Leto LXIV^ št. 266
Ljubljana, sobota 21. novembra I93I
Cena Din 1*-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, S125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8____CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — m Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. _ <t
JAPONSKA POPUŠČA?
Japonska ne vztraja več pri svojih zahtevah, toda Kitajci smatrajo da je japonsko popuščanje prepozno in da mora DN postopati po
določbah obstoječih pogodb
Pariz, 21. nov. s. Kakor poroča »Petit parisien«, je japonsko poslaništvo snoči dostavilo Briandu obvestilo, po katerem Japonska ne smatra več za potrebno, da b* nankinška vlada brezpogojno pristala na njeno temeljno zahtevo za sporazum, ki se tiče neposrednih pogajanj m^d Tokijem in Nankingom. Japonska vlada pristaja na imenovanje preiskovalne komisije s pogojem, da bo stavljena nepristransko ter se bo bavila tudi z banditstvom in protija-pon&kim bojkotnim pokretom Kitajske. Na drugi strani baje Japonska ne bo več zahtevala takojšnjega priznanja petih te= meljnih točk za sporazum. To sporočilo je apravilo v krogih Društva narodov vtis, da se je položaj deloma omilil.
Ameriški opazovalec v svetu D. N. general Dawes je izjavil zastopnikom ameriškega tiska: Kot podpisnica pariškega pakta in pogodbe devetih držav želi vlada Zcdinjertih držav, da bi bil dosežen namen teh pogodb. Zato upa, da bo mogoč sporazum 6 koncilijantndm razgovorom na sedanji pariški konferenci in da bo prisotnost zastopnika Zedinjcnih držav na njej sporazum :e pospešila. Zcdiujenc države niso članice DN in zato ne morejo sodelovati v razpravi o izvajanju statutov ženevske ustanove. Glede na to tudi ne morejo sodelovati kakor bi želele, s čemer pa ni rečeno, da ne spremljajo naporov DN za mirno rešitev mandžurJ^e^a spora z največjima simpatijami. Zedinjene dTŽave 60 si pač morale rezervirati popolno svobodo presoje.
Tokio, 21. nov. Japonska vlada ne bo ogovarjala sodelovanju ameriškega posla* nrika v Londonu generala Da\vesa pri se-jiah sveta Društva narodov. Kljub temu izjavljajo v zunanjem uradu, da 6i Japonca pridržuje pravico spraviti vprašanje ude-Lžebe Amerike na teh sejah s pravnega stališča ponovno v razpravo.
Preiskovalna komisija
Pariz, 21. novembra. AA. Svet DN bo bnenovai anketno komisijo, ki bo preiskala mandžurski spor na terenu. To bo pc mnenju večine članov Sveta najprimernejše sredstvo za ureditev kitajsko-japon-serga spora. Predlog o imenovanju anketne komisije je v bistvu predlog, ki ga je septembra meseca stavil kitajski delegat dr. Sze.
Poročilo m motivacijo o imenovanju te anketne komisije bo sestavil po vsej priliki angleški zunanji minister Simon.
Japonska delegacija je izjavila, da v načelu ta predlog sprejme. Kitajski delegati pa mu nemara tudi ne bodo nasprotovali, ker so izjavili, da hočejo podrediti svoje interese načelom Društva narodov.
Prepozno!
Pariz, 21. nov. 6. Kitajski delegat dr. Sze je izjavil Snoči Briandu, da je kompromisni predlog Japonske, po katerem bi se japonske čete umaknile, če bi Kitajska teoretično priznala tri najvažnejše mandžur-ske pogodbe, prišel za meSec dni prepozno. Po zasedbi Cicikarja Kitajska ne more več pristati na ta predlog, ker se noče in se ne bo pogajala pod pritiskom vojaške zasedbe.
Kitajska grozi z izstopom iz Društva narodov
Pariz, 21. novembra, AA. Po poročilu iz poučenega vira je kitajska vlada pooblastila svoje delegate v Parizu, naj zahtevajo od DN, da izvede sankcije, ki jih predvidevajo statuti za razne kršitve. Če DN tej zahtevi ne bi ugodilo, naj kitajski delegati odpotujejo iz Pariza.
čangkajšek bo interveniral
Nanking, 21. novembra. AA. Časopisi poročajo, da je prišlo na tajni seji Ko-mingtanga do pretresljivih prizorov, ko je predsednik kitajske republike Čangkajšek naznanil, da bo aktivno interveniral v mandzurskem sporu. Vsi delegati so po njegovem govoru vstali in ga počastili z veominutnim molkom. Politični krogi smatrajo odločitev Čangkajška za najvažnejši dogodek v mandžurski krizi.
General Čangkajšek odpotuje danes z letalom v severno Mandžurijo. Kongres kitajske nacionalistične stranke ga je pozval, naj brani Kitajsko in ji povrne izgubljeno ozemlje.
Kitajske amaconke
šanghaj, 21. nov. Ogorčenje med kitajskim prebivalstvom   je sedaj   že tako
splošno, da se udeležujejo priprav za vojno proti Japoncem tudi ženske. V šangha-ju je bil ustanovljen te dni poseben ženski bataljon z imenom >bataljon smrti«, v katerega so se že prijavile mnoge ženske. Kitajske amaconke so se že preoble-kle v vojaške uniforme in se vadijo v orožju. Med ženskimi prostovoljkami je mnogo dijakinj iz najuglednejših kitajskih rodbin, ženski »bataljon smrti« bo baje že v prihodnjih dnevih odšel na mandžur-sko bojišče. Sicer pa je v teku akcija, da bodo po zgledu tega bataljona ustanovljeni ženski bataljoni tudi po drugih kitajskih mestih.
Japonska se mrzlično oborožuje
i\W York. 21. novembra. »Newyork Herald d poroča, da kupuje Japonska v Ameriki velike množine bombaža, ki ga potrebuje za izdelavo eksplozivnih snovi. List meni, da se Japonska pripravija na veliko vojno, ker so take množine bombaža potrebovati samo v svetovni vojni. Iz tega bi se dalo sklepati, da Japonska ne misli na mirno pora\'na\*o kitajsko-japonskega sporo zaradi Mandžurije, marveč da se resno pripravlja na vojno.
Madžarska in podunavska federacija
Strah pred gospodarsko izolacijo - Inicijativo bo pre
vzelo Društvo narodov?
Bukarešta, 21. novembra. 3>Cuventuk se v članku ^Podunavska federacija: bavi s kampanjo gotovega nemškega, avstrijskega in madžarskega tiska, ki v zadnjem času zelo intenzivno razpravlja o gospodarskem položaju v srednji Evropi in postavlja pri tem kot edino možen izhod iz sedanjega nevzdržnega položaja osnovanje podunavske konfederacije. Vse kaže, da podpirajo to kampanjo tudi prizadete vlade. Tako se da vsaj sklepati iz nedavnega govora bivšega madžarskega ministra Graca v madžarski zbornici, ki je ostro napadal Malo antanto in zahtevajoč revizijo mirovnih pogodb nastopil za osnovanje podunavske federacije, ki naj bi obenem prinesla izpolnitev madžarskih političnih in teritorijalnih teženj. >K61-nisehe Zeitungv se bavi v daljšam članku s
tem stališčem vodilnih madžarskih političnih in gospodarskih krogih ter povdarja, da vlada na Madžarskem velik strah pred gospodarsko izolacijo. Zaradi tega prevladuje v nemških krogih mnenje, da bi se Madžarska za ceno podunavske federacije odrekla vsem drugim politični m težnjam. 0 tem stališču Madžarske se je razpravljalo tudi ob priliki nedavnega proučevanja finančnega položaja s strani finančne komisije Društva narodov in se zatrjuje, da so ženevski krogi pripravljeni prevzeti inicijativo ter posredovati med Madžarsko in njenimi sosedi. Po mnenju teh krogov naj bi se najprej ustvarilo tesnejše sodelovanje med Madžarsko in Češkoslovaško, ki bi se pozneje razširilo tudi na vse ostal p madžarska ■vvsodnp drŽave-.
Vzroki madžarskih finančnih težkoc
Zahteva po uvedbi nestrankarskega režima
oboroževanje
—   Pretirani krediti za
Budimpešta, 21. nov. Na včerajšnji seji parlamenta je imel Liberalni poslanec Karel Rassav govor, v katerem se je ba-vil s finančnim poo&žajem države in izja-"^iL, da se je treba odkrito peča tj z vprašanjem, ali naj bi Madžarska uvedla za inozemstvo moratorij ali ne. kaosav je zagovarjal razpis nacijonalnega posojila za konsolidacijo finančnih razener. V nadaljnjem se je bavil s politično krizo in zahteval od ministrskega pi tdsednik'a, naj Čimprej likvidira strankarski režim in da državi čvrst program.
Pariz, 21. nov. Poslanec Lautier, ki je član zunanjega odbora parlamenta, v katerem je zahteval od finančnega min stra pojasnila o dovolitvi kreditov raznim dr* žavam, predvsem Madžarski, se bavi v li-etu »Homme Libre« vnovič 6 to zadevo in zahteva, naj jo vlada pojasni  javnosti v
vseh podTobr.osirih, ^l««^ pa po>ve, fcoi'ko znaša Madžansfši d,»voljen" kredrit. Ne gojim nobenih zlih čuvstev preti Madžar pravi med drugim Lautier, kjer sein se pogosto mudil in kjer mam celo osebni prijatelje, toda zdi se, da so nastale finančne te-žkoče Madžarske, ker je njena Narodna banka dovolila vojmemu ministrstvu pretirane kredite za oboroževanje. Lautier izjavlja, da ne bodo francoski vo-lilci, bodisi iz delavskih ali kmečkih vrst, zlasti pa ne bivši bojevndki v svetovni vojni, nikdar pristaud na to, da bi 6e dovoljevali Madžarski krediti za oboroževanje. Farncoski volil ci se morajo vprašati. ali se dola na ta način za m>ir. Bolje bi bilo. pravi Lautier, če bi Madžarska ponarejala francoske bankovce kakor, da bi ji daiali francoski denar v gotovini.
Omejitev uvoza v Anglijo
Zvišanje angleških uvoznih carin
kopra vnosti
London, 21. novembra. AA. Spodnja zbornica je v tretjem čitanju odobrila zakonski načrt o carinah na prekomeren uvoz.
Zanj je glasovalo 329, proti pa 41 poslancev. Nekateri poslanci so predlagali, naj se blago, ki je b'io kupljeno pred 15. novembrom v inozemstvu, ne zacarini. Zbornica je na vladin poziv ta predlog odklonila.
V imenrj trgovinskega ministrstva je Hore Belisha naglasi!, da bodo nove carine precej omejile uvoz. Izjavil je, da so angleški uvozniki sami krivi, če niso pH skiepanju pogodb računali z možnostjo, da bodo carinske postavke na uvoženo blago povišane. Vlada se mora ozirati na one. ki bi zaradi dumpinga izgubili svoj kruh in ne na interese posameznih uvor-ckov,
London, 21. novembra. Gospodarski krogi priznavajo, da je imela vlada tehtne razloge, da je v zadnjih dneh tako forsirala novi zakon proti dumpingu Uvozniki so zadnje dni tako navalili na angleška pristanišča in blagovne trge s svojim blagem, da je zunanje blago postalo že resen
za 50 odstotkov — Uzakonitev ena-dominijonov
f konkurent za vsako še tako dobro .n ce-ieno blago angleškega izvora.
London, 21. novembra. ZakonsKl predlog o omejitvi uvoza, ki sta ga spiejeli obe zbornici je bil včeraj odobren cd kralja in   ima  potemtakem   zakonsko obveznost.
London, 21. novembra Na podlagi zakona proti prekomernemu uvozu inozemskega blaga je vlada danes izdala naredbo, 6 katero se s 25. novembrom uvede na vse vrste inozemskega blaga zaščitna carina v višini 50 odstotkov vrednosti blaga.
London, 21. novembra. AA. Spodnja zbornica je po dolgi debati spiej-.a brez g'asovanja v drugem čitanju wes ndnstr-ski statut, ki daje zakonsko oblur.) >dh>-litvam zadnjih dveh amperi jaln'8? konferenc v vprašanju enakopravnosti angleških domirrjonov. Minister za doir.inijnnt Thomas je izjavil, da je bila popolna «1 skopravnost dominijonov v praks! že davno priznana in da kna ta zagonski načrt le nalogo, da to dejstvo t-idi uzakoni Prt tem je rerazil upanje, da se bo gospodarsko sodelovanje med posamezuiimi deli UTiperija ojačilo. 5
Poziv Sokolstvu
Proglas zletnega odbora SKJ — Udeležba na praškem
zletu je častna dolžnost
Beograd, 21. novembra. AA. Savez sokola kraljevine Jugoslavije je izdal naslednji proglas:
Češkoslovaško sokolstvo priredi prihodnje leto svoj deveti vsesokolski zlet. Tega zleta se udeleži vsa naša velika sokolska družina, združena v Savezu slovanskega sokolstva.
Slovansko sokolstvo, zbrano na tem zletu v zlati Pragi, se pokloni s hvaležnostjo spominu stoletnice dneva, ko se je rodil ustanovitelj sokolstva dr. Miroslav Tyrš.
Bratje in sestre! Od prvega vsesokol-skega zleta v Pragi leta 1S82, pa na vseh kasnejših zletih so se na sokolskem zleti-šču zlate Prage postavljale kakor na oltar fizične in moralne vrline sokolstva, prav tako kakor narodne težnje slovanskih narodov. Na teh zletih so se do svetovne vojne izražale tudi vse sokolske in nacijo-nalne težnje raztrganega slovanskega juga.
Sokolstvo kraljevine Jugoslavije je sklenilo, da se aktivno udeleži devetega vsesokolskega zleta v Pragi. Na sveta tla sokolskih zletov bomo stopili ponovno, kakor smo to storili dozdaj. To pot stopimo prvič kot člani Sokola kraljevine Jugoslavije.
Polni ljubezni do bratskega češkoslovaškega naroda odidemo v Prago, da pokažemo, da goji sokolstvo kraljevine Jugoslavije vedno iskreno In globoko ljubezen do bratskega češkoslovaškega sokol-
Izgredi brezposelnih v Bukarešti
Bukarešta. 21. novembra. Včeraj popoldne je prišlo do velikih demonstracij brezrposelnih. Iz petrolejskih okrožij, kjer je biilo po nedavnem mednarodnem sporazumu ustavljeno delo, se je zbralo v prestolnici veliko število brezposelnih, ki so prišlii pred parlament ter zahtevali kruha in dela. Parlamentarna straža jih je skušala raasgnati, vendar .pa je bila brez moči. Nastopu ti je moralo orožni št v o, ki je šele z uporabo orožja prisililo demonstrante, da so se umaknili izpred parlamenta. Demonstranti so se pozneje ponovno zbrali ter demon str iralu proti poslancem, ki so se vračali s parlamentarne seje. Proti večeru so začeli napadati trgovine, tako da je postala situacija skrajno resna. Demonstranti so ustavljali tudi avtomobile in so več potnikov do krvi pretepli. Pozno zvečer je nastopilo vojaštvo, ki je naposled napravilo mir in rod. O sinoćnjih dogodkih je bilo dan^s v parlamentu vloženih v<*č interpolacij.
Opozorilo
vinogradnikom
Vinogradnike dravske banovine opozarjamo z ozirom na predpise zakona in pravilnika o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, da nabavljajo potrebni trsni materijal za zasajanje novih vinogradov — dobro vkoreninjene in dobro razvite cepljenke I. razreda na pravih podlagah — izključno iz sledečih banovinskih in spodaj navedenih privatnih trsnic, ki imajo za izvrševanje trsničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo:
Banovinsko trsnice: banovinska trsni-ca in drevesnica v Pekrah, p. Limbuš; banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli, p. Slatina Radenci; banovinska trsnica in drevesnica v Leskovcu, sresko načelstvo Krško; banovinska trsnica in drevesnica v Kostanjevici, sresko načelstvo Krško; banovinska trsnica pri Sv. Uršuli, p. Dramlje. banovinska trsnica Vinji vrh, sresko načelstvo Novo mesto; banovinska trsnica sresko načelstvo Črnomelj; banovinska trsnica sresko načelstvo Metlika; banovinska vinarska in sadjarska šola Maribor; banovinska kmetijska šola na Grmu. p. Novo mesto.
