127. številka. Ljubljana, četrtek 5. junija. VL leta, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzoinsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posli prejemaš, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol lota 8 gold.. ca četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 golu. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kraje, za hp-hmc, 30 kr. za ćotrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold.. za pol lota 10 g»ld. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila Be plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. čc se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiaka. Vsakokrat so plača štumpolj za 30 kr. Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Urod niši v o j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravuištvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reci, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. P. n. naročniki „Slov. Naroda", kateri so, dasi večkrat opominjani, z naročnino še na dolgu, naj blagovole tekom ivo;a tetina poslati dolžne zneske, ker bo opravništvo potem zaostalo naročnino izterjalo na stroške naročnikov po poštnih povzetnih kartah. V LJubljani 3. junija 1873. Opravništvo „Slov. Naroda". Car ruski na Dunaji. Pretečeno nedeljo jo v stolno mesto Avstrijske monarhije prišel na pohode car Rusije, vladar najprostranejše in največje države tega sveta. Z njim vred je prišel tudi veliki knez carjevio naslednik, ki ima v prihod-njosti po Aleksandrovi smrti krmilo one ogromne vladavine v roko vzeti. Ruski gosti so bili na našem cesarjevem dvoru gostoljubno in z velikim sijajem sprejeti. Tudi občinstvo in javno mnenje, novinarstvo, je in bode le-te goste pozdravilo v naši sredi, bolj ali menj iskreno. Da-si sta car in njegov mladi naslednik prišla le razstavo gledat, in torej njijun prihod nema političnega pomena v prvi vrsti, vendar je to tako nenavaden dogodek, da se mora na prvi strani sedanje dnevne zgodovine zabilježiti. Ruski car in posebno njegov naslednik, kateremu se pripisuje, da je poleg Rusa tudi Slovan, si lebko v naši centrali razne premišljevanja napravljata, ako jima spre-jemske slavnosti časa za to ne kratijo. Ona dva sta zdaj v sredini one Avstrije, katere nemške in magjarske vlade so bile Rusiji do-zdaj neprijateljske. Leta 1848 je ruska vojska pomagala Avstrijo rešiti pred poplavom magjarske revolucije. Malo let kasneje, ob času krimske vojne so absolutistični korma-nuši naše državne ladije „svet o avstrijski ne-hvaležnosti iznenadili,u postavivši se v pro-tivje z napadeno Rusijo. Pred nedavnim še so magjarske vladne novine pridigovale, da je Rusija rojena sovražnica naše monarhije in sedanji minister vnanjih zadev grof An-draši je ob Napoleonovem času govoril, da je oni neprijatelj njegovo magjarske domovine, kdor je Rusiji prijatelj. In še zdaj mi avstrijski Slovani, mi vsi, Cehi, Slovenci, Hrvatje, Srbi, Slovaki imamo prenašati očitanja, da smo rusofili, panslavisti itd., ako se narodno le ganemo. Vpitje na „moskovske romarje", kateri so bili šli v Rusijo na razstavo, razlegalo se je stoprv pred le malo dneuii. Iz vsega pa vidimo, ali se nam zdi, da smo mi Slovani v Avstriji nedolžni uzrok neprijaznosti obeh držav, mi Slovani samo zato, ker živimo in ker je Rusija tudi slovanska, in so se torej njene „propagande" bali. Tako je bilo dozdaj. Bode-li odslej boljše? Bode-li osobno srečanje in občenje vladarjev zbližalo tudi politiko obeh držav? Ali bodo mnogotere bloduje, dozdaj nevarne cesarstvu in naši dinastiji, zdaj razpršele? Ali bode iztočno vprašanje, ki je baje križišče in prepirno jabelko ruske in avst.ijske politike, razjasneno in z mirnim dogovorom pravičnemu, oba dela zadovoljevajočemu rešenju približano? — Vsega tega zatrditi si ne upamo, a nadejo imeti, da se more v teb O tirih vsaj nekaj Btoriti, to smemo. In res nek oflcijozen list trdi , da se v reševanji orijentalskega vprašanja, ki je tudi slovansko vprašanje, nekaj zgaja. Misel, z Kusijn dogovoriti se, je spočeta; namerava se baje turškega bolnika svoji osodi prepustiti in Be brigati za narode na iztoku. Kriva politika avstrijske diplomacije se nam sicer zdi že tako ukoreninjena in ustarela, da jako teško verujemo v njeno premembo , posebno v denašnjem