Haročnina mesečno t5 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nL6/m SLOVENEC ček. rt(ui Ljab* Ijana it I0.W0 ia 10.349 m inseratei Sarajevo Itv. 7961, Zagreb itv. 39.011« Prag a-Dnnaj 24.797 Telefoni nrednlštrai dnevna iluiba 209* — aočna Z9H, 1994 ia 209« Uprava: Kopitar* jeva 6. telefon 2999 Izhaja mk dan sjntraj, rasen ponedeljka In dneva po praznika Polom franka je polom ljudske fronte Trenutno največji mednarodnogospodarski in mednarodnopoHtični dogodek je nepričakovani zlom francoskega denafja; ki prihaja kot najnovejše darilo, ki ga socialistična vlada ljudske fronte po 4 mesecih vladanja poklanja francoskemu narodu, ki ga je ob nastopu oblasti zasula s samimi blestečimi obljubami o vstajanju novega blagostanja. Sicer vlada g. Bluma ta svoj korak, s katerim izgubijo predvsem, mali ljudje — kajti veliki kapital je svoje težke Milijarde pravočasno prenesel čez mejo — tretjino svojega premoženja, ovila z mehkimi izjavami, češ, da je trenutna izguba premoženja le začetek novih bogastev v novem, zdravem gospodarstvu. Sicer se je vlada g. Bluma pravočasno dogovorila z angleško in ameriško vlado ter ž njima sklenila valutni sporazum, na podlagi katerega so si tri velike svetovne sile svoj denar in njegovo vrednost prilagodile druga drugi in bodo novo vrednostno raz: meric skupno branile z ogromnimi denarnimi sredstvi, ki so si jih medsebojno stavile na razpolago. Sicer gre sedaj po svetu skrbno uglašena propagandna muzika, da je »izenačenje denarne vrednosti neobhodni predpogoj za ohranitev miru, ker bo mednarodni blagovni promet oživilo, ohromela gospodarstva postavilo na zdrave noge, narode pa, ki sedaj trpijo v gospodarski stiski, dvignilo iz mrtvila in jim nudilo •izboljšane življenjske pogoje, kar bo tudi vplivalo na njihovo politično zagrenjenost in bo blažilo mednarodne idejne spore«. Sicer je morda to vse ne samo za uho lepo, marveč ogovarja vsaj deloma dejanskemu položaju, toda trpka, gola, brutalna resnica tega dogodka pa je Ic in ostane, da je nastopu tolikanj opevane marksistična ljudske fronte, ki je z vihrajočimi zastavami pred 4 meseci zasedla ministrske sedeže v Franciji, po kratkem presledku sledil gospodarski polom, kot ga težjega Francija v povojni zgodovini še ni doživela in ki ga bo moral sedaj rodoljubni francoski narod celiti z novimi žrtvami, medtem ko se bodo sunki marksistične gospodarske nesposobnosti čutili še dolgo časa po vsAi svetovnem gospodarstvu. To je osnovna resnica o razvrednotenju francoskega franka. Treba jo je bilo povedati v vsej njeni goli brutalnosti, predno pristopimo k nepristranski oceni fega usodnega dogodka. Francija preživlja težko gospodarsko krizo. Široka reka zlata, ki je začela lik hudourniku dreti iz francoskih zlatih zakladnic čez mejo v inozemstvo, je dokaz za to, ki ga vsakdo razume. Samo v zadnjih 3 tednih je iz francoske narodne banke zbežalo nad 2 milijardi frankov <0 milijard dinarjev) zlata čez mejo neznano kom, bržkone največ v ameriške banke. Vzroki tega prestrašenega bega zlata iz Francije v tujino so različnega-izvora. Treba jih je iskati na političnem, na socialncm in na gospodarskem polju. Oglejmo si jih porjlav ilnejše med njimi. Ko je socialistična ljudska fronta v letošnjem poletju prevzela oblast, se ji je mudilo, da izpolni vsaj glavne obljube, ki jih je med volivndm bojem sipala na volivce. Izdala je cclo vrsto ukrepov, ki so uvedli nekaj temeljitih socialnih reform, ki jim njihove upravičenosti nikdo ni oporekal, tako so se vsem zdele potrebne. Toda te reforme, ki so imele namen, položaj delavstva izboljšati, so prišle z veliko brzino v času, ko gospodarstvo na nje ™ bilo pripravljeno in so bile tudi državne fingnee v dobi velike napetosti. Francoski industriji se je dolga leta dobro godilo. Obnovitvena dela v med vojno porušenih pokrajinah so jo raz-vadila. Ko je torej izbruhnila svetovna gospodarska stiska, ki je takoj pritisnila na ccnc in jih pognala navzdol, se francoska industrija ni mogla takoj odločiti, da bi temu gibanju sledila, svoje proizvodne stroške prilagodila nizkim ce-nam na svetovnem trgu in se tako usposobila, da se tam udejstvuje. Vsled tega je francosko blago postajalo vedno dražje. Tujina je v Franciji čedalje manj kupovala Nastopila ie brezposelnost, trgovinska bilanca se jc katastrofalno poslabšala. Francija je s svojimi visokimi cenami ostala nekako izločena iz svetovnega gospodarstva. Sporedno s temi neprilikami, ki nosi za nje odgovornost industrija sama, pa je treba omenili tudi vedno hujše razmere v državnem gospodarstvi). Laval sc jc šc trudil, da bi varčcval na vseh koncih in krajih. A tudi njega so težave skoraj že. zalile. Kaj nc bi bile zlomile vratu vladi ljudske fronte, ki je iz propagandnih razlogov izdajala nove zakone, za katere pa v državni blagajni ni znala pripraviti denarnih osnov. Nova socialna zakonodaja, ki bi' sc bila dala lahko izvesti brez velikih prctrcsljajev, če bi sc uresničila postopoma in pametno, pa je v danili razrvarah okolščinah imela' za posledico, da jc veliki denarni kapital začel drveli čez mejo, mesto, da bi kaj žrtvoval za socialnc reforme — saj so izračunali, da ie pobegnilo v treh mesecih vsega okrog 30 milijard frankov (90 milijard Din) čez mejo. Druga posledica je bila, da so sc srednjim stanovom, malim obrtnikom in manjšim obratom, ki bežati niso mogli, zašibila kolena in da so morali v veliki meri zapirati svoje delavnice. Tretja posicdica ic bila izredno hiter dvig cen vseh živil iu drugih potrebščin, tako, da je trcnulno izboljšanje delavskih plač takoj zopet pogoltnila draginja, ki ie šc v hilrcjšcm tempu naraščala. Mesto, da bi bili prinesli pomiritev, so novi /.akoni zasejati nov nemir in danes stoji Francija zopet pred nevarnostjo novih, šc boli radikalnih delavskih gibanj, ki upravičeno zahtevajo novo prilagoditev svojih prejemkov z naraščajočo draginjo, ki ie ni mogoče zaustaviti. K tem več ali manj gospodarskim razlogom, med katere sc vpletajo tudi socialni, jc treba dodati šc tudi politične. Francoski narod jc na tem, da odreče vladi ljudske fronte svoje zaupanje Z njegovim premoženjem ni znala gospodariti. Bogataši so odnesli svoje vreče čez mejo. Srednji stanovi so bremenom podlegli in način življenja še boli sktčili. Delavstvo jc sredi novega vrci.io in vpije po revolucionanrili ukrepih proti dragiivji. Francoska industrija in poljedelstvo delata n<. prazno, ker inozemec nc more na dragoceni l.ancoski trg. Državna blagajna ie prazna in fintični minister, ki je upal, da bo s svojim posojilom dobil vsaj 12 milijard frankov, ie moral s stisnjenimi ustmi vtakniti v žcdc bore 4 mili- Zmagoslaven pohod JRZ pri občinskih volitvah Zgled moravske banovine: Od 740 občin: JRZ dobila 605 Hodžera 32, JNS 15, Aca Stanojevič 3, združena opozicija 58, drugi 21 Belgrad, 28. septembra. Včeraj so se vršile volitve v moravski banovini v 740 občinah. — JRZ je dobila 605 občin, združena opozicija 58, Hodžerova stranka 32, Jugoslovanska nacionalna stranka 15, meščanske stranke in neopredeljeni 21, glavni odbor Are Stanojeviča pa 3. — V petih občinah se bodo vršile naknadne volitve. Po srezih je pregled ta-le: Mlavski srez skupaj 19 mandatov, JRZ 10, združena opozicija 1, Hodžera 5, JNS 3; Aleksinac 15, JRZ 14, Aca Stanojevič 1; Caribrod 9, JRZ 9; poreški 11, JRZ 11; župski 9, JRZ 8, neopredeljeni 1; prokupski 19, JRZ 19; timoški 15, JRZ 14, JNS 1; lužniški 12, JRZ 10, opozicija 2; Bela Pa-lanka 16, JRZ 14, opozicija 2; Zaječar 27, JRZ 22, opozicija t>; krajinski 19, JRZ 17, JNS 1, neopre-ljeni 1; Boljevac 21, JRZ 19, neopredeljeni 2; moravski 19, JRZ 15, opozicija 1, JNS 2, neopredeljeni 1; Niš 31, JRZ 30, opozicija 1; Paračin 18, JRZ 16, opozicija 2; zaglavski 36, JRZ 35, neopredeljeni 1; Ključ 17, JRZ 16, opozicija 1; svrljiški 22. JRZ 18, opozicija 2, JNS 1, neopredeljeni 1; lovaški 17, JRZ 11, opozicija 4, neopredeljeni 2; kopaniški 8, JRZ 8; rasinski 37, JRZ 31, opozicija 4. neopredljeni 2; Vučitrn 9, JRZ 9; rasovski 26, JRZ 2, opozicija 3, Hodžera 21; timoški 15, JRZ 14, opozicija 1; zviški 14, JRZ 10, opozicija 1, JNS 2, neopredeljeni 1; labski 9, JRZ 9; Negotin 26, JRZ 19, JNS 2, neopredeljeni 5; Brzapalanka 11, JRZ 11; Dobrič 14, JRZ 9, opozicija 5; Despotovac 23, JRZ 21, Hodžera 2; beliški 25, JRZ 20, opozicija 5; nišavski 32, JRZ 27, ojx>zicija 5; kopaoniški 9. JRZ 8, opozicija 1; trsteniški 20, JRZ 19, neopredeljeni 1; radžarski 11, JRZ 10, opozicija 1; Žica 30, JRZ 19, opozicija 7, JNS 1, neopredeljeni 1, Aca Stanojevič 2; Homolj 15, JRZ 12, opozicija 1, JNS 2; Golubovac 19, JRŽ 16, opozicija 3; banj-ski 18, JRZ 16, opozicija 2. Izjava ministra Cvetkoviča „Popolnoma zadovoljen" — „JNS dobila homaj 2% Niš, 28. septembra. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sprejel v kabinet bana novinarje in jim dal o izidu občinskih volitev v moravski banovini to-le izjavo: To so prve volitve po šestem januarju, pri katerih se je uveljavilo veliko politično delovanje! vseh političnih skupin moravske banovine. Medtem ko pri zadnjih občinskih volitvah ni bilo mogoče postaviti liste, če njen nosilec ni pripadal ali ni dal izjave za Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), je bilo to pot dano vsem političnim organizacijam, da so lahko postavile svoje liste. Vsaka je po svojih sposobnostih in delavnosti priglasila svojo liste za občinske volitve v posameznih srezih. Za 576 občin se je borilo 1853 kandidatov, in sicer z« Jugoslovansko radikalno za- jed ni c o (JRZ) 1323 kandidatov, za združeno opozicijo 260 kandidatov, za Jugoslovansko nacionalno stranko 62 kandidatov, za borbaše 117 kandidatov, za glavni odbor hivše radikalne stranke pa 7 kandidatov. (V 154 občinah pa je JRZ sploh edina postavila listo.) Vse politične skupine so kar moči živahno posegle v volivno delo in vsem je hilo omogočeno, da so prišle do izraza. Boj je bil zelo živ. Ko sem potoval po banovini na svoji agitaciji, sem zapazil, da se prebivalstva polašča nekdanje politično zanimanje. To je hilo opaziti posebno v mestih in v srezkih krajih. Jugoslovanska radikalna zajednica ima v moravski banovini med ljudstvom veliko število pristašev in razpolaga z izvrstnimi organizacijami. Vse naše organizacije so delovale dobro in so storile vse, da bo zmaga čim veličastnejša. Tej borbenosti se je treba zahvaliti, da smo si priborili, kakor pravijo ie prva poročila veliko imago. Posebno lepa je zmaga v malone vseh srezkih krajih in mestih. Občinske volitve imajo t mestih predvsem politično obeležje, v vaseh poleg političnega pa ponekod tudi osebne črte. To pot je tudi po vaseh prevladovalo politično obeležje. Vsa borba je šla v glavnem v tn smer. Pri vsem tem volivnem delu se je najslabše odrezal glavni odbor bivše radikalne stranke. Ves njihov štab s g. Aro Sta-nojevičem na čelu je delal za zmago v Knjaievcu. Zal je tamkaj njihov kandidat propadel. V vsej banovini je glavni odbor postavil samo 7 list, in od teh ni niti ena zmagala. K temu ni treba nobenega komentarja in je ta okolnost najboljši odgovor na vse klevete zoper vlado dr. Stojadinoviča, ki jih je ta gospoda trosila med ljudstvo na svojih shodih. Združena opozicija je pokazala pri tem boju, da ni kompaktna, in da ni organizirana. Njihovi kandidati so malone povsod propadli. — Jugoslovanska nacionalna stranka se pri teh volitvah ni pojavila kot idejna organizacija. Tistih nekaj občin, ki jih je dobila, je treba pripisati osebnemu uspehu posameznih kandidatov, ki nimajo nič skupnega z idejami Jugoslovanske nacionalne stranke. Ti ljudje se bodo po izvolitvi vsekakor iirekli ia Jugoslovansko radikalno zajednieo ali za opozicijo. Jugoslovanska nacionalna stranka l>o pri teh volitvah imela komaj 1 ali 2% skupnega števila občin moravske banovine. Kot predsednik banovinskega odbora Jugoslovanske radikalne zajednice sem z doseženimi izidi popolnoma zadovoljen. Delali smo vsi, borili smo se kakor nekoč. Vsi naši molje so bili pri tem volivnem delu zelo delavni in le na ta način, je končal minister Cvetkovič svojo izjavo, smo dosegli zmago. Toledo zasedli beli San Sebastian, 28. septembra, b. Toledo je v rokah belih. Rdečim se kljub vsem žrtvam in trudu ni posrečilo ustaviti zmagoviti beli val, čeprav so vrgli v zrak vse mostove in zružili na vstaše ogromne množine vode. Beli so se že v soboto popoldne popolnoma približali mestu. Ker pa so se bali iznenadenj vladnih čet v samem Toledu, so poslali naprej samo manjše oddelke, da ugotovijo, kakšen je položaj rdečih čet in kako močne so njih sile. Bele predhodnice so ugotovile, da so rdeči vojaki zelo slabo organizirani in da jih je ludi malo ter so takoj izvršile napad. Rdeči so se razbežali na vse strani. Ponoči je prispelo v mesto še nekaj močnejših belih oddelkov, ki so zasedli važne postojanke pred mestom. V zgodnjih jutranjih urah so beli pod varstvom močnega topniškega ognja prešli v naskok ter vrgli rdeče iz mesta. Borili so se le manjši oddelki rdečih čet, ki so imeli nalogo, da zagotovijo umik svojim tovarišem v smeri proti Madridu in sicer čez Ciudad Reala, ker je direktna zveza med Madridom in Toledom prekinjena po upornikih. La Corugna, 28. septembra. AA. Havas: Tukajšnja radiopostaja poročo ob 21.45: Generalni štab 8. divizije je objavil, da je bilo mesto Toledo zavzeto in da so kadeti v Alcazarju osvobojeni. Sovražnik je imel 350 mrtvih in zaplenili smo mu mnogo vojnega materijala. Predhodnice belih čet so včeraj popoldne prišle v Toledo skozi vrata Visakra in Cambron. Kmalu nato so predhodnice vkorakale v središče mesta. Kadeti, ki so še bili v ruševinah Alca-zarja, so se prebili skozi vladne zadnje oddelke in prišli v stik z belimi oddelki. Rdeče topništvo je med tem še precej časa bombardiralo Alcazar in najbližjo okolico. General (Jueipo de Liano je imel snoči po radiu kratek govor, v katerem je potrdil, da so beli zavzeli Toledo in Alcazar. Ob 22. uri so vse radiopostaje, ki so v rokah belih čet, prekinile svojo oddajo in sporočile to vest z vzklikom: Živela Španija! Dunajska vremenska napoved: pojemajoča oblačnost, lahne nevihte, zelo mrzlo. jarde in šc le jc narod Ic prisilcjno posodil. Kriza nezaupanra med narodom. Ni čuda torej, čc so gospodarske težave marksistom zrasle čez glavo, da se pod njimi potapljajo, da so končno dvignili obe roki in sc predali valovom angleške in ameriške finuncc, ki jc žc dolgo časa zahtevala, da se francoski frank razvrednoti, ker pričakuje od ponovne vključitve Francije v svetovni trgovinski obtok tudi poživetja svoje las!nc delavnosti. . Groteskni uspeh šlirimcsečnc vlade rdccc ljudske fronte pa ostane, da bodo sedaj milijoni in milijoni francoskih pripadnikov srednjih stanov, torej v ogromiu večini sami mali liudje, ki so marksiste nesli na prestol, izgubili eno tretjino svojega premoženja, ki so ga s trdotami privarčevali, med tem ko ie večinoma inlcrnacionalni veliki kapital, ki mu jc ljudska fronta napovedala vojno, odnesel zdrave pete onstren meje in sc bo sedaj od lam na svoj svojstven način maščeval nad liudsko fronto«, ki ji bo v zgodovini ostal pečal, da jc ravno malega človeka ugonobila. Strah rdečih za Madrid Kako velik pomen pripisuje rdeča vlada vojnim operacijam v tem okolišu, se najbolj vidi iz proglasa, ki ga ie izdala snoči in v katerem je apelirala na vse republikance, da branijo z vsemi sredstvi in silami glavno mesto. S tem proglasom je vlada prvič sama priznala, da je Madrid v največji nevarnosti vsled vedno bolj zožujo-fcega se oklepa belih vojaških sil. V tem proglasu pravi vlada: Sovražnik dela vse, kar le more, poslužuje se najmodernejšega orožja, da se pri- bliža republikanskemu glavnemu mestu, ki predstavlja jedro borbe proti fašizmu. Obramba mesta mora biti skrbno organizirana, pd ludi nujno, ker za čakanje ni več časa. Španska preslolica se mora spremenili v nepremagljivo trdnjavo, ob kateri se bodo razbile vse izdajalske ambicije fašizma. Ovsejenho v Barceloni... Madrid, 28. septembra, c. Za sovjetskega generalnega konzula v Barceloni je bil imenovan Antonov Ovsejenko. Ovsejenko jc znani specijalist za državljansko vojno, ki se je boril v vsej ruski rcvoluciji. Nato je bil dolgo vrsto let načelnik v GPU, pozneje pa je bil sovjetski poslanik v Rkji in Kovnu. Mednarodni kongres katoliških časnikarjev Mednarodni kongres katoliških časnikarjev v Rimu je popolnoma uspel. Najvažnejše delo je bilo posvečeno mednarodni pisarni katoliških žurnali-stov pod predsedstvom glavnega urednika »Reichs-poste«, dr. Funderja. Važen je bil sklep, ki je bil sprejet na predlog urednika >.La Croix« Michelina, da mora biti član mednarodne katoliške časnikarske organizacije samo pravi žurnalist, ki »o delo opravlja kot poklic, ne pa kot diletant. Zanimiv jc bil v tem oziru referat madžarskega zastopnika, znanega dr. Totha. ki je opredelil žurnalista kot pravega kulturnega delavca, Ki se bavi s problemi, za katere je treba pravega poklica, talenta in strokovne izobraženosti. Mora namreč tudi popolnoma obvladati časnikarsko tehniko. Na noben način nc more biti priznan in sprejet kot član v mednarodno žurnalistično katoliško organizacijo tak, ki ni član časnikarskega združenja svojega naroda ali države doma. Dosedanji predsednik katoliškega časnikarskega sekretarijata Ageorges je imenovan za generalnega tajnika, za člane odbora pa so bili imenovani sledeči: Manzini (Italija), Michelin in Pon-set (Francija), Mullie, Arras m Forestier (Belgija), Pauchard in Carlier (Švica). Mathevvs in Green-vvood (Anglija), Funder (Avstrija), Luis y Manent (Španija). Kuipers (Nizozemska), mons. Kaczin-sky (Poljska), Yoth (Ogrska), Origer (Luxemburg), Hali (USA), Sajiguinetti Juž. Amerika) ter mons. Boiiqii'n ter rev. de Sterke za misijone. Nemški katoliški žurnalisti niso bili zastopani in tudi niso dobili zastopnika, da bi ne meli težav. Portugalski zastopnik šc ni bil določen, bo pa naknadno v sporazumu s portugalsko časnikarsko katoliško organizacijo. Na drugi plenarni seji kongresa je govoril zastopnik mednarodnega urada dela, dr. Cortis. ki jc pozdravil kongres v imenu urada in imel obširen referat o mednarodni organizaciji kulturnih delav-ccv Evrope, med katere spadajo tudi žurnalisti. Sporočil je tudi, da se jc osnovala mednarodna organizacija podjetnikov in podjetij, ki izdajajo liste, in o paritelični komisiji, v kateri so trije člani žurnalisti in trije člani podjetniki. Stvar se bo razvijala naprej in bomo prišli do mednarodne ureditve načel in socialnih ter materialnih pogojev časnikarskega dela v okviru organizacije kulturnih delavcev vsega sveta. Za njim je govoril Michciin o duhovni vzgoji katoliškega časnikarja. Katoliški časnikar mora imeti globoko religiozno kulturo in intenzivno duhovno življenje. Vsak dan naj bi eno uro posvetil meditaciji ali duhovnemu branju. Naj bi jiogosto sprejemal sveto Evharistno. Vsako leto naj bi sc udeležil duhovnih vaj. Katoliški žurnalisti v posameznih deželah naj bi bili razen v splošni časnikarski organizaciji združeni tudi v katoliškem časnikarskem društvu. Direktor dnevnika »Italia«, dr. Maggi je sporočil, da ima njegovo uredništvo v Milanu svojo kaf>elico. Nadaljnji referat je imel Pauchard, urednik »Freiburger Nachrichten« iz Švice, ki je govoril o boju katoliškega časnikarstva zoper novo poganstvo. Kot novo poganstvo je treba označiti mednarodni boljševizem in nemški nacionalni socializem. Važno dejstvo zadnjega časa je to, da bolj-ševiški tisk svoje brezboštvo zakriva pod demokratično in nacionalno krinko, da prevara katoliško ljudstvo. Za njim je govoril kardinal Salotti, ki je med drugim dejal, da mu je nek armadni general nedavno rekel, da na eni sami strani* Hoje za Kristusom« najde več gradiva za duševne borbe nego kjerkoli drugod. Dejal je tudi, da moramo biti pogumni in optimistični, ker bo cerkev premagala tudi novodobno poganstvo. Na zadnji skupščini je govoril p. Led i ( S. J. in je opozoril, kako je organiziran komunistični tisk, kako je bogato financiran in strogo discipliniran in kako se zna prilagoditi vsakemu stanu in okolišu. To morajo katoliški žunalisti posnemati Grof Della Torre je nato prebral čestitke in blagoslov sv. očeta, ki je bil sprejet z največjim spoštovanjem P. Merklen je nato govoril o papeževit okrožnicah. Kongres se je zaključil v soboto, 26. t. m., o čemer bomo še poročali. Nova vlada na Švedskem Storkholm, 28. sept. AA. Havas: Sestavljena je nova koalicijska vlada med socialisti, demokrati in agrarci. Predsednik vlade je Nanson, zunanji minister je Sandler. Agrarci imajo pravosodno, obrambno, kmetijsko in social. ministrstvo. » » Po padcu banka Radikali btlefo po Eiumu Vrhovna seja francoskega parlamenta Pariz. 