Privatne trsnice: Prva trsničarska zadruga Sv. Lovrenc, p. Juršinci pri Ptuju; Rižner Martin. Zagorci; Grabar Alojz, Zagorci, štebih Lovro, Dragovič, žeher Franjo, Zamušani. p. Moškanjci; Reberc Franjo., Zamušani, p. Moškanjci; Rimi Franjo, Zamušani, p. Moškanjci; Pušenjak Miha ji, Kamenščak. p. Ljutomer; Hrga Martin, Bratonečice, p. Sv. Tomaž p. Ormožu; Senekovič Ivo, Zg. Velka, p. Marija Snežna; Ročnik Janko, Pivola, p. Hoče; Vesenjak Štefan. Korenjak p. Zavrč; Bezjak Izidor. Sv. Lenart, p. Velika Nedelja; Petrič Martin, Jiršovci, p. Sv. Urban p. Ptuju; Ulm Maks, p. Zavrč: Taš-ner Franc, Oblaki, p. Juršinci p. Ptuju;
stva in do vsega češkoslovaškega naroda, Pokazati hočemo, da gre sokolstvo kraljevine Jugoslavije po čistih, preizkušenih potih sokolskih vrlin, in da vas, bratje in sestre, naše sokolstvo napaja z duhom najčistejšega soKolstva.
Obenem odhajamo v Prago s poslanstvom, da pred vsem slovanskim in sokolskim svetom, kakor tudi pred vsemi mnogoštevilnimi navzočimi gosti drugih narodov dokumentiramo svoja globoka jugo-slovenska nacijonalna čustva.
Želimo pokazati vsem, da nosimo rw samo vero v našo nacijonalno jugoeloven-sko etično celino, nego tudi v srcu ljubezen do svojega naroda in domovine in da obenem gojimo prepričanje, da se naroda in domovini najbolje služi s eokoJskim naukom o moralni in fizični izpopolnitvi osebnosti.
Sestre in bratje! Pozivamo vas na zlet kot na častno sokolsko dolžnost!
Pozivamo vas, da na zletu v Pragi pokažete dušo in srce, izpolnjeno z ljubeznijo do vsega lepega, česar vas uči sokolski nauk!
Pozivamo vas. da s svojo pripravljenostjo, delom, nastopom in ponašanjem služite visokim smotrom svoje domovine In etičnim ciljem sokolstva.
Zdravo!
Savez   Sokola   kraljevine  Jugoslavije. —*
Odbor za zlet v Pragi: predsednik: G.jura Paunkovič, tajnik:  Ante Brozovič.
Gradišnik Ivan, p. Dobrna pri Celju; Celi Franc, Grlinci, p. Juršinci p. Ptuju; Ko-vačič Miha, Meljski hrib, Sv. Peter p. Mariboru; Mestna občina Ljutomer, p. Ljutomer; Bratuša Josip, p. Ljutomer; Oskrbništvo Meran, p. Limbuš pri Mariboru; Gošnik Josip, Konjice; Bouvier Clo-tar, Gornja Radgona; Novak Drago, Nunska graba, p. Ljutomer; Pihler Avgust, Stročja vas, p. Ljutomer; B rum en Franc, Gor. Krapje, p. Ljutomer; Koren Gabrijel, št. IIj p. Velenju, Bezjak I., Zamušani, Sv. Martin, p. Mošk.; LaŠič Franjo, Vitan, p. Sv. Bolfenk pri Sred.; Petek Friderik, Cvetkovci, p. Velika Nedelja; Pronc Franc, Gorišnjica, p. Sv. Marjeta pri Mošk.; Rižnar Anton, Cvetkovci, p. Velika Nedelja; štebih Anton, Sakušak, pt Juršinci; Zelenko Franc, p. Juršinci; Tu-rin Anton, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah; Matjašič Anton, Dragovič, p* Juršinci; Štampar Franc, Vitan, p. Rv, Bolfenk pri Središču ob Dr.; Horvat Jakob, Zamušani, p. Sv. Marjeta pri Mošk.; Muršič Franjo, Senčak, p. Juršinci; oskrbništvo VVindischgratz, Konjice; Kmetijska podružnica Konjice; Mlakar Anton, Ca« dran, p. Oplotnica; Possek Franc, p. Loče pri Poljčanah; Kolar Friderik, Breg prf Konjicah, črešnar Leopold, Partinje, n Sv. Jurij v Slov. Gor. (Maribor 1. b.y* Kupčič Anton, Ptujska gora; Pongrsa Guido, Dornava pri Ptuju; Zorko Anton, Tolsti Vrh, Špitalič, p. Konjice; Strmšek Franc, Murščak, p. Slatina Radenci; Knei Franc, Breg, Konjice; Likavec Jernej, Sv. Peter pri Mariboru; Dolinšek Vinko, Selnica ob Dravi; Honigmann Ivan, Loče pri Poljčanah; Varga Modjar, Dol. Lendava; Ložak Štefan, Dobrova pri Konjicah; Ser-šen Franc, Veržej; Belec Franc, Kristane!, p. Križevci pri Ljutomeru; Fras Jakob, Murščak, p. Slatina Radenci; Rantasa Franc, Rinkovci, Galušak, p. Sv. Jurij ob ščavnici; Forle Janko, Svibno, p. Radeče; žel Jožef, Zgor. Porčič, p. Sv. Trojica v Slov. gor.; Vidovič Martin, Bresternica, p. Maribor.
Pri nakupu naj zahtevajo vinogradniki od trsnice, oziroma trsničarja račun, rz katerega mora biti točno razvidno, koliko komadov cepljenk I. razreda so kupili, kakšne sorte in na kakšnih podlagah. Dobavitelje trsnega materijala, ki bi na katerikoli način postopali neredno, je prijaviti preko pristojnega sreskega načelstv* banski upravi.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali:
Devize:   Amsterdam   2568.28 _      2275.1 J,
Bruselj 784.01—7S6.37, Curih 1098.45 do 1101.45, London 209.11__216.61, New Tork 5628.13—5645.13.  Pariz  221.14_221.80.
INOZEMSKE BORZE.
Curi h: Beograd 9.905, Pariz 20.13, London 19.25, Newyork 514.26, Bruselj 71.35, Milan 26.52 in pol, Madrid 43.80, Amsterdam 206.20, Berlin 122.20, Sofija 3.72, Praga 15.27, Varšava 57.50, Budimpešta 90.02 in pol, Bukarešta 3.01.
Biran 2
>S L O V E X S K T NAROD . dne 21. novembra 19S1 -
Stev 20
Senzacija, o kateri govori vsa Ljubljana, je Ufina, po Eriku Charellu z vsem razkošjem inscenirana veleopereta
Lilian Harvey
Willy Fritsch #
Lil Dagover Conrad Veidt
Vsak si mora ogledati to bajno filmsko veledelo!
Predprodaja dnevno od 11. do 9£ 13. ure
Dopolnilo FOXOV ZVOČNI TEDNIK Predstave danes ob 4., *4 8. in 9 U zvečer — jutri v nedeljo oh 3., 5., 7. in 9. zvečer
ELITNI KINO MATICA       Telefon 2124
Naše prometno vprašanje
Promet smo v Ljubljani prav za prav šele začeli
urejevati
Ljubljana, 21. novembra.
Ljubljano je marsikaj prehitelo. Mesto je preraslo samo sebe, med dolgo \asjo se je začelo uveljavljati velemesto, ki se mora Še vedno boriti s prejšnjimi prilikami, kar se najlepše kaže z nastopom prometnega vpra sanja.
Na ozkih, vijugastih, nepreglednih cestah in zveri/enih trgih se je začel razvijati živahen promet, ki je zadnje ča.se ze skoraj velemesten Jn še vedno narašča. Priznati moramo, da nas prometno vprašanje doslej ni posebno skrbelo, vendar je treba upoštevati, da nas je prehitel prenagel razvoj, ki zahteva vedno nove zahteve, na kakršne pred leti nismo mogli še m s-liti. Zadnja ieta se je Ljubljana itak dobro razgibala ter se preraja na vseh k on cih >n krajih, kar jo tudi zadržuje, da se ne razvija v vseh smereh dovolj intenzivno. In tudi prometno vprašanje smo že načeli, saj nas prometne prilike silijo, da nekaj ukrenemo.
Ureditev prometa je pa zvezana s težkimi pogoji, zlasti še, če hočemo, da b J urejen v skladu s časom, s sodobnimi potrebami in zahtevami. Glavne zahteve so, da se promet razvija hitro, varno in neov: rano. Pri nas iflj je tem težje izpolnit', ker je središče mesta, kjer se promet sre-dotoči. stari d.?' mesta s tesnimi cestam: in premajhnimi ntreguliranimi trgi. Moramo torej najprej misliti na regulacije, ki pa zahtevajo prevelike žrtve, saj ne moremo kar čez n >• regulirati vseh cest in trgov v središču čeprav bi jih morali, ka» bi bilo v interesu temeljite ureditve prometa. Ceste bi morali namreč na mnogii krajih popoln o.na preložiti (n. pr. Sv. Petra cesto), trge pa razširiti (Marijin Mestni trg prea magistratom) fer bi morale padati hi:>'^ na vseh koncih in krajih Kot lep primer, s kako velikimi žrtvam so zvezane takrne regulacije, nam lahko Siuž: odstranitev prometne ovire v Gradišču, katere stroški gredo v milijone. Zato zd£j še ne moremo misliti na večje regu sacije, čeprav je že v veljavi najnovejši regulaČni načr. odločuje pač denar, ki ga ima tudi II ?bljanska občina vedno premalo.
Z gotovostjo pa lahko ričunamo z regulacijo Ajdovščine, ki jo hod > regulirali prihodnje leto obenem s tlakovanjem Go-sposvetske ceste. Na drugem mestu je regulacija Jurčičevega trga, ki je v zvez: s postavitvijo voznega mostu na kraju prejšnjega lito-žcleznega. in Marijinega trga glede na tromostovje. Vse te regulacije so pa le deline, odnosno jih ne morejo zaradi prevelikih stroškov izvršiti v tolikšnem obsegu kot bi bilo potrebno. (*e podro n. pr. na Jurčičevem trgu le eno hišo. s tem še niso odstranjeni vsi prometni nedostatki, ki so prav tako važni kot ta. Prestavitev Prešerna z Marijinega trga še rudi prav za prav re pomeni mnogo, glede na celotno regulacijo.
Regulatorji imajo torej vezane roke. Želeti bi pa bilo. da bi pri nas prodrlo spoznanje, ali so potrebnejše regulacije cest in trgov, katerih namen bi bil prea drugimi — ureditev prometa, aH so mij-nejše regulacije trgov, parkov in nasa-t: v, ki so predvsem estetična potreba. Zdi se namreč, da pri nas reguliramo ceste in trge kar od kraja ter po vrsti, ne g?ede na to, kje s^ regulacije najpotrebnejše, in da gledamo pri regulacijah v pirvi vrsti na estetične /ihteve. Tempo sedanjega življenja ne dopušča. da bi človek iskal na cesti lepoto, nego ga sili, da čas čim ekonomičneje izrabi. Čas, porabljen na cesti, je prav za prav izgubljen. Občila (komunikacije) morajo torej odgovarjati duhu časa. Zato je tudi dandanes ravna, široka cesta najlepša, dočim je bila v romantičnih časih zverižena, da so se po nji lažje smukali trubadurji ter skrivali za vogali; časi se pač izpreminja-jo, prilagodevati se jim je pa treba.
V novih mestnih delib so ceste ravne in široke. In tako je Ljubljana okrog in okrog središča še kolikor toliko sodobna glede na prometne zahteve, proti mestnemu središču se pa ceste vedno bolj zožujejo, torej bas tam, kjer bi se morale zaradi živahnejšega prometa širiti. Glavne žile so ožje kot stranske. Po teh glavnih cestah je pa tudi že skoraj povsod izpeljan tramvaj. Znano je, da izmed vseh brzovoznih vozil ovira promet najbolj tramvaj. Vidimo, da so Izpomjenii skoraj vsi pogoji, da je vozni promet v središču čim bolj otežkočen in tudi nedisciplinirani pešci k temu pripomorejo največ, ko gledajo  na  naraščajoči promet z nerazu-
mevanjem; smatrajo namreč češče avto-mob:lske vožnje za zgolj luksus. kolesarjenje pa za sport. S strogim ter primernim cestnopolicijskim redom bo edno pomagano. Vendar pa ne smemo biti pristranski, priznati je treba, da se pri nas ne more vzdrževati stroga prometna disciplina predvsem zaradi tega, ker marsikje nimamo niti trotoar j ev — drugič pa širše od cest — ter pač morajo tudi pešci uporabljati ceste. Seveda bi ne smeli smatrati, da imajo na cestah prvenstveno pravico ter da se mora zaradi njih ustaviti ves drugi promet.Naša domačnost in ko/mopolirizem se tepeta rudi na cestah vedno bolj.
Promet v središču zaradi tega vedno bolj zastaja ter se kupici in je iz enega mestnega dela v nasprotno ležeči vedno dalje, ker se vozila z vedno večjo težavo prerivajo skozi središče in vozijo počasneje. Izogniti -e središču, je pa zopet potrata časa. Najkrajše smeri iz enega mestnega konca drže navadno preko centra. Nekateri mestni deli so pa skoraj povsem odrezani drug od drugega, čeprav bi s kratkimi cestami zvezali pretrgane, najkrajše ceste, ki drže proti tistemu delu. Kako malo smo se doslej brigali za premosmernc prometne zveze, nam najlepše kaže stara tramvajska proga Vodmat-glavni kolodvor. Nad 30 let nam ni prišlo niti na misel, da bi skušali zvezati vzhodni del mesta s kolodvorom v ravni smeri s tramvajsko progo.
Na podlagi vseh teh ugotovitev lahko trdimo, da smo promet prav za prav šele začeli urejevati. Sicer smo tlakovali ceis*c že pred leti, toda tlakovanje cest še ne pomeni, da je promet urejen, nego, da je le olajšan. Nalog nas pa čaka na tem področju vsak dan več. Lahko se le totaž;-mo, da se bo Ljubljana ustalila v svojih ozkih mejah, kar je sicer vse prej kot prijetna tolažba. Toda Ljubljana je že tako nesrečna, da se postavlja njenemu napredku vse po robu. Če samo pomislimo, s kakšnimi velikanskimi stroški te zvezana preložitev železnice izven mesta m prestavitev glavnega kolodvora, vidimo, da si je mesto samo postavilo silno o?ke meje, preko katerih se ne bo mog! ^ mkdar razmahniti samo z lastnimi močmi Vendar nas pa mora želja za n-apredk ms vedno bodriti, da zavihamo rokave, Ljubljana ne sme več zaspati.
Omejitev prekupčevanja z mlekom
Ljubljana. 21. novembra.
Kt. banska uprava je pod VL stev. 15676/1 z dne 11. novembra t, L izdala sledečo okrožnico:
»Vsem srezkim načelstvom, s rezki izpostavi v Škofji Loki, mestnim načelstvom Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj.
Povodom predstavke Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani, z dne 16. junija 1931 glede higienskih nedostatkov pri prometu z mlekom, se naslovi opozarjajo na določila zakona o nadzorstvu nad ž'vljenskimi potrebščinami, z dne 8. februarja 1930. Ur. list 156/34 z dne 26. februarja 1930 zlasti pa na člene 8. 17 in 2R pravilnika o natančnejših določnih za izvrševanje zakona o nadzorstvu z živili, z dne 3. junija T930 službeni listi 139/23 z dne 4. septembra 1930.
Posvečati je posebno pažnjo trgovcem in prekupcem, ki zalagajo z mlekom večje konzumne centre (mesta, zdravilišča, letovišča m industrijske kraje) ter jih kontrolirati, ali ima vsak na domu zbiralnico, to je higijensko urejen prostor, ki se 9me uporabljati samo za zbiranje mleka. Za čiščenje posod mora imeti poseben prostor, ločen od prostora, kjer se mleko shranjuje. Ta prostor se ne sme uporabljati za druge namene, zlasti tudi ne za pranje perila. Prevozna sredstva morajo biti snažna, in se ne smejo uporabljati istočasno za prevažanje stvari, s katerimi bi se utegnilo mleko onesnažiti, zlasti pa ;e zabraniti prevažanje pomij.
Pri ugotovljenih nedostatkih je postopati strogo po določilih zakona in pravilnika in nemudoma ukreniti vse potrebno, da se takoj odstranijo.
Po naredbi bana, načelnik oddelka za socijalno politiko in narodmo zdravje. Dr. Dolsak, 6. r.«
Bdi je gotovo že akrajnri čas, da je kr. banska uprava z zgornjo, precej strogo okrožnico pomogla zakonu do veljave, ker je nekvalificirano prekupcevstvo že v
resnici ogrožalo delo tako reelne mlečne trgovine, kot sploh vsakega, ki je hote! delati na kvalitativnem podvigu našega mlekarstva.
