Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 104.	¥ Limoni, v
5 Velja po pošti: s	
Za oelo leto naprej . ,	K 26--
za en meseo „ . .	„ 2-20
za Nemčijo oeloletno .	„ 29--
za ostalo Inozemstvo .	„ 35--
V Ljubljani na	dom:
Za celo leto naprej . .	K24--
za en meseo „	2--
V upravi prejeman mesečno	„ 1-70
— Sobotna izdaja: ~	
za celo leto......	.. 7'—
za Nemčijo oeloletno .	„ 9--
a ostalo inozemstvo.	12'— ■i "
Leto Ml
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 ,, za večkrat primeren popust.
ForoCna oznanila, zahvale. osmrtnice Iti.:
enostolpna petitvrsta po 2 J vin.
: Poslana: —--
enostolpna peUtvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red,
9S- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teloiona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranllcloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lioru. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Zmaga za zmago na severu! Najprej velikonočna zmaga v Karpatih — grozoviti ruski poraz, ki je ustavil prodiranje sovražnika, ob njegovih velikanskih, nečuvenih izgubah... Sedaj pa sijajna ofenzivna zmaga naše nadvse junaške armade v zapadni Galiciji, predor ruskih črt, uničenje ruske tretje armade, poveljevane od bolgarskega uskoka Rad k o Dimitrij e v a ! Kdo se je še pred 14 dnevi ali pred enim tednom drznil kaj takega upati? Rusi sc umikajo in beže od zapada proti vzhodu, od juga, od karpatskih slemen in prelazov, proti severu. Naše junaške čete pa pritiskajo za njimi in udarec sledi udarcu, da sovražnik ne pride do oddiha. Rusi so doživeli poraz, kakršnega v tej vojski sploh še ni bilo. In feldmaršal nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik vseh naših armad, ki natanko in neposredno pozna položaj na severnem bojišču, je brzojavil kranjskemu deželnemu glavarju odrešilne besede: »S skal-natotrdnim zaupanjem gledamo v prihodnost in pričakujemo z božjo pomočjo kmalu tudi končnoveljavno zmago čez naše sovražnike.« Vrhovni poveljnik pričakuje kmalu popolne zmage! To so za nas vse tolažilne in odrešilne besede, ki nas navdajajo z veseljem, z radostjo, 'kakršne že dolgo, dolgo nismo občutili. Onkraj končnoveljavne zmage leži — mir, časten, za nas ugoden in srečen mir! —
Kako so sedaj osramočeni vsi tisti lr.alodušni človečki in kvaražugoni, ki mesece in mesece pasejo svoja zajčja načela in prodajajo po raznih kavarnah in oštari-jah svoje zmešane možgane. To so zlasti tisti ljudje, kojih edino »delo« začasa svetovne vojske obstoji v brezglavnem nerganju in prerokovanju in ki mislijo, da vplivajo na tek svetovne zgodovine, če se čez vse kregajo, kar se ne zlaga z njihovo omejenostjo in strahopetnor-tjo. Poleg Rusov so tudi ti elementi dobili svoje klofute, četudi le moralične.
Danes vsakdo ve in vidi, da ni čas za maiodušnost, temuč za pogum in ponos in za veselo upanje, da po dobljeni končncveHarm zmagi kmalu zašije solnce miru.
Apostolsko delo u vojake.
Apostolsko delo je bistven znak krščanstva, ker temelji na zgledu in volji Kristusovi, ki je rekel: »Ogenj sem prišel prinest na zemljo, in kaj hočem, kakor da se vname?« (Luk. 12, •19). Naš Odrešenik je prišel na zemljo, da bi vžgal ogenj ljubezni. Vsi, ki so prepojeni s Kristusovimi načeli, v dejanju izkazujejo ljubezen do bližnjega, ne samo v njegovih telesnih potrebah, temuč še prav posebno v duševnem oziru. Saj so v dno duše prepričani o nesmrtnosti duše, o večnosti nebes, pa tudi pekla. In če človek le nekoliko pozna svet in vidi, koliko zanjk je nastavljenih zlasti mlademu človeku, kako bi mogel biti tako brezsrčen, da bi se ne potrudil, obvarovati bližnjega preteče pogube!
V knjigah, listih in posebno v praktičnem življenju jc vse polno vabil in mikov, ki človeku ubijajo misel na posmrtno življenje in ga vabijo, da išče sreče le v zemeljskih dobrinah. Z besedo in dejanjem sc brez sramu Hči morala prijetnosti, češ, najvišje dobro jc to, kar človek prijetnega užije. To naj bi torej bilo dopuščeno ali celo nravno dobro, kar prinaša užitek, brez ozira na večne in neomajne zakone, ki so od Stvarnika utemeljeni žc v človeški naravi.
»Moderni človek s svojo tostransko "moralo je podoben izgubljenemu sinu. Kar je s seboj vzel iz očetove hiše, jc zapravil. Imel je vero v Boga, v ne-umrljivost duše; imel je veselje v srcu... Vse je zapravil. Nestrpno je pričakoval sreče — a povsod bridka prevara!« Koliko izgubljenih sinov po-ginja lakote v duševnem oziru, ko bi vendar lahko imeli vsega v izobilju! »Kje jc rešitev? Nazaj k sveti Cerkvi!« — kliče svojim rojakom konvertit pl. Ruvillc.
Vse prednosti, raztresene kot clrob-tine po raznih moralnih sestavih, so združene v teistični, krščanski morali, Li jo oznanja in ščiti Cerkev.
Nad stvarmi stoji kot poslednji in najvišji cilj življenja slava božja, ki je za nas neskončno bogat vir spoznavanja, ljubezni in blaženosti.
Za globokoumnega učenjaka je ta
cilj najbolj veličasten, pa tudi preprosti delavec in nedoraslo dete more slutiti, kaj pomeni vzvišena prošnja: »Oče naš, kateri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime.«
Rešeno je vprašanje o naši pravi sreči. Ker jc Bog sam po sebi neskončno popoln in od nas ničesar ne potrebuje, se more proslavljati le s tem, da bogati in osrečuje nas; s tem, da njegova popolnost odseva iz blaženega življenja stvari.
Tukaj nam postaja jasno, zakaj ima nravnost neminljivo ceno, zakaj je nenravnost največje zlo, dušni samomor.
Trpka nasprotja, ki nas dostikrat begajo in mučijo v zemeljskem življenju, se izgubljajo: zadnjo besedo ima večni Sodnik, ki pravično izravnava vsako nesoglasje.
Tudi mi kristjani pričakujemo kraljestva sreče ln miru, toda vemo, da jc naša zemlja za to prerevna in naše življenje prekratko. Kjer gospoduje smrt, tam kaj takega v polni meri ni mogoče; samo Bog je tako neskočno popoln, da'nas more vse napajati s potoki svoje radosti.
Tudi mi cenimo napredek v omiki, saj nam je Bog zato dal zmožnosti, da jih rabimo in izpopolnjujemo: prav s tem ga slavimo.
Tudi mi čislamo sedanje življenje, ki nam je čas priprave za novo, boljše — večno življenje. Pravo življenje nam ni uživanje in »izživljanje«, temveč nravno izpopolnjevanje, bogopo-dobnost; novi človek nam ni »nadčlovek« v Nietzschejevom zmislu, ampak otrok božji in podoba božja — svetnik. »Naša duša se more lo tako dvigati do višjega življenja in višje plemenitosti, da sc ljubeč oklene bitja, ki je boljše in plemenitejše kakor ona. (Sv. Avguštin, Epist. 118.)
Vsa velikost in lepota morale, ki ima v Bogu svoj temelj, blesti v nepopisnem žaru iz Zveliearjeve osebe.
Kristus jc večnovel javni a zor za vse ljudi brez izjeme.
Ta morala nam kaže ravno in varno pot do našega zadnjega cilja aH do naše popolnosti. Popoln je, pravi sveti Tomaž Akvinski, kogar edini ljubezen y. Bogom. Zato h love prva in največja zapoved: Ljubi Boga — nad vse!
Za ideali hrepeni naša duša. Vsi resnični ideali pa izvirajo iz Boga in vodijo k Bogu.« (Ur. Fr. Perne).
Ako bi imelo naše zemeljsko bivanje, naše naravno hrepenenje po sreči, vsi naši upi, vse delo, vsi boji in napori in vse neštete bolesti samo zemeljski cilj »brez upa zmage«, — brez ozira na večnost, potem bi res življenje ne bilo vredno življenja. Kolika hudobija, kakšna brezsrčnost, ako kdo bližnjega z besedo ali z zgledom navaja k takim načelom! Ali niso poklicani vsi dobro-misleči, da se v bran postavijo takim napadom na najvišjo blaginjo človeške družbe? Ali jih ne bo gnalo plemenito srce, da s prijateljsko besedo obvarujejo bližnjega gotove nesreče? V mislih imamo pred vsem naše vojake. Kaj bi se dalo zanje storiti?
Ob mobilizaciji so dobili naši vo* jaki male listke v spomin, da vsi čutimo ž njimi, ki so se s prisego posvetili, da nosijo vojne težave za vero, dom in cesarja. Na listku je bil prisrčen opomin, naj vojaki tudi sami sebe ne pozabijo, marveč naj skrbe, da ostanejo vedno v prijateljstvu z Bogom. Naj bi sc posebno varovali nečistosti, pijanosti, nesramnega govorjenja in bogo-kletstva. Priporočali so se vojakom sveti zakramenti in večkratno obujanje popolnega kosanja. Nato pa jc sledilo nekaj prav primernih molitvic. Na tisoče teli listkov se je razdelilo med naše vojake in lahko si mislimo, da je ta spodbuda marsikoga obvarovala najhujše nesreče in mnogim pripomogla k največji sreči. Da je bilo to delo v korist. bližnjemu pravo apostolsko delo, kdo bi tega ne uvidel?
Kaj bi sc tu dalo še storiti? Naše misli so vedno pri vojakih; ravno vsled tega jc nevarnost, da se teh razmer preveč navadimo in pozabimo na krščansko ljubezen, ki bi jo marsikdaj lahko udejstvovali. Koliko mladeničev in mož je, ki so živeli doma v rednih razmerah iti so zvesto izvrševali svoje verske dolžnosti. Pa prišli so daleč od domače hiše in prenehal je blagodejni vpliv dobre matere, ljubeče žene. Tudi sa marsikteri človek v tujini ne more tako udomačiti, da bi kar naprej nemoteno vršil svoje krščanske dolžnosti. Večkrat si kdo tudi ne zna pomagati; ker so razmere v tujem mestu
LISTEK.
Franjo Neubauer.
iji.
Avstrija, deva kraljeva, glej nas častilcev nebroi! Vse nas ljubezen ogreva, žene nevzdržno na boj.
Vžiga nas strast plemenit?., zate nam borba je slast, čast naj bo tvoja očita trdna pa tvoja oblast!
Zdaj šc tesneje oklepa tebe se naše srce, ko ti sovražna je slepa jeza prisegla gorje.
Ti pa z ljubeznijo plačaj našo ljubezen zvesto, poznim rodovom še. vračat žrtve s pravično roko!
aji mmm mn i mm m\i
G. dr. Metod Dolenc, oficial preskrbe pri poljski zeleznici, piše svojemu bratu gosp. ravnatelju Cirilu Dolcncu:
»Debela Berta--.__Grobovi. _Med špi-
joni.
Dragi mi brat! Sedim na brezovem Jloru v ruskem državnem gozdu. Nedaleč
od tu — med gostim drevjem — skrit je. naš veliki top — 30'5 cm; imenujejo ga • debela Berta--. Malo pred topom je opazovalni balon. Danes je >Berta-; mirna, balon pa na tleli. Moje moštvo dela, pripravlja les, ki ga popeljemo z našo železnico v našo navadno štacijo, jaz pa li pišem, kako smo tu, daleč od domovine, praznike preživeli. Nikdar si nisem mislil, cla bi kdaj preživel Božič pa VeHko noč na tak način! Bas na božični sveti večer nas je privedla lokalna železnica na rusko mejo. Vozarili smo se že dva dni in dve noči in dobro je delo, da se enkrat zopet hocli peš. Najprej: išči si prenočišča Na kolodvoru in okolici nič! Kolodvor za silo popravljen. Tisoč krogel ga je zadelo! V okolici — lijaki od velikih granat ... Krog in krog grobovi! Bas še zakopujejo mrliče. Naše posebej, ruske posebej. V bližnji vasici, pol ure daleč po silno blatni poti, i« vse zasedeno. Prijazni topničarski častnik mi pokaže — božično drevesce, ki ga okrašuje za svoie moštvo! Obljubil nam je, ko bo j-lavnost pri 'kraju, da nam naredi prostor vsaj za prvo noč... Povedal nam je za drug kraj, kjer se bo še kaj dobilo. Nastal jo že trd mrak, ko smo se podali čez malo hostico nazaj na kolodvor. Hostica — vsa razstreijena, s kosi šrap-nelov posula. Ob robu grobovi ... Sli smo dalje... Kaj se sveti na hribu, — zopet na drugem hribu — daleč zadai? Svetlobni signali so. Podčastnik, ki nas vodi, pravi, da sc lo večkrat vidi; špijoni sc spo-razumljajo ... Tako! med špijoni smo! Na drugi strani kolodvora — se začne ruska zemlja, streljaj naprej ruska vasica 7. da-carsko hišico, šc malo naprej sloji ruski carinslii urad. Šipe razbite, vrat ni, kar jc
gorljivega bilo, so šc — požgali. Vse znak, da jc tu ob tem kolodvoru pred tednom divjal najhujši boj, a Rus — jc bil srečno premagan, pomaknil se je nazaj... Tu v carinskem uradu smo sc za tisti večer, dokler boljšega kvartirja nc dobimo, nastanili. Pod sc pomete, nanese se slame, spalne vreče ven in — postelja je gotova! Seveda okna se zapažijo s slamo, namesto vrat pridejo hitro zbite deske. K večerji! Za magacinom kolodvora se kuha čaj. Vsak dobi šc nekaj sardink povrhu, kruh še ima mož sam, ali za oficirje sluga. Pro-vijantni oficir je razdelil smodke iu cigarete, ki jih dobivamo od dekadc do de-kade. Malo sira, žganja smo imeli sami — humorja tudi dovolj — in večerja je bila končana.
Božično drevesce ne stotnikovem {Jrobn.
— Najlepše božično darilo.
Nazajgrede se nam nudi prizor, da s,o nam solze stopile v oko. Za avstrijskim carinskim uradom ie vrt, na njem so sveži grobovi. V vsakem jih jc na kupe, do stotine. Pridni vojaki etapnega štacijskega poveljstva so okrasili grobove, hden grob, grob stotnika S., pa je. imel — božično drc-vesce ... Lučice so migljale v noč ... Med nami je bil bratranec tega stotnika, črnovojniški nadporočnik. To snidenje je bilo žalostno. Šli sino v naš stan. Lep božični večer, so ironično rekli eni, drugi pa so uganili, da lepšega božičnega darila nc bi mogli dobiti, nego — na Božič spati prvič v sovražnikovi deželi, na pridobljeni zemlji, Ti drugi so bili v večini. Kar jc imel kdo provijanta ali pijače seboj, vse smo skupaj zlcžiii in razvil sc je navdušen večer do polnoči, Drugi dan pa sc ie začelo
delo. Naš komandant nas jc zbral in nam govoril prekrasno. Vsak jc hitel na določeno mesto in v petih dneh je bilo 43 km železnice narejene, šesti dan smo že poslali našim vlak živil, streliva, oblek...
Od Božiča do Velike noči je pretekel čas uprav naglo, čeprav ali morda — ker enomerno. Pomaknli smo se v drug kraj. '1 ista prva železnica s konjskim prometom se je prenesia veliko severnejše, za Veliko noč se jc že ugibalo, kdaj dobimo povelje, še naprej sc pomakniti.
Vclikanoč. — Zločin in smrtna obsodba.
Na velikonočn četrtek sedimo po večerji pri časi čaja. Oficirska menaža je v šolski sobi, nekateri oficirji spe tudi tam.
