Leto IV., štev. 268
V LfuDlfanf, četrtek dne <5. novembra 1923
Poštnini ravSaflrnna.
Cena 1*ae Din
iMODIn H laozematvo 25'— m Mobvemo
O^Ml pp tertfn.
Uredništvo;
Miklošičeva cesta «. 16/1 Telefon it 72.
tlUTR
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlttvoi
Ljubljana, Proioroovi
ul. it bi. Telet it 36
Podružnlcet
Maribor. Barvarska uLU
Tet it 22. Cel)*, Aleksandrov« »
Račun pri poitn. 4eko% ta vodu štev. 11.842.
Ljubljana, 14. novembra.
Državnim nameščencem se pripravlja aovo kruto razočaranje. Kakor nam javljajo iz Beograda, namerava finančni minister občutno znižati do-jodanje draginjske doklade. Celokupni prejemki državnega uslužbenca naj bi bili po nakazilu novih plač za okroglo B5 % višji nego .dosedanji. Z drugimi besedami se to pravi, da se imajo d o-ledfnje draginjske doklade snižati za povprečno 50 %. Vse kaže, da je ta informacija lalibdg točna. Mi si živo predstavljamo, kako bridko bo ta vest zadela tisoče in tisoče bednih uradniških dru-tin, kJ io vse mesece sem živele od upanja, da jim novi činovniški zakon prinese občutnejše olajšanje vsakdanjih ikrbi. Rahlo upanje se zopet umika obupa . . .
Po tolikih nadah in naporih, peripa-lijah in krizah, je danes uradniško vprašanje v Jugoslaviji na slabšem, nego' je bilo pred letom dni. Novi činovniški zakon, ki naj bi bil omogočil ordravljenje državnega birokratičnega iparati, je v mnogem oziru prava karikatura moderne službene pragmatike. Mesto da bi bil razvozljal zapletene vr-»te naše činovniške hierarhije, jih je ie kompliciral, uvedel je nove krivice, nadomestil je zastarela načela s še re-akcijoharnejšimi določbami. Dvignil je tudi oni del državnih uslužbencev, ki je dosedaj užival prednosti stalnosti in gotove neodvisnosti od zle ali dobre volje vsakokratnega režima, iz tečaja In mesto da izenači vse uradništvo na boljSe, ga je izenačil v tem, da so či-novniki v vseh delih države za več let Izročeni skoraj na milost in nemilost lamovolji ministrov in strank. Uradni-Stvo je navzlic vsemu temu pozdravilo glavne določbe novega zakona, ker )e vsaj v enem pokazal nekaj razumevanja: uvedel je nekoliko primernejše olače.
...Toda veselje }e bilo preuranjeno. Kar radikali niso mogli pokvarili na prvi mah, to skušajo sedaj doseSi v etapah. Izšla je uredba o razvrstitvi državnih nameščencev na kategorije ln grupe, ki je po svoji pristranosti, kri-vičnosti in nejasnosti naravnost edin itveno spričevalo nesposobnosti današnje vlade in Škandalozen dokaz popolnega nerazumevanja činovniškega problema. Ni8 se ne čudimo, da se po-avlja eelo mišljenje, da je vlada nalašč spravila v svet skrpucalo, ki je do skrajnosti ogorčilo najširše kroge državnih nameščencev, češ, razburjajte se nad nredbo, da ne bodete imeli Saša povpraševati, kdaj končno se pokaže vsaj skromen dentrni rezultat velike vladine brige. To ni uspelo popolnoma. Delegati uradniškega Save-ta, ki so te dni enodušno odklonili nredbo o razvrstitvi kot skrajno krivično in pomanjkljivo, so povzdignili •voj glas ter zahtevali izplačilo predujmov na nove plače. Gospodje ministri so bili jako ljubeznivi. Govorili io mnogo, obetali nekaj, storili nič. Finančni minister je smatral, da pred-tijmi niso potrebni, ker bodo nove pla-Se »itak že», »najbrž* 1. januarja realizirane. O draginjskih dokladah se je izogibal vsaki točnejši izjavi. Koma;' pa so delegati odpotovali, je že dal povelja: znižajo naj se draginjske doklade in posebna komisija je pridno oa delu .. .
Tako se končuje poldrugoletna doba odločilnega boja za ureditev uradni-ftega vprašanja po krivdi današnjega režima z žalostnim rezultatom. Ne le «a državne uslužbence, temveč za vso io domovino. Kdor zna pravilno soditi, v6, da je jedro celega našega notranjepolitičnega problema ureditev in ozdravljenje »prave. Separatizmu, federalizmu, avtonomizmu in kako se tfl vsi naši politični -izmi imenujejo, bi bila zaprta pot med narod, v tistem hipu, ko bi naš upravni aparat posloval dobro in koristno. Radi tega je uradniški problem eden naših najvažnejših državnih problemov. ' Radikalskemu režimu gre žalostna zasluga, da skuša tudi tu ustvariti situacije brez izhoda in da z reakcijo tudi na tem polju izigrava mnogo obetajoče početke ozdravljenja naših prilik.
Vs! dobri državljani priznavajo, da le v naši državi ena največjih socijal-nih krivic stališče, ki ga napram javnim uslužbencem zavzeima radikalski režim. V boju za njegove eksistenčne pogoje je vse ljudstvo na stTani urad-filštva in ga bo gotovo podpiralo po »vojih najboljših močeh.
Znižanje draginjskih doklad za 50 odstotkov!
MIŠLJENJE MINISTRA FINANC: NOVI CELOKUPNI PREJEMKI DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV NE SMEJO BITI VEČ KOT ZA 25 % VIŠJI OD STARIH. - KONSTERNACUA MED URADNISTVOM.
Beograd, 14. novembra, p. Finančni minister dr. StoJadinovM ie včeraj izdal InštrukcUe ministrski komistH. ki izdeluje naredbo o draginjskih dokladah, da se uradnikom smejo dohodki povišati skupno za 25 odstotkov napram onim, ki so jih Imeli do 1. oktobra, ko Je stopil v veljavo novi uradniški zakon. To se pravi z drugimi besedami, da se bodo draginjske doklade zmanjšale za več kot polovico in da se bodo uradniški dohodki po novem zakonu povečali le neznatno. Častniki, ki so že prejeli povečane plače bi stare doklade za dva meseca, bodo morali razliko vrniti. V tem smislu )e finančni minister poslal obvestilo vojnemu ministru.
Vest, o katera avtentičnosti ni dvoma. Je izzvala v krogih državnih na-
Francija zasede nemške luke
SANKCIJE RADI POVRATKA KRONPRINCA. — FRANCIJA PREDLA. GA SKUPNO AKCIJO ZAVEZNIKOV. — ITALIJA LN ANGLIJA SE -
UPIRATA.
meščencev konsternacUo. Ogorčenje ie tem večje ker ie finančni minister še v pondeljek deputacljl Saveza priznal, da uvideva neznosen položaj državnih nastavljencev In da »če zbog toga voditi računa o činovni-šklm zahtevama*. S svojim dejanjem je pa popolnoma izigral svoie besede, s katerimi Je bil uradniške delegate potolažil. Minister se izgovarja, da mu proračun (ki ga ie sam sestavil In ki še ni sprejeti) ne dopušča, da poleg novih plač Izplačuje še nadalje stare draginjske doklade in da se mora tu (S pri uradništvu pričeti štednja...
Uradništvo se pripravlja na obširno energično akcijo proti naklepom vlada
Znaki režimske krize
RADIKALSKI USTI NAPOVEDUJEJO POGAJANJA S KLERKALCL
Beograd, 14- novembra, p. Pašič Je Se vedno bolan. Zatrjuje ie, da Je močno prehlajeen v grlu. Njegova odsotnost od državnih poslov le ie povečujejo težko krizo, v katero zapada režim. Značilno za presojo položaja je, da so radikalski listi pričeli poročati o raznih pogajanjih za razširjenje vladine ve81ne in preustroj-stvo vlade v koalicijski kabinet »Novosti* vedp povedati, da se vršijo pogajanja s klerikalci za vstop v vlado. Neki aktivni minister je temu listu eelo zaupal, da vlada veruje v uspeh teb pogajanj. Cim se vrne dr. KoroSec lz Varšave, se bo po Informacijah <Novo«ti» položaj razčistil.
Radikali so baje pripravljeni dati klerikalcem velike koncesije. Da jim olajšajo prehod med vladlnovce, so Izdelali tudi za Zagreb upravni program, po katerem bi tam posebni pomočnika ministrov vrii-II posle 8. instance.
V opozicijonalnih krogih se informacijam radikalskih listov pripisuje le ta pomen, da se jih smatra kot potrditev kritičnega položaja vlade. V ponedeljek najbrž pričnejo plenarne seje finančnega odbora. Brez podpore Nemcev ima vlada v odboru s pomočjo obeh diemijetavcev le en glas večine.
Pariz, 14. novembra, r. Na včerajšnji seji veleposlanikov js predložil Julea Cambon izvodbo sankcij proti Nemčiji zaradi povratka bivšega nemškega kron-prtnea. Predlagana je bila okupacija nemških pomorskih tuk, vendar pa Hamburg nI bil omenjen. Francija >1 Je pridržala pravico, da dela na svojo roko, ako ne pride do medzavezniške akcije. Dosedaj iz Londona So nI prispel odgovor, zato je releposlaniška konferenca odložila definitivno »klepanje.
London, 14. novembra, s. Diplomatski poročevaleo «Daily Telographa. Javlja, da «o se pričela m?d zavezniškimi vlar dami pogajanja gledo »tališča napram povratku bi v Sega nomškega prestolonaslednika kakor tudi o vprašanju, ali naj medzavezniška kontrolna komisija povzame zopet svoje delo. Angleška vlada je mnenja, da Je glede nemškega kron-princa napačno, ie »e pretirava njegovo osebno važnost.
London, 14. novembra, j. «Dallv Tele-graph> piše, da angleška vlada ne misli na zasedbo Hamburga in Bremena. Povratku kronprinca >e t Londonu ne pripisuje velika važnost Francoski poslanik je včeraj obiskal lorda Curzona in ga opozoril na potrebo, da eo Anglija udeleži akcij. Lord Curzon je izjavil, da
je zadeva zelo važna la jo je treba do bro premisliti,
Rim, 14. novembra. J. Vesti o tlvah-nem razpravljanju med zavezniki gled« stališča napram povratku nemškega. prestolonaslednika »e tukaj potrjujojo. V tukajšnjih političnih krogih so izrecna poudarja, da postane vsak 6klep posla-niško konfcrence šolo tedaj polnomočen, čo so ga vse zavezniško vlado razmotri. Io in odobrilo. Poslaniika konferenca bo začasno poslala Nemčiji noto, katori bodo sledile ostrejše sankcije. S francoske strani bo čujejo vosti o zasedbi Hamburga in Bremena, ki pa Izgledajo ucvor, jetae.
AMERIŠKO STALISCE.
Washiuffton, 14. novombra. s. V urad«
nib krogih jo opažati previdno in obzirno obravnavanje nemških vesti o povratku bivšega nemškega prestolonaslednika. Izgleda, da se Amerika za enkrat z ozirom na to, da verzajsko pogodb« še ni ratificirala, ne bo priključila zavezniškemu protesta proti e*ent. upo-stavitvl monarhije. Gledo reparacljskih pogajanj zastopa Amerika teoretično stališče, da jo pot za nova pogajanja vedno odprta, pri čemur pa si pridržuje svojo odločitev ia čaka nadaljujega rat< voja dogodkov.
Siresemannovi vladi so dnevi šteti
SOCUALISTIČNA AKCUA PROTI VLADL - RAZPUST NEMŠKEOA
PARLAMENTA.
Upravna razdelitev v Sloveniji in na Hrvatskem
VPRAŠANJE VOLITEV V OBLASTNE IN SREZKE SKUPŠČINE.
r Zagreb, 13. novembra.
Iz Beograda poročajo, da se vrše v ministrstvu notranjih zadev priprave za Izvedbo oblastne organizacije v Sloveniji In na Hrvatskem. Kakor znano, so pokrajinske uprave v Dalmaciji in Bosni že likvidirane. Vlada se Je sedaj očividno odločila, da Izvede to likvidacijo tudi v Ljubljani In Zagrebu.
V ministrstvu notranjih sadev Je bila konferenca, na kateri Je bil Izdelan deft-nitlven načrt za razdelitev države na oblasti. Radlkalci so naleteli na težave glede osebnosti, ki naj bi zavzele mesta velikih županov, štirih na Hrvatskem ln dveh v Sloveniji. To In bolezen g. Pašt-ča bo najbrž« odgodlla njihovo Imenovanje. V februarju 1924. bi s« potem vršile volitve v oblastne ta sreske skupščine, tako da b| samoupravne korporaclje bile oživotvoriene. Za prehodni čas bi ostali pri velikem županu v Zagrebu ln Ljubljani delegati posameznih ministrov za celo Hrvatsko, oziroma Slovenijo, ki bi v prenesenem delokrogu vTšili funkcije 3. instance za te kraje.
Cim bi se izvršile likvidacije pokrajinskih uprav ter se uvedle tudi v Sloveniji in na Hrvatskem oblasti, bi vlada najbrž za februar 1924. razpisala volitve v oblastne In sreske samoupravne skupščine.
Klerikalci so se s posebno Intervencijo pri notranjem ministru Vujičiču Izrekli proti ureditvi oblasti In proti razpisu vo-
litev. Mnogo p« se opaža, da Je notranji minister tozadevni protest posl. Hoh-njeca In Kulovca zavrnil, češ da mora postopati po ustavi In zakonu.
NI še pojasnleno, kateri razlogi vodijo radikale pri tem, koraku, ker so ie nedavno njihovi voditelji izjavili, da so na upravni razdelitvi Slovenije In Hrvatske deslntereslrani.
Beograd, 14. novembra, r. Notranji minister Vujičlč Je povodom vesti o likvidaciji pokrajinskih uprav na Hrvatskem ln v Sloveniji Izjavil sotrudniku beograjskega dnevnika »Vreme«, da so eovorice o Imenovanju ministrskih delegatov ne-osnovane. Ministrstvo samo nadaliuie Izvedbo ustave ta zakona o upravnih oblastih. Ker Je v Srbiji, Dalmaciji In Bosni delo že končano, prehaja vlada sedaj na Hrvatsko ta Slovenijo. Vlada ni nikdar nameravala odstopiti od Izvedbe tega zakona, pač pa se Je za Slovenijo ta Hrvatsko delo radi tehniških težkoč, posebno radi različnega zakonodajstva m ne-izenačene administracije, zakasnilo. Glede mariborskega velikega župana dr. Plo-Ja Je minister zahteval od zunanjega ministra, da ga odpokliče lz Pariza, da more nastopiti svoje mesto. Dr, Lukan Je podal ostavko, ki pa še ni sprejeta. Čim se to zgodi, bosta izpraznjeni mesti velikega župana v Zagrebu in Ljubljani, ki pa bosta takoj izpopolnjeni.
Darujte, da rešimo sokolski Tabori
Proračunske razprave
Beograd, 14. novembra, p. Prva sekcija finančnega odbora Je danes končala debato o državnih dohodkih. Postavke za Srbijo so se sprejele z manjšimi iz-premembami, za Črno goro, Bosno In Hercegovino pa brez izprememb. Gleds dohodkov za Hrvatsko in 81avonijo ee je sklenilo, da se dohodki od občinskih sodišč v znesku 8 milijonov Din črtajo, povečajo pa za 8 milijonov Din partije neposrednih davkov. Pri pretresu o spe-cijalnih dohodkih, so govorili dr. Kuma-nudi, dr. Sečerov, Zebot in finančni minister dr. Stojadinovič. Na popoldanski seji je bil sprejet ves proračun dohodkov v znesku 10 milijard 844 milijonov Din.
Po razpravi o specijalnlh dohodkih v
Sloveniji, bo se dohodki lz posrednih davko.v povišali za 20 milijonov Din. Na predlog dr. Sederova se je sklenilo, da se od vsote zaostalih davkov v Vojvodini 100 milijonov odpiše 50 milijonov Din. Prihodnja seja Bekcije jutri dop.
Druga sekcija finančnega odbora je začela razpravo o proračunu ministrstva broavete. Snreiel ia bil nredloe demo-
Beriin, 14. novembra, g. Socialno-de-mokratlčna frakcija Je včeraj sklenila zahtevati od predsednika parlamenta za prihodnji torek sklicanjo državnega zbora. Ker Imajo socialni demokrati v parlamentu več kakor tretjino glasov, se bo moralo njihovi zahtevi v smislu ustave ugoditi. Socialisti nameravajo razpravljati na seji predvsem o bavarskem vprašanju in zahtevati od vlade Izjavo o zunanje- in notranje-političnem položaju države. Vrhutega nameravajo predlagati vladi nezaupnico, za katero bodo
glasovali tudi nemški naclomld, vsled česar Je skoro Izključeno, da dobi vlada pri glasovanju večino. Celo pri koalicijskih strankah, posebno pri demokratih, se pojavlja namreč močna opozicija proti Stresemannu. Kakor se govori, namerava dr. Stresemann, ako ne dobi veČine za svojo politiko, parlament razpon itltL
STOM1LIJARDNE CENE.
Berlin, 14. novembra, j. Crtri kruh Stane danes 175 milijard, beli pa 170 mili. jard. Liter mleka stane 52 milijard.
Morilec Daskalova v Pragi oproščeni
SENZACUONALNA SODBA PRAŠKE POROTE.	\
Praga, 14. novembra, r. Danes zjutraj ob 3. je bila končana razprava proti bolgarskemu dijaku Atanaziju Nikolovu, ki Je umoril v Pragi bivšega bolgarskega ministra Rajka Daskalova. Porotniki so zanikali vprašanje v zavratnem umoru ln potrdili le vprašanje o prepovedanem nošenju orožja. Nlkolov Je bil vsled tega obsojen le na 48 zapora ln tako] izpuščen, ker je to kazen odsedel že s preiskovalnim zaporom.
Izid obravnave Je občinstvo, ki Je
vztrajalo v dvorani celo noč, naravnost konstemiral. Prišlo je do demonstracij, da je morala intervenirati policija. ki je par ljudi aretirala.
Praga, 14. novembra, j. Nepričakovano mila obsodba atentatorja, bolgarskega poslanika Daskalova jo vzbudila splošno razočaranje. Med porotniki je bilo osem žensk. Tudi pri številnih jugoslovanskih državljanih jo vzbudila obsodba veliko presenečenje. Vdova Daskalova jo bila nad obsodbo zelo ožaloščena.
krata dr. S^etislava Popoviča, da bo naia država vsako leto vzdržavala gotovo Število dijakov iz zavezniških držav. Štipendije za naše dijake v inozem stvu so eo povišale na 2 milijona Din, za dijake učiteljišč pa za 1 milijon Din. Kredit za jugoslovansko akademijo znanosti ln umetnosti v Zagrebu se je povišal za 800 tisoč Din, za analfabotske gole pa za 400 tisoč Din.
ZA UKINJENJE IZVOZNE CARINE NA MESO. Beograd, 14- novembra, r. Trgovska komora v Beogradu le poslala trgovinskemu ministru predstavko, v kateri se pridružuje zahtevi, da vlada čimprej ukine Izvozno earlno za zaklano živino in mesne polizdelke.
REVIZIJA KREDITOV PRI NARODNI BANKL Beograd, 14. novembra, z. »Preporod« poroča, da se bodo pri Narodni banki revidirali vsi krediti. Vsem onim, ki kreditov ne potrebujejo neobdohno, se bodo ti odtegnili in podelili v prvi vrsti izvoznikom in lndustrllskim codletlem.
NAŠI POSLANCI NA POLJSKEM.
Varšava, 14. novembra, p. Jugoslovenski parlamentarci so bili v Varšavi nad vse prisrčno in slovesno sprejeti. Včeraj so jo vršila seja poljskega parlamenta, ki so ji prisostvovali tudi jngoslovenski poslanci. Poljski csojm> je pri tej priliki ratificiral trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, kar je dalo povod za bnrne manifestacije Jugoslovenski delegaciji in Jugoslaviji sploh.
Na kosilu, ki ga Je priredil predsednik republike na čast naši delegaciji, so bili prisotni podpredsednik naše narodne skupščine Bakič, naš poslanik v Varšavi g. Simič in zastopniki vseh poljskih parlamentarnih skupin. Sprejem pri predsedniku republike Jo bil več kot prisrčen.
RAZMEJITEV Z RUMUNIJO. Nemški protesti proti odstopitvi Žomboljc
Beograd, 14. novembra, r. Kakor je bil vaS dopisnik obveščen v ministrstvu za zunanje stvari, bo protokol o razmejitvi z Rumunijo podpisan tekom prihodnjih dni. Ozemlje, ki pripada naši državi, je enako veliko kakor ono ozemlje, ki ga pri razmejitvi prepustimo Rumunijl. Moldavskl otok na Donavi smo prepustili Rumuniji zato, ker imajo na tem otoku svoja zemljišča naši rojaki, ki 60 pripadli Rumuniji.
Beograd, 14. novembra, p. <Pravda> poroča iz Novega Sada, da je nemška stranka odločila, da se bodo dno 17. t. m. po vseh krajih v državi, kjer prebivajo Nemel, vršila nemška protestna zborovanja proti odstopitvi Zombolja Rumuniji. Na shodih bode eovorill nemški poslani
Inozemske borze
14. novembra:
CURIH: New-York 570, London 24.00, Pariz 31.55, Milan 24.80, Praga 16.44, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.92, Beograd 6.575, Sofija 4.80, Dunaj 0.0080.
DUNAJ: Beograd 814 do 818, Berlin 17.50 do 18.50, Budimpešta 8.70 do 3.80, Bukarešta 371 do 372, London 309.300 do 310.300, MIlan 8094 do 8106, New-York 70935 do 71185, Pariz 8802 do 8908, Praga 2000 do 2070, Sofija 568 do 572, Varšava 870 do 410, Curih 12445 do 12495; valute: dolarji 70560 do 70960, liro 3060 do 3080, dinarji 807 do 818; eloktl (v tisočih) : VVienor Bankverein 173, LSnder-bank 312, Zivnostenska 875, Južna železnica 212, Alpine 629, Hrv.-Slav. Hipotekama 85, Hrv. Eskomptna 136, Sarajevska pivovarna 1580, Kranjska industrijska 2150, Gutmann 1220, Trbovlje 692. Šedcrana Osijek 1950.
PRAGA: Dunaj 4.66, Berlin 10.90, Rim 153.75, Pariz 197.25, London 154, Nevv-York 84.50, Curih 618.75, Beograd 40.55.
BERLIN: (V milijonih mark): Milan 63.875, Pariz 69.825, London 5.684.250. New-York 1,256.850, Beograd 17.955.
NEW-Y0RK: Beograd 116, London 434.25, 1'ariz 546, Berlin 0.000.000.0025, Milan 433, Curib 17.50, Praga 288.75, Du-naj 0.14125, Budimpešta 0.415, Bukarešti 50.73.
LONDON: Beograd 380, Pariz 79.23, Berlin 21 bilijonov, Milan 100.23. Trag« lOl.OTi Dunaj 310.000.
PoskuSen klerikalni puč v Kmetijski družbi
Profesor .larc odstavljen kot poslevo-deči podpredsednik.
V Kmetijski družbi se je dogodil to 'dni ob&Jovanja vrodcn dogodek. Klerikalni podpredsednik J a r o, Id jo po smrti predsednika P i r c a vodil druž-bine pošlo, je uprizoril v pondeljek puč, ki bi naj klerikalcem dal vso ohlast v roko ter omogočil, da se prepreči letošnji občni zbor Kmetijske ilružbe, katerega se klerikalci silno bojijo, ker pričakujejo, da bo složni nastop vseh naprednjakov so bolj omajal njihovo manjšino v družbi. Pno se ni posrečil. Glavni odbor družbe ju po svoji večini odbil predrzen poskus sabotažo koristnega družbiuega dela. Poskus, uvesti v ta odlični strokovni zavod najgršo strankarsko politiko, izziva najhujšo obsodbo. Gosp. .Tare in klerikalni partizani, ki ga ženejo naprej, na j co ne motijo: našli bodo proti sebi sklenjeno fronto no ln vseh naprednih ljudi, ampak tudi vseh onih, k' hočojo, da so strokovna, organizacija našega ktneta. dvigne iz blata dnov. ne politiko in tudi vseh onih, ki sc iiiu studijo novTcdni manevri.
O dogodkih, ki so so v zadnjem času Migruli v Kmetijski družbi, uam podaja avtentično sliko poročilo o včerajšnji seji jrlavuega. odbora Kmetijsko družbo.
Te soje so se udeležili: drugi pod-predsednik Pipan Ivan in odborniki Josip Čorne, Frauc Hočevar, Martin Bajtik, I- tjtjiunbolj, Jožo Hoifevar, kmetijski svetnik Bohuslav Skaliekv. vet. svetnik Alojzij Pavlin, Anton Meden. Ivan Azman in Franc Ornagoj.
Gosp. Pipan otvori sejo, konštatira f.klep&jost in imenuje zapisnikarjem dipl. agr. Alojzija Jnmnika. Nato po-•ora:
Klical sem Vas na sojo iz toh-le vzrokov: B. novembra t. 1. sc jo vršila seja glavnega odbora ter jo prvi podpredsednik prof. Jarc, ko se je obravnavala točka o proračunu za leto 1 !>24., prekinil sojo in pozneje izjavil, da no predseduje več. Nato sem jaz kot drugi podpredsednik prevzel pred-sedništvo in se je seja ob sklepčnosti nadaljevala. Prof. Jarc je prekinil sejo in izjavil, da ne predseduje več iz razloga, da zavleče sklicanje občnega zbora, ki s€ po pravilih § 18. mora i ršiti vsako leto. Za letos je bil zadnji termin, da se objavi občni zbor 13. novembra, ker mora biti občni zbor najmanj en mesec pred vršitvijo objavljen v službenem glasilu »Kmetovalcu*.
