POLETJE - Začelo seje poletje; čas dopustov na morju, v hribih, čas izletov .. Upajmo, da bo ta letni čas letos radodaren tudi z lepimi, sončnimi dnevi. - Foto: F. Perdan
Leto XXX. - Številka 49
TRIDESET LET 1947-1977
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO SOCI
N E Z
Kranj, petek, 24. 6. 1977 Cena: 3 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
ZA GORENJSKO
Tretji letnik v Kranju
Predsedstvo skupščine gorenjskih občin potrdilo predlog o ustanovitvi pedagoškega centra pri kranjski gimnaziji — Učenci tretjega letnika pedagoške gimnazije bodo nadaljevali šolanje v centru — Začetki usmerjenega izobraževanja
Kranj — Ko so pred dvema letoma v Kranju, Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah ustanovili oddelke pedagoške gimnazije, je bilo rečeno, da bodo učenci šolanje v tretjem in četrtem letniku nadaljevali v Ljubljani. Ker pa je bil vpis zelo velik — samo v naši regiji zaključuje te dni drugi letnik 130 učencev — pedagoška gimnazija ne more sprejeti vseh kandidatov za tretji letnik. Zato so malo pred koncem šolskega leta predlagali, da naj Gorenjska sama poskrbi za nadaljnje šolanje teh učencev.
Predlog je prišel tako rekoč čez noč in je bilo potrebno takoj ukrepati. O problemu je v začetku meseca razpravljalo predsedstvo gorenjskih občin, ki je že takrat sklenilo, da je vsekakor treba poskrbeti za nadaljnje šolanje učencev pedagoških oddelkov. Podprlo je tudi zamisel, da bi na Gorenjskem ustanovili pedagoški center. Ker pa so imeli na voljo premalo podatkov, da bi se lahko konkretno odločali, so imenovali posebno komisijo, ki naj čimprej pripravi predlog mreže pedagoških šol na Gorenjskem, in sicer v skladu s potrebami po pedagoških delavcih v srednjeročnem obdobju.
O tem predlogu je predsedstvo skupščine gorenjskih občin razpravljalo v sredo. Komisija je v sodelovanju s šolami in skupnostjo za zaposlovanje ugotovila, da na Gorenjskem potrebujemo vsako leto približno 100 novih pedagoških delavcev in to šolnikov in vzgojiteljev. Pri tem pa niso upoštevane večje potrebe, ki jih bo prineslo usmerjeno izobraževanje in celodnevna šola. Zato je ustanovitev pedagoškega centra smotrna. Predsedstvo se je s predlogom strinjalo.
Letos se je v predvpisih prijavilo za pedagoško gimnazijo 91 interesentov. Drugi letnik pa zaključuje 130 učencev. Med njimi se jih je 11 odločilo za vzgojiteljsko smer, 41 za
Obisk kitajskih
vojnih veteranov
Delegacija vojnih veteranov narodnoosvobodilne armade ljudske republike kitajske, ki jo je vodil načelnik generalštaba kitajske armade Vu-Hsiu Cuan je med obiskom v Sloveniji v sredo, 22. junija, obiskala tudi Gorenjsko. Člani kitajske delegacije, v njej je bil med drugim tudi veleposlanik LR Kitajske v SFR Jugoslaviji Hang-Hai Feng, spremljali pa so jo predsednik republiškega odbora ZZB NOV Janko Rudolf, gene-ralpolkovnik Vicko Antič in general-polkovnik Jože Ožbolt, so obiskali Begunje, Drago, Kropo in Dražgoše. V Begunjah so položili venec ob spomeniku talcev, obiskali pa so tudi vojašnico Andreja Žvana-Borisa na Bohinjski Beli. Z obiskom Gorenjske, kjer so goste sprejeli in pozdravili predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij, se je tudi končal obisk delegacije kitajskih vojnih veteranov v sloveniji. -jg
razredni pouk, 52 za družboslovno in jezikovno usmeritev, 26 za naravoslovne in matematične vede, 6 dijakov pa se ni opredelilo. Ker se bodo vzgojiteljice šolale v tretjem letniku na Vzgojiteljski šoli v Ljubljani, bodo v Kranju nadaljevali šolanja štirje oddelki, in sicer: 1 za razredni pouk, 2 družboslovna in jezikovna in 1 naravoslovno matematični.
Ker mora biti mreža pedagoških šol na drugi stopnji, to je v tretjem in četrtem letniku bolj dolgoročno zasnovana, predvsem zaradi učiteljskega kadra in opremljenosti, je predsedstvo podprlo tudi predlog, da se center ustanovi pri kranjski gimnaziji. Zaradi prostorske stiske na tej ustanovi naj bi poskusili najeti dve učilnici pri delavski univezi, predlagajo pa tudi ureditev ene učilnice v sedanji stavbi. Če to ne bi bilo možno, pa naj bi razmislili o delni uvedbi dvoizmenskega pouka.
Zaradi oddaljenosti se vsi učenci ne bodo mogli voziti v šolo, zato so v kranjskem dijaškem domu namenili za učence tretjega letnika pedagoške gimnazije 30 mest.
Na seji predsedstva skupščine gorenjskih občin so tudi nakazali možnost nadaljnjega razvijanja pedagoškega centra v Kranju, kjer naj bi se učenci šolali vse do diplome. Zlasti bi bilo to dobro za razredni pouk, pa še učitelji bi se lahko izobraževali ob delu. Center pa je tudi prvi korak v usmerjeno izobraževanja in zato je še toliko bolj pomembno, da bo njegova organizacija v redu izvedena.
L. Bogataj
Brigada za Kozjansko
KRANJ — Danes zjutraj odpotuje na Kozjansko kranjska mladinska delovna brigada dr. Franceta Prešerna. V njej je 43 mladink in mladincev — mladih delavcev, dijakov in študentov. Na Kozjanskem bodo delali do 15. julija.
Sredi junija pa je odšla na delovno akcijo, na cesto Bratstvo in enotnost, brigada Jože Gregorčič, v kateri je 51 brigadirk in brigadirjev, večinoma mladih delavcev. L. B.
ix.zbor_ gorenjskih
aktivistov
IN SREČANJE BORCEV
GORENJSKEGA ODREDA
zasip,2&6-1977J
IX. zbor gorenjskih aktivistov
in srečanje borcev Gorenjskega odreda — Slavnostni govornik na Homu nad Zasipom pri Bledu bo sekretar zvezne konference SZDLJ Marjan
Rožič
bodo nastopili godbe na pihala Gorje, Lesce in Tržič, združeni pevski zbori občine Radovljica in ženski pevski /.bo- z Jesenic, recitatorji delavske univerze Linhartovega odra mladih iz Radovljice in garnizije Bohinjska Bela ter folklorna skupine Veri ga Lesce.
Pripravljalni odbor zbora aktivistov in srečanja borcev Gorenjskega odreda obvešča, da bo promet z avtobusi mogoč le do vasi Zasip, naprej pa bodo morali udeleženci peš po cesti Reber. Z osebnimi avtomobili pa bb moč priti do Homa po enosmerni cesti do parkirnega prostora. Promet za osebna vozila bo dovoljen proti Homu do 11.30, nato pa bo potekal v obratni smeri. Pripravljalni odbor obvešča tudi vse udeležence srečanja, naj upoštevajo navodila miličnikov in članov narodne zaščite. A. Ž.
ZASIP - Na Homu nad Zasipom pri Bledu bo v nedeljo, 26. junija, ob 10. uri deveti zbor gorenjskih aktivistov in srečanje borcev Gorenjskega odreda. Zbor aktivistov, ki je vsako leto v eni od gorenjskih občin, je letos v radovljiški in sicer v krajevni skupnosti Zasip, ki kot ena od najmlajših krajevnih skupnosti v občini praznuje svoj praznik. Srečanje borcev Gorenjskega odreda pa je povezano tudi z njihovim praznikom.
Odbor Cankarjevega bataljona in Gorenjskega odreda je za svoj praznik, praznik Gorenjskega odreda, izbral dan požiga mostov v Mostah pri Žirovnici. To veliko akcijo je opravil tedanji 1. ali Cankarjev bataljon Gorenjskega odreda sedemindvajsetega (po nemških dokumentih) oziroma 29. junija 1942 kot trdijo nekateri udeleženci.
Prireditelji nedeljskega srečanja na Homu pričakujejo, da se bo na svečanosti zbralo več tisoč aktivistov in borcev. Slavnostni govornik bo sekretar zvezne konference socialistične zveze Marjan Rožič. Nato pa bo sledil kulturni   program,   v katerem
Cestni tovor na prepihu
Najprej ugotoviti, kje, kaj in koliko vozijo tovorna vozila in kolikšno je njihovo število —  Ali bi tudi tovornjaki lahko vozili po voznem redu
Razbremeniti ceste tovora, ki ga je mogoče prevažati tudi po želez niči in smotrneje programirati in izkoriščati zmogljivosti cestnih tovor nih vozil, sta osrednja cilja širokih prizadevanj, ki jih je zastavila Go spodarska zbornica Slovenije. Na območju petih gorenjskih občin bo zt .njihov uspeh skrbel regionalni odbor za integralni transport — skrajšano ROIT, ki je nedolgo tega začel delovati pri medobčinskem odboru GZS za Gorenjsko. Njegov predsednik je Vitkor Pipan.
Naloge, ki se jih ROIT loteva, izhajajo iz samoupravnega sporazuma o delitvi dela med cesto in železnico, ki ga je večina slovenskih gospodarskih organizacij podpisala v mesecu marcu. Doslej seje med podpisnike vključilo tudi okoli 65 odstotkov gorenjskih organizacij združenega dela, njihovo število pa se še povečuje.
Uresničevanje omenjenega sporazuma ne bo niti najmanj preprosto, in sicer zaradi tega, ker večina tovornih prevozov teče mimo registriranih cestnih prometnih organizacij in jih bo zelo težko vključiti v enotno programirano akcijo. Lanskoletni republiški podatki sc prav presenetljivi: železnica je prepeljala 10 milijonov 114 tisoč ton registrirane cestno-prometne organizacije 14 milijonov 437 tisoč ton režijski promet pa 57 milijonov ton. Levji delež imajo torej tovornjaki ki jih uporabljajo industrijske, gradbene, komunalne, kmetijske in druge organizacije za lastne potrebe. Zelo veliko tovora pa prevozijc tudi zasebniki. Kakšna so ta razmerja, zanimivo kažeta podatka, da ima največja gorenjska prometna organizacija, ki je del Alpetoura, 190 tovornjakov, zasebni prevozniki v petih občinah pa jih imajo okoli 300.
VOZNI RED
Sicer pa je sedaj pregled nad vozili in tovori na splošno več kot pomanjkljiv. Zato bo ROIT začel svoje delo prav s tem, da bo podrobne preučil, kod znotraj Gorenjske, z nje in vanjo vodijo najmočnejše transportne poti, kakšna je teža in prostornina tovora, kdo vse ga prevaža in koliko vozil različnih tonaž je za to na voljo.
Šele iz teh ugotovitev bo mogoče izvajati predloge za načrtnt preusmeritve posameznih tovorov s ceste na železnico.
Hkrati naj bi marsikaj koristnega pridobili tudi za smotrnejše izkoriščanje tovornjakov. Smelo je mogoče trditi, da sedaj prevozijc veliko kilometrov prazni ali na pol prazni, kar seveda zelo zmanjšuje njihovo donosnost. S premišljenim programiranjem njihovih voženj prek zbiranja in usklajevanja potreb več uporabnikov bi lahko ogromno prihranili.
