Gorenjska borzno posredniška družbo duL
VAŠFINANČNICENTER
Korošfco 5, Kroni, S M 3999,
9M.SI
Delnice, obveznice (domač» in tuje) Vza/emni skladi, ETF skladi Svetovanje in analize On-Line trgovanje
Upravljanje premoženja (gospodarjenje)
5 (hotel Creino). Vabljeni!
BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI,
PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28, 04/208-44-14;
PRODAJA; na vseh naših bančnih okencih.
Ocrer^iM MmM d.d . Bleweieove c 1. Krvg
Gorenjska'^ Banka
Banka ^ pooluhom
Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 54 - CENA 300 SIT (16 HRK)
Kranj, petek, 9. julija 2004
V Dijaškem in študentskem domu Kranj so v začetku tedna svečano predali v uporabo internetno omrežje.
s klikom na miško sta Slavko Gaber in Pavle Gantar predala v uporabo Internetno omrežje v kranjskem študentskem domu. Foto: Gorazd Kavčič
Kraiy - Tako so studentom omogočili varen in zmogljiv dostop do svetovnega spleta. Gre za prvi primer v okviru projekta ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter ministrstva za informacijsko družbo ob strokovni podpori Arnesa, s katerim želijo do konca leta 2006 vsa ležišča v študentskih domovih opremiti z internetnim priključkom.
Vrednost triletnega projekta ocenjujejo na petsto milijonov tolarjev, letos so za to namenili 130 milijonov tolarjev. Do konca leta bodo po besedah ministra za informacijsko družbo dr. Pavla Gantarja v študentskih domovih zagotovili pet tisoč inter netnih priključkov. V vseh novozgrajenih študentskih domovih, je dodal minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, so ti predvideni že avtomatično. V kranjskem študentskem domu je odslej študentom na voljo 338 priključkov. Z urejanjem računalniškega omrežja so v domu začeli že leta 1998. Vrednost celotnega projekta je po besedah direktorice kranjskega študentskega doma Mar-
jetke Bren presegla 18 milijonov tolarjev. Večino finančnih sredstev za notranje ožičenje doma so s pomočjo donatorjev in v sodelovanju z lokalno skupnostjo uspeli zbrati študenti sami, uprava doma in šolsko ministrstvo pa sta prispevali sredstva za vzpostavitev optične po-
vezave od Arnesove vstopne točke na fakulteti za organizacijske vede do doma. Obe ministrstvi pa sta zagotovili Še 2,9 milijona tolarjev za nakup aktivne opreme, ki omogoča giga-bitne hitrosti, in strežnika za av-tentikacijo. Povezovanje na svetovni splet bo po zagotovilu Marjetke Bren za študente brezplačno. Na mesec bodo morali plačati le 525 tolarjev prispevka, in sicer 250 tolaijev za kabelsko televizijo, ostanek pa za vzdrževanje omrežja.
Mateja Rant
Obfiova HF Moste
MODRO SOŽITJE
Vprašanja
lahko
vsitk dctijvnik fned 08:00 iii 09:00 un) fia le!.:
Q'	Www.ht ifKf.u :>ti >1
Vele pod okrilje Engrotuša
Domžale - Celjska trgovska družba Engrotuš, ki ji pripada peto mesto na lestvici najuspešnejših slovenskih podjetij, nadaljuje s šhjenjem svoje dejavnosti v Še "nepokrite" dele Slovenije. EngrotuŠ bo kupil družbo STP Leasing, ki je lastnik 99,87 odstotka delnic družbe Vele iz Domžal. O sklenitvi kupoprodajne pogodbe z družbo Hram holding je Engrotuš že seznanila upravi STP Leasinga in Vela. Prav tako je Engrotuš v skladu z 12. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence priglasil koncentracijo uradu za varstvo konkurence. Ta bo odločil, ali je z omenjenim združevanjem dosežena meja dovoljene koncentracije med družbama ali ne oziroma ali obstaja nevarnost ustvaijanja prevladujočega položaja na trgu.	S.S.
Potniki mirni kljub protestu
Prevozniki zahtevajo zvišanje državne subvencije na sto tolarjev za kilometer, ministrstvo ponuja petdeset tolarjev.
Kranj - Sredin javni protest avtobusnih prevoznikov, ki so med 15. in 17. uro ustavili vse avtobuse, ki vozijo na registriranih rednih javnih linijah, potnikov ni bistveno vznemiril. Vsaj peščica čakajočih na glavni avtobusni postaji v Krai\ju ni bila slabe volje, kot bi bila solidarna s prevozniki, ker so od uspeha protesta odvisne tudi i\jihove koristi.
V Vratih bodo pobirali parkirnino
Kraixjska Gora - Podobno kot na Vršiču in v Planici bodo parkirnino začeli pobirati tudi v dolini Vrat pred zapornico v bližini Aljaževega doma. Kranjskogorski občinski svet je na seji konec junija sprejel poseben odlok. Tako bodo obiskovalci za parkiranje osebnega avtomobila plačali 500 tolarjev, motornega kolesa 300 tolarjev, avtobusa 2.500 tolarjev in kombija 800 tolarjev. Parkirnino bodo namenili za izvajanje rediteljske službe, čiščenje parkirišč ter postavitev in vzdrževanje sanitarnih kabin. Svetniki so se zavzeli, da so invalidi s člansko izkaznico oproščeni plačila parkirnine, prav tako lastniki parcel v Vratih.	M. K.
Avtobusni prevozniki so javno protestirali zaradi trenutno neuspešnih pogajanj z ministrstvom za promet glede zvišanja subvencije za opravljanje dejavnosti javnega linijskega prevoza potnikov. Država trenutno subvencionira prevoznike s 16,5 to-laija na kilometer, sedaj pa prevozniki zahtevajo subvencijo v višini 100 tolaijev na kilometer. V tem primeru bodo s 1. septembrom znižali cene mesečnih vozovnic za trideset odstotkov,
obljubljajo slovenski avtobusni prevozniki, ki so lani poslovali z 2,4 milijarde tolarjev skupne izgube.
"Z znižanjem cene vozovnic se bi zanimanje za avtobusne prevoze na javnih linijah povečalo, kar je tudi bistvo naše zahteve po zvišanju subvencije. Prometno ministrstvo nam je pred protestom poslalo pismo, v katerem nas obvešča, daje vladi v medresorsko usklajevanje poslalo uredbo o koncesiji. Njen
Freecamp Mummy
Outlet
Šotor Hiahland
za 5 osebe, velikost:
210 X 210 X 130 cm
Stara cena 2.980.- stara cena 7.980.- ^

O Ü
m
m
C
2 3
O O
•o <
ž
UJ >
O
V)
£C <
a.
ifi
Pohitite v hipermarket SPAR JESENICE!
Kranjska avtobusna postaja je v času protesta samevala
sprejem ministrstvo napoveduje še za julij, kar bo nato podlaga za sklepanje koncesijskih pogodb septembra letos. Ministrstvo sedaj ponuja subvencijo v višini 50 tolarjev na kilometer za obdobje od septembra do decembra. Tudi' ponujena subvencija je neka pomoč prevoznikom, vendar pa v tem primeru ne more priti do 30-odstotnega znižanja cen vozovnic," nam je včeraj razložila Ivanka Zupančič Gaber, direktorica Alpetoura Potniške agencije iz Kranja. Tudi njihovi avtobusi so v sredo za dve uri obstali, in sicer z začetne postaje med 15. in 17. uro ni odpeljalo 47 avtobusov.
V ponedeljek bo najverjetneje izredna seja sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije. Če ne bo prišlo do dogovora, je za 14. julij napovedan že nov protest. Takrat bo potekal med 15. in 19. uro. Simon Šubic
m
(N O
Vi)
vo
CS
m
fO
o >
VB-1£AS1NG, d 0.0 . Pol za Krajem 38. Kran)
<b o
N
^ V
o
< S

GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
Dr. Dimitrij Rupel je po razrešitvi s funkcije zunanjega ministra znova poslanec državnega zbora. Novi zunanji minister Ivo Vajgl, šesti v samostojni Sloveniji, zagotavlja
nadaljevanje sedanje zunanje politike.
Ljublana - Torkova nad pet ur trajajoča razprava o imenovanju dosedanjega slovenskega veleposlanika v Berlinu Iva Vajgla za novega zunanjega ministra je bila veliko bolj umirjena kot ponedeljkova, ko so razreševali dosedanjega zunanjega
tali so mu le delovanje v diplomaciji nekdanje Jugoslavije, "trd" odnos do dela slovenske emigracije, koje bil jugoslovanski generalni konzul v Clevelan-du, in sodelovanje v Forumu 21. Janez Janša je v imenu SDS dejal, da ga bodo podpirali, če
Ivo Vajgl je šesti zunanji minister v samostojni Sloveniji. Foto: Tina Doki
ministra dr. Dimitrija Rupla.
Opozicija je trdila, da so volitve novega zunanjega ministra tri mesece pred volitvami nesmiselne, saj bi to dolžnost lahko po vzoru nekaterih drugih držav opravljal predsednik vlade sam. Pri Ivu Vajglu nihče ni dvomil o njegovih diplomatskih izkušnjah. Priznali so mu zasluge pri osamosvajanju Slovenije. Roman JakiČ iz LDS je ugotovil, da je bil Ivo Vajgl eden od zaslužnih in skromnih Slovencev, ki za delovanje za osamosvojitev niso zahtevali odlikovanj in delovali v soju žarometov. Oči-
bo deloval v dobro Slovenije, čeprav se mu zdi zamenjava neprimerna. Predsedniku vlade je očital, da odstavlja najboljše in brani najslabše ministre.
Brez revolucije v zunanji politiki
Ivo Vajgl, ki je po Lojzetu Peterletu, dr. Dimitriju Ruplu, Zoranu Thalerju, Davorinu Kračunu in dr. Borisu Fr-lecu šesti zunanji minister v samostojni Sloveniji, je pred glasovanjem odgovarjal na vprašanja poslancev in pojasnjeval po-
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Ze drugo polletje
"Vse ima svoj določen čas in vsako početje pod nebom svojo dobo." (Sveto pismo stare zaveze). Ze smo preskočili v drugo polletje 2004, zato je čas za obvestilo o naročninah na časopis Gorenjski glas.
MESEČNA NAROČNINA ZA JULIJ 2004:
Torek: 200 sit x 4 Petek: 300 sit x 5
= 800 sit
= 1.500 sit
Skupaj: Popust*:
2.300 sit (bruto) 460 sit (20%)
Skupaj s popustom:
NAROČNINA ZA 3. ČETRTLETJE
1.840 sit
Torek: 200 sit x 13^ Petek: 300 sit x 13
= 2.600 sit
= 3.900 sit
Skupaj: Popust*:
6.500 sit (bruto) 1.300 sit (20%)
Skupaj s popustom:
NAROČNINA ZA 2. POLLETJE
5.200 sit
Torek: 200 sit x 26 Petek: 300 sit x 27
= 5.200 sit
= 8.100 sit
Skupaj:
Popust*:
13.300 sit (bruto) 2.660 sil (20%)
Skupaj s popustom:
10.640 sit
* Popust se prizna naročnikom Gorenjskega glasa, ki redno plačujejo naročnino.
Hvala, ker skupaj z nami beležite čas.
Petra Kejžar
glede na slovensko zunanjo politiko. Ocenil je, da je zunanja politika "tako konsistentna, da nas je kot ugledno Članico pripeljala v Evropsko unijo in Nato, zato jo bom nadaljeval. V polemikah, ki bi zmanjševale rezultate in ugled dela dr. Dimitrija Rupla, ne bom sodeloval. Bil sem njegov sodelavec v dramatičnem času, ki nas je zbližal in je od vsakega od nas zahteval maksimum".
"Lahko bi ostal Še dve leti v Berlinu kot slovenski veleposlanik v Nemčiji, vendar sem ponudbo predsednika vlade za mesto zunanjega ministra sprejel
k
brez pomisleka," je povedal
novi zunanji minister, ki je deset
let Član LDS, vendar ni bil niko-
f
li izrazito strankarsko razmišljajoč človek. "Ko sem šel v diplomacijo, sem dal strankarsko pripadnost in strankarsko obnašanje v drugi plan. Vedno sem se obnašal kot predstavnik in uradnik države, ki sem jo zastopal.
Vsak človek opravlja svoje delo na svoj način. To je stvar stila, značaja, izkušenj in načina ravnanja v posameznih situacijah. Za diplomacijo je pomembno prav to, kar mi nekateri očitajo kot slabost, da sem dolgočasen, siv, kar sem res, in ne govorim vedno jasno. Tudi novinarji imajo z menoj včasih težave, ker odgovorim tisto, kar želim sam povedati in ne tisto, kar sem bil vprašan. Tako bom ravnal tudi v prihodnje. Izjave zunanjega ministra imajo svojo težo, so zelo pomembne in so lahko obveznost njegove države do drugih držav. Delovati nameravam premišljeno, diskretno in tiho. Ker sem človek, ki išče soglasje,

\

bom odprt za ideje in sodelovanje, tudi z opozicijo. Tudi razlike v pogledih so pomembne pri reševanju za državo pomembnih vprašanj," je povedal Ivo Vajgl, ki je bil pred imenovanjem za zunanjega ministra novinar v Italiji, diplomat v Beogradu, konzul v Clevelandu v Združenih državah Amerike in velepos-
v
lanik na Švedskem, v Avstriji in nazadnje v Nemčiji. V treh mesecih do volitev ne bo časa za uresničevanje novih velikih projektov, saj bodo že dogovorjene naloge terjale veliko dela.
Pričakovanja na Balkanu
"V petek (danes) odhajam na obisk v Nemčijo na povabilo
njihovega zunanjega ministra Joschka Fischerja. Pripraviti se moramo na predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. S predstavniki Hrvaške bo verjetno opravljen kakšen pogovor, ki bo za sosede znamenje našega interesa za dobre odnose, pomembnejši koraki pa bodo lahko prišli na vrsto šele po volitvah. Pogovoril se bom s sodelavci v ministrstvu, v katerem mora po teh dogodkih zavladati mir," je povedal po izvolitvi Ivo Vajgl. "V zunanji politiki moramo razvijati aktivnosti, s katerimi bo Slovenija kot članica EU in Nato dinamično branila svoje interese in jih predstavljala svetu. Ker je Evropska unija organizacija, ki de-
luje na osnovi soglasja, je za nas pomembno, da prihajamo s konkretnimi pobudami in stališči ter pričakovanji, da bomo dobili zanje podporo. Ni pa nujno, da bo vsak naš predlog sprejet. Evropska unija pričakuje od nas posebno angažiranje na zahodnem Balkanu zaradi našega poznavanja razmer, jezika, gospodarskih, človeških, kulturnih in drugih povezav ter ugleda, ki ga uživa Slovenija v tem delu Evrope. Se posebej je razveseljivo, da se je to zaupanje s Članstvom Slovenije v Evropski uniji in Nato še povečalo. Slovenija je za ta del Evrope kljub svoji zemljepisni majhnosti velik igralec."
Jože Košnjek
Dimitrij Rupel y poslanski
skupini SDS
Demokratska stranka ga bo predlagala za podpredsednika državnega zbora.
Borut Pahor odstopil
Za novega predsednika državnega zbora bo vladna koalicija predlagala poslanca Združene liste
Ferija Horvata.
Ljubljana - Takoj po ponedeljkovi razrešitvi s funkcije zunanjega ministra je dr. Dinlitry Rupel izstopil iz Liberalne demokracije Slovenije, katere soustanovitelj je bil. Znova je postal poslanec državnega zbora, za katerega je bil izvoljen na volitvah leta 2000. Deloval bo v poslanski skupini SDS, čeprav ni član te stranke. O včlanitvi v
katero od parlamentarnih strank za sedaj ne razmišlja, ne odklanja pa možnosti kandidiranja za jesenskih volitvah v državni zbor. Iz SDS so sporočiU, da bo zaradi izvolitve v Evropski parlament dr. Miha Brejc odstopil kot podpredsednik državnega zbora. Na to dolžnost bodo predlagali dr. Dimitrija Rupla.
J. K.
Sestali s kandidatom za poslanca
Jesenice - Na Jesenicah so se prejšnji teden sestali predstavniki občinskih odborov Nove Slovenije z Jesenic, iz Kranjske Gore in iz Žirovnice. S kandidatom za državnega poslanca v 1. volilnem okraju dr. Janezom Mlinarjem, kije občinski svetnik v Kranjski Gori, so se dogovorili o predvolilnih aktivnostih in seznanili z njegovim političnim programom.	S. Š.
Ljubljana - Predsednik državnega zbora Borut Pahor je v sredo sporočil, da zaradi izvolitve za poslanca Evropskega parlamenta odstopa s funkcije predsednika državnega zbora. Ker je funkcija predsednika državnega zbora ena najpomembnejših, je treba zagotoviti pravočasno izvolitev novega predsednika. V vladni koaliciji so se dogovorili, da bodo že danes za novega predsednika državnega zbora predlagali poslanca Združene liste socialnih demokratov
Ferija Horvata. O njegovi izvolitvi bodo na javnem glasovanju odločali v ponedeljek.
Borut Pahorje bil ob napovedi svojega odstopa deležen številnih pohval za vodenje državnega zbora tako v vladajoči koaliciji kot v opoziciji. V delo državnega zbora je uvedel več strpnosti in evropskega demokratičnega načina delovanja, sprejemljiv pa je bil tudi za predloge opozicije.
J. K.
Za vas beležimo čas!
Zborovanje Jehovovih prič
Ljublana - Danes ob pol desetih se bo v dvorani hale Tivoli v Ljubljani začelo zborovanje Jehovovih priČ, ki se ga bo udeležilo okrog 2000 oznanjevalcev evangelija, ki so v Sloveniji organizirani v 29 občinah. V 235 državah na svetu deluje okrog 6,4 milijona Jehovovih prič. Zborovanje bo potekalo pod geslom Hodimo z Bogom, končano pa bo v nedeljo, 11. julija, popoldne. Posebnost jutrišnjega dogajanja bo krst s potopitvijo, v nedeljo pa bodo sodelujoči v posebnih oblačilih prikazali krščansko dejavnost v prvem stoletju.	J. K.
Spominski pohod na Triglav
Pokljuka - Konec tedna bodo organizacije Zveze borcev, združenja veteranov vojne za Slovenijo 1991, združenje Sever in Združenje slovenskih častnikov organizirale 19. spominski pohod na Triglav. Letošnji pohod bo posvečen Triglavu, simbolu slovenstva, partizanskim patruljam, ki so se leta 1944 povzpele na vrh Triglava in razvile slovensko zastavo, vojni za osamosvojitev Slovenije, 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti generala Rudolfa Maistra ter sodelovanju slovenskih partizanov z zavezniki v boju proti fašizmu. Pohod bo tako kot vsako leto zaključen s svečanostjo pred Šport hotelom na Pokljuki, ki se bo začela ob pol dveh s prihodom po-hodnikov na prireditveni prostor. V programu, ki ga bo povezovala Branka Smole, bosta sodelovala pihalni orkester Slovenske vojske in Partizanski pevski zbor, govornik pa bo predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Stanovnik. V hotelu bodo na ogled izdelki 12. slikarskega in kiparskega tabora, za razvedrilo pa bo igral ansambel StoržiČ.	J. K.


Petek, 9. julija 2004
AKTUALNO/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Zlati Častni znak svobode za dr. Jožefa Bernika - O svoji življenjski poti ne govori rad, veliko rajši o politiki.
Škofja Loka - Predsednik dr. Janez Drnovšek je pred dobrim tednom odlikoval škofjeloškega rojaka in poslanca v državnem zboru dr. Jožeta Bernika. "Ob 80-letnici za zasluge v dobro slovenstva in Slovencem, pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju ter razvoju demokracye v Republiki Sloveniji," je v obrazložitvi povedal predsednik.
Ob sprejemu visokega odlikovanja je dr. Jožef Bernik povedal, da ga ne sprejema le zase, ampak za vse Slovenke in Slovence po svetu, ki so po najboljših močeh in sredstvih pomagali pri osamosvojitvi in priznanju Slovenije kot samostojne države. Vključil je tudi vse tiste, ki so se v pošteni veri in za isti cilj borili za samostojnost in demokratičnost pravne države, mnogi so dali življenje med vojno in po njej. Ženi Mariji Bevčar Bernik pa gre posebna zahvala.
Odlikovanje ste na slovesnosti namenili Slovenkam in Slovencem, kakšni pa so vaši osebni občutki ob sprejetju najvišjega državnega priznanja?
"Glede Časti sem skromen, saj vem, da živim v razvijajočem se svetu, kjer zaslug ne morem pripisati samo sebi. Zato tudi takšna formulacija moje zahvale. Osebno pa sem izredno hvaležen za tako visoko priznanje, še posebej, ker nimam istih pogledov na svet kot večina tistih, ki so odlikovanje prejemali v zgodnjih letih naše države. Različnost, ne le v razmišljanju, temveč tudi v prepričanem delovanju sedaj in v preteklosti pa je nekaj, kar mora priznati vsaka kultivirana in urejena družba."
Minuli konec tedna je predsednik Zveze borcev Slovenije očital dr, Drnovšku, da ni izbral primernega Človeka za podelitev odlikovanja. Slo naj bi za relacijo obeh najvišje odlikovanih: partizan - domobranec:
"Točne izjave Janeza Stanovnika ne poznam, v nekem časopisu pa sem zasledil, daje govoril o spoštovanju evropskih standardov in da je Evropa te zadeve že davno uredila. Paradoksal-
no je, da nekateri nikdar niso duhovno in miselno živeli v Evropi, sedaj pa se radi sklicujejo na evropske standarde, ki jim dajo svojo lastno narobe obrnjeno ysebino. V zahvalo sem vključil tiste, ki so dali življenje med vojno in po vojni za cilj svobodne slovenske prihodnosti. Tisoči teh Čakajo na pokop v neurejenih grobiščih."
Marsikdo ne pozna Bernikove življenjske poti. Po odhodu iz Slovenije je preko Koroške odšel v Italijo, tam študiral pravo in novinarstvo, nato v Španiji Študiral ekonomijo, Ifta 1950 pa odšel v Združene države Amerike, v Chicago, Tam je ostal vse do upokojitve, vmes pa,,,?
"V Chicagu sem se najprej zaposlil v tovarni, kjer sem zaslužil za študij in preživetje. Imel sem sicer štipendijo, a samo z njo ne bi mogel preživeti. Ko sem po rednem študiju končal ekonomijo, sem šel na pravo. S tem teoretičnim znanjem sem eno leto delal v karitativni organizaciji, ki je zastopala revne kliente. Želel sem priti do neposrednih stikov s klienti, sodišči in sodnim sistemom. Moj poklicni cilj je bil drugod: zaposhl sem se v mednarodno pravnem oddelku farmacevtske multina-cionalke Abbott Laboratories. V razmeroma kratkem času sem postal vodja oddelka in tam ostal do upokojitve leta 1989. Takoj sem se delno zaposlil v odvetniški "tovarni" - podjetju z veČ kot 200 odvetniki. Po dveh, treh letih mi je bilo dovolj, redno sem začel obiskovati Slovenijo.
Po Škof ji Loki se govori in ugiba o vašem uspehu v Chicagu in tudi o vašem bogastvu. Dr, Bernik, imate veliko denarja ?
Dr. Jožef Bernik, letošnji odlikovanec predsednika republike dr. Janeza Drnovška.

"Ne vem, od kod ideja o tem bogastvu. Podjetje, pri katerem sem delal, je bilo zelo uspešno inje zelo hitro raslo. Dobro smo bili plačani, znal pa sem tudi delati z denarjem. Z ženo Marijo sva zadovoljna in tako lahko v precejšni meri izpolnjujem obljubo ob izvolitvi. To je, da bom del svoje plače razdelil za razne potrebe družbe, tako za karitativno dejavnost, kot tudi druge potrebe."
Ze od začetka poslanskega mandata pa je znano, da imate najnižjo plačo med poslanci, čeprav ste najstarejši,
"Res imam najnižjo plačo, saj nimam nobene delovne dobe v Sloveniji. Ne pritožujem se nad tem, paradoksalno pa se mi zdi, da sem moral za ameriško pokojnino plačevati davek Slove-•»% ^^
niji.
Poseben pečat je dr, Berniku in ženi Mariji dalo mesto Le-mont. In obratno, V mestecu Lemont, približno 40 kilometrov iz Chicaga, so že leta 1924 slovenski frančiškani kupili ve-
liko zemlje in zgradili dom za svoje potrebe. Tam so se v začetku zbirali ekonomski izseljenci, Kako se slovenskih izseljencev spominjate vi in kako ste se skupaj razvijali?
"Po vojni je v Chicago prišlo veliko slovenskih družin, mladih ljudi, med njimi je bilo veliko intelektualcev, večina revnih kot cerkvene miši. Doštudirali smo in začeli delati, z višjim življenjskim standardom pa je , prišla tudi solidarnost do potreb slovenstva. V Lemontu je bilo naše nekako versko in socialno središče za vse te potrebe. Kasneje smo se s frančiškani dogovorili o gradnji novega kulturnega doma. Velikodušno so nam dali v najem del zemljišča za 99 let. To je bil projekt nas vseh. Bil sem v odboru za gradnjo in pravni svetovalec in kot drugi sem prispeval v sklad. Ponosen sem, da nam je uspelo z lastnimi močmi. Pred desetletjem smo Slovenski kulturni dom odprli, iz Slovenije nas je takrat kot zastopnik vlade obiskal Andrej
Šter. Kulturno življenje in domoljubne prireditve se v domu vrstijo."
Širšo prepoznavnost v slovenskem prostoru ste si priborili s kandidaturo za predsednika države. Kako se spominjate večjega pojavljanja v javnosti?
"Prvič sem nekaj pozornosti pritegnil že z izvolitvijo za predsednika Slovenskega svetovnega kongresa. Po dunajski konvenciji kongresa so se začeli oglašati nekateri in me začeli napadati. Nekaj Časa sem na žalitve odgovarjal, potem pa sem se naveličal. Za predsednika države sem kandidiral zato, da v volilni kampanji povem tudi drugo plat resnice, saj so bili do tedaj navajeni samo na "eno in edino resnico". Brez velike reklame sem osvojil tretje mesto, zato sem tudi ostal v Sloveniji. Pred tem in kasneje sem dobival številna grozilna pisma. To me ni strlo. Na lažne napade sem pa reagiral, tudi s tožbo, ki se vleče že devet let."
Klonil celo Herkules
Zaradi premalo sodnikov se je konec lanskega leta na donnžalskem sodišču nabralo
Pogodba z gledališčem
Kranjskogorski svetniki so zavrnili predlog za prekinitev
pogodbe z jeseniškim gledališčem.
skoraj 13 tisoč nerešenih zadev.
Domžale - Z razmerami na okrajnem sodišču v Domžalah, kjer se je lani kljub aktivnostim v okviru projekta Herkules Število sodnih zaostankov povečalo, se je ta teden seznanila tudi ministrica za pravosodje Zdenka Cerar. Predlagala je ukrepe, ki naj bi privedli do hitrejšega reševai\ja zadev. Tako naj bi sodišču dodelili več sodnega osebja in skrajšali postopke pri imenovai\ju novih sodnikov, ki zdaj trajajo tudi eno leto. Razmiš^ajo pa tudi o preselitvi sodišča na bolj ustrezno lokac^o.
Pravosodna ministrica Zdenka Cerar je domžalsko sodišče obiskala skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča Francem Te-stenom, njegovim namestnikom Markom Sorlijem in predsednikom ljubljanskega okrožnega sodišča Alešem Zalarjem. V pogovoru s predstavniki domžalskega sodišča so izvedeli, da gre povečanje sodnih. zaostankov pripisati predvsem veliki kadrovski okrnjenosti - od osmih sodniških mest so bila zasedena le štiri. "To je izničilo celo učinke Herkulesa," je poudarila Ce-rarjeva. Konec lanskega leta so
tako našteli kar 12.861 nerešenih zadev, kar je 5,5 odstotka več kot leto prej. Vendar so se letos razmere že izboljšale, saj so odpravili osrednji razlog zaostankov - ta čas je namreč zasedenih vseh osem sodniških mest, na pomoč so jim priskočili tudi medokrajna sodnica in štirje strokovni sodelavci. "Na kazenskem področju so se letos sodni zaostanki v primerjavi z lani zmanjšali za 17 odstotkov," je pojasnila Ceraijeva in dodala, da je k temu pripomogla tudi uvedba tako imenovanega kaznovalnega naloga. Ta omogoča
hitro in učinkovito reševanje zadev, saj tožilec v kaznovalnem predlogu že predlaga sankcijo, "če se obdolženec s predlogom strinja, sodnik izda odločbo in sojenje ni potrebno."
Glede informatizacije zemljiške knjige so v Domžalah lahko zadovoljni, saj je v elektronsko obliko prenesenih že 98,3 odstotka zemljiškoknjižnih vložkov. "Premika se tudi na področju izvršb, a še vedno ne dovolj učinkovito," je dejala Cerarjeva. Razen tega je analiza zadev, starih več kot deset let, pokazala, da domžalsko sodišče sodi med lista, kjer so jih našteli največ. Konec lanskega leta jih je bilo 2248. Zdenka Cerar se je po obisku sodišča sestala tudi z domžalsko županjo Cveto Zalo-kar Oražem, ki je obljubila pomoč pri iskanju primernejše lokacije za prostore sodišča.
Mateja Rant
Krai\jska Gora - Očitek občine Gledališču Toneta Čufarja je bil predvsem ta, da se ne drži določil pogodbe v pogledu sodelovanja pri pripravi in izvedbi kulturnih programov občine. Kot je pojasnila direktorica gledališča Branka Smole, so se vedno odzvali na vsakršno pobudo za pomoč, ki je prišla s strani amaterskih kulturnih društev, resda pa ni bil vzpostavljen stik s pripravljavci občinskih prireditev. Spomnila je, da kulturnim društvom in igralskim skupinam iz kranjskogorske občine omogočajo koriščenje kostumov in scenskih elementov, odkupijo predstave od Ta bol teatra, omogočijo otrokom sodelovanje na počitniških delavnicah na Pristavi in sodelujejo s svojimi igralci na decembrskih prireditvah ter obdaritvah otrok.
Obžalovala je dejstvo, da z občino niso uspeli predhodno uskladiti potrebe za sodelovanje na prireditvah, saj želijo v kar
največji meri slediti pogodbenim obveznostim, ki izhajajo iž 10-odstotnega deleža financiranja, kar za letos znaša približno 4,5 milijona tolaijev. Z veseljem bi s svojimi predstavami gostovali tudi na odrih v kranjskogorski občini, vendar so ti za njihove sedanje predstave praviloma premajhni.
Večina svetnikov seje zavzela, da bi bilo razdrtje pogodbe zaenkrat preuranjeno in daje treba podrobneje proučiti možnosti nadaljnjega sodelovanja. Jože Zupančič je celo preračunal, da za delovanje gledališča vsak občan Kranjske Gore prispeva nekaj manj kot 800 tolarjev letno, torej v vrednosti piva ali dveh, kar po denarni plati res ne more biti ovira. Dogovorili so se, da posebna delovna skupina pripravi usklajeno pogodbo, ki bo vključevala tudi sodelovanje jeseniškega gledališča na turističnih prireditvah.
Mend i Kokot
Zgodba o vašem sodelovanju z gestapom se vleče od predsedniških volitev pred šestimi leti. Kakšna je vaša zgodba ?
"To natolcevanje je popolnoma izmišljeno. Ko sem šel kot civilist h gorenjskim domobrancem, sem imel zelo oseben razlog. Moj brat je bil tam pri partizanih. Zadnja stvar, ki sem si jo želel, je bila, da bi se srečal z bratom preko puške. Dobil sem priložnost za delo v pisarni, brez uniforme, brez čina, obenem pa smo lahko po Gorenjskem delili slovensko literaturo. Takratno razpoloženje med ljudmi je bilo zelo protinemško in to smo spodbujali na vse načine. Spričo tega so nas vse tiste, ki smo prišli iz "ljubljanske pokrajine", in s tem tudi mene, (po dveh mesecih) aretirali. Bil sem zaprt v Ljubljani od februarja 1945 do konca vojne v maju."
Ali vam je bilo zaradi takšnih napadov kdaj žal, da ste se vrnili v Slovenijo ali pa za vključitev v slovensko politiko ?
"Nikoli!"
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
(a®3Mimr©MiiGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
Uredništvo
novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Man'eta Smolnikar
Tehnični urednik
Grega Flajnik
Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
Lektorica
Marjeta Vozlič
Vodja komerciale
Mateja Žvižaj
Vodja marketinga
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino.
Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1. 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednlk, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za julij: 2.300 SIT tretje četrtletje: 6.500 SIT. drugo polletje: 13.300 SIT letna naročnina: 26.000 SIT redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino; 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,6 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
\

GORENJSKI GLAS • 4. STRAN
GORENJSKA / info@g-glds.si
Petek, 9. julija 2004
Grb naj bo enostaven
V občini Preddvor spreminjajo občinske simbole. Sedanji grb preveč zapleten, zgodovinski simboli popačeni.
Preddvor - V sedanjem mandatu so oživele pobude za spremembo občinskega grba in zastave. Grb je štiridelen in sestavljen iz simbolov nekdanje zemljiške gospode, plemiške rodbine Eck in vetrinj-skega samostana, kar po besedah župana Franca Ekarja povzdiguje nekdaj vodilne plemiške rodovine, nikjer pa nisi zajeti navadni ljudje in naravne znamenitosti. Pomisleki pa so tudi strokovni in se nanašajo na preveliko zgoščenost in na popačenost zgodovinskih simbolov. Podrobneje so o njih spregovorili na junijski seji občinskega sveta, kjer so pritrdili predlagateljem novih simbolov, da morajo biti enostavnejši. Grb bi moral znati narisati vsak osnovnošolec in pojasniti njegov pomen. Tudi zastava ni prilagojena heral-dičnim zahtevam, saj se polja na njej ne bi smela deliti diagonalno, kar povzroča težave pri izobešanju zastav. Občinske simbole naj bi do prvega občinskega praznika (septembra) poenostavili, za mnenje o popravkih pa so zaprosili več strokovnjakov, med njimi denimo Vladimirja Zumra, ki je bil svetovalec že pri sedanjih simbolih. Tudi novi predlog grba izhaja iz sedanjega, in sicer po simboliki rodbine Eck. Desna polovica grba je verodostojna kopija zgodovinskega grba, enako leva, na kateri bosta dodana dva nova simbola: v gornji tretjini prekrižana Petrova cerkvena ključa kot simbol preddvorskega farnega zavetnika, v spodnji tretjini pa bo kot simbol svobode upodobljen lik planinske kavke, prav tako značilne za to območje. Zastava ostaja modro bela, vendar se polja delijo tretjin-sko po višini, srednje polje je modre barve, grba pa v njej ni več. Svetniki so na junijski seji dobili na mizo tudi osnutek odloka o občinskih simbolih, vendar še brez dokončnega opisa, saj pričakujejo še pripombe občanov. Nekaj so jih navrgli tudi svetniki, ki bi v grbu želeli tudi kak simbol delavnosti preddvorskih ljudi ali motiv tukajšnje narave, pripombe so bile tudi na ptiča v spodnjem polju grba, ki naj v znak napredka leti navzgor in ne navzdol. Vendar obstaja nekaj različic grba, ki ga je likovno izdelal slikar Marko l\išek, tako da se bodo še lahko odločali. Danica Zavrl Zlebir
Zemljišče za policijsko postavo
Jesenice - S sklepom svetnikov na junijski seji je jeseniška občina v last Ministrstva za notranje zadeve brezplačno prenesla 1638 kvadratnih metrov zemljišča ob Hrenovici v neposredni bližini trgovskega centra Spar. Med svetniškimi mnenji je bilo slišati, da bi s tem prispevali k popolnitvi novo nastajajočega upravno poslovnega centra Jesenic, na ceni pa bi najbrž pridobila tudi okoliška zemljišča. Dogovori, da bi policijsko postajo preselili v ustreznejše prostore, potekajo že od leta 2000. Kot je povedal župan Boris Bregant, notranje ministrstvo možnost vlaganj v izgradnjo nove stavbe na tej lokaciji pogojujejo prav s tem, da občina zagotovi zemljišče. V tem okoUšu so sicer cene zemljišč približno 9.600 tolarjev za kvadratni meter za trgovinsko dejavnost in polovico manj za druge dejavnosti. Občina pričakuje, da bodo z gradnjo začeli najkasneje v petih letih, sicer bo zemljišče ponovno prešlo v last občine. V službi za stike z javnostmi Policijske uprave Kranj so nam povedali, da zaenkrat še ni znano, kdaj bi lahko začeli z gradnjo, vendar pred letom 2007 veijetno to ne bo mogoče. Na listi načrtovanih investicij te gradnje še ni, tudi ni mogoče reči, kolikšna sredstva bo potrebno vložiti.	M. K.
Društvo invalidov protestira
Kranjska Gora - Društvo invalidov občine Kranjska Gora protestirajo zaradi napovedanega zvišanja premij dodatnega zdravstvenega zavarovanja za 13,5 odstotka za zavarovance, starejše od 60 let. "Društvo najostreje zavrača napoved zdravstvene zavarovalnice Vzajemna za podražitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja za kakršenkoli odstotek. Dodatno zdravstveno zavarovanje je že sedaj predrago za invalide, večina nas je nekoč plačevala take in tako visoke zdravstvene prispevke, da bi nam morale biti vse te usluge brez dodatnega zavarovanja dostopne in plačane," so ogorčeni. V društvu so prepričani, da bi se morala država ob tem vprašanju zavzeti za drugačno reševanje nastale situacije in da bi morala tudi izraziti najbolj ogorčeno odklonilno stališče do napovedane podražitve. S.
Savo zanima preddvorski turizem
Bi nemara delniška družba Sava, ki svojo dejavnost vse bolj širi na področje turizma, hotela vlagati tudi v turistični
razvoj v občini Preddvor?
Preddvor - Tako je bilo razumeti pismo, ki ga je župan občine Preddvor Franc Ekar marca letos poslal predsedniku uprave Sava, d.d., Janezu Bohoriču. V njem našteva izjemne možnosti, ki se za razvoj turizma kažejo v občini in so jim s spremembo prostorskih dokumentov in urbanistične programske zasnove namenili tudi več konkretnih lokacij.
tracija turistov iz vseh delov Evrope. Zal pa je preddvorski turizem že nekaj let v zatonu in ni znal tako kot sosedje na drugi strani meje izkoristiti vseh naravnih možnosti. Franc
Ob jezeru bi si želeli Imeti sodoben hotelski kompleks z Igralnico.
Na pismo vse do sedaj ni bilo odgovora, ta teden pa je občino Preddvor obiskal Andrej Sprajc, direktor področja turizem v družbi Sava, d.d., in si v družbi župana Franca Ekarja ogledal nekatere nekdaj bleščeče, danes pa že obledele turistične bisere. Preddvoru ne gre opore-
kati izjemnih klimatskih razmer, ki obiskovalcem nudijo dobre pogoje za sprostitev in okrevanje, prednost je tudi bližina avtoceste in letališča, ki bi jim lahko pripeljala turiste od blizu in daleč, prav tako bližina turističnih središč avstrij ske Koroške, kjer je velika koncen-
Ekar omenja več priložnosti: ob jezeru Črnava bi sedanja hotela (lastnik je poslovni sistem Mercator) kazalo razširiti, zgraditi hotelsko naselje za vse vrste turizma, med drugim tudi igralniškega, lahko bi postavili sodoben alpski kamp v bližini jezera, izkoristili več kot 80 ki-
lometrov hribovskih poti za sprehajalno pohodniški turizem, iz doline Kokre pa bi napeljali žičnico na Krvavec in tako dostop do tega zimsko športnega središča odprli še z ene strani. Vsa ta območja so zajeta v novo prostorsko ureditev občine.
Seveda bi preddvorski turizem poleg tega potreboval tudi vlagatelja. Zupan Franc Ekar se je obrnil na delniško družbo Sava, ki ima velike ambicije na turističnem področju (navzoča je na Bledu in v dveh slovenskih zdraviliščih), ta teden pa je dobil priložnost in z razvojnimi idejami seznanil gosta, direktorja področja turizem v delniški družbi Sava. Po obisku smo ga zaprosili za izjavo o morebitnih dogovorih občine in največje turistične skupine na Gorenjskem.
"Med obiskom v Preddvoru je župan predstavil razvojne možnosti v občini in povabil na ogled nekaterih turističnih lokacij, do kakšne odločitve pa ob tej priložnosti, ko se še spoznavamo drug z drugim, ni prišlo. Ostajamo v stikih, mi bomo o možnostih razmislili, v občini pa bo treba definirati, kaj natanko si želijo. Za sedaj poznajo lokacije in možnosti, ki jih ponujajo, nimajo pa še dokončne razvojne vizije," je povedal Andrej Šprajc, direktor področja turizma v Savi, d.d.
__v
Danica Zavrl Zlebir,
foto: Gorazd Kavčič
Končno merila za delitev štipendij
V proračunu Mestne občine Kranj je denar za štipendije, ki pa jih že nekaj let delijo brez meril.
Ta nameravajo sprejeti prihodnji teden.
Krai\j - Center mladih je lanskega septembra na mestno občino naslovil pobudo za ustanovitev štipendijskega sklada oziroma fundacijo, prek katere bi usklajevali štipendiranje glede na povpraševai\je krai\jskih delodajalcev.
Za ustanovitev štipendijskega sklada je nujno sodelovanje več podjetij, območne obrtne in gospodarske zbornice, Zavoda za zaposlovanje in Poslovno podpornega centra Kranj, ki že sodeluje v projektu regionalnih štipendijskih shem. Na delovnem posvetu, na katerem so ugotavljali pripravljenost za sodelovanje, pa posebnega nav-
«
Prostorski plani delno potrjeni
Občinski svetniki so bili pred potrditvijo prostorskih planov zelo nezadovoljni
zaradi dveh različnih gradiv na to temo.
dušenja za sklad ni bilo. NihČe sicer projektu ni nasprotoval, vlagal v sklad pa tudi ne bi oziroma bi zelo malo.
V proračunu mestne občine Kranj je vsako leto namenjenega nekaj denarja za Štipendije. Do leta 1998 jih je prosilcem podeljevala na podlagi prošenj, od takrat naprej pa na podlagi javnega razpisa, vendar brez naprej določenih meril.
Glede na to, da pogojev za ustanovitev štipendijskega sklada občina ni uspela zagotoviti in daje državni zbor umaknil predlog zakona o štipendiranju iz procedure, so v občinskem oddelku za družbene jav-
ne službe pripravili pravilnik o podeljevanju štipendij in denarnih pomoči, ki naj bi veljal do oblikovanja sklada. Pravilnik določa merila dodeljevanja, postopek javnega razpisa ter način podeljevanja štipendij in denarnih pomoči. O njem se bodo v sredo izrekali mestni svetniki.
Pravilnik naj bi pod enakimi pogoji zagotavljal pravico do denarja iz občinskega proračuna vsem prosilcem. Do štipendij in denarnih pomoči naj bi bili upravičeni nadarjeni redni in izredni dodiplomski ter podiplomski študenti, študenti za specialni Študij ter za deficitarne poklice, ki se izobražujejo doma ali v tujini, denarne pomoči pa za sofinanciranje šolnin, udeležbe na seminarjih ali strokovnih ekskurzijah ter za
pomoč študentom, ki zaradi nizkih dohodkov študija ne morejo plačevati.
Predlagatelji osnutka pravilnika mestnim svetnikom prepuščajo izrekanje tudi o nekaterih odprtih vpraŠai^ih. Tako bodo morali razmejiti v občinskem proračunu rezerviran denar na štipendije in denarne pomoči, pri čemer naj bi pretehtali tudi smiselnost podeljevanja denarnih pomoči; od njih se namreč plačuje 25-odstotni davek, medtem ko štipendije niso obdavčene. Razen tega, pravi Tanja Kristan iz oddelka za družbene javne službe, je stvar debate tudi vključitev premoženjskega cenzusa prosilca oziroma staršev med omejitve za pridobitev štipendije.
Helena Jelovčan
Gorei\ja vas - Prostorski plani občine so končno dobili tudi mneiye vlade, rezultat pa se močno razlikuje od naŠih predlogov. Obravnavanih je bilo 158 pobud, od tega jih je bilo 119 pozitivnih. Usklajevanje na ministrstvih je bilo zelo mučno, je povedala priprav^avka prostorskega plana Marjeta Mohorič PeterneU, tu pa gre iskati tudi različno gradivo.
"Najbolj smo si prizadevali za umestitev obrtne cone Dobje v plane, kar pa ni bilo sprejeto. Gre za degradirano območje, ki ga moramo ustrezno sanirati, a nam ni uspelo prepričali pristojnih," je povedala Marjeta Mohorič Peternelj. Uspeli pa so z umestitvijo nove ceste (obvoznice) skozi Gorenjo vas in preselitev bencinske črpalke, kar je po mnenju župana med ključnimi projekti občine v prihodnosti. Pri pripravi novega prostorskega plana bodo v bodoče morali pripraviti strokovne razlage. Janeza Hrovata (NSi)
so zanimale številne konkretne zadeve (nogometno igrišče, poslovilni objekt Poljane), ki pa imajo že precej let mesto v prostorskem planu. Omenjenega svetnika in več drugih svetnikov je zanimalo tudi zakaj so na odbor dobili ene podatke, na sejo pa druge. "Gradivo ni dobro pripravljeno, o tem je težko odločati," je povedal Hrovat. "Veliko zadev ni šlo skozi. Na Hotav-Ijah šest mladih družin želi graditi hiše, pa nam niso potrdili. Država očitno ne mara razpršene gradnje," je povedal župan Jože Bogataj, čeprav je le-ta
značilna za Poljansko dolino. Župan je še razložil, da bo v dopolnitev Šlo malo predlogov, od njih pa bo najbrž uspel le za obrtno cono Dobje (sedaj je proti le še Zavod za naravno in kulturno dediščino, op. a.).
Veliko stavbnega zemljišča je bilo določenega že prej, občina pa ga je podedovala od skupne občine. "Na Hotavljah je zemljišč za gradnjo veliko, vendar nihče ne bo dal svojega travnika in njive za hiŠe," je razložila Mohorič Peterneljeva. Žal pa se je le en gospodar odločil, da svoje stavbno zemljišče prekategorizira nazaj v kmetijsko zemljišče. Delno so prostorski plan svetniki potrdili, v celoti pa naj bi ga občinski svet sprejel na ko-respondenčni seji sredi julija, prej ga more potrditi vlada.
Boštjan Bogataj
Jezerska voda je poceni
Cena vode na Jezerskem je med najnižjimi v Sloveniji, saj tako za gospodinjstva
kot za ostale uporabnike znaša 28 tolarjev za kubik.
Jezersko - Kot je povedal Tomaž Mikolič iz svetovalnega podjetja Altus, ki sodeluje z občino Jezersko, je cena vode v Ljubljani denimo 103 tolarje za kubični meter. Občinski svet na Jezerskem je namreč odločal o novih cenah komunalnih storitev, ki se bodo podražile za 4,6 odstotka, kolikor je znašala inflacija, vendar cene vode ostajajo nespremenjene, razen republiškega vodnega povračila in števnine, to dvoje se povečuje. Cena jezerske vode je smešno nizka, v prihodnje bi jo mo-
rali povečati, če želijo v redu. vzdrževati vodovod, vendar tega ne morejo storiti, dokler v premoženjski bilanci ne ovrednotijo vodovoda.
Na seji občinskega sveta so odloČili še o povečanju stroškov najemnin za grobove: za enojni grob znaša 2283 tolarjev, za dvojnega pa 4566 tolarjev, in ceni za uporabo mrliške vežice, ki za en dan (brez noČi) znaša 5250 in za dva dni 10.466 tolarjev. Povečali so tudi cene traktorskih storitev: traktorska ura bo poslej veljala
5900 tolarjev za praznjenje greznice in odvoz gnojevke, in 4900 tolarjev za ostale prevoze. Zanimivo je, da na Jezerskem to delo opravlja sam župan, vendar za takšna dela ni plačan, pač pa gre strošek dela v korist občinskega proračuna. Na občinskem svetu smo še slišali, da se ta teden začenja sanacija udarne jame na cesti proti Jezerskemu vrhu, urejati pa bodo začeli tudi oba najbolj kritična odseka pri mostovih Strmec in Stara poŠta.
Danica Zavrl Žlebir