: Ob desetih sc čuje hrup v predsobi. Čujejo se povelja straže. Pride stražni poveljnik in poroča najposlušnejše, da so pripeljali enega vojaka-prostaka, ki je ustrelil neko žensko. Je že umrla! — Vse je bilo pripravljeno na kolikor toliko mirne, svečane praznike, sedaj pa to. Mene jc določil naš komandant, oberstlajtnant, 'kakor edinega sodnika izmed bb častnikov in vojaških uradnikov, da sc peljem slučaj preiskavat. Drugi dan — veliki petek — najinega dobrega očeta god! — hajd z enim odposlancem poveljstva in našim zdravnikom na vozu čez hrib in dolino, 8 km daleč v listo vas, kjer kantonira moštvo dotičnega krdela! Imamo namreč 4500 mož in 3000 konj, torej si lahko misliš, da je moštvo po prav veliko vaseh raztreseno. Veliki petek jc prešel na lak način, da sem po
I dolgem času zopet v svoji sodniški stroki pofloval. Popoldne sc peljemo nazaj, tam me žc čakij telegram, hajd v bližnje mesto k juslknemu rcfcrcnlu X. kora. Pozno zve-
drugačne, kakor v domačem kraju, tudi red bogoslužja precej različen od domačega, pa naleti na težave, ki se mu zde nepremagljive in žal, dogodi se premnogokrat, da se človek vstrašl majhnih težav, kadar dela za najvišje cilje. Kolika sreča, če v takih prilikah priskoči na pomoč plemenito svete ljubezni plamteče srce človeka, vnetega za apostolsko delo. Veliko lahko storiš, ako poveš temu in onemu, da v tej ali oni cerkvi lahko prejme sv. zakramente, ako mu poveš čas sv. maše, ako ga opozoriš na kakšne posebne pobožno-sti n. pr. Šmarnice, ali nedeljske govore, kakor so določeni za vojake vsako nedeljo ob 6. uri zvečer v ljubljanski stolni cerkvi. Vsem dobromislečim kličemo: Krepko in vneto na apostolsko delo!
flrliljerijski dvoboj.
(Fr. Jerina, enol. prostovoljec.)
Bilo jc 22. marca. Prekrasno pomladansko jutro, prvo, ki sem je doživel v svojem enomesečnem bivanju na bojnem polju. Zdelo se mi je to jutro podobno onim, ko sem še brezskrbno hodil po Mo-čilniku, zatopljen v krasoto narave, in občudoval stvarstvo Vsemogočnega, ki je v svoji neskončni dobrotljivosti obdaril človeka s tako krasno prirodo. Taki in enaki spomini so za človeka, 'ki se je na bojnem polju že kar udomačil, hujši nego smrt od sovražne krogle.
Radi sovražne premoči smo morali menjati naše postojanke. Izbrali smo si prostor, ki se nam je zdel po svoji naravni legi kakor izbran za naše havbice. Začeli smo takoj z ognjem. Kakor v poletnih dnevih, ko se prevleče nebo s temnimi oblaki, iz katerih švigajo bliski, ki jim sledi gromenje in temu toča, ki potolče ponosno proti nebu kipeče zlato klasje na polju, tako smo bili tudi mi naenkrat obdani od oblaka dima, ki je nastal vsled hitrega streljanja, in svinčena toča granat in šrapnel, ki se je vsipala iz naših havbic, je neusmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet, Govorilo se ni nič, znamenja so se dajala samo z rokami. Vsak izmed nas je delal z naporom vseh sil, da nas je oblival pot, kajti vsi smo vedeli, da je izid današnje ljute bitke odvisen skoraj samo od naših havbic.
Skoraj celo uro je trajalo gromenje topov, ne da bi bili sovražniki izsledili naše postojanke. Sovražne granate in šrapnele smo videli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, da nas ne iz-slede; v tej misli nas je zlasti utrdilo dejstvo, da se je sovražni ogenj vedno bolj oddaljeval od nas, mesto da bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok: udarila in razletela se je sovražna granata. Tej je sledila druga, tretja itd. Ker je po prvi trajalo celili pet minut, predno je priletela druga, smo si že mislili, da so sovražniki samo slučajno namerili semkaj. A ko je priletela druga granata in so ji čimdalje hitreje sledile nadaljne, smo uvideli, da so nas izsledili.
Sovražnik je dobro meril: razen treh prvih so vse naslednje eksplodirale v naši neposredni bližini. Sto korakov vstran smo
imeli spravljene konje. Človek bi mislil, da se bodo vsled strašnega, neprestanega pokanja iztrgali in razbežali na vse strani. A tako so že vajeni bojnega hruma, da sc niti ne ganejo, pa naj še tako grme naši in sovražni topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda so taki le konji, ki so že dalj časa na bojišču.
Najprej so padale sovražne krogle za nami, potem so udarjale v prostor med baterijo in konji in padale tudi sredi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene konje, ki so se borili s smrtjo: težko so hropli, iz gobca in nosnic jim je pritekla kri, pogledi so se užigali in ugašali, udje so se za trenotek zganili in zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt ni daleč. Hotel sem jim skrajšati strašno trpljenje — bili so trije — ter jim iz revolverja poslati odrešilno kroglo. Toda tisti trenotek so začele granate in šrapneli padati naravnost med nas, da sem pustil konje in mislil na drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v sršenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat, tako smo sedaj tudi mi začeli delati s podvojeno silo. Kar zdivjali smo, Gromenje naših topov, razpoka-vanje ruskih granat in šrapnel je povzročilo, da nisem mogel več ločiti posameznih strelov med seboj, ampak sem čul samu dolgo, dolgo gromenje, "katerega ni hotelo biti konca ter se mi jc zdelo, da traja celo večnost.
Po celem telesu sem čutil mrzel pot in nemo sem gledal, kako je tu pa tam udarila granata v gručo moštva, ki ga )e močni pritisk granate razmetal na vse strani, Vsenaokrog so ležali smrtno ranjeni; slišal sem njihove mile vzdihe, videl njihove umirajoče poglede. Njihova kri se je mešala z deževnico in jo popolnoma pordečila — vsepovsod sam kri, sama kri. Vedel sem, da se vsak hip lahko tudi moja kri zmeša s krvjo ostalih, toda vse to me ni napravilo obupanega ali prestrašenega, marveč sem le popolnoma otopel. Ko sem preje včasih bral opise bojnih prizorov, sem ves trepetal in sočustvoval z žrtvami; toda če se človek sam udeležuje boja, postane popolnoma nesposoben za kakoršen-koli človeškoblag občutek.
Polagoma sem zgubil ves razum in nisem mogel več trezno misliti. Ko sem se ozrl po boinih tovariših, se mi je zdelo, da se, sam zver, nahajam med divjimi zvermi, še vedno žejnimi krvi, dasi se jim iz gobcev kadi preobilo zavžite krvi bogatega plena. V očeh vsakogar sem bral, da ne misli na smrt, marveč samo na to, da bi se pre-lilo čim več sovražnikove krvi. In ta strašni prizor je trajal dolgo, dolgo, celo večnost. Če se sedaj spomnim na to borbo, zatrepetam, kakor je zatrepetalo srce ubogih staršev, ko so nenadoma zvedeli, da jim je padel edini sin, njihova edina nada na stara leta.
Granatam so sledili šrapneli. Sicer je učinek teh veliko večji, če ns eksplodirajo previsoko, a moralični učinek granat Je veliko večji. Šrapneli nam niso povzročili veliko skede. Potem so se začele menjavati granate in šrapneli in divja godba se je nadaljevala.
Poveljnik naših baterij je začel resno misliti, da bi menjali postojanke, a dokler ne pride povelje, tega ni mogoče storiti. In povelja ni bilo, ker je opazovalec javil, da
čer sem prišel domov. Drugi dan, velika sobota, obdukcija v bolnici za legar. Vodil sem obdukcijo, pri tem spoznal prav prijaznega voditelja in organizatorja bolnice in pa nadzdravnika, dunajskega bakterijo-loga, Razkazala sta mi vse ,.. Velezani-mivo je dejstvo: Odkar je bilo moštvo cepljeno zoper legar (navadni, ne marogasti!), ni več mnogo slučajev, smrtnih pa nič! Voditelj — služil je svojčas v Ljubljani in se prav rad spominja na naše stolno mesto, posebno še na rodbino pl. Valenta — nas je po obdukciji povabil, da si ogledamo swiecone pri njegovem gospodarju, mestnem županu, enem izmed redkih kršča-nov židovskega mesta. Miza se je kar ši-bila raznih gnjat, klobas, potic, tort, šar-telnov, jajc, žganja, vina. Vse krasno ozalj-šano, pripravljeno, da pride svečenik in blagoslovi. Tu je namreč izredno rodovitna zemlja in ljudstvo primeroma zelo bogato. Za tem mi je bakterijolog razkazal svojo delavnico. Spi med svojimi »rein-kulturami« bacilov kužnih bolezni. Pomaga mu pri bakterijologičnih raziskava-njih sestra usmiljenka. Odšli smo nato zopet k justičnemu referentu. Vojna sodba je bila določena za — velikonočno nedeljo popoldne. No, drugi dan pride telegram, da bo vojna sodba šele v torek ziutraj. Torej — sem si takoj mislil — podaljšanje življenja čez praznike. Omembe vredno je, da so tudi gospodarji kmečke koče, v kateri spiva s provijantnim oficirjem, na Veliko noč nam svviecone prinesli, celo najina slugi sta dobila blagoslovljenih reči. Poljsko ljudstvo je tu še dokaj prijazno Avstrijcem. Vsaj vidijo, kaj se jim nudi! Ceste se popravljajo, potok regulira, posojajo se jim konji za oranje, brananje. plemenite žrebce pošiljajo k domačim, malim kobilam itd. V ponedeljek zjutraj je bila vsa vasica na nogah; jutro je, ki dovoljuje
,smigus', t. j. polivanje z vodo. Mladi ljudje oboiega spola se približujejo skrivoma in kateri je ročnejši, polije zalezenega z malo vode. Smeha je potem, da je veselje. Tudi naši vojaki so se oprijeli hitro te navade in ob osmih si že videl vse polno politih bluz in hlač itd. V torek je bila nagla sodb.i. Da je morala končati z obsodbo radi težkega hudodelstva, je bilo po podatkih preiskave jasno. Vojak je bil Du-najčan, pravcati člen klape. Bil je štirikrat radi tatvine predkaznovan. Sodbo, ki mu je oznanila smrt na vislicah takoj, je sprejel na znanje, ne da bi z očesom trenil. Duhovnik ga je pol ure pripravljal, spremljal do vislic, napravljenih v »dolini mrtvih«; menda so ji dali to ime, ker je pod židovskim pokopališčem in ker je v njej na stotine oglodanih okostij konj, padlih v vojski. Pod vislicami dal je duhovnik obsojencu odvezo grehov, obsojenec je poljubil ponudeni križ. Sedaj se mu zavesijo oči, v tem trenutku šele je na glas zajokal, pa le enkrat. Minuto pozneje je bila za-vršena sicer trda, a pravična, za vzdržanje discipline nujno potrebna sodba. — Da pa bi bil pač vendar raje videl, ko bi na te praznike ne imel nobenega posla s hudodelcem, mi lahko verjameš! Pa ta nezgoda ni ostala sama. Zakon odigrajočih se serij je tudi tu obveljal. Dva dni za tem se je pripetila sicer manjša, pa zadosti neprijetna nezgoda, o kateri Ti ne morem pisati, peti dan pozneje pa zgori pod, v katerem sta spala dva vojaka. Eden se ic rešil, drugi je zgorel. In zopet sem imel | preiskavo. Upajmo, da bo sedaj mir pred i nezgodami, pa tudi, da bodoče praznike — Binkošti — preživimo svečano mirno. Kje bomo tedaj, Bog zna! Za danes sem Ti že zadosti načečkal, zato 'končam.
Srčne pozdrave in opljube na vas vsef Tvoj brat	Metod.
naše granate in šrapneli strašno obdelujejo sovražno artiljerijo, ki je na tem, da menja svoje postojanke. In še z večjo hitrostjo in navdušenostjo smo začeli streljati. Res pravi artiljerijski dvoboj. Veličastno divjih strahot takega dvoboja ne more opisati nobeno pero.
Končno je sovražni ogenj ponehal. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni. In res ^e opazovalec javil, da so uničene tri ruske baterije, katerih ostanki se hitro umikajo. Bili smo zmagovalci. Pet minut na to smb tudi mi prenehali z ognjem. Še-le sedaj smo zopet postali ljudje in se zavedli človeških dolžnosti: pomagali smo ranjeneem, kolikor je bilo mogoče.
Tudi mene je ranil drobec granate, ki sc je razletela v neposredni moji bližini, na čelu. Rano sem si bil sam obvezal in je sedaj že zaceljena. Brazgotina nad desnim očesom pa me bo vedno spominjala na 22. marec, na dan, kakršnega ne bom, tako upam nikdar več doživel.
Slike z južnega bojišča.
(Rač. podčastnik C. Prostor.)
Med Savo in Drino.
(Dalje.)
Srbe je naš naskok popolnoma iz-nenadil. Kolikor je ostalo živih in lahko ranjenih in jih nismo ujeli, so pobrali kopita ter v divjem diru bežali skozi močno utrjeno vas Črnobaro dalje in dalje, da jih ni bilo mogoče dohiteti. Pustili so na bojišču brez števila mrtvecev, vsi strelski jarki so bili polni mrtvih Srbov, lepo število pa smo jih ujeli. Tako smo po več kot enem mesecu vzeli trdovratnim Srbom močno utrjeno Čmobaro, osvojili utrjeno deželno glavno cesto, ki pelje skozi to vas, ter uničili skrite srbske artiljerijske postojanke, ki so nam dan na dan pošiljale pozdrave. Srbske izgube so bile strašne, naše pa naravnost malenkostne. Tako smo imeli zopet prosto pot preko reke Drine in vkorakali smo v drugič čez mejo v Srbijo.
Sreča v nesreči.
Telefonske postaje mojega oddelka so se nahajale v prvih strelskih jarkih. Hrano je bilo mogoče dostavljati službujočim telegrafistom le po podzemeljskih rovih. Ker imam pri oddelku večje število tirolskih oslov in mul, sem na te živali naložil potrebno ter v spremstvu enega moža poslal do strelskih jarkov. Večkrat pa nas je srečala tudi smola. Tako sem šel nekega dne sam z enim vojakom, ki je vodil žival. Prišli smo vsi trije samo za trenotek vrli jarka, a že je pripiskala srbska krogla, ubila ubogo žival ter šla skozi kotel, v katerem je bila menaža za telegrafiste. Ni kazalo drugega, nego si naložiti me-nažo na ramo in nesti dalje. Še Bog, da sva z vojakom ohranila zdrave ude. Tudi drugi dan so nam Srbi zagodli, ko smo nesli menažo telegrafistom v strelske jarke. A glej sreče. Krogle so švigale mimo glav kot toča, a ena je zadela vojaka poleg mene, ki je vodil žival, v desni hlačni žep, kjer je imel denarnico, se zapičila v denarnico, prevrtala dva dvovinarska novca ter ju popolnoma prikovala na krono, kjer je obtičala. Sreča njegova je bila, da je imel par grošev v žepu. V spomin, da mu je ljubi Bog ohranil življenje, še danes zvesto hrani ta dva krajcarja in kronco, ki so popolnoma razmesarjeni ter drže v sebi srbsko kroglo.
Sveta maša na prostem.
Že je trajala vojna par mesecev, ne da bi bili imeli v tem času prilike, prisostvovati sveti maši. Pa končno je prišel tudi ta čas, prišla je nedelja ali praznik, ko smo se podali k sveti maši na piano. Tako smo večkrat imeli sveto mašo na prostem v neposredni bližini strelskih jarkov. V Bos. Rači, kjer smo še najdlje ležali, je bral sivolasi divi-zijski monsignor skoraj vsako nedeljo in praznik sveto mašo, po kateri je imel vedno kratek govor. Ima še dokaj pripravnega cerkvenika, oziroma strežnika. S pomočjo par vojakov je vedno postavil krasen oltarček, ki ga je primerno opremil, da je bolj svečano izgledalo. V ospredju blizu oltarč-ka je bil prostor za generale in ostale višje častnike, ki so s svojim obnašanjem dajali naravnost krasen zgled moštvu. Za častniki je stal v obliki kvadrata bataljon ali polk, ki jo imel iti drugi dan v strelske jarke. Tik pri oltarčku sem z drugimi podčastniki od divizije tudi jaz vedno našel prostorček. Tako goreče v mirnem času gotovo ni bil nobeden pri sveti maši kot tu na prostem v neposredni bližini bojno črte. Sveta maša sc je pričela, sivolasi monsignor se je prekrižal in zadonelo je znamenje za pozor; nastala jc smrtna tišina, le bruhanje velikih topov v bližini je motilo ta slavnostni trenotek. A trenotek na to so zadonelo iz vojaških grl (bil jc močan zbor češkiii pevcev pod vodstvom ne-
kega spretnega češkega učitelja) češke mašne in Marijine pesmi. Skoro vsak je segel po rožnem vencu ter se goreče priporočal Brezmadežni. Solzo veselja so se iskrile v očeh vojakov. In sovražni kakor naši topovi so doneti kot močne orgle v prostorni katedrali. Sem ter tja je priletela v bližino sovražna granata, a ni se zmenila zanjo živa duša. Vsi do zadnjega so bili skoro vedno popolnoma zatopljeni v molitev. Po sv. maši se je dvignil gospod monsignor ter najprvo v češkem, potem pa v nemškem jeziku prebral evangelij ter navduševal srca bojevnikov. Tu sem imel priliko videti večkrat naravnost objokano obraze, tako so ganile besede modrega duhovnika. K temu le še eno. Koliko je bilo vmes takih, ki so v mirnem času prezirali one, ki so ob nedeljah mesto na promenado šli najprvo k sveti maši, a sedaj so se ravno tako goreče priporočali Mariji. Vojska jih je naučila vsega: moliti ter marsikaj pretrpeti. Sedaj že dolgo nismo imeli prilike biti pri sveti maši, a vsak tega željno pričakuje.
