Poštnina pavSallrana. Leto I., štev. if. V LJubljani, sobota ane 4. septembra 1920 Posamezna štev., 60 Vili. Izhaja ob 4 zjutraj' Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... za zased, ozemlje. za inozemstvo. . . 15 300 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 * Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: . Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Upravnlštvo: Sodna ulica št 6. Telefon 5t. 36. Jiitt kr. pit. ček. urada 11142 Ljubljana, 3. septembra. Včerajšni dan je prvi veliki mejnik v mladem našem državnem življenju. 2 njim pričenja konec nego-tpvega provizoričnega stanja naše državne organizacije. Jugoslavija stopa v volilno borbo za načela, ki bodo tvorila temelj njenega obstanka in razvoja. Borba bo huda, toda ona je potrebna. Mi jo pozdravljamo, ker vemo, da bo iz nje izšlo prvo slobodno izvoljeno zastopstvo Jugoslavije in ker nam bo to zastopstvo v konsti tuanti dalo ustavo naše mlade države. Zabeležiti moramo, da ima današnja najjačja stranka parlamenta, Demokratska zajednica, največ zaslug, da smo konečno prišli do volitev. Ona je, uvidevši da sedanje Narodno predstavništvo nima dovolj politične in moralične avtoritete in da je treba čim prej pozvati narod k odločitvi o ureditvi države, že lani vse storila, da se čim prej izvršijo volitve, in ko je prišla na vlado je bil prvi njen predlog: volilni red za konstituanto. Reakcija, ki se je zvezala za boj proti demokratizmu in v kateri ni najmanjše vloge igral strah pred izbori, je preprečila parlamentarno rešitev volilnega zakona V spominu je še, kako je DZ hotela potem brez parlamenta rešiti zadevo, samo da čimprej pridemo do volitev. Ako bi bila ostala na vladi, bi bilo danes delo konstituante že opravljeno in marsikatera škoda preprečena. Pa tudi po svojem odstopu se je DZ dala voditi v svoji taktiki od gesla: Na izbore! in reči smemo, da je doprinesla težko žrtev vstopa v koncentracijsko vlado v glavnem iz razloga, da olajša in omogoči volitve. Sprejetje volilnega zakona je eden izmed pozitivnih uspehov jugoslovanske demokracije« Zakon je dober. Mnogo je v njem stvari, ki bi se dale boljše in praktič-nejše urediti, precej je v njem pomanjkljivosti, tcda nesporno bo omogočil, da pride prava ljudska volja do izraza. Uveden je precej pravičen proporc, volilna pravica je dana državljanom že od 21. leta. Ustvarjene so velike garancije za volilno svobodo: zakon vsebuje posebne stroge kazenske določbe za kršenje volilne svobode, poleg katerih ostanejo v posameznih pokrajinah postoječa jamstva gotovo tudi še v veljavi, glavno pa je, da so ustvarjene garancije v sami tehniki volilnega postopanja. Uvedeno je glasovanje s krogljicami, ki onemogoča lov na glasovnice in sleparstva ž njimi ter varuje skoraj absolutno tajnost pri oddaji glasu, reklamacijsko postopanje je odvzeto ingerenci političnih oblasti ter podrejeno neodvisnim sodiščem, volilne komisije so postavljene pod strožjo kontrolo s tem, da dobijo sodnike, odv. pravnike za predsednike, ki jih imenuje Državni odbor na predlog sodišč, konečno so v zakonu določbe, ki branijo da bi mogla državna oblast z vpoklici itd. omejevati volilno svobodo. Rečemo lahko, da nudi naš volilni zakon zaščite dovolj proti potvorbi prave ljudske volje. Imamo dober zakon. Pamet in treznost, ljubezen do naše države in skrb za bodočnost naroda pa bodo idali dobre volitve. Francoska zahteva od nas vojake profi Rusiji. Beograd, 3. sept. (Izvirno.) V političnih krogih se je nocoj raznesla vest, da je Francoska danes zahtevala od naše vlade 16 bataljonov pehote za borbo proti Raso nt, kr- ie povzročilo veliko razburjenje. Regent odpotoval nenadoma v Pariz. Beograd, 3. septembra. (Izvirno.) Regent prestolonaslednik Aleksander odide nocoj v Pariz. Službeno iziavljajo, da gre obiskat svojo sestro. Regentska oblast je prešla za čas njegovega potovanja na ministrski svet. Anarhija v Italiji. Milan, 3. sept. (Izvirno.) Delavsko gibanje se razširja. Vse kovinske tvornice je zasedlo delavstvo. V Milanu je delavstvo sklenilo, da ustanovi v vseh obratih, kjer ja zaposlenih več kakor 200 delavcev, delavske sovjete. Socijalisiični poslanci so prepričani, da bo imelo sedanje delavsko gibanje popoln uspeh. V Speziji je delavstvo zasedlo tvornico Fiat in razobesilo na vseh poslopjih rdeče zastave. Tudi v Rimu so delava zasedli pet poslopij in odstavili ravnatelje. Veliki industrija v T urina so sklenili, da zapro tvornice in izpro vse delavce. Rim, 3. sept. (Izvirno.) Delavsko gibanje zavzema vedno večje dimenzije. V Benetke, Spezijo in Genovo je bilo poslano vojaštvo, da prepreči, če treba, tudi s silo zasedbo ivornic od strani delavstva. Osrednja zveza tu-rinskih industrijalcev je sklenila, da ustavi v vseh tvorniških obratih izven Lombardije delo, dokler ne preneha sedanje anarhično stanje. Pariz, 3. septembra Po brezžični brzojavki iz Rima so kovinarji sklenili zaporo po vsej Italiji. Pri zasedbi tvomic je dosjo do spopadov. Policija je rabila orožje. En delavec je mrtev, dva pa težko ranjena Največja stavka na svetu. Zagreb, 3. septembra. (Izvirno.) Današnje ,,Novosti" javljajo iz New-vorka, da je 00 % nastavijencev državnih in privatnih železnic, paro brodnih družb in električnih železnic Ameriki stopilo v stavko, ki je do danes največja na svetu. Vladni pro- tiukrepi še niso znani. Newyork, 2. se^. V Peansylvawji štrajka 100.000 rudarjev, v New-yorku 15.000 sobnih slikarjev ter del kočij ažev in drugih delavcev. Zahtevajo zvišanje mezde in znižanje umika Rosko-poljska vojna. Poznanj, 