času, ko je notranja naša politika vsa v rokah dozdanje nemškovalne tradicije. Ako ipak mislimo, da takov preobrat nij nemogoč, računamo z dogodki poslednjega časa. Pred nekaj tedni namreč jo stoprv bilo ponavljano v Peterburgu prusko-rusko dina-stično prijateljstvo. Ce se je le kaj političnega ukrepalo, verjetno je , da se je govorilo o orijentalnem vprašanji. In če se je kaj obetalo, ne moremo misliti, da so je drugače nego v ruskem zmislu. Da pa zdaj tako mogočna Prusija tudi oslabelo Avstrijo lehko v tem zmislu pregovori, to moramo priznati. — Tsto tako bi drugo prigodko v tem smislu tolmačiti mogli , da so naši diplomati proti iztočnim narodom obraz v prijazneje gube nabrali. Ristič je bil na Dunaji lepo sprejet in je svoj posel dobro opravil; črnogorskega kneza so sprejemali na Dunaji kot vladarja j vabijo zdaj tudi srbskega Milana. Na konec se tudi Magjari iztrezavajo in mogo spoznavati, da ako niti samih sebo in svojo domovino ne mogo urediti, ne bodo mogli celega orijeuta po svoji glavi iu svoji koristi zasukniti. Ms tek. Plašč. Obraz iz uradniškega življenja v 1'otrogradu. (ltuski spis;il Nik. Vas. Ciogol; poslovenil L. Go-rčnjoo-Podgonoan.) (Dalju.) Jedva bi bilo mogoče najti koga, ki bi tako živel svojemu stanu. Nij dosti razodeto, daje vestno služil, — ne, služil jo z veseljem io udano. V tem prepisovanji je nekako videl svoj razuo-obrazui in nežni svet. Všečnost mu je sijala na obrazu; nekaterim Črkam je posebno ugajal: kadar je s peresom priplesal do njih, smijal se je, kimal, verižil ustna, da ju Človek lehko bial mu na obrazu vsako črko, katero je stvarilo njegovo pero. Da je dobil nagrado, primerno njegovoj goiočcsti, postal bi bil — samemu sebi na čudo — morebiti celo državni svetnik; ali zaslužil si je, kakor so se mu posmehoval) tovarši: spredaj gumbuico za gumb, zadaj pa zlato žilo. Sploh pa se ne sme reči, da se nikoli nijso spomnili ga. Neki njegovih vodjev je bil usmiljen , torej bi mu bil rad nagradil dolgo službo : rekel mu jo odločiti kaj važnejšega , nego je navadno prepisovanje; zato so mu odredili, da bi s pomočjo nekega užc zdelauega spisa povspel sc do višje uradniške službe ; vsa čaraluija je bila to, da bi bil promeuil napis in tam pa tam prvo osobo v tretjo. Ali to mu je prizadelo tolik trud, da se je neusmiljeno spotil, otiral si čelo, naposled pak omenil: „ne, rajši mi dajajte zmironi kaj prepisavati." Po tem pripetljaji je zmironi le prepisoval. Razen do tega prepisovanja — nij bilo do vsega sveta mu nič. Na svojo obleko ni mislil nij : njegov viemundir nij bil zelen, tenuič nekako rjavo-prašen je bil ves. Ovratnik na njeni je bil ozek takt), da se je njegov vrat, če prav nij bil dolg, zdel nevadno dolg v primeri z ovratnikom, kakor iz mavca mačkam , ki jih ruski iuozemei raznašajo na svojih glavah. A z mirom mu je kaj viselo na vicinundiru: ali kaka seueua slama, ali kakova nitka, ali kar-si bodi; razen tega je imel to posebno srečo: ko jo sel po ulici, da je prišel pod to ali to okno prav taka trcuotja, ko so se skozi okno vsipalc različne smeti; zato je na klobuci zmironi nosil dinjam podobne olupke in ogrizke. Vse svoje žive dni ni enkrat nij zmenil se za to, kar sc je kateri pot godilo kde na ulici, kar je, kakor je znano, zmerom jako na mari vsakemu mlademu uradniku, čegar oko je bistro tako, da vidi, če se onstran ulice hlače raz-pno komu — kar mu sleherni pot lisjašk smeh privabi na obraz. Akakij Akakjcvič pa, če je kam gledal, videl je le či te, ravno napisane vrste svojih črk; samo kadar je kak konjski gobec nenadoma prizijal za hrbet in iz nozder sapa puhnila mu v obraz , ozrl se je in zapazil, da nij sredi pota, tumuo sredi ulice. Kadar je prišel domov, takoj je vselej sedel za mizo, urno srebal svojo šei , použil kos govedine s čebulo vred, pa nij bilo na mari mu, kaka je slast; snedel je vse z muhami in z vsem vred, kar je v božjom imenu bilo pred njim. Ko hitro je začutil, da mu želodec začenja vshajati, vstal je. izza mize, Ako bi se taka sprememba v vnanji politiki dogodila, nij dvombe, da bi morala za njo priti tudi sprememba v notranji politiki. Sistem , ki bi bil pravičen narodom v naši soseščini , ne bi mogel biti narodno krivičen v notranjesti , doma. In ko bi to zgodilo se in ko bi znali, da je tudi vpliv