V zgorelem gozdu.
O bojih v Champagni pripoveduje Francoz Robert de Lezeau v pariškem »Fi-garo« pretresljive podrobnosti.
Dvajset tisoč ljudi se je udeležilo bitke, ki že mesec dni divja po Champagni, in vsi so si edini v tem, da od začetka vojne ni bilo še tako srdite bitke, kakor le ta, ki je dosegla svoj vrhunec pri" Perthe-su, Beau-Sejouru in Le Mesnilu. Znamo, da je doma dovolj ljudi, ki so ob prijetnem ognjišču mnenja, da »to prav za prav vsa prepočasi gre«. Če bi le mogli ti ljudje videti enkrat neverjetne tezkoče, ki naše čete ovirajo pri njihovem napredovanju! Severno od Mesnil-les-Harlusa je bitka divjala z največjo srditostjo. Ubogi Mesnill Komaj dve ali tri napol razpadle kmečke hiše so še ostale. Vse drugo je izginilo v plamenih ali pa je razbito. Ali je imel Mes-nil kako cerkev? Kdo bi mogel to danes reči? Če je tam sploh kaka bila, potem je gotovo zletela naravnost v nebesa. Ena cela cerkev! Pomislite!
Takoj za Mesniloin, kjer bombardira* nje nikoli ni prenehalo, sc opazijo prvi jarki, ki so od spodaj do roba gori napolnjeni s puškami, z deli uniform, francoskimi čepicami in raznovrstnim železnim orodjem. Tako izgleda tu gotovo tri kilometre naprej. Orkan plamenov in železa je skozi! cel mesec ruval, razsekaval in pogrezal td zemljo. Ni ga tam niti metra zemlja, ki ne bi bil dobil dve ali tri granate. Ne vidi se nič drugega nego jame, dolbine, grape in odprtine. Tam, kjer jc bila zemlja razrušena, so napravile granate velikanske jame. Tam, kjer se jim je zemlja upirala, pa se vidijo gole skale. Na daleč naokrog je zemlja ena sama velika rana. Človek bi mislil, da so vsi vulkani zemlje izbruhnili tu svoj ogenj, tako strašno je delo uničevanja. In na tej plazom podobni poti smrti morajo naši vojaki iztrgavati jarek za jarkom sovražniku, ki se z vso silo opri-jemlje vsake zemeljske kopice. Korak za korakom samo mu je mogoče iztrgati te male in velike utrdbe te odprte in podzemeljske zakope, ta pravcati labirint trdovratno hranjenih jarkov. Vsak dan trije ali štirje napadi, ki jim sledi namanj ravno toliko protinapadov, in to. v neprestanem ognju, ki uporablja zanj sovražnik vse svoje velike poljske topove, mitraljeze, strojne puške, ročne granate in celo najokor-nejše bombe, ki se izdelujejo na mestu iz konzervnih škatelj, napolnjenih s kreme-novcem in železnimi drobci. In potem ta teren! Francoska poročila govore neprestano o grebenih. Nič pa ne more vzbujati bolj napačne predstave o tej zemlji, ki je v celi pokrajini severno Chalonsa povsod samo na lahko vzvalovljena ter se dviga 'k večjemu do neznatnih hribčkov, takozva-nih oslovskih hrbtov, na katerih so vojaki izpostavljeni strašnemu ognju. Tu in tam kak majhen gozdiček, od katerega pa ne živi tudi ne eno samo drevo. Vse drevje je tu mrtvo. Samo mrtvo golo drevje štrli še proti nebu in stotine krogelj je na vsakem takem drevesu pustilo svoje sledove. Često vise na nižjih vejah v klavrnem prizoru šc deli raztrganih uniform, ki jih je kaka granatna eksplozija vrgla tja gor. Revne siromašne bukve, kar jih je še ostalo, so dale tej pokrajini ime »zgorelega gozda. Najnatančnejše generalštabne karte bi bile tu brez vsake hasni. Kjer je stal prej smrekov gozdiček, so tla sedaj gladko obrita. Kjer je bila zaznamovana kaka globel, so granate razrile stene ter štrlečo skalo izravnale z zemljo.
Predno se preide k napadu, se pravi premagati kritični trenutek: doprsni okop. Ko smo ga z rokami in nogami srečno pre-plazili, potem se vsuje na moštvo brez-dvomno cela toča krogel iz mitraljez in strojnih puk. Koliko se jih zvali v tem trenutku nazaj ter padejo razbiti v svoj jarek. In če gre potem naprej, tedaj išče z očesom vsak primernega kritja, nekoliko dvignjenega mesta, koščka skale ali pa tudi samo navadnega kamna, od koder bi
se dalo potem plaziti naprej. Še enkrat se vojak ozre okrog sebe. Človeka navda)a negotovo čuvstvo, da vidi mnoge morda zadnjikrat. Toda tolaži se s tem, da bodo to ti, ki jih r-e pozna. Najhujše je samo to, di pozna tako približno vse. Nase nihče ne misli, to je še sreča, sicer bi bilo še žalostneje. S pogumom nima to vse skupaj nič opraviti. Vsak je prepričan, da bo ostala koža zdrava. Sovražni ogenj se vsuje z vso strašno silo na nas. To je smrtonosni trenutek. Vsa ravnina odmeva od divjega in hropečega dela in je kmalu tlakovana z mrtveci in ranjenci.
Grom utihne — kompanija, ali bolje rečeno, to, kar je od nje še ostalo, se vrže v jarek. In potem, strašen sunek, spopad moža z možem, pri katerim ni nobene milosti, zadušeni kriki, kletvice in grgranje umirajočih. Drug se vrže na drugega v 'kompaktni masi se bori mož proti možu. Jedva je toliko prostora, da človek zamahne. Orožje je odveč. Da bi mogel človek potegniti vsaj sabljo, oziroma bajonet! Toda to je redko. Kdor more, opbere sekiro, kos železa, kamen, vse eno kaj. Drugi se obdelujejo s pestmi. In kdor nima prostih rok, ta skuša ugonobili sovražnika z zobmi. Strašno je to, da stopa človek neprestano na mrliče. Človek nc stoji trdno na svojih nogah. Tla so varljiva. Naenkrat padeš. Hitro se hočeš zopet dvigniti. Mnogo pa jih ne vstane nikdar več. To traja često po celo uro, po dve uri. In človek je vesel, da sc ni umaknil.
Ko je cel jarek zavzet, potem je dobro in misliti treba samo še na prihodnjega. Ako pa se je posrečilo osvojiti samo majhen kos, potem pa se pravi v največji hitrici iz orožja in najraznovrstnejših stvari zgradili zapreke, za katerimi je mogoče potem prisluškovati dihanju sovražne straže. Vse mora služiti kot materijal in mrtveci igrajo pri tem prav pomembno vlogo. Polagajo se po dolžini ob robu jarka, roke tesno ob telesu, gor nekoliko zemlje in na vrhu zopet ena plast. Grozni okop mrtvecev postaja na ta način višji in višji. Včasih so to mrtveci sovražniki, čestokrat pa tudi naši. Še v smrti služijo domovini, braneč one, ki so ostali še živi. V podzemeljskem rovu, v katerem so se ravnokar še klali in davili, se pripravi večerja in vojaki polagoma zadremljejo. Pogosto se vidi sklanjati se nad jarkom neko postavo in delati znamenja od zgoraj navzdol, od leve na desne. To je duhovnik v blatni vojaški suknji, ki posveča mrtvece dneva ter jih izroča večnemu počitku. In dogaja se, da roka ne napravi križa do konca ...
V jutro treba nato trdo in težko nalogo zopet nadaljevati in brez tožbe, molče gredo naši vojaki usodi nasproti. In koliko nevarnosti jih čaka: toliko krogel lz pušk in mitraljez, ročne granate in — kar je najhujše: ts strojne puške, o katerih mi je eden našincev nekoč dejal: »Poglejte, granate, le frčijo kakor železnice po zraku, pred temi se je mogoče vsaj nekoliko varovati; ampak te pošasti tu, to se sproži in je tudi že tu: natančno tako kot brzojavk Najhujše pa je, kadar človeka kar ži-živega pokoplje. Nekdo mi je pripovedoval da sta ga njegova dva saksonska ujetnika nekoč z rokami izkopala izpod zemlje. »V tem trenutku mi je bilo vseeno«, je dejal, »če sta bila to naša sovražnika ali ne: jaz sem ju enostavno poljuboval«,
Slehrno živo bitje narave se izogiba teh z mrliči posejanih krajev, Ni več jerc-bic po brazdah njiv. In zadnji zajci »zgorelega gozda« so zapustili svoja skrivališča. Na vsak načim sc jim je dozdelo, da je tu vse preveč nemirno. Celo sove se nc prikažejo več kakor prej, ko so po noči posedale po razlomljenem drevju ter izpuš-čale svoje kričeče glasove. Nič sc tu ne vidi več nego mrtve; kajti onih mnogo tisoč ljudi, ki samo preže na to, da se drug druzega zgrabijo za goltanec, ti so ravno tako nevidni kakor vsa druga živa bitja v izgorelem gozdu«.
Mi ju*
(Odlikovanja v 27. domobranskem pešpolku.)
NareBnik Martin Steharnik je v najhujšem sovražnem navzkrižnem ognju povedel rezerve v rojno črto in jih z najboljšim uspehom navduševal. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Narednika Franca J i r a k a in njegov vod je stotnijski poveljnik poslal v desni bok. Jirak je opazil pol sovražnega voda s tremi strojnimi puškami, ki je njegovo stotnijo obstreljeval od strani. Na lastno pobudo jc izvedel izvrsten bajonetni napad in pregnal sovražnika, Njegova ne-ustrašenost in pogumnost je obvarovala lastne čete pred občutnimi izgubami, Na desni strani je bil častnik s polkovno zastavo že popolnoma ločen od moštva, tako da je narednik s svojim nastopom rešil tudi polkovno zastavo, (Srebrna hrabrostna svetinja I. razr.)
Četovodja Jožef Nastran in korporal Jožef T o r k a r sta bila pred sovražnikom izvanredno pogumna. Tekom boja ju je sovražna tropa obkolila; kljub temu sta ostala hladnokrvna in nista v
najhujšem sovražnem ognju le sama sebe osvobodila, marveč sta ob tem ujela tudi 9 Rusov in jih pripeljala za lastno bojno črto. (Srebrni hrabrostni svetinji II. razr.}
Četovodja Franc Zupančič jc bil izredno pogumen pionirski podčastnik. V najhujšem ognju je kopal kritja in vnemal moštvo k delu s svojim lastnim zgledom.) V nekem drugem boju je hrabro nastopa! proti sovražniku, se zapletel v boj moža z možem in se energično branil, dasi jc imel nogo prestreljeno. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razreda.)
Četovodja Alojzij Fine se je kljub temu, da je imel bolno nogo in jc moral hoditi ob palici, hrabro udeležil vseh napadov, in sicer vedno kot prvi. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Infanterist Rafael Tomšič je pri naskoku kot prvi udri v sovražno postojanko in z uspehom navduševal moštvo. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Korporal Franc Lepnar se je v bojih zgledno obnašal. Ko je bil na vratu ranjen, je takoj, ko je dobil obvezo, hitel nazaj v rojno črto in sc boril naprej, Njegov zgled je potegnil za seboj tudi tovariše. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Infanterist Franc H u d o r o v a c se je pred sovražnikom zelo neustrašeno zadržal. Že ranjen je s svojim navdušenim nastopom povzročil, da njegovi tovariši niso le vztrajali, marveč prodirali naprej. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Narednik Franc G o s t i š a se je udeležil prodiranja proti nekemu kraju z veliko neustrašenostjo in pogumnostjo. Posrečilo se mu je tudi, da je s svojim oddelkom udri v kraj. (Srebrna hrabrostna svetinja II. razr.)
Rezervni infanterist Anton G1 o -g o v š e k je kot vozni vojak bojnega trena s svojim neustrašenim nastopom proti na-padajočim kozakom preprečil izgubo trepa oziroma posameznih trenskih delov. (Srebrna hrabrostna svetinja II, razr.)
Četovodje (predmojstri pri strojnih puškah) Ivan C z e r n y , Franc E f e u -lje in Jožef Čar ga so se odlikovali s posebno hladnokrvnostjo in hrabrostjo ter so kljub svojim ranam prizadejali neki sovražni bateriji, ki se je pripeljala do 1900 korakov blizu, velike izgube. S svojim železnim mirom so dajali podrejenemu moštvu izvrsten zgled. (Srebrne hrabrostne svetinje II. razr.)
Poziv slovensKih vojakov vsem, Ki so iona ostali.
Ljuba Slovenska Straža!
Z današnjo pošto smo ti odposlali S kron za 8 srečk. Svojo vojno doklado 20 vinarjev dnevno darujemo v tvoj plemeniti namen. Ni veliko, toda darujemo radi, dasiravno nas tare skrb, kako primanjkuje doma ženi in deci. Toda preko skrbi gre usmiljenje do boril-cev — sobratov, ki z manjkujočimi deli svojega^telesa, s katerimi so služili sebi in družini vsakdanji kruh, gledajo v temno bodočnost.
Upamo, da oni, ki so obvarovani vojne groze, pridno segajo po srečkah in cla bodo kmalu vse razprodane, žalostno spričevalo bi bilo za vso, ki sede doma v varnem zapečku ter zasledujejo boje samo po časopisih, ob poluih čašali kritikujejo posamezne dogodke, za reveža invalida pa nimajo druzega kot radovedne oči in nešteta vprašanja, kako je izgubil nogo ali roko.
Medlem ko vsi narodi tekmujejo mecl seboj, kdo se bo bolje izkazal v dobrodelnosti, menda Slovenci vendar ne bodo zaostali. Slovenski vojaki stoje v prvih vrstah armadnih junakov, sledite jim Vi is to verno v dobrodelnosti.
Srečke odpošljite na naslov tovariša Šturma.
V* Karpatih, 26. aprila 1915.
Kapus, Pečnik, Papež. Štum.
Slovenke, Slovenci — poslušajte ta glas. Naj govori Vaše srce! Pokupite takoj vse srečke. Žrebanje bo 31. maja!
Vojska z Rosi.
Minuli teden je prinesel našemu orožju velikansko zmago. V nedeljo, 2. maja, so prešle naše zahodnogališke čete pomnožene z nemškimi silami k napadu in posrečilo se jim je prodreti Ruse na 80 km dolgi fronti. Od tedaj naprej prodirajo naše čete hitro proti vzhodu. Osvojile so Gorlice, Tarnov, prekoračile Wisloko ter zavzele Pilzno, Jaslo, Zmigrod, kraj Duklo in Rymanov. Sedaj se že bližajo reki Wislok, ki teče dalje vzhodno skoro vzporedno z Wisloko. Plen te zmage je bil velik. Dosedaj so ujele nad 50,000 Rusov in obilo vojnega materijah. S tem prodiranjem pa je položaj ruskih čet v Beski-dih pri prelazu Dukli in zahodno ter vzhodno tega prelaza nevzdržljiv. Pričeli so se umikati iz Ogrske, To je pa zelo težavno in nevarno. Kajti naše gališke čete so na prostoru Dukla—Rymanow zaprle karpatske ceste, ki vodijo iz Ogrske v
Galicijo, za hrbtom jih pa ostro zasleduje Boroevičeva armada. S tem jc poleg tretje ruske Dimitrijeve armade ogrožena tudi ruska osma armada v Beskidih, ker se nahaja med dvema našima armadama od juga n severa. Deli ruske beskidske armade bodo skoro gotovo ostali v naših rokah.
Velikost od 2. maja naprej izvojeva-nih zmag naj nam ne napravlja skrbi za možnost, da bodo Rusi sedaj kmalu od vseh strani spravili skupaj svoje rezerve za. protiakcijo ali da vsaj zmanjšajo katastrofalne posledice prisiljenega umikanja, Vprašanje je sedaj: Koliko čet ima sovražno vojno vodstvo za ta namen na razpolago? O tem nam bodo že prihodnji dnevi prinesli jasnost.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Črta Jaslo—Pilzno prekoračena. — Pri Dukli—Rymanowu naši zaprli karpatske ceste. — Uspehi naših čet v vzhodnih Karpatih.
Dunaj, 7. maja. Uradno se razglaša: Med nadaljnjimi zasledovalnimi boji so združene avstrijsko-ogrske in nemške bojne sile s prednjimi četami prekoračile črto Pilzno—Jaslo ob Wisloki, Južno od Jasla so na prostoru Dukla—Rl'manow zaprle močne naše čete karpatske ceste, po katerih se umikajo Rusi v polnem neredu proti severu in severovzhodu. Tem sovražnim kolonam sledi za petami naša čez Beskide prodirajoča armada, s katero v zvezi se bore tudi nemške sile.
Število ujetnikov in vojni plen nadalje narašča. Posebno naš X. armadni zbor je včeraj sam zaplenil 5 težkih in 16 lahkih topov.