3. sept Poljsko frontno poročilo od 2. t. m.: Včeraj so vkorakale naše čete v Suwalki. Prebivalstvo jih je pozdravilo. Na črti Sokolska-Brest Litovsk in dalje ob Bugu je mir. Po porazu pri Zamo-šču se tunika Budjeny proti severovzhodu, da bi obvaroval svojo konjenico popolne razpršitve. Na južni fronti je bil Busk večkrat napaden. Ob Gnili Lipd in Dnjestru se vrše crajevni boji. Moskva, 3. septembra. Frontno poročilo z dne 2. t. m.: V odseku Brest I.itovsk smo zasedli nekaj krajev severno mesta. Bojujemo se v neposredni bližini utrdb. Dne 29. avgusta smo zasedli Zamošč. Pri Lvovu smo ustavili prodiranje sovražnika. Pri Buczaezu smo zavrnili Poljake na desni breg Dujestra. — Na Krimu trdovratni boji z menjajočim uspe iom. London, 2.septemb. „DaiIy Tele-graph" javlja iz Kodanja, da po zadnjih vesteh Wranglove čete oblegajo Odeso. Pariz, 2. sept. »Chicago Tribune" poroča, da se na severnem Krimu Wranglova armada počasi umika pred silnimi boljševiškimi napadi. Boljševiki so prekoračili Dnjepr in prišli v Kargo. Dunaj, 3. septembra. (Izvirno.) ..Neues Wiener Tagblatt" poroča iz Varšave: Ostanki konjiče generala Budziennvja se umikajo v divjem begu na iztok. Poljsko časopisje proslavlja zmage pri Zamošču in Vodici Zlatički. Dne 1. septembra so vkorakale poljske čete v Suvvalko. Litovska vlada je odposlala Poljakom nevtra-litetno izjavo in predlagala določitev demarkaci jske črte, ki naj bi šla preko Markgrabovo - Avgustovo - Slatin. Poljski mirovni pogoji. London, 3. septembra. Poljski zunanji minister Sapieha je izjavil, da se je poljska vlada sedaj prepričala, da si sovjetska vlada v resnici želi skorajšnjega miru. Obe stranki sta našli podlago, ki bo omogočila, da se bodo pogajanja vršila med enakopravnimi in ne kakor med zmagovalci in premaganci. Poljska vlada ne veruje, da bi se pojavile težkoče vprašanju mej. Razoroži tov je nemogoča, dokler se ne izvede v veej Evropi. Nadzorstvo nad železnicami, ki vodijo v Nemčijo, ni izvedljivo, ker je Poljska samo6tojna država. Sapieha je končno sporočil, da so vesti o vojaških vplivih na Poljskem popolnoma brez podlage. London, 3. septembra. Poročevalec „Daily Expre8s'"' javlja iz Varšave, da bo poljska vlada pri pogajanjih v Rigi stavila te-le protiprodloge: 1.) Poljaki sprejemajo Ourzonovo mejo kot podlago za pogajanja, bodo pa z vso vnemo uveljavljali svoje zahteve po moji, ki poteka bolj proti vzhodu. 2.) Razorožitev prihaja šele tedaj v poetov, ko bo razorožila vsa Evropa. 3.) Vojno odškodnino in povračila plačata stranki druga drugi. 4.) Rusiji se dovoljuje, da trguje z Nemčijo po železniški progi Kra-jevo-Bialjstok, izvzeto pa je orožje iu strelivo. Železnica ostane pod poljskim nadzorstvom. 5) Samoodločba za male narode med Poljsko in Rusijo se zajamči in izvede. 6.) Rusija mora vrniti vse imetje in vrednosti Poljakov, ki so bili odvedene na Rusko za prejšnjih carisfcičnih vlad. Poznanj, 3. septembra. Kakor naznanja ruska sovjetska vlada, bo Adolf Abramovič Jotfe naoeloval novi ruaki delegaciji v Rigi. (Joffe je bil tudi načelnik ruske delegacije v Brestu Litovskem.) Pariz, 3. septembra. Poljska vlada je zavrnila pritožbo litvanske vlade o kršenju meje, ker ne priznava mirovne pogodbe, sklenjene med Litavsko in sovjetsko Rusijo. Zelena armada preti rdeil vojski. Basel, 3. septembra. '(Izvirno) Po poročilu ostonske brzojavne agen-ture operira v porečju -Volge tako-zvana zelena armada upornih kmetov, ki šteje 80.000 mož in-jo vodi neki kozaški hefcma.iv. GeaJo teh mponutas je: „Doli s komunisti, proč z rekvi-zicijami. Trumbič v Londonu. Dunaj, 3. septembra. (Izvirno.) Jugoslovanski minister za zunanje zadeve dr. Trumbič je ponovno pri spel v London, da se tamkaj pogaja z angleško vlado glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovinske mornarice. Proračun v razpravi. Beograd, 3. septembra (Izvirno.) Na snočnji seji Demokratske zajed-niče je finančni minister Stojanovič poročal o vzrokih, zakaj je bil proračun uveden naredbenim potom. V svojem govoru je naglašal težavni finančni položaj države. Skoraj tri mesece niti narodno predstavništvo niti finančni odbor nista imela seje vsled postopanja radikalno-klerikal-ne vlade in lahkomiselnega izzivanja krize. Finačni odbor je rešil jedva tretjino točk. Vlada je kljub temu naredbenim potom sprejela tudi vse od odbora pregledane spremembe. Vis major je povzročila naredbeni dekret. Sedaj pa je dolžnost finan čnega odbora in narodnega predstavništva, da izdelata proračun. Finan čno ministrstvo se bo rado oziralo na vse morebitne različne tehtne iz-preminjevalne predloge. Danes dopoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je razpravljal o proračunu. Sledila je živahna debata. Nesklepžna seja Nar. Predstavništva. Beograd, 3. septembra. (Izvirno) Današnja seja narodnega predstavništva je bila nesklepčna. Imelo se je izvoliti predsedstvo narodnega predstavništva. Pri volitvi predsednika pa je bilo oddanih le 144 glasov namesto 146. Zato se vrši jutri nova seja ob 9. uri. Jugoslavija zahteva izroditev vojnih krivcev Dunaj, 3. septembra. (Izvirno). Od vrhovnega sveta v Parizu je bila avstrijski vladi izročena nota, v kateri jugoslovanska in italijanska vlada zahtevata izročitev vojnih krivcev. Med njimi se nahajajo večinoma pripadniki bivše avstroogrske armade in nekaj civilistov brez ozira na njihovo sedanje državljanstvo. Italija zahteva med dragim izročitev več poveljnikov podmornic, dalje bivšega poveljnika a. o. vojnega brodovja admirala Njegovana, sedanjega ogrskega državnega upravitelja admirala