Sedaj je vrsta predvsem na mestnih načelstvih prizadetih mest, (za industrijske kraje na srezkih poglavarstvih) da gornjo okrožnico dopolnijo s tem, da brezpogojno zabranijo trgovanje z mlekom ljudem, ki nimajo lastnega prodajnega lokala (to so itak v večini slučajev isti, ki se jih gornja okrožnica tiče) ampak prodajajo mleko od hiše do hiše, ter ga prelivajo po odprtih cestah, dasi bije to v obraz najelementarnejšim zahtevam higijene. Pa tudi naše zadružništvo in sploh vse kvalificirano mlekarstvo, naj bi «eda) pokazalo, kaj zna in zmore, ter konzumenta postreglo tako kot še ni bil nikoli, ker le na ta način je bodočnost našega mlekarstva zasi-gurana.
da vitko in elegantno linijo!
V zalogi tvrdke
A. & E. SKABLRNr-
LJUBLJANA
Popravek
Sklicujem se na članek tiskan v dnevniku »Slovenski Narod«, štev. 256 od 10. novembra 1931, stran 2. člen 3, pod naslovom »Čudne kupčije« in prosim, da se v prvi ali naslednji številki odtiska pod istim naslovom in v isti velikosti v isti rubriki sledeči popravek:
»Ni res, da je bil Rade Seliškar »zastopnik« tt. »Dukra«, pletiona. čarapa, Zagreb, temveč je kot akviziter tt. A. Menzi, Zagreb, polog poslov za to tvrdiko samo nabiral naročila za tt. »Dukra«.
Ni res, da je bil Seliškar »pooblaščen« od tt. »Dukra« ali tt. A. Menzi za inkaso, dajanje popusta in prevzemanje blaga, temveč je res, da je vse to vršil na svojo pest, brez vsake polnomoči in pristanka teh dveh tvrdk in je res, da so prizadete stranke same olajševale Seliškarju te goljufije s tem, ker niso čitale in pazile na pogoje, označene na od njih samih podpisanih in v kopiji prevzetih naročilnic tt. »Dukra«, na katerih stoji izrecno pod točko 12., da priznava tovarna plačila drugim osebam samo v slučaju, ako imajo te osebe za to predpisano pooblastilo tvrdke, katero pooblastilo ne sme biti staro p±eko pol leta.
Radi tega ni res, da je vršil Seliškar in-krimirane prevare v dogovoru ali s pristankom tt. »Dukra«, ali »Menzi«, temveč je res, da tem tvrdk a m o manipulacijah Seliškarja sploh ni bilo ničesar znanega, dokler ni bil isti prijet in da so te tvrdke tudi same od Seliškarja oškodovane.
Ni res, da se nahaja korespondenca o Seliškarjevih prevarah pri tt. »Dukra« ali Menzi, temveč je to samo neumestni zagovor Seliškarja, kar najbolje potrjuje okolnost, da Seliškar priznava, da teh kopij nima, ker mu jih je baje žena sežgala.
Podpisana tvrdka si pridržuje pravico postopati proti vsem krivcem »n povzročiteljem tega neresničnega članka radi obrekovanja v smislu tiskovnega zakona, ker posluje podpisana tvrdka strogo solidno, korektno in reelno.«
V Zagrebu, dne 19. novembra 1931. »Dukra«, pletiona čarapa, Zagreb
T. Kralj.
Klic Slovencev
iz Južne Amerike
Slovenska Matica je prejela naslednji dopis:
Znano vam je, da se je število Slovencev izselilo v Argentino in v Južno Amo riko sploh Ker pa smo Slovenci po naravi družabni ljudje, smo si pred dvema letoma ustanovili j> SLO VENSKO PROSVETNO DRUŠTO« Buenos Aires, v katerem naj bi se shajali, Izobraževal: in zabavali tu v dahnil tujini.
Ker pa smo raztreseni po celi Južni Ameriki in ni bilo mogoče spraviti vseh Slovencev pod okrilje enega samega dru štva, smo ustanovili poleg tega še pet drugih društev pod istim imenom in z enakimi pravtlli, katera so »Združiti vse Jugoslovane ter si medsebojno pomagati na  socialnem  in gospodarskem polju«.
Ostala društva se nahajajo: Slov. Prosv. D. Buenos Aires, 3 Cordoba, S. P. D. Sao Paolo (Brasil) in S. P. D. Monte video (Uruguav).
Vsa ta društva se pa vedno obračajo na nas, kot prvo društvo v glavnem mestu Južne Amerike, ki začasno zastopamo zvezo, naj bi j.im pomagali s knjigami, notami  to  dramskih materijalom.
Ker so pa naša sredstva radi vedi ko brezposelnosti neznatna, jim žalibog niti z najpotrebnejšim   ne moremo pomagati.
Zato  se   tem    potom   obraeanio  do Vas prošnjo, da nam priskočite na   pomoč z kakimi    knjigam: ali notami ter po možnosti igrami.
Ker vemo, da Vam je na srcu naša nemila usoda ter da čutite z nami, ki se moramo v daljni tu;in: boriti za košček kruha, ker so naša sredstva radi velike brezposelnosti zelo omajana, upamo, da boste iz vaše rodoljubnosti pripomogli k čim lepšemu razvoju naših društev ter ugodili naši prošnji, za kar se vam že v naprej zahvaljujemo.
Slovenska    Matica bo    darovala nekaj svojih    knj.ig,    od vsake po več izvodov Knjige    naj se izroče ali pošljejo na Slo rensko Matico na K<>Dgresnem trgu št. 7 v Ljubljani,    kil  bo    preskrbela odpremo vseh knjig v Buenos Aires.
Prodaja tesnega materijala
Trodaja tnsnega materijala je dovoljena v območju dravske banovine samo javnim trsnicam in privatnim trsničarjem, ki ima/jo zato dovoljenje od ministrstva. Kdor na želi prodajati svoj trsni materijal v druge banovine, izvzemši v vardarsko, mora predložiti tukaišnji banski upravi z Din 5.— in 20.— kolk ova no prošnjo. Obvezen pregled za izvoz določenega tnsnega materijala i/vrši pristojni sueski kme rijVf^i referent na stroške trsni ca rja.
Banovinsf<e ustanove in zavodi
banovinska trsnica in drevesnica, Pekre p. Limbuš,
banovinska trsnica in drevesnica, Kapela p. Slatina Radenci,
banovinska trsnica in drevesnica. Sv. Uršula p. Dram:!je,
banovinska trsnica in drevesnica, Dra-šici p. Metlika,
banovinska tržnica in drevesnica, Črnomelj,
sresko nae-elstvo. Krško, sresko načelstvo. Novo mesto, banovinska vinarska in sadjarska šola, Maribor,
banovinska kmeti i^ka šola. Grm, p. Novo mesto ter
banovinska gospodinjska šola. Mala Loka, p. VeHca Loka, bodo prodajale letos trsni materijal po sledečih oenaih:
1. cepijenke Ia po Din 1.20 komad 2 korenjaki Ia po Din 0.25 komad, korenjaki Ha po Din 0.15 komad. 3. ključi la po Din 0.15 komad. Ha po Din 0.08 komad, 4. rozge za cepiče po Din 0.10 komad.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih notrebščin
ZA M AL DENAR.
Trenehcoate, suknje, obleke, perilo t. dr.
A. Presk
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Narodno gledališče
DRAMA Začetek  ob 20.
Sobota, 2L: Brez tretjega. Red B.
Nedelja, 22. ob 15.: Princeska in pastirček. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Pri belem konjičku. T zven. Znižane cene.
•
Drcvi ob 20. se vprizori Begovičeva drama »Brc* tretjega«- z gospo Miro Danilovo in g. Levarjem v glavnih vlogah. Predstava je za red B.
Druga mladinska predstava letošnje dramske sezone bo v nedeljo, 22. t. m. popoldne ob 15. Vprizori se izvrstna in vele-zabavna Golijeva pravljica »Princeska in pastirček« po znižanih cenah.
OPERA Začetek  ob 20. Sobota. 21.: Židinja.  Izven. Znižane cene. Nedelja, 22. ob 15.: Viktorija in njen hu-zar. Izven.    Znižane cene.   —   Ob 20
Koštana. Izven. Znižane cene. •
Opozarjamo r.u nocojšnjo \~prizori-tev velike opere »Židinja«, pri kateri poje glavno tenorsko partijo novi tenor naše opere g. I vid Vlogo kneza Leopolda poje prvič na našem odru naš lirični tenor g. Banovce. Ostala zasedba: ga. Gjungjenac, ga. R'bičeva, g. Rumpel, g. Janko. g. Ma-golič in g. Perko. Plese, v katerih nastopi celoten baletni zbor. je naštudiral g. Go-lovin. Opero dirigira kapelnik dr. Švara. režija pa je ravnatelj Poličeva.
»Vstorija in njen huzar« po znižanih cenah bo v nedeljo, 22. t. m. ob 15. v naši operi. Opereta je izvrstno naštudirana, polna prelepih melodij in je dos'ej še vselej napolnila operno gledališče.
»Koštana« je brez dvoma ena najboljših naših predstav, poje se v operi v nedeljo zvečer po znižanih cenah. Zasedba ista kakor pri premijeri. Obisk najtop leje priporočamo. Delo je v vsakem pogledu izvrstno pripravljeno in je doseglo naravnost ogromen uspeh Dirigira ravni telj Polič.
Lehar: »Dežela smehl jaja«. Sredi prihodnjega tedna se vprizori prvič na našem odru eno izmed najnovejših Lehar ;evih del. »Dežela smehljaja«, katera pr vo dejanje se vrši na Dunaju, dru-go m tretje pa na Kitajskem. V glavnih vlogah te operete so zaposleni: gospa Poličeva pa Ribičeva ter gg. Banovec, Peček >n Zupan. Delo se povsod izvaja z velik'm uspehom. Premijera bo v režijskem in muzikakiem oziru  najskrbneje pripravljena.
Koledar.
Dane>: Sobota 21. novembra katoličan?: Darovanje Marije Device, Grmislav. j>r.i\M-slavni: 8. novembra: Zbor arh, Mihaeli.
Jutri: Nedelja, 22. novembra, katoličani: Cecilija, Jezdimir. pravoslavni 0. novembra. Današnje prireditve.
Kino Matica: Kongres plede,
Kino Dvor: Nepremagljivi 0OWboy.
Kino Ide<il: Cinker.
ZKD: Najnovejši Ufini kulturni zvočni filmi ob 14.30 v kinu Matici.
Jadranska Straža: Predavanje Rudolfa Crniea ob '20. v restavraciji Zvezda,
Otvoritev šahovskega turnirja ob JO. v Narodni kavarni.
Prireditev v nedeljo.
Kino Matica: Kongres pidfte.
Kino Dvor: Nepremagljivi cowbo7.
Kino Ideal: Cinker.
ZKD: Najnovejši 1'fini kulturni zvočni filmi ob 11. v kinu Matici.
Občni zbor akad. podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda ob 10.30, Beethovnova UL -J.
Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola oh 16. v Narodnem domu »Meftato in njegov svak. c
Lutkovno gledalište Sokola I. nn Taboru ob 15. >Po£lavar podzemlja*.
Sport.
Ilirija : Slovan ob 13.90 ieriščo Primorja.
Primorje : Svoboda ob 1F>. igrišče Primorja.
Dežurno lekarne. Danes in jutri: Leustek. Resljeva cesta ^, Bohiuec, Rimska ceota 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41.
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 2730
Borbe in senzacijonalne pustolovščine na divjem zapadu
Nepremagljivi
cowboy
Wft0aee Berry
Predstave danes ob 4., 's 6., M: 8in 9. uri — jutri v nedeijo ob 3., % 5., 6., 5Ć S. in 9. uri
Cene 4 in 6 Din. Premiera!
_ Razpis   me-dklubskega cro&c--country
teka za smučarje. S. K. Ilirija razpisuje za verificirane 61ane klubov, ki so včlanjen! v JZSS tekmovanje v or<Kss-oountry toku, ki se vrši dne 22. novembra 11>G1 v UiublJani. Dolžina progo znaša 10 km ".n vod i/, igrišča S. K. ILlriue mimo hotela BeUevue, skozi Kozlovo dolinico do Most oca. odtod na Večno pot, z Večne poti do GH&ifr oh Glinščico zonet do Večne poti (400 ta nižje od Strelišča), odtod čez Rožnik zopet na igrišče Ilirija, kjor jo tudi cilj. Prvo ip-lasirani prejme kot darilo kir*. H nr>>1?«"',> njegova last po dvakratni zaporedni zmns"! aLi po troh zmagi h v presledku. Drugoplasiran! prejme plaketo, tretji pa priznanico, žrebanje startnih številk so vrši 1 uro prod tekmovanjem, etart pa točno ob to uri do poldne na igrišču Ilirije. Tam je tudi garde; roba. Pismene prijave sprejema Mahtko-vec, kavarna Evropa in na igrišču T!ir . ■ nedeljo do 9. ure
Za
i
KONGRES PLEŠE
naročene vstopnice je brezpogojno dvigniti eno uro pred dotično predstavo!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Dohodki.
— Včeraj se je vozil Suhaj z novim avtomobilom. Kako ga je neki zaslužil! Jaz si pa .ne morem kupiti niti kolesa.
— Kaj ne veš, da je bil spomladi v konkurzu?
Srečanje.
— O, dober dan. gospod! Saj '-o se poznava, kajne?!
— Znani se mi res zdite, vendar se ne morem spomniti, od kdaj se poznava.
— Dovolite, da vam osvežim spomin! Lani sem vam posodil 100 D:n.
— Ni mogoče, nikdar vas še nisem vida!!
Zakonca v kinu.
— Slišiš, pusti si rasti brke. da boš tako korenjaški kot ta igralec!
— Veš kaj. meni poganjajo prepočasi, pusti si jih raje rasti ti. tebi rasto mnogo hitreje!
Med prijateljicami.
— Ema se je pa strašno postarala odkar je poročena.
— Zato se pa jaz ne maram poročiti!
— No, zate je pa itak vseeno, če se poročiš ali ne!
Naval k dnevni blagajni
ples
je ogromen! Zasigurajte si vstopnice že v predprodaji!
Stev. 266
>S L O V E N S K I NAROD«, dne 21. novembra 1931
gtran 3
Letošnji novinarski koncert
Zelo bogat spored — Nastop talentiranega malega goslača Mirana Viherja
Ljubljana. 21. novembra. Zupet se je pribiižal 1. december, naš narodni praznik, ki ga praznuje Ljubljana že več let brez velikega sijaja, zato pa tem prisrčneje na novinarskem koncertu. Prva većja, a laliko rečemo tudi največja koncertna in družabna prireditev, ki se z njo otvori sezona koncertov, plesov in družabnih večerov v Ljubljani, bo tudi letos novinarski koncert. Ta način proslave državnega in narodnega praznika se je v Ljubljani že tako udomačil, da si brez novinarskega koncerta 1. decembra skoraj ne moremo misliti. Nihče več v Ljubljani ne dvomi, da je vsakoletni novinarski koncert ona velika, vse sloje prebivalstva združujoča in vse glavne panoge našega glasbenega udejstvovanja obsegajoča prireditev, ki v polni meri zadovolji Se tako razvajenega prijatelja popularnih koncertov in neprisiljene družabne zabave. Tudi letošnji novinarski koncert bo to sodbo v polni meri potrdil, saj bo tako glede bogatega sporeda, kakor tudi po živahnosti koncertnemu delu sledečega družabnega večera na viSku.
Za danes naj samo omenimo, da bodo sodelovali na letošnjem novinarskem koncertu orkester Narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloge« pod dirigentom g. H eri Svetelom, pevski zbor 2 Grafike« pod dirigentom g. prof. A. Grob-mingom, slovenski vokalni kvintet (gg. Stibernik, Jug, brata PetrovčiČa in šulc), mladi goslač Miran Viher iz Celja, ki ga bo spremljala na klavirju ga. Mira San-einova, pevski kvintet Ljubljana fgg. Grobeljšek, GriL Premelč, Plevel j in Križ-nar) ter pevsko društvo >Ljubl jamski Zvon« pod dirigentom g. Zor kom Prelov-eem. (Sodelujoče smo našteli po vrstnem redu tako. kakor nastopijo na koncertu.)
Posebnost     letošnjega novinarskega
Gostovanje beograjskih igralcev
O popularnem srbskem dramatiku Jovanu Steriji PopovIču in njegovih zaslugah za srbsko dramatiko smo že poročali. Zdaj, ko smo videli Fopovičevo najboljšo satirično šaloigro tudi na odru, lahko priznamo, da nam je njegova priljubljenost pri srbski publiki in srbskih igralcih razumljiva. I>asi pri tem nismo slepi za nedostatke v njegovi igri.