Nadaljevanje seje je lulo tem bolj potrebno, ker jo drugače pretila nevarnost, da eo kršijo družbena pravila in soglasni sklep glavnega odbora glede sklicanja občnega zbora. Glavni odbor ,ie nato sklenil, da sc izvrši enoglasni sklop septembrske sejo glavnega odbora in da se sklice potom * Kmetovalca« občni zbor za 16. decembra. t. 1.
Z ozirom na ta nas sklop je podpredsednik Jarc brezobzirno kršil sklepe glavnega odbora in odredil dne 12. novembra sledeče:
1.)	Tajnika inž. Laha. ki je s sklepom glavnega olbora v disciplinarni preiskavi in s sklepom iste seje suspendiran iz službe, jo poklical nazaj v službo sainolastno in nasprotno soglasnemu sklepu glavnega, odbora.
2.)	Kmetijskega svetnika Viljema nohrmana ,ie saraolastno iu proti sočasnemu sklepu glavnega odbora in v nasprotju s pruiili odvezal nadalj-nesra službovanja pr! Kmetijski družbi.
".) Isto kakor s kmetijskim svetnikom Tfohrmanom je uapravil s pomočnikom tajništva dipl. agr. Jamnikom.
4.) Podpredsednik Jarc je izsilil z okrožnico od vsega uradništva podpis, da se bo odslej pokorilo lo njemu in iriž. Lahu.
•">.) V tiskarni .je pismeno naročal, da Msedaj za naprej urejuje »Kmetovalca:« le inž. Lah in so jc pokoriti le njegovim odredbam. Prepovedal je, da se objavj v -.Kmetovalcu« sklicanje občnega zbora za 1(5. december.
S tem je I. podpredsednik Jarc zlorabil svoje predsedniško mesto, uvedel •inarhijo med uradništvo iu prisilil uradništvo, da so je zavezalo na nepokorščino glavnemu odboru. Proti takemu postopanju moramo danes najodločneje protestirati in storiti sklepe, da. se bo v bodoče spoštovalo društvena pravila in sklepe glavnega odbora. Pripominjam, da bi nadaljevanje nezakonitega postopanja od strani 1. podpredsednika spravilo v nevarnost obstoj družbe, kakor jc že. dosedaj onemogočeno pravilno poslovanje družbe.
Po tem poročilu je gosp. Pipan nfvoril debato, iz katere so izšli naslednji predlogi in so bili napravljeni «ledeiy soglasni sklepi na predlog odbornika Aiitona Medena:
«1.) Izreče se nezaupnica poslevo-ilečemu I. podpredsedniku prof. Jarcu in se ga takoj odveze od vriitve predsedniških funkcij ter se iste poverijo II. podpredsedniku Ivanu Pipann.
2.) V smislu sklepov septembrsko in novembrsko sejo glavnega odbora ima takoj zapustiti prostore Kmetijske družbe Inž. Rado Lah in izročiti vse ngende kakor tudi ključe tresorja. kmetijskemu svetniku Kohrmanu, ki je clasom teli soglasnih sklepov odbora
b!T imenovan za ta^asn^ga. njegovega namestnika.
3.) Poživlja se kmet. svet. Rohrnuv na in dipl. agr. Jamnika, da redno opravljata svoje od glavnega odbora jima poverjen« posle.
•I.j Vso uradništvo in nameščence, ki so podpisali okrožnico, je pozvali, da, se pokoro družbenim pravilom in sklepom glavnega odbora ter odredbam kmet. svet. Rohruiana. Kdor od uradništva in namešifenstvn. bi se temu protivil, se bo proti njemu postopalo zaradi kršenja naročil glavnega odbora. Pol o vodeči podpredsednik Pipan izda v tem smislu okrožnico na uradništvo. naj isto podpiše.
5.1 l)o izida disciplinarne preiskave proti suspendiranemu družbenemu tajniku se izroči odgovorno uredništvo < Kmetovalca« kmet. svet. Rohrmaau, kar naj se takoj prijavi oblastem.
G.) 1'oslevodcči II. podpredsednik naj v najkrajšem času skliče sejo glavnega odbora-.»
i
Kakor nam poročajo, so bili ie tekom včerajšnjega popoldneva ti sklepi po večini izvršeni. Uradništvo »Kmetijske družbe« je izjavilo 6vojo solidarnost z glavnim odborom, iu i. Lah je bil odstranjen iz urada, ni pa hotel izročiti ključev od tresorja. Svetnik Rohrman jo prevzel posle uradnega vodje ter uredništvo »Kmetovalca^, ki danes objavi razpis občnega zbora. Istočasno so bilo obveščeno oblasti o ukrepih, ki naj preprečijo ponovitev nezaslišanih dogodkov.
Slava vojne bolnice v Ljubljani
Včeraj ic povodom pravoslavnega godu Sv. Kuznie in Damijana obhajala svolo običajno slavo stalna vojna bolnica v Ljubljani skupno z bolničarsko četo Dravske divizije. Olavna poslopja bolnice so bila v proslavo zunaj In znotrai lepo okrašena, posebno pa dvorane, kjer se Je slava obhajala. Vsled obolelosti upravnika dr. Juga Je številne goste sprejemal kot domačin podpolkovnik dr. Rudoli Kobal, podpiran od oliclrlcv bolnice ln bolničarsko čete. Proslave, ki Jo Je pre-vejal skoz in skoz duh prijetne domačnosti in harmonije, so se udeležili med drugimi: za pokrajinsko upravo dvomi svetnik dr. Stare, za Dravsko divizijo ge-ueral Zivkovli kot zastopnik komandanta za univerzo rektor dr. Kidrič, za mestno občino ravnatelj dr. Zamik, veliki župan dr. Daltič, finančni delegat dr. Šavnik, podpredsednik JDS. J. Turk, šef zdravstvenega odseka dr. Kallitč, predsednik zdravniške komore dr. Gregorii z več stanovskimi kolegi, zastopniki in zastopnico ljubljanskih dnevnikov. Sokolstva, akademikov, Kola jugoslov. sester, Itd. itd.
Slavo so počastili s svojo prisotnostjo i tudi ljubljanski konzularni zastopniki gg. i generalni konzul dr. Bcneš ter konzula j dr. Troll In Dular.
Cerkvene obrede je opravil vojaški su-i perior mons. Klobovs, nakar je Imel podpolkovnik dr. Kobal kratek nagovor na zbrano moštvo ki ga je bodril k vztrajnosti pri izvrševanju težavnega, a človekoljubnega poklica. Končal jo nagovor
trikratnim »Zlvio« kraljevskemu domu, čemur so se pridružili vsi navzoči. Dravska divizijska godba je z državno himno zaključila ollcijelni del slovesnosti, nakar je domačin povabil gosto v sosedno dvorano, kjer je bila pripravljena bogata zakuska. Dr Kobal ie pozdravil svoje goste in prečita! nato brzojavne' pozdrave, od katerih le bila burno aklanti-rana zlastj brzojavka, s katero častita k slavi kralj Aleksander. Brzojavno le poslal svoje častitke tudi vojni minister general Pešič. V imenu gostov se ie zali-valil za izredno gostoljubnost in častital oficirjem in moštvu k izbornemu redu v bolnici dvorni svetnik dr. Stare, major Colarič pa je nazdravil najvišjemu ua-vzočemu repvezentantu narodne vojske generalu Zivkoviču, ki jc v svojem odgovoru povdarjal, kako vestno in vztrajno se pripravlja armada na važne naloge, ki io še čakajo.
V prijetni domači zabavi, ki jo ic zlasti animirala neumorna vojaška sodba, jc prav hitro potekala ura za uro ln gostje so sc razhajali še le v popoldanskih urah.
-! Občinske volitve v Dol. Logatcu. K včerajšnjemu našemu poročilu o občinskih volitvah v Dol. Logatcu smo prejeli od tajništva JDS obvestilo, da jc JDS dobila -t mandate in ne 5, kakor smo včeraj poroeali. Glasom zakona o občiu-skili volitvah v Sloveniji pripade mandat po prcstanku oni listi, ki je dobila pri volitvah največ glasov, ako njen prestanek pri delenju presega polovica volilnega števila In ne oua stranka, ki ima največji preostanek. JDS je pri občinskih volitvah v. Logatcu dobila samo c.n glas premalo, da si ni priborila še peti mandat.
-i- Klerikalci proti avtonotulli ljudstva. «Slovenec» poroča, da sta se oglasila pri notranjem ministru Vujičiču klerikalna poslanca Kulovec In Hobuiec ter protestirala protj temu, da vlada izvede ustavna določila, po katerih naj bl se v februarju vršile volitve v oblastne skupščine. Ako bl klerikalcem bilo kaj na av. tonomiji lludsiva, bl že zdavnaj moTall zahtevati, da se vrše volitve v tako važne zastope kot so oblastne samouprave. Ako dobimo te. se ni rečeno, da bi se njihov okoliš in delokrog kedaj pozneje ne
že v obstoječih zaKonflj <1»na ven ki možnost, Protest klerikalcev proti uvedbi oblastne avtonomije dokazuje, da se klerikalci boje tega ljudskega zastopa in da bi še naprej radi vladali brez sodelovanja ljudstva. V oblastnih skupščinah bi se lahko reševalo ln rešilo na stotine vprašani, kl se tičejo pokrajine In to Šo v Izdatnejši mer) kot na bivših dež. zborih, a klerikalcem ie očividno samo do tega, da bi so ničesar v prid ljudstva ne reševalo in da hi nezadovoljstvo med narodni še rastlo. Kdor je proti oblastni avtonomiji ljudstva, )e dejansko sploh proti vsaki avtonomiji naroda.
-r Jadranska banka v ofenzivi. Glavni vodla radikalov v Sloveniji dr. Aiman je imenom »Jadranske banke« dal svojemu glasilu ukaz, da moTa začeti ostro osebno uapadatl demokrate. Teh napadov so sicer nobeden no ženica, a »Jadranska banka« s tem nanovo Izziva, da se bavimo ž njo Ul njenim skralilra-nlrn položajem. »Jadranska banka« ]e v likvidaciji In kmalu ne bo od nje nič drugega ostalo nego — duh, Id puhti Iz njenega tiska.
-t- Mariborski Nemci so imeli te dni shod, na katerem je poročal o svojih uspehih v Beogradu poslancc Schauer. Izrecno je trdil, da dobilo Nemci za podporo radikalov od vlado političue, nacionalne in privatne koncesije. Ob koncu govora so nm ljoslušalci klicali: »Nur kraf-tlg vvelter kampfen!«
+ Scherzo Iz zakona o državnih uradnikih. - Pravda« poroča: Cl. 24. zakona o drž. uradnikih pravi: »Cas začasne službe se računa za napredovanje in pokojnino šele potem, ako uradnik postane stalen.* CL 19.: »V slučaju, da komisija dožene, da uradnik nl sposoben, da postane stalen, se ga odpusti lz službe.« Cl. 71.: »Odredbe o stalnosti činov-nlkov ne veljajo za poslanike v Inozemstvo, šefe diploma tslčih misij, velike župane, okrožne načelnike ln srezke poglavarje.« Kar nl v zakonu nobenih drugih odredb v tem oziru. Je Jasno, da vsi navedeni uradniki nlmalo pravice n* pokoj-uino, ker ne moreio doseči stalnosti. Iu no le to! V smislu CL 19. se moralo po enem letu oziroma po dveh letih odpustiti iz službe!
innni razširiti, /.lasti, ker ui » (a mmen
Prosveta
Ljubljanska opera.
Četrtek. 15.: »Evgen!) On|egln>, rostuje
ga. Vika Calet«. izv. Petek, 18.: «Alda». P. Sobota, 17.: »Mlgnon«. Oostuje ga. We-
sel-Polla. E. Nedelja, 18.: »Seviljskl brivec«. Gostuje ga. VVesel-PolIa. Izv.
Ljubljanska drama.
Četrtek, 15.: ob 4.: »Smrt majke Jugo-
vlča«. Dijaška predstava. Petek, 16.: »Osma žena«. A. < !>•.;, Sobota, 17.: »Kar hočete«. B. Nedelja, 18.: ob 3.: »Krojaček iuuačekv.
Izv. Ob S.: »Danes bomo tiči«. Izv. Pondeljek, 19.: »Osma žena«. D.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 15.: »Umetniška krl». D.
Šentjakobski oder v LJubljani.
Sobota, 17.: ».-Zakonske zmešnjave«. •
Ljubljanska drama. Danee popoldne ob štirih dijaška predstava ob znižanih cenah: »Smrt majke Jugoviča* v Izvirnem srbohrvaškem jeziku. — V nedeljo 18. nov. ob 3. url popoldne pr-^a mladinska predstava v tekočI sezoni: »Krojače k junaček«.
Spored slnfoničuega koncerta muzi-ko Dravske divizijske oblasti, ki ea vrši v pondeljek dne 19. novembra v Unlon-skl dvorani: 1.) Binički: Iz moje domovine (uvertura); 2.) Sehuhmann: Suifoni-ja št. 2 v C-duru, op. 61; 3.) Dobronič: Suita iz ruuzike za Gundulifevo Dubriv-ko; 4.) Grieg: V jeseni, koncertna uvertura, op. 11. Koncert dirigira kapelnik dr. Josip Čerin, vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
Koncert I.Ičar-Tkalilč v Celju. V zadnjem trenutku jo morala ga. {irandl vsled obolelosti odpovedati svoje sodelovanje pri koncertu, ki se jo vršil pod okriljem celjske Glasbene Matice v pondeljek dno 12. novembra v mali dvorani hotela Union v Celju. Posrečilo se jo pa namesto njo angažirati Juro TkalSiča, čelista svetovnega slovesa, ki je kou cortiral z izrednim uspobom pred kratkim v Londonu. Oba mojstra sta interpretirala po večini slovanske kompozicije. kakor Dvofaka, Čajkovskega, Smetano iu dr. s tako čustvenostjo iu popolnostjo tudi v tehniki, da sta pri solo in skupnih nastopih žela burno odobravanje. Izbrana publika jo bila od proizvajanja tako očarana, da nl mogla dvorane zapustiti, dokler nista umetnika programu dodala šo ene točko. Obiek jo bil srednjo dober.
Sporf
Nedeljske kolesar, dirke v Zagrebu.
Gradjatiski je v nedeljo priredil na svo jem novem, dirkališču biclklistične In rno-tociklistične dirke, katerim ie prlsostvp. vaio izrodno mnogo občinstva. Najboljši izidi so:
Dirka Jutilorlev na 2250 m: Oresl (Orno) o :5p. Dirka pomožnih motorjev 2250 m: Sulc (Gradi.) 2:49.4, Kolesarska dirka ia vse dirkaic na 4500 m: Oiner-sa (Orao) 7:32. Dirka motorjev do 250 ccm na 3600 m.: Soštarko 4:25. Koledarska dirka i motornim vodstvom ua 4500 m: Vuicšlč 7:22. UirKa motorjev do ,150 nm na 4300 m: (Handlcaol: 1'rckvatič
■C. 11. Tolažil na noics ilrta ta vozae«, kl se U dan uiso plasirali. Io50 ra. Plav-bak 2:10. Dirka motorjev do 500 cern na liiort m: Sottler 6:52.4. Dirka motorjev preko 500 ccm na 6750 m: Sottler 6:23. Hitrost SottJeria ie znašala nekaj nad 60 km na uro.
*
Jugoslavija : Avstrija. V torkovi številki smo poročali o pogajanjih, ki se vr> še med našim In avstrijskim nogometnim savozom za tekmo med reprezentancama obeh držav. Kakor poroča »Jutarnji List« je avstrijski savez predlagal kot termine za tekmo 8. decembcr, februar ali marec. Naš savez je nato predlagal kot termin december. Skoraj gotovo je, da bo avstrijski savez pristal na to. — Po lepota uspehu, ki so ga dosegli naši re-pre/eutančtil igralci v Pragi moramo s športnega stališča le pozdraviti, da bo prišlo do tekme med našo in avstrijsko reprezeutauco, ker vemo, da bodo naši rcprczentantl pokazali, da sc more Jugoslovanski nogometni šport častno boriti z odličnimi nogometaši drugih držav.
S. K. Primorje v Ljubljani. Poživljajo se pouovtio vsi verificirani igralci, da oddajo v nedeljo popolduo sckcijskcmu tainiku od LNP zahtevane slike (vsak igralcc po dve). — Zlnisko-sportua sekcija Ima danes ob 19. sestanek, katerega naj se posebno gg. funkcljonarji udeleže. Kavarna »Emona«, damska soba.
S. K. Ilirija v Uubljaui opozarja svo-ie članstvo, da poteče rok za plačanje članarine 5. decembra t. 1. Kdor do tega časa ne plača se ga bo brezpogoino črtalo. Članarina se plača lahko tudi pri tajniku Ivo Komarju v upravi »Jutra«.
Objave
X b zgradbo doma Sokol« I. r LJubljani so darovali: brata Zupan Ervin ln Milko 1000 Din, uradništvo Kreditnega zavoda po br. R. Jugu 845 Din, brat Turk Josip nabral v veseli družbi pri »Košaku« 75 Din, Slani prednjačkega zbora Sokola L 1000 Din, gdč. Gro« iz Sv. Križa na Dolenjskem nabrala ▼ veseli družbi 100 Din. Vsem darovalcem bratska zahvala.
X Društvo slušateljev Juridlčne fakultet« v Ljubljani naznanja, da se vrii drugi veliki ples juristov dno 7. decembra v veliki dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom gospe dr. Majarouove tn častnega damskega komiteja. Čisti dobiček jo namenjen društveni knjižnici
X Medicinski ples v Ljubljani se vrši dne 9, februarja. Vse p. n. prireditelje prosimo blagohotnega vpoštevanja.
X Šoštanj. V nedeljo dne 18. novembra ob 8. uri zvečer bo v gostilni Mih. Cerovška v So Stanju prijateljski sestanek podružnice Jugosl. Matice in podružnice CMD. Spored: Nagovor in petr je. Brez vstopnine. Pridite vsi!
X J. n. m d »Jadran* v Ljubljani, kult.-znanstv. sekcija priredi danes v četrtek ob DO. uri t svoji čitalnici predavanje tov. 8t Bajiča o socialnih in političnih osnovah 20. stoletja (IL del). Udeležba za člane obveznal Dobrodošli tudi ostali napredni akademiki!
X Organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških hi gostilniških usl. v Ljubljani, vabi svoje člane, da eb sigurno udeleže shoda, ki se vrši v petek dne 16. novembra ob 2- uri zjutraj v kavarni »Central«, Sv. Petra nasip. — Odbor.
X Prireditveni odsek mestne Orjunev Ljubljani vabi vso članice, ki bi hotele sodelovati ali prispevati k proslavi »Narodnega ujedinjenja« dna 1. decembra, da se udeleže seje, ki se vrši v petek dne 16. uoveinbra ob 6. uri zvečer v areni Narodnega doma.
X Jugoslov. napr. akad. druStvo »Jadran* priredi v eoboto due 17. novembra točno ob 20. uri pozdrarai večer novincem v salonu gostilno pri »Lozar-ju», Sv. Jakoba trg. Udeležba za člane obvozna. Gg. starejšine uljuduo vabljeni. — Odbor.
X Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarja na resolucijo, ki jo jo sklenilo Jugoslovensko lekarsko društvo na 5. letni skupščini meseca septembra v Subotlci, po kateri je za zdrav niko v občo, posebno pa za zobozdravnike, nečastno in za zdravniški stan nedostojno, da dovoljujejo v svojih ordinacijah zobotehnikom katerokoli si bodi manipulacijo v ustih pacijenta in da s svojim imenom krijejo nedovoljene pošlo zobotehnika.
X Pokrajinska zveza Jugosl. vinogradnikov za Slovenijo ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 2. decembra 1923. ob 10. uri dopoldne v Mariboru v Narodnem domu. Začasni odbor so jc obrnil ua prometno minis-tr-stvo zaradi znižanja voznih cen po že-lezuieab na polovico in pričakovati je, da se prošnji ugodilo. Natančneje se objavi pravočaeno.
X Izgubila sc je sinoči Črna boa v Vodmatu na poti od sole v .Poljsko cesto. — V opoldanskem gorenjskem vlaku je bil pozabljen paket s copati in zimsko obleko. Poštenjaka naj izročita najdeno v trafiki na Dunajski costi 12.
cflfllt>r« v gostilno neraj vojtior, »
brez povoda napadli mirne civiliste in ogrožali tudi stražnike. Najbolj dfcje ti
se obnašali Nedeljko Majstorovič, Milu-stin Mariukovtč, Stevo Kretlč la Tomu Babic, ki so tolkli po civilistih in stra-. nikih, da jo bilo joj. Afera jo prfifla S^ sedaj, čez dvo leli pred ljubljansko deisi. no sodišče, ki Jo obsodilo vse razgrajal ua tri todno težke ječe. Obsodba so naznanila obtožencem potom oblasti -7 njihovih domačih krajih.
Ii jeze e kolom po glavi jo udaril 191etnl rudar Iv. Oblak v Sešcah v Sav. dolini svojoga tovariša Rud. SorlSana, ti je sedel v neki gostilni in obdolžencu nj nič žaljivega storil. Za pokoro mu ja oi merilo okrožno sodifčo 'J meseca poostre. ne ječe.
Proslava nabora < pretepom. l>>-. 26. junija, o priliki nabora v Brežicah je nahajalo mnogo fantov tudi v restav. raciji Narodnega doma. Ko jc stopil ueki Gašper Verstovšek iz gostilno na prost i, je dobil naenkrat težek udarec po glavi, vsled česar se jo umaknil nazaj v gostil, no. Pri vstopu jo 6ililo več fantov v nje-ga, nakar je nastalo splošno prerivanja. Pri tej priliki jo zasadil 201etni hlape« Fr. Kocjan iz Gornje Sušice Verstovšekii nož med rebra ter ga težko poSkodovol. Okrožno sodiščo v Celju mu je odmerih v spomin na krvavi nabor tri mesece pi> ostrone Ječe.
Hadl tatvine «e je zagovarjal pred celjskim okrožnim sodiščem 301etnj samski delavec, kl jo v Brežicah pri nekem posestniku opetovano Izmaknil razan obleko ter poskušal svojo srečo tudi pri drugih strankah. Dobil je tri mesece poostrene ječe. V Gotovljah sta tekom hmeljske sezije ukradla sedlarski ponudnik Iv. Premk in delavec Iv. Brlnovo ne. kemu hmeljarju dve vreči hmelja. Za svo jo lahkomiselnost se bosta pokorila vslH izreka celjskega okrožnega sodišča vsak po 14 dni v zapora
S o dnij a
Lepa natakarica. Decembra 1921. jc služila v gostilni < Zlatorog> v Ljubljaul neka natakarica, ki jo marsikomu zmešala srce. V gostilno jo zahajal tudi kapetan 2-, kl ga je Miciku nujbolj volila, a žali-bog Bomo nelcaj časa. Lepega dne jo prišel v gostilno mlad študent, ki mu jo po kratkem boju padlo Micikiuo srce v naročijo. To pa ni bilo všeč nesrečnemu kapelami. Pa sc mnš^u ie. ic Dovabil de-
Umor Sumskega uors-vitelja PirkmaierJa
Napad razbojnikov na gozdarski dvo-reo pri Vukovaru. — F. Plrkmaler ustreljen, njegova soproga, svak ln vižji logar težko ranjenL
V soboto, 10. t m., ob 7. zivečer i o vdrla tolpa 10 razbojnikov v gozdarski dvorec vlastelinstva grofa Eltza v Toni-pojevclh pri Vukovaru v Slavoniji ravno v trenotku, ko jc bil upravitelj, g. Praj Plrkmaler, brat ptujskega okrajnega sla-varja dr. Otmarja PirkmaierJa, s svoi/i rodbiuo pri vcčerjL Napad Je bil Izvršen s tako naglico, da so razbojniki v trenotku zasedli vso hišo. Pet lih Je planilo » Jedilnica Puške so imeli pripravljene na strel. Pirkmaierjeve rodbine se |e pola. stil silen strah ln otroci so v strahu 7.1 svoje ljubljene starlše obupno klicali tu pomoč.
Blagajno sem!
Eden izmed razbojnikov skoči s puški v roki pred nadšumarja PirkmaierJa in zavpije: »Priši sino po blagajno!* Plrkmaler seže naglo v žep, v katerem j« tinel brovvuing, toda v tem hipu že poči strel in nadšumar se zgrudi zadet v glavo, mrtev na tla. Gospa Plrkmaler nj zgubila zavesti. Videč svojega soproga na tleh v zadnjih vzdihljajlh, Ja planili sama kakoT levinia na razbojnika. V jedilnici se |e razvila
pravcata bitka.
Na eni strani razbojniki, na drugi j--spa Pirkmaier. njen svak inženjer Harscli in višji logar, ki je takoi prlliltel v Jedilnico, čim je zaslišal streljanje. V boju z razbojniki je Pirkmalerlevi soprogi puškin strel raztrgal kost leve nadlektl, ini, Harsch Je bil težko ranjen v desna pleča višji logar pa le bil zadet v trebuh. Pi tcin zločinu so vlomili razbojniki v prostore sumskega urada v dvorcu. Tu f' skušali razbiti blagajno, ker pa se jim t-: nI posrečilo, so jo odnesli na dvorišče in naložili na voz.
Boj za blagajno.
Nato so prisilili nekega logarja, ki f ga zasačili v staji, da vpreže v voz pai najboljših konj. Toda med tem je drug logar, kl jo pobegnil skozi okno 6laK zdirjal v občino, da obvesti redarje o ka tastrofi. Logar, ki je vprcgel konje, i1 vedel za lo iu se je namenoma obota^ ijal z vpreganicm. Ko je bfl že gotov delom in so razbojniki otvorill liišua vra ta, da se vscdeio na voz, so lih obsi.1 strcij iz pušk. Trije občiuskl redarji i več kmetov jo prihitelo namreč napade nlm ua pomoč. Razbojniki so krepko od govarjall, toda po kratkem boju so nit rall ostavlti blagajno ua dvorišču, nak.i so sc razpršili lia zginili brez sledu. Ede izmed njih je moral biti ranjen, kajti 7 stajo se jo slišal klic: «JoJ, drži m«! Salo o polnoči je prispela iz Vilkov 3 > zdravniška pomoč. Mr.tvi upravitelj Plri maier, kakor tudi težko ranjena nlegt va soproga Štefanija, svak inž. Hars-; In višji logar so bili prepeljani s reši nhn vozom v bolnico v Vukovar. Nš težje Io ranjen vISji Ipgar, kl sč bori snirtlo.
