplani sledeči gg.: A. Tkavc v Št. Janžu na Dravskem polju. Mihael Golob na Ljubnem, Anton Pintar v Vu-zenici, Pavel Žagar v Starem trgu. Josip Ozi-mič v Novi cerkvi. — Prestavljeni so bili naslednji gg. kaplani: Viktor Pregelj v Konjice, Štefan Belšak v Žalec in Alojzij Kavčič v Leskovec.
š V katoliško cerkev vrnila se je gdč. Elvira Starkovski iz Maribora. Na jako čuden način so jo pripravili da je prestopila k protestantom, a kmalu se je prepričala, da za protestantizmom in njega agitacijo tiči poleg krivoverstva čisto kaj druzega kot versko navdušenje, zato je prišla zopet v naročje prave vere. Javno prosi odpuščanja za vse, kar je v zmoti storila. Naibrže jih bo sledilo še več gdč. Starkovski.
š Zidarska stavka. Pred dvema dnevoma so začeli stavkati zidarji v Lipnici in okolici. Ker nekaj zidarjev še vedno dela imajo orožniki vse polno posla, da jih ubranijo pred stavkajočimi.
š Umrl je pri nas v Mariji Snežni g. Fr. Lah iz Pilštajna v starosti 83 let. Pokojni je oče našega g. župnika. Bil je vrl slovenski mož. ki je vzgojil enega sina v duhovna, enega v poštnega uradnika in tretjega v dobrega kmeta. Ena hči je v Ljubljani v samostanu. N. v m. p.!
š Požar v Hlaponcih. Sedemletni sinček Franc viničarice Ane Holc se je igral z vžigalicami na podstrešju hiše posestnika Vičar. Pri tem je užgal hišo, ki je zgorela s prizida-nim gospodarskim poslopjem. Uničena je vsa krma. Živino in spodnji del hiše so rešili.
š V mlatilnici ponesrečen. Viničar Fr. Šulek. oče deveterih nepreskrbljenih otrok, pršel je v petek v Pušincih pri kmetu Pra-protniku z desno roko v naglici v nilatilni stroj, kateri mu je štiri prste popolnoma odtrgal in roko razmesaril. Ponesrečeni je sedaj v križniški Franc Jožefovi bolnišnici v Ormožu. Uboga družina!
Pismo Boltatuja Pepela.
Gespnd redehter!
Šlišja! Jest na vem kuku je tu. de udkar je zadnja leberalna frzani-
lenga u .Mestnmo dome" pu-gureia, jest cele nuči na morm učesa zatisnt. Nej se uležem na leva a! pa desna plat; nej se uležem na hrbet al pa na trebuh, men na gre u glava, kuku je mogla leberalna ferzamlenga u »Mestnmo dome«, k ie ukulnukul use pouhn iajrberkarju, k je pu nsh gumazinh in kamrah pouhn špricunc in druge fajrberkarske rištnge in k je sam doh-tar Trillar ceu cajt med frzamlenga plat zvuna zguniu, tku grdu pugort. Jest use glih mislm, de more bt usega tega sam Bolču Pepe ur-žah, k jc unkat soj fajrberkarsk gvant in čelada fajrbcrkarjm nazaj vrgu.
Ta nar bi se je pa še tu za jezet, k je gespa dohtar Taučarjuva tku naročala in na srce pukladala sojine Janeze, de nej ja klere-
kalne falote na te frzamleng dobr dol spuca, de u enkat gmah pred nim iti de če na bo nenga pefela dobr vn spelu, de en ceu mesc na u dubu nubenga pusrla ud ne in de u mogu za štrafnga namest plzenskega pera sam tau-žentrože pt! Pa use tu ni nč pumagal! Tau-čar je iz soja frzamlenga pugoru, pa je aus in Trillar, namest de b sam gasiti, je pa sam plat zvuna zguniu in Prcduvičuve hlapce, ro-tuške peiomtarje in pa Sukole na pumuč klicu.
Sej dohtar Taučari je ena figa za use Ie-beralce in za use te frzamlenge; za puvedat tku nima nč več. Nazrečensk ga pa gifta tu, k zdej en ceu mesc na u dubu nubenga pusrla več ud soje Francke, k sa vnder tku žmahtn, de ukol tacga. Še bi mu greja pa taužentrože pu glati! Jest se proti nč na čudni zatu, de je na frzamleng tku žalostn vn izgledu, kot kašn pugureuc. k ni pr niibeii bank zažihran. Tu more bt hedu, pusebn k ta nar bi gvišn tud leberalna stranka ni pr nuben bank za-žihrana, pol gre pa tkula pugort! Kua nuca dohtar Trillari, če razbija ukul sebe in tala bunke, kokr se za leberalnga firarja šika; kua morja zdej tisi Preduviču hlapci, rotušk pcjomtari in Sukoli; leberalna stranka leži usmujena na tleh.
Pu pravic rečem: men se dohtar Taučar u srce smil. Nej edn pumsil, kulk se je ta sru-mak iiiuju, de b saj gespe veseie naredu in ji
ustregli, ke b tku rada ta velk zgonc nusila, ke tu nč na kušta, čast je pa le velika. Use heblce je u bevegnga spravu, Preduvičuvm hlapem je ublubu, de jh u pustu za gma.ide-rote zvolt, če uja sturl soja doužnost in leberalna stranka pu konc spravi. Še gespuda že-pana je tou spelat, de b pršou na frzamlenga zajnga kostajn iz žrjauce vn puberat. Pa use zastoju! Preduviču hlapci sa se začel kujat in prtožvat, de jh je Preduvič zatu udinu, de b ta prave prešiče vahtal, ne pa, de b se pusti tlela ud kršanskh in nekršanskh suejalistu foš-kat in vn metat, gesptid žepan s je pa tud mislu: Ti prjatu Taučar in žlahtna toja gespa me znata rada nit! Vidva b rada fletn sedela lepu kamot u leberal pulitičn šajtrg, z ena velka flaša pred saba, mi nej b pa švical in ta šajtrga lepu naprej purival; ke b ja enkat murbt res kam naprej spravi, b pa vidva lepu vn iz šajtrge zlezla se h pouhn miz usedla, nam pa vrgla kašn škumpnk prazne slame za grizt. Na boš Janez! Tku se nisma zmenil! Ce mata res kej tku naumnh mul. de se pe-steja u vajna šajtrga uprezat, Buli vama jh pužegni, zame sta pretežka! Jest sni pa že tku pametn, de lohka sam kučiram in de m ni treba za toja šajtrga kubacat!« Tku se je mislu gespud žepan in s je šou ta cajt, kje je lebralna stranka gurela, raj sam soja žeja u štarija gasit.
Jest dam gespude žepane čist proti. Tak gespud. ke ma u glau več, ket Bolču Pepe, Preduvič, Trillar, Taučar in stu Preduvičuvh hlapcu skp. u tlela za ena pufrderbaiia leberalna šajtrga ceklou? Sej ni prsmojen! Pr-mejš. sej se je še negau hofpulberar Franketa naveliču tega purivajna in se je začeu raj sam ukul furat. Seveda mu še na gre use tku gladku pr furajn, kokr b mogl jt in se mu je zadnč zgudila pred cigarfabrka nasreča, de mu je ta nar preh celinder iz vuza udletu in de ie pol še sam u blat telebnu in s roka neki pufrderbu, pa scajtam mu u že šlu, pusebn če na u brjaga, kokr je biu unkat. Pukida ju loffka usak kerkat. zatu se pa tnd hofpulberari Fran-ketat na sme tu za hedu gor uzet. Sej ja je »Sluvensk Narud« tud zdej pukidu, k je biu ud prelata gespuda Rozmana jubeleum in je bla usa Iblana pukonc, »Sluvensk Narud« je pa lepu mouču, k ga je biu sram, de b Ide pu svet na zvedl. kuku laže, kedr piše, de je cela Iblana u Taučarjuva pulitična šajtrga upre-žena in de ni nubenga pametnga čluveka več u Iblan. Pa nc sam »Sluvensk Narud«, k ta je že tku navajen, de ja pukida, ker je le kaj za pukidat, tud gespud žepan ja je pr te slau-nast pukidu, k se jc glih tekat iz Iblane ud-furu, namest de b pršou zravn in se s puštenm ldmi pušten veselili. Prmejš, če ker Duničan kašn jubeleum ubhaja, k je učash pisu u
Idrijske novice.
Dne 19. t. m. Je uinrl cesarski ključavničar Janez Šorman, star še le 37 let. Igral je izvrstno na flavto in bil iz redke vrste onih 11111-zikov, ki se ne dajo dolgo prositi, da bi kaj igrali. Pri veselicah in izletih katoliške delavske družbe je bil vedno navzoč, tudi pri cerkvenem orkestru je pridno sodeloval. Zadnje dve leti je radi oslabljenja opustil sviranje, a še v bolezni vedno rad pokazal učencu, kako se ravna s flavto, da se spretnost dobi in čisti glas doseže. Naš godbeni klub ga je polno-številno spremljal k zadnjemu počitku, pridno svirajoč žalostinke svojemu udu. Upamo, da je pokojni sedaj v krogu nebeških muzikov.
Naš »Naprej« obeta razglasiti novico, »o kateri bode svet strmel, ko bode zvedel, koliko forintov so šteli klerikalci zato, da so dobili idrijski mandat. S tako ogromnimi zneski se namreč ni še plačal nikoli noben mandat.« Mi komaj čakamo na svet pretresujočo novico, ki nam pove, kako je dekan Arko, ali kateri njegovih pristašev plačeval glasove. Do sedaj nam je le to znano, da se je dekan Arko branil kandidature in ko so delavci le silili v njega jim je še opomnil: vsak kandidat agitira osebno zase, a jaz nc bom. Znamo, da je nasprotni kandidat hodil po hišah ,tudi osebne prijatelje dekanove nagovarjal, naj dajo njemu glas, in dan pred volitvijo bilo je v pivovarni pijače zastonj, a dekanovi pristaši niso pred volitvijo dobili niti kozarca pijače. V tem času bilo je že veliko javnih političnih shodov, tudi o dekanovi volitvi se je govorilo, a niti eden se ni šc osmelil trditi, da bi bil naš mandat plačan. Pa bili so liberalci in socialni demokrati na shodu. No, g. Kristan, ki ga za časa volitve še ni bilo v Idriji, bolje ve. Toraj le na dan!
Le dve stranki bodo sčasoma v Idriji, pravi »Naprej«. Stranka mračnjaštva, nasilnosti in jezuitstva, pa stranka svobode, pro-svete in napredka, katerega predstavnik je socializem.
O mračnjaštvu se tu že nekaj let govori. Celo Kristanu je na nekem javnem shodu ušlo, da je sam spoznal, kako tema in mrak pokriva njegove tovariše. A opazuje se še nekaj druzega. Ko so delavci naše stranke se organizir-rali, so vse svoje podjetje vzeli sami v roke. 12 rudarjev načelništva vodi zadrugo od prvega početka do danes in tako skrbno, da niti ene cassa sconte niso zamudili. Lc rudar, niti paznika, niti učitelja ali duhovnika ni v načel-stvu, vse vodi, naročuje, splačuje, vodi račune, dela bilanco itd. A pri socialnih demokratih vidimo,, da morajo le tuje moči vse preskrblje-vati. Pač so prosili tudi ti rudarji svoje voditelje, da bi jih v računstvu podučili, da bi vsaj s časoma tudi oni svojo napravo v svoje roke dobili. A prejšnji Rinaldo in sedanji Kristan govoriti o vsem drugem pri shodih, le tega jih nista podučila, kar bi bilo potrebno in kar so sami prosili. In tako jih vidimo uboge rudarje demokrate, da le žaklje prenašajo, za druge boljše službe pa morajo tujce najemati. K.ie je tore.i mračnjaštvo, kje napredek? Najbrž bo tudi to utajiti hotel g. Kristan, kakor zadnjič rekurze, nagrade nc bode več razpisal, ker še teh ni plačal, dasi so ga rudarji imenoma pozvali.
Izvržek slovenskega dijaštva imenuje »Sl. Narod« visokošolce, ki ne prisegajo slepo na liberalno zastavo. Da so v psovkah naši nasprotniki zelo bogati, smo že znali, a da bi tako daleč padli in dijake, ki se trudijo pridobiti si ravno na visokih šolali temeljito in vsestransko izobrazbo, blatiti s tako podlimi psovkami, vendar še nismo pričakovali. Ker vemo, kako duševno revče je to pisalo, ker vemo, da ga vest peče, ko se v svojem času ni toliko po-brinil, da bi bil tudi on čast akademika dosegel, ne reagiramo na take izbruhe. Saj slog že sam znači dopisnika. Statistika pač kaže, da najboljši dijaki, ki izvrše gimnazijo, stopijo ali v semenišče, ali pristopajo k »Danici« na Du-
»Iblansk List«, dc je sluvenskm firarjtn slu-vensk folk mouzna krava in k negau utroc še sluvenske šprahe nc zastopja, tekat pesti gespud žepan cela Iblana u fane zavit in tulk cajta brtnkete pu štarijah prštimuje, de s že usi želodce pufrderbaja. Ce pa kašn žc tku rekoč Iblančan, k cen žeulejne Idem sam dobr dela in use zajne ofra, jubeleum ubhaja, o tekat ja pa iz Iblanc pulakera, kokr dc b tu nemu nč am na šlu.
Gespud žepan nej m vrjame, dc iz taka furnga na u nč. Ce ja na u začeu drgač naprej furat, u šla nazadne tud negava pulitična šajtrga iz lima, kokr gre ud gespe in gesptida dohtar Taučarja.
Iz tem, dc jc unkat pr leberalu fošknfer-zamleng dohtar Taučari fige pokazu in ga pustu u štih, še ni use dobr; tu je treba tud na drugeh plateh puWazat, de je žepan ud usih Iblančanu, ne pa sam ud »Naruduvli« kaj-fežu, če nc uja tud nega kršansk in nekršansk sucijalist enkat spudrepl, de u mou dost. Jest b rad usm Idem dobr, pr kerh vidm, de maja dobra vola in de jh sam kašna skušnava za-pelujc, zatu b mou pa tud rad, dc b sc gespud žepan enkat zbrihtu in utresu tiste skušnavc ud sebe. ke ga učash tku zbegaja, de na ve al je madlc al babca. Tu jc zajnga slab caj-gties, s kakršnm u pousod, kamr se u ubrnu, pugoru, tku du frementa pugoru, kokr jc Ic-beralna stranka na zadn fošknferzamleng pu-gurela in usi Bolču Pepcti, usi Preduvičuv hlapci, usi Trillari in usi iblatisk fajerberkari ga na uja več rešil. Amen!
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
naju ali k »Zarji« v Gradcu. To je pribito, in psovke nasprotnikove le kažejo, kako jih ta dejstva jeze.
Julče in Kristan sta se našla. Tudi zadnji nazivlje Slovensko Ljudsko Stranko s Stranko Ljudskih Sleparjev. Le tako naprej, gospoda! Preko psovk gremo na delo krščansko naprej. Uspeli bode kazal, kaj premore delo, kaj pa psovanje!
Jeseniške novice.
Promet na jeseniškem kolodvoru jc po
otvoritvi bohinjske železnice velikanski. Ob polu 10. dopoldne, ko prihajajo in odhajajo 4 osebni vlaki, je peron premajhen. Sploh se mora reči, da na novi progi je vse in povsod umerjeno po čudovito majhnem merilu. Peron, čakalnice, restavracija, skladišče, — vse premajhno.
j Ure nimamo na peronu. Na postaji Bled jc ura, zakaj bi ne bila na jeseniški postaji?
j Več klopi prosimo. Sedaj jih je malo na peronu. In scnce nam dajte več! Popoldne sc solnce upira na peron tako, da je silna vročina. Potniki se morajo kar peči. Restavracija je tako žc premajhna, vsak pa tudi ne mara v restavracijo.
i Predaleč od kolodvora obstajajo osebni vlaki. Potniki morajo hoditi nazaj dve, tri minute daleč. Kdor hoče z Rudolfove železnice prestopiti na bohinjsko, mora vzeti novo karto na Jesenicah. Zakaj se ne bi dajale karte direktno na postaji, kjer kdo vstopi?
j Prvega mrliča na bohinjski železnici prevažal jc popoludanski vlak št. 15 dne 27. t. m. Novoimenovanemu namestniku postajcnačel-nika na novem kolodvoru v Trstu, koji je služboval do sedaj kot načelnik v Pontablju, umrla je soproga nagloma - ravno pred selitvijo v Trst, v rajnee rojstni kraj. Nje želja je bila premestitev v Trst in zamenjal je g. Lacina službeno mesto edino le, da je ustregel pokojni. Vsekako zelo tragičen slučaj.
j Dvojezični vozni listki so na novi železnici. Od Jesenic do Gorice v nemškem in češkem jeziku. Ne vemo, zakaj v češkem, železnica vendar teče po slovenski zemlji! Nekatera imena so na slovanskem delu voznega listka neizpremenjena, kakor na nemškem, tako n. pr. Scheraunitz mesto Žirovnica.
j Kondukterjev na novi progi je nastavljenih 192. Koliko je šele drugih uslužbencev! Na Jesenicah jc bil prej en sam magaciner, sedaj so štirje. Kurijozno je to, ker je gradbeno vodstvo skladišče postavilo tako smešno majhno z izgovorom ,da bo na Jesenicah po končani zgradbi manj prometa, kakor ga je bilo med gradbo. Med gradbo je moral v skladišču en sam magaciner toliko delati, kolikor bodo po zgradbi pri »manjšem« prometu delali štirje. Gotovo zasluži odlikovanje magaciner, ki je bil kos tolikemu naporu.
j Kam naj gremo v gostilno, ker moramo čakati po eno uro na vlak druge proge, vprašujejo mnogi? Na Jesenicah sedaj priporočamo gostilno M. Tancarja, ki je vbližini kolodvora.
i Za družbo sv. Cirila in Metoda v korist otroškemu vrtcu na Savi pri Jesenicah je daroval č. g. Ivan Trpi n, župnik v Mošnjah, v štirih obrokih pokroviteljnino v znesku 200 K. Prišteje se pokroviteljem moške podružnice v Radovljici. Bog plačaj domoljubno dobro delo. To je 23. pokroviteljnina v korist imenovanemu otroškemu vrtcu. Naj bi tolika vnema in požrtvovalnost nekaterih rodoljubov, ki nikakor ne plavajo v bogastvu, nagnila tudi druge, kateri se doslej šc niso spomnili najvažnejšega družbenega vrtca, da bi se vsaj z malim darom odzvali prošnji, ki so jo prejeli svoj čas. — Novo poslopje za ta vrtec, v katerem se je letos vzgajalo nad 100 slovenskih otrok, je stalo okrog 24.000 K. Na hiši je še 10.000 K dolga. Naj se dvigne še nekaj radodarnih rok, da raztrgajo to zadolžnico!
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani.
Novice iz Zagorja ob Savi.
Zopet nenadna smrt. Srčna kap jc zadela 47Ietno ženo krčmarja Drnovška, gospo Marijo Drnovšek. V trenutku je bila mrtva.
Ogenj je uničil v nedeljo 22. t. m. »spodnjemu Pircu« v Zavinah hišo, hlev in kozolec. Zavarovan jc bil samo za 1200 kron. Bila je nevarnost, da se ogenj razširi. A skrbni sosedje so stražili vsak svojo hišo in so jih srečno obvarovali.
Osebna vest. Gosp. kaplan Janko Pctrič nas bo zapustil. Prestavljen je k sv. Petru v Ljubljano.
Vedno bolj trda gre Cobalu. Skoraj splošna jc nevolja in godrnjanje zoper njega med soc. demokrati. Zopet in zopet mu kdo pokaže rožičke, katere jim je on nasadil, da bi jih porabili zoper poštene ljudi. Vzdržuje sc sedaj le šc s terorizmom in z ono močjo, ki si jo jc tekom let pridobil nad sodrugi. Zna si pomagati. da vsak odpor takoj zaduši. Kakor hitro kaj čuje zoper sebe, takoj povabi dotičnega na odgovor, in ta mora »preklicati«. Kdor se mu brezpogojno nc pokori, ga pa toži. Tako je žc par sodrugov tiral pred sodišče in jim napravil nepotrebnih stroškov.
Cuje se, da sc je Cobalu tudi to že nekoliko povrnilo. Razširja se namreč nekako skrivnostno šepetanje, da je ugleden Zagorjan tožil Cobala, oziroma »Rdeči Prapor« zaradi lažnjivega dopisa iz Zagorja in da mu je sodišče baje prisodilo 14 dni zapora oziroma primerno denarno kazen. Mogoče pa, da so to lc besede.
Cobal pojde? Popolnoma gotovo jc, da jc žc po šaleški dolini iskal stanovanje zase in za družino. Ali pojde prostovoljno, ali pa le tedaj, če ga sodrugi spode, to je njegova stvar.
Zagorski občan hoče postati Cobal poprej, pridno odide v tujino, da bi tako imel pravico, vrniti se v prijazno Zagorje, ako bi mu drugje sreča ne bila mila. Prošnjo je že vložil. Sedaj samo čaka, da ga občinski odbor sprejme.
Novice iz Beneške Slovenije.
Znamenit Beneški Slovenec je inženir Vincencij Likar iz Šempetra, kateri je bil te dni pozvan v Barcelono na Španskem, da podpiše pogodbo z družbo za zgradbo afri-kanske železnice Beira-Zambere. Njemu je poverjena ta zgradba kot jako spretnemu in slavnoznanemu že radi kitajskih železnic, pri katerih je mnogo let delal in lepo premoženje si pridobil z bratom inženirjem Alojzijem Li-karom. Iz Kitajskega sta morala oba uteči v velikih opasnostih takrat, ko so prvič planili na Evropejce razkačeni bokserji.
Telefonsko zvezo s Čedadom in naprej so ravnokar odprli v Šempetru.
Poizkušen samomor. Crevljar Valentin Pičulin iz Ažle, kateremu se je vsled vsakdanjega popivanja zmešalo, je hotel skočiti pod pečino, a so mu zabranili o pravem času. Ko so ga peljali v bolnico v Čedad je poizkusil zopet skočiti iz »vražjega mosta« v Ne-dižo, a rešili so ga zopet in privedli v bolnico.
Iglo je požrla in bila radi tega prenešena v čedadsko bolnico deklica Ilda Cecotti iz Klcnjega pri Šempetru.
Veleč, in vrli g. Peter Cernota, odličen rodoljub, kaplan v Grmeku, se je pretekle dni ponesrečil v Čedadu, ker se mu je konj splašil. Toda hvala Bogu! ne bo hudega.
V	Šentlenartu imamo novo posadko orožnikov (karabinijerjev). Cemu za tako mirne kraje?
V	Šempetru dobimo vojaški oddelek Al-pinov (planinskih pehotnikov).
V	uršulinskem samostanu v Čedadu jc umrla nuna Alojzija Domeniš, Slovenka iz poštene hiše Domeniš pri Trpečih. Beneška Slovenija daje precejšnje število nun; posebno veliko Slovenk je med usmiljenimi setrami (ancelle di carita).
Književnost in umetnost.
* Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Lična knjižica, izvirna po svoji vsebini in po svoji obliki, okrašena z mnogimi slikami, bode dobrodošla našim kmetovalcem. V nji ni že ono dolgočasno razlaganje enoinistega predmeta, ki polni enolično cele strani in utrudi bralca že pri samem pregledu. Zbrano jc v nji, nalik skupini pše-ničnih zrn, vse kar mora vedeti napredni živinorejec, ki se peča z mlekarstvom; a zbrano je le jedro vsake stvari, ki je vedno primerno pojasnjeno z lepo sličico ali kratko praktično tabelo. Osobito nas zanimati v nji sliki modernega hleva, holandski in danski sistem. Ne malo radovednost nam vzbuja tabela o kemični sestavi in vrednosti posameznih živil, krmljenih v naši živinoreji, ki izide v tej knjižici prvikrat v našem jeziku, in ki vrhutega ni izmed dolgočasnih tabel, kjer nas strašijo same številke. Pri vsakem imenu živila se šte-vilkujc kem. sestave, družijo še posebnosti vporabe, ki nas primorajo tabelo vseskozi pazljivo prečitati. Tabeli sledi pojasnilo, kako se žival hrani v splošnem in nekaj praktičnih vzgledov krmljenja goveda in prešičev. Lep je tudi tretji odstavek o molži in ravnanju z mlekom, kjer nam pisatelj živo predočuje pravila in pomen čiste molže, vzroke kvarjenja mleka in krvavo potrebo, da se hlev zdržuje snažen, kar dosežemo le z prenareditvijo naših hlevov. Omenjam tudi praktične zglede o kmetijskem knjigovodstvu. Zaključuje pa pisatelj z »Dobri nasveti«, ki sami mnogo več povejo, vsaj preprostemu kmetiču, nego vsaka obširna in učena knjiga. Priporočamo to knjižico našim mlekarskim zadrugam in zadružnikom v prvi vrsti, a ne manj je tudi našim izobraževalnim društvam, kot sploh vsakemu živinorejcu. O nje pri ročnosti se bode vsakdo sam najbolje prepričal, nc bode treba hvalisanja. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« in v »Dragotin Hribarjevi knjigarni« v Ljubljani. Cena knjigi je 1 krona, za poštnino 10 vinarjev več. Pri na-ročbi 100 izvodov odpade poštnina ter se dobi 10 izvodov povrhu.
Cerkveni letopis.
Romanje na sv. Goro pri Gorici, ki je bilo
iz raznih vzrokov preloženo, sc bo vršilo dne 1. in 2. septembra t. 1. Vozil bo posebni vlak južne železnice iz Ljubljane v Gorico in nazaj in sicer odhaja iz Ljubljane dne 1. septembra ob 11. uri dopoldne in se vrne drugi dan ob pol 9. uri zvečer. Vožnja stane tje in nazaj v II. razredu 10 K 50 v., v III. razredu 6 K 90. Ta cena velja pa samo za one udeležence, ki vstopijo na ljubljanskem kolodvoru; tisti, ki mislijo vstopiti na postajah med Ljubljano in Št. Petrom na Krasu, morajo vzeti navadne povratne listke. Kdor se misli romanja udeležiti, se naj oglasi vsaj do 20. avgusta, čim preje, tem bolje, pri frančiškanskemu vratarju v Ljubljani in naj pošlje tudi vsaj polovico voznine. Vozni listki se bodo dobivali zadnje tri dni pred odhodom in na dan odhoda vlaka. Na sveti Gori jc ena najstarejših in najslavnejših slovenskih Marijinih romarskih cerkev. In letos je ta slavna Marijina cerkev dosegla izredno milost in čast. Sv. oče Pij X. jo jc namreč dne 28. apr. t. I. odlikoval z naslovom »bazilika«, podelivši ji obenem vse pravice in milosti, ki jih imajo male bazilike (Basilicac Minorcs) v Rimu. Do-tični »Breve« izide. (Acta Ord. F. F. Min. fasc. VII. a. c.) Tudi počivajo v tej slavni in milostni cerkvi telesni ostanki za nas toliko zaslužnega iti nam nepozabnega kardinala Mis-sie. Zato upamo, da bodo verni Slovenci ne samo letos, temveč tudi v bodoče radi romali k temu svetišču Marijinem. — Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška v Ljubljani.
naravna mineralna voda
NoMSi
Nntron-urelec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In drožerijah 2510 20
STENSKE URE
t
z bitjem podobno zvonu
e zadnja novost v Izdelavanju ur. re francoske minlatur-stenske ure so 70 cm dolge , omara, kakor kale slika, je iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, z umetno izrezljanim nastavkom in bije vsake pol In cele ure. Olas je prijeten in iepodonei, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10-—, z navadnim biljem K 9'—. Ista ura z godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 12'—. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene namlnuto natančno Idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12 —, nikelnasta Roskopf-remnnt. ura K 5 —, pristna srebrna remont, ura K 10—. Pošilja se le proti povzetju Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nika-kega rizika. — Velik ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj In franko.
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2—27. 697 b 15-12
Mm fymM kaka* Ia iakalado, tem* fcatl ptipaiataa i j
e	Ivan« flofl«
Kandol-Kakao
ki Ima ujminj uiMa t mM, U tor«j a^flai« I kini, a* rroTiro&a mikaU nprtMtl im Ja afe ha o karu Urtdao po o« al. Matan farna a ta.nam Ivaa ■ aff ta ■ lav}* Taratr.no masko.
Zavoji po V« kf 90 Tlnaij e v
> » »A . 60 » "v Babira m »am*.
Dunaj-
•ke želodčne kapljice, vetrove odganjajočo in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škatlica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosraetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-mllo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni praSek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49-26
o -5" C?
= =5
S-slS
cl 2 rn
v) <o X
CO^? —r-, d n gmml
3 5. CT
(U	■ »
C-	<0	«
c -i C/O
Kupujte
narodni
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskoeanje kaznivo.
Edino pristen Jc Thlerryjev 2630 balzam 52- 30
t	3B=
S'	<_ _>
p	
■gs	
	