Horthyja in večje število častnikov in moštva, ki so stražili vojna ujetniška taborišča. Od armade zahteva Italija izročitev med tem že umrlega maršala Boroe-viča in generala Henriqueza Jugoslavija zahteva izročitev generala Potioreka, feldmaršallajtnanta Luii-gendorfa, bivšega generalnega guvernerja v Srbiji barona R.hemena in njegovo nečakinjo Micko Spetzler. Splošna stavka v zasedenem ozemlju. Trst, 3. septembra Delegati soc, dem. organizacij so proglasili za vse zasedeno ozemlje generalni štrajk. Stavka ima tudi politični značaj. Nar perjena je proti „nacijooalističnim in reakcionarnim nasilnikom", ki so povzročili neznosne gospodarske in politične razmere v zasedenem ozemlju. Izvzeti od stavke so le uslužbenci zdravstvenih, varnostnih, aprovi-zatijsitih in prometnih obratov. Stavka velja tudi za hotele in restavracije, ne pa za ljudske kuhinje. London, 2. sept Rudarski delegati so proglasili splošni rudarski štrajk. Delo naj se. ustavi 25. septembra Padec romunske in sicer vsled nezaupnice, ki ji je bila izročena pri proračunskem glasovanju v parlamentu. Min. svat o izvršitvi vol. zakona. Beograd, 3. septembra. (Izvirno.) Pred sejo narodnega predstavništva se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je v glavnem razpravljalo o izvršitvi volilnega zakona". Minister za konstituanto je bil ozlo-voljen, ker je bil sprejet dodatni predlog k čl. 16. proti njegovi volji. Po raznih ooiasnilih pa se je pomiril. Kompenzacifska pogodba s Češko. Beograd, 2. sept. Pogajanja s češkoslovaško republiko, ki so se te dni obnovila, vodijo z naše strani finančni minister hi strokovnjaki ministrstva za trgovino. Zastopniki češkoslovaške republike so pristali na to, da se poviša količina koksa in premoga, ki ga ima dobavljati Češkoslovaška. Kot kompenzacija pa se zahteva od nas 8000 vagonov pšenice. Naši zastopniki so pristali na to, da se izvaža 5000 vagonov pšenice. Pogajanja se nadaljujejo. Avstrijsko jugoslovanska trgovska pogodba Dunaj, 3. septembra. (Izvirno.) Avstrijska vlada objavlja uradno ratifikacijo med Jugoslavijo in Avstrijo sklonjenih trgovinskih pogodb ki se nanašajo na dobavne obveznosti. Jugoslavija mora po pogodbi dobaviti Avstriji žito. pred vsem gotovo količino pšenice, in sirovin za avstrijsko industrijo. Avstrija mora nasprotno dobaviti Jugoslaviji izgo-toveljene fabrikate. Avstrija se vrhu tega zavezuje, da posodi Jugcsavijji gotovo število lokomotiv. Pogodb^ stopile s tem v veljavo.. dajo Bufcarest, 3. septembra. (Izvirno). Sedaj šefe je .oadlaruirtmska viada Albanci še ne miru. Beograd. 3. sept. Iz Podgorice javljajo, da se na levem bregu Bojane in v okolici Skadra vedno bolj opaža zbiranje Amavtov. Računa se, da se samo na vzhodnem bregu Skadr-skega jezera zbira okoli 6000 Amavtov. Italijani dobavljajo Amavtom municijo. Baje so pripravljeni jim prodati tudi majhno vojno ladjo, s katero bi Amavti napadU Ulčinj, Spič in Bar. Italijanske vesti o borbah na Tarabošu pa so povsem izmišljene. Beograd, 3. septembra. Iz Skadra poročajo, da vlada v Tirani nadaljuje teror nad prebivalstvom, ki ni nje. nega mišljenja. Požiganja, umori in aretacije so na dnevnem redu. Kmetje in župniki. Zagreb, 3. septembra. (Izvirno.) Današnja „Narodna politika'' je za radi odredbe zemaljske vlade v Dalmaciji, da morajo težaki izplačevati svoje dajatve le gospodarjem, ne pa cerkvam, občinam in državi, zelo vznemirjena. Klerikalni dalmatinski narodni poslanec Stanko Banič je zaradi tega imenom Jugoslovanskega kluba protestiral pri ministru za agrarno reformo, notranjem ministru in ministrskemu predsedniku. Razna brzojavna porotna. Dunaj, 3. septembra Tujezemski poročevalci listov so odpotovali z Dunaja na Koroško v plebiscitno cono A. Berliu, 3. septembra. (Izvirno.) Po uradnem poročilu iz Londona je bila v Mezootpaniji proglašena sveta vojna. Beograd, 3. septembra. Finančni minister Kosta Stojanovič je odpotoval danes v Sarajevo, kjer se mu pridruži minister za prehrano, nakar odideta oba v črno goro. Tam ostaneta tri dni. Obema se pridruži mogoče .tudi minister pravde. ii sese Narodnega predstavništva. Beograd, 2. sept. Po prečitanju došlih dopisov je prešla zbornica k glasovanju o volilnem zakonu. Poslanec Šmitran in Bukšeg izjavita v imenu soc.-dem. kluba, da bo njihov klub glasoval proti volilnemu zakonu, ker vlada ni izpolnila svoje obljube in uvrstila v predlogo določbe, da se sedanji srbijanski zakon o svobodnem zbiranju in združevanju razširi na vso državo in pa zato, ker se je pri razpravi kršil poslovnik. Po odgovoru ministra Markoviča se je vršilo poimensko glasovanje. Za predlog je glasovalo 143, proti pa 23 poslancev. Predsednik naznani, da je zakon končno sprejel (Živahno odobravanje.) - ■ ;-r?7 dfb^te verificira -;pršn: crv. Milana Komna (soc. ic;].; h-"T .