28. sept.,c. Danes sla se francoski parlament rn sejmi sestala mi sejo. da obravnavala o sklepih vlade glede devalvacije franka. Včeraj se je že sestal finančni odbor, ki pa je svoje delo moral še danes nadaljevati in to tudi med sejami parlamenta,- Položaj vlade je v tem odboru šibek in se 'vladni predlogi v leni odboru sprejemajo komaj z enim glasom večine. V parlamentu se je danes začelo izredno zasedanje dopoldne ob ' 10, toda seja je trajala le malo časa, ker se je morala prekiniti za dve uri, da finančni odlicrr sprejme dodatno komentarju vlade k svoji uredbi; Ko se je seja zopet začela, sta finančni minister Vineennt Aurio! in poročevalec finančnega odbora .lainniv Schmidt podala svoje poročilo. Nato je prvi govoril poslanec Coulon, ki je zahteval, da naj se debata o zakonih odloži, toda -po pojasnilih finančnega ministra ie ta -svoj predlog umaknil. Pač pa je ostro nastopil proti vladi voditelj skrajne desnice Louis Marin, ki je tudi zahteval, da naj sc zasedanje odloži in da naj vlada predloži vse svojo sklepe rednim potom. Vlada je ta predlog odbila in je zahtevala, da so niora takoj nadaljevali debata. Na to zahtevo je vlada postavila vprašanje zaupnice. To je bilo ludi obenem prvo glasovanje o vladnih predlogih. Marinov predlog je bil odbit s 305'proti 248 glasovom. Toda sedaj so' se težave šele začele. Po seji in že med sejo so se sestajali vodilni poslanski klubi. Najvažnejša je bila seja kluba radikalnih socialistov, ki menijo, da j«4 sedaj prišel čas zanje, da prevzamejo vodstvo državne politike v svoje roke. Na seji radikalnega kluba so nekateri poslanci zelo ostro napadli vlado ljudske fronte in posebno zamerili vladi, da hoče obenem s padcem franka urejati tudi delavske plače in to proti ostalim stanovom francoskega naroda. Pehata je bila lako vroča, da je predsednik kluba moral dati na glasovanje vse določbe vlade, ki se nanašajo na socialne posledice devalvacije franka. Klub je z proti ;t2 glasovom glasoval proti vladnim na-nameram. Takoj nato se je pn razvila splošna debata o tem, ali naj radikali sploh glasujejo v teh vprašanjih za vlado. Klub je s 55 proti 18 glasovom glasoval zato, da naj klub glasuje za vlado. Štirje poslanci' so Se vzdržali glasovanja. Popoldne so zasedali tudi komunisti, ki so sklenili, da morajo debato v parlamentu zaobrnili v to smer, da se ho videlo, ila le oni hočejo braniti interese delavstva. Neosocialisli in socialna unija sta se tudi sestala k seji. Oba kluba sta sklenila predlagati v parlamentu, ila naj se debata pospeši. Važna pa je bila seja strank levičarske večine, ki je sklenila poslati k Blumu delegacijo, ki ho zahtevala, da naj sc vladne odredbe izglasujejo že tekom te noči. V tem razpoloženju se je začela popoldanska seja ob 10. Na tej seji se je pokazalo, da so radikali odločeni izrabiti možnost, ki se jim sedaj nudi, da vržejo Bluma. To se jasno viili iz tega, da je radikalni klub poslal na tribuno tako uglednega radikalnega politika kakor jc Bonnet, ki j«t bil v radikalnih .vladali. večkrat finančni minister. Bonnet je z žgočo ironijo iispraševal Blumu nest. Rekel je. da ga veseli,, da so se tri demokracije sporazumele, izvedejo devalvacijo franep-skega franka, dasi Anglija ,in tJSA ničesar ne marata slišati n tem, ila iii, se sklenila kakšna stabilizacijska pogodba, ila bi Francija lahko videla, kako globok je prepad, kamor drvi. Vlada pravi, da se je zelo dolgo pogajala z Anglijo in USA. Toda junija je prišla vlada na oblast še z zagotovilom.'da'ni'misliti na to, (la bi se izvedla devalvacija franka. Ljudska fronta je odnesla pri volitvah zmago, ker so stranke ljudske fronte obljubile, da sc nikilo ne bo dotaknil stabilizacije franka. Meseca julija je finančni minister Vincdit Auriol razpisal notranjo posojilo in najbrž ni hotel biti tako iskren, da bi bil takrat že rekel, da se pogaja % Anglijo in USA za devalvacijo franka. Bonnet pa opozarja ludi. (la pomeni devalvacija kršitev pogodbe med strankami ljudske fronte, v kateri so tudi radikali. Vendar pravi Bonnet, da se je Francija že spuslila na pot in sedaj jc treba gledati na to, kam gremo. Najprej je nujno, da se ugotovi, da bo devalvacija uspela samo tedaj, če bi v Franciji vladal socialni. in politični red. in mir. Bonnet pa iz vsega tega jasno ugotavlja, da je sedaj Blipu prisiljen, (la brani zasebno lastnino, dvigne ugled bančnemu kreditu in (la v notranji politiki vodi iniruo in konservativno politiko. ' . Za njim je govoril ugledni voditelj desnice in večkratni finančni minister. Paul Reynaud. Rey-naud je bil že več let : zagovornik devalvacije franka. Pravi, da se je pri zadnjih volitvah suvereni narod izjavil za ljudsko fronto, ki je obljubila. da se ne bo dotaknila franka.' Toda sedaj se je pokazalo, da jo realnost tudi nad suverenostjo naroda. Ta resnica nas je' v nekaj dneh stala trideset milijard frankov. Fnuicija igra ilaniis svojo zailnjo karto in Paul Revnaud želi. (la hi bila 1a igra srečna. Na žalost jc v tem oziru Francija zopet odvisna od angleškega funta. Lep je sporazum med Anglijo, Francijo in USA. toda vprašati se moramo, fe vlada v Franciji isto ozračje na polju socialnega in političnega oblikovanja. 01) zaključku pravi Revnaud, da želi. da bi se poskus posrečil in bo zato glasoval za devalvacijo. Nato je bila prva seja prekinjena in se je nadaljevala ob 18.20, ko je začel govoriti finančni minister Viiicorit Auriol, ki še govori, ko to poročamo. Seja parlamenta se bo zavlekla vso noč in bodo zakoni izglasovani najbrž šele ob zori. Senat se je sestal dopoldne h kratki otvoritveni seji. Nato je sklenil, da se bo seslal k seji ob 19. Mi sij lo se je, da bo do tedaj že izglasovana vsa uredba. Toda o tem ni govora in bo senat šele jutri popoldne obravnaval vladne predloge. Odmevi Ohromelo borze Dunaj, sept b: V' današnji efektni.'borzi jr bil promet phtci. žnjgsicn. Aysbij?ki dolarski pirii so v '&lavti na 100 šilingov ob|iyačij'e dimniškega nkOrdnegn posoiilu pa od 1 17 nn'105. FrancdShi papirji, ki sc glasijo na zlate franke, so padli za do 6 točk. |uqoslo-vanskd slf.MjzociišKO posojilo, ki »c. fllasi na francO'ske franke, jc padlo od 10,75 nn 1605.. Pozneje so sc tečaji za avstrijsko dolarsko posojilo zelo okrepili. Do večjega prometa pa ni prišlo. Praška borza jc bila danes zaradi praznika zaprta. V Italiji so vsled sklepa vlade zaprte vsi: borze, ki do 30. septembru ne bodo delale. A vštrVa Dunaj, 28. sept. 1>. Kakor sc čujc iz poučenih krogov, zaenkrat ni nobčrie možnosti, du bi Avstrija znižala vrednost svoje valute, poudarja se pa, da sc Avstrija kot država, ki je navezana predvsem nn tujski promet, nc bo mogla dolgo upirali lopni in sc žc, spomladi lahko pričakuje prilagoditev avstrijske vul.utc Švicar, franku. Duntij, 28. sept. c. Vesti iz Italije glede valutne krize so izzvale na Dunaju veliko razburjenje. Menijo, da bo valutna kriza zajela tudi ši- V Grčiji Atene, 28. sept. c. Grška Narodna banka je sklenila, da naveže drahmo na angleški funt. Rusija London, 28. sept. b. »Fxchangc Telegropti« poroča, iz Moskve, da bo sovjetska vlada bržkone stabilizirala rubelj na zlati podlagi z ozirom na valutno zvezo med Francijo, Anglijo in Združenimi državami. V uradnih sovjetskih krogih so prepričani, da valutni sporazum treh zapadnili velesil predstavlja težalk poraz Italije in tlidi Nemčije. V Moskvi so zaradi tega zelo zadovoljni, ker sc kontrola svetovnega kredita nahaja sedaj v rokah demokratskih držav. Italija London, 28 sept. b. »Daily Mail« čujc, da bi bila tudi Italija pripravljena priključiti se valutnemu sporazumu Francije, Anglije in Združenih držav. Z omejitvijo deviznega prometa in z razvojem italijanske finančne politike jc vrednost italijanske lire napram prejšnji zlati pariteti žc itak padla za 25%. Italija bi bila pripravljena iz-, vršiti delno devalvacijo lire v odnosu napram franku. V Jugoslaviji Letica: Blagodejen vpliv Belgrad, 28. sept. m. Povodom devalvacijo francoskega in švicarskega franka jc finančni minister Letica na vprašanje, kakšne posledice bo imela ta devalvacija na naš dinar in na naše gospodarstvo, dal dopisniku »Jutarnjega lista« sledečo izjavo: Dinar bo zaradi devalvacije francoskega stranka ostal nedotaknjen. Prav tako nanj nc ho imela nobenega vpliva devalvacija holandskcga goldinarja iii švicarskega franka. Morda bo imela majhen vpliv devalvacija na naše izvozniške interese v sineri onih držav, ki so devalvirale svojo valuto. Ker pa so naši trgovski odnosi s temi državami že itak relativno zelo majhni, sem mnenja, da ne bo niti lukaj znatne škode za naše gospodarstvo. Nasprotno lahko še pričakujemo, da bo ta ukrep blagodejno vplival na splošne mednarodne gospodarske odnose in nam naši finančni odnosi z omenjenimi državami lahko prinesejo samo go lovo korist. Litvinov odgovarja Hitlerju Ženeva, 28. sept. TG. Najvažnejši dogodek na današnji seji Zveze narodov je bil govor sovjetskega komisarja Litvinova. ki je odgovarjal na Hitlerjeve izzivalne izjave v Niirnbergu. Litvinov je med drugim dejal, da popolnoma razume, da voditelji držav, ki hladnokrvno naštevajo velika tuja ozemlja, ki jih hočejo zavojevati, nc morejo iskreno sprejeti čl. 10 pakta ZN. On tudi razume, da države, ki javno zagevarjajo zakonitost tako imenovanih lokaliziranih vojn, nc morejo dobro sprejeti čl. 16 islega pakta. Napadalec, ki postavlja svojo politiko na osnovo gole brutalne nadmoči, je doslopen samo za ravno lake dokaze gole proti-sile. Litvinov pa jc mnenja, da je skupna moč miroljubnih držav danes tako velika, da mnogo presega moč brulalnih napadalnih držav in da je zaradi tega skupnim naporom miroljubnih držav danes prav lahko s pomočjo skupne obrambe medsebojne varnosti, ohladiti glave še lako vročekrvnemu napadalcu. Rusija je pripravljena tudi z napadalnimi državami sklenili nenapadalne pogodbe, toda nikdar ni voljna sprejeli od njih pogojev, na podlagi katerih naj se tc pogodbe sklepajo. Ravno tako tudi noče vnaprej plačevati istim državam neke nagrade zato. ker so se ponižale, da nam ponudijo mir. S takimi državami je treba drugače obračunati in miroljubne države v Evropi imajo vsa sredstva na razpolago, da za učinkovite obračune tudi poskrbijo. Svetovna razstava v Parizu L 1937 Ustanovitev posebnega pododbora v Ljubljani naprosil zastopnike tiska, naj radevolje prispevajo svoje k čim večjemu uspehu te veliko prire- Zaniinanje za svetovno razstavo v Parizu prihodnji' leto 1037 rasle tako močno, da se je francoski konzul v Ljubljani g. K e ni e ran d odločil, da ustanovi poseben pokrajinski odbor za dravsko banovino, ki bo imel nalogo vodili vse posle, ki se tičejo razstave, odgovarjati na vsa vprašanja, ki od različnih strani že prihajajo ter podpirati z nasveti in tudi drugače vse one, ki bi se razstave radi udeležili. Pretekli teden je g. konzul okrog sebe zbral Slane odbora, v katenjm.se nahajajo -pod jijego\'iin predsedstvom Še naslednje osebnosti: podpredsednika dr. Slišni k, kot zastopnik banovine ter ing. ,1 u 111 a rd, pomočnik' generalnega ravnatelja TPD, tajnik in blagajnik g. L a c r o i x . pro-' fesor francoščine na ljubljanski univerzi, poniožni tajnik profesor Jaklič ter po eden zastopnik vseh gospodarskih in kulturnih ustanov v Sloveniji kakor tudi- zastopniki, slovenskega tiska. G. Remerand je odbornikom tolmači! veliko veselje francoske vlade, da so se hoteli slaviti na razpolago vrhovnemu razstavitvenemu odboru v Parizu, ker hoče francoska vlada iz razstave napraviti veliko mednarodno kulturno in. gospodarsko shodišče, na katerem se bodo sklepale trajne mednarodne prijateljske vezi, Id bodo svoje prispevale k mednarodnemu mirnemu' sožitju. Posebej jc _____ pn djlve. Tudi Francoska vlada bo storila svoje, je dejal, da bo obisk razstave vsestransko olajšala. Že sedaj je znano na primer, da bodo obiskovalci vži-vali po vseh francoskih progah ugodnost polovične voznine, kar bodo slovenski obiskovalci, tako upa konzul Remerand, brez dvoma z velikim veseljem pozdravili, saj .ve, da jradi potujejo in da francosko zemljo ljubijo. Razširjale so se vesti, da vsled raznih vzrokov razstava* ne bo otvorjena" prihodnje leto. On Ima zagotovita, da ostane vso pri starem in da je otvoritev neodložljivo določena za prvo nedeljo v majnikii l. 1987. Ljubljanski pokrajinski odbor bo-odslej vsakemu na razpolago in bo storil vsa, kar bo v njegovi, moči,, aa. zanese zanimanje za razstavo. v Parizu v sleherno slovensko vas. , , ' . ' Naša javnost bo morda rada '/vedela, da so pripravljajo že sedaj širokopotezni izleti ,v Francijo na lo razstavo, izleti, ki bodo velikemu številu naših ukaželjnih ljudi omogočili, da za skromne denarje vidijo pariško razstavo, obiščejo tudi slovite francoske romarske kraje in se seznanijo s prilikami v zavezniški iti prijateljski državi. Naslov pokrajinskega odbora je: Francoski konzulat, Bethovenova ulica, Ljubljana. Skrb dr. Stojadinoviča za časnikarje Pred zakonom o socialnem zavarovanju časnikarjev Belgrad, 28. sepl. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes prcdpoldne sprejel člane osrednje uprave Jugosl. novinarskega združenja. Pri tem sprejemu so člani Osrednje uprave predložili predsednika vlade resolucijo s poslednje glavne skupščine Jugoslovanskega novinarskega združenja in sklejje plenarne seje o nujni potrebi, da sc po 10-letnem zastoju zavaruje novinarski stan po uzakonjeni uredbi o novinarjih z dne 25. sept. 1926 z izpremembami in dopolnitvami z dne 28. marca 1928 gede pokojninskega in drugega zavarovanja. Ker .30. sept. t. leta fHjteče rok pooblastil kraljevske vlade za sprejetje novega tiskovnega zakona, in je časovno nemogoče izrabiti ta |x>oblasfila, so člani Osrednje uprave zaprosili predsednika kr. vlade, da skupaj s člani vlade prouči predloge za n^črt novega zakona o tisku, predložen predsednik . vlade 3. sept. 1935, in da jih čim prej pošlje v obdelavo narod- nemu predstavništvu, da se čim prej omogoči nov tiskovni režim. Med sprejemom so člani Osrednje uprave obrazložili predsedniku vlade tudi druga stanovska vprašanja, ki čakajo ureditve. Predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je poslušal predložene mu predloge in obljubil članom Osrednje uprave, da bo kralj, vlada jx> zakonski poti izvedla socialno zavarovanje novinarjev. Tudi novi tiskovni zakon je predmet proučevanja kraljevske vlade. Člani Osrednje uprave novinarskega združenja so prejeli to izjavo predsednika vlade in zunanjega ministra ar. Stojadinoviča z zadovoljstvom in so se mu zahvalili za ljubeznivost, da bo to važno vprašanje novinarskega stanu čim prej urejeno tako, kakor jc urejeno v drugih naprednih državah. Domači odmevi Trgovinski sporazum z Italijo Belgrad, 29. septembra, m. Naša trgovinska delegacija, ki se je udeležila jiogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo v Rimu, se je danes dojx)ldne vrnila v Belgrad. V kolikor smo zvedeli.' je b"it v Riniu"do%Sžen sporazum, da Italija kupi pri nas za 52 milijonov lir blaga, Jugoslavija pa kupi v Italiji za 10% več. Teli 10% bo služilo "za' izplačilo slai'ih terjatev, ki jih imamo od Italije. Blagoslovitev vodovoda v Gornjem Suhadoiu V nedeljo je bila slovesna blagoslovitev novega vodovoda, ki ga je zgradii Higijenski zavod v Ljubljani s jxmiočjo banovine v vasi Gornji Su-hadnl v občini Brusnice pri Novem mestu. Slovesne blagoslovitve se je udeležil tudi g. ban dr. M. Natlačen. G. banu je bil pripravljen krasen sprejem z nagovori, obenem so mu bili v čast postav-ljudi lepi mlaji, obenem so se blagoslovitve udeležili tudi ravnatelj higijenskega zavoda g. dr. Pire in drugi odličniki. Novi vodovod je blagoslovil domači župnik g. Lunder. Nato je spregovoril ban dr. Natlačen, ki je v glavnem poudarjal, da je prišel v to gorsko vasico v glavnem zaradi tega, da jx>kaže, kako polaga ne samo on, ampak tudi sedanja vlada važnost na blagostanje zadnje gorske vasice, in pa dn izreče zahvalo naši vasi in našemu kmetskemu človeku, ki je že od nekdaj bil steber našega naroda in iz katerega je naš narod črpal vso vojo zdravo silo. Zdrava kmelska vas "je temelj močnega slovenskega naroda in pa čvrste jugoslovanske države. — Po blagoslovitvi se je ban, teplo pozdravljen od ljudstva, vrnil v Ljubljano. Na čast Sv. Vaclava Liubljana, 28. septembra. Danes smo poslušali v radiu lepo akademijo na čast svetniku sv. Vaclavu, ki so jo priredili na Rakovniku Ustredi československcho študent- Francoski rdeči šef obupan Jouhaux jadihuje nad kaosom, hi ga je sam povzročil Pariz, 28. sept. b. Na občnem zboru vrhovne- I ne pa capljati za njimi. Le tako se bomo iz ..iu.,.........»l.r.1 ««« ,lnln,,cl,o olprtlf/Mrno -.,,rwrt ' (lnuiiiff!! I;;wiun redili Iluko lintiio orenreeiti ga odbora marksistične delavske strokovne zveze, ki je prav za prav odgovorna za vso notranjo politiko sedanje vlade ljudske fronte, je imel geno-rnlni tajnik te strokovne zveze Jouhaux, ki ga imenujejo zakulisnega diktatorja Francije, velik govor, ki ni nič drugega nego jirvo javno priznanje, da je vlada ljudske fronte ilovedla Francijo v j)o-polen notranjepolitični in gospodarski kaos. Leon Joutiaiix, ki je vodil vse stavke zadnjih mesecev, ki je organiziral vsa delavska gibanja, ki je diktiral vladi svoje nazore, je moral sedaj jiriznati, da um je gibanje, ki ga jc sain sprožil, zraslo čez glavo. »,V Franciji imamo., je dejal, dva vzroka za notranje nemire. Prvi vzrok je nepolrpežljivost in neučakanost delovnih množic, ki so postale slepp in gluho za vse pametne nasvete in znhlovajo la-kojšnjo Izvedbo vseli svojih želja. Poleg tega vzroka pa imamo Še enega. To so tajinstveni agenti, ki se plazijo okrog med delovnimi množicami in njihovo iierazpnlnžonjc izkoriščajo v svoje lastne temne namene. Tako ne more več naprej. Mi moramo na vsak način obnoviti disciplini) med delovnim ljudstvom. V današnjem kaosu ne moremo, ne smemo vrč ostali. Dolžnost naših delavrev je. ila se nc vdajajo kar na slepo nfl|iotrpežljivosti množic in ila ne nasedajo agitacijam temnili elementov.« Na koncu je Jouhntix dejal: »Prišla je lira, ko liinlii morali voditelji delavstva opustiti vso demagogijo. Voditelji bodo morali stopili pred delavce, ila njega kaosa rešili. Le tako bomo preprečili, da so ne razširi razkroj na vse naše gospodarsko življenje.« Besedo voditelja Jouhauxa, ki mu jc delavski pokret zrasel čez glavo in ki je obupal nad možnostjo,'da bo mogel ukrotiti stroj, ki ga je sam sprožil, se slišijo silno smešno. V poučenih krogih pa zatrjujejo, ila so to prvi znaki tudi notranjepolitičnega zloma ljudske fronte, ki mora nujno sledili polomu njene gospodarske politike. Francosko ljudstvo beži od Bluma Pariz, 28. sept. b. Včeraj so bile v dveh okrajih naknadne volilve za parlament, ki so najboljši dokaz za stališče in mišljenje najširših krogov in slojev naroda. Naknadne volitve so bile v okraju Bordeaux in pa v Vogczih. V obeh okrajih so bili desničarski kandidati izvoljeni z ogromno večino glasov proli kandidatom ljudske fronte. Nihče ni pričakoval takšne zmage desničarjev, najmanj pa so jo bili veseli v krogih ljudske fronte. Desničarski narodni posluncc llenriot, katerega mandat zbornica ni verificirala, jc bil včeraj zopet izvoljen z 6229 glasovi, medlem ko je njegov levičarski protikandidat, ki jc dobil v maju 6739 glasov, včeraj propadel s 3400 glasovi. V drugem volivntm okraju je bi! izvoljen desničarski kandidat lixier z 8133 proli 6626 gasovi. siva in Dijaška zveza s sodelovanjem Zbora češ-škoslovaškili bogoslovcev-salezijancev pod vodstvom Jožefa Strečanskega. Predavatelj g. Ložar, cand. iur., nam je predstavil veličino sv. Vaclava in pomen njegovega češčenja v češkem narodu skozi tisoč let. Zbor bogoslovcev je ubrano zapel razen častitljivega korala in kamtate sv. Vaclava tudi par venčkov Itpih slovaških narodnih pesmi. Želeti bi bilo, dfl Se še kdaj oglasijo v radiu s tako ubranim petjem ter nas sczruirfH«4' z bogatimi zakladi- sdvaških in češkili narodnih pesmi.,. ' '•*',>; »Clm. ' ' * Prvi dan balkanskih iger Jugoslavija na drugem mestu Atene, 28. septembra. AA. Atenska agencija jioroča tele izide prvega dne balkanskih iger: Tek n a 100 ni: Frangudis, .Grčija 11; Sake-lariu, Grčija 11.3; Liesa, Romunija 11.5; Baucr, Jugoslavija 11.6. Tek na 800 m: Georgakopulos, Grčija 1.50,0; Orse, Turčija 2.1; Lapusan, Romunija 2.8,3. 110 m z zaprekami: Mandikas, Grčija 15.5; Buratovič, Jugoslavija 16; Skiadas, 16.1, Grčija; Dojčev, Bolgarska 16.2. Skok v višino: Pantazis, Grčija 185; Pular, Turčija 180; Mor, Jugoslavija 175; Buratovič, Jugoslavija 175; Spanajotov, Bolgarska 175. Met krogle: K o v a č e v i 6, Jugoslavija 14,3; Stefanakis, Grčija 13.90; Irfan, Turčija 13.75; Guro, Romunija 13.61; Vajsi, Turčija 13.22-, Dojčev, Bolgarska 13.04. Dosedanje stanje: Grčija 41 točk; Jugoslavija 22; Romunija 12; Turčija 12; Bolgarska 3. Atene, 28. sept. ni. Drugi dan balkanskih iger se je vršila samo štafeta 1 X 400 m. Naša štafeta je nastopila v postavi: Bocak, Stefanovič, Pleler-šek in Goršek. Jugoslovani so vodili skoraj do konca, vendar pa so jih Grki premagali. Rezultat je sledeč: 1. Grčija 3.31.6, 2. Jugoslavija 3.83.2, 3. Romunija 3.35. Stanje točk po današnji štafeti je sledeče: Grčija 46 točk, 2. Jugoslavija 26 točk, 3. Romunija 15 točk, 4. Turčija 14 točk, 5. Bolgarija 4 točke. Belgrajske vesti Belgrad, 20. septembra, in. Za sredo 30. t. m. je sklicana za ob 5 popoldne seja finančnega odbora ministrov, na kateri se bo med drugim razpravljalo o uredbi o razrešitvi električnih central v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani. Na seji bo tudi govora o uredbi za oproslilev taks za prenos premičnin, ki pripadejo polom javnih dražb v posest denarnih zavodov; dalje o predlogu za znižanje banovinske in občinske trošarine na vino, da se na la način pospeši vinogradništvo in slednjič o ozdravitvi splošnih razmer v kmetskem zadružništvu v zvezi z resolucijo glavne zadružne zveze. Belgrad. 29. septembra, ni. Danes dopoldne so se pripeljali z brzovlakom iz Subolice francoski parlamentarci, ki so jih na železniški postaji po-zdravili jioslanci Milivoj Sokič, Žarko Toniaševič in Bora Djurič. Dopoldne so se goslje vpisali v dvorno knjigo, nat > pn so obiskali predsednika narodne skupščine Stevana Ciriča, s katerim so se 20 minut razgovarjali. Ob 13 jim je g. čirič priredil v hotelu »Srbski kralj« svečano kosilo, ki so ga je udeležil tudi francoski poslanik na našem dvoru Danpierre r. vsem osobjem poslaništva. Pri kosilu je Imel g. čirič krajši govor, v katerem je zaželel gostom prijetno bivanje v Jugoslaviji Belgrad. 