Ste«. 294. Milini, ® sredo, dne 11 decembra 1905 Velja po poŠti t a celo leto naprej K 26-— m pol leta n n za tctrt leta „ „ 6-50 ti en mese« H „ 2*20 V upravtiiStvu: aa telo Wo naprej K 20*~ aa pol leta „ „ 10-— n* četrt leta „ „ 5"~-■m en mese« „ „ V70 J,a poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez - dvorIKe nad tiskarno). — Rokopisi se ue vranjo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto mm. Inserati i Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 It za dvakrat .... ti „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garmondvrsta i 26 h. Pri velkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo I« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. llpravnlSkega telefona Stev. 188. s= Shod v Ribnici. Dopolnilna volitev za po smrti poslanca Pakiža izpraznjeni deželnozborski mandat se bliža. Volitev se vrši dne 4. januarja. Slo venska Ljudska Stranka, kateri je pripadal tudi poslanec Pakiž, je postavila za kandidata gospoda dvornega svetnika Frana S a k 1 j e j a , ki je že državni poslanec okraja in ki s svojim bogatim znanjem in velikim vplivom jamči, da bo za svoje volivce kar največ izposloval. Liberalna stranka je padla tako globoko, da ne more nastopiti v tem okraju z odkritim programom. „Narodovei" so napravili načrt, da bodo poizkušali dobiti moža, ki se jim bo vsedel na limanice in kot .neodvisen kandidat" kandidiral proti gospodu Sukljeju, sami bi se pa prikrivali in samo od zadaj splet-karill Včeraj, dae 26. januarja, je pa Slovenska Ljudska Stranka sklicala vsem pristopni javni shod v Ribnico. S tem je liberalce prisilila, da so pokazali barvo in danes ve volivni okraj, pri čem je! Liberalci so zopet razkrinkani kot veliki hinavci! Velike množice volivcev Ljudske Stranke so se zbrale včeraj v Ribnioi, Iz Dobrepolja je pripeljal poseben vlak 230 volivcev. Ze pred napovedano uro je bila obsežna dvorana posojilnice natlačeno polna. V dvorano se je pririnilo tudi kakih 40 Ijudij pod vodstvom loškopetoškega Rusa. Malo je bilo volivcev med njimi, večina je bila najetih in vinjenih hlapcev, nekaj pisarjev, neki kancelist, učitelj Rigler itd, vsi ti v družbi zna-, nih liberalcev. Takoj, ko so prišli v dvorano, so pričeli tuliti. Množice volivcev so te surovine z ogorčenjem gledale. Tu se je videlo, kdo je dandanes na slovenskem še nasprotnik Slovenske Ljudske stranke — samo neizobražene surovine in ljudje, ki k ljudstvu ne spadajo. Dr. Susteršič je otvoril shod rekoč: »Otvarjam shod v imenu Slovenske Ljudske Stranke!" (Gromoviti »Zivio" klici, ki popolnoma zaduše vpitje Rusovih surovežev.) .Kdor bo kaj imel povedati", pravi dr. Susteršič, bo dobil besedo." Rusovi tulijo dalje in razgrajajo. Dr. Susteršič kliče: .Vsak bo dobil besedo, l=*hko bodete ugovarjali potem, kdor pa sedaj tuli. ni človek, ampak živina!" Nič ne pomaga. Rusovi tulijo, ropotajo, nekateri piskajo na piščalke. Rus jih hujska, ker se boji, da bi mu marsikdo njegovih morda vendar - le hrbta ne obrnil, če bi poslušali Susteršiča in Sukljeja. Volivci kličejo preti razgrajačem: .Tu smo zbrani možje, ne pa barabe!" Nekdo izmed Rusovih pride z zahtevo, naj se zboruje na trgu pod lipo, češ, da vsi volivci ne morejo notri, ali pa v dvorani Arkotovega hotela. Dr. Su steršič pe jasni, da je shod sklican v poso-jilnično dvorano in da bo vsak dobil besedo. Po tej dr. Susteršičevi izjavi je odpadel vsak povod za razgrajanje, a Rusovi so le dalje razgrajali. Nekaj volivcev se je ogorčeno zagnalo parkrat v razgrajače, drugi so pa mirili, rekoč: ,S takimi se kot resni možje ne moremo ruvati, mi jim bomo že na dan volitve pokazali. Volivci so ostali na mestu, liberalni razgrajači se pa razgrajali skoro dve uri. S tem so nam napravili največjo uslugo: Pokazali so bolj, kakor bi pokazali najlepši govori, kaj so, in kaki ljudje kandidirajo Drob-n i č a. Ljudje, ki se v svojem oklicu tako pritožujejo nad »bratomornim bojem, so se najsurovejše obnašali in so kot »prijatelji kmeta" suvali poštene kmečke može. Drobniča ni bilo nikjer Mož se je doma skril. Niti toliko poguma ni imel, da bi prišel na shod. Pustil je liberalce, da so šli zanj v boj. Kak pogum bi imel tak mož kot poslanec ? S tem je Drobni č pokazal, da je za nič in da so ga liberalci le kandidirali, ker so mislili, da si bodo kmečki volivci dali od njih metati peska v oči. Rusovi privrženci so bili potisnjeni končno popolnoma do vrat, ondi pa so nadaljevali vpitje in psovanje. Parkrat so Rusa vzdignili, vzdigavali so roke in se sploh obnašali kakor zbesneli ljudje. Marsikdo je dejal: »Hotel sem Drobniča voliti sedaj gapanebom.ker vidim kateri ljudje stoje za njim!" — Nakrat zakliče nekdo: »Kdor je osel naj roko vzdigne!" Vsi Rusovi imajo nakrat roke v zraku, Rus jo najprvi vzdigne. Silen krohot po dvorani. Rusovi so dalje tulili in mahali okrolu sebe. Očividno je bilo, da računajo Rusovi privrženci napoboj,zatojedr. Susteršič shod zaključil. Nekateri naši volivci se nato odhajali, razgrajači so pa še dalje razgrajali, dasi jebil shod že zaključen. Vsled tega je tudi še mnogo naših volivcev ostalo v dvorani, da branijo lastnino posojilnice pred nasilnostim! surovežev. Debelak Jože iz Luškega potoka se je drl da se morajo dr. Susteršiču roke proč odrezati. Zastopnik posojilnice je v družbi nekaterih mož stopil k orožnikom, da se brani lastnina posojilnice in da se po zaključenem shodu skrbi, da se dvorana izprazni. Orožniki so dejali, da imajo od okrajnega glavarja nalog posredovati le na zahtevo županovo. Zastopnik je šel k županu, katerega je dobil še-le v — kavarni, ta je pa dejal, da v privatnih stanovanjih ne more skrbeti za red in da bi moral priti od glavarstva kak komisar. Tako je bila posojilnična dvorana prepuščena nekaterim razgrajačem, kajti med tem so se skoro vsi naši volivci vzdignili in odkorakali v žup-nišče, kjer je dr. Susteršič otvoril nov shod. Ko so razgrajači v posojilnični dvorani videli, da so skoro sami med seboj, so z brutalnostjo napadli še nekatere navzoče nBŠe somišljenike in vrgli raz oder zastopnika posojilnice, ki je protestiral proti temu, da bi v dvorani razbijali in razgrajali, ker je dvorana last posojilnice. Vrgli so raz oder tudi časnikarskega poročevalca in ga bili. Tedaj pa je vodja teh liberalnih sirovin Rus svojevoljno in protipostavno naznanil navzočim, katerih je bila pa dobra polovica nevolilcev, da se bo vršil shod in brez kakega vprašanja naznanil, da je predsednik shoda neki bivši župan A n d o 1 -š e k, ki je pa dal takoj besedo Rusu. Ta je izpregovoril par besed nekako takole: Možje, volivci! Zbrali smo se danes, da se p a m e t n o (!) pogovorimo o prihodnji deželnozborski volitvi. Prišli pa so na shed neki ljudje, ki nas hočejo le prezirati in potlačiti. Dovolj je bratomornega boja. Diktator klerikalcev, (menda dr. Susteršič) ki je bil pred uro tukaj, kmete vleče za lase in drugim