Da je Popović šibak v psihološkem pogledu, da mu je zaplet dejanja slaboten, da so njegove osebe dokaj naivne, njih mišljenje in čustvovanje premalo motivirano, razvijano v prenaglih skokih in premenah, da včasih hudo karikira in pretirava, doseza efekte z obrabljenimi ali zelo drastičnimi sredstvi, vse to je res. Toda vzlic temu je živ in močan, zlasti na srbskih ocenah, Še dandanes.
Zakaj ? Popović je črpal svoje vesele igre iz svoje dobe in jih napisal po živih modelih, včasih drastično in vendar pogođeno. Vedno je znal dati svojim osebam karakterističnosti, ki jih dobro poznajo gledalci in uživajo. Popović si svojega trgovca Grka ni izmislil, nego ga je fotografiral in nato še karikiral; zato je v njem, kakor tudi v drugem grškem trgovcu, Kir Dimi, toliko realnosti in istinitosti.
Oba ta dva Grka sta zelo smešna, a obenem vzbujata, zlasti Kir Janja, naše sočutje: poleg komičnosti je v njima tudi tragičnosti. Vzlic karikiranosti sta resnična človeka. Takih figur ne manjka niti danes in nas zanimajo čisto sodobno.
Velika vrlina Popovićeva pa je še posebno živo dejanje, urni potek prizorov, da ni monotonski in dolgočasen ter daje igralcem dosti prilike, da svoje figure iz-pestre z najrazličnejšimi potezami. Popović je poznal oder in igralske težnje, a vedel je tudi, kaj ugaja občinstvu. Umel je dosezati efekte, presenečenja, ki niso neokusna. Znal je pisati igre, znal biti duhovit in topel. Da je bil klasično izobražen in v svetovni dramatski književnosti zelo vešč, izdaja >Kir Janja« vedno iznova, čeprav ne močan v izvirnosti, je znal Popović tudi izposojenim ali posnetim tipom vdihniti srbsko dušo ali vse notranje in zunanje znake znanih mu sodobnikov.
Kako je znal oživiti komično govorico »Cincarjev«, Grkov izkoreninjencev, ljudi, ki so brez prave domovine in čebljajo gr-ško-srbsko-rusko mešanico brez sklanjatve ali z napačno sklanjatvo ter jih označiti čisto kot čifute najslabše vrste, je gotovo velika literarna odlika.
Predstava sama   pa me ni navdušila.
koncerta bo nedvomno nastop mladega goslača Mirana Viherja. ki ga vidimo tu na sliki. Miran Viher je otrok svoje vrste, izreden primer muzikalnosti — trdi vsakdo, ki ga je slišal, in tudi dr. A. P., graški univerzitetni profesor, pravi, da je Miran uprav čudovit primer, ki zasluži, da si ga ogledamo od blizu. Deček svira šele na polovične mojstrske gosli iz klasične delavnice znamenitega italijanskega mojstra. Ko je prišel Miran v prvem letu vijolinskega pouka k svojemu vijolinske-mu mojstru g. Karlu Sancinu, ki ga muzikalno vodi, uči in vzgaja, je bilo treba naročiti posebne goslice, odgovarjajoče malim rokam in drobnim prstkom že pri začetnem pouku je otrok pokazal izredno muzikalnost, absoluten sluh in vse pogoje, ki so potrebni bodočemu goslaču. Miranu ni do igrač. V šo'.i je med prvimi, ljubi ročno delo, nosi vedno s seboj knjigo za skice in dobro riše. Občuje rad v družbi odraslih.
Zanimivo je, kako se deček pri raznih skladbah izraža z besedo, kako presoja to in ono In kako se zna navdušiti za lepo umetnost in muzikalno vredna dela. Izmed klasikov, ki so mu v pretežni večini več ali manj znani, igra rad Bacha in Brahm-sa, ker da je »globok (Brahms), kakor kak vodnjak«. Izmed modernih mu zaenkrat najbolj imponira Szimanovski, ki je znal ustvariti k Paganinijevim Capricam tako popoln klavirski part v sodobnem modernem duhu. Dečko tudi sam poskuša skladati, ko mu tu in tam žilica ne miruje. Ko ga je njegov mojster nekoč vprašal, kako to, da na podiju vse lepše igra. nego pri vaji, je dejal, da mu pri vaji manjka — publike! In res svira raje v koncertni dvorani, kakor doma ali pa pri vijolinski uri. Tehnične stvari so mu v zabavo, a ljubi jih ne; bolj muziko. Pri lepem sonatnem stavku bi preigral vso noč in če bi bil še tako težaven.
Nemški kritik dr. F. Z. je o zadnjem Miranovem nastopu pisal »— — vsak ton je v ritmu, tehniki in izrazu izpričevalo čudovite nadarjenosti — —«
Da je Miran kljub svoji šibki konstituciji utrjen in fizične odporen, je poskrbel njegov skrbni atek, bivši šolski upravitelj v št. Janžu na Vinski gori (sedaj v pokoju), ki pravi, da za Mirana, najmlajšega izmed štirih otrok, ni nobena smreka previsoka, da bi ne mogel splezati na njo.
še v letošnji seziji pojde Miran tudi preko mej naše domovine, da postavi moža. Njegova igra je tehnično trdna, globoko občutena in profinjena. Njegov ton izvira Iz srca in veže poslušalca tesno nase, Male gosli zvenijo pod njegovim odločnim lokom jasno in žarko kot cele. — Sicer ga bomo pa videli in slišali 1. decembra v TJnionu.
V prvi vrsti se ne strinjam z inscenacijo. Vsa igra se godi na istem prizorišču, v sobi. Časa je torej dovolj, da se uredi realistična soba. Da bi bile sobe v Banatu pod zemljo, še nisem slišal. Ali iz podane sobe vodijo nerodno visoke stopnice na cesto. Poleg teh stopnic pa je v isti sobi še dvoje stopnic, ene v kuhinjo in druge zopet na cesto. Troje stopnic v eni sobi, med temi še razni podiji, da morajo igralci neprestano telovaditi, je morda silno modno ,toda nepraktične in nelepo. Igra iz 1. 1837 naj se daje v stilu svoje dobe.
Vsa igra je napisana realistično, zato odklanjam tudi vsiljene modne zaključke dejanj, ki naj simbolizirajo strašno sko-post Janjev in prav tako strašni pohlep ostalih oseb po denarju. Da se vrže Janja kakor blazen na svojo skrinjo z zakladi in da reže1 vanjo z iztegnjenimi rokami vsi ostali, se zgodi kar na dveh zaključkih. In da se Janja zaradi srčne napake ali ko-medijantsko onesvešča vedno iznova, utruja; efekt, ki se ponavlja, ne učinkuje.
Tudi se mi ne zdi utemeljeno, da je Katica do nemožnosti karikirana, naličena kot lutka in sploh skoraj bebasta. Po čitanju igre sem smatral Katico le za naivno, preprosto in dobrosrčno dekle, ki očeta ljubi in brani. Da bi mogel Mišić ljubiti tako Katico, kakršno smo videli, ne verjamem. Ako pa jo jemlje Srb le zaradi denarja, je še slabši kot Grk. Tega pa avtor menda ni nameraval povedati.
Tuđi Mišić v podani igri mi ni bil všeč. Predvsem ne po svojem poudarjano neciviliziranem vedenju; da drži obe roki skoraj neprestano pod pazduho, v rokavu telovnika, maha s palico in polaga klobuk na mizo, je za mag. viš. uradnika, notaro-ša, nemožno. Mišić je ljubezniv porednež in simpatičen prevejanec. Po knjigi. Po tej igri pa je oduren slepar in nasilnik.
Med igralci so trije ugajali. Predvsem g. G o š i ć v naslovni vlogi. Izvrsten, zelo rutiniran, v sredstvih bogat umetnik. Ali Levarjev »Mercadet« je kazal, da je naš prvak močnejši.
Imeniten tip je podal g. Marinko-v i ć s Kir Dimo po maski, govorici in kretnjah. Prav dober hišni hlapec Petar, dasi predrastično razcapan, je bil g. Vasic. Polno je ustrezala z Juro ga. Arse-nijevićeva, dasi ji uloga ni nudila prilike, da bi se kakorkoli izkazala.
Predstava je bila jedva zadovoljivo obiskana, a navzoče občinstvo je sprejelo beograjsko družbo s tonlo simpatijo m živahnim ploskanjem. Fr. G.
V šoli.
Učitelj: Povej mi, Mihec, kje leži Madeira.
Mihec: V naši kleti na levo pri zidu, gospod učatelj.
Poverjenikom
Vodnikove družbe
Pisarna Vodnikove družbe pravkar raz--srHffa letošnje družbine knjige. V ponedeljek bodo odposlane za vso bivšo tjub-UscVc** oblast, obenem pa pridejo na vr »to ti-ii kraji izven Slovenije.
Vodnikova družba nujno prosi p. n. poverjenike, ki še niso poshli 'etošnjih članov in članarne, ki pa so pred meseci obljubili, da ostanejo družbi zvesti, naj čimprej pošljejo preglasila in denar Druž-bina pisarna jim bo nemudoma dostavila knjige.
Prav tako se Vodnikova družba obrača do v*eh poverjenikov brez izjeme s prošnjo, da ji skušajo sedaj, ko lahko opozarjajo na letošnje lepe im zanimive knjige, pridobiti še novih članov. Ker so bile prejšnja leta nekatere knjige po izidu publikacij razprodane, je Vodnikova družba letos natisnila večje število knjig, da lah ko ustreže tudi onim, ki so se <ele po izidu knjig odločili, da postanejo nje člani. Torej je letos zadostna zaloga novm knjig in lahko pisarna izvrši vsa naknadna naročila.
Vse prijatelje slovenske ljudske kni:-ge prosimo, da v teh dneh agitirajo za Vodnikovo družbo in ji pridobivajo za letos in za (nadaljnje leto novih članov. Na delo za Vodnikovo družbo!
Kdor čita kriminalne romane in
Edgarja Wallacea
si  mora  brezpogojno  ogledati v KINU IDEAL kriminalni tonfilm napete vsebine
(Izdajalec)
Današnji živilski trg
Ljubljana, 21. novembra. Prejšnjo soboto je deževalo in je bil trg slabo založen, slaba je bila tudi kupčija. Danes je pa bil dovoz zelo velik, blaga je bilo v izobilju in kupčija je bila zelo živahna, čeprav gre že proti koncu meseca, kar se na trgu običajno pozna. Prav živo je bilo davi pred mesarskimi stojnicami. Zaradi stalnega padanja cen živini so bili mesarji primorani zopet znižati cene mesu. Davi so bili na vseh stojnicah veliki napisi: Goveje meso po 10—12 Din kg, na mnogih stojnicah so ga prodajali celo po 8—10 Din kg. Mesarji so vabili ljudi, češ, kupite meso, nikoli še ni bilo tako poceni in nikoli več ne bo. Pa so gospodinje res pridno nakopovale, kajti cene so bile znižane tudi telečjemu mesu, ki so ga prodajali po 10 do 14, največ 16 Din kg. Cene telečjemu mesu so padle za
2 Din pri kg, isto tako so pa mesarji znižali cene tudi prešicjemu mesu. Prešičje meso prodajajo od 16 do 18 Din kg, popreje od 18 do 20, nedavno celo še 22 Din kg. Neki mesar prodaja prešičje meso po 12 Din kg. Kg sala stane 14 Din, kg slanine pa do 18 Din, gnjati celo do 20 Din.
Na sadnem trgu je bilo zopet mnogo Jabolk, ki so jih pripeljali večinoma iz bližnje ljubljanske okolice, pa tudi iz oddaljenejših krajev. Jabolka prodajajo po 2—5 Din kg, hrušk pa ni bilo mnogo. Na trg so pripeljali tudi nekaj vreč kostanja po 2 Din liter in orehov po 2.50 Din liter.
Zelenjave je dovolj. Merico špinačo prodajajo po 1 Din, kolerabe po 0.50 para ko-mad, zeljnate glave po 0.50 do 2 ali celo
3 Din komad po teži, karfijole od 3 do 10 Din evet Živahno je bilo davi tudi na perutninskem trgu, toliko je bilo prodajalcev, da je skoraj zmanjkalo prostora. Cene perutnini 90 običajne, jajca so pa prodajali od 1 do 1.50 Din komad, tudi par 2.25 do 3 Din.
Zaradi razmeroma toplega vremena pridejo letos še v poznem novembru tudi cvet ličarji na svoj račun. Na trgu je Se vedno polno krizantem, pripeljali so pa tudi mnogo teloha, rododendrona in raznega zelenja.
Na Sv. Petra nasipu je stalo okrog 50 voz, kmetje so pripeljali zelje in krompir, kar prodajajo na debelo. Povprečno so prodajali krompir na debelo od 1.10—1.25 Din, zeljo v glavah od 0.75 do 2 Din.
čudno prijateljstvo
Ljubljana, 21. novembra.
Janeza Zupan ca, 28-letnega sina posest-nice z Dobrove, občina Komenda pri Kamniku, in 23-letnega Janeza Lužarja, kajžar-jevega sina z Dobrove, je že od mladih nog vezalo nerazdružno prijteljstvo, ki se je pa te dni na nepričakovan in čuden način končalo. Oba Janeza sta v četrtek zvečer v asova la pod nekega dekleta. Kmalu je prišla Zupančeva mati klicati sina domov. Janez je ubogal in odšel domov, nagovarjal je pa tudi Lužarja, naj gre z njim. Vsi trije so odšli proti domu, med potjo je pa Lužar prijatelja nenadoma objel in §e pred no se je ta zavedel, ga je sunil z nožem dvakrat v nogo, enkrat pod pozduho in enkrat v trebuh. Šele, ko ga je sunil v trebuh, se je začel Zu-pančev opotekati, prestregla ga je pa mati in ga odpeljala domov.
Čeprav so bile Janezove poškodbe precej težke, Zupančevi niso ovadili Lužarja in fant je ostal v domači oskrbi. Včeraj je prišel Lužar k težko poškodovanemu prijatelju in ga za božjo voljo prosil odpuščanja, Češ, da sam ne ve, kako je prišlo do tega in zakaj je segel po nožu.
Zapančev je hotel ostati doma, pa se je njegovo stanje znatno poslabšalo in davi so ga prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je rana v trebuhu zelo nevarna, pa tudi na levi nogi je ranjen prav do kosti.
i^' cisto
Ljubljana dobi
nov moderen
fiota
Hotel Miklič bo imel tudi krasno plesno in reprezenta*
cijsko dvorano
Ljubljana, 21. novembra.
Blatne vasi ni već. In ćeprav se Se kažejo njeni ostanki sredi Kolodvorske ulice, jih vendar nihče več ne vidi. Na pragu mesta, na Masarvkovi cesti, so zrastle velemestne palače, ki dominirajo nad okoljem in privlačijo poglede nase, vse drugo je za njimi.
Med njimi je zavzel najvidnejše mesto nov Mikličev hotel, ker stoji baš nasproti kolodvora, torej na idealnem prostoru. Poleg" tega hotela se je začela letos spomladi dvigati še ena zgradba, odnosno drugi trakt hotela, čelna stran (ob Masarvkovi
čemer pa nimamo vzroka dvomiti.
Nad dvoriščnim prizidkom bo v višini I. nadstropja lepa terasa, na katero drže z dvorišča na prostem stopnice. Poleg terase je v poslopju banketna dvorana tako, da se oba prostora lahko po potrebi združita.
Nadstropja deli vzdolž po sredi hodnik, ob katerem so na obeh straneh hotelske sobe. Zdaj je med obstoječim in priključenim delom hotela na hodnikih še zid, ko bo pa končan tudi drugi del zgradbe, bo ves hotel zvezan s hodniki ter bo prav za prav le eno poslopje, zato je tudi
cesti) obeh traktov je dolga 50 m, obstoječi del hotela 27.90, novi pa 22.48 m. Celotna zgradba bo torej grand hotel.
Hotel pa ne bo le velik, temveč tudi najmodernejši, zato tudi zasluži, da si ogledamo novo zgradbo nekoliko natančneje.
Zazidana ploskev novega trakta meri 377 m2 (,[22.48 X 12*85] -f dO X 8.8]). Poslopje je Stirinads tro pno, na dvorišču mu je pa priključen pritlični prizidek.
širok glavni vhod, prevoz, je ob obstoječem poslopju, poleg njega na desni pa vhod v pritličje, ki ga bo obsegala vsega kavarna; v dvovrSčnem prizidku bo kuhinja s pritiklinami, v poslopju samem pa velika kavarniška dvorana (16.80X12 m). Vhod v kavarno s ceste bo skozi troje vrat, da ne bo v kavarni pri vhodu prepiha. Takoj pri vhodu na levi 00 garderoba in tudi stopnice v klet. Direkten vhod v klet je tudi iz prevoza.