20. sopl. ni. Predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov, ki se trenutno nahaja v Ženevi, se bo na svoii pot i domov ustavil ludi v Belgradu, kjer bo obiskal našega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Hmelj Celje. '28. sej)t. Uradno poročilo banovinske hmeljske Komisije za Slovenijo z dne 28. septembra 1tl8fl. Položaj pri hmeljski kupčiji je nespremenjen Prav-lako so ostale neizpremenjene tudi rene. Največ znnimnnja in povpraševanja je posebno za boljše in najboljše blago. Veličasten zbor JRZ v Belgradu 40,000 Belgraičanov manifestira za ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča in njegovo notranjo in zunanjo potitiho Preteklo nedeljo je bila v Belgradu ogromna manifestacija, ki jo bodo Belgrajčani pomnili še dolgo. Belgrad je spregovoril v imenu vse države in naroda ter je izrazil priznanje ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču, predstavniku države in možu velikih državniških sposobnosti. Belgrad, Šumadija in po njih vsa država so dr Stojadinoviču hvaležni za uspehe, ki jih je dosegel v zunanji in notranji politiki. Pred kneževim spomenikom so se zbrali pod zastavami pristaši JRZ, zastopniki vseh stanov in poklicev, mali trgovci in obrtniki, po veliki večini pa delavstvo in mali ljudje. Nad 40.000 ljudi se je zbralo v goste vrste in neprestano vzklikalo dr. Stojadinoviču. Ob tO. se je razvil ogromen sprevod, ki je krenil proti kneževemu spomeniku. Nepregledne množice naroda s konjeniki in zastavami ter godbami na čelu so korakale pod balkonom glavnega štaba mimo predsednika vlade ter vzklikale svojemu vodji in stvaritelju nove politične dobe v naši politični zgodovini dr. Milanu Stojadinoviču. Na balkonu so bili tudi vsi v Belgradu se nahajajoči ministri. Ogromni trg pred Ne zahtevamo, naj nam delavec verjame na i besedo, cenijo naj nas po naših delih. V ta namen smo ustanovili delavsko sekcijo JRZ, ki naj postane naš svetovalec in naš pomočnik. Z njenim sodelovanjem upamo, da bomo lahko popravili stanje našega delavstva in s primernimi ustanovami varovali delavske interese, tako da bodo stavke odveč in bomo lahko ustvarili vse pogoje za delo in življenje našega delavstva. Želimo organizirati delavstvo na zdravi osnovi, ker bo v tem primeru delavstvo postalo eden izmed najbolj zdravih stebrov naroda in države. Zato naj delavstvo živi! (Splošno odobravanje!). Položaj našega delavstva se bo močno popravil, kakor hitro bomo popravili splošni položaj našega gospodarstva. V tem oziru lahko rečem, da smo imeli srečno roko. Po 7 suhih letih nas je letos doletelo zelo rodno leto. Upam, da bo to prvo izmed 7, ki naj mu slede. Lanskoletni pšenični pridelek je znašal 19 milijonov metrskih stotov, letošnji pa 29 milijonov, pridelek koruze je bil lani 30 milijonov, letos 50 milijonov metrskih stotov. Letošnje leto pa ni samo dobro obrodilo, tudi cene so višje. Kraljevska vlada je sicer pripravila rezervo v znesku 250 milijonov dinarjev za obrambo pšeničnih cen. Lahko s ponosom rečemo, da smo pri gospodarski krizi že nekako čez glavo. Pravkar smo dokončno uredili vprašanje kmetskih dolgov. Prepričan sem, da smo našli najboljšo rešitev tega vprašanja. Storili smo to, da rešimo kmeta, kajti kadar gre kmetu dobro, gre dobro tudi vsem ostalim gospodarskim krogom. Tudi trgovina, obrt in industrija so nam prav-tako na srcu, kakor kmetovalec. S splošnim zboljšanjem gospodarskih razmer v naši državi upamo, da bo napočil čas, ko bomo lahko ustregli tudi upravičenim željam našega državnega uradništvn. Upamo, da bo ljudstvo nagradilo naše delo pri današnjih občinskih volitvah. V JRZ smo zbrali nekdanjo narodno radikalno stranko in dober del bivše demokratske stranke. Obenem pa smo pritegnili v našo stranko tudi dr. Koroščevo Slovensko ljudsko stranko in Spahovo muslimansko organizacijo. Ta, kar je bila želja našega velikega učitelja in nesmrtnega voditelja Nikoie Pašiča (Slava mul), to se je posrečilo nam, njegovim učencem. V bratsko kolo, v enotno veliko in močno organizacijo, v skupno politično fronto smo združili Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič in notranji minister dr. A. Korošec na balkonu narodnega gledališča med zborovanjem kneževini spomenikom je bil do zadnjega kotička zaseden po ljudeh, tako da ni bilo nikjer opaziti prostega prostora. Nekoliko pred 12 se je pojavil dr. Stojadinovič z notranjim ministrom dr. Korošcem na balkonu narodnega gledališča, ponovno pozdravljen od nepopisno navdušene množice. Zborovanje je začel s pomembnim govorom minister za gozdove in rudnike Djura J a n k o v i č. Takoj za njim je povzel besedo predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je v svojem velikem govoru med drugim izvajal: Govor predsednika vlade Dragi prijatelji, mladina in delovno ljudstvo! V hipu, ko prevzemam besedo na tem veličastnem shodu, velja moj prvi pozdrav vsem vam in potom vas našemu krasnemu Belgradu. Drugi pozdrav velja tebi, mladina! Junaštvo naše mladine je prešlo na pisane stranice naše zgodovine. Mladino čaka naloga, da povede naše ljudstvo mimo težav sedanjosti v lepšo in srečnejšo bodočnost. Tretji moj pozdrav je namenjen tebi, delovno ljudstvo v belgrajskih podjetjih in tovarnah. JRZ hoče postati v socialnih in delavskih vprašanjih najbolj napredna in najpopolnejša organizacija. Sprejeli bomo vsak sklep, ki bo mogel ustreči upravičenim zahtevam delavstva. Da je to resnično, da je to v našem programu, smo dokazali že z delom svojega prvega leta. Izvajamo javna dela, kakršnih še naša država ni poznala. Gradimo ceste, zidamo železnice, mostove, šole, gradimo industrijska podjetja, vodovode, gradimo razna poslopja in urade. Med ljudi prihaja počasi zopet denar. Brezposelnostjo nevarnost smo odvrnili od naše države. Po uradnih podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo junija 1934 zaposlenih pri nas 570.000 delavcev, v juniju 1936 pa 630.000, torej za 60.000 več. Toliko ljudi je našlo kruha in zaslužka. Samo v resoru ministrstva za gradnje so znašali delovni dnevi za javna dela 1. 1934 vsega 650.000, letos do 1. septembra pa 3,800.000. Dočim smo torej na eni strani preprečili brezposelnost, smo na drugi strani povečali zaposlenost. Hkratu pa smo zvišali tudi mezde. Vršile so se tudi delavske stavke. Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne oblasti vedle napram delavcem korektno. Policija ni aretirala stavkujočih delavcev, kakor se je dogaialo pod prejšnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in bonske uprave so nastopale po moiih navodilih kot dobrohotni posredovalci in so uredile vse stavke v korist delavstva. Red in mir nista bila nikjer porušena. Socialni red in mir branimo in bomo branili proti vsakomur. Istočasno pa bomo branili koristi delavstva. Delali bomo s socialnim zavarovanjem in varstvom, tako da bo tudi delavski stan videl v nas svojega iskrenega prijatelja. ogromno večino Srbov, ogromno večino Slovencev in ogromno večino Muslimanov. Tako se je uresničila napoved podpreds. naše stranke dr. Korošca, ki je že 1. 1920 v nekem svojem govoru izjavil, da veruje, da bodo mogli Slovenci stalno sodelovati z radikalno stranko. Pravtako se nam je prvič posrečilo po ustanovitvi naše nacionalne države pritegniti k sodelovanju bosanskohercegovsko Srbe in muslimane, potomce tistih Srbov in muslimanov, ki so nekoč s puško v rokah odbijali okupacijsko vojsko avstroogrske monarhije in ki so nato v slogi ustvarjali našo skupno nacionalno državo. S takim delom bomo še bolj okrepili našo državo, da bo postala večna in strah vseh sovra-gov, da bo velika in nedeljiva kraljevina Jugoslavija. Naša zemlja je velika, naše ljudstvo je zdravo, vojska je pripravljena, v dobri smo družbi prijateljev in zaveznikov. Ugled naše države je v tujini velik. Kot dokaz naj nam bodo pravkaršnje volitve v Ženevi. Jugoslavija je prišla na tretje mesto med 50. državami. Tudi 1. 1934 smo dobili podpredsednika, toda tedaj na 6. mestu, dočim je sedaj | naš podpredsednik na tretjem mestu- Tedaj je gla- • sovalo za nas 31 držav, sedaj pa 44 držav. Prišli | smo na tretje mesto, koj za Francijo in Veliko Britanijo. Vidite bratje, kako velik je svetovni sloves naše države v tej najvišji ustanovi države vsega sveta. Čeprav pa smo močni in pripravljeni, vendar ne želimo drugega kakor miru, miru z vsemi so- j sedi, miru na vseh naših mejah. Bratje, kdor bo spoštoval ta naš mir, mu bomo iskreni prijatelji in sodelavci pri splošnem mednarodnem sodelovanju. Dragi Belgrajčani! Iz srca se vam zahvaljujem za vaš veličastni odziv. Belgrad je z današnjim shodom, ki mu ga ni enakega v njegovi preteklosti, pokazal, da je s svojim političnim prepričanjem v ogromni večini isto kar naša JRZ. Zahvaljujem se vam tudi za to, da ste me tako pozorno poslušali. Nisem napadel drugih političnih strank, ker želim, naj bi pošteni pristaši drugih strank in manjših političnih skupin postali naši iskreni politični prijatelji. Vsem poštenim Jugoslovanom so vrata naše stranke odprta. Zahvaljujem se vam tudi za izkazane časti, vendar moram izjaviti, da jih nisem zaslužil, kajti vse, kar delam, delam iz dolžnosti do kralja, naroda in domovine! Mašitisfco posvečenje pri frančiškanih Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman je podelil v nedeljo 27. septembra zakrament sv. mašniškega posvečenja dvema frančiškanskim« I novomašnikoma, in sicer p. Martinu Percu in p. : Marijanu Valenčaku. Malo pred 9. zjutraj je bit slovesni sprejem prevzviSenega. Pri glavnih vratih je g škofa pričakovalo krdelo pestro uniformiranih križarjev sv. Frančiška z zastavami in cela samostanska družina. Navzoči o bili vsi kle-riki in gojenci serafinskega kolegija. Prevzvišenega je sprejel po predpisih p. gvardijan Krizo-stom Sekovanič. Ves sprevod se je 6večano premikal pred krasno ovenčani in bogato razsvetljeni glavni oltar. Medtem so na koru prejievali >Ecce sacerdoe magnus«. Takoj nato je bil prebran nedeljski evangelij in izgovorjena je bila 10 minutna pridiga. Nato se je začela škofova sv. maša, ki je med njo Prevzvišeni dostojanstveno in ljubeznivo vršil pomenljive obrede visokega zakramenta. Asistirali so prevzviSenemu: gg. kanonika Stroj in Zupan, gg. tajnika Mervec in Prešeren ter frančiškanski kleriki. Drugi kleriki in gojenci serafinskega kolegija pa so bili razvrščeni okoli oltarja. Misel vseh mladih src je bila samo ena: da bi kmalu tudi zanje prišel zlati dan, ko l>odo ovenčani s krono novoposvečencu Na častnem mestu pred obhajilno mizo so sedeli starši obeh novomašnikov. V sveti sreči so opazovali, kako je škof njih sinova oblekel v masni plašč., kako jima je jiosvetil roke. kako jima je dal naročilo, da naj dostojno opravljata svete skrivnosti, in kako jima je dal oblast odpuščati grehe. Ob izpolnjenju dolgoletnega hrepenjenja in gorečih molitev so si starši veselja brisali oči, ki se kar niso mogle odtrgati od presrečnih sinov. Takoj jh) sveti maši je vsa cerkev padla na kolena in novomaziljene roke so se prvikrat dvignile v blagoslov. Slovesnost je prišla do viška, ko je takoj po novomašniškem blagoslovu zadonela pod oboke mogočne frančiškanske cerkve ona stara, pa vedno nova, vedno lepa pesem: »Novi maš-nik, hod' pozdravljen!« Med petjem novomašne himne se je j>omikal sprevod s prevzvišenirn, z obema novomašnikoma, z njunimi starši in samostansko družino po sredi cerkve do glavnih vrat in nato skozi porto v samostan, kjer smo novomašnikoma iskreno čestitali. Naša društva Jesensko in zimsko prosvetno delo Po lepo uspelih prireditvah v letošnjem poletju se pripravljajo naša društva za resno prosvetno delo v jesenskih in zimskih dnevih. Zunanje manifestacije, ki so nad vse pričakovanje lepo izpadle, so za nami in pred nami je zopet notranje delo. Čas, v katerem živimo, nam sam nalaga, česar naša društva najbolj potrebujejo. Vse to je skušalo vodstvo Prosvetne zveze spraviti v celoto in pripraviti prosvetne sodelavce na to nalogo s primernimi tečaji. Socialno prosvetni tečaj bo 4. in 5. novembra ob priliki Zvezinega občnega zbora v Ljubljani. 15. novembra je tečaj za voditeljice dekliških krožkov. 29., 30. novembra in 1. decembra bo tečaj za režiserje in inaskerje naših ljudskih odrov. Kmetijsko gospodarski tečaji se prično v nedeljo 4. oktobra in se končajo 28. februarja. Ti tečaji se vrše v 20 društvih in obsegajo do 400 predavalnih ur. Kmetijski tečaji bodo oktobra meseca: v Stični, na Blokah in na Jezici, novembra: Medija-Izlake, Boli. Bistrica, Dragatuš, Vrhnika (od 23. do 2fi. novembra) in Naklo; decembra: Semič, Mengeš, Begunje pri Cerknici in Čatež ob Savi; januarja v Kranju od 3. do 10. januarja, v Preski od 11. do 13., v Trebnjem od 18. do 23., Brdo pri Luko-vici od 24. do 26., v februarju na Breznici od 3. do 5., in v Kranju 7., 14., 21. in 28. Gospodinjski tečaji bodo v 8 društvih in so se že pričeli kot n. pr. v Metliki s 15. septembrom. Vodstvo dekliških krožkov je sestavilo podroben program za tvarino, ki se bo obravnavala na dekliških večerih počenši s 1. oktobrom. Iz te tva-rine se bodo vršile prosvetne tekme spomladi. Posebno se bodo obravnavala aktualna socialna vprašanja, kot boljševizem in mi. Vodstvo fantovskih odsekov je izdelalo jesensko zimski program, ki bo predvsem posvečen aktualnim socialnim vprašanjem in nalogam naših občin. Vsi fantovski odseki bodo pravočasno dobili od svoje centrale podrobna navodila za delo in tudi tvarino. iz katere se bo vršila spomladi tekma. Delavska prosvetna društva bodo imela priliko. da sc v 7 predavanjih seznanijo podrobno o delovanju boljševizma, komunizma in o krščanskih načelih preureditve družbe. Zdravstveni tečaji. Društva, ki želijo v jesensko zimski sezoni prirediti enodnevni ali večdnevni zdravstveni tečaj, naj to nemudoma javijo Prosvetni zvezi. Predavanja na teh tečajih bodo opremljena s slikami in s filmi. Za protialkoholno akcijo, katero morajo društva izpeljati tekom leta, nudi Prosvetna zveza troje predavanj, opremljenih s skioptičnimi slikami. , , Za versko poglobitev nudi centrala društvom tiove serije diapozitivov, kot: Sv. Martin. Veliko župnij in cerkva v Sloveniji je posvečenih temu svetniku, zlasti v teli krajih bo predavanje s številnimi skioptičnimi slikami o sv. Martinu dobrodošlo. Verske organizacije, Marijanske kongrega- I cije bodo z veseljem uporabile novo serijo diapozitivov: sv. Lucija in sv. Agata, dalje sv. Kata- ' rina Aleksandrijska in sv. Evharistija. Popolnoma i novo je predavanje Preganjanje kristjanov z le- i pimi koloriranimi slikami. »Glas zvonar je naslov lepi zbirki diapozitivov, kjer bodo farani spoznali, kako tesno je spojeno njihovo življenje z verskim življenjem in 7, domačim zvonom. Kjerkoli bi dušni pastirji radi nabavili nove zvonove, jim bo to predavanje zelo dobro služilo v propagandne namene. Za šole. tako ljudske, meščanske in srednje, bo dobrodošla nova ziiirka koloriranih diapozitivov o Palestini, ki šteje nad 100 slik. Slike so posnete v sedanjem času in so najbolj verni odsev današnje Palestine. Imenik diapozitivov in filmov je na razpolago vsakemu društvu, kakor tudi privatnikom in šolskim vodstvom, ki se zanimajo za to gradivo. Društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, dobivajo navodila za igranje v glasilu »Ljudski oder«. Izposojevalnica garderobe se je spopolnila z novimi kostumi, saj je bilo tekom letošnjega leta na novo nabavljenih 120 novih kostumov. Na podlagi objavljenega programa naj društva takoj sestavijo delovni načrt za jesensko zimsko sezono in začno s prosvetnim delom. Požar v Beli Krajini Črnomelj, 27. septembra. Minuli teden je bilo po trtjili v Rodinah zelo živahno, kajti ljudje so že vsevprek trgali in spravljali letošnji pičli pridelek, najsi bodo potem domačini RodinČani ali Črnomaljci ali Kočevarji. Vreme je bilo suho, toplo in rahlo vetrovno. Sredi dela so v petek, 25. t. m. opoldne, pričeli biti podružniški zvonovi plat zvona. Res — vrh Rodin, blizu bukove rebri, se je vnela lesena in slamnata hišica, kjer je stanovala družina Fur-lič. Doma so bili sami otroci, hoteli so si peči krompir in kostanj, zakurili so menda kar v sobi. V trenutku je suho zgradbo zajel črn dim, ki so ga kmalu prebodli ognjeni zublji. Ljudje so slekli skup in reševali, kar se je pač dalo, gasiti itak ni bilo s čim, ker so bile redke kapnice v bližini prazne. Ogenj je imel svobodno pot in veter ga je gnal dalje. Poleg omenjene hišice, ki je last Pavla Roma 'iz Rodin, sta istemu jiosestniku zgoreli še dve poslopji, izmed katerih je eno že pred časom kupila Šlalcer Ana iz Naklega, da bi si iz starih dolov na lastni zemlji niže napravila svoj domek. Pavlu Romu je šlo v nič tudi devet brent novega grozdja. Nato se je ogenj prijel lepe zidanice Janeza Schmucka iz Lahine, jo upepelil in uničil dvajset brent grozdja, 6koraj ves pridelek, in kakih osem voz sena. Požar se še zmerom ni dal ustaviti, čeprav so prišli gasilci iz Talčjega vrha in kasneje iz Črnomlja — vode ni bilo. Plameni so švigniti tudi iz suhe strehe zidanice Andreja Lužarja iz Topličic in še iz zdraven stoječega poslopja, tako da je danes tam šest pustih pogorišč. Lužar k 6reči še ni potrgal. Po cenitvi znaša skupna škoda (posloj>ja, seno, posodje, grozdje in drugo) 65.780 Din. Edini zavarovanec je Schmuck, pa še on je zamudil rok za en mesec. Šef najlepše železniške postaje v Sloveniji ........................Marsikatero oko bo m&s^smmmm danes pri jutranjem dolenjskem vlaku na —g postaji Uršna sela — Toplice, ki je znana kot ena najlepših v 1PP Sloveniji, uprto na bo-■Pf ''^Ibjp hotni cvet številnih in Bil Wlmm raznobarvnih vrtnic, Bjj Jfpjfri. - > Jmm na vzhodni strani po-UHlkstaje na lepo urejen čebelnjak, pri vlaku pa na tihega in mir-teg^jSaB^, I 1 nega uslužbenca z rde- t t, V^B^T . H čo čepico na glavi, ki mlim&mmMJBSl&MMfflB sprejema in odpravlja vlake od ranega jutra do poznega večera. To je skrajno požrtvovalni in delavni, skromni in preprosti f>ostajenačelnik gospod Miha S u š n i k, ki praznuje danes ravno tako tiho in mirno v krogu svoje družine 50 letnico svojega rojstva. Prava gorenjska grča, iz Zg. Savn pri Kranju doma, ni nikdar zatajil svoje vere, bil je vedno zaveden Slovenec in dober katoličan, moškega neomajnega značaja in visoke srčno kulture. Na današnji dan se ga spominjajo številni prijatelji in znanci. Tudi mi mu želimo še mnogo srečnih leti Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je sprejel nemške časnikarje, ki so prišli r Belcrad. Drobne novice Akademsko katoliško društvo „Danica" v Zagrebu Slovenski katoliški akademiki, ki študiramo na zagrebški univerzi, smo si zgradili v Zagrebu močno postojanko. »Danica« nam ic novo ognjišče, kjer se zbiramo in proučavamo aktualna svetovna in domača vprašanja. Tovariš, abiturijent, ki nameravaš študirati v Zagrebu, pridi med nas, da spoznaš naše delo in naš boj za Boga, narod in posameznika. »Danica« ti nc bo samo prijetno torišče, kier boš v družbi .slovenskih katoliških fantov koval načrte za bodočnost, temveč ti bo tudi idejna vodnica. V strokovnih odsekih »Danice« (agronomski, strojniški, medicinski itd.), si boš poglobil vse potrebno strokovno znanje. Lahko se boš udei-stvoval tudi v dramatskem odseku, saj je zagrebška »Danica« prav znana po svojih sijajno uspelih dramatskih prireditvah. Pevski odsek tc tudi vabi, da sodeluješ in pomagaš slaviti Boga pri naši sv. maši s slovensko pesmijo. Lokal AKD »Danice« v Zagrebu jc: Ntkoli-čeva ulica 10/1. Tovariši ti bodo radevolje dali vse nasvete za vpis no univerzo, ki je na zagrebški univerzi za novince od 25. septembra do 5. oktobra, za starejše slušatelje do 10. oktobra. AKD »Danic a« v Zagrebu. modne NOVOSTI ZA PLAŠČE MANUl'AKTURA truvfuv- Koledar Torek, 29. septembra: Mihael, nadangel; Ev tihi.), mučenec. 1Slovi grobovi -J- Na Visokem nad Kranjem je umrla v soboto, 26. septembra, Jera Pikš roj. Sajovic, sestra roinega ljubljanskega stolnega prošta Janeza Sa-jovica. Dosegla je visoko starost 86 let, kakor njen brat prošt, ki je umrl I. 1917 star 87 let. Pokojna ie bila blaga in vzorna žena. Od njenih sinov je bil eden na domu gospodar, pet pa jih je bilo v Ameriki in ic eden tam umrl, eden pa se je preselil v Ljubljano. Trije so na dobrih položajih v Clcvelaridu — Pokopali so io včeraj v Šenčurju pr Kranju. — Naj pokojnici sveti večna luč! KINO UNION Danes nepreklicno poslednjiC Telet. 2-21 Charlie Chaplin: Ob 16, 19-15 in 2115 uri Nodcrnl čast KINO SLOGA. 27-30 Ob 16, 19'15 in 21'15 opereta - poslednjič Noč na Donavi Wolf Liebeneiner - Dorit Kreysler - Leo Slezak in Ida Wiist ELITNI mm MATICA Danes Milioskerjeva opereta ob 16, 19 15 in 2115 uri Difek prosjak Carola Hiihn - Marika Rokk - Johannes Heesters - Ida Wust - Fritz Kampero — Pregmpacija občin. Tz občine Vojnik-okolica v celjskem okraju se izloči cela bivša občina Šmartno v Rožni dolini in iz občine Velika Pire-šira, istega okraja, del kraja Gorica (hišne številke 1—16. 48. 54—57 in 78), del kraja Sv. Jun-crprt (hišne številke 36—40, 45—49, 54, 56, 74 in 75) in del kraja Zavrli (hišne številke 27—37), iu da se iz tega ozemlja osnuje uova občina Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Šmartnem; dalje se izločijo iz občine Vojnik-okolica cela bivša občina Nova cerkev in kraj Selce iz bivše občine Franko-lovo in da se iz izločenega ozemlja osnuje nova občina Nova cerkev s sedežem v Novi cerkvi; iz občine Drami,je v celjskem okraju se izločijo kraji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik, in priključijo občini Vojnik-okolica; iz občine Velika Loka. okraj novomeški, se izločijo cela kat. občina Štefan in kraji fglenik. Mrzla Luža. Škovec in Pluska, to ozemlje pa priključi občini Trebnje v istem okraju, iii iz občine Sv. Križ pri Liliji se izloči bivša občina Dole, iz občine Polšnik j>a kraji Ceplje, Gornje .Jelen je, 1'režanjske njive. Mala Goba in Velika Goba z naseljkoma Gadne in Ljubež in da se iz tega ozemlja ustanovi nova občina Dole pri Litiji s sedežem na Dolih. — Volitve v Zbornico za TOl. Za volilni okraj Ljubljana II., t. j. za ljubljansko okolico brez sodnega okraja Vrhnika, so volilni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka razgrnjeni v prostorih krajevnega volilnega odbora II. v Trgovskem domil. Gregorčičeva ul. 27 in pri posameznih združenjih. Vsak pripadnik zbornice sme v času od 29. sept. do 13. okt. vsak delavnik od 8 do 12 in od 2 do 6 razgrnjene imenike pregledati in prepisati. Reklamacije zoper volilne imenike se morajo vlagati pismeno pri krajevnem volilnem odboru v Trgovskem domu ali pa pri glavnem volilnem odboru: Beethovnova 10. Rekla-macijski rok začne dne 29. septembra in poteče dne 13. oktobra. Vse vloge so takse proste. — Državni upokojenci se opozana-io, da po določilih čl. 30. Uredbe o osebni in rodbinski do-kladi iz leta 1935 ni treba s »Prijavo« za prejemanje tc dokladc, ki jo morajo vsi državni upokojenci predložiti finančni direkciji v L|ubl|ani v prvi polovici meseca oktobra, prilagati dokaze oblaslev glede dejstev, navedenih v prijavi. Vsak jc 3am odgovoren za podntke v priiavi s posledicami. navedenimi v členil 31. tc uredbe Od- padejo torej potrdila davčnih oblasfev, kakor ludi jKMfpisa dveh državnih uradnikov (upokojencev), ki jamčita za pravilnost nekaterih navedb, kar vse je bilo prej predpisano. Finančna direkcija jc žc v časopisih uradno razglasila, da lahko vsak poda prijavo v obliki navadne vloge, ker obluka prijave po čl. 29. ni predpisana, mora pa odgovarjati predpisom členov 29 do 31 le uredbe. V svrho olajšave je Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani založilo obrazec take prijave, ki odgovarja vsem omenjenim predpisom s potrebnimi navodili vred, tako da je vsak obvarovan nadaljnjih nepritik in nevšečmh posledic, če se natančno ravna po navodilih in vsebini tc tiskovine. Ker vsebuje prejšnja tiskovina določila, ki niso več veljavna, jc stari obrazec neraben in nepriporočljiv. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef trrenčice«. — Vpisovanje na Dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII bo 29. in 30. sept. t. 1. Reden jiouk se začne 2. oktobra in traja do 28. junija. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Prospekti se dobijo na zavodu brezplačno. — Telefonski promet. Ministrstvo iiošte, telegrafa in telefona je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Apače—Hofgastein in Apače—Mallnitz. Pristojbina za triminutni pogovor je 3.45 zl. fr. — Za občinske volitve priporoča Jugoslovanska knjigarna sledeče tiskovine: Kandidatna lista — komad 2 Din; Izjava (za odbornike in namestnike), komad 25 par. Ker je knjižica »Za občinske volitve«, ki je vsebovala: Občinski zakon, Zakon o sestavi kandidatnih list in Zakon o volilnih imenikih — razprodana — priporočamo sedaj: Zakon o volilnih imenikih z izpremembami in dodatki (1935), 10 Din — ter Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini s spremembo uredbe o •sestavi kandidatnih list iz leta 1936. 3 Din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. — Gospodinjski tečaji. 4 mesečni dnevni gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra t. L; 3 mesečni pa 15. oktobra t. 1. Pogoji zelo ugodni. Informacije in vpisovanje od 9 do 12 v pisarni »2e-Iezničarske menze«, Ljubljana, Pražakova 19. — Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleli: Trsi, Gorica—Trst. Belgrad—Oplenac, kraljev grob, brzovlak, 9. oktobra Rim— Neapclj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke—Pado-va, avto 10. do 13. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol-fova 1. Je že res - oblečeni ste, toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni! Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180' — dinariev po metru VLADA TEOKAROVIČi KOMR p n r n č i n Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradifte 4 in v vsakem veijem mestu Jugoslavije Ljubljana o Stanje žrtev tramvajske nesreče. O tramvajski nesreči pred Figovcem je poročal že »Ponedeljek! Slovenec«. Stanje ponesrečencev se je do včeraj že znatno zboljšalo. Dvorni svetnik g. dr. Marn, ki je pri nesreči padel na hrbet, je že zapustil posteljo. Razen prask in prestanega strahu se mu ni pripetilo nič hujšega. Enako je uradnik Gorjanec že v nedeljo zapustil bolnišnico, pač pa je v bolnišnici ostal najhujše ranjeni Jakob Lenarčič s Pohoria, ki je dobil pretres možgan, vendar se je njegovo stanje med tem znatno zboljšalo. Tudi gospa Osetova si je že opomogla od živčnega šoka Pri tej priliki moramo ugotoviti tudii veliko odgovornost tramvajskih voznikov, ki so resnični reveži. Kdo je nesrečo pred Figovcem zakrivil, bo sicer ugotovila še sodnija, vendar je več kot gotovo, da je voznik ni. Voznik namreč ne more v delu sekunde naglo zavreti voza in v pTometni gneči pred Figovcem je prav možno, da pride kdaj do nesreče. © Šentpetrsko prosvetno društvo v Ljubljani obvešča vse člane, da se vrši v sredo ob 8. zvečer redni občni zbor Dolžnost slehernega člana je, da se udeleži občnega zbora, zlasti še, ker je na dnevnem redu vprašanje novega društvenega doma Odbor © Gobe na trgu. Ker je bilo v nedeljo dopoldne še doka/j prijetno vreme, so mnogi ljudje hiteli v gozdove nabirat gobe. Računali so, da bodo gobe po sobotnem dežju prav dobro uspevale. Ponekod so jih ljudje nabrali prav lepe množine. Na ljubljanskem trgu je bil včeraj zato močno zaseden prostor za gobe. V treh vrstah so kmetice prodajale velike in lepe jurčke po 10 do 12 Din kilogram. Merica je bila 2 do 4 Din. Nekateri jurčki so bili zdravi in sveži, mnogi pa tudi zelo črvivi. Največ gob so prinesle na trg kmetice iz smledniške, vodiške in cerkljanske okolice. Na trgu je vladalo drugače prav hladno vreme in so se prodajalke kar zavijale v dolge volnene rute. kralj tenoriev v svoiem nainovej-šem velefilmu čarobnega petja M NA « Osamljeno srce Pride v ELITNI KIM9 MATICA — Materam in vzgojiteljicam se toplo prijio-roča knijga »M a t i vzgojiteljica«. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova cesla 12, jialača Vzajemne zavarovalnice. — Cena 16 dinarjev. — V prilogi Službenih novin št. 233 je objavljena »Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov«. — Avtomat — robot za časopise. Na izumiteljskem polju se težko dosegajo povoljni uspehi. Tudi Slovenci skušajo na tem polju pridobiti uspehe in mnogi so že pri javili več lepili izumov. Dva Slovenca gg. Fran Korenčin iz Stražišča pri Kranju in Ivan Reričelj iz Splita pa sta po dolgotrajnem trudu in študiju skonstruirala poseben praktičen avtomat za prodajo časopisov, revij in brošur. Ta avtomat — robot prekaša po svoji dovršenosti in z ozirom na nizke fabrikacijske stroške vse dosedanje avtomate v drugih prodajnih strokah. Novo izumljeni avtomat bo brez človeške pomoči prodajal noč in dan neprestano časopise in bo zaradi svoje rentabilnosti nedvomno |>rav naglo našel pot v vse kulturne države. Izumitelja bosta v kratkem dala svoj izum jiatentirati v naši državi, upati pa- je, da bosta našla med jugoslovanskimi industrijci odnosno finančniki interesente, ki bi ta izum niaterielno podprli in ga uresničili — Šivalni in prikrojevalni tečaji. 4 mesečni dnevni in večerni tečaj za prikrojevanje in šivanje perila in oblek, ročna dela vseh vrst, strojno vezenje itd., se prične 1. oktobra t. 1. Ukovina nizka. Informacije in vpisovanje od 9 do 12 v pisarni »Železničarske menze«, Ljubljana, Pražakova 19. — Mesarski pretep v Ribnici. V nedeljo je nastal v Ribnici velik pretep med nekimi mesarji iz Ljubljane ter med bratoma Rusoma, delavcema iz Dolnjih Lazov pri Ribnici. Mesarji so .z noži navalili na 37 letnega Jožeta Rusa ter ga obklali po vsem telesu. Njegov mlajši brat, 35 letni Janez, se je za brata zavzel, toda tudi on jih ie skupil. Razsrjeni mesarji so mu med pretepom zlomili roko. Starejšega brata Jožeta eo v ljubljansko bolnišnico pripeljali že v nedeljo, včeraj pa mu je sledil še Janez. Nasilne mesarje je ribniško orož-ništvo že prijelo. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogt. rejt. S. Ur. 3017-1/35. — Ogaben zločin. V Graiski vasi, občina Tabor, so neznani poholneži oskrunili in onečastili neko 12 letno deklico. Vsega pomilovanja vredna žrtev je znorela. Upanje je pa, da pridejo zločinci kmalu v roke pravice. — V Benetke—Padovo, avto, 10.—13. okt. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trat. Beograd—Oplenac. kraljev grob, brzovlak, 9. okl. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. okt. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. S'ovensha Krajina Po sklepu božje previdnosti je umrl v najlepši moški dobi K I e k I Jožef jun.. župnik v Velikih Dolencih. Rojen je bil 3 marca 1879 na Krajni, župnija Tišina. Po srednješolskih študijah je stopil v bogoslovje, bil I. 1902 posvečen v mašnika, nastopil kaplansko službo in jx>sta' 1. 1911 župnik v i Velikih Dolencih. — Pogreb pokojnega je bil I 26. septembra ob 10. Naj počiva v miru! © Združenje čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Antona Breclja, ki bo v torek, dne 29. septembra 1936 ob 2 popoldne iz Vodovodne ceste 5. — Uprava. 0 Hišni posestniki pozor. »Moj dom« je prinesel tarifo mestnega poglavarstva za dimnikarska dela. Po ceniku, ki je naveden v »Službenem listu? z I. 1932 z dne 16. novembra, je določeno, da se plačajo samo ona dela, ki se dejansko iz-vrše. Zato ojx>zarjanio vse dimnikarske mojstre, da izstavljajo samo take račune, iz katerih bo razvidno, katera dela so se izvršila, in bodo posestniki samo take račune sprejemali. © »Če človek nc zna manire.« Te besede so padle v soboto zvečer na Sv. Petra cesti. In zakaj? Nekdo je šel po pločniku z damo roko v roki proti Marijinemu trgu. Menda na najožjem mestu lega trotoarja sta prišla nasproti dva moška — oba Evropejca. Eden je šel po cesti lik ob pločniku, drugi pa po trotoarju in se je izognil paru proti hiši tako obzirno, da se ie dotaknil s hrbtom zidu. Par se seveda ni izpustil in stopal krejiko mimo, kakor da bi imel trotoar v zakupu. Namesto, da bi izrazil dotičnik, ki se je drgnil ob zidu, svojo nejevoljo, je moral slišati po nekaj trenutkih v svoje veliko začudenje gornje trjike besede, da se ne zna dostojno obnašati. Vprašava, kaj je pravzaprav hotel gospod. Najbrže brezkompromisno Do) z njim na cesto". Spremljevalcu dame je na razpolago pisec te notice, ki žal pojma nima, kdo je bil ta gospod, ki brez povoda za ljudmi na cesti kriči in ne pomisli, kako greši sam proti najbolj primitivnim pojmom dobrega tona in običajni)) »manir«. © Društvo upokojenega učiteljstva ima v oktobru svoj mesečni sestanek pri Novem svetu šele v četrtek 15. oktobra ob 3 popoldne. Na tem sestanku proslavimo 80 letnico društvenega predsednika, viš šol. nadzornika v p., g. Fr. Gabrška. Vabljeni vsi njegovi častilci (-ke.). © Enoletna drž. konces. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred (paralelka). Šolsko leto s« prične 1 oktobra. Tega dne naj se učenke(-ci) zberejo ob 8. zjutraj v šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Ponav-ljulni iu dodatni izpiti za lanskoletne dijake(-inje) se vrše, kot objavljeno. Razpored je na šolski deski v šoli. — Ker se jo otvorila nova paralelka. je še prostora 7.a nove učenke(-ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina jo najnižja za po|iolni trgovski tečaj, ker je lo edina šola te vrste ,v lastnem poslopju. Za one, ki imajo malo maturo' in se žele posvetili trgovini, velja zakon: Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. © Na Mirno goro nad Sehlifem in v belokranjsko vinograde Vas popelje prihodnjo nedeljo (4. oktobra) Društvo Rela Krajina«. Do Semiča se iieljemo z vlakom ni avtobusom. Pri povratku z gore v Semiču obisk vinogradov, kjer bo izletnikom na razpolago proti nizki odškodnini vino, grozdje in pečena jagnjetina. Prijave sprejema za avtobus do 29. t. m. in za vlak do 2. oktobra tvrdka Novak na Kongresnem trgu, kjer se dobo vse podrobnejše informacije. Pri prijavi je navesti. ali so refleklira na kosilo v planinski koči in na grozdje ter malico v vinogradu. — Ob slabem vremenu izleta ne bo. © Inštruktorje, vestne' in zanesljive, za vso predmete Vam preskrbi takoj Društvo brezposel nih profesorskih kandidatov« iz vrst svojih članov. Obenem opozarjamo starše, da bo društvo pričelo v novembru s pripravljalnim tečajem, kjer se bodo •lijaki srednjih šol, kakor Zo lansko lelo. uspešno pripravljali za šolo V obeli slučajih se obrnito na naslov: Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, Univerza, Ljubljana. Odbor DBPK. © Osebno se morete okoristiti z znanjem mednarodnega jezika. Esperanto vsebuje tudi izredne duhovne vrednote. Tečaj za začetnike bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v evoiem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Začetek v petek, dne 2. oktobra t. 1. ob 20. © Stanovanje, manjše, išče za november dvočlanska družina. Ponudbe na uredništvo »Slovenca« pod »Ceno in čisto«, Ljubljana. Maribor □ Bogoslovno učilišče v Mariboru prične s šolskim letom 1. oktobra. Dne 2. oktobra bo vpisovanje, 3. oktobra rekolekcija, 4. oktobra otvoritvena služba božja, 5. oktobra pričetek predavanj. □ Volilni imeniki za volitve v zbornico za TOl so razgrnjeni od 29. sept. do 13. okt. v pisarni prisilnih združenj in na mestnem poglavarstvu na Slomškovem trgu 11, konskripcijski urad. Volilnih upravičencev je 1435 in sicer trgovinski odsek 547, gostinski odsek 131 in obrtni 757. Industrija voli neposredno pismeno v Ljubljano. Volilci z levega brega bodo volili na I. volišču, z desnega brega na II. in mariborski na III, volišču. □ Mariborsko gledališče otvori novo sezono v četrtek, dne 1. oktobra z znamenito Tolstojevo dramo »Živi mrtvec«. Delo je naštudiral gl. režiser J. Kovič, v glavnih vlogah pa nastopijo Kraljeva, Rasbergerjeva, Na krst in Gorinšek. Nastopi tudi zbor z originalnimi ruskimi pesmimi. Gledališka blagajna sprejema abonente do četrtka. Odplačevanje abonmajev v mesečnih obrokih. □ Smrt blagega moža. V ponedeljek zjutraj je po dolgi in težki bolezni umrl 36 letni carinski kontrolor g. Joško Povalej Pokojnik je bil sin g finančnega ravnatelja v pok. dr. J. Povaleja in je zadnja leta služboval v Mariboru, kjer je bil med tovariši in znanci zelo priljubljen. Pogreb mladega moža bo v sredo, dne 30 septembra ob 3 popoldne na mestno pokopališče na Pobrežju. — Rajnkemu naj sveti večna luč, žalujočim naše globoko sožalje! □ Mariborski srednješolci priredijo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne lahkoatletski me-etiufi za prvenstvo mariborskih srednjih šol v lahki atletiki. □ Mariborski sadni sejem, ki je lansko lelo lepo uspel, se bo letos vršil v prostorih tovarne Umion od 3. do 5. oktobra. Sadni sejem bo združen z vinsko razstavo, razstavo mlekarskih izdelkov, razstavo perutnine in kmetijskega orodja in strojev, □ Novi grobovi. V Tattenbachovi ulici je,umrl g. Ivan Lubec, 76 letni upokojeni sodni nadoficial. Pogreb priljubljenega pokojnika bo v sredo ob 4 j>opoldne na pokopališče na Pobrežju. — V bolnišnici je umrl 14 letni Alfonz Veronik, sin najemnika. — Naj v miru počivata, svojcem naše sožalje! □ Pri obiranju jabolk utonila. Pri posestniku Francu Simiču v Sp. Hočah je bila zaposlena pri obiranju iabolk delavkei Karmila Peteline. Splezala je na drevo, pod katerim teče potok. Pri delu io je napadla božjast in padla je v potok, v katerem je utonila. □ Konje tihotapijo. V Fikšincih je graničar zasačil 28 letnega Franca Hebenstreita, Franca Majca in nekega Šreinerja, ki so hoteli skrivaj spraviti konja čez mejo. Konja je graničar zaplenil, tihotapcem pa se je posrečilo pobegniti. Isto noč so dosedaj še neznani storilci oddali na graničarja nekaj strelov, ki, pa k sreči niso zadeli. □ Modras ga je pičil. 40 letni posestnik iz Rošpoha Jožef Raner je na travniku kosil in pri tem razdražil modrasa, ki ga je pičil v nogo. Raner se je zatekel k zdravniku.'- □ Prepir v družini. 39 letnega posestnika Jakoba Fredla v Rogoznici je njegov polbrat ustrelil s samokresom v desno nogo in 60 ga morali prepeljati v bolnišnico. i □ Poper v oči, V St. Ilju v Slov. goricah je i 25 letna delavka D. Š. pekovskemu pomočniku V. Kranerju v prepiru nasula v oči peščico popra. Delavko so razburile govorice, ki jih je Kraner baje širil o njej. Kraner je šel k zdravniku po pomoč in zahteva kazensko postopanje proti razburljivi ženski, Celic 0 Akademija Rdečega križa. Okrajni odbor Rdečega križa v Celju je proslavil v soboto zvečer v mali dvorani Celjskega doma.. 60 letnico obstoja Rdečega križa z akademijo. Sjjored je otvoril godalni kvartet (ravn. Sancin K , Zalokar, Žunier in Ferdič) z državno himno. Ta godalni kvartet je nato nastopil še dvakrat. Predsednik okrajnega odbora RK g. r. Juro Hrašovec je govoril o zgodovini, ciljih in delu te humanitarne ustanove. Z ljubkimi točkami so nastopili tudi pomladkarji in pomladkaricc drž realne gimnazije, dekliške 'meščanske iu dekliške osnovne šole. Ga. Golobičeva je zapela dva solospeva in arijo iz opere Traviata. Akademijo so počastili s svojim obiskom predstavniki civilnih in vojaških uradov m oblasti z županom g. Mihelčičem in okrajnim načelnikom g. dr. Zobcem na čelu. JSr Francoski krožek v Celju je imel v petek redni letni občni zbor, na katerem so bila podana poročila o delovanju krožka v preteklem letu. — Članom je na razpolago bogata, nad 1000 knjig obsegajoča knjižnica in društvena čitalnica. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. j& Umrla jc v nedeljo v Gaberju zasebnica Seebacher Ana. stara 70 let. N. v ni. p.! •©■ Kaj jc s stanovanjem šolskega upravitelja v Petrovčah? Stanovanje za šolskega upravitelja v Petrovčah je baje v tako nezdravem in nehigienskem stanju, da so brani vseliti v to stanovanje vsak šolski upravitelj in si je moral n. pr. sedanji šolski upravitelj v Petrovčah poiskati drugo stanovanje. Vprav zaradi teh neznosnih razmer je šolski upravitelj, ki je šele pred kratkim prišel v Petrovče, prosil že za drugo mesto Prosimo krajevni šolski odbor in vse merodajne faktorje, da bi posvetili temu vprašanju nekoliko jiozernosti in nodostatek odpravili. JSr Dr. Emil Watzkp zopet redno ordinira. Pr Kino Metropol. Danes »Stenjka Rasin« in nov Merkurjev tednik. Gospodarstvo Gospodarske posledice razvred. banka Skoraj nič manjša ni sedaj nervoznost, ki se je polotila denarnega trga zaradi razvrednotenja franka, kot pa je bila lista v septembru leta 1931, ko je nepričakovano Anglija znižala vrednost svojega funta. Razvrednotenje franka ni prišlo nepričakovano, saj je to vprašanje, kakor tudi razvrednotenje Še drugih valut, ki so ostale na zlati podlagi, že leta držalo svet v razburjenosti. 0 okornostih, ki so spravile francoski frank v nevarnost, smo ponovno pisali na tem me6tu, zaradi česar tega danes ne bomo ponavljali. Hočemo le, da se ob tej priliki ozremo na posledice, ki jih bo devalvacija franka za gospodarstvo imela, zlasti, kakšen vpliv bo to imelo za naše gospodarstvo. Po francoskem franku bo razvrednoten tudi švicarski frank in -če so vesti, ki jih dosedaj imamo, točne, tudi holandski goldinar. Fronta zlatega bloka je torej v popolnem razsulu. V mednarodnih gospodarskih odnošajih bo vsaj trenutno nastal zaradi razvrednotenja valut, ki so bile v prometu tolikega pomena, precejšen nered. Edina tolažba in svetla točka v tem kaosu je zagotovilo, da bo s tem konec dolgoletne valutne borbe med posameznimi državami in etapa k stabilizaciji svetovnih valut, kar jo predpogoj za oživljenje svetovnega gospodarstva. Razvrednotenje franka bo imelo dobre in pa tudi slabe posledice. Verjetno je, da bodo v Franciji sami prevladovale dobre posledice. Poživilo se bo gospodarstvo, napram drugim državam postane Francija bolj konkurenčna in bo mogla zvišati svoj izvoz. Seveda bo povišanje izvoza šlo v škodo enega ali drugega njenih konkurentov. Ta bo potem občutil slabo stran razvrednotenja Francija s slabejšo valuto bo slabši kupec v inozemstvu, kar za njene dosedanje dobavitelje ni razveseljivo dejstvo. Isti slučaj bo s Švico, Holandijo ali katerokoli drugo državo, ki bi devalvirala svojo valuto. V mednarodni trgovini razvrednotenje franka ne bo torej ostalo brez posledic, ampak moramo vsaj za nekaj časa računati z -raznimi težavami. Za naše gospodarstvo, zlasti za državne finance, pomeni razvrednotenje franka celo znaten dobiček. Franciji je naša država veliko dolžna in ta dolg se z devalvacijo avtomatično zniža. Dobiček, ki ga bomo zaradi tega imeli, cenijo na 2 in pol milijarde dinarjev. Vendar je pa ta dobiček zaenkrat še v zraku in je odvisen ludi od našega dinarja samega. Razvrednotenje francoskega in švicarskega franka ter holandskega goldinarja bo prineslo kakšno spremembo tudi v našo zunanjo trgovino. Napram Franciji je naša trgovina pasivna, več uvozimo iz Francije kot pa tja izvozimo. Slabši frank bo učinkoval še bolj v tej smeri, torej bomo mogli še manj izvažati v Francijo, dočim bo tendenca za večji uvoz, ker bo francosko blago cenejše. Švica je naš dober odjemalec, dasi smo tudi pasivni napram njej; sedaj ji bomo najbrž predragi. Vprašanje je tudi, kako bo devalvacija zlatih valut vplivala na naše največje kupce Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Italijo Če bo ena ali druga teh držav ludi prisiljena, da korigira svojo valuto, zna to v našo zunanjo trgovino prinesti precej zmede. Tudi mi bomo postavljeni v naši valutni politiki pred težko vprašanje. Zavedati so moramo, da smo držali dinar višje kot je njegova mednarodna vrednost in zato ni izključeno, da bomo tudi mi prisiljeni do kakšnih korektur. Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih izkušeno kakovostno zobno pasto Jugoslovanski proizvod katerem ie bilo do lena dne izvršeno zadnje plačilo na računu A. št. 5587 z dne 27. septembra 1934 in smo torej v zaostanku za skoro 2 leti. Zanimivo jc primerjati naš kliring z drugimi francoskimi kliringi. Zadnje izvršeno plačilo je bilo v teh-lc kliringih: Madžarska račun II Na št 31 7. 1936 račun A 13. 10. 1932, Letonska 8. 6. 1934, Estonska 5. 9. 1936, Grčiia 5 7. 1934, Čile račun A 27 . 8 1936, IV 16. 11 1933, Turčija A 14. 4. 1934, iz. 1. 4. 1936, Bolgarija 29 8. 1933 in Italija 4 9. 1936. Mizarski tečaj za mojstrske izpite. Opozarjamo mizarske pomočnike, ki nameravajo v dosledni dobi polagati mojstrski izpit, da se vrši v oktobru petdnevni večerni tečaj, na katerem se bo predavalo o nekaterih izpitnih predmetih in sicer o tehnologiji lesa, dovrševalnih delih, orodju in stro-j iih. Tečaj se bo vršil v pritlični dvorani Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori do 5. oktobra t. 1. Tečaj je brezplačen. Naznanila 1 Koncertni veeer priredi uafin (tlasbiMia Matica v potok, (111 o 2 oktobra i>!> 20 i" z nJim olvnrju novo mul« dvorano Kllharinoili&ni' diuJ.be na Kongresnem trgu Vsi muinjSi večeri in intimni koncerti, ki so s« ti,milili sezonah vršili v llubadovl pevski dvorani. Pride velefantastični film po romanu H. G. WELLSA Režija A. Korda jut čez 100 let" Konec Jutri kinu Unionu! in preporod sveta Naša trgovina s Španijo Naši gospodarski krogi so polagali znatne upe na novi trgovinski sporazum, ki je bil podpisan dne 15. maja v Madridu in ki je stopil v veljavo dne 1. junija. Ugodne posledice tega sporazuma so se kaj kmalu pokazale Naša trgovina s Španijo se je razvijala sledeče (v milij. din); Uvoz, Izvoz 1935 15.24 59.74 1. polovica 1936 10.6 19.7 1. polovica 1036 10.6 19.7 Po mesecih se je gibala naša trgovina s Španijo (v milij. din); Uvoz Izvoz maj 1996 0.8 3.34 junij 1936 0.5 4.1 julij 1936 ? ? 