I
Petek, 9. julija 2004
GORENJSKA / info@g-glas.sj
GORENJSKI GLAS • 5. STRAN
Počitnice za tržiške svetnike
Deseto sejo, ki so jo nadaljevali v sredo, so le končali. Niso pa prekinili stalnih prerekanj med
Prenovljen klanec v Rebr
vladajočimi in opozicijo.
Tržič - Opozicijski svetniki iz vrst LDS so bili proti imenovanju predstavnikov v svete zavodov, kjer so njiliove kandidate prezrli. Kritizirali so tudi spremembe pravilnika o^ dodeljevanju socialno varstvene pomoči, češ da gre za varčevanje proračunskega denarja na račun revnih.
Za nadaljevanje 10. seje občinskega sveta Občine Tržič ni ostalo veliko točk dnevnega reda, kjer bi se utegnilo zatikati. Brez razprav so svetniki potrdili statusne spremembe javnega zavoda Gorenjske lekarne in predlog dogovora o delitvi premoženja te ustanove. Več besed so porabili za spremembe odloka o komunalnih taksah v občini. Na pobudo Območne obrtne zbornice Tržič so sklenili predpisati pobiranje te takse le za reklamne napise, objave in oglase na javnih mestih. Dopolnilo odloka sta predlagala še Vinko Perne in Boris Tomazin s skupino podjetnikov, po katerem naj ne bi plačevali takse za reklamne table na lastnih poslovnih objektih s površino do 5 kvadratnih metrov. Med razpravo so iz-
vedeli, da je občina od okrog 5,4 milijona zaračunanih taks lani dobila okrog 4,9 milijona plačil. Sprememba odloka, ki jo je potrdila veČina z dopolnilom vred, bo občini odvzela predvidoma polovico tega prihodka.
Vrsto pripomb so izrekli na osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda TržiŠki muzej. Svetnike LDS so motili opisi novih dejavnosti, ki nimajo nič skupnega z namenom te ustanove. Zato so menili, da je treba določiti osnovne in dopolnilne dejavnosti. Drugi so pogrešali direktorico muzeja, ki bi lahko odgovorila na vprašanja in si zapisala predloge za spremembo odloka. Izrazili so tudi začudenje, da morajo v 20 dneh po sprejemu osnutka predložiti občinski upravi besedilo dopolnil
Boljša cesta v Komendi
Komenda - Predvidoma do 10. avgusta bo trajala zapora ceste od Šole v Komendi do Kralja v Mostah. Na osemsto metrov dolgem odseku so se dela za ureditev pločnika začela sredi maja. Pločnik bodo zgradili na desni strani ceste v smeri iz Most pri Komendi. Ureditev tega dela ceste je letos drugi največji projekt v občini Komenda, saj bodo obnovili vodovod, kanalizacijo za elektriko in javno razsvetljavo, meteorno kanalizacijo, na eni četrtini celotnega odseka tudi kanalizacijo in plinovod. Na celotnem odseku pa bodo zamenjali tudi zgornji ustroj sedanjega cestišča. Investitor projekta v načrtovani vrednosti 80 milijonov tolarjev je občinski proračun, plinovoda Petrol plin. Izvajalec del je Reset, d.o.o.	. A. Z.
Še v pisni obliki. Napetost v dvorani se je stopnjevala ob obravnavi sprememb pravilnika o dodelitvi socialno varstvene pomoči iz občinskega proračuna. Gre predvsem za plačila letovanj, zimovanj in taborov za osnovnošolce in subvencije pri šolski prehrani, za katera vedno zmanjkuje denaija. Kolje pojasnila Mateja Hafner - Malovrh, bi zato ukinili lOO-odstotno socialno varstyeno pomoč in zmanjŠaU druge deleže sofinanciranja. To namero sta kritizirala zlasti Sebastijan Zupane in
Zorko Benedičic iz LDS, češ da
gre za zmanjševanje pravic socialno ogroženih in krpanje lukenj
v občinskem proračunu na račun revnih. Večina je vseeno podprla spremembo pravilnika.
Po soglasju za ukinitev statusa javnega dobra na poti v Križah je bilo nekaj nesoglasij o sestavi svetov javnih zavodov. Opozicija je protestirala, da komisija ni izbrala nobenega kandidata LDS. Tako bodo v svetu Doma Petra Uzarja Jože Tišler, v svetu Ljudske univerze Tržič Alenka Slapar in Jože Dovžan, v
v
svetu OS Bistrica Andrej Va-Ijavec, Aleš Raztresen in Ane-ta Lavtar, v svetu OŠ Tržič pa Slavko Bohinc, Mateja Malovrh in Boštjan Meglič.
Stoj an Saje
Bašelj - V sobotnih popoldanskih urah je del prebivalcev Rebra v Bašlju odprlo novo asfaltirano cesto. Sledilo je družabno srečanje pri Dolinaiju. Gre pravzaprav za ureditev in asfaltiranje 300 metrov površine ceste oziroma klanca v Reber, ki je v povprečju 21-odstoten. Projekt je stal okoli Šest milijonov tolaijev. Denar so zbrali lastniki parcel oziroma ljudje, ki živijo ob prenovljeni cesti, dela pa so bila zaključena v dobrem mesecu dni.	A. B.
Osem priznanj za praznik
Že devetič v samostojni občini Medvode so na slavnostni seji ob občinskem prazniku
počastili spomin na rojaka Jakoba Aljaža.
Medvode - Od dneva državnosti minuli mesec naprej do začetka tega tedna so se v občini Medvode vrstile različne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. V spomin na rojstni dan rojaka Jakoba Aljaža iz Za-vrha pod Šmarno goro so letos obeleževali že deveto leto samostojne občine Medvode.
Osrednje svečanosti so bile konec minulega tedna s proslavo v Zavrhu in ob srečanju in-
ternirancev pri gradu Goričane. V torek, na rojstni dan Jakoba Aljaža, pa je bila v Knjižnici Medvode slavnostna seja občinskega sveta, na kateri sta žugan občine Medvode Stanislav Žagar in predsednica komisije za priznanja Ivanka Sušteršič že drugič podelila občinska priznanja. Tokrat je priznanja dobilo osem posameznikov in društev.
Dobitniki letošnjih plaket občine Medvode so Mihael Ga-
ber, ^evovodja pevcev KUD Oton Zupančič Sora; Valentin Zdravko Veber, poznani pevec, kulturnik, gasilec, rojen v Sori; Prostovoljno gasilsko društvo Pirniče, ki je bilo ustanovljeno pred dobrimi sto leti in ves čas uspešno pri delu in pomoči; Lovski pevski zbor Medvode, ki je ime Medvod ponesel po Sloveniji in svetu, in Telovadno društvo Partizan Medvode, ki deluje že od konca druge svetovne vojne in združuje več kot 400 članov. Medalje občine Medvode so dobili Irena Av-belj, ki je opravila osem tisoČ
skokov s padalom in veliko prispevala za prepoznavnost Slovenije in Medvod doma in v svetu; Roman Robas, član planinskega društva Medvode, ki je bil v več kot 30 odpravah v Himalajo in Jožef Sifrer, že četrto desetletje gasilec PGD Zbilje in ustanovni Član nogometnega kluba Zbilje, ves čas pa aktiven tudi v krajevni skupnosti.
Kulturni program na svečani seji in podelitvi priznanj so letos pripravili Moški pevski zbor KUD Oton Zupančič iz Sore in učenci Osnovne šole Medvode.
Andrej Žalar
Letos so drugič zapored podelili občinska priznanja. Na sliki nagrajenci, župan in predsednica komisije (od leve proti desni): župan Stanis-av Žagar, PGD Pirniče, Roman Robas, Jožef Šiler, Mihael Gaber, Irena Avbelj, Zdravko Veber, TD Partizan Medvode, LPZ Medvode, predsednica komisije Ivanka Šušteršič.
Postrvi na en^st načinov
Snovik - Terme Snovik in Center za promocijo in pospeševanje športnega ribolova in ribiškega turizma Racoon sta konec minulega tedna v Termah že drugič pripravila tekmovanje kuharjev v pripravi jedi. V soboto, 3. julija, so pripravili tekmovanje v pripravi postrvi. Pomerilo se je enajst kuharjev in posebna šestčlanska komisija je po končanem' tekmovanju razglasila ocvrte postrvi s spomladansko zelenjavo Olge Smid za najboljšo jed. Janez Luznar je napravil najboljšo omako in sicer postrv v mavrahovi omaki, ki je osvojila srebrno medaljo. Džordže Mladenovič pa je svoj recept prinesel z Drine, kjer postrvi postrežejo s kajmakom in s pogačo iz bele koruzne moke. Osvojil je bronasto medaljo. Matej Knavs je presenetil s postrvjim karpačom na rukoli.	Andrej Žalar



stara cesta 25, 81-4000 Kranj Tel. (04) 281 2415
MG Marl^et d.o.o.
Ponudba velja od 5.7. do 19.7.2004 oz. do razprodaje zalog
Ncrtikaži za na
različnih barv in velikosti
npr. št. 6938757
. >	»fia
i
2 hladllM vložim
brtiplaifrol
kpl

< <
1 X hladilna torba
24 I, različnih barv
#
Notrmla
la xwnania

Okrogli imt:}. premer 35,5 cm,
iz litine, št. 1477132 t
A :
t i
% /
* «

• •< " ^ t
Zidna klimatska naprava KFR-26
moč hlajenja 2600 W, moč gretja 3000 W, primerna za 40 - 45 m , prostor ohladi na 18-35X št. 6777056


•S-

——- -)
Bambusova žaluzija
bež ali rjave barve, komplet s pritrdili in vrvico
90 X 160 cm, 90 X 180 cm, 120 X 180 cm, 150x 160 cm,
1.590, 1-790, 2.490, 2.990,
* %
t t
«I
I

f
M



V i-
1' ^^
GORENJSKI GLAS • 6. STRAN
GORENJEC MESECA, SEDMICA / tnfo@g-glas si
Petek, 9. julija 2004
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JUNIJA 2004
Danes ob vsakem vremenu

I
Ä/fij/pp^. f i in lihi u \.it\i t'^
llllllllllnii
'if I
Urban Golob
Andrej Šegš
Srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca v Termah Snovik bo danes, v petek popoldne ob vsakem vremenu. Začeli bomo ob 15. uri in Gorenj-kam in Gorenjcem meseca od junija lani do maja letos podelili spominska priznanja. Vremenaiji sicer s slabo napovedjo ne skoparijo, vendar smo se odločili, da bomo, če bo vreme slabo, priznanja podelili v gostinskem delu Term, kjer bo tudi zabavno-glasbeni program. Tudi kopali se boste lahko v pokritem delu Term. Ob slabem vremenu pa bo žal odpadel del programa, ki smo ga načrtovali ob zunanjih bazenih. Povabilo za danes gre torej vsem Gorenjcem, še posebej pa Go-renjkam in Gorenjcem meseca ter protikandidatom. ZaJ pa boste tisti, ki se nam doslej niste prijavili po telefonu, morali plačati vstopnino za kopanje. Z nami bodo harmonikaiji Ferme, citrarka Jerneja, Metka Kunstelj, Suha špaga, Duo Ajda, Brigita Ziherl, Darko Peterman, Trik, Tuhpan in drugi ...
In kdo je Gorenjec meseca maja? Zadnji dan v juniju je Tadej Valja-vec dobil Še 41 glasov in jih tako zbral skupaj 425, Karel Jezeršek pa je dobil še 18 glasov in jih je zbral skupaj 218. Gorenjec meseca maja je torej Tadej Valjavec, obema pa naše iskrene čestitke. Zdaj pa nova kandidata za Gorenjca meseca junija 2004:
Urban Golob je alpinist, fotograf, glasbenik in pisec. Izdal je knjižni prvenec Na beh steni. V knjigi se prepletata dve življenjski izkušnji: premagovanje raka v otroštvu in odprava na neosvojeni himalajski Peak 41. Urban pravi, da nobene izkušnje ne bi zamenjal, je pa danes svobodnjak, reportažni fotograf in pisec za tuje in domaČe revije.
Andrej Šegš je Kranjčan, sicer pa sloviti dunajski kuhar. Je nosilec najvišjih francoskih kiJiarskih odličij, zlate kuharske kape, medalje sv. Fortunata in naziva ambasador bretanske kuhinje v tujini. Andrej je pri založbi Forma 7 v Ljubljani izdal kuharsko knjigo Slasti evropskih kuhinj. Z recepti sega daleč prek slovenskih meja.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu juniju 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DONOV na Priimskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Karnnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski ateye Silva v TC Dolnov je povabljena Mari Kropivnik, Planina 9, 4000 Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Andrej Lipar, Krvavška 7, 4207 Cerklje; Ani Treven, Pod gozdom 1, 4201 Zgornja Besnica in Marija Burja, Za gradom 7, 4260 Bled. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Jožica Repine, Ribno, Izletniška 18, 4260 Bled; Mirjam Bergant, Zalog 52 A, 4207 Cerklje; Jure Česen, Pavšičeva 24,1370 Logatec; Tončka Benedik, Strmica 3, 4227 Selca; Stane Jarc, Podlubnik 78, 4220 Škofja Loka in Marinka Jenko, Zgornji Brnik 75, 4207 Cerklje (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
SEDMICA
Podalpske pasti
Vladni predsednik Anton Rop ob vsaki priložnosti poudari, da je Slovenija varna država in zanesljiva partnerica. Odvisno, iz katerega zornega kota človek na stvari gleda. Državnega udara verjetno res ni pričakovati. Niti v primeru, če bo liberalna demokracija s F 21 v ozadju na jesenskih volitvah izgubila dobro utrjeni politični položaj. Če bo torej začel razpadati politični imperij, ki ga kontinuiteta gradi in varuje zadnjih šestdeset let. Kar je, nenazadnje, temeljni pogoj, da slovenska politična entiteta s polnimi pljuči zadiha demokratični zrak.
Ampak. Varnosti države ni mogoče meriti zgolj s političnim oziroma strankarskim metrom. Država je varna toliko, kolikor so varni njeni državljani. In tu se idealna podoba varne slovenske države razpoči kot milni mehurček. Slovenske državljane namreč čaka nevarnost za vsakim vogalom. Ogrožena ni samo socialna in zdravstvena varnost državljanov. Nenormalno so ogrožena celo njihova življenja. Medtem ko je prometna varnost na nuli, je število samomorov na samem svetovnem vrhu; če te smrt ne čaka na cesti, te čaka v domači kleti s "štrikom" v roki. Ali s pištolo v kuhinji. V preteklih šestih mesecih se je v deželici na sončni strani Alp zgodilo devetnajst umorov. Ubitih je bilo triindvajset državljank in državljanov. Večina teh umorov se je zgodila za štirimi stenami. Mož je ubil ženo, sin mamo, vnuk babico, tašČa zeta, prijatelj prijatelja. Za prometne nesreče in družinske tragedije (in vse druge umore in uboje) je objektivno odgovoren notranji minister Rado Bohinc. Ne samo zato, ker ministrstvo za notranje zadeve (v primeru družinskih tragedij) ne zavaruje neboglje-
Ledo, d.o.o., Slovenija, Ljubljana, v lasti največjega regionalnega proizvajalca zamrznjene hrane razpisuje povezano z rastjo podjetja delovno mesto
VODJE REGIONALNE PRODAJE
(m/ž)
S sedežem v Ljubljani Pričakujemo prijave kandidatov:
•	srednja izobrazba komercialne, ekonomske, živilske ali gastronomske izobrazbe
•	motiviranost in osredotočenost na rezultate dela
•	izkušnje s področja prodaje v trgovinski maloprodaji in gostinstvu
•	možno je sodelovanje tudi v obliki družbe (s.p., d.o.o. ...)
Ponujamo:
•	delo v mladem in ambicioznem timu
•	stimulativno plačilo
•	uporaba službenega vozila po preizkusni dobi
•	stabilne pogoje dela
Cenjene pisne prijave kandidatov pričakujemo do 30.07.2004 na naš naslov v Ljubljani:
Ledo, d.o.o., Brnčičeva 29, 1231 Ljubljana - Črnuče ali na mail: ledo@ledo.si.
Z izbranimi kan d i dati/kam i bomo opravili razgovore v avgustu.
nih družinskih članov. Temveč tudi zato, ker zaradi takšnega ali drugačnega vzroka dopušča, da so slovenski državljani oboroženi kot al kaida. Prepričana sem, da se notranjemu ministru, ki ga imamo zato, da skrbi za varnost državljanov, niti ne sanja, koliko ilegalnega orožja je v državi. S katero oziroma čigavo varnostjo se torej hvalite, gospod vladni predsednik?
če umorom dodamo vsako peto pretepeno žensko in spolno zlorabljene otroke, za katere se niti približno ne ve, koliko jih je, bolnike z aidsom, za katere javnost prav tako ne ve, koliko jih je, smrti zaradi malomarnosti zdravnikov, narkomane in alkoholike, ki v najboljšem primeru ogrožajo samo sami sebe, potem je podoba o varni slovenski državi še bolj zlagana in črna.
Varnost državljanov je mogoče meriti tudi s pravosodnim metrom. Kazenske ovadbe, ki se valjajo po predalih državnih tožilcev, sodni zaostanki in sodne zmote, so še en kamen v mozaiku nevarnosti, ki prežijo na slovenske državljane. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki je tudi del "zsmsjeve" oblasti.
pa ne vidi dlje od tako imenovanih izbrisanih.
Domnevna zanesljivost slovenske države je samo pika na "i" spreneveda ve ga in ponigla-vega upravljanja s slovensko državo in njenimi državljani. Zal je tako, da se lahko na državo zares zanesejo samo tisti, ki so pogodu vladajoči liberalni demokraciji in njenemu zaledju. Recimo državljani, ki so na skrajno sumljiv način obogateli in lahko s svojo podjetnostjo preko javnih razpisov živijo samo na račun države. Vendar. V Sloveniji živijo tudi državljani, ki že leta in leta čakajo, da jim bo država plačala sodno pravnomočno odškodnino. Pa tudi takšni, ki čakajo, da jim bo slovenska država pomagala do upravičene odškodnine za prisilno mobilizacijo v nemško vojsko. Da o problemu povojnih pobojev in vračanju zaplenjenega premoženja niti ne govorim. Koga torej imate v mislih, gospod vladni predsednik, ko se hvalite, daje Slovenija varna država in zanesljiva partnerica? Tako imenovano kontinuiteto? Drži. Tudi ta je del te države. Ampak, samo del. -
Marjeta Smolnikar
SVET CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRANJ
Slovenski trg 1 4000 KRANJ
na podlagi 56. čl. Zakona o socialnem varstvu razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA/ICE
CENTRA ZA ŠOCIALNO DELO KRANJ
Od kandidata/tke poleg splošnih pričakujemo še izpolnjevanje naslednjih pogojev:
•	visoka strokovn^ ali univerzitetna izobrazba socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri in 5 let delovnih izkušenj
•	ali višja strokovna izobrazba socialne, psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne ali sociološke smeri in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva
•	opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva
Zaželeno je, da kandidatke predložijo program razvoja Centra za sociaJno delo.
Direktor/ica bo imenovana za dobo 5 let.
I
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Center za socialno delo Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj - za razpis. O izbiri bodo kandidatke obveščene v zakonitem roku.
Piše Milena Miklavčič
Usode
• / r-i-ti - r'/ji
Ko se osvobodiš
Ladja, na kateri je bil Miha, je pristala v pristanišču Auckland. Zdelo se mu je, da je prišel i' povsem nov svet. Ljudje so bili zelo prijazni in prijatelj ga je povabil k sebi na dom, kjer je prespal nekaj noči, dokler si ni našel dela.
Domov ni poklical te mesece. Niti ni pomislil, da jih skrbi zanj, še na kraj pameti mu ni padlo.
Po naključju je naletel na neko skupino, ki se je odpravljala k Waipoua river, kamor so šli proučevat ptice.
"Niti za hip nisem pomišljah Pristal sem na vse pogoje, samo da sem se lahko odpravil na pot. Prijateljeva mama mi je dala za popotnico nekaj oblek, kajti, resnici na ljubo, sem imel samo tisto, kar je viselo na meni. Kraji, kamor smo šli, so bili zaščiteni, zato so organizatorji potrebovali (;el kup dovoljenj. Ker nisem imel nobenih dovoljenj, ne za delo ne za bivanje, sem jim bil prepuščen na milost in nemilost. Mislil sem, da me bodo odslovili, toda nekako s^mo se zedinili, da se bom ob morebitnih kontrolah naredil nevidnega. V odpravi je bil tudi Sir Edward Whitten, kije dobil ze več prestižnih nagrad za raziskovanje živalskih vrst. Bil je zelo živahen gospod, malo starejši, rad je pogledal za nekaterimi ženskami, ki so prav tako bile v skupini in nihče se ni čudil, če je zdaj ena,
zdaj druga, zvečer izginila v njegov šotor. Z nami so bili tudi trije Francozi, ena ženska in dva moška, ki so prav tako t\'orili eno družino, kar se mi je posvetilo šele kasneje, ko sem ugotovil, da vsi trije spijo v enem šotoru. Kljub temu da sem se imel za svetovljana, videl sem že veliko, tudi nedolžen nisem več bil, so me imeli za nerazgledanega in zavrtega. Kar je po eni strani normalno, saj sem predolgo živel pod Alpami, kjer je bil vsak najmanjši skok čez plot neodpustljiv greh. Nekoč smo sedeli na obali nekega jezera, sonce je zahajalo, vse naokrog je bilo modro, pa prisede Koka-ko. Domačinka, Maorka. Lepa ženska, imela je eno najbolj prestižnih štipendij, kajti država želi sposobne Maore izobraziti, da bi živeli drugače, kot so bili vajeni (večina menda pije, ženske se preživljajo s prastaro obrtjo). Vedel sem, da je precej starejša od mene, vsaj pet, šest let. Vse se je zgodilo zelo spontano in neprisiljeno. Tisto noČ sva skupaj spala in tudi pozneje sva bila neraz-družljiva. Toda ko je bil med polizan, sem ugotovil, da se v marsičem preveč razlikujeva, da bi lahko ostala skupaj. Pa še vize nisem imel, in tako sem moral oditi. Še danes se mi zdi zanimivo to, da nisva zganjala nobene "galame", vse je bilo sporazumno, prijateljsko. Imel sem občutek, da me bo Še tisti hip, ko bom stopil na ladjo, pozabila. No, ni me. Pozneje se še večkrat slišala, ona je potem živela z nekim drugim tipom, zelo neobremenjeno," se je spominjal Miha.
Ljubezenskih zvez je bilo veliko. Raje je imel starejše ženske, ki so bile bolj zrele, vedele so, kaj si Želijo, kaj pričakujejo od njega.
če SO bile poročene, še toliko bolje. Potem je vsaj vedel, da se mu ne bo usedla za vrat, ko ga bo prijelo, da nadaljuje svoje potovanje.
Nekaj časa je živel v Turčiji, kjer je bil turistični vodič za Slovence, dokler ni srečal nekega Makedonca, s katerim sta skupaj "švercala" travo v Nemčijo, Belgijo, Anglijo. O tistem obdobju ne govori rad. Samo malo je manjkalo, pa bi se preveč zapletel, pravi. Z denarjem ni bilo težav, toda toliko, kot je dobil, je tudi zapravil. Včasih si je tudi sam privoščil dim ali dva, toda pazil je, da mu kajenje marihuane ni prešlo v navado.
"Nekateri pravijo, da bi bilo treba marihuano legalizirati. Povem ti, da bi bil greh, če bi se to res zgodilo. Človekovo telo se vsega navadi in potem zahteva vedno več. Spoznal sem, da se veliko piscev besedil v svetu glasbe zadeva. Drugače nič pametnega ne spravijo skupaj. Tudi znane manekenke se zadevajo, ker si s tem preženejo lakoto. Poznal sem eno, meni se je zdelo, da jo je sama kost in koža, toda njen manager ji je ukazal, da mora še shujšati. Bilo ji je slabo zaradi lakote. Pojedla je nekaj "ptičje hrane", pokadila par join-tov in to je bilo vse. Ne bi zamenjal z njo, pa če bi na modni pisti ležali milijoni. Nazadnje, ko je že popolnoma zabredla, je začela snemati pornografske filme za nekega Romuna. Ja. to je krut svet, vsega ne morem niti povedati, na žalost. Ko me danes mladi sprašujejo o tem in onem, zmeraj sicer povem po resnici, toda obenem tudi dodam svoje mišljenje, da se ni dobro podajati v neznano. Jaz sem preživel zato, ker sem imel srečo. če te ne bi bilo, bi obležal, zaštihan, v kakšni temni ulici in živ bog se ne bi pobrigal niti za moj pogreb, kaj šele, da bi koga zanimalo, kdo sem in od kod sem. Po ulicah velemest smetarji vsako jutro pobirajo trupla, toda redko katera policija utegne
raziskovati vzroke, zakaj je do umora prišlo."
Ko je Šel čez lužo, v Ameriko, je bil nekaj časa osebni Šofer ameriške folk pevke Arianne. Prečesala sta vzhodno obalo po dolgem in počez-
"Moja naloga je bila, da sem jo po končani predstavi počakal, če ni šlo drugače, sem jo potem naložil v avto in odpeljal domov. Največkrat je bila na mrtvo nalita, toda to je ni odvrnilo od tega, da ne bi s seboj vzela kakšnega od tipov, ki so se slinili okoli nje. Enkrat je živela na veliki nogi, drugič spet mi ni dajala plače več tednov zapored. Bila je zanimiva ženska. Že od petnajstega leta naprej je živela sama, najprej je delala v neki polnilnici Coca cole, potem jo je k sebi vzel lokalni šerif, dokler se ni spentljala z bobnarjem skupine, s katero je potem tudi sama sodelovala. če ni imela angaž/naja, je šla tudi na cesto. Boj za preživetje je v Ameriki krut. Ne bom pozabil prizorov, ko so ljudje zaradi orkana ostali brez vsega. Celo naselje, veliko večje kot naš Kranj. Naslednje jutro je bilo vse na tleh: hiše, avtomobili, drevesa. Misliš, da jim je kdo pomagal? Figolefagole. Kdor ni imel hiše zavarovane, je ostal gol in bos. V Ameriki se zate nihče ne zmeni. Vreden si samo toliko, kot imajo od tebe koristi. Ne vem, kje imajo Slovenci pamet, da po božje častijo vse, kar pride sem čez?!"
Spet povsem slučajno je naletel na Rosie Kavcic, Slovenko, ki že več kot sedemdeset let živi v Ameriki. Delal je v neki blagovnici kot raznašalec, pa mu po nesreči pade vrečka s steklenico na tla. Lepo po domače je zaklel, tedaj pa se za njegovim hrbtom oglasi nekdo in reče: "Oh, boy, to ni lepo!"
(konec prihodnjič)

Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
skladbo
Mlada kitarska prihodnost je na Jesenicah
Gubano
na
sam
vrh
v
Odlični uvrstitvi mladih kitaristk Glasbene šole Jesenice Natali Horvat in Sandre Stern na letošnjem tekmovanju klasičnih kitaristov za nagrado Enrico Marcatali v Gorici
Jesenice - Letoši^e šolsko leto na Glasbeni šoli Jesenice sta z odličnim igranjem na uglednem tekmovanju klasičnih kitaristov v italyanski Gorici, bilo je konec maja, na lep način zaokrožili tudi mladi kitaristki Natali Horvat in Sandra Stern, ki se kitarskih spretnosti učita pri profesorju Klemenu Smoleju. Prvo mesto med kitarskimi dueti in dobre točke v posameznih starostnih kategorijah.
Mladi kitaristki, enajstletna Natali Horvat je doma z Jesenic , štirinaj stletna Sandra Štern pa s Koroške Bele, sta v kategoriji kitarskih duetov do 15 let dosegli prvo mesto, da bi bil uspeh še veČji, pa sta dosegli prav vseh 100 točk, s katerimi običajno razpolaga strokovna komisija. Izkazali pa sta se tudi med solisti, saj je Natali v kategoriji do 13 let dosegla odličnih 90 točk, Sandra pa v kategoriji do 16 let solidnih 79 točk. Uspeh je nedvomno posledica dobrega dela tako obeh učenk kot njunega učitelja Klemena Smo-leja: "Pohvaliti moram obe kitaristki, saj dobro napredujeta tako v tehničnem kot muzi-k^lnem smislu. Na tekmovanju smo z obema pripravili dvojni program, za duo in solo, kar ni kar tako. Naj dodam še, da- sta v solo kategorijah tekmovali z v povprečju dve leti starejšimi kitaristi, med dueti pa sta bili skupaj mlajši kar za pet let."
Natali, po naravi živahno in nasmejano dekle, ki piše tudi zgodbice in pesmice, na jeseniških cestah pa ju lahko srečate skupaj z očetom in kitarama na ramah, kitaro igra tre^e leto, z glasbo pa se ukvaija leto dlje, pravzaprav pa že od malega, kot pravi. Tri leta starejša Sandra, jeseni bo osmošolka, obiskuje peti razred kitare, od tretjega napr^ na Glasbeni šoli Jesenice. Ce je prvo na začetku zanimal tudi klavir, je druga hotela igrati harmoniko, danes pa sta obe zelo zadovoljni, da sta se odločih za kitaro. Posebej sta ponosni na svoj nastop v kategoriji duetov, ko sta igrali obema zelo ljubo skladbo Cubano. Da je bilo kar zahtevno tako med solisti kot dueti nastopati na isti dan, a da prevelike treme nista imeU, sta povedali, če pa je ta že bila za odrom, je na odru povsem izginila. "Ko sva odigrali najino skladbo, sva dobili velik aplavz in nasmehe na obrazu žirije, kar je bil že dober znak, pa
Zmagovalni duo je pravzaprav trio: Sandra Štern, Natali Horvat in ponosen s pokalom njun učitelj kitare Klemen Smolej.
vendarle uro kasneje nisem mogla verjeti svojim očem, ko sva bili napisani na vrhu vseh nastopajočih," pravi Sandra, Natali pa samozavestno dodaja: "Z močno voljo ti vedno uspe, tudi najtežje stvari." Seveda
obe punci pridno vadita naprej, včasih tudi po več ur na dan, odvisno od drugih šolskih obvez-
v
nosti. Ce mogoče tehnične vaje pri mladih kitaristih niso najbolj priljubljeno opravilo, pa je toliko boljše brskanje po starih skladbah. "Za razvedrilo včasih vzamem iz omare mapo pesmi, ki sem jih nekoč igrala in po končani "pretekli učni uri" vidim,
koliko sem napredovala. Še posebej rada igram hitrejše španske skladbe," pravi Natah, Sandra pa: "Pogosto v roke vzamem note skladb, ki jih znam igrati, pri tem ne pozabim na Cubano, in grem z veseljem skozi..."
"Obema dekletoma je igranje kitare v užitek, to se vidi. Ko smo letos poskusili z duetom, sta se odlično ujeli, tako pri igranju kot sicer. Natali igra večkrat zahtevnejše skladbe, kot so za njeno starost v učnem načrtu, Sandra pa ima velik smisel za oblikovanje tona in je izredno muzikalna," jih zna pohvaliti njun
Ohranjanje ljudskega izročila
V žirovniškem Kulturnem društvu dr. France Prešeren poleg nadaljevanja dramskih, plesnih in glasbenih programov, ki so vsi vpeti v ohranjanje kulturne dediščine, vidijo potrebo po skupini, ki bo bedela nad financiranjem društva.

Neža (Marja Jalen), Lojz, Nežin mož (Jože Jalen), in Franca {Slavka Vi-dic) v dramatizirane m opravljivem pogovoru o Prešernu, ki je bil del kulturnega programa 8. februarja v Vrbi.
priložnostih. V okviru igralske skupine delujeta odrasla in mladinska sekcija, hkrati so s skupino Nasmeh redki, ki omogočajo kulturno dejavnost slepim in slabovidnim.
Kot je povedal predsednik društva Jože Resman, so na nedavnem občnem zboru opredelili cilje prihodnjega delovanja, ki bo še naprej usmeijeno v ljubiteljsko kulturo in ohranjanje ljudskega izročila. Hkrati čutijo potrebo, da se posebna komisija bolj posveti zbiranju denaija za razvejano dejavnost. Letos se bodo pevske skupine z nastopi na revijah in tekmovanjih trudile za čim viŠja priznanja, se vključevale v tradi-
cionalne krajevne prireditve, kot je denimo Markov semenj, si medsebojno pomagale s pevskimi glasovi, kvartet pa bo še vedno kakovostno vskočil tudi na krajše prireditve, ki imajo malo časa za pripravo. Folklorna skupina bo izbor razširila na različne plese s celotnega območja Slovenije, s tem da bodo sledili izbrani temi iz zakladnice ljudskega izročila. Tamburaši se bodo še tesneje vključevali v programe ostalih skupin, medtem ko bo dramska skupina nadaljevala z zgodbo o Francetu Prešernu, lani zaČet pomemben program predstavitve slavnih rojakov in njihovih rojstnih hiš.	M. K.
Žirovnica - V društvu, ki šteje 60 aktivnih Članov, s podpornimi člani pa jih je trenutno 74, se združujejo glasbeniki, folkloristi in igralci. Tri pevske skupine -
mešani pevski zbor, nonet in kvartet - tamburaši, folklorna in igralska skupina tvorijo dovolj močno programsko zaledje, za kulturne programe ob različnih

f E s T I v A L
1 '5 1 ^ »I ' \ .
BLED
1 4 .
1. -14. VI M ZOO4
u' \\j \\j . f s t i v/ (i 1 I) 1 e (I . C o m
učitelj Klemen Smolej, profesor klasične kitare s končano Ak:ade-mijo za glasbo v Ljubljani in končano Šolo za električno jazz kitaro v Celovcu. Glede na to, da so tekmovanja in nastopi odlični za nabiranje izkušenj in glasbene kilometrine, je Smolej prepričan, da bodo tudi v prihodnje nadaljevali z igranjem v duetu. "Sandro bomo prihodnje leto pripravili
za sprejem na Umetniško gimnazijo - smer glasba v Ljubljani, v duu z Natali pa bosta nastopili tudi na državnem tekmovanju duetov v Sloveniji, marca 2005." Obe dekleti nameravata študirati na Akademiji za glasbo in kasneje postati učiteljici kitare. Popolnoma jasno, mar ne.
Igor Kavčič
Gorenjska slikarska druščina v Pineti
v
Novigrad - Že drugo leto zapored seje zadnji junijski konec tedna v kranjskem letovišču Pineta pri Novigradu odvijala likovna kolonija, ki se je je udeležilo šest akademskih slikarjev in trije odlični ljubiteljski likovni ustvaijalci. V tradicionalno kranjsko letovišče v Pineti je družbo gorenjskih likovnih ustvarjalcev letos že drugo leto povabil direktor podjetja Pinesta Kranj Rajko Kožar. Ob sodelovanju kranjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je tamkajšnji strokovni sodelavec za likovno, foto in video področje Zmago Puhar na kolonijo povabil še akademske slikarje Bonija Ceha, Vinka Želez-nikarja, Bogeja Dimovskega, Ireno Jeras Dimovsko, Vinka Tuška in tri odlične likovne ustvarjalce Karla Kuharja, Ivanko Kraševec Prešeren in Ivana Prešerna - Zana. V petih dnevih so gorenjski umetniki tako ustvarili več likovnih del, navdihnjenih z istrsko tematiko, vsaj s po enim delom pa so se za gostitelju.	L K.

Sredn a šoia Jesenice
Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice
Objavlja prosto delovno mesto
UČITELJA/-ICE GLASBE Z METODIKO IN INŠTRUMENTA
Pogoji:
-	visokošolska izobrazba iz glasbe
-	strokovni izpit
S kandidatomAko bomo sklenili delovno razmerje od 1.9.2004 dalje s polnim delovnim časom za nedoločen delovni čas.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Srednja šola Jesenice, Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice s pripisom "RAZPIS". Vloga bo štela za pravočasno, če bo oddana na pošto zadnji dan roka s priporočeno pošiljko.
O izbiri bodo kandidati/-ke obveščeni/-e v zakonitem roku.
Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju
II. del
Brata Zemva generala avstro-ogrske vojske
Urban in Neža sta imela dva sinova, Blaža in Janeza, ter hčerko Uršulo. Dne 31. 1. 1808 se je na Krnici rodil sin Blaž, ki se je pozneje kot major avstrijske vojske nastanil v Celovcu, inje tako tudi začetnik krniško-celovške podveje, katere najznamenitejša predstavnika sta Johann (Janez) in Blasius Schemua (Blaž Zemva), oba generala avstro-ogrske vojske. Njuni potomci na Koroškem niso znani, vendar pa je skoraj gotovo, da obstajajo, saj so leta 2002 na dražbi na Dunaju prodajali dokumente iz zapuščine generala Blaža Žemve, ki jih zdaj posedujeta zbiratelja iz Ljubljane. Neposrednih potomcev s priimkom Schemua pa v sosednji Avstriji zelo verjetno ni več, saj ob koncu meseca maja 2004 ni bilo podobnega priimka v elektronskem telefonskem imeniku.
v
Blaž Zemva - Blasius Schemua, major avstrijske vojske, je bil rojen 31. januarja 1808 v vasi Krnice 79 pri Gorjah. Z devetnajstimi leti je oblekel vojaško suknjo, ostal v vojski in aprila 1859 dosegel
čin majorja. Leta 1836 je bil predavatelj v vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, potem pa je bil namestnik poveljnika v Nabrežini. Zaradi prizadevnosti je bil večkrat odlikovan. Upokojen je bil 25. novembra 1859. Večkrat je prihajal na Pokljuko, v Krnice. Umrl je 21. januarja 1871 v Celovcu, kjer je tudi pokopan.
Polkovnik Johann Schemua * s člani GŠ na manevrih, 1888, perorisba.
Blaž Žemva je imel dva sinova - Janeza in Blaža, in oba sta Šla po očetovi (vojaški) poti. Celo prekosila sta ga - oba sta postala generala in barona, mlajši Blaž pa je celo dosegel najvišji položaj v avstro-ogrski vojski, položaj načelnika generalštaba.
v
Prva sta javno o dveh bratih in generalih Zemva pisala dr. Bruno Hartman (Večer, 1991) in pokojni Božo Bedenik (Dnevnik, 1995).
Prvi sin, Janez Žemva - Johann Schemua, baron, pehotni general, je bil rojen 21. septembra 1850 v Celovcu na Koroškem. Po vojaški realki je že z devetnajstimi leti (1869) končal vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu in bil kot poročnik postavljen na svojo prvo poveljniško dolžnost v 7. pehotnem polku. Zgodaj, že 1877, pa je končal še Vojno šolo in kot generalštabni Častnik vse do čina polkovnika opravljal odgovorne dolžnosti v
GŠ (o tem pričajo perorisbe, saj je bil v vodstvu manevrov). Bil je tudi povzdignjen v plemiški stan. Dne 1. novembra 1889 je bil povišan v čin generalmajorja in imenovan za poveljnika 7. planinske brigade, s katero je sodeloval pri okupaciji Bosne in Hercegovine. Leta 1904 je postal poveljnik 31. divizije v Mostarju. Nato je bil premeš-
čen v Innsbruck na Tirolsko, kjer je bil 16. marca 1909 postavljen za poveljnika korpusa in obenem poveljnika domobranstva na Tirolskem iii Vorarl-




I ' v
Generalštabni polkovnik Johann Schemua*, z vodji manevrov, 1888, perorisba.
bergu. Dne 1. maja 1909 je bil povišan v Feld-marschalleutnanta - feldmaršal poročnika, kmalu zatem, 1. novembra 1909, pa v pehotnega generala. Zaslužen je za organizacijo gorskega bojevanja in za uspešno obrambo Tirolske. Zaradi zdravstvenih razlogov se je 24. maja 1912 upokojil. Umrl je 29. aprila 1919 v Innsbrucku, kjer je tudi pokopan. Družinsko stanje ni znano.	(se nadaljuje)

m
GORENJSKI GLAS
. STRAN
POČITNIŠKA GORENJSKA / info@g-glas si
Petek, 9. julija 2004
Poletne prireditve že osmič
Tržič - Vodstvo občine Tržič se je pred osmimi leti odločilo, da po daljši prekinitvi ponovno organizira Poletne prireditve. Julija in avgusta so ob koncu tedna razveseljevali domačine razni gostje z glasbenimi, plesnimi, igralskimi in drugimi nastopi. Doslej seje zvrstilo že več kot 150 prireditev, letos pa pričakujejo 60-tisočega obiskovalca. Za razliko od prejšnjih let, ko so prireditve potekale tudi na griču ob cerkvi sv. Jožefa, se letos vsi nastopi dogajajo v atriju občine Tržič. Ob slabem vremenu preselijo petkove nastope v Dvorano tržiških olimpijcev. Tako je bilo tudi prvi julijski petek, ko sta pevka Nika Vipotnik in harmonikar Zmago Štih ogrela manjše število občinstva s šansoni. Sobotni nastop članov Karate kluba Tržič je odpadel, sicer pa bodo na Pikinih sobotnih otroških matinejah popeljali najmlajše v svet cirkusa, lutkovnih, pravljic, filma, zabavnih TV-oddaj, čarovnij in plesa. Tudi za odrääe ne bo manjkalo zabave, saj so v goste povabili razne ansamble, čarodeje in igralce. Predzadnji in zadnji petek v avgustu bosta popestrili komediji s priznanimi igralci. Čeprav stroški niso majhni, so vse prireditve brezplačne, tako da si jih lahko ogleda čimveč prebivalcev tržiške občine in obiskovalcev od drugod.	S. S.
Začetek poletne sezone
Kljub nizkim temperaturam in padavinam dober začetek.
Počitnice v Kranju
Kranj - Tudi otroci, ki počitnice preživljajo doma, ni treba, da so prepuščeni sami sebi. Starši jih lahko vsaj za nekaj ur na dan zaupajo kakšni od organizacij. Na kranjskem kopališču so otrokom omogočili cenejše rekreativno plavanje. Učenci, dijaki in študenti bodo za celodnevno vstopnico odšteli 600 tolarjev, popoldanska stane 500 tolarjev. Pestro je ponavadi tudi na bližnjem otroškem igrišču GibiGib, kjer se odvijajo športne aktivnosti' na igralih, likovne delavnice in lutkovne predstave. Ta Četrtek se bo mogoče ob 18. uri preskusiti v barvanju las in oblikovanju pričesk, nedelja pa bo posvečena risanju. Na koncu bodo izbrali najlepšo in jo tudi nagradili. Medtem ko seje prvi sklop dejavnosti, ki so jih pripravili pri Mladinskem centru Kranj, pravkar iztekel, pa se jim bo mogoče znova pridružiti od 16. avgusta naprej. Naj izdamo, da se poleg Športnih aktivnosti in ustvarjalnih delavnic znova obeta tudi skrivnostni izlet v neznano. Za lepŠe slovo od poletja bodo poskrbeli s piknikom v Športnem parku Zarica konec avgusta, na katerega so vabljeni tudi starši. Tisti, ki jim volje za učenje ne zmanjka niti med počitnican^, pa se bodo lahko odločili za vpis v poletno šolo računalništva, ki bo potekala od 23. do 26. avgusta v okviru podjetja Ipis - računalniška usposabljanja. Studi Tango pa ocl 16. do 31. avgusta vabi v poletno šolo kitare, plesne tečaje in ustvaijalne delavnice.	M. R.
Bled, Krai\j - Začetek letošnje poletne sezone so pospremile občasne nizke temperature in padavine. Kljub temu so biU hoteh po Gorenjskem dobro zasedeni, predvsem zaradi številnih seminarjev in kongresov, ki jih prirejajo. Hvaležni gosti so tudi tuji turisti, ki svoje počitnice načrtujejo že mesece vnaprej in tako ne morejo vedeti, kakšno vreme jih bo spremljalo na dopustu.
Marija Strniša iz hotela Park na Bledu je povedala, da sta bila letošnji maj in junij glede zasedenosti zelo dobra. Zasedenost ležišč junija letos je bila 84,1-odstotna, medtem ko je bila junija lani 70,8-odstotna. Z začetkom letošnje poletne sezone so zelo zadovoljni, zasedenost hotels!^ sob je celo nekoliko nad njihovimi pričakovanji. Slabo vreme ni vplivalo na morebitne goste, da bi odpovedali rezervacijo, res pa je, da so bolj kot od slovenskih odvisni od tujih gostov. Ti pa pridejo ne glede na vreme, je dejala Strniševa. Ker imajo velik kompleks, poleg hotelske ponudbe še kavarne in slaščičarno, se jim le tu nekoliko pozna, da zaradi slabega vremena ob vikendih ni toliko slovenskih obiskovalcev, kot bi bili ob lepem, sončnem vremenu.
Tudi v hotelu Bled so letos zabeležili boljše rezultate kot lani. V letošnjem juniju so imeli približno 100 nočitev več kot juni-
ja lani. Od januarja do konca junija letos pa so zabeležili 15000 nočitev, kar je za 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tudi hotel Bled pretežno bolj obiskujejo tuji gosti. V hotelu prirejajo tudi veliko kongresov, zaradi tega je zasedenosti ležišč in sob še toliko večja.
V	Grand hotelu Toplice so bili zelo kratki. Tako letošnji kot lanski junij sta bila zelo uspešna, ležišča pa so polno zasedena.
V	hotelu Bor v Preddvoru so junija letos zabeležili 449 nočitev več kot junija lani. Junija je v hotelu prenočilo 2074 gostov.
od tega je bilo 1357 tujcev. Sicer pa je junij pri njih vedno dobro zaseden, predvsem zaradi seminarjev, ki jih še prirejajo, prihajajo pa tudi že dopustniki, ki so jih pritegnile nekolike nižje cene in dobri vtisi prejšnjih bivanj v hotelu. Na splošno pa je zasedenost bila letos približno enaka, kot v enakem obsegu lani.
v
Se skok v kranjski letni bazen. Sončni dnevi privabijo od 200 do 400 kopalcev. Ker teh letos junija ni bilo prav veliko, je številka v primerjavi s prejšnjimi leti razumljivo manjša. Problematični so tudi deževni dnevi in
k
dan po njem, ko kopalcev seveda ni. Drugi in tretji dan po dežju pa število kopalcev spet narašča. Nekoliko manj obiska je tudi ob zelo močnem soncu in izjemno visokih temperaturah.
Tanja Maček, feto: Gorazd Kavčič
Kaj bi počel? Lahko si zvezda
Oratoriji, aktivna druženja mladih po vsej Sloveniji, nad katerimi duhovno in idejno bedijo don Boscovi salezijanci, so tudi priljubljen način preživljanja počitniškega časa,
Eden izmed njih te dni poteka na Dovjem.
Jezersko oživi v drugi polovici julija
Na Jezerskem je zasedenih manj kot polovica turističnih zmogljivosti. Prihaja več dnevnih gostov, zlasti tistih s hladilnimi torbami, ki si privoščijo le kavo ali pivo.
Jezersko - Sredi tedna Jezerskemu na prvi pogled ni videti, daje turistični kraj, čeprav je po 1. juliju že nekoliko živahneje. Ta čas je polno zaseden le hotel Planinka, kjer je pravkar končala letovanje skupina Angležev in Američanov, medtem ko v zasebnih penzionih in na turističnih kmetijah turiste pričakujejo od 10. do 15. julija, je povedala Olga Tonejec iz Turistično in-
penzionih prevladuje srednja generacija, medtem ko bodo na turističnih kmetijah gostili tudi mlajše, športnike.
Športnike gosti Drejc Karni-čar ob Planšarskem jezeru. Ta teden tabori skupina 40 otrok iz Brežic, naslednji teden pa od tam pridejo pod šotore družine. Tabor je bil ob našem obisku prazen, kajti otroci so šli na ogled kamnoloma lehnjaka. Tik
Dovje - Več kot sto oratorijev, katerih program je počitniško naravnan, se bo do konca avgusta zvrstilo povsod po Sloveniji. Na Dovjem se je vabilu organizatorjev odzvalo, kar 60 otrok vseh Starosti z Dovjega, Mojstrane in Belce. Začelo se je v sredo, zaključilo pa se bo v nedeljo.
Program oratorija skrbno načrtujejo bratje salezijanci. Določijo vodilno temo, ki tokrat nosi naslov Lahko si zvezda; povza-mejo jo oratoriji po vsej Sloveniji, prav tako simbole pikapolonico, ribo, zvezdo in goloba. Povsod izvedejo tudi igrico - letošnja pripoveduje o junaški sveti Katarini Aleksandrijski, ki je umrla mučeniške smrti - v nadaljevanjih jo bodo igrali vse štiri dni. Oratoriji so prepuščeni posameznim organizatorjem in njihovi iznajdljivosti. Na Dovjem se otroci zberejo v zgodnji dopoldanski uri in dan začnejo s krajšim verskim obredom, igrico odigrajo v kulturnem domu, nato se v idiličnem okolju kmečkega dvorišča župniŠča odvijajo plesne in likovne delavnice - risanje na steklo, izdelovanje tulipanov, likovnih izdelkov iz semen itd,. Če vreme
v
Danica Zavrl Zlebir dopušča, se odpravijo na bližnje
planine in vrhove. Druženje usmerjajo Laura Cebulj Cene, ki bedi nad celotnim potekom dogajanja, Urša Oblak, ki vodi delavnice, ter osemnajst mladih animatorjev, in pa seveda kuhar, na katerega dobrote so otroci še posebej opozorili. Za izvedbo oratorija, za katerega so starši morali odšteti 2.500 tolarjev (za
skemu obredu v cerkvi, druženje pa zaključili ob napečenih dobrotah na dvorišču župnišča z razstavo likovnih izdelkov, ki so jüi mladi nadvse skrbno in domiselno izdelali na delavnicah. Da je preživljanje počitnic na tak način prijetno, nam je potrdil eden izmed petnajstletnikov: "Bil sem že lani. Tuki' nam je
sta prireditelj ovčarskega bala. Ob jezeru se ustavljajo tudi kolesarji, ki se letos pritožujejo nad slabo cesto. O tem, kako bi na Jezersko privabili več turistov, več let razmišlja tudi župan Milan Kocjan. Starejši gostje se na Jezersko zvesto vračajo. Kocjan upa, da bo sčasoma zaživela čezmejna izmenjava s Koroško. Že sedaj na avstrijski strani ponujajo ogled Kapelških jam, na naši pa ogled doline Kokre, v prihodnje pa si veliko obetajo tudi od regijskega Kamniško savinjskega parka. Za uspešnejši turizem pa bi morali po županovem mnenju domačini stopiti skupaj in nastopiti z izvirno domačo ponudbo, od avtohtone hrane in drugih domačih izdelkov do zanimivih prireditev.


vsakega naslednjega otroka pa manj), so morali organizatorji preskrbeti Še dodatno materialno in denarno pomoč. Prispevali so kranjskogorska občina, mnoga podjetja in starši s pecivom in sokovi.
Zadnji dan, v nedeljo se bodo otroci in starši zbrali pri nedelj-
lepo; 'mamo se radi, rišemo, animatorji so dobri. Skratka uživamo. Kuha nam Frenk, to je kuhar, da se reče." Vsekakor je to eden izmed vabljivejših in nevsiljivih načinov Cerkve, kako otrokom približati rimsko katoliško vero.
Eva Senear
Ob jezeru med tednom ni veliko obiskovalcev
formacijskega centra na Jezerskem. Obiskovalci k njej prihajajo po turistične karte s sprehajalnimi potmi in drugo informativno gradivo, zanimajo se za najem koles, za jahanje, paint-ball, za izlete v gore, tujci pa tudi v Ljubljano in druge kraje po Sloveniji. Izraelski par, ki se je ta teden mudil na Jezerskem, si je denimo želel v Logarsko dolino, o Čemer obstaja dovolj gradiva, najnovejša je Pharova zloženka. Nastanjeni gostje se zanimajo za izlete k slapu Čed-ca, izviru jezerske slatine, ljubitelji planin tudi k Češki koči, medtem ko prehodni turisti sprašujejo, kje se dobro je. Olga Tonejec ocenjuje, daje ta čas od 250 posteljnih zmogljivosti na Jezerskem zasedenih manj kot 80, po strukturi pa v hotelih in
ob jezeru pa so za dva dni šotore postavili gostje s ČeŠke. Tega dne so se povzpeli na Češko kočo, edini "varuh kampa" pa nam je povedal, da jih dvajsete-rica z avtobusom potuje proti morju. Jezerski gostinski in turistični delavci jih niso najbolj veseli. Milan Milošič iz gostišča ob jezeru pravi, da se redko oglasijo na kako pivo, jih je pa ob jutrih cela vrsta pred straniščem z brisačami okoli vratu. Sicer pa gostinec pravi, da še ni prave sezone, da je gostov vsaj 40 odstotkov manj kot lani in Če jih bodo želeli pritegniti, bo treba ponuditi kaj veČ kot hrano in pijačo. Sedaj je na jezeru mogoče čolnarjenje, do konca poletja pa se obeta nekaj prireditev. Prva bo 24. julija planšarska noč, nato pa bo gostišče 8. avgu-
Sinice v poštnem nabiralniku
Križe - Vaški poštar že nekaj tednov ne odlaga pošte v nabiralnik z vratci na hiši v Hladnikovi 46 v Križah. V njem si je namreč uredila začasno bivališče sinica, ki ima v gnezdu kar sedem mladičev. Kot je povedal lastnik hiŠe Ciril Žibert, so pri njih sinice že udomačene. Ponavadi so gnezdile v stari hruški na vrtu, letos pa so se jim še bolj približale. To najbolj veseli vnuČke Sandro, Saro, Kajo, Tamaro, Leo in Bei^amina, ki najraje opazujejo polno gnezdo. Stara starša Ciril in Rozaljja nikdar ne samevata, saj živita pod isto streho z družinami hčerk Nevenke, Andreje in Tatjane ter sina Danyela. Prosti čas si krajšata z urejanjem sadnega in zelenjavnega vrta, ob lepih dnevih pa obiskujeta okoliške gore. Kot ljubitelja narave sta vesela tudi pernatih gostov pri hiši. Vsi vedo, da bodo siničke kmalu odletele, vendar upajo, da se bodo k njim še vrnile.	S. S.
The Platters samo v Kranju!
Kranj - Jutri, v soboto, 10. julija, bo ob 2L uri na vrtu gradu Khislstein še zadnji koncert v sklopu prireditev Festivala Carniola. Nastopila bo legendarna angleška skupina The Platters, ki jo svet glasbe pozna že pol stoletja, najbolj po izvrstnih skladbah, ki so danes postale klasika. Skupina ves čas skrbi, da njihova dediščina ne utone v pozabo, tako pridobivajo poslušalce tudi med mladimi, njihovi starši pa se ob prijetnih skladbah nostalgično spominjajo svoje mladosti. Najbolj znana Only you, pa My Prayer, Sixteen toons, Smoke gets in your eyes bodo jutri odmevale samo v Kranju, saj bo to edini nastop, ki ga bo skupina imela v Sloveniji.	K.D.

Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 9. STRAN
H of er
sporoča
FLIRT
Eiskalte Kiste -sladoled
v zavoju 9 kosov

srr 548
€2.29
GRANDESSA IMini-Mix Premium sladoled/lučke
v zavoju 12 X 50 ml
GRANDESSA Staiparade sladoled v lončku
različne vrste, v lončku 750 ml
sladoled v lončku
različne vrste, v lončku 750 ml
www.hofer.at
Hofer KG. A-4642 Satt'eđt. Hofer Straße 1
H of er
**** ** * •






Ballinls -
sladoled
različne vrste, v zavoju 8 X 31,25 ml
^päVv . V
•,* ^ *
<<<.»...<<<<•<<•■<•<•••<<•>- ««»«s. ,.<<«,,...«.. ^V,* v:.If,. ,t.. ,,s. ,.*.r<'>s'<«W» »V«''^
GRANDESSA
Danish Dream sladoled
različne vrste,
y jQ^^l^jj 5QQ
I t**** ******** * * * * ********	* * *
. <SS', <SS< >S «VkVtVnv.v. .V.*.V>SW<>. .*>■>'. fr, . «•. .s«w< .SV»«>nSS	. .SV<S . .v. • A. -a .s Vnsvr«*«'. «Ss , nr..	V> .'«SSSS AV.«SSV<VAV'«W.V .««Sk . , ,'<SSSV,'<SS'.SV>S'.SS <S I. M'.	■.*..*.','.*..'., 'S	«SV<'.V«S «'.'.SSS	«Vv .	Aa*ASS'«SVkSSSV.SSSS	''■V.'.S < .svansvav.*.
, Al'-SSSV-SSS'AS .	»'.'AVAS» «SV<V«V<>	nSSV A yve.SV.'AT.'-V. . . 'AS '•/<•* •*• .V<V>Ak*«A>	.s«. , .«A .'ASNSS'<aV'.'AS'. ASV «AS W< < ^AS'.'AS'.'. W>*AVA*.Vi .'.V. A AV<'AS

MONARC Waffelhömchen vanilijev sladoled
v zavoju 6 X11 o m
MONARC Waffelhörnchen sladoled
jagodov ali lešnikov, v zavoju 6x120 m
» {
i »
> > ?
i
t >
i
i.
I
»
s
. J



r.

* * f

Prodaja samo na končne porabnike. Na slikah so predlogi za serviranje. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij
GORENJSKI GLAS. d.o.o . Zoisova 1. KflANJ

iZhePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil
Brsicanje po malih oglasih še nikoli nt bilo tako udobno.
DELO
Nowce
ViSTNIK
prilllOtSke Šmienkl
novice


. I
I ,
ZA VAS GRADIMO
17 komfortnih, sodobno zasnovanih
stanovanj z atrljenn ali teraso v <iveh vila blokih s podzemno garažo.
INVESTITOR:
M&Of INTOURS d.o.o. Krjv»c 14 Sl-lOOO Mubtlana
PRODAJA:
< •
lintsgrmdia9i
Itniagradlam d.o.o. Celovika I BOB SMOOÜ Ljubi:
.1 ^ •

n
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8
91.1
96.3
Radio Sora d.o.o.
Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax; 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora. si
• »A- ' w • •• >
o • ' v ^
t
i i
r ,
PIAUA lAGUNA
* »
M i- C'' ^ t '' '

« y»
i
HOTELI, APARTMAJI IN KAMPI
V ZELENI LAGUNI - POREČ
do 30. JULIJA 2004
HOTELI HOTELI
ion za osebo na dan
22 EUR + t.t. / 5.257 S1T+ tt.
38 EUR + t.t. /9.081 SIT+ t.t.
APARTMAJI ASTRA i dni /4 osebe
Namesto 7 dni (Ž»^ EUR)
plačajte 5 dni = 430 EUR + t.t. /102.824 SIT + t.t.
11,1 ■m......■■!■■>■ ......... .......... I I ■ !!■ IM.................. I ■! I II >11 I »m.................. ■ mm im !■ ■m» ■ ■ .■■■miai^i ini«i i >mm
OTROCI do 12 let brezplačno!
INFQRMACUE IN REZERVACIJE
pri agenciji vašega zaupanja ali pri PLAVI LAGUNI POREČ 52440 POREČ - Croatia, R. Končara 12 tel. 00385 52 410101, fax: 00385 52 451044
e-pošta: mail@plavalaguna.hr
www.plavalaguna.hr

8
.s
1
S
t;
«i >
J

.»•••M I»»—»—
(•• < • -, • 1 tmt I w ■ • <« fiTil« «««w»^«««

I
GORENJSKI GUS • 10. STRAN
PREHRANA, OGLASI / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN
Za vas izbira Danica Dolenc
Preselimo se v senčni vrt
Navadno nedeljsko kosilo pojemo v kuhinji ali jedilnici, kajti preveč se nam zdi opraviti, da bi prenašali na teraso ali na vrt prav vse, kar sodi h kosilu. Kvečjemu kavico poleti počasi srkamo zunaj. Vendar, poskusite se s pomočjo družinskih članov povsem preseliti na vrt, z vsem kosilom, z vsem posod-jem, le da poenostavite. Ko boste enkrat spet občutili, kako lepo je jesti zunaj na zraku, v zelenju, boste za vse poletje preselili jedilnico v vrt, na teraso. Bolj sproščeno je vse skupaj, bolj prijazno in tam zunaj se ustvari dobro razpoloženje. Poskusite. Tako vam bo všeč, da vas bo jeseni težko spraviti spet nazaj v stanovanje. Če se le da, najnujnejše pustite kar zunaj, da bo prej pri roki. Marsikje so si na vrtu, za garažo ali drvarnico, v podaljšku terase omislili kar poletno kuhinjo. Da je le voda kje blizu, morda star plinski štedilnik ali pa kar žar, miza in klopi, pa je dovolj za vse. Le senca mora biti in dobra volja ter pripravljenost, da vsak nekaj pripomore k taki selitvi.
Je pa vredno, kajti jeseni boste imeli občutek, da ste bili vse poletje na počitnicah.
Pisana
fižolova solata
Za 4 osebe potrebujemo: 4 paradižnike, 1 rdečo papriko, 1 čebulo,
30 do 40 dag kuhanega fižola, sol, poper, česen, olivno olje, kis, baziliko, sesekljan peter-šilj.
Paradižnik narežemo na rezine, papriko na rezance, čebulo na obročke. Kuhan fižol dobro odcedimo, začinimo s poprom, strtim česnom, kisom in oljem ter premešamo. Večji krožnik obložimo z rezinami paradižnika, paprike in čebule. Na sredino damo fižol in ga potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnjakom, lahko pa tudi z zdrobljenim kozjim sirom.
Rabarbaro v začetku julija še zadnjič porežemo. Lahko jo spravimo v zamrzovalnik, saj se odlično obnese, še boljša pa je takoj porabljena v taki rahli sladici.
Blitva s pršutom
To je odlična priloga k mesu, h krompirju ali tudi samostojna jed. Blitvo očistimo, operemo, poljubno narežemo in zavremo v malo vode. V ponvi opražimo koščke mastnega pršuta tako, da oddajo vso maščobo, nanj stre-semo odcejeno blitvo, jo opraži-
mo, začinimo s sesekljanim česnom, peteršiljem, zeleno in z listom luŠtreka, solimo, pražimo 10 minut in ponudimo.
Zeliščna omaka
Zelo dobro in okusno zeliščno omako dobimo, če zmešamo lonček j ogurta s 3 žlicami kisle
Andrejeve slasti evropskih kuhinj

Andrej Šegš ob podpisovanju kuharice Slavici Pustoslemšek.
Kranj - Knjiga kuharskega mojstra Andreja Šegša, Slasti evropskih kuhinj, je že dober
mesec v prodaji, v sredo pa je knjižni prvenec pospremil Še avtor sam. Kranjčan "Andrej
Šegš je po končanem šolanju na blejski gostinski šoli svojo poklicno kuharsko pot nadaljeval v izbranih restavracij ah mreže Mövenpick v Stuttgartu in v hotelu Intercontinental na Dunaju ter v mondeni restavraciji "Alte M hle" v Vechtu v Nemčiji. Vrnil se je na Dunaj in v Intercon-tinentalu postal šef restavracije "Brasserie". Leta 1998 je prejel nagrado zlata kuharska kapa in za svoje dunajske kuharske dosežke prejel medaljo Prosper Montagnier "St. Fortunat" ter bil imenovan kot prvi tujec za ambasadorja bretanske kuhinje v tujini. Andrej Šegš pravi, da se je takrat vse skupaj tudi začelo, da smo pri nas zvedeli zanj in se o njem razpisali v medijih. Združitev Evrope je tudi sam kronal z zanimivo "kuharico", recepti 25 držav EU, v kateri je
kuharski mojster pazil, da so recepti preprosti in da se sestavine evropskih dežel dobijo tudi na našem trgu. Knjigo smo pospremili tudi v naši časopisni hiŠi. Najzvestejše bralke časopisa in prve navdušene kuharice, imet-nice Šegševih slastnih receptov pa so si v našem malooglasnem oddelku zaslužile iskrivo posvetilo. Med njimi tudi naša zvesta sodelavka na "ženski strani".
Slavica Pustoslemšek s Kokrice pri Kranju. Knjiga je Še vedno na voljo prek naših časopisnih naročilnic in v naročniškem oddelku.	Gorazd Šinik
Rešitve nagradne križanke VENUS
m. Vzajemna.
Jaz zate, ti zame.
Spoštovani zavarovanci in zavarovanke!
Obveščamo vas, da se je Vzajemna, d.v.z., PE Kranj preselila v nove poslovne prostore na Koroški cesti 1, Kranj (na vrhu Jelenovega klanca v nekdanji
Merkurjevi trgovini), kjer smo vsem sedanjim
Izmed 912 prispelih pravilnih rešitev je komisija izžrebala naslednje nagrajence:
1.	nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 10.000 sit prejme IVANKA BURNIK, Predostje 26. 4000 Kranj
2.	nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 5.000 sit prejme MIHAEL TUŠEK,
Lenart 11, 4227 Selca
3.	nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 3.000 sit prejme ZDENKA ČERNIGOJ, Bistrica 11, 4290 Tržič
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: MIRKO KRČ, Podbrezje 223, 4202 Naklo; ZDENKA JEVNIKAR, Visoko 74a, 4212 Visoko in KLARA SEDEJ, Mlaška c. 86, 4000 Kranj
Vsem izžrebancem iskreno čestitamo!
smetane, dodamo po Šopek sesekljanega kopra in peteršilja ter nekaj lističev pehtrana. Lahko pa uporabimo sam jogurt, ki mu dodamo dobro pest nasekljane-ga drobnjaka. Odlična kombinacija sta tudi koper in pehtran, vmešana v kislo smetano.
Pecivo z rabarbaro malo drugače
Potrebujemo: 500 do 600 g rabarbare, 125 g masla, 100 g sladkorja, 3 jajca, 200 g moke, 2 žlički pecilnega praška, 8 žlic mleka, ščepec soli, 1 limono, 180 g sladkorja, ščepec soli.
Rabarbaro operemo, očistimo in narežemo na 1 do 2 cm dolge koščke. Maslo penasto umeša-mo, sladkor in rumenjake pa drugega za drugim vmešamo med stalnim mešanjem. Moko, pecilni prašek in sol zmešamo
in med mešanjem dodajamo po žlicah. Dodamo še mleko in napravimo gladko testo. Naribano limonino lupinico vmešamo v testo. Dobro obdelano, gladko testo damo v tortni pekač s premerom 26 cm, ob straneh ga malo dvignemo, in enakomerno potresemo z narezano rabarbaro. Testo z rabarbaro damo v ogreto pečico in pečemo 25 minut pri 175 stopinjah C. Medtem zmešamo beljake, sladkor, malo limoninega soka in ščepec soli v trd sneg, ki ga enakomerno raz-mažemo po zapečeni rabarbari. Pekač damo znova v pečico in pečemo Še 20 do 25 minut.
Podobno kot z rabarbaro lahko pripravimo to pecivo tudi z rdečim ribezom, s češnjami, z jo-sto, borovnicami, drobno zreza-nimi marelicami in podobnimi sadeži. Sadje lahko tudi poljubno mešamo: na primer.pol češenj, pol rabarbare, pol joste in pol rabarbare ...
Tedenski jedilnik
Nedela - Kosilo: goveja juha z rezanci, mešano meso na žaru, mlada čebula, zeliščna omaka, kumarična solata s krompirjem, pecivo z rabarbaro; Večerja: paradižnik s kozjim sirom in olivnim oljem, ržen kruh.
Ponede^ek - Kosilo: gobova kremna juha, popečeno kuhano goveje meso, mlad krompirček s kumino, zelena solata z drobnjakom; Večerja: mlečna kaša, kompot.
Torek - Kosilo: svinjska pečenka, pire krompir, bučke v omaki, zelena solata s paradižnikom: Večerja: ocvrte sardelice,.krompirjeva solata s čebulo in česnom.
Sreda - Kosilo: špageti z omako iz mletega mesa in bučk, zelena solata z rukolo, sadna kupa z rdečim ribezom in smetano; Večerja: "pohane šnite", kompot.
Četrtek - Kosilo: kremna juha s koprom, pečen piščanec z mladim krompirčkom, zelena solata z drobnjakom; Večerja: zeliščna skuta, čebulni kruh, jogurt.
Petek - Kosilo: postrvi na žaru po tržaško, krompir v koščkih, blitva s pršutom, paradižnikova solata: Večerja: pehtranova potica, kompot.
Sobota - Kosilo: goveji golaž, slan skutni Štrukelj, mešana solata z redkvico in korenčkom, sladoled s sadjem in smetano; Večerja: nabodala na žaru, ajvar, pisana fižolova solata.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
REFERENT/KA II
za opravljanje deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije
Od kandidatov in kandidatk pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	končana srednja izobrazba zdravstvene, veterinarske, kmetijske ali sorodne smeri
-	znanje osnov iz računalništva
-	znanje slovenskega jezika
-	vozniški izpit
Z izbranimi kandidati/kami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom 3 mesecev z možnostjo podaljšanja.
O izbiri bomo kandidate/ke obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa.
Kandidati/ke naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva razpisa na Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj.
lipbled
RAZPISUJE prosto delovno mesto:
ELEKTROTEHNIK -avtomatik v Tovarni vrat Rečica
Potrebna znanja in izkušnje:
-	končana srednja ali višja strokovna šola smer elektrotehnika
-	poznavanje PLC krmilij in ostalih gradnikov računalniške avtomatizacije
-	znanje angleškega ali nemškega jezika
Zaželene sposobnosti in lastnosti:
-	samostojnost, iznajdljivost, želja po strokovnem in dodatnem usposabljanju
Z izbranim kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas - eno leto, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati/ke naj pisne prijave z-opisom dosedanjih izkušenj in potrdili o izpolnjevanju pogojev pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Lipbled, d.d.. Tovarna vrat Rečica, Rečiška c. 61 a, 4260 Bled, s pripisom "razpis". Informacije tel. 04/5795619 - Štefan Beznik.
Nazorjeva 1, Kranj; tel.: 04 271 00 00, fax: 04 271 1015

Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 11. STRAN
Američan na Jamniku
Lena VastI iz Škofje Loke odhaja v kratkem v Kopenhagen na Danskem, kjer se bo udeležila poletne filmske šole. Čeprav je šolanje brezplačno, je bivanje za naše razmere zelo drago, zato prosi za kakršno koli finančno pomoč. Nekaj je prihranila že sama, potrebuje pa še več kot polovico. Podobnega študija, ki bi bil povezan z njenim
Rudijem komunikologije, pri nas ni.
Škofja Loka - Lena Vastl je
prijetno mlado dekle, ki zaključuje 2. letnik komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Film jo je ljubiteljsko zanimal že od nekdaj, zdaj pa mu želi posvetiti svoje življenje. Kako v filmu ustvariti realnost? Verbalno in neverbalno. Katere so v primerjavi s televizijo in časopisi prednosti in pomanjkljivosti filma?
Letošnjo zimo je šla na Fakulteto za film in televizijo (FAMU) v Pragi opravljat sprejemne izpite za dokumentarni film, kjer ni bila sprejeta, zato se je odločila, da se bo bolj usmerila v filmsko smer, saj študijski program na fakulteti od nje zahteva, da se opredeli za področje, ki se mu bo posvetila v prihodnosti. Lena, ki seje odločila za film, primernega študija, ki bi se dopolnjeval s komunikologije in bi zajemal režijo, vizualno gibljivost slike ter načine umetnega ustvarjanja resničnosti, kar jo najbolj zanima, pri nas ni našla. Zato se je spomladi prijavila na poletno filmsko šolo "Gibanje Dogma in ostali novi skandinavski filmi ki jo izvaja Univerza v Kopen-hagnu na Danskem. Število mest je bilo omejeno, vendar je bila med konkurenco sprejeta. Trenutno zaključuje še zadnje izpite in se pripravlja na odhod na Dansko.
Imaš kakšnega filmskega vzornika ?
"Ja, poljskega režiserja Krzy-stofa Kieslowskega. Poznamo ga po filmih iz triptiha Tri barve in desetih filmov, pod skupnim naslovom Dekalog. Je zelo občutljiv. Najbolj mi je všeČ film Modra, kjer se ukvarja s posameznikom in njegovo usodo. Všeč mi je to, da ne glede na to, kaj hočeš prikazati, poizkušaš ustvarjati občutje, ki naj bi ga gledalec začutil, in da to izraziš neverbalno. Da ustvariš situacijo, v kateri gledalcu jasno pokažeš in mu daš začutiti, kaj se v filmu v resnici dogaja."
9f
Leni Vastl predstavlja študij na Danskem temelj za delo v prihodnosti.
Si sama že poizkušala narediti kaj takega?
"Ne še. Prej bi rada opravila filmsko šolo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, kjer se ukvarjajo z vsakim korakom pri nastajanju filma."
Kaj pa šolanje na Danskem?
"Šolanje poteka od 19. julija do 20. avgusta in zajema študij razvoja danskega filma, ki daje pomemben prispevek evropskemu filmskemu prostoru. Obravnava posameznika in svet, v katerem živi, ukvaija pa se z načini predstavitve realnosti. Znanje zajema tehnično plat filma, torej kako naj film izgleda -uporaba naravne svetlobe, ročne kamere, ter vsebinska in estet-:
ska pravila, ki določajo vlogo ;lasbe, da ni prelivanja krvi ipd. olanje zajema tisto, kar me za-• nima, obenem pa mi je Danska kot dežela zelo pri srcu."
Na podlagi česa si bila sprejeta ?
"Dala sem jim svoj življenjepis in priporočilno pismo, ki ga je napisal prof. Hanno Hardt, mentor izbirnih predmetov Zgodovina dokumentarne fotografije in Politike podobe, ki se ukvarjajo z načinom predstavitve realnosti, zgodovine in življenja v filmu ali drugače - kako film kot medij pri ljudeh vpliva na dojemanje realnosti."
Kaj pričakuješ od tega šolanja? k
"Predvsem visoko kakovostno izobraževanje, ki bo verjetno
Za vse, ki ste zaključili varčevanje v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in potrebujete še dodatna sredstva, smo pripravili ugodno ponudbo dodatnih posojil za nepremičnine.
Primera izračunov za stranke, ki prejemajo plačo na osebni račun v NLB: Znesek 3 mio SIT oziroma 12.527 EUR Čas odplačevanja 10 let Zavarovanje z zastavo nepremičnine
	mesečna obveznost	obrestna mera	. EOM*
tolarsko posojito	33.685 SIT	6,25%	6,72%
j devizno posojilo	131 EUR	Euribor+2,25%	5,06%
Mogoče so tudi druge oblike zavarovanja.
Izračuni so narejeni na dan črpanja, 31.07.2004, in se lahko spremenijo, če se spremenijo stroški odobritve, obrestne mere, dan in mesec odobritve posojila oz. zavarovalne premije.
•EOM je letna obrestna mera, ki se izračuna z upoštevanjem pogojev posojila, to je zneska posojila, roka črpanja, roka vračila, števila mesečnih obveznosti, obrestne mere, stroškov odobritve in zavarovanja posojila. Njen izračun je narejen kot informacija stranki ob sklenitvi pogodbe.
Ste nakup nepremičnin za krajii Čas odložili?
Ponujamo vam poseben stanovanjski depozit za čas do enega leta, po ugodnejših obrestnih merah, kot veljajo za navadne depozite. Tako boste še dodatno oplemenitili privarčevana sredstva in ugodneje kupili svojo nepremičnino.
Še ne veste, kam naložiti privarčevana sredstva?
V poslovalnicah NLB vam na enem mestu ponujamo najrazličnejše možnosti za naložbo prihrankov:
•	naložbe v vzajemne sklade
•	bančno zavarovalniške storitve: varčevanje ali naložbo denarja in življenjsko zavarovanje v eni storitvi
•	klasične oblike varčevanja ali vezave sredstev za krajši ali daljši čas.
Vse dodatne informacije so vam na voljo v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in na spletnem naslovu vmw.nib.si/nsvs

NLfl d.d., Trg republike 2, Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
bolj teoretično kot praktično, vendar mi bo potem služilo kot odskočna deska za naprej. Mogoče sem taka, da se moram naučiti še nekaj stvari, predem se sama lotim snemanja. Zato do sedaj še nisem nič posnela."
Pa te že kaj '^srbijo" prsti?
"Najprej me srbijo za pisanje, saj bi rada napisala zgodbo. Mislim, da si zato, ker je še nisem, trenutno še težko predstavljam, kako bi jo oblikovala vizualno. Pravzaprav se želim znotraj področja filma še najti. Mogoče to ni direktno režija. Prej mi je večji izziv napisati zgodbo, scenarij."
Kakšne so tvoje vizije za naprej?
"Rada bi dokončala fakulteto v Sloveniji, nato pa nadaljevala študij v filmski smeri. Severne dežele v Času študija žal nimajo študijskih izmenjav, podpirajo pa podiplomske, zato je nujno, da študij dokončam in si pripravim pot, po kateri bom šla naprej. Šolanje na Danskem se mi zdi odlično izhodišče."
Univerza v Kopenhagnu ocenjuje, da bodo sredstva za bivanje in pot za tuje študente znašala okrog 1500 evrov. Lena je slabo polovico že prihranila sama, za pomoč pa prosila tudi
v
slovenske podjetnike. Zal so bili
vsi odzivi do sedaj negativni, nekaj jih še pričakuje. Če bi ji kdo od vas, bralcev, bil pripravljen pomagati, lahko dobite njene podatke v tajništvu Gorenjskega glasa.
Katja Dolenc
Jamnik - Maja, sva se s kolegom Konradom Trillerjem odpravila na Jamnik, da narediva nekaj fotografskih posnetkov panorame Gorenjske. Od cerkvice na Jamniku je namreč izreden razgled, še posebej ob lepem vremenu. Zal, ta dan ni bil več posebno primeren za fotografiranje. Po naključju pa sva
in Portorožu. Povedal je, da je obiskal že vsa pomembna mesta evropskih držav, severne in južne Amerike, še posebej nama je opisal zanimive vtise iz Vietnama, kjer se je mudil kar trikrat.
Izredno pa je bil mojster fotografije g. Bibikow zadovoljen z delom po Sloveniji, kjer se srečuje s prijaznimi in komunika-

Levo Konrad Triller iz Železnikov, ob njem Walter Bibikow iz Bostona.
Foto - Anton Sedej
se srečala z g. Walterjem Bibi-kowom, profesionalnim fotografom iz Bostona v Ameriki, ki je prišel na Jamnik z enakim namenom kot midva. Segli smo si v roko in zapletli v zanimiv prijateljski pogovor, seveda v nemščini, ki jo poleg še štirih tujih jezikov dobro obvlada.
Opisal nama je poklicno zadolžitev, ki jo opravlja za njihov foto studio v Bostonu. Z letalom je dopotoval do Dunaja. Fotografiral je najprej v južnih predelih Avstrij e, predvsem zgodovinsko-turistične zanimivosti, sedaj nadaljuje s posnetki po Sloveniji - na Gorenjskem, na Bledu, Bohinju, Brezjah in Skof-ji Loki. Bil je tudi v Idriji, za-, ključil pa bo ob moiju v Piranu
tivnimi ljudmi, tako je bil še posebno vesel srečanja z nama na Jamniku. Z navdušenjem nama je razkazal tudi svojo najsodobnejšo fotp - digitalno opremo, ki jo uporablja v svojem poklicu.
Ob slovesu sva si s g. Walterjem še izmenjala internetne naslove z obojestransko željo, da ostaneva v prijateljskih stikih. Obljubil nama je, da bo ob prihodnjem obisku Slovenije prišel tudi v Železnike.
Kljub slabim razmeram za fotografiranje, sva se s kolegom Konradom vrnila domov zadovoljna in ugotovila kako majhen je svet ob takem doživetju, kot je bilo ta dan na Jamniku.
Anton Sedej
Ali ste videli fUm
»
Cocktail

Če ga niste, si lahko v živo ogledate "flair tending show", ki ga uprizarja barman Franci Skuber iz Dolenje vasi v Selški dolini na raznih prireditvah. Povabili smo ga na pogovor.
Ali se lahko našim bralcem na kratko predstavite?
"Sem Franci Skuber iz Dolenje vasi v Selški dolini, dijak 4. letnika Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici. Sčasoma je "flair tending" postal moj hobi, ki pa postaja vse bolj resna zadeva."
Kaj sploh je "flair tending"?
"To je pravzaprav spretnost "mešanja in metanja flaš". Poznamo tudi številna tekmovanja, kot je npr. pokal Bleda v mešanju pijač za srednje šole, novinarje in barmane, kjer smo leta 2003 trije tekmovalci, ki smo nastopili za našo šolo, osvojili ekipno 2. mesto. Nastopil sem tudi na Odprtem prvenstvu Slovenije, ki je bilo na naši šoli, in
se uvrstil v zlato sredino tekmovalcev, kar je bilo zame takrat kar uspeh."
Kako si se začel s tem sploh ukvarjati?
"Vse skupaj se je začelo kot projektno delo pri predmetu "strežba", kjer smo pripravljali predstđvo za Zavod Matevža Langusa iz Radovljice. Zatem je prišlo Še do sodelovanja treh gostinskih šol iz Slovenije, Avstrije in Italije oziroma do treh srečanj na vsaki šoli posebej, tako da je bilo treba to predstavo ponoviti še trikrat."
Kakšen je sploh videti tvoj šov ?
"Jaz temu pravim tudi šov "goreče-Ietečih flaš". Najprej začnem z metanjem dveh "sha-
kerjev" in lovljenjem ledenih kock, zatem leti ena "flaša", nato dve "flaši", nakar dam vse skupaj v "shaker" in na koncu pride "šov goreče-leteče fla-
še"."

19
Franci Skuber v akciji. Foto: Andrej Šuštar
Koliko časa je potrebno za pripravo?
"Za eno predstavo se običajno pripravljam tri tedne po tri ure na teden. Včasih se naučim tudi kakšnega novega elementa z opazovanjem drugih barmanov ali pa s pomočjo videokaset.
Kje in kdaj si lahko ogledamo tvoj naslednji Šov?
Moj naslednji šov "goreče-Ietečih flaš" bo v soboto, 17. julija, zvečer ob 21. uri ter v nedeljo, 18. julija, dvakrat po 16. uri na 42. Čipkarskih dnevih v Železnikih. Mešal bom večinoma tako imenovane "dolge pijače" in sicer dva brezakoholna in tri alkoholne koktejle."
Kakšen koktajl bi predlegal našim bralcem?
"Mogoče "tropical sun". Seveda samo za polnoletne. V kozarec nalijemo 3 cl Gin beefeater-ja, 2 cl charleston follie likerja, Icl jagodnega sirupa, 3 dashe (1 dash - nekaj kapljic) southeren comfort likerja, dolijemo pomarančni sok in okrasimo z rezino melone ter koktajl češnjo."
Bi na koncu še kaj dodali?
"Rad bi se zahvalil za vse nasvete in pomoč, ki mi jo nudi profesor Simon Luskovec."
Hvala za pogovor.
Borut Strnad
I I

GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004


Gorazd Šinik

Koliko modrine in modrih misli je v teh zadnjih dneh v zraku, kajne. No, sem in tja še kaj zelenega, rumenega in rdečega. Kaj mislim? O logotipih (znakih) naše demokracije in o modrosti naših velmož. Vsi trije so modri, eni bolj z zeleno (LDS), drugi bolj z rumeno (SDS), tretji doda še rdečo (ZLSD). Mavrica!
lino na ramenu in muzika njenih strun in spremljajočega klavirja je odnašala Še pa še. Mene pa še vonj privlačne črnolaske. Vse dokler se ne ojunačim in: "Ej, pardon, po čem lepem dišiš?" jo zmotim iz glasbenega užitkarje-nja: "Ha, ha. Lacoste,..." In Anjina glasba je odnašala še bolj privlačno.
Anja Bukovec je mladostna umetnica z violino. S svojim drugačnim nastopom, domiselno modno oblečena in skuštrana je dodobra prestopila prag popularnosti klasične glasbe. Tudi tokrat v gradu Khislstein. Vsa v rdečem, z veliko velikih lukenj na hlačnem delu rdečega "sty-linga", rdeče skuštrana. Aplavz polnega atrija gradu. Bis za še. Izvrstna Anja. Se take glasbe, takih nastopov. Veliko ljudi je več kot dokazno, da smo za! Lep večer!
Ko sem ga srečal po nekaj dolgih mesecih, mi je nazdravil kar z dvema naenkrat. Kozarcema.
Tako ali tako sem ga moral vprašati, kako je Šla prva volilna kampanja skozi. "Daj, ej, na zdravje najprej,... A maš nov aparat?" me nasmeji Jani Bavčar, oblikovalski mag, lastnik agencije Arsenal. Tudi njemu so se v znak podjetja zarisale mavrične barve, slogan agencije pa si "sposojajo" od očeta Malega Princa, Antoina de Saint-Exuperyja: "Popolnosti ne dosežemo, ko ne moremo ničesar več dodati, temveč takrat, ko ne moremo ničesar več odvzeti." Modre misli. In sva in smo nazdravili. Pri Belici v Medani. Jani Bavčar je skoraj doma v tistih vasicah Goriških brd in marsikateri vinar bi si želel nje-
Anja Bukovec
Še Festival Carniola v Kranju so napisali z modro, haha, ga opremili z rumenim soncem, po rumenem in modrem pa skakljajo pajaci znane tipografije Keitha Haringa. Brez denarnih podpornikov ne gre. In spet, glej ga oblikovalskega zlomka, skoraj vse je modro. Sava Tires z Goodyearom, študentski Cmok, mi - Gorenjski glas - medijski sponzorji, (za vas beležimo čas). Le Probanka in loški Termo sta se odela v zeleno. Rdeč je le Triglav. Vse skupaj so pokrili z lepo modro ponjavo in oder zgleda res lepo. Se posebej, ko se spusti večer in zažari-jo odrske luči, "light show". Pa je stopila na oder, všečna in samozavestna, "maxi sexi", z vio-
Jani Bavčar
Bil bi pravi naslov, da pove, zakaj je vse modro, a je bilo preveč luštno, da bi ga moril s tem.
Ztatko Mavrič
gove oblikovalske modrosti. Vsaj za bolj sodobno etiketo. Če že ne za karton. Pa res nisva o volitvah. Nazdravili smo ob kle-
v
petu o hrani. O vinu in siru. Se posebej o siru, saj je Zlatko Mavrič - Belica zaznal vse večji gastronomski trend in dogovoril sijajen posel na planini Zaprikraj (1259 m - pod severno steno Krna), kjer jim zori slasten sir. Družinsko turistično
VRTIMO GLOBUS
Tom Cruise išče pravo ljubezen
in se uvrstil na svetovno prvenstvo najboljših kvartopircev v Las Vegasu.
Ameriški igralec Tom Cruise je naveličan samskega stanu in išče novo soprogo. Prvič je bil Tom poročen z igralko Mimi Rogers,
zakon se je končal leta
f
1990. Drugi zakon z igralko Nicole Kidman, ki je trajal enajst let in s katero sta posvojila dva otroka, se je končal pred tremi leti. Od takrat je nekaj časa prijateljeval s špansko igralko Penelope Cruz, sedaj pa pravi, da bi se rad spet poročil. Romantični Cruise verjame, da se mu bodo kljub slabim zakonskim izkušnjam v prihodnosti dogajale lepe stvari. Nicole Kidman je že zanikala govorice, da sta s Tomom ponovno par, dobre odnose ohranjata le zaradi skupne vzgoje otrok.
Mobiteli škodujejo spermi
v
že dlje časa se znanstveniki prerekajo o tem, ali sevanje mobilnih telefonov Škoduje zdravju ali ne. Madžarski znanstvenik dr. Imre Fejes z Oddelka za porodništvo in ginekologijo Univerze v Szegedu je s svojo raziskovalno skupino ugo-_ tovil, da mobilni telefoni zmanjšujejo število ' i. , semenčic in njihovo gib-
Ijivost, ter tako zmanjšujejo možnost za uspešno oploditev. Moški, ki -mobitel nosijo okoli pasu ali v žepih, proizvedejo do 30 odstotkov manj spermijev.
Kvartopirec Ben Affleck
Ameriški igralec Ben Affleck nima sreče v ljubezni, ima pa jo pri kartah. Nekdanji zaročenec lepotice Jennifer Lopez, ki se je le nekaj mesecev po propadli zvezi poročila s pevcem Marcom Ant-honyjem, je ob novici o poroki Lopezove moral v bolnišnico, saj se mu je ponovil akutni bA)n-hitis. Ben se te dni tolaži v objemu novega dekleta, malo znane Enze Sambataro in uživa v družbi kvartopircev. Na turnirju v igranju pokra je prislužil 356.400 dolarjev nagrade, premagal je 90 nasprotnikov
Inštitut za srečo
Strokovnjaki ugotavljajo, da prihodki in materialne dobrine vplivajo na človekov občutek sreČe le v 15 odstotkih, ostalo je odvisno od značaja, odnosov z ljudmi in nadzorom nad lastnim življenjem. Omenjena dejstva so s pridom uporabili na avstralskem inštitutu za srečo, kjer za 140 dolarjev na uro ponujajo seminarje, na katerih ljudi naučijo biti srečen. Že od odprtja inštituta se tare ljudi, ki iščejo, recept za srečo, podjetja pa zapravijo tudi do 4.000 dolarjev za poldnevne seminarje, da bi bili zaposleni srečni. Ustanovitelj inštituta Timothy Sharp pravi, da se mnogi ljudje zadovoljijo z občutkom, da je vse v redu, na inštitutu pa jih naučijo, kako ta občutek okrepiti in biti srečen.
Belica - Zlatko Mavrič, Franc Mužič in Jože Jeraj
kmetijo v Medani je s ponudbo doinačega sira obogatil. Kot "zaprmej" prija k njegovemu izbranemu belemu in rdečemu.
Da Belica dela prav in dobro, sta mu privoščljivo prišla povedat in izkazat čast župan Brd Franc Mužič in svetnik državnega sveta Jože Jeraj. Oba, župan in svetnik, dodobra poznata modrost doktorja, o katerem se te dni zliva največ besed. Franc Mužič mu je bil do nedavna strankarski kolega, Jože Jeraj pa je pod "komando" dr. Dimitrija Rupla služboval kot generalni konzul v Celovcu in v svojem mandatu ustanovil društvo Koroško slovenskega prijateljstva, katerega član je tudi naŠ
urednik Jože Košnjek.
Tisti dan v Medani je izgledalo, da če gre nekomu dobro, mu privošči vsaj "tričetrt" Goriških brd. Med prvimi sta stisnila v roko in nazdravila v družbi Be-
v
ličev sosed, vinar Stojan Ščurek (prijatelj Gorenjske) in direktor zadružne kleti Dobrovo Silvan PerŠolja. O vinu se ne spodobi, pravijo, s konkurenti, smo se pa nasmejali. Se najbolj, ko so se našli trije kuharji, eden v službi, dva povabljena. Slavko Adamlje, kuharski mojster (čeprav pri nas še ni mojstrov) iz ljubljanske gostilnice Hana, je spekel okusno šunko v testu in
tako, je poskrbela JB-jeva Ema, alfa in omega ljubljanskega gostišča JB. Delo je treba deliti. Janez vse bolj vodi le Podvin, Ema disciplinira ekipo v Ljub-
JB - Janez in Ema
Ijani, vse pa kaže, da bosta domovanje iz Kamnika preselila na gornje Gorenjsko.
Brez kuhaijev ne gre. Ne greje! Skoda, ker je poklic tako slabo "spoštovan". Pa sta vseeno postala izjemna prijatelja. Saj veste, v gostilni se splete ali zaplete. Borutu Dežmanu, zaradi
Pred dnevi celo v hrvaško vodo, kje točno, niti ni važno - tako kot pri gobarjih ne - a na pladnju so salpice in ugorji izgledali veličastno mamljivo. Vse do večera, ko so prijatelji sedli vkup in okušali slast brodeta in ribic iz vroče peči. S svojim vinskim znanjem se je še enkrat več pohvalil in dokazal Borut Dež-man. Nekaj iz njegove bogate zaloge družinske vinoteke je šlo izvrstno zraven. Znanje je Stena pridobil s kilometri in terenom ter članstvom v zaprtem vinarskem klubu "Vitis Klub Bled", ^er v članstvu bdijo Stojan Ščurek, Janez Fajfar in še 32 navdušenih vinopivcev. Ne glede na to, kaj pravi minister za zdravje! Pravi pa Matiček, da ima tudi on zadosti kuharske kilometrine. Spravil se je k pisanju kuharske knjige, v kateri bo največ receptov za pripravo divjačine in sladkovodnih ribic.
Je pa združitev Evrope izvrstno "poštekal" Andrej Šegš, Kranjčan, kuharski velemojster, ki svoje znanje in delo trži na Dunaju. Pred mesecem je izdal kuharsko knjigo "Slasti evropskih kuhinj" - recepti 25 držav EU. Dobra pogruntavščina. Vsebino že sodijo številne kuharice in kuharji, saj gre knjiga "za med". ^
Andrej Šegš je bil za svoje delo na Dunaju nagrajen z Zlato kuharsko kapo, v Franciji pa z medaljo "Prosper Montagnier, v red St. Fortunata in bil imenovan za ambasadorja bretanske kuhinje v tujini. Uf! Dopust ter prijetno s koristnim je kuhar
Stojan Ščurek in Silvan Peršolja
še nekaj okusnih umetnin. Medse, vsaj za nazdravit, Če že ne za sliko, sta ga vzela Janez Bra-tovž, alias "džejbi", ki se trudi zadovoljevati zahtevne v Podvi-nu, in Matjaž Erzar, alias "Matiček", ki se vse bolj posveča divjačini in sladkovodnim ribam. Pa so se le "pošlihtali", a je prav ta slika bolj posrečena. Pošlihtanih je že tako ali tako preveč. Kaj so si "špasnega" povedali, je težko napisati, niso pa nič prismodili. Da je bilo temu
Borut Dežman in Matiček
njegovega posla je za veČino kar Stena, in za Matjaža Erzarja -Matička se pletejo fine dogodivščine. Skozi posel sta prišla do prijateljstva, ki sta ga nadgradila še skozi lov. Matiček je "ja-ger" že vrsto let. Steno je član družine Udin Boršt, ki mu predseduje Jakob Piskernik, pa so pred meseci šele krstili. Borut pa ne bo pozabil ribiških radosti iz otroštva. Nadvse hudo dober in navdušen ribič je, sem in tja celo tekmovalen. "Big game" za poznavalce - velike in težke tune Albacor (eno so že spekli), trnek pa je Dežmanov "tamlad" namočil že v vse svetovne oceane in Amazonko.
Janez Bratovi, Matjaž Erzar in Slavko Adamlje
Andrej Šegš
Andrej pred dnevi izkoristil in obiskal našo hišo. Navdušenim bralkam časopisa in knjige seje iskrivo, s posvetili podpisal v knjižni prvenec. In bil mnenja, da je potrebno imeti veliko ljubezni, tako v kuhinji kot življenju. Hm, baje, da gre prav ljubezen skozi želodec. Gre res? Še preden je Andrej Šegš atraktivno odšel v družbi svoje španjel-ke (cavalir king charels) Ren, smo se dogovorili za Glasovo prejo. Ker bo zanimivo kot knjiga, bomo spel aktualni.
Hvala za čestitke ob 100-tici.
Iskreno!



Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
GLÖSA
Konec solidarnosti
Kdor misli, da so slovenski upokojenci ob upokojitvi položeni v varno zibko ali tihi pristan, se moti. Tako kot je družba pod stalnimi spremembami, tako se tudi upokojencem stalno dogajajo stresi: zdaj Vzajemna s povišanjem za starejše, naglas se že govori o zaostritvi starostnih pogojev za upokojevanje. Kdor ima ravno čas, nažene vik in krik, koliko požrejo pokojnir ne, da o udrihanju, čeŠ da ima baje Slovenija najmlajše upokojence, in o tem, da je medgene-racijske solidarnosti nepreklicno konec, sploh ne govorimo.
Saj je res, kar je res. Od leta 1985 do leta 1996 so se izdatki za pokojnine s 6 odstotkov povečali na 14 odstotkov bruto družbenega proizvoda samo zato, ker je tedaj država spodbu-
jala predčasno upokojevanje. Veijetno smo res dobili najmlajše upokojence na svetu, ki pa zato niso bili popolnoma niČ krivi. Kaj so nuslile tedaj slovenske vlade, vedo samo one. Nič niso mislile. Bili so kot nekdanja povojna revolucionarna oblast. Po vojni so nacionalizirali, zdaj upokojevali po tekočem traku. Gospodarstveniki in politiki na kvadrat! Že tedaj bi morali zaznati signale razvitega sveta, da tako velikodušno ne gre več. Samozadostni naši voditelji pa v uh me piš in nova revolucija: vsi v penzion!
Najmlajši upokojenci in pokojninski stroški so samo ena od neštetih travmatičnih dediščin slovenskega prehoda, ki so jih zakrivili vodilni. Krivično zato je, da zdaj z bičem nad upoko-
HOROSKOP

IQ"


TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
Oven (21.3.-21.4.)
Imeli boste dobre ideje, a vseeno jih boste za nekaj
časa prepustili času, da bodo dozorele. Zaradi izboljšanja financ boste zelo navdušeni in s tem dobre volje. Uresniči se vam stara želja.
Bik (22.4.-20.5.)
Poslovno se vam bodo odprle poti, ki se bodo v nekem smislu navezovale na preteklost. Če se boste znali izogibati starim napakam, lahko računate na uspeh. Petek bo vaš dober dan.
Dvojčka (21.5.-21.6.)
Na vaše dobro razpoloženje bo vplivala okolica, saj ste še vedno preveč odvisni od dobrih trenutkov drugih. Na čustvenem področju se vam bodo pojavila številna vprašanja, a na odgovore boste morali še počakati.
«
Rak (22,6.-22.7.)
Čeprav boste imeli dobre namene, z rezultatom ne boste povsem zadovoljni. Nekateri ne bodo zmogli ali pa ne hoteli razumeti vaše situacije. Navkljub vsemu boste prešli od besed k dejanjem in uspeli.
I^ev (23.7.-23.8.)
Čeprav se vam bo vse odvijalo po planu, se vam bodo vseeno pojavili določeni dvomi. Šele na koncu boste spoznali, da je bil strah odveč. V domačem krogu boste morali vložiti veliko več energije, da bi dosegli rezultate, ki si jih želite.
Devica (24.8.-23.9.)
Različni ljudje vam bodo predlagali, kako najbolje rešiti zadevo. Na koncu boste prisluhnili nekomu, ki ima bogate izkušnje. V ljubezni boste končno začeli ukrepati in ne boste samo čakali, da to stori nekdo drug.
Tehtnica (24.9.-23.10.)
Izrečene besede vam bodo prej škodovale kot koristile. Tokrat je ne boste odnesli samo z navadnim opravičilom. Potrebno bo veliko več. Razmislite, kaj bi storili, saj nobena stvar ni samoumevna.
/
Škorpijon (24.10.-22.11.)
Svoje zadovoljstvo in osebno srečo boste želeli deliti z drugimi, saj človek sam ne more biti srečen. Nekoč v preteklosti ste izrekli obljubo, ki je še do danes niste izpolnili. Storite to.
Strelec (23.11.-21.12.)
Lotili se boste feševanja zapletenih razmer. Možnosti boste imeli več, odločili pa se boste za najlažjo pot - diplomacijo. Naj vas vaša čustva ne zanesejo v pristranskost, saj bi se vam to znalo nekoč maščevati.
Kozorog (22.12.-20.1.)
Pred vami je več nizov presenečenj. Vsaka zmaga bo slajša od druge. Imeli boste več kot samo pet minut ljubezenskih trenutkov. Končno boste zaživeli tako, kot ste si vedno želeli.
Vodnar (21.1.- 19.2.)
Ravno takrat, ko boste že čisto na koncu svojih moči in upanja, boste v zadnjem trenutku ujeli svojo življenjsko priložnost. Bodite brez skrbi in se zavedajte, da vas šesti čut še nikoli ni pustil na cedilu.
Ribi (20.2.-20.3.)
Pred vami je nekaj nesoglasij tako v družinskem kot službenem okolju. Česar ne boste mogli rešiti s prikritim nasmeškom, boste uredili z odločnimi besedami. Za temi odločnimi besedami potem tudi stojte!
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
jence, češ da zavirajo razvoj, ker njihovo požrešnost financira pokojninska blagajna in ker so furt na furt bolni in pri dohtaijih.
Upokojence boli ta neznanska lahkota, s katerö, denimo, zavarovalnica, ki se je za povrh vsega reče Vzajemna, kalkulira in draži. Že res, da nihče, tudi zavarovalnica noče potoniti, ampak plat zvona bi skupaj z vlado lahko začeli biti že zdavnaj prej. Saj vendarle imajo analitike, ki vedo, kam se zapluje,- če se zavaruje same starejše? Z vlado naj se dogovorijo, kdo izmed njiju je grešni kozel in kdo ni slišal na tisto uho, da bi se zavarovanci porazdelili po zavarovalnicah.
Podobne bitke se pojavljajo povsod po Evropi in še bolj se bodo. A če so v razvitem svetu imeli taka bumf tresk predčasna upokojevanja kot pri nas, so si to njihove premožnejše blagajne lahko privoščile, pri nas pa kakšnega posebnega obilja državnega cvenka nikdar ni bilo.
Kot je pisal Vid Pečjak v knjigi Psihologija tretjega življenjskega obdobja, so bili, denimo, avstrijski upokojenci Še pred
sedmimi leti nadvse poskočni: "Tekli so kot gazele, skakali kot zajci, potovali v daljne dežele, plesali na ledu in se potili v savnah. Noben hrib jim ni bil previsok, nobena voda pregloboka. Avstrijski upokojenci so bili najbolj dejavni v vsem razvitem svetu, saj so bili tudi najmlajši (naši so bili še mlajši!) ...Kar dobrih 91 odstotkov Avstrijcev je prej izgubilo veselje do službe: Avstrijke so bile ob upokojitvi stare povprečno 56 let, Avstrijci 58 let in le malo jih je zdržalo do uradnih 65 let za moške in 60 let za ženske. Njihova kupna moč je bila dobra, pokojnino so dobili 14-krat na leto, v družbi veljali za zaslužne, da mladina ni brezposelna..."
Tak poskočen ton je lahko zavzeti, če imajo upokojenci dobre pokojnine in se nič ne draži. Danes onstran Karavank že tožijo, da nič več. Draginja, draginja, čez vse draginja. Čeprav je res, da se medgeneracijska solidarnost že poslavlja, bi pa pri nas vendarle morali razumeti, da ima kar 250 tisoč upokojencev pokojnino pod stotimi jurji.
Darinka Sedej
'	- . V"' '

' • •■ V" '	•
I
J
« ^
-h
I


<
1

i
, 4

■'i
J






S


-a-«-«


•J'

fc '	^ • .	■ K	fcfc* ij*
Iz Velenja prihaja 18-letna SANITA BRIŠEVAC, dijakinja srednje frizerske šole v Celju. Uspešna športnica, poleg rolanja, odbojke tudi znana rokometašica. Prosti čas ji hitro mineva, saj občasno varuje šestmesečnega nečaka, sicer pa ima svojo družbo, s katero se zabava, saj je kot škorpijonka zelo družabna in komunikativna oseba. Po sedanjem šolanju bo nadaljevala izobraževanje v Zagrebu (Profokus). Kot sama pravi, se rada da presenetiti in tudi objava njene fotografije v mediju bo presenečenje.	Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE




Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 2. do 9. julija 1904
Nov dom in voz za loške gasilce
v
Skofja Loka, 3. juHj 1904 - Mestna občina škofjeloška je dala že pred kratkim tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu brez odreka lastninske pravice mestno stavbo Komun v svrho prezidanja iste za gasilske namene. Stavbni ogled seje že izvršil in kakor kaže načrt, bo nov gasilni dom ne le praktična shramba za gasilno orodje, temveč tudi krasna stavba v olepšavo mesta. Seveda se bo loško požrtvovalno gasilno društvo, ki je vredno vsestranske podpore, zopet izdatno zadolžilo v ta namen. Poleg tega je mestna občina za gasilno društvo naročila nov voz za škropljenje pri znani tvrdki Sme-kal. Voz, ki je kaj praktično urejen, ima štirideset metrov gumijevih cevi in bo občino stal približno 650 kron.
Tat iz navade
9
Kranj, 6. julij 1904 - Kranjsko sodiŠČe je minuli teden obravnavalo zanimiv primer nepoboljšljivega tatinstva. Janez Koren, po domače Ponegovc, 54 let star, iz Predoselj, je v lanskem avgustu pobegnil od oddelka prisiljencev in odnesel s seboj obleko, perilo in obutev ostalih sokaznjencev v skupni vrednosti 30 kron. Nato je s krajami le še nadaljeval, konec avgusta je v Jenkovi hiši na Cegelni-ci ukradel razno obleko, dvoje gnjati, ducat klobas, nekaj sladkorja in britev. Jenko je imel škode za dobrih 34 kron. Naslednji mesec je vzel na Mlaki iz zaklenjene kleti Marije Rehberger osem kron, sedem Marije Terezije tolarjev in dve ruti. Ponegovc se je nato Še skoraj leto dno potepal, beračil in gotovo tudi kradel, preden so ga orožniki ujeli. Obtoženec je bil radi tatvin že pred pobegom iz zapora kar osemkrat občutno kaznovan. Sodišče gaje zato, ker je tat iz navade, obsodilo na pet let težke ječe, poostrene z mesečnim postom.
Svet pred sto leti
Smrt s ključavnico na ustili
Na Ogrskem so v zadnjem času v raznih krajih izkopali tri okostnjake, ki so imeli v spodnji čeljusti zaklenjeno ključavnico. To je spodbudilo debate o tem, kaj naj bi bil vzrok temu. Dasi iz starih ogrskih postav ni razvidno, za kaka hudodelstva se je naložila tako strašna kazen, je skoraj gotovo, daje bilo to kaznovanje bogokletst-va. Tudi v drugih deželah so v srednjem veku za take pregrehe nalagali podobne kazni. Na Španskem so bogokletnikom izrezali jezik, na Francoskem so jim z žarečim železom zažgali ustnice, na Nizozemskem pa so jim jezike le prebadali. Najbolj korenita pa je bila kazen, ako se je nesrečnežu prebila skozi usta ključavnica, ker je v tem slučaju živel le Še par dni. Nekateri zgodovinarji pa zatrjujejo, da se je na ta način smrtna kazen le poostrila, ali neposredno pred usmrtitvijo, ali pa šele po njej.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (julij 1904)
UUBO DOMA, KDOR GA IMA
Novih lastnikov bi se tokrat razveselila dva pasja mladička, stara šest tednov. Psička sta mešanca med nemškim in kraškim ovčarjem. Začasen dom sta našla na kmetiji v Planini pod Golico, kdor bi ju želel vzeti za svoja, pa lahko pokliče na telefonsko številko 041 820 040 ali 031 386 836. M. R.
Dalmatinec
Zagotovo eden izmed najbolj prepoznavnih psov, ki ga zaradi značilnih črnih pik na belem kožuhu pozna vsak, je dalmatinec.
Poreklo dalmatinca še danes ni čisto jasno, strokovnjaki pa so si enotni, da gre za zelo staro pasmo. ŠirŠa javnost si gaje zagotovo najbolj zapomnila po risanem filmu "101 dalmatinec", pa tudi priljubljenost, pasme je po tej uspešnici močno narasla. Čisto upravičeno, saj je to izredno prijazen, živahen, skladno grajen, močan in mišičast pes, ki nikakor ni primeren za nekoga, ki hodi na kratke in počasne sprehode, saj obožuje in tudi potrebuje tek. Prav veselje do tekanja je njegova glavna značilnost, zato se izredno dobro počuti na deželi. Sicer pa je dalmatinec izredno živahen in lahko učljiv, zelo dobro se razume tudi z otroki. Zanimivo pri tej pasmi je, da so
Ana Bester
mladički popolnoma beli, ko se skotijo. Čez nekaj časa se na njihovih kožuščkih pojavijo blede packe, ki se postopoma spremenijo v pike. Le te morajo biti jasno omejene, enakomerno posejane in velike od 2 do 3 cm. Temneje pigmentirani dalmatinci morajo imeti temne tudi oči in črn smrček, medtem ko imajo lahko svetleje obarvani rjave oČi in prav tak smrček. Dlaka je kratka, trda, gosta in svedeča ter enostavna za negovanje. Uhlja sta priležna in zaželeno je, da sta posuta s pikami. Njegov rep je precej dolg, rahlo zavit navzgor. Dalmatinci so kar visoki, tudi tja do 60 cm, težki pa okoli 25 kg. To je pes, ki je zelo navajen na človeško družbo, rad je ob svojem gospodarju, če zanj nimamo časa, je bolje, da ga nimamo. V primeru, da se bomo odloČili, da nam bo družbo delal dalmatinec, pa bomo v svojo hišo vsekakor dobili živahnega, igrivega in prijaznega psa, ki nam bo Še posebej hvaležen za dolge sprehode.	Foto: Ana Bešter
GORENJSKI GLAS • 14. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
Erduan Braimi, 19-letni Kranjčan, boks trenira že deset let. Njegov trener Dušan Čavič pravi, da je fant zares dober,
Kranj - Erduan je najprej dve leti treniral nogomet, pravi, da predvsem zaradi družbe vrstnikov, ta šport pa mu ni bil preveč všeč in mu tudi danes ni. Nekega dne sta z očetom odšla na boksarski dvoboj. OČe je poznal sedanjega Erduanovega trenerja in tako se je začela njegova zgodba o uspehu. "Ko sem prvič stopil v ring, sem treniral že pol leta. Imel sem tremo, dvorana je bila polna. Boksal sem z nekim Vladom in rezultat je bil neodločen. Takrat sem si zaželel, da postanem boksar," je o začetku svoje nadvse uspešne kariere povedal Erduan.
Pri boksu tako dolgo vztraja prav zaradi uspehov, teh se je v desetih letih nabralo kar precej. Pravi, če mu ne bi šlo, bi že zdavnaj odnehal, tako pa še vedno vztraja. Na vprašanje, ali ima poseben talent za boks, v smehu odgovarja: "Ah, talent, talent. To ni samo talent, moraš tudi trenirati. S tem športom se že tako dolgo'ukvarjam, da nekaj mora uspeti." Tako je že šest let najboljši boksar v svoji kategoriji (do 64 kg), zadnji večji uspeh pa je dosegel konec prejšnjega tedna na tretjem prijateljskem troboju med Hrvaško, Italijo in Slovenijo, kjer je bil izbran za najboljšega boksarja. "V boksu moraš biti borben,
v
moraš dati vse od sebe. Ce nisi stoodstoten, potem je boljše, da sploh ne greŠ v ring," razlaga svoje uspehe.
Izbranemu športu je podredil celo življenje. Ko je še hodil v šolo, je treniral samo popoldne.
Erduan pa je stoodstotno prepričan, da bo v boksu uspel.
zadnja štiri leta pa trenira štiri ure na dan, zjutraj in zvečer. "Šolo sem obesil na klin. Končal sem osnovno Šolo, potem pa se posvetil boksu, ker mi gre v boksu dobro, v šoli pa ne. V bistvu sem vse vložil v ta šport in mislim tudi uspeti," še pravi 19-letnik. Pri tem pa je imel tudi nekaj športne sreče, v desetletni karieri namreč ni imel nobene večje krize zaradi neuspeha, pa tudi s poškodbami zaenkrat ni imel težav.
"Treninge imam dvakrat na dan, vmes sem prost. Delamo na kondiciji, moČi, eksplozivno-sti. Če imamo težke treninge, sem doma in počivam, drugače pa grem ven. Včasih grem tudi na koncert. Sedaj imam počitnice, kakšen mesec in pol ali dva brez treningov in mislim, da bom šel s punco na moije, nekam blizu, kjer bom imel mir. Ne bom pa lenaril, ohranjal bom kondicijo, da ne bom padel iz forme," razlaga Dani, kot ga kličejo prijatelji. Čeprav je še mlad, ima že natančno izdelane načrte za prihodnost. "Želim si na olimpijske igre in osvojiti eno od medalj. Sel bom šele leta 2008 v Peking, za Atene sem še premlad, ne bi nič dosegel. Bolje, da počakam," pravi. Do 24. leta se namerava ukvarjati z amaterskim boksom, potem želi stopiti med profesionalce. "Počakal bom še kakšni dve leti ali tri, potem pa bom šel v tujino, tam je boks bolj razvit. Imel sem sicer že ponudbi iz Italije in Švice, a sem bil še premlad."
Barbara Todorovič
"Treninge imam dvakrat na dan, vmes sem prost. Delamo na kondiciji, moči, eksplozivnosti. Če imamo težke treninge, sem doma In počivam, drugače pa grem ven," nam je povedal 19-letnl boksar Erduan Braimi.	foto: Gorazd Kavčič
bomo
svetovni vrh
V adrenalinskem parku v Bohinju se je predstavila Elanova tekmovalna ekipa alpskih in nordijskih smučarjev
za prihajajočo sezono.
Adrenalinsko in zabavno - zmago pa so slavili smučarji skakalci.
Bohii\j - Že ob koncu prejšnje sezone ste me spraševali o tekmovalcih, tako alpskih in nordijskih smučarjih, na katere bomo računali tudi v prihodnje, je na začetku povedal vodja Elanove tekmovalne službe Bojan Križaj: "Tukaj so!" Znane obraze slovenskih smučarskih skakalcev Primoža Peterko, Roberta Kranjca, Damjana Frasa ter
Mitja Dragšiča, Andreja Šporna in Bernarda Vajdiča
bodo v kratkem dopolnili tudi številni mladi, morda tudi kak uveljavljen tekmovalec.
"Tokrat predstavljamo jedro domaČe tekmovalne ekipe v naslednjih dveh sezonah, ko se bodo pomerili tako na svetovnem prvenstvu kot tudi na olimpijskih igrah. Sestavili smo
močno ekipo," je še povedal Križaj, ki dodaja, da jim zaupanje domačih tekmovalcev daje samozavest za nadaljnje delo doma in v tujini. Vodja tekmovalne službe poudarja, da ne morejo le kupiti dveh ali treh uveljavljenih tekmovalcev, ampak bodo sestavili dobro ekipo iz mladih talentov. V Sloveniji bazo Elanove ekipe gradi ne-
kdanji uspešni smučar Jernej Koblar. Z dobrim delom so uspeli pridobiti veliko mladih talentov, izredno močni so v ZDA, tradicionalno je Elan močan tudi v Skandinaviji še od Časov Ingemarja Stenmarka. "V preteklih letih smo se bistveno manj ukvarjali s tekmovalno ekipo, z novim vzponom pa ta zopet prihaja v prvi plan. Želimo namreč postati vodilni proizvajalec v tekmovalnem športu, Elan pa bo v nekaj letih prišel med tri najboljše blagovne znamke na svetu," je povedal predsednik uprave Elana Matjaž Šarabon. Po uradnem delu so se alpinci in nordijci pomerili v adrenalinskem parku. Skupne zmage v tekmi s kanujem, plezanju po lestvi, spretnostni vožnji s kolesi in v drugih ne-smučarskih disciplinah so se na koncu veselili smučarji skakalci, ki so vsaj v tekmi s kanujem dokazali, da ni vse v moČi. Peterka in Kranjec pa sta kljub temu na koncu odločila dvoboj s plezanjem po lestvi, kjer sta lahko vnovčila svojo lahko konstitucijo. Naslednje leto bodo al-pincem na predstavitvi morda pomagali tudi tuji smučarji, med njimi morda tudi Američani - člani Elanove ekipe - Chip Knight, Wade Bishop in Dan Spencer.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Vabila, prireditve
Kolesarski juriš Radia Belvi - V nedeljo, 11. julija, vabi ŠD In-teršport Kokrica na kolesarski juriš od Kokrice do Gamsovega raja. Tekmovanje obenem velja za prvenstvo KS Kokrica (v katerem lahko tekmujejo izključno prebivalci te KS). ŠD Kokrica letos praznuje 30 let delovanja, nekdaj kolesarska sekcija pa je pobudnik številnih izvirnih rekreativno tekrnovalnih prireditev. Tokratna je namenjena rekreativnim kolesaijem vseh kategorij. Štartnina znaša 2.500 tolarjev, 1.000 tolarjev za otroke. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 7. do 9. ure v Gostišču Dežman na Kokrici.
^ortna tekmovanja za zlato čipko - V sklopu 42. čipkarskih dni v Železnikih se bodo odvijala tekmovanja v kolesaijenju, kegljanju, streljanju, balinanju, tenisu, rokometu in nogometu. Organizator čipkarskih dni je Turistično društvo Železniki.
Motokros ob letališču Brnik - AMD Sitar Dunlop Racing v nedeljo, 11. julija, pripravlja dirko v motokrosu. Nedeljsko dopoldne bo namenjeno treningu, uradna otvoritev dirke bo ob 13. uri. Pomerili se bodo vozniki v kategoriji do 85, 125 ccm in open za toČke državnega prvenstva. Organizatorji napovedujejo tudi tradicionalno dirko za Pokal Dunlop Slovenija 2004, kjer se bodo pomeril najboljši vozniki iz razredov 125 ccm in open. Ob slovenskih motokrosi-stov se bodo pomerili tudi vozniki iz Avstrije, Hrvaške, Bolgarije in Nemčije.	Boštjan Bogataj
PADALSTVO
Padalci zasedli nebo nad Lescami
Lesce - Od petka do nedelje bo v tescah potekala tretja letošnja tekma evropskih padalcev, ki bodo zasenčili nebo nad Lescami. Organizatorji pričakujejo 41 moštev iz 15 držav, ki se tudi s tem pripravljajo na bližnje vojaško in civilno svetovno prvenstvo.
Trenutno najbolje kaže domačemu Flycom AZLC ter italijanski ekipi Carabinieri. Obe ekipi sta doslej po enkrat zmagali in osvojili drugo mesto. Dve domači ekipi bosta nastopili v najboljših zasedbah, Flycom z Romanom Karunom, Matjažem Pristavcem, Urošem Banom, Senadom Salkičem in Borutom Erjavcem, Elan ALC pa s Simonom Dularjem, Domnom Vodiškom, Jurijem Kozjekom, Ireno Avbelj in Majo Sajovic. Zaradi širokega evropskega vrha napovedujejo uvrstitev vsaj med peterico najboljših. Najboljši evropski padalci v skokih na cilj se bodo pomerili v petek, soboto in nedeljo, prva dva dneva od 8. do 21. ure, v nedeljo od 8. do 15. ure, zaključna slovesnost bo v nedeljo ob 16. uri.	Boštjan Bogataj
ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
V SKL znani pari prvega kroga
Krai^ - Zadnji junijski danje bil namenjen žrebanju parov za novo sezono Šolske košarkarske lige. V novi sezoni bo v tekmovalnem sistemu nekaj sprememb, tako da bodo vse tekme izločilne. Doslej so bile namreč ekipe v prvem delu razporejene po skupinah, drugi del pa je bil izločilen. Tekme prvega kroga bodo oktobra in novembra, decembra in januarja pa tekme drugega kroga, v katerem bomo dobili šest zmagovalnih ekip, ki bodo nadaljevale tekmovanje v četrtini finala. Tem šestim ekipam se bosta pridružili še dve iz januarskega turniija poraženk. Četrtfinalne tekme bodo februarja in v prvi polovici marca, polfinalne v drugi polovici marca in prvi polovici aprila, finalni prireditvi pa 19. in 20. aprila.
Natančen spored tekem in prireditev, na katerih bodo sodelovale tudi plesne, navijaške in akrobatske navijaške skupine, bo znan sredi tega meseca. Dekliške srednješolske ekipe se bodo v tekmovanje vključile v drugem krogu.
Pari prvega kroga ŠKL v sezoni 2004/2005: - Osnovne šole - OŠ Domžale : OŠ Žiri, OŠ Heroja Janeza Hribarja Stari tig pri Ložu : OŠ Notranjski odred Cerknica, OŠ A. Žnideršiča / OS D. Ketteja Ilirska Bistrica : OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka, OŠ Toneta Šraja -Aljoše Nova vas : OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Stara cerkev Kočevje : I. OŠ Rogaška Slatina / OŠ Rogatec; OŠ J. Vandota Kranjska Gora / OŠ Mojstrana : OŠ Narodnega heroja Rajka Hrastnik; OŠ Brežice : OŠ Draga Bajca Vipava, OS Mirana Jarca Črnomelj : OŠ Olge Meglič Ptuj; OS Sladki Vrh : OŠ Srečka Kosovela Sežana, OŠ Bistrica Tržič : OŠ Pivka, OŠ Tončke Čeč / OŠ Ivana Cankarja Trbovlje : OŠ Louisa Adamiča GrosiK)lje, OŠ Franja Malgaja Šentjur : oš Livada Velenje, OŠ Hruševec Šentjur : OŠ Prežihovega Voranca Jesenice - Sredi\je šole - dijaki SŠ za gostinstvo in turizem Celje : Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica;Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje : Šolski center Novo mesto. Gimnazija Brežice : II. gimnazija Maribor, Ekonomska šola Kranj : Šolski center Postojna, Trgovska šola Kranj : Gimnazija Kranj, Gimnazija Ravne na Koroškem : Šolski center Celje, Šola za strojništvo Škofja Loka : Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Koper : Gimnazija Ptuj, Gimnazija Piran : Srednja tehniška šola Koper, Srednja šola Slovenska Bistrica : Lesarska šola Maribor, Srednja strojna šola Maribor: Šolski center Rogaška Slatina, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer : Šolski center Velenje, Gimnazija Škofja Loka : Srednja šola Domžale, Gimnazija Jesenice : Srednja gostinska in turistična šola Radovljica.	V.S.
LOKOSTRELSTVO
Avstralski lokostrelci v Šenčurju
Šenčur - Avstralska lokostrelska reprezentanca je od 21. junija do 2. julija gostovala pri lokostrelskem klubu Šenčur in se pripravljala na 19. svetovno lokostrelsko prvenstvo v Field disciplini, ki bo na Plitvicah. Prvenstva se bo udeležila tudi 22-članska slovenska reprezentanca.
Avstralski reprezentantje so se na lokostrelskem strelišču v Šenčurju udeležili tudi testnega CISM vojaškega lokostrelskega tekmovanja, nad novim sistemom lokostrelskega tekmovanja so bili vsi navdušeni. Priprave v Šenčurju so Avstralci izkoristili tudi za oglede bližnjih kulturnih in turističnih zanimivosti. Ves Čas priprav so bivali v avtodomih, ki so jih za osem tednov najeli v Nemčiji.
Boštjan Bogataj

'Ar
Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Kako ravnati po prometni nesreči, če je "partner" tujec
Med lansko poletno turistično sezono od junija do konca avgusta je na slovenskih cestah umrlo 78 ljudi, med njimi kar štirinajst tujcev.
Kranj - Da je poletna turistična sezona v polnem razmahu, se dobro vidi na cestah; promet je gostejši, udeleženci raznovrst-nejši in Če k temu dodamo še številne objestnosti in kršitve prometnih predpisov, hitro postane jasno, da so varnostne razmere v prometu poleti slabše kot spomladi ali jeseni. Na to opozarjajo tudi v sektorju za cestni promet uprave uniformirane policije generalne policijske uprave. Po njihovih podatkih je bilo v zadnjih petih letih prav lansko poletje največ prometnih nesreč (10.628), medtem ko se je število mrtvih od 114 v poletju 1999 lani zmanjšalo na 78. Vendar pa je bilo med mrtvimi kar štirinajst tujcev, osem več kot poleti 2001 in 2002.
Slovenija je za tuje turiste predvsem tranzitna dežela na poti do njihovega koščka morja. To pa ne pomeni, da tuji vozniki v prometu niso nevarni, nasprotno, po večurnih vožnjah so pogosto nenaspani za volanom, po izkušnjah policistov pa so nekateri med njimi še vedno tudi prepričani, da na slovenskih cestah lahko sprostijo zavore.
Domači vozniki, ki se zapletejo v prometno nesrečo s tujim povzročiteljem v Sloveniji, pogosto ne vedo, kako ravnati, da bodo čim prej in brez zapletov prišli do odškodnine. Predvsem je treba pravilno zapisati vse bistvene podatke o tujem vozniku in njegovem vozilu: ime, priimek, registrsko oznako vozila, tip in znaniko vozila, ime zavarovalnice in številko zavarovalne police oziroma zelene karte. Policisti in zavarovalničarji priporočajo, da udeleženca nesreče izpolnita tudi Evropsko poročilo
o prometni nesreči, čeprav je bila na kraju nesreče policija. ' Oškodovanec mora vzeti kopijo zelene karte, zlasti je to pomembno v primerih, če gre za vozilo povzročitelja, registrirano v državi, ki ni članica Evropske unije. Odškodninski zahtevek nato vloži pri Slovenskem zavarovalnem združenju ali katerikoli slovenski zavarovalnici, ki po sklenjenih korespondenč-nih pogodbah s tujimi zavarovalnicami obravnava njegov odškodninski zahtevek oziroma ga napoti na pristojno zavarovalnico.
Tudi v tujini morajo biti slovenski vozniki po prometnih nesrečah izjemno previdni. V manj bolečih trkih zadošča pridobitev vseh podatkov o pov-. zročitelju, njegovem vozilu, zavarovalni polici ter izpolnitev Evropskega poročila o prometni nesreči, kljub temu pa v sektorju za cestni promet priporočajo.
v poletnih mesecih tuji turisti gnečo na slovenskih cestah še povečajo. Foto: Tina Dokf
da zaradi lažjih nadaljnjih postopkov slovenski vozniki v tujini pokličejo policijo, ki bo opravila ogled prometne nesreče. V Avstriji, denimo, za ogled nesreče z manjšo gmotno Škodo sicer izstavijo račun, hkrati pa tudi potrdilo o poškodbi vozila, ki omogoča neoviran prehod državne meje oziroma vrnitev do-mov. Ce pa policija posumi v krivdo slovenskega voznika, ga lahko zadrži do konca postopka in plačila kazni.
Ali slovenski vozniki v državah Evropske unije od 1. maja naprej še potrebujejo zeleno karto ali ne, je vprašanje, o katerem se v gostilniških debatah krešejo mnenja. V Slovenskem
Zgodnja žetev na
Jezerskem
zavarovalnem združenju kot nacionalnem biroju zelene karte in članu Sveta birojev pojasnjujejo, da se razmere znotraj sistema zelene karte s 44 evropskimi in sredozemskimi državami iz leta v leto spreminjajo, prav tako se spreminja tudi zakonodaja s področja zavarovanja avtomobilske odgovornosti v posameznih državah.
Z dnem članstva Slovenije v Evropski uniji morajo imeti vozniki motornih vozil s slovenskimi registrskimi tablicami, ki potujejo v tujino, veljavno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za vse države članice. Veljavnost mednarodnega zavarovanja se v tujini dokazuje z zeleno karto, ki jo izda slovenska zavarovalnica na podlagi pogodbe zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki vsebuje zavarovalno kritje v tujini. Čeprav na mejnih prehodih po zeleni karti ne sprašujejo več, pa je v vseh 44 državah sistema zelene karte pomemben dokument, s katerim se udeleženci prometnih nesreč identificirajo, ker so
na njej navedeni vsi podatki, ki jih udeleženec nesreče potrebuje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka na zavarovalnici. Prav tako so na zeleni karti navedeni naslovi in telefonske Številke nacionalnih biroj ev, kjer udeleženci prometnih nesreč lahko dobijo informacije v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov iz prometnih nesreč v tujini. V državah, ki niso zajete v sistemu zelene karte, pa slovenska zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca le do višine najnižjih zavarovalnih vsot, predpisanih v Sloveniji, in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Slovenije.
Helena Jelovčan
Mladi Irec zdrsnil pod Triglavom
Planika - Deset irskih planincev - tabornikov se je v ponedeljek zjutraj odpravilo proti vrhu Triglava. Osvojili so ga okrog devetih, si za kratek čas odpočili, nato pa sestopali. Ob vznožju Malega Triglav, približno petnajst minut hoje do doma Planika, kjer je pot deloma še zasnežena, je 19-letnemu Ircu zdrsnilo. Po melišču med snežnima zaplatama je drsel kakšnih deset metrov, nato pa obležal hudo ranjen. Posredovali so bohinjski gorski reševalci in posadka policijskega helikopterja.
Voje - Ko so mladega Irca odpeljali do jeseniško bolnišnice, so se reševalci odpravili na pomoč tudi 21-letni Irki, ki je v drugi skupini planincev -tabornikov sestopala od Vodnikovega doma v dolino Voje. Na Jurjevčevi vrtači si je poškodovala koleno.
H. J.
KRIMINAL
Kadil bo, telefoniral in bral
t
Krai\j - Po skopih pohcijskih poročilih sodeč so tatovi v glavnem že na počitnicah. Zanje se je očitno dobro pripravü tudi neznanec, ki je v noči s torka na sredo vlomil v Delov kiosk na Glavnem trgu v Kranju. Iz kioska je odnesel zajetno količino cigaret, kartice za mobilne telefone in časopis. Podjetje je olajšal za okrogel milijon tolaijev.
Log - Nekoliko bolj zmeren pa je bil v noči na torek tat, ki je vlomil v trgovino na Logu v Poljanski dolini. Odnesel je več zavojčkov cigaret različnih znamk.	H. J.
Ovadene izolacije Zorman
Kranj - V uradu kriminalistične policije so sklenili preiskavo o požaru poslovne stavbe v Savski Loki 21 ob Planiki 15. maja letos. Medtem ko so kriminalisti že nekaj dni po požaru, ki je povzročil za okrog 950 milijonov tolarjev škode, kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti ovadili 25-letnega Domžalčana, so zdaj istega kaznivega dejanja (po prvem in tretjem odstavku 317. člena Kazenskega zakonika) ovadili tudi izvajalca hidroizolacije na strehi objekta, to je kamniško podjetje Izolacija Zorman. Požar na strehi so zanetili delavci z odprtim ognjem, ki je nato zajel in uničil vso stavbo.	H. J.
Tudi v skritih dolinah na Jezerskem uspeva indijska konoplja, a očitno ni
dovolj skrita, daje ne bi policisti odkrili in poželi.
Jezersko - Med dogodki, ki jih je lani v občini Jezersko zabeležila policija, je bila tudi žetev indijske konoplje. Občani so javili, da v eni od skritih dolin gojijo sporno rastlino, policisti so prišli, opravili žetev in požeto kulturo uničili. Očitno je tudi
gorska klima naklonjena rasti tovrstne kulture, zato naj bodo občani še naprej pozorni na takšne pojave, je na seji občinskega sveta Jezersko priporočil komandir Policijske postaje Kranj Miran OŠtir, ki je v družbi z rajonskim policistom Vili-
Nov policijski helikopter
Brnik - Slovenska policija je po osemnajstih letih dobila novo zračno plovilo. V torek je namreč na ploščadi letalske policijske enote na brniškem letališču pristal nov helikopter augusta A 109 power, ki ga bo policija uporabljala za reševanje in tudi za nadzor državne meje, kot je bilo predvideno v schengenskem akcijskem načrtu. Helikopter je stal 7,3 milijona evrov, kupilo pa ga je obrambno
• • *
tTiinistrstvo v sklopu temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 - 2007, dogovor o prenosu v posest uporabo policiji pa so podpisali v sredo na Brniku. Helikopter je opremljen s sodobno tehnično opremo, tudi z videonadzornim 'Sistemom z infrardečo kamero in z digitalno navigacijo, leti pa lah-^^ podnevi in ponoči ter v vseh vremenskih razmerah. Medresorska ■ikupina ga je izbrala na podlagi specifikacije, ki jo je predlagalo Notranje ministrstvo.	S. Š.
jem Pirnovarjem poročal o varnostnih razmerah na Jezerskem v minulem letu. Dogodkov povezanih z nevarnostjo, od kaznivih dejanj do prometa, je v primerjavi z večjimi občinami zelo malo, po Oštirjevih besedah se v Kranju v enem popoldnevu zgodi toliko kot na Jezerskem vse leto. Nekatere dogodke pa domačini vendarle čutijo kot obremenjujoče. Takšen je promet skozi dolino Kokre, kjer drvečih motoristov ne ustavi niti razdrapana cesta. Domačini želijo, da se policisti pogosteje pojavijo v dolini in kaznujejo prehitre voznike, tja pa naj bi postavili tudi laserski merilnik hitrosti. Policista sta povedala, da že sedaj pogosto nadzirajo promet skozi Jezersko in ob kršit-vah ukrepajo, domačini pa menijo, da še ne dovolj učinkovito. V sosednji Železni Kapli so vozniki bolj spoštljivi in upoštevajo omejitve hitrosti, na naŠi strani pa so kazni očitno še pre-mile. V naselju bodo določili tudi območja zmanjšanja hitrosti pri šoli in v dolini Komatev-re, slednja pa naj bi po dogovoru z zavodom za gozdove kmalu dobila tudi zapornico, saj želijo dolino obvarovati pred divjimi vožnjami ljubiteljev moto krosa. Ob tej priložnosti smo na občinskem svetu znova slišali za težave zaradi uničene regionalne ceste Kranj - Jezerski vrh, ki ji Kokra spodjeda oporne zidove. Kranjski policisti so o težavah napisali poročilo in ukrepali zoper upravljavca, ki ne poskrbi pravi čas za popravilo nevarnih odsekov. Danica Zavrl Zlebir
Smo uspešno evropsko podjetje na področju trgovine z živili
z več kot 5000 trgovinami.
Zo izgradnjo naših trgovin z živili v
Sloveniji
iščemo:
Stavbno zemljišča

zazidana ali nezazidana
od 6000 m
2
da

površine za najem od 1000 m
dalje z zadostnim številom parkirnih mest.

Stroške novogradnje, adaptacije oz. dogradnje prevzamemo mi.
Z veseljem pričakujemo vaše ponudbe, tudi od posrednikov, na naslov:
LIDL d. o. o.
družba za trgovino in storitve k. d
Pot k sejmišču 26a 1000 Ljubljana

'S ^
> 't ■ .r
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
V
Juan Vasle, operni pevec, novinar, nogometni navdušenec ...
open
sprasuj ej o
nogometu
"Ob svetovnem prvenstvu leta 1986 smo v Teatru Colon v Buenos Airesu morali odpovedati dve predstavi, ko sta igrala Argentina in Anglija ter za finale. Tekmi sicer nista bili ob
istem času kot predstavi, pa vseeno. To se v Sloveniji najbrž res ne bi zgodilo."
Kranj - V petek zvečer bo v okviru Festivala Carniola v gradu Khisistein nastopil znani vokalni kvartet Opus Cuatro iz Argentine ter z i\jinii operni pevec, basbaritonist Juan Vasle. Operni pevec, novinar in velik ^ubite^ nogometa, ki je skupaj z družino iz Argentine prišel v domovino svojih staršev že leta 1990 in imel izjemno priložnost doživeti Slovenijo od plebiscita do vključitve v Evropsko skupnost.
V nedeljo se je na Portugalskem končalo evropsko prvenstvo v nogometu. Kakšna je ob nekoliko presenetljivih prvakih Grkih vaša kratka ocena finalnega turnirja?
"Zdi se mi, da je v današnjem nogometu, v igri sami, fizično čedalje manj prostora. Ni več igralcev, ki bi sami odločali. Igra se kolektivno, na moč. Meni sicer tak nogomet ni všeČ, saj ne prinaša tiste prave lepote v igri. Ni več prostora za mojstre preigravanja, kot je bil Maradona, ki je na enem metru znal obrniti tri igralce. Današnji trend, ko igra temelji predvsem na izjemni pripravljenosti in fizični moči, nogomet dela manj zanimivega.
Vse bolj očiten je tudi trend, da zmagujejo ekipe in države, ki v preteklosti niti v sanjah niso upale pomisliti na to. To se je zgodilo tudi na nedavno končanem tradicionalnem južnoameriškem pokalu Libertadores, ko je zmagala ekipa Once Caldas iz Kolumbije, za katero je še pred nekaj leti vedel malokdo. V finalu so po enajstmetrovkah premagah slovito Boco Juniors iz Buenos Airesa. Kar se tiče Grkov, so tudi mene presenetili. Sicer so že od nekdaj dobri nogometaši, očitno pa so potrebovali nekaj nemške discipline, ki jo je uvedel selektor Rehnagel. Mogoče je celo bolje, da v ospredje pride ekipa, ki ni favorit že na začetku. To povečuje negotovost do samega konca."
Nedeljskega finala sicer niste videli, saj ste ravno takrat nastopali...
•
•• i
• l


J •

I
A ^ >
, v
"Na tekmah slovenske nogometne reprezentance cela naša družina trepeta in se veseli skupaj z njo."
"Res je. Na Lentu sem skupaj s kvartetom Opus Cuatro imel drugi nastop turneje. Sem pa na srečo uspel v ponedeljek ujeti del posnetka. Zagotovo je to prvi finale, odkar spremljam svetovna, evropska, južnoameriška prvenstva, ki ga nisem gledal v neposrednem
prenosu.
So člani kvarteta Opus Cuatro vaši znanci še iz Argentine in ali ste že kdaj kot pevec sodelovali z njimi?
"V Argentini, Južni Ameriki, pa tudi v svetu veljajo za enega od legendarnih vokalnih sestavov. Te dni bodo praznovali 36 let obstoja, s tem, da sta prvi tenorist Alberto Hassan in basist Federi-co Galiana še iz začetne postave, druga dva, drugi tenorist Marcelo Balsells in baritonist Hernando Irahola pa sta tudi že dolgoletna člana. V Argentini nisem nikoli pel skupaj z njimi, poznali pa smo se iz glasbenih krogov, njihov drugi tenorist je bil moj kolega v opernem zboru v Teatru Colon. Pred tremi leti so prvič gostovali v Sloveniji in sem se jim pridružil pri dveh pesmih, lani so nastopali v okviru Imaga Sloveniae, nakar je padla ideja, da bi za letos pripravili skupen program in turnejo po Sloveniji. Sicer kombinacija tovrstnega kvarteta in opernega pevca ni ravno običajna, a sem sam veliko pesmi, ki jih pojejo oni, pel v raznih zborih in se mi ni težko prilagoditi. Naš program temelji na južnoameriških pesmih, tangih in črnskih duhovnih, sam vmes zapojem tudi dve slovenski ... Na prvih treh koncertih smo naleteli na izjemen odziv, nazadnje
v	Grobljah je kakih štirideset poslušalcev ostalo zunaj dvorane."
Kranjski nastop bo v prvem delu bogatejši še za znamenito Miso Criollo, kvartet pa bo nastopil skupaj z domačim APZ France Prešeren, kije mašo s skladateljem Ramirezom predstavil decembra lani,
"Bil sem na njihovem koncertu v Filharmoniji. Opus Cuatro je mašo velikokrat pel z različnimi zbori in jo tudi že posnel na ploščo. Glede na to, dajo z uspehom izvaja tudi kranjski zbor, ni bilo razloga, da ne bi združili moči. Tbdi izvirna izvedba maše je bila skupaj z ansamblom Los Frontierizos."
Rekli ste, da pe^e tovrstne glasbe ni ravno značilno za operne pevce, kar še kako velja tudi za večino slovenskih pevcev. V Argentini je očitno drugače,
vi	ste peli ze različne zvrsti, o čemer pričajo tudi posnete plošče ...
"So pevci, ki pojejo le opero, in pevci, ki pojejo oratorije in recitale s poemi-
T


• • r
v
i



. -i:
•• >
Juan Vasle, operni pevec, novinar, nogometni navdušenec.
mi, manj navdušenja pa je za popularno in ljudsko glasbo. Sam sem drugačnega mnenja, zato že od nekdaj pojem tudi polifonijo, zborovsko glasbo, duhovne pesmi, južnoameriške pesmi, nenazadnje sem z recitalom s polovico slovenskih in polovico južnoameriških pesmi nastopal skoraj že po vsej Sloveniji. Ploščo božičnih pesmi sem posnel z razhčnimi sestavi, tudi z New Swing Quartetom, pa Big bandom ... še posebej mi je všeč nastopati z manjšimi vokalnimi skupinami in vokalnimi ansambli. Mi recimo • pojemo skladbo Swing Low Sweet Chariot. A capela. Vam rečem, pravi užitek. Konec koncev, če se želi pevec predstaviti tudi širši publiki, mora peti različne zvrsti glasbe. Moj primer je tu še nekoliko drugačen, saj so me na veliko koncertov po Sloveniji povabili, potem ko sem se kot gost pojavljal v oddajah o nogometu na televiziji in radiu."
Vendarle se mi zdiy da slovenska operna publika nogometa ravno ne spremlja...
"Ne bi rekel, mogoče bi bili celo presenečeni, posebno po vseh teh slovenskih uspehih. Mene sodelavci v operi večkrat sprašujejo po rezultatih, komentarjih."
No, zagotovo pa v operi ne bi odpovedali predstave zaradi tekme, kot se je to zgodilo v Buenos Airesu, kot ste dejali ob neki priložnosti.
"Ob svetovnem prvenstvu leta 1986 smo v Teatru Colon morali odpovedati dve predstavi, ko sta igrala Argentina in Anglija ter za finale. No, to se v Sloveniji najbrž res ne bi zgodilo."
Ko ste tik pred plebiscitom, decembra leta 1990 z družino, ženo Adriano in mesec in pol staro hčerko Mariano, iz Argentine prišli v domovino vaŠih staršev, ste takrat občutili, da ste prišli v neznano?
"Ne. Sam sem bil že nekajkrat pred tem v Sloveniji, zagotovo pa so bili ti obiski precej drugačni, kot pa takrat, ko smo prišli s kovčki. Niti nismo vedeli, ali za vedno. Ni nam bilo lahko, na začetku smo imeli težave s stanovanjem, tuje bil majhen otrok ... Dobro, da sem imel zagotovljeno pogodbo v ljubljanski operi, pa tudi žena je dva meseca kasneje začela peti v Slovenskem komornem zboru. Po več kot trinajstih letih se v Sloveniji dobro počutimo. Žena se je odlično naučila slovensko, hčeri prav tako govorita oba jezika. Seveda smo po duši vsi tako Slovenci kot Argentinci. Ko skupaj navijamo za Slovenijo, Barbara rada poudari, da drugi trije nimamo nič s tem, da je edina Slovenka v naši družini ona."
In če bi igrali Argentina : Slovenija?
"Tako kot pravi moj prijatelj. Kako naj se odločim, če bi hčeri na primer igrali v finalu teniškega turnirja. Je pa res, da smo precej trepetali s slovensko nogometno reprezentanco in se enako ob uspehih z njo tudi vesehli."
Visi štirje tudi nastopate v Puccinije-vi operi Tosca, je to, da ste družina, pri tem prednost?
"Obe hčeri sta že nastopali v operi, tokrat pa smo prvič skupaj v isti predstavi. Sicer pa obe uživata v operi, Stra-ussovega Netopirja sta gledali že vsaj petkrat, že od majhnega sta v opernih garderobah, vsi ju že poznajo. Z ženo ju nisva silila v glasbeno šolo, obe pa pojeta v zboru, starejša v Mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija. Sicer pa se ukvarjata s karatejem, Mariana ima moder pas. Barbara oranžnega."
Ste še vedno pogosto v kontaktu z Argentino?
"Z družino skoraj vsako leto potujemo v Argentino. Sicer pa vsak dan zjutraj najprej popijem mate čaj, potem po internetu preberem argentinske časopi-
se, predvsem Clarin Inla Nacion ... Za Delo pišem o južnoameriškem nogometu in je dobro, da sem vseskozi v kontaktu. Med svetovnim prvenstvom sem gledal po tri tekme in pisal o južnoameriških ekipah ..."
Pri nas kar pogosto pišete, o nogometu, o glasbi, napisali ste tudi dve knjigi na to temo, ste že od nekdaj imeli željo po novinarstvu, pisanju?
"Najprej, že v Argentini, sem bil novinar.' Novinarstvo mi je ravno tako blizu kot glasba, a ko sem se moral odločiti, sem se odloČil za petje. Če ne bi bil pevec, bi bil novinar."
In danes najbrž ne bi živeli v Slove-
• ••
mji ?
"Verjetno ne. Ne vem, kako bi se sicer obrnilo."
Opažam, da ste zelo zaposleni na različnih področjih ...
"Veliko stvari mi je všeč in res sem kar precej zaposlen. Vedno imam kakšno železo v ognju. Ko končam turnejo, imam v načrtu že nove projekte.
Svetovno znani vokalni kvartet Opus Cuatro.
Med drugim se bomo jutri, v soboto v Ljubljani na skupnem kosilu v okviru srečanja treh kvartetov srečali s člani treh legendarnih vokalnih skupin, Opus Cuatra, Golden Gate Quarteta in New Swing Quarteta."
Ko sva zaključevala pogovor, se je Juan oglasil na mobilni telefon. Klicali so ga z Dela, kdaj bo končal s turnejo. Južnoameriški nogometni pokal (Copa America) je namreč v polnem razmahu.
Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglič -
Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž
8
Najstarejša gorenjska hiša
Ste kdaj pomislih, katera je najstarejša hiša oziroma človekovo prebivališče na Gorenjskem? Ne, zaman se trudite, če skušate uganiti, katero od cerkva, gradov ali starih kmečkih stavb imam v mislih? V mislih imam - jamo. Matjaževe kamre, veliko, od jam preluknjano pečino, ki stoji na skrajnem jugu Gorenjske. Do nje pridemo, če se peljemo iz Žirov še kakih 7 kilometrov po cesti proti Logatcu. Tu se dolina nad Poljansko Soro, ki ji domačini tu pravijo Sovra, moČno zoži. Cesta, ob kateri se ustavimo, je že v logaški, pečevje na drugi strani vode pa v idrijski občini. V freisinŠkih časih je ta kraj sodil v žirovsko županijo, Šc veliko prej, okoli leta 50.000 pred Kristusom, ko so se v te jame zatekali neandertalski lovci, pa občin in podobnih upravnih enot menda sploh Še ni bilo ... Sicer pa prav niČ ne pretiravam. V Loških razgle-
dih XXI (1974) lahko preberete strokovni članek arheologa dr. Franca Osoleta, ki je Matjaževe kamre raziskal v letih 1969-72. Označil jih je kot "novo najdišče pleistocenske favne in kamnitih orodij ledenodobnih lovcev". Jame so nastale kot podzemeljski pritok Sovre v dobah, ko si je ta šele utirala pot skozi to sotesko. Tudi v poznejših Časih so jih visoke vode še pogosto izpirale in odnesle tudi mnogo arheološkega gradiva. Kar je ostalo, je bolj skromno, a vseeno pomenljivo. Najdbe so iz srednjega in mlajšega paleolitika. Gre za ostanke dveh kurišč, ob katerih so arheologi našli rastlinske in živalske ostanke. Od rastlinskih seje ohranilo le oglje borovca (Pinus sp.), od živalskih pa številne kosti. Skoraj vse (99 odstotkov) pripadajo jamskemu medvedu (Ursus spelaeus), preostali odstotek pa volku (Canis lupus), losu (Alces al-ces) in pragovedu ali bizonu (Bos seu Bison). Iz poznejših, bolj ledenih obdobij, ne preseneča obilje kosti alpskega svizca (Marmota marmola).
Kaj pa ljudje? Za nas so seveda najpomembnejši ostanki kamenih orodij: pras'kal in klinov, noh-tastih praskal in vbadal. Po moŠki pameti so jih verjetno uporabljale takratne ženske, ko so ob ognju pripravljale hrano, Šivale in še drugače gospodinjile, medtem ko so bili možje na lovu? Žal
Matjaževe kamre
so ljudje, "ki bi lahko potrdili to domnevo, že davno izumrli. Pripadali so človeškemu rodu nean-dertalcev (Homo neanderthaliensis sapiens). Med tistimi, ki so pomagali dr. Osolelu v Matjaževih kamrah, je bil tudi njegov študent Ivan Turk. Ta se je pred leti proslavil, ko je vodil izkopavanja v jami Divje babe nad sosednjo dolino Idrijce. Ko sem se z njim pogovarjal, mi je zatrdil, da so bili ljudje iz obeh jam eni in isti: lovci iz srednjega in mlajšega dela starejše kamene dobe, ki so se vanju zatekali na svojih dolgih lovskih pohodih. Dr. Turk je v Divjih babah našel tudi domnevno
v
neandertalčevo piščal. Ce je ta res to, za kar jo imajo, in če so bili ti južni Pragorenjci in severni Praprimorci eni in isti ljudje, potem to pomeni, da niso bili le kosmati in divji lovci, temveč ljudje, ki niso imeli le nagonskih potreb po hrani in seksu -ki jih mi nimamo nič manj - ampak tudi domnevno višje, duhovne potrebe. Domnevamo lahko, da seje kateri od teh ljudi po vrnitvi z lova najprej do sitega najedel in opravil svojo prazakonsko dolžnost, potem pa se je v trenutkih otožnosti zatekel na vrh pečine in eno zapiskal. Dopustimo lahko celo domnevo, da ni bila po slovensko otožna, ampak čisto alpsko poskočna?
Kakorkoli že. Kar lahko storimo danes, je, da se na tem kraju ustavimo, si ga ogledamo in pustimo naši domišljiji prosto pot. Matjaževe kamre so raziskovali tudi jamarji, vendar zanje ob obilju večjih in bogatejših jam na Slovenskem niso bile prav zanimive. Tudi za plezanje niso najbolj primerne, ker je kamnina precej preperela. Lepe so same po sebi, na pogled, Še bolj zanimive postanejo, če spodbudijo našo domišljijo in v njih ugledamo najstarejšo dokazano hišo na Gorenjskem! Imena pa nimajo po kralju Matjažu, temveč po više ležeči kmetiji pri Matjažu v Zavratcu, ki ji zemljiško pripadajo.
Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Božo Dolenc, direktor družbe Oljarica Kranj
Po mnenju direktorja družbe Oljarica Krajij Boža Dolenca ni vzroka, zaradi katerega ne bi prišlo do pripojitve k tovarni olja Gea. Kranjska oljarna v prihodnosti stavi na biodizel
Krai\j - Potem ko so konec jun^a iz tovarne olja Gea sporočili, da žel^o pripojiti Omarico Kranj, se je veliko pozornosti preusmerilo v krai\jsko oiyarno, ki je še pred leti poslovala z izgubo (predlani 200 mil^onov tolarjev, lani nekaj mil^onov tolarjev). Za letos načrtujejo ob 3,2 miUjarde tolarjev prihodkov okoli 50 milijonov tolarjev dobička. Pravi trenutek torej za pogovor s predsednikom uprave Omarice Kraiy Božom Dolencem o prihodnosti kranjskega podjetja z 68 zaposlenimi.
"Moji predhodniki so že hoteli zapreti obrat rafinerija v Oljarici. Dneve in noči smo zato težko delali, da smo rafinerijo obdržali z nekaj manj zaposlenimi in celo veČjo proizvodnjo. Oljarica gre vsekakor naprej," pravi Božo Dolenc.
Vsaj dobro leto so med lastniki potekali intenzivni pogovori o pripojitvi Oljarice Kranj k tovarni olja Gea. Sta to lastnikom predlagali upravi podjetij?
"Zagotovo so intenzivni pogovori stekli tudi na predlog obeh uprav. Moram oceniti, da smo eni redkih uprav, ki se združujeta prijateljsko na poslovni in kapitalski bazi. Med upravama namreč v Štirih letih ni bilo skrivanj, medsebojnih problemov, zato tudi prihaja do enostavne povezave.,
Drugi razlog za pripojitev je tudi v razmišljanju samih lastnikov. Oljarstvo v Evropi je danes v krizi, zato se že nekaj let povezuje, posebej ameriška oljarska podjetja intenzivneje prihajajo v Evropo, iz nje pa se proizvodnja seli na območje bivše Sovjetske zveze. Nastajajo veliki koncerni, tako da tako majhna podjetja, kot sta Oljarica in Gea, na takem trgu ne morejo obstati. Vedeti je treba, da so se o združitvi po-govarjali že pred mojim prihodom v Britof, to je pred letom 2000, vendar do realizacije pogovorov tedaj ni prišlo. Zakaj ne, ne bi sedaj govoril, lahko rečem le, da sem jaz s prevzemom vodenja Oljarice Kranj ugotovil, da brez združitve ne bo šlo. Gre za povsem naraven pojav. Tu moram še dodati, da je v oljarstvu dodana vrednost tako nizka, daje težko preživeti, če si majhen."
Pričakujete torej, da bosta skupščini obeh podjetijf ki sta napovedani za 19, avgusty odobrili vašo pripojitev Gei?
"Zakaj ne bi? Ne vidim nobenih vzrokov, da pripojitev ne bi uspela. Tako lastniki kot delavci se moramo zavedati, da sta obe oljarni za Slovenijo preveč, samo ena pa premalo. Ne nazadnje so večinski lastniki Oljarice manjšinski lastniki Gee in obratno. Nesmiselno je, da se lastnika takih podjetij med seboj konkurirata in stojita vsak na svojem bregu. Popolnoma jasno je, da imajo od medsebojnega konkuriranja Še največji dobiček trgovci, medtem ko bi imeli oljarni le velike težave; tako pri nabavi kot pri prodaji. To ni potrebno. Združeni bomo zagotovo imeli veČjo pogajalsko moč. Bistveno je tudi, da bosta obe oljarni ohranili lastni blagovni znamki."
Pričakujete morebiti kakšne pomisleke s strani urada za varstvo konkurence?
"Ne vidim razlogov. Monopola ne bomo ustvarili, čeprav bomo skupno dosegali okoli 75-odstoten tržni delež. Carine je Slovenija ukinila že pred časom, tako daje naš trg že zdavnaj odprt za tujo konkurenco. Prihod tujcev se že Čuti, predvsem zato, ker nekateri naši manjši trgovci na žalost zelo radi sprejmejo vsakega, ki ponudi nizko ceno, čeprav njegov artikel mogoče ni kako-
vosten. Dolgoročno slovenski trgovci sicer želijo poslovati s slovenskimi podjetji, tako vsaj javno govorijo, pa tudi sami že to opažamo, vedno pa se najdejo taki, ki želijo doseči še dodaten zaslužek. Zaradi Evrope, pravzaprav bi raje rekel nekih "trgovčičev", ki prihajajo na slovenski trg in povzročajo zdrahe, je vesel tudi del slovenskih trgovcev, ki nam potem pravijo: glejte, kaj nam tujci nudijo. Tudi mi lahko ponujamo tako kakovost olja in v "taki steklenici", kot ponujajo oni, vendar menim, da slovenski kupec ni pripravljen, razen nekih izjem, sprejeti cenene robe. Ocenjujem, da so se potrošniki že začeh zavedati prednosti kakovostnega izdelka, domačega proizvoda, v katere-
•«
ga gojijo zaupanje ...
Poglejte, po majhnih trgovinah, diskontih bodo poceni blago vedno ku-
4
povali ljudje, katerih finančno stanje je slabo, ker drugače ne gre. Po drugi strani pa je tudi res, da vsaj jaz želim svojemu telesu dati le najboljše. Razlika med našim in tujim oljem v ceni je majhna, tako da se na letni porabi olja povprečnega Slovenca razlika v ceni ne pozna veliko. Čudim se, ker ljudje premalo razmišljajo, kakšno hrano za-
v • • • ^^
uzijejo.
Kaj se bo po verjetni pripojitvi spremenilo za Oljarico? Boste ukinili del proizvodnje, zmanjšali število zaposlenih?
t
"V bistvu ne bo bistvenih sprememb. Gre za povsem klasično pripojitev in ne za sovražni prevzem. Seveda med delavci obstaja nezaupanje v ta proces, a prav lahko se zgodi, da sami pridemo na tisto mejo, ko bo treba odpuščati ljudi. Nihče tudi ne more garantirati, da kaj takega v prihodnosti ne bo potrebno, kajti trg je neizprosen. Združujemo se, da preprečimo velike spremembe. Velik potencial je tudi povečanje izvoza, ki ga sedaj nimamo niti za deset odstotkov celotnih prihodkov. Ne vidim vzroka, zakaj mi ne bi bili sposobni konkurirati tujcu. Tudi ta išče kakovost, le da je v Evropi kakovost draga, mi pa jo lahko ponudimo ceneje.
Zaradi sinergij bo do neke racionalizacije moralo priti, saj so nekatere službe podvojene. Pripravljamo pa hkrati program, v katerega bomo lahko prerazporedili odvečni del zaposlenih. Sam tu zaenkrat ne vidim nobenega strahu, med delavci pa je zagotovo prisoten, kar je normalno, saj so videli, kaj seje zgodilo z Gorenjskimi mlekarnami in podobnimi primeri. Se pa bb treba navaditi, da je treba včasih iti v službo tudi iz Kranja v Ljubljano, tako kot jaz v Kranj hodim iz Domžal."
Je dodatni program, ki ga omenjate, proizvodnja biodizla?
"Pravzaprav mislim na krompir. V Oljarici seje v zgodovini vedno delovalo na področju olja, brez vsakršne širitve programa. Šele pred petimi leti smo začeli razmišljati, da je potrebno izven blagovne znamke olja Cekin narediti
tudi nekaj dodatnega. Izkoristili smo surovino, ki jo je tu na pretek, in tako uvedli proizvodnjo kuhanega krompirja. Istočasno pa smo v letih 2000, 2001 začeli razmišljati tudi o proizvodnji biodizla. Nanj smo se hitro pripravih, zaradi zakona o trošarinah pa smo z realizacijo projekta čakali, da zakon spremenijo. Sedaj se je to zgodilo."
Napovedovali ste, da boste redno proizvodnjo biodizla pognali septembra letos. Se velja ta napoved? Kaj od tega projekta pričakujete ?
"Lahko rečemo, da bionaftarji. Toda količine proizvedenega biodizla spet ne bodo tako velike. Kot sem rekel, težava je v količini surovine. Veliko proizvajalcev biodizla stoji, ker nimajo surovine. Delajo jo oljarji."
Bo vaš biodizel namenjen slovenskemu ali tujemu trgu?
"Dali ga bomo najboljšemu ponudniku. Kakor danes naši kupci želijo imeti najboljše pogoje, tako bomo z biodiz-lom tudi mi postopali. Bomo edini v Sloveniji, njegova uporaba bo obvezna
ja. Brez agresivnega nastopa na trgu, brez novih artiklov, je nemogoče priti na pozitivo. Pesti nas sicer še primanjkljaj zaradi izgube denaija v preteklosti na naiven način, tega denaija ne bo več nazaj. To je bila osnova tudi za začetek proizvodnje krompirja, če se nekoliko povrneva na začetek pogovora. Na Kranjskem imamo krompir pred vrati, naša ideja se po letu in pol prijemlje tudi pri potrošnikih. Razmišljanje o nekem krompiiju v plastiki počasi izgineva, saj počasi le spoznavamo, da gre za
Božo Dolenc, predsednik uprave Oljarice Kranj: "Oljarica se ne boji za obstoj."
"Seveda velja, da bomo septembra začeli z redno proizvodnjo biodizla, od katerega si veliko obetamo. Za Oljarico bo biodizel veliko pomenil v finančnem smislu, saj nam po izračunih kaže, da nam bo že v letu 2005 prinesel minimalno 20 odstotkov dodatnega prihodka in nekaj večjo dodano vrednost, kot jo dosegamo pri olju. To bo zagotovilo obstoj Oljarice oziroma celotne združene družbe. Hkrati je velik, pravzaprav prvi tak korak na področju ekologije v Sloveniji. Veliko jih je napovedalo, da bodo proizvajali biodizel, vendar se marsikdo ne zaveda, da njegova proizvodnja ni enostavna, saj so problemi s surovino. Medtem ko je za proizvodnjo jedilnega olja surovin zadosti, a imamo oljarne težave s prodajo olja po pravi ceni, je'pri biodizlu ravno obratno. Surovo olje za proizvodnjo biodizla je predrago, zato se vsi orientirajo na predelavo rabljenega olja, ki ga Oljarica že odkupuje od gostinskih lokalov, nekaj ga dobimo tudi kot ostanek olja pri lastni proizvodnji jedilnega olja, imamo pa tudi tujega dobavitelja. Letno imamo tako zagotovljeno osem do deset tisoč ton tega olja, kar bo zadoščalo za naslednji dve, tri leta, kar je za nas dobra odskočna deska. Predpisi oziroma standardi za proizvodnjo biodizla so strogi, zahteve po njegovi kakovosti so visoke. Prav zato biodizel v svetu proizvajajo le oljarji, ker olje poznajo, ga znajo pripraviti."
Oljarji torej postajate naftarji...
zaradi Kjotskega protokola, po katerem mora Slovenija do leta 2010 uporabiti pri gorivih med pet in sedem odstotkov biodizla. Ne želimo izsiljevati najboljše možne cene, imeh pa bomo možnost za iskanje najboljšega kupca. Za naše količine biodizla imamo že danes nemškega kupca, tako da skrbi zaradi prodaje nimamo. Obnašati se pač moramo tržno."
V prihodnosti torej stavite na biodizel?
"Zagotovo. To je naša prihodnost. Vprašanje je še, kako bo država uredila vprašanje prahe. V Sloveniji je 170 tisoč hektarjev obdelovalne površine, zakon pa govori o desetodstotni površini prahe. Minimalna obdelovalna površina, ki je predpisana za praho, pa je tako velika, da pridemo do šest, sedem tisoč hektarjev prahe, od katere lahko dobimo Šest, sedem tisoč ton olja oziroma biodizla, kar je veliko premalo, saj ga bo leta 2010 Slovenija potrebovala okoli 50 tisoč ton. Zaradi te razlike je Še ogromno možnosti za proizvodnjo biodizla tudi za ostale, ki pa bodo morali najti poceni surovino. Cena jedilnega, surovega olja pred rafinado je namreč previsoka, da bi ga lahko uporabili za biodizel."
Potem ko ste predlani ustvarili 200 milijonov tolarjev izgube, za letos že načrtujete dobiček v višini 50 milijonov tolarjev. Kaj ste spremenili v poslovanju?
"šli smo v agresivnejšo obliko prodaje, spremenili sistem upravljanja podjet-
krompir, ki je vakuumsko pakiran in kuhan v lastnem soku. Na ta način ohrani vse minerale in vitamine, medtem ko jih pri klasičnem kuhanju veliko večino izgubi. Krompir naj bi naslednje leto prišel na pet. Šest odstotkov prihodkov od prodaje. Te načrtujemo v višini 3,2 milijarde tolarjev od prodaje olja ter dodatno milijardo tolarjev od biodizla."
Za prihodnost Oljarice Kranj se torej ni treba bati?
"Absolutno ne, poleg rafinerije imamo tudi edino proizvodnjo ekoloških olj v Sloveniji, edini v jugovzhodni Evropi delamo kuhan krompir, tudi z bio-dizlom bomo edini v tem delu Evrope, da ne govorim o posebnih oljih ... Naše prednosti na ekološkem področju so zelo velike. Potrebna je še dodatna agresivnost prodaje na domačem in tujem trgu. Oljarica se nima česa bati za svoj obstoj, še posebej v novi povezavi. Tudi kar se tiče zaposlitev. Najlažje je delavca odpustiti, a pri tem pozabljamo, da ti ljudje potem ne bodo imeli dohodkov in ne bodo morali trošiti za tvoje izdelke. Vedno je torej treba gledati obe plati medalje, da podjetje obstoji in zadovolji svojega lastnika, na drugi strani pa tudi na socialno plat. V preteklosti smo število zaposlenih res zmanjšali z 80 na 65 delavcev, vendar je Šlo za zmanjšanje na prostovoljni bazi in upokojevanje. Zaposleni dobijo redno plačano vse, kar jim pripada, ponujamo pa jim tudi stimulacije."
Simon Šubic
/ V
Zapelji
/