stanovom kaže v našo sramoto. Ta politični mešetar, ki si je s svojim delom pri-mešetil graščino, prinesel je le prokletstvo v našo deželo in uničil je nas kmete popolnoma. To se ne sme več dalje trpeti in to smo danes tudi temeljito dokazali. Kmet mora s kmetom biti. Liberalizem in kleti-kalizem vrzimo v jamo in zmagali bomo. (V isti sapi pa hodi Rus z »Narodom" in iz »Narodne tiskarne" mu pošiljajo tiskovine za Drobniča! Hmavščina!) Postavili smo si za našega kandidata Jurija Drobniča, ki je tudi kmet, in le-ta naj nas zastopa. Idimo v boj za Drobniča in zmaga bo naša. Ker se po teh praznih in neumnih bese- dah, katere je govoril Rus kakšnih pet minut, ni nihče oglasil k besedi, je .predsednik" zaključil »shod", na katerem je bilo vsega skupaj okoli 60 oseb. Po shodu jih je Rus vabil, naj gredo po trgu razgrajat, kar se je pa popolnoma' ponesrečilo, ker so se bali ljudske jeze v trgu, ki je proti njim vsak trenotek bolj naraščala. Shod ,Slovensk« Ljud. Stranko«. V prostornem župnišču se je med tem vršil sijajen shod »Slov. Ljudske Stranke". Na hodniku v prvem nadstropju, po stop-njicah in v veži je stalo 300 volivcev, veliko pa še zunaj župnišča. Navdušenje je bilo nepopisno — liberalci so si s svojimi surovostmi le škodovali, ker so pokazali, da take surovine ne morejo pošteno nastopati za kmečke koristi. Shod je otvoril ob glasnih klicih: »Zi-vio dr. Susteršič", predsednik »Slovenske ljudske stranke" dr. .susteršič. Dr. Šusteriid volivcem. Državni in deželni poslanec dr. S u -s t e r š i č je govoril: Možje volivci! Danes ste videli kaki ljudje so liberalci in kaki ljudje kandidirajo Drobniča. Ker se ne upajo govoriti ali ne znajo, so pa tulili. (Klici: Tako je! Samo rjoveti znajo! To so lumpje!) Ce bi imeli dobro vest, bi najprej nas poslušali in bi nas potem zavračali. Izdali so neki volivni oklic, na katerem stoji natisnjeno »Združeni kmečki odbor", a svojih imen se niso upali podpisati, bodisi da jih je bilo sram ali s« pa vedeli, da če se podpišejo bo vsakdo vedel, kaki ljudje Drobniča kandidirajo. (Klici: Kandidat liberalnega kričača Turka jeDrcbaič) Obžalujem, da se je Drobnič dal takim ljudem v roke, a vredno je to najstrožje obsodbe. Drobnič je postal izdajalec svoje stranke, svojih načel, ker se je zvezal z liberalci in pusti, da ga liberalci kandidirajo. Turk je na tistem papirju tudi zapisal, da sva biia časih s Sukljejem nasprotnika. Vprašam Vas pa, ali ni p>av, da se dva moža, ki hočeta delati za ljudstvo, sporazumeta in se združita, da hočeta delati skupno za blagor ljudstva, ali ni to pošteno, ali ni to edino pravo? (Burno odobravanje.) — V oklicu liberalcev se tudi očita Sukljeju, da je graščak. Dvajset oralov zemlje ima, tako kmetije, kakor Vi in to je dobil od svoje tašče! Ko je živel med ljudstvom, je videl, da so razmere drugačne, kakor jih pa slika liberalno časopisje, videl je, da je naša stranka edin« prava in stopil je odkrito v naš tabor. („Živio"-klici) Mi smo ga lahko veseli in ker sem rojen Ribničan LISTEK. ■a sveto noč. Neko noč je zaslišal župnik Sever trkanje na vrata, v spanju je čul, kako je zazvonil v veži zvonec, domislil se je svojih dolžnosti in se je dvignil, kakor je bil tndi slab in star. Zakaj pozvonilo je bilo, daleč kje v hribovju, sredi grap kje umira reven popotnik, sredi pota ga je dohitela smrt, zgrabila ga naenkrat in ga podrla. Gospod Sever se je dvignil na nagloma kakor je bil slab in bolan, dvignil se je in se je domislil, da je sveta noč. Sveta noč je, zdaj bo menda zazvonilo, povabilo k polnočnici... Zunaj na hodniku je udarila ura, bil je še daleč polnočni čas. Gospod Sever se je odpravil iz prvega nadstropja dol, nasproti je prišel cerkovnik že star in v dolgo suknjo zavit »Na Vrhovju umira gospodar, na Vr-hovju.. Odprle so se vežne duri in na pragu je stal hlapec Jure. »Napravi konja, Jure! Treba na Vr-hovje...« šel je gospod Sever v cerkev, žalostao je pozvonilo, razlegalo se je daleč okrog. Potem je šel iz cerkve, za njim je stopal cerkovnik z zvoncem v roki, majal ga je in vdarjalo je enakomerno. Pomagal je žup niku aa konja, potem se je splazil še sam na dolgega in suhega vrana, vdarjalo je spet enakomerno in konja sta krenila. Spala ni vas na tisti večer Vsa okaa so bila svetla, stale so hiše po dolini raztresene kakor razsvetljeni gradiči v bajki o Škratih. Ni bilo primerno, da je pel na tisti večer žalostni zvonec, zakaj zganilo se je za okni, prekrižali so se ljudje in jih je obšla težka misel. Tam daleč daleč, kjer se dotika nebo zemlje, tam je stala in je ra-stla in se je bližala in je zamahnila z dolgo in ostro koso ... Zbudil se je nelep spomin in srce se je vznemirilo.. . Gospod Sever je zavil v breg, že je bil visoko in oddaljena so se čula kopita cer-kovnikovega vrana, oddaljen je pel žalostni zvonec. In sta prišla na Vrhovje, razjahala sta in sta stopila v hiša. Lepa je bila soba, vsa svetlo pobeljena, tla bela in kakor napravljena na tisti večer. Ob steni je stala postelja vsa v belih rjuhah, na njej je ležal gospodar Vrhovine. Zdaj je umiral na tako noč in na obrazu ni bilo žalosti. Komaj na-lahko zapisana bolest na licih in čelu, v očeh pa je sijalo veselje; motno, upajoče, kakor solnce za meglenimi tenčicaml Domači so sc umaknili iz sobe, ni bilo žalosti med njimi, menda so se domislili, da bo umrl gospodar Vrhovine na sveto noč. Na sveto noč — nebo je blizu, blizu gorč zvezde, sijejo v oči, ne d d se gledati . . . Gospod Sever je opravil svoj posel, kakor ga še ni nikoli odpravil. Zakaj videle so oči in srce je spoznalo in začutilo. Umiral je gospodar na Vrhovini, umi 1 je in glej 1 Komaj na licih na čelu je bil sled bolečine, žalosti pa ni bilo nikjer. Sijalo je v očeh veselje, motno, upajoče, sije tako solnce za meglami spomladanskimi . . . Zajahala sta konja, vdarjala so kopita, daleč spodaj je sanjala vas, sanja'e hiše ka- kor razsvetljeni gradiči v gorah čudotvornih . . . Nebo pa je bilo blizu in ko je pogledal vanje gospod Sever, je bilo njegovo srce vse mehko in ponižno. Mehko in ponižno je želelo, ko so pogledale oči tja na obzorje, pogledale in videle, kako se dviga tam in raste in se bliža in zamahne časih z dolgo ostrobrušeno koso — mehko in ponižno je želelo srce in se je sklonila glava, združile se roke... »Na tako noč umreti, o Gospod ..." Ustne so se zganile, na senoa so se vsuli sivi in dolgi lasje, prosilo je srce v mehki ponižnosti... zazvonilo je v dolini, povabilo je, nebo se je približalo, zvezde so posijale v obraz... Blizu je bilo zvonovom do neba, blizu je bilo glasovom, blizu duši gospodarja Vrhovine. Gospod Sever je mislil, da plava njegova duša med temi glasovi, dvigajo se kvišku glasovi, dviga se z mimi kvišku duša gospodarja Vrhovine. Ia nebo je blizu, sijejo zvezde v obraz, in dolga pot in odpre se nebesa in pride nasproti nebes visoki Kralj . . . lahko tudi v imenu Ribničanev