8.4 avgust 1936 0.16 0.05 Toda iz podatkov je razvidno, da je v avgustu nastopil velik padec in je trgovina skoro popolnoma ponehala. Edini predmet je še živina. Poleg tega je spravljen z normalnega tira tudi plačilni promet. Tako se sedaj zaradi državljanske vojne razvija plačilni promet na tri načine. Prvo skupino tvori področje, ki je še v območju madridske vlade. Tu se menice lahko predlože v izplačilo, pač pn so še nadalje v veljavi razne omejitve dviganja vlog in tekočih računov tu moratorni ukrepi veljajo zaenkrat do 15. oktobra). Posebno skupino tvori Katalonija Tu je kala-lonska vlada že 19. julija izdala odredbo o splošnem moratoriju, ki je bila doslej že večkrat podaljšana. Dobroimetja pri bankah se lahko porabijo za plačilo mezd, davkov, nadalje za honori-ranje menic itd. Vendar je vse poslovanje pod strogim nadzorstvom. Zasebnikom lahko španske banke izplačajo največ do 2000 pezet. Menično poslovanje je sedaj v toliko urejeno, da se lahko menice protestirajo. Posebne odredbe pa zopet veljajo za območje v rokah nacionalistov, kjer je merodajna vlada v Burgosu. _ Madridska devizna centrala od izbruha državljanske vojne dne 18. julija dalje ne daje kritja niti ne daje dovoljen za transferiranje denarja v inozemstvo. Bankam je nemogoče dajati protivrednosti v pezetah plačanih menic inozemskim lastnikom. Po najnovejših vesteh je devizna centrala v Madridu pripravljena dajati kritje za države, s katerimi ima Španija plačilne dogovore. Že 14. t. m. bi se morale začeti tranferacije za celo vrsto držav. Seveda to še ne pomeni plačila terjatev. Upoštevali je tudi trebn, da mnogi dolžniki ne bodo mogli plačati dolgov v pezetah. Kar tiče območje nacionalne vlade v Burgosu, Kulturni obzornik Nova slovenska igra za Vse scete .Tanez Jalen: Grobovi. Dramatik Janez Jalen je po »Domu«, »Srenji« in >Bratih« napisal novo igro »Grobov i«, ter jo izdal v »Samozaložbi Janez Jalen. Ljubljana-V-ič«. S to tridejanko je hotel Jalen izpodriniti s slovenskih odrov staro Raupachovo čitalniško igro Mlinar in njegova hči . ki se te do današnjega dne z neko neverjetno tradicijsko močjo vzdržala za Vse svete na naših, tako ljudskih' kol tudi državnih odrih. Grobovi . ki imajo precej podobno situaeijsko okolje, naj torej na-domešte to nemško uvoženo blago. Igra je tako nnnienoma pisana prav za Vse svete, ko >nk začne 1. oktobra 1 Nočno slnibo inmjn lekarne. mr. l.enslek, R(W-ljeivu* c.esin 1: tur. Balioveo, Kongresni trg 12, iu mr. Komotnr, Vič. vrača kot strah nazaj, toda potomci nočejo popraviti krivice, dasi je Gašperja lopo prosila rajnka Marjeta. Tudi zdaj se Poloni prikažeta Kleštra in Marjeta ter jo prosita, naj vpliva na moža, kar tudi stori, toda zastonj. To in strah pred posmrtno pokoro spravi Polono iz ravnotežja, da omedli. — To je ekspozicija drame, ki je najboljša, kajti v drugem dejanju, ki predstavlja zgodnji porod Polone, smrt otroka in njeno umiranje, nekoliko moti njeno notranje omahovanje med možem in Andrejem. ki se ravno vrne z namenom, da pove, da ga iiič več ne vežo na njo. Ob njeni smrti io tolaži zastopnik neizprosne krščanske etike Aleš ter jo obiskujeta duhova: rokovnjač Kleštra in Marjeta, kar da lepe odrske slike. — Tretje dejanje se po nujnosti tradicije godi 1111 pokopališču v uri strahov. Andrej izpoveduje Alešu svojo ravnodušnost do Polono, prizor, ki je najmanj dramatičen, ter Poloninemu omahovanju v drugem dejanju izpod-makne vsako osnovo, pa tudi sicer ubije resnično človeško dramatično razmerje v igri. V polnočni uri sledi popolno pobotanje med vsemi prisotnimi, ki jih je nekdaj življenje razdružilo: med Alešom in Katro, ler med Andrejem in •Mohorjem. Pa tudi Mohor sam se 1111 grobu žene odloči, da izbriše družinski greh. V leni se utrne zvezda: znak. da. so mrtvi dobi'i svoj mir. Grobovi sicer niso prava drama z hriitnl-nimi izbruhi človeških strasti in notranjimi trenji, ki so sicer nakazana, ne pa v vsej sili izpeljana, temveč so zaradi preveč pripovednih prvin gin-liiva zgpdba, kako duhovi pomagajo popraviti krivico prednikov, ter posegajo v potek zeinskcga življenja. Oba svetova — Iti- in onostranski — se združita in vplivala medsebojno ter ustvarjata usodo, povzročita smrt. Ir v potek, dno 2. oktobra i. 1. oh 20. uri v učilnici Giusbone • Matice nit Slomškovem trgu.' Odbor vabi k obilni udeležbi. Poizvedovanja llnkavicc, volnene, so bile najdene v nedeljo, dne 27. sapi. v stolni cerkvi. Dobijo sc Sv. Petra usip 19 1. QuklSansko oledalilte DRAMA Začetek ob 20. Torek, lD. septembra: Zaprlo. Sreda, :H>. septembra: "Za narodov blafjor*. Red Sreda, ("'otrtek, 1. oklobra: •Kralj Lear«. He.d Četrte!;. Petek, oktobra* Zadrto. Sobota, mktobru: rski a bo Mira OPERA - Začetek ob 20. Nejdelja, 27 septembra. b 15. uri: «Lucia di Lavi niermoor* Dijaška predstava }K» c ornih mi 5 do Ki Pi«n. Sobota, :!.'{. oktobra: •Travlata«. (Jostuje tenorist AiiIot Dr mota. Izven. Cene od .1(5 Dim navzdol. o d io Liubliana Torek. 19. se p t. 12.00 Slavni tenoristi (plošče) — 12.45 Vreme, poročilu — i;i.00 Cas, spored, obvestila — 13.1.1 Vesel opoldanski koncert (Itadio-oakester) - ll.llll Vreme, oor/.u — is.iki Koncert radio orkestra - lil.01) Cas, vreme, poročila, hihmmmI. obvesti,in - 19.H0 Nue. ura: Naši bolniki in vprašanje socialnega zavarovanju (dr. Milni lu /.elie) Beiitnid — 19.50 1'oerslorjev vonfok ii t! milu i h na ploščah (poje pevski /.bor Ljubljana" s spremljev. iindio-orkeatra) — 20.00 (rlasiieml sipored naše postajo v novi sezon i (glasb. referent k. dr. Anton Dolinar) — 211.10 ZinauovaJci z lelošnjem nagradnenra lekniovnnju harmonikarjev (nastopijo irir. l.nkov šek Vili, Me.nard Kad«, Goi-šie Edvard, Knvaf Edvard in Muvrie Andrej) — 'JI.!.') Koncert moškemu zbora društva Sloira — 22.011 ras, vreme, poročilu, spored — 22.20 Mir/.ikuine malenkosti (Itadio-orkesitur — lvouec ob 2:t. liri. Drugi hrail Torek. '.H. sept. tlelnrail I: lll./ifl Viu-odnc pesmi — 30.2(1 Ituvelovr skln.lhe 20.10 Operne arije — 211 .Vi Oojkovske^ri skladbe — 2!.2e Violina - 2t 35 Lahka triashii — 22.1111 Ktulijakii nrkesler. - Itel/pml II. 20.110 Si a ti n u Ituilouci (Djnrdjevič). - Zagreb; 20.011 široiini litri SI u uac in Grahancijaš. Dunaj. 20.lin Varielr — 22.10 Orirle - 23.00 Ja/./.. — nudimpešta: iil.ilfl Operni orkester - 2100 Ciirnnsku itu.sha — 22.0j Salonski nrkesler — 23.20 1'hopiiiovo skladbe. - Trsr-Milan: 17.15 Komorna Kln-ba -- 20.40 \Vairuerjeva opeia 'Mojstri pevci . — Iti m tiari; 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.41) litru — 22.30 Plesna Klu.sba. Vran u. 19.45 1'ol.pnri — 21.00 Radio-orkesler - 22.15 Vokalni koncert - 23.00 llaehov proluitij. — Varhava: 19.00 Itudin orkester - 21.00 Komorni koneorl — 22.15 Plesno plošče. — tlrrlin; 20.10 Orkester iu z.bor. — Kbninsbrrn: 20.10 tVsler veeer. — Ua>)iburg-Slulti/art. .'0.10 Narod,na elasiiu i ratislani; 20.10 Večer iflnsbeniii improvizacij. - l.ipsko: 20.05 VVurmova iitrn Saksonski maršal'. — Ko In: 2(1.10 Plesna glasbi. — Prepričani smo, da bodo Grobovi v celoti nadomestili Mlinarja in njegovo hčer , ler bodo naši odri odslej razpoloženje Vseli svetih in Vernih duš praznovali le s lo slovensko igro, ki jo vsem priporočamo. Društvo, ki kupi pel izvodov, je za tri leta proslo tantijem, sicer pa daje dovolitev za uprizoritev pisatelj sam. Bibliofiislui posebnost te izdaje je, da pisatelj na vse izvode da fivoj lasl»oročni podpis. td Edvard Grcgorin, član drame Narodnega gledališča v Ljubljani, pisatelj lako odlično uspele panonske drame »V času obiskanja«, je napisal novo božično igro »Kralj z n e b a«. Sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja. Delo, ki je izredne pesniške lepote, pisano v krasnem jeziku, bogato globokih misli, silnih dramatičnih prizorov, bo obogatilo odrsko književnost z božično igro, kakršne nimamo v naši literaturi. Po zamisli, slogu in vrednosti je Kralj z neba« kot prvi del V času obiskanja«, po izrazu in zasnovi še boljši in lepši. Delo jc odobreno od škofijskega ordinariata v Ljubljani in bo izšlo tekom oktobra v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Na lo novo božično igro, odlične pesniške lepote, žc danes opozarjamo. Gledališki odri jo bodo sprejeli gotovo nad dobrodošlo in jo uprizarjali v božičnih mesecih r. največjim veseljem. Poslušalcem in gledalcem pa bo v opomin in tolažbo v današnjem času. Naš glasbenik v injinL Berlinski listi so pred kratkim poročali o velikem uspehu, ki gaje imel Slovenec Slavko Skorpik, član Scluitz-rtirsten-bergovega iria. na koncertu v Berlinu, O koncertu poroča »Der Weslen«: »Sch. F. trio nam je nudil izreden inuzikalični užitek. Vsi trije umetniki: Skorpik. Boraek in Schutz Piirstenberg so pokazali v občuteni sogiri popolno ccloto in so bili zato opravičeno angažirani za mnoge konccrle. »Die T o n k ti n s 1«; »Sijajen violinist je g. Slavko Skorpik. Imenitna tehnika, polnokrven glasbenik v tonih in v gorkoti. Bilo je razkošno muzi ciranje. Po posrečenem koncertnem večeru aplavz vseh.« »Signale I. die m u s i k a I i s c h e W e 11«: Prvikrat je javno nastopilo novo komorno združenje z violinistom Slavkom Skorpikom in pianistom Kiirtom Borackom v trio in nas razveselilo z najnovejšimi deli norveškega komponista Somtner Weggeja. Veselimo se že vnaprej novih nastopov tega tria. »Deutsche A 11 g e m e i n e Z e i t u n g« : »Scli.-F. trio je pokazal izbrušeno celoto.« Slavko Skorpik je študiral v Ljubljani na učiteljišču. ga absolviral in nato poučeval na šolali v Ljubljani in v Tržiču, dokler se ni popolnoma posvetil glasbi in se odšel izpopolnjevat v inozemstvo. V Berlinu sc udejstvuje kot glasbenik /e 14 let. Kritika jc bila o njem vedno zelo pohvalna. Leta 19'il je bil pozvan, da koncertira na angle škem dvoru. Pred tremi leti je ustanovil v Berlinu lastno privatno šolo za absolvirane konservalori-stc. Šolo so mu letos, ko ie že dobro uspevala, zaprli, ker ni nemški državljan, /daj jc skupaj z omenjenima virtuozoma ustanovil trio, o katerem pišejo nemški listi z velikim priznanjem. Skorpik nam piše, da pride prihodnje leto s svojim triom v Jugoslavijo in seveda itidi v Ljubljano. France MlhellČ slika v bežigrajski šoli. Zelo težko pride danes mlad človek do javne besede: on sum je ne more dati in drugi nimajo nobene zanj. Toda vsakemu človeku, ki se je poglobil v svoje delo, je treba od časa do časa malo zatrdila, it« ni či»to brezkoristen družbi in dn naj nikar! do kraja ne obupa, čeprav je včasih močno hudo. Posebno na tej dolgi [>oli slikanja od razstav do pozornosti, priznanja iu naročil. Na otokih Španije Potovanje v srečnejših dneh Posebni poročevalec tKolnische Volks-zeitung« opisuje potovanje krog španskih otokov. Omenja tudi otok I h i z o, ki smo zadnjič poročali o njem, da so ga bele čete zavzele in kako so rdeči ondi strahotno počenjali. — Iz pričujočega opisa je razvidno, da domače ljudstvo ni zmoglo vseh onih strahot in so povsod na zločinskem pohodu le tuji, komunistični pri-ganjači, ki zastrupljajo ljudstvo. »Dona Marequita, Marequ—i—ta«, se razlega glas iz zvočnika in se zadira v biserno jutranjo tišino. Odkar si je neki krčmar nabavil radio-aparat, da bi se zabavali gostje, so se tudi druga gostišča »oborožila« z njim. Tako se je nekoč mirno pristanišče Ibize, kamor so le mimogrede prinašali veliki beli parniki iz Va-1 e n c i j e in A 1 i c a n t a , iz Barcelone in Palme de Mallorca kaj razburljivega, spremenilo v hrupno bivališče. Ladjica, ki je danes zasidrana ob pomolu, je tako majhna, da niti svojega imena nima, marveč • ■ ■■■■ - ■ - -tM«! v—"—— - ko razčefedran hlebec kruha; ves je grbast in razcelran in ne obeta kdovekoliko zanimivosti. Pristanišče Cala Sabina je prastaro. Ostanki zidovja in nekih vrat so tako preprosti, da ni moči govoriti o kakem slogu. Razen čolnov, ki nakladajo pri bližnjih solinah sol in naše barke iz Ibize, pride semkaj malokdaj kaka ladja. štiri in pol tisoč prebivalcev Formentere biva po poedinih posestvih, ki so po vsem otoku razkropljena. Le na enem kraju so hiše tako skupaj, da jim moreš dati ime vasi. To je San Francisco Ksaver s cerkvijo, ki ima navadno zidovje z majhnimi okenci. Na ploščati strehi cerkve je stanovanje cerkovnika. Sredi trga pred cerkvijo stoji vodnjak, kamor prihajajo ženske po vodo s trebušnatimi vrči. Cvileče se odvija škripec, ki se krog njega odmotava mokra vrv, pljus-koma razbije vedro gladino vode na dnu. čeb-ljaje, z vrčem ob boku, izginjajo ženske v svoje hiše. V neizmerno tišino kaplja le tipkanje brzojavne naprave, ki ga je slišati skozi edino okno pošte. Človek se spomni, kako so z brzojavom Parnik se potaplja. Nedavno so bili hudi viharji na Severnem morju in norveški kitolovec ->Sol-hagen« je pri Islandiji treščil na pečine. Dvanajst norveških mornarjev je izginilo v valovih. ima le številko kot kak avto. Le malo potnikov se izkrca. Točno ob devetih zadrdra motor, nato se zarije barka s svojo široko zadnjico v zaliv, se urno obrne in naglo zdrči krog dolgih pomolov. Domačinske muhe, ki dan na dan opazujejo to početje, se premislijo — saj, kdo se bo pa vozil iz Ibize v F o r m e n t e r o 1 — in se povrnejo v sončno pokrajino. Zdaj si človek kar oddahne, zakaj, za uro dolgo bo prost mušje nadlege in zvočnikov; človek bi kar zavriskal! Ko obidemo vitki svetilnik s Torlamance, se vozimo vzdolž blesteče se belega predmestja Ibize. Dozdeva se, ko da se kar sproti dvigajo iz zelenkastega morja lesketajoče se gmote hiš. Ob straneh suhe zemlje počepajo hiše za trdnjav-sko obzidje, ko da iščejo zavetja. Obzidje obdaja mogočen sedmerokotnik vrhnjega mesta. Grbasle kuj>ole San Dominga so ko dragulji v kraljevski kroni, najlepša je katedrala, ki jo moremo videli še dolgo potem, ko se je že vse drugo polopilo v opalasti mre. Kmalu razvijejo mornarji stranska jadra in zdaj hitimo s podvojeno naglico. Poveljnik in lastnik je lagoden človek: na nosu barke si postavi zložljivi naslanjač, z nogo streže krmilu, z žilavo, tetovirano desnico pa naravnava jedro. Če barka plove naravnost, pa medtem še pobira voznino. Lahen veter zapihlja. Platno šklopola in se nabuhne, barčica se za spoznanje nagne in že so vsi potniki bledi ko smrt. Kako se človek večkrat moti! Če bi si mislil, da so vsi oločani tudi hladnokrvni pomorščaki, bi se prav tako zmotil, kakor če si misliš, da so vsi alpski prebivalci izvrstni hribolazci. Kmetje in kmetice se pobožno prekrižajo in se oprimejo ograje. Odslej prav vdano sedijo na ozkih klopeh, krog njih so košare in torbe iri nepremično bolščijo v tla. Ženske si potisnejo ruto globok na čelo in moški, ki niso dobili drugega prostora, čepijo na krovu in so navzlic pekoči vročini zaviti v svoje debele, črne pahovke, da le ničesar ne bi videli ne slišali, karkoli se dogaja krog njih. Ko kamnite sohe ždijo drug poleg drugega, videti so ko črni krokarji. Le kadar jih pozove morska bolezen, planejo, kot bi s topom ustrelil vanje, k ograji — in ko je njih delo storjeno, se prizibljejo spet na svoje prostorčke in spet nepremično čepijo. Toda še nihče ni umrl , adi morske bolezni. Ker ima vsaka reč svoj konec, je tudi naša vožnja v Form en le ro pri koncu. Vsi srečni stopijo kmetje na svoj otok, ki plava po morju tudi najoddaljenejši kraji zemlje spojeni z velikim svetom. Formentera nima ničesar posebnega, vendar ima vsak kraj kaj prav zanimivega, svoj-skega in tako ima Formentera največja in najstarejša figova drevesa sveta. Nekateri pravijo, da so stara 1000 let, drugi, da 2000. Res pa je, da tvori sleherno drevo kar cel gozdič. Na stotine kolov podpira vodoravne krošnje in sive, zvite veje se plazijo ko velikanske kače skozi goslo, veliko, usnjato listje. — Še nekaj svojega ima Formentera, a o tem bržkone niti Forinenterei sami ničesar ne vedo, ni rvec le metereologi in tisti, ki »delajo vreme?: kakor so dognala novejša raziskavanja, ima ta otok najmanj padavin in je torej najbolj suha krajina Evrope, celo še bolj suha ko južnoruske pustinje ob Kaspi.škem morju. Kljub temu je otok ves obdelan in prebivalstvo ni revno. Že sredi junija je žito zrelo. Srpov ne poznajo, kos pa sploh ne. Kmetice v širokih slamnikih pulijo le do kolen segajoče žito mukoma iz zemlje in če jih vprašaš, čemu si tako otežkočujejo delo, ti smehljaje odvrnejo: Pri nas je taka navada!« Navada je tudi, da žito še tako mlatijo ko v pradavnih časih. Razprostrejo ga po okroglem prostoru, kmet se postavi v sredo in drži dvoje ali troje konj ali mezgov za konopec, ki toliko časa tekajo okrog, dokler vsega žita ne zmanejo. Nato zrnje vejajo z vevnico, da ga očistijo plev in slednjič ga odnesejo v mlin na veler, ki povsod stojijo na najvišjih holmih otoka. lina samcata cesta vodi kar naravnost navkreber in nizdol od pristanišča do drugega konca otoka. Po njej vozi eno samo vozilo na motor, avtobus, ki se ti dozdeva, da je še prvi zastopnik avtomobilske industrije. Pričakuje barčice iz Ibize. ki znači že daljni svet, nalovoriti se da ko kamela, puha in odpuha po cesti in kadar^ se povrne z vožnje po otoku, je že čas za barčico, da se spet odpelje. Medlem so segnali skupaj čredico ovac, ki naj bi se odpeljala z barko. Ni videti, da se ovce vesele vožnje. Ovna zgrabijo za zadnje noge in ga tako, kakor bi hodil jk> rokah, spravijo na barko. Druge ovce mu pokorno sledijo. Vso čredo spravijo na zadnji konec in jo ogradijo z zaboji. Neko veliko riboj za meter dolgo, skrbno položijo na zeljnato listje in jo varno pokrijejo z vlažnimi vrečami. Na tej vožnji se ti prav za prav nikoli ne zdi, da si samo na morju, ker so povsod, kamorkoli se ozreš, sami otoki in otočki. Poslednja pot rajnega bivšega grškega ministrskega predsednika Z a i m i s a na atenskih cestah. Demanina puščava Namib Namib, afriška puščava, ki se razteza koj za sipinami obrežja nekdanje nemške južno-vzhodne Afrike, je pač najbolj žalosten kraj na svetu. V puščavi Namib ne rastejo ne drevesa ne grmičja, niti ne kaka travica in zdi se, da je tu tudi živalstvo popolnoma izumrlo. V neskončno daljo se raztezajo rdeče in rumene peščene sipine, ki se v vetru dvigajo in padajo ko valovi morja. Tu je nekako pred 50 leti trgovec L ii d e r i t z iz Bremena prvikrat stopil na ozemlje kasnejše nemške kolonije. Ob neodvisnega poglavarja te pokrajine je Liideritz kupil pristanišče Angra Pequena, ki je pozneje dobilo ime obrežje Liideritz. Podnebje tega obrežja in vse pokrajine v bližini je neprijazno in večinoma megleno. Saj je Liideritzevo obrežje najsevernejša točka južne polovice zemlje, do kamor segajo polarni vremenski vplivi, ki prihajajo iz Antarktika z mrzlim ben-guelskim tokom. Mrzli morski lok povzroča, da se mokre zračne plasti zgostijo iu padejo na zemljo v obliki deževnih kapelj ali pa megle, tako d a ozemlje v notranjosti ne dobiva nobenega dežja in se je zato moralo spremeniti v puščavo. In vendar je v tej odurni pokrajini mnogo zakladov, ki so po njih več desetletij stopale noge inozemcev, ne da bi le kaj slutili o zakladih, šele 1. 1908 je neki nemški železničar, Stauch, slučajno našel v pesku lesketajoči se kamenček, ki ga je neki domačin, ki je nekoč delal v kini-berlejskih rudnikih, takoj spoznal, rekoč, da je d e m a n t. Iz vsega svela so prihajali iskalci de-mantov in so se ko povodenj razkropili po pokrajini. Liideritzovo obrežje se je po ameriško razvilo in prvi iskalci so si že v prvih mesecih pridobili neizmerno premoženje. V pasu, ki je bil 20 km širok, so se raztezala demantna zemljišča: Bogenfels, 1'amona, Aleksandrova obala in Kolmanskop, koder so ležali dragoceni kamenčki kur zunaj v pesku. Ob izlivu reke Oranje so našli demant, ki je tehtal 180 karatov. Leta 1928 so odkrili najdišča de-mantov v Kolmanskopu in tu je bilo vprav bajno veliko demantov. Ko so jih do globine dveh čevljev temeljito pobrali in izbrskali, so najdišče za dve leti pustili počivati. Medtem so se demanti nabirali na pesku in čez dve leti so jih spet veliko dobili. Niso še dognali, na kakšen način so se ondi demanti nanovo pokazali. Domnevajo pa, da jih je zemlja vrgla iz globine. Ker se pa pesek vedno premika, so se demanti porazdelili po vsej pokrajini. Že pred leti so oblasti razglasile, da so demantna najdišča državna last in 1. 