Akcija od 7.7. do 18.7.2004



Sladoled Rornina 650 ml, več vnt čokolada, tiramisu ali vünja Emona Obala Koper
SAfhu

Mesni preliv la testenine s iampinjoni Papi, 200 g ABC Pomurim International, Murska Soiiota
Izbrana tunina v rastlinskem olju Simpex LO, 185 g Simpex, Kranj
Jajčne testenine, 500 g Mlinotest Ajdovščina
Akcijska ponudba velja v vseh prodajalnah skupine Mercator in Mercatorjcvih franJiznih prodajalnah
od 7. 7. do 18. 7. 2004. Ponudba velja do prodaje zalog, Cene so vSri\ Poslovni sistem Mercator, d.d.» Dunajska 107, 1000 Ljubljana.
Brez dvoma \
'>
ercator
» t'-.


im
GORENJSKI GLAS «18. STRAN
FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
Očaralo jih je Blejsko jezero
Brnik - Po raziskavi Aerodroma Ljubljane, ki so jo opravili junija letos, kar 92 odstotkov potnikov, ki so v Slovenijo iz Londona prileteli z EasyJetom, razmišlja o tem, da bi se še vrnili v Slovenijo. Med anketiranci sta bili najbolj priljubljeni mesti Ljubljana in Bled, največ so si med obiskom pri nas ogledovali Ljubljanski grad in Bled. Največji vtis so na turiste naredili Blejsko jezero, čudovita in raznolika pokrajina ter prijaznost prebivalcev. EasyJetovi potniki, ki v Sloveniji najraje obiskujejo restavracije s tradicionalno slovensko hrano, so v povprečju v Sloveniji bivali do sedem dni v hotelu s štirimi zvezdicami. Polovica od njih je za bivanje izbrala Ljubljano, ki ji sledijo Bled, Bohinj, Portorož, Piran, Bovec in Kranjska Gora. Za dodatne aktivnosti so v povprečju potrošili od 21 do 50 evrov. V anketi, ki jo je letališka družba naročila, da ugotovi, kje so potniki izvedeli za Slovenijo, kaj pri nas počnejo, kaj jim je vŠeČ in kaj pogrešajo ter zakaj so sploh prišli k nam, je sodelovalo 486 tujcev, med njimi je bilo skoraj 75 odstotkov Britancev. Največ anketirancev je bilo starih med 25 in 34 let, povprečni letni zaslužek anketirancev pa se je gibal med 30 in 57 tisoč evri.	S.S.
Vzajemna še ne bo zvišala premije
Ljubljana - Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je prejšnji mesec sklenila, da bo s 1. avgustom zavarovancem, starejšim od šestdeset let, zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 13,5 odstotka, njen nadzorni svet pa je v sredo odločitev o podražitvi do nadaljnjega "zamrznil". Nadzorni svet se je tako odloČil na podlagi zagotovil, da bo država čim prej sprejela in uveljavila zakon o izravnalnih shemah, ki bo zdravstvenim zavarovalnicam omogočil pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev, nastalih zaradi razlik v starosti, spolu in zdravju zavarovancev. Na sredini seji so tudi ugotovili, da bo zavarovalnica ne glede na izgubo izp(^lnjevala zahtevo po minimalni kapitalski ustreznosti, kar pa bosta uprava in nadzorni svet tudi sproti spremljala.	C.Z.
Kovačič se poslavlja
Kranj - Novomeška Krka je ob koncu lanskega leta imela 14 milijard tolaijev bilančnega dobička. Na četrtkovi skupščini delničarjev so ga dobre štiri milijarde namenili za izplačilo dividend, pet milijard za rezerve in 50 milijonov nadzornemu svetu za udeležbo na dobičku, pet milijard pa so ga prenesli v naslednjo leto. Delničarji bodo prejeli 1.200 tolarjev dividende na delnico (bruto), družba pa bo z izplačevanjem začela v prvih septembrskih dneh. Predsednik uprave Miloš Kovačič je seznanil delničarje, da bo ob koncu leta prenehal opravljati delo predsednika uprave.	C.Z.
Nespremenjene cene bencina
v
Kranj - Čeprav so se v minulem 14-dnevnem obdobju cene naftnih derivatov na svetovnem trgu zvišale do 3,5 odstotka, se maloprodajne cene v Sloveniji v torek niso spremenile, ker je vlada znižala trošarino. Za neosvinČeni motorni bencin jo je znižala z 91.129 na 89.031 tolarjev, za dizelsko gorivo z 72.998 na 72.549 tolarjev in za kurilno olje s 6.579 na 6.432 tolarjev za tisoč litrov. C.Z.
Občina Radovljica OBČINSKA UPRAVA
Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel. 04 537 23 00. fax 04 531 46 84 e-pošta: občina.radovljica@radovljica.si
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-1 (Uradni ist RS, št. 110/02, 8/03) Občina Radovljica sklicuje
tri
PRVE PROSTORSKE KONFERENCE
ki bodo v ponedeljek, 12. julija 2004, v mali sejni sobi Občine Radovljica, Gorenjska 19, drugo nadstropje po
sledečem razporedu:
1.
STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA
OBČINE RADOVUlCA ob 13.00 uri
2.
URBANISTIČNA ZASNOVA ZA OBMOČJE RADOVUlCE IN LESC
ob 13.30 uri
3.
PROSTORSKI RED OBČINE RADOVUlCA
ob 14.00 uri
Na prostorskih konferencah bodo predstavljeni osnutki programa priprave vseh treh prostorskih dokumentov. Pripravljavec in investitor je Občina Radovljica.
Postopek priprave sprejema vseh treh prostorskih dokumentov bo vodila Občina Radovljica. Namen prve prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov.
Udeleženci prostorskih konferenc, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferencah podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Boris MARČETIČ Direktor občinske uprave Radovljica, 7.7.2004
Gorenjski banki ugledno mednarodno priznanje
Angleška ustanova Finance Central Europe je tudi letos enako kot lani razglasila Gorenjsko banko za najboljšo
banko v Sloveniji, njenega predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za najboljšega bankirja.
Kranj - Družba Finance Central Evrope s sedežem v Londonu, ki ocenjuje banke in Hnančne ustanove v Srednji in Vzhodni Evropi, vsako leto podeljuje nagrade za najboljše banke na tem območju.
Na podlagi zaključnih računov za lani je pred dnevi za najboljšo banko v Sloveniji razglasila Gorenjsko banko in za najboljšega bankirja njenega predsednika uprave Zlatka Kavčiča, ki banko vodi od leta 1989 dalje, že več kot 25 let pa je na vodilnih položajih. Gorenjska banka je po oceni angleške ustanove najboljša Še po treh posamičnih kriterijih - po bruto dobičku pred plačilom davkov, po donosu na aktivo in po donosu na kapital.
Gorenjska banka, ki po donosu na aktivo zaseda 12. mesto v jugovzhodni Evropi, po kapitalski moči pa 24. mesto, je laskavi naziv najboljše banke v Sloveniji za leto 2004 prejela na podlagi lanskih rezultatov poslovanja. Banka je bila lani po stroških najuspešnejša v Slove-
niji, to pa ji je tudi omogočilo doseganje visoke stopnje donosnosti tako glede na aktivo kot na kapital. V primerjavi s konkurenčnimi bankami je zelo vama, saj ima visoko, nadpovprečno kapitalsko ustreznost in tudi nadpovprečne rezerve. Po kapitalu je druga in po bilančni vsoti sedma v Sloveniji, hkrati pa je vodilna na Gorenjskem, kjer ima 29 enot. Lani je med vsemi bankami v Sloveniji ustvarila največ dobička in sicer 11,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo in devet milijard tolarjev čistega dobička. Donos na aktivo je znašal 4,75 odstotka (povprečje bank v Sloveniji je bilo 1,01 odstotka), donos na kapital pa 26,92 odstotka (slovensko povprečje 12,57 odstotka). Tudi po stroških, ki so predstavljali le 2,16 odstotka bilanč-
Zlatko Kavčič
ne vsote, je bila pod slovenskim bančnim povprečjem, ki je za lani znašalo 2,99 odstotka.
Banka uspešno posluje tudi letos, saj dosega in na nekaterih področjih celo presega zastavljene cilje. V prvih petih mesecih je ohranila petodstotni tržni delež v bilančni vsoti in s skoraj
šestimi milijardami tolarjev dobička pred obdavčitvijo ponovno dosegla najvišji dobiček med vsemi bankami v Sloveniji. Donos na aktivo je znašal 5,79 odstotka in na kapital 30,16 odstotka, povprečje bank v Sloveniji za prve tri letošnje mesece pa je bilo 1,23 oz. 15,68 odstotka. Banka je bila tudi pri stroških zelo racionalna, v bilančni vsoti so predstavljali 2,05 odstotka, slovensko bančno povprečje pa je bilo 2,66 odstotka.
Uspešno poslovanje se odraža tudi v mednarodnih ocenah. Mednarodna ustanova Fitch iz Velike Britanije, ki se ukvaija s poglobljeno analizo bank in drugih družb po vsem svetu, je Gorenjski banki prisodila oceno A - za dolgoročno tveganje (obstajata še B in C), v tej skupini pa bo očitno ostala tudi v prihodnje. Uspešno poslovanje in dobre mednarodne ocene ji omogočajo pridobivanje ugodnih posojil na mednarodnem finančnem trgu. Cveto Zaplotnik
Prebujanja zaspane Trnuljčice
Le poljub najbrž ne bo dovolj, da se bo največji škofjeloški hotel zbudil iz spanca - Potrebovali bi močnega
investitorja - Tržijo celotno škofjeloško območje.
Škofja Loka - Od začetka maja se je Alpetour THP (kamor je in še sodi hotel Transturist) razdelil na tri dele: PHS Štemarje (ta ima v lasti zgradbo in zemljišče hotela), THP Krona (investicijski del) in Alpetour THP (najemnik hotelskih prostorov). Zadnja dva tedna hotel vodi Tadej Dolenc, ki je v podjetju zadiye pol leta opravljal dela pomočnika direktorja.
v
"V Skorjo Loko želim prinesti svežino v celotni turistični dejavnosti. Pojavljamo se na tujih trgih, kjer tržimo celotno škofjeloško območje. Moj moto je, če bomo mi delali dobro, bodo tudi
drugi nekaj imeli od tega," je o izzivih in ciljih ob prevzemu vodenja hotela povedal Dolenc. Škofj a Loka ima bogato kulturno dediščino, staro srednjeveško mesto, Loka je prav gotovo eno
Hotel Transturist prve spremenlbe doživlja od znotraj, zunanjost bo prišla na vrsto kasneje.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ
izmed treh najlepših slovenskih mest, pravi direktor in meni, da temu dajejo LoČani premalo poudarka, še posebej pa zaledju Škofje Loke, kjer so možnosti izletov, lepa narava, zanimive animacijske delavnice^ Rupniko-va linija in podobno.
Glavna lastnika vseh treh podjetij (99,2 odstotka) sta delniški družbi Triglav naložbe in Triglav finančne naložbe. Načrt lastnikov ni turistična dejavnost, zato podjetja že prodajajo. Tadej Dolenc meni, da bi bila za hotel rešitev nakup s strani močnega podjetja, ki ima v lasti več hotelov, saj bi s tem lahko privarče-vah pri skupnih službah. Celotna prenova hotela Transturist (po Razvojni agenciji Sora oziroma razvojnega programa) bi bila vredna čez 600 milijonov tolarjev. V zadnjih mesecih so v hotelu uvedli nekaj sprememb. Hotelske sobe so odeli v tople barve, lotili so se vzdrževanja, še več poudarka namenjajo čistoči. Direktor pa še največ šteje na osebje hotela. "Z najmanj vložka lahko največ naredimo prav s prijaznim in ustrežljivim osebjem. Struktura zaposlenih se je močno spremenila, prišlo je veliko mladih," pravi sogovornik.
Goste v hotel privabljajo tudi na druge načine. Začeli so s ponudbo srednjeveških pojedin, zadnjo so pripravili gostom iz Freisinga. Ob obisku številne delegacije iz sedaj pobratenega mesta je bi hotel poln, tako pa je bilo tudi ob Pokalu Loka, specialni olimpijadi, na srečanju medicinskih sester, filatelistični razstavi in podobno. Razen nočitvenih zmogljivosti v hotelu ponujajo tudi restavracijo za zaključene skupine, kavarno In tri konferenčne dvorane.
V hotelu na mesec beležijo pribhžno 600 nočitev, kar za kapaciteto 100 sob niti ni veliko. Z boljšimi storitvami v Transturi-stu pričakujejo, da se bo za njih odločilo tudi marsikatero loško podjetje in svojih gostov ne bodo več vozili v Ljubljani. Največ gostov prihaja iz germanskih dežel, iz turističnega področja pa je največ Italijanov. Povprečna doba bivanja je danes le 1,4 nočitve na gosta. S programi pa v hotelu skušajo zadržati goste dlje. V prvi polovici leta je hotel povečal promet za 10 odstotkov, po drugi strani pa so ustvarili manj stroškov. Boštjan Bogataj
OBVESTILO
Davčni urad Kranj, kljub velikim prostorskim težavam, nadaljuje z reorganizacijo urada, ki se kaže v združevanju funkcij urada na eni lokaciji. S tem bo strankam omogočen boljši davčni servis, uradu pa omogočeno, da bo davčnega zavezanca lahko obravnaval na enem mestu za več davčnih obveznosti oz. vprašanj.
Nov korak v procesu reorganizacije predstavlja selitev kontrolorjev pravnih oseb in svetovalcev, ki sedaj delujejo na dveh lokacijah, v prostorih občinske stavbe in v prostorih bivše SDK, v poslovne prostore MERKURJA na Gregorčičevi ulici 8. S selitvijo, ki jo bodo opravili 12. julija 2004, se bodo pridružili kontrolorjem za DDV in Oddelku za davčno inšpiciranje.
Cilka Habjan, direktorica
Le delček dobička za dividende
I
Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo na skupščini 19. julija odločali o uporabi bilančnega dobička za lani, o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, vložitvi tožbe zoper nekdanjo predsednico uprave Nado Klemenčič in predsednika nadzornega sveta Milana Marolta in sejnini za člane nadzornega sveta. Zavarovalnica je ob koncu lanskega leta imela 7,3 milijarde tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 6,1 milijarde tolarjev dobička iz prejšnjih let in 1,2 milijarda tolarjev čistega lanskega dobička. Po predlogu uprave in nadzornega sveta naj bi 222 milijonov tolarjev dobička ali 40 tolarjev (bruto) na delnico namenili za izplačilo dividend, o preostalem dobičku pa naj bi odločali v naslednjih letih. S tožbo zoper Klemenčičevo in Marolta naj bi zahtevali plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo povzročila, ker sta v letih 1999, 2000, 2001 in 2002 brez sklepa nadzornega sveta določila izplačilo nagrad za izjemne delovne rezultate predsednici in članom uprave. Za predsednika nadzornega sveta predlagajo sejnino v znesku 110 tisoč tolarjev (neto), za Člane pa 90 tisoč.	C.Z.
Petek, 9. julija 2004
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnikOg-^las.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Pri Verbičevih v Cerkljah so se med prvimi v Sloveniji vključili v integrirano pridelavo zelenjave. V petih rastlinjakih in na dveh hektarjih njiv pridelujejo različne vrste vrtnin,
med njimi - zanimivo - tudi lubenice.
•if-
Cerkve - Združenje za integrirano pridelavo zeleiyave Slovenije je od 3. do 10. jul^a pripravilo "teden" za boljšo uveljavitev tovrstne zelenjave na slovenskem trgu. Številni pridelovalci so v tem tednu na kmetiji ali na tržnici predstavili potrošnikom prednosti integriranega pridelovanja zelenjave.
Kot navajajo v združenju, želijo z integrirano pridelavo ponuditi potrošnikom zdravo in visoko kakovostno zelenjavo, hkrati pa varovati naravo pred škodljivimi vplivi. Pri tovrstnem pridelovanju je obvezno široko kolo-barjenje in gnojenje na osnovi analize tal oz. potreb rastlin, fi-tofarmacevtska sredstva pa je dovoljeno uporabljati šele takrat, ko grozi nevarnost za propad
Zdnjženje za integrirano pridelavo zelenjave šteje 319 članov, ki na 1.250 hektarjih pridelajo 48.600 ton zelenjave na leto. z vključitvijo novih članov naj bi površino povečali na 1.400 hektarjev in skupno količino na 55.880. ton.
sana pravila. Tako pridelana zelenjava je na trgu razpoznavna po blagovni znamki "rumeno modra pikapolonica" in z napisom Pridelano v slovenski zemlji, v primeijavi z uvoženo, ki je izpostavljena prevozu, pa je lahko bolj sveža in ima večjo biološko vrednost. Trgovska podjetja se po oceni združenja preveč posvečajo ponudbi iz uvoza, pri tem pa nimajo dovolj posluha za domače pridelovalce, še zlasti ne za tiste, ki zelenjavo pridelujejo na način, prijazen do potrošnika in narave.
strativni tehnik "prekvalificirala" v vrtnarico, ki danes kot samostojna podjetnica s pomočjo moža Tomaža in sorodnikov prideluje vrtnine, sadike vrtnin in rože v petih rastlinjakih skupne površine 1.500 kvadratnih metrov in na dveh hektarjih lastnih in najetih njiv. Kaj vse pridelujejo? Paradižnik, paprike, kumare.
zeleno ter sadike različnih vrtnin in začimb, gojijo pa tudi rože za okras hiš, parkov in grobov. Med prvimi v Sloveniji in prvi na Gorenjskem so se pred šestimi leti vključili v integrirano pridelavo vrtnin. "Pri nas prehod s klasične na integrirano pridelavo ni bil težak, saj smo že prej kmetovali precej ekološko," pravi Ksenija
pridelka, a tudi v takšnih primerih le takšna, ki ne uničujejo naravnih sovražnikov in se v okolju hitro ražgradijo. Pridelava je nadzorovana, strokovno kontrolne službe enkrat na letno obiščejo vse pridelovalce in preverijo, ali pri pridelavi, predelavi in skladiščenju spoštujejo predpi-
Tajnica postala vrtnarica
Na Gorenjskem se je v promocijo integrirane pridelave zelenjave vključilo pet pridelovalcev, med njimi tudi Verbičevi iz Cerkelj. Na majhni kmetiji so pred približno desetimi leti opustili rejo govedi in se nato odločili za pridelavo vrtnin, najprej v rastlinjaku in nato tudi na prostem. Ksenija je zaradi vse večjih obveznosti doma pustila službo direktorjeve tajnice v kranjski Savi in se kot admini-
Ksenija Verbič med paradižnikom v rastlinjaku.
jajčevce, bučke, lubenice, melone, blitvo, por, sladke in pekoče feferone, zelje, različne vrste solat, kolerabo, glavnati ohrovt, cvetačo, rdečo peso, gomoljno
in poudarja, da je integrirana pridelava tudi dobo nadzorovana. Vsako leto jih obiščejo iz kontrolne organizacije, vzamejo vzorce in preverijo ostanke pe-
Minister predlaga ponovitev natečaja Nevarnost za okužbe v lanskih žariščih
Ljublana - Na javni natečaj za direktorja agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja seje prijavilo pet kandidatov, od tega so štirje izpolnjevali formalne pogoje, le dosedanja vršilka dolžnosti direktorja mag. Sonja Bukovec in Igor Hrovatič pa naj bi bila po mnenju posebne natečajne komisije uradniškega sveta strokovno usposobljena za ta položaj. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je ločeno pogovarjal s kandidatoma, v torek pa je obvestil uradniški svet, da ni izbral nobenega. Minister ocenjuje, da bo primernejši čas za odločitev o novem direk-toiju s petletnim mandatom potem, ko bo agencija končala postopek za pridobitev akreditacije, za kar je rok letošnji 1. september. C.Z.
Krai\] - Republiška fitosanitarna uprava je v torek potrdila pojav hruševega ožiga na jablanah v lanskih žariščih v okolici Maribora (Limbuš, Pekre in Hoče) oz. na območjih, ki jih je pred kratkim prizadelo neurje s točo. Na tem območju je dan kasneje tudi odredila uničenje vseh okuženih rastlin in gostiteljskih rastlin z vidnimi znaki okužbe. Medtem ko se ožig letos v času cvetenja ni pojavil, sedanje vremenske razmere omogočajo tvorbo bakterijskega izcedka na okuženih rastlinah in širjenje bolezni na sosednje rastline, pri tem pa je velika nevarnost za okužbe zlasti v lanskih žariščih. V fitosa-nitarni upravi so v letošnji rastni dobi opravili 770 pregledov in testirali 91 vzorcev sumljivih rastlin.	C.Z.
Kmetice pri ministru
Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik je v ponedeljek sprejel predstavnice Zveze kmetic Slovenije, ki kot krovna organizacija v osemdesetih društvih združuje okrog deset tisoč članic. Predstavnice kmetic so ministru predlagale, da bi pri financiranju nevladnih organizacij bolj upoštevali tudi prostovoljno delo članic in da bi gojenje zdravilnih rastlin in dišav-nic uvrstili v osnovno oz. samostojno kmetijsko dejavnost. Na srečanju so tudi izmenjali stališča do dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, o ohranjanju tradicionalne pridelave na kmetijah in o škodi, ki jo na kmetijskih zemljiščih povzroča divjad.	C.Z.
Podpečan predsednik leške zadruge
v
Lesce - Člani Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce so na nedavnem občnem zboru za novega predsednika zadruge oz. upravnega odbora izvolili kmeta Edvarda Podpečana z Brezij in za podpredsednika dosedanjega predsednik Janeza Sebata iz Smokuča. V upravnem odboru so še Štefan Stojan z Blejske Dobrave, Vinko Toman z Brega pri Žirovnici, Edvard Makovec iz Rateč, Anton Berdajs iz Dvorske vasi, Anton Avsenek z Gorice, Maijan Praprotnik iz Ljub-nega in Slavko Rabič z Dovjega. V nadzornem odboru so Anton Avsenek in dr. Anton Dolenc, oba iz Vrbenj, ter Maijan Fister s Pre-zrenj.	C.Z.
Ekološki refošk za prebavo žebljev
Med hajbo\j znana slovenska vina brez dvoma sodita refošk in malvazya. Eno rdeče, drugo belo, sta značilni za gričevnat svet v notranjosti slovenske Obale. Za še več užitka in zdravja ju ekološko prideluje Dean Plahuta iz Marezig nad Koprom.
Dean je z ekološkim vinogradništvom začel, potem ko je pridelavo vina prevzel od svojega očeta. Pravi, da se v teh koncih umetnih škropiv in drugih sredstev ni nikoli uporabljalo veliko. Hribi nad koprskim primorjem so namreč zelo primerni za ekološko pridelavo, saj so bolj zdravi. Zaradi višine je bolezni in Škodljivcev tu manj kot ob obali.
Na kmetiji Plahuta uporabljajo kakršnakoli škropiva in kemikalije malo ali nič, oziroma so ta sredstva biološka, kot so kisle gline in ekstrakti preslice. Seveda ni umetnih gnojil, za gnojenje sta tu le hlevski gnoj oziro-
ma kompost. Ob robu imajo zasajene tudi breskve in češnje, ki se medsebojno dopolnjujejo s trto in blagodejno vplivajo na zemljo.
Da snovi, ki jih uporabljajo pri pridelavi, ne vplivajo na kakovost in okus grozdja in vina, pri Plahutovih uporabljajo tako imenovana kontaktna škropiva.
y_
Žveplo ali modra galica prideta tako le na tisti del vinske trte, ki je direktno poškropljen. Tako deluje le na poškropljen del, na nesrečo pa ga spere že vsak močnejši dež. Pri tako imenovanih sistemskih škropivih, ki prevladujejo pri drugih prideloval-
cih, zadostuje že, da poškropijo katerikoli del rastline. Škropivo po žilah - limfah kroži in se razširi po vsej vinski rastlini, tudi v grozdje. S tem je trta v celoti zaščitena, a tudi obremenjena z umetnimi sredstvi. Tudi ob predelavi pri ekorefošku in ekomal-vaziji ne uporabljajo nič, razen gline za čiščenje, da se iz grozdja posede umazanija. Nasploh je potrebno pri ekološkem vinarje-nju še več ročnega dela. Tu je ročno čiščenje ter vzdrževanje vinograda, predvsem v rastni dobi, ter čistiti zelene dele trte. Prav tako je potrebno pozabiti na trosilnik gnoja, ter dobro za-vihteti vile. Če bi pri umetnih gnojilih zadostovalo že nekaj slo kilogramov na hektar, morajo tu z vilami raztrositi kar nekaj ton komposta. Nagrada za
več truda v vinogradu je vino, ki je bolj pitno in sveže, ima pa tudi veliko bolj obstojen okus. Drugje je potrebno že po nekaj mesecih dodajati žveplo, da se ohrani okus. Zaradi kislin refošk pomaga urediti tudi prebavo. "Dva deci refoška prebavi tudi žeblje," je o tej prednosti prepričan Dean Plahuta. In pije se ga (skoraj) po želji, saj je v njem nič ali zelo malo žvepla, ki povzroča slabosti "jutro potem''.	Ekološ kega refoška in malvazija je zaenkrat še malo, čeprav Dean upa, da bodo tudi njegovi mladi vinogradi že kmalu začeli dajati pridelek. Dobili pa ga boste po Martinovem, zagotovo pa maja, ko bodo v Marezigah in okolici že tradicionalno potekali Dnevi refoška. Uroš Brankovič
sticidov v plodovih in dušika v zemlji, voditi pa morajo tudi dnevnik o Času setve, količini in vrsd uporabljenih fitofarmacevt-skih sredstev, spravilu in količini pridelka.
Pridelovanja vrtnin na prostem si ne morejo več zamišljati brez namakanja, več let so jih namakali s pomočjo cisterne, a so predvsem v poletni vročini včasih naredili več škode kot dobrega. Predlani so na poldrugi hektar veliki njivi izvrtali 74 metrov globoko vrtino, iz katere črpajo vodo za namakanje. Naložba v vrtino, črpalke in v razvod po njivi je bila velik finančni zalogaj, a jim je že ob lanski suši zelo koristila. Letos je za pridelovanje vrtnin na prostem bolj slabo leto, saj predvsem nekatere vrste pogrešajo toploto in slabo prenašajo temperaturna nihanja, toča pa jim je pred kratkim v VaŠci tudi precej poškodovala solato. Ker želijo biti pri pridelovanju čimmanj odvisni od vremena (nadležna je tudi megla), razmišljajo o tem, da bi še razširili pridelavo v rastlinjakih. "V prihodnje bo nujna specializacija, vsi ne bomo mogli pridelovati vsega," pravi Ksenija in dodaja, da se bodo še bolj usmerili v
Kot ugotavljajo v združenju, se posledice slabe organiziranosti pridelovalcev zelenjave kažejo v neenakomerni oskrbi trga z domačo zelenjavo in tudi v velikih cenovnih nihanjih. Pridelovalci si celo medsebojno konkurirajo in si zbijajo cene.
pridelavo plodovk in začimb. Z vrtninami oskrbujejo menze, gostinske lokale in nekatere ustanove, že štiri leto so redni gostje na kamniški in škofjeloški tržnici, decembra lani pa so doma uredili tudi trgovino. V njej prodajajo domače "blago", del od drugih pridelovalcev integrirane zelenjave, čez zimo pa tudi uvoženo zelenjavo, vendar jo označijo tako, da potrošniki niso nikoh v dvomu.
Čeprav nekateri še vedno mis-hjo, da Slovenci ne znajo pridelati kakovostne zelenjave in daje dobra le iz uvoza, pridelovalci integrirane zeleiyave dokazujejo prav nasprotno. Se več: Verbičevi iz Cerkelj potrjujejo, da jo je možno pridelovati tudi na Gorenjskem in da so lubenice izpod Krvavca lahko prav tako sladke kot tiste, pridelane na Primorskem.	Cveto Zaplotnik
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo
in druge upravne naloge
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Telefon: (04) 58-69-338 n.c.; Telefax: (04) 58-69-261
Številka: 351-57/2004 Datum: 30. 06. 2004
Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje In prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge Izdaja, na podlagi 2. odstavka 24. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/2002, 47/2004) ob uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUR, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) na zahtevo Občine Jesenice, C. železarjev 6, 4270 Jesenice, naslednje
GRADBENO DOVOLJENJE
1.	Občini Jesenice, C. železarjev 6, 4270 Jesenice, se izdaja gradbeno dovoljenje za gradnjo Industrijske ceste PTO - Flnžgarje-va s krožiščem, na zemljišču s pare. št. 2238, 1670/2, 1670/1, 1673, 1674, 1662, 2181/2 , 2181/1, 1678/4, 1678/3, 2181/3, 2242, 1815, 1821, 2236, 1805, 1678/1, 1680, 1816/1, 1816/2, 1681/12, 1681/13, 1681/14, 1681/15, 1681/16, 1681/17, 1681/18, 1681/19, 1681/22, 1681/23 vse k. o. Jesenice.
2.	To dovoljenje preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo v dveh letih po njegovi pravnomočnosti.
Obrazložitev
Na zahtevo Občine Jesenice, C. železarjev 6, 4270 Jesenice, je bi dne 19. 04. 2004 uveden postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo industrijske ceste PTO - Finžgarjeva s krožiščem. Zaradi strank, ki organu niso znane, je upravni organ razpisal javno obravnavo z javnim naznanilom, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, št. 37 dne 11. 05. 2004 zaradi seznanitve z nameravanim posegom. Javne obravnave dne 26. 05. 2004 se nI udeležil nihče, razen investitorja.
Občina Jesenice namerava na območju opuščenih zemljišč Železarne Jesenice med Savo in nadvozom Bohinjske železniške proge ter naprej vse do Borovelj urediti poslovno cono Jesenice (POC). V okviru infrastrukturne ureditve je treba urediti dostop do POC Jesenice s pomočjo krožnega križišča s premerom 34 m. Za predmetni poseg je bilo potrebno izdelati strokovno oceno obremenitve okolja, saj bo predmetni objekt v času gradnje in v času obratovanja vir emisij zrak, odpadne vode, odpadkov in hrupa. Po sklepni oceni sprejemljivosti je v strokovni oceni navedeno, daje nameravani poseg sprejemljiv poseg v okolje, ki ob upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju objekta ne bo presegel dopustne stopnje obremenjevanja okolja.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovolje^
na pritožba na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Ljubljani. Pritožba se vloži v roku 8 dni po njeni vročitvi, pri organu, ki je odločbo izdal in sicer se jo izroči pisno, pošlje po pošti ali da ustno na zapisnik na Upravni enoti Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice. Pritožbo je potrebno kolkovati s predpisano upravno takso v višini 3.400,00 SIT po tar. št. 2 ZUT.
Mag. Vitomir Pretnar, L r.
načelnik
UJ
o
Z
LU V) UJ
CO
s u
UJ •fsl
o
Uj'
o
Ui Ui
o
♦N X
f ■ , i
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
22« tr^cIlcLoi^^lKi

KriSMnjsk

28.
» *
31.JmIIJ 2004



4



^oleriidulteLj:
OT!»

Š2)JJ
GLAS



RTC KRVAVEC, d.d., GRAD 76, CERKUE


J
Ujemi poJetni dan
m
' Preživi dan poln doživetij:
• Popelji se s Rabinsko žičnico ♦ bprenoai se pi užitkov čudovite narave in gorske klime • Kolesari po urejenih kolesarskih poteh (prevoz kolesa s kabinsko žičnico liR.VP:/)
Sprehodi se po planini, naužij se
Peljem se	Otrokom do 14. leta starosti,
^' V spremstvu staršev, vožnjo s kabinsko žičnico PODARIMO.
Izkoristi ugodnost:
KABINSKA ŽIČNICA > p£\NŠARSKA MALICA
Vo/ni red kabin.skc ziintce: ob ?jobotah in nedeljah {od 3. Z do 12. 9. 2004) vsako pclao un> od 9 do 18 ure.


/
Informacije in rezervacije: 04 25 25 911
1
TT

'
1



> k ••

«
\
f
'-i •


f .

• «« «
r_
4 ♦ ,
V • • •
. \ v-'.

*
* * >v»

'."'v
-s
a
V
-M :.
, v '"'Z' «»v»
, . • 'r 'V., r'* -i', ' 'Iny:"

i •
Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta povezani v Deželno banko Slovenije.
Deželna banka Slovenije d.d. ohranja tradicijo zadružnih financ in skrb za razvoj podeželja, po poslovni politiki in strategiji razvoja pa je univerzalna banka, saj nudi bančne storitve vsem strukturam prebivalstva in gospodarstva. V Deželni banki Slovenije d.d. vlagamo v moderno in varno poslovanje ter širimo obseg bančnih storitev po vsej Sloveniji. V 19 poslovnih enotah z več kot 70 blagajniškimi mesti bomo komitentom Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. bančne in finančne storitve še bolj približali.
Za dodatne informacije obiščite najbliž o poslovno enoto ali blagajniško mesto, s celotno ponudbo storitev pa se lahko seznanite tudi na spletni strani www.szkbanka.si
Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska 9, 1000 Ljubljana, T 01/4727 100, info@szkbanka.si
Deželna Banka Slovenije
vedno blizu
> ^ / 'p

fi I
EDINI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL ŠKODA V KRANJÜ
AVTOHIŠA VRTAČ, d.o.o., KRANJ, Delavska c. 4, Kranj
tel.: 04/270 02 19 - dodatna oprema in pnevmatike
- servis
- kleparske in ličarske storitve
- hitri servis - merjenje izpušnih plinov - Izredno ugodne ponudbe za servisiranje starejših vozil, paketne cene - delo in material v ugodnejših paketnih cenah
NOVO: servis in prodaja vozil ŠKODA!!!
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne
VSI IZDELKI SO	.-rrsr.	IZDELKI SO
IZ PRANEGA PESKA
400 RAZLIČNIH IZDELKOV!
ATESTIRANI

Poletje v Elantri.
Elantra 1.6 GL z brezplačno klimo, bogato opremo in odlogom plačila že za 2.692.177 SIT.
Prvi obrok ugodnega kredita boste plačali šele čez 3 mesece, dodali pa smo se prihranke za paket opreme EURO 2004.
H ^
SALON VOZIL • POOBUSCEN SERVIS


♦ • \ ♦ ♦ ♦


i^roZCKf^
HYunoni
Official Partner
KYI in Ml AV 70 TRADE ćco Liti^ij^inA. RinciČeM 080 10 72 tn^^vQr" ni u
Prodaja vo^ii: 04/ 50 22 000 Gosloće 3. A2?0 Skofja Loka
www.avto-lusina.si
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA JESENICE Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo In druge upravne naloge
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: (04) 58 69 205, fax: (04) 58 69 261
Številka: Datum:
351-50/2004-9 06.07.2004
Upravna enota Jesenice na podlagi 2. odstavka 60: člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), ki se uporablja v skladu 195. čl. Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/04), objavlja
JAVNO NAZNANILO
1.	Investitor SŽ - Acroni, d.o.o., C. Borisa Kidriča 44, 4270 Jesenice,
namerava zgraditi čistilno napravo za škajni jami Blooming in Stecke! ob Vroči valjarni.
0
2.	Nameravani poseg bo izvršen ob Vroči Valjarni družbe SŽ Acroni, d.o.o., na Koroški Beli na Jesenicah. Poseg ni namenjen povečanju obsega proizvodnje, ampak zmanjšanju porabe rečne vode v tehnološke namene, s tem pa tudi zmanjšanju nastajanja odpadne vode in obremenjevanju reke Save Dolinke s težkimi kovinami.	_
3.	Javna predstavitev osnutka gradbenega dovoljenja za izgradnjo čistilne naprave za škajni jami Blooming in Steckel ob Vroči valjarni (CC-Sl: 23040 - drugi kompleksni objekti), na zemljiščih s pare. št. 727 in 736/1 k.o. Koroška Bela, Celovitega poročila o vplivih na okolje za čistilno napravo za škajni jami Blooming in Steckel št. 114/1-2003 z dne 23.09.2003, ki ga je izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s. p., Koritno 46 a, 4260 Bled, in projektne dokumentacije bo v prostorih Upravne enote Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice, od 09.07.2004 do vključno 27.07.2004, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 8.00 in 15.00 uro, ob sredah med 8.00 In 17.00 uro in petkih med 8.00 in 13.00 uro.
3.	Vsi krajani in interesenti lahko mnenja in pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelku za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge. Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tudi pisno do vključno 27.07.2004 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
4.	Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo v torek, dne 27.07.2004, ob 11.00 uri v sejni sobi Upravne enote Jesenice, C. m. Tita 78,4270 Jesenice.
5.	Povzetek poročita o vplivih na okolje:
Obravnavani poseg bo izvršen ob Vroči valjarni družbe SŽ Acroni, d.o.o. Jesenice, na Koroški Beli na Jesenicah. Poseg ni namenjen povečanju ot)-sega proizvodnje, ampak zmanjšanju porabe rečne vode v tehnološke namene, s'tem pa tudi zmanjšanju nastajanja odpadne vode in obremenjevanju reke Save Dolinke s težkimi kovinami. V Vroči valjarni so v letu 2002 izdelali 288.282 t vroče valjanih jekel, pri čemer je nastalo 8.646.352 m3 odpadnih vod. V okviru obravnavnega posega bodo obstoječi pretočni po-
sredni in pretočni neposredni hladilni sistem za napravi Blooming in Steckel uredili v zaprti krogotok in zgradili fizikalno kemijsko čistilno napravo za dodatno čiščenje hladilnih vod, ki nastanejo pri neposrednem hlajenju. Z načrtovanim posegom bodo zmanjšali letne količine odpadnih vod iz sedanjih 8.646.352 m3 na 23.600 m3, sorazmerno manjši količini odpadne vode in doseganju mejnih vrednosti pa se bo zmanjšalo tudi obremenjevanje reke Save Dolinke s težkimi kovinami.
>
Na osnovi znanih podatkov o načrtovanem posegu, stanju okolja na obravnavanem območju, pričakovanih vplivov na okolje, veljavnih predpisov in ob upoštevanju, da bodo v času gradnje in v času obratovanja v celoti upoštevani v tem poročilu predvideni ukrepi za omilitev in preprečevanje emisij v okolje ter izvajanje rednega vzdrževanja in monitoringa, za obravnavni poseg ugotavljamo:
Emisije snovi v zrak bodo nastajale le zaradi ogrevanja črpališča in komandnega prostora ČN, ki bo urejeno iz obstoječega sistema ogrevanja in bo zato nepomembno za obremenjevanje zraka. Zaradi ureditve hladilnih sistemov v zaprtem krogotoku in vgradnje fizikalno kemijske čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda neposrednega hladilnega sistema se bo količina odpadnih vod zmanjšala za več kot 98 7o, prav tako pa se bo zmanjšalo tudi obremenjevanje reke Save Dolinke s težkimi kovinami.
Tla in podtalje bosta zaščitena pred nekontroliranim onesnaževanjem z zgraditvijo tal in objektov čistilne naprave v vodotesni obiiki, brez nekontroliranih izpustov v tla ali v kanalizacijo.
Hrup, ki bo nastajal pri obratovanju obravnavanega objekta, bo zaradi lokacije obravnavanega objekta in oddaljenosti do najbližjih stanovanjskih objektov nepomemben za obremenitev najbližjih stanovanjskih objektov s hrupom.
Pri obratovanju obravnavanega objekta bo nastajal odpadni mulj iz čistilne naprave, ki bo po lastnostih podoben škaji, ki se razvršča med nenevarne odpadke. Kratkoročno bodo odpadni mulj odlagali, dolgoročno pa ga bodo predelovali za ponovno uporabo v proizvodnji jekla v Jeklarni, zato bo vpliv na okolje kratkoročno zmeren, dolgoročno pa neznaten. Ker bo za potrebe novega objekta zgrajena transformatorska postaja napetosti 5/0,4 kV, bo vpliv na elektromagnetno sevanje neznaten. Ker bo obravnavani objekt zgrajen znotraj obstoječega industrijskega kompleksa, ne bo vplival na živalstvo, rastlinstvo in njihove habitate, na naravne vrednote in kulturno dediščino, vpliv na izgled krajine pa bo zaradi malenkost večje pozidanosti površin znotraj industrijskih neznaten.
6. Sklepna ocena sprejemljivosti nameravanega posega:
Po proučitvi vseh možnih vplivov na okolje, ki jih bo imela načrtovana gradnja čistilne naprave za Blooming in Steckel, in ob upoštevanju vseh v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, ocenjujemo, da načrtovani poseg pri normalnih pogojih obratovanja in rednem vzdrževanju objektov ne bo povzročal čezmerne obremenitve okolja.
Načrtovani poseg bo imel predvsem pozitivne učinke na okolje, saj se bo z izvedbo obravnavanega posega bistveno zmanjšala količina odpadne vode, s tem pa se bo posledično zmanjšalo tudi obremenjevanje reke Save Dolinke s težkimi kovinami.
SŽ ACRONI d.o.o., C BORICA KIDRIČA 44. JESENICE
Upravna enota Jesenice Mag. Vitomir Pretnar, načelnik
novo kuhinjo pr^ed dopustom
m
Od 3. do IT. julija 2004 vvseh salonih Lipe Ajdovščina,
Saloni pohištva:
ZEMONO Vipava, 05 368 70 33 LJUBLJANA Pražakova 4, 01 439 84 80 CELJE Bežigrajska 7. 03 491 63 70 KRANJ Šuceva 23 (Dolnov), 04 234 38 90 MARIBOR Titova cesta 49, 02 320 38 10 KOPER Ferarska 8. 05 631 00 74
Pooblaščeni trgovci:
TRILES Tržaška 337, Ljubljana
ACRON Titova 53/b, Jesenice
TERMOTEHNIKA Mlinarska pot 17, Novo mesto
BAIMS poslovna cona Majer 4, Črnomelj
IL AMBIENTI Obrtna cesta 11 Murska sobota
NOVI DOM Cesta goriške fronte 81/9- Šempeter pri Gorici
'esti in s^^^
Akcijski popusti:
do 30 % za izbrano opremo
a
• do 15 % za belo tehniko
""WUgodni plačilni pogoji:
polovica ob nakupu, polovica čez eno leto • 10% 'popusta ob gotovinskem plačilu
v"^ ^^ vsem tem pa še:
' '/ f ' ■ montažo in brezplačen prevoz pri nakupu blaga v vrednosti nad 700.000 SIT