V številnih ra«vitih državah je na primer povsem običajno, da tovornjaki, ki dovažajo blago trgovskim organizacijam v posameznem kraju, vozijo.po voznem redu s tem, da tovor po ustaljenem redu ali sprotnem dogovoru pobirajo pri različnih dobaviteljih. Trgovci točno vedo, ob kateri uri bodo naročeno blago prejeli, tovornjaki pa so vedno dobro izkoriščeni.
Ni razloga za to, da ne bi kdaj kaj podobnega vpeljali tudi pri nas; saj nimamo prav nobenega opravičila za to, da bi se kar naprej otepali možnih prihrankov. Metka Sosič
5. STRAN
SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE:
Na peti strani danes objavljamo izvlečke gradiva za skupno sejo vseh zborov radovljiške občinske skupščine, ki bo v sredo, 29. junija, v veliki skupščinski dvorani v Radovljici. Delegate oziroma delegacije v radovljiški občini še posebej opozarjamo na oceno poslovanja v prvih treh mesecih letos v občini, nadalje na poročilo o problematiki štipendiranja in na poročilo o delu izvršnega sveta. Izvlečke gradiva smo tudi tokrat pripravili skupaj z INDOK centrom v Radovljici.
DOGOVORIMO SE
Naročnik:
Draga energija
Do leta 1980 bomo v objekte za primarno proizvodnjo energije, v njeno distribucijo in prenos vložili 18 milijard dinarjev ali petino vseh gospodarskih investicij v tem srednjeročnem obdobju. Ta podatek zgovorno kaže, koliko naša družba daje za to, da se ne bi ponovilo sušno leto 1978. Zato pa morajo vsi porabniki računati, da pri nas električna energija ne bo poceni.
10. oktober — dan kovinarjev
Zvezni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugolsavije je sklenil, da bo 10. oktobra letos — na dan, ko je leta 1910 Josip Broz-Tito postal član sindikata kovinarskih delavcev Hrvatske in Slavonije — v Zagrebu slavnostna konferenca tega sindikata. Na njej naj bi sprejeli sklep o razglasitvi dneva kovinarjev Jugoslavije.
S sklicanjem konference je pravzaprav izražena soglasna podpora pobudam in predlogom, ki jih je izrazilo več kot 100.000 kovinarjev iz kovin-sko-predelovalne industrije. Predlagali so, da bi v letu naših in Titovih jubilejev razglasili 10. oktober za dan kovinarjev in ga vsako leto proslavljali kot najširši prikaz dela in ustvarjalnosti kovinarjev.
Iz Slovenije in Kosova ni predloga
V zagrebškem klubu samo-upravljavcev so na slovesni seji skupnosti klubov samo-upravljavcev Jugoslavije objavili, kdo vse bo dobil listino samoupravi)avcev za izredne dosežke pri razvoju samoupravnih odnosov in usposabljanju delavcev za samoupravljanje. Gre za tradicionalne listine samoupravljavcev, ki jih vsako leto podeljujejo 27.junija na dan samoupravljavcev. Letos jih bodo podelili že petič.
Letošnji dobitniki listine skupnosti klubov samoupravljavcev so delovne organizacije in posamezniki. Vsaka republika je predlagala šest nagrajencev, pokrajine pa po štiri. Predlogov za podelitev listine ni bilo le iz Slovenije in Kosova. V klubu jugoslovanskih samoupravljavcev so povedali, da slovenske delegacije ni bilo na slavnostni seji in tudi slovenskih predlogov za nagrado ne zato, ker v Sloveniji še nimamo skupnosti klubov samoupravljavcev. Vendar to ne more biti opravičilo, da niso pripravili predlogov za priznanja, ker klubi samoupravljavcev že nekaj časa delujejo.
Voda vdrla v rov
V rudniku kaolina v Črni pri Kamniku se je v torek popoldne zgodila nesreča. V globini 120 metrov v »sekciji 2« je vdrla v rov voda pomešana z muljem in zalila dva kopača. Eden se je rešil, drugi pa je ostal v jami.
Zakon o zaščiti vodnih virov
Čeprav nam žeja še ne grozi, drži, da pijemo vedno slabšo vodo. Kriva je predvsem naša brezbrižnost, pa tudi vse hitrejša urbanizacija. V Srbiji zato pripravljajo zakon o zaščiti vodnih virov. Izhaja iz dolgoročnih potreb po vodi in naj bi omogočil namensko uporabo najbolj izdatnih in kakovostnih vodnih virov. Vsi izviri bodo razvrščeni v razrede in vključeni v sistem medregionalne in regionalne oskrbe z vodo. V ožji okolici vodnih virov bo prepovedana vsakršna gradnja, ki bi lahko onemogočala nadaljnja dela pri akumulacijah ali bi jih lahko onesnažila. Prepovedano bo odpiranje rudnikov, odlaganje odpadkov in širjenje obdelovalnih površin.
Jeseniška brigada v Posočje
Jesenice — Pri občinski konferenci ZSMS Jesenice je bilo delo v zadnjih dveh mesecih usmerjeno predvsem na priprave dveh brigad za letošnje zvezne mladinske delovne akcije. Prva brigada  Jeseniško-bohinjski od-
red je že na zvezni akciji v Rabaju pri Valjevu, 24. junija pa bo odšla na pot druga brigada, ki bo delala v Posočju. V tej brigadi je petdeset mladih Jeseničanov iz štirinajstih delovnih organizacij, treh srednjih šol, iz kluba jeseniških študentov, povabili pa so tudi tri mladince iz pobratene občine Valjevo. Pokroviteljstvo nad brigado v Posočju je tokrat prevzela jeseniška Železarna.
J.R.
JESENICE
V sredo, 22. junija, je bila redna seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so razpravljali o organizaciji javne razprave o prehodnem načrtu nove organiziranosti telesne kulture v občini. Razpravo bodo pripravili v telesnovzgojnih organizacijah, v društvih in športnih klubih, v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v družbenopolitičnih organizacijah. O novi organiziranosti bodo v občini razpravljali julija, avgusta in septembra, nato pa zbrali pripombe ter jih posredovali predsedstvu Socialistične zveze. Člani izvšrnega odbora so razpravljali tudi o predračunu Socialistične zveze, o odgovornosti članov sveta za vzgojo, izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo ter o nekaterih prošnjah. D. S.
Sredi junija je bila v Mojstrani seja skupščine krajevne skupnosti Dovje; Mojstrana. Delegati so razpravljali o predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980, v nadaljevanju seje pa o poročilu sveta krajevne skupnosti o izvrševanju plana del po programu za letošnje leto. Pregledali so finančno poslovanje ter poslušali informacijo o prenosu žičnice in o sredstvih od prodaje doma Sonje Marinkovič. J.R.
KRANJ
Občinska konferenca ZSMS pripravlja problemsko konferenco o prostem času. Pogovarjali se bodo o vlogi družbenih organizacij in društev pri organizaciji zaposlitve mladine v prostem času, vlogi izvenšolskih dejavnosti in mladinskem prestopništvu, ki mu je eden od vzrokov tudi nepravilno izkoriščen prosti čas. Konferenca bo 30. junija ob 17. uri v prostorih občinske skupščine. L. B.
RADOVLJICA
V sredo, 22. junija, popoldne sta se v Radovljici na skupni seji sestala predsedstvo občinske konference socialistične zveze Radovljica in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Obravnavala sta osnutek proračuna skupščine občine za letos, samoupravne sporazume o temeljih družbenih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976 do 1980, nadalje poročilo za pregled območij, kjer so črne gradnje in predlog odloka o pripravi urbanističnih planov.
Včeraj, 23. junija, opoldne pa se je na 89. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Med drugim je obravnaval tudi gradivo pred sejo vseh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 29. junija.
A. Z.
Zbor pionirjev Jugoslavije
Dražgoše — Partizanska vas pod Jelovico bo v soboto pozdravila več kot 5000 pionirjev z Gorenjske, Slo-
Zapora ceste zaradi prireditve
Zaradi prireditve Zbor pionirjev Jugoslavije, ki bo jutri, 25. junija, v Dražgošah, bo zaprta za ves promet od 9. do 17. ure cesta med Rudnim in odcepom za Lajše. Na tem delu ceste bodo namreč parkirali avtobusi, ki bodo pripeljali pionirje na prireditev. Za osebne avtomobile je predvideno parkiranje v Rudnem ali pa na cesti iz smeri Kropa pred Dražgošami.
Zlet tabornikov Slovenije
Muta ob Dravi — Od 1. do 10. julija bo na Muti ob Dravi sedmi zlet Zveze tabornikov Slovenije. Zlet organizirajo tokrat taborniki odreda Bistri potok iz Mute. Udeleženci si bodo ogledali tudi staro tovarno Gorenje — Muta, poklonili se bodo spominu padlim borcem Lackovega odreda, obiskali pa bodo tudi Primož nad Vuzenico. A. K.
venije in iz vseh drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Zbrali se bodo na zboru pionirjev Jugoslavije, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin. Pionirji se bodo zbrali, da bi tudi sami počastili letošnje praznike in jubileje: 85-letnico maršala Tita, 40-letnico Komunistične partije Slovenije, 35-letnico dražgoške bitke in 35-letnico Zveze pionirjev Jugoslavije.
Pionirji se bodo v soboto ob 10. uri pripeljali v Rudno, od tu pa bodo do spomenika legendarni dražgoški bitki odšli peš. Tam se bo ob 11. uri začela proslava. Najprej bo navzoče nagovoril predstavnik pokrovitelja, slavnostni govornik bo predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič; sledil pa bo kulturni program, ki ga bodo izvajali recitatorji, pevski in instrumentalni zbori osnovnih, srednjih in glasbenih šol Gorenjske v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Kranj ter godba ljudske milice.
Srečanje se bo sklenilo z mitingom, ki ga bodo pripravili pionirji iz vseh koncev naše dežele.
O zboru so razpravljali tudi na zadnji seji predsedstva skupščine gorenjskih občin. Priporočili so občinskim skupščinam, da finančno podpro to manifestacijo jugoslovanskih pionirjev.
L. B.
Evropa s< •	e zaveda
svojega i	Dolozaja
in odgo\	ornosti
BEOGRAD — Od srede, 15. junija dalje gosti nase glavno mesto delegacije, ki sodelujejo na beograjskem sestanku o varnosti in sodelovanju v Evropi. 33 evropskih držav, razen njih pa Kanada in Združene države Amerike, se srečuje v dvorani novega kongresnega centra »Sava«. Beograd, kjer te dni srečujemo skoraj 200 diplomatov in zunanjepolitičnih izvedencev iz 35 držav ter 800 poročevalcev in snemalcev, je nadaljevanje pogovorov, ki so se začeli v Ženevi in dosegli predlanskim vrhunec v Helsinkih. Naloga Beograda je izjemna. Pooblaščeni predstavniki zunanjih ministrstev morajo oceniti dosežke pri uresničevanju helsinške sklepne listine, zagotoviti splošno podporo novim pobudam in se dogovoriti o prihodnjem sestanku, kjer bosta varnost in sodelovanje v Evropi osrednji temi. Srečanje, ki se je začelo 15. junija, bo trajalo največ 6 tednov. Sledil mu bo dvomesečni odmor, med katerim bodo imele države udeleženke priložnost oceniti doseženo. Potem se bodo vrata nove beograjske kongresne dvorane ponovno odprla. Zato ima zdajšnje beograjsko srečanje predvsem pripravljalni pomen. Kljub temu mu pripisuje svet izjemno pozornost. V teh šestih tednih je namreč pričakovati izčrpne razprave, polemike in vzpodbudne rezultate. Beograda ne gre jemati kot enkratnega in iz zgodovinskega procesa izločenega dogodka, temveč mora Beograd postati del dolgotrajnih in tudi napornih prizadevanj za vzpostavitev varnosti in sodelovanja v Evropi.