Naše čete v vzhodnih oddelkih karpatske fronte so med tem odbiic obupne ruske napade z najtežjimi izgubami za sovražnika. Tako je bil včeraj nov sunek proti višini Ostry odbit po zelo učinkujo-čem artiljerijskem ognju; 1300 Rusov ujetih; več oddelkov z ognjem od strani uničenih. Tudi na ironti v jugovzhodni Galiciji so se izjalovili vsi poizkusi sovražnika, da bi osvojil posamezna opirališča. Namestnik načelnika generalnega štaba:
pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Hitro umikanje Rusov od spodnjega Dunajea proti vzhodu. — Zavezniške zahodno-gališke čete že zadele na Ruse, ki se umikajo iz Karpatov.
Berlin, 7. maja. Veliki glavni stan: Tudi boji na desnem bregu spodnjega Dunajea so se včeraj končali s polnim uspehom za zavezniške čete. Sovražnik se tam kar najhitreje umika proti vzhodu. Samo ob Visli se upira še majhen oddelek.
Dalje proti jugu smo prodrli na desni breg Wisloke v smeri proii Wis-loku in čez Jasielsko. Na več točkah so zadeli deli desnega krila vojne skupine generala Mackensena že na ruske čete, ki se naglo umikajo iz karpatske fren-te zahodno od prelaza Lupkova pred zavezniki, ki so jim tik že za petami. Z vsakim korakom naprej raste vojni plen.
Nemški uspehi na severnem Poljskem.
Boji južno od Szadpwa in vzhodno od Rossienie so se končali z izrecnim porazom Rusov, ki so imeli težke izgube, izgubili so tudi 1500 ujetnikov in se splošno umikajo.
Jugozahodno od Kalvarije, južno od Avgustova in zahodno od Przaszny-sza, smo krvavo odbili delne ruske napade. V teh bojih so Rusi izgubili skupno 520 ujetnikov.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
VVisloka in Wislok sta dve različni reki, ki tečeta skoro vsporedno v velikih ovinkih v severno smer. V/bloka se izliva v \Vislo, VVislok pa v San. Jasielka je pritok Wisloke, ki prihaja iz prelaza Dukle.
XXX
CESAR FRANC JOŽEF I. KRAKOV-SKEMU KNEZOŠKOFU KNEZU SA-PIEHA.
Krakov, 7. maja (K. u.) Knezoškof knez Sapiclia je ob zmagi v zahodni Galiciji cesarski kabinetni pisarni br-zojavil: Ekscelenca grof Paar, Schdn-brunn. Vašo ekscelenco prosim, Njegovemu Veličanstvu, najmilostnejšemu cesarju in gospodu sporočiti moje naj-globokejše. veselje o zmagi našepa orožja, kakor tudi zagotoviti, da s svojo oelo škofijo neprestano najgorečnejše molim, da izprosim najbogatejši nebeški blagoslov Njegovemu Veličanstvu, našemu ljubljenemu cesarju in njegovi slavni armadi.
Knezoškof Sapicha.
Na to brzojavko jc došel sledeči od-• govor:
Knezoškofu knezu Sapiehi. Krakov. Najprijctnejše ginjen po Vaši s topločutečimi besedami meni doposla-ni udanostni izjavi veselja se Vam,
ljubi knezoškof knez Sapieha zato iz vsega srca zahvaljujem in se s svojo molitvijo pridružujem Vaši in molitvi Vaše škofije, cla bi naklonila pomoč. Vsemogočnega še veliko uspehov moji slavni armadi.
Franc Jožef.
XXX
UNIČENJE III. RUSKE ARMADE ZAGOTOVLJENO.
Dunaj, 8. maja. Zavezniki so dosegli višino pri Pilzno, 20 km vzhodno od Tar-nova. Uničenje 3. ruske armade je zagotovljeno. Cesta Gorlice—Zmigrod—Dukla je v naši posesti. Nemci so že dosegli kotli-no pri Krosnem.
10. armadni zbor je ujel cele ruske čete, več tisoč mož s topovi in trenom.
PODROBNOSTI O BITKI V ZAPADNI GALICIJI.
Iz nemškega velikega glavnega stana se poroča Wolffovemu uradu:
Čisto nepričakovano za sovražnika so sc koncem aprila izvedli večji transporti nemških čet v zapadno Galicijo. Nebo je naklonilo našim četam krasno solnčno vreme in suhe poti. Tako so mogli letalci in artiljerija priti do polne veljave in tako so se mogle premagati tudi terenske težave. Z največjimi mukami je bilo treba na raznih mestih spravljati naprej municijo s pomočjo tovornih živali, kolone in baterije so morale preko nasipov iz vejevja. Vse za predrtje potrebne poizvedbe in priprave so se izvedle brez trenja, čisto tiho.
1.	maja popoldne je začela artiljerija umerjati svoj ogenj proti ruskim postojankam. Te so bile v času petih mesecev zgrajene po vseh pravilih umetnosti: V obliki nadstropij so se druga nad drugo vrstile njihove postojanke na strmih gorskih vrhovih, katerih pobočja so bila dobro utrjena z ovirami. Na posameznih, 7.a Ruse posebno važnih točkah, sc je vrstilo po sedem strelskih jarkov drug nad drugim, Naprave so bile zelo spretno zgrajene ter so mogle druga drugo biti ob boku. V nočeh pred naskokom se je infanterija zavezniških čet pomaknila naprej proti sovražniku in napravila postojanke za naskok. V noči od 1. na 2. maj je artiljerija v počasnem tempu streljala proti sovražnim utrdbam, V odmorih so pionirji po-rezali žične ovire,
2,	maja ob 6. uri zjutraj se je začel na raztegnjeni, veliko kilometrov dolgi prodorni fronti uničujoč artiljerijski ogenj od poljskega topa pa gor do najtežjih kalibrov, ki je trajal brez prestanka štiri ure. Ob 10. dopoldne so stotine ognjenih žrel nenadoma umolknile in v istem trenutku so se vrgle rojne črte in naskakovalne kolone napadalcev na sovražne postojanke.
Sovražnika je težki artiljerijski ogenj tako pretresel, da jc bil na nekaterih mestih njegov odpor le še neznaten. V brezglavem begu je zapustil svoje postojanke, ko je zavezniška infanterija dospela tesno do njegovih jarkov, pometal proč puške in kuhinjsko posodo ter pustil v jarkih neizmerne množine pehotne municije in številne mrliče. Na nekem mestu je sam po-rezal žične ovire in sc udal Nemcem. Mno-gokjc v svojih bližnjih drugih in tretjih črtah ni izvajal nobenega posebnega odpora.
Nasprotno se je pa sovražnik na drugih mestih predrte fronte obupno branil in izvajal ogorčen odpor.
Zvečer 2, maja, ko se jc vroče pomladno solnce jelo umikati hladnejši noči, je bila prva glavna postojanka v celi svoji dolžini in globini, v obsegu kakih 16 km, predrta in osvojeno ozemlje v povprečnem obsegu 4 km.
Najmanj 20.000 ujetnikov, več dvanaj« storic topov in kakih 50 strojnih pušk je ostalo v rokah zavezniških čet, ki so tekmovale v boju za venec zmage. Razen tega so se uplenile še nepregledne množine vojnega materijala vseh vrst, med drugim vsa sila pušk in municije.
8 DO 10 RUSKIH ARMADNIH ZBO. ROV BILO PORAŽENIH V ZAHODNI GALICIJI.
Berlin, 7. maja. (K. u.) Poročilo
Wolffovega urada: »Agence Havas« razširja noto, ki izvaja, da zanikava rusko poslaništvo v Parizu zmago zaveznikov nad Rusi v zahodni Galiciji, Francoska agentura pristavlja, da so s tem nemška poročila o treh uspešnih sunkih oslabljena, ker tudi pri Langc-marku in pri Epargesu niso Nemci priborili nobenega trajnega dobička. Francosko časopisje celo poroča, da so doživeli Nemci med operacijami pri Vpern u poraz.
Položaj v zahodni Galiciji.
Glede na položaj v zahodni Galiciji so zamudili Rusi, ki, kakor sc zdi, svoj uradni elementi širijo po celem svetu, namenoma naznaniti podrobnosti in kraje. Ne drznejo sc, da bi takrat že znanim uradnim nemškim in avstro-ogrski m poročilom ugovarjali, da so zvezne čete zasedle Dunajec, Szadovv in Tarnov in da so si priborile na ye.fi
krajih prehod čez Wisloko. To so dejstva, ki jih ni mogoče izpodbijati; en sam pogled na zemljevid pokaže tudi lajiku, da ni bila zato pomandrana le ruska postojanka ob Dunajcu, marveč da se najmanj rečeno tudi zahodni del ruske bojne črte v Karpatih ne more držati, ki jc dejansko, v znatnem obsegu že za hrbtom napadena. Tako hitro umikanje iz postojanke ob Dunajcu do Wisloke pomenja isto, kar pomenja beg in se lahko iz tega sklepa na že skoraj izvedeno zmedo ruske armade na bojni Črti, široki približno 170 km. V poraz je zapletenih 8 do 10 ruskih armadnih zborov.
Dejanja in ne besede govore.
»Agence Havas« končno pravi, da je Wolffov urad 4. maja zavrnil pomanjkljive številne podatke o vojnem plenu v zahodni Galiciji. Francoska agencija pa potvarja resnico, ker zamolči, da so te podatke širili z zlorabo uradnega znaka nekateri goljufi in da so se zavrnili in da to dokazuje resnicoljubnost, česar seveda v Franciji ne umevajo. Novi sijajni uspehi v zahodni Galiciji, pri katerih se zopet natančno navajajo kraji, nam vsem utemeljujejo upanje, da bodo tudi naprej govorila dejstva jezik, ki vzame praznim puhlicam naših sovražnikov zadnji ostanek verojet-nosti,
PRELAZ DUKLA V NAŠIH ROKAH.
»Pester Lloyd« poroča iz Eperjesa z dne 7. t. m.: Včeraj popoldne ob V26. uri je prešel v našo posest prelaz Dukla.
Za ta prelaz so Rusi svoječasno žrtvovali tisoče in tisoče ljudi. Na tem oddelku se med drugimi hrabro bore naše slovenske čete.
SAROŠKA STOLICA PROSTA RUSOV.
Budimpešta, 7. maja. Veliki župan sa-roške stolice je izjavil: Rusi so se tekom 24 ur umaknili iz cele saroške stolice in so zapustili mesece zasedene postojanke v severnem in severovzhodnem kotu stolice. Rusi so se v divjem begu umaknili. Saro-ška stolica je sedaj z enim udarcem oproščena ruskega vpada. Pravkar sem dobil obvestilo, da so se vse oblasti saroške stolice podale na svoja mesta in pričele zopet delovati. Rusi so na svojem begu vzeli seboj rusinskega duhovnika Martina Artin.
TRI ZOPET OSVOJENA MESTA.
»Neue Freie Presse« poroča: Zasledovanje Rusov napreduje dalje in posebno prodiranje ob vznožju Karpatov se vrši hitro. Osvojena mesta Dukla, Jaslo in Tarnov niso posebno trpela, ker so se Rusi udomačili in vsled hitrega umikanja niso imeli dovolj časa, da bi pustošili. V Dukli je dragocena grajska posest grofa Menczinskega popolnoma nedotaknjena, v Tarnovu je trpel samo kolodvor in nekatera poslopja, katera so spoznali kot bivališča ruskih poveljnikov od naših »42«tih.
1500 TOPOV NA DELU.
Roda Roda poroča v »N. Fr. Pres-se«: Izvem, da je v noči od 1. na 2. maj delovalo v zahodni Galiciji skoro poldrugi tisoč topov, med njimi veliko število topov najtežjega kaiibra.
K ZAVZETJU TARNOVA.
»Reichspost« poroča iz vojnega poročevalskega stana: Tarnov je padel v naše roke v četrtek ob 10. uri dopoldne. Zavzele so ga čete, ki so prodirale od juga in vzhoda proti mestu. Sedaj so se obrnile zavezniške čete proti severovzhodu, da nastopijo proti onim delom sovražnika, ki se skušajo upirati na višinah zahodno od srednje Wisloke. Zavzetje Tarnova, ki je središče železnic in cest, ki vozijo proti Visli in Wisloki, je združeno z zaplenitvijo dragocenega vojnega materijala.
BOJI V GOZDU PRI TARNOWU.
Vojni poročevalec »Az Esta« piše:
V zvezi z boji za Tarnow ostane posebnega spomina vreden gozd, ki leži blizu mesta. V tem gozdu so se nahajale globoko izkopane in z grmičjem spretno zakrite močne ruske postojanke. Tudi tu je imela artiljerija prvo besedo. Ob pol 10. dopoldne je začela nepretrgan ogenj na gozd. Ruska artiljerija ni odgovarjala. Do 4. popoldne sila naše artiljerije niti za hip ni omagala, medtem ko Rusi do tega čas niso oddali niti enega strela. V popoldanskih urah so naše čete gozd osvojile. Prva ruska črta je boj sprejela, toda rezerve so se vzhodno in severno umikale iz gozda za neki grič, ki je bil še v ruskih rokah. Naše čete, ki so prodirale v gozd, to zadele na ogromne kupe mrličev. Gosti gozd so naie krogle popolnoma razredčile. Kakor v kakem pragozdu so morale naše čete v trdem delu prodirati skozi visoko nakopičeno odstreljeno vejevje in navzkriž ležeče drevje. Ko je naša infanterija zasedla gozd, je ruska artiljerija polagoma začela delovati. Oddala je le nekai šrap-nelov, nato pa utihnila,
X " X X
NALOGA ARMADE GENERALA BO-
ROEVIČA.
Dunaj, 6. maja. Franc Molnar poroča »Az Estu«; Armada, kateri poveljuje general Boroevič, izvršuje sedaj zanimivo nalogo. General Boroevič je v tej veliki akciji preganjalec, ki bo v pravem trenutku zasedel postojanke umikajočega se sovražnika. Dosedaj se je držal Boroevič za časa naibolj važnih ruskih napadov na črti Zborov—Sztropko—Banyavogy v težkem, nadčloveškem boju proti strašnemu zimskemu vremenu Karpatov in proti ruski premoči. Sedaj mu prinašajo majni-kovi dnevi osvoboditev iz ledenih skal. Menda je že zapustil s svojo hrabro armado staro črto, ki jo je z junaško zvestobo tako dolgo varoval. Gre proti severu, da se postavi v prostoru med Zmi-grodom in Lupkovom, kar odgovarja veliko krajši črti kakor jo je pa do sedaj branil. Najbolj važna posledica, da smo vrgli rusko fronto iz njenih postojank, je ta, da je del armade generala Boroeviča, ki se ima sedaj boriti, na manjšem ozemlju, na tem kraju prost,
BOROEVIČEVA ARMADA ŽE V GA-LICIJI.
Budimpešta, 7. maja. »Az Est« poroča iz Eperjesa: Boroevifieva armada, ki zasleduje Iz stolic Sarosa in Zempli-na umikajoče Ruse, je že prišla čez ogrsko mejo in sledi sedaj na gališkem pobočju sovražniku. Na ogrskpm ozemlju ni nobenih rednih ruskih Čet več. Samo tuintam po dolinah in skritih stezah tavajo ruski vojaki, ki hočejo bežati, pa jih naše straže po vrsti love.
XXX
ZMAGOVITI BOJI V BUKOVINI.
Budimpešta, 7. maja. Na naši bojni črti v Bukovini ob reki Prut sc bijejo živahni boji s topovi. Naše čete so zasedle izvzemši ozemlja pri Bojanu celo deželo do Dnjestra. Bojan še ni V naših rokah.
OBUPEN POLOŽAJ RUSKE BESKID-SKE ARMADE,
»Reichspost« poroča iz vojnega poročevalskega stana: Naša skupina, ki je od Gorlic proti vzhodu zasledovala Ruse, je s tem napravila železen zastor za tistimi ruskimi oddelki, ki se nahajajo južno od črte Gorlice—Zmigrod—Dukla. Znatni deli ruske beskidske armade bodo skoro gotovo ujeti. Vse prometne črte od juga proti severu, od Gorlic do Dukle, so naše čete zaprle. Na severu Mackensenova armada, na jugu pa proti severovzhodu in severu prodirajoča armada generala Boroeviča. Tistim ruskim četam, katerim se ni posrečilo uiti v hitrih pohodih proti severu in severovzhodu, preti uničenje. To velja posebno za artiljerijo in tren, ki je navezan na ceste. Iz tega kraja se pričakuje poročilo o večjih uspehih naših neumorno zasledujočih čet.
XXX
vrsta voz z ranjenci in z vojnim plenom.
Dne 6. maja so peljali skozi Krakov 5500 ruskih ujetnikov.
XXX
NEMŠKI SUNEK PROTI RIGI.