ro tr	
V CD	
/ S	
trt	
(O	
—t	3C
. >—.	
Ol	
Ut	■ ■
c/» n	CZ -3
r"	
proti stabemu probavljanjn, krčem v lodcn, koliki, kataru, prsnim bolezn
le z zeleno znamko »redovnica*. Staroalavno tteprekošno
že-
boletnim,
influenci itd. itd. Cona 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
TMerrvjevo cmttifoUjtko mamilo, povsod znano kot non plua ultra
proti vsem so uko starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom In »teklinam vseh vrst. Cena: S lončka K 3 00 so pofllje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A, Thierrjf»Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brofinra s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V za-logiv skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
II. priloga 171. *tev. »Slovenca" dnfe 28. Julija 1906.
Po razpustu ruslie Gosudarstvenne dume.
O razpustu dume.
KLjevski metropolit Olavian je ukazal po cerkvah zahvalne molitve, ker je razpuščena duma. Zemstva 114 ruskih mest, med njimi Moskva, Kijev, Saratov, Tiflis in Varšava so sprejela protest na carja, ker so razpustili dumo in napovedujejo, da nc bodo plačevala davkov.
Vsa v Peterburg došla poročila trde, da razpust dume ni povzročil nemirov. Revolu-cijske in socialistične organizacije poživljajo povsod na mir, ker je čas žetve najmanj pripraven za splošno stavko. Tudi bi poginilo lakote prebivalstvo v onih gubernijah, ki so navezane na dovoz živil. Na jugu je uničilo deževje in povodnji po mnogih krajih žetev. Onih 6 članov državnega sveta ki so odložili svoje častno mesto, je izjavilo, da ni mogoč napredek in mirna rešitev v Rusiji brez gosudarstvenne dume.
Neki ministrski ukaz določa, da se mora . zagovarjati pred sodiščem več duminih članov zaradi svojih govorov v dumi.
Zaradi razpusta dume so bile velike demonstracije na Kavkazu. Velike demonstrativne sprevode so priredili v Kjelovodskem, Rjetigorskem, Esentukiju in Debelesnovodsku.
V armadi.
Prenehal je upor v 1., 4. in 5. finskem pehotnem polku. Gubernator je namreč izjavil, da vojakov ne bo uporabljal za policijsko službo. Uporni polki so izpustili na svobodo .-'1 ruskih častnikov. Finski častniki zopet izvršujejo svojo službo.
Delavska stranka je izdala oklic na armado. Poživlja vojake, naj ne streljajo na svoje brate, ako se ljudstvo spopade z oblastmi.
Novi ministri.
Bivši poslanci ruske gosudarstvenne dume Guckov, knez Lvov (Tula) in knez Lvov (Soratov) so voljni, da vstopijo v :Stolypinovo ministrstvo. Kneza Lvov pripadata desnici kadetov. Cuckov postane trgovinski, knez Lvov (Tula) pravosodni minister ali pa načelnik državne kontrole, knez Lvov (Saratov) pa poljedelski minister. Navedeni ministrski kandidati so izjavili, da vstopijo v ministrstvo, ako jzroče polovico ministrskih port-feljev neuradnikom.
Inozemstvo.
Ruski finančni minister Kokovcev je brzojavil pariškemu ruskemu sindikatu, da zagotovi vzdržavanje parlamentarnega režima.
Proti revolucionarjem.
V	sporazumu z vladno stranko nastopa minister za notranje stvari proti revolucionarjem. Pristaše revolucijske stranke zapirajo v masah in jih izganjajo. Policija postopa odločno in brezobzirno. V stanovanju državnega svetnika Boradina sc je zbrala 26. t. ni. zvečer večja družba uglednih profesorjev, lite-ratov in 8 bivših duminih poslancev. A v stanovanje je vdrla nenadoma policija, preiskala hišo in vsakega posameznika. Nekaj oseb so zaprli, izpustili pa vse nekdanje poslance. Na cesti se je pa zbrala medtem velika množica, ki je metala kamne na vojake in policijo.
V	Odesi je zaprl generalni gubernator vse člane judovskega obrambenega odpora. Zaprte jude so policisti pretepavali. V Kovnem so odkrili tovarno za izdelovanje bomb. Dve osebi sta zaprti.. Dne 26. so zaprli mnogo revolucionarjev v Moskvi. Varšavi. Odesi in Harkovu. Policija sodi, da so zaprti vsi voditelji revolucijskega gibanja. Cenzura tudi pridno deluje in zaplcnjuje časopise. Z v Pe-terburg došlimi dunajskimi listi je po več mesecih cenzura zopet ravnala po starem načinu in s črnilom zamazala ji nevšečna mesta.
Policija je odkrila tudi v Moskvi tovarno za izdelovanje bomb z veliko praznimi krošnjami, razstrelilnimi snovmi in z orožjem. Zaprli so 6 oseb. Moskovska cenzura zaplenjuje vse iz Peterburga došle dnevnike, tuintam celo vladno »Novo Vreme«.
Velik rop.
Na Vislski železnici je ustavilo kakih 20 oseb vlak. Roparji so se polastili lokomotive in tovornega voza. Umorili so tudi orožnika, ki je straži) več denarnih zabojev. Roparji so peljali nato vlak nekaj km daleč, kjer jih je pričakovala večja roparska tolpa. Tu so vlomili v denarne zaboje, vzeli 15.000 rubljev hi pobegnili.
Ob meji.
O na pruskem ozemlju v torek ustreljenem trgovcu poročajo sledeče podrobnosti: Ruski obmejni vojak je zasledoval na pruskem ozemlju nekega 221etnega poljskega trgovca in ga večkrat zabodel z bajonetom, ker je pa še napravil nekaj korakov, je ustrelil nanj. Mož se jc zgrudil mrtev na tla. Dasi je bilo navzočih mnogo Nemcev, je vlekel ruski1 vojak mrliča kakih 30 m daleč na rusko ozemlje. Zbrala sc jc velika množica ki je pričela groziti Rusu. Več orožnikov in trije policijski seržanti so z velikim trudom zadržali grozečo množico. Množica je zahtevala naj ruski kapitan odstrani mrliča, a ta je to storil šele proft večeru.
Poljedelski nemiri.
Kmetje v voroneškem okraju plenijo, ropajo, požigajo in more po posestvih. Napadli so tudi grad znanega pisatelja kneza Mešter-skega. Moški in ženski kneževi uslužbenci so branili grad tri dni, a končno so jih kmetje premagali, pomorili brambovce in zažgali graščino. Knez jc bil v I3cterburgu.
V volokolavskem okraju moskovskega okrožja so nastali nemiri med poljskimi delavci.
notranje politični položaj.
Listi poročajo, da namerava več strank predlagati, da uvedejo pluralitetni način volitev. Dosedanji volilci po cenzusu bi imeli pravico do dveh glasov, novi volilci bi pa oddali le en glas. Na 4000 dosedanjih volilcev računajo 8000 novih volilcev. Na ta način bi rade privilegirane stranke obdržale moč koliko stanejo državo
parlamentarne pocitnice.
Kakor znano, državnozborskega zasedanja ob poletnih počitnicah niso odgodili in zato dobe poslanci izplačane dnevne diete -20 kron - med počitnicami. Poslanci dobe izplačanih 178.500 kron. Ce bi bilo zasedanje odgodeno, bi bili dobili poslanci povrnjene potne stroške, ki bi znašali 15.000 kron.
disciplina v francoski armadi.
Med vojaškimi strelnimi vajami v Camp je vrgel neki vojak 12 pehotnega polka hleb kruha v kapitana, katerega je ranil na glavi. Neki drugi vojak jc uničil patrone, tretji je pa izjavil, da noče marširati.
angleški vojni tihotapci.
Kapska vlada je dala zapreti več angleških podanikov, ker so prodajali domačinom upornikom v nemški jugozahodni Afriki orožje iu strelivo. Sodišče ni izpustilo prijetih Angležev niti proti obljubljeni kavciji. naciodbena pogajanja z ogrsko.
»Bud. Hirlap« piše, da so glede nagodbe-nih pogajanj še velika načelna nasprotstva med ogrsko in avstrijsko vlado. Vladi zavzemata bistveno različno stališče. Wekerle in Beck se snideta šele, ko zasliši cesar VVe-kerla.
pomnožitev angleške mornarice.
V	seji angleške poslaniške zbornice dne 27. t. m. je naznanil državni podtajnik Robert-son, da je vlada meseca novembra nameravala predlagati, naj zgrade 4 oklopriice, 5 ru-šilcev torpedovk za visoko morje, 12 podmorskih čolnov in 12 obrežnih rušilcev torpedovk. A admiraliteta je po tehtnem prevdarku sklenila, da predlaga, naj zgrade le 3 oklop-nice, 8 podmorskih čolnov, 2 rušilca torpedov za visoko morje in pa 12 obrežnih rušilcev torpedovk. Stroški bi znašali 6,840.000 funtov in ne 9,340.000, kolikor bi znašali pri prvotnem programu.
srbija konca carinski boj?
Srbska vlada namerava baje počakati, da odobri skupščina trgovsko politični poobla-stilni! zakon, nakar se prične zopet pogajati z Avstro-Ogrsko.
značilni klici v srbski skupščini.
V	srbski skupščini so predložili dva zakonska načrta o začasnih trgovinskih pogodbah z inozemstvom iu pa o dovoljenju izrednega kredita 500.000 dinarjev za nova pota in trge za izvoz. Socialni demokrat Lapcevič je naglašal, da sc je vršil v Rusiji državni preobrat, ker so razpustili dumo, in če je voljan predsednik, da izrazi v imenu skupščine svoje simpatije dumi. Ce tega ne stori, pa stori to sam s klicem: »Živela ruska revolucija!« — Podpredsednik skupščine nadpop Gjurič je nato zaklical: »Živelo rusko carstvo!« odklonjeno odlikovanje gledališke igralke.
Francosko ministrstvo lepih umetnosti jc predlagalo, naj podeli odlikovalni svet častne legije viteški križec znani judovski igralki Sari Bernhard. A odlikovalni predlog je odklonil svet zaradi delikatnih točk v življenju judovske igralke.
Dnevne novice.
+ Tretji slovenski katoliški shod, za katerega sc že vrše obširne priprave, se bo vršil ob veliki udeležbi. Program jc sedaj določen v glavnih obrisih sledeče: V soboto 25. avgusta zvečer koncert. V nedeljo 26. avgusta bo veliko manifestačno zborovanje. Zjutraj ko pridejo gostje v Ljubljano, bo slovesen vzprejem. Zborovavci pridejo na slavnostno zborovališče v »Alojzijevišču«, društva z zastavami se postavijo in sveto mašo daruje goriški nadškof prevzv. gospod dr. Sedej. Potem bo ljudsko zborovanje. Popoldne zborujejo društva, zlasti »Slov. kršč. zveza«. Zvečer ob 5. uri bo ljudska veselica z godbo pri kateri nastopijo razni pevski zbori. — V ponedeljek, 27. avgusta, zjutraj bo sveta maša za pokojne udeležnike prvega in drugega slovenskega katoliškega shoda, po kateri zborujejo razni odseki: Cerkvenopolitični, književni, socialni in organizacijski odsek, vsak v posebni dvorani. Za posamezne točke resolucij so žc določeni poročevavci. Ob 4. uri popoldne bo zborovanje »Leonove družbe. Ob pol 6. uri zvečer bo Prvo slavnostno zborovanje. Govorili bodo dostojanstveniki, gostje in zastopniki raznih stanov. Glavni govor bo: O verski zavesti in javnem življenju. Sledi zabavni večer s petjem in godbo. — V torek. 28. avgusta, bo drugo slavnostno zborovanje, na katerem so glavni govori: »Katoliška politika v Avstriji«. »Književnost«, »Socialna izobrazba«, »Inteligenca in katolištvo«. Tretje slavnostno zborovanje bo v torek popoldne
ob 3. uri z govori: »Organizacija«, »Socialno delo«, »Delavski stanovi in katoliška ideja«, »Slovenski katoliški kmet«. Zvečer slavnostni komerz »Slovenske dijaške zveze«. — Po prijavah, ki1 so že doslej došla, bo udeležba jako sijajna. Za nedeljsko zborovanje je priglašenih že sedaj veliko število udeležencev. Želeti je pa, da se udeleže ljudski sloji tudi slavnostnih zborovanj, ki bodo obdelavala jako važne predmete. Naj nabiratelji udelež-nikov na to opozarjajo udeležence! V zapis-nih polah se naj natančno zapiše, ali se vzame vstopnica samo za nedeljo, ali za vse tri dni ali samo za torek! Vstopnice so za nedeljo in za torek po 40 v, za vse tri dni 2 K. Kdor želi potem tudi tiskanega poročila, naj že zdaj priloži 2 K za poročilo!
+ Kriza v narodno-napredni stranki. Ze dolgo se v liberalni stranki nasprotja jako hudo drgnejo med sabo. Stranka nima ne načel ne programa, ampak tava v temi in živi samo od osebnih napadov na »Slovensko Ljudsko Stranko«. Med sabo so pa o osnovnih političnih vprašanjih liberalci čisto na nejasnem in vleče vsak na svojo stran. Vsa raztrganost in breznačelnost te stranke se jc videla na zaupnem shodu, kjer niso niti poizkusili sestaviti kak program. Posebno je zbegala stranko volilna reforma. Liberalci ne vedo še zdaj nič drugega, nego da nobene reforme nočejo; kaj hočejo, jim je pa samim čisto nejasno. Ker uvidevajo nekateri, da na tak način ne pridejo nikamor, so izkušali formulirati vendar neke nazore, in pri tem so se tako sprli, da jc stranka izgubila svojo glavo v osebi Ivana Hribarja. Hribar je namreč zastopal stališče: Volilna reforma se mora odobravati s stališča slovanskih interesov in zato tudi odobrava postopanje Cehov, ker Slovani dobe po njej večino. To je že sedaj važna pridobitev, in če je tudi sedaj reformni načrt v podrobnostih krivičen, je pa vendar dana možnost, da se dajo iz tega kovati daljne ugodnosti za Slovence. —To Hribarjevo mnenje pa jc zbudilo velik odpor v stranki, kajti čc se postavijo liberalci na to edino pametno stališče, potem ne morejo več blatiti »Slovanske zveze«, ki stoji tudi na tem stališču. Ker Hribar ni mogel prodreti v stranki, je pa odstopil kot načelnik izvrševal-nega odbora. Liberalci so zdaj torej zopet brez glave. Sklenili so v svoji zmedi, da gre tekom treh dni deputacija k Hribarju in ga prosi, da zopet prevzame predsedstvo liberalne stranke. Kriza še ni rešena, mi pa lahko mirno pričakujemo, da bodo liberalci ravno tako brezumno napadali vsako demokratsko volilno reformo, kakor doslej, ker nič druzega zmožni niso.
Liberalci skačejo od veselja, ker so jim Korošci izrekli nezaupnico. Kajti nezaupnica celovškega shoda jc naperjena proti vsem slovenskim poslancem, torej tudi proti liberalnim. A liberalci so srčno veseli tudi vsake nezaupnice, ker zaupnice jim nihče na svetu neče dati. Zadovoljni so, samo če poleg njih še kdo drugi dobi nezaupnico. Samo celovški shod se je obrnil na napačno adreso. Naredili so veliko napako, da niso razločevali iu so zmetali vse v en koš: tiste, ki so doma lenobo pasli, in one, ki so se trudili. To jc jako napačna taktika, kajti to sc pravi samo lenobo podpirati. Kdo se bo pa trudil, čc ga potem postavijo v isto vrsto z ljudmi, ki ne mezinca ne ganejo?
+ Celovški sklep, ki smo ga včeraj objavili, je, kakor smo žc včeraj rekli, pravilen, v kolikor sc pritožujejo, da so prikrajšani. To smo mi že davno trdili, takoj, ko se je izvedelo za vladni načrt, in »Slovenec« je bil prvi list, ki je statistično dokazal to krivico. Nezaupnica poslancem jc tudi pravilna, v kolikor se obrača proti onim, ki niso delali ničesa, ampak le doma vodo kalili. A da se prav spozna, moramo povedati nekaj njene predzgodo-vine. Na Koroškem sta dve strujf, ki sta slovenstvu škodljivi: Ena jc liberalna, ki vleče v umazano liberalno stranko, druga ima pa geslo: Proč od Ljubljane in organizacijo v Celovcu! Ta zadnja separatistična struja hoče slednjič iti skupaj v vseh stvareh z nemškimi krščanskimi socialisti, iu sicer v političnih in gospodarskih stvareh. »Narod« jc že dovolj zabavljal čez to strujo, ki jo vodi monsignor Podgorc. Obe ti struji sta pa nasprotni udeležbi koroških Slovencev na katoliškem shodu: Ena iz liberalnih motivov, druga iz separatizma. Pripravljalni odbor za katoliški shod je naprosil dr. Brejca, da naj na velikem ma-nifestačnem zborovanju pred zastopniki1 vsega slovenskega naroda kot zastopnik koroških Slovencev govori o slovenskih narodnih zahtevali, istotako je prosil monsignora Podgorca, naj govori na katoliškem shodu. Ce je bilo torej tem gospodom kaj do tega, da kftristiio koroškim Slovencem s svojo svo-
bodno, moško besedo, bi morali vendar z veseljem porabiti to priložnost. A isti gospodje, ki so agitirali med slovenskimi Korošci, da so jih spravili veliko število na nemški katoliški shod na Dunaju, isti gospodje so sklenili, da slovensko koroško ljudstvo ne sme na slovenski katoliški shod v Ljub-ljano! Ali ni to separatizem, ki se tira do smešnosti? Izgovarjajo se, da zato nc gredo v Ljubljano, ker niso dobili v odseku več mandatov. A kaj more za to tretji slovenski katoliški shod? Tu moramo pripomniti pa še sledeče: Celovško vedstvo ni hotelo, da bi kranjski1 državni poslanci delali za Korošce. Vemo za kranjske državne poslance, ki so pisali po podatke, da bi koroške zahteve zastopali, pa niso dobili niti odgovora. V Celovcu so se tudi ravnali po separatističnem geslu ter so hoteli, da jih zastopa dr. Ploj. In dr. Ploj je tudi sprejel ta svoj mandat tako, da je hotel tudi sam zastopati Korošce. Kako so gospodje iz Celovca stvar vodili, o tem se bo še govorilo, ko bo stvar gotova, ker ne-čemo ji zdaj škodovati. Šele ko je bilo jasno, da jc nemogoče kaj doseči, ko je bil neuspeh za Koroško gotov, tedaj so začeli vse zvra-čati na kranjske poslance in so začeli izhajati infamni članki v »Narodu«. Ravno pred celovškim zborovanjem je bil v Celovcu dr. Ploj.... Mi za danes ne izvajamo še drugih posledic, nego da poživljamo vse Korošce, naj še enkrat premislijo, ali so sc jim na shodu dale resnjčne informacije, naj premislijo, ali je kaj logike v sklepu, da zato ne gredo na katoliški shod, ker so bili Slovani zaradi koroškega mandata od Nemcev preglasovani, naj premislijo, ali ne škodujejo sebi in svojemu narodu z izvršitvijo tako nelogičnega in brezumnega sklepa. Mi vemo, da se je koroškim duhovnikom otežila udeležitev na katoliškem shodu tudi s tem, da so jim ravno za te dni nastavili duhovne vaje — vendar smo prepričani, da bo tudi Koroška zastopana na shodu, vkljub liberalnim spletkam in separatizmu ter da bo zmagal zdravi razum nad malenkostnimi osebnostmi. Nam je to samo minljiva epizoda, ki bo v kratkem končana in bo tudi koroško ljudstvo nje vrednost in pomen kmalu spoznalo.
+ Nova hrvaška deželna vlada. Dunajski listi poročajo, da so imenovani danes novi hrvaški sekčni načelniki. Banov namestnik in sekčni načelnik za notranje zadeve postane dr. Vladimir Nikolič. justični sekčni načelnik Aleksander Badaj iu sekčni načelnik za bogo-častje in pouk dr. Milan Roje.