Pripravljalni sestanek v Beogradu se je začel z optimizmom, realnimi ocenami položaja v Evropi in svetu in tudi z velikimi pričakovanji. Lahko bi dejali, da se Evropa zaveda svojega položaja in odgovornosti za svojo usodo in za usodo ter prihodnost sveta. Beograd je zato po Helsinkih eden najsmelejših diplomatskih posegov. Je rezultat pozitivnih in naprednih gibanj v Evropi in na svetu, meni naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, zato njegovih rezultatov nihče ne more in jih ne bo mogel spodbijati ter izločevati iz evropske ter svetovne stvarnosti.
Dosedanja razprava v Beogradu opozarja na izredno delavnost udeležencev konference, čeprav je že čutiti blokovska nasprotja. Osnovna tema je oblikovanje dnevnega reda za jesensko zasedanje. Na mizah delegacij sta se znašla dva predloga: angloameriški, za katerega Francozi sodijo, da ne zastopa le stališč omenjenih držav, temveč vse zahodne deveterice, in sovjetski, ki ga v celoti, z delno izjemo Romunije, podpirajo članice varšavskega sporazuma. Angloameriški predlog meni, da je treba na jesenskem sestanku v Beogradu najprej oceniti uresničevanja helsinške listine in na osnovi tega načrtovati akcije za prihodnje, sovjetski predlog pa vztraja, da kaže biti pozoren predvsem na prihodnost in da je treba v prihodnje strogo spoštovati zaključni dokument helsinške konference.
Ker zmagovalca v tem »dvoboju« za zdaj še ni, je vedno več udeležencev pozornih na stališče neuvrščenih in nevtralnih držav, ki jih je v Beogradu devet. Predstavniki le-teh se redno sestajajo in pozitivno ocenjujejo predvsem angloameriški predlog vsaj v osnovnih izhodiščih. Neuvrščene in nevtralne države, med njimi je tudi Jugoslavija, menijo, da je helsinško listino treba spoštovati in jo jemati kot napotilo za akcijo, ne pa jo v Beogradu enostavno prepisati. Po Helsinkih so se namreč v Evropi razmere spremenile in te je treba upoštevati tudi v snovanju dnevnega reda in zaključnega dokumenta za jesenski sestanek v Beogradu. V prizadevanja za zagotovitev varnosti in prijateljskega sodelovanja v Evropi je po sodbi neuvrščenih treba pritegniti tudi OZN in njene organizacije, UNESCO in razne gospodarske grupacije. Predvsem pa je naloga sedanjega pripravljalnega beograjskega sestanka doseči enotnost v ključnih vprašanjih. Le tako bo jesensko nadaljevanje lahko doseglo pričakovane rezultate.
BRE2NJEV PRVIČ V DVOJNI VLOGI
PARIZ — Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, ki mu je pred kratkim sovjetsko ljudstvo zaupalo tudi najvišje državniške dolžnosti, je v začetku tega tedna prvič v dvojni vlogi voditelja obiskal neko tujo državo. Obiskal je Francijo, kjer so ga v Parizu sprejeli z vsemi častmi. Obisk Brežnjeva pa ni zanimiv le zaradi tega, temveč tudi zaradi dejstva, da že dve leti ni obiskal države zahodnega bloka. Francijo je prvo doletela ta čast. Opazovalci sicer obisku ne pripisujejo kakršnega velikega pomena, vendar menijo, da utegne odigrati Francija pomembno vlogo v trenutku, ko so se odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo ohladili. Zanimivo je, da tokrat ne bo posebnih pogovorov med predstavniki sovjetske in francoske partije, temveč gre res za čisti državni pogovor. Iz francoskega glavnega mesta poročajo, da sta se Brežnjev in d'Estaing s sodelavci pogovarjala predvsem o popuščanju napetosti, omejevanju strateškega jedrskega orožja in gospodarskemu sodelovanju, kjer sta v ospredju izvoz izdelkov težke industrije v Francijo in odobritev francoskih posojil Sovjetski zvezi.
ITALIJANSKE STRANKE ZA SKUPNO MIZO
RIM — V ozračju nemirov, za katerega so značilni požig skladišča pri Milanu in Firencah, streljanje na funkcionarja tovarne »Sid Siemens« in atentat na dekana rimske ekonomske fakultete, sedajo v Italiji prvič po treh desetletjih za skupno mizo najodgovornejši predstavniki političnih strank, ki podpirajo premiera Giulia Andreottija. To je za Italijo pomemben politični dogodek, ki utegne odločilno vplivati na umirjanje sedanjih napetih političnih trenutkov v sosednji državi. Srečanje, danes bodo sodelujoče stranke podpisale tudi poseben politični dokument, bo brez dvoma okrepilo demokratično gibanje v Italiji. V pogovorih sodelujejo tudi italijanski komunisti, ki jih vodi generalni sekretar KPI Enrico Berlinguer. Socialisti, ki tudi sodelujejo na srečanju, terjajo o razmerah v državi posebno razpravo v perlamentu.
IZRAEL IMA NOVO VLADO
JERUZALEM — Novi izraelski premier, izvoljen na zadnjih volitvah, Menahem Begin je ta teden predstavil predsedniku izraelske države Efraimu Kacirju člane nove vlade, ki jih mora potrditi še skupščina, »kneset« imenovana. V novi vladi je Moša Dajan zunanji minister, Lzer \Vizmann obrambni minister in Simča Erlich finančni minister. Vsi trije so člani vladajoče stranke Lik ud. Beginovo stališče do reševanja spora z arabskimi državami je znano in ne obeta optimizma. Premier namreč meni, da o umiku z zasedenih ozemelj ni govora in da je sklenitev miru mogoča le ob upoštevanju sedanjih meja.
Sicer pa so se v Izraelu začele vojaške vaje rezervistov. Menda so bile ob tem obveščene vse arabske države. Namen vaje je preveriti pripravljenost rezervistov. Izrael lahko v 72 urah mobilizira 400.000 rezervistov.
LIBIJSKI VODITELJ V JUGOSLAVIJI
BRIONI — Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita je prispel na obisk v Jugoslavijo generalni sekretar glavnega ljudskega kongresa socialistične ljudske arabske republike Libije polkovnik Moamer el Gadafi z ženo Safijo. Na Brionih je voditelja prijateljske neuvrščene države sprejel predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko in sodelavci. Moamer el Gadafi bo ostal pri nas štiri dni in bo imel z gostitelji izčrpne pogovore, ki bodo prispevali k enotnosti gibanja neuvrščenih. J. Košnjek
Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice
razpisuje v upravnih organih Skupščine občine Jesenice:
- DVE PRIPRAVNIŠKI MESTI S SREDNJO ŠOLSKO IZOBRAZBO - EKONOMSKO ŠOLO
ter objavlja prosto delovno mesto:
- VODJE PISARNE DAVČNE UPRAVE - DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA IN ENO LETO DELOVNIH IZKUŠENJ
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice 15 dni od objave razpisa.
Kritično o delu komisij
Jesenice - Pri občinski konfe renči ZSMS Jesenice so se v zadnjem obdobju zelo obširno lotili ocenjevanja dela osnovnih organizacij ZSMS ter vseh ostalih organov v okviru občinske konference. Te ocene, ki so zelo natančne in predvsem kritične, obenem predstavljajo akcijsko osnovo vsestranskih priprav jeseniške mladinske organizacije na 10. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto.
Pri oceni posameznih komisij, ki delujejo pri predsedstvu OK ZSMS, so izpostavljeni predvsem kadrovski problemi, neaktivnost posameznih članov ter neuresničene naloge v preteklem obdobju. Iz ocene je razvidno, da ima vseh devet komisij pomanjkljivosti pri delu, ki jih bo treba še v tem programskem obdobju odpraviti.
J.R.
Ob prazniku KS Struževo je bila v torek popoldne pred spomenikom padlim borcem in talcem v Struževem svečanost, na kateri so počastili spomin na 18 padlih Struževčanov v N0I3; letos so se še posebej spomnili dveh mladih sko-jevcev Srečka Krta in Štefana Eržena, dveh mladih Struževčanov, ki sta — kot je poudaril slavnostni govornik Avrelij Tronkar — padla pod sovražnikovimi streli, ker sta verjela v drugačno svetlejšo hodobčnost. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor osnovne šole France Prešeren in oktet iz Britofa ter mladi recitatorji. — L. M. — Foto: I. S.
Vprašanj pa ni bilo
Dnevni red gradiv za seje skupščin interesnih skupnosti ali zborov skupščine občine se že dolgo več ne končujejo z zadnjo točko »razno«, temveč s točko »delegatska vprašanja«. Ni bila formalnost, ki je narekovala spremembo, prišla je samoumevno, v skladu z novimi delegatskimi odnosi in samoupravno organiziranostjo. Namen točke je več kot jasen: delegati posredujejo vprašanja o tistih problemih, ki so za sredino, iz katere izhajajo, najbolj pereči, najbolj aktualni. Odgovore prejmejo bodisi na sami seji, bodisi pozneje, v pismeni obliki.
Ne bi zdaj razmišljali o tem, če je posredovanje odgovorov v pismeni obliki zares najbolj primerno in ustrezno — tudi številnedruge delegacije bi bile rade seznanjene z odgovori — premisleka vredne in ukrepov potrebne so ne tako maloštevilne ugotovitve delegatov iz krajevnih skupnosti, organizacij, delegatov v interesnih skupnostih, da so ti odgovori večkrat sila skopi, pavšalni, načelni in kot taki nezadovoljivi. Delegatska vprašanja so včasih tudi pobude, vredne temeljitega razmisleka. Će bi bile pobude resneje upoštevane ne bi bilo toliko nezadovoljstva prav ob delegatskih vprašanjih. Dogaja se že, da delegatskih vprašanj niti ne posredujejo več, kajti prejeli so že toliko zgolj načelnih odgovorov, da so izgubili zaupanje v smisel in namen delegatskih vprašanj.
Delegatskih vprašanj in odgovorov nikakor ne bi smeli podcenjevati. Večina vprašanj izžareva kar najbolj pereče probleme in dileme in bi jih prav gotovo lahko označili kot najširši družbeni interes, interes občanov in delovnih ljudi. Zato je treba nanje odgovoriti z vso tehtnostjo in doslednostjo, konkretno in razumljivo, pa najsi še s toliko truda in napora. Priznati je treba, da je vedno bolj pogosta ugotovitev, da »delegatskih vprašanj pa ni bilo« že zdaj lahko tudi neprijetna posledica dosedanje omalovažujoče prakse do te zadnje točke dnevnega reda. D. Sedej
Napačni naslov
Pred posameznimi akcijami ali po njih posamezna društva, razpošiljajo prošnje za finančno podporo, za pomoč. Prošnje so v številnih kopijah naslovljene na različne naslove, v delovne organizacije, na krajevne skupnosti, v vse interesne skupnosti, na družbenopolitične organizacije in občino. Vsi naslovljenci prav gotovo nimajo v svojih predračunih in v skladih niti približno toliko sredstev, kot bi jih bilo zaželeno podariti, zato so ponekod enostavno zavzeli stališče, da se finančni problemi rešujejo pač v tistem ovkiru, kamor po področju tudi sodijo.