ruskega carja na Dimu ji k temu pripomogel, potem bi se ve da mi avstrijski Slovani in naši bratje ob Balkanu blagoslavljali dan , ko so stopili visoki slovanski gosti iz Kusije na avstrijska tla. Politični razgled. Notranje dežele. V Izubijani 4. junija. Minski car si je tudi prišel ogledat dunajsko razstavo. Pripeljal se je 1. junija s carjevičem, njegovo soprugo in velikim knezom Vladimirom. Naš cesar mu je šel do Ganserndorfa nasproti in potem sta se oba cesarja v enem vagonu peljala v Schonbrun. Zdaj bodo tedaj trije slovanski vladarji na Dunaj i: ruski car, srbski knez Milan in črnogorski knez Nikola. Poslednji hodi v Črnogorski narodni obleki. Dunajski listi ga hvalijo zarad priljudnega njegovega obnašanja. V tPrarji je Zeithamer za namestnika županovega izvoljen. Tedaj je zdaj enkrat mestno starešinstvo dopolneno in uređeno. Vlada je o svojem času mislila tudi Huleš-a kot župana zavreči in v tem smislu cesarju nasvet storiti. Potem bi se bil razpustil praški mestni zastop in cesarski komisar bi mestne zadeve vodil. Tako je bilo skleneno, obračal vse drugače pa je — dunajski „krach." Mestni zastop nij bil razpuščen in Huleš potrjen. To dobro saj je za Prago imela borzna katastrofa. V ntgerskem državnem zboru vlada mlačnost j v sejah je samo po 120 do 1B0 poslancev navzočnih. Postava v eskomptni banki ogerski še ne bode tako naglo stopila v življenje. Odbori ne morejo delati, ker nij dovolj poslancev k sejam in tako se zaleže naj imenitnejše stvari. Sploh hote magjarski poslanci samo pri debatah v zboru bliščeti kot izvrstni govorniki, za utrudljivo delo v odborih pa nij tem možem, — V hrvatskih zadevah je bilo že posvetovanje pri ministerskera predsedniku Szlavy-ju, pri katerem so bili hrvatski poslanci. Minister je poizvedaval, katero stanje naj bi imel hrvatski minister in baje bil z odgovori poslancev zadovoljen. iz miznice vzel stekleničico „ingoustau in jel prepisavati spise, ki jih je nosil domov iz piBalnice. Ce nij bilo ničesar drugega, prepisal si je na zabavo kak spis , ki nij bil važen zbog sloga, temuč ker je imel napis na kako novo ali znameniti osobo. Ta čas, ko se popolnem zastre sivo petrograško nebo — in ko je ves uradni ljud najedel se in poobedoval vsakedo, kakor je mogel, primerno svojej službi in lakoti, ko uže vse počiva po uradniškem peresnem škripanji, po beganji, po svojem in ptujem nc-ogibljivem delu iu po vsem tem, kar si sam odloči za delo kateri pridnih uradnikov, kaka nepotrebno delavna duša; ko se uradniki žure in kratkemu času posvečujo svobodne ure: kedor je smelejši, ide v gledališče, nekateri pohajajo po ulicah, svojim očem ustrezajo z različnimi klobuci, nekateri zvečer čas tratijo s prikloni, posvečenimi kakej mehkužnej devi, zvezdi kakovega majhnega uradniškega kroga, nekateri, a teh je največ, brezi kake pomude zahajajo vsak k svojemu tovarišu v četrtem ali tretjem nadstropji v mali sobi z vstopno Vil »anjo aržtivr. O nazočnosti ruskega carja Aleksandra na Danaji politikarji zopet mnogo ugibajo. Večjidel pripisujejo pohodu temu mirne tendence, ter izrekajo upanje, da bode imel za zboljšanje političnih razmer med Av srrijo in Rusijo ugodne nasledke. Mi pa Hino te misli, katera je razložena na drugem mestu. Denes ima biti caru na čast velika vojaška parada. „ Birž. Ved." pišejo o zadnjih preraembah na Francoskem: „Vse kar se zgodi na Francoskem, tudi ustanovitev radikalne republike, nam ne more biti nevarno. Mi bi tudi ničesar ne pridobili z restavracijo monarhije, naj bi si že ta bila legitimistiČna ali bona-partovska, zapad in njegova zgodovina gre svojo pot, mi pa svojo." IVeimiki državni zbor je sklenil, da za sedaj opasti posvetovanje o novi tiskovni postavi, ker je Bizmark naznanil, da so bo stvar še obravnavala pri zveznem svetu. Sprejet je bil pa predlog meklenburškega poslanca Businga in tovarišev, da vsaka nemška dežela mpra imeti ustavo. Da bi le tudi kaj izdalo ! Sah perzijanski je došel v soboto zvečer i« Petrograda v Berolin. Sprejel ga je na potsdamskem kolodvoru cesar Viljem s kraljevičem naslednikom. Navzoči so bili tudi Bizmark, Moltke in Roon. Cesar in šah sta se peljala v mesto, kjer so bile hiše zastavami okinčane. Zbrala se je velika množica radovednega ljudstva, ki je tujega gosta s „bochu klici