+ Reška resolucija — pokopana. Hrvatje stoje pred novo senzacijo. »Hrvatsko Pravo« odkriva: Ze davno se je govorilo, da sc bo vršil sestanek hrvaških in mažarskih delegatov na podlagi reške resolucije. Sestanka pa ni bilo. »Hrvatsko Pravo« pravi, da tega sestanka radi tega ni bilo, ker je odbor mažarske koalicije reško resolucijo odbil. Supilo sedaj sam izjavlja, da jc odslej program koalicije de-klamacija, katero je prečital biskup Drohobc-cky v mažarskem saboru v inte koalicije. Reška resolucija tako ide v koš! Zato toliko časa ui bila imenovana nova hrvaška vlada. Treba je bilo prej sprejeti program, na katerem bi mogli »delovati« tudi stari Mažaroni. To so res čedne stvari, nekako taka. kakor smo jih že prorokovali v »Slovencu«. Kaj je sedaj z zedinjenjem Dalmacije, kaj s politično, kulturno in gospodarsko neodvisnostjo in rav-nopravnostjo. Koliko kaže sedaj hrvaškemu narodu Supilova zlata ura?
+ Novo društvo. Snuje se »Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko«.
+ »Slov. Narod« in kapucini. Prazni predali »Slov. Naroda« kliče vsak dan po niašilu. .logri njegovi pa zahtevajo, da mora obstajati to mašilo iz pikantnih dogodbic, v katerih mora imeti glavno vlogo seve kak »klerikalcc«. To sc potem pri pivu iu vinu in smodki lepo bere, ponosno se ozira pri tem liberalec po svojih drugovih, češ, mi smo le boljši ljudje kot so klerikalci. Da se ustreže takej potrebi po moralnem zadoščenju pristašev, za koje pa ui posebno lepo, da so takega zadoščenja tako zelo potrebni, za to treba mnogo lagati, ker istinitega gradiva ni. Laži pa so različne, zvite ali pa sila puhle, kakršna jc pač glava, ki si jo je izmislila. »Narod« je pred nekaj časom objavil sila puhlo laž, da jc neki reški ka-pucin oskrunil na Reki dečka. Kapucini so vsled te laži predlagali preiskavo. Človek bi sedaj mislil, da bode »Narod«, ki tako vneto pobija »klerikalne laži«, ki vedno kriči, da jc neustrašen bojevnik za resnico, da bode ta vitez brez strahu in napake ponudil dokaz resnice za to, kar je trdil kot resnico. Toda vitez je zlezel pod mizo, o dokazu resnice ne go-
vori, seveda, ker je vse njegovo pisanje bilo gola izmišljotina, marveč »Narod« sedaj samo pogumno pravi: Jaz nisem imenoval kapu-cina s polnim imenom, torej se ne ve, katerega kapucina sem mislil zadeti, ker je veliko ka-pucinov na svetu in je tudi lahko kapucin iz Amerike, Avstralije, Afrike ali Azije se mudil na Reki. To je možatost, kakor jo pojmi »Slovenski Narod«. Pri tem se zaletava v dr. Schvveitzerja, češ, da je slab jurist, ker ni pravočasno vložil obtožnice itd. Tako piše v sredo. Ze v četrtek pa ga je nekdo poučil o tem, da dr. Sch\veitzer samo nadaljuje zadevo, zato je »Narod« hitel popravljati svojo blamažo od srede, toda tudi sedaj ne govori o dokazu resnice, marveč išče rešitve v tem, da kapucina ni imenoval. To se imenuje seveda pogum. Ako bi Avstrijo zadela nesreča, da bi bila zapletena v vojsko, potem naj pošljejo veljaki kar po »Narod«, ta pogumni kr-pan bo rešil državo. Eno pa moramo priznati, da je namreč »Narod« opravičen soditi o tem, kdo je dober in kdo je slab jurist. V njegovem uredništvu sede namreč teoretični in praktični juristi. Sedanji urednik Pustoslemšek se je nekaj let teoretično pečal z juristarijo, da je kot uspeh teh temeljitih študij dosegel mesto odgovornega urednika pri »Narodu«, Malovrh pa je v pravnih zadevah nabral si dokaj praktičnih skušenj, iu je tudi temeljito študiral. Drugi seve nepoklicani juristi sodijo o dr. Schweitzerju drugače, in je pisal strokovni list »Slovenski Pravnik« o knjižici doktor Schvveitzerja o našem društvenem in shod-nem zakonu, da je »avtor razumel celo tva-rino urediti poljudno in zanimivo, a obenem tudi z znanstveno temeljitostjo«. Morda so pa pri »Narodu« tudi sotrudniki »Slovenskega Pravnika« slabi juristi. Nič sc ne ve!
Pesnik Simon Gregorič se je odpeljal po tritedenskem bivanji pri gosp. Gruntarju v četrtek iz Ribnice. Na kolodvor ga je spremila gospoda. Pevci so zapeli „Lepa naša domovina." Ko se je začel pomikati vlak so zaorili glasi, živijo!
Avtomobilni prostovoljni zbor. Na Dunaju se je osnovalo društvo, katero bode imelo namen, v vojni kot c. kr. avtomobilni prostovoljni zbor armado podpirati, odnosno bode ta zbor opravljal posebno službo raz-našalcev ukazov in naznanil o sovražnem gibanju. Cesar je osnovanje tega krdela že dovolil. Sestavo tega zbora je prevzel klub avstrijskih avtomobilistov, katerega udje bodo jeseni že uniformirani. Udje avtomobilnega zbora se zavežejo, da bodo opravljali službo z lastnimi avtomobili in motornimi kolesi pri armadi, bodisi v vojskinem ali pa mirovnem času. Vojna uniforma sestoji iz male avtomobilske čepice s cesarsko krono in kolescem, suknjiča modre barve po kroju bluze z rumenimi gumbi, s sivimi naramnimi našivi, na katerih bode ravnotako cesarska krona, sivih hlač, rumenih kantašenj in rumenih čevljev ter sive suknje po častniškem kroju. Prepasani, bodo z rumenim pasom, kateri bode imel kartuš, Cez desno ramo na jermenu bodo pa nosili revolver.
Napisi na novi železnici. Poroča se nam: Na postaji Lesce-Blcd so še vedno deloma samonemški napisi. Ravnotako nosi „Wartesaal" v postaji v R a d o v 1 j c i samonemški napis. Kdaj bo vendar že konec teh provokacij ? Popolnoma smešen napis je na postaji nove proge v Dobravi. Ta napis se namreč glasi: Dobrawa —Dobrava. Odkod se je vzela ta nemška spakedranka z w. ne moremo raztolmačiti, saj kaže še uradni krajevni repertorij iz leta 1890 le eno pisavo in ta je Dobrava. Zahtevamo, da se ta smešni napis takoj odstrani!
+ Računski uradniki trgovinskega ministrstva proti trgovinskemu ministru dr. Foftu.
»Društvo računskih uradnikov trgovinskega ministrstva jc imelo shod, na katerem so protestirali zastopniki »Osrednje zveze avstrijskih državnih uradnikov in vseh dunajskih uradniških organizacij, proti izjavi dr. Fofta, ki jc nevarna za zakonito zajamčeno društveno svobodo. Dne 2. t. m. se je namreč predstavilo dr. Foftu načelništvo »Društva računskih uradnikov trgovinskega ministrstva«, a Fort je izjavil, da razpravlja le s svojimi podrejenimi uradniki, a nc prizna njihovega društva. Ta Foftova izjava jc razburila uradništvo. Tudi na uradniškem shodu so padale ostre besede proti ministru, ki nasprotuje s svojo izjavo določilom društvenega zakona. Ostro so ugovarjali, da hočejo uradništvo oropati zadnjega in edinega sredstva, da naznani lojalno svoje želje in pritožbe na pristojnih mestih. Uradništvo je tudi ogorčeno obsojalo, da je poživljal Fort uradništvo ob tej priliki, naj vpliva na prebi-
valstvo glede povišanja poštnih pristojbin, češ, da je mogoče misliti na boljše napredovanje posameznih uradniških kategorij le, ako izvedejo reformo poštnih tarifov. Končno je napadal revident Schmidt Forta, ki je hitro slekel obleko parlamentarca in oblekel ono starega birokrata s svojimi reakcionarnimi izjavami, ki taje organizacijsko pravico. Sklenili so zelo ostro resolucijo.
—	M. Vilharjev spomenik v Postojni bo v par dneh docela postavljen. Sodeč po pod-sfavku, sestavljen iz treh mogočnih kolosov trdega kraškega kamenja, ki že stoji na svojem mestu, bo spomenik zelo impozanten in v ponos slovenskega naroda. M. Vilharjev spomenik se odkrije v nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne. Za vdeležence slavnosti je določen tudi obisk jame ob polu dveh popoldne proti znižani vstopnini 1 K. Jama bo slovesno razsvetljena. Ob 4. uri — po obisku jame — se prične velika ljudska veselica na obsežnem travniku poleg hotela pri »Kroni«. Natančen spored bo razviden iz lepakov, ki' se v kratkem razpošljejo.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah priredi v nedeljo 29. julija v čast hrvatskim gostom letovičarjem veselico s sledečim vsporedom: 1. »Oj Hrvati, oj junaci«, koračnica; 2. Iv. pl. Zaje: »Hrvaticam«, pje-sma; 3. V. S. Brož: »Napred«, koračnica; 4. M. pl. Farkaš: »Vienac hrvatskih nar. pje-sma«; 5. V. S. Brož: »Banovac«, koračnica; udarja tamburaški zbor »Planinka«. 6. »Zav-ber France«, kuplet, poje Niko Loboda. 7. »Jokajoča kmečka rekruta«, smešen prizor, uprizarjata Rudolf Vrančič in Niko Loboda. 8. »Trije tički«, burka v 2. dejanjih. Začetek ob pol 4. uri popoldne.
—	Slavnost gasilcev v Stobu pri Domžalah.. Slavnost novo ustanovljenega prostovoljnega gasilnega društva in blagoslovljenja »Gasilnega doma« in brizgalne v Stobu, 12. avgusta 1906 v proslavo 75-letnice Njega Veličanstva cesarja Fran Josipa I. Vspored je naslednji: V soboto, dne 11. avgusta: Ob 8. uri zvečer bakljada in razsvetljava v Stobu. V nedeljo, dne 12. avgusta: Ob 4. uri budnica. Ob 10. uri sv. maša na Goričici. Ob 2. uri popoldne sprejem raznih društev. Ob "1*3. sprejem društev na kolodvoru v Domžalah. Ob 'M. uri blagoslovljenje »Gasilnega doma« in brizgalne. Slavnostni govor govori tajnik »Zveze gasilnih društev« gosp. Fr. Trošt. Obhod po Stobu in defiliranie pred »Gasilnim domom«. Ob 4. uri velika vrtna veselica pri g. Anton Miiller-ju. Vspored veselice: Pozdrav gostov. Srečolov. Šaljiva pošta. Starodavni muzej. Prosta zabava. Zvečer umetalni ogenj. Pri veselici sodeluje slavna Domžalska godba. Vstopnina za osebo 50 vin. Uniformirani društveniki vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen v pokritje naprave gasilnega orodja. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu.	Odbor.
—	Veselica v Kamniku. Društvo »Kamnik« priredi na vrtu hotela Fischer v nedeljo 29. julija 1906 veselico. Na sporedu .ie petje društvenega mešanega zbora, dalje: Mendcls-sohn, »Pomladna pesem« (za gosli in klavir), svira na gosli g. Ivo Zargi. L. Janša: »Im-proptus op. 79«, Fr. Schubcrt, »Bagatelles«, svira na gosli g. I. Heybal, spremlja na klavir gospod Ivan Bezeg, sviranje tamburaškega zbora. — Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina 40 vin.
M. Vilharjeva slavnost v Postojini. — Da se omogoči kar največji red pri vhodu na veselični prostor, so se že pričele razpošiljati na razne kraje vstopnice k ljudski veselici, ki se vrši povodom odkritja spomenika dne 12. avgusta t. I. ob 4. uri popoldan. One zaupnike, ki smo jim doposlali vstopnice, prosimo, da jih kar največ mogoče razprodajo. Skupnino oziroma nerazprodane vstopnice naj nam blagovolijo vrniti do 10. avgusta t. I. — Ako želi še kdo drug zunanjih rodoljubov vstopnice v razprodajo, naj sporoči željo odboru, ki niti jih takoj dopošlie. Za trud izreka odbor že naprej vsem srčno hvalo.
— »Društvo slovenskih profesorjev. Odbor tega društva, ki sc je ustanovilo letos spomladi, je imel doslej štiri seje. Posvetoval se je o ferijalnih tečajih za srednješolske učitelje po vseučiliščih, o nastavljanju učnih moči na učiteljiščih — konkreten slučaj je pokazal, da je bilo odborovo prizadevanje zaman — o ustroju meščanskošolskega tečaja na ljubljanskem učiteljišču v šolskem letu 1906—1907 in naših učiteljiščih vobče. Urgirala se je misel o voljenem zastopstvu srednješolskega učitelj-stva v deželnem šolskem svetu in sc konstati-rala potreba, da se društvo briga za javno kritiko o poedinih profesorjih. Sestavil se jc v dogovoru z akademičnimi društvi pregled vseh kandidatov, ki bi prihodnje šolsko leto mogli prevzeti suplenturo, ter je društvo (blagajnik Vajda) prevzelo posredovanje med filo-zofi-absolventi in ravnateljstvi srednjih šol.— Spisovanju šolskih knjig jc posvetiti posebno pozornost, takisto šolsko-pedagoškemu delovanju »Slovenske Šolske Matice«.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 29. julija 1906 v veliki dvorani Ladstatterjevc tovarne v Velikem Mengšu. Vspored: tamburanje, petje mešanega zbora, igra »Sv. Neža« in »Simplicij Žolna«, komičen prizor. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste po l K, sedeži II. vrste po 60 vin. Stojišča po 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	V Krškem je bila 22. t. m. birma. Ze tedne poprej jc nekaj liberalnih zagrizcnccv sklenilo, knezoškofa ob prihodu v Krško prezirati in tako pokazati svojo neoliko. Rekli pa so. da hočejo prirediti slovesen sprejem deželnemu predsedniku. Zelo smo radovedni, kako sc bodo znali takrat hliniti zavoljo strahu.
Vkljub vsemu pritisku so mnogi meščani okrasili hiše z zastavami in tako dali mestu praznično lice. Ljudstvo je prihitelo v ogromnem številu od blizu in daleč in verno poslušalo nauke višjega pastirja. Birmancev je bilo 282.
—	Še enkrat resnica o liberalnem shodu v Ložu. Iz Loža se nam piše: V »Narodu« z dne 12. t. 1. se zgraža »več Ložanov« nad »katoliškim lažnjivcem«, češ, da jc v »Domoljubu« poročal neresnico o udeležbi na liberalnem shodu v Ložu, »Slovenec« in za njim »Domoljub« sta poročala, da je bilo na liberalnem shodu v Ložu deset Arkotovih volil-cev poleg druge mešanice. Liberalna ložka svojat pa trdi' v »Narodu«, da so bili na shodu skoraj vsi Ložani-volilci; «manjkalo jih ni niti 6, reci šest«. Kje je torej resnica? Istina je, kar je poročal »Slovenec« in »Domoljub«. Še danes trdi^mo, da ui bilo na liberalnem shodku v Ložu več kakor deset Arkotovih volilcev. Seveda, če vi gospodje liberalci iz Loža smatrate za Arkotove volilce ljudi, ki so šele pred nekaj časom prišli v Lož ali pa so šele v zadnjem času prišli sploh do volilne pravice, vam ne moremo pomagati. Gospodje »resnicoljubi« iz Loža, povemo vam odkrito, da govorite neresnico. Pridite z imeni na dan in tudi mi vam bomo postregli z imeni. Tako boste vsaj bolje poznali navzoče Arkotove desetere volilce. — Glede napada na konsum vam bodi povedano to-le: Vaše žalostinke, katere že deset let sem v duhu popevate nad pokopanim društvom, so otročarije. Otroče se v vsakem strahu skriva za materino krilo; ložki liberalci pri vsakem napadu za starotrški konsum. Gospodje liberalci iz Loža, malo več možatosti! Ce zavidate bogato ženitev gospoda Zabu-kovca, izrekamo vam gospodje okoli ložkega liberalnega kluba srčno sožalje, da niste imeli enake prilike. Ce vam ni všeč Zabukovčeca vnetost za napredek gospodarstva, vas po-milujemo. Hvaležni bi lahko bili, da imate liberalni meščani v svoji sredi vzornega klerikalnega kmeta! Gospodje liberalci iz Loža, malo manj nevoščljivosti in sebičnosti! V eni stvari pa vam čast! Glede zadnjih dopisov v »Narodu« ste pokazali, da ste mojstri v flika-riji. Flikali ste in flikali, a nevede in nehote vedno bolj odkrivali svojo nagoto. Zato vam gg. liberalci iz Loža že v drugič prav iz srca priporočamo v premišljevanje ono narodno: »Flika na flikl, na fliki pa luknja.«
—	Strela je včeraj v Spodnji Šiški poškodovala soprogo železniškega sprevodnika gospo Francovo.
—	Na Bled jc doslej došlo 597 tujccv.
—	P. Hartmanu se poda v Ameriko, kjer bo v raznih mestih dirigiral svoje oratorije.
—	Osebne vesti. Davčni kontrolor gosp. Friderik R a n t h in provizorični davčni adjunkt gospod J. Schollmayer sta prire-Ijena davčnemu uradu v Škofji Loki.
—	Nevihta na Dolenjskem. Iz Kandije sc nam poroča: Danes okrog poldne sc jc pojavila naenkrat strašanska nevihta z hudim nalivom, gromom in bliskom. Po nekaterih krajih sc jc med nalivom tudi toča usula, vendar posebne škode, kolikor doslej znano, ni napravila. Pač pa pogoste vihre in nalivi zadnjega časa so mnogo škodovali žitu na polju, zlasti ovsu, ki je ponckodi popolnoma poležen.
—	Pogreša se od "22. t. m. rudarjev sin iz Idrije, ISIctni Ivan Kavčič. Pogrešani je absolviral I. razred realke, je srednje postave, dolgoličen, plavih las in je na eni roki tetoviran z «J. K.«
—	Promoviran jc bil za doktorja prava gospod Anton M a n d i č iz Trsta.
—	Stavka v Krapanu je prenehala.
—	Samoumor radi prijatelja. Pri Sv. Štefanu na Gratkornu pri Gradcu se je gostilniški •uslužbenec Janez Fuchs obesil vsled žalosti, ker mu je umrl prijatelj Ferdinand Deutsch.
—	Velikanska kača na Gorjancih? Prijatelj nam piše iz novomeške okolice: Ze tri tedne se razširjajo po vseli krajih in koncih gorostasne govorice o velikanski kači, ki jc baje ušla iz neke menažerije in sc sedaj po-teplje po Gorjancih. Mnogo ljudi jo je že videlo, in ti pripovedujejo, da je 15 metrov dolga, 3 cente težka, ima glavo kakor tele in ponoči vpije kakor ris. Grozno! Le tega nihče ne pove, kdo jo jc meril in kje tehtal! Tudi mnogo polja je že pokončala, kar cela drevesa izruvala, kjer ponoči počiva. Jako nevarna zverina to! Ne ve se pa, ali je ušla iz menažerije pri Dunaju ali nekemu »direktorju«, ki ic tako zverino čez Gorjance peljal. Zato so si ljudje tudi glede nagrad v laseh: Cc je ušla z Dunaja, dobi najditelj 500 kron; če je prišia samo iz Metlike, pa samo 200 K. Vsekakor se seveda izplača iti na lov. Pa vse to so Ic kratki obrisi ogromnega gradiva go-rostasnih govoric. Novomeščanje smo se jim dolgo časa smejali. Ali vsa komična stvar postaja od dne do dne resneja. Straše se otroci, boje se bojazljivi odrasli in tujci negotovo povprašujejo, kaj jc na vsem tem resnice. Da se to izve in dokaže, se jc pisec teh vrstic ojunačil in šel na lov za kačo »klopotačo« v Gorjance. In kaj sem našel? Kamor sem prišel, je »klopotača« žc odšla. Smola, kaj? No. naposled so mi rekli, da me gotovo še čaka na Novi Gori pod Mchovim. /e zvečer sem prišel tja. Prebrskal sem vse kote, kače nikjer. Po dolgem iskanju sem izvedel, da je doli v Koroški vasi neki mož, ki jo je videl. Poiščcm iu dobim moža na njivi. Srečnež jc 35 let stari Jože Jenič, po domače »pri Marku«. Od tega sem izvedel sledeče: Ravno pred tremi tedni čujem okrog poldne v sosedovem vinogradu šum v gošči; mislim, da je zajec in grem bližje. Ali oj groza! Naenkrat zagledam pred seboj veliko kačjo glavo in kmalu nato ves dolgi, kot moja roka debeli ostali život. Kača je bila, ko se je stegnila in naprej pomaknila, kakih pet do šest metrov dolga, kajti valila sc je z veliko hitrostjo naprej proti dolini. Gotovo pa je, da sem se tudi jaz nje grozno prestrašil. Od kod in kako jc kača