1930 niso pustili nobenega iskalca demantov več tjakaj, ker se je bilo bati, da bodo cene deniantom preveč padle. V teh letih še zmeraj dobivajo demante, a po natančnem načrtu, da se cene zanje ne bi znižale. Zemljišča blizu Luderitzove obaie so obdana z bodičasto žico. Povsod so napisne table, ki opozarjajo ljudi, da je pod kaznijo 10.000 funtov šter-lingov prepovedano iskati demante. Policij, stražniki imajo pravico, da vsakogar, ki se jim dozdeva sumljiv, preiščejo z električnimi žarki x. Tako niti ne pomaga, če bi kdo demante pogoltnil ali si jih skril pod kožo, kar so včasih delali, ko so se nalašč urezali in skrili pod kožo demante. Delo na demanlnih najdiščih je silno naporno in predvsem drago, saj je treba od daleč prinesti živila in sleherno kapljico vode. Naravnost pretresljiva, na vso moč žalostna je osamljenost in puščoba te pokrajine, ki vsebuje mogoče še pravljične zaklade. Med razdrapanimi pečinami in v potujočih sipinah, ki njih pesek vedno iznova zakrije sledove človeškega dela, je večkrat najti okostja, ki so bila nekoč ljudje iz mesa in krvi, ki so drzno prodirali vedno dalje v strahotno puščavo, strastno hlepeč po zakladih življenja, dokler niso bili primorani plačati neizprosni puščavi njen delež. Smrt in pokop na Novi Gvineji Ce na Novi Gvineji, na tem otoku, ki je j Evropcu tako neizrečeno tuj in oddaljen njegovemu pojmovanju, kak Papuanec, ki še ni star, nenadoma umrje, pravijo, da je bil »uročen«. Saj splošno verujejo, da moreš človeka narediti bolnega, če začaraš, zarečeš s hudobnimi besedami kamenje, jedila, odpadke, ki jih položiš sovražniku v čoln, v skledo ali ribiško mrežo. Papuanci verujejo v posebne bolezenske duhove »poiluje«. Pravijo, da bivajo ti duhovi po gozdovih in da bi jih pregnali, jim nastavljajo strašila ko pri nas na njive. Vsaka hiša ima pri vhodu tako strašilo, ki je oboroženo z lokom in s strelico, da odganja bolezen. Če kdo resno zboli, pokličejo vrača. Pa je ob jezeru Sentani skoraj vsak Papuanec tudi »zdravnik« ali vrač. Bolnika vsega pretiplje in mu gnete ude in dele telesa, kjer bolnik čuti bolečine Nato mu utira telo t listi krotonovega grmičja ali drugimi zelišči. Da mu tudi piti uročeno vodo, a najvažnejše je, da bolnika pokadi s tlečim kokosovim ličjem in govori pri tem posebne besede, da bi izginili bolezenski besi. Nenadna smrt kake mlade osebe med Papuanci je najstrašnejše, kar ga more zadeti; niti, če bi ga umoril kak tujec ali domač človek, bi se mu ne zdelo tako strašno. Vsa vas kar znori od strahote takega udarca. Vse se gnete v dotično kočo, nekateri ploskajo z rokami nad mrličem, kakor da bi hoteli preplašiti smrt. da bi odšla iz rajnega, drugi plešejo krog njega, ječijo. besnijo; ženske si Ce hočete vedeti Oko dosti manj občuti zeleno barvo ko druge. Sedanja množica domačih živali v Avstraliji izhaja od 7 glav goveje živine, 29 ovac in 7 konj, ki jih je bil prvi guverner Phillip pripeljal s seboj v Avstralijo. V Angliji ima 100.000 ljudi golobe. Vsega skupaj je ondi 4 milijone golobov. Kajenje je bilo v Avstriji do leta 1820 sploh prepovedano. Do leta 1830 je bilo v Franciji dovoljeno kaditi v zasebnih, a ne v javnih prostorih. Izmed vseh živali utripa srce slonu najbolj počasi in sicer 25 krat v minuti. Srce kanarčka pa utripa 100 krat v minuti. Pod tlakom 180 ton teže je moči narediti led, ki se niti tedaj ne raztaja, če ga segrejemo do vrelišča. pulijo lase, se tolčejo po prsih in se ko blazne valjajo po tleh. Tem prirodnim ljudem se zdi taka nenadna smrt tako nekaj krivičnega, neutemeljenega, da so ko omamljeni. Nekateri stopajo pred »hišo smrti«, mrmrajo in ihtijo; drugi si z vejicami pahljajo, ko da hočejo nekaj nadležnega prepoditi. Tako je po več ur, tudi po po) dneva, medtem pa drugi že pripravljajo grob. Iz listov palme areka sešijejo nekakšen omot. Vanj položijo mriča, ki ga prej ovijejo s kožami. Štirje moški odnesejo težki omot z mrličem, za mrličem pa nesejo vdovo rajnika. Vsa vas gre za pogrebom, vse toži, vpije, ječi. Ko dospo pogrebci do grobnice, stečejo z mrličem in vdovo nazaj k domači hiši in nato spet nazaj do groba. In vsa množica se zaganja, tuli, besni. Slednjič položijo mrliča v grobnico. Ena izmed žena plane z glasnim krikom nanj v plitvi grob. Le z največjim naporom jo potegnejo iz groba. Nato pa moški zasujejo jamo. Ves dan in pozno v noč pa še jadikujejo in žalujejo ob grobu. Nihče se ne zmeri ne za jed ne za spanec in marsikdo prebije do jutra na grobu. Čez nekaj dni [»stavijo nad grobom majhno kočico, da ima duh svoj dom. Kočico pa morajo postaviti trije možje; če bi jo postavili svojci, bi jih mogoče vzel duh rajnega s seboj. — Moški grobovi so okrašeni z rezbarijami, orožjem; ženski pa s pisanimi krpami. Grobove mladih ljudi pa okrasijo z rdečimi rezbarijami ali s sadeži. Človek spremeni lice prirode. Prav svojska je tale slika največjega jezu na svet« v Kaliforniji. Tako velikansko ic lo zidovi*. da «> vri,., obzldia videt, avtomobili ko musice. iN ... 0 19 I« M « 50 f km i iOh, oproslile, sem mislil, da je moj prijatelj!« Stanje krog Madrida. Zemljevid sedanjih vojaških postojank krog Madrida. Od severa prihaja general Mola, od zahoda general J a g u e in general Franco. Narisan je tudi jez reko Alberče pri ustju j>ri Tal a veri, ki so z njim preplavili ozemlje, da bi zadržali bole čete, dokaz, kako je rdeča zmeda v Madridu že sredi obupa. Medtem so pa bele čete zavzele tudi že mesto Toledo in osvobodile junake v Aleazarju. Cerkev v Petrovčah izropana Pctrovčc, 288. septembra. Kronika božjepotne cerkve v Petrovčah je zabeležila težek dogodek, ki po svoji kakovosti sicer ni osamljen v njehi zgodovini. Pred 11 leti »o neznandv noči od 30. aprila do 1. maja odnesli drfkioccno mcvištranco in eiborij. Približno 90 let prej so /iikovei oropali petrovško Mater božjo in odnesli mnogo dragocenosti. V, noči od nedelje na ponedeljek 27. na 28. september jc petrovški cerkovnik zaprl cerkev žc ob četrt na 5 zvečfcr. Ker se je nenadoma hitre* zmračilo, je pregledal vse prostore v cerkvi, če se iTiorda v rijej ne nahaja še kak romar. Nato pa je cerkev izročil Marijinemu, varstvu. Ko jo jc hotel v ponedeljekk zjutraj odpreti, je opazil, da so vrata, kr vodijo iz presbiteriju v zakristijo, narahlo priprta, čeprav jih je prejšnji večer dobro zaklenil. Ves zaskrbljen je poklical ženo. Oba sta nato ugotovila, da so vlomilci" vdrli v zakristijo in v .cenkev. Na oknu zakristije so vlomilci požagali železo, da so mogli 'priti y. notranjost. Pravijo; da so potrebno žago vzeli pri kovaču Koširju, ki jo dejansko pogreša Kljub temu, da" so vlomilci pobili dve šipi na Zakristijskcm oknu, ni nihče ničesar slišal. Ponoči pa je Tržanov pek opazil nekako ob 2 dva sumljiva človeka, ki sta hodila okoli cerkve. Tudi luč je videl v zakristiji, loda ni niti malo slutil, da so v cerkvi vlomilci. Poleg tega so videli ob pol 3 avtomobil, ki se ie pripeljal v Petrovče in odšel proti Ljubljani. Gre Grom, sneg in toča LJubljana, 28. septembra. Od soboto dopoldne do davi so se vrstili hudi nalivi po celi Sloveniji. Mahoma je nastal nagel vremenski preobrat. Izvršila se je velika revolucija v atmosferi, ki jo prinesla po toplih in sončnih dnevih mraz in sneg. Po podatkih meteorološkega zavoda so bili med deževjem štirje silni nalivi z nevihtami, spremljanimi z gromom in bliskom. Mrzli val, prihajajoč od severovzhoda, pa je hkrati povzročil, da je med dežjem po mnogih krajih začelo prav močno snežiti. Oore so bilo zavite v strašne snežne viharje. A tudi nižinski hribi so bili deležni prve snežne odeje. Davi, ko so se megle s hribov razpršile, so se, lepo zabliščali v snežni odeji Sveti Ahac, Kurcšček, Mokre, Krim in drugi hribi proti zapadni meji. Seng je padel na Goleni in na Skriljti. Tudi Gornji Ig in Ustje sta bila pobeljena s prvo snežno plastjo. Na Kureščku je bilo od daleč videti, kakor da bi ga sneg popolnoma zakril. Naravno, da je bilo davi v Ljubljani Izredno hladno. Najnižja temperatura je po podatkih meteorološkega zavoda davi znašaia 5.4" C nad ničlo. Proti poldnevu se je živo srebro v toplomeru dvignilo do 10° C nad ničlo. Popoldne se je nebo zjasnilo in prisi.jalo je jesensko sonre. Po Gorenjskem so divjale nevihte. Okoli Vodic in Cerkelj je padala kakih 10 minut gosta, ko lešnik debela toča, ki je pokrila polje in ravan. Plast toče jc bila debela do 5 cm. Res čudni vremenski pojavi koncem septembra: toplo sonce, grom in blisk, nalivi, sneg in toča. Kakšno škodo so mogoče napravile nevihte po vinorodnih krajih, zaenkrat še ni točnejših ^Prepovedujejo, da je tudi, drugod padala Zborovanje mariborskih obrtnikov Maribor, 28. septembra. V nedeljo dopoldne je bilo v Gambrinovi dvorani zborovanje mariborskih in okoliških obrtnikov, ki ga je sklicalo Društvo jugoslovanskih obrtnikov. Na zborovanju so razpravljali o predstoje-Žih volitvah v Zbornico za TOI v Ljubljani in o težavah, ki danes tarejo obrtniški stan. Zborovanje je otvoril predsednik g Lešnik, ki je naslikal položaj obrtništva. Gosp. K n e z je v daljših izvajanjih očrtal razvoj obrtništva v Sloveniji. Dejal je, da slovensko obrtništvo propada. Poudarjal je potrebo obrtniške strokovne in zadružne organizacije, zlasti kreditne in nabavljalne. Gosp. K a c je govoril o Zbornici za TOI in ugotovil, da zbornica ni bila kos svoji nalogi in da ni storila tega, kar je obrtništvo od nje pričakovalo. Nastopil ie proti skupni zbornici in zahteval samostojno zbornico za obrtnike. Nadalje je razpravljal o socialnem zavarovanju, ki še vedno ni izvedeno. Ena najvažnejših nalog nove zborničV bo vprašanje razdol-žitve obrtnikov, katerega obrtniki zahtevajo. — Končno zahtevajo obrtniki, da se pri ministrstvu za trgovino ustanovi posebna sekcija za obrtnike, ki naj zastopa njihove interese. — Naslednji govornik g. Fr. Novak je naglašal potrebo solidarnosti med obrtniki in zagovarjal stremljenje, da se obe obstoječi obrtniški društvi združita, da bo tako lažje nastopati za interese obrtnikov. Kar se tiče skupne ali ločene zbornice, priporoča, da se še nekoliko počaka, preden se izreče definitivno mnenje o tem vprašanju, ker imata oba sistema evoje dobre in slabe strani. Trbovlje Rudarska nadaljevalna šola. S 5. oktobrom 1936 se začenja pouk na rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah. Rudarji in delavci, kakor tudi brezposelni, ki žele vstopiti v šolo. se naj vpišejo do 1 .oktobra dnevno od 10. do 11. dopoldne in od 4. do 5. popoldne v 1. razredu deške narodne sole v Trbovljah. Pouk je brezplačen, istotako so brezplačna tudi vsa učila. Vsi. ki imajo resno voljo se nadalje izobraziti, naj no zamudijo te priložnosti. Vodstvo. najbrže za dejstvo, ki je v tesni zvezi z vlomom. V zakristiji so našli vse v neredi'. Kolikor ie vratc na omarici, loliko je -bilo odprtih oziroma vlomljenih Vlomilci so odnejli Ipp' sVcbfni kelih, ki je vreden 8000 Din. Zanimivo ie tudi, da vlomilci niso odnesli tudi ostalih dvelvkelihftv, ki sla bila izpostavljena. Toda lepo drago žensko urico, ki jo je'nekdo daroval za cerkev,. odnesli s seboj.. Zmaknili so tudi dva taiaria, v katere so verjetno zavili ukradene predmete, Očividno iim ie šlo za denar, ki gg pa raso Jlbsli, razen ge iz-vztimerno malo vsoto, ki s$ jo staknili \ nabiralniku, v cerkvi, lz zakristije'so odšli v cerkev, do koder so morali vdreti'preko dveh ?Vi aJ. Tu še jim je obetalo najdražje, kar cerkev pfemOrc. :Z bo-goskr.unskirai rokami si? se približali Najsvetejšemu v tabernaklju, kjer sta bili dve monštranci in eiborij. Čudno jc, da niso odnesli dbotiju, v kaferega 'šo sicer pogledali, .'Ob^m^niili so sc samo z dragoceno monštranco, katero so rofnarji šele pred šestimi leti kupili za 34.0Q(3 -Din kot nadomestilo za prej ukradeno. Najsvetejše . šo odnesli neznanokan). Celotna škoda, ki so jo vlomilci povzročili, znaša okrog 50.000 Din in jo bo cerkev težko utrpela v današnjem težkem času. Omembe vredno jc ludi to, da so pustili vlomilci tudi pismeni pozdrav. V oznanilno knjigo so napisali: »Krava jc skotila tele popa. — Zdicbe,> Zelo verjetno je, da so bili vlomilci iz južnih krajev. znani odlični glasbenik, domačin g. Ciril Rnknša. Prijave se sprejemajo v Mladiki dnevno od 17. do 18. ure. Jesenice Občni zbor Krekovega prosv. društva. Dne 30. septembra zvečer bo v Krekovem domu občni zbor katoliške prosvete. Vabimo vse članstvo ln vse prijatelje slovenskega katoliškega ljudstva, ki stoji zvesto in trdno na temeljih in tradicijah 40 letnega dela slovenskih voditeljev in slovenske narodne prosvete. Vplivni sestanki. Pristaši bivše SLS, organi- ! zirani v JRZ, so organizirali krajevne in stanov- | ske sestanke, kjer so izvolili v tajnih volitvah 110- ; silca liste in kandidate. Do izraza jo prišla zahteva, da mora biti nosilec domačin in iz vrBt j delovnih ljudi. Vsi sestanki so potekli mirno in j dostojno, kakor ] vsod tam, hjer zlioruje narod, zvest svojiiy tradicijam. Nekateri pa hodijo svoja ; pota in rušijo disciplino in to vse zaradi osebnih . ambicij. Ponujajo, se na vse strani, da bi le prišli . do svojih ciljev. Rdeča pomoč. Tu so se razprodajale med delavstvom markice za rdečo pomoč. Pravijo, da je šlo za sklad v Špani jo, v resnioi pa so bi ie menda te markice namenjene, da zbirajo sklad za preganjane in zapirane trockiste, ki jih ima Stalin j vse polno po arestih in jih dnevno strelja. Kako : pridejo Jeseničani do tega, da pobirajo sklad za pretepanje med boljševiki, je res vprašanje, posebno še, ker katoliška Vincencijeva konferenca za domače reveže ne dobi zadosti darov. Bejek Janko, župn. upravitelj: Prekmurski sezonski delavci (Dalje.) Večina delavcev v šestih mesecih ne gre niti enkrat k sv. maši. Dekleta in žene vsako nedeljo dopoldne perejo perilo in obleko, kar se zavleče skoraj do obeda. Ker pu morajo ob nedeljah največkrat delati na polju, si niti obleke ne morejo očistili. Delavci bi morali imeti že v soboto od kake čelrte ure prosto, da bi se osnažili in očistili obleko, da nc bi bili prisiljeni tega delati v nedeljo. Ce imajo vsi obrtniki v tamkajšnjih drž. delavnicah v soboto popoldne prosto, zakaj lega ne bi privoščili poljskim delavcem. Lc nekaj več delavcev bi se najelo in bi bilo opravljeno ravno isto delo. Tako bi naši delavci v nedeljo res imeli proslo. Kakor torej omenjeno, k službi božji ne hodijo. V Bar a nji ima vsaka vas svojo cerkev, lepo in prccej prosiorno. V prejšnjih časih je hodil v vsako vas kaplan, ki je opravljal vse župni-kove funkcije. Danes so le cerkve — vsaj v Belin — brez duhovnika. Župnika ima le cerkev na sedežu fare. Versko življenje pa hira, ne samo med našimi delavci, šc veliko boli med domačini samimi. Zlasti med verniki na pustah. Ti ljudje na pusiah — čast izjemam — so brez Boga. Mladina — otroci — kolnejo, da jc groza. K sv. maši in spovedi nikdar nc gredo. Se iz vsega tega norčujejo in smešijo tiste noše stolne izseljence-de-lavce, ki si šc upajo tu pa in tam v cerkev. Mladina nima pojma o verskih resnicah. No nedeljo m svetek se lepše oblečejo in sprehajajo. Otroci pridejo v skupinah v barake k našim delavcem — io ic njihova služba božja. Naši ^ezonci vse to vidijo, k sv. maši ne morejo ali večkrat nočejo, k sv. zakramentom ne hodijo, slabih vzgledov dovoli, živijo v stalni priložnosti — tako da se niti nc moremo čuditi, če padajo naši fantje in dekleta. V pustoli in barakah živi nad 2000 ljudi in v verskem oziru je pri leh vse nirtvo, mlačno. Belje spada pod sledeče župnije: Popovac, Bra-njin vrh, Kneževi vinogradi, Beli manastir in Bilje. Lepi cerkvi sta v Kneževem in v vasi Grabovac. Cerkvi sta, pa ni duhovnika. V ti dve cerkvi bi lahko hodili vsi naši delavci. Pred kratkim je bil sicer imenovan župnik iz Branjinega vrha za pro- Balkanske igre v Atenah Ptui Blokiranje električnih aparatov. Uprava ptujske pošte je prijavila mestnemu županstvu, da' povzročajo neznosne radijske motnje s svojim pogonom neblokirani električni aparati. Na lo pnlo/.bo jo pozvala policija lastnike električnih naprav, da jih v roku lo dni blokirajo in lako odstranijo motnje. Tudi je opozorila lastnike takih motorjev na čl 213 k. z., ki določa zn vsakogar, ki namerno ali iz brezbrižnosti moli delo radijskih aparatov, kazen do 1 leta ali 10.000 Din. V bodoče se bo proli vS:'"^mu molilru postoj-alo kazensko in to le posebno, ker so vsi dosedanji pozivi in pismen, opomini bili brez usp^ia. Da se bo moglo .igo o-vili ali so lastniki električnih naprav te res blokirali se bo sestavila posebna komisija, ki bo na lini mesta pregledala vse motorje in la*ni ko ne-blokiranih naprav prijavila državni radijski kontroli v kaznovanje. Glasba v Ptuju napreduje V našem mestu gremo v letošnji sezoni s polno puro ' ™ napredek gla.be. Mestna godba 'i^ "™1. ne nika in se nadeja vidnega napredka v Mošnji L,ski sezoni. - Glasbeno društvo ^"^ar.^ >Panoniaoložil olimpijsko prisego. Jugoslavija jc Zasedla prvo mesto v suvanju krogle, tretje in četrto v skoku v višino, drngo mesto v tekO na'11(1. m z ; zaprekami, v teku na 10.(10(1 m pa je mu5 favorit Bručan popolnoma odpovedal in itntedel šele pelo mesto. Po skupnem številu točk stoji Jugoslavija na drugem mestu za Grčijo. Državno nogometno prvenstvo Po nedeljskih tekmah se je tabela državnega jn-venstva jirecej spremenila. Vodstvo si je s sigurno zmago nad Hajdukom osvojila sarajevska Slavija ter tako potisnila RS K, ki jo tekmo proti Jugoslaviji izgubil, na Pol rio mesto. Najlepši uspeh pa je gotovo dosegla Ljubljana, ki je z nedeljsko zmago v nas'vzbudila prepričanje, da od nje lahko še marsikaj pritjakujenld iu še mnogo več, kakor smo sami mislili. Z jujifco nad; oaješko Slavijo si je Ljubljana 'ponovno priborila z voljo in požrtvovalnostjo dve novi točki! in §e plasirala na tretje mesto -v tabeli državnega; prvenstva. .Zagrebški klubi, ki so z vikom in krikom hoteli preprečiti, da bi Ljubljana sodelovijla v li paskih tekmah, zavzemajo prav zadnja mesta z izjemo Gradjanske-ga, ki stoji na petem mefctu. Nedelj" v Osjeku nam je pokazala, kaj vše se lahko doseže, če se le hoče. Mislimo, da bo .Ljubljana ludi v naprej ohranila svojo trdno voljo, ki bo njej prinesla uspehe,, slovenskemu nogometu pa častno mesto v državi. Slanjo po tretjem kolii državnega prvenstva izgleda takole: Slavija 3 3 0 0 8:2 6 Bask 3 2 1 0 7:4 5 Ljubljana 2 2 0 0 5:1 4 ' RSK 3 2 0 1 7:2 4 Gradjanski 3 2 0 1 10:4 4 Jugoslavija 3 1 0 2 5:0 2 Slavija O. 3 1 0 2 4:8 2 Hašk 2 0 11 2:6 1 Hajduk 3 0 0 3 1:6 0 i- Concordia 3 0 0 3 1:11 0 • Razpis II maditlubs)ff miilocilillslične hitrostne, itirlcc na '... .. IJublj opozarja ponmvno celokupno članstvo, v«to tekmovalce In prijatelje klubu, d» tse vrši občni zbor v sredo, dne SO. t. ni. ol 2f v restavraciji Z v 1*7.1 !r — 7. običajnim dnevnim redom. ! ><►!■/.-nosi vsitkcRit člana je, dn se roduuK" občneKii /.bora zanesljivo udeleži. — Odbor. ,r/.S'/.. '/.lini snnišl,ih ue.iteljee. Hodne seje. odboru ter sestanki članstva so vrSo v«nk čotrtok ob 20.30 v zvezni piftnrni, Tyrftova eost.n 1-IV. Oditomike, kakor tudi člane, pozivamo, tla se red no in točno udeležujejo sej. Prvu sejn itn sestanek se vrši izjemoma v sredo, 30. septembru oh 20.30. ZStl. — Tajnik. Sabljanje. Clntin nndaljcviiln&Ka tečaja v floretu obveščamo, dn se bo redni trenini? začel v ponedeljek ob pol 7 zvečer nn učitelJiMn. Tečaj Im vod H Kosp. podiiiolkovnlk Cvetko. Širite » Slovenca< ■h Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tu in o vosi. da je danes v starosti 86 let po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal naš dobri, blagi sin, bral. stric in svak, gospod Povalej Jožko car. kontrolor v Mariboru Predragega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku na mestnem. pokopališču na Pobrežju v sredo, dne 30. septembra 1936 ob 15. uri (treh popoldne). V.Mariboru, dne 28. septembra I0H6. Povalej Josip, fin. dir. v pok., oče. Povalej Josi n a , mati. Edvard in Stanko, brata. .1 o s i p i n n orno*. Dolgov. Milka omož. J a r c , 1' n v 1 a omož. dr. Jež, M n ri.ii omož. II nd ni k. sestre. Vladi Dolgov, profesor. Marin J a r c . trgo\cc. d r. F r a n j o J e l. advokat, II ud n I k Al b.. urad. nar. banke, svaki. Muzi k Štefka, zaročenka. l)r 1» v nt: ni-; i, j o nam je umrl nas dragi oOE. nosron PIRC U R Z A v N 1 V IJ O K O J li N 10 c 1'oanr.B se ho vršil v torek, one 2ti. septembra ril! nT IkIII popoldne I/. gorupove ulice stev. 2(1 na Pokopališče k sv. križu MASA 5iA DUSNICA SE BO DAROVALA V SllEDO, DNE :u> SEPTEMBRA OB SEDMIH ZJUTRAJ V TRNOVSKI CERKVI V LJUBLJANI LJUBLJANA, DNE 28. SEPTEMBRA 193« J O SIPINA, ZENA .1 o z e , vera, andrej, g i t a , otroci in ostalo sorodstvo MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1"—; ženilovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din IO'—. Mali oglasi se plačujejo (akoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaj« se računa enokolonskn 3 mm petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba pilloiill znamko. Samostojna gospodinja vajena poljskega ilela, z večletnimi spričevali, išče službo v župnišču. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 113S6. ta) 1 ilužbodobe Pletilje Iščem za stalno. K. Soss, Mestni trg 18, tu. (b) Razpis Občina Pod vel ka, srez Maribor desni breg, razpisuje mesto služi tel j a (sluge). Šolska izobrazba vsaj 4 razr. ljudske šole. Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o obč. usluž-bencih je vložiti do 15. oktobra 1.1. pri imenovani občini. b Par dobrih pletilk na gladke stroje takoj sprejme A. Jeglič, Lesce. Žagar z večletno prakso dobi stalno službo. Prednost Imajo Gorenjci, Naslov v upravi »Slovenca« poti št. 14384. d>) Pekovskega učenca ki se Je učil, takoj sprejmem. ICalčič Anton, pekarna, Dravlje pri LJ. v Učenko za trgovino mešan, blaga s svojo oskrbo sprejmem za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod : »Trgovina« št. 14382. v I Automotor Sachs motor I 2 in četrt PS, z električno razsvetljavo in kilometer števcem, poceni naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa cesta 36. (£) Brezplačno stanovanje odda grad na Dolenjskem solidni stranki (ev. upo kojeneu) za nadzorstvo istega. Ponudbe na Alo-ma Coinpany, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta 2, I. nadstr. (č) Lepo enosob. stanovanje oddam za november. -— Rožna dolina, cesta XV. štev. 9. (čl Dvosobno stanovanje s kabinetom, solnčno, vrt, pritikline, takoj oddamo mirni stranki 2—3 oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 14387. (č) Enosobno stanovanje in ena prazna soba s šte dilnikom oddam s 1. no vembrom. Zadružna ulica št. 3 (Kodeljevo). (č) Dvosobno stanovanje s kuhinjo oddam za november. Fiignerjeva ulica 8, I. nadstr., levo. (č) Mestno poglavarstvo Maribor. X. Štev. 11151/3147-1936. Razpis licitacije. V Mariboru, dne 25. septembra 1936. RAZGLAS O LICITACIJI Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 20. oktobra 1936 ob 11 uri dopoldne v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. 8, soba št. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami istotam, soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša Din 167.198.70. Ponudbe je kolekovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70/XXIX z dne 26. III. 1932. ... „ Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinatu in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. Mestno poglavarstvo mariborsko. Globoko potrti sporočamo, da nas je nenadoma zapustil gosp. LUBEC IVAN višji sodni olicijal v pok. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek ob 16. tiri iz Pobrežja. — Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo ob pol devetih v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 28. septembra 1936. Marija Lubcc, soproga. Rodbini dr. Lubec in dr. Zamejič. m Bančne, kreditne in denarne posle kupoprodajo vrednostnih papirjev, tzposlujem naj-kulantnejo takoj v gotovini. AL. PLANINŠEK, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1. - Telefon 35-10. Iščem hranilno knjižico denarnega zavoda v Slov. Bistrici za 8000 Din in plačam mesečno po 200 Din. - Oglase na upravo Slovenca« pod: »Polna vrednost« št. 14388. (d) Si Preklic Podpisani Jakob Plaskan, pos. sin pd. »pri Plaska nu« v Braslovčah, preklicem vse klevete, ki sem jih povzročil v letošnjem poletju o gdč. Mariji Rakun, posestnicl v Rečici ob Pakl kot neresnične in Izmišljene. - Obžalujem, ker sem bil v te govorice deloma zapeljan od drugih ter izjavim, da nimam najmanjšega povoda o Imenovani trditi kaj nečastnega. S tem jo javno prosim odpuščanja — Celje, 16. septembra 1936. Plaskan Jakob, s. r Lepa meblovana soba začetek Sv. Petra ceste, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14404. Is) Prazno sobo oddam s 15. oktobrom pripravna za upokojenca. Zgor. Šiška, Kosovo polje 180. e v kroiu najelegantnejši, izdelan kakor po meri, kljub temu cenejši. TUDI VAS NOVI PLASC OD ■ PAULINA' KoiJekcl»a PAULIN - Ljubljana - Konflresni trg štev. 5 B5 Alja Rabmanova: 06 Tovarna novega človeka H o id a n. Kajne, doktor, saj gre?« je končno dejala in željno pričakujoč gledala profesorja. »Ce bom šla k gledališču, bom igrala vlogo Eunike iz romana »Ono vadiš«. Ali se je spominjate? Kako v dolgem, belem oblačilu hodi ob kipu svojega gospoda, ki ga ljubi? Kako obstane in poljublja kip in kako jo on opazuje? Kot igralka bom v vseh svojih vlogah vedno predstavljala le svojo ljubezen do Vitalija in do lepote... Toda vi jočete. doktor? Čemu je pri tem treba jokati? Iztegnila je roko in narahlo pobožala profesorja po obrazu. - Oh, saj ne jočete! Kako sem neumna! To je le dež zunaj na cesti!... Ali hočete, da vam povem neko pesem? Da? Samo ne vem več, čigava je. Brala sem jo nekoč in tako zelo mi ugaja: Zaspile, ve rože ni r joče, veneče, odreči se morate jutra lepoti: zaspile, ker Stvarnik na vas je pozabil, nevidno kolo vas je strlo ob poti .. • Doktor, kaj pa je z vami? Za božjo voljo, vendar molčite? Tamara je pogledala profesorja in mahoma pojavila groza v njenih potezah. Ostrmela je, usta ji na široko odprla; z glasom, ki ni bil podoben škeniu, je zavpila: »Vitalijk zakaj se je so se člove- Potem je urno pograbila svojo ruto in si vanjo zavila glavo. Vrgla se je na posteljo: in pričela jokati, vpiti in tolči okoli sebe Profesor jo je hotel pomiriti, toda ona je le še vedno bolj kričala. Preplašena sta pritekla čevljar in njegova žena. Z vseli koncev so, prihiteli sosedje in nekdo je poklical rešilni voz. Mnogo časa je preteklo, preden so pripeljali voz, toda, Tamara je ves čas vpila in divjata kot obsedena. Uslužbenci so jo naložili na nosilni«©, jo tesno zve« zali in jo odpeljali na kliniko za umoftolne. • Tovariš Vladimirov je končno mogel zapustiti posteljo. Njegova lica so bila še bleda in počutil se je slabega, toda krepko je že delal in sklenil je, da pojde kmalu zopet v pisarno. Prej pa je še nameraval iti v GubZags. Tanja je pred začetkom službe prišla k njemu in skupaj sta se o vsem pogovorila. Kp je vstopila, je stal pri oknu in s čudnim izrazom zrl v daljavo. Soba je bila tako toplo zakurjena, da ga je Tanja začudeno pogledala. Običajno je ob njenem prihodu vedno vstal in ji ponudil roke, danes pa je stal kot vkopan in srepo giedal venkaj v sneg. »Senja, kaj je s teboj?« ga je preplašeno vprašala. Nenadoma se je obrnil, jo stisnil v naročje z močjo, ki je od bolnega moža ni pričakovala, in ji pokril obraz s poljubi. Tanja je čutila, da je izgubljena .. . Senja, najin otrok!... To je vendar slabo /.a otroka .. « »Oh, vse je nesmisel, vso neumnost! Otrok! GubZags! Tebe hočem! Videli hočem, kako trpiš!; je ble- betal. »Tebe! Ti moraš trpeti! Moraš! Ne morem drugače i« Zatisnil ji je usta in pričelo se je tisto grozovito, česar se je Tanja že dolgo na tihem bala. Ze dalj časa je slutila, da ima tovariš Vladimirov skrivnost, ki jo mora čuvati pred svetom in da je v njem nekaj bolnega, zaradi česar sam trpi... Tanja se je prebudila. Vse telo jo je bolelo. Srce ji je tolklo od razburjenja, ko je prisluškovala giboni svojega otroka. Kaj če bi ga .bil umoril?... In kaj naj na-i pravi sedaj? Ali naj gre od njega? Za vedno? Toda, ali se bo zaradi tega kaj izpremenilo? Njegovi napadi ne bodo prenehali iu poiskal si bo druge žrtve, svoje jetnike... Mučil jih bo pri zasliševanju, kot je to gotovo že doslej počel... Slišala je že praviti, da je grozovit pri zasliševanju, a tega ni hotela nikoli verjeti. Sedaj je vedela, da je bilo vse res, kar so govorili. Trpi naj rajši ona, ne pa nedolžni ljudje!... Toda otrok? Mrak .je silil v sobo, v kaminu je tulil veter, iz sosedne sobe pa so se skozi steno culi zvoki internacionale, ki so jo nespretne roke igrale na klavir. Tovariš Vladimirov se je prebudil godrnjajo in čemerno. Temno jc pogledal Tanjo. Molčala je. Pričakoval je očitke, grožnje, izjavo, da ga bo za vedno zapustila. Ona pa jo vzela v roko njegovo glavo in pričela liho jokati. Njene solze so ga pretresle. Privijala so je k njemu vedno tesneje in tesneje, njene solze so močile njegova lica in mu polzele v usta, kjer so mu zapuščale čudno slan okus. Tedaj je razumel, da ga ne bo nikdar zapustila, da mu bo Odpustila vse, kar je v njegovi notranjosti, in da je samo v njej rešitev zanj... Poljubil ji je roke in šepetal: t i • • g« H § g " i'? «s S «« (5 £ S® « •• a o (Q (3 a S £ C4> U ft ww V a o -s JI M O i, o a ft a a N N P* ti ti ^ > > e IM C xj Q ion a .2. c! (8 a C i -.3 i) I m o ® 2 «31 Urednik Viktor Cenči&. Veličasten zbor JRZ v Belgradu 40,000 Belgrajčanov manifestira za ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr, Milana Stojadinoviča in njegovo notranjo in zunanjo politiko Preteklo nedeljo je bila v Belgradu ogromna manifestacija, ki jo bodo Belgrajčani pomnili še dolgo. Belgrad je spregovoril v imenu vse države in naroda ter je izrazil priznanje ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču, predstavniku države in možu velikih državniških sposobnosti. Belgrad, Šumadija in po njih vsa država so dr Stojadinoviču hvaležni za uspehe, ki jih je dosegel v zunanji in.notranji politiki. Pred knezevim spomenikom so se zbrali pod zastavami pristaši JRZ, zastopniki vseh stanov in poklicev, mali trgovci in obrtniki, po veliki veČini pa delavstvo in mali ljudje. Nad 40.000 ljudi se je zbralo v goste vrste in neprestano vzklikalo dr. Stojadinoviču. Ob 10. se je razvil ogromen sprevod, ki je kremi proti kneževemu spomeniku. Nepregledne množice naroda s konjeniki in zastavami ter godbami na čelu so korakale pod balkonom glavnega štaba mimo predsednika vlade ter vzklikale svojemu vodji in stvaritelju nove politične dobe v naši politični zgodovini dr. Milaitu Stojadinoviču. Na balkonu so bili tudi vsi v Belgradu se nahajajoči ministri. Ogromni trg pred Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič in notranji minister dr. A. Korošec na balkonu narodnega gledališča med zborovanjem kneževim spomenikom je'bil do zadnjega kotička zaseden po ljudeh, tako da ni bilo nikjer opaziti prostega prostora. Nekoliko pred 12 se je pojavil dr. Stojadinovič z notranjim ministrom dr. Korošcem na balkonu narodnega gledališča, ponovno pozdravljen od nepopisno navdušene množice. Zborovanje je začel s pomembnim govorom minister za gozdove in rudnike Djura J a n k o v i č. Takoj za njim je povzel besedo predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je v svojem velikem govoru med drugim izvajal: Govor predsednika vlade Dragi prijatelji, mladina in delovno ljudstvo! V hipu, ko prevzemam besedo na tem veličastnem shodu, velja moj prvi pozdrav vsem vam in potom vas našemu krasnemu Belgradu. Drugi pozdrav velja tebi, mladina! Junaštvo naše mladine je prešlo na pisane stranice naše zgodovine. Mladino čaka naloga, da povede naše ljudstvo mimo težav sedanjosti v lepšo in srečnejšo bodočnost. Tretji moj pozdrav je namenjen tebi, delovno ljudstvo v belgrajskih podjetjih in tovarnah. JRZ hoče postati v socialnih in delavskih vprašanjih najbolj napredna in najpopolnejša organizacija. Sprejeli bomo vsak sklep, ki bo mogel ustreči upravičenim zahtevam delavstva. Da je to resnično, da je to v našem programu, smo dokazali že z delom svojega prvega leta. Izvajamo javna dela, kakršnih še naša država ni poznala. Gradimo ceste, zidamo železnice, mostove, šole, gradimo industrijska podjetja, vodovode, gradimo razna poslopja in urade. Med ljudi prihaja počasi zopet denar. Brezposelnostjo nevarnost smo odvrnili od naše države. Po uradnih podatkih osrednjega urada zn zavarovanje delavcev je bilo junija 1934 zaposlenih pri nas 570.000 delavcev, v juniju 1936 pa 630.000, torej za 60.000 yeč. Toliko ljudi je našlo kruha in zaslužka. Samo v resoru ministrstva za gradnje so znašali delovni dnevi za javna dela 1. 1934 vsega 650.000, letos do J. septembra pa 3,800.000. Dočim smo torej na eni strani preprečili brezposelnost, smo na drugi strani povečali zaposlenost. Hkratu pa smo zvišali tudi mezde. Vršile so se tudi delavske stavke. Prvič v zgodovini stavk v naši državi so se državne oblasti vedle napram delavccm korektno. Policija ni aretirala stavkujočih delavcev, kakor se je dogajalo pod prejšnjimi režimi, in tudi ni nastopala sovražno proti delavstvu, kakor se je prej prakticiralo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in banske uprave so nastopale po mojih navodilih kot dobrohotni posredovalci in so uredile vse stavke v korist delavstva. Red in mir nista bila nikjer porušena. Socialni red in mir branimo in bomo branili proti vsakomur. Istočasno pa bomo branili koristi delavstva. Delali bomo s socialnim zavarovanjem in varstvom, tako da bo tudi delavski stan vide! v nas svojega iskrenega prijatelja. Ne zahtevamo, naj nam delavec verjame na besedo, cenijo naj nas po naših delih, V ta namen smo ustanovili delavsko sekcijo JRZ, ki naj postane naš svetovalec in naš pomočnik. Z njenim sodelovanjem upamo, da bomo lahko popravili stanje našega delavstva in s primernimi ustanovami varovali delavske interese, tako da bodo stavke odveč in bomo lahko ustvarili vse pogoje za delo in življenje našega delavstva. Želimo organizirati delavstvo na zdravi osnovi, ker bo v tem primeru delavstvo postalo eden izmed najbolj zdravih stebrov naroda in države. Zato naj delavstvo živil (Splošno odobravanje!). Položaj našega delavstva se bo močno popravil, kakor hitro bomo popravili splošni položaj našega gospodarstva. V tem oziru lahko rečem, da smo imeli srečno roko. Po 7 suhih letih nas je letos doletelo zelo rodno leto. Upam, da bo to prvo izmed 7, ki naj mu slede. Lanskoletni pšenični pridelek je znašal 19 milijonov metrskih stotov, letošnji pa 29 milijonov, pridelek koruze je bil lani 30 milijonov, letos 50 milijonov metrskih stotov. Letošnje leto pa ni samo dobro obrodilo, tudi cene so višje. Kraljevska vlada je sicer pripravila rezervo v znesku 250 milijonov dinarjev za obrambo pšeničnih cen. Lahko s ponosom rečemo, da smo pri gospodarski krizi že nekako čez glavo. Pravkar smo dokončno uredili vprašanje kmetskih dolgov. Prepričan sem, da smo našli najboljšo rešitev tega vprašanja. Storili smo to, da rešimo kmeta, kajti kadar gre kmetu dobro, gre dobro tudi vsem ostalim gospodarskim krogom. Tudi trgovina, obrt in industrija so nam prav-tako na srcu, kakor kmetovalec. S splošnim zboljšanjem gospodarskih razmer v naši državi upamo, da bo napočil čas, ko bomo lahko ustregli tudi upravičenim željam našega državnega uradništva. Upamo, da bo ljudstvo nagradilo naše delo pri današnjih občinskih volitvah. V JRZ smo zbrali nekdanjo narodno radikalno stranko in dober del bivše demokratske stranke. Obenem pa smo pritegnili v našo stranko tudi dr. Koroščevo Slovensko ljudsko stranko in Spahovo muslimansko organizacijo. Ta, kar je bila želja našega velikega učitelja in nesmrtnega voditelja Nikole Pašiča (Slava mul), to se je posrečilo nam, njegovim učencem. V bratsko kolo, v enotno veliko in močno organizacijo, v skupno politično fronto smo združili ogromno večino Srbov, ogromno večino Slovencev in ogromno večino Muslimanov. Tako se je uresničila napoved podpreds. naše stranke dr. Korošca, ki je že 1. 1920 v nekem svojem govoru izjavil, da veruje, da bodo mogli Slovenci stalno sodelovati z radikalno stranko. Pravtako se nam je prvič posrečilo po ustanovitvi naše nacionalne države pritegniti k sodelovanju bosanskohercegovsko Srbe in muslimane, potomce tistih Srbov in muslimanov, ki so nekoč s puško y rokah odbijali okupacijsko vojsko avstroogrske monarhije in ki so nato v slogi ustvarjali našo skupno nacionalno državo. S takim delom bomo še bolj okrepili našo državo, da bo postala večna in strah vseh sovra-gov, da bo velika in nedeljiva kraljevina Jugoslavija. Naša zemlja jc velika, naše ljudstvo je zdravo, vojska je pripravljena, v dobri smo družbi prijateljev in zaveznikov. Ugled naše države je v tujini velik. Kot dokaz naj nam bodo pravkaršnje volitve v Ženevi. Jugoslavija je prišla na tretje mesto med 50. državami. Tudi 1. 1934 smo dobili podpredsednika, toda tedaj na 6. mestu, dočim je sedaj naš podpredsednik na tretjem mestu. Tedaj je glasovalo za nas 31 držav, sedaj pa 44 držav. Prišli smo na tretje mesto, koj za Francijo in Veliko Britanijo. Vidite bratje, kako velik je svetovni sloves naše države v tej najvišji ustanovi države vsega sveta. Čeprav pa smo močni in pripravljeni, vendar Mašniško posvečenie pri frančiškanih Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman je podelil v nedeljo 27. septembra zakrament sv. mašniškega posvečenja dvema frančiškanskima novomašnikoma, in sicer p. Martinu Percu in p. Marijanu Valenčaku. Malo pred 0 zjutraj je bil slovesni sprejem prevzvišenega. Pri glavnih vratih je g škofa pričakovalo krdelo pestro uniformiranih križarjev sv. Frančiška z zastavami in eela samostanska družina Navzoči o bili vsi kleriki in gojenci serafinskega kolegija. Prevzvišenega je sprejel po predpisih p. gvardijan Krizo-stom Sekovanič. Ves sprevod se je svečano pre-: mikal pred krasno ovenčani in bogato razsvetljeni i glavni oltar. Medtem so na koru prepevali »Kcce i sacerdos magnusc. Takoj nato je bil prebran nedeljski evangelij in izgovorjena je bila 10 minutna pridiga. Nato 6e je začela škofova sv maša, ki je med | njo Prevzvišeni dostojanstveno in ljubeznivo vršil i pomenljive obrede visokega zakramenta. Asislirali | so prevzvišenemu: gg. kanonika Stroj in Zupan, gg. tajnika Mervec in Prešeren ter frančiškanski kleriki. Drugi kleriki in gojenci serafinskega kolegija pa so bili razvrščeni okoli oltarja. Misel vseli mladih src je bila samo ena: da bi kmalu tudi zanje prišel zlati dan, ko bodo ovenčani s krono novoposvečenca Na častnem mestu pred obhajilno mizo so sedeli starši obeh novomašnikov. V sveti sreči so opazovali, kako je škof njih sinova oblekel v mašili plašč, kako jima je posvetil roke, kako jima je dal naročilo, da naj dostojno opravljata sveie skrivnosti, in kako jima je dal oblast odpuščati grehe. Ob izpolnjenju dolgoletnega lirepenjenja in gorečih molitev so si starši veselja brisali oči, ki se kar niso mogle odtrgati od presrečnih sinov. Takoj po sveti maši je vsa cerkev padla na kolena in novomii/iljene roke so se prvikrat dvignile v blagoslov. Slovesnost je prišla do viška, ko je takoj po novomašniškem blagoslovu zadonela pod oboke mogočne frančiškanske cerkve ona stara, pa vedno nova, vedno lepa pesem: »Novi maš-nik, bod' pozdravljen!« Med petjem novomašne himne se je pomikal sprevod s prevzvišenim, z obema novomašnikoma, z njunimi starši in samostansko družino po sredi cerkve do glavnih vrat in nato skozi porto v samostan, kjer smo novomašnikoma iskreno česlitali. Požar v Beli Krajini Črnomelj, 27. septembra. Minuli teden je bilo po trtjih v Rodinah zelo živahno, kajti ljudje so že vsevprek trgali in spravljali letošnji pičli pridelek, najsi bodo potem domačini RodinČani ali Črnomaljci ali Kočevarji. Vreme je bilo suho, toplo in rahlo vetrovno. Sredi dela so v petek, 25. t. m. opoldne, pričeli biti podružniški zvonovi plat zvona. Res — vrh Rodin, blizu bukove rebri, se je vnela lesena in slamnata hišica, kjer je stanovala družina Fur-lič. Doma so bili sami otroci, hoteli so si peči krompir in kostanj, zakurili so menda kar v sobi. ne želimo drugega kakor miru, miru z vsemi so- ' V trenutku ie suho zgradbo zajel črn dim, ki so sedi, miru na vseh naših mejah. Bratje, kdor bo spoštoval ta naš mir, mu bomo iskreni prijatelji in sodelavci pri splošnem mednarodnem sodelovanju. Dragi Belgrajčani! Iz srca se vam zahvaljujem za vaš veličastni odziv. Belgrad je z današnjim shodom, ki mu ga ni enakega v njegovi preteklosti, pokazal, da je s svojim političnim prepričanjem v ogromni večini isto kar naša JRZ. Zahvaljujem se vam tudi za to, da ste me tako pozorno poslušali. Nisem napadel drugih političnih strank, ker želim, naj bi pošteni pristaši drugih strank in manjših političnih skupin postali naši iskreni politični prijatelji. Vsem poštenim Jugoslovanom so vrata naše stranke odprta. Zahvaljujem se vam tudi za izkazane časti, vendar moram izjaviti, da jih nisem zaslužil, kajti vse, kar delam, delam iz dolžnosti do kralja, naroda in domovine) Naša društva Jesensko in zimsko prosvetno delo Po lepo uspelih prireditvah v letošnjem poletju se pripravljajo naša društva za resno prosvetno delo v jesenskih in zimskih dnevih. Zunanje manifestacije, ki so nad vse pričakovanje lepo izpadle, so za nami in pred nami je zopet notranje delo. Čas, v katerem živimo, nam sam nalaga, česar naša društva najbolj potrebujejo. Vse to je skušalo vodstvo Prosvetne zveze spraviti v celoto in pripraviti prosvetne sodelavce na to nalogo s primernimi tečaji. Socialno prosvetni tečaj bo 4. in 5. novembra ob priliki Zvezinega občnega zbora v Ljubljani. 15. novembra je tečaj za voditeljice dekliških krožkov. 29., 30. novembra in 1. decembra bo tečaj za režiserje in maskerje naših ljudskih odrov. Kmetijsko gospodarski tečaji se prično v nedeljo 4. oktobra in se končajo 28. februarja. Ti tečaji se vrše v 20 društvih in obsegajo do 400 predavalnih ur. Kmetijski tečaji bodo oktobra meseca: v Stični, na Blokah in na Ježici, novembra: Medija-Izlake, Boli. Bistrica, Dragatuš, Vrhnika (od 23. do 26. novembra) in Naklo; decembra: Semič, Mengeš, Begunje pri Cerknici in Čatež ob Savi; januarja v Kranju od 3. do 10. januarja, v Preski od 11. do 13., v Trebnjem od 18. do 23., Brdo pri Luko-vici od 24. do 26., v februarju na Breznici od 3. do 5., in v Kranju 7., 14., 21. in 28. Gospodinjski tečaji bodo v 8 društvih in so se že pričeli kot n. pr. v Metliki s 15. septembrom. Vodstvo dekliških krožkov je sestavilo podroben program za tvarino, ki se bo obravnavala na dekliških večerih počeriši s 1. oktobrom. Iz te tva-rine se bodo vršile prosvetne tekme spomladi. Posebno se bodo obravnavala aktualna socialna vprašanja, kot boljševizem in mi. Vodstvo fantovskih odsekov je izdelalo jesensko zimski program, ki bo predvsem posvečen aktualnim socialnim vprašanjem in nalogam naših občin. Vsi fantovski odseki bodo pravočasno dobili od svoje centrale podrobna navodila za delo in tudi tvarino, iz katere se bo vršila spomladi tekma. Delavska prosvetna društva bodo imela priliko, da se v 7 predavanjih seznanijo podrobno o delovanju boljševizma, komunizma in o krščanskih načelih preureditve družbe. Zdravstveni tečaji. Društva, ki želijo v jesensko zimski sezoni prirediti enodnevni ali večdnevni zdravstveni tečaj, naj to nemudoma javijo Prosvetni zvezi. Predavanja na teh tečajih bodo opremljena s slikami in s filmi. Za protialkoholno akcijo, katero morajo društva izpeljati tekom leta, nudi Prosvetna zveza troje predavanj, opremljenih s skioptičnimi slikami. Za versko poglobitev nudi centrala društvom nove serije diapozitivov, kot: Sv. Martin. Veliko župnij in cerkva v Sloveniji je posvečenih temu svetniku, zlasti v teh krajih bo predavanje s številnimi skioptičnimi slikami o sv. Martinu dobrodošlo. Verske organizacije, Marijanske kongrega-cije bodo z veseljem uporabile novo serijo diapozitivov: sv. Lucija in sv. Agata, dalje sv. Katarina Aleksandrijska in sv. Evharistija. Popolnoma novo je predavanje Preganjanje kristjanov z lepimi koloriranimi slikami. »Glas zvona« je naslov lepi zbirki diapozitivov, kjer bodo farani spoznali, kako tesno je spojeno njihovo življenje z verskim življenjem in z domačim zvonom. Kjerltoli bi dušni pastirji radi nabavili nove zvonove, jim bo to predavanje zelo dobro služilo v propagandne namene. Za šole, tako ljudske, meščanske in srednje, bo dobrodošla nova zirirka koloriranih diapozitivov o Palestini, ki šteje nad 100 slik. Slike so posneto v sedanjem času in so najbolj verni odsev današnje Palestine. Imenik diapozitivov in filmov je na razpolago vsakemu društvu, kakor tudi privatnikom in šolskim vodstvom, ki se zanimajo za to gradivo. Društva, ki so včlanjena v Prosvetni zvezi, dobivajo navodila za igranje v glasilu »Ljudski oder«. Izposojevalnica garderobe se je spopolnila z novimi kostumi, saj je bilo tekom letošnjega leta na novo nabavljenih 120 novih kostumov. Na podlagi objavljenega programa naj društva takoj sestavijo delovni načrt za jesensko zimsko sezono in začno s prosvetnim delom. ga kmalu prebodli ognjeni zublji. Ljudje so stekli skup in reševali, kar se je pač rlnlo, gasiti itak ni bilo s čim, ker so bile redke kapnice v bližini prazne. Ogenj je imel svobodno pot in veter ga je gnal dalje. Poleg omenjene hišice, ki je last Pavla Roma iz Rodin, sta istemu posestniku zgoreli še dve poslopji, izmed katerih je eno že pred časom kupltii Štalcer Ana iz Naklega, da t>i si iz starih dolov na lastni zemlji niže napravila svoj domek. Pavl^l Romu je šlo v nič tudi devet brent novega grozdja. Nato se je ogenj prijel lepe zidanice Janeza Schmucka iz Lahine, jo upepelil in uničil dvajset brent grozdja, skoraj ves pridelek, in kakili osem voz sena. Požar se še zmerom ni dal ustaviti, čeprav so prišli gasilci iz Talčjega vrha in kasneje iz Črnomlja — vode ni bilo. Plameni so švignili tudi iz suhe strehe zidanice Andreja Lužarja iz Topličic in še iz zdraven stoječega poslopja, tako da je danes tam šest pustih pogorišč. Lužar k 6reči še ni potrgal. Po cenitvi znaša skupna škoda (poslopja, seno, po6odje, grozdje in drugo) 65.780 Din. Edini zavarovanec je Schmuck, pa še on je zamudil rok za en mesec. Šef najlepše železniške postaje v Sloveniji vlake od ranega jutra do poznega večera. To je skrajno požrtvovalni in delavni, skromni in preprosti poslajenačelnik gospod Miha S u 5 n i k, ki praznuje danes ravno tako tiho in mirno v krogu svoje družine 50 letnico svojega rojstva. Prava gorenjska grča, iz Zg. Save pri Kranju doma, ni nikdar zatajil svojo vere, bil je vedno zaveden Slovenec in dober katoličan, moškega neomajnega značaja in visoke srčne kulture. Na današnji dan se ga spominjajo številni prijatelji in znanci. Tudi mi mu želimo še mnogo srečnih let! Predsednik vlade dr. M. Stojadinovič je sprejel nemško časnikarje, ki so prišli v Rnlgrad, Drobne novice Akademsko katoliško društvo »Danica" v Zagrebu Slovenski katoliški akademiki, ki študiramo na zagrebški univerzi, smo si zgradili v Zagrebu močno postojanko. »Danica« nam je novo ognjišče, kjer se zbiramo in proučavamo aktualna svetovna in domača vprašanja. Tovariš, abiturijent, ki nameravaš študirati v Zagrebu, pridi med nas, da spoznaš naše delo in naš boj za Boga, narod in posameznika »Danica« ti ne bo samo prijetno torišče, kjer boš v družbi slovenskih katoliških fantov koval načrte za bodočnost, temveč ti bo tudi idejna vodnica. V strokovnih odsekih »Danice« (agronomski, strojniški, medicinski itd.), si boš poglobil vse potrebno strokovno znanje. Lahko se boš udei-stvoval tudi v dramatskem odseku, saj je zagrebška »Danica« prav znana po svojih sijajno uspelih dramatskih prireditvah. Pevski odsek te tudi vabi, da sodeluješ in pomagaš staviti Boga pri naši sv. maši s slovensko pesmijo. Lokal AKD »Danice« v Zagrebu je: Nikoh-čeva ulica 10/1. Tovariši ti bodo radevolie dali vse nasvete zo vpis na univerzo, k« je na zagrebški univerzi za novince od 25. septembra do 5. oktobra, za starejše slušatelje do 10. oktobra. AKD »Danica« v Zagrebu. MODNE NOVOSTI ZA PLASCE MAMUFAKTURA cuvrvn*- Koledar Torek, 29. septembra: Mihael, nadangel; Evtihij, mučenec. Novi grobovi -f- Na Visokem nad Kranjem ie umrla v soboto, 26 septembra, ]era Pikš roj. Sajovic, sestra rajnega ljubljanskega stolnega prošta janeža Sa-jovica. Dosegla je visoko starost 86 let, kakor njen brat prošt, ki je umrl 1. 