Lov za razbolnikl.
Razbojniki niso bili uiasklranl i« -imeli vojaško obleko. Oboroženi so b s puškami in bajoneti. Orožniški poru nik Stanko Bogojcvii križari s 25 moži po okolici Tompojcvcev, dva druga o-delka orožnikov pa sta krenila proti S tinti in Iloki, kjer se najbrže skriva razbojniki. Pomoč sta poslali tudi oro Hiški postaji v OslJeku tn Mitrovicl Iti tipati, da doleti zločince zaslužena kazi
Priloga »Jutru? H. 968, 4tn* 18. novembra 1998,
odmevi
Nova četverozveza proti nam
Zadale tedne krožijo po domačem In tujem časopisju vesti o pripravljajoči se novi zvezi držav. Ta nova zveza naj bi obsegala Italijo, Bolgarijo, Albanijo ln Turčijo in naj bi tvorila nekako protiutež Mali antantL
Omenjene vesti so se začele pojavljati pred vsem iz italijanskih virov ta sicer v zvezi s potovanjem bolgarskega vna-njega ministra Kalfova v Rtm, ki se le zvršllo pred tedni. To potovanje je baje Izpadlo Jako ugodno kar Je dalo Italijanom in morda Se kakemu Izmed naših prijateljev dobrodošlo priliko, da se razigrajo v političnih kombinacijah, naperjenih zoper nas.
Italija Je poskušala nasprotovati Mali antantl že v srednji Evropi, v Podonavju, kjer Je skušala zoper njo naščuvati Avstrijo ln Madžarsko ln nam izneveriti Rumunijo. Pri tem pa nI bilo vidnih uspe hov. Po padcu Stambolljskega se H zdi eopet Balkan hvaležnejšl delokrog. Toda zdi se, da tudi tu ne bo dobiti mnogo.
O Bolgariji si seveda ne delamo nika-fcih iluzij; ljudje, ki so prišli na vlado po strmoglavljenju zemljoradniškega režima, niso naši prijatelji; dokler bodo v deželi merodajnl vsemogočni makedon-stvujuščl, bode bolgarska politika šla z .vsakomur, kl bl ji mogel pomagati zoper nas. Toda mi zahtevamo tu le striktno Izvrševanje mirovnih pogodb in respek-tlranje mednarodnega prava glede meja; N' tem oziru Imamo na svoji strani so-glašanl« merodajne zapadne Evrope ln pa stvarno pomoč Rum unije ter Male an-tante sploh. C« pa Je Bolgarska pripravljena dati Italiji za politično pomoč koncesije na gospodarskem polju. Je to korak, kl ga bo sama najbolj obžalovala.
Z Albanijo je malo drugače. Vemo. da obstoja tamkaj močna strula, kl Je nam skrajno sovražna; to so ljudje okrog Ire-dentističnega Kosovskega komlteta, ki sodelujejo z bolgarskimi komitl ln ki Imajo v qhmelnem predelu precejšen vpliv. Toda albanska vlada z Ahmet-begom na čelu Je vodila doslej pametno politiko korektnega razmerja do nas. Sredi decembra se vršijo v Albaniji volitve v ustavodajno skupščino; ako obdrži sedanja vlada večino, tedaj ni pričakovati, da bl se kurz albanske politike izpremenll ln vlada bo znala tudi zanaprej pravilno preceniti vrednost Italijanskega ln našega prijateljstva. SIcer pa naj ne ostane nema-glašeoo, da jc na meji napram Albanlli tudi v najugodnejšem primeru potreba največje pažnje in pozornosti, ker so tam na delu sile, ki stoje izven notranje- In vnanjepolltičnlh argumentov.
In naposled Turčija! Nekateri turški dl plomati so v razgovorih t žumallstl že Izrazili svoje mnenje o poročilih glede uove »četverozveze*; lz teh Izjav pa je razvidno samo to, da misli biti Turčija zelo zelo rezervirana. Po pravici nagla-šajo Turki, da nalaga potreba po gospodarski obnovi Turčije politiko dobrih stikov z vso gospodarsko krepko Evropo, ne pa da bl Turčija planila v bojevito zvezo zoper Malo antanta Naj še tako trezno in stvarno pretehtamo zadevo, angažirati se zoper Češkoslovaško, zoper Rumunijo ln Jugoslavijo, nima za Turčijo nikakega smisla, nikakih koristi. Težišče turške politike je sedaj v Aziji, tis na notranjem Balkatnu, kateremu se je zares odrekla, kakor kaže med drugim tudi pogodba o zamenjavi tujerodnega prebivalstva z Grčijo. Vrh tega na Italijo nima najugodnejših spdminov; ona JI je ugrabila Tripolltanljo, nato Dodeka-nez, si Je rezervirala svojo Interesno sfero v Jugozapadnl Mali Aziji, kamor bo težila z gospodarsko ekspanzijo. Zoper Grčijo bl jI bila taka zveza po godu, a li nI potrebna, Turčija tedaj na taki če-'verozvezi nima interesov.
Ni potemtakem preoptimistlčna sodba, »ko zaključimo, da se nam od italijanskega tiska signalizirane nove, proti nam naperlene četverozveze v tej obliki ni bati; na italijanski strani bodo ostali le dosedanji naši neprijatelji, kar pa nam si nič novega ln tudi Italijanom ne.
Trocki o dogodkih v Nemčiji
Hitler i svojimi narodnimi aocijallsti je predstavljal le eno izmed bojnih desničarskih skupin v Nemčiji. Zategadelj s njegovim porazom Se nikakor ni Izbojevana bitka med monarhlstično reakcijo in republikanci.
Vse nemške stranke ao ie le zanašale na Rusijo, pričakujoč od boljševiškega sovraštva do aapadne Evrope koristi tudi za Nemčijo, ne le za proletarsko, marveč tudi za nacijonalno Nemčijo. Zato nI brez interesa govor, kl ga je ime! baš te dni Trocki na gubernijskem kongresu metalurgičnih delavcev v Moskvi ln v katerem je podal važne izjave glede nemškega problema.
V govoru je dejal Troeld, da ae nahaja danes Nemčija, kl v revoluciji pred petimi leti nI izpolnila nad nemškega delavskega razreda, pred dilemo: ali popolno uničenje ali aocijalna revolucija. O političnih razmerah med nemškim delavstvom sodi Trocki Jako optimistično: delavstvo, prehaja od socijalne demokracije, ki se je bila priključila meščanskim strankam, v vedno večjem številu na levo, v komunistični tabor. Danes sta v Nemčiji dve sili na delu: na eni strani revolucijonarna masa, na drugi strani fašisti, med njima pa se nahaja brezoblična masa meščanstva in omahujoča aocijalna demokracija, ki pa jo izpodjedajo revolucionarni valovi. Sedaj se bliža odločilna bitka, borba na življenje in smrt. Nemška buržoaztja razpolaga s 100.000 možmi državne brambe, 136.000 mož policije in dobro oboroženimi ter Izvrstno vodenimi fašlstovsklini organizacijami. Na strani revolucije pa stoje rdeče stot-nlje, katerih moč je neznana, toda nemški delavski razred bo gotovo močan dovolj, da bo premagal sovražnik*. Ako vsa znamenja ne varajo, mora v bližnji dobi državna oblast v Nemčiji preiti v roke proletarijata.
Taka presoja položaja nas pri Troekem ne preseneča, kar to boljševiki le šest let delali samo take optimistične diagnoze o socijalnih revolucijah. Zdi pa se, da jo Je tudi Trocki izrekel le kot agitacij, sko sredstvo, zakaj značilna so nadaljnja njegova Izvajanja.
Pravi, da s pred stoječo revolucijonarno zmago delavstva ie ni problem rešen. Treba računati z intervencijo sosedov Nemčije. Anglija ne pride mnogo v poštev, ker je močna le v svoji mornarici, zato ne bo rizklrala intervencije. Francija bi rabila za popolno okupacijo najmanj poldrag milijon močno armado, kl pa je ni mogoče postaviti. Tudi s poljske strani ni pričakovati intervencije. Poljska pa ne intereslra le Nemčije, marveč tudi Rusijo. Mnogi ruski komunisti pravijo, da je vojna s Poljsko neizogibna. To nazlra-nje pa je napačno. Sovjetska Rusija ne mara vojne, ona mora nadaljevati pričeto ozdravljenje, vojna pa bi danes zadala ruskemu gospodarstvu strašne rane. Zato mora Rusija napeti vse sile, da se ne zaplete v vojno, marveč da poveča, podese-teri započeto delo. Predetoječa revolucija v Nemčiji ne eme ničesar spremeniti v razvoju tega obnovitvenega dela.
Podoba je, da je težišče izvajanj Troe-kega baš na tem poslednjem odstavku ln da pravilneje presoja položaj nego bi bilo razvidno iz ostalih delov njegovega govora.
fova Knjiga naJdragoomeJS prfipeve* ffpzbrala irretovne vojn«. Di AJI po- [tov t6f noproslocmo nooftto ofooc oft
" "	.............." - ki M
Povzročitelji svetovne vojne
Baron Conrad v. Hoetzendorf, načelnik general'ij};» štaba avstro-ogrsK« armade Izda v najkrajšem času četrti del svojih spominov, f katerih bo razkril neposreden vz'ok svetovne. vojne. Pariški »Matin. j« te dni publiciral par odstavkov iz zamude knjige. Delo je po navedbah Irate.-e vsebuje in za katerih verodostojnost jamči pisatelj s svojem imenom m svojo preteklostjo, naravnost senzacionalna knjiga. Iz Hoetzendorfo-vih podatkov nepobltno Izhaja, da sta svetovno vojno povzročili Avstrija in Nemčija. V tem oziru značl Hoetzendor-
zgodovini svetovne vojne.
cTrefaa j* mobilizirati*.
Dne 28. junija 1914., na dan umora
prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu je Hoetzendorf potem, ko je prejel o dogodku prvo telegraflfino obvestilo, zapisal v »voj dnevnik;
»To ni delo navadnega fanatika. Zločin pomeni napoved vojne od strani Srbije Avstriji. Ako Avstrija popusti, se monarhija vnovič izpostavi izbruhu slovanskih- tendeno na jugu ter ekspanziv-nostl Cehov, Moskvičanov, Itumunov ln Italijanov, kl so že dovolj razmajali stebre državne zgradbe. Ui moramo situacijo kratkomalo presekati i sabljo. Av. atro-Ogrska to pot mora napovedati vojno. V preteklosti amo zanemarili dovolj takih priložnosti«.
Nato ee je general podal k grofu Beroh toldu ter mu kratkomalo predlagal mobilizacijo proti Srbiji To je bilo drugi dan po sarajevskim atentatu.
Avdljenca pri cesar]«.
Dne č. Julija Je Hoetzendorfa sprejel v avdijenci cesar Frano Jožef. Med obema se je takoj razvil razgovor o političnem položaju. General je razložil oe-sarju, kakšna je situacija po njegovi sodbi. Frano Jožef jo nato vprašal: «Kaj pa bo, če plane na nas Rusija?> Hoetzendorf mu je pojasnil, da stoji ca Avstro-Ogreko Nemčija in je, ko mu je vladar povedal, da je dunajska vlada tozadevno že povprašala v Berlinu vprašal: »Ce Nemčija odgovori ugodno, ali se potem odločimo za vojno?* Cesar je odvrnil: <V tem slučaju di. Toda če nam Nemčija odgovori negativno, kaj potem?* Go-neral je dejal: »Potem bomo popolnoma izolirani Potrebujemo torej odgovora čimprej, kajti težkih posledlo M moremo več odlagati*.
Naslednjega dne se Je Hoetzendorf sestal z grofom Berohtoldom in Forgachem Berchtold je svetoval generali, naj presoja položaj mirno. Nato sta se grof iu general menila o podrobnostih v avdijenci Berchtold je naznanil Hoetzendorfu, da je pričakovati nemškega odgovora v najkrajšem času. Cesar Viljem je že rekel, di. Pristavil pa je, da se mora o tem še razgovoriti i kancolarjem Beth-mann-Hollwegom.
Ultimat nesprejemljiv.
Dne 8. Julija je imel Hoetzendorf ponovni razgovor z grofom Berohtoldom. Prisotni so bili tudi nekateri funkcionarji lz zunanjega ministrstva. Minister je generalu predložil pogoje, katere bo poslala Avstrija Srbiji v obliki ultimata 24 ali 48 ur. Bilo je predvidljivo, da Srbija ne bo sprejela avstrijskih zahtev. Na Berchtoldovo vprašanje, kaj bo, če Srbija ne odredi mobilizacijo ter popusti v zadnjem hipu, je Hoetzendorf odgovoril, da bo v tem slučaju avstrijska vojska zasedla srbsko ozemlje ter ga bo toliko časa držala v svoji oblasti dokler ne bodo poravnani vsi vojni stroški
Grof Berohtold je nato naznanil Hoetzendorfu, da bo Srbiji ultimat predložen čimprej. General je svetoval, naj se zgodi to kakor hitro mogoče, da bodo Imeli sovražniki Avstrije čim manj časa za vojaške priprave. Na tem sestanku so je določil tudi rok za odpošiljatev ultimata, in sicer dne 22. julija. Berchtold je generalu dejal, da bi z ozirom na položaj bilo koristno, če bl on kot načelnik generalnega štaba ter vojni minister odšla na kratek dopust
Dne 12. julija se je Hoetzendorf ponor no sestal z Berohtoldom. Francoski državni predsednik Polncarč se je tedaj mudil v Petrogradu. Zato je grof Berchtold sklenil zadržati ultimat za en dan ter določil rok za odgovor od srbske vlado do 25. julija. Mobilizacija avstro-ogrske armade je bila določena na dan 28. julija.
Nato je general Hoetzendorf sporočil Berehtoldu, da pojde dne 14. julija na dopust, s katerega se vrne dne 22. julija. Isto stori tudi vojni minister. Ta program pa bi se izpremenll v hipu, ko bi Srbija začela zbirati svoje sile. V tem slučaju bi se Srbiji ultimat poslal takoj, tako da bi jI bilo popolnoma nemogočo zbrati svoje moči proti avstrijski vojski.
Tako se glasi originalni dokument o
vjročill Avstrija in Nemčija, potrjuje sedaj sam načelnik avBtro-ogrskega geno-ralnega štaba. In on je v tej zadevi pač najbolj avtentična priča.
Boroevič o italijanski vojski
Fekbnaršal Svetozar Boroevič Je pred svojo mrtjo v strokovnem spisu obdelal problem vojne proti Italiji Navedbe feldmaršala, kl je z brczpriinerno ženl-jalnostjo vodil vojno proti državi, ki je hotela upleniti tujo ozemlje brez pravičnega vzroka, so za Italijane globoko porazne. Pri nas je sedaj ta spis izdala Ju-goslovcnska Matica v obliki brošure. Važnost njenega dejanja je danes tem večja, ker danes Italija razpaljena od ul-trašovlnlstlčnih strasti, z drzno roko ponovno sega po kralih, do katerih nima ne historične, ne narodnostno-etnograllčne pravice, Iu ker baš sedaj franooski vrhovni vojaški poveljnik maršal Foch pu-blicira dokumente, kl Jasno pričajo, da so Italijo pred popolnim ln klavernlm raz sulom rešile samo antantine čete na Plavi. BoToevlčev spis le torej Izredno aktualen. Iz njega Izhaja sledeče:
Italija se le temeljito pripravljala na volno z Avstroogrsko. O tera pričajo jasno dogodki 1. 1915. Avstroogrska je bila tedaj strahovito zaposlena na fronti proti Rusiji Ko Je bila v najnepovoljncj-šl situaciji, je Italija planila na dan s svojim Izdajstvom. Napovedala le monarhiji vojno v nameri, da 11 zada smrtni udarec in jo zmečka kakor m i Sko. A zgodilo se Je haš nasprotno. Italija, kl je sanjala, da bo prekoračila mejo In okupirala na enem delu fronte ozemlje tja do Save, sc Je morala ustaviti že ob Soči In še za to se Je morala krvavo boriti Proti skromnemu številu avstrijskih vojaških sil le postavila neizčrpne ln mnogoštevilne armade, kl se še nikjer niso bojevale !n kl so bile z vseim Izvrstno opremllene. A kljub temu nI dosegla ničesar. Otimatl Je morala zdesetkova-nim avstroogrskim vojakom zemljo ped za pedjo in se le šele po neštetih naletih, ki so jo stali na stotisoče človeških žr-
streljiva, mukoma pcerila do Soče, Je pa pozneje zopet Izgubila, tako, da sq sc avstroogrske čete pred polomom cen»( tralnlh držav zajedle globoko do PlatJ v Italijansko ozemlja
Italijanska vojska ob Plavi Je hlla tej ko malovredna, da so morale reko v nad pornem sunku prekoračiti no italijanska marveč angleške in ameriške čete.
Ko so Je to zgodilo pa so Je že pate« stilo avstroogrske armade razsulo. Jtigo« slovenski In češki polki so se prvi oprli in niso hoteli več prelivati krvi za rao-< narhljo. Sledili so ilm še Madžari. Radi teh dogodkov Jo vrhovno poveljstvo 10, armade 29. oktobra 1918 odredilo Izpran nltcv zasedene Italije. Evakuacija se 14 izvršila po načrtu- Italijani Je niso s svo. jim orožjem niti Izsilili, niti pospešili 3. novembra se je zaključilo premirje med Avstrijo ln Italijo.
Vojna Je torej bila končana ne da M bilo Italijanski armadi dano priboriti si lavorlk. A vendar se ie zdaj zgodilo ne^ verjetno čudo. Italijani so začeli po svo« tu razglašati nekako zmago svojega orožja, kl Je bila seveda samo fiktivna, Na mirovni konferenci si s takimi prevarami niso upali na dan, ker so zavezniki dobro vedeli, kakšna le Italijanska »zmaga«. Šestotlsoč jugoslovensklh duš so si Italijani pridobili s pomočjo iu po pre< kanjenostl svojh diplomatov, no pa i orožjem.
Boroevič zakllučuie svol spis s slede« čhn značilnim odstavkom: »itallja mor« svoje zahteve utemeljevati z vsemogoč čiml argumenti, samo ne s svetostjo do« govorov In z uspehom orožja. Da moTa svoje meje lz strategičnlh ozirov pomak-« niti v prostore, kjer bivajo neitalljanl jq lo dozdoven argument, ker gorovja, reke, puščave niso nikdar za odločne vol« skovodje na čelu hrabrih čet ovire; da« nes |lh ne ovirajo niti svetovna morja.*
Boroevlčovemu spisu bl bil vsak ko« mentar odveč. Sulia dejstva feldmaršala, ki Je bolje nego vsi drugI poznal vred« nos t ltallianske vojske in nečednosti it a« lijanske duše, so za ltalilo obtožba, ki )e| ne more pozabiti In podcenjevati ni hi« med nami
Po slovanskem svetu
Roman Dmowski
novi poljski minister zunanjih poslov.
Izmed voditeljev zunanjih odborov, kl so med vojno delovali v inozemstvu, niso vsi poznejo hodili po enakih potih. Dr. Trumbič je žo davno izpre-raenil fronto; Ceh dr. BeneS vztraja kot minister zunanjih poslov ter vodi svojo domovino z naravnost briljantno sposobnostjo ter uspehi; Poljak Dmow-ski pa je sedaj prvič vstopil ob krmilo osvobojene in ujeilinjeno Poljske.
Roman Dmowskl se je narodll v Varšavi leta 1884. in tam končal univerzo na filozofski fakulteti kot prlro-dosloveo. Hotel so je posvetiti profesorskemu delovanju. Prišlo pa je drugače. Zaslovel je rano kot publicist in potegnilo ga je v tajne politične kon-spiracije. Ker ee je leta 1892. udeležil narodne manifestacije na obletnico konstitucije 3. maja, je bil aretiran in 5 mesecev zaprt v varšavski Citadeli. Pozneje sc je preselil v Lvov ter ustanovil tam časopis »Pregled Vsepol-ski*. Od leta 1899. daljo je izdal več političnih spisov, zlasti 1. 1905. znamenite »Temelje poljske politike*. Ko je radi nezgod v vojni z Japonsko ruski car oktobra 1905 izdal manifest, ki je pomenil začetek neke ustavnosti, so je Dmowski vrnil v Varšavo ter postal predsednik »Poljskega Kola* v drugi in tretji ruski Dumi. Leta 1908. jc izdal knjigo: »Nemčija, Rusija in poljsko vprašanje*, ki je bila prevedena v skoraj vse evropske jezike. Z redko bistrovidnostjo je tu napovedal, da pride v kratkom do svetovnega konflikta in trdil, da Poljska v tem konfliktu mora stati proti Nemcem. V tem smislu je odslej vplival na javno mnenje poljske publike in v tem -smislu je postopal od začetka svetovne vojne: Leta 1915. je v Varšavi ustanovil »Narodni komitet* ter krenil v Petrograd, odtod še istega leta v
London, da bi v zapadnih državah dft-i lal za neodvisno in ujodinjeno Poljsko. Kljub ruskim in nemškim spletkam Js med zapadnimi državniki pridobival vedno večji ugled, zlasti odkar jo iz« bruh ruske revolucije potrdil to, ka* jo on naprej trdil. Univerza v Cam-bridgu ga jo Imenovala za častnega doktorja.
Velika njegova zasluga je bila, da je organiziral »Poljski Narodni komitet* (15. avgusta 1917) ter se mu ju posrečilo doseči, da jo antanta U od« bor priznala za oficjjelnega reprezen« tanta Poljske. V zvezi s Cohi ln Jugo« slovanl jo začel akcijo za razbitje Av« stro - Ogrske in preko antantuih "pil« vov skušal doseči, da llusija pokren« poljsko stvar; dosege! je diplomatsko izjavo provizorne rusko vlado z dn« 30. marca 1917 o neodvisnosti Poljska in sklep dunajskega poljskega Kola v Krakovu z dno 28. maja 1917 o nood« visnosti Poljske in o pristopu k morju. Za podporo svoje diplomatske akcije jo Dmowski v Franciji organiziral poljsko armado, Id jo je dekret Poinca« rčja z dne 4. julija 1917 priznal za samostojno, zavezniško iu sobojevniško armado. Vsled tega so Poljaki mogli na mirovnem kongresu nastopiti koti zavezniki antanta in nasprotniki cen« tralnih držav. Ko je Amerika dobivala vedno večjo važnost za likvidacijo vojne, se je Dmowski podal iz Pariza v Ameriko, da bi tam uredil vprašanja zapadne poljske meje, ki je bila za. padnim politikom jako nejasna. V Francijo se je vrnil ob prevratu. Leta 1919. je bil poljski delegat na mi-ovnl konferenci in jo za Poljsko podpisal versajski mir. Njegov vpliv jo bil, da so je Poljski priznal Gdanjsk in Slc-zija.
Doma pa je medtem zavladal Pilsud« ski in socijalisti. Vsled tega za Diiow« skega ni bilo prostora. Dmowski sam pa tudi ni hrepenel po časteh in ja
Fr. Ž.:
Tiča Čivkovič
Tako mu je ime, naj mu bo ime v olagorl
In ni on!, ki mu ja tako ime, ne poslanik naSe kraljevine, ne carinit, oego je naš kanarček!
Dva meseca sta pretekla, tretjega pol, odkar je prestopil prag našega skromnega ognjišča, sedaj je že čisto domač med nami. Dobili smo ga no-bogljenca takorekog naravnost z materinih prsi in Se v plenicah — toda je bil za svojo nežno starost čuda. razumen. Prvi dan, drugi, tretji dan ni dal od sebe ne glasu: Zgolj ogledoval fi je novo okolico in poskušaj, kaka se mu pri nas obeta hrana. Mislim, ako mu no bi bil ugajal položaj, zata/-jil bi bil svojo petju vešfce moško grlo, ta bj ga šteli za samičico, tako bi bil dosegel, da ga razočarani vrnemo, odkoder smo ga dobili.
Tri dni so torej trajali njegovi izvidi, potem šele se je odlomil. V knjigah pe tolikokrat bere o ljudeh, ki neusmiljeno mučijo ubogo ptičke pevce — morebiti so mu bile nrišlo take arozo-
vitosti na ušesa in odtod njegova previdnost. Zlasti ko je pri nas kakor v razbojniškem brlogu: zdaj gre temu za kožo in glavo, zdaj temu, vmes je streljanje bum in bum in bum! Stvar sicer ni celo tako huda, vendar bi obilni krik in vik in vztrajno loputanje vrat lahko spravilo marsikoga na napačne misli.
Treba je poudariti: otroci so bili iskreno veseli novega družinskega prirastka in so brzdali svoje razbojniške nagone, kolikor jim je bilo mogoče. Tačas so bile počitnice pa so vsi štirje skoro ves ljubi dan oblegali njegovo kletko in mu opazovali vsak mig, vaako kretnjo in jo sproti beležili s temeljito zgovornostjo — vse se jim je zdelo srčkano. In če bi bil kanarček vse snedel, kar so mu tiste dni znosili vkupe, mislim, da bi o pustu lahko imeli bogate kolino.
četrti dan se je torej odločil In je zapel, lepo in nežno — malo treme se mu je poznalo, dosti ne. Deci so zaža-rele oči, tihi so bili, kakor pri maši, Se nama se jo dobro zdelo, ženi in meni.
Deca je sklenila, da mu bodi Ime »čivček*. Nisem ugovarjal, doma mu lahko reko »Čivček*. Toda za iavnost
mu bo treba drugega imena, to mi je bilo jasno že takrat. In sem mu izbral ime »Tiča Čivkovič*, zdi se mi, da s tem imenom lahko brez strahu stopi pred vesoljni svet.