sem prišla, si ne morem tolmačiti.« Tako je govoril mož, ki se mi zdi povsem zanesljiv in verodostojen. Vse drugo je torej goro-stasno laž, kar so nekateri, boječ se posledic takih budalostnih govoric, že sami priznali.. Oblastvo nadalje preiskuje to stvar.
—	Albanski begunec Kiniinati Koko je še vedno v ječi tržaškega deželnega sodišča. Zaprli so ga na prošnjo Turčije, a še niso razsodili, če ga izroče Turčiji. Kinimati Koko je naprosil justično ministrstvo, naj pospeši rešitev o izročilnem postopanju.
—	Stavke v Budimpešti. Pekovski pomočniki v Budimpešti so sklenili, da prično stavkati,ako nc ugodijo do ponedeljka mlinarjem. Včeraj je pričelo stavkati 400 betonskih delavcev.
—	Operater in operiranec. Načelnika dunajske kirurgične klinike, profesorja Fisels-berga, so operirali na očesu. Predno je bil operiran, je še sam izvršil dve težki operaciji, nakar je bil operiran sam.
—	Ženo je obesil. V Veliki Gorici je obesil svojo drugo ženo Josip Solič. Prišel je pijan domov, obdolžil ženo, da mu je vkradla denar, jo s pomočjo svoje hčere iz prvega zakona zvezal na rokah in nogah in jo nato obesil na kljuko v stropu. Tako je visela 12 ur, in oprostil jo je šele njen otrok iz prvega zakona, ko jo je našel v tem mučnem položaju. Zena je umrla, a Soliča in hčer so zaprli.
—	Strela. Iz Horjula. Zc iz več krajev se je slišalo, da je letos napravila strela mnogo škode. To se je zgodilo žalibog tudi pri nas zadnjo sjedo. Med groznim bliskom in gromom je vdarila strela v hišo posestnika Jakoba Sečnika ter mu napravila škode nad 3000 K. — Posestnika Jožefa Logarja je strela, ko se je peljal iz polja domov, tako omamila, da se ni preccj časa nič zavedel. Na Vudencu pri Horjulu je udarila vodena strela v pristavo Janeza Rozmana, mu odtrgala pri hiši kos vogla ter mu razdrla še več drugega zidovja.
—	Crevljarska zadruga v Novem mestu. Na mnoga vprašanja od raznih strani, kaj je z ustanovitvijo naše čevljarske zadruge; odgovarjamo na kratko sledeče. Za ustanovitev strokovne črevljarske zadruge sc je že vse potrebno ukrenilo. Sestavila so sc pravila in sc s prošnjo vred predložila deželni vladi. Od rešitve pri deželni vladi, je tedaj odvisen na-daljni razvoj. Takoj, ko pridejo od vlade potrjena pravila nazaj, se skliče prvi občni zbor. In z občnim zborom stopi ta najnovejši pojav na obrtnem-zadružnem polju v novo, upamo krepko življenje. Pričakujemo od vseh stanovskih bratov le doslednosti v dosedanjem zanimanju. — Toliko v pojasnilo. — Pripravljalni odbor.
—	Voda in sanitarna oblast v Novem mestu. Naš vodovod obstoji že četrto leto in občinstvo je bilo doslej uverjeno, da pije za drag denar dobro in zdravo pitno vodo. Toda preiščite vodo natančneje in videli boste, koliko poleg črvov raznega mrčesa mrgoli v vodi, ki je od sanitetne oblasti kot zdrava priporočena. Od kod ti črvi? Filter (precejalnik) pri stroju v Stopčah se je takoj po otvoritvi: potrl in se še danes ni nadomestil z novim. Tako vhaja potem po ceveh ves mrčes in grdoba v vodo in gnjezdi potem navadno za pipo pri vodotočih v posameznih hišah. Cio,. vori se, da je te škandalozne nemarnosti kriv tudi naš marljivi kranjski deželni odbor. Ker nočemo nikogar po krivici soditi, izjavljamo da jc ta škandal bil že pred pol letom ožigosan v občinski seji. Ali to je bilo tudi vse, kar se je od te strani storilo in — doseglo. Potem pa hočejo frneti tujce in vojake v Novem mestu.
Lov na morskega volka v Jadranskem morju. Iz Pulja poročajo, da vznemirja obrežne prebivalce velik morski volk, ki posebno straši ribiče, da ne izvršujejo svoje obrti* Več torpedovk in finančni parnik »Adria« love morskega volka.
—	»Kralj biciklistov« Josip Barbulja, po-tovalec okoli sveta na kolesu, doma iz Gorice leži bolan v zagrebški bolnišnici. G. Barbulja je visok, plečat in močen človek in je sklenil v sedmih letih pretovati na kolesu ves svet. L. 1900. se je odpravil iz Gorice v svet in vse do zdaj vztrajal na potu. Vozeč se preko raznih mest je bil odlikovan s 156 turističnimi in 21 državnimi svetinjami. V Kairu je prevozil pred očmi mnogobrojnega občinstva 206 km v 6 urah in 18 minutah. Ta vožnja mu je nabavila ime »Kralj biciklistov«. O svojem potovanju je predaval g. Barbulja že v raznih jezikih, katerih je docela vešč. V zadnjem času se je prehladil na vožnji čez slovanske zemlje in sedaj se zdravi v zagrebški bolnici, kjer se zavzema zanj tudi društvo hrvaških biciklistov »Orao«.
—	Znamenite jame na Dolenjskem. Piše se nam: Pod tem naslovom ste priobčili v sobotni številki notico, ki je takorekoč eden prvih glasov v javnosti o naših znamenitih podzemeljskih jamah. Dodatno k temu imam poročati, da se ena taka znamenita podzemeljska jama nahaja tudi v boštanjski župniji pod imenom: Vranja peč, ki vsled svoje čudovitosti zasluži, da bi se tudi javnost zanimala zanjo. Jama, ki se nahaja od Boštanja v eno uro oddaljenem Vranjem potoku, pač dobro pozna tamošnje kmečko ljudstvo, katero si napravlja ob nedeljah popoldan izlete v njo, ni se pa, razun sev-nlških tržanov, ki so iskali in še iščejo v njej zabave, zanimala zanjo širša javnost. Jama, ki jc vseskozi izreden prirodni pojav, je prostorna votlina, v kateri žubori potok, ki se steka iz jezera, katero se nahaja v notranjščini. Jama se nahaja v skritem in težko pristopnem kraju, kar nam vzbuja misli, da je to bilo kedaj skrivališče tamošnjih okoličanov o prihodu sovražnika. V tem nas zlasti potrjuje dejstvo, da je po jami, ki jc dolga za četrt ure hoda do jezera, napravljena v skalo prav umetna pot, kar nikakor ne moremo pripisovati prirodni čudovitosti. Zanimanje vzbujajo med
scvniSkimi tržani lepe podobe iz kapnika pod imenom: »Salcpater«, ki predstavlja moža v rodovniški obleki, »kancel«, »smreka«, »orgije« itd. Te podobe so bile pred leti prav razločljive, a sedaj, ko se kapnik množi, dobivajo druge podobe. Votlina je sredi precej široka. Od tu se gre po strmih stopnjicah kakih 5 m visoko, kjer se skozi malo odprtino pride do potoka, kjer se votlina zopet razširi. Tu se mora po leseni, nekdaj čvrsti, a sedaj trhli brvi Jez potok, ter se pride do precejšnjega jezera. V jezeru je bil dolgo časa ribiški čoln, katerega so napravili podjetni tržani iz Sevnice z namenom loviti ribe, katerih je baje ogromna množina v jezeru. Pozneje pa so razne elementarne sile in okoličanski fantje razdejali blago prizadevanje tujih ljudi in tako je ostala votlina do danes skrita in brez koristi. Jamo, ki je last posestnika Antona F.rmana, naj bi strokovnjaki preiskali, ker bi soditi po ljudskih pravljicah o tej jami, odkrili morda še več kot si mi navadni ljudje mislimo. Potem, ko bo šla tam mimo znana železnica, katero že merijo desetletja, bo ta zdravi kraj kot nalašč za letovišče s krasno jamo, ki se lahko napravi iz današnje zapuščene. Seveda se to ne bo zgodilo poprej, da pride zopet tujec v ta kraj, ponudi domačinu par kronic in si napravi zlate dohodke. Slovenci, branimo svoje krasote in skušajmo jih izpopolniti.
—	Iz Toplic na Dolenjskem, 26. ju!. Cim-dalje večje število prihajajočih gostov in živahno gibanje po cestah in potih, gostilnah in kavarnah, nam kaže, da smo sredi glavne sezone. Prostori za tujce so z večine oddani, pa za nove goste tudi še dobimo zadosti stanovanje. Naj le pridejo, zdaj je najugodnejši čas za uporabljanje toplih kopeli. V kopališču vedno eni prihajajo, drugi odhajajo. Kdor v začetku dobi manj primerno sobo, si lahko čez par dni pomaga in boljše stanovanje izbere. — Te dni je došel državni poslanec Pogačnik, ministe-rijalni tajnik dr. Šešarek in dr. Pok iz Dunaja, g. Dekleva iz Slavine, sodni svetnik Starič, uadlogar Wiesenberger iz Češkega, g. Zavod-nik s soprogo, župnika Bohinjec in Al. Češarek g. kaplan Cok od Sv. Ivana v Trstu itd. Iz bližine in daljine prihajajo bolniki izganjat pro-tin, revma, ischias in druge neljube goste iz života, ki jim grenijo življenje. Marsikdo gre vesel domov, ker mu je obilni pot vsled kopanja izpral strupeno snov bolezni. — Letos se tudi masaža pridno uporablja, ki uspeh kopeli izdatno pospešuje. — Koncerti so mnogoštevilno obiskani in dajejo zdravišču modernejše lice. Na kolodvor v Stražo vozita vsak dan dva omnibusa in pošta. Zal, da se večkrat vračajo slabo zasedeni ali celo prazni, ker nekateri Slovenci rajši iščejo zdravju drugod kakor v izvrstnih domačih Toplicah. Luksus je res po vnanjih kopališčih večji, a kdor ga lahko pogreša in zdravje ljubi, naj se k nam potrudi. Ne bo mu žal za majhne stroške, ker sc bo po zimi dobro počutil in bo imel mir pred mučnim trganjem. Kar na železnico pa v dolenjske Toplice.
—	Umor iz ljubosumnosti. Gostilničarka Marija Putsch na Dunaju je ustrelila svojega moža dne 27. t. m. Poročena sta bila 15 let. Zakon je bil jako nesrečen. Otrok nista imela. Ločila sta se večkrat. Cin je storila iz ljubosumnosti ; ker je soprog najel za svojo ljubimko sobo. Morilka je stara 65 let, 10 let starejša, kakor mož. Ustrelila je moža za-lirbtno v vrat, ko je pisal.
—	Z narodnim kolkom bo koleko-vala odslej svojo korespondenco „Družba sv. Mohorja."
—	Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica preselila se je z današnjim dnem v uradne prostore, ki jih ji je blagovoljno prepustilo predsedstvo c. kr. deželne vlade. Prostori nahajajo -.e v poslopju deželne vlade, II. nadstropju vrata št. 22, vhod iz Hilšerjevih ulic. Uradne ure za stranke vrše se za sedaj ob torkih in sobotah od 9,—10.
—	Za lovce. Na Nanosu, nad Stranami, gnezdijo letos planinski orli. Svoje orjaško gnezdo napravili so si ti v naših krajih redki roparji v podmolu velikanske stene tako, da ni mogoče priti do gnezda. Planinski orel je kakor znano jako drzen in nevaren ropar naše divjačine, nevaren je pa tudi ovcam in celo otrokom. Njegovo gnezdo meri v premeru nad 2 m in je znešeno iz vejevja, postlano pa z mahom. Upamo, da se bo našim lovcem posrečilo priti tem škodljivcem do živega.
—	Strela v gasilnem domu. Z Je-žice se nam piše: Včeraj 27. t. m. dopoldne vdarila je strela v naš gasilni dom ter mu poškodovala stolpič. Ta je lesen, in ker se ni vnel, so nekateri rekli, da se ni zato, ker je od strele zadeti dom »gasilni". Bolj prav imajo tisti, ki trdijo, da je bila strela vodena in ni zato povzročila ognja. Naj bo tako ali tako! Mi smo veseli, da ni gasilni dom poškodovan.
—	Peronske vstopnice. — Peronske vstopnice na postajah nove železnice na Jesenicah, na Bledu, v Gorici in v Trstu, ki bodo veljavne za jeden mesec, dobivale se bodo na imenovanih postajah in bodo stale 3 K.
—	Od obližja Škofje Loke. V 160. listu piše pod zaglavjem „Otoče-Brezje" slovenski romar, kako sl. prometno ravnateljstvo državne železnice sramotno slabo skrbi za brezijske romarje na postaji na Otočah. Žal, da ta neobzirnost in nepostrežljivost imenovanega ravnateljstva nikakor ni edina. Kolikokrat n. pr. se je že v Škofji Loki prosilo za razširjenje poslopij, kjer se skladajo žito, vino in sploh železnične pošiljatve. Ako bi torej v resnici opravičene pritožbe glede Otočc-Brezje v prid romarjem kaj izdale, smemo tudi glede škofjeloških skladišč, vendar že poslednjič tudi
kaj enakega pričakovati. Po besedah starega slovenskega pregovora naj bi sl. ravnateljstvo ne imelo le „grabelj", ampak tudi „vile". To se pravi jasno tako-le: Naj bi ne gledalo edino le na prihodke, ampak ne varčevalo tako skrbljivo z izdatki. Živite! — pa pustite tudi živeti!
—	Naklo. V nedeljo je predaval g. Franc Petrič v bralnem društvu o razmerju med šolo in domačo hišo. Predavanje je bilo izvrstno.
—	Ameriške novice. V Clevelandu jc umrl Anton Jerič, doma blizu Novega mesta. — V Chisholmu je umrl Pran Klančar iz Lu-šarjev na Kranjskem. Utonil je pri kopanju. — V Jolietu je umrl Anton Cermak. — V Nash-\vankeu je zadobil hude telesne poškodbe Jurij Hudak. — V Clevelandu je ponesrečil Andreju Tekavcu 19 mesecev stari otrok. Gospodinja je polivala ogenj s petrolejem, ki se je nenadoma ves vnel in objel s plamenom otroka, ki je stal poleg. — Na isti način je ponesrečila v Clevelandu tudi Ivana Godvan. — Istotam je zadela solnčarica Josipa Franko-viča doma od sv. Križa pri Kostanjevici na Dolenjskem. — Antona B a j u k a, ki je bil ob-dolžen nameravanega umora, je sodnija v Jolietu oprostila. Ranil je bil namreč z nožem Marijo Nemanič .Stvar se je prijateljsko poravnala. — V Jolietu je obstrelil neki Italijan Antona C e r m a k a. Vzrok je prepir. — V Brackenridgu (Pa.) jc povozila cestna železnica Franca Vrbanka. Bil je takoj mrtev. Doma je bil od kranjsko-hrvaške meje iz vasi Bohnarce. — VAllegheny je umrl za vročinsko boleznijo Josip Mule, doma iz vasi Grivec pri Kostelju na Dolenjskem. — V Co-nemaughu se je poročil Ivan Pajk z gdč. Rc-ziko Škufca.
Koroške novice.
k Pogorelo je predvčerajšnjim zvečer, okoli 9. ure gospodarsko poslopje Kojšnika v Šmartnu pri Celovcu. Škoda je precejšna, ker je ogenj uničil vso zalogo klaje. Gasila je šmartinska požarna bramba; prišli ste pa na lice mesta tudi celovška in št. rupertska, pa prepozno, je bilo skoraj že vse pogašeno.
k Skrivnostna najdba. Predvčerajšnjim je neka ženska našla v koruzni njivi ob jezerskem kanalu v Celovcu eno usnjato torbico, v kateri je bilo prstanov za kakih 800 kron, in druzih malenkosti. Sumi se, da so to ukradene stvari in da je tat le spravil to torbico v koruzno njivo, da bi ob priložnosti nanjo prišel. Javil se do zdaj še ni nikdo, da bi kaj tacega izgubil.
k Nesreča. V Podkloštru je z okna padla triletna hčerka nekega Fr. Rozmana, na ulico in se ubila. Deklica se je na oknu igrala ter je pri tem ravnotežje izgubila. — V Volšperku je pa utonila neka dveletna deklica v koritu, kakor se nahajajo pri vodnjakih za živino napajati.
k Umrl je znani beljaški veletržec gosp. Kari F ii r s t._
m*0mAimmmmmmmmmmmmm
Someščanom!
Dne 26., 27. in 28. avgusta se vrši v Ljubljani tretji slovenski katoliški shod. Že pri I. in II. slovenskem katoliškem shodu ste pokazali izredno gostoljubnost in z veliko ljubez-njivostjo prenočili na stotine gostov. Tudi to pot se obračamo do Vas s prošnjo, da pripravljalnemu odboru blagohotno odstopite kolikor mogoče veliko število prenočišč brezplačno ali pa proti primernemu plačilu. Gostje iz vseh krajev, kjerkoli prebivajo Slovenci in Slovani bodo prihiteli takrat med nas. Naj jim bodo ure, ki jih prežive v središču našega naroda ob Vaši gostoljubnosti nad vse prijetne.
Prosimo velecenjene meščane, da naznanila o stanovanjih in z opombami ali je stanovanje brezplačno ali pod kako ccno sc odstopi, blagovolijo takoj poslati na dopisnici uredništvu »Slovenca«, ustmeno naznanilo pa sprejme trafikant g. Š o u k a 1 nasproti stolne cerkve.
V Ljubljani, 28. julija 1906. Pripravljalni odbor za III. slov. katoliški shod.
Ljubljanske novice.
lj Slovenskim pevcem v Ljubljani! Na
stotine in stotine Slovencev iz vseli slovenskih pokrajin sc bo zbralo v dneh 26., 27. in 28. avgusta v beli Ljubljani. Mnogo jih bo, ki bodo prvikrat od najskrajnejših slovenskih nicj stopili v slovensko središče. Vabimo Vas, da nastopite v kolu pevcev, ki bodo pevali ob tej priliki slovensko pesem na shodu in na ljudski veselici. Apeliramo na požrtvovalnost gg. pevcev ljubljanskih, da se odzovejo našemu vabilu in se zbero v krasen, močan pevski zbor. Vse gg. pevce, ki se blagohotno nameravajo odzvati temu vabilu, prosimo, da pridejo prihodnji ponedeljek. 30. t. m. točno oh polu 9. uri zvečer v dvorano »Rokodelskega doma« v Komenskcga ulicah.
Ij Trgovski minister Fort gost ljubljanskega župana. Čujemo, da pride trgovski minister dr. Fo ft za tri tedne v goste k ljubljanskemu županu gosp. Ivanu Hribarju v Cerklje.
IjNovo poslopje za nemški otroški vrtec.
Na dvorišču starega strelišča zida nemški šol-
ski kuratorij enonadstropno poslopje za nemški otroški vrtec. Poslopju je postavljen že temelj. Dokler se ta stavba ne zgradi, bo nemški otroški vrtec provizorično na starem stre-išču, kamor so že pripeljali šolske klopi. Stanovanje pri Mahru je nemškemu otroškemu vrtcu odpovedano.
lj Skrivnostna nesreča v Vodmatu? — Umor? Ko je danes zjutraj vozil od Dunaja proti Ljubljani poštni vlak, je zapazil strojevodja kakih 400—500 m nad Zeleno jamo ob desni progi (smer od Dunaja) moško truplo in ustavil takoj vlak. Ker je bil dotičnik mrtev, je ostal pri njeni za stražo samo en železniški uslužbenec. Hitro se je izvedelo o najdenem mrtvecu in prišlo je vse polno ljudij. Nek Zi-danov hlapec je v mrliču takoj spoznal svojega bratranca Rudolfa Košir iz Ihana. Košir je bil prej železniški delavec v ljubljanskih skladiščih, nazadnje je pa bil pri vžit-ninski mitnici v Šiški. Ležal je ob progi z nogami ob šinah in z glavo navzdol na kamenju. Na levi strani mu je lice od ust proti ušesom kakih 10 cm na dolgo in precej globoko gladko prerezano; tudi na čelu ima ob levi strani zarezano rano. Krvi je čisto malo pod glavo. Na levi nogi je podplat odtrgan od čevlja, noga sama pa je popolnoma nepoškodovana. Odtrgala so spodnji del čevlja gotovo železniška kolesa. — Ne ve se, ali je Košir ponesrečil, ali ga je kedo umoril in ob železniški tir položil, da bi se mislilo na nesrečo. Vsekakor je čudna gladko zarezana rana na licu, koje mu skoraj gotovo ni mogel zadati železniški stroj. Ce je Koširja res pobil vlak, je to mogel biti samo tak, ki od Ljubljane proti Dunaju vozi. Ker pa na mestu, kjer so Koširja našli, vlak še ni v polnem tiru, je do cela neverjetno, da ne bi strojevodja opazil nesreče ali Koširja vsaj slišal. Natančneje bo dognala sodna komisija, ki je prišla na lice mesta. — O mrtvecu se nam še poroča: Rudolf Košir je bil rojen 1880 leta v Ihanu št. 28. Košir je bil do včeraj v službi pri mitniškem zakupu kot paznik in je pravil, da bode šel v Trst dela iskat. Včeraj je bil v par gostilnah v Vodmatu. Košir je zapustil vdovo in nepreskrbljenega otroka.