pozdravila. Nova francoska vlada pod predsed-ništvom Mac Nahona nij našla v vnanjib državah nikjer simpatij, temveč jo skoraj povsod sumljivo gledajo. Pri znanih tendencah Mac Mabona in njegovih ministrov se boje politikarji nevarnosti j za evropski mir. Bati se je posebno Italijanom, ker bo Mac Mahon gotovo na vso moč podpiral proti-vladne življe na Italijanskem. Javno za sedaj se ve, da še nij v stanu ničesar započeti, ker ima Italija močno zaslombo v Pruski, s katero je vsled enakih teženj kljubu nekdanjemu sovraštvu Italijanov in Nemcev prišla v zavezo. Sedaj je se le prav jasen pomen poslednjih dogovorov med Italijo in Prii8ijo v Berolinu. Prusiji pa Mac Mabonova vlada še nij kos, ker je francosko vojaštvo še v slabem stanu. Tako je se pretekli teden poslanec Ryant poročal v narodnej skupščini, da potrebuje Francoska 1400 milijonov frankov, da si napravi zopet potrebni materijal za vojsko. Zato se Italiji za sedaj še nij dosta bati, vendar pa ostane sum in sovražnost med obema vladama. Enake razmere so tudi med Francoskim in španjsko vlado, ker so Španjci prepričani, da vladi izbo ali kuhinjo vred — in s kakim krasilom po šegi, n. pr. : s kako svetilnico ali s čem drugim, kar je prizadelo mnogo žrtvovanja, — kar je prihranek z jedjo ali se sprehodi: s kratka: tudi ta čas, ko se vsi uradniki razletevajo po majhnih bivališčih svojih prijateljev , kder igrajo „vhist", pa Čaj srčo iz steklenih posodic in prigrizujo suharčke po krajcarji, dim pulijo iz dolgih lul, — ko karte razmetujo, pripovedujo si kaj obrekovalncga, kar je med-nje zašlo iz viših krogov, ki so zmirom in vsakemu ruskemu Človeku na srci, — ali, če ne mogo o ničemer govoriti, pripovedujo si stare, uže priskutne anekdote; s kratka: tudi o prilikah, ko je vsakedo prizadeval si, da se razvedri, Akakiju Aka-kjeviču nij bila na mari uikakoršua vedrost. Nihče nij mogel reči, da je kdo videl ga zvečer na pohodu. Kadar je svojej želji ustregel s pisanjem, legel je spat, in smijal se je o spominu na bodoči dan, kaj Bog zopet dade, da bode prcpisaval. Tako je dalje teklo mirno živenjc človeku , ki je se 400 rublji znal pokojno živeti in zadovoljno se sovražni K ari isti najdejo na Francoskem v prihodnje vso mogočo pomoč. Angleži in Amerikanci obžalujejo v svojih listih, da je na Francoskem uničen miren razvoj pod Thiersovo vlado, in da je prišla Francoska pod gospodstvo sabelj. Prusi pa pozorno gledajo na Francosko, pripravljeni, vsak hip zopet posesti zapuščene okraje. Sploh vsi listi celega sveta ohsojujejo izdaj «ko obnašanje monarhistov, ki je spravilo Francosko v nove nevarnosti. Po volji so le nekaterim, ki jim je sploh vse dobro, da le podpira njihove vladohlepne nrizadetja. O novih francoskih ministrih se poroča sledeče : Vojvoda B r o g 1 i e, ki je prevzel vnanje države, je član znane rodbine, ki je prišla baje pod Mazarinom na Francosko. V mladosti se je skušal kot političen pisatelj, ter ie bil posle 30 let sodelavec lista „Revne de deux Mondes." Nekaj časa je uredoval list rLe Correspondauce," v katerem je branil liberalni katolicizem proti znanemu Veuillotu. Pod cesarstvom je bil sovražnik vlade, in je veljal za glavarja or-leancev. Leta 1871 je bil izvoljen v okraji Eure za poslanca, kjer ima velika posestva. Thiers ga je poslal v London, a to službo je pustil v poletji 1872, ter je bil posle protivnik Thiersove vlade v narodnej skupščini in v odseku trideseterih. Minister notranjih zadev, Beule, je profesor in tajnik društva za umetnosti. Magne jc kot finančni minister v dobrem glasu. Opravljal je to službo že večkrat pod Napoleonom III. Minister nauka, Batbie, znani govornik monarhistov v narodnej skupščini in v odseku trideseterih, je bil doslc profesor administrativnega prava na pariški akademiji. V mladosti je bil republikanec, a sedaj ie hud konservativec. V narodnej skupščini ima pridevek „L'Elcphant," ker je silno velik in korpulenten. Minister pravosodja Ernoul je skrajni desničar, znan po svojem protestu proti imenovanji Fourniera za poslanca v Rimu. Sicor je baje dober govornik. Dessei-Higny, minister javnih stavb, je svak znanega predsednika, postavodajnega zbora, Šneiderja. v General I)u Barail, do sedaj poslanec v Stokholmu, je bil prej adjutant Bazaine-ov, kateremu se ima mnogo zahvaliti. Udan