Zdaj je torej Tiča čivkovič naS in smo drug z drugim zadovoljni.
Ne strada ne, zadnjič mu je iena celo kupila figo in je bilo to že hkon-cu meseca, pa ima tudi red pri nas tn lepe zglede in vse.
Rad ga pohvalim: dober in nepokvarjen je ptič. Le kadar pije, rad Skro pi z vodo na okoli — toda je še mlad; naša deca ni drugačna: kadar pride k vodi, je ni ugnati.
Tiča in deca se sploh izbomo razumejo. čo kateri zabrenka na klavir, koj se mu oglasi Tiča In potem ves čas žvrgoli zraven. Sevoda, kadar brni šivalni stroj, takisto poje. Mogoče, da klavirja ne loči od Šivalnega stroja, ko je tako mlad. Ali pa mu oboje nudi enakovrsten užitek — to bo tajnosti ptičjo duše!
Otroci ga ljubijo, rodnega brata ne bj mogli bolj. Vsak dan mu najdejo nove vrline. Dali so mu košček novin v kletko, da bi jih trgal in so zabaval, kaiti ie mladini nailiubSa zabava, ka-
dar kaj trga. Toda Tiča čivkovič je moder ptič in ni trgal novin. Nego jo skočil na pročnico, so zasukal in ročno odzad pljunil nanje. Mislil sem, da bo deca od smehu popokala. Kadar jaz spravim kaj na papir — včasi kako reč napišem — meni so pol toliko no smejijo, — toda ni, da bi za to zavidal našega Tičo.
Kadar mu pride kaka otroška buča tik do kletke, koj jo tam in jo pocuka za laso. S tem ml jo kolikor toliko odvzel vzgajalnega bremena — to mu ne bo pozabljeno.
Nam vsem je pri srcu in kratko povedano: odločili smo so in smo ga vzeli za svojega. Brez šale! Sestavila sva z ženo pismo ali listiuo in smo jo vsi podpisali, tudi otroci. Notri stoji, da smo ga vzeli za svojega z vsemi pravicami in dolžnostmi rodnega otroka. Mislim, da to gre. Kanarček ni podpisal, toda lahko prisežemo, da soglaša. In če jo treba na pismo ali listnico kaj biljega — plačamo ga, koj po prvem ga plačamol
Zdaj jo stvar v redu, mislim, da je. Tudi prijatelj Nace, ki jo na financi, tako misli. In misli, da se bo dala na nndlaei pisma ali listine, uosohiio
bo blljeg gori, stvar zasukati. NamreiS zastran rodbinske doklad*. Namreč za Tičo čivkoviča, da bomo dobivali rodbinsko doklado, ko smo ga vzeli za svojega in je član naše družine in mu je ime Tiča čivkovič. To ime je dobra — pa bi se dala nanj prepisati vsa naša družina, ako bi bilo stvari v prid.
Kajti časi so klaverni. Rodbinska doklada bl nam močno zalegla.
Ne vem, ali je to merodajno ali ni, resnici na ljubo bodi povedano: _ naS Tiča jo jako naklonjen stranici, jako! Lahko so ga vpraša in 6tavim znatno vsoto, da nc bo rekel, Aa ni. In je Tiči* ptič iu je naklonjen tisti stranki, ki ju baš ua krmilu — s tem je močno olajšan položaj, in bi bila pravzaprav krivica, če no bi dobili rodbinske doki ade.
Samo to bi prosil, da so ne bl zahtevalo, da prestopi v drugo vero. Naš* kuharica Otilija je bolj natančna za to reč — ona mu streže, pa mu nemara ne bi več hotela, če bi postal kri-voverec.
Hešimo soboisM Tabor!
lj£'<J iUdajs. ie£a ilvoT p<x£ PoaurtJfenJ kot opazovalec razvoja dogodkov. Odml se je pozivu v tem hipa, ko gre za veliko stvar, za motno vlado, ki bo uredila, predvsem finance.
Kakor vidimo, je lep del poljskih Uspehov zadnjih let zvezan z imenom Romana Dmovrskoga. Vidi oo pa tudi, da je njegova orijentacija slovanska. Ako se bo novemu poljskemu zunanjemu ministru posrečilo utrditi zveze s češkoslovaško republiko in s tem šo poglobiti bratsko prijateljstvo z Jugoslavijo, si bo v vcncc svojih velikih zaslug vpletel nov nevenljiv lavorov list.
Stoletnica Ostrovskega
Najplodovitejli ruski dramatik je Ostrovski, znan zlast po svojih komedijah.
V 50. in «0. letih (in tudi prejel se Je razvila v ruskem leposlovju stroja, ki ie imela glavno in praKtično tendenco: izboljšati tedanji gnili družabni red v Rusiji. Isto misel so imeli žc preje Puškin, Lormoutov in Turgenjev, lo Ha so ti to misel zapostavljali za analizo duševnega življenja, ki jim jo bila gla^ij predmet, dočim jo pri novi stru-ji stopila v ospredje.
Kakor jc v satiri te nove struje najznačilnejša osebnost Sa.itykor (1826-SO;, ki ga ni prekosil do danes še nihče, tako so je v drami po,javil veliki talent Ostrovski, ustvaritelj nove ru-ske drame.
Rodil se je pred t*o leti, leta IS23. ;t 188(5.). V svojih dramah neusmiljeno biča tedanjo nomoralnost, njih bi-navščino, laž, oderuštvo, ignorauco in nesmisel za umetnost. Vso to je razvil v dramah, ki so začelo izhajati okoli leta 1S46. Razkrinkani stan pa se je /jjražal in obsojal njegova dela. Toda Ostrovski je uemoteuo dalje vihtel bič. Leta 1S52. jo izšlo prv o večje delo • Revna nevestni, kateremu jc sledilo
več dobrih del: fUboštvo ni grch>, •Star prijatelj jo boljši kot dva nova-, «TTdi kruh-, «.<ree ni lcamen«. Najboljše njegovo delo pa je drama «Nevihta*, simbol duševnih bojev mlade zapeljano ženske, ki gre v smrt.
Ostrovski ni pisal samo dram, kjer je vjhtel bic nad nemoralnostjo trgov-eev, ampak tudj historične drame, ki *e pa niso obnesle. Ali bi no bilo n mestno, da so Ostrovskega vsaj eedaj ob stoletnjc.i spomnimo tudi na našem "dru? Ciniuiji pri gledališču naj o tem razmislijo.
Hasartknva del« t izdaji ragTcbskc-M .lugosl. Novim, kog <t. d- Novin-tko dru-»tvo v Zagrebu si je postavilo hvalevredno nalog« izdanju Masarj-kovlb spisov v •rbobrvatskem jeziku. Dosedaj jo izšla prva knjiga, -tvorba za samoodredjenje naroda.-. Sedaj se unm obeta prevod e pokalnega dela ..Rusija in Evropa>, študije. o duševnih strujah v Rusiji. To delo je plod mnogoletnega napora. Etudiran.ia r'iike. prošlosti, ruskega življenja in du-'e. Kot tako daje delo odgovor na vsa vprašanja o prošlosti Rusije. «Itusija in fivropa> obsega dva dela; v prvem jo v K poglavjih obdelano vprašanje ruske so-rijalne in verske, filozofije od Časa Petra Velikega do prve revolucije in protirevo-lucije; drugi del obsega skico za rusko filozofijo zgodovine in vere. Knjiga bo obsegala 20 pol. Vnaprej določena cena rnaša 60 Din. Kdor pošlje denar vuapre.i, jo dobi za 50 Din. Denar se pošilja ua naslov: Naldadni odio Jugoalovenskog d d. Zagreb, Mošinskega ulica U.
Uredba melrii-uih mer na Ruskem. eovjetska komisija za uvedbo inetričnih mer je v seji 10. oktobra sklenila izvršiti celotno reformo tekom treh let. Narodni komisarijati prosvete, pošte in br-zojavov, železnic in cest, narodnega gospodarstva ter zunanje trgovine prestopijo k matrični meri popolnoma od 1. januarja 1925, narodni komisarijat prehrane pa od 1. julija 1925. Izmenjava sc bo izvrše-vila polagoma, v kolikor to dovoli izdelovanje novih ner in utež. Od 1. oktobra 1928. so metrične mere obvezne za vse fiavbene načrte, od 1. oktobra 1924. za v-.e nove visoko stavbe, od 1. oktobra leta 1925. sploh za vsa stavbena dela. Da
t>o mogoče uvesti melrffnl sistem tudi pri tehtanju, bo treba prenoviti nad poldrugi milijon tehtnic in preliti okrog 35 milijonov uteži.
Vllr ?esk6 knlhj na slorinskon v prvni d (dni nurodniho obrozeni Pod Um
nasloven) je prt 5e!kf aSademijr aianoeti v Pragi izšla češka Studila prol IleJIČ«
o odvisuusti Marka Fohliua od fcflJkii} vzorcev, zlasti Češkega gramatika Rose ia o češkem viru Jarnikovih basni hi pre. , govorov.
Socijalna politika
Gosenice
Zadnjič smo napisali uvodni članek o gosenicah, k| ogrožajo obstoj zavodov socialnega zavarovanja. Hudo so nam gotovi krogi zamerili naše stališče, zato pa nam priliaj od drugih strani navdušeno priznanje, da smo v pravem trenotku obrnili pozornost na bolno točko.
Pred nami le proračun upravnih stroškov »Okro/inega urada za zavarovanja delavcev* v Ljubljani (OUZD). Ta proračun izkazuje na potrebščini upravnih stro škov 5,597.458.20 Din (za I. 19231). Od tega gre na plače 4J3M98.20 Din, za materialno izdatke in potne troške nameščencev S22.000 Din, na razne stroške 40.000 Din. Število nameščencev znaša stalnih 178, dnevničarjev 45. Oddelkov v centrali je 11, v poslovalnicah i« 47 uradnikov.
Kako pa se misli pokriti te ogromne Izdatke? Upa se, da se predpiše ua bolniško zavarovalnih prispevkih 25,800.000 Din, drugih dohodkov pa se prlčakujo še 710.000 Diii. Ena in druga številka ne dr-ii. Znano jc, da Jc okrožni urad v zamudi s predpisom 16 milijonov prispevkov. Lahko so računa, koliko ie tu v naprej izgubljenega brez obzira ua ogromno moralno hi drugačno oškodovanjo obeti vsled te zakasnitve. O. Kocmur Je strme-čim žrtvam Izračunal, da »Okrožni urad* povžije z režijo 21.11 odst. dohodkov, kar io za polovico preveč. V resnici pa je že danes lasno, da bo skoro 40 odst. dohodkov šlo na stroške uprave. To le pravi svetovni rekord, rekord, škandal, ki mu ni para. Državni aparat, ki čezepj zabavljajo vse vprek, je stokrat boljši in ccnejši nego avtonomni aparat OUZD.
Potem jc res opravičeno govoriti o gosenicah. Naravno, da no mislimo žaliti liosameznlkov, kojlli mnogi store svojo dolžnost In katere namestiti In pošteno plačati, je absolutno treba. Mislimo na cel sistem, ki mu hudomušne?.! pravijo -sistem Kocmurv. Slovenski centralizem, ki ie razpustil okrajne bolniško blagajne, jc prinesel podražitev za več sto procentov. Drage poslovalnice in drag centralni aparat ubija cel zavod.
V zadevah socialnega zavarovanja se mnogi obračajo z ogorčenjem na državo. Cttali smo tozadevno resolucijo Zv eze industrijcev, kl zahteva znižanje bolniške
zavarovalnine od 6 oJst. na 4 odit. Adie-sa je zgrešena- Zavodi so »vtonomnl ln pada vsa odgovornost na njena ravna-tellstva t 1. na ono v Zagrebu ln ono v Llubljanl. O. Pele), kl sedi kot minister socialne politike v Beogradu, ae more sam nič znižati potom prihrankov v administraciji. On more le tndirektno pritiskati z neodobrenjem proračuna In drugih predlogov »Srcdišnjega ureda*. On bi mogel predlagati eventuelno primerno novelo k zakonu o soc. zavarovanju. Ne more pa 119 reducirati sam, ne poenostavit) poslovanja.
Odgovornost ravnateljstev la torej ogromna. Njihova naloga Je, preurediti zavode tako, da ko Sčlm manjšim Stevl. loin uradnikov doseže čim večji uspeh. Treba se je postaviti na čisto trgovsko staljSč« in štediti, kar se da. Socialni zavodi ne smejo biti siuekure za gosenice. To velja tudi za »Delavsko zbornico«.
Akcija stanovanjskih najemnikov. V
zagrobSkem Metropol-kinu »e je vršila prošlo nedeljo skupščina organizacije stanovanjskih najemnikov. Bogdan Kre-kič je razpravljal o virokih in posledicah stanovanjske beda. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva, naj se zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov podaljša preko 1. japuarja 1925. in naj se sklene zakon o gradnji malih stanovanj tudi z brezobrestnimi krediti v to svrho, da država in občina grade stanovanjska poslopja, za. svoje uradnike in delavce. Končajo se poživlja vsa javnost da podpira borbo stanovanjskih najemnikov in podna jemnike r.
Ženska postrežba ▼ sarajevskih lokalih odpravljena. Sarajevska policija je vsem k a vama rje m in gostilničarjem ukazala, da morajo t 15. novembrom odpuščati ven žensko osobje, ki ja v njihovih lokalih nameščeno za postrežbo gostov. Odobravajoč ta korak, v kolikor mu je svrba, da prepreči nemoralo, ki to .v nekaterih lokalib krije pod žensko postrežbo, sarajevski listi opravičeno na stopajo proti absurdnosti te naredbe, ki poštenim uslužbenkam zaradi sporadič-nih slučajev jemlje možnost poštenega zaslužka. P takim odlokom bi be dosegla ravno nasprotna evrha. ker bi odpuščene uslužbenke zabredlo v bedo
Sokolstvo
Savezni dan
Organizacija, ki nima moči, da b> zbrala za svoj obstanek potrebnih gmotnih sredstev, jo nevredna obstanka iu jo ob-sojena razsulu in poginu. To je sicer kruta, a gotova resnico, ki velja tudi za jugoslovensko sokolsko organizacijo. Sokolstvo v Jugoslaviji se dobro razvija in kaže od leta do leta napredek. Pojavljajo so sicer tudi v Sokolstvu sem ter tja1 manjše krize in ni vselej tako, kakpr si želimo, toda vse lo je le prehodnega | značaja in imajo take neprilike to dobro plat, da vplivajo čistilno na našo organizacijo, kar torej ni nikako zlo. Sicer tudi o gmotnem oziru nc smemo trditi, da smo na robu propada. Toda žo vedno pomanjkanje gmotnih sredstev se v organizaciji neprijetno občuti — zlasti v centrali — zato je treba tudi v tem pogledu korenite operacije, četudi so začetno bolečine nekoliko hude. Najnujnejša potreba je postaviti Savez in vso sokolsko organizacijo nu trdno materijelno jiodlago. Sicer Je naravno, da današnje težke finančne prilike občutimo tudi mi, čemer je deloma vzrok hitra razmah Sokolstva in zaradi lega vedno večja potreba v centrali, deloma pa obče pomanjkanje denarnih sredstev, toda dolžnost poklicanih je, da brezpogojno najdejo sredstva, ki so neobhodno potrebna, pa tudi na kakršenkoli način, pota so pač različna, iščejo naj jih sokolski finančniki.
bodo prt aoioifltrt Časa merodajns. Ker
ja 1. december določen kot narodni praznik, bodo nekod nanesle prilike, da se prireditev saveznaga dne vrli že na predvečer, drugod mogoče šele prihodnjo nedeljo ali kadarkoli že. Tudi način prire-ditve iu njen vzpored si prosto volijo dru-štva sama.
Na eno pa naj druStva ne pozablja. Prireditev naj bo združena s proslavo petletnice našega državnega ujedlnjenja. Kratko predavanje o zgodovinskem postanku Jugoslavije in o pomenu ujedi-uja za ves naš narod mora biti na vzpore-du te prireditve, da se članstvu utrdi zavest o velikem pomenu tega dogodka. Tudi v tem naj nam bodo zgled Cehi, ki s ponosom in narodnim navdušenjem praznujejo vsako leto svoj 28. oktober koi največji ln najpomombnejSi narodni praznik •— spomin oivobojenja.
<SaveznI dan» sokolskth društev naj združi dva namena: okrepitev državne misli potom predavanja in finančno samopomoč našo organizacije. Dolžnost društev je, da obe nalogi izvršita v polni meri.
Br. Verij Šrajg&r, Slan starešinstva jugoslovanskega sokolskega Saveza in predsednik saveznega statističnega in železniškega odseka, ja imenovan za predstojnika železniške kurilnice v Splitu ter se tekom novembra preseli na Bvoja novo mesto. Savezno starešinstvo bo izgubilo z odhodom br. Svajgarja enega najbolj delovnih Stanov. Vodil je vestno in marljivo sokolsko statistiko ter uredil savezni kataster članstva, ki je veliko delo in zahteva mnogo skrbnega poslovanja, ker Je v tesnem stiku tudi s poSlrodbenim fondom za članstvo, ki se ponesreči pri sokolski telovadbi. V tem pogledu je bil br. Švajgar strokovnjak in mu bo težko dobiti primernega naslednika. Z isto vnetno, kakor pri statistiki Je deloval tudi v železniškem odseku in zlasti ob Času eokolskih plotov s svojo veščo roko izor-gantziral vso železniško službo ln sestavil vozni red eokolskih vlakov, s čemer je pripomogel, da se je prihod m odhod Članstva na večje sokolske zlete nemoto-ma izvršil. — Poleg tega le bil br. Švajgar dehiven tudi v sokolskem društvu I. v Ljubljani in kot podstarosta sokolske župe Ljubljana I. Vse te sokolske organizacije ga bodo težko pogrešala. Vrlemu sokolskem u delavcu želimo na' novem mestu obilo sreče, prepričani, da bo tudi v Dalmaciji posvetil svoje sile napredku jugoslovanskega Sokolstva.
SObtafa* fcr. E. (Tangi*. NV rada! mJ!
»tareSlastva JSS- dne 12. novembra t 1, ja uročilo savezno starešinstvo zaslužne-mu sokolskemu delavcu ter splošno pri, ljubljenemu m obče spoštovanemu bratti namestniku staroste Šngelbertu G angin v znak visoUocenjeuega sokolskega dela, kl ga vrši brat Gangl, znano brona; in plaketo — delo akad. kiparja Dolluarja —■ vdelano v lep črn okvir s primernim napisom. V imenu starešinstva in celo. kupnega Sokolstva Je čestital jubilantu starosta brat dr. Ravnihar in se mu za. hvalil za požrtvovalno delo, ki ga vrit, — Br. Gangl se je zahvalil za čestitke in pri tem Izjavil, da je sveje skromna inoči posvetil dvema organizacijama, ki sta mu najbolj pri srcu, in sicer učiteljski, sokol, ski. Enako hočo tudi v bodeče, ker ie prepričan, da je sokolska ideja ona sila, ki bo dvignila uarod moralno in teletno. Posebno ljub spomin uiu bo podarjen« plaketa, ki mu bo na stara leta vzbujala spomin na lepe dneve, doživete med bra. ti Sokoli
SOletnira Unij« francnsklh gunus-s tov se je izvršila v dneh od 1- do 5. vn> vembra nad vse slovesno v Parizu. Njj, višji državni funkcijonarji — med njimi sam predsednik republike Millerand -so se udeležili proslave in govorili po. membne govore, v katerih eo poudarjali pomen telesne vzgoje in »fcluge, Id -i jih je stekla na tem polju Unija tranco-skib gimnastov. — Na občnem zboru je bil vnovič Izvoljen stari odbor s predse 1-nikom Cazaletom. Prisotne so bile \><n telovadne zveze, ki so včlanjene v evropski mednarodni telovadni cVeii, izvzemal Ameriko, Švedske in Nor*ške. Pri večernem bankatu eo zastopniki telovadnih zves izrekli Uniji čestitk® k 50Jetnemu obstoju in nekateri izmed njih ozročill spominska darila, med ujlml tudi zastop nik JSS. br. dr. Ravnihar, kt je Izročil v marmor vdelano Dolinajrjevo plaketo. Po-set naših zastopnikov je utrdil medsebojne vezi med nami in Francozi ln ostali-ml narodi, ker nas od lanskega vsesoU. sckga ileta v mednarodni telovadni zveri vedno bolj upoštevajo ter nas stavijo 1 isto vrsto • Cehi. Seja mednarodne telovadne »veze je izvolila za predsednik« vnovič Cuperusa, ta podpredsednik« Kayserja, za blagajnika hr. dr. Schelier. ja, v odbor pa tudi br. dr. Murnlka. Določila je, da se vrši prihodnja mednarodna telovadna tekma leta 1926. v Lyonu. V tehničnem pogledu se ja seja najve« pečala t olimptjado, ki bo prihodnja leto v Parizu.
Iz življenja in sveta
Prihodnje leto bodo postuvko izdatkov v proračunu precej visoke. Sokolski sabor v Zagrebu, mednarodna tekma na olimpijadi v Parizu in mnogo drugih Izdatkov. predvsem stroški uprave itd. bodo tvorile precejjen znesek, ki mu ne bo lahko postaviti nasproti dohodkov. Toda ravnovesje o proračunu je treba vzpostaviti iu neobhodno potrebnih Izdatkov ni mogoče črtati. Ker Sokolstvo ne more pričakovati izdatnih podpor od nikoder, zato je navezano samo nase. Samopomoč je edini izhod. Resni organizaciji baš v tem pogledu ne sme opasti pogum.
Značilen in vesel pojav, ki kaže globoko pojmovanje organizačnih dolžnosti, jo predlog Banatske sokolske župe, ki ga je predložila pa svojem zastopniku na savezni odborovi seji in se glasi: Vsako so-| kolsko društvo naj v decembru priredi svojim inočem primerno prireditev, kate-' re čisti dohodki pripadejo Savezu. Pred-1 log je bil od zastopnikov ostalih žup soglasno sprejet, obenem je bilo določeno, da se te prireditve vršijo pod imenom Savezni dan>.
Ker pomeni 1. december za našo državo zgodovinski dau našega ujedinjenja, zato je vsekakor prav 1. december najprl-kladnejši čas za savezni dan. Ni pa s tem rečeno, da se mora vršiti prireditev na dan 1. decembra. Lokalne razmere in druge okolnosti, od katerih je odvisna čim večja udeležba in boljši uspeh, naj
Prva turška igralka
Po koranu bi smela Turkinja kazati nezakrito Uce lo v haremu možu la roditeljem. Na ulici mora hoditi vedno s pajčolanom. Vojna pa je prinesla t-udi Turkinj3m veS svobode. PajColani so bili za nekaj Ča^a popolnoma odpravljeni, in soproga paše Kemala se je dala z odkritim obrazom celo fotografirati. Vendar se pajčolan zopet vrača, zlasti pri verskih ženah in na zahtevo posebno reakcijonaruih mož. Toda napredno turško Scnstvo nn odneha, Med vojno se je pojavila neka mohamedanska Armenka, Elza Bine-medjan, baje kra-sna ženska, celo ua odru. Igrala je pred častniki tujih armad in žela velike uspehe. Baje je izreden talent. Zdaj so čete tujih armad ostavile Carigrad, in nastalo je vpra^ sanje, bo li prva turška igralka sploh še smela nastopati javno. Ortodoksni Turki in fanatične Turkinje jo smatrajo za nesramnlco, ki je kruto žalila koranske prepovedi ter zato zasluži strogo kazen. Turško javno gledališče še dandanes ne pozna igralk. Moške uloge igrajo namreč še vedno dečki v ženskih oblekah.
Vprašanje je zdaj. zmagajo 11 na-predni, moderni turški krogi. Turški pisatelji so so obrnili na angorsko vlado s prošnjo, naj dovoli v bodoče igrati tudi ženskam ua odrih. Kaj stori Ke-malova soproga, ki se udeležuje živo javnega življenja? Nekateri dvomijo, da bi ženska emancipacija dosegla nov uspeh, ker je reakcija zopet mo6-
m
na, Evropa jo odšla iz Carigrada i zavladala je tam baje znova Azija.
Statistika Židov
V gospodarskem življenju nekaterih naših pokrajin igrajo iidje jako važne ulogo. Tu prednjačijo Vojvodina Hrvatska - Slavonija ia Bosna. Toda nimamo nikake, niti približne statistike o moiS židovskega kapitala v primer z nežidovskim. Ako hočemo pred oči tj razmerje med židovskim in nežidovskim elementom v Številkah, morem« to storiti le glede običajnih demografskih statističnih podatkov. V tem oziru pa se nam pokaže sledeča slika.