I.i Smodnišnica na ljubljanskem polju zletela v zrak. Kakor smo že včeraj poročali, je bila že ob polu 3. uri popoldne odstranjena nevarnost, da bi poletela v zrak tudi velika zaloga smodnika na ljubljanskem polju. Da je strela mogla vžgati manjše poslopje je bil pač vzrok zanemarjen strelovod. Ako je to res, je naravnost škandal, da se pri takih poslopjih v bližini Ljubljane ne skrbi za zadostne varnostne naredbe. Ravno tako lahkomišljeno jc bilo včeraj popoldne prevažanje smodnika iz poslopja, ki je bilo vsled včerajšnje eksplozije poškodovano, v veliko skladišče. Prevažal se je smodnik kar ob navzočnosti občinstva, kakor bi se prevažalo hruške in jabolka. O včerajšnji nesreči se nam še poroča, da so iz top-ničarske vojašnice vsi ljudje leteli ven. Ognje-gasno društvo je še pred eksplozijo hotelo kar k smodnišnici, a ognjegasccv ognjičar ni pustil tja. Ko se je smodnik vžgal, čul se je v Domžalah tako močan pok, da so se pri nekaterih hišah okna odprla, pri drugih zopet zaprla. Strah je bil velik, Na Tavčarjevem dvoru na čuvajnici in v Luckmannovi vili pri Črnučah je zračni pritisek utrl šipe. Tudi v Ljubljani so na nekaterih stanovanjih popokale šipe. Ognje-gasno društvo ic ostalo pri smodnišnici do polu 5. ure popoldne. Ognjegasna straža pa do 8 ure zvečer. Včerajšnji slučaj ognja na ljubljanskem polju je za ljubljanski občinski zastop resen migljaj, kaj mu je glede varnosti prebivalstva in bližnjih hiš takoj storiti, da se izogne veliki odgovornosti, če bi zadela katastrofa kak večji magacin ondotnih smodnikovih zalog. Ven s temi poslopji! — Iz Kresnic se nam poroča danes popoldne: Pok,, ki ga jc povzročil vžgani smodnik v smodnišnici na ljubljanskem polju, se je ob 1 uri 49 minut zelo močno slišal tudi v Kresnicah, ki so saj pet ur oddaljene od Ljubljane. Nekateri na polju so menili, da bo močan potres. Nevihte pa ondi ni bilo je šlo vse bolj proti jugu.
Ij Poziv! Vsi oni ljubljanski hišni posestniki in stranke, ki imajo vsled včerajšnje eks-klozije skladišča smodnika na ljubljanskem polju pri hišah in pohištvu večjo ali manjšo škodo, naj to pismeno ali ustno naznanijo mestnemu magistratu.
Ij Predstave »The Royal Vio«, ki so se včeraj pričele v veliki dvorani hotela »Union«, so res nekaj posebnega. Tako velikih in popolnih kinematografičnih slik še nismo videli v Ljubljani. Spored je bogat. Predstava je razdeljena v tri oddelke: pretresujoče drame sc vrste z veselimi prizori. Posebno lepe so barvane slike. Včerajšnja predstava je trajala tri ure in je občinstvo v polni meri zadovoljila. Pri predstavah svira vojaška godba. Obisk teh predstav najtoplejše priporočamo. — Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, kdor si ogleda tako dovršene predstave. Opozarjamo na inserat.
Ij Pesnik Simon Gregorčič se je včeraj mudil v Ljubljani ter je bil gost v trnovskem župnišču in pri gosp. županu Hribarju.
lj Lepi prijatelji delavstva! V „Na-rodni tiskarni" je doslej imelo delavstvo na leto tedenski dopust. Letos je delavstvo v re-komandiranem pismu vprašalo dr. Tavčarja, kedaj dobi kaj dopusta, a odgovora — ni in dopusta tudi ne. In taki ljudje, ki delavstvo tako izrabljajo, prihajajo, med delavstvo in mu zatrjujejo Jjubezen!" Dr. Tavčar naj sine domišljuje, da delavstvo ne pozna sovražnega stališča liberalcev napram delavstvu in naj se za jutrišnji shod pripravi, da bo moral preklicati vse psovke, katere je nagromadil *Na" rod" proti delavstvu pod njegovim odgovornim uredništvom!
Ij Delavski prijatelji. Poroča se nam: Zupana Hribarja kljub pozivom iz srede de-
lavstva ni bilo na zadnja dva ljudska shoda. Vzrok je ta, ker ni imel glede volilne reforme za občinski svet dati nobenih obljub, kajti volilno reformo hoče Tavčarjeva frakcija na vsak način zavlačevati in je tako župan dobil na usta narodno-napredni nagobčnik. Za volilno reformo se mora sedaj prijeti tudi dr. Tavčarjevo frakcijo in Tavčar ali Triller kadar prideta zopet na shod, morata takoj izjaviti, kedaj bo v razpravi volilna reforma za občinski svet. Liberalna aroganca z delavstvom ne bo slepomišila.
lj Iz krogov pekovskih pomočnikov se
nam poroča, da smo bili nedavno glede resolucije pomočniškega zbora pekovskih pomočnikov napačno informirani. Pomočniški zbor ni socialno-demokratičen, atnpak so v tem zboru zedinjeni vsi pekovski pomočniki brez razlike strank. Vsi se strinjajo z zahtevami stavljenimi v dotični resoluciji. Naj bi gg. pekovski mojstri svojim pomočnikom vsaj deloma ugodilo, posebno kar se tiče njih glavne zahteve, da se odpravi hrana pri gospodarjih, da se ves zaslužek le v gotovini izplačuje, ker je to tudi že pri drugih strokah večinoma uvedeno. Splošno je znano, da so pekovski pomočniki za svoje težavno ponočno delo res slabo plačani.
Ij Kat. mladeniško društvo priredi v nedeljo. 29. t. m. izlet k sv. Katarini.
lj Opozarjamo še enkrat na občni zbor ..Glasbene Matice", ki se vrši danes v društvenih prostorih v Vegovih ulicah. Želeti je obile udeležbe iz vseh krogov, da se volijo v odbor možje, ki vživajo vsestransko zaupanje in da se ne dogode iznenadenja, po katerih bi bili prizadeti ljudje, ki imajo neoporečne zasluge za zavod.
lj Trgovskega bolniškega in podpornega društva novo izvoljeno ravnateljstvo se je v svoji včerajšni seji sledeče konstituiralo: ravnatelj g. Ivan Knez, veletržec, pod-ravnatelj: g. Alojzij Lilleg, tajnik: gosp. Fran Andenvald, blagajnik: g. Ivan Mejač, gospodar: g. Andrej Šarabon, člani ravnateljstva: gg. Ivan Jebačin, Ignacij Kessler, Pavel Magdič, Ladislav Pečanka.
Ij Predovičevi svinjski vozovi za mestno parado. Ta dika ljubljanskih mestnih odbornikov, ki je pri debati o draginji mesa in svinjine predlanskim v mestni dvorani ponosno trdil, da on svinjske razmere najbolj pozna, nker je že med prešiči gor zrastel", prevaža zdaj po mestnih ulicah „bele Ljubljane" smeti v navadnih svinjskih vozovih. In tako smo na eni strani v sanitarnem oziru za eno — svinjarijo bogatejši, na drugi strani pa za eno moralno propadlost na jasnem, ker vidimo, da Predovič ne vleče tisočakov kron iz mestne blagajne zastonj, nego odškoduje liberalno kliko s tem, da pošilja na njene polomljene shode svoje hlapce za — reditelje! Pa pravijo, da Ljubljana ni „bela" !
ljlz Rožne doline se nam piše: V nedeljo, dne 5. avgusta priredi pripravljalni odbor »Tamburašev« v Rožni dolini pri gosp. M. Podgorelcu veliko veselico z jako bogatim sporedom, s prijaznim sodelovanjem slav. pevskega društva »Ljubljanski Zvon*, in domačimi tamburaši, pod spretnim vodstvom g. F. J e I o č n i k a. Natančni spored sc pozneje priobči.
Ii Okrasti je hotel včeraj v vlaku Jakob Mittelmann gostilničarja in trgovca Toma Drugoviča iz Hrušovja, a sc mu ni posrečilo. Mittelmanna so zaprli.
Ii Prisiljenci pobegnili. Te dni je pobegnil od dela pri zgradbi nove gimnazije prisil-jenec Peter Pastrovichio iz Pivjane. Na Rakovniku jc pobegnil od dela prisiljenec Gio-vanni Romeo iz Mortaje, od zgradbe Dcghen-ghijeve liišc na Dunajski cesti pa prisiljeec Franc Kotnik iz Ccrkelj.
Ij Prvo grozdje prodajajo na tukajšnjem trgu po 1 K 60 h kg.
Ij Pokopali so včeraj davkarjevo vdovo gospo Marijo Moschner rojeno Hayne.
lj Občni zbor St. Jakobsko-Trnovske moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dne 16. julija t. I. izvolil naslednji odbor: Prvomestnik gosp. dr. Fran Papež, odvetnik; namestnik g. Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik, blagajnik g. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik; zapisnikar g. Josip Pichler, c. kr. okrajni tajnik v p. Zastopnik k veliki skupščini g. Makso Bradaška, c. kr. računski asistent. Prcglcdo-valca računov gosp. Jernej Kilar, c. kr. rač. revident, Jernej Bahovec, trgovec.
Ij Umrli so: Marija Kustrin, strežnica, 45 let, srčna kap. Neža Prijatelj, delavka, 44 let. Franja Breznik, usmiljenka, 24 let.
Telefonska in brzojavna poročila.
NOVI GENERALNI INŠPEKTOR KAVA-LERIJE.
Dunaj. 28. julija. Uradni list danes pri-občuje umirovljenje nadvojvode Otona kot generalnega inšpektorja kavalerije. Generalni inšpektor kavalerije jc postal korni poveljnik Brudermann v Lvovu, v Lvov pa pojde zagrebški korni poveljnik Auersperg.
CEHI O PLURALITETNEM VOLILNEM SISTEMU.
Praga. 28. julija. K agitaciji za pluralitetni volilni sistem pravijo »Narodni Listy«, da je samo kršenje enakopravnosti napram Slovanom moralo povzročiti take čudne cvetke.
MINISTRSKI PREDSEDNIK NA PO-CITNICAH.
Karlovi vari. 28. julija. Ministrski predsednik Beck se je danes pripeljal sem.
NOV NEMŠKI LIST V ZAUREBU.
Zagreb, 28. julija. Resoiucijonaši nameravajo ustanoviti v Zagrebu nov nemški list ki naj bi zagovarjal njihovo politiko.
KONZUL ARETIRAN.
Dunaj. 28. julija. Generalni konzul Zengiein je bil v Švici radi sleparske prodaje zemljišč aretiran.
NESREČA Z AVTOMOBILOM.
Dunaj, 28. julija. Pisatelj dr. Foft iu njegova gospa sta se pri vožnji z avtomobilom ponesrečila. Gospa je bila takoj mrtva.
VELIKI NALIVI.
Inoraost, 28. julija. Veliki nalivi so na Tirolskem odnesli več mostov, na raznih krajih pa je poškodovan železniški tir.
SHOD KATOLIŠKIH UČITELJEV.
B u d i m p e š t a, 28. julija. Katoliški učitelji bodo imeli 26. in 27. avgusta shod v Budimpešti.
SREČA V NESREČI.
Hamburg, 28. julija. Parnik Moorbur s 450 šolarji izletniki je trčil v drug parnik in bil prerezan. K sreči ni izmed izletnikov nihče poškodovan.
FRANCIJA IN VATIKAN.
R i m, 28. julija. Papeževo pismo o cer-kvenopolitičnih razmerah francoskih se tiska. »Osservatore Romano« izjavlja, da so vesti francoskih listov o njega vsebini vse izmišljene.
ZALOGA 2ITA ZGORELA.
Budimpešta, 28. julija. V Kološvaru so včeraj zgorela skladišča tvrdke Ludvika Baleka. Razun lesenega tnaterijala lastnika so zgorele zaloge pšenice tvrdke bratov Schwarz iz Maros-Vasarhelya, cenjene na 100.000 kron, in zaloge čresla dunajske tvrde Fischl in sin. Škode je 200.000 kron, ki je pa z zavarovanji pokrita. Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo.
GROZEN CiN IZ LJUBOSUMNOSTI.
Haag, 28. julija. V Tubici na Brabant-skem je umoril tvorniški delavec Grizec bruseljskega profesorja Canusa, o katerem je sumil, da mu je zapeljal ženo, nato je zabodel svojo ženo pred otroci in se obesil.
NAJNOVEJŠA POROČILA IZ RUSIJE.
S o s n o v i c e, 28. julija. V Sosnovicah pozivajo letaki delavstvo, naj takoj prične splošno stavko.
P e t e r b u r g , 28. julija. Tukajšnja policija je nastavila 50 žensk za tajne agente, da pazijo na revolucionarno gibanje med ženskami.
V a r š a v a. 28. julija. Profesor Vilhamov-ski, ki je imel neki poletni kurz. je bil nenadoma poklican iz šolske sobe. Ko je prišel na hodnik, sta ga dva mlada človeka ustrelila.
Da je nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska
poslcdica uživanju zrnate kave, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kathreiner-jevo Kneippovo sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijače. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kath-reinerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem redilna in krvotvorna.
Matere, hranite deco same! Poletje je najnevarnejša letna doba za dojenčke Stotisoče otrok, ki se hranijo na steklenice, pobere mučna bolezen bljuvna griža, mejtem ko se krasno razvijajo dojenci. L a c t a g o 1 daje živež in omogočuje materam, da morejo same hraniti. Priporočajo ga prve zdravniške avtoritete. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Prospekte o „Naravnem hranjenju dojen-cev razpošilja zastonj in franko Viljem Maager, Dunaj, III., Heumarkt 3 o.	1660 12-1
Mleteorologično poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
27
28
Čas *pt-acvanja
9. iveč, 731-1
Stanj« b»r»-mstn T mm
7. »Jutr. 2. pop.
732-6 7324
Tsmpe-raturt
po Ctliljn
211
19-2 248
V.trori
brezvetr.
sr. jvzh.
Rob«
pol. obl.
obl.
|1| Is-
Ph
08
Srednja včerajšnja temp. 22 4", nerm. 19-9*.
Prodam
po nizki ceni: 1646 3—2
„Valvasor". 4 zvezki, kompleten. „Das oesterr. Recht", 8 zvezki. uAndree Hand Atlas", najnovejša izdaja.
Oddam vse skupaj ali pa vsako delo posebej. Vpraša se : Viktor Zori, Kamnik.
Stara gostilna
v Ljubljani se takoj odd£. — Več
povč A. Jungkunz, Dol pri Ljubljani.	1682 3-1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijate^em in znancem bridko vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna hčerica, oziroma sestrica
Stanislava
danes dopoldne ob xlt\0. uri v nežni starosti 15 mesecev mirno v Gospodu zaspala.	1683
Popreb bode v sobotv ob 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Trebnje, 27. julija 1906.
Žalujoča rodbina Pehani.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki nenadne izgube naše ljubljene soproge, ozir. matere in sestre, gospe
ftanke Černivec roj. Hafner
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno hvalo, osobito pa šc onim, ki so nam ob bolezni drage pokojnice stali na strani, ki no jej darovali krasne vence in ki so jo v tolikem številu spremili k zadnjemu počitku.
V Škofji Loki, 25. julija 1906.
Izjava.
1630 3-1
Na ,,Svarilo", ki so je priobčili v tem listu dne 21. t. 111. ljubljanski ta-petniki in dekoraterji, stopim izzvan prvič iz samote (v Soteski št. 8) na javnost in izjavljam nastopno :
Kot samostojen trgovec s pohištvom sem na podlagi svojega obrtnega lista registriran pod št. 27Č/6 ex 1899 in sem upravičen imeti v zalogi, prodajati in jemati naročila na vsakršne meblje in vse mogoče pohištvo in tndi vse tapetniško blago, med katero glasom sistematskega obrt. zaznamka št. 290 (razpis c. kr. trgovinskega ministrstva od 4. avgusta 1899, št. 29.757) spada oprem Ijanje postelj, vseh vrst matraci in dekorativno tapecirani predmeti in blago, n. pr. zofe, otomani, fotelji, dekoracijski divani in tudi preproge, okenske preproge, roheauxi, brez omejitve glede na velikost, kakovost in konstrukcijo.
Kateremu tvorničarju, upravičenemu mojstru in zlasti za to stroko, kateremu tapetniškemu mojstru se mi zdi potrebno poveriti izdelovanje blaga, montažo itd., za to pa nisem dolžan nobeni konkurenci, najmanj pa še onim s varilni kom,, ljubljanskih tapetnikov in dekoraterjev", polagati računa.
Svoje velecenjene odjemalce uljudno opo-zarjaje na ta popravek, se jim prav uljudno priporočam za vestno izvršitev vseh naročil in znamenjam z odličnim spoštovanjem
Fran Ksav. Casper
v Ljubljani, Soteska štev. 8.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 13	F. H I T I
Pred škofijo it. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
Išče se pošten, spreten, vojaščine prost
V
Išče se
1689 3—1
tesarskega polirja
Vstop takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Oglase na FRANC PUST, mestni tesarski mojster,
Izvežbana
Kuharica .hislna
išče primerne službe, najrajše v župnišču. Nastop takoj.	i6°o 2—1
Več se izvč pri upravništvu ,Slovenca'.
Uelika trsouina
z manutakturnim in špecerijskim blagom ter železnino
v cvetočem stanju, se takoj p r o d it. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" v Ljubljani.	1665 3
prodajalna
se oddž s i. avgustom t. I. na voglu Nušakove kasarne v Konjuških ulicah.	1680 3—1
Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice.
Stanovanje,
dvoriščno, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, nadalje
prodajalna
s sosednim skladiščem in pisarno, se o d d a na Rimski cesti, preje Kančeva hiša.	1679 3—1
Pojasnila daje Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice.
2 hleva
s pritiklinami, za 4 in 8 konj, se odd£ v najem na Rimski cesti, preje Kančeva hiša od 1. avgusta t. 1.
Pojasnila daje. Ljubljanska kreditna banka, Špitalske ulice. 1681 3—1
si morejo vsak dan zaslužiti gospodje in dame brez vsakega napora.
Vprašanja ustno ali pismeno le v nedeljo, ponedeljek in torek od 9—11 dop., Gosposke ul. 15., part. na levo.
1625 3—1
Hotel .TRIGLAV na Bledu.
Podpisani priporoča svoj narodni hotel ,TRIGLAV ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na jezero — slav. občinstvu, posebno potnikom in izletnikom. Pripravljenih je 22 sob za prenočišče.	1669 2 1
Jakob Peternel.
35i d arije rafiev 000
00000 (groSnic) 0000®
na novem centralnem pokopališču ijvrji naj cenej je jtavitelj novega pof^o palijča do oblastveno odobrenih določilih 1671 t j a jgradbo pokopališča. Natančneje sc poijve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo Št. 3 v Ljubljani.
Zidarji in S delavci
se takoj sprejmejo Pred škofijo št. 3/1 v Ljubljani.	1673 3-1
Proda se na Bledu v bližini jezera
lepa nova hišet
z lepim vrtom. Pitna dobra voda pred hišo. Vsa pojasnila daje ANTON MAROLT. BLED (Grad) 141. i&76 2-1
Izur.eni
1666 2-1
■izusti pomofiniti
dobe dobro in trajno delo. Sprejmo se
tudi	'1SBB:
1. kranjska tovarna glasovirjev, Ljubljana, Hilšerjeve ulice 5.
iT Proda se
radi odpotovanja skoraj popolnoma nova
iW oprava
2 spalnih sob, salona in lepa okusno izdelana kredenca. Poizve se v Hradeckega predmestju štev. 23. — Istotam je oddati
lepo stanovanje
s hlevom in prostori, v kojih se že nad 35 let izvršuje zeljarski in drugih deželnih pridelkov obrt. 1684 3—1
(Stranifnlzzlejel)
Zarezane strešnike_____________
vane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje =
1297 13
Rudolf or OS Z y, Ljubljana, i Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku.