\>mestnika cdstopivšega posl. Fefcejana. Kot dnevni red za prihodnjo sejo predlaga podpred6ed. Ribar: 1.) volitev predsednika začasnega narodnega predstavništva, 2.) volitev drugega podpredsednika začasnega narodnega predstavništva, 3.) volitev tajnika, ker je izpraznjeno mesto g. posl. Krnica, 4.) volitev zastopnikov predsednika in podpredsednika začasnega narodnega predstavništva za državni odbor v zmislu člena 7. volilnega zakona. Proti temu predlagata posl. Korun in Korač, da se stavi na dnevni red kot prva točka debata o vladini deklaraciji. Min. preds. Vesnič govori proti. Vlada ne beži od debate o svoji izjavi, meni pa, da se je v parlamentu že dovolj govorilo in da bi bilo sedaj najvažnejše pričeli z razpravo proračuna. Če pa začnemo debatirati o vladini izjavi, se bo morala proračunska razprava, pri kateri je itak prilike za politične govore, odložiti. Kadar opravimo pozitivno delo, pa govorimo o deklaraciji na dolgo in široko. (Živahno pritrjevanje). Posl. Bukšeg (soc. dem.) in Kneževič (neodvisen soc.) polemizirata proti min. predsedniku Vesniču. Zbornica končno sprejme predsednikov predlog. Politične beležk -f Naš državni proračnn. Minister financ dr. Kosta Stojanovič je poslal finančnemu odboru pismo, ki v njem opravičuje svoje postopanje, zakaj je z naredbo uveljavil državni proračun za leto 1920/21. Zakon o državnem proračunu je stopil v veljavo dne 21. avgusta z vsemi določbami tako v specialnem delu proračuna izdatkov in dohodkov, kakor tu di z vsemi določbami finančnega zakona in vsemi dodatnimi in izvan-rednimi krediti. Država zahteva tako velike izdatke, da si more za nje nabaviti potrebnih kritij. Ako je tudi projektirani izdatek v proračunu reduciran na najobširnejši način, vendar do9ega proračun vsoto 4 milijard. Ali ako primerjamo proračunske izdatke naše države z izdatki drugih držav, moramo videti, da je naš proračun mnogo manjši nego so proračuni naših sosednih in to manjših držav, posebno pa še, ako pomislimo, da samo ena tretjina naše države trpi na posledicah vojne, a ostali dve tretjini moreta po svoji plodovitosti in intenzivnosti dela brez prevelikega obremenjenja prenašati in izdržati projektirana davčna bremena. Izenačenje teh davčnih bremen, ki so bila poprej jako različna v raznih krajih, smo dosegli v popolni meri. Sedaj ne poznamo več nobenega razlikovanja ene pokrajine na račun druge. „Jaz sem ukazal", pravi minister financ, „da se z uradno naredbo objavi naši javnosti to dejstvo, da bi na ta način prenehala ona protisocialna in prcHtidržavna kampanja proti našemu proračunu. Danes pride ta uradna izjava ministra financ, ki se v ftji konstatuje, da pade v naši državi na poedinca letno 280 dinarjev državnih bremen, a ta vsota je v primeri s sosednimi državam* j "ko mala, ker v Bolgar-kf -»Hde na rvedinca 700, v Čeho-■ v.-i-o *-00, a v Franciji celo 1000 dinarje* državnih bremen. Razen tega bodo v ti naredbi objavljene pregledne statistike o državnih bremenih, ki padajo na poedine pokrajine naše države." — O teh izjavah finančnega ministra bomo še spregovorili + Demisija dr. Trnmbiča? Beograjska »Politika" javlja, da minister za zunanje zadeve-dr. Trambič, ni ničesar odgovoril že na tretji poziv naše vlade, da se takoj vrne v Beograd in prevzame svoj resort Po poročilu „Politike" se smarta v beogradskih političnih krogih to omalovaževanje ministrskih sklepov od strani ministra Trumbiča kakor dokaz, da Trumbič sploh ne reflek-tira več na porfelj ministrstva za zunanje zadeve. + Naše državne meje. Predsednik naše komisije za razgraničenje, general Dušan Štefanovič, je odpotoval v Pariz, da se udeleži skupne konference delegatov mednarodne komisije za določitev meja z Bolgarsko. Kakor hitro bo teoretično dokončano delo glede meja, odpotuje vsa komisija v Caribrod, kjer se začno določati meje Bolgarske z našo kraljevino. — Rumunska vlada je prosila našo vlado, da naj kar najprej odredi svoje del?ncate v komisijo, ki ima določiti naše meje s kra ljevino Rumunijo. — Naš^ državne mej? z Avstrijo bodo določene do 1. ocembra t. 1. Kar se tiče meje z Italijo, zavisi to vprašanje od neposrednih dogovorov, ki se začno, kakor je pričakovati, v najkrajšem času, med našim in italijanskim mini strom zunanjih zadev. + „Schwabischer Kultnrbund" in celjski Nemci. V listu „Deuteches Volksblatt", ki izhaja v [Novem Sadu, eifcamo, da so celjski Xemci ustanovili podružnico „švabskega Kul tnrbunda" in da so priglasili svoj vstop v to podružnico sledeči: Dr. Skoberne, dr. Zangger, zobozdravnik Sadnik, inženjer Burger, dr. Kegri, jurist Paccliiafo, dr. Schurbd, odvetnik Riebi, trgovec Sabian, dr. Fritz Mesarec, trgovec Putan, pet prineev Windiscbgraetzov in Hilda Skober-ne. List dostavlja: „Uverjeni smo, da bo Bimdovo vodstvo smatralo za svojo najvažnejšo nalogo, da ščiti kulturne in gospodarske interese ^Nemcev v Sloveniji z vsem poudarkom." ISTe moremo imeti nič proti temu, če se celjski Nemci združujejo in organizirajo na res kulturni podlagi, svarimo pa resno pred stremljenji, ki gredo preko tega cilja in hočejo pod nedolžno firmo kulturne in gospodarske organizacije zasledovati znane politične cilje. + Položaj aa daljnem roškem Vzhodu. Poročila iz Vladivostoka pripovedujejo, da je znani general Semenov sklenil s prebivalstvom dogovor glede ustanovitve republike na daljnem vzhodu. Nasprotno temu pa javljajo moskovska „Izvestija", da je general Semenov prosil Trockega za sprejem v rdečo armado. + Ententa in Rusija. V „Secolu" graja zgodovinar Ferrero dosedanjo gonjo „Tesnpsa" proti Rusiji. Ententa je na eni strani delovala za vzpostavitev Rusije, na drugi strani pa je sklenila mirovno pogodbo, ki je izzvala boj med Rusijo in Anglijo m vojno med Poljsko in Rusijo. Rusija je vrhtega popolnoma izključena z Balkana Naj pride katerakoli vlada v Rusiji na krmilo, nobena ne bo mogla priznati versajskega miru. -f- Češko-poljska pogajanja Prihodnje dni se pričiio med Češkoslovaško In Poljsko pogajanja glede ureditve varstva manjšinskega šolstva v Tešinskem ozemlju. -f- Med Švico in Francijo je nastal spor radi takozvane svobodne cone, h kateri spadata departmana Geg in zgornje Savojsko, ki sta v prostem carinskem prometu s Švico; Francija hoče ta dva departmana podvreči francoski carinski službi, proti čemur Švica protestira. Dravlje. Včeraj