Vsa klet je sama velika dvorana, pod vsem pritličjem glavnega poslopja in dvoriščnega trakta, pod kavarno razsežna 15X12 m, pod prizidkom pa 9X8 m. Pri vstopu v klet bo na desni velik predpro-stor za garderobo, na levi pa vhod v dvorano.
Krasna dvorana, ki bo visoka 4.05 m z mavčnim ometom, kaseti ranim stropom, tapeciranim! stenami In tlemi, prevlečenimi z rdečim linolejem, bo ena najlepših plesnih in reprezentacijskih dvoran v Ljubljani. Prave plesne dvorane Ljubljana še doslej prav za prav ni imela, zato ji bo s to dvorano nedvomno zelo ustreženo. Manjši del dvorane, pod dvoriščnim traktom, bodo zavzele mize za goste, večji pa bo ves prost za plesalce. Nad kletjo je pritličje in 4 nadstropja, vendar je sredi kletne dvorane samo en steber, ki nosi z ostalimi v obodnem zidovju vso zgradbo, grajeno v skeletnem sistemu. Klet je popolnoma pod zemljo, kletni strop je v višini cestnega tlaka. Vendar se zaradi tega ljudem ni treba bati, da bo v dvorani zatohlo in temno. Preskrbeti kletne prostore s svetlobo in svežim zrakom, že zdavnaj ni več problem, ki je v tem primeru rešen še posebno zadovoljivo. Podnevi prodira svetloba skozi svetlobne jaške do oken. Zračili bodo pa kletno dvorano z najmodernejšo ventilačno napravo, kakršne še ni nikjer pri nas. V kleti bodo posebni stroji, ki bodo sesali zrak od zu»» naj v klet, ga segreli in ga potem odvajali po cevodih v dvorano. Dvorano bodo zračili s segretim zrakom zato, ker sioer nastane neprijeten prepih, ako se dovaja hladnejši zrak kot je temperatura prostora. Iz tega razloga bo v dvorani tudi več ventilačnih odprtin, da bo zrak prodiral v njo neopaženo, brez najrahlejšega prepiha. Izrabljen zrak bodo izsesavali ventilatorji ter ga odvajali po ceveh do I. nadstropja, kjer so odprtine na prosto.
Na enak način bodo zračili tudi kavarno, ki bo poleti prijetno hladna, pozimi pa topla. Omet bo mavčni, stene tapecirane, strop gladek, tla moder linolej. Kavarna bo visoka 4.20 m, torej kot prava dvorana.
NajživahnejŠe se bo pa Ljubljančanom gotovo zdelo, kar jim zaupamo tako na ušesa, da bosta plesna dvorana in kavarna otvorjeni že letos — na Silvestrov večer. Seveda le, če pojde vse po sreči, o
samo eno stopniAfte za, oba trakta, ki je v obstoječem delu.
Na desni strani hodnika, ob cesti, je v vsakem nadstropju 6 sob, na levi pa, razen v L nadstropju, kjer zavzema banketna dvorana za 3 sobe prostora, ob dvorišču, je po 7 sob. Vseh sob je torej 49. V I. nadstropju so 4 sobe z balkonom, ▼ vseh nadstropjih pa po 4 s kopalnicami na plin. V vse sobe bo napeljana topla in mrzla voda, kurjene pa bodo s centralno kurjavo, s toplo vodo. Kurilnica centralne kurjave je v obstoječem dera hotela m so jo razširili za prizddani del.
Obodno zidovje med železobetonskim ogrodjem je zidano z voUimi zidniki (opeko), požarni zidovi in preduhi z navadnimi, predelne, notranje stene pa s hera-klitniml 10 cm debelimi ploščami. S he-raklitom so obložene železobetonske konstrukcije v svrho izolacije proti toplotnim izpremembam in zvoku v kleti, v kavarni in nadstropjih. V sobah na dvoriščni strani bodo omare vzidane v obodnem zidu ter bodo sobe zaradi tega prostornejše, kar predvsem omogoča skeletni sistem grajenja in sodobni gradbeni materijal.
Za gradnjo so porabili 800 m3 gramoza (za beton), 27 vagonov cementa, 5 vagonov železa, 95.000 kosov votlih zidakov, 28.000 navadnih in 6 vagonov hera-klita.
Streha poslopja je ravna, na železoue-tonskem stropu so položene svinčene, z asfaltom obložene plošče, ki jih pokrivajo železobetonske plošče kot tlak.
Zunanji omet bo enak kot pri obstoječem poslopju, a svetle barve ter bodo tudi prebarvali obstoječi trakt, podstavek pritličja bo obložen z umetnim kamnom, prav tako tudi balkon.
Gradnja bo končana poleti.
Načrte je izdelal arh. Vlado Mušić, stavbni svetnik, gradbena dela so v rokah Ljubljanske gradbene družbe, prav tako centralna kurjava, pri kateri nadzoruje delo ing. Likar, gradbeno vodstvo ima stavbnik Jos. Hronek, polir je pa £. Skubic, Vodovodne instalacije izvržije tvrdka Ecker, električne pa Brown Bove ri.
Zdaj so v delu notranja dela, zgradba je že delj časa pod streho.
Zimske suknje, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največfi izbiri J* MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
Stran 4
>SLO VENSKI  NAROD«, dne 21. novembra 1931
Stev. ?6fi
Dnevne vesti
— Nov inspektor pri notranjem mini-strstvu. S kraljevim ukazom je bil imenovan za novega generalnega inšpektorja pri notranjem ministrstvu okrožni inspektor v šebou g. Branko Sek u. ič.
— Odgovornost poštne uprave za pošiljke po novem poštnem zakonu. Za pošiljko v notranjem prometu daj e poštno-teJegrafsko-teletfoneka Uiprava odškodnino, in sicer: 1. za izgubljene priporočene pošiljke. Odškodnina obsega tudi znesek plačanih pristojbin in ostale stroške za poizvedovanje po pošiljki; 2. za izgubo, manjak aL poškodbo vsebine vrednostnih pisem in paketov z označeno vrednostoo ali brez nje se plačuje kot odškodnina vrednost, kakršna je po navadi v kraju in ob času predaje. Pristojbina se povrne, če se da odškodnino za vso pošiljko. Pristoj-buna, ki je plačana za označeno vrednost, »e ne vrača; 3. za nakaznice se povrača samo vplačani znesek.
_ Govorilna    pristojbina    v relaciji
Ljubljana   In   Maribor_Gdansk. Govorilna
pristojbina v telefonskem prometu Ljubljana—Gdansk znaša 105.60 Din, v prometu Maribor—Gdansk pa 99 Din.
_ Darovi za Belo Krajino in sreza Kočevje in Novo mesto. Ministrstvo za socijalno poHtiko in narodno zdravje je tudi tem slovenskim pokrajinam priznalo pasivnost. Vsi darovi v denarju aLi živilih nabrani v naši banovina se bodo prvenstveno dali Beli Krajini, ker je tam potreba nad večja — posebno primanjkuje sena — potem pa tudi srezoma Kočevje in Novo mesto. Naše slovensko ljudstvo se je odzvalo klicu Rdečega križa in darovalo že do zdaj lepe denarne zneske kljub ostri krizi. Ta plemenita požrtvovalnost je vse hvale vredna. Potreba pomoči bo pa največja, ko nastopita zima 'in mraz. Nabiralna akcija se naj torej nadaljuje in naj doseže do Božiča svoj vrhunec. Saj bodo vsi darovi prišli v korist našim ožjilm rojakom, da jih obvarujemo stradanja Odposlanec ljubljanskega pomožnega odbora za Belo Krajino je že obiskal več občin na Gorenjskem in nabral lepo količino zavil in sena, ki se koncentrira pri krajevntLh odborih R. tor. in drugih primernih mestih. Posestnike lepo prosimo, da gredo temu odposlancu na roko. Darovi v denarju pa se naj oddajo v pisarni R. kr. v LJubljani, Wolfova 12, aLi pa pošiljajo po položnici št. 11862. Zavest, da ste starih' nekad lepega in plemenitega, bo Vaše plačilo, naši rojaki vam pa bodo hvaležni.
— Iz »Službenega lista« .Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 73. z dne 21. t. m. objavlja zakon o ukinitvi vrhovnega zakonodajnega sveta, pravilnik o zavodu za radioterapijo v Zagrebu, pravilnik o denarni podpori siromašnim občinam za kulturne, humanitarne m obče narodne namerne ter o izplačilu pa-tronatske tangente za popravila nadar-blnskih poslopij v Sloveniji, pravila o polaganju državnega strokovnega izpita za nrainike glavne kontrole, odločbo o pogojni oprostitvi od plačila uvozne carine za surovo železo pločevino (črno) pod št. 537 toč. 1. e. carinske tarife, odločbe občih sej državnega sveta in objave iz ^Službenih Novun«.
— Opozorilo avtomobil istom! Avtomobilska klub, sekcija Ljubljana opozarga av-tomobaliste, da je po obvestilu obmejnih kontrolnih organov pri Sv. Aml nad Tržr,-čem na Ljubelju 10 cm snega ter je prehod preko prelaza mogoč samo z Diočnej-šim motorjem in mora biti vozilo opremljeno z verigami. Na avstrijski strani je sneg odkidan.
— Kontraktualni in honorarni uradniki ter dnevnitarji >o zavezani zavarovanju po ZZD, Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v konkretnem slučaju ugotovil, da javen zavod ni prijavil v zavarovanje svojega honorarnega uradnika, sklicujoč se na določbo § 137. zakona o uradnikih. Ta določba ne prihaja v poštev pri honorarnih in kontraktualnih uradnikih ter dnevničarjih, ki so po zakonu o zavarovanju delavcev zavezani zavarovanju. Uradi naj v vseh nejasnih slučajih zahtevajo pojasnila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da ne bodo trpeli škode in zavarovanci ne imeli neprijetnosti glede priznanja podpor. O UZD.
— Slovensko planinsko društvo pozivrja člane, ki so v zaostanku s članarino, da jo blagovolijo poravnati gotovo do 10. decembra 1931. Po tem dnevu se bodo brezpogojno izbrisal iz imenika članov vsi tisti, ki bodo v kakršnem-koli zaostanku glede obveznosti napram društvu. Člani se tudi obveščajo, da se bodo uvedle z Novim letom nov© članske legitimacije z drugačno obliko.
— Almanah kraljevine Jugoslavije. Prvi del 4. jubilejnega zvezka Almanaha kra-Ijenrme Jugoslavije je dotiskan. Od posebni'h izdaj priročne biblioteke Almanaha so izšli zvezek 1. »Zgodovinska kronologija jugoslavenskih dežel«, zvezek 2. »Svetovna vojna 1914—1918«, »vezek 3. »Vrhovna državna uprava in zakonik kraljev "ne Jugoslavije«, posebna izdaja »Naša zemlja« z zemljepisnim zgodovinskim pregledom kraljeviće Jugoslavije, v tisku je pa zvezek 4. »Splošna državna uprava in banovine«.
_ Velika ruska loterija.   V torek 15.
decembra bo drugo glavno žrebanje loterije Sveta ujedinjenih ruskih oficirskih u-druženj v kraljevini Jugoslaviji. Izžrebano bo tudi kraljevo darilo, mnogo drugih daril ter premije v znesku 350.000 Din. Seznam izžrebanih srečk bo objavljen 2. decembra. Omenjena organizacija se iskreno zahvaljuje vsem, ki so jd pomagali prirediti to dobrodelno lotrervk).
— Darovi za Belo Krajino 1« druge pasivne pokrajin«. Rdeči križ je prejel: Sresko načelstvo Logatec 12-33.25 Dto, Aarao. odbor R. kr. Ribnica 100 Din, kraj. odbor R. kr. Šoštanj 1000 Din, šola Sv. Lenart 5 Din, šola puščava 25 Din, šola CpUIiiJti Dto, šola Javorje 106 Din,
šola Blagovica 270 Din, Sresko načelstvo Novo mesto 666.50 Din,- neimenovani 20 Din, neimenovani 35 Din. Obolna Rudnik pri Ljubljani 847.50 Din. Iskrena hvala:
— Angleške pranje svetle likanje o vratni kov ŠIMENC Kolodvorska ulica 8. M/L
— »Vezilja«. Novemberska številka te odlične revije sa ročna dela prinaša mnogo okusnih, praktičnih in okrasnih ročnih dal Posebno lepi so zastori. Izmen pletenin prinaša različne žemperje in otroške oblekce. Zelo zanimivo un poučno je nada ljenranje članka o narodnem vezivu. »Vezilja« Izhaja vsak mesec. četrtletna naročnina znaša 30 Din. Naroča se pri upravi Zagreb. Samostanska 2'I.
— Za mrtvega proglašen. Okrožno sodi šče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik v Ročici Franc Butolen, ki je odšel 1. 1915 k vojakom in ga pogrešajo že od i. 1917.
— Prepoved ta bajanja v krčme. Okrajno sodi sce v Mariboru je prepovedalo delavcu Francu Baumanu iz Podove zahaja nje v krčme za eno leto.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in stanovitno vreme. Tudi včeraj je bik) po vseh krajih naše države deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 12.1. v Sarajevu 11.2, v Splitu 9.9, v Zagrebu 8, v Beogradu 6.2, v Ljubljani 5.6, v Mariboru 4.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.9, temperatura je znašala 3.2.
— Žrtev Ljubljanice, delavca Mandlja tz ^esnjiee, obe. Dob run je, o čigar tragični ?mrti smo poročali nedavno, je voda odplavila proti njegovemu domu ter ga odložila zunaj struge na nekem travniku. Takrat Je namreč Ljubljanica prestopila bregove, pozneje je pa voda upadla ter pustila truplo na travniku pri 9v. Lenartu, župnija Sostro, kateri je Mandelj tudi pripadal. Zato ga bodo danes pokopali na domačem pokopališču. Našli so ga v sredo.
— Neki naš čitatelj se je obrnil na tovarno testenin >Pekatete< z vprašanjem zakaj Cas med vožnjo hitro mine. če pomisliš na >Jajnin*»<. Sledil je točen a kratek odgovor: Zato ker človek, ki je jedel >Jajnine* prežfvi v mislih še enkrat ves oni prijeten občutek, ki mu ga je nudila ta nedosežno fina jed, ko jo je uživaL
_ Ubit, ko mu je mati ležala na mrtvaškem odru. Josipu Kumštku v v aort Brezno pni Pregradi je umrla te dni mati. Proti večeru je odšel sin molit k mrtvaškemu ođm. V izbi je bilo pa vroče in zato je šel malo na svež zrak. Zunaj ga je pa napadel sosedov sin Viktor Klaušfei, kil je imel z njim še stare račune. Spoprijela sta se in KlauŠki je Kunštka zabodel v prsa. Nesrečni! fant je imel še toliko mo či. da se je vrnil s smrtno rano k mrtvi materi, kjer se je zgrudil in umrl. Ubijalca so orožnik*, aretirali.
— Blaznež  s  sekiro  razsekal otroka.
27-letni delavec Milan Jakoplič v Bjelovaru je v sredo popoldne nenadoma zblaznel. Pograbil je sekiro in zdirjal iz hiše. Prestrašeno ljudde so obvestili policijo, ki je pa prišla prepozno, ker je bil blaznež s sakilro že razsekal svojega 4-Jetnega nečaka Strjepana Jakopliča,
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih,
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčiea se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz LJubljane
—lj   Krasni   kulturni  filmi  so od včeraj na sporedu ZtKD v kinu Matici. Berlinska Ufa po pravici slovi kot eno najboljših filmskih podjetno in tudi pričujoči kulturni filmi so njen sloves v polni meri potrdili. Tako krasnih naravnih prizorov iz življenja ljudi in živali na filmskem platnu še nismo videli. Predaleč bi zašli, če oi se hoteli   spuščati v podrobnosti teh filmov, ki o njih po   pravici lahko rečemo, da zaslužijo, da si jih človek ogleda. Zvočni filmi    Plešoči  les«,  Ukročene živali«, >Lov na medvede v Karpatih« itd. ostanejo človeku trajno v prijetnem spominu. Posebno bi priporočali te lepe filme šolski mladini.    Predstava    bo  danes  ob 14.30, jutri pa ob 11. Cene so tako nizke, da je Pose t  omogočen  tuda  siromašnim slojem —lj Javna dela Na Pogača rjevem trgu ob Kresi ji so položili cevi za cestno kanalizacijo s požiralnikom. Doslej je bdi kanal zidan. Ker bodo položili tudi cevi za glavni kanal, kopljejo globok jarek. Prevoz iz Lin-garjeve uhce na Pogačarjev trg in obratno, je zaprt. — Pri novem Čevljarskem mostu betoni rajo   gornjo   konstrukcijo srednjega opornika. Opaž na nosilce in mostiščno ploščo že polagajo.   To dek)   hitro napreduje, ker so škatle kot opaž nosilcev izdelali Že prej, poleg stavbišča.