Petrograd, 7. maja. V sredo ponoči se je poročalo iz Rige, da se je pojavila nemška kavalerija pri Savle, nemške torpedovke so pa priplule v zaliv pri Rigi. To poročilo je vse kroge, ki so do zdaj zaupali v zmago, zelo pobilo. Uradni krogi izjavljajo, da gre lc za nc-važni demonstraciji. Resni vojaški vojaški krogi si pa ne prikrivajo, da je pač nastop nemške kavalerije v smeri proti Libavi v zvezi z dogodki na Ruskem Poljskem. Nemške torpedovke so priplule v zaliv pri Rigi najbrže zato, da poiščejo primeren kraj, kjer bi izkrcali nemške čete. Nemci nameravajo s svojim sunkom porušiti važne železniške proge, ki so za armado na Poljskem velike važnosti. Armadno vodstvo je že ukrenilo, kar je potrebno.
RUSI SE NA ČRTO RIGA—VILNA UMAKNILI.
Kodanj, 7. maja. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Armadno višje poveljstvo je ukazalo, naj se umakne ruska obmejna obrambna armada na črto Riga—Vilna. Poštne zveze in železnice v Dvinsk in v Rigo so na povelje najvišjega poveljnika zaprte zasebnemu prometu.
PREDNJE STRAŽE PRED LIBAVO —
GLAVNE SILE PRED MITAVO.
Rotterdam, 7. maja. Tudi petrograjski poročevalec »Daily Telegrapha« brzojavlja svojemu listu, da so došle nemške prednje straže pred Libavo. Glavna sovražna sila stoji neposredno pred Mitavo.
NEMCI PRED VRATI MITAVE. LJUDSTVO BEŽI IZ RIGE. POMORSKI BOJ.
PRED RIGO SE BIJE BOJ.
Rotterdam, 6. maja. »Niemve Rotterdamsche Courant« poroča iz Petrograda: Riga je popolnoma odrezana od notranjosti Rusije. Železniške zveze ni več. Nemške čete so pred vrati Mi-taVe. Prebivalstvo Rige je zbežalo iz mesta. Ob baltiški obali preti Rusom velika nevarnost. Ruski generalni štab naznanja, da so sc v sidrišču pri Rigi pojavile nemške torpedovke, s katerimi se vrši boj.
XXX
»GLAVO KVIŠKU! KMALU BO VSE DOBRO!«
Dunaj, 7. maja. O priliki svojega obiska v Kolomeji je prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef končal nek svoj nagovor z besedami: »Sedaj pa glavo kvišku! Kmalu bo vse dobro!«
vernozahodno od Zwinina in Ostryja, ki sta bila po južni armadi z naskokom vzeta. Iz Sambora je pred 300 leti odpotoval napačni Demeter, da sc polusti moskovskega carskega prestola. Ko je razdelil car veliko število vojnih odlikovanj, se je odpeljal čez Lvov domov. Progo so za cariev noseben vlak zaprli. Umakniti so se morali tudi vojaški vlaki in bolniški vlaki. Bolniških vlakov vidi Lvov več kakor vojaških.
CAR SE VRNIL DOMOV.
Petrograd, 8. maja. Car sc je vrnil v Carsko selo.
XXX
OGROŽENE RUSKE CESTE ZA UMIKANJE.
»Pester Lloyd« piše: Sunek čez za-hodnogališko fronto so naše čete izvršile tako nenadno in hitro, kakor ni nihče pričakoval. Naše zmagovite čete prodirajo s tako silo proti vzhodu, da se bodo ruske sile med Zborovom in Lupkovom komaj mogle umakniti proti severu. Najkrajša pot, ki pride obenem edino v poštev, iz Zborova proti severovzhodu, vodi čez Zmigrod. V Zmigrodu (ob Wisloki) so pa že naše čete. Ruska bojna skupina, ki se je nahajala pri Zborovu, bo pač prav težko mogla uiti.
Od Sztropka, ki je bilo središče ruske beskidske fronte, gre najkrajša cesta čez Felzoviskoz in duklanski prelaz proti Dukli. Ker so pa naše gališke^čete že prodrle v Duklo in dalje naprej, so prišle te ruske čete med armado Mackensena in armado Boroeviča, Ker Boroevič močno pritiska od juga sem proti Dukli, je usoda teh ruskih sil skoro gotovo zapečatena.
Edino vzhodno krilo ruske beskidske armade (med Mezolaborcem in Lupkovom) z napol prosto umikalno cesto v smeri proti Sanoku. (Avstrijsko uradno poročilo javlja, da je tudi cesta čez Ryr manow že zaprta in nemško uradno poročilo pa pravi, da so deli Mackensenove armade že zadeli na ruske čete, ki so se nahajale zahodno od Lupkovskega prelaza. Tedaj je Rusom tudi tukaj pot za umikanje zaprta. Op, ured.)
XXX
OGROMNE MNOŽICE RUSKIH UJETNIKOV.
»Nowa Reforma« poroča iz Novega Sonča dne 3. maja: Od 7. ure zjutraj so skozi mesto neprestano vodili ruske ujetnike. Večkrat smo že videli množice ruskih ujetnikov, a take množice še ni bilo nikoli. Med ujetniki so bili 18-letni mladeniči, a tudi bradati možje, stari okoli 50 let ali še več. Razen pešcev je bilo tudi mnogo topničarjev ih konjenikov. Vmes je korakalo več obvezanih ranjencev, za njimi pa dolga
BITKA V ZAHODNI GALICIJI IN SOVRAŽNO INOZEMSTVO.
Dunaj, 7. maja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročanje o sedanji vojski je v časopisju trojnega sporazuma z zavijanjem dejstev že toliko storilo, da smo se navadili prestopiti glede na redna lažnjiva poročila brez protiizjav na dnevni red. Zaslužen odgovor pa zahteva, ker delujejo naši sovražniki z uradnimi sredstvi tako, ki so celo v največji sili in v največjem obupu zavržljivi. Ruska zastopstva v inozemstvu razglašajo uradno, da jim je naročeno, naj kategorično dementirajo berlinska in dunajska poročila o tako veliki zmagi Avstrijcev, Ogrov in Nemcev v zahodni Galiciji. Boji, ki se tam bijejo, ne dopuščajo niti, da bi se moglo govoriti o delnih uspehih Avstrijcev, Ogrov in Nemcev. Ne more se misliti, da bi bila po hitrem begu poveljnika ruske tretje armade Radko Dimitrijeva iz Jasla pretrgana vsaka brzojavna zveza s Petro-gradom in da bi bili zato tam popolnoma na nejasnem o dogodkih, ki so se odigravali od 2. majnika v zahodni Galiciji. Zgolj dejstvo, da ob Dunajcu in ob Bjali ne stoji noben ruski vojak več, da se tudi že nahaja v naših rokah odsek Wysloke in da celo zahodno rusko krilo v Beskidih v hitrem umikanju izpraznuje dozdaj zasedeni ozek pas Ogrske, kaže, kako težko da je bila ruska sila zadeta v bojih zadnjih dni. Če se tudi kažejo v Petrogradu nevedne in govore v nekem komunikeju 5. majnika še vedno o bojih ob Dunajcu, ni moglo uradnim mestom ostati skrito, da so se ti boji, v katerih so bile ruske čete po priznanju tega komunikeja znatno omajane, dogodili veliko bolj proti vzhodu v okolici Wysloke. »Znatno omajano« je sploh zelo mil izraz za izgubo nad 50.000 mož, ki jih je ruska armada izgubila v zadnjih petih dnevih edino na ujetnikih. Sreča za nas je, ker se bitke ne iz-vojujejo z uradnimi dementiji, marveč z orožjem, in tistim ruskim četam, ki so danes na severnem pobočju Beskidov zagozdene med naše na severu in na jugu prodirajoče armade in ki iščejo izhoda, je z dementijem, če se šc tako uradno razglaša, bore malo pomagano.
XXX
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR PRI ARMADNI SKUPINI PFLANZER.
Dunaj, 7. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 28. aprila tega leta se je pripeljal Njegova cesarska in kraljeva Visokost prevzvi-šeni gospod generalni artiljerijski nadzornik fcm. nadvojvoda Leopold Sal-vator v spremstvu svojega komornega načelnika princa Avgusta Lobkovica in z njemu prideljenim polkovnikom artilerijskega štaba Reutterjcm v stan poveljstva armadne skupine generala barona pl. Pflanzer-Baltin. Njegova c. in kr. Visokost si je ogledal prej kar-patsko bojno črto od prelaza Užok do Homone in je stanoval v Ungvaru v škofovi rezidenci. Dne 29. in 30. aprila si jc ogledoval artiljerijo raznih divizij, zvečer 30. aprila se jc odpeljal v Čr-novice, kjer je bival v poslopju deželne vlado. Nadvojvoda je nadaljeval svoje nadzorovanje dne 1. majnika. Popoldne se je podal pred Zaleszcyke, cla vidi, kako učinkuje artiljerija na ruske utrdbe. Dne 2. majnika si je ogledal nadvojvoda nemško letališče, kjer ga je sprejel poveljnik general pehote grof Marschall. Artiljerijo je nadzoroval tudi še 3., 4. in 5. majnika, ko je odpotoval nazaj.
XXX
NEMŠKI CESAR NA GALIŠKEM BOJIŠČU.
Berlin, 7. maja. (K. u.) Cesar Viljem jc včeraj na potovanju na jugovzhodno bojiščema kratek čas clošcl sem.
XXX CAR NA BOJNI ČRTI.
Berlin, 7. maja. »Berliner Tagc-blattu« poroča njegov vojni dopisnik: Po obisku v Lvovu in v Przemyslu se jo podal car Nikolaj zdaj res na bojno črto. Vojakov sicer res ni poiskal v strelskih jarkih, pač pa so mu priredili parado rezervnih čet v poveljniškem stanu generala Brusilova v okrajnem mestu Sambor ob Dnjestru, 60 km se-
FRANCOSKO ČASOPISJE O NAŠIH IN NEMŠKIH ZMAGAH.
Berlin, 7. maja. (Kor. ur.) Wolffov ur.
poroča: Francosko časopisje predstavlja operaciie v ozemlju Yperna kot velik neuspeh, ki je moral priboriti le z uporabo dušljivih plinov trenotni uspeh. Od takrat so bili odbiti vsi nadaljni nemški napadi in se je zopet priborilo izgubljeno ozemlje ali popolnoma ali pa deloma. Isto taktiko zasleduje časopisje glede na boje pri Epar-ges—Calonne. O sunku avstro-ogrskih in nemških čet čez Dunajec in Bjalo časopisje molči in se zadovoljuje, da ponatiskuje močno pobarvana poročila londonskega časopisja. Nemških in avstro - ogrskih dnevnih poročil, ki so jih prej večinoma objavljali, zdaj sploh več ne objavljajo ali pa v močno izpremenjeni obliki. Časopisje že namigava, da je ruska bojna črta v zahodni Galiciji malega strategičnega pomena in da nova razvrstitev ruske armade eventuelno izboljša položaj.
ANGLEŠKI GLAS.
Haag, 7. maja. »Daily Chronicle« piše*' Ker so Nemci dosegli tako lepe uspehe na zahodu in vzhodu, je pač gotovo, da so morali spraviti na noge najmanj 600.000 novih vojakov, kar je naravnost občudovanja vredno.
NAJSTRAŠNEJŠI UDAREC TROJNEMU SPORAZUMU PO PADCU ANT«
WERPNA.
Berlin, 7, maja. (Iv. u.) »Lokalam zeigerju« brzojavljajo iz Genfa: Ruski poslanik Izwolski je včeraj clo deveto ure zvečer izjavljal, da je padec Tarnova neslana izmišljotina. Ko je čez eno uro nato neka zasebna brzojavka potrdila, da grozi tretji ruski armadi resna katastrofa, ni Izwolski z nobenim drugim hotel več govoriti, kakor z Dclcas-sejem. Neizogibno jc, da bo občutno vplival po Bourgeois Leonovih besedah najstrašnejši udarec, ki je zadel po padcu Ant\vcrpna trojni sporazum, na finančne operacije, ki jih jc nameraval Ribost.
XXX
ZBIRANJE ČET V JUŽNI RUSIJI.
Milan, 7. maja. »Ruski Invalid« piše z Ozirom na carjevo potovanje v Odeso, da je Rusija zbrala znatne sile na jugu, da jih izkrca v slučaju potrebe, če bi nameravala presenečenje 'kaka nevtralna država.
OBSOJENI POSLANCI DUME.
Petrograd, 8. maja. Najvišji sodni dvor jc zavrnil pritožbo petih poslancev dume, ki so bili obsojeni na dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo.
94 NEMŠKIH POSESTEV V RUSIJI RAZLAŠČENIH.
Stockholm, 6. maja. Glasom poročil fz Petrograda je ruska vlada odredila razlastitev 94 nemških posestev v petrograj-ski guberniji in v okrožju Schliisseburg.
X ^ X
ODVOZ RANJENIH IN BOLNIH IZ PRZEMYSLA.
Dunaj, 6. maja. Ruski poveljnik v Pr-temyslu je odredil, da se odpošljejo vsi ranjenci in bolniki iz Przemysla v notranjost Rusije. Ta transport spremlja na ukaz poveljnika dunajski zdravnik dr. Baier, kateremu je prideljeno pet medicin-cev, slušateljev dunajske univerze, ki so se kot črnovojniki nahajali v Przemyslu.
Z JUDfl.
UNIČENI FRANCOSKI TOPOVI PRI BELGRADU.
Dunaj, 7. maja. Uradno se poroča: Na Južnem bojišču ni bilo nobenih dogodkov. V boju s toopvi sp uničili naši možnarji z dobro zadetimi streli francoske mornariške topove pri Belgradu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
PEHOTNI IN ARTILJERIJSKI BOJI OB ČRNOGORSKI MEJI.
»Reichspost« poroča iz Genfa po francoskih listih: Avstro-ogrske čete pri Kebalhi in pri kotorskem pristanišču živahno delujejo. Poročajo o ljutih bojih pehote in o udeležbi velikih trd-njavskih topov pri operacijah. Pričakuje se, da bodo črnogorske izgube zopet velike.
ODSTOP SRBSKE VLADE?
Budimpešta, 7. maja. Iz Bukarešta se brzojavlja, da je odstopila Pašičeva vlada. Počakati se pač mora, če se to poročilo tudi uradno potrdi.
Boji ob zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Brezuspešni angleški napadi pri Ypor-nu.
Berlin, 7. maja. Veliki glavni stan: Pri Ypernu so se Izjalovili vsi poskusi Angležev, da bi nam iztrgali višino 60 jugovzhodno od Zillebeke, ki tvori od 17. aprila središče bojev. Mi smo pridobili tam dalje na ozemlju proti Ypernu. Sovražnik je včeraj v teh bojih izgubil 7 strojnih pušk, 1 metalca min in veliko število pušk z municijo. Pri nadaljevanju svojih napadov so imeli Angleži danes zjutraj nadaljne velike izgube.
Med rekama Maas in Mosel smo vzdržali in utrdili priboreno ozemlje na višinah ob Maasi in jugozahodno ter južno od gozda Ailly.
Pri Flireyju je vzet del jarka naše postojanke še v posesti Francozov, Sicer smo tam odbili vse napade.
Napadalne poskuse sovražnika severno od Steinabrucha v dolini Fecht je naš ogenj v kali zadušil.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Sreda, 5. maja, ob 3. uri popoldne: Severno od lYperna so Nemci včeraj proti večeru napadli levi del angleške fronte. Francoska artiljerija jih je od strani ob-sula z ognjem, bili so vrženi nazaj in so imeli težke izgube. Na ostali fronti nič.
Ob 11, uri ponoči: V Belgiji je bil dan miren, 4, maja zvečer smo vzeli en nemški jarek in naše prednje črte potisnili do blizu Lizerne in Het Saša. Sovražnik ni napadal. ,V Champagni se je zahodno od Perthesa nemški napad popolnoma ponesrečil, ravno tako v Argonih in pri Le Four de Pariš. Med Mozo in Mozelo so bili zelo živahni boji. Ob štirih zjutraj je začel sovražnik silovito obstreljevati naše postojanke pri Les Epargesu in ob jarku pri Calonne. Ob 10, uri je na zadnjem mestu napadel, pa čisto brez uspeha, ker je naš ogenj zadržal sovražnika pred našo prvo črto, ki je ostala nedotaknjena. Nemške izgube so velike; mi smo ujeli nekaj mož. Ravnotako so predpoldne trije nemški polki naskočili naše postojanke, ki smo jih pred kratkim priborili v gozdu Ailly, posebno vzhodni del gozda in odprto pobočje na južnozahodni kopi. Posrečilo se jim je ustaviti se v naši prvi črti, toda s protinapadom smo takoj zopet vzeli sko-Jft Jelovico kppe, .Vzdržali smo se in pro.ti
večeru drugič napadli, da si zopet priborimo postojanke, v katere so udrli Nemci. Izid še ni znan. (Nemško uradno poročilo je že povedalo izid: postojanko drže Nemci, ki so ujeli 2000 Francozov.) V gozdu Mortmare smo imeli viden uspeh, ko smo vzhodno od že prej osvojenih postojank na cesti Flirey—Essey vzeli dve zapovrst-ni vrsti nemških jarkov, katere smo takoj zvezali z našimi črtami. Tekom dneva je sovražnik trikrat napravil protinapad, pa smo ga vsakikrat z velikimi izgubami mrtvih in ranjenih zavrnili. V Alzaciji smo na severnem bregu reke Fecht neprestano pridobili na ozemlju. Danes zjutraj smo vzeli gorsko sleme vzhodno od Sillacker-wasna (višina 830 m) in smo prodrli v smer na reko Steinbruch, 900 m od Metzerala.