popoldne je pogorela popolnoma vozovna delavnica državne železnice v Dr avl j ah. Obrat se je komaj pred dobrimi 3 meseci pričel, kapaciteta delavne zmožnosti se je vedno večala. Meseca avgusta je znašalo število popravljenih voz blizu 300, kar znači precej, ako samo površno pregledamo, kako silno žalostno je stanje naših tovornih in osobnih vagonov. Pomanjkanje tovornih vozov je tako občutno v Jugoslaviji, da tišči k tlom vse gospodarsko življenje. Vsaka, tudi najmanjša delavnica je bila dobra, samo da se omeji nadaljno propadanje železniškega parka odnosno, da se sedanji položaj zboljsa. Draveljska delavnica pa je bila eoa najintenziv-nejših. Eje so vzroki požara? Pribiti moramo, da je bilo celotno delavniško območje leseno, s strešno lepenko krito. Ker tudi vodovoda ni bilo in so senahajale barake eaa tflrdrnge, je bila požarna nevarnost naravnost velikanska. Vkljub vsestranski pažnji se kaj lahko pripeti nesreča. Dravelj-ski slučaj jasno osvetljuje vso ono brezglavpost, ono brezbrižnost in nesmisel za pravilno gospodarjenje z državnim blagom, kot smo ga bili vajeni pod ranjko Avstrijo. Povsod samo provizoriji, same barake — samo da je za silo in mirna Bosna. Zakaj se ni postavilo delavnic tam, kjer je zanje kupljen svet, v Šiški? Zakaj i pri tem uvaževalo, da so bile _ .jubljano že pred prevratom leta 1905. dovoljene permanentne velike delavnice V Zakaj se je gradilo vse leseno ter opremilo ob enem vso delavnico z modernimi stroji? Kje je tu ekonomija, kje pravilno razumevanje pomena delavnic v današnji dobi. Utis imamo, da se je samo trma spremenila, stari, okosteneli birokratje pa so o?tali na svojih mehkih direkcijskih foteljih. 6. minister prometa pa, opozorjen na vse te nedostatke, je imel preveč posla s klerikalno politiko. Na ta vprašanja so težki odgovori. Zatorej, kar je zgorelo, je zgorelo. Veliko važnejše je, kaj sedaj? Čitali smo, da se premešča naše strokovnjake v Zagreb, da se jih sili iz Ljubljane. V kakem logičnem razmerja je to z velikostjo ljubljanske kurilnice, strojne in vozovne delavnice je nam nepojmljivo. Produktivnost delavnic v Ljubljani je znana kot velika — čemu se hoče vse prenesti v Zagreb? Mi zahtev.-; ;no v interesu našega gospodarstva, našega delavnega ljudstva prav kategorično, da se končno enkrat začne poslušati naše javno mnenje in uvidi faktično potrebo tam kjer je, ne pa da se posluša razne svetovalce in referente, celo nedržav-Ijane, ki nimajo drugega interesa kot živeti na naš račun. Draveljski slučaj bodi resen opomin vsem merodajnim železniškim faktorjem, da je bil s političnim koncem Avstrije zadan tudi konec raznim birokratičnim načelom, zatorej naj jih opuete, krenejo na moderna pota — ali naj pa prepuste to delo drugim in se umaknejo. * Našim naročnikom. Današnjemu listu smo priložili položnice za naše naročnike na deželi. V Ljubljani, v Celju in v Mariboru bodo pobirali naročnino posebni inkasanii. Po položnici naj nam pošljejo naročniki za pošiljanje lista do 1. septembra 4 K, od 1. septembra dalje pa za vsak mesec 15 K. Umevno je, da nam vsakdo lahko pošlje naročnino za poljubno dobo, vendar pa prosimo, da z ozirom na visoke poštne troške in v olajšanje upravnega dela vsakdo po možnosti pošlje naročnino za dalj časa. Do koncu tekočega leta bi bilo treba poslati 60 + 4 K =-64 K. Naročnina za pol leta, od 1. septembra naprej, znaša 90 K, za vse leto pa 180 K. Naročniki v zasedenem ozemlju plačajo letno naročnine 300 K, pošiljanje lista v inozemstvo pa stane 400 K. * Delovanje razmejitvene komisije je urejeno tako, da se na licu mesta ne odločuje o končni pripadnosti kakega ozemlja. Na mejo odpotuje le tehnični oddelek, ki proučuje razmere, zaslišuje želje in sprejema prošnje in pritožbe interesentov, sestavlja protokole in izroči potem vse gradivo svetu komisarjev, ki obstoja iz 4 članov, zastopnikov držav, ki so udeležene pri razmejitveni komisiji (Angleži, Francozi, Japonci in Italijani). Ta svet komisarjev potom glasovanja končnoveljavno sklepa, želje zainteresiranega prebivalstva pa se morejo upoštevati le tedaj, ako niso v nasprotju s terenskimi razmerami. * Obmejno vojaštvo. V vojnam ministrstvu je ravnokar bila izgotov-ljena odredba o organizaciji našega obmejnega vojaštva, ki ne bo samo neposredna zaščita države v slučaju tujih vpadov, marveč bo mnogo koristila tudi carinskim oblastim v boju proti tihotapstvu. Za poveljnika obmejnih čet je imenovan polkovnik Dragotin Ristič, poveljniki obmejnih odsekov pa so: polkovnik Savatič s sedežem v Velikem Bečkeretu, polkovnik Lukičevič s sedežem v Zagrebu, polkovnik Ostojič s sedežem v Sarajevu in polkovnik Nedic s sedežem v Skoplju. * Pobitosst klerikaleev v Mariboru. V mariborskih klerikalnih krogih je vzbudila vest „Jutra" o disciplinirani n mestnega vladnega komi-darja drja. Leskovarja silno mučen vtis. Dr. Leskovar sam je jako poparjen, vendar se je napram ljndem, ki so ga spraševali, če se bo mesto vladnega komisarja res nevtraliziralo, izrazil, da mu je to prav dobrodošlo, češ da mu funkcija vladnega komisarja tako jemlje preveč časa, ker mora zanemarjati svojo odvetniško pisarno, katera silno trpi, odkar ga je zapustil dr. Juvan. Mariborsko prebivalstvo je pozdravilo vest o di-scipliniranju vladnega komisarja z velikim veseljem in to tembolj, ker je že do grla sito klerikalne more in diktature desetih možakarjev iz Flo-earske ulice. * Iz Radomelj nam pišejo: V nekem ljubljanskem dnevniku je bilo Stati, da je Janez Kalan svoje obrekovanje sokolstva v svoji pridigi dne 18. julija t L v