—lj Kanaliziranje Rožne doline. V Lev-čenri ulici, ki je nekak podaljšek Glinške ulice, je uspelo polaganje obsežnih betonskih cevi do Ažbetove ulice, jarek sam pa je izkopan malone do Večne poti. Levčeva ulica spada k ljubljanski, ostali, večji del Rožne doline, ki je bila letos kanalizirana, pa k viški obcinL Levčeva ulica je malo zazidana, dasi je v njej še veliko za zidanje hiš in vil pripravnega sveta.
_lj Z naših cest Jn ulic V zadnjem
času pridno posipajo in popravljajo cestišča in hodnike. Po potrebi so posuli Jegli-čevo cesto, Vrhovčevo in Tolzapflovo ter Cegnarjevo ulico. Te #ni so posuli cestišče Gosposke in Vegove ulice, Krimske ceste ki Mi rja. Ob hiši drja Jemca delajo
mm
n
O £u«#tca   t*i   m d
{JCcKitmleo še
podaljšek Aškerčeve urice do Tržaške ceste. Na Jegtičevi cesti in v Bolgarski ulici urejajo naravne hodnike, na Zeleni poti ter v Varjavčev4 in DemnskJ ulici so pa biti že napravljeni pred dnevi. V Spodnji Šiški so zadnji čas posuli cestišča, kil drže z Medvedove ulice na Celovško cesto kakor: Frankopansko, Lepodvorsko ulico in dr. Posipajo pa cestišča z okrogHm ali robatim gramozom. Za ilaooidšanje cest se torej pridno dela po vsem mestu. V olepšavo Masarvkove avenije so te dni zasadili platane, ob novi V Lih ar; e vi cesti pa kanadske topole, ki prd nas tako lepo uspevajo kakor vildimo zlasti na Sv. Jakoba trgu.
—jj Nujnega popravila je potrebna železna ograja na poljanskem mostu. Nekateri deM že vise od ograje, koder jo je rja končala Umestna in ekonomična je simo železobetonska ograja, kakršne zdaj t&om delajo na mostovih. Poleg novih ljubljanskih mostov imata železobetonsko ograjo ravnokar dograjena betonska mostova v Trzinu in v Ponikvah pri Trebnjem.
—lj Cenjeno javnoet opozarjamo na slavnostno akademijo v proslavo 100-letni-ee rojstva Franca Lestika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem gojenk ženskega učiteljišča v ponedeljek 23. nov. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored: B. Leopold: Ruski odmevi, orkester. — Gorror o "Levstiku.   —  LevstUk _        Volarič: Razstanek
in Zfvečer, moški zbor. — Lervstfk—Adamič: Gre-šnikova molitev in Levstik— Jenko: Dve utvl, sopran solo. — Grieg: Solvejgina    pesem  m Anltrin ples, trio:
violina, čelo, klavir. — Levstik_Adamič:
Ura, tutaj nihaj, Pod zelenim oknom, Psiček laja hov, hov hov. .., ženska zbor. _ Levstik—Adamič: Deklica In ptič, mešani zbor. — Lejvstikojvi zapiski, recitacija. _ Cene sedežetv: 10, S in 6 Din, stojišča 3 Din.
_lj  šentjakobčani    vprlaore dre vi In
jutri, vsakokrat ob 20.16 >Preiskavo« Mak sa Alsberga in O. R. Hokeja v režiji g. Karusa Soderajejo gg. Košak, Skerli. Karu«, Lavroč, Kune, Gmldovec in dragi, ženske vloge pa so v rokah gdč. Koščako-ve, Plrčeve, Kramarjeve, Gor j upov e to Petričeve. >Preiska»va* je imela dosedaj sloajen uspeh in «v3juidaH> vabimo vse one, ki si jo še niso ogled aH, da ne zamude prilike In pobite v soboto aH nedeljo na šentjakobski oder. Za premijero Molnarjeve »Igra v gradu« se igral cd že prav pridno pripravljajo Prva predstava bo v soboto 28. t. m.
Damski česalni salon
„VESNA"
sedaj v novi
PALAČI „DUNAV" BEETHOVNOVA ULICA
(poleg cvetličarne Korsika)
Prvovrstno izvežbano osobje z dolgoletno prakso nudi  res  brezhibno  postrežbo ta precizno delo.
Trajno kodranje, masaža, manikiranje m vsa lasna dela.
_Jj Novi odbor JAO Jadrana. Na XXTV. rednem občnem zboru, dne IS. novembra 1931 je bil tevoljen sledeči odbor: predsednik: Košar Jože, cand phil., podpredsednik: Jakhel Adolf, stud phii., namestnik: Bajželj Fran, cand. in?, tajnik r.:čTemožnik Dušan, cand. uur., tajnik IT.. Podlesnik Branko stud. Ing., blagajnik ■ Žagar Nace. cand. iur., knjižničar: Pisku? Lojze, cand. iur, arhivar: Vid-ic Jože. cand Iur., gospodar: Polovic Ivo. cand. !ur.. odbornik: Robček Vinko, stud. mg., revizorja: vVilfan Jože. abs. inr.. Lah Fran. stud  in g.
—lj Marrinovanje moške in ženske šent-petrske C. M. podružnice v Ljubljani v prostorih restavracije glavnega kolodvora je bilo zelo lepo obiskano m je prineslo družbi čistega dohodka 4800 Din. Ta izredno lep uspeh nam priča, da živi še idealizem med našim občinstvom in da se zaveda prevelike važnosti delovanja družbe sv. Cirila in Metoda na prosvetnem in narodno obrambenom polju. Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu t
—lj Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« vabi vse člane, rojake in prijatelje, da se udeleže družabnega večera bratskega društva »Zore« v slak i jutri ob IS. v salonu pri >Levu«. Sodeluje naš pevski zbor in prvikrat nastopi mandolini!stični zbor. Na pr >gramu so raz ne reči, ki bodo vsakega zadovoljile Vstopnina prosta.
—lj Plesni  laved  >Jenkov v Kazini — dre vi >Sobotni tečaje Navi satetniki-ee od '
pol 8. do 9. zveč. nato veibanje - perfekcija. Jutri »Nedeljski popoldanski tečaj« od 3—7 pop. V ponedeljek ob 20. »Zaeetnigki tečaj«. Vsak četrtek: »Nadaljevalni tečaj«. Informacije in posebne ure dnevno od 10. do 20. ure.
—lj Obrtne zbirke Narodnega muzeja bo v nedeljo 22. t. m. pojasnjeval ravnatelj dr. MaL Predavanje, ki se prenaša tudi po radiju, se vrši od pol 11 do 11. dopoldne v muzejski avli. Vstop prost.
—lj Smrt sadnim zajedavcemi Umni sadjar, ki hoče imeti v sadovnjaku lepe uspehe, zatira sadne škodljivce. Sredstvo proti sadnim zajedavcem je ARBORTN, ki ga priporočajo priznani sadjarji — strokovnjaki. ARBORIN izdeluje >Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10 (Skabernetova hiša, dvorišče). Pri večjem odjemu na ceno Arborina primeren popust. 3S7-n —lj Prvovrstno vino, mošt Vinski vrh, l> Din. razMng, Vinski vrh. letnvk 1928, 22 Din, isti. letnik 1920, 14 Din, črno vi Ako, 19 Din cviček. Gadova peč, 14 Din, toči gostilna JELOĆNIK. Rožna dolina.
_lj Lutkovno gledališče Sokola I. na Taboru ponovi jutri 22. t. m. ob 15. uri simbolično igro    Proglas podzemlja«.
—lj Miklavžev večer za mladino popoldne in za odrasle zvečer s plesom priredi Sokol 11 v soboto 5. dec. v dvorani Kazine. 607/n
—Ij Miklavžev večer Ljuhljan>kega Sokola bo v soboto dne 5. decembra v telovadnici Narodnega doma (Vhod iz Bleiweisove ceste). Popoldne ob 4. za otroke. Ob pol V. zvečer za oarasle s plesom 617-n
—lj Pri »Tičku na gričku« v nedeljo srna in purana ter dobra nova vina: cviček, haiožan  iaa Portugalka. 619-n
—lj Izgubil se je pes. nemški kratko-dlakar, pepelnate barve z rjavimi krpam!, sliši na ime >Ris<. — Proti nagradi ga je odati v Hradeckega vasi 34. ali v gostilni Bricelj v Štepanji vasi.
—lj Nesreča delavca Janeza Zobca. Po* ročali smo, da je 16. t. m. zvečer tramvaj na Celovški cer»ri podrl 661etn-c<?a dv oa Janeza Zobca, ko se je vračal domov. Vest, da j« bil Zobec nekoliko vinjen, ni točna. Mož }e bil ves den na dežju pri konjih in zvečer se je ves prem ražen vrača ldomov. Bilo mu je tudi slu bo. dw s je opotekal in to je bil baje vzrok, da je r*a-dctl pod tramvaj. Iz bolnice poročajo, da je njegovo stanje še vedno kritično, nesrečni Zobec ima zlomljenih R reber, levo nogo v koleirru, prasike rwi gjkvfj in notranje poškodbe.
— Vedno bele zobe obdržite s stalno uporabo Chlorodont zobne paste (tuba Din 8.—) in ako obenem uporabljate pripravno Chlorodont zobno ščetko. (Posebna oblika.) Poskus Vas bo prepričal.
Kongres plese zdaj v Ljubljani
Kratka vsebina filma, ki je razgibal vso Ljubljano
Ljubljana, 21. novembra.
Plešejo prav za prav kongTesistl, ne zborujejo pleaavci. Zgodovina je ta zgodovinski plea popolnoma prezrla, kar seveda ni prav, a je k sreči popravljiva škoda. Netočnim zgodovinarjem se moramo zahvaliti, da nam je usoda naklonila ta kongresni ples. Sicer so Se pri tem odločali drugi faktorji, ki pa itak zaslužijo vse priznanje m gotovo ne bo s priznanjem nihče štedil.
Nekdaj — utrnite si sentimentalno solzo! — je bilo fletno na svetu, a bolj menda niti ne kot kažejo filmi. Krasno se je živelo, drobtine od miz so kar deževale. Tedaj je bil čas kot nalašč za taksne parade in zlasti Se za romantične zadevšči-ne, ljubezen je bohotno uspevala — srečne ženske! — sploh je bilo tako sijajno živeti, da so bih ljudje kar vsestransko okrogli. Hm, ada j se nam pa zd5 samo svet okrogel.
Tedaj je bil na Dunaju kongres takratnih evropskih mogotcev. Zbrali so se okrog samopasnega Metterrucha, kl je vođTl za nos vso Evropo.
Toda kaj pohtfka, ko je pa Se toliko lepšega in poetičnejsega na svetu! To je vedel tudi ruski car Aleksander. Mlad je bil m — pomislite! — še car povrhu, zato ni čuda, da so ženske za njtm kar norele.
Ko so pa zverine vlekh po dunajskih ulicah v veličastni povorki, je mlada prodajalka rokavic vrgla na Aleksandra bombo. Eksplozije seveda ni bilo takoj, pač pa bi kmalu prišlo do nje, ko so atentatorko nameravali kaznovati s 25 udarci na konec hrbta. Vse se je srečno izteklo, saj je bila bomba samo šopek cvetja in proda-jalkin vitez. Metternichov tajnik, je pojasnil Aleksandru zadevo ter poprosil za nesrečno dekle.
Pa je prišlo tako daleč, da je Aleksander sam zadnji trenutek rezil dekle najhujše sramote. Seveda ni vedela, kdo je njen rešilec in tu se začne plesti njen ljubezenski roman.
Mettemichu je bik) mnogo na tem, da bi b£k> na kongresu čim manj udeležencev
TELOVADNA
AKADEMIJA Ljubljanskega Sokola
30. XL 1931 »UNION« OB 20. URI
Iz Celja
—c Katastrska uprava v Celju se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v pritličje celjskega sreskega načelstva v drugo nadstropje postnega poslopja, vhod s Cankarjeve ceste. Zaradi selitve bo urad katastrske uprave v ponedeljek 23. in v torek 24. t m. za stranke zaprt.
—c Slaivtostni koncert CPD. Celjsko pevsko društvo priredi v torek 1. decembra na državni praznik ob 20. zvečer v veliki dvorani Celljskega doma v proslavo ujedmjenj-a velik voka ln o-iratru menjalni koncert z zelo zammVvim sporedom. Sodelovalo bo okrog 100 pevcev, pevk in godbenikov.
—c Članstvo CPD se vabi, da se v čim večjem številu udeleii jutrišnjega koncerta trboveljskega mladinskega pevskega zbora, ki bo ob pol 17. v dvorani Ljudske posojilnice. Vstopnice se dobe v predpro-daji v knjigami Gori čar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
—c Letošnje knfige Vodnikove družbe so že prispele v Celje in se razdeljujejo v tuijsko-promctni pisarni na Krekovem trgu vsak delavnik od 17. do 19. popoldne m ob nedeljah dopoldne od 9. do 12. Vsak član naj ob prevzemu letošniih knjig plača tudi članarino 20 Din za 1 1932.
—c Nedetfski spoti v Celju. Jutri ob po4 15. popoldne se bo vr*ila na Glazij^ nogometna tekma med SK Atletiki in SK Olimpom šz Gaberja. S to tekmo se br pri?ek> tekmovanje za prehodni poka1 LNP. Zmagovalec v tej tekmi bo igra prihodnjo nedeljo 29. t. m. s SK Celje.
—c Dežurno lekarniško službo v Cel ji. ima od danes do vključno petka 27. t m lekarna *rVi Mariji pomagaj« na Glavnem trsa.
ter bi sam stavljal in sprejemal predloge. Ker mu je bilo znano vse do zadnje mar-nje, kaj se je govorilo okrog njega in se tikalo kongres isto v, saj je na vse načine vohunil, je tudi takoj zvedel, kje žuli čevelj Aleksandra. Na vse pretege se je trudil, da se car zateleba v dekle. Vendar je tudi Aleksander uganil, kaj tišči Met-ternicha. Imel je dvojnika, ki ga je namesto val ob neprijetnih prilikah
Metternich je priredil obenem dvorni plea, ko bi morali kongresisti zasedati. Poskrbljeno je bilo, da Aleksandra zadrže v plesni dvorani, ostali kongresisti pa itak niso mogli vzdržati pri zeleni mizi, ko je pa tako silno vabila godba.
Plesal je carjev dvojnik. Na piea je prišla tuđi zatelebana I>unajčanka. Toda namišljeni car je plesal s konteso. Da bi pa car vseeno ne prišel na kongres, je bilo razglašeno, da bo prodajal poljube v korist mestnim revežem. Lahko ai mislimo, kakšna nepregledna procesija dam se je vrstila mimo carjevega dvojnika ter da je že proti koncu omagoval, saj so bile Ženske včasih prav tako tajne ljubezni kot dandanes. Pravi car je gledal skrivaj svojega namestnika pri opravljanju delikatne dolžnosti. Kmalu bi mu pa bila. zagrenjena zabava, saj je na koncu procesije ljubezni žejnih žensk korakala njego* va lepa znanka. Carjev dvojnik je bil takoj c<rpoklican in namesto njega je -pravu" car sam. Potem je izgubil glavo, pa je šel z dekletom še plesa t. Medtem je Metternich stavil m sprejel predlog, da mora ostati Napoleon v dosmrtnem izgnanstvu.
Nepričakovano se je pa raznesla vest. da je Napoleon pobegnil is ujetništva ter dospel v Francijo. Kongres so takoj razpustili, vendar Aleksander tega ni zvedel takoj, ker je fltrtal s razvnettm dekletom v skriti gostilni.
Potem je pa moral takoj oarintti m ljubezenski roman se je prav tako hitro končal, kot začel. Kdor ga ŽeH vide^v se mora potruditi v kino Matico, žal mu ne bo, ker je takih filmov malo. Saj je pa tudi razgibal ta kongres vso LJubljano.
KniriMBLNt VBLEFILM
Prosto fU)rornan&$,
EdgarWa
Fritz Rasp — Lisi Arna Szoke Szakall — Paul Horbiger
Senzacije ter zanimiva in izredno napeta vsebina!
Predstave danes ob 4., 12 6.t % 8.
in 9. uri — jutri v nedeljo ob 3„ Mi 5., 6., 11 8. in 9.
Zvočni kino Ideal
Danes ob pol 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne
UFINI zvočni KULTURNI FILMI »Les, ki pleše« — »Ukročene zveri« — »Lov na medvede v Karpatih« — »Tajnosti iz življenja bilke« in drugo!
v ELITNEM KINU MATICI /KI)
<tev. 266
Strn J
palača miru...