Zidov v na«i kraljevim je razmeroma malo. Vseh skupaj jih je po štetj'J iz leta 1921. 64.159 duš, 10 je le 0-5 % celokupnega prebivalstva. Ta odstotek je jako majhen, ako se primerjamo r drugimi državami srednje in vzhodn« Evrope. Tako ima n. pr. Madžarska 450.000 Židov, to je 6 % vsega prebivalstva, Rumunija 800.000 Židov, to je 5-2 %, Češkoslovaška 360.000 Židov ali 2-7 <r0, Avstrijska tep lblika 350.000 izraelitov'ali 5-4 Se hujše je v zapadli ih sovjetskih republikah, kjer ims Ukrajina 2,300.000 izraelitov, to j* 7-9 Bela Rusija 750.000 Židov ali 10 % — dočim jih ima ostala Rusija samo 400.000 ali 0-6 NajhujSe je s Poljsko, kjer je 3,300.00Q izraelitov. to je 11 -%,. Tudi Bolgarija ima s 40 tisoči razmeroma bolj zastopan židovski element i'0-9%), nego mi; Zedinjena državo ameriške imajo 1,600.000
„Samosilnik"
Anton Novačan: Samosilnik. Deset povesti. V Ljubljani 1923. Založila »Tiskovna zadruga?. 150 str. Cena broš. 40 Din, vez. 4-3 Din, po pošti Din 1.50 več. Dandanašnji je literatura umetnost, kakor vse druge umetnosti, več ali manj inobleniatična. Živimo v času vsesplošne-ca relativizma, ubijajoče skepse 1n nejevere, ravrednotenja vseh vrednot. Zato je v edro in sočno produktiven dub kakor ohromel, zato pada originalna produkcija zrelih umetnin i kvalitativno i kvantita: tivno. Doba je kalna in motna. Človeški duh ie i?gubll svoje trdno oporišče, os ubsolutnega. Vse sc nabala v nihajočem stanju. Problemi časa se kopičijo, se tro in duše drug drugega. Didi človekov bi sc moral potencirati v neskončnost, čc bi hotel objeti vso to kaotično brczbrežuost. Zato starejši umetniki večjldel molče, mladina pa vrtoglavi za praznimi penami, pisanimi veščami, modnimi gesli, mrzlimi teoržmi. Življenje, liladno, brutalno, zma-terljalizirano do mozga in brezdušno, se upira njenim naporom in naskokom, utelesiti ga v velikopotezno resnično umetnino, adekvatno tej dobi, in prepad med pišočim llteratom in uživajočim občinstvom. Zeliulm odrešilne besede, ie čez-
dalje večji Llterat je danes samo repor-tčr. umetnik molči.
Človek se v naših dneh trikrat bolj ob-veseli vsake nove knjige, ki mu more v resnici kaj povedati s svojo živo, sočno, samoraslo in nepotvorjeno besedo. Taka knllga ie Novačanov <-.Samosilnlk».
Antona Novačan v slovenski književnosti ni šteti med najmlajše. On ie kafcor Vladimir Levstik iu Ivan Pregelj dedič Cankarjeve besede, tistega neposrednega, sugcstivucga, živo poljočega. jezika, zajetega iz osrčja narodne govorice, tako pristnega, kakor zveui danes sredi morja papirnatih zvokov samo še iz Zupančičevih verzov. To je beseda, ki po preizkušeno solidnem re.ceptu mojstra Flauborta prisluškuje svojim lastnim tonom, telita svojo težo in meri svoio mero ter se sama kleše iu ustvarja. Novačan itna kultl-vlran sluh za domačnost in pristnost besede, v njem ie kal tvornosti: zato ni llterat, zato le pisatelj.
Nekako prod desetimi leti je dcbtitiral avtor v slov. literaturi 7. dvema knjigama, naslovljenima s progratnatlčtio označbo cNaša vas», ki sta se obe na mah priljubili čltaiočemu občinstvu. 2iv pripoveden talent, oblikovan ob vzorih najboljših domačih in tujih mojstrov, sc ic razodeval iz vrstic obeli knjig. Pomlad ln mladost sta kumovall »Naši vasti>. vse
tiste nesablonske, veselo 111 tragične zgod be so razkrivale elementarno, polnokrvno mladoletje svojega očeta. Drama «VeIe-ja», ki io je izdal po vojni, priča, da se je pisatelj poglobil v slikanju duševnih potresov in konfliktov ter prirodjiih strasti našega kmečkega človeka in njegovega značaja, dasi stvar kot scenično delo ni učinkovala kot bi morala, ker zavisi zunanji učinek oderskega dela od bistvo-no drugih predpogojev nego v no.veli.
Najnovejša NovaSanova knjiga Je «Sa-inosilnik«. Dasi njen avtor — kakor že povedano — ne sodi med naše najmlajše, je vendar knjiga bujuejša in -bolj polna mladosti, nego marsikatero delo kakega 'najmlajšega*, Zvezek obsega deset črtic, slik, novel iu povesti. Sodeč po najboljšem, kar nudi, bi .<Samosllnika» uazval naravno nadaljevanje hi priroden razvoj avtorjevega pisateljskega daru in bi knjigo uvrstil kot tretji del »Naše vasi«. V to me predvsem opravičujeta sliki »Muri preganja umne, in «Camarieva krčma« ter končno tudi novela »Peter Kobula«, Prvi dve, kakor sc zdi izrezani i7, veselega dela ali zasnutka, sta najboljši ln najkarakterističnejši za žaner, v katerem ic Novačan resnično mojster: v originalnem, svežem gledanju In črtanju prirodc, kot so to polug Erjavca imeli naši nalbolišl pisatelii. ter v oMikovanlu
človeka ua njegovi zemlji, trdega, prstenega, z animalsklmi nagoni ln prvlnskl-mi strastmi, govorečega literarno neobll-zan, krepak Jezik, modrujotega v specifično svoji kmečki filozofiji. Zanimiv Je v »Čamarjevl krčmi« problem Tinača, kmeta, kj je postal delavec, brezdomen internacijonalec, a se ne more izrvati Iz korenin svoje domače zemlje. — problem, ki ga jc Novačan nakazal, a ne rešil, tn izzveni zategadelj povest kot odlomek, tono. Kočar Peter Kobula pa nI več kmet; Revolucionarni furor velike volne mu je obvel dušo, razgibal ga, vrgel lz ravnotežja; odprl mu oči za strašno rano, na kateri krvavi človeštvo hi se II pravi socJjalna krivica. Njegovo pošteno kmečko oko ni moglo prenesti tega zla; konflikt je neizogiben. Koliko je danes med našimi kmečkimi ljudmi takih majhnih, bednih Petrov Kobul, ki liin je velika vojna okrutno odprla oči'! Novačan ga Je videl prvi in ga privedel v slovensko slovstvo.
Črtica »Samosllnlk«, po kateri )e zbirka dobila svoje ime, Je politična satira, kl jo jo pisatelju bržkone navdihnila vojna, najstrahotnejši vseh samosilnikov. Satira Je pisana v kratkem lapidarnem slogu pripovedk. — Zgodbi, ki sta Idejno tudi zrasli lz grede »Naše vasK sta nežna povest otroške duše »Prvi ereli« tn
pa precej brutalna stvar »Teta Pavla«. Ta poslednja ln pa »Smeh pred Smrtjo« ter »Hudič v ulici s,w Mlhela« so se rodile v ozračju naturalizma, kar ml vzbuja dojem, da se Je avtOT mnogo učil P"' Maupassantu. Zlasti novela »Hudič« nosi na sebi znake maupassantske novelistlč-ne umetnosti. ^Smeli pred smrtjo« ln »Hu dlč« sta plod svoječasnega avtorjevega bivanja v Parjzu. — Pisatelja-začetofta 110 more zakriti precej obširna npvei) »Hedone«, ki ie bila par let pred vojn', obelodanjena v celjskem Narodnem koledarju. Zdaj Io le avtor menda predelal-A dasi je pisatelj že tedaj obvladal vse registre svoje Jezikovne vlrtuornostl, i{ povest v tehničnem oziru šibka, celotn« zgradba dokaj ohlapna. Vzlic temu ta ne-dostatek ne ovira, da ne bi povest Izdi-havala svežega pesniškega vonja ln vročega zanosa, v katerem Je pisana. Tudi »Patra Sebastijana« z njegovbn grozotno romantičnim ozadjem bi prišteval pisateljevi mlajši dobi. Stvar Je zanimivo pisan feljtonski domlslek.
Zdaj se pisatelj baje bavl z večjim pripovednim delom, v katerem hoče zajet duševid razpad in razkrol naše dobe, tet z dramatskhn oblikovanjem socljalnll stremljenj našega rodu za časa zad"ill treh Celjanov.
«jftv, io 30 f-S TT«n!SJi fma tf5fl „V)8 ft'flov, t.o j« 0-9 Grčija ima (Icar Židov, nego mi, namroo 75 ijjoiS ali 1-3 toda ti iidje bivajo fkoro vsi v Solunu. Razmeroma malo u žldov v Italiji, -10.000 ali 0-1 prav-'nko v Franciji 180.000 ali 0-3 Angliji 280.000 ali 0-6 Belgija una jdOO in Španija samo 1000 zidov. •
lnterciant.no je, da je imela Palestina sama. doslej samo 80.000 iiidov, t,o je 8'S rč, toiej manj nego Poljska in Dela Rusija.
V naših pokrajinah ima razmeroma najveŠ Židov Vojvodina, 18.800 ali j'.j '.«1 njo Hrvatska 20.300 ali (1.7 na tretjem mestu je Bosna i;.000 ali 0-0 "J jjia 5700 ali 0-4 1 bijl 6000 ali 0-j
Židov. Južna Srbija o Židov, severna Sr-o, Slovenija 016 ali „. In Dalmacija 332 ali 0-1 Cr-u gora cclo samo 17 izraolitov. Pripomniti jo, da jo v Prekmurju 642 21-jpv, v vsej ostali Sloveniji žive pa lc 304 židje.
V splošnem ima tedaj bivše ogrsko Kemije uajvetž zidov, balkanske dcife-I? precej manj, a najmanj, oziroma tkoraj nio alpsko in primorske kraške ifzele.
kot 9 desetin naših Židov biva mestih: Zato jo zauimivo, ogledati odstotek zidov po najveCjih naših mestih. Največji židovski odstotek ima ■jrajevo, kjor jc 11-9 % zidov, %». Vjim Bitolj (0'9 r'0\ nato Osijek s 7-5 >'nvi Sad s 6-6 Zagreb s 5-4 '/c, Skoplje Beograd s -1-3 % in Sn-botica s 3-8 <:,',. Ljubljana ima le 97, to je 0-1 Židov.
Iz prirodopisa
Znano je, da mnoge živali Cesto potu jtjo in se selijo. Posebno znamenito jej potovanje lemlngov aH postružikov, s terimi so si zoolog] dolgo Časa belili slave. Postružuik je majhen glodavec, ki i\1 v veliki družbi in le podoben poljski
or drf Tfliega oceana med Franctscom
iti havajskim otočjem ic ogromna, enolična ravan. Nobeno vegetacije, le velikanska, suha puščava, enakomerno belkasta z neznatnimi rdečkastimi ali siv-kastlmi lisami Ob strmih obalah, 11. pr. na Norveškem, pa ie polno globokih prepadov, ki so čestokrat tem strmejši, čini višjo so skale na obali. Pri otočju Azo-rov pa bl našli fantastično pokrallno polno gora, skaliti, votlin in Jam z golimi stenami. Povsod bl slišali grmenje podzemnega ognja iz globokih udrtin. Odpirala bl so žrela ruzsežna kot Ženevsko Jezero. Iz teh žrel bi tupatam bruhala lava, ki bi jo spremljali silni sunki. Orjaški valovi bi razširili potres preko zc-meljsko oble in pokrili dno morja z ruševinami In pepelom. Morska gladina bi sc pa lo neznatno gugala vzpričo ogromno erupcije. Prekoračili bi širne gorske planote z navpik štrlečlmi stenami. V temi bi razločevali possmeznc moleče stož-časte gore in širne doline, obdane od ukroglastlh pogorij, vmes pa zevajoče kotline in grape.
X Rekord v molčanju. Nedavno je neki mož dosegel čuden rekord, ki le nino go bolj čuden od rekorda v plesu in žvižganju. Mož cela tri leta ni zinil niti eno besede. Ta trdoglavost Je bila svojevoljna. Irvajal jo Jc z občudovanja vredi>o sigurnoatjo in vztrajnostjo. In ves ta čas Je živci s svojo ženo! Treba pa ie seveda občudovati tudi ženo, ki jc uraela cela tri leta živeti s takim molčečim možem.
X Raziskovanje ženske noge. Neki ameriški učenjak ic v zadnjem času raziskoval obliko ženskih nog in iz oblike sklepal na značal ženske. Raziskal in pregledal Je noge 250 ameriških vseučiliščih slušateljic In prišel do čudnih rezultatov.. Učenjak je žene razžalil posebno s svojo Izjavo, da jo med vsemi pregledanimi nogajui našel samo en par, ki le brez vsake hibe, toda še to so bile noge neke -- Kitajke. Ne lice. pravi učeniak ampak noge odkrivajo pravo notranjost
snMml petami niso sposobne ta moiKev.
Taka žena -- pravi učenjak — le površna in ni nikoli dobra mati. Ona misli samo na ples In pozabila radi zabav na svojo dolžnosti. Najboljše so po sodbi ameriškega učenlaka one ženske, k| imajo široke ploščate noge. Te postanejo navadno dobro matere, ln v tej lastnosti koristni člani človeško družbe.
X Fanatični verniki Oroi Goblueau, mnosoleUii francoski poslanik v Perziji, ie taniošnjc prebivalstvo natančno študi-
marc, 5 vagonov 220; marc-april, duplikat kasa, .56 vagonov 240: za maj-jull, 100 odst. kasa, 3 vagona 190; sremska, 9 vagonov 209 •- 215. tiiol: beli, baški, duplikat kasa, 1 vagon 5?0. Moka: baza «0», ponudba 500; baza «0. s, I vagon 497.5. Otrobi: v papirnatih vrečah, Novi Sad, 3 vagoni 125 — 130. Tendenca nestalna.
Zagrebški živinski sejem (14. t. m.)
Dogon zadovoljiv. Cene za kg živo teže: ral iu prišel do zaključka, dn bi Perzija [voli 1. 13.75, 11. 11.5 — 11.5. mlada žlvl-
fffltat Was», T Vagonov 205; tU februar-lpa M J« tufff flslijsnska »knpTna o«t»e>-
miši. Zgoraj ,e S^TMK vsa^te Ženske. Zepc, M nosijo čevlje z vi-mi, :.podaj pa peščene barve. Ta brhka | Hvalica živi v severni Evropi lu Aziji.,! Napravi ja si rove in si dela na njihovem koncu mehko gnezdo. V mesecih, ko le elika suša, mora zaradi pomanjkanja Sr^ne daleč potovati. Zbere se lih na ti-oče in gredo ua pot. Zanimivo je, da si uberfjo živalice vedno Isto pot. Cesto nastane med njimi prava kuga, ki nc-miijeuo razsaja.
I; strahu pred lakoto planejo postruž-«M na svojem potovanju celo v struge I11 hite po strugi navzdoL Tisočeri lini gobčki napravijo na pašnikih veliko škode. Pa tudi lovci niso z njimi zadovoljni, kajti vsa ostala divjačina, celo divje kokoši in ruSevci, se izogibalo td-kitn loviščem včasih po več let, ker Iz-Mhtevaio postružniki močan duh, ki se i« izgubi tako zlepa. Veselijo pa se potovanj« postrulnlkov roparske živali, UJti zanje ie ta ca* pravcato codova-1% /lasti sokoli, orli, sove, kanjo in vTa-«1 lih zasledujejo. Utruiene ln Izmučene wpotne iivaliče morajo celo drznim kavam često v požrešni želodec. Lisice, c.rmellnl, divlo mačko tn volkovi roma-»z njimi In sc. mastijo s tolsto pečenko, ele v zraku I11 na zemlji, ampak tudi m vodi preže na uboge postružuike požrešni sovražniki: lososi, ščuke ln ostri-il hlastajo po njih. A mnogo teb rib mora plačati svojo požrešnost s smrtjo, polni znikl se namreč često zagrizejo v ib|| goltanec, tako da mora riba poginiti. '
Potružnikl ne potujeio praviloma vsa-to leto, ampak le, kadar Jih Izredna su-a to pomanjkanle hrane k temu prisilita, Od tisočev, ki gredo z doma, sc navadno ne vrne nobeden več domov.
lahko nosila ime »muslimanska Anglija?.
V	tej deželi sc namreč neprestano polav-ljajo novo verske selite. Perzijci so ustvarili nebroj verskih sekt, mod katerimi je najzanimivejša sekta «Bab». Nastala je v začetku 19. veka. Sekta je bilu naravnost versko fanatična, kajti «babistl» so odhajali na moriEča kot ua zabave in veselo prepevali na čast svojemu bogu. Živi zakopani in s kropom parjent so slavili svojega boga in si želeli suiTtl. Fanatizem jc bil razširjen posebno med žen-slvom. Najlepša Pcrzijanka Teherana Je baje umrla s smehljajem na ustih. Go-hineriu pravi, da jc fanatizem pristašev' verske sekto «Bab» zelo sličen mukam prvih kristjanov pod Neronom in Dioklecijanom.
X Idealna kaznilnica. Nedavno so zgradili v Statcvillu (ameriška držav, 1 Illinois) moderno, naravnost Idealno kaznilnico. Kaznilnica Ima obliko amflleatra. Vsaka ccllca ima svojo okno In balkon, ki jo obrnjen proti središču ogromnega amiiteatra. Ves prostor lo prostran In zračen, tado da uživalo kaznjenci mnogo svežega zraka ln toplega solnca. Ob lepem vremenu sedijo kaznjenci lahko na balkonu in čitalo. Vsaka celica ima električno luč, ccntralno kurjavo In vodovod.
V	sredini amflteatra se nahaja kiosk. Tam biva čuvar kaznilnice, ki vidi iz svojega kioska do dna vsake celicc. Ponoči gleda v celico s premikajočim se elcktrič nhn reflektorjem. Na ta način nadzira en sam človek lahko več sto kaznjencev.
liila, ni vplačala niti najmanjše vsote tet jo odložila svoja mesta v upravnem sviv tu. Za enkrat so jo posrečilo dobiti dnu jro skupino pod vodstvom znanega trgovca Feinerja, ki bo pa plačala sami 8 milijon« lir delniškega kapitala. V upravni svet so vstopili Feiner, njegov zet 1'oggi ter pod ravnatelj Bane o di Roma Alessandrlni. Rezultat poitalijancefa-nja Jadransko banke v Trstu jo torej ta, da jo morala Jadranska banka v Bi-ogradu plačati 5 milijonov lir za banko,
na 13, bosanska 11, krave bosanske 10 ki jo prešla popolnoma r tujo roke. Ali
—	11-5, svinje debelo 27.5 — 28, II. 25
—	27, lil. 21.5 — 22.5, teleta 1. 22.5 --23, 11. 19 — 20.5. Krma: seno 87.5 — 112.5, detelja 100 — 150, slama 85 — 100
Dunajski živinski sejem (13. t. m.) Goveda: Dogon 3738 glav. Notirajo za kg žive teže (v tisočih aK): voli 10.2 — 16, biki 10 — 16, krave 10 — 13.5, slaba živina 8 — 10. Cene oslabele. — Svinje: Dogon 2808. Notirajo za kg živo teže (v tisočih aKt: mesnate 27.5 — 30, debele 27 — 30. Cene narasle.
Dobave
Dobava bakrene In medene pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 30. t. ni. ofertulua
trna p. Kamenaroviii pravico na tako lahkomiseln način zapravljati denar slovenskih vlagateljev?
Vprašanje likvidacije avstrijski poštne hranilnice. Z Dunaja poročajoi Likvidacija poštno hranilnice iuia biti dovršena do konca 1923. Obstoji pa š« ovira v desekvostraciji avstrijskih terjatev v Angliji, Franciji in Belgiji, kai i-o ni rešeno. To države smatrajo namreč poštno hranilnico kot avstrijsko lasi dočiui uasledstveno države, ki so g.-oje-časno sklenile skupen dogovor o likvidaciji, smatrajo jioštuo hranilnico kot last vlagateljev nasledstvenih držav. Odločitev Anglije, Francijo iu Belgijo o desekvestraclji so pričakuje do koo™
licitacija gledo doba\c 1780 kg bakrene °ta- «:,m s0 i.Jao.ja, no sprejme, s. ln 2907 kg medene pločevine.	,J0	rcSl':l, !'aJ,,r^ tako' ^
Dobava luveutarskih predmetov.I"''0"1"1 avstrijski zakon o predvojmh
Gospodarstvo
Kako treba jesti krompir
Zaradi straBno draginje na Nemškem 'Jivijajo Nemci pravo umetnost v Ste-ienju in izkoriščanju vsake redi. Tako Sitamo v listu »Berliner Morgenpost» <:«lo razpravo, kako treba jesti krompir, da tem izdatneje zaleže. Krompir dobi le zelo težko in za visoko ceno. Ioda ljudje ga jedo največ v oblicah a tako kuhan ima najmanj redilne prednosti. Vsak krompir obstoja iz ne-itevila celic, ki jih je možno razloSe-vati lp pod drobnogledom. Vsalva celica jo obdana z neprebavljivimi stena-»i- V celici pa jo škrob, ki se po pre-»vj izpremeni v sladkor, oziroma v ®ažSobo. Čim več, gkroba jo tako iz-lemeni, tem bolj zaleže krompirjeva »ana. To pa se zgodi le, sko so steno uničene in ra,zrušene, kar ce zgo-li samo, če so krompir olupi iu zmofe-Alco so kuha krompir cel v obll-A voda iu para ne uniiita vseh sten "olic in krompir ni redilea. Uniči so umraiS lo. lfl % celičnih sten. Ako eo toha olupljen in zmečkan krompir, pa uniči 96 % ter je toljkokraat bolj <t®en.
Ka Angleškem jedo tudi kuhane kompirjove lupine, ki itna.jo v sebi »inogo vitaminov. Izkrožiti pa je treba iti vso črnino, ker so 6trupeni in ^hnjejo kvarni solapin. Kdor hoče torej krompir ekonomič-fo uživati, naj ga lupi, kuha in zmoiS-Nezabeljeu krompir je danes Nemara draga delikatesa. Pri nag ga mar-fLkdo no je niti z ocvirki. Godi se nam ^ dobro . ..
X Potovanje po morskem dnu. Ce bilo mogoče potovati po dnu morja, Povečini naleteli na ravnine, ki preka-'»io vso zcmellske olanote. Severovzhod
O našem bankarstvu
Ker ni točnejših podatkov, se jo tic-ba zadoi-oljitl s poročilom ministrstva trgovine in industrije, po katerem jo bilo v počotku lota' 1022. na ozemlju naše države 5S5 denarnih zavodov v uel-, nieki obliki. Od toga skupnega števila c^Sh ! Pride na Srbijo 223 (od tega na Beograd 5 °rl 61) zavodov, to je 37 odst. celokupnega števila. Na Hrvatsko-Slavonijo ptlde t(»o (od tega na Zagreb 20) za.-odov ali 28 ost-., na Bosno-Hercegovino 67 (na Sarajevo 17) zavodov ali 11 odst., na Vojvodino 110 zavodov ali 18 odst., Sloveuija ima rt, Dalmacija 11 zavodov. Toda navedeni podatki niso dovolj toč-ni in eo tudi žo zastareli.
Ako pa .pošte vam o denarno moč bančnih podjetij, se pokaže za posamezno pokrajine povsem drugačno razmerje. Koncem leta 1921. jo bilo v bankah v Srbiji osnovano glavnice 100.4 milijona Din (od tega Beograd 152.0 milijona.) in rezervnega, fonda 60.8 milijona Din (Beograd B8.6 mil.), V Hrva.tski-Sla.vo-niji jo bilo 318.5 milijona osnovne glavnic« in ©5.5 milijona rez. fondov, v Sloveniji 43.5 milijona Din osnovne glavnice in 18.2 milijona Din rezervnih fondov, v Bosni 51..0 milijona Din osnovne glavnice in 11.8 milijona Din rezervnih fondov, v Vojvodini 25.7 milijona Din osnovne glavnice iu 3.1 milijona rezervnih fondov, v Dalmaciji 11.1 milijona osnovne glavnico in 2.0 milijona, rezervnih fondov, ter naposled v Črni gori 1 milijon Din osnovno glavnice in 0.07 milijona Din rezervnih fondov. Po teh podatkih jo bilo tedaj skoro natančno polovica od colokupnega bančnCga kapitala (641.7 milijona Din osnovne glavnice in 102.9 milijona Din rezercnih fondov) v Hrvatski-Slavoniji In Od tega velika večina v Zagrobu. Danes ima Zagreb 39 denarnih zavodov, od tega 36 delniških dražb.
V	Hrvatski-Slavoniji prevladujejo, kar se tiče oblike donarnih zavodov, delniške družbo pod imenom bank in hranilnic, bavečih te z vsemi bančnimi posli. To je posledica pravne svobodo v pogledu ustanavljanja takih družb v Hrvatski-Slavoniji pred osvobojenjetu. Specifičnih hranilnic, kakor v Sloveniji in Dalmaciji, v Hrvatski nimamo, razen treh mestnih hranilnic v Zagrebu, Osije-Ivn in Karlovou. Pač pa se nahaja v deželi nekaj sto kreditnih (vereeijskih) zavodov.
Sličen je bil vzpričo istega trgovinskega zakonodajstva ra zvitek denarnih zavodov v Vojvodini, kjer tudi ni-občinskih hranilnic (razen v Subotici), dočim obstojajo vortisijske zadruge. Tudi tu so denarni zavodi pretežno delniške družbe, Toda v Vojvodini šo manjka koncentracija denarnih zavodov; preo-lillo je malih in slabih zavodov. Krepko denarno središče je Novi Sad, kjer poleg domačih zavodov obstojajo podružnico 15 velikih jugoslovanskih bauk.
V	Bosni-Hercegovini je prej povsem prevladoval vpliv tujega kapitala, domač kapital je bil jako slab in malo koncentriran. Po osvobojenju se je menda tudi ta položaj bistveno spremenil. Danes sicer nimamo tako velikega Števila raztresenih malih denarnih zavodov kot v Vojvodini, vendar koncentracija kapitala so nj dovolj dovršena, ltazon edine sarajovske hranilnice so vsi zavodi delniške drulha. V Bosni na imamo ve-
liko število zemljoradruških zadrug, ki ■o pečajo z dajanjem kredita in eo zdru ženo r zvezo po plemenski pripadnosti. Sara je jo seveda denarno središče dežele, na katerega se naslanjajo pokrajinski zavodi.
V Dalmaciji Imamo po obliki kakor v Sloveuiji tri vrste denarnih zavodov. Prvo so hranilnice v pravem pomenu besede, drugo so kmetske hranilnico kot kreditne zadruge, organizirane v zadružni zvezi v Splitu. Ostalo so denarni zavodi v delniški obliki.