French poroča,
London, 7, maja. (Kor. ur.) Na angleški fronti ni nič novega, izvzemši zopetne osvojitve nekaterih izgubljenih jarkov pri višini 60, Boj traja dalje. Niti tam, niti 'kje drugod ne poskuša sovražnik napadati (I),
Utrdba »Ypern« je v nemških rokah.
Amsterdam, 7, maja, »Telegraph« poroča iz Briiggeja, da je optimizem med prebivalstvom že skoraj popolnoma izginil, Nihče ne dvomi več, da Nemci proti Ypernu napredujejo, Nemci stoje že na Polygonu, ki ga navadni vojaki imenujejo »utrdba Ypern«, tako močno je utrjen. Leži med Zonnebeke in cesto, ki vodi od Meenena v Ypern, Tudi proti Zandvoorde prodirajo Nemci,
Nemške priprave za prodiranje proii Calalsu.
Bern, 7. maja. »Matin« objavlja iz Londona, da se pripravljajo Nemci na prodiranje proti Calaisu.
Dvajset fandrijskih krajev zasedenih od Nemcev.
Ženeva, 6. maja. »Journal« poroča iz Amsterdama. Osemdnevna nemška ofenziva na flanderski fronti je prinesla rezultat, da so Nemci vzeli dvajset od Francozov in Angležev zasedenih krajev.
Nemški plen na Flanderskem.
Milan, 6. maja. Iz Pariza se poroča: Nemškim četam se je posrečilo priti do nekega smodniškega skladišča v flanderskem preplavljenem ozemlju ter odpeljati 30.000 kg smodnika. Zraven spadajočo tovarno, ki je proizvajala večinoma brow-ninge, so Nemci zaplenili in nato uvedli obrat z nemškimi delavci. Okoliško prebivalstvo so spravili v notranjost Belgije,
Ultlmatum japonske Kitajski.
JAPONSKA DNE 7. T. M. OB 3. URI POPOLDNE IZROČILA KITAJSKI ULTIMAT.
Petrograd, 7. maja (K. u.) Petro-grajska brzojavna agentura poroča danes iz Pekinga: Ob 3. uri popoldne je izročila Japonska Kitajski ultimat, ki poteče dne 9. t. m. ob 6. uri zvečer.
JAPONSKI POSLANIK ZAPUSTI PEKING?
London, 7, maja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Tokia: Če Kitajska pred rokom, ki ga določa japonski ultimat, ne sprejme japonske pogoje, bo japonski poslanik zapu-pustil Peking. Armada in brodovje sta dobila povelje, naj boste pripravljeni, da se lahko takoj podaste na vsak kraj, ki se jim bo določil,
KITAJSKA ODKLONILA JAPONSKI ULTIMAT.
Kodanj, 7. maja. Petrograjski list »No-woe iWremja« poroča iz Pekinga: Kitajska vlada je izročila japonskemu poslaniku noto, s katero odklanja jaopnski ultimat.
IZBRUHA VOJSKE PRIČAKUJEJO šE PRED KONCEM TEDNA.
Curih, 7, maja. Pričakujejo, da bo vojska med Kitajsko in Japonsko izbruhnila še pred koncem tega tedna, tembolj ker Kitajska nc more ugoditi nadaljnim zahtevam Japonske, ker bi sicer nastal upor v državi, Japonci upajo, da bodo vojsko na podlagi svojih vojaških odredb lahko kmalu 'končali.
SPLOŠNA MOBILIZACIJA NA JAPONSKEM.
Stockholm, 7. maja. »Dagbladet« poroča: Japonsko poslaništvo je izdalo poziv o splošni mobilizaciji na vse japonske državne podanike.
70.000 JAPONCEV VKRCANIH.
Rotterdam, 8. maja. Iz Tokia poročajo: Vkrcalo se je 70.000 Japoncev. 20.000 mož se mora izkrcati v Šantungu, ostali čakajo v kitajskih vodah nadaljnih povelj.
AMERIKA IN KITAJSKA.
Amsterdam, 7, maja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Washigglona: Državni tajnik Bryan je objavil izjavo, v kateri se ponavlja, da Združene države trdno drže na politiki odprtih vrat in na ohranitvi terilori-jalne nedotakljivosti Kitajske. Ameriška vlada ne misli na to, da bi opustila katerekoli svoje nagodbcnc pravice na Kitajskem,
liaiija.
i
Rim, 7. maja. Sonnino je imel razgovor s knezom Bulovom in baronom Mac-chio. Pri razgovoru je bil menda tudi Salandra. Včeraj se je vršil tudi ministrski svet, ki je trajal štiri ure. Glede sklicanja zbornice se ni storilo nobenega sklepa. Danes dopoldne se je zopet vršil ministrski svet, pa o poteku se trdovratno molči,
KONFERENCE IN AVDIJENCE.
Rim, 8. maja. Poslanika Biilow in Macchio sta konferirala s Sonninom. Bii-Iowa je sprejel papež v avdijenci.
Dunaj, 8, maja, »N. Fr. Presse« poroča, da je nemški cesar sprejel v avdijenci italijanskega poslanika Bolatija.
PAPEŽ IN KRALJ.
»Koln. Volkszeitung« poroča iz Rima: Zelo dosti se govori o pismu senatorja Ballija v »Popolo Romano«, kjer senator svetuje, naj se kralj in papež združita in napravita mir, namesto da bi se šlo v vojno, ki grmadi razvalino na podrtino in revščino na bedo. Papež in kralj bi se bliskovito združila v bogoljubnem delu in se vrnila v krog svojih dolžnosti in bi žela hvaležnost vsega sveta. Že premirje nekaterih dni bi bila blažena dobrota.
ITALIJANSKI DRŽAVNI ZBOR OD-GODEN.
Rim, 7. maja. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča: S kraljevim odlokom z današnjega dne se je odgodilo sedanje zasedanje senata in zbornice do 20. majnika. Znano je, da bi bila morala zborovati poslanska zbornica 12. majnika.
GABRIELE D' ANNUNZIO TRIUM-FATOR.
Po petih letih se je Gabriele d' Annunzio vrnil v domovino. Vračal se je kot triumfator in prerok. Na zadnji francoski postaji Modane so ga pozdravili tamošnji italijanski delavci. V Bardonechia, prvi postaji v Italiji, ga je pozdravilo odposlanstvo italijanskih častnikov. Ob celi progi ga je ljudstvo navdušeno sprejemalo, V Turinu je ljudstvo udrlo na kolodvor in hotelo, da jim govori. Gabriele je bil preveč ganjen, ni mogel dosti govoriti. Gospe so mu dale rož. Posebno slovesno so ga sprejeli v Genovi. Pričakovali so ga župani iz Genove, Rima in Napolija, mestni svet in številne korporacije, poveljujoči general 4. armadnega zbora in vsi došli parlamentarci. Po ulicah je bilo toliko ljudstva, da je pesnikov avtomobil komaj mogel do hotela. To noč ni v Genovi nihče spal. Vse ulice in prostori so bili prenapolnjeni. Drugi dan pa se je valila nepregledna množica ljudstva v 5 km oddaljen Quarto, Slavnostno okrašene ladje so vozile tisočere goste iz cele Italije k skali, kjer je Gari-baldi nastopil »pohod tisočerih« na Sicilijo. Na majhni višini nad to skalo stoji spomenik. Na podstavku odtisnjene piramide stoji skupina »plemenitih duš«. Vojskovodja zazre zmago onstran obzorja morja. Nad njim in nad ostalimi mrtvimi plava ženska postava. Ko je prišel Gabriele d' Annunzio k spomeniku, ga je množica burno in bojevito pozdravljala. Pred spomenikom je stala Garibaldijeva družina in 50 še živečih od »1000 Garibal-dincev«. Po govoru genovškega župana generala Massone je pesnik prečital svoj govor, ki je hotel to: »Vse, kar imate in vse, kar ste, dajte goreči Italiji. Blagor tistim, ki se vrnejo zmagoviti, zakaj gledali bodo novo obličje Rima in triumfirali bodo z -lepoto Italije.«
D'ANNUNZIOV GOVOR.
Cenzurirani »Grazer Tagblatt« ima nekaj podrobnosti iz govora. V govoru se pesnik obrača na italijansko ljudstvo, ki je pod vodstvom velikega moža, katerega poteze danes zro v to množico, storilo velike reči in danes stoji pred novimi velikimi dejanji. Pri Caltafini jc rekel Garibaldi: »Tukaj ali ustvarimo Italijo ali umrjemo.« In danes iz tega mesta kliče Italijanom: >Tukaj sc Italija rodi na novo in se veča. Blagor mladim, zdravim, krepkim, čiste krvi, lačnim in žejnim slave, ki se žrtv\yejo
za večjo domovino. Blagor z zmago ovenčanim, ki se vračajo iz bojev, zakaj gledali bodo nov Rim, novookrašeno četo Danteja in zmagovito lepoto Italije,« — (Listi v Nemčiji prinašajo ta govor obšir« nejše in v boljši pesniški obliki. Op. ur.)
ZOPET POTRES V AVEZZANU.
Rim, 7, maja. Glasom poročil iz Avezzana so čutili ondi v ponedeljek zvečer ob 9, uri 55 minut zopet zelo močan potres. Tudi iz drugih krajev se poroča o potresu ob istem času.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 7. maja. (K. u.) Agence telegrapliique Milli poroča: Glavni stan izjavlja:
Na dardanelski bojni črti drži sovražnik v Ariburnu svojo dosedanjo postojanko. V okolici Sedil Bahra ie poskušal včeraj dopoldne v varstvu svojih ladij napasti. Boj se je razvijal do popoldneva z za nas ugodnim uspehom. Končno smo s svojim protinapadom prepodili sovražnika v njegov stari izkrcevalni prostor in smo mu zadali težke izgube. Na levem hribu je zasledoval del naših bojnih čet sovražnik do izkrcališča pri Sedil Bahru in ga je obsipaval med njegovim begom z dežjem bomb. V Asserbeidžanu so bili v okolici Dilmana malovažni spopadi med našimi poizvedovalnimi četami in Rusi. Z ostalih bojišč ni nič važnih poročil.
BOJI PRI KALEBOGHAZI.
Carigrad, 7. maja. (K. u.) Po zanes« Ijmh zasebnih poročilih iz Erzeruma so izvedle turške čete ljut protinapad proti Rusom, ki so prodirali iužnozn-hodno od 01tyja v smeri proti Kale-boghazi. Turško protiprodiranje je dobro uspelo. Sovražnik je bil z velikimi izgubami vržen nazaj v smeri na Nar-man. Boji še trajajo. Ruske ujetnike so prepeljali v Hassan-Kale.
EN ANGLEŠKI BATALJON UNIČEN.
Carigrad, 6. maja (K. u. — Zakasnelo dospelo.) Agence telcgraphique Milli poroča: Glavni stan objavlja naslednji komunike: Na dardanelski fronti je bil včeraj vsled napada, ki smo ga izvedli proti sovražnemu levemu krilu pri Ariburnu, en sovražni bataljon uničen in del njegovih močno utrjenih okopov osvojen; uplenili smo nad 200 pušk in strojno puško. Ravno tako včeraj zvečer je naša akcija proti Sedil Bahru imela za posledico zelo težke izgube na angleški strani. Ob tej priliki smo uplenili tri nadaljne strojne puško in obilo municije. Doslej je padlo vsega vkup 10 strojnih pušk v naše roke. — Z ostalih bojišč ni nič bistvenega poročati.	;>
IZKRCA VANJA ZAVEZNIKOV.
Iz Berlina poročajo: Pri otoku Lemnoi )e zbrana silna množica angleško francoskih ladij; našteli so bojnih in transportnih ladij okolu 250. Vojakov za iz'krcava-nje je okolu 50.000. Tudi v Smirni nameravajo Francozi in Angleži izkrcati vojake.	,
K AKCIJAM PROTI DARDANELAM.
Atene, 7. maja. Z več strani se poroča, da pripravljajo zavezniške pomorske sile pred Dardanelami novo akcijo. Ladijsko artiljerijo so ojačili z novimi topovi. Pa tudi na turški strani se pripravljajo na nove napade, Vsled ljutega ognja iz turških fortov proti nekaterim manjšim oddelkom izkrcanih čet, ki so imeli zasedenih več obrežnih točk. so se ti oddelki vzeli nazaj.	, (
VELIKI TRANSPORTI RANJENCEV IZ ALEKSANDRIJE.
Neapel, 7, maja. Semkaj dospeli parnik »Sirakusa«, ki je na potu v Toulon, je pripeljal več oseb iz Aleksandrije, ki pripovedujejo zanimive podrobnosti o darda-nelskih akcijah. V aleksandrijsko luko je do 30. aprila priplulo kakih 40 transportnih parnikov in 4 lazaretne ladje z nad 2000 ranjenci, večinoma Avstralci. Na eni ladji je bilo kakih 100 Francozov. V Iuki v Aleksandriji pripravljajo novo ekspedi-cijo s približno 50.000 angleškimi in francoskimi vojaki, ki so namenjeni za izkrcanje na Galipoliju .
GRŠKA IN ENTENTA. — GRŠKI POGOJI.
Milan, 5. maja. Uradno glasilo ruskega, .vojnega ministra »Ruski In-
valid« priobčuje pogoje, pod katerimi bi Grška posegla v boj: 1. varnost za nedotakljivost dežele med vojsko in nekaj časa po vojski; 2. kompenzacije v Mali Aziji, in sicer tudi vilajet Aidin; 3. varnost glede preskrbe z živili in streljivom; 4. zavezniki morajo odobriti grški vojni načrt proti Turčiji. Sicer pa se Grška brani odstopiti kak kos svoje zemlje in zato je sestava nove balkanske zveze tako težavna.
VENIZELOS ZOPET NA GRŠKEM.
• Atene, 8. maja. Venizelos se je vrnil tta Grško.
DOPUST RUMUNSKIH REZERVI-STOV.
Milan, 5. maja. »Italia« poroča iz Bukarešta: Rumunski vojni minister je poslal pet letnikov zadnjih vpoklicanih rezervnikov na dopust, da opravijo pomladanska dela. Kakor sodijo, ta odredba potrjuje zboljšanje napetega balkanskega položaja, ki je nastopilo vsled zavezniškega neuspeha pri Dardanelah.
Rožno poročilo.
NOBLOVA NAGRADA SE LETOS NE PODELI.
Kodanj, 8 .maja. Letos se ne podeli Noblova mirovna nagrada.
STANJE SADNEGA DREVJA.
Dunaj, 7. maja, (Kor. urad.) Sadno drevje s košičastim sadjem je že skoraj povsod odcvetelo. Ker je sijalo solnce, je tako ugodno odcvetelo, da se sad češenj, češpelj, aprikoz in breskev skoraj povsod mora označiti prav dober. Med drevjem, ki rodi sadje s pečkami, cvete zdaj hruška; cvetje je tudi zelo bogato. Stanje sadnega drevja na jugu popolnoma zadovoljuje. Osobito dalmatinsko sadno drevje mara-ske bogato cvete. Škodljivci sadja so nastopili v zelo omejenem obsegu. Trti je vreme zelo ugajalo. Trta je krepko in enakomerno poganjala. V vinogradih se je delo radi pomanjkanja delavcev in na jugu tudi radi moče nekoliko zakasnilo,
POZIV LORDA KICHENERJA.
London, 5. maja. (Štefani). Župan v Newcastlu naznanja, da ga je lord Kitche-ner naprosil, naj nemudoma skliče načelnike trgovskih tvrdk na debelo in na drob-za tem, da vstopijo vsi po starosti sposobni moški pod orožje. Županu se je namignilo, da zahteva sedanji težki položaj mobilizacijo vseh narodnih sil, ne le, kar se tiče ljudi, ampak tudi kar se tiče gmotnih sredstev.
GENERAL BOTHA ZASEDEL KARI-BIB.
London, 7. maja. (K. u.) »Reuter« poroča iz Kapstadta: General Botha jc zasedel železniško križišče Karibib poleg postaj Johann-Albrechta vrh in VVilhelmova dolina.
POTOPLJENI PARNIKI.
London, 7. maja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Parnik »L u s i t a n i a« je bil torpediran in potopljen. Poslali so pomoč,
Liverpool, 7. maja, (Kor. ur.) Reuter poroča: Parnik »C a n d i d a s« je v torek v Irskem morju torpediral in potopil nek nemški podmorski čoln. Posadka je rešena.
London, 7. maja. (Kor. ur.) »Lloyd« je dobil poročilo, da je bil ob irski obali potopljen parnik »Denturion« (5945 ton). Posadko so rešili.