Kako se prepirajo arhitekti $ča proračun za
V Ženevi so sklenili zgraditi palačo narodov. Zgodovina te stavbe je tako poučna in tipična, piše znana pariška sotrudnica praških »Narodnih Listov« Mil. Sišova. da zasluži da jo vsak pozna. To je zrcalo, v katerem se odraža morala 20. stoletja, v katerem lahko vidi vsak tajne nove diplomacije in Društva narodov. To je legenda, ki pove bodočnosti o povojni dobi več, kakor vsi protokoli o razpravah Društva narodov.
V začetku je bil natečaj na stavbo in program. Program je določal: »Vzvišeno nosJanstvo monumentalne stavbe, ki je po bogastvu svojega sloga in har-
in kako fenomenalno nara* palačo narodov
tekt Flegenheimer, stari arhitekt Lou-vra Lefevre ter Italijana Broggi in Vago. Da bi bil tudi proračun v duhu časa, je komisija že vnaprej sklenila, da palača ne sme veljati samo 13, temveč 19.500.000 zlatih frankov.
In vsi so bili srečni, da je gradnja palače končno zasigurana. Poleg tega je Rockefeller ponudil skoraj 100 milijonov Din za knjižnico in logično so sklepali, da se bo proračun za njeno gradnjo znižal za 4,250.000 zlatih frankov, kolikor bi znarali stroški za gradnjo poslopja za knjižnico. Ko so pa prišli arhitekti lani z definitivnimi proračuni, se je izkazalo, da bo veljala pa-
moniji svoj"!!! linij poklicana simbolizirati mirovno slavo 20. stoletja«. Navodilo arhitektom je pa pripominjalo: »V reh pogoji sijaja in lepote morate se-staviti osnutek palače Društva narodov«. Za vse, tudi za honorarje arhitektom, je bilo določenih 13 milijonov švicarskih frankov, ali v našem denarni okrog lsn.000.000 Din. To je bilo v marcu 1026.
V maju \921 je bil objavljen rezultat natečaja. Komisija, ki je zborovala vsak dan skozi 64 dni in ki je morala proučiti 377 osnutkov, je sklenila pode-itti devet nagrad in prepustiti zadevo v končno odločitev Društvu narodov, ker se ni mogla odločiti za noben osnutek, da bi ga priporočila. Kot najprikladnej-ša sta bila priznana dva osnutka, prvi znamenitega francoskega arhitekta Le Corbusiera. ki je tudi po ceni ustrezal pogojem natečaja in odgovarjal modernemu duhu. dru^i pa italijanskega arhitekta Vaga. ki je pa izračunal struske na 30 milijonov in čigar osnutek je bila neprebavljiva solata treh starih slogov, bizantinskega, grškega in starorimskega. Društvo narodov si je pomagalo iz zadrege na ta način, da je izbralo izmed narodov, čijih, arhitekti niso bili med izvoljenci, pet diplomatov in sicer dr. Osuskega. Japonca Adatčija. Angleža llilrcna Younga. Kolumbijca Urrutia in Grka Politisa ter iim poverilo kočljivo zadevo.
Njihovo delo ni bilo lahko. Moderni arhitekti iz vse Evrope in Amerike 30 vprizorili pravo križarsko vojno v prid Le Corbousiera. Manifesti, članki, pisma, brzojavke, osebni poseti. lov za diplomati na čajankah in recepcijah, to je bil en tabor. Drugi zopet so pretili z vojno, če ne bo udeleženih pri gradnji palače več narodov. In komisija je sklenila opustiti vzvišeni program palače, sklenila je, da noče monumental-nega sp< menika 20. stoletja, temveč da sklene kompromis, ki bolj nesimpatič-nega sploh ni mogla. Odločila se je v načelu za osnutek starega Nenota iz Pariza. Nenot. ki je gradil novo Sor-bonno in trg Edvarda VII., je fosilni arhitekt, hraneč se moderne arhitekture, k: jo naziva »coup de fouet«. On je res reprezentativen arhitekt Pariza iz konca preteklega stoletja, z našim stoletjem pa nima nič skupnega.
Da bi bila palača v duhu tajništva in vsega mehanizma Društva narodov, je komisija sklenila, naj sodelujejo Dri gradnji poleg Nenota še ženevski arhi-
lača brez knjižnice nad 250 milijonov Din. s knjižnico pa nad 300 milijonov. Pri tem so skromno pripomniali, da računajo ti proračuni s preprostim, še daleč ne razkošnim poslopjem, ker bi s tem denarjem monumentalnega poslopja ne bilo mogoče zgraditi.
Toda s tem tragikomična zgodba še ni končana. Letos so pisali ženevski listi v zvezi z gradnjo palače o »škandalu Društva narodov«. Toda Le Corbou-sier bombardira svet z razlagami pred komisijo, izdaja brošure in potuje s svojim advokatom v Ženevo z dokazi, da je poslopje, ki se gradi, plagijat njegovih načrtov tako glede celotne koncepcije, kakor tudi glede situacije stavb v terenu, razpoloženje poslopij, notranjosti stavb in nove notranje organizacije. Le Corbousier zahteva odškodnino 210 milijonov Din. Arhitekti naenkrat spoznajo, da je tudi novo stav-bišče v parku Ariana prečuden kraj. ki je v njem brez sledu izginil temeljni kamen, a lahko bi se v njem menda utopil cel zaklad, to se pravi, da bi bil potreben kompliciran podzemni odtočni sistem. To je pa pomenilo nove stroške. Ako je komisija nasprotno zahtevala znižanje stroškov, so ji arhitekti odgovorili, da zahtevajo še 30 milijonov Din in predlagajo, naj se nekaj prihrani na fasadi s tem. da pride namesto solidnega naravnega kamna umetni.
In tako se je slednjič letos v : ^p-tembru in oktobru srečno pojavilo na stavbišču okrog 350 delavcev namesto 1200. Dve krili že ležeta v višino, samo glavno poslopje ne pride nikar.»or. V prvem tednu septembra je nnvajal proračun 30.655.000 zlatih frankov. 15. septembra so pa naračunah ne. vozni arhitekti že 33.420.000 zlatih frankov. Cez dva dni so pa prišli pred komisijo z novim proračunom, češ, da so se zmotili in da bi moral znašati 35.315.492 švicarskih frankov. Italijanski arhitekt Vago pa m hotel podpisati zadnjih aktov češ. da je treba zahtevati po njegovem mnenju še 10 do 15 milijonov švicarskih frankov.
Naravno, da sta bili kontrolna in finančna komisija vsega tega ~:e siti. Ha vprašanje, kaj se zgodi, če ne pristane-ta na povišanje stroškov, .ta dobivali zelo miren odgovor, da dograde arhitekti samo zunanji del palače, notranjost pa puste golo. Toda to pot so se uračunali. Finančna komisija, opirajoč se na sklep plenuma Društva narodov, je izjavila, da «ri moralo številke r le
vrniti k lanskemu proračunu temveč da je že do grla sita ^sistema Druš'va narodov med gradite i>. to se pravi. _a ima vseh pet avtorjev enake prav:~e. da ni noben kompeteuten razpravljati o tem in da hoče v bodoče govoriti samo z enim, ki mora biti pooblaščen. Arhitekti so to odklanjali, ko so pa spoznali, da je komisija pripravljena zidanje sploh ustaviti, razveljaviti pogodbo in plačati odškodnino, so sprejeli pogoje in sklenili, da bo Nenot njihov pooblaščeni predsednik. In tako se sestane 27. t. m. komisija, da se z arhitekti definitivno dogovori in dobi od njih deftntiven proračun. Glavno pa bo, da napravi med arhitekti definitiven mir, kajti ti so si že peto leto v laseh.
Tako se torej gradi palača miru, nov babilonski stolp...
Vlomilec Lenz
pod ključem
Gentleman-vlomilec Serge de Lenz je bil v sredo v Brusfiu aretiran. Policija je zvedela, da se je nastanil v hotelu na bulvar.ru Adolfa Maxa. Obkolila je hotel in vlomilca aretirala, ko se je vračal. Lenz. ki je imel na sebi mnogo nakita, se je dal mirno aretirati. Na policiji je vse odkrito priznal. Trdil je, da je Serge da Lenz njegovo pravo ime. Lenza izroče Franciji, kjer se bo moiral zagovarjati pred sodiščem, ker je vlomil v grad Američana Guisea Hitea in odnesel za dobrih 500.000 frankov dragocenosti.
„Najlepše oči" Pariza
Nedavno se je vršiila v Parizu zanimiva tekma, na kateri je šlo za najlepše ženske oči. Lepe ženske oči mnogi poveličujejo, pesniki jih opevajo, pisatelji opisujejo in zgodi se celo, da dobi ženska za nje nagrado. Za moškega pa oči nimajo nobene veljave. V Parizu bivajoči Američan Alphonse Al-meiro ima krasne oči in tega se tudi zaveda. Preizkušal je že večkrat njihovo moč na ženskih srcih, toda ženske pri moških na oči večinoma sploh ne gledajo. Siromak ima lahko še tako krasne oči, pa ga ne bo marala nobena ženska. Almeiro je čutil vnebovpijo-čo krivico, da na omenjeno tekmo niso imeli dostopa moški in da naj bi bile za najlepše oči Pariza proglašene one, ki dobe na tekmi prvo nagrado. Dolgo si je belil glavo, kako bi deioma omilil to nečuveno krivico in končno mu je šinila v glavo srečna misel.
V elegantni damski obleki se je mož predstavil na razstavi razsodišču in njegove v Mike črne oči so žarele tako ognjevito in zmagoslavno, da jim je bila soglasno priznana prva nagrada, zlat venec. V ogromni dvorani je morala »lastnica« prekrasnih oči pred množico radovednega občinstva na podij in navdušeno ploskanje je pričalo, da se razsodišče ni zmotilo. Več sto fotografičnih aparatov je bilo namerilnih na »izvoljeno« in nekateri režiserji velikih filmskih družb niso hoteli zamuditi ugodne prilike, saj so mislili, da vzhaja na filmskem nebu nova zvezda. Vsi so siliii v njo, da bi angažirali krasno Alico Almeirovo« in pridobili svoji družbi novo privlačnost.
Za njimi je pa že stal režeči se nest vor reklame v obliki velikih trgovskih podjetij za lase. vode za oči in drugih kozmetičnih sredstev in vsi, ki so hoteli dobitfi proti visoki odškodnini od nove zvezde dovoljenje, da bi sm^Ii
Mihai! Zošr>nko
Jaz seveda nisem pijanec. Če tu pa tam pogledam v kozarček, ne pijem mnogo — samo tako radi dostojnosti ali da ne pokvarim vesele družbe.
Namah lahko popijem k večjemu dve steklenici, več nikakor ne. Zdravje ne dopušča. Nekoč, za svoj god. sem ga popil pet steklenic.
Toda to je bilo v mladih, krepkih letih, ko je srce strahovito bilo v prsih in ko so mi rojile po glavi različne misli.
A zdaj se staram.
Znanec, veterinarski ranocelnik, tovariš Pticin, me je oni dan pregledoval in, veste, celo ustrašil se je. Zadrhtel je.
— Vam se pozna popolna devalvacija, — je dejal. — Kje so ledvice in kje mehur, se sploh ne da dognati, — je rekel. — Zelo ste že obnošeni. — je dejal.
Hotel sem tega ranocelnika premi-kastiti, pa se mi je jeza še pravočasno ohladila, da ga nisem.
— Pojdi najprej k dobremu zdravniku, — sem pomisli, — da se prepričaš, kako in kaj je s teboj.
Zdravnik pa ni našel nobene devalvacije.
— Vaši organi, — je dejal, — so še dokaj v redu. Tudi mehur, — je rekel,
— je docela dober in ne pušča vode. Kar se tiče srca, moram priznati, — je dejal, — da je vaše srce naravnost imenitno, celo širše kot bi bilo treba. No,
— je rekel, — piti pa le nehajte, sicer vas lahko kar na lepem pobere smrt.
Umreti me pa seveda nič kaj ne mika. Živim namreč zelo rad. Saj sem še mlad. Komaj tri križe imam na grbi. Lahko rečem, da sem v polnem cvetu let, sil in zdravja. In srce imam v prsih široko, a glavno je, da mehur ne pušča vode. S takim mehurjem človek pač lahko živi in se veseli življenja. — Pa bo res treba opustiti popivanje. -— sem si mislil.
In res sem nehal piti.
Ne pijem in ne pijem več. Eno uro ne pijem, dve uri ne pijem. Ob petih popoldne jo pa mahnem v javno kuhinjo obedovat.
Pojem juho. Lotim se kuhanega mesa — pa me prime žeja.
— Namesto ostre pijače naročim kaj mehkega, mineralne vode ali limonade.
Naročim:
— Ej, kdo mi je nosil tu porcije, pri-
nesi mi limonade, pasja dlaka!
Limonado mi prineso seveda na inteligentnem podstavku. V stekleničici. Natočim si jo čašico.
Napravim požirek in čutim: žganje bo menda. Natočim še. Bogme, žganje. Kaj vraga! Natočim še tisto, kar je ostalo — pravo pristno žganje.
— Prinesi še! — zakričim.
—No, — si mislim, — to je pa sreča, da nikoli tega. Prinese še.
Pokusil sem še enkrat. Nobenega dvoma več — pristno žganje.
Potem, ko sem plačeval, sem pa le omenil to.
— NaroČil sem limonado, a kaj si mi prinesel, pasja noga?
— Temu se pravi pri nas že od nekdaj limonada, — je odgovoril natakar. - Docela zakonit Izraz, še iz starih časov. A pristne limonade, oprostite, pri nas ne točimo, ker je nihče ne pije.
— Prinesi še zadnjo steklenko, — sem zakričal navdušeno.
In tako nisem nehal piti. A želja je bila vroča, da bi nehal. Saj bi tudi bil, da ni bilo teh preklicanih okolnosti in priložnosti. Je pač tako — življenje piše svoje zakone in treba se ie pokoriti.
objaviti nj&no sliko v reklamne svrhe. Znano mednarodno podjetje za izdelovanje cigaret je ponujalo dozdevni zvezdi celo premoženje za reklamno sliko, na kateri bi se videlo, kako kadi prekrasna Almeira kot odaliska cigareto. Toda smeje je »kronana kraljica lepote« odklonila vse laskave ponudbe, rekoč: »Saj niti ne veste, kdo sem. Ce bi vedeli, bi se vsi ogorčeno obrnili od mene.o Po teh besedah je jdložila elegantno damsko obleko in pred osuplimi sodniki, zastopniki reklame in presenečenim občinstvom je stal Alphonse Almeiro ter se škodoželjno smehljal.
100 milijonov let
žive bakterije
»Jvurna! of Bacteriologv« poroča, da se je posrečilo nemškemu bakterijo-logu prof. Lieske izolirati iz premoga žive bakterije vrste bacterium fluorc-scens, ki je v naravi zelo razširjena. Lieske pa ne verjame, da bi izvirale bakteriie iz časov, ko ;e premog^nastajal. Učenjak meni. da gre najbrž za bakterije, ki so prišle v premog z vodo, pronicaiočo s površine zemlje.
S proučevanjem bakterij v okame-ninah se peča tudi kalifornijski profesor Lippmann, ki objavlja podrobnejše poročilo o rezultatih svojih opazovanj. Začenši s kambriškinii okameni-nami nahaja povsod žive bakterije, ki se pod ugodnimi pogoji razrasto v normalno kolonijo. Njegovo poročUo se nanaša na poskuse z antracitom iz rudnikov pri Potsville v Pensilvatnii iz globine 1800 čevljev. Kose antracita je učenjak večkrat steriliziral in raztolkel v možnarju, prašek pa prenesel na sterilna tla, obseganoča hranilne snovi. Zelo pogosto so se razrasle kolonije nekaterih bakterij, dočim se druge nikoli niso pojavile. Lippmann je prei ri-čan, da so bili zarodki teh bakterij res v antracitu. Po njegovem mnenju pa niso mogli priti v antracit z vodo, temveč so ostali iz časov, ko je antracit nastajal. To pa pomeni, da so se ohranili zarodki bakterij najmanj 15 milijonov let. Po mnenju nekaterih geologov je pa star antracit 100 do 200 mi-likmov let.
Turška princesa Durru Shehvar, ki smo v
sredo o nji poročali, da se je omožila z indijskim princem Azamom Djahom
Kitajske bojevnice
Po uHcah Šanghaja korakajo »udarnice ženske stotnije smrti«. Med udar-nicami so večinoma študentke, ki nočejo biti na bojišču usmiljenke in lajšati ranjenim vojakom trpljenja, temveč jim bolj ugaja moški poklic v vojni, študentke so se morale dati ostrici, kajti vojakov z dolgimi lasmi tudi na Kitajskem ne poznajo. Vojaški brivec je vse ostrigel. K sreči se strinja to z njihovim naziranjem, karti Kitajke so prepričane, da je treba lase in žensko lepoto vobče žrtvovati domovini.