Črna gora je dobila svoj prvi denarni zavod hranilnico (sedaj banka) v Nikši-ču, nakar se jo osnovalo še vei! bank, ki pa so imele le posle s posojevanjem denarja. Tudi sedaj je to bilanca denarnih zavodov v Orni gori jako borna,
Gnojenje z amoniakovo vodo
Pred letom so bili posestniki ljubljanske okolice potom <Kmetovale«» in dnevnega časopisja pozvani, da uvedejo preizkusi) gnojenja z amonijakovo vodo, ki jo ljubljanska mestna plinarna brezplačno da v lo svrho na razpolago.
Temu pozivu so jo odzvalo precejšnjo število kmetovalcev, ki eo s to vodo gnojili svoje travnike iu njive. Drugod se jo to gnojeuje izvrstno obneslo iu Je bilo pričakovali lorej tudi pri nas ugodnih uspehov. Amonijakova voda se dobiva pri napravi plina in se v večjih plinarnah podela v žveplenokisli amonijak, ki je našim kmetovalcem dobro znano dušična-to gnojilo. V manjših obratih se lo delo no izplača, ker so v lo potrebni stroji in pripravo predrage. Ljubljanska plinarna ni urejena za tako podelovahje. Kadi tega jo dosedaj večina te dušičnate vode šlo v zgubo, uo da bi se kakorsibodi izkoristila. To pa pomenja za naše kmetijstvo ogromno škodo, ker gre v nič toliko dragocenega dušika, ki ga naše rastline nujno potrebujejo.
Da so ta gnojilna snov vsaj deloma izkoristi ter so naši kmetovalci privadijo njeni uporabi, je plinarna brezplačno dala amonijakovo vodo vsem kmetovalcem, ki so se prijavili za gnojenje s tem gnojilom, toda to 3 pogojem, da vsakdo potem, ko je spravil pridelke, poroča lvme-tijski družbi o uspehih, ki jih je pri tem imel. lz tega vzroka se pozivljejo vsi kmetovalci, ki so spomladi gnojili t amonijakovo Todo, da torej prijavijo Kmetijski družbi uspehe, ki so jih pri tem gnojenju dosegli.
Tržna poročila
Zagrebška blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, franko vtovorna postaja, blago 320. Turščica: nova, franko baška postaja, blago 220; stara, Sisak, blago 27-5. Oves: bosanski, rcŠctan, Pri-jedor, blago 220. Moka: baza «0», franko Ada, mlin Szckcly, blago 525. Tendenca nespremenjena.
Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 307,5; baška, 80 — 81 kg, 2 odst:, 10 vagonov 305. Ječmen: baški, 68 — 69 kg, duplikat kasa, 5 vag. 250; baškl 69 — 70 kg, dupl. kasa 1 vagon 255. Oves: baški, Subotica, duplikat kasa, 5 vagonov 220; baškl, Beograd, 2 vagona 220; Petrova-radin, duplikat kasa, 2 vagona 220. Turščica: stara, duplikat kasa, 4 vagoni 230; stara, bela, 2 vagona 240: promptna, 22 vagonov 200 — 210: za december- du-
Pri ravnateljstvu državnih železni Subotici sa vrši 30. t. m. oicrtalna licitacija gledo dobave raznih inventarskili predmetov (klešč, ključev, lopat, sekir
Dobava oblek za pralce kotlov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici sc vrši 29. t. ni. oicrtalna licitacija glede dobave 100 parov oblek za pralce kotlov.
Dobava grafitnih loncev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 29. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 75 grafitnih loncev.
Dobava mehaničnih ln električnih strojev za električno centralo. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 29. t. ni. ofertalna licitacija glede dobave mehaničnih In električnih strojev za električno ccntralo na suboti-Skl železniški postali.
(Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Llahljanl na vpogled.)
~ Jadranska banka v Trstu zamenjala svojega gospodarja. Meseca julija 1.1. jo vstopila v Jadransko banko v Trstu italijanska skupina, in »icer tržaški iu-pan Pitacco, general Piccione I11 bančni ravnatelj Trombacco. Ta skupina bi morala preskrbeti 10 milijonov lir za sub-skripcijo novih delnic Jadransko banke. Takrat eo so namreč —• kakor znano — razveljavile vso staro delnico Jadransko banko in razpisala fo jo subskripeija m 15 milijonov lir norih delnic. Jadranska banka Beograd jo podpisala iu plačala 5 milijonov lir, italijanska 6kupiua pa bi morala prevzeli ostanek, ker je ostala
dolgovih I/, leta 1021. Na podlagi tegi iakon.1 bi morala Avstrija na terjatve v Belgiji, Angliji in Franciji izdati titre, ki so glasijo na enako denarno veljavo, in likvidacija bi so potem izvršila na rv čun Avstrije.
: likvidacija Beogr.idske komlslon« banke. Listi poročajo, da jo Beogradsks kouiisiona banka likvidirala in je izročila stanja svojih dolgov trgovinskemu sodišču.
r: Ku/.ne bolezni živine ln nadzorstva
nad njenim Izvozom. Ii Beograda poro-čajo:' Ker so ja v zadnjem času izvozilo nekaj okužene živine, je ministrstvo wi poljedelstvo in vode izdalo naredbo vsem veterinarskim postajam in pokrajinskim upravam, da dovolijo le izvoz on« živino iz krajev nuso državo, v katerih t" kužna živinska bolezen zo ni pojavila 40 dni pred izvozom.
Naia trgovinska agentura v MIlanu. Trgovska in obrtniJka zbornica v Zagrebu javlja, da sa ja (hi odobrenju našega ministrstva za trgovino in industri jo otvorila v Milanu pooblaščena trgovinska agencija kraljevino SHS. Za upr« vitelja je imouovan A. S. Lovič. Prostori so nahajajo v Via llrer.-i št. 5.
~ Prisilna poravnava Gospodarske zadruge za proizvodnjo žganja v Osljeku. Omenjena zadruga jo prišla v plačilno tožkoče in sklicuje za 20. nor. izredno glavno skupščino, 11.1 kateri so bo predložilo poročilo o sodišču izročeni prošnji za prisilno poravnavo.
— Nezaposlenost v Madžarski. V ud njem času rapidno narajra. Samo stio-
javna subskripeija brezuspešna. Sedaj | kovna centrala podpira 11.000 delavcev.
Motorji enakega toka
(Gleichstrommotoraa) 220 in SCO voltov lOOOdo 1700 obratot:
Motorji na vrtilni tok
(l)rohstrommotorcn) 220/380 voltov 1400 obratoi:
1 8 3 5
7-5 9 12
FS
Diu	3.I60-—
.	3900-—
„	6.600'—
„	6.600'—
„	8.850'—
„	8.950"—
„	11.200'-
1 3
5
6 7
10 12
rs
Diu
2.640'-4.000-— 5.280'— 6.600'— 6.840 — 9.0(10 — 10.400-
n O vi
dinamoatrojl in elektromotorji vsako napetosti ter sile, različni aparati ter inStalaotjaki materijal po konkurenčnih cenah z garancijo, najboljši fabrikat.
Proračuni in obisk strokovnjaka brezplaSno. Zahtevajte ponudbe elektrotehničnega oddelka
Tehniške „Unlon" družbe z o. z.
LJubljana, Sodna ul. 4/iI.	8573
<0
Stroji za pogon:
Lokomobile, motorji ter sesaljke. Stroji za ključavničarje in kovače:
Stružnica (Priizis. Drehbank) 165 x 1000 mm ... .
Vrtilni stroj (Saulenbohrmaschine) 28 mm.....
Skobelnik (Shaping) 300 mm...........
Varilni aparat (Karbid-SchweiBapparat) kompletni IG mm Kovaška ognjišča (Feldschmiede) 570 x 470 mm . . .
Stroji za mizarstvo:
Cirkularke (Kreissiige) Universal.........
Tračna žaga (Bandstige) s kroglj. ležišč. 750 mm . .
Skobelni stroj I (Abrichtmaschine) 400 mm.....
Bkobelni stroj II (Diktenhobelraaschine) 500 mm . .
Skobelni stroj 111 (Rundstabhobelmaschine).....
Frezarica (FraCmasckine) 800 x o00 mm......
Vrtilni stroj (Langlochbohrmaschine) 30 mm ....
Zahtevajte ponudbe strojnotehničnega oddelka
Tehniške „UNION" družbe z o. z.
LJUBLJANA Sodna ul. 4/11.	5371
Din
11.500-8.800 — 15.600 — 4.500'-— 900'-
Din	5.500'—
n	12.900'—
n	12.800'—
n	18.500 —
»	1.900'—
	8.300'—
%	G.800'—
te
♦Corsat, zberi vse naše stvari in ■vzemi tudi oni del oboka, ki sem pa prej vrgel na posteljo, linam novo misel. In splezaj za nami!«
Dve minuti kasneje ni v jed nikogar *eč. Odprtina v oboku je zopet zaprta, tako da bi mogel opazovalec le z največjo pažnjo odkriti ovalno črto, ki jo ie napravila Sainclairova žaga, zlasti se, ker je lo malo svetlobe lilo skozi line zidu in jo bil obok skoro v popolni temi.
Kljub močni konstrukciji goljufivega oboka bi ta vendar ne mogel zdržati teže vseh štirih ljudi. Sainclair pa je bil previden in je razvrstil Corsata, Pilouja in Wolfa na periferijo oboka, kjer se obok opiral na zid.
<Ne ganito se,» jim pravi. »Kadar vas bom rabil, vas pokličem. A ne delajte mi ropota! . . .»
V sredi se je obok skoro dotikaj pranega stropa, nad katerim je ležala ona soba z Luciferjevhn strojem, in močno tramovje ga je podpiralo. Na straneh pa jo bil obok skoro dva metra nižji od pravega stropa. Ko je Pilou ugasnil flektrično žepno svetilko, je zavladala
zgoraj črna, gosta tema.
Toda to Nycuilopa ni oviralo.
Ročno spleza po tramovju gori In preizkusi z dletom trdnost desk, ki so tvorilo tla zgornjo 60be, in spozna, da so tla sestavljena le iz ene vrste desk, preko katerih jo pogrnjena debela preproga. Električna žaga začne peti.
«Če je kdo v tej sobi,» si misli Sainclair, <smo izgubljeni. A ne gre drugače. Tvegati moram.»
Čez dve minuti jo spet pomirjen.
<Ce jo kdo tam gori, mora slišati fcrnenje žage. In ne verjamem, da bi imel toliko potrpežljivosti, da bi . . .»
A se takoj prekine.
»Ni res,» 6i pravi, »če je doti&ni pameten, bo potrpežljivo pričakoval, kaj da še pride . . . Saj pri tem nič ne tvega. On je vendar na boljšem, četudi je morda oborožen s kakim primitiv-
nim orožjem ... Ko se prikaže moja glava iz tAl, so dotičnik lahko za hip skrije, potem pa mi mirno lahko VTŽe zanko okoli vratu in me zadavi . . . Ali pa mi vrže kako težko stvar na glavo, da mi jo zmečka . . . Bah, treba jo pač tvegati.»
Sainclair ni tvegal prvič. In vedel je, da človek ki ne tvega, ne uspe.
Skozi ozko špranjo, ki jo je izreza-vala žaga, je prodirala svetloba, ki Je postajala tom močnejša, čim dlje se je zarezavala žaga.
Corsatu in Pilouju Je priHa ista misel kakor Sainclairu, misel na nevarnost tam gori. In ko je bilo treba iz-žagati le še kakih dvajset centimetrov, stegneta Provansaloo in Burgundec instinktivno roko in primeta Sainclaira za ramo.
»Kaj je?» zaSepeSe Sainclair In preneha z delom.
»Gospodar!* odgovori skoro neslišno Pilou. »Gospodar, pustite mene naprej!«
»Ne, ne; jaz grem,« pravi Carsafc.
»Nikakor ne,» odkima Nyotalope. Sicer sem pričakoval to od vaju. A potolažita se. Ne maram po nepotrebnem izpostavljati vajinega življenja v nevarnost. In tudi svojoga ne. Kajti i jaz i vidva smo potrebni, da živimo za druge. Toda imamo človeka, ki bi ne koristil nikomur, če izgubimo igro. Ta naj tvega namesto nas. On bo sel prvi. Sicer pa, če jo kdo tu zgoraj, bo tako presenečen, ko zagleda \Volfa, da med tem mi že Lahko posežemo vmes in ga storimo neškodljivega . . .»
In čez hip še doda:
»Dovedita mi sem Wolfa!... Vidva pa stopita na lovo in desno, da ne bo obok preobtežen na enem samem kraju. Tako, dobro! ... Le malo še počaka jta'»
In znova se začuje ritmično brnenje
električne žage.
Trenutek kasneje izroči Salnolair Sa-go Corsatu, g drugo roko pa zgrabi
Iz&gaol M, U n )• k k k
konet) v širini kakih dveh oentimetrov držal stropa.
»Woif!» Sopn« Sainclair. »Semkaj!
Kakor hitro bo pot prosta, s« splaziš skozi i komolci naprej, pa hitro, urno! .. . lfazumel?«
«Jawolil!»
»Boš storil kakor sem tt rekel?«
»Ja!«
»Misli na to-le: če se le poskusiš
obotavljati, te ubijem, to Pilou stopi na tvoje mesto .,, Torej sj pripravljen storiti to?«
»Ja!«
»Dobrol Pilou, potem bris u njim in skrij glavo za njegove noge!«
»Razumem, gospodar!«
»Za teboj pojdem jaz, Corsat bo zadnji. Pazital Roko na revolver ali na nož, da nas kdo ne preseneti . . . Beg se nam mora posrečiti!«
»Bo so posrečil, gospodari*
»Niti ne mislim, da bi se ne. Zdaj pazi, Wolf! Si pripravljen?* .
»Ja, mein Herr!«
»Hop!»
Sainclair izpusti z levico; Izrezana deska se nagne, Sainclair jo brž zgrabi z desnico in odlomi. Suh pok lesa se začuje, takoj za tem se pretrga tudi preproga. Skozi odprtino se vzdignejo roke, lehti, glava, ramena, prša Wol-fova. Corsat ga potiska gor spretno a počasi, Pilou pa se plazi za njim, oprijemajoč se roba odprtine. Wolf in Pilou sta v petnajstih sekundah gori, takoj za njima Sainclair: sedem sekund. Nato Corsat: osem sekund.
In vsi štirje se znajdejo na debeli preprogi v prostrani okrogli sobani, polni bele solnčne svetlobe, ki je lila skozi okna. Točno pol minute so rabili za beg: Pilou je pogledal na uro, ko je padla deska, in je pogledal na aro, ko so bili vsi na vrhu.
Tu gori v vsej prostrani aobi nI nikogar razen njih; popolnoma prašna je.
Vsaj na prvi pogled nI oikdo nikogar opazil.
Nakrat pok, kakor da se Je sproffla
jeklena vzmet, im vsi štirje se sunkoma ozro . . .
fi> ofostme kakor okaamiett, «8 m
jim široko od pro, a Iz odprtih ust se jim izvije hropenje: z votlimi očmi, koščenim nosom in režečih se z6b koraka proti njim sama Smrt v obliki velikega človeškega okostnjaka, s koščenimi prsti pa drži dva majhna bleščeča kovinska valja . . .
—, —. •-I M, I—» »—I M	__
Nekako četrt ure poprej ... V drugem koncu gradu se pogovarjata dva moža in pušita.
Razen velikega okroglega stolpa v sredini gradu, ki je najmanj za deset metrov presegal njegove najvišje točke, so bili na Schwalzrocku še štirje oglati stolpi, nič višji od gradu samega^ in so tvorili štiri strani neba: sever, jug, iztok in zapad.
Oni del gradu, z malim stolpičem na obzidju, kjer je prebivala Lanrenoe Paili, jo ležal na južno-zahodni strani.
Vsak izmed teh Štirih stolpov je bil spojen z osrednjim stolpom ne samo s hodniki in stopnišči, ampak še z nekakim iz kamena zidanim mostom, ki je vodil naravnost čez streho med osrednjim in ogelnimi stolpi. Po teh mostovih, ki so se pričenjali na terasah ogelnih stolpov, se je prišlo do štirih
vrat osrednjega stolpa, ki ae tartnfl
dohod v ono prostrano sobo, kjmja ^ Luciferjev stroj. Ker je bilo zidovi, oferednjoga stolpa debelo dva metra, »q bila napravljena v zidu še po ena vrata; koncem vsakega mostu. Vsa vrata «q bila železna in zaradi večje varnosti j« bila vdelana v zidu med notranjimi iq zunanjimi vrati še železna mreža.
V stolpu na južni strani torej sta s< nahajala dva moža, ki sta četrt ure malo govorila a tem več kadila.
Oba sta rieknjena v širokih, globo, kih a nizkih usnjenih naslanjačih ob mogočnem kaminu, kjer veselo plapola plamen gorečih trsak. Ob zidu stoj* stoklene omare knjig, sredi sobe je tež. ka velika pisalna miza s papirji in pi, salnimi potrebščinami; tu in tam kaki pručica iz hrastovine, ln med njim) mala mizica s tobakom in velikim v» čem piva.
Od teh dveh mM eden Je oni rdeče, lasec, ki so ga Sainclair in njegov« tovariša v stražnici zvezali in položili kraj kapetana; drugi pa je kapetaa sam.
Četrt ur« se Se pogovarjala ,,,
Začela pa sta tako-le:	-
(Dalja prihodnji lj
Zlatorog-milo ie izdeluje
najboljših
sirovin, Jt torej za vsako perilo največja koristi. Brez truda naredi perilo tnelnobela kljub neznatni »porabi V vsaki trgovini lahko dobite Zlatorog-miio!	uss s
•>/	nudi
primeroma tfnjenem potplalu kavčukov (pofpefttik in potplah
^ Stare **
umetne zobe
kupujem po visokih cenah.
Karnar, hotel Tratnik, Sv. Petra cesta, soba 1.
MSI
r
P. n. občinstvo vljudno obveSčamo, da so ljubljanska kino-podjetja prisiljena, vsled pretiranih zahtev občine za plačilo veseličnega davka z obratovanjem prenehati
dne 18. novembra 1823.
Kino-podjetja so bila že do sedaj tako obremenjena z raznimi oddajami od svojih dohodkov in so plačevala 20«/. od brutto-dohodkov državi, 10 do 20»/. od brutto-dohodkov invalidom, 10 do 20«/, od brutto-dohodkov občini, poleg tega pa ie policijsko takso in v zadnjem času poleg pristojbin policijske straže še pristojbino policijskega detektiva, torej dvojno stražo, kar ni nikjer v tuzemstvu, izvzemii v LJubljani, še manj pa v inozemstvu.
Ljubljanska kino-podjetja so bila že več mesecev pasivna in bi ravno sedaj v zimski dobi, ki je za kino-podjetja radi večjega obiska bolj povolna, vsaj deloma krila izgubo prejšnjih mesecev, kar pa je sedaj preprečila občina s povišanjem veseličnega davka jn pokrajinska uprava z vsiijenjeno podvojeno stražo. Občutno izgubo na dohodkih trpe kino-podjetja že itak radi tega, ker je bila mestna elektrarna primorana, ukiniti dobavo toka za popoldanske predstave vsled pomanjkanja toka.
Slavno občinstvo naj blagovoli te razloge upoštevati in podjetnikom ne šteti v zlo ta korak, v katerega 60 prisiljeni bili lz zgornjih razlogov. Kakor hitro se bodo razmere v tem pogledu predragačile ln nam bo občina odmerila dohodkom pravičen veselični davek in kakor hitro bo pokrajinska vlada ukinila vsiljeno podvojeno stražo, bo takoj zopet pričelo redno obratovanje.
V LJUBLJANI, dne H. novembra 1923.	6857
V
Kino „ldeal"
Kino »Ljubljanski dvor"
Kino „TlvolI" Kino »Matica"
Mladi elehtro-inženerji
s doniemo akademike 1 sobni bo m ■prejmejo pi električnem velepodjetjn. Pogoji Jngoelovaoii
državljanstvo ia popolno obvladanje slovenskega I nemškega Jeslka. Pismen« ponudbe s prepisi lzpričen
življenjepisom, sliko in zahtevo plaže je TooeUti p •Elektro-lnienerji« na Aloma Oompanj, Ljubljana, h
Kostanjev les
vsako množino kupim. Plačam najvišje dnevne cene. Ponudite naravnost tvrdki
Rudolf Zopž & Komp.
Ljubljana, Gledališka nlioa 7/IL
Elektromonter
popolnoma samostojen, vešč vseh del pri gradnji krajevnih omrežij, vodov nizke in visoke napetosti, sklopoih naprav in dr., se sprejme. Pogoj: jugoslovansko državljanstvo ter manje slovenskega in nemikega jezika.
Pismene ponndbe z navedbo plačilnih zahtev je
rlati na tvrdko A. E G. »UNION«, jngoslov. d. d. za trika, Celje, Kocenova ul. 2.	6868
JUTRU" imajo vedno dober uspeh!
Industrijci In obrtniki, pozor!
Razprodaja.
Radi reorganizacije ln preureditve podjetja se bo 16., 17. in 18. novembra t L
ugodno prodalo več raznovrstnih
mizarskih in kovaških strojev
kakor razne stražnice, žage (BandsSgen), vrtalni stroji, »Aja*"-kladiva, „Bechea-kladivo, „Topham -gater, kopirni stroji, raznovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd.
Predmeti se lahko ogledajo že pred prodajo pri
Tvornici kola I industriji drvene robe, ti
MARIBOR (Tesno). tU!
M
s hišo, stanovanjem in skladišči, dobro vpeljal v večjem prometnem kraju blizu železnice,
se dfi d najem o!l pod ugodnimi pogoji prod
Ponudbe pod „Trgovska hiša" na Aloma Coi pany, anončna in reklamaa družba, Ljubljai
Za Miklavža
kupujte
knjige za mladino:
Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano
Din 18 —, s pošto Din 10-50.	_ t ,
Mllčinski, Tolovaj Mataj. 8 slikami Vezano Din 26-—, brol*
Diq, 20-—, po pošti Din 150 več. Šorli, Cirimurci. S slikami Vez. Din 25—, broS. Din 20-—, po
pošti Din 1-50.	v .
Sorli, Bob in Tedi. S slikami Vez. Din 18 —, broi Din 12 —,
po pošti Din 1-25 več. Vaštetova, Pravljice. 8 slikami Vez. Din 22—> po poŠta Din 1-25 več,
Cika Jova-Gradnik, Kalamandarlja. Otroške pesmi Vezano
Din 12'—, po pošti Din l-— več. Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. OtrofiU pesmi Vezano Din 14'—, po pošti Din 1'— več.
Razne slikanice, ilustrirane pravljice za majhne otroke.
Knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova uiiea, nasproti glavne pošte.
Zahvala.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tnžno vest, da J« nal nadvse ljubljeni sin, brat, itrlo in svak, gospod
Ob nenadni smrti našega sina. brata, nečaka, sraka, bratranca ia strica, gospoda
France Hrastnik Ma Hrastniba
■ I MIINN ■ ■■	matllnlAfevlo. in niMuln.
posestnik, gostilničar ln mesar
dne 8. novembra ob 9. nri (veter, previden s sv. zakramenti, v 80. leto starosti, nenadoma Boga vdano preminul.
Pogreb predragega pokojnika Je bil v aedeljo ia* 11. novembra ob pol S. nri dopoldne iz hiše žalosti na tnkajtaje pokopališče. — St. maše »adašnice to ie brale v ponedeljek dne 18. novembra ob 7. nri zjutraj v župnl cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin.
Sa Bakl, dne 18. novembra 1923.
Ana Hrastnik
mati.
Ostali sorodniki
Lojzka, ToaBka
sestri.
posestnika, gostilničarja ln mesarja
se nsojamo ineči svojo globoko vdano zahvalo nem, ki 'o se nas ca kakršnikoli način spomnili ob naši težki nri.
Posebno se zahvaljujemo Članstva »Sokola« z Rake, Bačke, Krškega in Kostanjevice, mestni gasilski godbi koitanjeviški, zastopa občin* Raka, Častiti duhovščini, cenjenemu učiteljstva, žandarmerlji, oddelka finančno kontrole la vsema občinstva, U te je v tako mnogobroj-nem Itevila ndeleC lo spremstva aa zadnji poti našega nadvse ljubljenega Franoeljna.
Se takrat, srčna hvala vsemi
Sa Bakl, la« 18. novembra 1921.
Žalujoči ostali.
Domače vestff
DRAGI M. A. CAFIZELJ1 ]
JdJ se mi, da zadnji teden nisi prav ,;rav, tako čemerno f>e držiš. In vu-jjr je okrog Tebe toliko zanimivih, .flliko smešnih in toliko žalostnih poja-v0v, da Ti je treba le roK,o iztegniti y njimi! Nič trudapoliim informacij ne potrebuješ, Samo poglej na primer vče-rjiinjo brzojavko na prd strani »Jutranjih Novosti«, znanega glasila Ja-jianske banke in njenih radikalov. Tu jijieS zares seuza.ijonalno vest, da Ivan Hribar že zopet intervenira v BeogTadu, pri ministru notranjih zaje? Vujičiču, 7. železničarkapo ua davi, in mu ie povedal, kako — mi-]• narod slovenski o upravni razdelit-(To namreč g. I'an Hribar v*5, in ( v tem času najbolj poklicana osebnost za takšne razg-vore!) Za kaj je pa v resnici šlo, še ni znano, — brci jvoma te bo pa kmalu izvedelo.
Dokler tega ne izveš, To bo pa Igorji zanimala afera okrog S 101. kazen-ikoga zakona. Ustanovitelji igralnice ta Bledu so pokrajinskemu namestiti -tt, ki jim jo izdal koncesijo, izplačali 112.500 Din. Ko pa je igralnica naletela na težkočo, se je izkazalo, da kon-(tjija ni za nič in da jo neveljavna, Jiedtom pa je aqjilui državni funkcijo-t3r denar že dvignil. Preklic izplačila fe prišel za las prekatno. Stari Him-(iaai so takšen posel imenovali «ti;rpis (..asa*.