............................................
i Stanje ,log SO.jun. 1906 j	K^^nl trg I Denarni promet 80. junija j H
j Čez 12 milijonov kron. j št." 2, I. nadstr. | 1906 doz 27 milj. g. \w
IIMIiilMMIMM«IIIIIIMI*«*tMMM(MIIIMMMI||a
>IIIIMMMIIIIMIIMII((l*ilil •••UM •«•«••••••■ ■!•■••■
kateri bi bil vešč tudi klanja prašičev. — Vstop takoj.	1680 5—4
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca"
Manjše stanovanje
obstoječe iz 2 lepih sob in kuhinje kakor tudi
W lm. 1« v
za 4—6 glav živine se da ceno v najem na Karlovskl cesti št. 3. — Poizve se v tovarniški pisarni tvrdke Samassa, Zvo-narske ulice 5.	1641 3—2
Lastna glavnica K 252.865*93.
fiajboljča in najsiguirnejša prilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delav- j «1 brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ZL 9 ft sPrsjme vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po	100 K čistih 4 K 50 h na leto.
St&Dje vlog 30. junija 1906: K 12,489,874-93. Denarni promet t letu 1909: K 34,418.440 28
Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranilniine poloinice na razpolago. V Ljubljani, da* 30. junija 1906.
Dr. Ivan Suitertte,	Joilp Slika, stolni kanonik,
predsednik	podpredsednik,
2645 30—30 O d b	o p n 1 k 11
Anton Bcltc,	Fran Povie,
po« , pod|etnik In trg: v SI. Vidu n L|nbl|.	vodja, gralčak, dež. odbornik, dri. in dež. posi. itd.
Anton Kobl, Karol Kauschegg,	Matija Kotar, Ivan Kregar,
pos. in trgovec tlreg pri D. veleposestnik v Ljub1|anl.	župnik pri D. M. v Polju. svet. trg. in obrt. ib. v LJubljani.
Franiliek Leskovic, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,
talini pos. In blag. Lj. pos. tovarnar.	tovarn. In pos v Ljubljani.
Orcg. Sllbar,
župnik na Rudniku.