Pogumne Kitajke stanujejo v lesenih barakah, zgrajenih na hitro roko. Med dobrovoljkami so tudi hčerke bogatih kitajskih rodbin, ki so zapustile domače ognjišče in udobnost ter jo zamenjale za trdo vojaško življenje. Orožja jim pa še niso dali in kitajsko poveljstvo razmišlja, kako bi jih oborožilo, kajti orožja primanjkuje celo za redno vojsko. Zaenkrat so sklenili poslati udarnice k drugim četam, da bi vzpodbujale vojake, naj se hrabro bore. Študentke nastopajo tudi na shodih, kjer pozivajo moške, nai se vpišejo med dobrovoljce.
Japonski poslanik v Londomi Matsudajru je prispel te dni v Pariz na pogajanja v zadevi japonsko-kitajskega konflikta
Kandidat na mandžurski prestol, kitajski <&scesar Pu ¥1
Puritanska morala
Znani ameriški pisatelj Thcodor Dreiser je postal žrtev puritanske morale, ki po nekaterih ameriških državah naravnost divja. Tustica države Kentukv, kjer s kršitvijo devete božje zapovedi ne poznajo šale. dolži pisatelja, da je prebil noč v nekem hotelu na ozemlju te deviške države z ženo. ki ni z njim združena v zakonski zvezi Na podlagi detektivske ovadbe je bila izdana tiralica za pisateljem in njegovo prijateljico Marv Purgenovo. Detektivi so zavohali, da je prispel Dreiser v d-ružbi pisateljev in novinarjev v državo Kentukv, da bi se seznanil z razmerami v rudnikih, kjer je nastal hud spor med rudarji in podjetniki. Najel si je v hotelu sobo, kamor je pa pri ve del poleg svojih tovarišev tudi damo.
Detektivi so bili prepričani, da bo dama kmalu odšla. Minilo je pa več ur, toda dame ni bilo iz sobe. Da dobe zanesljiv dokaz, so zabarikadirali vrata y pisateljevo sobo. tako da bi se barikade podrle, če bi kdo šel iz sobe. Ob 8. zvečer so bila vrata še vedno zabarikadirana. Na podlagi tega nepobitne-ga dokaza so izdale oblasti za pisateljem in njegovo prijateljico tiralico, ki pa pisatelja ni več dosegla, ker jo je bil s svojo spremljevalko že prej popihaj iz čednosrne države.__
Nedelja, 22. novembra.
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov; 10.30: Reportaža iz Narodnega muzeja v Ljubljani; 11: Ob 25 letnici smrti Simona Gregorčiča, govori prof. Ivan Dolenc; Gregorčičeve pesmi poje Akademski kvartet; 12: čas, dnevne vesti, plošče; 15.15: Dekliška ura: Prijateljstvo (gdč. Lebar); 15.45: Citre in kitara; 16.15: Zabavni kotiček; 16.40: Plošče; 17: P. Claudel: >Menjava« — drama (Ljudski oder); 20: Koncert j Sloge«, godbe na pihala; 21: Salonski kvintet; 22: Cas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 23. novembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.3: Prof. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa (Tenko črevo); 19: Dr I. Burian: češčina; 19.30: Zdravstvena ura: ing. Germ: O mleku; 20: Zabavno čti-vo; 20.30: Zborov koncert; 21.15: Koncert dveh flavt (izvajata gg. Korošec in Drapali); 22: Harmonika (g. Kovač); 22.30: Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Torek* 24. novembra.
11.30: Šolska ura: Jesenski lov (VI. Ka-pus); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (radio-tetka); 18: Salonski kvintet; 19: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina; 19.30: Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev; 20: Prof. Andree: Uvod v radiotehni-ko; 20.30: Pevski koncert ge. Zlate Gjungje-nac, primadone ljubljanske opere; 21.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 25. novembra.
Opoldanski program odpade; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: A. Štele: Desko vzgo-jevališče v Ponovičah; 19: Dr. Nik. Preobra-ženskv: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Bogomir Magajna; 20: Dr. A. Dolinar: Glasbeno predavanje; 20.30: Večer mladih pevcev: I. Samospevi Lado Hribarja; n. Samospevi Anice Kristanove; HI. Samospevi Drago Burgerja; 21.30: Harmonika-solo. igra gosp. Kovač; 22: čas in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Postani in ostani
dlan Vodnikove družbe!
Stran 6
>S L O V E N S K T N A R O Dc, dne 21. novembra 1931
Stev. 266
Smile GaborlaiM
92
velemesta
Roman
Videč, kaj počenja, se je človeška postava naglo obrnila in zbežala proti palači. Bila je ženska. Norbert jo je dohitel pod stopniščem.
Videč, da je zasačena, je padla na kolena, sklenila roke in vzkliknila vsa iz sebe:
— Milost!... Ne ubijte me! Zgrabil   je nesrecnico   za lase, jo
dvignil in odvlekel na drugi konec vrta pod luč.
Bilo je osemnajst ali devetnajatletno dekle, grdo, siromašno oblečeno in zanemarjeno.
Norbert jo je ogledoval in ni je spoznal, čeprav je bil prepričan, da jo je že nekje videL
— Kdo si? — jo je vprašal. Namesto odgovora je bridko zaplakala.
Spoznal je, da ne bo ničesar opravil, dokler se ne pomiri.
— No, ne cmeri in ne boj se! — jI je jel prigovarjati, — saj ti ne storim nič hudega. Kdo si?
— Sem Karo lina Schimel.
To ime ni moglo Norbertu odgovoriti na vprašanje, ki ga je najbolj zanimalo.
— Karolina ?  — je ponovil.
— Da, gospod vojvoda, že tri mesece pomagam pri vas v knhinji.
Zdaj se je vojvoda spomnil: videl jo je nekoč, ko je šla čez dvorišče.
Zakaj pa nisi odšla z drugimi na svatbo? — jo je vprašal.
Znova je zaplakala.
— Ah, gospod vojvoda, saj nisem jaz kriva. Bila sem povabljena in zelo rada bi bila šla, pa nimam kaj obleči. Zaslužim samo petnajst frankov na mesec. Nobena služkinja gospe vojvodinje mi ni hotela posoditi obleke.
Glavno je bilo ugotoviti, če govori dekle resnico.
— Kako si prišla na vrt? — jo je vprašal Norbert.
— Bila sem zelo nesrečna in sedla sem v svoji podstrešni sobici k oknu, ko sem zagledala na vrtu mč. Mislila sem, da so morda vlomilci in po prstih sem odšla doli...
— m si videla?
Karolina }e molčala, bala se je.
— Odgovori! — je silil Norbert v njo, — ne boj se povedati mi vse po pravici, če boš odkritosrčna, te bogato nagradim.
Karolina mu je opisala ves prizor. Ko je končala svoje pripovedovanje se §S tako tresla, da so ji kar zobje šklepetali.
Potem, — je pripomnila nekam plaho, — potem sem videla, kako ste ga ... zakopali... tamle.
— Si dobro videla?
— Da, gospod vojvoda.
— Si ga kdaj videla, si ga poznala?
— Ne, gospod vojvoda.
Norbert je razmišljal. Šlo je za to, da se 6!m prej odloči.
— Cuj, dekle, — je ddjal. — Ce boš znala molčati, če boš znala pozabiti, kar si videla, te je doletela na vrtu velika sreča.
— O, niti besedice ne črhnem raiko-mur. gospod vojvoda, prisegam vam, niti besedice!
— No torej, če boš prisego držala, kakor praviš, ti podarim celo premoženje. Jutri ti dam mnogo denarja, vrneš se t svoj kraj in omožis se s fantom, ki ti bo všeč ...
— Bože moj, kaj je to mogoče?
— Seveda je, če ti pravim. Vrni se torej v svojo sobico in pojdi spat. Jutri ti pa moj komornik Jean pove, kaj bo treba storiti. Ubogala ga boš, kakor mene.
— O, gospod vojvoda!... gospod vojvoda.
Od veselja se je smejala in plakala obenem.
— Zanesem se, da boš molčala, — je ponovil Norbert. — Pojdi zdaj in drži jezik za zobmi.
Štirje naj bi poznali Norbertovo tajno: tista, ki mu je pisala anonimno pismo in ki je ni poznal, vojvodinja. Karo-lina in končno Jean, kateremu bo moral vse po pravici povedati.
Toda zdaj ni imel časa razmišljati. Cas je hitel in nevarnost je bila vsak hip večja. Služinčad bi se lahko vsak čas vmi'la. Norbert je hitro zabrisal vse sledove borbe in hitel v vojvodinjino spalnico.
Mislil je, da jo najde nezavestno, umirajočo, ležečo na tleh. Hotel jo je pobrati in položiti na posteljo, potem pa odjahati nazaj v Maisons.
Toda čakalo ga je razočaranje. Ko >e vstopil, je sedela vojvodinja v naslanjaču pri peči, bleda, blestečih oči.
Čim je vstopil v njeno spalnico, je
vstala in uprla vanj tako Čuden pogled, da je povesil glavo.
Toda takoj se je osramočen in ogorčen zavedel.
— Moja čas' ie oprana! — je dejal porogljivo. — Gospod marKz de Croi-senois ;e mrtev!... Ubi', sem vašega ljubčka. gospa!
Bila je pripravljena n3 ta udarec, kajti ostala je mirna, niti z oče'-om ni trenila. Samo izraz itenez? obraza ie postal zanieljrveiš.
— Motite se. — je odgovorila samozavestno. — markiz dr Croisjncls . .. Georges ni bil moj hubček.
— 0 to 'ai> b. si b:ii iahko ;)rihrn-nili, saj vas sploh nisem vprašal, če je bil vaš ljube ek ali ne.
— Ne lažem, — je odgovorila mirno. — Kaj bi pa imela od tega. če bi vas varala ali če b; kai prikrivala? ... Cesa naj se pa še bojim? ... Hočete vedeti resnico? Pa naj bo. Vedite torej, d; ni prišel brez moje vednosti. Zatrjeval je vam to, nesrečnik, ker ie mislil, da me bo s tem rešil. Ce je prišel nocoj k meni, je storil to z mojo vednostjo, da, še vcc. sestanek je bil domenjen. Čakala sem ga. V ta namen sem pustila vratca v ograji odprta.
— Gospa!
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša ivo kolesa, šivalni stroji In motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Snežne čevlje in
sprejema v popravilo
M. TREBAH, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA ST. 6.
Najboljše violine
strune, citre, tamburice, kitare, telovadni rogovi ter splob vse glasbeno orodje v velikanski izbiri.
ALFONZ BREZNIK,
zapriseženi strokovnjak
Ljubljana, Aleksandrova cesta it« 7
Bombažna finoprediltiica
v inozemstvu (10.000 vre ten) se prav ugodno odda proti ustrezni soudeležbi in hipotekami varnosti. 2eli se event. priklop k že obstoječi tkalnici. Vsa naprava se pa tudi proda proti gotovini ali zavar-ščini kupnine. Interesenti naj se javijo pod šifro W 12942 na Publicitas (Ziirich) Schweiz. 3188
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali mod/o obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago.
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—.
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
HAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9
(nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja canne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
dr. KuKouco Vekoslouo
se je preselila
z Aleksandrove ceste štev. 19 v Mariboru v
SODNO ULICO ST. 9
prva vrata desno, v pritličju palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
> mM.ali og1asi<
Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tuđi 9 znamkah. £a odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamk* mm —™-r— nrt&rn>rrHnmA   - Kajmani & otf 7/x» Din 5^—»- ^""^
URE POPRAVLJA
renovira — večletno Jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 55/1. vhod Vidovdanska cesta št. 1.
250 DINARJEV DNEVNO
zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — >Kos-mos«, Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor!
BRIVSKI POMOČNIK
z dveletno prakso, hiter in dober delavec, išče službo za takoj — najraje v ljubljanskem okraju. Ivan Sorbeg, Maribor, Mlinska 22. 3240
•Veo p ©Uit c
za dame in gospode z oredbo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli 1500 Din mesečno, ker spleteno blage prevzemamo, plačujemo za pletenje in dobavljamo prejo za pletenje. Pi-Pišite še danes na: Jugoslavenska Rudolf Mosse d. d., Zagreb, br. 34, Je-lačičev trg 5. 3161
STANOVANJE TREH SOB
s pritiklinama oddam takoj v enodružinski hiši. Poizve se v Zgornji  Šiški,  Vodnikova 54.
3191
PRODAJALKA
mešane stroke se sprejme. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Prodajalka 3192«.
PRESKRBITE SI ZA ZIMO
predpečnike in štedilne grelce pri Franc Kosmač, Ljubljana, Jeranova ulica 5. 113/L
1000 kg VRBOVJA
proda Anton Lenič, vas Plešiv-ca št. 1, p. Brezovica. — Cena po dogovoru- 3245
LOVRANSKI MARONI
lavorjevo listje (Lorber) in vse drugo južno sadje, najfinejše, nudi Franjo Kinkela, Sušak.
3241
POZOR!
NA OBROKE!
POHIŠTVO
Lepe spalnice Din 2.500.— Omare >     450.—
Postelje >     250.—
Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — pn mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18.
Gospodje!
Moderni, praktični za zimo in potovanje  so  kratki suknjiči
(mikado). Iz vaše stare suknje vam ga za Din 300.— napravi in obrne
VALLET EXPRES,
Mestni trg 5 II
3244
MED
cvetlični in jelkov, domači pridelek, prodajam. Pišite dopisnico, da vam pošljem u vzorec na dom. Naslov: Gasperin (pri Dolinšku), novca 5, Ljubljana.
ZDRAVILNI KRAŠKI TERAN
zajamčeno pristen, iz znanih Černetovih vinogradov v Tornju, večkrat odlikovan — se dobi v zalogi: Kolodvorska ulica 7.
3243
TRGOVSKEGA UČENCA krepkega in zdravega, poštenih staršev, ki bi imel veselje do trgovine s špecerijskim blagom, sprejmem takoj. Prednost ima tisti, ki je dovršil dva razreda meščanske šole ali gimnazije in ki razume tudi nemško. Hinko Kreft, trgovina z mešanim blagom v Ptuju. 3239
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zaloge 1 *--*v0v in solnčniko\ ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno r-
Čopiče
vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje
Hinko Šimenc
KONGRESNI TRG ŠTEV. 8
(poleg kino Matice)
29L
ŽIMO
za modroce  ^d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2
Modroee
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške   izdelke   vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gosposvetska cesta
št 16 (pri Levu) 114/L
ELEKTRIČAR
z večletno prakso, vsestransko izvežban, išče službo. Nastopi lahko takoj, zmožen tudi nem« škega jezika. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Električar 3196«.
jbtmstct j*lasa zac/ff|e mode
najceneje le pri
Drago Goriip & Co.
Ljubljana, mihlošičeua »6./1.
INlafbuictttvtni paph
££ a <Om*
■podaja up'iapa ,3£oveni>&ega flatoda,
Podpisani Franc Jenič iz Pristave št. 9 se zahvaljujem
l
v LJUBLJANI, Beethovnova ulica št. 4
pri kateri sem bil zavarovan, ker mi je ista izplačala polno odškodnino v znesku Din 35.400.— brez vsakega odbitka, in omenjeno družbo vsakomur priporocam.
Pristava, dne 18. XL 1931.
FRANC JENIČ
posestnik
Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske tn ribiške
potrebščine
F. K. KAISER, puškar
LJUBLJANA, Kongresni trg 9
Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG
lomači in inozemski za domačo kurjavo tn industrijske svrhe
KOVAŠKI PREMOG^,
iroitC livarniški, plav-IVUIV3 žarski in plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta št. 15/L
Slaščičarna
priporoča
za MIKLAVŽA
bogato zalogo bonbonjer, čokoladnih punčk, muck itd., posebno pa izvrstno čajno pecivo in razne druge slaščice lastnega izdelka po najnižjih
cenah.
3225
Peliton
Wolf ova ulica
Wolfova ulica
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJAIVA, Prešernova nliea štev. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovani« vIor, nakup tn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz to valut borzna naročila, predujmi Id krediti vaake vrste, eskompt Id Inkaso menic ter naka rila v tn- Id Inozemstvo aafe - depnslra
Itd. Itd. Itd. Brzojavke: Kredit LJubljana.   — Telefon *t 2040. 24*7. 2S4R    Tntemrhan 2706. 2806.
UBatofe Joain Zupančič, mm Za >N ar o dno tiskarne* Fran Jezeršek. mm Za upravo in lnseratni cel lista: Oton Cnristoi, — Val v Ljubljani.
M3
5975