pravim, da smo lahko ponosni na takega poslanca. — Zakaj pa danes Drobni! ni prišel na shod? Preveč ima masla na glavi! Slabo vest ima, da je izdal vse to, za kar je prej delal. — D'obnič je samo časti iskal, ker ni postal več župan in ker ga ni* smo prišli vprašat, ali hoče postati poslanec, se je prodal liberalcem! Kak neodvisen kmet je to, je je od loškegaRusa odvisen? V svojem oklicu za Drobniča je Rus iztrgal nekaj stavkov iz mojega govora, katerega sem govoril, ko g. Suklje še ni bil naš, previdno so pa na tistem papirju zamolčali, kar sem jaz zoper liberalno stranko govoril. in kje so dali tiskati ta zadnji oklic? V tisti tiskarni, v kateri izhaja »Slovenski Narod", najbolj podel in nizek list, ki je najbolj kmetu sovražen. V svojem okliou tudi pravijo Rusovi .kmetje", da Drobnič ne bo pristopil nobeni stranki. Da naši stranki ne bo pristopil, rad verjamem, ker naša stranka tako brezznačajnega poslanca ne sprejme v svoje vrste. Izdajavec naj zunaj ostanel (Klici: Tako je! Proč ž njim!) Kam pa bo šel ? Oa bo moral v liberalno stranko, ker mu drugega ne bo preostajalo. Kaj more sam narediti, kaj more en poslanec narediti med 37 poslanci, ki niso vsi tako zabite vrste, kot velik de! Rusovih pristašev! V deželnem zboru odločujejo stranke. In kaj je v zadnjem zasedanju dosegla naša stranka ? Deželne doklade, ki so jih prej krošnjarji morali plačevati je odpravila, krošnjarji celo dobe nazaj oni denar, ki so ga že plačali. Kje je taka stranka, ki je dosegla, da ljudje dobe nazaj denar, ki so ga na davkih že plačali? Sedaj pa se naša stranka poteguje tudi v državnem zboru, dadobite za Vas ugoden krošnjarski zakoninje dosegla že mnogo uspehov. Kako bi to izgledalo, če bi naši stranki, sedaj ko se za krošnjatje bori, ne izkazali zaupanja? To bi se reklo potem na Dunaju: Saj nočejo takih zastopnikov, ki se bore v tem smislu, reklo bi se, da hočete dobiti zakon, ki bi bil za kroš-njarje neugoden. Kaj bi neki zmogel Drobnič? On bi moral biti največji govornik in prvi državnik celega stoletja, da bi s a m mogel kaj vplivati. Glavno delo je pa v odsekih, v odsekih se pa volijo po slanci le po posameznih strankah in Drobniča ne bo prišel nihče vprašat, ali hoče iti v kak odsek, in nihče se ne bo zmenil za to, kaj bo Drobnič rekel. Liberalci so sestavili za Drobniča dolg papir, na vsem tem dolgem papirju pa ne morejo navesti niti enega slučaja, da bi naša stranka ne delala tako, kakor zahtevajo koristi ljudstva! (Viharni Zivio klici.) To je najlepše spričevalo za nas, drugo na tem papirju je le splošno čvekanje. Če bi vedeli liberalci le za en dokaz, da smo nastopili proti ljudstvu, to bi ga izrabili! Naša stranka pa se vedno bori za ljudstvo in tako zvesta ostane ljudstvu tudi naprej. (Burno odobravanje.) Kak kmet pa je Drobnič? Vsi veste, kak: v prvi vrsti je gostilničar, potem kup -čuje z vinom. Liberalci so ga preganjali, ko je bil župan. Če bi bil sedaj Drobnič naš kandidat, bi se liberalci vanj z ravno tako silo zaletavali, kakor sedaj v Sukljeja, tako ge pa hvalijo. Kmet naj kmeta veli, pravijo. In isti ljudje so Višnikarju ponudili kandidatu! o, a gospod Višnikar je dejal, da proti Sukljeju on ne kandidira. Ali je V š nikar kmet? Tisti, ki s® izdali dolgi papir za Drobniča, so sleparji; to ni združeni kmetski volivni sdber, ampak to so zdru ženi sleparji. (Klici: Tako je! Sedaj jih že pozaamo!) Naj ne mislijo, da b«do Ribničani šli na tak lim, da bi loški Rus Ribničanom komandiral (Klici: Ne bo ne!) Zato pa, možje, na volišče, da vržemo Drobniča, da ne bo več vstal in da ga bo za vedno minilo veselje, izdajati ljudstvo. Liberalizem poginja. Ali bomo to mrho oživljali?! (Gromoviti klici: Ne!) Zato na nege! Dne 4. januarja vržite liberalnega mrliča tja, kamor se spodobi. (Veliko navdušenje.) Dr. Šusteršič nato da besedo državnemu poslancu Sukljeju kot kandidatu za deželnega poslanca. Kandidat Suklje, z živahnimi „Ž vio!" klici pozdravljen, je govoril: Pozdravljam vas, možje! Vem, kaj se pravi nastopati kot kandidat. Takrat izprašajo človeku vest in vse grehe, ki jih je storil, in tudi one, ki jih ni storil, vlečejo na dan. Skoro bi rekel, da boljega pripravljanja za velikonočno izpoved ni, kot biti kandidat. (Veselost.) Pravijo, da sem onemogel »hofrath", kakor vidite, sem pa še precej trden; govotč, da sem za vaše žulje kupil graščino, a dobil sem jo od tašče. Dalje govore, da imam 12 000 K pokojnine, zato pa vi kot davkoplačevalci ne plačate niti vinarja, to pokojnino da državna zaloga šolskih knjig, katere načelnik sem bil, iz svojih sredstev, in lahko rečem, da sem ji toliko pridobil, da če bi živel šs 50 let, bi še vedno imela dobiček Nasprotniki pišejo, da uganjam »šport" državnega poslanca. Tisti, ki tako pišejo pač ne vedo, koliko truda je treba, če hoče državni poslanec vestno izpolnjevati svoie dolžnosti. Nobenega ni ne na Dunaju, pa tudi ne drugod, ki bi mi mogel očitati, da bi jaz zanemarjal svoje dolžnosti. Nasprotniki pravijo: Suklje je visok uradnik, a jaz ne stopam pred Vas kot visok uradnik, ta doba je že za menoj, kakor je za menoj doba, ko so v bitki pri Kraljevem gradcu švigale okolu mene pruske kroglje. ne stopam pred Vas kot profesor, ampak jaz stopam pred Vas kot zemljiški posestnik, ki na lastnem truplu skuša, kaj je treba kmetovalcu. Kaj naj torej rečem o takih nasprotnikih, ki pisarijo, da jaz z nogami teptam kmečke pravice? Ali sem takrat teptal kmečke pravice, ko sem se potegoval za zboljšanje državnih, deželnih in okrajnih cest, za preskrbevanje dobre pitne vode, ali takrat, ko sem zdravje riskiral, da sem pridobil zgradbo dolenjskih železnio, ali takrat, ko sem ob splošni pozornosti državnega zbora kazal na naraščajoče izseljevanje v Amerike in pozival vlado, naj pomaga kmečkemu prebivalstvu s podporno akcijo na noge? Očita se mi Žlebič. Takrat pa sem bil jaz zastopnik ribniškega trga in šlo se je za to, ali naj ostane Ribnica brez postaje. Naravno je, da sem kot zastopnik ribniškega trga bil za postajo v Ribnici. Kako bi stopil danes pred vas, če bi takrat svoje volivce pustil na cedilu? Jaz pa nisem nikoli nasprotoval Žlebiču. Da ni postaje v Zlebiču, kriva je tista stranka, katere pristaši so danes pod Rusovo komando tulili. Dolenjske železnice imajo svoj upravni svet, iz katerega sem jaz 1. 