Mučno je, ko se pojavi kup prošenj, vsak zase sporoča o uresničeni ali predvideni akciji. Stroški so razumljivi, a kako naj bi ukrepali tisti, ki odločajo? Nemogoče je tehtati družbeno pomembnost vseh akcij in vsake posebej, nepravično se je članom opredeljevati po lastni naklonjenosti do nekaterih dejavnosti. Če družbenopolitična organizacija, ki je tudi sama hudo okrnila svoj proračun, vse prošnje zavrne, ni bila hladno nedovzetna do problemov, le zmogla ni vseh stroškov in se je odločila še za najbolj pošteno pot.
Pisanja prošenj nihče ne prepoveduje in ne omejuje, le dobro bi bilo vedeti, da delujejo zdaj interesne skupnosti, ki bi zares lahko upoštevale takšne finančne probleme. Ne zato, ker bi razpolagale z neomejeno višino sredstev, temveč zato, ker številne dejavnosti društev sodijo le in samo v njihovo področje. Akcijo kulturnih klubov naj bi sofinancirala kulturna skupnost, dejavnost tabornikov Zveze za telesno kulturo, prireditev gasilskega društva občinska gasilska zveza in tako naprej. Tudi delovne organizacije brez sanacijskih programov so lahko velikodušne in razumevajoče, nikakor pa vsaj za zdaj to ne velja za številne krajevne skupnosti ali družbenopolitične organizacije, ki so se pač že odločile za delitev sredstev za najnujnejšo dejavnost in stroške. Tudi prošnja, ki poleg formalne obrazložitve sporoča, da so nekateri že prispevali po toliko in toliko denarja, kar naj bi naslovljenci vzeli v obzir in kot svojo iztočnico, ne more prodreti. Kot druge z velikega kupa je že prispela na napačni naslov .. .
D. Sedej
Industrijski kombinat
KRANJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. vodje kadrovskega oddelka
2. referenta I.
za domačo prodajo sestavnih delov
3. preddelavca v tiskarni
Pogoji: 1.:
zahteva se visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, zahteva se tudi družbenopolitična neoporečnost;
2. : zahteva se višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj;
3. : zahteva se kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata Planika v 15 dneh po objavi razpisa.
pod pod pod
Široko
zasnovana izobraževalna dejavnost
Radovljica — Izobraževanje ob delu, ki ga že vrsto let uspešno izvaja delavska univerza Radovljica v oddelkih za odrasle, je tudi letos dokaj široko in raznovrstno. Velja omeniti, da vsako leto sklene šolanje in dobi diplomo prek 100 absolventov. Februarja letos je dobilo diplomo šest slušateljic administrativne šole, aprila je diplomiralo 36 slušateljev delovodske šole za strojništvo in 27 slušateljev delovodske elektro šole. Ta mesec pa se je javilo na diplomski izpit 17 slušateljev, ki so končali vse tri letnike ekonomske srednje šole.
Trenutno obiskuje oddelke za odrasle na delavski univerzi 182 rednih slušateljev. V prvem letniku ekonomske srednje šole je 21, v drugem 25 in v tretjem 24 slušateljev. Poklicno šolo v prvem letniku obiskuje 21, v d rugem 22 deklet, tehniško šolo strojništva 24, elektrotehniško pa 45 slušateljev. Že jeseni pa se bodo slednji pridružili novi slušatelji v pravkar razpisanih oddelkih za 7. in 8. razred osnovne šole, dvoletne administrativne šole in dvoletne komercialne srednje šole trgovske stroke, 4-letne ekonomske srednje šole in triletne tehniške šole za strojništvo.
Razen šol bo v prihodnjem šolskem letu na delavski univerzi več tečajev tujih jezikov, nadaljevalo se bo družbenopolitično izobraževanje s seminarji, predavanji, tečaji in šolami za člane družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, delegate in druge. JR
Več razprave v kolektivih
Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na seji v sredo podprlo osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi gorenjskega zdravstva. Ugotovilo pa je, da v delovnih kolektivih zdravstvenih organizacij še ni dovolj čvrste ocene o prednosti združitve. Zato je potrebno takoj spodbuditi aktivnost. 00S in 00 ZK, ki naj točno seznanita delavce z osnutkom samoupravnega sporazuma. Šele potem naj se določi, kdaj bo referendum. V to akcijo naj se vključijo tudi občinske skupščine, predvsem pa družbenopolitične organizacije.
L.B.
Pohvala za tržiške brigadirje
Tržič — Z mladinske delovne akcije »Kožbana 77« se je vrnila mladinska delovna brigada »Kokrški odred« iz Tržiča. Sestavljalo jo je 40 brigadirk in brigadirjev, njeno delovno mesto pa je bila Kožbana pri Novi Gorici. Tržičani so delali skupaj z brigado »Franc Leskošek-Luka« iz Ptuja. Brigadi je poveljeval komandant Drago Bertalanič.
Med tritedenskim delom v Kožba-ni za Tržiča nobena norma ni bila previsoka. Kopali so jarek za vodovod, ki bo precej odmaknjen in zapostavljen kožbanski kot oskrboval s pitno vodo. Razen tega so.organizirali tržiški brigadirji tudi razgibano družabno življenje. Večkrat so jih obiskali predstavniki občinske konference ZSMS Tržič. Tržičanom in Ptujčanom so en dan pomagali tudi brigadirji-veterani in borci iz Nove Gorice. Po zaključku delovnega dne so veterani in borci sedanjim brigadirjem pripovedovali o delovnih akcijah po vojni in o NOB na Primorskem.
Pohvale pa ne zaslužijo le tržiški brigadirji, temveč tudi center za mladinske delovne brigade pri občinski konferenci ZSMS Tržič, ki je brigado vzorno organiziral. Za jesen pripravlja center dve lokalni delovni akciji. Mladi bodo po tri dni pomagali krajanom Loma in Leš. Enako lokalno delovno akcijo so brigadirji že pripravili na Brezjah pri Tržiču.
-mv
Gospodarska komisija pri
DO MERKUR veleželeznina KRANJ,
Koroška c. 1, z n.sol.o.
objavlja javno dražbo naslednjih osnovnih sredstev:
- fakturni stroj SOEMTRON 381, št. 7151, letnik
1967, izklicna cena 2.000, - din,
- kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 15.000,— din,
- kamionet IMV 1500 D, nosilnost 1.000 kg, letnik 1972, izklicna cena 15.000,- din,
— kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik 1969, izklicna cena 35.000, - din,
— kamion OM Lupetto 25 L, nosilnost 3.000 kg, letnik
1968, izklicna cena 25.000, - din,
— enoosna prikolica Tehnostroj, tip APL-3, nosilnost 4.500 kg, letnik 1969, izklicna cena 2.000, -din,
- dostavni avto ZASTAVA 750 T furgon, tip 750, leto izdelave 1972, izklicna cena 3.500, — din,
— bager nakladač Carlo Pešci 6, montiran na kamionu TAM 5.000 kg izklicna cena 70.000,- din.
Prometni davek v izklicnih cenah ni vračunan. Pred pričetkom javne dražbe mora vsak interesent položiti K)'?-ni polog od izklicne cene.
Javna dražba za družbeni in privatni sektor bo v sredo, dne 29.6. 1977 ob 11. uri v sejni sobi DO MERKUR veleželeznina KRANJ, Koroška cesta l/I. nadstropje.
Vsi interesenti si lahko ogledajo dražbene predmete na dan javne dražbe pd 9. do 11. ure na Gregorčičevi 8 v Kranju.
Po 13. členu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
Klinični center v Ljubljani
TOZD INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO GOLNIK
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja:
naslednja prosta delovna mesta:
1. MEDICINSKO SESTRO V INTERNISTIČNI AMBULANTI INŠTITUTA V KRANJU
2. VODJO ZDRAVSTVENE ADMINISTRACIJE
3. SKLADIŠČNIKA OSNOVNIH SREDSTEV, DROBNEGA INVENTARJA IN POTROŠNE-GA MATERIALA
4. MEDICINSKO SESTRO V KARDIO-RESPI-RATORNEM LABORATORIJU - delo za določen čas
5. LABORANTA V LABORATORIJU ZA NESPECIFIČNO BAKTERIOLOGIJO - delo za določen čas
6. INSTALATERJA - delo za določen čas.
Na navedena delovna mesta sprejemamo delavce za delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen na delovna mesta pod tč. 4, 5 in 6.
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati za objavljena prosta delovna mesta izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: da ima dokončano srednjo šolo za zdravstvene delavce
— oddelek za medicinske sestre ambulantno-bolnišnične smeri, da ima 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo;
pod 2.: da ima 4-letno upravno-administrativno šolo in enoletni tečaj za zdravstvene administratorje, 2 leti delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo;
pod 3.: da je KV delavec trgovske stroke in da ima 1 leto
• ih delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo;
izkušenj, 2-mesečno poskusno delo;
pod 4.: da ima dokončano srednjo šolo za zdravstvene delavce
— oddelek za medicinske sestre ambulantno-bolnišnične smeri, delo za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu;
pod 5.: da ima dokončano šolo za laboratorijske tehnike, delo za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu;
pod 6.: da je K V delavec — instalater vodovodnih ali ogrevalnih naprav, da ima 2 leti delovnih izkušenj, delo za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev.
Kandidati za objavljena prosta delovna mesta morajo svoji ponudbi priložiti dokazila o dokončani šolski oz. strokovni izobrazbi in o eventuelnih dosedanjih delovnih izkušnjah.
Ponudbe bo sprejemala kadrovska služba Inštituta 15 dni po objavi.
Pogoji: pod 1.:
pod 2.: pod 3.:
Odbor za MDR
Tehtnice Železniki
Na Plavžu 79
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. delo v razvoju — elektro inženir — šibki tok
2. za delo v proizvodnji — KV strugarja
3. delavki v proizvodnji
višja izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj na, ustreznem delovnem mestu
3-letna poklicna šola in KV izpit kovinarske stroke splošno znanje iz osnovne šole
Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj oddajo pismene prijave ali se /glasijo osebno na gornji naslov v splošnem oddelku, kjer lahko prejmejo vse ostale informacije v 15 dneh od dneva objave.
iz glasil
de/ovnih organizacij
ELEZPE
PRIZNANJE GLASILU JESENICE - Na zadnji seji delavskega veta jeseniške železarne je predsednik kupščine občine Jesenice Slavko Osred-ar podelil državno odlikovanje glasilu Ze-^zar, ki je lani proslavilo 25-letnico j*ha-Mija. Predsednik Josip Broz-Tito je Zele-arja odlikoval z redom zasluge za narod s rebrnim vencem. Odlikovanje je sprejel redsednik delavskega sveta jeseniške že-
isarne.
ŽELEZARJI-PLANINCI NA KOROŠKEM JESENICE - Poleg tradicionalnega po-oda slovenskih železarjev-planincev na riglav, ki ga že ve* let organizira jesenima železarna, se planinci udeležujejo tudi rugih pohodov. Letos so odšli na Urftljo oro, planinci slovenskih železarn pa so se .umerili tudi v sportu. Organizatorji, žele-arna Ravne je pripravila izlet brezhibno n poskrbela, da so se vsi udeleženci prijetio počutili.
INFORMACIJE
ODLIČNA ZIMSKA SEZONA
JESENICE - Hotelsko podjetje Gorenjca, v okviru katerega so tudi žičnice v (ranjski gori, ugotavlja zadovoljive rezul-ate letošnje zimske sezone. Celotni doho-iek so v primerjavi z lanskim povečali kar a 59 odstotkov. Letos je bila ugodna zima,
Kranjski gori pa je bilo tudi veliko zim-ko-športnih prireditev. Žičnice so zabele-ile 2 milijona 800.000 prevozov, nočitve so ■e povečale za 10 odstotkov, čeprav opaža-o, da je vedno manj tujih gostov. Teh je >ilo le za 25 odstotkov, kar je izredno malo t primerjavi s sezono leta 1969, ko je bilo *avno obratno, ko je bilo toliko domačih {ostov.