naši župni cerkvi pozneje obžaloval in preklicaL To pa ne odgovarja resnici. Ko sta se namreč še isti dan zglaala pri Ka-lanu dva odposlanca Sokola, je pač izjavil, da je nekaj preveč rekel o Sokolu in da bi bil pripravljen narsi-kaj prddkafi. Sjoda -i je priložiti kot pri« stojbino 40 jugoslovanskih kron. * Nekaj podrobnosti o požaru na draveljskem kolodvoru. O velikan požaru na draveljskem kolodvoru smo izvedeli še nekatere zanimive podrobnosti. Delavec Viktor Špec pripoveduje: V rezervarju za bencin je bilo še nekaj centimetrov bencina: Vzel sem 28 kg bencina in ga hotel vliti v rezervar. Naenkrat je švignit plamen iz motorne sveče proti bencinu in ga vžgal. Nastala je nato ta-koj silna eksplozija. — Kakor smo že javili, je delavcem zgorela boljša obleka, katero so pred delom odlagali v zato določene shrambe. Nekateri delavci so imeli v tej obleki znatne vsote denarja, ki jim je ves zgorel Tako je zgorelo strugarju Snoja 600 K, nekemu drugemu 800 K in tretjemu celo 2000 K, skoraj cela mesečna plača. — Na draveljskem kolodvoru se nahajajo tudi močne vojaške straže, ki so varovale delavnice in nekaj tam še ostalega demo-bilizacijskega blaga. Straže so takoj ob izbruhu požara začele oddajati zelo številne alarmne ostre strele. Na vse strani so letele svinčenke iz repetirk, zlasti v smeri proti Ljubljani. Tako je ena svinčenka priletela na dvorišče veletrgovine z vinom Bolaffio v Spodnji Šiški ter se za-pičila v sod, ki je bil napolnjen z vinom. Svinčenka je prebila železnf obroč ter tam obtičala. Ti streli so povzročili, kakor se je sedaj dognalo, nezgodo, o kateri smo včeraj poročali. Ravno v istem času, ko je iz-bruhnil požar v Dravljah in ko so začele vojaške straže oddajati alarmne strele, je šla v Zgornji Šiški rojena, sedaj v Celju stanujoča gdč. Lucija Borgeltova v spremstvu neke dame in nekega gospoda skozi Lat-termannov drevored. Na severnem koncu drevoreda v bližini pivovarne „Union" jo je nenadoma zadel pro« jektil od zgoraj. Dobila je na levi zgornji strani telesa rano in svinčenka je obtičala pod kožo. Zdravnik je v bolnišnici svinčenko z lahkoto vzel iz rane. Dognalo se je, da je bila svinčenka iz vojaške puške M. 95. Ne gre torej za kak napad, ampak je svinčenka priletela iz okolice draveljskega kolodvora, vsled česar tudi ni imela nikake večje sile. * V Dravo je skočila pod Št Petrom pri Mariboru včeraj neka ženska. Kmetje, ki so delali na polju, so jo opazovjdi. Hiteli so takoj na lice mesta, toda o neznanki ni bilo ne duha ne sluha in jo še do sedaj niso našli. * Milijonar — tat. V četrtek so zasačili v neki mariborski gostilni nekega tamošnjega milijonarja ravno v trenutku, ko je hotel v pivnici pri mizici ukrasti natakarju 150 kron. * Tatvine in vlomi v Maribora. Ivani Bračko v Aleksandrovi ulici št. 6, je bilo ukradeno iz hodnika njenega stanovanja obleka, vredna 1000 kron, 2 ženski spodnji krili in moška trikot-srajca. —■ Uradniku. 'Jotzove pivovarne, Emilu Schara je neenani tat ukradel iz stanovanja v Krče vini št. 18 skoraj novo kolo znamke „Special", vredno 2500 X, Rozaliji Kola, Euška cesta št. 22, jo bila, ko se je nahajala v frančiškanski cerkvi, ukradena pletena ko- šara, v kateri se je nahajala tudi denarnica z manjšo vsoto denarja. — Ani Polanšec, Frankopanska ulica št. 11, je Ivanka Habijani iz Gorae-fcovja pri Ptuju v zahvalo, da jo je prenočila, ukradla iz zaprte omare 1000 K. — Danes popoldne, med 12 in 14 uro, je bil v Welarjevo trgovino s prekajenim mesom v Gosposki ulici izvršen vlom. Tatovi so odnesli 20.000 kron v gotovini — NI vlaku med vožnjo iz Celovca s Miri-. Bor, Je Bil nekemu potniku iz Du-| Dramatična šola v Mariboru. naja ukraden kovčeg, v katerem je | Ravnateljstvo slovenskega narodnega imel 10.000 kron denarja, zlat prstan gledališča v Mariboru otvori pri- in damsko brošo, v vrednosti 5000 K. hodnje dni dramatično šolo, ki bo * Kolo ukradeno. Kaplaru godbe poskušala vzgojiti v dobi tekoče gle- Hravske divizije, Ivanu Umeku, je dališke sezone nadarjene gojence in bilo včeraj okoli 3. ure popoldne ukra- gojenke, kateri se nameravajo posve- čeno 3000 K vredno kolo znamke I titi gledališki umetnosti. Vodstvo >,Waffenrad" iz veže, hiše na Mari- dramatične šole je prevzel nanovo rjinem trgu, kjer ima svoj zobni ate- angažirani režiser, igralec in drama- lier dr. Praunseis. Tat je neznan. * Mladoleten tat. Že 1. avgusta t. J. si je 13letni lahkomiselni fantek Jože B. izposodil od posojevalca koles, Jakoba Mrzlikarja na Viču, 1000 K vredno kolo — za nekaj časa. S kolesom se je mladi Jože odpeljal v Kranj, kjer ga je prodal nekemu ■Nemečku, sinu lastnika cirkusa za tl00 kron. Včeraj popoldne so mladega tatu odpeljali na policijo. * Napadi v Lattermannovem drevoredu. Zeio številni so napadi v Lattermanno- turg mariborskega gledališča Milan Skrbinšek, ki bo učil glavne predmete, in pa režiser Valo Bratina. Jugoslovansko literaturo in drama-turgijo bo predaval Anton Ivanovič-Mecger, ki bo učil tudi srbohrvaščino. Kot učietlj plesa je angažiran Jakob Petnih. — Hermann Wende1 priobčuje v najnovejši številki ,Neue Rundschau' članek pod naslovom „Sudslavien", kjer obravnava razna naša vpraša- vem drevoredu. Pozno v noč opažajo n.'a informira Nemce o najvažnej ljudje, kako se sumljive sence plazijo I ših problemih naše države. Dotika po temnem, nerazsvetljenem drevoredu ss agrarne reforme, ujedinjenja, ter preže na mimoidoče, pri katerih frankovskih intrig, primorskega Interesi naših državljanov v Avstriji. slutijo večje vsote denarja. "Te dni je vprašanja, koroškega pleliscira it) bil po noči /oropan neki železniški I članek je pisan zelo hFaiT-niivn?, uradnik A. P. Dva zlikovca, neki vojak ___________ velikim pozno". in neki civilist sta mu s šilo iztrgala Imer- Onim Nemcfr-srebrno uro in denarnico z 1200 K go-1 čakujejo, da se ":!a£ raz-ki -. vedno pri Jugoslovani razbi nismo narcc tovine. Roparja sta popolnoma neznana jej°" pravi Wendel: ,.