1898. izstopil in dr. Tavčar je prišel v upravni svet; naloga dr. Tavčarjeva bi bila preskrbeti, da se napravi postaja vZlebiču, a onsedodanes ni zganil. (Klic: Iz Pakiža se je celo v dež. zbotu in v »Narodu* radi tega norčeval!) Z vso silo pa se bom v dež. zboru pri točki o dež poroštvu za dolenjske ; železnice potegoval, da bo v Zlebiču postaja. (Dobro klioi.) Sodite, ali se bom mogel za to jaz bolje potegovati ali Drobnič Z vsemi silami se bom trudil v dež. zboru za svoje volivce. Posebne pozornost bom obračal na deželne finance, s katerim je liberalna stranka tako slabo gospodarila, da so deželne fiiance skoro na robu propada. Po odtegmenem pokritju znaša nedostatek še sedaj 661000 K, a bo še narastel na — 800.000 K. Ta svota bo nepokrita in gospodje, v liberalnem taboru si hočejo pomagati kar z velikim zvišanjem naklad. Treba nam bo iskati drugihvirov, treba nam bo iskati, da dobimo druge vrelce, ne pa zvišanje naklad. Ne vem, kake flaančne zmožnosti tiče v Drcbniču (smeh), to pa vem, da sem bil jaz svoj čas v dež. zboru referent o deželnem zakladu in da se sled moje takratne delavnosti še sedaj znatno po zna v pokritju (klici: res je!), da če bi mene takrat ne bilo, bi bil denarni položaj dežele še slabši. Skrb naša bodi, da se kmetu, obrtniku sploh srednjemu stanu zboljša položaj, zato pa je treba v prvi vrsti tudi dobrih občil. Skrb mi bo, da se dobi dobra zveza s Suhe Krajino, čez Suho od dobrepoljske postaje na Kočevje doli proti Krki in dalje in da se zboljša okrajna cesta v Ribnico. Očita se mi belokranjska železnica, toda z drugim projektom ne pioderemo, ker vojni minister hoče najkrajšo zvezo z zapadom in Dalmacijo Vi pa potrebujete železniško zvezo za kočevski premog, za vaš les, ga hitreje spraviti v Trst, potegnil se bom za železnico, ki naj bi se odcepila pri Ribnici ter šla mimo S»dražice na južno železnico. (Odobravanje.) Ta železnica se mora zgraditi I Skrbeti bo treba za dobro pitno vodo, urediti petok, ki teče od Sodražice, urediti bo pa treba tudi zavarovanje v deželi, da dobimo deželno zavaroval n i c o proti požaru in toči. (Dobro klici.) Glede šolstva tudi upam, da več razumem nego Drobnič, Vem, kaj je dobra šola in učiteljstvo in za tako šolo, ki bi bila primerna »ašim potrebam smo pripravljeni tudi žrtvovati za šolo. Ce zna kdo dobro sklanjati, ni talikega pomena, kakor če zna dobro pisati in računati, da če kmet komu kaj prod?, ni ogoljufan. Tudi bi bilo prav, da bi se naučili otroci toliko risanja, da če kdo pstrebuje kak ped, sam lahko napravi načrt; šola naj bi jih tudi učila umnega poljedelstva in sadjarstva. Tako šolo hočemo imeti in pri tem hočemo tudi, da bo dežela ki plača; imela pri šolstvu besedo, ne pa okrajni glavarji. Za vse to se hočem potruditi. Stojim na programu »Slovenske ljudske stranke", ker je njeno stališče edino pravo. Jaz čutim v sebi to, jaz vidim tudi na Dunaju, da se pričenja doba, ko bo država bolj z jugom računala. Nasprotnikom končno le rečem, Zato šs nisem nazadnjak, če se ne sramujem onega Boga, ki je stopil med svet, onega, ki je učil, da smo vsi ljudje saaki pred Bogom. Vedno sl bom prizadeval čast delati svojim volivcem. (Burno odobravanje in Zivio klici). lfolivoi se oglafiajo. Posestnik Frano Pire, občina Sodražica, izraža poslanoema zahvalo za dosedanje delo in uspehe. Tu na shodu so sami v o 1 i v o i! Naj bi se oba poslanca še naprej krepko potegovala za koristi krešnjarstva in poljedelstva! Mi hočemo dne 4. januvarja pokazati, da ne maramo za liberalizem ! Liberalci, ki sedaj Drobniča priporočajo, imajo sicer na jeziku vedno le psovanje kmeta. Govornik končno priporoča v obilno razširjenje »Domoljub", ki je vedno kmetov zvest prijatelj. Posestnik Z a d n i k iz Podsten prosi naj bi poslanci preskrbeli podpore za vsled velikega snega oškodovane. Želi naj bi se v šolah učilo tudi, kako s pridom rabiti umetna gnojila, o kakovosti raznih vrst zemlje in o kemičnih iznajdbah. Poziva po slance naj se bore za splošno in enako volivno pravico, ker le tako more priti tudi kmetski stan de veljave. Konoo shoda. Dr. Šusteršič je sklepajoč shod, ki je vzbudil med navzočimi nepopisno navdušenje, obljubil, da bodo naši poslanci vse storili, da ustrežejo volivcem. Kar se tiče škod, povzročenih po snegu, so že v prvi seji drž. zbora dne 28. novembra t. 1. takoj vložili nujni predlog in pozvali vlado, da mora dati podporo. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Vaša stvar je, da poslance sedaj s tem podpirate, da se oškodovane občine oglašajo za podporo pri županstvih, kajti če se to ne zgodi, gre podpora dru gam. Barona H e i n a , ki je v tem oziru pristransko postopal, sme prepodili (Živio-klici); sedaj imamo za dežel, predsednika poštenega moža, ki se je doslej pokazal nepristranskega in tudi sedanja vlada na Dunaju je boljša nego je bila prejšnja. Ker je dež. predsednik dosedaj bil pravičen, ga liberalci napadajo tako, da so med tem že name pozabili (Veselost). To pa rečem: Kdor bo kot dež. predsednik pristranski, tega bomo ravno tako vrgli kot barona Heina. Z veseljem smo pozdravili besede novega dež. predsednika uradnikom: »Vaša dolžnost je ljudstvu služiti, glejte, da Vas bo ljudstvo ljubilo". Ni še preveč uradnikov, ki bi r a z u m e 1 i ta glas, mislimo pa, da bo novi deželni predsednik imel toliko odločnosti, da bo uradnike, ki hočejo vladati po Heinovo, naučil kozjih molitvic ! Govornik se ozre še enkrat na nasil-stva liberalcev na shodu v posojilnici in pravi: Liberalci nai dne 4. januarja stoje na eni strani, ljudstvo na drugi ! Tak je položaj. Vse drugo je hinavščina. Danes so kozli meketali, dne 4. januarja bodo pa volivci govorili. (Veselost Klioi: Tako je !) Nace Mrhar širi okolu neresnice, da sem zoper vodovod v Dolenji vasi, in vendar je naša stranka po meni vložila predlog, naj se di štiri miliione kron za vodovode, ki so nujni. Ta predlog je bil tudi sprejet. Da se prej ni moglo nič zgoditi, je bil vzrok ta, da ker ni bilo v deželni blagajni nič denarja, ker so liberalci pobrali denar celo iz takih zakladov, katerih bi se dotakniti ne smeli. (Klioi: Cujmo !) Tega Nace Mrhar ne pove. V deželnem zboru so liberalci predlagali, naj se učiteljem zvišajo plače kot državnim uradnikom, kje se bo pa denar vzel, niso povedali ter so rekli, kar do klade povišujmo tako, da bi tisti, ki plača 30 krajcarjev od goldinarja, moral potem plačati 70 krajcarjev. Ali bi mi ne bili iz dajalci ljudstva, če bi kaj takega dovolili?! Če podpirate liberalno stranko, se Vam v dveh letih ali še prej lahko zgodi, da Vam ogromno zvišajo naklade. Potem pa še pravijo, da bi bil Drobnič boljši kot mi, ki smo preprečili take nakane. Gre se za obstanek kmeta. Zato so volitve velikega pomena in mora vsak na volišče. Kaka stranka je ta, ki hoče tako po ovinku vaše glasove imeti? Te stranko vidite najbolje ondi, kjer je na krmilu: v Ljubljani. V Ljubljani je ta stranka napravila sramotno hišo, kjer je mestni policijski načelnik podpiral kupčijo z ubogimi ženskami da jih niso ven pustili. In glasilo Rusa ?Slovenski Narod" sedaj piše, naj ljubljanski škof v svojo oskrb vzame sramotno hišo. Ali si morete misliti kaj bolj nizkega kot je stranka, ki tako dela in tako piše. In taki stranki za orodje se je dal Jurij Drobnič! Javno si tega niso upali povedati, kot volkovi v ovčji koži so hodili okoli: Rus, Nace Mrhar v Drobničevi koži, sedaj jih pa poznate in 4. januarja jih jim na taj koži odštejte. Obljubim, da