je baje nepogojno Napoleoni-dom. Italijansko ministerstvo je predložilo 29. pr. m. zbornici poslancev 26 vladnih predlogov, ki se imajo rešiti še tekom te sesije. Nahajajo se med njimi načrti tinan-čnega ministra za pomnoženje državnih dohodkov, budgct za tekočo leto, in postavo o uredbi izdave papirnatega denarja. Kadar se ta postava obravna, pride najbrže na vrsto dokončni budget vojnega ministerstva, svojo osodo j morda bi bilo vse to trajalo do visoke starosti, da nij mnogo skrbij odločenih ne le titularnim, temuč tudi tajnim svetnikom dvorskih in vsakojakih svetovalcev, — da, i takim, kateri sami nikomur ne svetlijo ničesar, pa tudi od nikogar ne prejeniljo ni-kakovih svi'tov. V Pctrogradu je nekov hud sovražnik vsem , kateri imajo služninc po 400 rubljcv ali blizu toliko. Ta sovražnik nij nihče drug, nego naš severni mraz, da-si se trdi, da je jako zdrav. Ob devetih pred poludnevom, prav ta čas, ko so na ulicah v pisalniee idoči uradniki, jame vsem ljudem brezi kakovega izimka ostro in bodljivo dihati v nosnice tako, da ubogi uradniki, bogme, ne zuajo, kani bi potaknili svoje nosove. Tista trenotja, ko tudi v višjih službah bitja od samega mraza boli glava, ubogi titularni svetniki trpe nekateri strašno zimo brez krvavo potrebnega zavetja. Vso otetje jim jc to, da v priprosteni cnogubastera plašči mogoče urno prebežć pet ali šest ulic vsak dan, in da potrebno poccpeeo pri vra- \ pri katerem se pričakujejo zanimive i važne debate. Dopisi. Iz slovenske Hl»trlce 3 junija 1873. [Izv. dop.j Človek, ki pozna naše mestice samo iz prejšnjih let, lebko si misli, da so nja prebivalci v tem napredovali, da so napravili okolo mesta znabiti plot ali o/i dje, da bi drugi svet ne mogel nič o njib zvedeti. Pa kako si osupnen, če prideš v ta zapuščen kot spodnje - Štajerskega in najdeš tukaj, rekel bi, delavno in v smislu sedajnega Časa napredovalno ljudstvo. Pa saj ne more •drugače biti. — Nova cesta do južne železnice bo kmalu gotova in našim ,,purgerjem" se že dozdeva biti velikim obrtnikom, bogatašem in bog ve kaj — a ostalo bo menda vse pri starem, kajti kljub 11 tej novi cestni črti, ki bo požrla svojih 20 do 30 tisoč gold. nemaš menda Četrt ure bližnje delj , kakor do Pragerskega, kjer saj dobiš, seveda za denar, kruha, vina in piva, česar pa brž ko ne na postaji ,,Windiscb-Fcistritz" ne bo. — Vsakako jim je pa čestitati, da so se po tako mnogih letih prepričali, da bi bilo vendar bolje, če bi hlapon žvižgal tik mesta, kakor pa daleč čez močvirje njim v sramoto. Da imamo tukaj že tudi „Feuer\vehr", menda nij treba omenjati — a namenu pri-merniše bi bilo tudi tukaj ime „Feucrs cheu"; kajti na pogoriščih nedavno nesrečnih — gorelo je namreč menda pred enim mesecem na 4 krajih blizu mesta — in videl nijsi ne enega teh „Pikelhavberjev" na pomoč. Zakaj tudi? Povabili so o binkoštnih praznikih prijatelje „Pikelhavbcrje" iz Ptuja, Konjic in bog ve še od kod — a toliko je resnice, da jih nij prišlo veliko in še teli so nekateri tožili, da bi bilo bolje doma ostati, kakor se pa po Bistrici dolgočasiti. — Seveda so marširali „mit Zimbelklang und Trom-pcttenschal" po mestu in „Wacht am Ithcin" tudi nij izostala. Zvečer na ples je prišlo mnogo krasotic, pa obsedele so menda, kakor v zadnjem pustu, ker nij bilo dovolj plesalcev. Pri tej priliki Vam še imam naznaniti nek Čin našega znanega dekana „ D r u s c h k o vit s ch a," ki je zbudil med tukajšnim vernim in nevernim ljudstvom splošno nedo-voljnost. Po brani sveti maši (25. maja\ bi imel biti kakor navadno blagoslov. Cerkov- tarji, zato da si premrle ude in prste otajajo za uradno pisanje. Akakij Akakjevič je uže nekoliko časa čutil, da mu nekako posebno mraz prodira v hrbet, da-si je trudil so, dajo — kolikor je bilo moči — urno prebegnil vsakdanji prostor. Naposled mu šine v glavo, da mu ne mara kaki grehi tiče v plašči. Ogleduje ga doma pazno in zapazi, da je na dveh, trijeh mestih na hrbti rahel, kakor sito ; sukno seje bilo ogulilo tako, da se je videlo skozi plašč, in podlaga je gledala skoz-enj. Tudi moramo omenili, da gospoda Akakija Aka-kjeviča plašč je na zasnich bil uradnikom; — da, promenili so mu bili ime: nij več bil jim plašč, temuč retasta plahta. Pa jc resnično bil nekako čudno zgolaj.san: zavihaj mu je