Dnevne novice.
+ Vseh nas dolžnost! Samo še dobre tri tedne je do žrebanja velike loterije »Slovenske Straže« v korist ubogim slovenskim otrokom, invalidom in vdovam padlih junakov. In Slovenci ne bi imeli toliko zavesti, da ne bi takoj pokupili vseh srečk, katerih namen je tako blag? Vsi, ki smo še doma, tekmujmo, da se vse srečke že tekom enega tedna prodajo. To bo najlepši naš pozdrav junakom na bojnem polju! Naši junaki so za nas vsak dan v smrtni nevarnosti, mi pa bi ne imeli toliko srca, da bi se jih sedaj, ko se nam nudi prilika, da jim dejansko izkažemo svojo ljubezen, ne spomnili? V prvi vrsti so poklicana slovenska županstva, da takoj store svojo dolžnost. Na delo naši vrli občinski tajniki! Prečastiti župni uradi naj namen »Slovenske Straže« priporočajo, slovensko učiteljstvo, dija-štvo naj poseže takoj v najživahnejšo agitacijo, Naši denarni zavodi, naša gospodarska društva, ali tudi Vas ne kliče dolžnost do ljudstva, iz katerega ste izšli? Ali bo sploh kak naš slovenski denarni zavod, naše gospodarsko društvo, ki bo sedaj zaspal svojo dolžnost? Naša društvena organizacija, posebno naše mladenke v izobraževalnih društvih, Marijinih družbah, vse se zganite, da bodo oči naših junakov ob uspehih »Slovenske Straže« veselo sijale. Podružnice »Slovenske Straže« tekmujte m«>H seboj, katera bo več naredila za
uspeh »Stražine« loterije. Vsem, katerim je mar ljudstvo in katerim ljubezen do ljudstva ni prazna beseda: Osnujte takoj v vsaki župniji agitačni odsek naših mladenk in drugih, ki naj tekom tedna preskrbi, da bo povsod naročenih kar največ srečk. Vrednost dobitkov je vendar tudi nekaj: vseh skupaj 20.000 K, glavni dobitek v vrednosti 5000 K, in kar je največ vredno, izbera dobitkov je tolika, kakor pri nobeni drugi loteriji. Srečka pa velja samo 1 K. Stopite okolu svojih prijateljev in znancev, nagovorite jih, naj vam dajo kro-nico za loterijo, zapišite si njihova imena, potem pa po poštni nakaznici takoj vsaj za 10 srečk skupno pošljite denar na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani, nakar dobite po pošti srečke, katere razdelite med one, ki so jih naroČili. Tam pa, kjer prodajajo prodajalne in traiike srečke, jih ondi kupite! Žrebanje je že 31. maja. Ne čakajte do zadnjega tedna, ker sicer pisarna ne bo zmogla dela. Sedaj v vojnem času se tudi pošiljanje denarja ne vrši tako hitro kot sicer, in zadnje dni bi se lahko zgodilo, da denar pisarna pravočasno ne dobi. Vseh nas dolžnost je — takoj storiti svojo narodno dolžnost!
-j- V največji bedi se je spomnila svojega naroda. Na Notranjskem je bila uboga ženica. Beda ji je pognala moža daleč v svet, sama jc v največji revščini preživljala svojo mnogoštevilno deco. V tej bedi je borno kočico tako zadolžila, da je vsak čas pričakovala, da bo morala zagrabiti za beraško palico. Prišla je leta 1912. prva loterija »Slovenske Straže«, Čula je ženica o njej in njenih namenih. Beda uboge žene je bila takrat največja. Zadnjega pre-šička je prodala in od izkupička dala 1 K za srečko »Slovenske Straže«, Mislila si jc: ubogim otrokom je namenjeno, morda bo tudi mojim kdaj prav prišlo. In bilo je tako. Žena je zadela prvi glavni dobitek »Slovenske Straže« in tako rešila svoj dom in svoje otroke. Vsi smo bili veseli takrat. In Vi, ki imate več kot ta uboga ženica, ne bi sedaj ob namenih druge loterije »Slovenske Straže« storili svoje dolžnosti?
-f Inserate za »Narodno Obrambni Vestnik« prosimo poslati zadnji čas do prihodnjega torka dopoldne na naše uredništvo. »Narodno Obrambni Vestnik« izide v 100.000 izvodih ter bo priložen vsem našim listom na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem.
+ Otroci umorjenega prestolonaslednika in ranjenci. Neki bavarski vojak piše svojim domačim: Ko sem bil na bojišču ranjen, sem se z drugimi ranjenci peljal z Dunaja v Prago. Med vožnjo so pripeli k vlaku tudi salonski voz, v katerem so se peljali otroci umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ko so otroci zvedeli, da se peljejo v vlaku'ranjeni vojaki, se niso dali zadržati, da bi jih ne obiskali. Z vsakim posameznim so se ljubeznjivo in sočutno pogovarjali in jih obdarovali s cvetlicami, Na eni prihodnjih postaj so bili vojaki na stroške otrok obilo pogoščeni in obdarovani. Ta dogodek je na nas vse napravil velik vtis in ga ne bomo nikoli pozabili,
-j- Nov drobiž. C. kr. korespondenČ-ni urad poroča: Kar se je pokazalo, da v prometu se nahajajoči nikelnasti dru-biž ne zadošča in ker se kaže osobito v industrijskih okrajih močna potreba po njem, je vlada sporazumno s kraljevsko ogrsko vlado sklenila, da s pridržkom naknadne postavne potrditve te odredbe pusti kovati in izdati drobiž po 10 vinarjev, za vsak slučaj tudi po 20 vinarjev iz novega srebra (zmes 50 odstotkov bakra, 40 odstotkov cinka in 10 odstotkov nikeljna). Izdajati se prične ta denar in sicer lOvinarski novoič dne 10. majnika, in sicer po neobhodni potrebi in kolikor ga potrebuje promet do najvišje vsote 20 milijonov kron. Denar bo po velikosti ln teži nikelna-stemu denarju popolnoma enak in sc bo razločeval le po kovinski barvi in po kovanju reverzne strani.
-f- Zagotovitev krme ln paše. C. kr.
korespondenčni urad pojoča: Danes, 8. t. m., se razglasi odlok poljedelskega ministrstva o zagotovitvi krme in paše in da se izrabijo vsi travniki v korist preživljanja prebivalstvu. V vojnem letu, tako izvaja odlok, je vsak posestnik dolžan, da izrabi vse travnike, pašnike in planine s košnjo ali pa s pašo. Kakor pri njivah tako nastane lahko pri pašnikih in travnikih sila, ker so gospodarji morebiti pozvani pod orožje. Potrebno pomoč more preskrbeti žet-na komisija. Da se ne izgubi paša in krma, jc oblast upravičena, da, če gospodar v gotovem roku nc poskrbi ua uporabo, se mora prepustiti brezplačno občini. Občine naj ali same izrabijo krmo ali pašo, ali naj jo pa izroče dru-Kim. Čim jasnejše sn zaveda vsak posestnik dolžnosti nasproti skupnosti v največjih podrobnostih, z večjim veseljem stori, kar se zahteva, da se v tem velikem letu ne izgubi niti ena travna bilka, ki bi lahko služIla vzdržnvaniu naše živine
—	Dunajski promet elektov. Borzni promet, ki sedaj obstoja v prodaji efektov od banke do banke, je bil včeraj rezerviran. Vzrok tiči deloma v pričakovanju novega avstrijskega vojnega posojila, katerega prospekti so ravno izšli, deloma pa v neodločnem zadržanju nevtralnih držav. Ugodna poročila z bojišč so izprva povzdignila promet v železni in posebno vojni industriji, vendar pa v celoti niso te akcije obdržale svojih povišanj prejšnjih dni. Po rentah iz gori omenjenih razlogov ni bilo povpraševanja. Devize so ostale deloma neizpremenjene, deloma njih noti-ranje ni bilo enotno,
—	Prisedniški svet vojnega žitnega prometnega zavoda je zboroval dne 7. t. m. Med drugim se je naznanilo, da so poverili nakup in prodajo komisijo-narju, in sicer v prvi vrsti poljedelskim zadrugam. Zavod je imenoval do zdaj 349 komisijonarjev, med njimi 133 zadrug, 167 trgovcev, 33 poljedelcev in 29 drugih stanov, in sicer odpade od teh na Štajersko 14, na Koroško 4 in na Kranjsko 11 komisijonarjev. Za krompir se ne ustanovi posebna centrala.
—	Iz ruskega ujetništva je ta teden pisal v Ljubljano svoji materi in sorodnikom g, J o š k o Prežel j, praporščak pri 17. pešpolku. Nahaja se v mestu Petro-pavlovsk, okraj Akomlinskoj v ruski srednji Aziji; popolnoma se je že privadil podnebju, Pravi, da je pisal že mnogokrat; prišli sta sem pa le dve dopisnici. Srčno želi, da bi dobil kak glas iz domovine. Nadeja se pa za trdno, da bo kmalu zopet videl domače kraje. — G. dr. R o k J e -s e n k o se je oglasil iz ruskega ujetništva. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil že dvakrat odlikovani četovodja Janez B e n č i n a iz Bukovice pri Ribnici. Pismo je hodilo dva meseca. Nahaja se v Skobelevu v Turkestanu. Zadnjikrat je pisal 30. decembra 1914. — Ravnotam je tudi J o -ž e f Hočevar iz Zagorice pri Ribnici. Sedem mesecev ni bilo glasu o njem, sedaj pa se je oglasil zdrav in neranjen.
—	Zaročil sc je g. Hinko Zupančič, davčni asistent v Drventu, in gdč. Justa Kmet, učiteljica v Šturijah pri Ajdovščini.
—	Nadzornice stanovanj na Dunaju. Za nadzorovanje stanovanj na Dunaju nameravajo imenovati stanovanjske nadzornice.
-f Kranjska deželna banka sprejema prijave na subskripcijo drugega avstrijskega vojnega posojila v svojih prostorih v dvorcu ob navadnih poslovnih urah. Opozarjamo na današnji inserat.
—	O izmišljenem čudežu na Brezjah. Okoli Zidanega mostu govore, da je strežnik pri sv. maši na Brezjah videl jokati Mater božjo, da ga je dotični duhovnik vprašal, kaj gleda itd. O tem na Brezjah nič ne vedo. Vodstvo iste cerkve izjavlja, da je vse izmišljeno; Marijina čudodelna podoba je brez solz; nobeden, ne mašnik, ne strežnik, ne drugi, ki blizu oltarja kleče, niso videli Marije jokati, niti prositi za tri naštete reči, da ne bi bilo vojske, lakote in bolezni. Tega čudeža še ni bilo na Brezjah, in kdor o njem govori, razširja izmišljen čudež, kar pa sv. Cerkev prepoveduje.
—	Bela žena. Na Kropju pri Ljutomeru je umrla vrla slovenska gospodinja Treza Babic. Rajna je imela pet sinov in enega zeta na bojišču. Štirje so že v ruskem ujetništvu. — Pri Kapeli blizu Radgone je umrl vrl našinec Ivan Knez, — V Gradcu je prominul za legarjem mladenič-vojak 20. lovskega bataljona Anton Kotnik, rojak iz Veržeja. — V celjski bolnišnici je umrl vojak 7, pešpolka koroški Slovenec Kari Pšunder.
—	Rekviriranje odvisne zasebne moke na Dunaju. Dunajska »Zeit« poroča: Posvetovanja o izdaji napovedanih novih odredb namestništva glede krušnega in močnega vprašanja so končana. Razglašene bodo prihodnji teden. Najprvo se bo obrnil prihranek na krušnih kartah revnejšim slojem, nato se bo odredilo rekviriranje odvisnih zasebnih zalog moke. Določilo se bo, da smejo letovičarji vzeti seboj le toliko moke, kolikor jim jo pripada do žetve. Odvisno moko bodo morali na Dunaju zasebniki oddajati na magistratu. Za ostale dele države bo vojni žitni prometni zavod izdal potrebne odredbe.
—	Davka prosto 5 in pol odstotno avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915.
Kakor iz razglasa na drugem mestu tega lista razvidno, sprejema od danes, kot, oficijelnem pričetku subskripcije, priglase na to posojilo Podružnica c. k r. p r i v. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani, Prešernova ulica 50, katera jc z vsakimi pojasnili na razpolago.
UubljoDske novice.
— Za vojake jc vsako nedeljo ob r?. zvečer pridiga v stolni cerkvi. Vojaki, povejte to eden drugemu in pridite v obilnem številu!
lj Promenadni koncert godbe našega 17. pešpolka bo danes od 5. do 7, ure pop, v Zvezdi,
lj Šentjakobsko prosvetno društvo
priredi v nedeljo ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih redno društveno predavanje. — Ker je treba društveno knjižnico popolnoma preurediti, se pozivajo tem potom Vsi člani in članice, da vrnejo knjige v nedeljo pred ali pa po predavanju in pa prihodnjo sredo zvečer ob določeni uri za knjižnico.
lj Nadlegovanje občinstva na najlep* šem ljubljanskem sprehajališču, V včerajšnji seji magistratnega gremija je interpe-liral član gremija obč svetnik Pustoslem-šek, kedaj stavbni urad izvrši sklep, naj predlaga drug prostor za ljubljanski »Pra-ter«. Odgovor je bil, da se bo še »počakalo«. Član gremija Iv. Štefe je opozarja! na to, da se v Lattermanovem drevoredu pripuščajo razstave** kakršnih bi se sramovalo vsako najriijpnjše mestece. Nikjer na deželi se kaj tako škandaloznega več ne vidi. Dovoljene naj bi bile samo razstave, 'ki imajo res kak izobraževalni namen aH so resnično zabavne. Sedaj pa stoje ondi stvari, ki so samo za poneum-nevanje in izkoriščanje ljudi. Tudi bi se ne smelo zgoditi, da se hreščečim gugalni-cam dovoli kar celo leto ostati v Ljubljani, kakor se godi s sedanjo gugalnico. Zahteval je, da mora gremij vedeti za vsako tako dovolilnico. Sklenilo se je, da se pooblasti g. župana, naj sestavi komisijo iz magistratnih uradnikov, ki bo imela nalogo poučiti se o podjetju, predno se mu dovoli, da dobi prostor v »Pratru«, Gosp. župan je prav umestno opomnil, da bi bilo najbolje za nekaj časa sploh nobeni taki »razstavi« dati dovoljenja. Upamo, da bo g. župan to zadevo odločfto vzel v roke, kajti občinstvo je od 'lažnih izkoriščevalcev na najlepšem ljubljanskem sprehajališču res že preveč nadlegovano.
lj Konferenca katehetov bo prihodnji ponedeljek, dne 10. maja ob šestih zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne. — Referat (praktična kateheza) ima prof. J, Mlakar. — Po konferenci določitev spovednih dni.
lj Danes 8. maja, jutri v nedeljo 9. maja in v ponedeljek 10, maja naj bo od« ločitev za vsakega, da se poda pogledat predstave »Kino Centrala« v deželno gledališče. Spored je zopet izredno bogat in obsega: 1. Izven iovčevega okrožja. Naravni posnetek. — 2. KiaematograStčni posnetki z avstrijskih bojišč, — 3. Moč. Variete. — 4. Ilzina zaroka. Sijajna veseloigra. — 5. Spretno dekle si samo pomaga. Krasna komedija v dveh dejanjih, spisal Viktor Sjorstrom. V glavnih vlogah Klara Wieth in Rihard Lund. — 6. Julij in 70-lUke. Komično. — Predstave sc vrše: ob delavnikih ob 4. in 1 -6. popoldne, 7. in ' .9. zvečer; ob nedeljah in praznikih ob ' Ji. dopoldne, 3„ \m5„ 6.. V>8. in 9. uri zvečer. — Pri vsaki večerni predstavi se na projekcijski sceni pokaže najnovejše avstrijsko in nemško vojno poročilo. To podjetje hoče občinstvu nuditi res nekaj lepega in izrednega, ker naloga podjetja* iv služiti interesom kakega posameznika.
lj Popoldanski izlet k Sv. Katarini nad Medvodami priredi prihodnji praznik dne 13. maja mladeniški odsek križevniške moške in mladeniške Marijine družbe v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane ob pol 12. dopoldne, prihod v Medvode opoldne in nato skozi Presko na goro. Povratek zvečer po pešpoti na Zgornjo Šiško. Vsi člani in prijatelji družbe se vljudno vabijo.
lj »Glasbena Malica« v Ljubljani priredi v soboto, 8. maja 1915 ob %8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in »Glasbeni Matici» III. dobrodelni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada.
lj Za nalovljene hrošče bo vsled sklepa magistratnega gremija mestno vrtnarstvo plačevalo 12 vinarjev za kilo. Mladina, na lov!
lj Zadruga krojačev itd. v Ljubljani zopet oddaja večje množine krojaškega dela za svoje člane krojače. Kdor se za to delo zanima, naj se zglasi pri načelstvu zadruge, kjer dobi delo in natančnejša navodila. — Fr. Jeločnik, načelnik.
lj Umrli so v Ljubljani: Juri Ožanič, poddesetnik 17. pešpolka. — Aleksander Težak, rejenec, 4 mesece. — Anton Ferle, delavec, 45 let. — Fran Dolar, črnovojnik 7. lovskega bataljona. — Josip Škrinar, bivši kontorist-hiralec, 40 let.
lj Javna stranišča bodo odslej pod strogim nadzorstvom. Kdor nc bo skrbel za čistost stranišč, bo strogo kaznovan.
lj Zatekla se je prav majhna, belo-črnolisasta psica s skoro novim vratnikom brez znamke. Lastnik jo dobi pri g. Hinko Zirkelbachu v Ljubljani na Opekarski cesti, Mala čolnarska ulica št. 9.