bomo kmalu zopet prišli v Ribnico, da pa bodo takrat zunaj ostali kričači, ki so danes tulili na sramoto Ribnici. Poživljam tiste, ki so za kanlidata g. Frana Sukljeja, da povzdignejo roko! Vse roke so se vzdignile Zborovalifiče so pretresali gromoviti „Živio" klioi. Dr. Šusteršič je konstatiral, da je kan- didatura g. dvornega svetnika Sukljeja soglasno sprejeta, ter je nato zaključil shod, želeč, naj vsakdo agitira ter stori svojo dolžnost. Tako se je zaključil shod, ki j e bil izraz volje veliveev. Navdušena množica je spremila dr. Šusteršiča in Sukljeja na kolodvor, srčno jih pozdravljajoč. Ko se je vlak prič 1 pomikati naprej, gromeli se v slovo iz stotin in stotin grl navdušeni »Zivio" klici Nasprotniki se niso upali nikjer več pokazati. — Videlo se je, da so ravno z včerajšnjim dnem liberaloi v ribniški dolini za gotovo dogospodarili. Kar so imeli, Še to so izgubili. Ljudje se izjavljali, da z barabami ne marajo imeti opraviti. Sedaj je jasen položaj. Vsak ve, čegav kandidat je Drobnič. To je lep uspeh včerajšnjega shoda. Mi smo zadovoljni. Ljudje so videli nas in liberalce ter — sodili Mi smo imeli toliko poguma, da smo vsakega pustili v dvorano, misleč, da bo pošten razgovor mogoč, zapomnili si pa bomo surovosti liberalcev za prihodnjič. Kak kandidat je Drobnič pove tudi današnja grafcka »Tagespest*, ki je tudi izvedela, da je Drobnič kandidat slovenske liberalne stranke. Takega kandidata pa zavedni kmečki volivci ne bodo volili, ker ta stranka še nič ni storila za njihove koristi, ampak jim je vedno nasprotovala. Lepe vspehe so že dosegli naši poslanci — zato 4. januarja na volišče za g. Frana Sukljeta, da hinavska in surova liberalna stranka doživi zasluženi poraz! Dva nemška ogleduha prijeli. Pariz, 23. dec. V Marselju so zaprli dva nemška ogleduha, Wohl in Weiger, pri katerih so našli mnogo pisem. Novi boji v Makedoniji. S k o p 1 j e. Odbor združene makedonske organizacije v Sofiji poziva Bolgare v Makedoniji na boj proti Grkom in Srbom. Carigrad. Turška vlada je dobila vest, da se revolucionarna propaganda v Makedoniji na novo pripravlja in da v dosego svojih ciljev uporablja teroristična sredstva. Veliki boji v Moskvi. Zadnje tri dni so bili v Moskvi veliki pocestni boji. Množice so gradile barikade, streljale na vojake iz mitraljez. Vojaki so streljali na barikade s topovi. Najnovejša poročila trdijo, da so vojaki v Moskvi v boju z revolucionarnimi socialisti povsod zmagali. Ministrski svet je sklenil, da nastopi z vso silo, ako se vstaja razširi tudi na Peterburg. V ruskih pristaniščih. List .Memeler Dampfboot3 poroča, da so zaprli vstaši riško pristanišče. V Libavi niso dovolili vstaši nobeni ladji, da bi od-plula. Švedski parnik »Baltič" in parnik »Corona" so obmetavali s kamni in ob-streljavali, ker sta nameravali ladji odpluti. Velika sleparija. Pariz, 23. decembra Na pariški podzemski železnici je preiskovalna komisija zasledila velikanske goljufije. — Gradivo je slabo, na mnogih krajih veda prodira v predor. Anarhistiški napad na barcelonskega kardinala. Ko je zapustil barcelonski kardinal Ca-sanas katedralo, ga je poizkušal z,bosti anarhist tkalec Josč Comas. A sunek je preprečil neki menih, ki je udaril anarhista pe obrazu in tako odvrnil sunek. Policija je prijela anarhista; pri njem so našli steklenico strupa in revolver. Comas se je pa zastrupil in je že umrl. Splošna stavka v Sofiji. Zaradi zakona o prisilnih cehih so pričeli 25 t. m. stavkati vsi delavci v Sofiji. Pred sobranjem so priredili demonstracijo. Predsednik sobranja in trgovinski minister sta zaslišala delavske deputacije, ki so zahtevali odpravo zakona. Srbska skupščina. Belgrad, 23 dec. Posl. Stroj kovic je v srbski skupščini predlagal, da se civilna lista zniža od 1,200000 dinarjev na 800.000 češ, da ima še francoski predsednik manj nego srbski kralj in je bil še Milan zadovoljen s 360 000 dinarji na leto. Na-daljna debata se je sukala okoli zarotnikov, ki so umerili Aleksandra in Drago in ne-čejo zapustiti svojih služb Položaj v Peterburgu. Včerajšnja brzojavna poročila trdijo, da je končana peterburška stav-j k a. Včeraj popoldne so pričeli delati tudi črkostavci. Vojaški vlaki namenjeni v Varšavo so vozili brez vojaške straže. V delavskih mestnih delih so pač 25 t. m. večkrat poizkusili povzročiti nemire. Na nekaterih progah cestne železuice so morali ustaviti promet, Vojaki 6* razgnali v dveh mestnih delih z golim orožjem zbirajoče se množice. V viborškem mestnem delu so streljali kazaki, da so razgnali delavce, ki so napadli neki voz cestne železnice. Splo-fino so peterburški stavkujoči delavci jako poparjeni. Veliki del peterburške družbe je pričel protestirati proti vstašem. Včeraj je objavila delavska „Z*eza" ustanovljena 31. oktobra oklio na delavce, v katerem jih poživlja, na) se ne puste preslepiti od ustašev, ker je stavka popolnoma ponesrečena. Go-sudarstvenna duma bo izpolnila opravičene delavske zahteve. Ženitev španskega kralja. li Londona poročajo, da princesinja Bi-temberška, ki se ima zaročiti s Španskim kraljem, odpotuje dne 27. t. m. v Rim, kjer da prestopi na katoliško cerkev. Princesi nja se potem v Kap Martinu sestane s španskim kraliem. Witte in ruski car. „Dajska stranka carju pismo, v katerem dokazuje, da je car le še po imeou vladar. Ko ie našel car na svoji mizi dopis, je očital Witteju, da je ponesrečil s svojo politiko. Med obema so padale ostre besede in Witte je baje rekel: Veličanstvo, ne morem več rešiti vladarske rodbine. Bojim se, da se ljudstvo tudi ne more več rešiti*, nakar je hitro zapustil carjevo sobo. StajersKe novice. š Slovenske zmage na Dobrni. Iz Dobrne pri Ceiiu se nam piše: Izid občinskih volitev na Dobrni je bil konečno ta: v III. razredu so dobili Slovenci 119 glasov, nasprotniki 39. V II. razredu Slovenci 39 glasov, nasprotniki 14 V I. razredu Slovenci 6 glasov, nasprotniki 9. V I. razredu smo propadli, ker trije Slovenci niso prišli. To seveda nikakor ne zmanjšuje slovenske zmage, zakaj I. razred ni bil nikdar popolnoma slovenski; le vsled tega, ker se v prejšnjih časih nasprotniki niso vdeleževali volitev, bila je zmaga v vseh treh razredik slovenska. Sicer so pa Slovenci poprej tudi vedno volili g. Orosla v odbor. — Kdor je gledal napor nasprotnikov dae 20. deo., mislil je v prvem trenotku, Slovenci morajo popolnoma propasti. A slovenska stranka delala je dostojno, mirno in — trezno, in zato je bil pa tudi uspeh tako nepričakovano sijajen. Obljuba slovenskega volilnega odbora, da bo najlepše božično darilo za Dobrno slovenski občinski zastop, se je »polnila veličastno. — Ob 4. uri je bil izid nedvom Ijiv in ob pol 5 uii je mogečen grom to-pičer naznanil Dobrnčanom nestrpno pričakovano novico Vsa nemčurska pijača, vse cigare, ves gulaž Šemerlevega na griži bol nega praseta ni pomagal nič, slovenski vo-lilci so stali kakor skala! Prihodnjič