vsako leto bil večji, dajal j c zaplate luknjam po plašči. Zaplate puk so bile krpe, ki uijso kazale krojaškega razuma, kajti nekako izbuhuene so bile in zgrbljene. (Daljo prih,) nik je že prišel s kadilnico, in ljudstvo, zbrano v cerkvi, čakalo blagoslova, — pa Čakalo je zastonj in moralo iz neznanih nzrokov brez blagoslova cerkev zapustiti. Zakaj je č. g. Druscbkovitsch to storil, nam je uganjka. Iz tržnStk«* okolice 31. maja [Izv. dop.] No, zdaj je končana organizacija tržaške okolice, ali prav za prav potisneni smo v pravi obsedni stan. 29. t. m. so bili oficijelno imenovani policaj-župani v mestnem odboru. Ne vem , ali se Še vdobi kje na svetu tak absolutizem (še na Turškem gotovo ne) , kakor je pod liberalnim tržaškim municipijem. Ako človek premišljuje to grdo policajsko organizacijo , pač mora z žalostnim glasom vprašati, oh, kje in kedaj srno se mi okoličani toliko pregrešili, da se nam krati zadnja iskrica svobode, ki jo vendar še drugi vsi narodi naše Avstrije uživajo. Le tam, kjer so punti ali ustaje, more se tako postopati, no pa med mirnimi, zmirom cesarju zvestimi prebivalci. Ce ravno so nekateri zastopniki okolice v mestnem starešinstvu energično protestirali zoper to organizacijo, vendar je slabo podučena ali zaslepljena vlada sankcijonirala to organizacijo na velik nam kvar in vladi sami na kvar. Tu pri nas vsak še tako priprosti človek vidi in spozna kam vse to meri. Nič ne vidijo le vlada in njen komisar, ki ima priliko skoraj pri vsaki mestni seji se prepričati, kako ti mestni „očetje" javkajo in zdihujejo po svojih italijanskih bratih," kako se občinski denar za njih pogorclce, za italijanske po povodnjih poškodovane, za spomenike laških juna kov, za brošuro in bog vedi kaj vse preko meje pošiljajo. Uboge okoličane pa strašno terorizirajo, njih šole italijanČijo, pota in vode zanemarjajo, nam pa za komisarje dajejo take, ki še našega jezika ne umejo , ali pa take renegate, ki so najhujši ljudski sovražniki; za župane pa postavljajo tudi večjidel take nevedneže, ki niti brati niti pisati ne vedo. Ali Lahi jih postavljajo, samo da so njih privrženci in pravi mameluki. Vse to se godi pod vladnim očesom. Vprašanje je, ali bode imelo dobre nasledke tako gospodarstvo. Gotovo ne, zdaj ne manjka druzega, kakor to, da si slovenski okoličani volijo za prihodnjega d r-ž a v D e g a poslanca moža, ki bode Lahe in vlado podpiral, potem Vas že naprej zagotovim, da je „konce" okolice in njene narodnosti za vselej. Zato pazite okoličani! Še nij vse izgubljeno, ako boste previdni in delavni. Ne dajte se preslepiti od takih , ki se vam bodo po privatnih potih priporočali, ali pa od nam sovražne stranke ponujali. Naj mi bode še dovoljeno Vam naznaniti, da je mestni odbor po nasvetu komisarjev v okolici volil za policaj župane večjidel take, ki ne uživajo nobenega zaupanja med ljudstvom. To ravnanje jc vzbudilo splošno nevoljo in razdraženost tako, da se jc bati še hudih nasledkov. Želeti hi bilo, da se ne zgodi kaj nepostavnega, saj že komaj čakajo, da bi se jim dala prilika, ka bi se mogli potem prav po italijansko nad nami maščevati. Upam pa, da se jim ne bode posrečilo. Okoličani, srčnost velja! Ne bojte se vraga, saj „ vsaka sila do vremena," zaupajmo v pravico in slovansko vzajemnost! Deues tu pri nas imamo tako vreme, da slabšega si ne moremo misliti, močno burjo z dežjem in gromom. Gorkomer pa kaže 4° nad O K. in če se bode po noči zjasnilo, bati se je pozebline. Sivi Nanos se je odel z belo odejo tako, da je mogoče, ka nij bil na 31. maja tako debelo zapaden, kar stoji. Tudi Snežnik in Čaven sta na debelo z snegom prevlečena. Pomozi nam bog! Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) V sredo 11. t. m. napravi dramatično društvo v Ljubljani predstavo na korist „narodnemu domu" novomeškemu. — (Podpo mi gledali š ki komite.) Po želji in nasvetu nekaterih prijateljev slovenskega gledališča je sklenil odbor dramatičnega društva, osnovati podporni gledališki komite, katerega naloga bi bila, sposobne moči slovenskega gledališča v poletnem času, t. j. v mesecih junij, julij, avgust in september, podpirati, ter jih tako obraniti narodnemu zavodu, ob enem pa izuriti kolikor mogoče novih igralnih moči. Ta komite je Že začel nabirati darove in nij dvombe, da bodo ljubljanski in tudi vnanji prijatelji slovenske Talijo pripomogli po svojih močeh, da se ohranijo našemu gledališču najboljše njegove igralne moči. — („Zora.") V 11. štev. „Zore," katera je redno 1. junija izšla, nahajajo se: Frančiška z Kimini (nadaljevanje). — Bla-ženka. Novela. — Pravljice izmed naroda. Spisal Ivan Jenko. — V noternjoj Srbiji. Potopisna črtica. A. S. — Književnost. — (Iz Gradca) se piše „Slov. Učitelju": „K letošnjemu izpraševanju se je bilo oglasilo 7f> učiteljev. Za ljudske šole jo delalo izpite 5f> učiteljev, med temi 9 Slovencev, t. j. takih, ki so se dali izpraše-vati tudi slovenščine. Med 46 Nemci sta padla sama 2, a med !> Slovenci 5. To poslednje je nam nerazumljivo, vsaj so Slovenci po navadi bistre glave. Da imajo težavnosti pri izpitih, tega mora biti kriv le nemški jezik, v katerem edino se izprašujc, kateri pa ne teče gladko slovenskim učiteljem. Pa vsaj to nij čudno. Na deželi čuje le slovenski in pripravljati za uk se mora tudi le iz slovenskih knjig, torej mu je ta jezik, kot njegov materinski jezik veliko razumljivši. Iz tega se razvidi, da je živa potreba, da se napravi posebna slovenska komisija za slovcuskc učitelje. E pa kaj to željo izrekujem, vsaj nam ubogim, zatiranim Slovencem Še slovenskega učiteljišča ne dado." — (t Valentina M a n d e 1 o a), pokojnega slovenskega pesnika mati je 31. maja t. 1. v K ran j i umrla. — (Nov K lun.) Kakor iz „Laib. Ztg." posneruljemo, je na nedeljski nemškutarski pojedini v Krškem bivši (kot kandidat od „Slovenije" priporočani) poslanec Zagorce navzočen bil in govoril o tem, kar je v narodnem taborji doživel, ter se temu taborji za zmirom odpovedal. Za to mu dajemo v našem narodu za vselej stigmatizirano ime K lun. — (F o ž ar.) V Suhi na Gorenjskem je bil 3. junija požar. Koliko poslopij je pogorelo, nam dozdaj še nij znano. — (Iz 151 eda) se nam piše 3. junija: Letošnje hladno vreme stori, da tudi naš Bled še zmiraj čaka na obiskovalce. Prazno in tiho jc po jezeru in po gostiluicah. Na binkoštui pondcljek se je zibalo par čolnov po jezeru, pa rohne Klang und Sang." Samo zvonček na otokn je nekolikokrati zapel; kaj so si želeli mladi ljubljanski gospodje, ki so tako verno pozvončkali, Bog ve. — (Goveja kuga.) C. kr. namestnija v Gradci naznauja, da po poročilu c. k. ge-neraluega komanda v Zagrebu goveja kuga v brvatsko-slavonski vojni granici se še nahaja v okrogu otočanskega, ogulinskega in sluinskega polka. Na Hrvatskem je samo se v zagrebški županiji v vaseh Jarusje in Mraclin na novo se počela širiti. Po poročilu c. kr. okrajnega glavarstva breškega od 21. maja je okrajno glavarstvo krško naznanjalo, da je kuga na gori sv. Lorenca ponehala. Meja proti Kranjskemu pa še ostane zaprta, ker še nij kuga tudi v litijskem okraji ponehala. — (Iz Baltimore v Ameriki) se piše tržaški „Naši Slogi": Buduć znadem, da vas najviše može zanimati, saznati kako mi Slaveni ovdje živimo, ograničit ću ovaj svoj dopis na samu tu točku. — Nas imade iz Hrvatske i Dalmacije ovdje malo, pa žali bože i ono malo, što nas ima, nismo onako složni, kao što bi morali biti u ovih dalekih st ranah i kao što su nam ovdašnja braća Česi, koji u Baltimoru broje preko listovah štampanih ponajviše u čeških tiskarah — i to: „Pokrok", „Pokrok zapadu", „Ame-rikan", ,,Slavie" itd., dočim večeri običavaju posvećivati prekrasnim zabavam iliti besjedam. Razne vesti. * (Pri Slatini) na Hrvatskem je bila rabuka med kmeti in vojaki v selu Kozice. Mrtvih je obležalo 5 kmetov, 9 je teško in G lehko ranjenih. Slo je za neke gozdne pravice. * (Razbojniki.) Po telegrafionem poročilu „Obzora" so hajduci ali razbojniki prodrli v postajo linč v Slavoniji. Občiuski bilježnik z davkarsko kaso, najemnik gostil-nice in poštar bo v veliki nevarnosti. Med Požego in Pakraceni se nikdo ne upa potovati. Narodno-gospodarske stvari. — Državne srečke od leta 1864. Pri srečkanji 3. junija so bile vzdignene serije 10H3, 1539, 2538, 2627, 1391 in 3684 Prvi dobitek 250.000 gl. dobi štev. 4* serije 1083, drugo štev. 35 serije 8684, tretjo štev. 14 ser. 25.18, četrto štev. 99 ser. 2627. Ii /na poročilu. — Iz Pešte 1. junija. Vreme še zmiraj nij tako, kakošnega si žele gospodarji za njive in vinograde. Temperatura je hladna, -H 12 do 14° R. Nij tedaj čuda, da