Li PA
, Tovarna pohištva, d. d., Lokarjev drevored 1. 5270 A|dovščina, www.lipa.si, zasnova in oblikovanje: Smart Ltd., fotografiie: arhiv Lipe
Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
PETEK, 9. JULIJA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO KRANJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved. sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva-citat 8.20 Oziramo se {ceste, vreme, izgubljene živa-i, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Dovžanova soteska 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek: Rožna pot v Cerkljah 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tec^ na 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Kultura 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava - ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo -Olimpijske zanimivosti 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Ka] je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Go-renjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.05 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes
jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščita 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: 9 letna šola - obremenitev ali razbremenitev 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Jesenice - kam poleti na rekreacij? 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.50 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke: Hrastov škratek 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 V svetu filma 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dch ber dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Kje se skriva potepin? 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - SANGE: 99,6 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Car-pe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik
14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 16.30 RGL-ova popotovanja 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo {dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentartedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mo-horieve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Srečanje upokojenskih društev na Sovodnju 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice, Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki n odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja -nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program
SOBOTA, 10. JULIJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Plavanje 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30
Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Poletne utopitve 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanah stih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Oddaja o modi, ponovitev 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 EPP 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.25 Napoved jutrišnje oddaje 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica ^ otroke: Zakaj je breza bela 20.15 Mozaik Slovenije 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki,'šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna sobota 18.00 Desetnica - lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Že-
lje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški m.o-zaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PR(>jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja: Predstavitev prostovoljnega gasilskega društva Cerkno 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
NEDELJA, 11. JULIJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 f^isel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ce-
ste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megasr-čkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vre-
me, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinanev nasvet, ponovitev 6.15 Pravljica za otroke: Na kresno noč 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno olimpijske zanimivosti 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Minn vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme Robert Bohinc 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost - njegova ekscelenca dr. Ernest Petrič, veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Avstriji 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.05 Nedeljsko popoldne 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za mlade 21.40 Oglasi
RSORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofieloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pre--gled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice
6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 (z življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos "sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji sto-venskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROjevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovl^e: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Ceriwe 00.30 Sobota ob 21.15
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnozabavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice; osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Nagrajenci občine Idrija za leto 2004 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
PONEDELJEK, 12. JULIJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, Izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gostja dr. Ingrid Russi Zagožen 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek: Na potep z Mercatorjem 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz n95,0 Mhz UKV Stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: gremo v živilsko trgovino 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno
10.00 Aktualno: Jeko in Jesenice predstavlja 11.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 23.00 Motorc[, ponovitev
RSORA
6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 -obrtniki 18.00 Multipraktik 19.00 Multi-praktik 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob-
vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.3.0 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šport plus {mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
TOREK, 13. JULIJA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novicfe 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Mise dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Rožna pot v Cerkljah 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek; borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice
18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00
Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosta delovna
mesta 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Pop abeceda 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bohinj 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 22.40 Oglasi 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica -Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedn vseved 10.00 Novice In dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega

Jri v
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
RADIJSKI, KINO SPOREDI / info@g-glas.si
Petek. 9. julija 2004
programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104.8 MHz
7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo
6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PROievcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice. obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 1.18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Sport na Radiu Ognjišče 11. 19.00 Kratke novice 19.15 Napov^nik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3.
Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in serv ce Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Aktualnosti malega gospodarstva 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Go-spodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
SREDA, 14. JULIJA 2004
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CEUE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Prispevek 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + po-slušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30.Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo: Olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Vreme, ceste 7.20 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet: gensko spremenjena hrana II. 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.20 Ceste, vreme
10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: Zlata kočija, formula 1 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas: Poletne kopalke zanjo in zanj 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.42 Oddaja o resni glasbi, ponovitev 20.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev 23.40 Oglasi
RSORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Predstavljamo občinske nagrajence - Jure Svoljšak 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 09 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Naša sreda sredi vaše vasi: KS Sora 19.00 Na planetu glasbe 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30-Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 VoiiWe 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL ob-
vešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Infonma-tivna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve:. 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40-Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
ČETRTEK, 15. JULIJA 2004
SNOP-skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 .Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Tržič 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosjlo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Festival Carniola 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vnsmenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Planinska postojanka 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.20 Novice 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kuttura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, olimpijske zanimivosti 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50
Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno, Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.45 Oglasi 11.00 Mavrica - oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.100smrtnice 12.15Voš-čila 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.10 Vreme doma in po svetu 15.00 Aktualno: olimpijske zanimivosti 15.30 Novice 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice OOZ Jesenice 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Minute za slovenski jezik 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 20.40 Oglasi 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet (psihologinja), ponovitev 22.40 Oglasi
RSORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan - Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved pro-
grama 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
RRGL
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira-15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10,00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana pri-
jateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-
šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper
13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
UMAZANI PLES 2
drama, romantični, glasbeni
Priporočamo ogled nad 10 let. Dolžina: 86 minut
Rezija: Guy Ferland
Producent: Lawrence Bender, Sarah Green Scenarij: Kate Gunzinger, Peter Sagal, Boaz Yakin, Victoria Arch
Igrajo: Diego Luna, Romola Garai, Sela Ward, John Slattery, Jonathan Jackson
Katey Miller (Romola Garai), 18-letna dijakinja pride leta ]958 z družino živet na Kubo, kjer njen oče dobi službo. Živi razkošno življenje v hotelu, sicer pa je bolj ali manj piflarka, ki ne pozna zabave. Kolegi jo uspejo prepričati, da se gre z njimi zabavat. Vendar pa ji ni kaj dosti do ameriških prijateljev. Zelo se povežeta s kubanskim fantom Javier jem (Diego Luna). Ko ga vržejo iz službe v hotelu, ker se je preveč družil s Katey, se mu ona želi oddolžiti tako, da se skupaj prijavita na plesno tekmovanje, kjer želita osvojiti glavno nagrado, ki je zelo mikavna. Vse izgleda lepo, le revolucija je na pohodu in Američani se bojijo, da bodo morali Kubo zapustiti. Za mlada dva pa bi bila to katastrofa. Film ima bolj malo skupnega z originalnim Dirty Dancing. Če drugega ne, se glavni igralec prvega filma v
tem delu pojavi v vlogi plesnega učitelja na Kubi. Kon-tinuiteta je tako približno upravičena. Zgodba ni tokrat le o plesu in ljubezni, pač pa tudi o politiki, ki po mojem mnenju nekoliko pokvari čar vsega filma. Zgodba je namreč postavljena v leto, ko se Castro povzpne na oblast in Kuba je v revolucionarnem vrenju. Le Ameri-

Petek. 9. julija
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 18., 20. in 22. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film HARRY POTTER iN JETNIK IZ AZKABANA ob 17.30, amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 20. uri, špan. rom. kom. Z DRUGE STRANI POSTEUE ob 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: dom. mlad. film HARRY POHER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 18. uri. drama grozlj. trii. SKRIVNOSTNO OKNO ob 20.15; ŠKOFJA LOKA: kom. EUROTRIP ob 18.30, zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 20.30.
Sobota. 10. julija
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film HARRY POHER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 17.30, amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 20. uri. špan. rom. kom. Z DRUGE STRANI POSTEUE ob 22. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: dom. mlad. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA
čanov se vse skupaj ne dotakne preveč, saj so v Havani kot nekakšne svete krave. Privatne šole, zasebni klubi in zabave,... Posnetkov Kube je bore malo. Snemanje se je vršilo v Portoriku. Tisti redki prizori Havane pa gredo mimo nas tako hitro, da jo komaj prepoznamo. Obala pa bi bila lahko snemana kjerkoli, le na Kubi ne. Igralca sta se potrudila. Glede na to, da pred snemanjem nista z/iala kaj prida plesati, so ju kar dobro strenirali. Diego Luna nas je navduševal že v filmu Y tu mama tambien. Tokrat zopet igra klasičnega zapeljivca. Film je dober, lahko pa bi bil še boljši, če bi avtorji pustili politiko ob strani.
TRETJI UDAR
Akcijski, triler
Priporočamo ogled nad 13 let. Dolžina: 115 minut Režija: Anders Nilsson Scenarij: Anders Nilsson
Igrajo: Jakob Eklund, Irina Bjorklund, Nicholas Far-reU, Ben Pullen, Marie Richardson
Europol se odloči za svojega šefa postaviti brezkompromisnega višjega inšpektorja švedske policije, Selberga. Za svojega pomočnika želi izbrati vrhunsko izurjenega policijskega inšpektorja Johana Falka, ki pa ga tovrsten posel ne zanima veČ. V poklicu je razočaran in se želi umakniti v mirnejše vode. Vzporedno pa v Londonu mlada borzna posrednica Rebecca po naključju zaloti svojega fanta, priznanega finančnega strokovnjaka, da se bavi z nezakonitimi posli. Televizijski govor novega šefa Europola jo tako prepriča, da se nemudoma odpravi k njemu v Haag in skuša svojega fanta prijaviti. Toda dolge lovke organiziranega kriminala, katerega veliki šef je njen fant, ji začnejo streči po življenju. Rebecca naleti na Johana Falka, ki ji pomaga iz zagate, in začne se lov na življenje in smrt. Ideja filma je povsem realna. Organiziran kriminal razpreda svojo mrežo znotraj Evropske unije, kjer ni meja in pretok blaga in tudi kriminala je bliskovit. Finančniki to s pridom izkoriščajo za pranje denarja od nečednih poslov, ki se potem prelevi v legalnega, in kriminalci poceni kupujejo podjetja. Tovrstna problematika je v Evropi velika, čeravno verjetno v filmu nekoliko pretiravajo. Pa vendar, pretiravanje sodi k temu žanru. Švedski režiser Anders Nilsson je mojster akcijskih tri-lerjev, kar je dokazal tudi v tem filmu. To je že tretji del trilogije o novem kriminalu, ki se pojavlja v Evropi. Scenariji so delani po resničnih izkušnjah Europola, tako da so problematike, ki jih obravnava, verodostojne. Metode evropske policije pa se tudi razlikujejo od ameriške, tako da je razlika prepoznavna. Večjezičnost Evrope je posrečeno vkomponiral v dogajanje, ki se seli iz ene države v drugo. Posnetki so pristni in konec ne ravno predvidljiv. Lahko rečemo, da je to eden boljših trilerjev, ki ga boste imeli radi predvsem tisti, ki ne marate hollywoodske produkcije.
Nedelja. 11. julija
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 17., 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. mlad. pust. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 17.30, amer. rom. kom. 50 PRVIH POUUBOV ob 20. uri; RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA: dom. mlad. film HARRY POTTER IN JETNIK IZ AZKABANA ob 17. uri, rom. kom. ROŽE IN VINO ob 19.15, drama grozlj. trii. SKRIVNOSTNO OKNO ob 21.15; ŠKOFJA LOKA: zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 18.30 in 20.45.
Ponedeljek. 12. julija
ob 17. uri, rom. kom. ROŽE IN VINO ob 19.15, drama grozlj. trii. SKRIVNOSTNO OKNO ob 21.15; ŠKOFJA LOKA: zgod. drama KRISTUSOV PASIJON ob 18.30, kom. EUROTRIP ob 20.45.
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto!
Torek. 13. julija_
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto!
Sreda. 14. julija_____
CENTER: amer. črna kom. MORILCI STARE GOSPE ob 18.30 in 20.30; STORŽIČ: Do 12. avgusta zaprto!
Četrtek. 15. julija_____
Nismo prejeli sporeda!
Petek. 9.julija 2004
REPORTAŽA/ info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
Tisto junijsko sobotno dopoldne ni prav nie kazalo na to, da bo vožnja z motorjem prijetna. Zgoščeni oblaki na nebu so obetali vsaj obvezno oblačenje nepremočljive obleke in dodatno zaščito prtljage, ki sta jo sestavljala, kot za vsako daljšo odsotnost od doma, prenapolnjen nahrbtnik na ženinem hrbtu in potovalna torba na posodi z gorivom pred
menoj, z obvezno vidoim zemljevidom. Brez njega bi seveda mnogi lahko prevozili vsaj prvih 300 kilometrov ceste med Tržičem in Zadrom.
Namen najinega osemdnevnega popotovanja po Sloveniji, Hrvaški, Črni gori in Italiji pa ni bil prevoziti 2350-kilometrsko pot v stalnem strahu in napetosti, da te prav hitrost, še zlasti ob dežju, vrže s ceste. Vedritev na nebu in slačenje vrhnjih oblačil je bilo v okolici Loma prav zato pravi balzam za popotniški duši, ki sta se za pot odločih brez posebnih vozniških izkušenj voznika in sedalnih navad voznice, pa vendar v trdnem prepričanju, da lahko uspeta v podvigu, kakršnega si ne privošči veliko motoristov. Tudi zato so naju prijatelji na pot pospremili z nejevernimi in pesimističnimi pogledi. Med njimi je bilo tudi precej takšnih, ki so menili, da se bova vrnila že Čez nekaj dni z ugotovitvijo, da to ne bo šlo.
Jadranska magistrala ponuja motoristom posebne užitke. Cesta je usposobljena ravno toliko, da te vsakih pet kilometrov z udarcem v rit ne preseneti večja cestna luknja, da se to zgodi le na vsakih 10 kilometrov, da pa je to zanemarljivo ob užitkih, ki jih ponujajo pogledi na otoško bogastvo v Kvarnerskem zalivu in na vse tiste morske zalive in zalivčke, ki so bili in bodo tudi v prihodnje največkrat kraji spominov na trajne ali pozabljene ljubezni in vsemogoče naslade. Postanek je torej zelo priporočljiv in privoščite si ga lahko že zaradi obedovanja, ki se je nama posebej prilegel že zaradi več kot pol prevožene poti, načrtovane za prvi potovalni dan.
Nekoliko bolj dolgočasna je bila le vožnja po novem delu avtoceste proti Splitu, ki se v loku izogne Zadru in konča nekje v notranjosti, med vojno na Hrva-
da," sva brez dogovora dahnila v odgovor in se nasmehnila. Pa sva misel o ponočevanju z motoristi, kljub vedenju, da zna biti na takšnih srečanjih več kot zanimivo, zavrgla. Prevozila sva še pot do Tisna in Tribunja, s pomočjo sodržavljanke, zaposlene v tamkajšnji informacijski pisarni, našla sobo kljub njeni ugotovitvi, da so Hrvati malo "zmešani", saj nočejo jemati gostov v sobe le za eno noČ.
Nova evropska politična stranka
Južnejši del jadranske obale, v Šibeniku in Splitu se tokrat nisva ustavljala, saj sta nama mesti dokaj poznani, ima nekoliko boljšo magistralno cestno in postanek sva si privoščila le med ploho, ki naju je ujela, čeprav sva lepo vreme nosila s seboj in kasneje v Pločah,- kjer naju je presenetila lepota kraja in v skalovja ujet stotisočletni vdor reke v morje. Do Makarske naju je spremljalo čudovito vreme in presenetilo naključno srečanje s someščanoma v mestu, ki sta zagotovila, da junija še nista naletela na sokrajane v tem dalmatinskem mestu, pa vanj zahajata v tem obdobju že več kot dvajset let. Pa so se spet potrdile besede, da je povsod na zemeljski obli najti nekoga, ki ga v svojem kraju zlepa ne srečaš. Prisluhnila sva še izkušnjam o spolni moči, ki jo dajejo jadranske školjke, in odhitela brez posebnih postankov in pregleda, ko sva prečkala bosanski izhod na morje, proti Dubrovniku. Najini zadnjici sta se šele utrjevali in več kot prilegel se je večerni počitek v enem najlepših zalivov ob obali, kakšnih 38 kilometrov
Med Dubrovniškim obzidjem
škem v najbolj obstreljevanem delu zadrskega zaledja, kjer so Še dobro vidne Številne razvaline nehrvaških hiŠ, v katerih so se razpočile plinske ali drugačne bombe, pa se s svojo barvitostjo in razgibanostjo nadaljuje spet pri Biogradu, ko se cesta najbolj približa morju in je težko najti kotiček, v katerem bi brez pogleda na odvržene smeti lahko našli prostorček za namakanje nog.
"Greste na zborovanje motoristov v Vodice?" naju je vprašal prijazni črpalkar, ko sva vozila že na hlape in končno našla črpalko pred Biogradom. "Seve-
pred Dubrovnikom. V vasici Grgurič nama je zavetišče ponudil Niko, lastnik tamkajšnjega manjšega gostišča s sobicami. Med vojno so mu do tal razbili zelo uspešno restavracijo ob morju, kjer je dnevno znal iztržiti tudi več kot 20 tisoč nemških mark. Tudi s pomočjo stalnih gostov, ki so iz Nemčije redno prihajali k njemu na dopusto-vanje, mu je ponovno poslovno uspelo in za 50 evrov nama je postregel z okusno večerjo, prenočitvijo in obilnim zajtrkom, da bova pri moči, je rekel.
Večerje minil v prijetnem pogovoru z nemškimi turisti. Ev-
San Marino
röpske volitve in skupna domovina nam poslej narekujejo tudi drugačno obnašanje in kaj hitro smo se ujeli v mislih o nujnem prizadevanj u za ustanovitev nove politične stranke. V njen program bomo med drugimi pametnimi rečmi uvrstili potrebo po krepkem skrajšanju delovnega tedna na tri delovne dni in s tem zmanjšanje nezaposleriosti, ki pesti Evropo, smo ugotovili in začuda se je s tem strinjal celo Dieter, ki je doma v zahodni Nemčiji. Bomo že pokazali nenehnemu pehanju za dobičkom, ki se steka predvsem v roke posameznikov, smo povedali in si naročili novo rundo.
Dubrovnik je lep. Ogledala sva si ga v zgodnejših urah, ko je bil še bolj prazen, saj bi bilo sicer prevroče, in že odhitela v objem Črne gore. Mejni prehod je grozen in če smo nekdaj opazili razliko v urejenosti med Avstrijo in Slovenijo, kadar smo prečkali kakšnega izmed mejnih prehodov, je ta kljub podobno razvitim sosedam še hujša. Cesta, ki se spušča proti Hercegno-vemu, je takšna, da naj se je še bog usmili. Žena že ve. Je imela veliko slabši sedež. Pa sva zdržala, v vsej dolžini čudovitega Kotorskega zaliva in se ustavila šele v Kotorju. V tem tisočletnem z obzidjem obdanem mestu sem bival mesec dni v popotres-nem času daljnega leta 1979, ko je bilo resnično veliko porušenega in so v županstvu še mislili, da bodo na; bližnji hrib zaradi izjemnega razgleda postavili žičnico. Uspelo jim ni, danes pa Kotor s Tivatom povezuje neosvetljen cestni predor, ki se mu mirne duŠe izognite. Tudi v Ti-vatu sva naŠIa prenočišče.
Ogled Črne gore je zahteval ves dan. Po podobni cesti, vendar asfaltni in nedavno obnovljeni, kot jo je najti na Ljubelju, sva se dvignila nad Kotorski zaliv in občudovala najmanjšo izmed bivših jugoslovanskih republik tudi z razgledne točke ob Njegoševem mavzoleju. Zatem pa v Cetinje, Budvo, Bar in Ul-cinj in leva stran jadranske obale, če gledate iz Tržiča, je bila prevožena. Vsak torek zvečer iz Bara odpelje trajekt proti Bariju v Italiji. Nekateri mu pripisujejo
tihotapsko dejavnost, ki je sama nisva opazila, saj sva se zaprla v kabino in preživela noč kot v kakšnem železniškem kupeju. Vsaj moije je bilo mimo.
Italija - en sam muzej
Vožnja z motoijem je posebno doživetje. Tega ne trdijo le tisti, ki so lastniki jeklenih konjičev z najmanjšo močjo, temveč tudi tisti, katerih motorno moč lahko primerjamo z močjo stoterih konjev. Veliko teh sva potrebovala,
da sva hitro zapustila Bari in se zaradi vročine podala bolj proti Neaplju, v hribe. Cesta se nekakšnih 50 kilometrov pred Ne-apljem začne vzpenjati proti narodnemu parku Abruzzo. V njem sva ugotavljala, ko sva po-ležavala v travi ob pomniku zavetnika tistih, ki so se podali v svet s trebuhom za kruhom, da sva storila prav, ker sva Šla po tej poti proti Anconi in Benetkam. Vožnja je bila prijetna zaradi nadmorske višine, vonjav, ki sva jih užila, mediteranskega vpliva, ki seže tudi v te kraje, hotelčka, v katerem sva prenočila blizu Rietija, mesteca in vasi, skozi katere sva se podala, in nenazadnje dobre pizze, ki sva si jo privoščila v eni klasičnih vaških pizzerij. Temi, Spo-letto, Trevi in Fano ob vzhodni obali so bili kraji, skozi katere sva potovala, doWer nisva dočakala kopanja v moiju. Vanj boste težko skočili. Skoraj povsod je potrebno precej hoje, da vam voda pokrije ramena in ... težko bi tam, med stotisočerimi dežniki vsemogočih barv, preživel dopust. Nemci so povsod.
Pri plačevanju računov s kreditno kartico bodite previdni, kaj hitro se lahko zgodi, da vam k ceni v evrih odtipkajo tri ničle. Jim je še ostalo v la-vi od lir, ko so še veljale. Pa so napako hitro popravili in se nama opravičili. Zato nikar ne zavrzite potrdila o plačilu in računa.
Lokalne ceste so takšne, da sva bila prijetno presenečena, ko sva se po kratkem obisku žepne državice San Marino, v
v
kateri je zadnje čase toliko Cehov in Poljakov, da sprejemajo celo njihovo valuto in jih v trgovinice vabijo z napisi v njiho-
vem jeziku, proti Benetkam. V kanalih močvirnatih priobalnih območij sva našla ribiško vas, z ribiškimi kolibami na kolih, nekakšno novejše mostišče, od koder se ribiči podajajo na svoje podvige. Zanimivo, čeprav tam ni kaj početi.
Zadnjič sva prespala v Mes-trah, hotelu, ki je moral še pred nedavnim imeti stalne stanovalke in pogosto menjajoče goste. Zanimivo. Gospe, ki sta ga vodili, sta bili prijazni in verjetno tudi nekoliko jezni, da sva bila skupaj z ženo. Tega seveda nista pokazali, ne, dvomiva pa, da bi mi samemu ponudili Še kakšno dodatno uslugo. Hotel pa je imel skrbno varovano parkirišče in to je ob razkošnih postavitvah baročnega kičastega pohištva odtehtalo pri iskanju prenočišča, da sva se sprijaznila z usodo in ne odemško ceno. Zajtrkov se v Italiji še vedno ne naroča skupaj s prenočiščem. Veliko bolje je poiskati restavracijo in se spodobno okrepiti.
Midva sva se zanesla na dobro prehranjevanje v slovenskih gostilnah in opazovaje prepotovala vso obalno cesto, ki povezuje Benetke s Trstom. Navdušenje nad opravljeno potjo je prišlo po utrujenosti. Nisva se ji uspela izogniti. Spremljala naju je vso čudovito pot, ki sva jo odbrnela na prijateljevem motorju, ki naju ni niti enkrat pustil na cedilu. Verjetno si bova svojega pri-
v
voščila kaj kmalu. Zena je ob omembi možne ponovitve podobnega popotovanja čez kakšnih deset let le vzdihnila: "Šele takrat?"
Motorista D. in B.
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,
išče nove sodelavce/sodelavke
V PE Predstavništvo Kranj, OSEM ZASTOPNIKOV ZAČETNIKOV.
če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju
Pogoji:
srednješolska izobrazba (stopnja V ali VI) eno leto delovnih izkušenj vozniški izpit B-kategorije komunikativnost in dinamičnost
Delovno razmetje se l>o sklenilo za določen čas šest mesecev,
s polnim delovnim časom.
Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor,
Služba za razvoj zaposlenih.
O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom
ŽIVUENJE GRE NAPREJ IN Mi Z VAMI

GORENJSKI GLAS • 24. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
Eurotax + 400.000 SIT
Ob nakupu Kalosa, Nubire, Tacume ali novega Lacettija vam vaš stari avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven prištejemo do 400.000 SIT. Za več informacij obiščite svojega najbližjega trgovca z vozili Chevrolet. Ponudba velja za omejeno količino vozil z določeno opremo.

v/
.» . *.
.s>, •••

• • ... s
<
t ' v.
• V.

' ' .s
•••.«s; vX:'. •
. *
Pooblaščeni trgovec in serviser.vozil Chevrolet:



. PE Kranj
••v
• •>
v
• . v

Cesta Staneta Žagarja 53A, 4000 Kranj, Tel: 04 2817 174



SbqOvnd ^njDk.t	Ginnt JI Molof









-i.






»f.
-T'.


x<
p


• •1
• ••
it •


• v
v- ^



Dopust je čas za branje


« »
i-, i
V

••t
t
•v»»


•. t



,-V' >
v

V«:
^ v;

Iv •
I?
s.
Ko se boste odpravili na počitnice, vzemite s seboj tudi časopise in v miru preberite vse tisto, za kar sicer nI časa. All še bolje, naročite Gorenjski gias na naslov, kamor boste odpotovali. Prinesli vam ga bomo kamorkoli v Sloveniji In na Hrvaškem.
N4 £

4>
Spremembo z vašimi podatki (Ime, priimek, stalni naslov, naročniška številka), z začasnim naslovom in s terminom nam sporočite vsaj en teden pred odhodom na dopust, po elektronski pošti: narocnlne@g'gtas.sl ali po telefonu: 04/201 42 41.
Gorenjski gias, poltednik z brezplačnimi prilogami:
-	vsak petek televizijska priloga TV OKNO
-	enkrat mesečno revija MOJA GORENJSKA devet REGIONALNIH PRILOG
-	ob koncu leta jetopis GORENJSKA
Novim naročnikom nudimo časopis prve tri mesece brezplačno (pri naročilu za vsaj eno leto), darilo in druge ugodnosti. Pred tem se lahko odločite tudi za poskusne brezplačne Izvode. Prijazno vabljeni v družbo naročnikov Gorenjskega glasa.
Gorenjski i^las za iv/.v helezi cas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti. Gorenjski glas je ogledalo, v katerem se zrcali Gorenjska, z njo Slovenija in svet. Za vas sprašujemo, kaj je novega. 'Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetna vpra.ša-nja. In poskrbimo za sprostitev in zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Navlas. Vaš Gorenjski i'las.
GLAS
WWW. go renj s ki g las. s i
Juan Vasle &
£ i



i

■m-







v š''g












Grad Khislstein 9.7.2004 ob 21:00

Grad Khisl^tein 10.7.2004 ob 21:00

etek, 9. 7.
sobota, 10. 7.
17:00 Puu^ert
17:00 Pun<><''(
I
Zaigrajmo kot klovni
17:00 Mamma
Zaigrajmo kot klovni
18:00 Glavni trg
Zaigrajmo kot klovni
20:00 (ilarni trt^. Maishon trg. Prescmona ulic
Sprajt
KD Priden možic
21:00 Purtger
Diva Dodola
Folk Orchestra
Otroške delavnice
Združenje staršev in otrol^
10:00 iilanii ng-Atu)' Lukczei c fiisc
Kužek in muca
Lutkovno gledališče TRI
20:00 Gkii ni Maishnv trg. Prcserni n a ulic
AD' B7
AD' B'? Teatr_____ ___
21:00 Pungc}!
Jadranka Juras
kvartet
Festival Carniola
O fM
a>
Mednarodni mulrikuirurni
www.artcenter.si
feshval
Kranj, 19.6. -10.7. Z004
1_
C >
js
o
C d o
C <
www.FcsrivalCarniola.com
%
] PROBANKA
/M ms brlr/Mimv^

i «t'

Savti tirmM
coooAiAn
□ triglav TElCai
AVft.i'..

Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 25. STRAN
PREJELI SMO
Zbor za republiko
podpisniki "Zbora za republiko" so za zbor v Cankarjevem domu v Ljubljani sicer nepodpisano vabili na javno tribuno, pri Čemer so izražali veselje nad udeležbo vabljenih in njihovo morebitno razpravo. Tudi na začetku javne tribune je organizator (g. Jambrek) pozival k razpravi, na katero se bodo udeleženci lahko prijavili z dvigom rok oziroma prijavnim listom. Res so prijavne liste razdelili, jih izpolnjene pobrali in po dvorani dvakrat moledovali, naj se Še kdo prijavi k razpravi, češ da je premalo prijavljenih. Po zadnjem rednem govorniku (dr.
turmu) je g. Jambrek takoj razglasil zaključek javne tribune, Češ da je že vse povedano in da bo zaključke (ki naj bi bili sprejeti?) oblikovalo delovno predsedstvo, prijavljene k razpravi pa je nonšalantno ignoriral, kot da se sploh niso prijavili k razpravi.
Kot predsednik Socialne liberalne stranke sem navzočim želel prebrati strankino sporočilo navzočim, kar po takem netolerantnem poteku dogodkov ni bilo mogoče. Zato sporočilo Socialne liberalne stranke pošiljam medijem s prošnjo, da ga na primeren način objavijo.
Veselje do zivljei\ja naj bo naš interes
V imenu Liberalne stranke navzoče lepo pozdravljam v upanju, da se je zares sestala skupina ljudi, ki želi Sloveniji pomagati v gospodarskem in duhovnem napredku in ki želi prekiniti zadnje čase že kar brezupno obnašanje vladajoče skupine na plečih celotnega ljudstva.
Veseli nas, da so mnogi vede ali nevede, kar niti ni pomembno, začeli v javnosti zagovarjati pretekla stališča Liberalne stranke, ki so se tako pokazala za pravilna in dosledna, kar je razvidno iz gesel Liberalne stranke:
-	leta 1990 smo ob osamosvajanju Slovenije zagovarjali stališče "Zdaj in zares"; ko so mnogi omahovali in cincali,
-	leta 1992 smo v času sprejemanja privatizacijske prevare in vsesplošni verolomnosti zagovarjali geslo "Za pošteno demokracijo", ko so mnogi kupčevali z nacionalnim premoženjem in lahkomiselno rušili DEMOS,
-	leta 1996 smo v času nespametnega trošenja denarja in dobrin z geslom "Poceni država" trdili, da je v vsesplošno korist potrebno poceniti državo, med tem ko so oblastniki zapravljali in delali dolgove,
-	leta 2000 smo v času vsesplošnega moralnega in materialnega razsula pozivali k poboljšanju z geslom "Za boljšo Slovenijo", takrat ko so ne le oblastniki našo domovino kvarili in učili ljudi živeti z zločinom in nepoštenjem,
-	in nazadnje smo leta 2001 ime stranke dopolnili z dodatkom "Socialna", ko smo ugotovili, kako ropajo ljudi in jih pehajo v revščino.
Mnogi tedaj niso ali pa niso hoteli razumeti naših sporočil, zaradi medsebojnega sodelova-nja so take ideje napadali tako z leve kot z desne.
Ne želimo si več sodelovanja mnogih (nekateri celo dvakrat) v vseh dosedanjih, pravzaprav komunističnih vladah. Tudi nam ni vseeno, da so komunistom v celoti prepustili socialdemokratski prostor z vrtnico vred, potem ko so deset let delali zmedo na tako imenovanem "desnem" delu političnega prostora.
Mnogi tudi prehitro pozabljajo na povojni genocid in posledično nujno potrebno spravo. Kot narod smo pozabili na pokop desettisočev, ki nimajo civilizacijske pravice do groba.
Nočej o odvzeti premoženj a Partiji in ga izročiti erarju, kar je z veljavnim zakonom jasno določeno, istočasno pa nočejo vrniti premoženja okradenim.
Vse nesreče pa seveda izvirajo iz najhujšega zla, to je iz zlorabe pravne države, ko slovensko pravosodje skoraj v celoti sodi po dveh merilih, milo in koristno za tako imenovane "naše" ter strogo in škodljivo za "ne-naše", mnogokrat mimo vseh zakonskih norm. V mnogih primerih se še vedno sodi po povojnem revolucionarnem pravu, to je po nalogu Partije. Tako je na primer slovensko sodišče še leta 2002 celo na drugi stopnji obsodilo slovenskega državljana na nižjo pokojnino, ker pri svojem delu v narodno osvobodilnem gibanju ni hotel sprejemati nalog od Komunistične partije Jugoslavije oziroma z njo sodelovati, temveč je njegova skupina delovala samoiniciativno! Na ta način slovensko pravosodje še v tretjem tisočletju vzdržuje partijski monopol nad pravico branjenja domovine! In to celo za ceno življenja oziroma, kot je prizadeti v pritožbi zapisal, da bo moral biti Partiji celo hvaležen, da ga ni pospravila. Če s pritožbo ne bo uspel! In ni uspel!
Glavni odbor Socialne liberal-ne stranke izraža upanje, da bo nastajajoča skupina ostala demokratična in odprta za vse opcije demokratičnega razmišljanja. Upamo tudi, da se ne bo ponovila zgodba zlorabe in razbitja DEMOS-a, ko je ena izmed Demosovih skupin vrgla Demosovo vlado po načelu, češ da v politiki ni prijateljstev, temveč so važni interesi, tedanji interes te stranke pa je bil podpreti dr. Drnovška, katerega politični pajdaši nam še vedno vladajo, zadolžujejo in razpro-dajajo državo in celoten narod potiskajo v roke in odvisnost od tuj cev.
Glavni odbor Liberalne stranke kljub vsemu na svoji strani pozdravlja tiste, ki so po petnajstletnem obdobju tavanja po političnem prostoru od social-dernokracije do ljudskosti vendarle spoznali, da je pravi, odgovorni in pošteni liberalizem prava stvar.
Pravi slovenski liberalci nismo nikdar nikogar ne prodali in ne zatajili ter vedno držali besedo. V Glavnem odboru Liberalne stranke upamo, da bodo odslej tudi drugi ravnali tako, da je ne bodo računali le s svojimi interesi, temveč spoštovali prave vrednote, ki jih vsi pogrešamo.
Le tako bomo vsi skupaj zmogli popraviti izmaličeno moralno podobo našega naroda in omogočiti solidno in zadovoljno življenje vsem, kolikor se le da brez napetosti, izvirajočih iz revolucionarne vladavine, ki se z
t *
raznimi modifikacijami vleče do danes.
Socialna liberalna stranka
Vitomir Gros, univ. dipl. inž.
Predsednik
v KS Center -samostojna šola?
Na OŠ Simona Jenka se spopadamo s prostorskimi težavami zaradi uvedbe devetletnega programa. Problem je bil prisoten že v letošnjem Šolskem letu, še bolj pereč pa bo v naslednjih letih.
Marsikaj je bilo povedanega in napisanega, dejstva in stiske pa prav gotovo do podrobnosti pozna ravnateljica Nevenka Škrlj in pedagoški zbor, ki je že v preteklem šolskem letu 2003/04 delal v neprimernih pogojih in prostorskih stiskah.
Dejstvo je, da je vodstvo Šole opozarjalo občino, da Jenkova Šola nima prostorskih pogojev za uvedbo devetletke v 1. 2003/04, ko je le-ta postala zakonska obveza. Odgovori občine so bih ves čas, da je v občini Kranj dovolj prostora za vse učence. Za pobude in predloge ni bilo posluha, razen že povedanega, da je v Kranju dovolj šolskega prostora. Ravnateljica je povedala, da s takim odgovorom ne more pred starše in prav gotovo ne moremo iskati sami prostora po vsej občini, oziroma porazdeljevati učencev, saj le-ti niso številke.
Ravnateljica je več mesecev kombinirala število učilnic s številom učencev in predstavila predlog, ki je bil od vseh variant najboljši. Višja stopnja naj bi se delila na polovico: ena bi imela pouk na matični šoli, druga na PŠ Center. Pouk nižje stopnje pa naj bi začasno potekal samo na matični Šoli. S predlaganim se starši niso strinjali.
Pedagoški delavci OS Simona Jenka Kranj smo bili presenečeni nad ostro zavrnitvijo staršev in sprenevedanjem občine. Prepričani smo bili, daje ta predlog najboljši od vseh možnih in je optimalen na dolgi rok, kar je najpomembnejše. Organizacija vzgojno-izobraževalnega procesa po našem mnenju ne sme biti stihijska, začasna in narejena le v smislu minimalne finančne porabe. Za razvoj otroka je pomemben prvi šolski dan in vsak naslednji dan, ki ga preživi v šoli do zaključka obveznega šolanja. Svetovalni delavci se trudijo in planirajo razvoj socialnih spretnosti od prvega razreda dalje. Zato mislimo, da morajo imeti učenci v vseh obdobjih šolanja zagotovljene objektivne pogoje za optimalni osebnostni, čustveni in psihoso-cialni razvoj.
Ker se novo šolsko leto začenja že prvega septembra in imajo učenci pravico do pouka, ne glede na vrsto zapletov, s katerimi se srečujemo, se je vodstvo šole v sodelovanju s svetovalno službo in strokovnimi delavci po tehtnem razmisleku odločilo, da bodo učenci sedmih razredov devetletnega programa v šolskem letu 2004/2005 obiskovaU pouk na podružnici Center. Na Centru ostaja tudi oddelek petega razreda, nespremenjeni pa ostajajo oddelki nižje stopnje na obeh šolah.
Zavedamo se, da tudi ta rešitev ni optimalna, oziroma je ponovno zgolj začasna. Zagotovo pa je edina primerna glede na obljube, ki jih je dala občina:
-	nadgradnja matične šole za potrebe višje stopnje
-	možnost avtobusnega prevoza na PŠ Primskovo
Te rešitve in pa aktivnosti KS Center, da postane PŠ Center samostojna Šola, dolgoročno nudijo rešitev in možnost nemotenega, kvalitetnega pouka za vse nadaljnje generacije, ki bodo vključene v devetletni program. Za kvalitetno izvedbo modernega pouka devetletnega programa ni dovolj le dobra strokovna usposobljenost pedagoških delavcev, potrebni so tudi ustrezni (kvalitetno in kvantitetno) prostori in oprema.
Pedagoški delavci OŠ Simona Jenka Kraixj
Popravek
v Gorenjskem glasu smo 2. julija v rubriki Prejeli smo objavili tudi pismo Odmevno za rubriko Odmevi avtorja Cirila Zupana, pri tem pa smo Franca Arharja preimenovali v Franca Hribarja. Za napako se avtorju in bralcem opravičujemo.
Uredništvo
Plačilo davčnih
v
obveznosti
Fakulteta za organizacijske vede Kranj (FOV) bo 13. julija 2004 DURS-u poravnala obveznosti, hkrati pa bo še naprej po pravni poti dokazovala neutemeljenost domnevnih nepravilnosti, ugotovljenih pri inšpekcijskem pregledu. Ena izmed hujših domnevnih nepravilnosti - službena potovanja -je bila s strani DURS-a z dopolnilnim zapisnikom, že umaknjena.
Po plačilu vseh davčnih obveznosti, se bo FOV pritožila In bo tudi v prihodnje v lasten zagovor in v dokaz pravilnosti postopkov poslovanja uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva. Podporo pri reševanju in prizadevai^u pri ureditvi nastalih razmer so vodstvu fakultete že izkazali tako Upravni odbor Društva univerzitetnih profesorjev Maribor kot tudi Študentska organizacija FOV.
FOV je 17. 6. 2004 prejela končno odločbo, ki ji nalaga plačilo 387,9 mio SIT davka in prispevkov ter zamudnih obresti iz naslova ugotovljenih domnevnih nepravilnosti pri poslovanju. Vodstvo fakultete je že spremenilo prakso s strani Davčne inšpekcije očitanih domnevnih nepravilnosti, kljub temu da postopek teče in še ni zaključen.
Medijska odmevnost in zanimanje medijev za FOV v zadnjem času je spodbujena predvsem z na nezakonit način odtujenimi in distribuiranimi gradivi - natančneje preliminarnega zapisnika, ki je nastal pri pregledu poslovanja s strani DURS-a v koncu lanskega in začetku letošnjega leta. Medi-
o
OJ
JS
o
o o
CNJ (Ü
O)
O
H
lU
0)
Co
C	5	OJ
CO 0)	w
C	>N	>
= -n	O
^ ^	O
_ CO
r O)
C
CO C
o
>o
CO D) 0)
C
2 o
O) 'čo"
S
CO —
CO
o5
"D
o
E
o ■ ^^^^
C
>co
a
iS "S
* MB^V
3
Ȇ
CO Q.
> ^^m
C
(D Ü
C
03 TD
<D g
C
(/) O C T3 0)
CO C 0) o
CO
-a o
T3 CO
(D
'O CO
DC
d Ü
>N
o >
>(0
eS
N 2
<D Ü
O
o
C CO N
>o —
>C0 £
II
■S E
al
C
(D
CO
O
<0 oc
UJ
N
LU
O QQ
O
jem so bili posredovani tudi ostali dokumenti v lasti fakultete, domnevnega storilca kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti pa je FOV že kazensko ovadila pristojnim organom.
V	medijih se tako v zadnjem času veliko pisalo o domnevnih nepravilnosti pri upravičenosti izvedenih službenih potovanjih, ki se v medijih pojavljajo kljub temu, da za DURS - kot je razvidno iz dopolnilnega zapisnika - niso sporna.
V	medijih so se pojavili številni očitki o tem, da naj bi bila službena potovanja pravzaprav družinski izleti in da naj bi jim manjkal strokovni del. Službena potovanja so bila opravljena bodisi v sodelovanju z drugimi fakultetami v tujini bodisi so potekala v povezavi s strokovnimi srečanji, izmenjava in podobno. Nemalo očitkov, da so učitelji namesto na strokovna izpopolnjevanja hodili na izlete, da so se okoriščali z napačno izpolnjenimi potnimi nalogi ter da so se iz proračuna fakultete okoriščali tudi sorodniki zaposlenih, utemeljenih iz izvlečkov zapisnika inšpekcijskega pregleda, ki ga je DURS opravil na FOV pa ni resničnih. DURS je namreč Fakulteti poslal dopolnilni zapisnik, v katerem ugotav^a, da nepravilnosti v zvezi s potnimi nalogi in potovanji, ki v medijih krožijo kot odmevne medyske zgodbe, ni bilo. S tem so torej ovrženi vsi očitki tako glede nepravilnosti pri potnih stroških in plačilih potovanj sorodnikov zaposlenih. V primerih, ko so v kraje, kjer so se odvijali projekti mednarodnega strokovnega sodelovanja, odpotovali poleg sodelavcev FOV tudi njihovi sorodniki, so to storili
na lastno pobudo in na lastne stroške.
Po enakih načelih smo na FOV ravnali tudi pri ostalih potovanjih, med i\jimi tudi v Kanado iz leta 1999. Objavljene fotograHje s kasete, posnete na potovanju po Kanadi so nastale med vikendom, ko je delegacijo FOV gostil g. John Ivan Plut, predsednik Vseslovenskega kulturnega komiteja v Kanadi, ki je pomembno prispeval pri vzpostavitvi kakovostnih odnosov z izobraževalnimi institucijami v Kanadi.
Kazenska ovadba
FOV je bila v obdobju med
16. 10. 2003 in 17. 12. 2003 ter 6. 1. 2004 in 15. 1. 2004 s prekinitvami ter med 16. 1. 2004 in 19. 3. 2004 s prekinitvami inšpekcijsko pregledana glede pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leto 2002 in za obdobje od 1. 1. 2002 do 30. 9. 2003. Na podlagi pregleda je bil fakulteti posredovan preliminarni zapisnik inšpekcij skega pregleda DURS v FOV Kranj, na katerega se je Fakulteta pritožila. Zal pa je bil zapisnik, ki je kot poslovna tajnost pred javnimi razkritji varovan z 36. in 38. členom Zakona o davčnem postopku, posredovan medijem in v več različicah tudi objavljen. Izdaja tovrstnih podatkov je v Kazenskem zakoniku RS opredeljen v 266. členu - izdaja uradne tajnosti - zato je FOV 2.7. 2004 osumljenca kaznivega dejanja izdaje javne tajnosti tudi kazensko ovadil pristojnim organom.
Fakulteta za organizacyske
vede Kraiy
d) —
CO
■o
0) Ü
(O	CO
o	N.
O	CO
»s	**
o	CO
m	CO
(M
>N 0)
C CO C 3 0 Ȇ ^ CO >C0
C o o
^ 3
CO ^
I ^^m
o
CO CO
C	N
CO O
^	'ČS
CO
"O
(D
CO
CO C N
O O
CN
O %
CO N
0) Ü
>N
(D >
>co
• MM
E
d) n
o a
D
CO C
o
o
č E
o co" 9 CO
a> >o >2) 'Ü
CO
I «MM
C CO
^ o
^ o
0) CO
>Ü o
CO 9-O) =
^ iS
'S

Ȇ o
C
o
>o
o
N
o
CO
C
0)
CO >ü T>
o
E CO
0) Q. • ^^^^
C
>co o.
o
o _ 0)
>co o
N C
0) TD
^ "C
s N
s
C 5
d) -o
CO
N
i
s
" C/5
O C C 0) T3 •O <D
i ^
r-" CO
H
(D ^
^ CO
O
o
r CO
> O
CO
o a
CO
cO
C
N
O O
cvj
o %
CO
N >
O
9
S
CO CO
o
s
CO
C
>N
O
£ o
CL
CO N
CO C
<D
O
O
^ s
o ^
C\J LO
c\i
N >
(D
"o
C O)
N
O >
■a o
o
o
C
N
Ui
0
C
0)
1	^^^^
C
a
S
o o
d o
O) ■
-«t
cO (D
5 C
7 0)
o
>o
3
cg
(D
co
d) >
E 0) C
"O
CO
0)
C	.i=
cö	a
C	o
CD	>
O	2
CO	o.
>co ä 2 s ^
CO
a
CO ■D
o CO
E ^
<D
CO
CO
n o
o o.
C CO ■Ö
■	^^m
■	^^^^
C "O
0)
CO CO
O	
	
	
(D	
N	C
O	co
	Ü
CD	O
.g	
>Ü	C
	co
o	
C	
co	
a	
D	
>N	
C
>co
o. >
Ü <D
=3 "O "" CD
N
O >
g) a
70
(D
■o
0)
ä C
ČO o
o o. ■o B
CD (D i:; 'Ü
(D
CO Sj 0)
m

(D
C .g
"D >0 CO ^
O

CD ž
S
LU
C£
O

z <
s <0 oc
UJ
N
liJ
< z
CQ
UJ
CO
<
>ü 00
o
D
S
X
z o
UJ o
Ü s
o o
at
<
z m
O
s
N.
O
CO N C
<D .= Ȇ n o
(D
k
CO
o
00 CVJ
iS C
CO o
C \ 0) CO
:č3 C\J
o
v>
O N 4)
<D C
>ü O
CO
(D
O.
CO
Tj-
O O
OJ
0) C •D
0.
UJ
C
n
O
>	TJ-
>	o
S o
•C CM
O
^ 'S
o
N

CD CO
S O -S
OO \ CD
C O
CM d cji _
'Š> OJ § ^ .Jžl CO
o C -Q. a>
CO
C
<0 C
E
o
o o
N
	co
	0 1
C * ^^m	
CO	
C	
CD	
C	
(D	
E	
0	
	
a	
co	
<D	
C	
co	
o	
o	
(N	
O	
	
CO	
C	
(D	
. T:	
■ CD	
Ö)	
co	
'čo*	
"co	
o	
	
o	
o	C
C\J	
	>co
O C •p CO
C "O
0) o
o -o
CO N
i
CO • ^^^^
0) >
0) C Ȇ CO
CD
a
3E C
CO 2
O
o o
CVJ CO
CO	• lO
I	Q)
CVJ	C
LO	"O
CO	-
..	o
CO
>	o
o	N
i	^
CD >ü
CO CO
E E
CO
E ^
S
CO
CO CO
o o o o
od co"
CN C\J
CO CO
o o o
^ m-
CO Ȇ JO
a
(D CO
C
o
C
CO CO
CO CO
co" co" 00 co
CN lO CN rf
(D
co
I i
(D
(D C 0) o
o
s
(D •D O
i co
Ȇ co
C
o"
co o „
" a «
(O n C. o
Ü co
0
1
C
■O
o
Q. CO O O)
C
n
co
o o.
o
co
co
o
co co
N N
»Ü • • ^
o g
B n % g
0) TJ
O >
O C
CD Ü
>o
XJ
o
co d) o co
•o
0}
<D TJ O
>co co
C -g
CL ä
o 0) § .i.
SI
^ I
0
1
co
C
N
O O
CSJ D 0)
co
n g
U)
CD C
p ^^m
C
E
CD C
• OT
»co o
n
2 U)
CO
co
C >N
E
XU "ö
o
i;. N
O) o
11 0) -6
co co
N N


GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do ponedeljka in četrtka do 11.00 urefCena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica 4	Trst: 22.7.; Madžarske toplice 5.8. do 8.8. in 26.8. do 29.8.; Pelješac ekskluzlv od 14.8. do 21.8.; Gardaland: 21.8.. Tel.: 04/53-15-249
JEREB, d.o.o. Lučine 30, 4224 Gorenja vas Telefon: 04/51 57 110 POKLIČITE nas 041 833 088	ANGLIJA: 27. 7. - 8. 8.: 10 x polpenz. 276.000 SIT - plačilo NA OBROKE; GARDALAND: 16. 7.: prevoz in vstopnina: 9.500 SIT- 7FL0 UGODNO. Orlovo gnezdo, Dolomiti, Grossglockner, z ladjo po Donavi in še kaj. iereb@jereb.si. 51 57 110/JEREB, d.o.o., Škofja Loka
bodo na terasi Hotela Park potekale jutri, v soboto, z začetkom ob 17. uri. Vstop je prost.
G LAS o v KAZI POT
Prireditve
Mesec kulture, zabave in športa
Lesce - Ob 14. juliju, prazniku Krajevne skupnosti Lesce, v katero spadajo vasi Lesce, Hlebce, Hraše in Studenčice, bodo potekale prireditve pod naslovom Mesec kulture, zabave in športa. Od 28. junija do 14. julija si po izložbah v KS Lesce lahko ogledate slike leskih slikarjev. Danes, v petek, 9. julija, bo pod šotorom pri Družbenem centru ob 20.30 Prostovoljno gasilsko društvo Hlebce pripravilo veselico z ansamblom Modrijani in s srečelo-vom. Jutri, v soboto, 10. julija, pa bo ob .19.30 v atriju Osnovne šole F. S. Finžgarja osrednja proslava s podelitvijo medalj Krajevne skupnosti Lesce. Isti dan se bo ob 20.30 pod Šotorom pri Družbenem centru začela veselica s srečelovom, ki jo prireja Nogometni klub Lesce. Za ples, zabavo in razvedrilo bodo poskrbeli člani ansambla Slovenski zvoki ter humoristi Štamperiov Pepi.
Športne igre na stadionu
Kranj - Mladinski svet Kranj vabi vse mlade in malo manj mlade, da se udeležijo športnih iger, ki bodo jutri, v soboto, ob 13. uri v Športnem centru Kranj. Prijave za turnir v košarki, malem nogometu, rolanju in tenisu zbirajo na telefonski številki 041 267-047. Štartnina za ekipe je 1.000 SIT. Prijavite se lahko tudi še na dan prireditve, in sicer eno uro pred začetkom iger. Po zaključku iger bodo za dobro razpoloženje poskrbele kranjske glasbene skupine.
Godlarska noč
Šenčur - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v centru Šenčurja Godlarska noč. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Gašperji. Godlarji obljubljajo veselo zabavo, ki jo bodo popestrili še z izborom Godlarske miss in za najboljše tri obljubljajo bogate nagrade. Pripravili bodo tudi srečelov in kegljanje.
Trentarski večer
Zgornja Radovna - Triglavski narodni park vabi jutri, v soboto, ob 19.30 na Trentarski večer pri Po-carjevi domačiji v Zgornji Radov-ni, kjer bo odprtje razstave slik Ivana Jelinčiča in ljudska gledališka igra Kulturnega društva Triglav z naslovom Dekle iz Trente. Pocarjeva hiša je za ogled odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure.
V Kranjski Gori
Kranjska Gora - Na Trgu na Gorici (pred cerkvijo) bodo tudi ta konec tedna številne prireditve: danes, v petek, bo ob 16.30 otroški kotiček, ob 20. uri se bo začel nastop ansambla Čuki; jutri, v soboto, bo ob 12. uri prodaja izdelkov s kmetij, ob 16.30 bo otroški kotiček, ob 20. uri se bo začel nastop narodno-zabavnega ansambla - Trio Marjana Rekarja,
ob 21. uri pa se bo začela prireditev Dobrodošli - predstavitev turističnega območja Kranjska Gora; v nedeljo bo ob 17. uri nastop otroškega oratorija. Vse tri dni pa bo pred Grand hotelom Prisank igrala živa glasba, v petek in soboto tudi v lokalu Papa Joe.
42. Čipkarski dnevi
Železniki - Turistično društvo Železniki vabi na otvoritev 42. Čipkarskih dni s kvartetom Saksofo-bija, ki bo jutri, v soboto, ob 20.30 v idiličnem okolju Boncelj-novega dvorišču pri Muzeju v Železnikih.
Tekmovanja za zlato čipko
Železniki - Od sobote, 10., do nedelje, 18. julija, se bodo odvijala športne tekmovanja za zlato čipko v kolesarjenju, kegljanju, balinanju, tenisu, nogometu in streljanju. Informacije lahko dobite na telefonski številki:: 04/510 26 00.
Gasilska veselica
StražIšČe - Stražiški gasilci vabijo jutri, v soboto, ob 19.30 naveliko vrtno veselico z bogatim srečelovom ter kegljanjem za kozlička. Veselica, na kateri bo igral ansambel Borisa Razpotnika, bo na Pantah v Stražišču.
Žar mojster
Ihan pri Domžalah - Jutri, v soboto, se bo ob 14. uri pred gasilskim domom v Ihanu pri Domža-ah začelo 2. državno tekmovanje v peki na žaru Žar mojster 2004. Vse mojstrovine bodo nagrajene.
Sprejem pri graščaku
Bled - Na Blejskem gradu se bo v torek, 13. julija, ob 17. uri zače srednjeveški sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem.
Večer na vasi
Selo pri Bledu - Na Selu pri Bledu se bo v nedeljo ob 21. uri začela prireditev Večer na vasi. Nastopila bo Folklorna skupina Rib-no in Bled.
110 let PGD Gorje
Zgornje Gorje - Ob 110-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Gorje se bo jutri, v soboto, ob 17. uri začela vaja članov društva, ob 18. uri pa zabavni večer z ansamblom Vita. V nedeljo se bo ob 15.30 začela gasilska parada, ob 17. uri za zabavni večer z ansamblom Gamsi.
Piknik DU Cerklje
Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in prijate-je na 13. tradicionalni piknik, ki bo v soboto, 10. julija, ob 10 uri na prostoru Pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Za razvedrilo bo igral ansambel Marjan Kočevara.
Tekmovanje koscev in grabljic
Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo ob 15. uri v Novi Oselici že 33. zapored pripravilo poznano in priljubljeno tekmovanje koscev in grabljic. Po tekmovanju bodo igrali Čuki. Tekmovalci se lahko prijavijo po tele-
BfiEZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Odjemalce električne energije obveiJčamo, da bodo jutri, v soboto, dne 10.7.2004, zaradi vzdrževanih del brez električne energije naslednja območja transformatorskih postaj:
-	od 7.00 - 9.00 ure: Kopališka 17
-	od 13.00 - 22.00 ure: NAKLO PODREBER
fonu na številki 04/5195-127 ali 041 /369-846.
Tekmovanje harmonikarjev
Homec - V nedeljo, 11. julija, ob 15. uri bo na Repanškovem dvorišču na Homcu pri Radomljah že 20. tekmovanje harmonikarjev iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Na sporedu bodo tri kategorije in sicer do 15 let, od 15 do 50 in nad 50 let. Harmonikarji se lahko prijavijo od 13.30 do 14.30 pred prireditvijo. Po tekmovanju pa bo igral ansambel Svetlin.
KRCNE ZILE'3
Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11, Izola
Počitnice na Jesenicah
Jesenice - V jeseniški občini "bodo med počitnicami otroci res lahko zaposleni in uživali v raznih dejavnostih. Od 1. do 27. julija bo na košarkarskih igriščih od Koroške Bele do Hrušice ob torkih in četrtkih potekala poletna košarkarska liga (finale bo 31. julija), 14. in 21. julija pa vsakič ob 17.30 na igrišču OŠ T. Čufar, Prežihov Voranc in Koroška Bela poletna nogometna liga. Finale bo v Podmežakli 31. julija ob 14. uri. Otroci od 8 do 18. let se lahko po tel.: 58 69 301 prijavijo na računalniško in zeliščno delavnico ter poizvejo o raznih prosto-časnih dejavnostih, ki se jih boste med počitnicami v Mladinskem centru lahko udeležili vsak dan (dostop do Interneta, namizni nogomet, namizni tenis, pikado - potekali bodo tudi turnirji). Na isti številki se lahko prijavite za razne delavnice za otroke, ki bodo organizirane tudi v prostorih KS Hrušica, v prostorih vrtca Blejska Dobrava, v prostorih KS Javornik - Koroška Bela in športne dejavnosti na zunanjem igrišču TVD Partizan. Med počitnicami se otroci, stari od 6. do 14. let lahko udeležijo tudi delavnice Od papirja do gledališča in Ustvarjamo s Ksenjo, tisti, stari od 14 do 26 let, pa delavnice Ustvarimo uporabne predmete iz modelirne mase. V času počitnic pa je vsak ponedeljek na Kopališču Ukova organizirano brezplačno kopanje za otroke, stare od 10 do 16 let. Popoldne bodo na kopališču organizirane dejavnosti; potapljanje, tekmovanja v plavanju, skoki v vodo s stolpa... Lahko boste igrali košarko, mali nogomet, ska-tali, rolali, igrali in-line hokej, se udeleževali vaj atletike, poletnih gledaliških in oblikovalskih delav-"nic, odkrivali skrivnosti didgitalne fotografije, poslušali pravljice, taborili v Trenti, šli na poletni planinski tabor... Skratka, pokličite Mladinski center Jesenice (povedali vam bodo, kam se obrniti za katero od dejavnosti) in gotovo se bo našlo kaj za vsakogar! Še enkrat telefonska številka: 58 69 301.
Otroške delavnice
Radovljica - Jutri, v soboto, bodo od 16. do 19. ure na Linhartovem trgu, v graščini In Šiv-čevi hiši potekale ustvarjalne de-avnice za otroke: Radost v gibanju, Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička. Bilo je nekoč - najlepše pravljice, Se iz lončka kadi, že fino diši. Delavnice bodo organizirane tudi v dežju, saj bodo pod streho. Informacije: 04 531 53 00 - Turistično informativni center Radovljica in 04 537 29 00 - ün-hartova dvorana Radovljica. Bled - Kreativne delavnice za otroke ob 1000-letnici Bleda
Zaključna prireditev borcev
Tržič - Občinski odbor Zveze borcev NOB Tržič organizira obisk zaključne prireditve pohoda na Triglav 2004, ki bo na Pokljuki jutri, v soboto, 10. julija. Prijave sprejemajo v pisarni Občinskega odbora ob uradnih urah ali po tel.: 596 14 37 - Ivanka Hvalica.
Piknik na Javorču
Gorenja vas - Društvo upokojencev za Poljansko dolino Gorenja vas vabi člane na tradicionalni piknik društva, ki bo jutri, v soboto, na Javorču, z začetkom ob 12. uri. Avtobus bo iz Javorij odpeljal ob 10. uri. Prijave zbirajo poverjeniki.
izleti
Po Dolenjskem
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep, zanimiv izlet po Dolenjskem: Novo mesto, Pleterje, Kostanjevica, Do-bova). Izlet bo v sredo, 21. julija, odhod z Bele ob 5.50, Iz Preddvora ob 6. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v ponedeljek, 12. julija, ob 9.30.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-kranj,si
MfdOtnskj servis Kranj, c.o.o., Gregorčičeva ul. 3. Krani
K Triglavskim jezerom Šenčur - Pohodniška sekcija DU Šenčur vabi člane v sredo, 21. julija, na dvodnevni pohod iz Bohinja k Triglavskim jezerom. Odhod, s kombijem ali osebnimi avtomobili, ob 6. uri s parkirišča za Gasilskim domom v Šenčurju. Pohod bo le, če bo primerno vreme. Prijave in informacije po tel.: 25 31 591 ali 25 11 086.
Izleta društva Invalidov
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejema vplačila na enodnevni kopalni izlet v juliju v Dolenjske toplice in v avgustu v terme Zreče. Hkrati obveščajo, da bodo od četrtka, 15. julija, spet sprejemali vplačila za 10-dnevno zdravljenje v Rabcu in 7-dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo v mesecu septembru. Uradne ure društva so vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in v torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023 433.
Rodio IfigloY®
Prvi 9IQ/ OorenJ/ke^ Prvi ^Icjtk CerenJ/ke^
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4,4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8-Jesenice. 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet v Tržič, kjer se boste lahko tudi kopali. Izlet bo v torek, 20. julija, z odhodom ob 8. uri izpred društva. Srednje težke vožnje bo za 8 ur. Če bo vreme slabo, bo Izlet v torek, 27. julija.
Lepena - Krnsko jezero
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v četrtek, 22. julija, na Lepeno in Krnsko jezero. Hoje bo za 5 ur. Tura ni preveč zahtevna. Odhod bo ob 6. uri izpred Creine.Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 21. junija, oz. do zasedbe avtobusa.
Na Debeli Rtič
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalne izlete na Debeli Rtič, ki bodo 27. julija, 4. in 11. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave za izlete, ki bodo organizirani, če bo dovolj prijav, zbirajo od 16. julija do zasedenosti avtobusov.
Vrbanove špice in Begunjski vrh
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 18. julija, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Grelna, izlet na Vrbanove špice (2.408 m) in Begunjski vrh (2461 m). Hoje bo za 9 do 10 ur, zahteva kondicijo in sposobnost lažjega plezanja (ni za vrtoglave. Prijave: Stanko: 040 206 164, Niko: 041 734 049 ali v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure.
Na Vrtačo
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 11. julija, na planinski izlet na Vrtačo. Zbirno mesto bo ob 6. uri na parkirišču v Završnici. Prevoz bo z lastnimi vozili. Skupne hoje bo 6 ur. Izlet bo vodil Franci Žagar, ki tudi sprejema prijave na GSM: 051/369 353.
Poldašnja špica (Jof di Miezegnon)
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi na enega lepših vrhov prijateljstva, v Italijanskem zamejstvu, na Poldašnjo špico, ki se dviga nad Ovčjo vasjo pri Trbižu. Odhod bo v soboto, 17. julija, ob 6. uri izpred hotela Creina. Pot tehnično ni zahtevna, hoje bo za 3 ure in pol. Prijave in dodatne in-
formacije v pisarni planinskega društva ali po telefonu 23 67 850, do četrtka, 15. julija.
V Strunjan
Kranj. - Društvo upokojencev Kranj organizira na svoje člane enodnevni kopalni izlet v Strunjan, in sicer 21. julija z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred Greine. Prijavite se v društveni pisarni do ponedeljka, 19. julija, do 12. ure, oz. do zasedbe mest v avtobusu.
Galicija - Šentjungrt -Šmartinsko jezero
Kranj - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet s pohodom na Goro (Sv. Ku-nigunda) in z nadaljevanjem poti čez Sv. Jungrt do Šmartinskega jezera (Savinjska planinska pot). Vzpona bo za 1 uro, nato še 2 uri in pol hoje do Šmartinskega jezera). Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 14. julija, oz. do zasedenosti mest v avtobusu.
V Kekčevo deželo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v četrtek, 22. ju-ija, popoldanski planinski izlet M-programa v manj znane in redko obiskane kotičke Kekčeve dežele. Obiskali boste Kumlehovo glavo in Visoki Mavrinc (slednji imenovan tudi Špica v Sedelcih), prvovrstna razglednika v gorskem hrbtu med dolinami Male, Velike in Suhe Pišnice. Odhod z osebnimi avtomobili izpred nakupovalnega centra Mercator bo ob 13. uri. Prijave in dodatne informacije: Stanko Dolenšek, tel.: 040 206 164 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Poslovni center Planina 3, Kranj.
Kopanje v hotelu Delfin Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na kopalni izlet v Delfin v Izolo in sicer 27. julija z odhodom avtobusa ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Kranja do Sv. Duha. Hotel ima zunanji in notranji bazen. Prijave z vplačili sprejemajo po tel.: 2311 932 od 13. do 15. ure do zasedbe avtobusa.
Dobrač
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka pripravlja v sredo, 14. julija, izlet na Dobrač. Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v pisarni društva.
kolesom
Belo krajino
Večdnevno potovarye s kolesom je povezano z drugačno oprem-^enostjo oziroma z drugačno organizac^o, kot enodnevni izleti. Predvsem je potrebno nekje prespati. Možnosti je v izobi^u. Zapriseženi svobodiyaki vse voz^o s seboj. Za to je potrebno kolo opremiti s popotnimi torbami, kajti v nahrbtnik vsega ne bomo spravili. Lahko se odločite, da boste prenočevali In se prehranjevali po hotelih ali na turističnih kmetyah. Ena od rešitev, za katero smo se minulo soboto odločili člani Treking kluba Velosport, pa je prevoz opreme z avtomobili. Nekdo se pač mora žrtvovati in se popeljati s štirimi kolesi. Idealno je, daje za vami "metla", torej vozilo, ki vam sledi.
Sedaj pa na 124 km pot iz Škofje Loke do Podzemlja, natančneje do kampa ob reki Kol-pi.
Odhod vam priporočam zgodaj zjutraj. Predvsem boste nekaj časa vozili v prijetnem hladu, manj prometa bo na cestah, jasno, če je to sobota, ali praznični dan, na cilj boste prispeli v zgodnjih popoldanskih urah in tako izkoristili preostale ure za počitek.
Smer poti: Iz Škofje Loke ob desnem bregu reke Sore do Go-ričan, Preske mimo motela Medno, nato desno do Guncelj, Šentvida, po kolesarski stezi v
središče Ljubljane, na Dolenjsko cesto, ter na Škofljici, po 36 ravninskih km navzgor proti Šmarju Sap. Vzpnemo se približno 150 višinskih metrov, sledi rahel spust do Grosupljega in po 45 km prva jutranja kavica. Iz Grosupljega nas 18 km poti vodi do vasi Krka. Vmes se dvignemo po lepi makadamski cesti za približno 200 m, sledi pa kar strm spust, tako da pazljivost ne bo odveč.
Nadaljujemo ob Krki po Partizanski magistrali do Žužemberka, kjer se oglasijo želodci, zato si privoščimo daljši počitek vključno z "outdoorovsko" ma-
lico. V bližnjo trgovino po sveže žemlje, mortadelo, sir in ... lahko tudi hladno pivo, predvsem pa kakšen energetski napitek, s katerim dopolnimo "izhlapelo" vsebino bidona, nato pa na klop pred mogočnim gradom in se imamo zelo dobro. Verjeli ali ne, lepše kakor na kolesarskem sedežu.
Nadaljujemo do Soteske, na križišču desno proti Podturnu, po dolini Črmošnjice, sledi pa napad na prelaz Brezovica, ki vas po 9 km vzpona Čaka na višini 539 m. Saj se ne sliši tako veliko, toda za vami je že 100 prevoženih km. To pa je malce drugačna pesem, zato na drugi strani prevala nujen postanek in tekočina kakršne koli kakovosti. Nato navzdol skozi SemiČ, Stransko vas. Gradac in že je pred nami Podzemelj in osvežilna Kolpa.
Vrnemo se lahko s kolesi po isti poti, si omislimo avtomobilski prevoz, ali pa se iz Metlike do Ljubljane popeljemo z vlakom. Srečno! Jože Oblak

Petek. 9. julija 2004
KAŽIPOT, MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 27. STRAN
GLASOV KAŽIPOT
Na Učko
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi v sredo, 14. julija, na pohod na Učko (1394 m). Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.45 iz Škofje Loke in bo ustavljala na vseh postajah do Stražiš-ča. Pot je lahka, hoje bo za okoli 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po tel.: 23 12 288 še danes, v petek, 9. julija.
Na Špik
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 17. julija, zanimiv izlet na Špik. Odhod izpred hotela Grelna bo ob 5. uri. Prijave in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041 734 049 ali v pisarni društva v PC Planina 3 ob sredah od 17. do 18. ure.
Ob Zilji navzgor
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira za svoje člane enodnevni turistični izlet na Koroško v Ziljsko dolino v torek, 13. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina.
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora od sobote, 4. septembra (odhod Izpred Creine ob 6. uri), do torka, 14. septembra (povratek pred Grelno ob 10. uri). Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni. .
Obvestila
Krvavec vabi
Krvavec - Vsako soboto in nedeljo, do vključno 12. septembra, bo kabinska žičnica Krvavec redno vozila vsako polno uro od 9. do 18. ure. Obiskovalci Krvavca se lahko vsako nedeljo ob 15.
uri, še zlasti pa na žegnanjsko nedeljo, 22. avgusta, ob 10. uri udeležijo tudi svete maše v Plečnikovi kapelici pri Domu na Krvavcu. Vsem obiskovalcem in po-hodnikom pa so na Krvavcu na voljo tudi donj^če dobrote (planinske malice: kislo mleko, ma-sovnek, ...)
Krvodajalska akcija
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v zdravstvenem domu na Bledu 19. in 20. julija.
Planinske postojanke
Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča vse planince in ljubitelje gorske narave, da je dom na Ka-išču redno oskrbovan. Dom na Krvavcu In dom na Ledinah bosta oskrbovana do konca poletne sezone. Odprtja doma na Ledinah bodo veseli tudi turni smučarju, saj je debela snežna odeja kot nalašč za poletne užitke na snegu. O debelini snežne odeje boste dobili Informacijo pri Branku, tel.: 031/309-600. Slovenski Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da sta planinski postojanki Prešernova koča na Stolu in Kovinarska koča v Krmi odprti in redno oskrbovani. Dom Valentina Staniča pod Triglavom je odprt od 26. junija dalje.
Svetovanje potrošnikom
Kranj - Združenje potrošnikov Gorenjske, Bertoncljeva 23, Kranj, obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko dosegljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnlk-zdruzenjegor.sl.
Predavanja
Osupljive najdbe
Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z nizom avdiovizual-nih predvajanj Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina, Koroška cesta 5 v Kranju. Tako bo jutri, v soboto, ob 10. uri proučevanje Svetega pisma in predavanje: "Prilika o talentih (darovih) oziroma kakšen pomen ima prilika zame". Predaval bo prof. Pavel Repnik. Vstopnine ni!
Koncerti
Sobotne promenade
Škofja Loka - Poletne sobote v Škofji Loki bodo zopet zaživele v soju Sobotnih promenad. Jutri, v soboto, ob 20. uri na svoj koncert na Mestnem trgu v Škofji Loki vabi Pihalni orkester Alpina Žiri.
9. nnednarodni glasbeni festival
Bled - Na Bledu od 1. do 14. julija poteka 9. mednarodni glasbeni festival. Danes, v petek, bo v Festivalni dvorani koncert Slovenskih sekstet klarinetov, jutri, v soboto pa bo nastopil Trio di Parma. V nedeljo, 11. julija, bo v Radovljiški graščini koncert Dua Ja-vorkai (ob 20. uri). V ponedeljek, 12. julija, bo v Festivalni dvorani finale mednarodnega tekmovanja violinistov, v torek, 13. julija pa prav tako v Festivalni dvorani koncert najboljših udeležencev mojstrskih tečajev s podelitvijo nagrad in diplom. V sredo, 14. julija, bo zaključek festivala z gala
PRODAJALCA - KO
za delo v tehnični trgovini
zaposlimo. Prijave z dokazili;
LE-TEHNIKA, d.o.o., Šuceva 27, Kranj.
koncertom celjskega godalnega orkestra z gosti. Vsi koncerti se bodo začeti ob 20.30.
Koncert skupine Gaucho
Bled - V Trgovskem centru Bled se bo jutri, v soboto, ob 21. uri začel koncert latino skupine Gaucho z naslovom A la jazz.
Nastop mladih glasbenikov
Bled - V Zdraviliškem parku se bo v okviru otroškega programa v nedeljo ob 17. uri začel nastop mladih glasbenikov KUD Zasip -Orffove skupine.
Koncert stare cerkvene glasbe
Bled - KD Lumen vabi na koncert stare cerkvene glasbe (9. - 17. St.), ki bo v torek, 13. julija, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu. Peli in na replike starih Inštrumentov bodo igrali člani evropsko priznanega slovaškega komornega ansambla MUSA LUDENS iz Bratislave.
Razstave
Razstavlja Miro Kačar
Bohinjsko Jezero - V Hotelu Zlatorog bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik Mira Kačarja.
C fO

CA
www.gorenjskiglas.si
J
jft o rsj
o
o ^
<2 o
C O
O
Slovenci zadovoljni
z RTV Slovenija
Ljubljana - V torek, 29. junija, sta generalni direktor RTV Slovenya Aleks Štakul in direktor tržno raziskovalne hiše Gral-Iteo Rudi Tavčar na novinarski konferenci predstavila rezultate raziskave "Kaj pričakuje slovensko občinstvo od javne RTV". Tavčar ocenjuje, da smo Slovenci na splošno dokaj zadovoljni z obstoječo programsko ponudbo Radia in Televizije Slovenca.
Prva tovrstna raziskava, ki je zajela 1000 anketirancev, je pokazala, da Slovencem javna RTV predstavlja verodostojen vir informacij in da ta dokaj dobro uresničuje svojo poglavitno vlogo, tj. zagotavljanje programske ponudbe za vse ciljne skupine. Ta naloga je pogosto zelo težavna, saj je občinstvo vse bolj razčlenjeno, zaradi česar je vse težje zadovoljevati vse okuse. "Občinstvo ni eno samo, občinstev je več," pojasnjuje Tavčar. "Nikoli ne morejo biti zadovoljni vsi gledalci oz. poslušalci."
Ugotovitve so pokazale, da ima javna televizija podobo tradicije, izkušenosti, razgledanosti in resnosti. Po drugi strani pa so jo gledalci označili tudi kot pogosto pasivno, konzervativno in dolgočasno. Zanjo je značilna pestra programska ponudba, vendar pa ji gledalci zamerijo neinovativ-nost in politično obarvanost. Gledalce in poslušalce naj bi najbolj privabljale poglobljene in razširjene aktualne informativne vsebine, sprostitvene in izobraževalne vsebine, vsebine za otroke in mladino ter pogosto Športno obarvani drugi program, pogrešali pa so informativne in izobraževalne vsebine o vstopu v EU.
Ugotovitve raziskave bodo upoštevali pri ustvarjanju programske ponudbe RTV. "Analizo smo vzeli izredno resno," pravi Stakul. Pomembnosti izsledkov raziskave se zavedata tudi direk-
torica TV-programov Mojca Menart in direktor radijskih programov Miha Lampreht, ki sta tudi sodelovala na novinarski konferenci. Raziskava predstavlja del dolgoročne razvojne strategije RTV Slovenija do leta 2010. Predvidena je vrsta sprememb v informativnih, izobraževalnih in zabavnih programih. Menartova žeh, da bi tovrstne raziskave postale stalna praksa vsaj enkrat do dvakrat letao. Ugotavlja tudi, da je mnogokrat odziv v drugih medijih na program RTV krivičen, saj je raziskava pokazala, da svojo nalogo opravlja dokaj dobro.
Analiza je pokazala, da so z radijskim programom najmanj zadovoljni mladi, ki jih večinoma zanima le glasba, kjer pa RTV Slovenija ne zadostuje njihovim željam. Tavčar meni, da bi to občinstvo lahko pritegnili z zanimivimi glasbenimi in kontaktnimi oddajami. Lampreht priznava, da so naredih premalo, da bi pritegnili mlade, in obljublja, da bodo obogatili program z novimi vsebinami. Kljub temu pa izmed 90 radijev v Sloveniji zadržijo kar polovični delež poslušanosti. Na koncu je Stakul poudaril, da se zelo dobro zavedajo tudi, kje so njihove slabosti in da v programskem vodstvu delajo na spremembah. "Gledano v celoti, pa lahko rečemo, da ustvarjamo take radijske in televizijske programe, ki so v skladu z javnim poslanstvom RTV." Ana Hartman
iZhGPLSi
Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si.
^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike In daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj
MALI OGLASI
201-42-47 201-42-49
8
fax: 201-42-13
Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek -1 sredo itii 13.30. ure in za objavo v torek, v poiraitel-lek de 7J0. urel
DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. - 1S.OO m.
APARTMA-PRIKOLICE
OTOK PAG, Mandre; apartmaji 50 m od morja. Junij in september popust, tt 00385-23/697-268, 00385-91 /526-28-
61	6974
V Peroju oddam opremljen apartma za 4 in 6 oseb, Inf. na v 04/233-05-63 ali 031/512-421_^
Ugodno oddajamo apartma za 5 oseb v
Banovcih. Inf. na V 02/234-37-51 8216
%
Novigrad, oddam apartma za 4 osebe, 300 m od morja, tr 031/835-756 827?
Prodam ADRIA 390, letno zimska, baldahin, vozna, ohranjena, v 041/317-725
8347
Kupim atestirano prikolico za osebni avto, manjšo ali srednje veliko. V 5957-578
8350
APARATI STROJI
Stroj za okroglo krivljenje pločevine dolžine 2m X 2mm prodam, n 041/375-441
8223
Prodam GSM Motorola V 50 in Sony Ericsson T 100. tf 041/582-829 >^282
Prodam zamrzovalno omaro, 6 predalov, bojler 101. korito z odcejalnikom. V 041/703-654, 031/546-886_^
Podarim sesalec, it 041 /703-654 8299
Prodam plastične cisterne 1000 I za vodo ali kurilno olje, čiste, na paleti, z dostavo, tr 041/320-701_^
Prodam PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben. V 041 /878-494	8334
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 165 in nov vitel 4T. ® 051/309-413 8348
Prodam kompresorsko hladilno torbo 33
I. ff 041/597-933	8377
Kupim rabljeni mešalec za beton in vhodna vrata od 100 - 150 cm. ff 041/77-44-
3 2	8403
GARAŽE
Kupim GARAŽO v Šorlijevem naselju. ® 031/253-891_8110
Oddam GARAŽO v Šorlijevem naselju. « 204-22-91_^
Nujno kupim GARAŽO v Škofji Loki. Đ
040/885-226 »3liberi..l	8343
Oddam garažo v najem na Planini, Goga-lova ulica. O' 2027-259	8373
GLASBILA
Kupim dobro ohranjeno frajtonarco. It 040/623-416	8395
GR. MATERIAL
Les žagan DESKE, LETVE po naročilu, možna dostava, v 041 /365-149 8235
Prodam električna daljinska dvižna vrata, 3,5 X 2,7 brezhibna, cena 200.000 SIT. V 25-35-600	8370
HIŠE PRODAMO
Prodam stanovanjsko HIŠO v III. gradbeni fazi, kvalitetno zgrajeno, na lepi sončni parceli, pod gozdom, etaža 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena po dogovoru, v 51-46-052 »3uiMri.«i 7569
Križe HIŠA nova mirna lokacija, modema zasnova, podaljšana III. gradbena faza, sončna ravna lega, ob zelenem pasu, bližina šole, trgovine, dobre prometne povezave prodam, tt 041/616-888	80i4
HIŠA energetsko varčna za 15.950.000 SIT. 120 m2, možnost kredita. Dodatne inf. na tr 01/428-93-99 ali 051/347-477
»3lztMri.ll	8221
Škofja Loka - Podlubnik, prodam nadstan-dardno stanovanjsko hišo. tr 070/600-
300	8287
Prodam takoj vseljivo HIŠO v bližini Bleda. rt 031/837-851	8363
V Britofu prodamo hišo z gospodarskim poslopjem. 2200 m2. tr 040/537-387
8393
Brezje - hiša 240 m2. na parceli 728 m2, kmetijsko zemljišče 7500 m2 za 39.600.00 sit prodamo. V 041/958-008 Renata, Pegaz Inc., d.o.o.. Ljubljanska c. 110, Domžale	84oi
Zgornje Gorje - prodamo novogradnjo 9 x 6,5 III. grad. faza ter 976 m2 zemljišča. Mirna lokacija ob potoku. Cena po dogovoru. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C, 50, Bled, tel.:(04) 5745 444,
Bled - 500m iz centra prodamo hišo letnik 1965, lepo vzdrževano CK stara 4 leta. Hiša ima cca 180 m2 in 980 m2 vrta. Cena 39 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 5CT, Bled, tel.:(04) 5745 444.
BLED Dobe - prodamo večjo družinsko hišo letnik 1980 v izmeri 225 m2 in cca 700 m2 zemljišča. Cena 45 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
ATBU stattovaiUski zadruga, z.0.0.
ZE Ljubljana, Vojkova 63. Ljubljana
01/530 92 90.041/329 179
PROMET Z NEPREMIČNINAMI
NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE
KRANJ bližnja okolica kupimo novejše stanovanje 65-85m2 za znano stranko.
BLED okolica nujno kupimo manjšo stanovanjsko novejšo hišo za znano zahtevno stranko.
RADOVUJCA dvojček 280 m2, 573 m2 zemljišča, L 1970, garaža, lepa lokacija. Lepo vzdrževana, možnost dvodružinste. Koda H-219. Cena 44.840.000 SiT
ŠKOFJA LOKA smer KRANJ samostojna 2- stanovanjska hiša 220 m2, parcela 900 m2,1. 1971. Koda H-206. Cena 42.000.000
vabljeni na: www.sZ'atrij.sl
Bled Dobe - prodamo hišo renovirano I. 2000 v izmeri 150 m2 in cca 1000 m2 zemljišča. Cena 49 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
ZGORNJI OTOK, Podvin prodamo nedokončano (manjka fasada) hišo v izmeri cca 180 m2, ter staro hišo in 2000 m2 zemljišča. Cena 28 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:(04) 5745
444.
Lesce ob obrtni coni, Hraška c. - prodamo staro hišo (100 let) možna nadomestna gradnja in sprememba v poslovni objekt. Objektu pripada 1227 m2. Cena 35 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50,
Bled, tel.:(04) 5745 444.
Železniki - Dašnica - prodamo vrstno končno podkleteno montažno stan. hišo tloris 13x11 m zgrajena leta 1986 - 219 m2 uporabne površine, klet - pritličje, velikost zem-jišča 440 m2. ck ogrevanje vsi priključki. Cena 35 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547
ĆRNOMEU - STRAZNI VRH, prodamo manjšo enodružinsko hišo, ki je potrebna prenove, hiša stoji na 2592 m2 zemljišča, ki pa je deloma obdelovano s trto, hiša je stara 60 let in je podkletena (vinska klet), 1. etaža vključno z mansardo je potrebno ot> noviti oz. izdelati, lep razgled na Gorjance in Črnomelj, brez CK in tel. priključka, prevzem možen takoj. CENA: 5.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si
PODNART, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansar-da, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let, potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000,00 SIT, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
BITNJE, prodamo enodružinsko hišo, ki je v izgradnji in stoji na 644 m2 zemljišča, pravnomočno gradbeno dovoljenje s projekti za stanovanjski hišo v izmeri 190,7 m2 bruto, netto 158,57 m2 + balkon 9,2 m2, komunalni priključki (elektrika, vodovod, telefon), hiša bo zgrajena do 4 podaljšane gradbene faze brez finalnih tlakov in zunanje urediWe, CENA: 37.500.000,00 SIT ali CENA za 3 gradbeno fazo, ki znaša 26.883,510,00 SIT, začetek gradnje takoj.
KRANJ - CENTER, prodamo poslovno stanovanjsko hišo na Tavčarjevi ul., 130 m2 zemljišča, 100 m2 stanovanjske površine, v pritličju poslovni prostor, v zg. etaži trisobno stanovanje, neizdelana podstreha, tel. priključek, prevzem možen takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
KRANJ - OKOLICA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30,000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360. www.agentkranj.si
SPODNJI BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček ob glavni cesti, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremic-nine.si
ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64.5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wAvw.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR-okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PREDDVOR - okolica; 300 m2, I. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRIŽE; manjša pritlična hiša, I. 1968, 75 m2, prenovljena I. 2001, vrt, drvarnica. CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.sl
KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, eno-stanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
Bled-Zasip: Manjša hiša 170 m2 bivalne površine, adaptirana 1992, s čudovitim pogledom na Stol in Bled z gradom, parcela 210 m2, z lastnim vodnim izvirom, vredna ogleda, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 33 mio SIT. iTD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041 /755-296, 040/204-661
Bled: Hiša lahko dvodružinska - 2x 2SS z ločenim vhodom, zgornje nadstropje 80 m2 stan. površine popolnoma adaptirano, spodnje 70 m2, parcela 800 m2, vredna ogleda, cena 45 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
BITNJE - NOVOGRADNJA! stan. hiša v podaljšani IV. gradbeni fazi (dokončana brez kopalnic in finalnih tlakov), modema pritlična hiša, v pritličju 80 m2 in v nadstropju enako, cena 37,5 mio SIT v 4. gr. fazi ali zgrajena v 3. gr faza za 26,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53. 051 320 700_
ŠENČUR: novo hiša v izmeri 14 x 13 m, modema zasnova, parcela 500 m2, cena - 59,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700
KRANJ - Seljakovo naselje stan. hiša 1.83 na parceli 1.012 m2. samostojno stanovanje v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2. možnost dvostanovanjske hiše. letnik 83. cena je 69,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
GORIČE pri GOLNIKU: stan. hiša stara 43 let na parceli 729 m2, vel. 9 x 9 m, cena je 26,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
KRIŽE pri TRŽIČU: pritlično hišo, vel. 11,60 X 7.50 m, leta 2000 obnovljeno, parceli 220 m2 in ima možnost izdelave podstrešja v stanovanjske površine, cena - 20,5 mio SIT, K
3	KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel.
04	202 13 53, GSM 051 320 700
ŠKOFJA LOKA: stan. hiša z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
STRAŽIŠČE: stan. hiša na parceli 1.200 m2 iz leta 57, obnovljena 70 leta, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg je garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na lepi razgledni točki in ni naseljena, cena = 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
HIŠE KUPIMO
Na Bledu, kupimo več manjših hiš od 20 do 40 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
IZOBRAŽEVANJE
Prevajam iz francoščine in nemščine v slovenščino in obratno. Moj Tt 01/51-71-116, cena je ugodna. ŠorI Mihael, s.p., Vrščaje-va 10, Ljubljana	•	sise
KOLESA
Prodam dobro ohranjeno žensko KOLO Rog rdeče barve, tr 235-49-31 8123
KUPIM
Baker, aluminij, medenina, profili, bakreni in aluminijasti kabli, plačilo z gotovino, odpeljem takoj. TP 041 /500-695	7917
Cisterno za gnojevko Creina 12001700 in izkopalnik krompirja, kupim, tt 051 /269-
327	8366
LOKAL NAJAMEM
Gorenjska, Škofja Loka. Kranj, okolica, najamemo poslovne prostore, 700 m2. skladišče, 300 m2 pisarne, nujno dostop z vlačilcem, info dopoldan, tt 513-82-00 Abena Trade, d.o.o.. Virmaše 139. 4220 Škofja Loka	8389
LOKALE ODDAMO
V najem oddamo poslovni prostor 102,5 m2 (pritličje). Bleiweisova 16, Kranj, tr 041/677-256	8124
ODDAMO poslovni prostor v KRANJU. Vrečkova 3. Planina, zgrajen 1977, površine 50 m2 in kleti površine 114 m2, cena najema pritličja: 8 EUR/m2, cena najema kleti: 3 EUR/m2 ,Gorenjska banka d.d.. Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
s ' . » •
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
ODDAMO poslovni prostor v ŠKOFJ! LOKI, Kapucinski trg 7, zgrajen 1977, v I. nadstropju poslovnega objekta 27m2, cena najema: 6 EUR/m2 .Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovne prostore v RADOVLJICI, Gorenjska cesta 16, prenovljene 1982, v 2. nadstropju 259,06m2, v tretjem nadstropju 95,92m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovni prostor - lokal v KRANJSKI GORI, Borovška cesta 95, prenovljen 2003, v izmeri 26,30m2, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
RADOVUlCA: pisarniški prostori, I. 1986, takoj vseljivo, pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansar-da: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za i leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SIT/m2/mesec {v ceni so všteti stroški kurjave). ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, url^izem in energetiko, d.d. kranj, bleiweisova 14
STANOVANJE PRODAMO
•Kranj, Planina I; 3S; VII. nadstr.; izmere 83,8 m2; starost 25 let; cena 20 mlo. SIT; •Kranj, Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2; starost 45 let; cena 14 mio SIT.
STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
•Trboje, I. nadstropje v celoti, 160 m2, staro 24 let, za skupino do 10 ljudi, cena 100 tisoč SIT/mesečno + stroški;
HIŠO ODDAMO V NAJEM:
•v bližini Podvina, pritlična, tloris cca 80 m2, opremljena, na parceli velikosti 1.400 m2, mesečna najemnina 95.000,00 SIT; •v bližini Golnika oddamo v najem vlsokopritllčno hišo tlorisa 50 m2, opremljeno, starost 30 let, na parceli velikosti cca 150 m2, mesečna najemnina 85.000 SIT.
HIŠE - PRODAMO
•Šenčur, starejša kmečka hiša, tlorisa 163 m2 in gospodarsko poslopje 198 m2, na parceli 822 iTt2, starost 200 let, cena 24,5 mlo SIT; •Šenčur - visokopritlična, tlorisa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54,5 mio. SIT;
•bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovan-jski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT; •bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT; •bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša, tlorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 43 mlo SIT;
TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO
•Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi -
gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na
parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva,
možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od
leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mlo. SIT;
POČITNIŠKI OBJEKT - PRODAMO
•v Bohinjski Bistrici; 1 nadstropni s 27 ležišči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti 1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT.
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
•Kranj, Planina II!., v trgovskem centru Spar, I. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 29,8 mio SIT; •Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2, terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63 mio SIT; •Kranjska gora, IV. gradb. faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mio SIT; •Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mio SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno; skladiščni prostori - proizvodne hale -PRODAMO v Retečah - Škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT;
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
•Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; enonadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, 116,5 mlo SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT;
•Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962,120 mio SIT
POSLOVNI PROSTOR: \ - ODDAMO V NAJEM
•Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80
m2, stare 22 let, 112.000"SlT mesečno in
skladišče 50 m2, cena 35.000,00
SIT/mesečno;
•Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2,116.500 SIT mesečno; •v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 poslovna prostora, velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; •Kranj, Planina I., oddamo ali prodamo, "izmere 44,8 m2, starost 24 let, adaptirano 1990, najem 84.000 SIT mesečno, za prodajo 9 mio SIT;
PARCELA - PRODAMO
•Kranjska gora - Podkoren, v izmeri 2500 m2, cena 14.500 SIT/m 2;
•Hrastje, za poslovni objekt, 846 m2, komunalno opremljena, cena 22,5 mlo SIT; •Tupaliče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2. •Podreča, v izmeri 1900 m 2, cena 19.000 SIT m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2. cena 21.500 SIT m2;
•Kranj Primskovo; izmere 4,500 m2; za rekreacijski center: cena 14.400.00 SIT / m2;
VIKEND PARCELA - PRODAMO
•Bistrica nad Tržičem, izmere 1.097 m2; cena 6.000,00 SIT/m2,
PRODAJA LASTNIH STANOVANJ V NOVOGRADNJI NA PLANINI možnost ogleda na Internetu: domplan.si
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESUlVOST IN USPEH.
ODDAMO poslovne prostore na JESENICAH, Cesta maršala Tita 8, prenovljene 1982, vi. nadstropju 130,00m2, vmansar-di 130m2, cena najema: 6 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1. 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
ODDAMO poslovna prostora - lokala v CERKLJAH, Trg Davorina Jenka 10, obnovljena 1989, površine 48,60 m2 in 50,80 m2, cena najema 10 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
LOKALE PRODAMO
PRODAMO poslovni objekt v KRANJU, Prešernova ulica 6, prenovljen 1990, v izmeri 1462,49 m2, na 1184 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 975.448,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO Kočo dr. Janeza Mencingerja na KOBLI, prenovljena 1989, v izmeri 349,88 m2 na 3299 m2 velikem zemljišču, prodajna cena: 215.220,60 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO poslovni objekt v ŠKOFJI LOKI, Šolska ulica 6, zgrajen 1959, v izmeri 610,79 m2, brez zemljišča, z najemnikom, prodajna cena: 395.010,00 EUR, pripadajoče zemljišče veliko 2153 m2, prodajna cena: 173.618,00 EUR, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
PRODAMO ALI ODDAMO poslovni lokal v HRUŠICI, Hrušica 71/f, Jesenice, zgrajen 1986, skupne izmere 63,97 m2, prodajna cena: 45.146,90 EUR, cena najema: 7 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77

M ms^ i^oto km»? fiirtoviBstd avtoflH^iHskl, i^oMml Is stanoKu^ tlD IS tet INi iig^id Qlmtnl mri, za zaposlene ter iipoißijfflce. iuM irad sifrs 09. Možnost tArene^ tfolmlks ite 50 % ter i^ačHa doHiov, kredH nI ovira. Pn ž^i ptld^no tuti na A



[Dušan
NtlMEROUilO
z nratarnimi mili
vie.%b.: Mlffjska ul. 22.2Đ00 Maribor
PRODAMO AU ODDAMO triplex garažo št. 68 na JESENICAH, Titova cesta, zgrajena 1971, v izmeri 11,76 m2, prodajna cena: 4.229,50 EUR, cena najema: 4 EUR/m2, Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleiweisova cesta 1, 4000 Kranj, telefon: 04/208-44-77
RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primerno za trgovino ali mirno dejavnost, prevzem takoj, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d'. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: novogradnja Prešernova, 50 m2, pritličje, lasten vhod, dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mirno dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v ju-Iiju/m2: 407.760 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si
MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39,23 m2, PR/1. nad., CK-plin, tel. priključek, PVC - okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si
KRANJ - CENTER, oddamo gostinski lokal (diskoteko) v obratovanju, ki ima 100 sedišč in 300 stojišč, 400 m2, prenovljen pred 6 meseci, odkup inventarja 22.000.000,00 SIT + mesečna najemnina 1200 SlT/m2, prevzem po dogovoru. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si _
KRANJ - Primskovo več poslovnih prostorov v 1. nadstropju objekta, v izmeri od 30-150 m2, staro 4 leta, cena = 142.800,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
KRANJ - Primskovo v pritličju blagovnice, trgovski prostor izmeri od 160 m2, staro 4 leta, cena = 358.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,051 320 700
MOTORNA KOLESA
Kupim rabljen moped Tori, tt 041/891-
996	8295
NAJDENO
Našli so se ključi na polju pri Britofu, avtomobil Toyota z obeskom. W 040/652-572
8278
OBVESTILA
VZg. Goriah pri Poklukarjevih danes začeli z obiranjem črnega ribeza, tt 5725-015
8323
OTR. OPREMA
Kupim rabljene otroške SMUČI z vezmi, od 130 do 150 cm in pancerje dolžine stopala 22 cm. V 041/241-250	827o
Prodam globok in športni otroški voziček, hojico in avtosedež od 9 kg do 18 kg, ugodno. W 041/269-323	8391
OSTALO
Na našem domu iščemo žensko za dnevno pomoč starejši osebi, v Kranju. IT 23-
24-6 1 2	8340
PRIDELKI
ČEŠNJE, kakovostne, domače, dnevno sveže obrane hrustavke, ugodno prodajamo. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič. ff 595-60-80, 041 /747-623 8009
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom, g 041/515-867 8015
Prodam jedilni KROMPIR. ® 041/620-
824_^
Prodam letošnji krmilni KROMPIR. Đ
041 /745-685	827i
Prodam novi KROMPIR in domače žga-nje. g 253-1507_^
Prodam krmilni KROMPIR. IT 25-27-360, 041/295-591	8325
Prodam AJDO, naravno sušeno, za seme, Pipanova 40, Šenčur.	3331
Prodam AJDO za seme, naravno sušeno. g 25-21-538_8332
Prodam AJDO. g 01/3627-176 8364
Prodam gorenjsko semensko ajdo, večje količine, g 25-11-579	838i
PODARIM
Podarim tri tigraste MUCKE, g 5874-076
8291
Prijazne tigrasto bele 3-4 mesece stare mucke, vajene stanovanja in čistoče podarim skrbnim ljudem, g 5881-131 8351
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO primerno za poslovno dejavnost in stanovanjsko hišo 967 m2, ob glavni cesti Kranj - Škofja Loka v Zgornjih BItnjah, cena ugodna, g 041/404-960 Avtoas, d.o.o., Trg Rivoli 3, Kranj	7998
Lesce - okolica, TRAVNIK, ravna, sončna in mirna lokacija, prodam, g 031/727-
035	8335
Prodamo parcelo na obrobju Kranja, mirna lokacija, blizu dostopa na avtocesto, g 281-82-80 dop.	8368
Na obrfločju Žirov kupim zazidljivo parcelo. g 041/221-217 po 18. uri	8380
Gorenjska, kupimo zazidljivo zemljišče 1200 M2, info dopoldne, g 513-82-00 Abena Trade, d.o.o., Virmaše 139, Škofja
Loka	8388
BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viww.svet-nepremicnine.si
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si
PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KOMENDA: stavbna parcela 1.128 m2, cena = 26.240,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_
BITNJE: stavbno zemljišče 1.300 m2 za hišo, po 16.750,00 SlT/m2, K 3 KERN
d.o.o.,	Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
NAKLO pri KRANJU: 1000 m2 stavbno zemljišče, delno v bregu, cena = 14,3 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700
Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 in 700 m2. Cena 14.300 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
Bled Zasip - prodamo gradbeno parcelo v izmeri 600 m2. Cena 24.000 SIT/m2. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki. Cena: 24.000,00 SIT/m2, foto na www.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
Železniki - Studeno - na lepi lokaciji je na voljo še nekaj zazidljivih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš. Parcelacija parcel in dostopne ceste je izvedena. Cena 14.380 sit/m2. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p., tel. 04 50 60 300, 041 647 547
MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parce-
e,	namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.896.580,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčaneva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agent-kranj.si
BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvwv.agentkranj.si
V NEPOSREDNI BUŽINl KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO. SONČNO, NE V BUŽINl VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
Kranj Naklo: Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, končna, sončna. Cena 22.300 SIT/m2
Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500m2, infrastruktura v neposredni bližini s 4500 m2 gozda, kjer že stoji manjši objekt. Cena 10 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Jesenice - Blejska Dobrava: Parcela 2100 m2 zazidljiva, delno v pobočju, urejen dostop, cena 20EUR/m2. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 041/900-009
POZNANSTVA
POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete tel. 031/612-541 od 9. ure dalje, ali pišite SMS. Opozorite na ta oglas gospe, ki si želijo novih poznanstev. Veselimo se sodelovanja z vami! "STIK" Janez Bučar s.p., Ko-seskega 28, Ljubljana	8328
POMLADNI VETER - 51-letna gospa, osamljena, želi spoznati primernega moškega. Gospodje, prosimo, pokličite tel. 090/54-24 ali 090/54-25 (186 sit/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni tudi drugi, veseli vas bomo! "STIK" Janez Bučar s.p.. Koseskega 28, Ljubljana	8329
RAZNO PRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave. g 041/718-019	8237
Ugodno prodam 601 kotel za kuhanje žganja, ročno kovan, g 533-02-02 8279
Prodam domače ŽGANJE, g 57-44-823
8303
Prodam keramični lijak s podstavkom in pipo. g 031 /352-417	8306
Prodam rolke 31-35, avtomatiko za centralno, vrtalko in mladinsko kolo. g 23-30-
165	8308
Prodam rabljena garažna VRATA, -g 250-
31-31	8313
STANOVANJA
ODDAMO
SOBO v Kranju opremljeno, ogrevano oddam samskemu moškemu, g 04/232-50-59	8228
V središču Bleda. V najem oddam opremljeno sobo z balkonom, cca 19 m2, souporaba kuhinje, WC, hodnik, g 041/259-
28 2	8275
delailk« 4r«it>k
NEPREMIČNINSKO
POSLOVANJE
n K»
S ^
s o 0 ?
_3 O
Si
S s
v Kranju oddam novo opremljeno garsonjero. g 041 /263-050	8284
Oddam delno opremljeno 1 S stanovanje na Planini v Kranju, g 2541-107 zvečer
B288
Oddam enosobno stanovanje v centru mesta Kranj, g 031/341-370	8290
V	dvostanovanjski hiši damo v najem dvosobno stanovanje, 74 m2, 6 km iz Kranja. ŠIFRA: PAR SREDNJIH LET_^
V	najem oddam 1 S stanovanje, g 040/752-815 po 18. uri	8304
Oddam 1 S stanovanje, Kranj - Planina II, opremljeno, pritličje, takoj vseljivo, najemnina 60.000 sit, varščina, predplačilo, g
040/285-748	8309
Öddam 1S stanovanje na Planini 1/7, cen-tralno ogrevanje, KTV. g 204-22-91 8321
Oddam sobo s souporabo kopalnice, g 051/252-509	8366
Škofja Loka - Frankovo naselje oddamo,3-sobno stanovanje 80m2, 2. nadstr. nizek blok, kuhinja opremljena, vsi priključki. Cena 72.000,00 sit/mes. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547
KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I, 2003, 2. nadstropje, nizek blok, opremljeno. CENA: 74.400 SiT/mesec. Garancija v višini 8-mesečne najemnine. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, w/ww.svet-nepremicnine.si
STANOVANJA NAJAMEMO
V	širši okolici Radovljica najamem enosobno STANOVANJE, g 031/844-051
8052
Tujec najame 2S opremljeno stanovanje ali stanovanje v hiši med Kranjem in Ljubljano za dalj časa. g 031/840-547
3289
KRANJ - oddamo 1 SS 1.5 S 50 m2 v 5. nad. za 60.000,00 SIT/mes in 1 SS 39,50 m2 v 2. nad. v 2. nad. za 55.000,00 SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12. Kranj, tel.
202 13 53,051 320 700
STAN. OPREMA
Novo kuhinjo prodam, g 031/504-642
7748
Prodam opremo za dnevno sobo. g 2311-828	8326
Po polovični ceni prodam novo visečo WC školjko z desko in umivalnik ter masko za umivalnik, g 040/713-588	8379
Prodam skoraj novo nadstropno posteljo, pograd, g 040/623-416	8397
STORITVE
SELITVE, HITRI PREVOZI, prenosi pohištva, klavirjev, blagajn, montaža pohištva, pomoč pri odnosu kosovnih odpadkov, hitro in ugodno. Tadej g 041/737-245, Matej 041/35-80-55. Brce Tadej s.p., J. Platiše
11. Kranj	5512
^ 04/2316^00 041/323-823
. d.o.o.. Šutna 93. Žabnlca
DOM
STROJNI ESTRIHI
P0LA6AIIJE PARKETA IN PVC TLAKOV
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regiooala! TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
gorS^s ka^S 9 viz^
fKMmttt.^ VSVIOfTt



s\.