'ŽELODČNA TINKTURA
kkarmjd FICCGLfjd v Ljubljani
Vttfottio \tt oifty\i\«M.
RAZPOŠILJA
I steklenica 20 vlnarieo.
Naročila po povzetji..
Vojno zavarovanje.
Vdovski in sirotinski zaklad za skupno oboroženo moč namerava med vse sloje prebivalstva razširjati misel vojnega zavarovanja. Zadeva ima jako važen gospodarski pomen.
Od vojskujočih sc vojakov poseduje le neznaten del police za življensko zavarovanje, katere bi za slučaj smrti v vojni jamčile zaostalim izplačevanje zavarovane glavnice.
.Vojaki na fronti sc na običajni način nc morejo zavarovati za življenje, ker je posebna zdravniška preiskava jako otežkočena. Temu naj opomore vojno zavarovanje, ki ga sklepajo zaostali na življenje oseb, ki so k vojakom odišle. Če bi se tako vojno zavarovanje splošno razširilo, bi bilo to iz-vanredne koristi. Pomisli naj se, da državne podporne rente za vdove in sirote in pa njihova oskrba po občinah zagotavljajo le najpotrebnejše živtjen-ske potrebe. V obče bode renta vdovi v vojni padlega vojaka le v zelo redkih slučajih omogočila, da bi po moževi smrti obdržala moževo posest ali nadaljevala njegovo brt in kupčijo ali da bi sploh mogla premagati nastale denarne težlcoče. Ako pa ima vdova v prvem času kako glavnico, naj si bode tudi majhna, potem ji bode mogoče, da uredi nujne obveznosti in da s tem prepreči prodajo ali rubežen svoje imovine. Poskrbela bo za obdelovanje svojega posestva ali za nadaljevanje obrta in morda si bode celo zasigurala kak nov vir dohodkov.
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad se poteguje le za tako zavarovanje, ki se sklepa ne le za slučaj smrti v vojni, temveč pri katerem se zavarovalna svota brez vseh pogojev izplača, ako zavarovanec umrje tekettn enega leta od dneva sklenjene zavarovalne pogodbe. Pri takem zavarovanju ni nobene nejasnosti glede zavarovalnih zahtev. Zavarovalna svota se tedaj izplača, čc zavarovanec v vojni umrje, če umrje vsled ran ali bolezni, ki si jih je pridobil v vojni, če se pogreša ali če v ujetništvu umrje, nadalje pa tudi če umrje po svoji vrnitvi iz vojne naravne smrti še pred pretekom zavarovalnega leta. Edinole v slučaju samomora ugasne vsaka pravica do zavarovalne vsote.
Vojno zavarovanje se bode potem izdatno razširilo če višina zarovalnih premij ne bo prekoračila plačilne zmožnosti širših krogov ali vsaj izdatnega dela v poštev prihajajočih rodbin. To vprašanje je ugodno rešeno, ako se bode ravnalo po načelih, ki jih je vdovski in sirotinski pomožni zaklad natančneje presodil in katerim je ministrstvo za notranje zadeve pritrdilo. Večina onih oseb, ki vzdržujejo svojo rodbino in imajo skrbeti za oskrbe potrebne svojce, spada v kategorijo onih črno-vojnikov, za kojih zavarovanje bi se plačala premija v znesku 41/o% zavarovane vsote. Za zavarovalno glavnico 1000 K ali le 500 K, bi sc tedaj morala plačati premija 45 K oziroma 22.50 K.
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad je nadalje poskrbel, da smejo one rodbine, ki vživajo državni vzdrževalni prispevek (in teh je največ med manj imovitimi rodbinami) plačati premijo v 6 mesečnih obrokih. Zavarovalni prispevek bi tedaj pri zavarovanju na 1000 K znašal v enem mesecu 7.50 K ali pri zavarovanju na 500 K lc 3.75 K. Državni vzdrževalni prispevek je posebno pri večjih rodbinah razmeroma precej visok in bi sc zaraditega mogli zavarovalni prispevki plačati brez posebnih težkoč. Pričakovati je, da sc bode večjo število rodbin z radostjo po-
služevalo vojnega zavarovanja, ako se bode zadeva primerno pojasnila.
Pospešitev te gospodarsko jako zdrave misli, s katero se naj zaostali opomorejo polom samo po niči. bo tudi izdatno razbremenil državo in občine. čc sc ta misel samopomoči vko-renini pri rodbinah v vojski se naliaja-jočih oseb, potem ni dvoma,da sc bo ta misel razširila tudi med širše kroge. Po dosedanjih izkušnjah so bilo občine, nadalje javni in zasebni delodajalci v mnogih slučajih pripravljeni, da zavarujejo svojo k vojakom odišle uslužbence in delavce in da ali tozadevno premijo plačujejo povsem iz svojega ali pa vsaj prispevajo z znatnimi zneski. Dotični delodajalci so bili pač uverjeni, da se ne bodo mogli odteg-niti dajanju podpor zaostalim onih nameščencev, ki nimajo pravice do pokojnine oziroma je šc nimajo, nadalje* svojih kvalificiranih ali dolgo v obratu službujočih dclavccv in da jc vsled tega boljše, če plačajo nizko premijo kakor če jih zadenejo tako visoki pre-skrbovalni prispevki.
Kar velja za delodajalce, velja v šc večji meri za občine kot upravne kor-poracije. Nepreskrbljeni zaostali v vojni padlih vojakov bodo končno tudi obremenili oskrbe ubožcev in marsikatera občina se bo raje izognila tem bremenom z vojnim zavarovanjem.
Končno bodo pri primerni propagandi gotovo tucli razne osebe iz zgolj človekoljubnih razlogov na tozadevno željo z osebnimi razmerami vpoklican-cev dobro poučenih občin plačale zavarovalne prispevke za one vojskujoče vojake, kojih svojci sicer žele to vojno zavarovanje, a vsled velike stiske ne premorejo plačevanja dotičnih premij.
Z ozirom na navedena dejstva jc vojni pomožni urad spoznal, da je treba podpirati dogovore, ki jih je vdovski in sirotinski pomožni zaklad v zadevi vojnega zavarovanja sklenil z zavarovalnico »Avstrijski Fcniks«, kajti tako zavarovanje bo v izdatni meri olajšalo in preprečilo razne gospodarske po vojni povzročene škode.
Velika vsota deoarfa
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
10 letna garancna13 milMone še v rabi?
najboljši in dosedaj nedosežsii v trpežno-sti za rodbinsko in obrtno rabo, šiva, veze (štika), krpa (maši) nogavice iu perilo. Pouk brezplačen v hiši. Najkrasnejša oprema. Primerna priložnostna darila.
Edina tovarniška zaloga Šivalnih strojev
n
Ljubljana, za vodo, blizu frančiškanskega mostu, levo, 3 hiša.	529

RoBberg i Molkenrain 1191 m '
iadelkopf l6sbwsil.'
.?> "" . ™ j v* NIŠSSlisKE' ZMAGE NA HARTMANNS-WEILERKOPFU.
Zopetna osvojitev Hartmannswei-lerkopfa, o čemer sta bila ujeta francoska polbataljona, se vredno pridružuje velikim nemškim uspehom pri i pernu. Napad se je izvršil ocl več strani istočasno in je Francoze presenetil. v zadnjih 14 dneh so nemške čete svoje proti jugu ležeče postojanke
r T »•• .	t
izredno močno ulrdile in napad skrbno pripravile, šc skoro večji nego orožni uspeli je moraličen učinek te zmage. Nemci zdaj zopet popolnoma obvladujejo vzhodni rob Vogezov in važno železniško progo Kolmar — Bolhvcilcr —Mtihlhauscn. Naša slika (ki jc posneta po neki francoski sliki) kaže bojno ozemlje z najnatančnejšimi označbami.
••046 51V-
•••ttSK?, ••oo
••*©:. r
••e©&H?i •••©gi/c •••©j;?;
•	••fkčmr. •••OUtA
•♦•o
•••©Vuc
»••oivu; •••©SK". •••aSJvj
sssife
••oav,,, ••eaSRs
iiSiš
••©fSHž
•••ifijte •••iSHč
••f » ••®©5tt2
•••©Sji: ••©eivlc
••••ziit
••••PVtt; ••»©h/lr,
•••C.
•••ep t m
•••©lih i
•	••©.htv
"•tera
••©ISftt ••»tSJtc
•	o o ep. iX •••©:£ h: •••©&nr.
•••©p-ux
•••e^itr.
•«»©pvi
•©•fSJu.
••••ari
»•»Sanc
••••SJte
•■«055 v-
•	•b«: ■••J^ii
•••cŠtH ••o
"SJSftr. •••ffiJif tč
••»o:.--i •••«&■ ž
••oJJCf j •i.©,ic J
•«»• iftrf .••SJiHril
•»•• .....
..•0,51^1
..»»ij.vl
•••©SJuJ
•••ip^r ••»©^h t w»fffl -R »••©PVA,«
•••©P%a;8]
•••e-j-./vft
••®©pv<xl ••©•'rret C ••©©JiM« I
•••ti* v .
— »Zr ,
»oj^fif E
••«©" /f.B v;-
•	•St^rri
"li r ž
••»©o
s
\(i y
"•••©ivt^l
••<l».v J •••»Ji*. |
•••8.H i.l ••»iivul
■••».<; i i
..ofl'., ■ w !
••ci i
•	r mm n I
•	i
o Božjem Srcu Jezusovem.
Spisa/ P. Marijofil Hofeček, frančiškan. Cena K 1-20 za broširan, i( 2 — za vezan izvod je skrajno nizka.
Ta premišljevanja so času primerna, pa za vse čase namenjena. Potreba po takih premišljevanjih je bila vedno večja, posebno odkar se z vso vnemo goji in širi češčenje presvetega Srca. Po teh premišljevanjih bomo natančneje spoznali skrivnosti in milosti, ki jih hrani Zveličarjevo Srce za nas, in s katerimi nas želi obogatiti. Knjiga bo njim, ki jo bodo, rabili v tolažbo in naj donese mir vsaki slovenski hiši in sleherni družini.

Matere Božje za mešani zbor, oziroma eno- dvo- ali triglasni zbor, zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim zborom. Z njimi pa ne bo vstreženo samo pevovodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznjke bodo prav dobro došle.
ici neSes in zemlje.
Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. - UglasbU Karlo Adamič. Cena partituri K 180, glasovi po 40 vinarjev.
Te skladbe so globoko zamišljene in uprav mojsterski izpeljane in pričajo o temeljitem znanju teorije, harmonije in kontrapunkta. Melodija teh skladb je posebno izrazita, zmerno moderna, pa vendar močem naših zborov ca deželi umerjena.
' J
emljevid € v rope.
Merilo 1:4,000.000. Cena K 2-40, nalepljen na platno s palicami K 6'50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6 —.
Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse drugo zemljevide. Velikost znaša lm 15 cm X 86 cm.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
Urejuje profesor J. Grafenauer. Cena
za sešitek
60 vinarjev. Sešitek 1/4 vezan v eno knjigo K 3-50
Ta zbirka nudi najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva, katere je treba na vsak način ohraniti našemu ljudstvu. Dosedaj so izšli:
1.	zvezek: Josip Ogrinec, Vojnimir ali poganstvo in krst. —
Strneno polje.
2.	zvezek: Franc Erjavee, Hudo brezano ali Gozdarjev rejenec.
— Ni vse zlato, kar se sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Kutnu. — Mravlja.
3.	zvezek: Vesele povesti, Jaklič, Za možem
Jurčič, Pravda med bratom. i. zvezek: Ksaver Meško, Povesti in slike: čez travnik. — Požigalec.
— V pustiv je šla. Štiri suirti. — Pot
Au Maric a. m
Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnini sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama. Cena K 120, v platno vezana K 1-80, no pošti 20 vinarjev več.
Knjiga ne bo služila samo ob času draginje, temveč bo tudi ob dobrih časih pot do blagostanja. Njene posebno vrline so označene v predgovoru, katerega naj pazno prečita vsaka gospodinja. Knjiga se ogiblje potrato in vpošteva povsod varčnost ter uči, kako si pomaga gospodinja s sredstvi, katera so vedno in povsod dobiti. Vsa navodila so večkrat preizkušena in so se sprejela samo jedila, ki se tudi glede okusa lahko postavijo na vsako imenitno mizo. — Zelo pregledno kazalo ob koncu knjige ti tudi pomaga takoj rešiti vprašanje kaj boš danes ah jutri kuhala. S to knjigo v roki boš znala postaviti na mizo tudi eno in isto Živilo v najrazličnejših oblikah in si boš znala vedno pomagati z malimi sredstvi, da ne prideš nikdar v zadrego. Knjiga bo mnogo pripomogla k blagostanju slovenskega naroda. Cena knjigi, ki obsega 224 strani je skrajno nizka.	'
liltBSS« jj-nfsj;::
J.-il
i.nfco«*-
it
asMSsj" ifiižii
■SHBfe®*
hm h
shb!»««
M ... e«*-
H>xHŽ©#e*
B8H9Ž2SŽ IriHfč'«
,N a
BrtrU^©**«
J m:-
l:T l/o*..
yj ..	SB"
B
v	»»••
I
»vfi:::
pliL*:
J.ViS©®**
i|3i.x'©©«« \\ '■ ■i ©©»• RaMBi©*«
'i - ' ' Ali,
IshM
HSHF.io«
»?$ it f ? f v?i ?ffiiff f f ti ? sH? TfTfffffTffiiyi?nff?ff???fnfff?7?nf??ff?ffffff^
• - l*M .,©•••
■	.>',»"» P©**
I • I**' y tHEie**
■	"račr.©®** I^tcf®-H^^a©««*
J.^bI®« i '
-m:::
ESSSSGšIfElSISHSHHSBHH®®®®
II 11
Dovoljujem si Vas s tem vljudno obvestiti, da se začetkom meseca maja preselim s svojo
špecerijsko trgovino

na Dunajsko cesto št. 20, v isto hišo, kjer se že nahaja moja pražarna in špecija/na trgovina za kivo (poleg „Kmečke posojilnice", nasproti postaji cestne železnice). Priporočam se cenjeni nadaljnji naklonjenosti
z odličnim spoštovanjem
Karol Planinšek
Št 6.
mviM^jm
911 3
Ker bo v četrtek dne 13. maja 1915 praznik Vnebohoda, naznanja podpisano načelstvo, da se bo vršil običajni semenj v trgu Sodražica
mr dan pozneje, to ie dne 14. maja t. S.
Gospodarski odbor trga Sodražšca,
štupica, t. č. načelnik.
dne 25. aprila 1915.
ITrt^tirmiln« "Ose blago ss po starih J ^UAlUumv •	cenah prodaja.
Največja bogata zaloga ur, verižic, vojnih obeskov, uhanov, zapestnic; največja izbira briljantov.
Priporoča in vabi za obilni obisk
9	tt^fi.
delničar švicarskih tovarn „Union" ur.
SJS®" Naročite novi vojni spominski cenik s koledarjem tudi po pošti zastonj!
KmEtoualcem in posestnikom!
Vsled velike zaloge oddajam po znižanih cenah
V ■
SME
M
brez zareze in z zarezo tudi v podolgasti obliki ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanjo prevzame vsako garancijo.
Tovarna cernentnin, IVAN JELACIN v Ljubljani.
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893. v
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, asscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
o
Ijanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
$
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2) 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Šjjj Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani I. podpredsednik:	II. podpredsednik:
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr. prolesor v pok. v Ljubljani; dr. Ferdo ČcUal,^tolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. prolesor in kanonik v Ljubljani. — Člani Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. liu rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač, revident in posestnik v Ljubljani

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Umon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
Mi cela dežela Iniii
ter jih obrestuje po	brez
kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4'75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
m )
I
H
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata EberI
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena m stavbena pleskarja
Miklošičeva cesla
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
, n—um I ............I HIBI —■■»■■''■■■■■I -----■—»■Ti—i...........!■ ■	■ ■■■■■iiiiwb>iih WI mi ■	■■ m u nn s9cth=ebmu-i^mm ■■ ■ i Mina mm™ mu ■	i"	1	1
| Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. __________Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete m	slikanje.
ueiavnica za črkoslikarska, ™ likarska in pleskarska dela Hi
Igriška ulica 6, Gradišče.