ŽIČNICE NA VRSlC
JESENICE - Žičnice na Vršič naj bi (radili po etapah, kajti izgradnja vršiških ličnic bi veljala 130 milijonov dinarjev, to-iko sredstev pa ne bi mogli zbrati. V prvi azi, s katero bi morali pohiteti, kajti Cranjska gora bo kandidirala tudi za orga-tizacijo svetovnega prvenstva v alpskem
mucanju, naj bi zgradili dvosedežnico [lin, sedežnico Kamnitnica, vlečnico Stari 'amar, gostinski objekt v Klinu ter cesto, lolgo okoli 800 metrov. Za prvo etapo izgradnje bi potrebovali 60 milijonov dinar-ev. Če bodo uspeli dogovori Gorenjke s (ompasom v Kranjski gori glede financiranja, bodo z izgradnjo vršiških žičnic ahko kmalu začeli.
lip bled
BLED - Občinska skupščina Tolmin je . junija letos podelila posebna priznanja elovnim organizacijam, ki so v Posočju rispevali več kakor je bilo dogovorjeno, led drugim je priznanje za veliko pomoč rejela tudi delovna organizacija LIP Bled, i je pomagala urediti poškodovane hiše v asi Kamno.
VEČJA PRODAJA
BLED - V prvem četrtletju letošnjega eta so v temeljni organizaciji LIP Bled v tohinju povečali prodajo opaznih plošč, 'ečja pa je bila tudi prodaja pohištva in sospan zidakov, manj pa so prodali žaga-tega  lesa.  Na  Rečici  so pokupili več
ratnih kril in podbojev, v Mojstrani so za-iovoljni z večjo prodajo vhodnih in garaž-<iih vrat, v Podnartu pa je porasla proizvodnja in prodaja oblog.
NA DELOVNEM MESTU
KOKRICA - Med tistimi, za katere je bilo že v rani mladosti vedeti, kakšen poklic bodo izbrali, je bil tudi Tone Bedina, rojen leta 1937 v Stražišču pri Kranju, sedaj pa stanuje na Betonovi ulici 58 na Kokrici.
»Oče je živel na kmetih in je ljubil živali,« pripoveduje Tone Bedina. »To nagnjenje sem po njem podedoval in gojil ter redil predvsem pse in zajce. Pri poklicni odločitvi nisem dolgo premišljeval. Odločil sem se za poklic veterinarja oziroma živinozdravnika, dokončal Biotehniško fakulteto — veterinarski oddelek v rednem roku, postal diplomirani veterinar in se zaposlil na Zivinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju.«
»Na Zavodu oziroma veterinarski postaji prevladuje terenska služba,« opisuje svoj poklic diplomirani veterinar Tone Bedina. »Glavna naloga veterinarja je preprečevanje bolezni in zdravljenje, precejšnja in pomembna naloga pa so tudi cepljenja. Ljudje so pač navajeni in v sili veterinarja najraje kličejo na dom. Najpogostejši bolezni sta mastitis in pljučnica. Žival preneha jesti in to je za živinorejca že zadostno opozorilo, da pokliče na pomoč veterinarja. Večkrat moramo pomagati tudi pri porodih in pri prebavnih motnjah, ki so najpogostejše ob prehodu iz ene krme na drugo. Ponoči veterinarjeva pomoč ni več tako pogosta, kot je bila nekdaj. Več pozivov v službo ali na domove, če smo dežurni, dobivamo popoldne in zvečer, ko kmetje živali molzejo in krmijo ter ob tej priložnosti opazijo bolezen.«
Tone Bedina ima za seboj že precej težkih veterinarskih posegov. Najraje se spomni carskega reza, ki sta ga opravila skupaj z dr. Bogdanom Capudrom. Iz telesa sta zvlekla več kot 80 kilogramov težkega iznakaženega telička, ki ni ostal pri življenju, krava pa je ostala živa. Uspešnega konca v takšnih okoliščinah ni vesel le živonorejec, temveč tudi veterinar!
»Na veterinarski postaji nam dela ne zmanjka. Zavedamo se pomembnosti preventivnega, preprečevalnega in vzgojnega dela in le-temu posvečamo vedno več pozornosti. Posegov v skrajni sili mora biti čim manj,« pojasnjuje Tone Bedina. »Ugotavljamo, da so v kranjski občini Itmetje dobri živinorejci in pro8vetljenci o nevarnostih, ki groze živalim. S tem sicer še ne moremo biti zadovoljni, vendar napredek na tem področju je. So pa takšni, ki imajo že leta in leta ,svoj prav' in zavračajo vsak nasvet. Pri teh bi bila še posebno koristna tudi beseda kmetijskega pospeševalca.«
Čeprav ima Tone Bedina rad svoj poklic, pogosto pomisli, kakšnim nevarnostim se
Koroška Bela — Delavci SGP Gradbinec Kranj 80 začeli graditi nov vrtec na Koroški Beli za osnovno šolo. V vrtcu, ki bo predvidoma zgrajen že letošnjo jesen in ki bo montažnega tipa, bo prostora za 140 predšolskih otrok. Vrednost del je 7 milijonov dinarjev. — B. B.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev
OZD ELIM Jesenice
objavlja prosto delovno mesto REFERENTA V KOMERCIALI II
Pogoji za sprejem:
— končana srednja ekonomska oz. komercialna šola
— 5 let delovnih izkušenj
— poznavanje tehnične stroke
— znanje strojepisja
Delo se združuje za določen čas — nadomestovanje delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela možen s 1.8. 1977.
Zaželjene so prijave upokojencev.
Kandidati naj svoje prošnje s potrebnimi dokazili vložijo do vključno 30. junija 1977 na naslov: OZD ELIM Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice.
Konfekcija Mladi rod
Kranj
Odbor za kadre
objavlja prosto delovno mesto
vodje potujoče trgovine
Pogoji:
- da ima.SS izobrazbo ali K V prodajalec, da ima 2 leti del. izkušenj ter vozniški izpit B kategorija.
Določi se preizkusni rok 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Konfekcija Mladi rod - Splošni sektor.
Tržiški gradbinci v sestavljeni organizaciji
Kranj — Splošno gradbeno podjetje Tržič je že sedaj iskalo najrazličnejše oblike poslovnega in tehnič-
izpostavlja. V vsakem vremenu in času mora na cesto. Cez dan prevozi tudi po 150 ali 200 kilometrov.
»Zaradi družbene pomembnosti veterinarske službe menim,« poudarja Tone Bedina, »da našo organizacijo ne bi smeli jemati kot gospodarsko organizacijo, ki mora razen vsakodnevnih poklicnih opravil skrbeti tudi za denar. Veterinarsko službo bi kazalo postaviti na družbene osnove in skleniti dolgoročni sporazum ali dogovor o financiranju. V takih pogojih bo naše delo lahko še uspešnejše in popolnejše.« J. Košnjek
ŽIVINOZDRAVNIK TONE BEDINA
nega sodelovanja, vendar je bilo leto premalo organizirano. Zato so začeli tržiški gradbinci iskati boljše, organiziranejše in trdnejše oblike sodelovanja. Po temeljiti razpravi so družbenopolitične organizacije v podjetju predlagale delavcem vključitev v sestavljeno organizacijo združenega dela IMOS Ljubljana, ki združuje že več od deset gradbenih podjetij iz Slovenije.
Na referendumu, ki je bil konec maja, so se zaposleni v Splošnem gradbenem podjetju Tržič z več kot 90-odstotno večino odločili za vključitev v IMOS. Povezovanje tržiških gradbincev v sestavljeno organizacijo združenega dela je rezultat analize pogojev gospodarjenja in možnosti delitve dela. Organizacija, kakršna pa IMOS je, to brez dvoma dopušča in omogoča. Razen tega je odločitev Splošnega gradbenega podjetja Tržič eden redkih primerov gospodarskega povezovanja tržiške-ga gospodarstva v zadnjem času, čeprav so številni poskusi na tem področju že bili.
-jk
Proizvodnja slovenskih železarn
Jesenice — Sestavljena organizacija združenega dela slovenskih železarn v prvih petih mesecih letošnjega leta beleži nekoliko manj ugodno proizvodnjo od načrtovane in kot je bila lanska v tem času. Proizvodnja surovega železa je bila za devet odstotkov manjša, zaostala pa je tudi proizvodnja jekla. Blagovna proizvodnja železarn je bila pod pričakovanji, več kot v prvih petih mesecih lani so prodali le v železarni Ravne, medtem ko je bila blagovna proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za okoli 1900 ton večja.
Zelezarjem pa se v poletnih mesecih obeta boljša proizvodnja kot lani, ko je bilo naročil malo. Letos je naročil dovolj, tako, da bodo lahko uresničili program in presegli rezultate lanske realizacije. D. S.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o.
objavlja
po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta:
za TOZD Mlekarna Kranj
1. SIRARJA
2. PASTERIZERJA
3. UPRAVLJAČA PARNEGA KOTLA Z MEHANIZIRANIM KURJENJEM
4. SPREVODNIKA KAMIONA
za TOZD Klavnica Kranj
5. OBRAČUNOVALCA OSEBNIH DOHODKOV IN BLAGAJNIKA
za TOZD Agromehanika Kranj — v ustanavljanju
6. SKLADIŠČNIKA DOMAČE PRODAJE kmetijske mehanizacije
7. DVEH MEHANIKOV
8.
10. 11.
v enoti servis
SKUPINOVODJE V PROIZVODNJI KMETIJSKIH STROJEV (ponovna objava) DELAVCA V PROIZVODNJI KMETIJSKIH STROJEV
MONTERJA TRAKTORSKIH PRIKLJUČKOV ČISTILKE
z 2-urnim delovnim časom dnevno
za TOZD Kmetijstvo Kranj
12. SKUPINOVODJE V ŽIVINOREJI
na Farmi krav v Zabnici (ponovna objava)
13. KNJIGOVODJE SERVISA - EVIDENTIČARJA v Mehaničnem servisu Šenčur
14. PARKOVNEGA VRTNARJA
15. SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA
v OE Vrtnarija, na Planini, s 3-urnim dnevnim delovnim časom (ponovna objava)
za Delovno skupnost Skupnih služb
16. KURIRJA
Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji:
pod 1.: KV mlekar-sirar ali priučeni sirar z 1- oziroma 3-letnimi delovnimi izkušnjami v sirarski proizvodnji, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 2.: KV mlekar ali priučeni mlekar s 6-mesečnimi oziroma 3-Iet-nimi delovnimi izkušnjami v mlekarski proizvodnji, zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod 3.: VK ali KV delavec kovinske ali elektro stroke s strokovnim izpitom za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem in preizkusom znanja iz varstva pri delu, ter 6-meseč-nimi delovnimi izkušnjami. Zdravstvena sposobnost za delo z živili;
pod   4.: priučen delavec z dokončano osnovno šolo in zdravstveno
sposobnostjo za delo z živili; pod   5.: dokončana srednja šola z znanjem strojepisja in najmanj
2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem
delu;
pod 6.: VK delavec kovinske ali trgovske stroke, z opravljenim tečajem za skladiščnike, vozniškim dovoljenjem F kategorije, izpit iz varstva pri delu in najmanj 1-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu;
pod 7.: KV avtomehanik ali mehanik kmetijskih strojev z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, izpit iz varstva pri delu;
pod 8.: strojni tehnik ali VK delavec kovinske stroke s 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije in izpit iz varstva pri delu;
pod   9.: nepriučen ali priučen delavec, lahko tudi začetnik;
pod 10.: KV mehanik kmetijskih strojev, avtomehanik, mehanik ali strojni ključavničar z 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, izpit iz varstva pri delu;
pod 11.: nepriučen delavec s smislom za red in čistočo;
pod 12.: kmetijski ali veterinarski tehnik z manjmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za vodenje del, red in čistočo. Stanovanje je zagotovljeno;
pod 13.: ekonomski tehnik, administrator ali trgovec z najmanj 1- oziroma 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, natančnost in vestnost pri delu;
pod 14.: KV vrtnar ali kmetijski proizvajalec z najmanj 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu;
pod 15.: KV parkovni vrtnar-cvetličar z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali pdobnem delu. Delo se opravlja v popoldanskem času od 16. do 19. ure;
pod 16.: priučen delavec z dokončano osnovno šolo in vozniško dovoljenje za vožnjo z motornim kolesom, discipliniranost in zanesljivost, terensko delo.
Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
Oblačila Novost Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja Oblačila Novost
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. a): da ima višjo šolsko izobrazbo, ekonomske, komercialne ali tek-
stilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ustrezne stroke; b): da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih ustrezne stroke.
2. : da ima družbenopolitične in moralno-etične kvalitete.
Kandidati naj vlože prijave v 15 dneh po objavi razpisa na razpisno komisijo z oznako »razpis direktorja«.
Prijavi je treba priložiti dokazila o strokovni izobrazbi, potrdilo o nekaznovanju in program dela za mandatno obdobje.
4) RADOVLJICA
28. SKUPNA SEJA
zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora
skupščine občine Radovljica
sreda, 29. junija 1977, ob 16. uri
velika sejna dvorana skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19
DOGOVORIMO SE
Razdelili več kot ustvarili
V letošnjih prvih treh mesecih je radovljiško gospodarstvo doseglo nekaj slabše rezultate kot znaša poprečje za Gorenjsko — Medtem ko je zaposlenost v tem obdobju na Gorenjskem narasla za 2 odstotka, je v radovljiški občini nazadovala
Dnevni red
28. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA
Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil in odobritve zapisnika prejšnje skupne seje vseh zborov občinske skupščine in poročila o izvršenih sklepih so na dnevnem redu Se naslednja vprašanja:
— obravnavanje in odločanje o prejemu odloka o pripravi urbanističnih planov
— predlog odloka o potrditvi sklepa DO »Ljubljanske mlekarne« o spremembi in dopolnitvi pravilnika o tržnem redu za tržne prostore na Bledu
— predlog odloka o potrditvi pravilnika o tržnem redu tržnice v Radovljici
— obravnavanje in odločanje o predlogu odloka o proračunu skupščine občine Radovljica za leto 1977
— obravnavanje in odločanje o sprejemu samoupravnih sporazumov o temeljih družbenih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1978 - 1980
— obravnavanje in odločanje o predlogu sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1976
— poročilo o delu IS občine Radovljica za leto 1976
— poročilo o gibanju gospodarstva v I. četrtletju 1977
— poročilo o delu upravnih organov občine Radovljica
— poročilo o delu okrožnega sodišča Kranj
— poročilo o izvajanju samoupravnega sporazuma o stipendiranju in problematika itipendiranja
— poročilo komisije za pregled območij, kjer so črne gradnje in za izdelavo predloga sanacije stanja
— imenovanje komisije za določitev katastrskega dohodka
— delegatska vprašanja
Rezultati poslovanja v prvih treh mesecih seveda še ne morejo biti merilo za realno in popolno oceno. Vseeno pa nekateri podatki lahko že zanesljivo nakazujejo, kaj čaka gospodarstvo v prihodnjih poslovnih mesecih. No, za radovljiško gospodarstvo je že nekaj let značilno, da je rast v prvih treh mesecih nižja kot kasneje. Ne glede na to pa nad letošnjimi gibanji v prvih treh mesecih ne bi mogli biti ravno zadovoljni, saj se kaj lahko zgodi, da bodo nekateri imeli precej težav pri izpolnjevanju začrtanih nalog za letos.
Rast industrijske proizvodnje v občini se nadaljuje tudi letos, vendar pa dohodkovni rezultati niso ravno najboljši. Industrijska proizvodnja je narasla v tem obdobju za 23 odstotkov, tako imenovana fakturirana realizacija pa za 22 odstotkov ob 8-od-stotnem povišanju cen. Izvoz je za 5 odstotkov manjši kot lani ta čas, uvoz pa je narasel kar za 24 odstotkov. Vendar je zunanjetrgovinska bilanca še vedno ugodna.
Zanimiv je podatek, da je družbeni proizvod manjši za 3 odstotke, še bolj neugodna pa je delitev družbenega proizvoda. Namesto da bi zabeležili razbremenitev gospodarstva, sta se splošna in skupna poraba povečali za 2,3 odstotka. Tako je razumljivo, da gospodarstvo beleži le skromen (komaj omembe vreden) porast sredstev za razširjeno reprodukcijo. Premalo »živahna« pa je bila tudi investicijska dejavnost. Le 16 delovnih organizacij je pri-
Še vedno neurejenost pri štipendijah
Pokazalo se je, da je družbeni dogovor o štipendiranju oziroma samoupravni sporazum o izvajanju štipendijske politike »obljubljal« več, kot je bilo moč uresničiti. 1975. leta je štipendiranje lepo zaživelo, vendar že ob koncu šolskega leta 1975/76 so se začele kazati težave. Problem se je pokazal v pomanjkanju denarja oziroma število upravičenih do štipendije po dogovoru je bilo preveč. Denarja je bilo namreč v Sloveniji za okrog 23.000 štipendistov, prijavljenih pa je bilo 42.000.
Zato je republiška komisija udeležencev samoupravnega sporazuma že na peti seji sprejela nekatere ukrepe. Omejitve pa še vedno niso rešile položaja, zato so na naslednji seji sprejeli še dodatne ukrepe, ki so omejili pravico do štipendije. Sprejet je bil tako imenovani sistem dvojnega cenzusa (glede na pomanjkanje oziroma prezasedenost poklicev), ukinjene so bile štipendije učencem četrtih letnikov srednjih šol z zadostnim uspehom in sprejet, je bil enoten faktor za izračun dohodkov iz kmetijstva. Tako se je število štipendistov v Sloveniji zmanjšalo od 42 na 26.000.
V radovljiški občini se je število štipendistov zmanjšalo od 677 na 470 ali za okrog 30 odstotkov. Zdaj v občini zberejo od 0,5 odstotka prispevka od bruto osebnih dohodkov 261.191 dinarjev na mesec. Za izplačilo štipendij pa potrebujejo okrog 350.000. Zato so vezani na dodatna sredstva iz solidarnosti. Sicer pa je v občini najnižja štipendija 90 dinarjev, najvišja 1950 dinarjev in poprečna 770 dinarjev.
Velja pa opozoriti, da tudi po šesti seji skupne komisije razmere na področju štipendiranja še niso urejene. Kadrovsko politiko na področju izobraževanja urejamo še vedno le s selektivno politiko štipendiranja in z odtegovanjem denarja, pri tem pa nismo tudi šol vključili v kadrov-sko-usmerjevalni in selektivni proces. Neurejenost se kaže tudi v strokovnih službah, premajhna je povezanost med delovnimi organizacijami in izvršnim odborom skupne komisije podpisnic ter krajevnimi skupnostmi. Kaže se tudi nazadovanje kadrovskih štipendij in vse večje zanimanje za štipendije iz združenih sredstev. Skratka, rezultat dosedanjega družbenega dogovora je izreden razkorak med potrebami gospodarstva in poklicnimi odločitvami učencev in študentov. Omogoča namreč, da se štipendisti v večji meri odločajo za poklice, ki jih ne potrebujemo. Razen tega pa je podeljevanje solidarnostnih štipendij pospešilo vpis na štiriletne srednje šole, zanimanje za dve- ali triletne poklicne šole pa je upadlo. Prav teh kadrov pa danes v gospodarstvu najbolj manjka.
Nazadnje še omenimo, da je zbor podpisnikov družbenega dogovora o štipendiranju v Sloveniji februarja letos imenoval delovno skupino, ki je v začetku tega meseca pripravila osnutek predloga sprememb družbenega dogovora. Le-ta naj bi bil zdaj v javni razpravi do konca marca 1978, uporabljati pa bi se začel v šolskem letu 1978/79.
pravilo investicijske programe, med njimi pa je kar precej negospodarskih.
Ocene kažejo, da je produktivnost narasla, vendar so narasli tudi izplačani osebni dohodki na zaposlenega (za 6 odstotkov). Po drugi strani pa so se tudi življenjski stroški povečali, in sicer kar za 11 odstotkov. Skratka, gospodarstvo v občini je v prvih treh mesecih razdelilo več dohodka, kot ga je ustvarilo. Zato so kar v 37 organizacijah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela zabeležili izgubo. 34 organizacij ni doseglo načrtovanega dohodka. Kmetijska zadruga Bled, GG TOZD gozdno gradbeništvo in Kompas Ljubljana - TOZD Hoteli Bled pa so zabeležili izgube tudi pri tako imenovani substanci.
Podatki o turističnih gibanjih pa so naslednji. Prenočitve so se v občini povečale za 5 odstotkov, v Sloveniji pa za 13. Število domačih gostov se je povečalo za 12 odstotkov, tujih pa zmanjšalo za 26 odstotkov. Ob tem pa se velja zamisliti tudi, da sta Bohinj in Radovljica zabeležila porast prenočitev, na Bledu pa so se prenočitve za 2 odstotka zmanjšale.
Sklepna ugotovitev bi torej lahko bila, da je radovljiško gospodarstvo v primerjavi z gorenjskim v letošnjih prvih treh mesecih doseglo nekoliko slabše poslovne rezultate. Po drugi strani pa je zaposlenost na Gorenjskem v tem obdobju narasla za 2 odstotka, v radovljiški občini pa celo nazadovala. In ne nazadnje se velja zamisliti tudi nad inflacijskimi gibanji. Že v prvih treh mesecih je bila namreč dosežena polovica načrtovanih inflacijskih gibanj.
Poročilo upravnih organov
Na sredinem skupnem zasedanju bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine obravnavali tudi poročila upravnih organov. Iz poročil je moč razbrati, da so upravni organi opravili večino zadanih nalog. Zastoji so bili ponekod le zaradi pomanjkanja kadrov. Poročila je obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine in jih delegatom vseh treh zborov predlaga v potrditev.
Delo izvršnega sveta
Iz predloženega poročila delegatom o delu izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine od 1. avgusta 1975 do konca minulega leta je razvidno, da je bilo delo tega izvršilnega organa v glavnem prilagojeno delu občinske skupščine. Razen tega je bil izvršni svet aktiven pri obravnavanju različnih družbenih vprašanj (zakon o združenem delu, priprava in sprejem srednjeročnih razvojnih dokumentov), obravnaval pa je tudi vsa aktualna tekoča vprašanja v občini.
V obravnavanem obdobju je imel izvršni svet 48 sej (približno 3 na mesec), na dnevnem redu pa je bilo skupaj 680 zadev (poprečno 14 na vsako sejo). Kar dvanajstkrat pa se je izvršni svet sestal na izredni seji. Najpogosteje je obravnaval gospodarska in urbanistična vprašanja, redkeje pa so bila na dnevnem redu vprašanja s področja družbenih dejavnosti, ljudske obrambe, notranjih zadev in podobna.