hočemo natančneje opisati volilni boj, ki je bil za Dobrne nekaj popolnoma novega. Le to povemo že danes, da je nesramni nemčurski oklic zoper slovensko duhovščino, katerega je Auer dal prestaviti od urednika ptujskega Štajerca, potem pa grozne laži in ostudno obnašanje pijane nemškutarije veliko pripomoglo k tako slavni zmagi slovenske stranke — živeli slovenski volilci 1 š Bridka izguba je zadela vele-čast. g. dub. svetovalca m župnika št vid skega na Planini. Dae 24. dec. mu je Bog poklical iz tega življenja ljubljeno sestro Marije Kibar, zvesto in nad vse skrbno gospodinjo. Sežalje farastov je splošno in srčno. — Naj počiva v miru. š Umrl je v Sevnici ebSavi dne 26. dec. ob 11. uri dopolne 2. g. župnik Marko Črnko. Pogreb bode v petek ob 10. uri. š Sina je imel zaprtega v kleti, kakor poročajo nemški listi, posestnik Conder v Loki pri Zusmj. Ko so ga našli, je bil nesrečnež popolnoma pokrit s človeškim blatom in bila ga je sama kost in koža. Pravijo, da ga je oče zato zaprl, da bi mu ne bilo treba izplačati dedščine pe materi. š Slovenskih dopisov ne bo smelo sprejemati županstvo občine Kortin pri Marenbergu. Tako je sklenil ondotni občinski zastop. Slovenske občine, odgovore s tem, da ne sprejmejo nobenega nemškega dopisa več ! š ,Slovenski Gospodar* bo 1. jan. 1906 praznoval 40ietnico svojega izhajanj. Sedaj se ga tiska 8500 izvodov. š Strajk v Hrastniku je končan. Noulce Iz Zaiorjn ob Savn Celodnevno čaščenje prev R. T. na dan sv. Barbare se je obneslo prav dobre. V nedeljo, 9. t. m., so imeli premogarji običajno slovesnost v čast sveti Barbari. — Pogoščenje v Habatovem salonu je bilo letos urejeno prav pametno. Tako je vsaj lahko vsakdo dobil nekaj, kar prejšnja lete r.i bilo. Krog 6000 kron devka menj bo plačevala za naprej prem« garska družba. Ta davek pride sedaj na druge davkopla-čevavce v občinah Zagorje in Arziše. Ubila se je dne 14. t. m. 54?etna žena Marija Pire na Lokah pri Zagorju, ko je v zmrzlem bregu grabila listje. V Kotredeiu se snuje novo izobraževalno društvo. Pravila so že pri vladi. Šola v Toplicah je razširjena v 6razredmco. Prav, da napreduje šolstvo. Le žal, da se ta šola od nekaterih strani vedno bolj in bolj sili v — germanske žrelo. Pre veliko mučenje otrok z nemščino ovira napredke v drugih predmetih. Božičnioo so priredili v topliški šoli dne 21. t, m. Dnevne novice. Dr. šusteršič o splošni in enaki volivni pravici. Lsti prinašajo izjavo dr. Sušteršiča o splošni in enaki volivni pravici. Iz njegove izjave posnemamo : Dr. Susteršič pričakuje od splošne in enake volivne pravice ozdravljenje zborničnih in ustavnih napak. Avstrija vstopi v vrsto modernih držav. Oživelo in zopet okrepilo se bo dinastično čuvstvo in avstrijsko domoljubje, ljudstvo si okrepi v gospodarskem in socialnem oziru ter — last not Ieast — na pameten način bo rešeno tudi narodno vprašanje. Nikakor ne dvomi, da je vse notranje-politične mizerije kriv samo zdajni parlament priviligirancev. Zdravo ljudsko zastopstvo more izvirati edino od ljudstva, ker drugače ni ljudsko zastopstvo in pe sedanjem javnem razvoju slabo. Splošna volivna pravica ima že pred svojo vpeljavo ugoden vpliv, ker je povzročila, da zbornica dela. Gautsch je lahko zadovoljen, ker je postal po volivni reformi gospodar položaja. Vse, kar je zahteval od načelnikov klubov, dobi dovoljene z naglico, kije bila nemogoča še pred pol letom. Pravijo, da nastanejo težkoče, ko pride na dan zakonski načrt. Gotovo nastanejo velike težkoče, ker vlada ne bo mogla zadovoljiti vseh strank in po pameti ne bo zadovoljila niti ene stranke. A kljub temu bo izvedena volivna preosnova. Temeljito se bodo zaračunali oni, ki sodijo, da pade vol izprememba pri prepiru za razdeiitev volivnih okrožij V klasični deželi brutalne nasilne vlade na Ogrskem lahko odgodijo še splošno volivno pravico za nekaj let, a v Avstriji ne več Tu stoje stvari tako, da mora biti izprememba izvedena in sicer še v tem letu — če ne z lepa, pa s silo 1" Zbornica se mora ukloniti in da se ukloni kaže dosedanji razvoj. Jugoslovani pričakujejo od izpre-membe vse, kar sem obrazložil v začetku. Oiiobito se veselimo, da pridejo najširši ljudski sloji kot enakovreden činitelj javnega življenja do zakonodaje in nadzorstva uprave in pričakujejo z vso gotovostjo, da ozdravi reforma naše posebne politične razmere. Osobito slovensko ljudstvo bo poslalo relativno močno, notranje ,homogenno krščar« sko demokratično zastopstvo v zbornico in tako pridobilo na akcijski zmožnosti. — Težke obtožbe na račun tržaških mestnih gasilcev. Valovi razburjenja, ki jih je izval nastop tržaške mestne gasilne institucije na zadnjem velikem požaru, se še niso polegli. — Tudi razprave po časopisih, polne trpke graje, se nadaljujejo. Zlasti pripoveduje „Indipendente* o dveh dogodkih, ki — ako so resnični — kažejo vse rečeno institucijo v jako žalostni luči. O poludne, ko je pož..r najbolj vihral, so žene nekaterih gasilcev prinesle istim kosilo na pogorišče. In res so nekateri gasilci zapustili delo, gašenje, in se v božjem miru in s primernim apetitom — spravili nad jed. Nekdo jih je zarotil pri tem in jih primerne in zasluženo pokaral. Drugo dejstvo, o katerem pripoveduje „Indipendente* pa je veliko huje in težje, rekli bi, vnebovpijoče. V drugem nadstropju, v enem stanovanj, ki so bila najbolj poškodovana, je bivala neka oseba, ki je zastopnik trgovin z vinom Tu nameščeni gasilci se našli več buteljk vina, razbili isti n vratove in veselo pili. Jeden gasilcev da je bil celo popolnoma pijan Ce je to res, potem je to dogodek, ki kriči do neba. To ne bi bila več ne nemarnost in ne lahkomišljenost, ampak to bi bila nečuvena brezvestnost. In oblasti, ki vodi preiskavo, je dolžnost da se posebne bavi s tem dogodkom, o katerem pripoveduje „Indipen-dente". Vsekako pa je znamenito, da priznavajo sedaj prijatelji mestnih gospodarjev, da je mnoge gnjilega v mestnih ustanovah. — Zakon proti Izseljevanju ne Ogrskem se vpelje s 1. januarjem. PoIicijsko osobje se odbere že ta teden. Za postaje obmejne policije se določena sledeča mesta: Reka, Požun, Sepron, Panczova, Or-seva, Krostadt, Bistrica, Marmaros - Sziget, Munkač, Ungvar, Bartfeld in Sielein. — Pred upravnim sodiščem be jutri razprava o pritožbi gospoda Franca I v a n o a iz Kranja o neki službeni do-kladi, dne 3. januarja pa o rekurzu g Tomaža Pavšlerja iz Kranja proti poljedelskemu ministru radi vodovoda za mesto Kranj. — Slaboumni duhovnik skočil v vodnjak. V goriškem kapucinskem samostanu živi slaboumni duhovnik Blaž Bevk. Te dni je skočil na dvorišču v vodnjak. Rešili so ga še ob pravem času ter ga prepeljali v opazovalnico za umobelne. O tem revežu je nedavno „Narod" mnogo pisal, ni pa povedal da so njegova dejanja, dejanja slaboumnega Človeka. — Umrl je dne 24. decembra v Toplicah v 75 letu starosti g. Anton R e i -n i g e r , nadlogar v