vegetacija zaostaja, pomladne setve hirajo in rja se širi. Ce ne dobomo skoraj toplih, suhih dni, se naša sangvinične nade na obilne pridelke ne bodo uresničile. Zato so tudi žitne cene malo nategnile. Pšenice se ta teden nij posebno privažalo; cena je za 15 do 20 kr. poskočila, prodanih je bilo kakih 100.000 centov po gl. 5.82 do 5.92. Reži se je po nespremenjeni ceni 8000 centov spečalo po gl. 3.65. Tudi v ječmenu in koruzi nij bilo živahne kupčije; prosa se je 15.000 vaganov po gl. 3.40 prodalo. Moke za kruh so se ta teden rado kupovale. Iz cele dežele so prišla mnoga naroČila, katerim pa mlini nijso mogli zadostiti, ker so zaloge spraznene. Srednje moko nijso priljubljene, fine se pa na Angleško in v Brazilijo izvažajo. — Striženje ovac zadržuje bludno vreme in zato se zdaj še malo volne privaža; oprana je cent po gl. 170 do 200 gl. — V svinjski masti jo konsum tako slab, kakor nikoli v tem času. Cene so enake po gl. 29.50 do 31.50 cent; tudi po spehu se ne povprašuje. — Iz Dunaja 1. junija. Vsa znamenja kažejo na to, da imamo letos samo srednjo letino, zlasti po srednji Evropi, vsled hladnega, mokrega vremena. Iz Odeso pa se piše, da po celi južni Rusiji setve izvrstno kažejo in da bodo obilno pšenice. Vreme je tam bilo v poslednjih treh tednih skozi ugodno in toplo. Žitne cene so se koncem preteklega tedna povišale. Banaškn pšenica se je po gl. 8.20 do 8.50 prodavala. Tudi rež je dražja postala, tnršica pa pri stari ceni. Za moke nižje vrste, katere se najbolj iščejo, so mlinarji s ceno za 25 kraje, poskočili. Opomenica. Konkursi: 1000 gl. za potim .štipendijo, najvišje po 50 golil., za ubogo obrtnike, u< i i »* I jt> in delavce , ki hočejo dunajsko razstavo obiskati; naj prosijo 0 gl., in služba stavbnega praktikanta s 720 gld., do 20. junija. — Fčiteljska služba v Ortnuži, .'IGO gl. in stanovanje; učiteljska služba v Veliki nedelji, 300 gl. in stanovanje, obu do 10. julija pri dotičnih kiujnih svetih. Tržite cene v Ljubljani 4. junija t. 1. Pšenica 6 gl. 80 kr.; — rež 4 gl. 20 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld 30 kr,; — krompir 1 gl. 85 kr.; — fižol 5 gl. — kr — masla funt — gl. 51 kr.; — mast — gl. 38 kr — speli frisen — gl. 32 kr.; — špeh povojon — gl 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt, 20 kr.; — teletine funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr ; — slame cent — gl. 5)0 kr.; — drva trda 0 gld. 80 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr. DunajBka borsu 4 junija. (Izvirno tolcgrafioV.o poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . til gld. 00 kr. Enotni drž. dolg v srebrn . . 72 „ 25 „ 1HH0 drž. posojilo.....100 „ 25 Akcije narodno banke . . 960 „ — „ Kreditno akcijo......2ti0 „ — „ London.........110 „ — , Napol..........6 „ 82 0, k. cekini.......— „ — „ Srebrn.........109 „ 75 Do seol4*Zlli \ ]>i"hBli lis ]»lui*sill. za škrofulc, lišaj, gnojne bolečino, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabriški zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih Stacunah monarhije, tako med drugimi pri tch-lo firmah: Maribor: J. D. Bankalarijeva vdova, A. W. Kiinig, lekar; Gradec: Krti & Krcpesch, D. Sigmnnd, M. Seiner, F. X. Seeger, trgovci, V. Grab!owitz, lekar; Celje: P, Jancsch, trg.j Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. 1*. llauser-jcvi dediči, A. Bejnitz, F. Erwein, lek.: Ljubljana: Eggenbergerjeva vdova, Ot. Scbenk, lck. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagyeua, A. K. Kcithannncr. (19D—1(J) Tulol. 4. j mi i j a. Evropa i Bal dar Antonija i/. Maribora. — Firker, Riohtsr i/. Gradca. — InicIdnTger i/, Znojma. — Wink z gospo iz Dunaja. —Cesnar i/. Beljaka. Werner i/, aoroikega. Pri J ".I c Van i ii : Gorfšek iz .favoij. — Brna iz Bosnico. — Roditi, Virk iz Dolenjskega. — VJaek /. rodbino iz Puja. — Brlin, Lobinger, oba z rodbino iz Trsta. — Major iz Dunaja. Pri Malici t Dr. Topler iz Oradca, — Oz val d iz Štajerskega. — Šerave, Padovskl iz Dunaja. — Oozlct iz Hrastnika. — Dr. Fiicku i/. Breme. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast M>r. O. ltlilli*«*li, Berlin, LouisenstraHBC 45. (255—61) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatclj iu za ureduištvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".