Izvršni svet je v tem obdobju predlagal skupščini v potrditev 40 odlokov in posredoval v obravnavo 24 družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov. Najpomembnejše naloge v tem času so bile priprava in sprejem srednjeročnih razvojnih dokumentov, priprave na izdelavo urbanističnih dokumentov, program ukrepov proti nedovoljeni gradnji počitniških hišic. .
Sodelovanje izvršnega sveta z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je potekalo na posvetih s predstavniki poslovodnih in samoupravnih organov. Vsekakor pa je bila premajhna povezava s tako imenovano samoupravno bazo.
Po drugi strani pa je bilo uspešno vključevanje izvršnega sveta v medobčinsko dogovarjanje in usklajevanje stališč na Gorenjskem in v republiki; čeprav ne bi bilo odveč še tesnejše sodelovanje in izmenjava izkušenj med gorenjskimi občinami.
Kvalitetno se je delo izvršnega sveta obogatilo in okrepilo tudi z nekaterimi volonterskim! (nepoklicnimi) člani in s sodelovanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij na sejah. Vendar bo izvršni svet v prihodnje za še učinkovitejše delo moral izpopolniti programiranje, zaostriti odgovornost upravnih organov, bolj razviti sodelovanje s samoupravnimi organi v združenem delu in krajevnih skupnostih, z organi družbenopolitičnih organizacij ter poskrbeti za tako imenovano večjo odprtost svojega dela.
Delegati bodo na seji sklepali tudi o predlogu odloka o proračunu skupščine občine Radovljica za leto 1977, o sprejemu samoupravnih sporazumov o temeljih družbenih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 in razpravljali o poročilu komisije za pregled območij, kjer so črne gradnje in za izdelavo predloga za sanacijo stanja. Izvlečke tega gradiva danes ne objavljamo, ker smo jih v rubriki oziroma na strani pod naslovom Dogovorimo se objavili že pred prejšnjimi sejami skupščine.
Predlog odloka o ...
... pripravi urbanističnih planov. Odlok določa, da mora izvršni svet pripraviti za obravnavo v skupščini Urbanistični program občine Radovljica, Revizijo urbanističnega načrta za vplivno območje Bleda in Zazidalni načrt za center Lesc. Dokumentacijo mora izdelati Zavod za urbanizem Bled, denar pa bo zagotovila občinska skupščina iz proračuna; in sicer za prvo nalogo 700 tisoč dinarjev, za drugo 620.000 in za tretjo 550.000 dinarjev. Roki za izdelavo pa so naslednji: za prvi dokument 31. marec 1978, za drugi 23. januar 1978 in za tretji dokument 30. marec 1978. Vse samoupravne organizacije in skupnosti, OZD, KS, SIS, kmetijska zemljiška skupnost, komunalna in stanovanjska skupnost ter samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo morajo sodelovati z Zavodom za urbanizem Bled pri izdelavi osnutkov in hkrati posredovati tudi vse podatke, s katerimi razpolagajo.
... potrditvi sklepa DO »Ljubljanske mlekarne« o spremembi in dopolnitvi pravilnika o tržnem redu za tržne prostore na
Bledu. Z odlokom se razširja predmet poslovanja na tržnici na Bledu. In sicer odlok dovoljuje nakup in prodajo kmetijskih pridelkov in obrtnih izdelkov. Prednost pri prodaji imajo kmetijski pridelki. Tako bo tržnica bolj izkoriščena, z denarjem od tržnine pa bodo laže pokrivali tudi stroške vzdrževanja.
... potrditvi pravilnika o tržnem redu za tržnico v Radovljici.
Tržnico upravlja krajevna skupnost Radovljica. Pravilnik določa, da je tržni dan vsak dan od 8. do 18. ure in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. Na tržnici lahko lastniki prodajajo ali kupujejo vse vrste predelanih ali nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetje, zdravilna zelišča, gozdne sadeže in obrtne izdelke. Prekupčevanje ni dovoljeno; prav tako ni dovoljeno skladiščiti blaga na tržnici prek dovoljenega časa. Obrtniki in podjetja morajo razen tega imeti označeno ime, ceno, blago mora biti zdravo, sveže in prodajalci primerno oblečeni. Prodajalci morajo skrbeti tudi za red in snago in plačevati pristojbino, ki jo določi svet krajevne skupnosti Radovljica.
Zaključni
račun davkov in
prispevkom
I. Plačila v letu 1976 se nanašajo na:
1. Dajatve iz kmetijske dejavnosti:
— davek 1,402.086,45
— krajevni
samoprispevek 3.656,00
— vodni
prispevek 67.222,35
— prispevek
solidarnosti 23.170,25
2. Dajatve od obrti in od intelektualnih storitev:
— občinski davek
— krajevni samoprispevek
— vodni prispevek
— občinski prom. davek (od alkohola, prodaje na drobno in od storitev)
— republiški prom. davek
— temeljni prom. davek
— prispevki za občinske SIS
— prispevki za rep. in reg. SIS
— članarina za zbornico in združenje obrtnikov
— prispevek solidarnosti
1,496.135,05
6,128.729,60
18.180,55 118.854,80
2,344.930,5( 286.956,3(1 638.743,10 1,592.535,70 1,611.333,95
520.000,00
73.086,45 13,333.350,95
3. Prispevki in davek iz OD od zaposlenih pri zasebnikih
— republiški davek
— prispevki za SIS
149.191,85 1,685.149,50
1,834.341,35
4. Davki od premoženja
5.
od stavb (na posest stavb in od najemnin) od gozda od tovornih motornih vozil od ostalega
Prometni davek od avtomobilov
— občinski
— republiški
— temeljni
6. Drugi pobrani davki:
— davek od dediščin in daril
— prometni davek od nepremičnin
— prometni davek odtegnjen ob reg. računov:
— občinski
— republiški
— temeljni
— davek od skup. dohodka obča
— katastrske ta* in kom. takse
— zamudne obresh in stroški
7. Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
2,116.359,55 256.164,70
584.119,25 11.480,40
2,968.123,90
1,240.17 l,8f 1,286.960,0( 5,512.996,2(
8,040.1287?
290.493.lf 1,480.876,01
31.196,05 4.850,00 130.634,40
166.680,45
989.716,55
80.570,(H;
289.610,65 3,297.946,80
93.979,00
Skupaj plačila
31,064.005,10
Podatki o turističnih gibanjih v radovljiški občini v prvih treh mese^ . kažejo, da so se prenočitve povečale za 5 odstotkov. Število domačih gostov se je povečalo za 12 odstotkov, tujih pa zmanjšalo za 26 odstotkov. Zanimivo je tudi, da sta Bohinj in Radovljica zabeležila porast prenočitev, na Bledu pa so se za 2 odstotka zmanjšale.
Tabela kaže, da so prebivalci radovljiške občine lani plačali skupaj 31,064.005 dinarjev različnih dajatev. Neporavnanih plačil je bilo konec minulega leta 4,872.330,65 dinarja, preplačila pa so znašala 904 tisoč 593,13 dinarja.
Prispevek za starostno zavarovanje kmetov je lani znašal 999.184,95 dinarja, neporavnanih obveznosti je 534 407 r - '.v, preplačil pa ;>4.724,75 dinarja.
Pripravila INDOK center Radovljica in Andrej Z al ar
NAGRAJENI GLEDALIŠĆNIKT
Na nedavnem 20. srečanju Združenja gledaliških skupin Slovenije v Trbovljah so podelili vrsto priznanj za vidne dosežke na področju gledališke dejavnosti. Linhartovo plaketo za življenjsko delo je med drugimi prejel tudi član igralske skupine Prešernovega gledališča Tone Dolinar.
Linhartove zlate značke za enkratne posebne dosežk', ki so jih letos podeljevali prvič, so iz kranjske občine prejeli: člana Lutkovnega gledališča Kranj Duša Repinc-Roossova in Cveto Sever za nastop v lutkovnih pravljicah Janko in Metka in Rdeča kapica, član igralske skupine Prešernovega gledališča Tine Oman za vlogo sodnika v Razbitem vrču ter mentorica in režiserka KUD na osnovni šoli Stanka Mlakarja Šenčur Saša Šubic. M. S.
k.
Blejska Dobrava — Moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave pri
Jesenicah prizadevno nastopa na proslavah in prireditvah v jeseniški občini. Med pevci je tudi zelo veliko mladih, kvaliteta zbora pa neprestano raste. Moški pevski zbor je v zadovoljstvo vseh nastopil tudi na Pristavi v Javorniških Rovtih, na proslavi ob 30-letnici Planinskega društva Javornik-Koroška Bela. — B. B.
LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA
Zbirke na gradu v Škof j i Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
V galeriji na gradu je odprta razstava likovnih del Male Groharjeve slikarske kolonije. Razstava je odprta ob istem času kot muzejske zbirke.
Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 18. ure.
Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
GORENJSKI MUZEJ
V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini.
V galeriji Mestne hiše je v okviru prikazov otroške likovnosti na Gorenjskem odprta razstava likovnih del učencev Osnovne šole France Prešeren v Kranju. Razstava bo odprta do 29. junija.
V stebriščni dvorani so razstavljene Tapiserije, ki jih je izdelala skupina mladostnikov oddelka za delovno usposabljanje Posebne šole Kranj, oblikovala pa Marjeta Grošelj.
V Prešernovi hiši si lahko ogledate razstavo akad. slikarja Janeza Mateliča. Odprta bo do 5. julija.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V avli Skupščine občine Kranj je odprta razstava Komunistična stranka Jugoslavije — Slovenije 1931 — 1941, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani.
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je stalno odprt Muzej Prešernove brigade.
Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom,
Hotel
CREinfl
Vabi vsak dan, razen nedelje, od 22. do 3. ure na ples v DANCING BARU.
Igra bolgarski ansambel ORFEJUS
Tretja premiera na Hrušici
Člani dramskega odseka DPD Svoboda Hrušica so v letošnji gledališki sezoni v celoti izpolnili predvideni program. Na začetku sezone so se najprej uspešno predstavili s partizansko dramo Vida Staša, v okviru praznovanja novega leta so pripravili otroško igrico, v začetku junija pa so postavili na oder Part-ljičevo komedijo Tolmun in kamen. Igralci so vanjo vnesli marsikatero novost, za kar ima največ zaslug re-žiser-debitant Lojze Mrvič, sicer dolgoletni dramski igralec na hruš-čanskem odru.
Komedija je kljub drobnim spodrsljajem lepo uspela, saj so tako režiser kot igralci vložili v igro največ, kar se je dalo. Zal pa ni moč uiti nekaterim spoznanjem. Obiskovalec v napol zasedeni dvorani dobi vtis, da med krajani Hrušice ni pravega zanimanja za to zvrst kulture. Na premiernh je vse pre-malokrat opaziti predstavnike družbenopolitičnih organizacij pa tudi ostalih krajevnih društev. Ni pretirano rečeno, da se na najrazličnejših sejah   in   sestankih   govori, kako
približati kulturo občanu, ko pa je na programu kulturna prireditev, pa jo udeleženec morda večurnega sestanka o kulturi preprosto prezre.