pokoju, posestnik in gostilničar. Prišel je s Češkega v službo kneza Auersperga ter bil nastavljen na raznih krajih: v Soteski, v Dragi in Borovem. Zaradi svojega priljudnega vedenja j8 povsod užival spoštovanje. Tudi kopališki gostje ga bedo pogrešali. Dasi rojen Nemec, je slovenščino gladke govoril in ljubil kranjsko dežele kot svojo drugo domovine. — Higijenična razstava leta 1906. Za poletje prihodnjega leta nameravajo prirediti na Dunaju higijenično razstavo v „Rotundi*. — Vesti iz mornerioe. Cesar je sprejel nedavno v avdijenci avstrijskega kontreadmirala J e d i n o in se z njim dolgo pogovarjal o stanju in razmerah v avstrijski mornarici. Poveljstvo nad puljskim pristaniščem in trdnjavami ima začasno ob priliki daljšega dopusta kontreadmirala Wellst&dta kontreadmiral Mauler, vitez Elisenau. Poveljstvo nad arzenalom je poverjeno kapitanu Frideriku baronu John. — Občinski zastop srednjeveški v Bohinju je v seji 21. decembra t. 1. častnim občanom imenoval prebla-gerodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja radovljiškega Otona pl. Detel a zaradi izrednih zaslug za imenovano občino. Z njegovo pomočjo je Srednja vas ob času velikega požara prejela prav izdatne podpore; kot izboren hribolazec je obhodil opetovano vse planine in jih v izboljšanje priporočal sia visokem mestu; podpore je obljubil v teku leta po toči ponesrečeni vasi Studor, Stara Fužina in Polje; za ljudski blagor vneti gospod okrajni glavar je vpeljal tudi mesečni uradni dan v Bohinju, da prihrani ljudem stroške in dolge, zamudno pot v Radovljico. — V isti seji je imenoval občinski zastop častnim občanom tudi blagerodsega gospoda državnega in deželnega poslanca Josipa Pogačnika v znak hvaležnosti, ker je imenovani poslanec skoraj ves čas, kar zastopa gorenjski okraj, se trudil, da je priboril Bohinjcem tako potrebne planine, Komarče, Dednepolje itd. Imel je zaradi tega mnogo brezplačnih potov v oddaljeni Bohinj, stalo ga je mnogo truda, da se je kupčija med verskim zakla dom in Bohinjci posrečila. — Nesreča na postaji v Št. Petru, ti druga grozna nesreča se je pripetila na postaji Št. Peter na Krasu. Dne 23. decembra popoldne skenčavali se ravno delo pri napravi novega tira na postaji in odvažali gramoz. Pri porivanju vagonov se je izpodrsnilo delavcu Jožefu Slabnik, kletnemu mladeniču iz Košane, tako nesrečno, da je padel pod vagon, kateri mu je šel čez prsa, odtrgal skoro popolnoma desno roko in poškodoval po glavi. Bil je takoj mrtev. — Naklade na žganje. V Črnem vrhu nad Polhovim gradcem je občinski zastop razun dveh zastopnikov kata-stralne občine Selo soglasno sklenil, pobirati občinske naklade na žganje. — Surovosti nemškega učitelja. Z Domžal se nam piše: V petek popoldne ob en četrt na štiri so šli slovenski otroci iz šole domov. V bližini pošte pride za njimi nemški učitelj ter jih začne zmerjati z „Rauber Bande". To je že neznosno, da učitelj W i z i a n i po cesti tako upije nad otroci, ker niso njegove narodnosti. — V cenilno komisijo za odmero osebne dohodnine za ljub Ijansko okolico so bili izvoljeni: dne 21. decembra 1905 v I. volivni skupini gospodje Peter Kosler, pivovarnar v Spodnji Šiški in Karol Kotnik, tovarnar na Vrdu, članom, in Franc Galle, graščak na Bistri in Viktor Bolaffio, veletržec z vinom v Sp. Šiški, namestnikom ; dne 22. decembra 1905 v II. volivni skupini gospoda Franc Javor-nik, posestnik in trgovec na Glincah, članom, in Ivan Zorman, posestnik in trgoveo v Spodnji Šiški, namestnikom ; dne 23. decembra 1905 v III. volivni skupini gospoda Jakob Burgar, župan in posestnik v Spodnji Šiški, članom, in Edvard Ze enka, posestnik in tovarnar v Spoduji S.ški, namestnikom. — Mrtvega se netil mineli petek na Gt rjancih, kake četrt ure proč ed državne oeste, v gošči neznanega človeka. M«ž, precej velike rasti in še dovolj čedno opravljen, je star kakih 60 let, ima črno brado in brke in je zadej plešast. Pri sebi je imel dežnik, revolver s patroni, srebrno uro, 8 kren denarja, dva noža, eno steklenico in drugo, zavite v raztrganem zemljevidu Avstro-Ogrske. Najbrže je zašel ponoči s peta v hosto, in ker ni mogel najti izhoda, je tam obležal in zmrznil, kajti sledi kake silovitosti ni bilo najti na njim. Pač je bil po obrazu in po vratu ebjeden, najbrže od gozdnih živali in je moral torej že dalj časa tam ležati. Pokopan je na poko-lišču Podgradom. — Gostovanje gdč. Kreisove v Celju in g. Verovška v Trstu. — Nedavno je gostovala naša naivka gdč. Kreisova v Celju ter je nastopila v ^Narodnem domu* pri izvrstni predstavi Govskarjevih „Legijonarjev". Dosegla je izreden umetniški uspeh, ker je igrala Lavro resnično izborno. »Pevsko društvo" ji je poklonile velik šopek, in po predstavi ji je občinstvo priredilo prisrčno ovacijo. — Istega dne je nastopil g. A. Verovšek v tržaškem hoteiu .Balkan" v Govekarjevih »Rokovnjači hu kot Blaž Mozol. Igral je prav dobre in žel mnogo priznanja. »Dramatično društvo" mu je poklonilo venec; po predstavi je bil sestanek, pri katerem se je napijalo avtorju, g. Verovšku in tržaškim vrlim diletantom. — Obe društvi vrlo napredujeta ter prav dobre gojita dramatično umetnost. Zanimanje je v Celju in v Trstu za gledališke igre izredno. — Novice s Save pri Litiji. Načrt za novo šele je že izdelan. Nova šola se bode začela graditi čez 3 leta. — Nov železniški tir bodo gradili prihodnjo pomlad med postajama Sava in Litija. Gramoz že dovažajo. — Obstrelil se je okrog 15 letai Blaž Kimovec. Našel je nekje, ali je pa sam izmaknil železniško pa-trono, ki jih rabijo železniški čuvaji. Fant je vzel sekiro in jo presekal. Patrena se je razpočila in ga hudo ranila na roki. Na drugi roki in na obrazu je bil lahko poškodovan. Sreča velika, da ga ni oslepilo. — Roko si je izpahnil vrami posestnik Ign. Smuk. Padel je čez neko cestno obzidje tik kolodvora. — V o 1 i 5 je vrgel posestnikovega sina M. Rapot-nika, ko ga je gnal na semenj. Pri padcu je priletel s kolenom na kamen in ga težko poškodoval. — Letina se je tu dobro obnesla. Posebno ajda je prav bogato obrodila. Samo zgodnji jesenski sneg je tu zelo velike škode napravil po gozdih in vrteh. — Ljudje so zdravi. — Javna predavanja o prvi pomoči pri nezgodah, o higijeni premogar-jev in njihovih boleznih imel bode pričenši s 7. prosincem 1906 okrožni zdravnik v Zagorju ob Savi dr. Zamik Tomo vsake nedeljo od pol 9. do pol 10. ure v poslopju ljudske šole v Toplicah pri Zagorju. Vstop prest. — Nesreča. V Leskovici se je ponesrečil g. J. R a s p e t; pri spravljanju lesa se je čezenj prevalil sila težak hrast; upanje je, da še okreva. — Tu poletu ni bil nobeden umrl; na sv. Štefana je umrl mož, ki je pred kratkim hiso predal, po domače „Nacon". — Obsojena židovska babica. Trst, 23. decembra. Judovska babica Luzzato-Treves je obsojena na eno leto težke ječe (radi provzročenega splova, vsied katerega je mati umrla) in zapeljivec