Važno!

Yažno!
gospodinjo* trgovce in živinorejce.
Najboljša iu najconojša postrežba
za drogve, kemikalile, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi&ne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 165H	vod iz soli za kopel. 62—28
Oblastv. konco8. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana, Šclenburgove ulice 3.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
—— v sodčkih in steklenicah. —— -O-
Najstarejša sveiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let

upcue
priporoča velečastltl dubovitlnl ter glavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno^ voščene sveče
ia cerkev, pogrebe In procealjc,
voščene zvitke, Izbornl mčd-pitanec
kojl se dobiva v steklenicah, škatljah In Skalita v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se ludl vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča In zagotavlja točno In poiteno postreči.
1657 62-49^ JUBIlJArifl,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša.
-	n	744 52-17
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini rfnhfltinjilfp nh|p|(D v izdelovanje vsakovrstne UUHUVIHMle UUIBBB
Iz trpeinega In solidnega blaga pe nizkih oenah.
0pr^\naiovgoliko izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva ieleinlsklh uradnikov.
POZOR ANERIKflNCI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—15 ^hm

MATEJ OREHEK
trgovino v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani icjj Tik znane Tišierjeve gosiHne. Si
flAi
H hotel JHIOH"
t JLJiilHjniii.
-.^■ar. J-iStP _______——v.;


1674 1—1
na Avstrijskem protokoiirana firma.
Danes, 28. julija 1906
•»t%oiisi
iolo-predstovo
»o točk :*o
iz posebno zbranega sporeda Je posebno poudarjati:
Rusko-japonska vojna.
Polk 3. divizije carske garde, zapuščajoč Tokio. — General baron Oshima s svojim štabom. — Prevoz llcolnega obležnega topa. — Pokanje poljskih topov. — Pokanje llcolnih obležnih topov. — Razdejanje trdnjave Erlungshan. — V trdnjavi Erlungshan zasutih 160 vojakov. — General baron Oshima ogleduje v trdnjavi najdene granate in torpede. — Sestanek generala Steslja in generala barona Nogija. — Prihod generala Nogija s svojim štabom. — General Steselj, polkovnik Rejs, poročnik Malčenko in eskorta. — Ruski ujetniki zapuščajo Port Artur. — Prevoz ujetniške prtljage. — General Steselj, gospa Stes-Ijeva in otroci zapuščajo Port Artur. — Odhod vlaka generala ateslja in rodovine iz Port Arturja. — Prihod zmagovite armade v Port Artur.
Ti filmi niso pariške fantazijske slike, kakršne so se doslej kazale v Ljubljani, nego so ® Royal Vio Comp.lt^l z jamstvom za pristnost posnetkov na bojišču z nagrado 10.000 K.
Royal Viophon
najaktualnejše in najboljše na torišču
živečih plešočih govorečih žvižgajočih pojočih in glasbo pro-izvajajočih fotografij.
Poleg tega še 20 resnih in šaljivih slik. Predstave vsak dan od 8\ do 11. ure.
Ob nedeljah in praznikih ter ob sredah popoldne ob treh:
rodovniško predstavo.
Vstonina: Zaklopni sedež K 2 —, 1. prostor K 150, II. prostor K 1—, lil. prostor 40 vin. Vojaštvo od narednika nizdol polovične cene; otroci pod 12. leti pri rodovinskih predstavah polovične cene.
Predprodaja vstopnic pri J. Giontiniju na Mestnem trgu od 9. ure dopoldne do 6. ure zvečer.
Vsak petek popolnoma nov spored.
Sv. Petra J J	Sv Petra
cesta 27
J. Ložar
2461 52—33 ^
cesta 27
priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natančno delo ! Nizke oenel-
parna žaga Dcg^eng^i
Ljubljenca
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje. 969 13
Iz portland-cementa in peska
Sinete
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Služba	i5io 4-3
organista in cerkovnika
se izprazni o ^v. Mihaelu pri dekanijski cerkvi v Žužemberku.
Prednost imajo oni, ki umejo delovati v posojilniški pisarni.
Ponudbe na dekanijski urad v Žužemberku.
OPEKAKM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali sc pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). — Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1 septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1589 10—4
Na prodaj je
1626 2—2
lepa hiša
s sadnim vrtom na Gunoljah št. 21 pri Vižmarjih. Cena K 3000.
Več se izve pri lastniku Antonu Bremc-u, Poljane št. 18. Pošta Št. Vid nad Ljubljano.
mmmmmmmmmi
V lepem kraju na Dolenjskem sc odda s 1. oktobrom t. 1. stara in znana
^J I	na več let na ra-
gostilna ■'ijss,.1-'v
Posebno pripravna je za penzijoniste z večjo družino.
Na razpolago so tudi večji vrti in zemlja. Pojasnila daje gospod Štipko Jelene, nad-učitelj na Dvoru pri Zuženbergu.	1545 5—4
tnin?mnmtmmT?t?fitfmmtt?itfitmf
Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1629 6
Tennis-obleke
po