24 ur na dan otkiajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves. dan VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedam dni v tednu oddajamo zanimiv,domatč, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v občini, v KS aH celo pri Vas doma
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: iToc poročtta DESK:
04/233 11 59 04 1233 11 55 04 / 233 11 SS 04 / 232 45 50 04 / 233 12 31
IMTERNETi h«f5://www.tele-tv.sl
Zato nas poklii^^ m naročite I
TEUETEKST Smm^ VUKEOSTRANI« TV REPORTAŽE. WDEOSPOTE, OTVORITE, TV f>^RAM V ŽiVO, fWDSTAWrVE PODJETIJ, Dlf^KTKE PREMC^E m *Ce.OVEi^Eitttt FftJT
Nai OmTALm 07VOtO zmof0 vs& fU
\
.J-
mE-





TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila do 30% prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. -B 041/694 229, 01/83 15 057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
5595
GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Cerklje, IZVAJA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, OMETI FASAD IN NOTRANJI OMETI, KAMNITE ŠKARPE, UREJANJE IN
TLAKOVANJE DVORIŠČ. 'S 041/589-996
6287
ŽALUZIJE, lamele in piise zavese, screen senčila za strešna okna, izdelava In montaža. Žaluzije 25 mm, cena od 2264 SIT/m2 +DDV. ff 01/365-12-47, 041/334-247, Rono senčila, d.o.o., Mavsarjeva 46, Notr.
Gorice	6536
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peters.p., Senlčno 7, K, ® 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDEI Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU!
6904
Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. ®
040/754-286 »SIzberi.sl	7285
STROJNO
IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
teL: 04/25 718-13 041/632047
Kleinvnc Vliuiimir s.p.
PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacija stanovanj, termoizolacij in laminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA, Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka, Đ 04/51-52-238, 51-52-239, 041/806-751	7353
Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. ff 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik	7443
PVC okna-vrata
tel: 04/2344 580,040/212 155
K^inäojva ul. 6, Kranj Cn^Of Cergf %p.
U1/W vv. c&r&rs/D. s/
Želite na novo pobarvati fasado in lesen napušč? Ugodno in hitro! 'S 041/570-957, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj	7680
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. ff 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7705
ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom, Delamo hitro in poceni. Đ 041/561-838, Byty-qi - Bene in ostati, d.n.o., Struževo 3a, Kranj	7706
Elekroinštalacije Janez Valter s.p.. Nova vas 15, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste ELEKTROINSTALACIJSKIH DEL « 041/760-616	7840
NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DELA OD TEMEUEV DO STREHE, TUDI NOTRANJI OMETI, ADAPTACIJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, FASADE. DELAMO HITRO IN POCENI. tr 041/593-492, 051/354-039, BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., CEGELNICA 48B, NAKLO	7909
Nudimo vam hitro, učinkovito, dinamično ter ugodno storitev; vse vrste elektorinstala-cij ter alarmne naprave. Elektroinstalacije ŠMAJD, d,o.o.. Jezerska c. 132, Kranj, tt 041/740-687	8020
Nudimo vam vsa slikopleskarska dela, izdelava novih in obnovo starih fasad, izdelujemo in adaptiramo podstrešna stanovanje, predelne stene in strope s suhomontažnimi elementi po sistemu knauf in riggips ter montažo vseh vrst stropov sistem armstrong. Naročila sprejemamo v trgovini Pri Juretu, na Mlaki pri Kranju, Golniška c. 30 ter na ts 204-96-30 in 040/624-078 so44
RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non - stop ff 041/682-153, 01/51-22-846, Marjan Žugelj s.p., Ul. Rezke Dragar 5, 1210 Ljubljana - Šentvid	8097
Bytyqi in ostali d.n.o., Glavni trg 14, Kranj izvaja vsa gradbena dela, notranje omete, vse vrste fasade, adaptacije in novogradnje, tt 041/760-614, 04/20-27-031 8112
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava vseh vrst škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala. ® 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovška 10, Kamnik	8133
Izvajamo gradbena dela, novogradnje, adaptacije, omete, izposojamo material za opaže ter ročna električna orodja. ® 041/703-826, 04/5J 0-20-00, Čufar Boštjan s.p., Rudno 16, Železniki	aiae
Inštalacije vodovoda, centralnega ogrevanja, adaptacije starih in napeljava novih instalacij, popravila, odmaševanje odtokov, menjava in čiščenje bojierjev ter pip. ® 040/37-36-44, Gregor Kozamernik s.p., Hraše 30a, Smlednik	8236
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ - PLANINA I, ohranjena GARSO-NJERA 22 m2, delno opremljena, cena 8,4 mio SIT. tt 041 /440-789	8193
Železniki - trisobno, 87 m2, izdelano 2001, vrstna hiša, balkona, parkinga.
3031/769-352	8230
Radovljica dvosobno 50 m2, kletno, suho, kopalnica in shramba okno. B
031/769-352	8231
Prodam GARSONJERO na Gogalovi v Kranju, prenovljeno, opremljeno, KTV in tel. priključek, cena 9.900.000 sit. 15P
041/665-990	' 3312
Na izredni lokaciji v Kranju prodam 3-sol> no stanovanje v izmeri 65 m2. Nahaja se v mirnem naselju v bližini vrtca, osnovne šole, srednje šole in fakultete (oddaljenost cca 300 m), V bližini sta tudi zdravstveni dom in avtobusna postaja. Do novega nakupovalnega centra Supernova je cca 10 minut hoda. Stanovanje je bilo adaptirano leta 2003 (nova kopalnica, nova plastična okna, nova plinska centralna, nova streha na bloku). Stanovanje je opremljeno z vsemi potrebnimi priključki (elektrika, voda, plin, CK, KTV, telefon) in je bremen prosto. Stanovanje ima urejeno vso potrebno dokumentacijo in je že vpisano v zemljiško knjigo! Cena 19,2 mio sit ali 80.000 eur. ® 040/273-
160	8360
Bohinjska Bistrica - prodamo dvosobno stanovanje 48,6 m2. III. nad. letnik 1971, cena 12 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel. :(04) 5745 444.
HRUŠICA - prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje 1. 1950, v velikosti 63 m2. Cena po dogovoru, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil. sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA
C. 50, Bled, tel.:(04) 5745 444.
ZG. GORJE: 45,9 m2, večje 1 ss v 2. nadstr., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.atpdom.si
ZG, GORJE: 55,85 m2, večje Iss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si
RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji-2,5ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, virtualni ogled na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano. ALPDOM •d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, vww.alpdom.si
BLED - Mlino: cca, 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na www,alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
(
L


petek, 9. julija 2004
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 29. STRAN
RADOVUICA: 105,36 m2 in 105,91 m2, (jve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, idet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juliju/m2: 368.681 SIT, foto in tlorisi na wvw.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wvvw.alpdom.si
Škofja Loka - Frankovo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 50,2 m2 4. nadstr. stolpiča zgrajen leta 1965,obnovljeno vse razen oken in vrat. Stanovanje je svetlo in ima lepo razporeditev. Lastna ck na plin. Cena 15,8 mio sit. Loka nepremičnine Faj-far Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547_
škofja Loka - Partizanska cesta - prodamo 1-sobno stanovanje 30,6m2 7. nadstr. zgrajeno leta 1972, balkon vsi priključki ck ogrevanje. Cena 11 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tet. 04 50 60 300, 041 647 547
V Kranju - Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije 10 x 7 m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda, elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo - AJM, priključek na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru. CENA: 32.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, VWW. agentkranj. si
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi,
www^kb^i
S
en
es.
o
3
S
C
Oi'
3
a
SKB BANKA I.P.
AGENT KRANJ, d.o.o., Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalori-mđtri, vsa stanovanja imajo balkon in parki-ßce. Na razpolago še nekaj stanovanj in Si-' ^er: - 1S.S.+1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,83 m2, CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 39,24 m2, CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,43 m2, CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 50,16 m2, CENA: 17.730.629,12 SIT (74.224,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 47,49 m2, CENA: 16.837.695,68 SIT (70.486,00 EUR) -13.S.+1 v mansardi 36,44 m2, CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V.(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - OKOLICA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
4
KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2. staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,90 m2, 4. nad./12, staro 30 let, balkon, vsi pri-ključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. teL 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo epo dvosobno stanovanje v 1. nadstrop-lu/2, 61,83 m2, terasa, CK - plin, vsi priključki, 2xpokrit parkirni prostor, vpisno v 2.K., vseljivo takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22,
Kranj, te kranj.si
04-23-65-360, www.agent-
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, 5. "ad./i3, balkon, staro 30 let, kuhinja, vsi Priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, ]jy^.agentkranj.si_
KRANJ - CENTER, v staro meščanski hiši f^i^damo prazno dvosobno stanovanje, hiša (Obnovljena leta 1993, 64 m2, PR/2., Ck -vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: ^4.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, IJI^Af. agentkranj .si_
Skopja loka - frankovo naseue,
f'i'odamo dvosobno stanovanje 50,19 m2. 4. nad./4., staro 43 let. zastekljen balkon, ^K-lastna plin, vsi priključki, vseljivo po do-QOvoru. CENA: 16.000.000.00 SIT ^GENT KRANJ. Tavčarieva ul. 22. Kranj, 04-23-65-360. www.agentkranj.si
SKB BANKA B,D.
SKB banka. Ajdovščina 4,1000 Ljubljana
KRANJ - ZLATO POUE. prodamo lepo trisobno stanovanje vpisano v Z.K., 60,30 m2, pritličje, staro 44 let, brez balkona, CK-plin lastna, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarieva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si
I „ ■, ^ ■	,.
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje v fazi adaptacije, stanovanje bo izdelano na ključ, 75,96 m2, mansar-da/2, brez balkon, CK - lastna na plin, vsi priključki, prevzem takoj. CENA: 23.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj. tel. 04-23-65-360. WV/W. agentkranj. si
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo, takoj vseljivo dvosobno stanovanje s kabinetom v izmeri 76,27 m2 + 4.51 m2 kleti, 5 nad./8. staro 18 let, balkon, vsi priključki, kuhinja z belo teh., vpisano v Z.K.,. CENA: 19.700.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww. agentkranj. si
ŠKOFJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, CK, garaža. CENA: 25,8 mio oz. po dogovoru. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Šoriijevo naselje; 51,53 m2, dvosobno stanovanje v stolpnici, I. 1970, 4. nadstropje, SZ lega. CENA: 18 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11
000.	031/374 745. www. sve t-n ep remi c-nine.si
KRANJ - Planina lil; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
KRANJ - Planina I; 2+2 sobno stanovanje,
1.	1976, 92.6 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremic-nine.si
ŠKOFJA LOKA - Frankovo; I. 1980, eno sobno stanovanje, 40,30 m2, 4. nadstropje, balkon, klet, skupno parkirišče. CENA: 13 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
PODNART; 42 m2, enosobno, urejeno, v vasi, balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.0,0., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si
BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; 52 m2, leta 2000 obnovljeno enoinpolsob-no stanovanje, CK, brez balkona, kabinet. ZK. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si
RADOVUICA, GARSONJERA v tretjem nadstropju. 24,68 m2, opremljena, vseljiva takoj, I. 1994, CENA; 8.780.000.00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o.. 04 576 76 00 vww.makler-bied
BLED, enosobno stanovanje v pritličju alpskega bloka, 32,45 m2, obnovljeno in popolnoma opremljeno, vseljivo takoj. L. 1980. CENA: 12.000.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 www.makler-bled
LESCE, ENOSOBNO stanovanje z lastnim vhodom; alpski blok, 31,83-m2, pritličje z balkonom, opremljena, takoj vseljiva. L. 1987. CENA: 11.200.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 vww.makler-bied
BEGUNJE, odlično dvosobno stanovanje v pritličju 17 let starega stanovanjskega bloka. izmera 60.76 m2, balkon s pogledom na travnike in gozd, nadstrešnica za avto. L: 1987. Cena 17,5 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 www.makler-bled
Radovljica - Cankaqeva: 3SS. 70.22 m2. III. nad, zelo lepo popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vredno ogleda, cena 21,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Radovljica - Gradnikova: 2SS, 50 m2. nad. z garažno nadstrešnico, cena 14 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661. 041/755-296
Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: ISS cca 38 m2 + 1SS s kabinetom cca 55 m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/75&-296
Kranj - Kidričeva: 3SS, 78 m2. III. nad., popolnoma obnovljeno, delno v mansardi. nizek starejši blok. stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi priključki, cena 21 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296
Kranj - Orehek: V večstanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15.2 mio. funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296
Šk. Loka - Frankovo naselje: V nizkem bloku prodamo 2SS - delno v mansardi. 50.30 m2, 4./4 nad., vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2SS na drugi lokaciji - Partizanska. Podlubnik. Groharjevo. Cena za stanovanje 16,2 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/75&-296
KRANJ. Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1975, vselitev po dogovoru, cena = 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: NOVOGRADNJA - na Primskovem bo v letu 2004 zgrajeno 8 stan. enot v hiši z dvema vhodoma, in sicer: 2 enoti -1 SS z atrijem 40,40 m2 za 15,70 mio SIT, 2 enoti -1 SS v 1. nad. 46.35 m2 za 18,00 mio SIT 2 enoti - 3 SS z atrijem 86,75 m2 za 31,50 mio SIT 2 enoti - 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobi v mansardi 72,10 m2 za 26,20 mio SIT, v ceni je vključen DDV 8,5 %, lastna CK na olje in parkirno mesto pred hišo, last K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
KRANJ: stanovanje v 1. nadstropju hiše 76 m, klet 23 m2 in podstreha 58 m2,1. 1912, ni obnovljeno, cena = 18,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 202 13 53.051 320 700_
KRANJ: v pritličju večstan. hiše 2 SS 63,50 m2, obnovljeno in vso opremo, cena mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: mestno jedro 1 SS 41,52 m2 v 2. nadstropju, obnova 1990, cena = 8,0 mio SI, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: Planina 3. 2 SS 62.10 m2 v 3. nadstropju, cena = 17,3 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STA-NOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvAiv.agentkranj.si
KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 3S.S., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRI-KUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si
KRANJ; za znane stranke KUPIMO garsonjero oz. enosobno stanovanje!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si
KRANJ; za znane stranke TAKOJ KUPIMO dvosobno ali trisobno stanovanje!!! SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70. 041/755-296. 040/204-661
TURISTIČNE STORITVE
Na morie v Kraljevico. Informacije in ličen prospekt dobite pri Kršulj. W 00385/051-281-777.091-767-3709	8272
Počitnice na Pagu - Metajna za 5.000 sit polpenzion. lastna plaža. 5 m od mona. tt
031 /462-085, 040/798-708	8356
VOZILA DELI
Prodam PRIKOLICO za osebni avto, Po-dreča 23. ts 051/347-023	8285
VIKENDI
Preddvor s širšo okolico, kupim^ brunarico ali vikend, plačilo v gotovini. ŠIFRA: VIKEND	8300
VOZILO KUPIM
Kupim KARAMBOLIRANO VOZILO, tudi totalko. tt 031/770-833	6328
Kupim GOLF II, bencinar, zelo dobrega ali od 1. lastnika. tP 040/752-815 po 18. uri
8306
Kupim JUGO ali Zastava 101, lepo ohranjen. «040/396-034	8394
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 94 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos lastništva. Adria avto, d.o.o.. Partizanska 1. Škofja Loka {bivša vojašnica), tr 51-34-148. 041/632-577. adria.avto@siol.net. viww.raziskovalec.com/adriaavto 7573
Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil. Gotovinsko plačilo, rt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358. Avto Kranj. Savska cesta 34, Kranj	7757
CITROEN AX 1.1 i, allure, 130.000 km, reg. do 11/04, črna barva, daljinsko centralno zaklepanje, strešno okno, deljiva klop. 170.000 SIT. 9 041/704-219 Jure
»3lzbwf.«i	7838
Prodam FORD Fiesta. 1,3, 5V, 1. 99. 65.000 km, dobro ohranjen. tP 2042-163
8269
Prodam CLIO. I. 91, 1.4 RT, 5 vrat. metal barva, cena 220.000 sit. 9 031/558-549
8274
Prodam GOLF TDi, generacija april 2002, 72.000 km. veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. tt,041/341-314 . 828o
NISSAN Primera, 1,6, I. 91. dobro ohranjen. cena 370.000 sit. ff 040/216-175
8293
Prodam GOLF IV. TDi 110.1.98, prvi lastnik, tt 040/651-326	8296
POLO 75, klima, I. 96. nekaramboliran. « 031/307-057 po 17. uri	830i
PUNTO 55, 1. 95, 06/95. reg. celo leto, prevoženih 125.000 km. kovinsko modre barve, 3 vrata, vlita platišča, prodam. ® 041/76-20-66	83io
Prodam FIAT Ti po 1.4. 1. 95, 190.000 km, el. pomik stekel, bele barve, prvi last-' nik. lepo ohranjen. » 051/357-093 83u
Prodam OPEL Astra karavan. 1,7 TDi. 1. 94. cena 600.000 sit. tt 041/513-660
8318
Prodam GOLF variant 1,8 CL, ugodno, cena 490.000 sit, Bled. tP 041 /627-891
8319
Prodam SEAT Ibica, I. 99. rdeča barva, odlično ohranjen, 43.000 km. cena po dogovoru. tt 040/713-505 »3l2beri.»l 8322
Prodam SEAT- Cordoba, 560.000 sit. ff 041/982-828
94, cena
8330
Prodam FIAT Uno. I. 94. 2. lastnik, prevoženih 76.000 km, leto izdelave 1994, cena 170.000 srt. 9 041/602-830	8337
Prodam GOLF JXD, I. 87/88, rdeče barve. 3 vrata, lepo ohranjen. ® 041/839-967 »Sllberi.sl	8341
' Pro'dam FORD Fiesta 1.1 CL, I. 94. metalno sive barve, lepo ohranjena, tt 051/210-
742 »Slzberi.8l	8342
HYUNDAI Accent 1.5 16V, I. 02 december, klima in vsa oprema. ® 031 /387-397
»3lzberi.si	8344
GOLF IV SDI, I. 99, 64.000 km, 3 vrata, temno zelen, klima, cena 2.150.000. ff 040/685-792 »3i2beri.«i	8346
LANCIA Dedra 1,6, 1. 90. registriran, strešno okno, lepo ohranjen, cena 230.000 sit, prodam. Đ 040/60-74-65
»3lzberi.si	8349
VWGOLF IV, 1.9TDi, I. 98, klima, 90 KM. comfortline oprema, ugodno. tP 041/787-
050 »3lzlMri.iJ	8354
TOYOTA RAV 4,1. 96, vsa oprema, klima, lepo ohranjen. « 041 /227-338 8358
Prodam BMW 318 i, I. 86, lepo ohranjen, cena 100.000 sit, g 041 /234-684 836i
Prodam RENAULT 19,1. 93. -ff 041/378-
771	8367
GOLF IV 1,4, 1. 01, edition oprema, srebrn, 5 vrat, 37.000 km, prvi lastnik, prodam. ff 031 /22-58-70	8369
SEAT Cordoba, 1,6, I. 96, klima, ostala oprema, 860.000 sit. ff 041 /727-128 8376
Prodam Mercedes C 180,1. 99, popolna oprema, usnje, novi letni avtoplašči, dodatna platišča z zimskimi avtoplašči. prvi lastnik, servisna knjižica, prevoženih 56.000 km. V 041/705-278 Avto Markovič, Škofja Loka, d.o.o., Podlubnik 249, 4220 Škofja Loka	8384
Prodam OPEL Kadett 1,3, I. 87, registriran celo leto. « 031 /536-381 8387
Prodam ŠKODA Felicia LXi, I. 96, dobro ohranjena, cena po dogovoru. ®
031/652-703	8390
Prodam PANDA 4x4 traking, I. 95. 103.000 km, 450.000 sit. ® 031/775-
877 »3lzberi.il	8396
FlATTempra 1,6, IE SX, cena po dogovoru. «051/33-47-95	8399
ŠKODA Fabia. sedan comfort. 1,4 mpi -50kw, I. 01, modre barve, 10.000 km. 9 20-13-510, 20-13-511 Servis Stern Kranj, d.o.o.. Šmidova 13. Kranj	8404
ŠKODA Fabia classic 1.4 mpi - 40kw, I. 02. 6000 km. rdeča barva, tt 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj, d.o.o.. Šmidova 13. Kranj	8405
ŠKODA Fabia 1.9 sdi, comfort, I. 00, zelena barva.^ klima, v 20-13-510. 20-13-511 Servis Stem Kranj, d.o.o., Šmidova 13, Kranj	8406
YAMAHA XV 535, I. 00, črne barve, 21,000 km. prtljažnik, vizir, naslon, servisna knjižica, tt 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj, d.o.o., Šmidova 13, Kranj
8407
U . . \ n
Utritov -'taptolnik lu. -«202 (Jaklo Tc! .Tax: 04. "'S? G( 5?
PRODAJA iN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER A\n'OMOBI[SKIH ' BlAŽILCEV -SSkAr
fMOHROEi
YAMAHAyp250a, I. 99, 10.000 km, črna barva. ABS, servisna knjižica, ff 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj, d.o.o., Šmidova 13. Kranj	8408
SUZUKI vs 800 glr, I. 95, črne barve, 28.000 km. 'S 20-13-510, 20-13-511 Servis Štern Kranj, Šmidova 13, Kranj 8409
VW GOLF 1,4 CL 3V, L. 96; FORD ES-CORD 1,6 GHIA 1.8 KARAVAN klima, ABS, 2 X airbag; PEUGEOT 406 1,8 KLIMA, I. 1998; R5 1,4, I. 1994; CITROEN SAXO
1.1	PLUS, 1. 99; VOLVO V40 1,8 WAG, L. 98; NISSAN SUNNY 1,4 SLX. I. 96; NISSAN ALMERA 1.5 VISIA PLUS. I. 2003; NISSAN PRIMERA 1,6 SLX, L. 97. AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ, Britof 162. tel.: 20 41 696
LAGUNA BREAK 2.0 RXE. I. 1996; DAEWOO TICO, I. 1996; ŠKOFA FEUCIA GLX 1.6. 1. 1997; MEGANE SEDANE 1.9 dCi. 1. 2003; AX 1.0, I. 1997; VOLVO V40 1,9 D, I. 1999; LAGUNA GRANDTOUR 1,9 DCI. 1. 2003; LAGUNA 1.. I. 2001; MERCEDES CLK 320. I. 1997; MEGANE 1.6 DYN, I. 2003; SCENIC 1.6 16V. I. 1999; TWINGO
1.2	OCEAN, I. 2004; TWINGO BASE 1.2, 1. 1999; SCENIC 1.9 dCi EXP, I. 2001. Vozila so servisirana, garancija na tehnično brezhibnost. Dodatne informacije na tel. 04 281 57 12. 281 57 11. prodaja vozil PREŠA. d.o.o., Cerklje na Gorenjskem.
ZAPOSLIM
Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Me-gamatrix. d.o.o.. Staretova ul. 39, Kranj, ® 041/421-820 »3tzberi.«i_^
Zaposlimo dekle v strežbi takoj. ® 041/704-409, Avtobit, d.o.o.. Zg. Bitnje 191. Žabnica » 3 izberi.»!	8090
Simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo, nedelje prosto. Kavni kotiček Čuk. Kidričeva 47, Kranj, Đ 202-67-79
»3Uberi.si	8111 >
Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi.
www.skb.si

fi 3 vr
ts >
Ck
i. z
u
X
aE
C
a
&»'
3 ft?
^^ SKB BANKA D.D.
Vi >1 i* o» K Al f r.l«
Iščemo VODJO NABAVE - zahtevana visoka univerzitetna izobrazba, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Worda, Excela, Interneta, komunikativnost, lasten prevoz ter RAČUNOVODJO - zahtevana VI. ali VII. stopnja ekonomske smeri, vsaj 7 let delovnih izkušenj v računovodstvu, komunikativnost, lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite na naslov: Sat Control, d.o.o., Poženik 10, 4207 Cerklje, Informacije na: http//wv\w.sat-control.si/zaposlitve.htm	eise
Elektromehanike za samostojno previtje elektromotoriev zaposlimo takoj, ff 041/336-995, Elektra Drole. d.o.o.. Dunajska cesta 433, Ljubljana - Črnuče
»3lzl>eri.si	8189
Zaposlimo fanta za razvoz hrane v Tržiču. Ini. osebno ali po ® 041/831-233, Rcerija Pod gradom. Koroška c. 26, Tržič » 3
Redno zaposlimo NATAKARICO, "ff 070/350-114, Frantar Dejan s.p.. Ste Mane Aux Mines 15. Tržič	8211
Gostilna v Kranju zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Inf na V 041/229-788. Er-zar Matjaž s.p.. Jezerska c. 41, Kranj
»3lzbMl.»i	8216
Zaposlimo KV mešana ali kuhana za nedoločen čas. n 041/650-975, Oblak Janez s.p.. Delavska 18, Žiri »38222
Zaposlim stavbnega kleparja, krovca in pomožnega delavca, it 041/62-82-92. Spartak d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur
6232
Slaščičarsko podjetje zaposli kvalitetne SLASČIČARJE-KE. Izkušnje obvezne, prošnje pošljite na naslov: KRALJEVI MIG-NON, d.o.o., Gasilska c. 39, Šenčur
8238
Nudimo delo na domu v leseni galanteriji, potrebujete prostor in elektriko 380 W. samo resni. Inf. na « 041/365-149. Gaber. d.o.o.. Gorenji novaki 28, Ceri^no 8253
Zaposlimo natakarja, vodjo lokala. ® 041/692-821 Intertrend d.o.o., Hotemaže 50. 4205 Preddvor	8256
Ste resni in ambiciozni? Imate deset ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. « 051/369-086. 040/834-873 Gantar Minka s.p., Virmaše 170, 4220 Škofja Loka	8267
Zaposlimo mehanike tovornih vozil z izkušnjami, pooblaščeni servis Deutz, tf 041/678-385 Agro Mobil, d.o.o.. Letališka 37, 4208 Šenčur	8273
Ne ostanite le pri razmišljanju otežavah, ki vas tarejo! Naredite prvi korak in se nam pridružite, če vam delo na terenu ni odveč! Poznamo ključ do vašega uspeha. Pokličite na telefon 041/315-609 ali 041/626-918. MKZ, Slovenska cesta 29, Ljubljana a28i
Zaposlim trgovca za prodajo avto delov, ff 041/331-396 Avtokleparstvo Krničar Milan s.p., Dvorje 93, 4207 Cerklje 8283
Zaposlimo KV tesarja ali možnost priučit-ve. 041/733-513 Košir Franc s.p.. Dvor 5a. Ljubljana	8311
Iščemo avtomehanika z delovnim izkušnjam, vozniški izpit B kategorije, pisne ponudbe. ff Ambrož Marija s.p.. Lahovče 40, Cerklje	. 8338
Zaposlimo KUHARJA, picopeka in natakarico z izkušnjami. V 051/324-610, 04/530-61-418, Studio 55. Podbrezje 128, Naklo	837i
Picerija zaposli kuhana, picopeka, možna tudi redna zaposlitev ali honorarno delo. ® 041/624-224 Gostinstvo Dante, Riklijeva cesta 13, Bled	8383
Zaposlimo voznika kamiona v mednarodni špediciji za prevoze, predvsem po nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na fiaslov KOLI ŠPED, d.o.o.. Mednarodna špedicija. Savska cesta 22, Kranj	8372
Zaposlim voznika C kategorije za prevoz po Sloveniji in zahodni Evropi, zaželene izkušnje. -ff 041 /637-901	3374
Zaposlimo avtoličarja. želeno 3 leta delovnih izkušenj. ® 281-77-04 Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162	8378
Restavracija v Kranju zaposli osebo za pripravo slaščic v jutranjih urah. ® 041/747-601 F.T., d.o.o., Trubarieva 23, Ljubljana
8398
Delo dobi natakar - natakarica v dnevno -nočnem lokalu. ® 040/204-008 Hombre Club, d.o.o.. Cesta svobode 15. 4260 Bled	8400
Mlad dinamičen kolektiv išče novega sodelavca in sodelavko za pomoč v komerciali na področju transportnih koles. Možnost pripravništva'. Pogoj: končana srednja šola. znanje angleškega jezika, komunikativnost, urejenost, znanje dela z računalnikom. Prošnje z dosedanjimi izkušnjami pošljite na naslov. Jurina - svet na kolesih, Mlakarjeva 93, Šenčur	84io
ZAPOSLITEV IŠČE
Narodni s frajtonarco one man band išče delo, ugodno, zabave. ® 2522-152, 031/582-457	831?
Iščem delo, nega starejših in bolnih ter vsa gospodinjska dela. ff 040/756-409, 232-
59-49	8355
ŽIVALI
PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dom. ff 041/724-144 7774
f
Prodam TELIČKO simentalko staro 14
dni, g 5803-056_^
t
Prodam domače očiščene kunce, tt
040/201-462	8286
JARKtCE rjave, grahaste, črne, peteline prodam, Hraše 5. tt 01/3627-029 8294
Prodam ZAJKLO z mladiči in zajce za nadaljnjo rejo. « 041 /597-933	8302
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. ff 51-22-490	83i6
Kupim 1 teden staro teličko simentalko. tt 23-12-237	8320
Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni ali zamenjam teličko za bikca, v 259-15-
41	8324
Prašiče težke od 50-130 kg prodam, ff
040/758-524	8327
Prodam TELIČKO simentalko primemo za nadaljnjo rejo, kupim bikca simentalca. It 533-12-80_^
Prodam BIKCA 140 kg težkega, tt
041/575-259	8336
Ugodno prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. V 25-21-348	8339
Prodam 3 mesece staro TELIČKO križanko, simentalka ČB. Žiganja vas 17, Križe. tP 595-81-33_^
Prodam očiščene domače PURANE, tt
040/738-818	8352
Kužka, črna prinašalca, retriever flat še naprodaj. « 031/817-483, 595-77-14 8353
Kupim 10 čebeljih družin skupaj z 10SAŽ panji, rt 051/351-845	835?
BIKCA simentalca do 60 kg za nadaljnjo rejo kupim, rt 031/563-070	8359
Kupim bikca simentalca starega do 12 dni, TT 041/841-632	8362
izhePLSi
lzb«ri*ti - VMSIov#nskl portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanja po malih oglaalh ta nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
m. m I ▼ « « » » »
Novice
VESTNIK
GLAS

Gorenjski glas. d o o . Zoisovn t. Kranj
1
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si
Petek, 9. julija 2004
Vodni park Bohinj d
www.vodni-park-bohinj.si
Triglavska cesta 17 Bohinjska Bistrica
Tel: 00386/ 4 577 02 10 Fax: 00386/ 4 577 02 20 E-mail: bohinj.vodnipark@siol.net
.0.0.
Vodni park Bohinj je objekt, ki s svojo široko ponudbo v prijetno urejenem ambientu, s svojimi 3.500 m2 obsega: bazenski del z veLikim bazenom in bazenom za otroke, kompleks savn, fitness, wellness, gostinski lokal na galeriji nad bazenom, gostinski lokal pri recepciji ter nočni klub.
Številne vodne atrakcije, kot so: divja reka, slapovi, podvodne masaže, gejziri, pokrita tobogana in dva whirlpoola, dopolnju-jeta prva in edina plezalna stena nad vodo pri nas ter otroška
plezalna stena pri otroškem bazenu. Animatorke skrbijo za do-
t
datne aktivnosti, kot so aqua gym in aqua aerobic, kmalu še aqua fitness, organizacija rojstnih dnevov,...
•	4
Vodni park Bohinj predstavlja dopolnitev in popestritev ne samo deževnih in mrzlih dni, temveč sprostitev ne glede na
Nagrade:
1. nagrada: darilni bon za
savno in kopanje za
1 osebo
2. nagrada: darilni bon za
savno za 1 osebo
letni čas.
Veliki bazen s plezalno steno. Na galeriji nad skalo se nahaja gostinski lokalček s široko gostinsko ponudbo s pogledom na cel bazenski prostor in dogajanje v njem.
3. nagrada: darilni bon za
kopanje za 1 osebo
Tri nagrade podarja Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO)
pošljite na dopisnicah do
%
srede, 21. julija 2004, na Gorenjski glas,, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Pogled na celoten bazenski prostor z galerije, kjer je gostinski lokal.
Otroški bazen je namenjen najmlajšim. Obbazenski prostor otroškega bazena nudi dovolj prostora za igro in organizacijo rojstnih dnevov, ...
Številni barvni efekti v času nočnega kopanja.
Fitness ob stekleni steni na vrhu objekta, ki nudi čudovit pogled na celoten bazenski prostor, ima vse vrste orodij. V okviru fitnessa je organizirana tudi klasična aerobika, aerobika za seniorje, aerobika za nosečnice....
ZVEZDA SPREMEN' UIVKA
CIRKUŠKI DROG ZA NASTOP i^KROBATOV
GORENJSKI GLAS
DUHOVITA ZGODBA O ZNANEM ČLOVEKU
OTOK OB VZHODNI AFRIKI
IRSKA REPUBL ARMADA
LOUIS ADAMIČ
GRŠKA BOGINJA MODROSTI
GORENJSKI GLAS
USLUŽBENEC, KI SKRBI ZA KADRE
UNITED NATIONS
AHILOV UČITEU IZ GRŠKE MITOLOGIJE
VUOLIČAST POLDRAG KAMEN
PISATEU MURNIK
SESTAVIL: F. KALAN
TVOR
ROBERT REDFORD
PESNIK AŠKERC
PRENOSNA BANČNA NAKAZNICA
BLOM-DAHLOVA OPERA
OSEBA S POLITIČNIM AZILOM
POKLICNI PRIPRAV-UALEC HRANE
'ZEUŠČAR
ROBERT ALTMAN
GOVORNIK
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE
DUŠA
MR
ARALSKO JEZERO PUČILO ZADELO ENE URE
PRVO NARAVNO ŠTEVILO
PISATEU FUSAR
OSEBA, KI SKRBI ZA RED
LETOVIŠČE V ČRNI GORI
ŠTEVNIK
PEŠČENA MORSKA OBALA
KAREL ZELENKO
ŠPORTNI OBJEKT, KJER TELOVADIMO
STARA ŠARA
TRUD
ZAREZA V SODU, UTOR
IME PEVKE HABERL
ZAVESTNI
DEL OSEBNOSTI
KEMIČNI SIMBOL ZA NIKEU
TROPSKI VETER
OTOK PRI SARDINUl
REKA, KI TEČE SKOZI KRANJ
GUSBENIK DOMICEU
Kompleks savn je zaprtega tipa. Uživati je mogoče v turški in dveh, različno velikih finskih savnah, knajpanju in v ohlajevalnem bazenu, ob pomirjajoči glasbi in ob odprtem kaminu. Savne imajo svojo zunanjo teraso, na kateri se je mogoče ohladiti tudi pozimi.
• r
\
Petek, 9. julija 2004
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 31. STRAN
V SPOMIN
Minilo je eno leto, odkar je dotrpel svojo pot naš dragi
MIHA STERN
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ob njegovem grobu ISKRENA HVÄLA. -

VSI NJEGOVI Trstenik, 9. julya 2004
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Elastomerov
IGNAC SAVSEK
rojen 1942
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 5. julija 2004, ob 16.30 na pokopališču v Kranju
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
Kako prazen dom, dvorišče naše oko
V SPOMIN
♦ v v
zaman te isce.
•s.
Danes, 9. julija, mineva 10 let, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, stari ata
ANTON KOB AL
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala.
VSI DOMAČI
Srce tvoje več ne bije, bolečine zdaj več ni, dom je prazen in otožen, ken te več med nami ni.
ZAHVALA

.. < •v... s^rFjKvi^r^fi-l
Ob nenadni boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in svakinje




s
»	«K».
v
SILVE LOGAR
i


. ?
\



(1929 - 2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano_ prelepo cvetje in sveče. Zahvala g. Pavlu Lužanu za ganljive poslovilne besede, njenim sopevcem za ubrano petje in gospodu župniku za opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti.


Sinova Silvo in Iztok z družinama Žabnica, 5. julija 2004
V SPOMIN
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. V mislih in srcu še vedno ti živiš, čeprav že deseto leto v tihem grobu spiš.
ZVONE ALJANCIC
12. 8. 1974 - 10. 7.1994
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
VSI, KI GA NE BOMO NIKOLI POZABILI
Podbrezjejuly 2004
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, strica in zeta
STANETA GARTNERJA
po domače Debelakovega Stanka iz Dolei\je vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče, svete maše in darilo podružnici Sv. Miklavža. Posebej se zahvaljujemo dr. Gregorju Hab-janu in zdravstvenemu osebju CIT Bolnišnice Jesenice za požrtvovalno skrb. Vsem imenovanim
in neimenovanim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala.
Žena Jelka in vsi i\jegovi
Prodam pašno TELICO simentalko brejo 8 mesecev, v 041 /67-54-53	8375
Prodamo TELIČKO križanko staro 4 tedne. ® 5721-120	8382
Kupim BIKCA simentalca težkega 120 kg. »25-31-162	8385
Prodam TELIČKO simentalko staro 14 dni. V 2310-268. 041/595-355 8386
Prodam 7 dni starega bikca križanca. » 041/347-475_^
Prodam ovco in kozo. V 031/762-610
8402
ŽIVALI KUPIM
Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta. V 041 /650-975 7385
GORENISKA
KRANJČANKA
LOČANKA
ZAHVALA
Ob smrti najine mame
MARTINE HVASTI
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveČe. Hvala tudi zdravnikom, patronažnim sestram, župniku in
pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
Hči Ani in sin Franci z družinama
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, tašča, sestra, babica in prababica
MARIJA LAVTAR
p.d. Bostjanova mama
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in sveČe. Posebna zahvala gre sestram in zdravnikom Travmatološke klinike Ljubljana. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje ter pogrebnemu zavodu Hip-nos. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Knape, July 2004
v
Se veter piha čez polje še v vejah hruške ptica poje, a brez očeta tako prazno je dvorišče le mama čuva dom - ognjišče.
V SPOMIN
•f
Včeraj, 8. julija, je minilo leto dni, odkar je za vedno tiho zaspal
FERDINAND STENOVEC
iz Praš (1913 - 2003)
St
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate pri molitvi in s postankom ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata, tast, stric
ANDREJ ZORMAN
Domnev ata iz Zg. Brnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene žalne besede, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se tudi osebju starejših občanov Preddvor, pogrebni službi, gasilcem, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI Zg. Brnik, 1. jul^a 2004
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
JOŽEFE LOGAR
roj. Hočevar iz Reteiy 2
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem MM Style, Tokosa in PGP-ja za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč za svete maše. Lepa hvala dr. Tatjani Pehare in sestri Jadranki za dolgoletno zdravljenje, internemu in dializnemu oddelku bolnišnice Jesenice. Hvala pogrebni službi komunalnega podjetja Tržič in Društvu upokojencev Tržič. Hvala gospodu župniku iz Križev za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu župniku iz Bistrice za lepo opravljeno molitev, kvintetu Pueri Cantorum za zapete žalostinke in gospodu PangerŠiču za zaigrano Tišino. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo predrago mamo v tako velikem Številu pospremili na njeno zadnjo pot.
VSI NJENI

ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
PR» PR€>V€|>N«K» VLM>e So sč zfigM,* ooetefšENu FoBi^ ZA m ZBt>9A ZA (^Po8t*ieo.

._«J
t


'"i":"-?
. „ ? «

KA«e. Df» 60AA0 TOSK« SiStCM.
d

- . '




1 .

pj ►
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo

r k ;
nevihte

iOc|R R8 m oNdI». vm pnt^b« pitlitent
VETHR
radio/RjEi
PETEK
od 16 do 24 °C
SOBOTA
od 11 do-21 °C
NEDEUA
od 10 do 17 °C
t
Danes, v petek, bo spremenljivo do pretežno oblačno. Sredi dopoldneva, v Zgornjesavski dolini pa že prej, se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte, ki bodo popoldne ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 18, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Jutri, v soboto, bo spremenljivo, do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše popoldne. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo, deloma bodo krajevne plohe. Še hladneje bo.
aoi«49l6glte. d o o.. ZoisM 1. Ksmi

iZDePLSi
Vseslovenski portal matih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! * Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
Kako je treba živeti, da dočakaš 95. rojstni dan? "Po pameti in skromno, pa šilce brinjevca tudi ne škodi,"
pravi Pavla Kokalj iz Žirovnice.
Danes smo v Snoviku
Snovik - Srečanje Gorenjk in Gorenjcev meseca v Termah Snovik bo danes popoldne. S podeljevanjem priznanj bomo začeli ob 15. uri. Vsi, ki boste prišli, se oglasite pri recepciji na vhodu v Termah. Vremenarji sicer spet ne napovedujejo primernega vremena, vendar smo se odločili, da bomo, če bo vreme slabo, priznanja podelili v gostinskem delu Term, kjer bo tudi zabavno-glasbeni program. Kopali se bomo lahko v pokritem bazenu.	A. Z.
Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj
v založbi Gorenjskega glasa.
Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV).
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam kn)lgo Nedolžnost In sila
me in priimek
Ulica in hišna št,
Poštna številka in kraj................................................
Naročnik Gorenjskega glasa 'J NE ü DA - naročniška številka
Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih
prevzamete tudi na sedežu podjetja.
Žirovnica - Rojena je bila leta 1909 v Poljanah nad Škofjo Loko v kmečko družino kot druga od šestih deklet. Danes živita še dve mlajši sestri, ki se tudi bližata visokim življenjskim jubilejem. Do možitve leta 1930 je pomagala na kmetiji, pozimi pa so dekleta kakšen sold zaslužile s klekljanjem Čipk. Mož Janez je imel čevljarsko obrt, vendar gaje kot mnogo drugih sredi tridesetih let prizadela gospodarska kriza, tako da sije poiskal delo v jeseniški železarni. To je malo pred drugo svetovno vojno pomenilo tudi selitev v Žirovnico, kjer se je prvemu sinu Janezu pridružil drugi, Jure.
Vojno so prebrodili tako, da je oče Janez izdeloval čevlje za partizane, Pavla pa je bila obveščevalka in po potrebi je borce tudi skrivala. Povojnih let se ne spominja rada, saj ji niso prizanašala z nesrečami. Leta 1957 je v prometni nesreči izgubila moža in leta 1969 v delovni nesreči v železarni prvorojenca Janeza.
Pavla Kokalj s snaho Silvo in sinom Juretom
Vsa leta je skrbno gospodinjila, prsti pa so do pred leti pridno sukali kleklje. Njene čipke krasijo oltarne prte v žirov-niški in brezniški cerkvi, mnoge pa je podarila domačim. "Vedno sem delala brez očal in tudi za branje jih ne potrebujem," pravi. Lani je nesrečno padla in si poškodovala kolk, tako da se zelo težko giblje. Zanjo skrbi snaha Silva, vdova po sinu Janezu, vsako popoldne pa pride tudi sin Jure, da ji pomaga pri fizi-oterapevtskih vajah za lajšanje bolečine v kolku.
Visoki jubilej je praznovala na nedeljo, 27. junija, v krogu domačih, saj ima štiri vnukinje, štiri pravnukinje in dva pra-vnuka. Dan kasneje so ji čestitke izrekli tudi župan Franc Pfajfar s sodelavko Marijo Mrak in predstavniki društva upokojencev, predsednik Edo Kavčič, Vojka Legat in Mara Strnad.
Mendi Kokot
Občina bo kupila Blagnetovo hišo
Šenčur - Spomeniško zaščiteno Blagnetovo hišo (Blagnečo hiŠo), ki stoji v ožjem središču Šenčuija, bo občina odkupila pod pogojem, da gospodarsko poslove ob njej ni spomeniško zaščiteno, je sklenil občinski svet občine Šenčur. Glede na stanje, v katerem se stavba nahaja, bo morala občina še veliko vložiti v njeno temeljito obnovo. Kakšno vsebino ji bodo namenili, je prav tako še neznano. S. Š.
Čestitamo mladoporočencem
Škofja Loka, 12. junya - MATJAŽ MIKLOŽIČ in DANIJELA RISTIĆ; TOMAŽ SAJOVIC in MARJETKA MAGLOVSKY; BORUT PETELIN in DARINKA VRBOS; GREGOR RUPAR in TINA ROŠIČ; SANDI BOGATAJ in MOJCA ŠKORIČ; TOMAŽ BENEDIČIČ in POLONA KISOVEC; JURE KAVČIČ in BARBARA TOMAŽIN; MARKO DEMŠKAR in DANICA ŠTIBELJ
Škofja Loka, 26. junya - MATEVŽ GLADEK in TATJANA MOHORIČ; ANDRAŽ KALAMAR in ANDREJA GOLIČIČ; SLOBODAN KNEZ in MILICA ŽELEZNIK, TOMAŽ BERGANT in MARJETA RUPAR; MIRO JOZIĆ in RUŽICA GLUHAKOVIĆ.
Jesenice, 19. junya - EVA VEROVŠEK in ZVONIMIR SEVER z Blejske Dobrave 143
Jesenice, 26. junija - BOJAN CUZNAR iz Lipe 62 in BOJANA GOLJA z Rodin 75; DAMIR NIŠIĆ s Koroške Bele, C. Viktorja Svetina 8b in EDITA DELIĆ iz Velenja, Koželjska ulica 3.
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno Čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno oaroČnino časopisa.
Ruplovo slovo od vlade
V ponedeljek je državni zbor z večino glasov odločil, da zunanjega ministra dr. Dimitrya Rupla odslovijo iz vlade. Mneiya o tej odločitvi so različna: medtem ko sedaj že bivšemu ministru naklonjeni sodijo, da je bil eden sposobnejših in bi si kdo drug bolj zaslužil, da je ob vladni stolček, so drugi prepričani, da je s svojimi dejanji spodkopaval vlado inje že prav, da odhaja. Tako je bilo tudi med našimi sogovorniki, od katerih pa so številni povedali svoje mnei\je, niso pa se želeli izpostaviti pred javnostjo. Besedo naj imajo torej anketiranci brez tovrstnih zadržkov.
• Franc Delavec iz Preddvora: "Mislim, da Dimitrij Rupel ni bil slab minister, kot zmeren politik je dobro predstavljal Slovenijo v svetu. Pri njegovi odstavitvi gre za
razprtije znotraj LDS, ki je sedaj precej na psu. Kako bo jeseni na volitvah, se bo še pokazalo."
Ika Vukadi-novič iz Nove vasi pri Radovljici: "Nisem
if«.
strankarske
spremljala televizijskega programa, ko so odstavljali ministra Rupla, ker sem bila zaposlena. Veliko delam in za te stvari nimam časa. Kadar sem prosta, pa se tudi raje ukvarjam z drugimi stvarmi kot pa s politiko."
Zvonko Zorč iz Kranja: "Zadnji Čas je, da gre Dimitrij Rupel
iz vlade, najbolje bi bilo, da bi se kar upokojil. Zastopal je namreč takšna stališča, ki v tej vladi in državi niso sprejemljiva. Odločitev državnega zbora, da preneha opravljati ministrsko funkcijo, se mi zdi povsem na mestu."
Andrej Kri-žanič iz Nove vasi pri Radovljici: "Vajeni smo že, da politiki nenehno udrihajo drug čez drugega in da sedaj odstav-Ijajo enega, drugič drugega. Dimitrij Rupel se mi je sicer zdel dober minister in njegovim dejanjem ni kaj očitati. Edino, kar smo spornega slišali o njem, je bil Škandal v zvezi z diplomatsko akademijo."
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

PQI lAA POMCiAHO
IIDIO
^mmm H^AtHu
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:
FAX:
E-pošta:
(04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
(04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE
radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si V MAJBQU POSLUŠANA RAOiJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
t 'ä