Če Jugoslovani In sta brez sledu izginila v tema Lat- niso en narod, potem tudi Nemci termannov drevored je takorekoč sredi inesta. Več luči in več pozornosti! * Predrznost laških šoferjev. Si-tioa v mraku je privozil po Prečni ulici na Sv. Petra cesto neki italijanski tovorni avto brez vsake luči. Ker se mtj mimoidoči pasar.tje niso mogli dosti hitro izogniti, je šofer začel križati „Porco bruto šcavo" in podobne Izpred sodišča. Vlomi v Ranzingerjevo skladišče. j Na zatožni klopi ljubljanske porote sedi šestorica nedorastUh, dobro ob- _____________ ^ w i lečenih mladeničev živahnega temp?- reči.le žal, da"jo je potem OTeititro trameiita.Obtoženi so velikih vlomov, __ti_____•■* --> . r I ITI cA lin i^rrčltl ^J cene statistiko poljedelske produkcije y I moke. Ista namerava baje rekvuirati Srbiji. 1912. leta je bilo posejanih I nekaj mlinov v vsaki armijski oblasti 636.545 ha pšenice, 579.463 ha ko- ,n mletl na lasten racun-ruze. 1920. leta pa pšenice 249.515, — Vinogradniška zadruga v Vu-koruze 384.830 ha, kar znači 50*/s kovaru se osnuje v kratkem. Kupo-manj posejane površine kakor leta valR h° vino tamošnjega okoliša. Ce-1912. Torej bo tudi letina za polo- n® lanskega vina so 11 do 12 kron, * . .___ _ ® ¥ _ i t 1 "V. n , « 1 A 1 ■ M m ■ ■ — vico manjša novega (mošt s tropinami) 4 krone = Ogromni petrolejski vrelci. Iz Zagrd>a nam brzojavlja dopisnik: Današnja „Riječ" javlja: Ministrstvo za šume in rude je pO odobritvi ekonomsko-finančnega odseka in ministrskega sveta podelilo Narodni »anki, d. d. v Zagrebu, in angleškemu sindikatu Roval Steel Comp iz Londona koncesijo za eksploatira-nje petrolejskih izdelkov med Gjur-gjevcem in Pakracem. V tem prostoru se nahaja okrog 350 petrolejskih izvirkov. Imenovana angleška £ ružba je največja te stroke in ima 0 milijard glavnice. Zgraditi namerava celo vrsto rifinerij. Kakor znano, je bil med vojno pri vasi Bujavci odkrit izvirek plina, pri nadaljnem ropanju pa so zadeli na petrolejske "izvirke. = Lesni trg. Znano je, da tvori »ogastvo naše države v prvi vrsti žito in les. Z žitom, se zdi, neznamo tako gospodariti, kakor bi bilo treba. V dobi največjih zalog, nam pada valuta, cene so visoke, pasivnim državam dovoljujemo kredite itd. Skoro iste ovire, kakor pri ekstportu žita, srečamo pri lesu. Reka je zaprta, transport težak in strašno drag, visoka carina ali sploh prepoved, različne neprilike in čakanje pri naših uradih so nam pokvarile konjunkturo v lesu in odbile knpce. Pred šestimi tedni še jo veljal kubični meter tega blaga 400 frankov a 12 jugoslovanskih kron, kar znaša 4800 naših kron. Vse zaloge, ki so se nagromadile tekom let, so cenili na 1,200.000 kubičnih metrov. Ta situacija je bila gotovo najboljša in da ni bflo gori omenjenih vzrokov, bi bila baš lesna industrija dala tolike dobičke, da bi se to poznalo posebno ▼ valuti in splošnem gospodarskem položaja naše domovine. Iz »Trgovskega Lista" posnemamo, da znaša danes cena kubičnega metra samo 200 frankov in francoski frank stane šest do sedem kron, gori omenjena zaloga (izvozilo se je le lesa toliko kolikor ga je b3o letos prodneiranega) je torej zgubila za 75*/* na svoji vrednosti. = Pridelek sliv v državi. Od po- 20 vinarjev do 5 kron. ljedelskega ministrstva smo izvedeli, — Vinska letina v Sremu. Vino-da znaša letošnji pridelek sliv v na- gradi so dobro obrodili, vendar pa ši državi 6 milijonov kilogramov, kar vsled zadnjega deževja eno tretjino odgovarja 1000 vagonom. manj kakor se je pričakovalo, poeeb- Vino v Bački. Iz Novega Sada no ker 50 3e Pojavil oidium. poročajo: Povprečni pridelek vina v 7 T^ novosadskem okraju bo znašal letos K*OrZ6 3* SGPtGniDrSa 15 do 20 hektolitrov na katastralnoI .Beograd. Valute: Marke 51.85, jutro, docun znašajo letos stroški ob-1 francoski franki 184.50, dolarji 26, delovanja po jutru 10 do 12 tisoč hPji 58, levi 42.75, Devize: Pariz kron. Prodaja na drobno je le lokal- is7, Berlin 54.50, London 97.50, nega pomena. Cene se gibljejo med Ženeva 450. 8 do 12 K. Glede posode ne bo ne-prilik. = Kurz za dnevnice. Generalna direkcija finančnega ministrstva je vsem uradom razposlala razpis, da Zagreb. Valute: Dolarji 94 do 96, rublji 120 do 132, francoski franki 700 do 710, napoleondori 370 do 3S5, marke 202 do 205. leji 203 do 205, lire 480. Devize-. Berlin 210 do se za dnevnice v frankih računa kurz 215. Milan 195 do 500, London 375 150 dinarjev za 100 frankov. X Popis In žigosanje živine in. voziL Oddelek za narodno brambo|4°-25. Efelcih: (kdo je to?) deželne vlade za Slove- do 395, Newyork 9S.5, Pariz 715 do 735, Praga 175 blago, Dunaj | Jadranska banka denar Magc ni jo objavlja: Glede popisa in žigo-1 ^^^f^tSfS*1^" •••■•*•-* • sanja živine, ki ga je odredila voja- E^^^oaTb^nka"' ••••••• 865 10°* ška oblast na podlagi § 72. zakona | ^ o ustroju vojske, prihaja deželni vladi nebroj predstavk in pritožb ki po veliki večini temeljijo samo na l^faSna napačnem umevanju in tolmačenju I Eek.Brod . - i .... . Hit. zemaljika banka ......... Gatmann ....