Najfinejša in največja izbora kolekcije za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
D
4 ». It«* r>n
Ljubljana, Mestni trg 5.
«
trn 0»
E <
8QT najcenejša vožnja v Ameriko. HgM
E. Kristan
oblastveno koncesijonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
118 52—39
(na dvoriHu).
I
lOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
3
o
T
mt
K
U
Ideal hišne gospodinjeje
„Parket-Rose"!
Edina
mast za parketna tla
katera se da z vodo in milom izpirati, za lino-lej, xylolith in za
mehki lesni pod.
Vsako snaženje potem s trdim voskom odpade. Ni več črnih, zamazanih
sobnih tal. Ni več prahu v stanovanju. 1667 10-1
Glavna zaloga za Kranjsko
t vrel k a
Ant.Krisper
I ^jubljaiia,.
Nadaljne zaloge: Brata Eberl, Ad. Haupt-mann itd.
Za dela ,,P a r k e t -Rose" priporoča se:
Snažilni zavod
Peter Hlatelič.
Telefon št. 155.
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je g«t»v«inse ne da vtajiti. Veliki modem« opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in v«zne liste daje »blastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulice 25 bliža cerkve Srca Jezus«vega. Kder želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebn« v pisarno. Po kolodvorih in cestah nlkdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1969 38
JL^o m o
Podpisano naznanja, da je začelo
,,Vinarsko in gospodarsko društvo" v Komnu
svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih _Švarovih" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načelstvo: »Vinarskega in gospodarskega društva«
1621 5—3	v Komnu, 17. julija 1906.
Ustanovlj. 1.1882.
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
V lijubljani
podrejena Škontraciji ,Zadruine svete" v Celju
Ustanovlj. 1.1882.
41.
Telefon št. 185

na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulle
obrestuj« hranilno vloge po
PoStno-hranll-nlčnega urada St. 828.406.
brez odbitka rentnega iavka, katerega poiojilniea wma za vložnik«
plačuje.
mr Uradne ure od 8.—12. In od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 16	Upravno premoženja kmetske F 0 an/\
posojilnice maša	a 0,yZU.jZV / j.
Staj. hran. k 8,702.874*88. K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posqjuje na zemljišča po 5 "/. z l1///« na amortizacijo ali pa po 5'/. brez amortizacije; na menico po 6 */„. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.

Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
Sodbeni < < avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami. =
Vsako teh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko, ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po: 92 52-13
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10°/0 popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno
leto se jamči. Ker je to domača industrija, zato so ludi cene prav nizke
Zdravilnica z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
= v kraipini,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih	alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri
mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli,	masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	i332 20—6
OJ >-	D-
1 1 n	m
I to	—
co to	O
£
P
<D
? «
<)
P.
«3
•o

mi
■/-i

V.
0
N <£
1
vA «
(i

I
mm
Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki ,(Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Neu-Vork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Vfilhelm, Kaiser Wilhelm d. mmmm Grosse. hm SPW Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-50
Edvard Taučar-ju, o mmrm m ».35.
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poitena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washtagton( nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Balflmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
2265 52-34 III
Zapomni si, prinesti mi moraš le „ OftomSn"-
papir za svalcice ali cevke in ne daj se premotiti po podobnih ponaredbali slabe kakovosti.
OtPOSf	OEPOSt
OTTOMAN
^ tZJ
i
C*
cs as
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-14
Ljubljana,
St. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Košnji}

1662 1-1
druga in tretja, se odda. — Več se poizvč v tovarni za lep (Leimfabrik) ali pa pri gosp. Fr. Beber-ju, Sv. Petra cesta 73.
flrbiteRt
1672 1
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Speoialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in to&na izvršitev.
w «
gistilnim eksrraktom]
C ~
% *
—
> -G
cn z
Globus
Najboljše čisrilo na svefu
«1 r &)
i
I o
je
najboljša mizna in osvežu-v. joča pijača,
katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
Miz. postaja, zdravilno kopaliiii pri Karlovih varil
Prospekti zastonj in franJeo. V ZJnblJani se dobiva v vseh lekarnah, veSjlk siooorijskm prodajalnicah in trgovinah z jestvinami ii naom.
Zaloga pri Mlhul Kaitaor-1« in Peti' Lassnlk-i
Mullml.	114 62-27
aca
njocnertei jedila
50 za marsi^ogar predmet, \(\ ga nc morejo doseči, l^cr nijc za njegot> želodec. Tc pa le tal^o dolge, dokler te jedi ni^o pripravljene 5 CERES- jedilno mastjo. J<a ta način prirejena jedila prenese tudi ®C3T najslabši želodec.
«
H
i t 8 P
tq
(V
h ?
o1
t»< .J
te S
,	o CN
te 3
m
psi
TO
o 0o< ti.
O p
£ TO
o
s b
o. v
5 ^ ^
P
rJ.

<
P **
P, S cy f.
8
^ I
c. O
N
o.
N £
0
t &
o-
o
Cfc
o
tf p
^ o
1 *s
A ^
o
v*
A S
A o
o p*
TO
p-s
0 p
ts«< («1 psi p-i. n. d
1
p<
M.
k 1
3
o te f.
o
tj o te TO
o
TO
A p
ti P
C.
3 P
te<
o ^
o tj o
pm
O
o
Osi
0
> ^
ct"
to ^ C-. p
o
3 p
to«
&
to« r4-
P
3
N C-
s
5 3
s. a
H.
£ p
pj p
1
o
P
p5. O
3 ' P
cvi ^ £
c«'. ^
psi
S
•>1 ^
O £
O
cS
a
n*
P
S1
("J.
n
1x1 P
te
te<
C.
(ti
o
rsi
tSl.
S o te
?
te -a.
O1
s
1 c.
- p
S' P
O: ^ &
to,
o* ^ .. te
to (2. •s
fj CS.
(?>
CS

> >j
C^
O ^
P
ci« O.
£
C5.
fti p
o p
(H

rs §
n J s0
Cc o.
O
o
P
p>i. o
c*. ^
P tsi
TO
rs ^
P ^
O
o
te
te<
te
?f sg
O'
S!
•S.
to r1-
S p
TO
(Ssl p
I
p
fcc
P
3
P
?r
v.
TO
Ni
H O te OS
•i •o
c
P o-
c:
TO
P
O te
w
o
o
s o
r-.
N
C.
P
0!
r
* i
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih # UStOIlOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna v Beljaku, Šolska cesta 21 • FUUalka v Ljubljani, Dunajska cesta 73
Tetofon št. 237
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon it. 237.
v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. - Prcvzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz \V e i s s e n b ac h a. — Proračuni zastonj in 748 30-16	poštnine prosto.
B91 183
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
'nio. .celovcu. Akcijski kapital 12JM.MI-. Bezerrai zaklad K 2*1»-. podr-i-io. » s p lj e t
Podruinio
Kupuj« in prodaja
m vrati rent, ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novciv In devii.
Promeia Izdaja k vsakemu -žrebanju.
Akcijski kapital
Zamenjava In ekikomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Lsirebans vrednostno papirji In vnovinji Zavaruj« in&ki proti kurzal upala kuponi.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
jjr ssfeossi !s !akas-e a«9<9,	jur Borau n»ro4U».W'«S«
u.
Denarne vloge aprejama
v tekočem računu ali na vložne knjUlci proti ugodnim obrostim. Vloioni denar obrestno dno vloge do dni vtdiga.
Promet ■ čeki In nakaznicami.
od
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mouu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
76« 62—21
nri MICIf A nDII7DII ZDRUŽENIH PIVOVAFtEN ZALEG in LAŠKI
UCiLiPII9l%A UllU£iDll TRG v Ljubljani, telef. št. 163. == priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. ——
090 50 34
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jeslbe
lose 30-25	(StrangfalMiegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so pntentovani v vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola.
Kar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Ifi	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	gSJT Sprejmejo se zastopniki.
I
zavarovalnica"
ii i
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p Ml jako ugodnimi pogoji, da se laliko meri z vsako drugo zavarovalnico. — Y krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
i
I Dunajska eesta št 19 v Ljubljani Dunajska ecsta št. 19 j
_____38 24—16	———-——■ u Mf>H!atnwi hiši v n r i ti i r in ---W
I I
OSREDNJA BANKA
' Vloge na knjižice in račun 4 % in 4 ' , %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
■i ii 11 mi i ii■ II iiiiitfiii—n«
CESK1H HRANILNIC,
(Ustredm banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 40/° in ',4°/n upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/„ ban. kovnih obligacij, k.iterefuživajo pupiiamo sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,OOO.OOOa—
Telegrami: ,,Sporobanka". Deponiranje kavcij in
vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.
s/r
i i
l i i
K
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest na Friškovcu
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. uss 10-10	PIVOVARNA AUERa
parcelirali i mmm
i i
Podružnice:
Pr.g. z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žlikovr, Husova ulica 37. Krno. Veliki tre 10. Ilailen, Glavni tre; 4- €elk» Lip., Crftk. K.mnic., Hor.rakl ZumberK, Schillerjeva cesta 3. Dtodling, Fran Josipa trg 9. KotI Jlfln, Črna cesta 8. Piten In HtIUt*.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzeile 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasse 69 (voiral Rennwes;a), IV Wle-dner Hauplstrasse 12, V. Schilnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahllerstrasse 76, VIII. Lercbenlelderstrasse 132, IX. Alserstrasse 32, X. Favoritenstrasse 59, XVIII. Wihrlngerstrasse 82, XXI. Hauplstrasse 22.
Menjalnična delniška družba
67 150-77

MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Reaer zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
t Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Izdajatelj In odgovorni arednik: Dr. Iiaacll 2ltnlk.
Tisk .Katoliške Tiskarne« v Ljabljanl.
III. priloga 171. štev. ,,Slovenca" dne 28. julija 1906.
Slovita, moderno urejena
ff
Ig-SKRBIC
I L'-1)
tovarna
Zagreb, Ilica 40
v o
a
n *
rt $
S $
sa
o
K.^ priporoča svoje slovite solidne in cenene
vm	lesene
in platnene fOlEtE, lesene in železne zastore za okna in prodajalne.
T^Ejg?1? Ceniki Iranko in zastonj
A. Kraczmcr
[Jubljana, Sv. Petra cesta (J
priporoča
popolno talojo kratkih klavirja mljttonov in planin
najbolj renomiranih firn: po rajnižjih cenah. Pre igra n i klavirji, solidno i;. « stanovitno prenarejeni so vodno v zalegi. —
Kdino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bdsendor-ter. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stlngl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
KlHVlrJI no popravljajo, uhlrnjo Iti Itvr&nje «e p<><!-litfHttJc w uHttJcm HtrokoV'
njaiko In preHkrhtio In »HrmfuiiHvnJu tmJconelAe. 2178 52 38
901
26-15 ff
brezalkoholna pijača
izvrstnega okusa iz
sadnega soka.
1454 10-4
Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62—18
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini iti slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi /.a vsa
klciiariksfi in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. I"-, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe štev. 3 44.
Pri nakupovanju	p*
—suknenegam:	ffl I! in manufakturnega
*	hlaga
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL!
_m
v Ljubljani	i
Špitalske ulice štev. 4.	Ji
811 52-14	g
Velika zaloga ■	alt suknenih ostankov.
Nareja jo O. P I C C O L I ,
lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade instare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, re-dilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. m NaroČila se izvršujejo točno po povzetju. mm
fMmm
'i f
Y
pif|pqpiij|pij|
V Kranju se odda
1634 3-3
trgov! HO
špecerijskega blaga in deželnih pridelkov.
Natančna pojasnila pri M. R o o s s v Kranju.


Vožnja traja - * __
dni 6 dni '	Pri|Va ^fn
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zarajenimi velikanskimi parniki
Pojasnila daje zastopnik ^K^CiHlIO
nj^bljaiia ^iodvor^€-uiice6tv.28
" Odhod izjjubljane vsaKj ponedeleK,torekčetrtek^ tednu.
Odlikovan s častno diplomo in zlato svetinjo v Parizu 1305
Ivan Triller. m
J
stavbeni in umetni ključavničar.
70 17
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spa dajoča dela, kot štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil-ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnej.ši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOOOO NaJ'cenejša Pot za zdaJ!!
8 .............................................. § „RED-STAR.LINE"
O
o	o
o	o
O	I o
o
o o
v Ameriko
o o o
o o o
o o
O preko Aiitwer|>na v Nevv-Vork, O
®	Philadelplila.
Hitra in varna vožja na moderno oprav-Jf Ijenih, novih brzoparnikih te solidne \ družbe s pošteno in čisto postrežbo.
J® Natančen, zanesljiv pouk in veljavne W vozne liste dobile v Kolodvorskih
kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde"
Franc Dolenc.
400 104 — 49
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Fetra cesta 27
priporoča	0 EJ
Si ■ , visokočastiti du- ' ^
v hovščini in cer- r ' A ! kvenim predstoj- ^jv % • ništvom svojo naj- 'v(,y ' starejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Frečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, ponlatim itd.
Veliko zaloga elektr. »veti! In kiparskih del.
m i ■ v
o
o o o o o
O ulicah štev. 41 od južnega Q
O
o o o
O V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v Q
g torek dopoldne, da prestopite pravočasno JjJ
na barko v soboto zjutraj. — Naši parniki	Q Kinland, Kronlad, Vaderland, Zeeland vozijo q do New Vorka osem dni. To je pribito. Uljud-
(OwOOOOOwOOOOwOOO no,t' 8naSa in zdrava hrana je na njih Q
pri nas prvo in zadnje.	Bed Star.
862 52 — 3fi	Q 1	H	J	\J
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
Stanovanje
se takoj odda za počitnice v Škofji Loki, in sir.er dve sobi in kuhinja s hišno opravo.
Poizvč se ravnotam pri Florijanu Pokornu štev. 17.	1652 2-2
■ v	|
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m uzsoleualisče
za deklice.
1421 14
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-ruzredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Iliša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre. petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Ivan Jax&sin
t LJubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalogo
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—27
in
pisalnih strojev.
Pouk v Šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Prodaja na debelo in drobno.
O X
e
ra s.
c o
U)
n
N
C
4) U
ll^lP
; Im? I s'
jtr: f. Ifc (!■ I " Trst8 H
O O 3
N fl) UI t¥ O 3
■S 01 3 T O

F i i* ii e k
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100 —3 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kla-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Pred. štev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9'50. Pred. štev. 361 1» Boxcalf z angleškimi podplati K 12-60.
„Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6-—. Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30.
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljše čevlja.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naro&ila proti poV&etju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 553. Sabakid K. 1050
podplati K 9 —.	„
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z „ močnimi podplati K 11'—.
567 I" Boxcalf K 13—• Bto. Lakovina K 12—• (1323 8)
Odlikovan z veliko zlato kolajno na spložni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu l.loO 9
J Demšar MQrlje ces,D 6<
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnike in krepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
flajvečja zaloga
čevljev za gospode, dame in ofroke ^ športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52-14


v	^
FR. 8EVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št. 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock)' puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo. .\ Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
03E9
J
FAFF-ovi šivalni stroji
so iinjl>oljši za. rodbinsko porabo.
«rr Šivajo, golijo in pleto ia
iieprekosno za obrtne namene šivajoč serri in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 0.	Kočevje, v gradu.
Rastlinski liker
grenčica
JELEN

mtmmmmmmmmmmvKmKBF - fmmmmmmMmmmm
. •/"•s.V. > .V. v>.\ vi>vi> N>>
»Mili
1450 1—6
najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in ž njim celo človeško telo
odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
fimm
Immm
\V/. </V NV-/. </\' .N/>- V-A ,\V> V'-.\
Anton
imetelj destilacije n
JELEN".
Jelenec
rastlin-

§iif^nMif§it