slikar Maglieretta na 3 mesece težke ječe. — Nova odredba za izobrazbo vojske. Ogrski listi poročajo, da je skupni vojni minister izdal okrožnico na vsa korna poveljništva na Ogrskem, glede vojne izobrazbe moštva, ki se tiče tudi jezikovnega vprašanja v vojski. Ta okrožnica odreja, da se v bodoče pehotne in konjeniške stotnije ne dele več v 4, ampak v 2 četi. Izobrazba naj se nič več ne vrši skupno, ampak se ima vsaka četa postaviti ped poveljstvo enega nadporočnika in pe enega nadporočnika in po enega podčastaika, ki prostovoljno služi dalje. Razdelitev v 2 četi naj se izvrši po jeziku, oziroma po narodnosti moštva. Ta odredba naj se najprvo za poizkušnjo uvede v enem bataljonu vsakega vojnega zbora. Vojni minister je tudi odredil, da ima po cn bataljon menjevaje dajati moštvo za straže in dela, tako da bo ostalim bataljonom omogočeno, iti na vaje v polnem mirovnem stanju. S tem hoče vojni minister odpomoči vednemu izpreminjanju stotnijskega stanja. - Češki sooijalni demokratje so vstopili v češki narodni svet. — Smrt starega jurista. Na Planini Vipavski je umrl gosp. Anton Ž v o k e 1 j, absolvirani jurist, v 80. letu svoje dobe. Služboval je le malo časa; nad 50 let je živel po kmečko v svoji rojstni vasi — daleč znani čudak. Preminil je nenadoma. Ljubljanske novice. lj Zabavni večer, ki ga je* priredila »Krščanske socialna Zveza" v svojih prostorih v »Unionu" sv. Štefana daa je bil vrlo dobre obiskan. Zal, da je dvorana za take prireditve mnogo premajhna, in so se morali mnogi vrni'j, ker niso dobili prostora. Pesmi, katere nam je mešani zbor pod vodstvom g. kateheta uadeža zapel, kakor tudi obe deklamaoiji so vsem vrlo ugajale. Igra „Rusofil" je povzročila mnogo smeha. Vsi igralci brez izjeme so jako dobre pogodili svojo vlogo. Želimo, da nas Zveza kmalu zopet razveseli z enakim večerom. lj Vlak je povozil v nedeljo dopoldne na prelazu južne železnice ob Koli zejskih ulic*b, 321etno Emo R a b i če ve iz Spodnje Šiške št. 208. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer je drugi dan umrla. Ali se je ponesrečila, ali je izvršila samo-umer, je neznane. lj Lekarno na Rimski cesti je dobil g. B o b i n e o. lj Javna vinska pokuSnja v tukfjŠnji deželni vinsKi kleti bo jutri, vče trtek, od 7. do 9. ure. lj Umrli so: Helena Avšič mestna uboga, 56 let, Japljeve ulice 2. Ivan Majer-šič, c kr. kancelist v p., 45 let, Radeckega cesta U. Henrik Zalar, delavčev sin, 5 in pol meseca, Streliške ulice 15. V bolnici: Reza Snoj, gostija, 85 let, ostarelost. V gar-nizijski bolnioi: infanterist Levrenc B e r -ni k. lj MaSa zveza« Tukajšnji uradniki se osnovali pod tem imenom društvo, katerega namen je podpirati socialne, gospodarske in politične težnje uradnikev. lj Tajnega kompanjona je imel v seboto popoldne premogarsni hlapec Anton Počivavšek, ko je prodajal po Mestnem trgu premog. Med tem, ke je Počivavšek nesel premog v kako hišo, je prišel k vozu delavec Jurij Zupan, vzel z voza vrečo, ter jo nesel v druge hiše. Ko je prišel nazaj, je zopet čakal za kakim vo galom, da je Počivavšek odšel ia potem zopet odnesel vrečo premoga. Ni pa imel sreče, ker je bil zasačen že pri drugi vreči in odpeljan v zapor. lj Trgovska in obrtniSka zbornica v Ljubljani ima v četrtek, dne 28 decembra 1905. ob 2. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redne javne sejo s sledečim dnevnim redem: L Predložitev zapisnika zadnje seje II. Naznanila predsedstva. — III. Predsedstvene poročilo • zborničnem delovanju v letu 1905. IV. Naznanila tajništa. V. Prošnja deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem za podpero. VI. Prešnja trgov kega društva »Merkurja" za pedporo. VII. Predleg na de-volitev drsgiajskih doklad zborničnim uradnikom. VIII Volitve zborničnih zastopnikev v šolskih «dborih obrtnih nadaljevalnih šol v Kranju, Šnofji Loki, Tržiču, Metliki, Pe-stojni, St V^du pri Ljubljani, Novemmestu, Kamniku in Smartnem pri Lsestnik ' hlinj pos. In blag. L), pos. tovarnar Lepa QQ božična in novoletna primerna darila--- BSHD kakor: ure, verižice, zapestnice, broške, obeske, uhane, tudi z brilantniml kamni itd, priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi H. Miner, uraMirtrjouec u Kranju. Cene nižje kakor povsod. Švicarske ure, najfinejših slovečih znamk, katere imajo priznanje po celem svetu, so po najnižjih cenah vedno v zalogi. Prosim, naročite tfe|||(| flOtfi Cenik, kateri^se pošlje zastonj in poštnine prosto. Zahtevajte zastonj In Iranko mo| veliki, bogato lluitrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastlh, arebrulh ln zlatih ur z znamko Boakopf, Hahn, Ornega, Schaffliausen, Glashutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln In srebrnli po Izvirnih tovarniških cenah.} Nikel. remont, ura......K 3 — slst. Roskopl patent ura .... , , , črna leki. rem. ura , flavte. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5-— Ooldln rem. ura .Luna" kolesje . 7 50 srebr. . . Olorla" , . 7-60 . . » dvojni plašč . . 11-50 . oklep, verižica z rinčlco . T , ... na pero in karab., 15 gr. težka . 2-50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z »Luna" kolesjem . 9 50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 290, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2-—. ... z» «»ko aro Sletno pismeno Jamstvo I Hlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prvo tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu 1077 (BrUx) št. 843, Češko. 100-55 Novo istrsko vino se pošilja natančno po naročilu: muškat, belo vino, refošk, teran. Specijelno belo vino za —-- sv. maše. -- Prodaja po najnižjih cenah Antonu Ferlan di Giorgio Rovinj, Istra. 218624-18 m Najelegantnejše izvršene obleke za gospode In dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba le pri JOS. R0JINA Ljubljana. 2179 20-17 < J O < o w w < t-) < o « M £ < te N H-( w J >N w tu 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. NRJFINEJŠE TELEFON 154. BRRVE ZR UMETNIKE DR R. SCMOENFELDR & KO. V DGSSELDORFCI FIME OLJNRTE BRRVE ZR 3lUDI]E DRR' SCHOENFELDfl & KO. V DdSSELDORFCJ (PCJŠICn 20 Vin.) - MEClLR, RPRRRTE, BRRVE IN PREDLOGE ZR ŽC3RLN0 SLIKRN1E VELIKO IZBIRO LESENIH IZDELKOV ZR VŽISmjE IN POSLI KRN] E iwnn PP1TO ETDCDI TOVRRNR OLNJRTIH BRRV, Dl\nin L. D LIX L lrkov in firnežev MIKLOŠiCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. SUKRRSKI PRPIR PLRTNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE H a N m S 2 O N m S w K 1—t r > 2291 34 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupijje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital E 2,000.000*-. Rezervni zaklad K Zamenjava In ekskomptnje Daje prednjme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vinkuluje ln dovlnkulujo vojaške ženltnlnske kavcijo. jtT Bakompt ln lnkaaao manlo. Ift JU" Borzna naročila. HA Podružnica vSPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.