Upravni svetniki <darovalke» in Po ilj njeni upniki ti sedaj belijo lase, j bi *e ta znesek ne dal izterjati od irejeniuikaV § 870. občega državljan-|;ega zakonika pravi,- da »o pogodbe, (klenjono proti pošteuim običajem, t!Jue; § 1174. o. d. z. pa določa, da ne itores terjati povračila, čo ti vedoma ta.j dal za nemožno ali nedovoljeno dejanje. Takšna igralnica je po uaših nlioaih nemožna, darila pokrajinsko-bu namestniku so pa tudi najmanj nedovoljena
Sploh to pravniki živo zanimajo za li edinstveni slučaj. Eni opozarjajo t» g 104. 1:. z., po katerem jo kriv [ločina, kdor z ozirom na uradni posel imejmo darilo. Drugi pa zopet pripo roSajo § 105. in tretji opozarjajo na 107. k. z., ki govori o goljufiji, 00 rimreč prejemnik denar Izvabi pod predpostavko, da bo mogel preskrbeti >ijavno koncesijo, potom pa da od be lo košček ničvrednega papirja. Ia zanimivi slučaj so pa poleg up-:tov darova l.ke in poleg upravnikov inima tudi blejski ubožni fond, kajti mislu sitnega § 105. k. z. gre mor-čelo darilo njemu! No, zakaj 'idi ne? Saj je g. Ivan Hribar častni it>;-an blejski!
Ko so vmo od svojega intervencij-ega potovanja, bosta z dr. Goršičorn taela sejo. kjer se bo govorilo samo ■paragrafih 1.04. in 105. k. z., kajti r Goršio gotovo tudi o tem kaj v6 iz roje prakse, seveda kot bivši sodnik. ") stvari Ti boio se poročal, dragi M. i. C., ker mislim, da To bo zadeva -aj v nadalje nekoliko bolj zanimala, akor dotlej. Pozdravlja Te
Čarostrelee.
*	Novi tiskovni zakon. Odbor mi-
'istrov je. kakor brzojavljajo iz Beo-::ada, pričel razpravljati o načrtu no-"■!ga tiskovnega zakona. Prvotni načrt 1 baje v mnogih ozirih izpremenjen. Iništri so izjavili, da se bodo upošteva vse izpremembe, ki jih je predla-Mlo novinarsko udruzenjo-
*	Nezadovoljstvo proti razvrstitvi ndništva. Vlada se res norčuje iz
adniiStva. V »Službenih No vin ah» 256 je izšel službeni popravek iskovnili uapaks v uredbi o razvr. itvi uradništva. Po tem popravku so 1 spravili ministrski tajniki, ki so 'ili po razvrstitvi s 50 % v Sesti, s A % pa v sedmi skupini, močno na-»j, namreč 20 % je pomaknjenih :je, v peto skupino in r Sesti skupi-jili je ostalo samo 30 %. Kaka kri-ca je storjena s tem drugim uradnl-OT, se virli iz primera vladnih svet-tov v Sloveniji, ki so z akademsko 'obrazbo, z dolgoletno službo in prak |o in z dosedanjo plačo od 8600 do '200 dinarjev ostali v sedmi skupim, 'linistj-ski tajniki, po službi mlajši in 'tez enakih kvalifikacij, z dosedanjo 'fa.5o od 2778 der 4041 dinarjev, so pa toSili v peto skupino, torej za dve 'kupmi višje! Ako to ne pomeni nor-'evanja iz uradništva, potem res ne kaj se to pravi!	.
*	Nova železniška proga. Prošlo netijo se je svečano o tvorila novozgra^
železniška proga Topčider (Beo-ttd) - Mala Krsua. S. to progo dobiva "ograd direktno zvezo s Požarevcem.
proga vodi skozi najrodovitnejše :ra-je Srbije ter je za narodno gospostvo veliko važnosti. Zopet fašistovski napad v Kobari V Kobaridu so fašisti v nedeljo '"<1 najmanjSega povoda na ulici na-Štarma in še nekega gospoda iz štartna iu so nekega gospoda iz ugoslavije, ki je prigel obiskat svoje hodnike.
*	Občinska volitve v Novem mestu.
iakor javljajo iz Nuvpga mesta, so 'Ovc volitve za tamkajšnji občinski lv«t razpisa,ne na dan 23. decembra, 4 Ljubljanski roiak odlikovan 'Oblovo nagrado. Graški vsoučlliški 'otesor dir. Progi je dobil letošnjo iblovo nagrado za Nemčijo. Dr. Pregl
sin bivšega blagajnika 'Kranjske hranilnice* i« je tudi v Ljubljani dovršil gimnazijsko študije. Sedaj je vodja kemijsko • medicinskega zavoda na graški univerzi.
•	Poročil se jo v Ljubljani fi. Joško Soberl z gdč. Osanovo. Obilo sreče!
•	Smrtim kosa. Včeraj jo umrl v Jenkovi ulici št. 4 v Ljubljani bivši nadspro-vodnik, g. Martin Ošaben, požrtvovalni odbornik podpornega drušlvn želczničar-skib uslužbencev v Ljubljaui. — V Mariboru jo umrl zuapl ravnatelj mestne klavnico živiuozdravnik Alojzij Kern, ki jo ležal žo delj časa težko bolan. — V Gorici jo umrl v 75. letu starosti tamkajšnji posestnik g. I'.uu liorkic, oče. šolskega voditelja na Opčinah. Pokojnik jo bil vedno ueouiablijv narodnjak. Blag jim spomiu!
•	Težko prizadeta obltelj. Kakor smo žo poročali, jo umrla, v 1'tuju okrajnemu glavarju dr. Otmarju Pirkmaiorju edina, splošno priljubljena hčerka Marijica, ki so jo pokopali v nedeljo. Gotpod glavar jo imel brata Frana, vlastolinskega uad-Sumarja in upravitelja velcjiosestva grofa Kit za pri Vukovaru v Slavoniji, ki jo iincl prispeti v nedeljo dopoldne skupno s svojo soprogo Štefanijo v rtu j ua pogreb. Toda kruta usoda jo hoteia drugače. Naijiosto brata in ženo je prispela iz Vukovara v 1'Luj brzojavka, da jo bil Franjo Pirkmaicr pri ponočneni roparskem napadu v soboto ustreljen, njegova, žena Štefanija, pa tezlio ranjena, o čemur poročamo obširno drugje. To je bil nov strašen udarec za obit-elj g. glavarja, ker zapušča njegov ubiti brat žc-uo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Ko so je tragična novica razširila po Ptuju, jo celo mesto žalovalo s tožko prizadeto obiteljo. To so je pokazalo zlasti pri nedeljskem popoldanskem pogrebu njegovo hčerkico Mari.iico, katerega so jo udeležilo nebrnj občinstva, eoučenko in vos naraščaj Sokola, l.i jo grob nenadno umrlo scstrjfe faktično zasul » cvetjom. Ob grobu s« jo poslovil oH poljojnlce župuik Svet, ko pa jo šo izpregovorila součenka, jo porosilo sleborrio oko.
larmljenje naš? zemlj«. Vsak Jugoslovan' mora pernati zato Boroevičev spis, ki ruši temelje rnpallsko pogodbe. Spisu so priloženo tri prilogi«, in sicer nazoren diagram o razmerju italijanskih in nvstrlj-skih sil ob izbruhu vojno in pa dvoje važnih urniadnih povelj. Boroevičev spis so dobi v vseh knjigarnah, in pa v pisarni Jugoslovensko Malice, Pred škofijo 21 in velja S dinarjev. Boroevičev spi« Je izšel v srbohrvaškem jeziku (latinici in cirilici), ki velja enako 8 dinarjev,
* Odlikovanja v vojski in mornarici. tVojni list. objavlja dolgo vrsto odliko-\ anj v uaši vojski in mornarici. Med drugimi so bili odlikovani: z redom Belega orla 2 vrsle bivši poveljnik Dravsko divizijo v Ljubljani Krsta SmiljanMi z redom JJolega orla B vrste Uoutreudniiral Viktor Vickerhansor; z redom sv. Savo •I. vrsto sanitetni polkovnik dr. Andrej Koreučan; z redom Belega orla 5. vrste sanitetni polkovnik dr. Janko Savs; z rodom sv. Savo B. vrsle: artiljerijski polkovnik Milan Blehveis-TrsteuiŠkl, kapitan bojnega broda in poveljuik pomorske vojno akademijo v (iružu Adolf Mladič, peš. podpolk. Vokoslav Ivanetie, nrt. podpolkovnik Olon Klobučar, saniielua podpolkovnika dr. I ran Kobal in dr. Autou Hočevar, inžeujerski major Edvard Ste-lin, pešadijska kapelaua Josip Kos in Maks Lubej, pešadij-iku podporočnika Ivan Piš iu Jo-ip Ilofovar; s svetinjo za vojaško vrline: generalštabni podpolkovnik Viljem Klobučar, pešadijski majorji
• Kssilen dimnikar. BftaniS irskega pomočnika Josipa Bevca eo morali v torek radi uedostojnega vedenja v gostilni pri Tišlerju v Kolodvorski ulici v Ljubljani postaviti na cesto. Bevo pa se Je kmalu zopet vrnil in nadaljeval z nedostopnostmi. Končno je napadel gostilničarko, jo vrgel na tla in ji strgal obleko. Prihiteli stržanik jo nasilneža odvedel v lapor.
js vzsT seveda » seboj tn vrgeT 1I1T
Zanimivo je, da jo Zirocnika pri »n»l»-nju sicer stražil sodni sluga, pa je 2i-rovnik vseeno pripravil mod snaženjete vse ia beg in srečno ušel.
• Prijet tat r Celju. Celjska policija j4 izsledila nekega delavca Zupanca, ki j« izvršil zadnji čas več tatvin po Celju in okolici. Izročen je bil preiskovalnemu
Divjačina r Sloveniji. Iz zanimive | zaporu okrožnega sodišča.
lovske statistiko povzamemo, da so jo v Sloveniji leta 102'.'. ustrelilo: 15.522 zajcev, 2202 srn, 84 jelenov, IJ50 divjih koz, 5 medvedov, B volkov, 12 divjih prešičev, 353 jazbece*, 1010 lisic, 236 kun, 40 vider, 8497 veveric, 15.200 vran in srnk, 200 sov, 2 orla, 180 divjih petelinov, 50 rušcvcev, C40 fazanov, 8100 jerebic, 1505 prepelic in 2213 jastrebov.
•	Strela na Sv. gori V samostan na Sv. gori pri Gorici jo v nedeljo zjutraj udarila strela. Raztrgala je slreho, šinila v cerkev, v samostansko kuhinjo ter v celico nekega brala lujika; na več mestih je razkopala zidovje, razdrobil« mnogo šip ler slednjič v hlevu mulo in psn, prizanesla pa hlapcema. V kapeli, kjer jc bila ravno pridiga, jo strela povzročila veliko paniko med romarji.
*	Saje so s« vnelo dno 12. t. ni. v dimniku hišo št. 3 na Sv. Petra cesti v EJub-Ijani, kar jo povzročilo precejšnja razburjenje v liišl in okolici. Na obvestilo je prihitela meslna poklicna požarna hramba ki je ogenj pogasila v nekaj minutah. Ogenj je naslal vsled malomarnega sna-
•losip Klobučar, Karel Dolenc iu Milun | žonja dimnika. Majcen, žandarmerijski majorji Alojziji * H»zne uezgode. 7. voza jo padel 16-Barle, Viktor Buuc, Mirko Cvahte in Emil 1 letni posestnikov sin iz MoravS pri Kra-Ilufek, arliljerijsko-tehniškj major Fcr-j nju Franc Draksler 111 si zlomil nogo. dinarjd Vidmar, sanitetni major Bnanimiri— 1'ri dolu si je poškodovala levo oko Frlan, veterinarski major dr. Ivan Ko- J delavka tovarne <Tilan>, Alojzija Kapus ber, pešadijski kapetuni Fudolf Knez, i iz Kamnika. — Delavce pri inž. Kasalu. Ivan Koprivo in Vladimir Vauhnik, in- Jakob Ivrunjo iz Podgorice, jo dobil pri
ženjerskl kapetan Ljudevit Jiupert, žandarmerijski kapel an Vinico Vošnjak, administrativam kapetana Intendantelce stroke liane Pintar in Josip Pfajlar. pešadijska kapetana Maks Koblcr in Drago Iloj-nik, poročnika bojnega broda Ivan Lovec in Anton Lenarčič, poročnik fregate Henrik Klinar, kapetan sodno stroke Josip Marinčič, lekarniški kapelan Gustav Vi-dalc, pešadijsku poročnika Ferdo Trat-
• Drfcnvua kmetijska šola na Grmu. nik iu Jakob Potočnik, ariUjerijski puroČ-Letni tečaj grmske kmetijske šolo se Jej nik Maks Drenik, administrativna poroč-zaključil dno 31. oktobra z dobrini uspe-|ni,» Ivan Kovač [n Dragotin Iiozman, ve-dovTŠilo 12 učencev in 6 torinarski poročniki: Marjan Ferjaučič,
hoiu. Tečaj jo
vajencev. Od učencev sta 2 prejelu izpričevalo 1. vrste in 10 izpričevalo II. vrsle. Novoupoljimo jubilejsko pohvalno diplomo jo prejel učenec Martin Jerelo iz Osročja pri Šmarjeti na Dolenjskem. Novo šolsko leto so jo pričelo dne 5. novembra. V zavod je vstopilo skupaj B2 učencev, od tega 14 v letno šolo, 20 v prvi tečaj iu 18 v drugi tečaj zimske šole. Po narodnosti so vsi Slovenci,
•	Znanstvenemu drušlvn za humanistične vedo v Ljubljani je naklonil preds. zagrebške ludustr. zbornico g. veleindu-6trijalec Vladimir Arko bogato podporo * znesku 50.000 kron-
•	Zdravstvene razmero t Zagrebu. Zagrebška mestna občina je sklenila, da razpišo mesto četrtega šolskega zdravnika, in sicer specijalista za oči. Zdravstvene razmere v Zagrebu so v zadnjih letih znatno izboljšujejo; nalezljivo bolezni pojemajo in umrljivost pada.
•	Obrtuo-nadaljevalna šola v Maribora. Zadruga gostilničarjev in kavaruarjev v Mariboru otvori početkom prihodnjega meseca strokovno nadaljevalno šolo za svoje obrtne vajence. Vodstvo šole je poverjeno profesorju Škofu.
•	Geografsko društvo v Ljubljani si jo izvolilo na svojem 6emestralnem občnem zboru dne 7. novembra sledeči odbor: predsednik Rakovec Ivan, podpredsednik Baš Franjo, tajnik Planina France, blagajnik Reja Oskar, knjižničar Lapaj-ne Ivo, odbornika Bednarik Rado in Vatovec Franc. Za seniore društva so bili proglašeni gg: dr. Ivo Rubič, doktor Ernst Turk in Dušan Beg.
•	Na XVI. rodnem občnem zboru Akademskemu društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani dne 10. t. m. jo bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kanda-re B., elektrotehnik; podpredsednik Podboj; tajnik I- Hladuik A., geodet; tajnik II. DorčiS B., gradbenik; blagajnik Vojkovič, elektrotehnik; knjižničar L Sitar F., gradbenik; knjižničar II. Viher, gradbenik; štacunar Gaberščik, monta-nist; skriptar I. Dorschel, gradbenik; skriptar II. Zuljevič, montanist; čitalničar Klepec i., geodet; revizorja Jenko D. in Fink H., .oba gradbenika.
•	Most med Beogradom in Pančevom. Gradnja novega mostu Beograd-Pančevo je bila dražbenim potom kot najcenejšemu ponudniku oddana tvrdld Dilingeu iz Nemčije. Most, ki bo edeu največjih v Evropi, mora biti dograjen v dveh letih.
•	Foldmaršal Boroevič: O vojni proti Italiji Ob priliki obletnice rapallskega dno izda Jugoslovenska Matica znamenito spomenico zmagovalca italijanskih čet leldmarSala Boroeviča o vojni proti Italiji. <Ttalija je. dosedaj znala po vsaki vojni in vkljub vsem neuspehom svojega orožja izkoristiti političen položaj in diplomat ičnim potem doseči uspehe.> Kako točna jo trditev felmaršala, smo izkusili mi vsi, ko smo morali podpisali rapallsko pogodbo, Id sloni na lažnivi slavi <zma-ge> pri Vittorio Venelo. Boroevifi sam pa ee jo potrudil, da jo podal v svojem spisu naravnost dokument, da ni Italija zmagala, da ni bila v oporo zaveznikom, temveč samo njihov balast. Z Boroeviče-vjm spisom jo popolnoma ovržena italijanska bahavost z njihovimi zmagami. S tem pa jo zrušen tudi temelj rapallsko pogodbe, ki sloni ua lažnivi podmeni, da je
• ba roierTkU 1SOO. v Ljubljani kot I Itnliia s svoiinil czmaaamii zaslužila uod-
Avgust Pretnar iu Vladimir Sirnik, rezervna pešadijska poročnika Ignacij Fur lan in Milan Prosen, inženjorski podporočnik Drago Globočuik, administrativni podporočnik iulendantske stroke Frano Smrečnik, administrativni podporočnik artiljerijske tehniške stroke Anton NVln-ter, rezervui pešadijski kapetan Jakob Koželj in veterinarski poročnik Jakob Dimec.
*	V pravdi dr. Lajnšič proti dr. Pfelfer jo mariborsko okrožno sodišče dr. Lajušičcvo zasebno obtožbo odstopilo državnemu pravdništvu, ker smatra, da jo podan dejanski stan paragrafa 104. s. k. z. Zadero bo torej najbrž dobil v roko preiskovalni sodnik v nadaljnjo dopolnitev predpreiskave, nakar bo sodil kazenski senat okrožnega sodišča. Med tem je vložil tudi dr. Pfeifer proti dr. Lajrišiču kazensko ovadbo zaradi pogreš-ka po paragrafu 104. s. k. z. zaradi očitkov med zadnjo razpravo.
*	Razprava proti mariborskim Orjuna-šem zaradi Cirilove tiskarne so bo vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem dne 23. novembra. Zanimivo je, da je sodišče razpisalo za isto uro pred to razpravo, za katero eta sicer določena cela dva dneva, 23. in 24. november, tudi razpravo proti trem mariborskim mladeničem, ki jih je zadnji čas »Straža« tudi peovala za Orjunaše, zaradi tatvine — namenoma ali lo slučajno?
*	Mariborski drobil Meščanska in ljudska šola v Cankarjevi ulici je morala za dva dni ukiniti pouk radi mraza, ker še nima zakurjenih šolskih sob. — Truplo v soboto izginulo gostilničarke Stram-litsch so potegnili pri Borlu v ptujskem okraju iz Drave.
*	Pokvarjena mladina. V torek zvečer so je vračal 131etni Josip Prešern, doma iz Javornika, v družbi Ane Vengarjeve, ki stanuje pri dečkovih starših, po Go-sposvetskl cesti proti domu. Nenadoma pa so zaleti v njega neki dečko, ga sune /. vso silo v hrbet in mu v istem trenutku izmakne iz žepa usnja to Ustnico, v ka-lori se je nahajala železniška legitimacija iu nekaj drobiža. Malopridnež je nato skupno z nekim svojim tovarišem zbežal v Tivoli.
*	Nesreča na železnici. Rakar Marija, žena progovnega čuvaja južno žoloznice v Trbovljah, jo hotela due 9. t. m. ob 6. zvečer prekoračili železniški tir, čeprav Jo videla, da se bliža vlak, ki jo je zgrabil, podrl na tla ter ji zlomil rebra. Težko poškodovano so prepeljali v ljubljansko bolnico.
padcu raz zidarski odor težke notranje poškodbe.
*	Pomoloma Izpuščen ii zapor*. Anton Cepin, pristojen na Drensko rebro pri Brežicah, samski, delavec, je bil pred ue-kaj dnevi pomotoma izpuščen iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani, koder bi moral odsodeti šo voč mesecev.
*	1'alzilikatorja tekov. Italijanska podanika PunteJli Albort in Batu Giovanni sta v Beogradu ponnredila več iekov, dvignila z ujimi 276.000 dinarejv in nato neznanokain pobegnila.
*	Zaradi delravdacije aretiran. V S11-botici jo bil aretiran ravnatelj subotiške podružnice <Vzajemno zavarovalnice v Ljubljani* Karel Gabor, ki je osumljen, da je tekom lanskega leta ponevoril večjo vsoto uradnega denarja. Pri reviziji jc bil primanjkljaj ugotovljen na 41.328 dinarjev. Aretacija jo Izzvala tem večjo een-zacljo, ker je Gabor veljal kot vesten uradnik.
*	Požar na zagrebški gori. Iz Zagreba nam poročajo: V bližini Brestove« na zagrebški gori se je včeraj pojavil požar. Telefonska zveza z Brestovcem jo prekinjena. Iz Zagreba je bila odposlana četa vojakov in gasilno društva Brestovac jc v nevarnosti.
*	Povožen od neznanega voznika je bil v Komenskega ulici Josip Zaletel, zasebnik iz Ljubljane, v trenutku, ko jo hotel prekoračiti cesto. Zaletel jo precej poškodovan ter je bil oddan v bolnico.
*	S sekiro. Kramar Franc, posestnik lz Sapa pri Grosupljem ln Bučar Franc, posestnik iz Sela, sta se srečala v gozdu ter se skregala radi neke malenkosti. Nazadnje je nastal med njima I udi pretep. Bučarju je bila pest prelahka, zato jc pričel obdelovati svojega nasprotnika Kramarja s sekiro. Presekal mu je desno ramo ter mu zadal šo dva udarca po hrbtu. Kramarja so težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Bučarja pa »o orožniki aretirali.
*	Aretiran pnstoloTee. Iz Varaždina so prepeljali v zagrebške policijsko zapore nekega Milana Kornitzerja, ki se jo v raznih mestih Slovenije, pozneje pa tudi na Hrvatskem, izdajal za tovarnarja ter kot tak izvajal razne goljufije. V Zagrebu ga je ovadila njegova gospodmja, da ji je ostal dolžan najemnino, svojemu sostanovalcu pa je izvabil večje število švicarskih frankov. Gledo ovadb iz Maribora izjavlja, da so neutemeljene. Kornitzer, rodom iz Varaždina, je bil predvčerajšnjim izročen državnemu pravdništvu.
*	llbegli kaznjenec. V zaporih mariborskega okrožnega sodišča jo bil zaprt Martin Zirovnik, ki jo bil 31. avgusta 1923. obsojen na osem mesecev težke ječe. Dno 27. oktobra pa je pobegnil ob 6. uri zjutraj pri snaženju predsednikove sobe v prvem nadstropju mariborskega okrožnega sodišča. Prerezal jo namreč trakove pri žaluzijah oken, jih zvezal in nato privezal k mizi ter se spustil po njih v Marijino ulico »la tla in pobegnil Ptujsko orožništvo pa ga jo žc čez teden dni aretiralo in zopet vrnilo v zaporo mariborskega okrožnega sodišča, kjer so bo moral zagovarjati šo zaradi tatvine kaznjeniško obleke, katero
•	Goljufija s poročnimi prstani. Iz Sevnico nam poročajo: Dno 0. t. m. jo priicl v Sovnico neki Anton Virant iz Kazlnjo vasi pri Novem mestu in prodajal na videz zlate poročno prstane. Prišel je tudi k nekemu trgovcu in mu ponudil v nakup poročni prstan, češ, da mu je umrl« žena iu da ga mora prodati radi veliko bede. Toda trgovec je v Viranlu takoj spoznal sleparja, ki mu je že pred dve< ina letoma pod enako pretvezo prodal dva sličua prstana za 1540 K, ki sta pa že naslednjega dne dobila bakreno barvo. Vlrunt jo bil nato takoj nrelirau. Pri njem ao našli račuu, iz katerega je razvidno, da je v 20 dneh kupil 12 prstanov in jih produjal po 400 do 600 K komad. Neposredno pred ponudbo jo prstane očistil, da so izgledali kakor zlali. Nu njih se vidijo tudi utiski. kakor bi bili puncirani. Pri zaslišanju je Virunt izjavil, da sc klatita tudi dve ženski okron, ki sleparila ljudstvo s takimi prstani.
*	Napaden od treh neznancev jo bil 13. t. ni. opolnoči pred državnim kolo dvorom v šiški delavec Josip Loakovfiek Eden izmed napadalcev ga je z neko rečjn luko močno uduril po obrazu, da mu je razbil nos. Loskovšek jo moral v bolnico
•	Tatvina ua Vrhu. V stanovanje Ivana Marinškn ua Vrhu pri Pijavi gorici, e« jc splazil dne 3. t. m. mlad. elegantno oblečen moški in odnesel 2115 Din gotovine nekaj blaga in uro. Skupna škodi znaša 2450 Din.
*	Restavracija <Zvezda> t Ljubljani. Danes zvečer sveže domače jeterne U> krvave klobase.