1917 star 87 let. Pokojna ie bila blaga in vzorna žena. Od njenih sinov je bil eden na domu gospodar, pet pa jih ie bilo v Ameriki ir je eden tam umrl, eden pa se ie preselil v Ljubljano. Trije so na dobrih položajih v Clevelandu - Pokopali so io včeraj v Šenčurju pr Kraoju. — Neg pokoijnid sveti večna luč! KINO UNION K Danes nepreklicno posIednflCI Charlie Chaplln: Moderni (M Ob 16, 19'15 in 21'15 uri KINO SLOGA. Telef. 27-30 Ob 16, 19"15 in 21 '15 opereta - poslednjič Noč na Donavi Wolf Liebeneiner - Dorit Kreysler - Leo Slezak in Ida Wiist_ ELITNI MINO MATICA SSS Danes Millikkerjeva opereta ob 16, 1915 in 21-15 uri Dijak prosjaic Carola Hohn - Marika Rokk - Johannes Heesters - Ida Wust - Fritz Kampero — Pregrupacija obfin. Iz občine Vojnik-okolica v celjskem okraju se izloči cela bivša občina Šmartno v Rožni dolini in iz občine Velika Pire-šica, istega okraja, tlel kraja Gorica (hišne številke 1—16, 48, 54—57 in 78), del kraja Sv. Jun-gert (hišne številke 36—40, 45—49, 54, 56, 74 in 75) in del kraja Zavrh (hišne številke 27—37), in da se iz tega ozemlja osnuje nova občina Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Šmartnem; dalje se izločijo iz občine Vojnik-okolica cela bivša občina Nova cerkev in kraj Selce iz bivše občine Franko-lovo in da se iz izločenega ozemlja osnuje nova občina Nova cerkev s sedežem v Novi cerkvi; iz občine Dremlje v celjskem okraju se izločijo kraji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik, in priključijo občini Vojnik-okolica: iz občine Velika Loka, okraj novomeški, se izločijo cela kat. občina Štefan in kraji Iglenik, Mrzla Luža, Škovec in Pluska, to ozemlje pa priključi občini Trebnje v istem okraju, in iz občine Sv. Križ pri Litiji se izloči bivša občina Dole, iz občine Polšnik pa kraji Ceplje, Gornje .lelenje, Prežanjske njive, Mala Goba in Velika Goba z naseljkonia Gadne in Ljubež in da se iz tega dfcemlja ustanovi nova občina Dole pri Litiji s sedežem na Dolih. — Volitve v Zbornico za TOl. Za volilni okraj Ljubljana II., t. j. za ljubljansko okolico brez sodnega okraja Vrhnika, so volilni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka razgrnjeni v prostorih krajevnega volilnega odbora II. v Trgovskem domu. Gregorčičeva ul. 27 in pri j>osameznih združenjih. Vsak pripadnik zbornice sme v času od 29. sept. do 13. okt. vsak delavnik od 8 do 12 in od 2 do 6 razgrnjene imenike pregledati in prepisati. Reklamacije zoper volilne imenike se morajo vlagati pismeno pri krajevnem volilnem odboru v Trgovskem domu ali pa pri glavnem volilnem odboru: Beethovnova 10. Rekla-macijski rok začne dne 29. septembra in poteče dne 13. oktobra. Vse vloge so takse proste. — Državni upokojenci se opozarjajo, da po določilih čl. 30 Uredbe o osebni in rodbinski do-kladi iz leta 1935 ni treba s »Prijavo« za prejemanje te doklade, ki jo morajo vsi državni upokojenci predložiti finančni direkciji v Ljubljam v prvi polovici meseca oktobra, prilagati dokaze oblaslev glede dejstev, navedenih v prijavi. Vsak ir sam odgovoren za podaike v prijavi s posledicami, navedenimi v členu 31. te uredbe. Od- padejo torej potrdila davčnih oblaslev, kakor ludi podpisa dveh državnih uradnikov (upokojencev), ki jamčita za pravilnost nekaterih navedb, kor vse je bilo prej predpisano, l inančna direkcija je že v časopisih uradno razglasila, da lahko vsak poda prijavo v obliki navadne vloge, ker obtoka prijave po čl. 29. ni predpisana, mora pa odgovarjati predpisom členov 29 do 31 te uredbe. V svrho olajšave je Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani založilo obrazec take prijave, ki odgovarja vsem omenjenim predpisom s potrebnimi navodili vred, tako da je vsak obvarovan nadaljnjih neprihk in nevšečnih posledic, če sc natančno ravna po navodilih »n vsebini te tiskovine. Ker vsebuje prejšnja tiskovina določila, ki niso več veljavna, je stari obrazec neraben in nepriporočljiv. — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec aa ravne »Franz-Josef grenčicec — Vpisovanje na Dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana VII bo 29. in 30. sept. t. 1. Reden pouk se začne 2. oktobra in traja do 28. junija. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke. Prospekti se dobijo na zavodu brezplačno. — Telefonski promet. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Apače—Hofgastein in Apače—Mallnitz. Pristojbina za triminutni pogovor je 3.45 zl. fr. — Za občinske volitve priporoča Jugoslovanska knjigama sledeč« tiskovine: Kandidatna lista — komad 2 Din; Izjava (za odbornike in namestnike), komad 25 par. Ker je knjižica »Za občinske volitve«, ki je vsebovala. Občinski zakon, Zakon o sestavi kandidatnih list in Zakon o volilnih imenikih — razprodana — priporočamo sedaj: Zakon o volilnih imenikih z izpremembami in dodatki (1935), 10 Din — ter Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v dravski banovini s spremembo uredbe o sestavi kandidatnih list iz leta 1936. 3 Din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. — Gospodinjski teČBji. 4 mesečni dnevni gospodinjski tečaj se prične 1. oktobra t. I.j 3 mesečni pa 15. oktobra t. 1. Pogoji zelo ugodni. Informacije in vpisovanje od 9 do 12 v pisarni »2e-lezničarske menze«, Ljubljana, Pražakova 19 — Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst. Belgrad—Oplenac, kraljev grob, brzovlak, 9. oktobra Rim— Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. oktobra Benetke—Pado-va, avto 10. do 13. oktobra. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol-fova 1. — Materam in vzgojiteljicam se toplo priporoča kni jga »Mati vzgojiteljica«. Naroča se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masarykova cesta 12, palača Vzajemne zavarovalnice. — Cena 16 dinarjev. — V prilogi Službeuih novin št. 233 je objavljena »Uredba o likvidaciji kmetskih dolgove. — Avtomat — robot za časopise. Na izumiteljskem polju se težko dosegajo povoljni uspehi. Tudi Slovenci skušajo na tem polju pridobiti uspehe in mnogi so že prijavili več lepih izumov. Dva Slovenca gg. Fran Korenčin iz Stražišča pri Kraru in Ivan Renčelj iz Splita pa sta po dolgo-traj.iom trudu in študiju skonstruirala poseben praktičen avtomat za prodajo časopisov, revij in brošur. Ta avtomat — robot prekaša po svoji dovršenosti in z ozirom na nizke fabrikacijske stroške vse dosedanje avtomate v drugih prodajnih strokah. Novo izumljeni avtomat bo brez človeške pomoči prodajal noč in- dan neprestano časopise in bo zaradi svoje rentabilnosti nedvomno prav naglo našel pot v vse kulturne države. Izumitelja bosta v kratkem dala svoj izum patentirati v naši državi, upati pa je, da bosta našla med jugoslovanskimi industrijci odnosno finančniki interesente, ki bi ta izum materielno podprli in ga uresničili. — Šivalni in prikrojevalni tečaji. 4 mesečni dnevni in večerni tečaj za prikrojevanje in šivanje perila in oblek, ročna dela vseh vrst, strojno vezenje itd., se prične 1. oktobra t. 1. Ukovina nizka. Informacije in vpisovanje od 9 do 12 v pisarni »Železničanske menze«, Ljubljana, Pražakova 19. — Mesarski pretep ▼ Ribnici. V nedeljo je nastal v Ribnici velik pretep med nekimi mesarji iz Ljubljane ter med bratoma Rusoma, delavcema iz Dolnjih Lazov pri Ribnici. Mesarji eo z noži navalili na 37 letnega Jožeta Rusa ter ga obldali po vsem telesu. Njegov mlajši brat, 35 letni Janez, se je za brata zavzel, toda tudi on jih je skupil. Razsrjeni mesarji so mu med pretepom zlomili roko. Starejšega brata Jožeta so v ljubljansko bolnišnico pripeljali že v nedeljo, včeraj pa mu je sledil še Janez. Nasilne mesarje je ribniško orož-niStvo že prijelo. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnj'e v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Frariz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ojfl. reg. S. br. 30474/35. — Ogaben zločin. V Grajski vasi, občina Tabor, eo neznani pohotnežii oskrunili in onečastili neko 12 letno deklico. Vsega pomilovanja vredna žrtev je znorela Upanje je pa, da pridejo zločinci kmalu v roke pravice. — V Benetke—Padovo, avto, 10.—13. okt. Nedeljski eno- in dvodnevni avtoizleti: Trst, Gorica—Trst. Beograd—Oplenac, kraljev grob, brzovlak, 9. okt. Rim—Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak, 19. okt. Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. Je že res — oblečeni ste, toda za isti denar boste z naiitn blagom boljie oblečeni! Cene našega blaga za obleke so od 120*— do 180'- dinariev po metra VLADA TEOKAROVIČi KOMR P A R n Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus Tovarniške prodajalne: UUBIJANA, Graditfe 4 in v vsakem vetjem metu« Jugoslavije zakrivil, bo sicer ugotovila še sodnija, vendar je več kot gotovo, da je voznik ni. Voznik namreč ne more v delu sekunde naglo zavreti voza in t prometni gneči pred Figovcem je prav možno, da pride kdaj do nesreče. © Sestanek ženskega odseka SKA starešinstva bo v sredo 30. sept. 1906 ob 20. v Akademskem domu. — Tajnica © Sentpetrsko prosvetno društvo v Ljubljani obvešča vse člane, da se vrši v sredo ob 8. zvečer redni občni zbor. Dolžnost slehernega člana je, da se udeleži občnega zbora, zlasti še, ker je na dnevnem redu vprašanje novega društvenega doma Odbor © Gobe na trgu. Ker je bilo v nedeljo dopoldne še dokaj prijetno vreme, »o mnogi ljudje hiteli v gozdove nabirat gobe. Računali so, da bodo gobe po sobotnem dežju prav dobro uspevale. Ponekod so jih ljudje nabrali prav lepe množine. Na ljubljanskem trgu je bil včeraj zato močno zaseden prostor za gobe. V treh vrstah so kmetice prodajale velike in lepe jurčke po 10 do 12 Din kilogram. Merica je bila 2 do 4 Din. Nekateri jurčki so bili zdravi in sveži, mnogi pa tudi zelo črvivi. Največ gob so prinesle na trg kmetice iz smledniške, vodiške in cerkljanske okolice. Na trgu je vladalo drugače prav hladno vreme in so se prodajalke kar zavijale v dolge volnene rute. © Združenje čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba dolgoletnega člana g. Antona Breclja, ki bo v toTek, dne 29. septembra 1936 ob 2 popoldne iz Vodovodne ceste 5. — Uprava. © Hišni posestniki pozor. »Moj dom« je prinesel tarifo mestnega poglavarstva za dimnikarska dela. Po ceniku, ki je naveden v »Službenem listu« z 1. 1932 z dne 16. novembra, je določeno, da se plačajo samo ona dela, ki se dejansko iz-vrše. Zato ojx>zarjamo vse dimnikarske mojstre, da izstavljajo samo take račune, iz katerih bo razvidno. katera dela so se izvršila, in bodo posestniki samo take račune sprejemali. © »č'e človek ne zna manire.« Te besede so padle v soboto zvečer na Sv. Petra cesti. In zakaj? Nekdo je šel po pločniku z damo roko v roki proti Marijinemu trgu. Menda na najožjem mestu tega trotoarja sta prišla nasproti dva moška — oba Evropejca. Eden je šel po cesti tik ob pločniku, drugi pa po trotoarju in se je izognil paru jiroti hiši tako obzirno, da se je dotaknil s hrbtom zidu. Par se seveda ni izpustil in stopal krepko mimo. kakor da bi imel trotoar v zakupu. Namesto, da bi izrazil dotičnik, ki se je drgnil ob zidu, svojo nejevoljo, je moral slišati po nekaj trenutkih v svoje veliko začudenje gornje trpke besede, da se ne zna dostojno obnašati. Vprašava, kaj je pravzaprav hotel gosjx>d. Najbrže brezkompromisno »Dol z njim na cesto«. Spremljevalcu dame je na razpolago pisec te notice, ki ial pojma nima, kdo je bil ta gospod. ki brez oovoda za ljudmi na cesti kriči in ne pomisli, kako greši sam proti najbolj primitivnim pojmom dobrega tona in običajnim »manir«. © Društvo upokojenega užiteljstva ima v oktobru svoj mesečni sestanek pri Novem svetu šele v četrtek 15. oktobra ob 3 popoldne. Na tem sestanku proslavimo 80 letnico društvenega predsednika, viš šol. nadzornika v p., g. Fr. Gabrška. Vabljeni vsi njegovi častilci (-ke). © Enoletna drž. konces. trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred (paralelka). Šolsko leto se prične 1. oktobra. Tega dne naj se učenke(-ci) zberejo ob 8. zjutraj v šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. Ponav-ljalni in dodatni izpiti za lanskoletne dijake(-in.je) se vrše, kot objavljeno. Razjx>red je na šolski deski v šoli. — Ker se je otvorila nova paralelka, je še proetora za nove učenke(-ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna porodila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja ze 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina je najnižja za popolni trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one, ki imajo malo maturo in se žele posvetiti trgovini; velja zakon: Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno dobo in eno leto zaposlitve. © Na Mirno goro nad Semičom in v belokranjske vinograde Vas popelje prihodnjo nedeljo (4. oktobra) Društvo »Bela Krajina«. Do Semiča se peljemo z vlakom ni avtobusom. Pri povratku z gore v Semiču obisk vinogradov, kjer bo izletnikom na razpolago proti nizki odškodnini vino, grozdje in pečena jagnjetina. Prijave sprejema za avtobus do 29. t. m. in za vlak do 2. oktobra tvrdka Novak na Kongresnem trgu, kjer se dobe vse podrobnejše informacije. Pri prijavi je navesti, ali se reflektira na kosilo v planinski koči in na grozdje ter malico v vinogradu. — Ob slabem vremenu izleta ne bo. © Inštruktorje, vestne in zanesljive, za vse predmete Vam preskrbi takoj »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov« iz vrst svojih članov. Obenem opozarjamo starše, da bo društvo pričelo v novembru s pripravljalnim tečajem, kjer se bodo dijaki srednjih šol, kakor že lanskd leto, uspešno pripravljali za šolo V obeh slučajih se obrnite na naslov: Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Univerza, Ljubljana. Odbor DBPK. © Osebno se morete okoristiti z znanjem mednarodnega jezika. Esperanto vsebuje tudi izredne duhovne vrednote. Tečaj za začetnike bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v svojem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Začetek' r petek, dne 2. oktobra t. 1. ob 20. © Stanovanje, manjše, išče za november' dvočlanska družina. Ponudbe na uredništvo »Slovenca« pod »Ceno in čisto«, Ljubljana. kralj tenorjev v svojem najnovejšem velefilmu čarobnega petja " Osamljeno srce Pride v ELITNI KINO MATICA Trgovski sporazum z Italijo Olajšave za uvoz prediva iz Italije Belgrad, 28. sept. m. Kakor smo poročali pretekli teden, je bi) v soboto podpisan trgovinski sporazum z Italijo, ki bo uveljavljen s 1 okt. t. 1. Za 6 mesecev trajanja sporazuma je bilo določeno, da bo Jugoslavija izvozila v Italijo blaga za 62.5 milijona Vir. Nadalje je bil dosežen tudi sporazum o novi ureditvi jDlačilnega prometa z Italijo za tekoče posle. V novem kliringl! še ni ugotovljen točen tečaj italijanske lire, vendar kaže, da bo v Belgradu ostal 29.5 lir za 100 Din. Posebno pozornost je naša delegacija posvetila vprašanju ltkvidacije prejšnjega klirinškega salda z Italijo, vendar pa podrobnosti o ureditvi, oziroma načina znižanja tega salda za enkrat še niso znane. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Belgrad, 28. sept. m. Narodna banka ne bo več izdajala klirinških nakaznic za lire. V novi pogodbi je posebno važno dejstvo, da bomo v bodoče lahko uvažali predivo, ki ga zelo veliko potrebujemo za razvoj naše tekstilne industrije v okviru kliringa. Italija jc svoj čas res zahtevala, se ji mora predivo plačati v devizah, vendar je dosežen znova ugoden sporazum tudi glede tega. Delo PRIZADA Ljubljana © Stanje žrtev tramvajske nesreče. O tramvajski nesreči pred Figovcem je jjoročal že »Po-nedeljski Slovenec«. Stanje ponesrečencev se je do včeraj že znatno zboljšalo. Dvorni svetnik g. dr. Mara. ki je pri nesreči padel na hrbet, je že zapustil posteljo. Razen prask in preatanega strahu se mu ni pripetilo nič hujšega. Enako je uradnik Gorjanec že v nedeljo zapustil bolnišnico, pač pa je v bolnišnici ostal najhujše ranjeni Jakob Lenarčič s Poboria, ki je dobil pretres možgan. vendar se ie njegovo stanie med tem znatno zboljšalo. Tudi gospa Osetova si je že opomogla od živčnega šoka Pri tej priliki moramo ugotoviti tudi veliko odgovornost tramvajskih voznikov, ki so resnični reveži. Kdo je nesrečo pred Figovcem Belgrad, 28. sept. m. Objavljen je računski zaključek PriviHgirane izvozne družbe za deželne pridelke. Po podatkih iz teh poročil jc po-i sneti, da je od 1. julija 1935 do 30. junija 1936 ] družba kupila 4754 vagonov pšenice, dočim jo je i prejšnje leto 1934-35 kupda 1481 vagonov. Za pšenico v letu 1935-36 je plačala družba 645 milijonov Din, v prejšnjem letu pa 203.4 milijona Dm. Odkupljene pšenice je družba največ prodala v državi in sicer 3.060 vagonov in je znašal dobiček nad 4 milijone Din. Posii s koruzo so bili manjši, ker jo je kujsovala za državo. Bilančna vsota jje padla za 6.8 na 118.8 milijonov Dan. Skladi znašajo 29 rezerve pa 15 milijonov Din, prenos čistega dobička iz prejšnjih let 173.000 Din, dočim znaša dobiček za leto 1935-36 134.000 Din. V pretekli poslovni dobi je družba odpisala na inventarju in trgovcem 129.000 D«n, dočim je leta i 1934-35 odpisala 2.6 milijona Din. V preteklem ' [>oslovnem letu so se zmanjšali izdatki za plače m upravne stroške za 0.7 milij. Din. Nov tednik v ali oh vrstah dr. Mačka V Zagrebu je začel izhajati tednih »Hrvatska istina« (resnica). Glavni in odgovorni urednik mu je dr. Mate llanžekovič, bivši urednik »Hrvatskega Dnevnika«. Izdaja ga konzorcij, tiska ga pa »Srbska zadružna tiskarna«. Uvodnik prve številke zelo ostro napada po-edine jx>litične osebnosti iz ožje okolice dr. Mačka in kritizira do sedaj nemoteno in nedotakljivo glasilo dr. Mačkovega gibanja, »Hrvatski dnevnik«, I in poudarja, da sploh ni glasilo tega gibanja. — Obdeluje tudi jiosnuiezne osebnosti iz njegovega konzorcija, n. pr. gg. Koheka in Peniča, in jim ; očita, da so sebičneži in da se hočejo okoristiti z dr. Radičevo zapuščino in da gledajo samo na to, 1 da bi nemoteno vnovčili kapitaL ki so ga vložili v podjetje »Hrvatskega dnevnika«. »Hrvatskemu dnevniku « kot listu očita, da vlači na površie razne širokoustneže in peresarje, ko na drugi strani kakor po načrtu molči o prvih zaslužnih možeh, ki niso po volji gg. Koheku, Peniču ali dr. Schollu. Kongres carinskih zvaničnikov Belgrad, 28. sept. m. Zvaničniki finančne kontrole iz vse države so imeli v Nišu občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen prejšnji predsednik Marjan Klobučar, v upravo pa 2 Slovenca: Zabukovec Leopold in Šulek Mihael. Občni zbor je bil zelo buren. Po obširnih poročilih, ki jih je podala uprava za preteklo leto, je bila izrečena upravi zaupnica in je bila uprava ponovno izvoljena. Odlikovanja Belgrad, 28. sept. m. Odlikovani so: Z redom jugoslovanske krone III. stopnje peh. polkovnik Nedeljkovič Peler, šef vojaške delegacije pri ravnateljstvu drž. želcznic v Ljubljana; z redom sv. Save III. stopnje Skaberne Viktor, predsednik tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani; z redom jugoslovanske krone IV. stopnje Ma-re>k Ivan, svetnik tehničnega oddelka v Celju, Emer Franc, svetnik tehničnega oddelka v Kranju, Zaje Rudolf, inšpektor tehničnega oddelka v Ljubljani, Knez Vladimir, tehnični svetnik v Mariboru; z redom sv. Save V. stopnje: Mursa Josip, višja pristav lelmičnega oddelka v Celju in Fugi-na Edvard, banski svetnik na tehničnem oddelku v Ljubljani. Belgrajske vesti Belgrad, 28. septembra. AA. Po definitivnih izidih občinskih volitev v moravska banovini, ki so sc vršile dne 27. t. m., sc jc od 392.557 vpisanih volivcev, udeležilo volitev 299.974. Od ieh je prišlo na Jugoslovan, radikalno zajednico 230.129, na vso opozicijo pa 69.845 glasov. To znaša v odstotkih: za JRZ 76.72, ostanek 23.28 odstotkov pa za opozicijske kandidate. ^^ Zagrebška vremenska napoved: Nestalno in hladno.