•••■•. Dnbroračka parob/. plov,, Dubrovnik 1815 1839 1600 16M 770 77» ms at«o 7600 MM 11SM 11TOO 1060 1100 »3 tega popisa. - Že z razglasom dežel- Dunaj. Devize v prostem pramene vlade, oddelek za narodno bram- fu: Zagreb 237 do 257, Budimpešta b^ z dne 6. junija 1920, st 927, Fr. 98 do 108, Praga 418 do 444, Var-list St /o, je bilo pojasnjeno, da jeta|gava 97 do 109 dinar 960 do 1000 popis potreben samo » svrho vojaške dolar 240, lira 1130, lej 515 do 517, razndnosti, da vojaška oblastva dobe mhlji 280, marka 524.5 do 529.5 pr^led o živim m vozilih, ki bi se v fraJlcoski franld 1725, gvicareki fran-slucaju vojne mogla uporabiti v vo- ki 4025 do 4030, angleški funti 145. jaške namene, da pa se pri tem po-1 Efekti pisu nikomur ne odvzame ničesar. Ta popis je isto, kakor nekdanja vsakoletna vojaška klasifikacija konj. = Črti se ustavili dovoz •„• •,•'•,,•,,••„• • • -*> ■ n . . , _ _. , . I ■ tf.« lnanrtr.. ,,M skega premoga Poljski, ker Poljaki a^o^u---- doslej dobavljenega premoga še niso' wem plačali, marveč dolgujejo že nad 50 miljonov češko-slovaških kron. Am4i. kronska mita • * v« . . . < ,, majska leuta .....•■, Ogrska kronska nota ••••..« V. avstrijsko vojno posojilo . 71-M S7S-— tor— 801*— Državne železnico. ..........■• = Prodaja nemško - avstrijskega I Alpine-Montan ............. - 't tobačnega monopola. Pogajanja med Znricb. Val-Js: Berlin 13.15, Ho- SSrSS^.Sfi.SŠ^! 193.90, Newyort, 808,'l«. 5.oo, Dunaj 2.7o. = Po Koroščevem vzgleda. Brodarski sindikat rečne plovbe na Donavi je zaključil zvišati osebne in blagovne I 4 ^^ DT-IV nristoihin« Amsterdam laS8.25, Milan 332.5, pnsioj Dine. . Praga 82.40, Dunaj 22.325, Ziirich = Cehoslovaška trgovina zBomn- 819 n|jo je v zadnem času silno oživela. ^ VaIufe. Pan-2 148 75 ^ Podpirajo jotudi denarni zavodL Tako don 76.60, New>-ork 21.40, Švica je Iraška kreditna banka ustanovila 35g._ Bukarešt 45.—, Zagreb 18.60, poMbm oddelek za promet m trgovino Berlin 43.50, Praga 36.—, Dumi z Romunijo. Ista banka sije prido- 9 __ - s««««™ <-«nii»rtn uuumokcvo Pri tej coni eksport seveda ni msgoc erivdo tatvine. Sodišče je na to Mar- lin na& tjgovci in nrodoceati čakajo Ono Dežmona oprostilo od obtožbe,,' na bo^o čase. ^ bila večino akcij Romunske banke za tigovino in industrijo. = Eksport čehosltvaške Industrije. Opozarjamo naše trgovce, da se zanimajo za prospekt, izdan od Zveze čehoslovaških industrijcev v Pragi, ki vsebuje za izvoz gotove produkte čeho-slovaške države. Naše trgovske zbornice, Zveza industrijcev itd. so o tem obveščene. Ponujajo se stroji in motorji, orodja za obrtnike, kemični produkti, farmaceutski aparati, kemično-tehmčni preparati, barve, papirnato blago, tekstilna roba, platno, sukno, tkanine vsake vrete itd. " ' ' ^ Vremensko poročilo. Ljubljana S06 m nad a>orjom Oan t.. Z. Mpl 8. sept S a ■O 00 JM-7 757*9 & II in u-o a-i m.jr. ML obL megla ni obL Obir 1 tt. nrij Ml i OO "V «1 sL ser. a» VITOMIR F. JELENC: V boju ž Albanci leta 19IS. (Dalje.) Preplašeno so gledale Albanke, ko emo pregledovali njih torbe in v nje-.«-' nih očeh sem mogel brati, da slutijo kaj jih čaka... njih prestrašeni po-jrled in izraz oči se je izpremenil v kljubovalen, trdovraten in skoro za-ničljiv... Mi smo si bili na jasnem, vjeli smo Albanke. ki nosijo v noči svojim ljudem na položaj rnuničijo in hrano. .iPeljali smo jih k poveljniku bataljona... v njegovem štabu je bil tudi tolmač, ta je izpraševal Albanke, ali niti eno besede niso odgovorile, gledale so samo pred se... Kmalu nato je počilo nekaj pušk, in Albanke so plačale svojo predrz-, nost s svojim življenjem. '* Bili smo že prccej. globoko v Albaniji, zavzeli že precej albanskih vasi in našel j, ali nikjer nismo našli prebivalstva, pa vendar se jo včasih zgodilo, da smo našli v skalovju naše .vojake, ki so zašli, ali pa zaostali, pobite. Večinoma so bili ustreljeni, kar nam je služilo v dokaz, da se za našim hrbom nahajajo še vedno oboroženi Kačaki, ki se skrivajo po brdih in preže kakor risi na naše vojake. Zato smo naše prodiranje za nekaj dni ustavili in dobili povelje, da preiščemo vse do sedaj zavzete vas, da pošiljamo povsod na okoli patrule, da poberemo vse orožje, kar nam pride pod roke. Takoj smo začeli z delom ; ko smo prišli do vasi, smo jo obkolili, a en oddelek je šel v vas in preiskoval najnatančnejše hišo za hišo. Da ste videli, koliko orožja smo našli po albanskih hišah, skritega na vse mogoče načine, tu so bile srbske, bolgarske, grške, avstrijske, italijanske, da celo španske puške, .stari, najnovejši modeli, cele zaloge smodnika, priprave za vlivanje svinčenk, vsakovrstna municija, stare lovske puške, stare kokinke, ruske brdanke, sploh kar se .je moglo samo zamisliti, vsega, smo našli tu; ko smo znosili ves svo] plen na določeno mesto, je bil na ta arzena! orožja prav lep pogled, mislim, da ni muzeja na svetu, ki bi imel tako bogato zbirko raznega orožja, kakor jo je predstavljal naš plen. Ko smo vršili to razoroževanje po albanskih vaseh, smo našli v poedinib oddaljenih krajih že žene in otroke, ki so se vrnile iz bega, povpraševali smo jih, zakaj so pobegnile, kje so jim možje, in s prav orientalsko zgovornostjo so nas zagotavljale, da so njih možje na delu v tujini, ta v Bumu-niji, ta na Boloarskem, oni na Švab-skem, ta je umrl, oni ee je izgubil že pred leti, ostali so samo starci... a mi smo se smejali, ko smo videli, da drže te, iste Arnautke na rokah komaj par mesecev stare otroke, da je ; vsa albanska vas polna otrok... (Dalje prih.) ki se ▼ f Ljubljani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravništvu «Jutra». za firkoslikar-»tvo FILIP P BIS T O U, hotel BCalifi, se priporoča. 90 S—S Ure, žepne, popraslja glan:rP°