Domače borze
14. novembra:	i
ZAGREB. Na tržišču z elekli jo vladala nestalna tendenca iu jo bil promet neznaten. Od bančnih papirjev so narasl« Eskomptna, Jugoslavenska in Kreditna, dočim 6e jo Praštediona obdržala na včerajšnji višini. V industrijskih papirjih ne je razvijala živahna trgovina v Gutmau-nu ki jo bil čvrst. Tudi Seforana jo bila dokaj čvrsta, a jc pod konec borze oslabela. — Na tržišču z devizami jo zavladala čvrstoča takoj spočetka iu je (rajala do konca. Promet jo bil srodnji. V posameznih devizah je primanjkovalo blag«. Nnrodna banka jc pričela kasno intervenirali in v nezadostnih količinah. Dane« jo bila na borzi objavljena naredba finančnega ministrstva, po kateri Narodna banka na račun finančnega miuistrstv« vrši in odkupuje tretjino deviz v avstrijskih kronah pod istimi pogoji kakor pri ostalih devizah. Notiralo so deviie: Amsterdam 3325 do S335, Dunaj 0.122 dn 0.123, Budimpešta 0.46 do 0.47, Bukarešta 14 do 0, Italija izplačilo 883 do 383.25, ček 382 do 882.5, London izplačilo 38aS do 385.5, ček 382 do 382.5, New-York ček 86.75 do 87.5, Pari/. 485 do 400, prag« 253 do 254, Sofija 0 do 78, Švica 1542.5 do 1547.5; valute: dolar 86 do 86.5, aK 0.1215 do 0.123, francoski franki 483 do 486, lire 0 do 37.8; elekti: Eskomptna 160 do 162, Kreditna Zagreb 150 do 152, Hipotekama 99 .5 do 100.5, Jugoslavenska 149 do 150, Ljubi,ianska kreditnu 205 do 206, Praštediona 983 do 100, Slavonska 107 do 108, Eksploataclja 220 do 225, Drava 650 do 700, Goranin 140 do 0, Se-čerana Osijek 2305 do 2410, Narodna šumska 132.5 do 155, Nihag 185 do 192.5, Gutmann 1660 do 1685, Slaveks 805 do 850, Slavonija 210 do 212, Trbovlje 865 do 875, 7 odst. investicijsko 64 do 65-
BEOGRAD. Čvrsta tendenca. Blaga nt bilo dovolj, zlasti ne v New-Yorku, Ženevi in Londonu. Narodna banka jo morala pokriti celo potrebo v ženevi in New-Yorku. Notiralo so devize: Amsterdam 8320 do 8350, Dunaj 0.1227 do 0.123, Bukarešta 43.5 do 4-1.5, Bruselj 425 do 430. Budimpešta 0.47 do 0.49, Ženeva 1537.5 do 1542.5, London 383.5 do 884, Italija 382.5 do 383, Nevv-York 87.50 dn 87.75, Pariz 491 do 493, Praga 232.5 do 232.75, Solun 129 do 135, Sofija ponudbo 75; valute: leji 41.5 do 42, levi 73 do 76; elekti: Narodna banka 4100 do 4260, Izvozna ■ banka ponudba 1070, 7 odst. investicijsko 61.5 do 65.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubJIant Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra»i OdEOvornl urednik Fr. BrozovIS
I« „mL»i DVOR"
19. novembra
Otroci revolucije
Krasna drama v 5 dejanjih ra časa
francoske revolucije po romana 5837 Frederika Soulie
Prodprodaja vstopnic od U. do 13. nr«.
cs POZOR I Stara, priznano solidna trgo-I vina z oblekami J. MAOek se jo pr»-J selila na Aleksandrovo ossto 12
I (hiša Pokojninskega zavoda), kjer pro-M J&ia šo nadalio M nnatao zuiinoih cenah.
MSI pni m m
kupite najceneje pri ur
Družbi ILIRIJA, Ljabljana.
Kralja Petra trg: 8. — Tel. 220.
Vremensko poročilo.
LJubljana U. novembra 1923.	Ljubljana 806 nad morjem
Kraj | opazovanji	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . 1 Beograd . 1 Dunaj . . Praga . . Inomost .	7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7581 753-6 75S-1 758'4 757-8 766-2 7B0-S	10-2 11-0 10-6 10-0 B-0 40 40	brezretra 1 breivetra Jug. rxh. s&p&d	oblačno dež ■ megla oblačno reč obl.	4-3 I 1-0 8-0 10
V Ljubljani barometer nižji, tcuiper. nižja. Solnce vzhaja ob 7'01, zahaja ob 16'28
Dunajsko vremensko poročilo. Skoraj po vsej Avstriji jc vladalo danes de-žcvuo vicinc, Temreratura i? bila povsod
se nad norniaio. Napoved: Slabo i 11 obiaJ 110 vreme, mestoma dež. NadaU"i nadefl tciuBcratiiia-
lil,,), a Mamin davke* ■• l««.r.t. vrsd do SO bss.dl Dl« r—, vsaka ».d.l|«t« Imss4s SO
ad,-PMt m ndaa »sprsl (lahko tudi v aasmkab). Na vpraisn)a odgovarja apran la, ak* la vprsisajs prllotaaa saamka <a odgovor tar manlpulaollaka pristo|blas 0 Dlak

(dobe)
Šoferja
ISče za evoj tovorni avto ve-lepodjetja a sedežem v Ljubljani. Imeti mora dolgoletno prakso in dobra referenco ter biti obenem izvežban mehanik ali monter. Plača po rtogovoru. Ponudbe pod ..Šotor" na upravo ,,Jutra'.
11782
Dbtinsulrana dama
Ali .gospodična ae 186o za vodstvo gospodinjstva na gradu na deželi. Pod ,,Gospodinjstvo" na upavo ..Jutra".	11763
Mehanična tovarna Ika
v Kranju ISče trgovskega ca3tavljenca-akladisruika, izurjenega v pleteninah. Obenem sa sprejme tudi potnik te etroke.	11758
[Trgovske nastavljene©
ali nastavljenke, izurjene v galanterijski in modni stroki sprejme veletr*»vina A. Adamič, Kranj.	11763
Urarskl pomočnik
fspretni) so pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Kje. pove uprava ,,Jutra". 117512
Čevljarski vajenec
•e takoj sprejme pri gosp. Franc Flach, BevSko, Trbovlje.	11611
Natakarica
pridna ln poStena, se sprejme za sezonski kraj. kl mora zimski čas tudi kuhati. Kavcija 5000 Din. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod »Jtestav-raclja 7&".	11627
[Trgovskega pomočnika
spre j m« tvrdka A. fiarabon v Ljubljani.	11571
(iščejo)
Gozdni tehnik
II rad spremenil službeno mesto. Z višjo ftolsko izobrazbo. triletno prakso kot imodet in v gospodarskih načrtih. Govori slovenski. Ce-»kl ln nemfki jezik. Jugoslovanski državljan. Pismene ponudbe pod ,,Gozdar" na opravo ..Jutra".	11771
Nadpaznik
Uradnik
gozdar, s drž. izpitom, 29 let star, eamec. iščo primerno službo, po možnosti v lesni branil. Pod šifro ..Gozdar" na upravo ,,Jutra". 11505
Pletllnl stroj
za ročni pogon Št. 5 aH 6, dolžina 35 dalje, se kupL Najnižjo ponudbo na upravo .Jutra" pod .rietiini stroj'.
11772
Akademik
poučuje iz vseh srednješolskih predmetov. CenJ. ponudbe pod ..Energičen" na upravo ..Jutra". 11722
Dve gospodični
iščeta učltelja-ico. kl bl poučeval slovenščino, hrvaščino in francoščino. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Pouk".	11715
Italijanščino
po direktni metodi bl poučeval. Ponudbo z navedbo dosedanjega študija t tem jeziku ln cene zs uro pod ..Italijanščina" na podružnico ..Jijtra". Maribor. 14806
Pouk In konverzacijo
v nemškem in ruskem jeziku podaja. Kje, pove uprava Jutra".	11615
VJhotUun
Kompletna stiskalnica
(preža), pripravna za ko-vaCo In železna peč se proda. Poizve ae pri Adoif Belic, splošno kljčavničarstvo, Ljubljana, Ambrožev trg.
11777
Brek
prvovrsten, sa osem oaeb la kočijo (lapravljlvfiek) z vao opremo za konje prodam. Poizve w Rožna ulica 9/II 11785
Črna zimska suknja
za arodnjo postavo, dobro ohranjena, ao ugodna proda. Dalmatinova ulic« 7/1, desno.	11787
Črna zimska suknja
e« poconi proda, ftkofja ull
ca 6t. 12, prlUlfJe. 11778
Eelektromotor
300 Volt, HP ca 2.5—S, a« proda. Ogleda a« pri C. J. Hamann, Mestni trt it. 8.
11775
V 15 letno rudarsko prakso, zanesljiv ln marljiv, želi Bremeniti mesto. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Nadpaznik". 11719
Motor
enaka struja — dynaao —
Volt 250—220, K. W. 1 ln pol, tip D 16.76, Amp. 16, P S. 5. Obratov r minuti 1000. S krogelnim leiiSiem. 7.600 Din. — Naslov pove uprava ,,Jutra".	11737
Gospodinja In kuharica
teli premenltl službo bodisi na deželi ali v mestu, tudi izven Ljubljane. Samo dober postopek. Ponudbe se prosi na upravo ,,Jutra" pod ..MalCl".	-----
Kopalna kad
dolga, lz pločevine, ae proda po ugodni cent Naalov v upravi „Jutra".	11711
Obvestilo
ObveUain »lavno obSInstvo,
da kupujom stare obleke, čevlje in pohištvo. Grem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, St. Jakoba nabrežje 29.	11783
Planino
dobro ohranjen la Šivalni
stroj se kupi. Ponudbe le poslati do 17. t. m. a navedbo cene pod ,.Stroj" na upravo „Jutra".	11711
Registrirna blagajna
večja, aa kopi. Ponudbe pod ..Blagajn*" sa upravo ,,Jutra".	11568
TCnut-pridsMU
Staro vino
20 hI, letnik 1921. ta 60 hi dobrega novega vina se proda. — Naalov pove uprava ,,Jutra".	11717
Namizna Jabolka
odbrana, kupim veft vagonov. Ponudbe na M. Bommer. Celje, Kersnikova 6. 1166»
Obrt
Šivilja
za perilo se pripore fta. Sprejema tudi nevestine opreme. RaCuna od 12 kosov perila 600 K. Ponudbe pod ..Fino parilo" u upravo ..Jutra".
11812
Modistka
Z. Oorjanc t Ca. Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 2T, poleg hotela ..Tratnik", »prejema vsakovratna popravila baržu-nastlh ln flll klobukov. — Postrežba točna.	11116
PostavtteO peči
In itedllnlkoT ae priporoča za conjena naroČila. Cene solidne. Frano Ilorn, Rožna ulica 27.	11793
Uepremiiaim
2ago s posestvom
na močni vodi, v bogatem gozdnem kraju, 10 minut od državne oeste, z dobrimi poslopji sa vsako lesno industrijo sposobno. Posestvo meri štiri orale. Cena 100 tisoč dinarjev. Vprašanja je nasloviti na podruž. ,.Jutra" v Mariboru pod ,.Velika bodočnost".	11673
Malo posestvo
te poceni proda. Obstoji to hiša s 2 sobama, kuhinje, kleti ln gospodarskega poslopja. 1 orala zemljišča, to je lepega vinograda, sadnega drevja in travnika. Cena 37.500 Din. Kupec ee lahko vseli takoj po pogodbi. Vpraša se pri A. Prah, jeklarski mojster. Breg ŠL 88. Celje.
11802
Vlnogradno posestvo
(lepo), 80 minut od Celja, ca 3000 plemenitih cepljenih trt, 3—5 let starih, 40 sadnih dreves, njiva, bosta, skupaj 2 in pol orala, hiša, klet, oboje zidano, s opeko krito, se proda sa 80.000 dinarjev. Dragotln Hercog, posestnik, Cret pri Celju. Zglasltl se prosi v nedeljo ali v ponedeljek.	11803
Stanovanje tako)
dobi, kdor kupi ali vzame v najem enonadstropno hišo; v njej Je trgovina, sobe sa pisarno, skladišče, konjski hlev ln drugo. Vse takoj na razpolago. Naslov pove uprava „ Jutra".	11818
Branjertfo
oziroma trgovino s enodružinskim stanovanjem na pro motnem kraju, če mogoče s malim posestvom, kupim ali pa kupim za to pripravno hišo z enodružinskim stanovanjem ln malim posestvom na prometnem kraju. Ponudbe pod ftlfro ,, Prometni kraj" na opravo „ Jutra' 11005
Hiša z njivo
na prodaj v Kandljl št 74 prt Novem mestu. Hiša je v prav dobrem stanju, pripravna za vsako obrt in je pri kolodvoru v Kandljl. Proda se takoj radi odpotovanja lastnika v Ameriko. Kdor hoče hišo kupiti, naj ie oglasi pri lastniku do 15. novembra, ki pove veš. Franc Sekula, Kandlja 71, pošta Novo mesto. 11401
Ugodna prilika
Ceno na prodaj stavbena parcela tik glavne ceste, 25 minut od gl. kol. v obsegu 2766 kvad. metrov, pripravna za vsako industrijo. Vodovod ln električna moč na razpolago. — Naslov pove uprava „Jutra". 14619
Nova htta
moderne zidana, v prljasnem
kraju, 8 sobe, kuhinja, klet, shramba, hlev, vrt, sadonoe-nlk, njiva, travnik, četrt ure oddaljeno od postaje, se po ugodni eenl proda. Bchnei-der, Devlna, pošta Slovenska Bistrica.	14606
HiSo
pripravno za obrt, • 4 srtano-vanjl la velikim vrtom blizu električne železnice, prodam po nizki ceni celo aH polovico. Odstopim stanovanje. Vprašajte: Hlnko PrlvSek, Miklofilčevn 18/1. 11322
Mali lokal
▼ najbolj prometnem kraja na Gorenjekem, pripraven aa čevljarsko alt nrarsko obrt, ae odda. Naalov pove uprava ..Jutra".	11755
Trgovina
večja, dobro Idoia, t prometnem kraja, n radi rodbinskih razmer odda t najem. Naalor t upravi ,.Jutra".	11670
Kdo odda
v mestu ob glavni eeetl malo
skladišče ali primerno sobo za skladišče? Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Skladišče". 14442
Sobo
a posdbntm vhodom IHeasa takoj. Ponudbe na upravo ..Jutrn" pod ,,Državni uradnik".	11781
Opremljena soba
za dva gospoda . separatnim
vhodom, če mogo&e v sredini mest«, »e ISče. Pod Slfro „TakoJ" u upravo ,.Jutra".
1177»
Stanovanje s kuhinjo
ISče mirna bančna uradnica
pri kateri bl atanovala tudi mati ln »»etra. Plača eno ali dve leti vnaprej. Ponudbe pod ,.Bančna uradnica" na upravo ..Jutra". 11733
Dva prijatelja
lahko dobita takoj opremljeno sobo a dvema posteljama blizu vojaikega etrellSča. — Naslov por. uprava „Jutra".
11721
Sotfanovatoc
akademik, ae (prejme takoj aH pozneje k akademiku v sobo . poeebnlm vbodom ln električno razsvetljavo. Naalov nov. uprava „Jutra".
14801
Dva gospoda
alt dijaka ae »prejmeta na
stanovanje ln hrano. Naalov pov. uprava ,,Jutra". 11780
Mesečna soba
elegantno opremljena, se takoj odda solidnemu gospodu. Pismene pouudbe na upravo ..Jutra" pod ..Elegantna soba".	11798
Stanovanja
H Ki i stari h lil, prati dobri nagradi, obetoječe ls dveh sob ln kuhinje sa takoj. — Naalov pove uprava ..Jutra".	11707
tmmm
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom tis. «o-llden samec. Ponudbe pod „28" sa upravo ..Jutra".
110«»
Kabinet
eventoelno a hrano M odda gospodu. Naslov v upravi ,, Jutra".	11671
Na hrano ta stanovanje
se sprejme prtprost gospod. Plača meeečno 625 Din. Sv. Jakoba trg it. S. 11671
Dama
krasna blondlnka, katar* se Je voslla dne 12. t. m. ▼ večernem gorenjskem vlaku ln Je med poetajama Ljubljana-SL Vid - Vlžmarje pregledovala zemljepisno ipacljalno karto it. 5153 s napisom ..Elaenkapel und Kanker". naj ml blagovoli v svrho apo-snaoja poslati naslov na upravo ..Jutra" pod ilfro ,,Simpatija B153". 11811
«Osamela»
Dvignit« sa trs tnalo pismo. —
Vodnik.	11921
Znanja iell
s samostojno damo »reke vsakdanjosti v rvrho »abav-ne konverzaetje mlad, samostojen, akad. Izobražen gospod. Dopisi na upravo ,.Jutra" pod ..Idlla". 11800
V KanjanKtal
bl koreepondiral s resno gospodično v Mariboru, kl me ne sme spoznati. Ponudbe pod ..Antlzemlnlst" na podr. ,.Jutra" v Mariboru. 11805
Znanja ta dopisovanja
si želijo vesele Kostanjevl-čatlke s veselimi mladeniči. Na upravo ..Jutra" pod Mira 1», Jottca 20. t tet i 21.
11757
Družabnik
s. 116« ra doblčkanosno podjetje v LJubljani, pisarna v sredini mesta, strokovno znanje nepotrebno. Cenjene ponudbe s navedbo razpoložljivega kapitala pod ..Doblčkanosno" na upravo ..Jutra".	11756
CUnhci
Planino
aH klavir, dobra etoanjsn, ee v same na obroke ali v najem. Ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod ,-Dobro ohranjen".	11818
Kratek klavir
dobro ohranjen, se proda po nizki ceni aH v obrokih. Istega as da tudi v najem- 11711
Godbenl avtomat
znamke , .Atlantic", dobro ohranjen, se proda po nizki ceni. Naslov v upravi „Ju-tra".	11617
Blok 42
najbolj priljubljenih komadov not za kompletni salonski orkester prodam. Zelo pripravne za kino ali slično. Naslov pove uprava ..Jutra".
14604

O. Nlplču, Maribor
Čast ml js sporočiti Vam, da je Vata Iznajdba za ogreva nje ..Toplodar". katero ste postavili v mojem stanovanju, nad vse pričakovanje dobra, deluje brezhibno, prihrani ogromno na kurfvu ln sem z Isto nad vse zadovoljen ter jo bom vsakomur toplo priporočal. Ogrevanje velike Jedilne sobe se vrSI nad vse pričakovanje brez duha, povsem samostojno, ne da se pri tem soba kaj onesnaži. Vaia Iznajdba je zelo koristna ln naj bl ne manjkala v nobeni hiši, ker nadomesti popolnoma peč. no da se porabi zato kaj kuriva. Ljudevlt Ralzner, podpredsednik banskog stola pok. In klini posestnik Mariboru. Naroča se: Jugo-metallja. Kolodvorska ulica 18 aH R. Nlplč is drug. Maribor.	1130»
Šivilja
Fotoaparat
Hrneman, DreBden, 9 X 12 objektiv aplanat 1 — 6, pro-dam ali zamenjam za lOkrat 11711 dT°Jnl aplanat, objektiv 6—8. Naslov pove uprava ..Jutra".	11726
se. obleke ln perilo se priporoča na dom. Cenj. ponudbe na upravo ..Jutra" Vod ,.Šivilja".	1-1712
Službo sklacfiščnlka
ali kaj podobnega ISče mlad poduradnik fin. kontrole s 15. novembrom ali 1. detem-brom. Pripravljen Je tudi položiti kavcijo 50.000 K. Ponudbe je poslati pod ,.Dobro ln sigurno mesto" na podr. ..Jutra". Maribor. 11532
Mesta korespondenta
ali praktlkanta ISčem pri ka-
Lexlkon
CBrockhaus) 17 zvezkov, 13. izdaja, fina predvojna vezava, se proda. Cena 1200 dinarjev. Naslov pove uprava ,, Jutra".	11729
Perzijska preproga
na prodaj. Ogled pri g. Albina Valenta, Poljanska cesta 13/1 od 12. do 1. ure.
11773
SpecUalna zaloga
zimskega blaga (double, pal-merston, flauS) ter Ugotovljenih zlmnlkov, raglaaov,
terisibodi tvrdki v Mariboru, ulstrov ln vsakovrstnih ob Perfokten v slovenščini, nem- , lek, Drago Scbwab, Ljublja-
Sčlnl in Italijanščini. Po nudbe pod ..Maribor" na podružnico ,,Jutra" r Mariboru.	11803
Gospodična
kontorlstinja, s polletno pisarniško prakso, želi mesta kot kontorlstlnja, blagajnl-tarka ali prodajalka. Službovala bi dva meseca brezplačno. Gre tudi na deželo, kjer je Btanovanje in hrana v hiši. CenJ. ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Brezposelna in poStena". 1-1313
na. Dvorni trg 3.
211
Kolo
skoraj novo, se selo poceni proda. Ogleda ee ga lahko od 8. do 14. ure v Rožni ul. 39, pritličje, levo. 11709
Dobro izurjena šivilja
Iščo službe za mo&ko in žensko delo. Naalov v upravi ..Jutra".	11791
Šivilja
obleke ln perilo ISče delo po hišah; prevzame tudi na dom. Naslov pove uprava ,.Jutra".	11788
Vpokojen
Težek dvovprežnl voz
trpežeg, malo rabljen, za lesne trgovce, se ugodno proda. Peter Cerar, krojafc, škerjančevo, Radomlje prt Kamniku.	11689
Več vrat in oken
ter sodi ln kadi se proda. Naslov v upravi „Jutra".
11563
Kopalna banja
in peč se proda. Naslov po ve uprava „Jutra". 11562
tnaterljalnf skladiščni mojster. veSfi slovenskega, nemškega, italijanskega jezika, bivši trgovski sotrudnik, išče snestA skladiščnika, inkasnn-»a ali slično pri kakem stavbenem podjetju. — Zahtevo smerne. Ponudbe pod „Upo-rabljiv K. F." na upravo „Jutra".	11700
Kostanjeva drva
Prodam več vagonov kostanjevih drv za tanln. Ponudbo lo na naslov Ivan Rezar, lesni trgovec, Goričo nad Kranjem.	14555
Blagajničarka
* prakso išče mesta: gr« tudi kot prodajalka sli samostojna voditeljica podružnic«. Naslov i upravi ..Jutra".	11695
TISKOVINE
ZA BANKE, TRGOVCE IN OBRTNIKE, KNJIGE, BR0. ŠURE, ČASOPISE, PISMA, RAČUNE, KUVERTE, VI. ZITNICE, BARV0TISKE, RAZGLEDNICE ITD.
UČNO IZDELANE
PO KONKURENČNIH CENAH
P0 VZORCU IN NAROČILU ČRTANE
POSLOVNE KNJIGE
IN VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPADAJOČA DELA IZVRŠUJE
DELNIŠKA TISKARNA
D. D.
V LJUBLJANI
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 16
Uni trgovci!
ZaloUl mbs praktične tiskovine za prevzemanje različnega lesa. brea katerih ne more biti noben lesni trgovec. — Tiskovine so v obliki knjig s kopirnim dvojnikom. Narofte se pri tvrdki Rudolf Zorš & Komp., Ljubljana, Gledališka ulica 7, II. nad. — Sprejmem provialjskega zastopnika sa prodajo teh knjig.	14565
Jugoslovansk
i m p o rt no ii
eksportno podjetje
ING. RUDOLF PEČLII
Stroji s« vsak« lidsstri) lesno in kovinsko! polJ«d,
skl stroji ia orodje ilokesu
bili tn motorji) vseh vn stiskalnice; v»!etrgovia železa sa stavbene la ko, strukcljsks svrhs. Tov«, poljedelskih strojev, liT^ zs železo In kovine p, r^i izdeluje vss predmet, iz | tega leleza v vaakl množi. In velikosti točno po mo4( lih, armatur« Is msdl i kovin u vsak« potrebo.
MARIBOR
Trubarjeva nL i
»slslss hUnrti H
Spedjalns Izdelovalni, klubskih In salonskih g( nltur, otoman, plsamiu fotetov. žlmnlc In ifrlk j ===== naroČilu, s
Kdhkurenčne ceni
V zalogi vedno aodrot tirna In afrlk na drobi ,1 In debelo =
R. Sevei
Ljubljana M
Gosposvetski cesta
ZahfnB]ti prospekte
JadUnloo ia spala!«
kompletne, dalje kabla, ■ko opravo, ktab-fu nltur« in opremo plaar
od preprost« do najtia«]! vrst«, ai pred naknjoi oglejte pri tvrdki
[BiH i 110
Htllt 4 ml IMh
Zahtevajte oeaU
Tvorni® keksov
V.
Rogaška Slatina odda
zastopstvo u no Slovenijo.
Reflektira se samo na agilne in dobro vpeljane osebe, ki naj Bvoje ponadbe pošljejo direktno na gornjo tovarno.
Slarnemo občinstvu vljod naznanjam, da sem prest svojo krojaško delaval«
z Dunajske cesl št. 17 v Šelenbu govo ulico št. i
I. nadstropja, v sknpne k jainleo g. Jelka, tar s« i za nadaljnjo naklonjen najtopleje priporočam 8 spoštovanjem l
Karol Valenčl
Za izdelovanje naju dernejših promenadi kakor tudi športni! oblek po zmerno nizi cenah se priporoča
lahob Smero
krojaiki mojster
i UoblJaDl, Opekarska t
Sa ioljo pridom ti po moro na dom.
Sokolski ovratniki
so doSH. Cene zmorne. Pri veCjl odjemi popUBt. Pero Capuder, Ljubljana, Vldov-danska ceata Z.	14468
Otroški voričH,
dvokolesa, mali motorji, Šivalni stroji, nneumntlka. po znižani tvore ifikl ceni. ..Tribuna", P. B. L., LJubljana. Katelovska cesta it. 4.
UDU
IVAN MASTNAK, Celje
Kralja Petra oeata 15 MU
priporoča eenjenim odjemalcem arojo veliko zalogo toikega in angleškega blaga, debelo sakno za površnike, vsakovrstno sukno aa moške tn ženske obleke, barhant, cefir, belo platno In vse krojaške potrebščine. — Velika aaloga gotovih površnikov (Raglan, Sehliefer, Btutzer), gumijaste plašče, lepih modernih oblek za gospode in dečke po zelo mzkib cenah. —. — 3 m ankna ia eeU ■prava samo Din 30S-— V aalogi unjate sakaje.
BELESKE.
Stalna pntnjnča izložba slil a Vojvodini.
Da bi se javnost Vojvodine npoznala sa trn nickim delima, priredice „Kurir" a Subotici ] tujudu zložbu slika u Vojvodini.
Pozivaju se umetnici slikari, da svoja i odmah pošalju trgovini .Kurir". Pogodbe sklapaju pismeno.	J
Baterije
vžigalnike
in
kamenčk
ter
6537
na drobno in na debelo najceneje tvrdki
IGN. VOK
Ljubilana, Sodna ulica 7.