J. Rabič
Razstava v loški knjižnici
Škofja Loka - Mnogim prireditvam ob dnevu mladosti in letošnjih jubilejih se je pridružila tudi knjižnica »Ivan Tavčar« iz Škofje Loke. V preteklih dneh so si imeli obiskovalci priložnost ogledati v prostorih loške knjižnice razstavo pomembnih dokumentov, ki predstavljajo življenjsko pot predsednika republike Josipa Broza Tita. Razstavljene so bile mnoge knjige o Titu, njegova dela in monografije. J. Krek
Uveljavljanje samo-
rastništva
Na X. taboru likovnih
samorastnikov Jugoslavije sodeluje tudi 7 ustvarjalcev z območja Gorenjske
Ob šolanih kiparjih in slikarjih imamo v Sloveniji tudi močno razvito takoimenovano samorastniško ali naivno likovno tvornost, ki pa je dolgo ostajala skoraj neznana. Kadar je bil govor o jugoslovanski naivi, so se razpletale misli predvsem o slikarjih iz nekaterih vojvodinskih in hrvaških krajev. Da se je v minulih letih znotraj meja naše države in zunaj njih razširil tudi glas o zanimivi in izvirni slovenski samo-rastniški likovni tvornosti, gre velika zasluga taborom likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem.
Včeraj so odprli desetega po vrsti, ki bo do 31. julija združeval pri delu 40 ustvarjalcev. V seznamu sodelujočih so tudi Boris Lavrič in Jože Volarič iz Kranja, Jože Peternelj in Konrad Peternelj iz Zirov, Anton Plemelj s Sel pri Bledu, Tone Svetina z Bleda in Franc Tavčar iz Ca-brač nad Poljansko dolino. Skoraj vsi so že. večkrat sodelovali na teh taborih, poleg njih pa je v Trebnjem ustvarjal tudi Peter Jovanovič iz Žetine pod Blegošem.
Tabor v Trebnjem se je razvil v celovit pregled slovenske ustvarjalnosti na tem področju, razen tega pa nudi dragocene možnosti izmenjave izkušenj v slovenskem, jugoslovanskem in v zadnjem času z vključevanjem tujih slikarjev in kiparjev še v mednarodnem merilu. Letos ga spremlja 4. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga bodo odprli v soboto, 2. julija. Ob otvoritvi bo govoril Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, ki je pokrovitelj zanimive jubilejne likovne manifestacije v Trebnjem. Tabor bo spremljalo še več drugih prireditev. Drevi bo nastop oktetov in literarnih samorastnikov, pred katerim bo pisatelj Tone Svetina vodil pogovor o kulturi.
V trebanjski galeriji naivne umetnosti je danes 240 dragocenih del, ki stoje delno tudi v parkih in okoli šol na Mirni in v Šentrupertu. Tu so jih pustili samorastniki iz vseh naših republik in iz tujine: vsak po eno delo po vsakem taboru. Tabor je v minulih letih organiziral že 47 razstav doma in v zamejstvu, navezal je pristne stike s podobnimi galerijami po Jugoslaviji in izven meja naše države. Na vseh dolenjskih srečanjih je v devetih letih sodelovalo že 90 slikarjev in kiparjev samorastnikov. Kraj in občina prirejata hkrati tedne kulture, letos prvič tudi tabor mladih ustvarjalcev. Tabor podpira že 60 delovnih organizacij in ustanov iz občine, Slovenije, Srbije, BiH, pa tudi številni posamezniki.
M. S. - T. G.
Med sodelavce sprejmemo skladiščnika
za Predoslje za delo od 7. do 10. ure — 5 dni v tednu. Primerno za kmečke fante.
blagajnika
za Primskovo, za določen čas in polni delovni čas, zaradi nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom.
Zaželena je večletna praksa in delo s kooperanti
OD po samoupravnem sporazumu.
Prijave pošljite do 1. julija 1977 na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj, Gasilska ul. 5.
Skofja Loka je s svojimi zanimivimi hišami, rekama in mostovi nudila obilo motivov mladim mojstrom čopiča in palete, ki so se pretekli teden udeležili jubilejne Male Groharjeve kolonije. (Ib) —Foto: F. Perdan
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V KRANJU
razpisuje vpis slušateljev
za šolsko leto 1977/78 za izredni študij na
VISOKI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR (prva stopnja)
Oddelek za strojništvo, ki ima
a) tehnološki odsek
b) konstrukcijski odsek
c) odsek tekstilne — konfekcijske tehnologije
Oddelek za elektrotehniko, ki ima
a) odsek za energetiko b odsek za elektroniko
Oddelek za gradbeništvo, ki ima
a) operativni odsek
b) komunalni odsek
Oddelek za kemijsko tehnologijo
VIŠJI PRAVNI ŠOLI MARIBOR (I. in II. letnik)
Prijave sprejemamo do 1. avgusta 1977.
EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA (poslovni oddelek — L in II. stopnja)
FAKULTETA ZA TURIZEM IN ZUNANJO TRGOVINO (I. stopnja — turistična smer)
Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1977.
Za vpis v navedene šole je treba priložiti:
1. overjen prepis spričevala o zaključnem izpitu na. srednji šoli oz. diplome
2. kratek življenjepis
3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list
4. potrdilo o lastnosti delavca v združenem delu z navedbo dela in trajanja zaposlitve
5. izjavo o plačevanju stroškov študija
6. 2 fotografiji 4X6
V ODDELKE ZA ODRASLE
dvoletni administrativni šoli dopisni administrativni šoli dopisni ekonomski srednji šoli
upravno administrativni šoli (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) tehniški prometni šoli
tehniški srednji šoli (elektro in strojna smer) poklicni šoli (elektro in kovinska smer) poklicni šoli gostinske stroke (kuhar, natakar) hotelski šoli (srednja šola gostinske smeri) delovodskih šolah (elektro, strojna, gradbena) šoli za varuhinje šoli za bolniške strežnice
Porijave sprejemamo do 31. avgusta 1977. Prijavi je treba predložiti:
1. spričevalo o dokončani osnovni šoli in najvišji dokončani šoli
2. potrdilo o zaposlitvi in praksi
3 izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list
V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1977. Prijavi je treba predložiti:
1. spričevalo o končanem zadnjem razredu
2. potrdilo o zaposlitvi
3. izpisek iz rojstne matične knjige oz. poročni list
V TEČAJE
začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, francoskega,
nemškega in italijanskega jezika tečaj slovenskega jezika za tujce
specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce
tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli)
tečaje za privatne gostince
tečaje za skladiščnike
tečaje tehničnega risanja
tečaje stenografije in strojepisja
tečaje iz varstva pri delu
tečaje za vodenje poslovnih knjig
tečaje za voznike viličarjev
Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1977.
Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure (razen sobote), ob sredah pa tudi do 17. ure.
Informacije dobite tudi po telefonu.
Pet bratov, pet kovačev
»Pri Kovač« v Virmašah pri Škofji Loki se 60-let-ni kovač Anton Golob še vedno ukvarja s kovanjem — Danes malo in premalo voznih in pod-kovskih kovačev
VIR MAŠE - Anton Golob je zadnji kovač petih bratov-kovačev in še Vedno krepko vzdiguje kovaško kladivo nad nakovalom . . .
Škofja Loka - Več kot sto let je stara kovačija v Virmašah tik ob cesti, po kateri danes redkokdaj zaropota konjska vprega. Motorizacija hiti mimo, ne oziraje se na kovaško delavnico, v kateri še znajo ročno izdelati podkve, popraviti voz, podkovati konja. Na zunaj ni prav nič drugačna kot številne današnje moderne delavnice in tudi notranjost je lastnik Anton Golob deloma obnovil. Ostalo pa je precej starega orodja in mnogo spretnosti in moči, 'z roda v rod podedovanih gibov rok, ki jih komajda poznajo v moderni industriji.
»Oče me je bil naučil,« pravi Vozni in podkovski kovač Anton Go-Job, »njega pa njegov oče. Pet bratov nas je bilo, vsi smo bili kovači, vsi smo se učili in nauči-Ji prav v tej kovačiji, ki ji je dobrih sto let. Bratje so delali drugod, sam pa sem ostal tu, kjer je *Udi danes dovolj dela, ,flikarije' Qe zmanjka. Malo kmetije imam ^Udi, tako da brez dela nisem **res nikoli.«
Se vedno je nekaj starih kovaških delavnic in tudi kovačev v občini, brlogi pa so že davno odšli in se Uposlili drugod. Sem vozijo kmetje ? Petrovega hriba, Poljanske doline ln- Kranja, da bi jim popravil voz *ti podkoval konja. Kmetje imajo danes tudi sami veliko primernega j^odja, le ognja nimajo, tako da je kovačija starega tipa še vedno Potrebna. Kljub modernim strojem, jih je na poljih in po senožetih vedno več.
»Včasih, ko je bila kovačija de »ta stara', je bilo na dvorišču °gromno konj. Spominjam se, da ??ni nekoč štiri dni neprestano , koval samo konje, vendar je ^den še vedno moral bos domov. °ve uri časa mi vzame podko-Vanje enega konja, vendar bi še Oilo, ko bi bile podkve primerne. Nekatere, ki jih kupim, so, kar poglejte, preveč ,mrhaste' in *eiko uporabne. Najboljše so uoma narejene. Delati pa jih 'Uorata dva, znati jih morata obdelati tako, da so zareze v njih •ta prave', da so podkve prave debeline in teže.
Nekaj tisoč kilogramov oglja Porabim na leto, dobivam ga iz ^elške doline. Nekaj kovaškega orodja je prav starega, nekaj sem
Očiščevalna
akcija na Krvavcu
Krvavec — V soboto je turistično društvo Cerklje organiziralo očiščevalno akcijo na pobočju Krvavca, v kateri so sodelovali Člani mladinske organizacije t>vorje in Cerklje ter člani turističnega društva Cerklje. Očistili 8o področje okrog TV stolpa, Zgornje postaje žičnice in celotno Površino smučišč. Delali so ves dan, nabrali pa so 32 vreč odpadkov in smeti.
J. Kuhar
modernega kupil, tako da zdaj lahko delam. Kot kovač-obrtnik z občino v Loki nimam prav nobenih sitnosti. Odhajam v pokoj, oja, seveda bom še naprej delal, kolikor bom zmogel. Če bi še enkrat postal kovač? Ne, to pa najbrž ne, naporno je in težko delo ...«
Anton Golob, eden zadnjih kovačev, ki je vztrajal kljub moderni, hitri cesti tik ob njenem robu, vihti kovaško kladivo in obrača razbeljeno podkev tako kot le malokdo, z izkušeno spretnostjo tistih starih, pravih podkovskih kovačev. Roka, ki se nad nakovalom vzdiguje, da bi krepko mahnila in ukrivila podkev, se je že zdavnaj utrdila tako, da je vsak udarec izkustveno premišljen. Druga roka, ki obrača podkev, se uklanja zapovedim nakovala in kladiva, zapovedim, ki jim je zvesta že leta in leta.
Anton Golob rad zapušča kovaško delavnico le tedaj, ko gre na vaje pevskega zbora Ivan Cankar, katerega član je že vrsto let. Poje z veseljem in rad, pesem mu je sprostitev po napornem vihtenju kladiva, po utrujajočem kovanju podkev ali podkovanju konjskega kopita.
Ko ne bo več zmogel kovati, bo »Pri Kovač« ugasnilo ognjišče, kajti nikogar ni, ki bi hotel ali znal nadaljevati in ohranjati njihovo stoletno tradicijo . ..
D. Sedej
Letni koncert
Cerklje — V nedeljo, ob 20. uri bo imel letni koncert v avli osnovne šole moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika, ki bo posvečen Titovim in partijskim jubilejem. Koncert, ki ga bo povezovala Tina Štern, bo imel dva dela. Prvi del je posvečen jubilejem tovariša Tita in partije, v drugem delu pa bodo izvedli slovenske ljudske pesmi. Program pesmi so na novo na-študirali, v letošnji sezoni pa so imeli že dva koncerta, sodelovali pa bodo še na otvoritveni slovesnosti letošnje razstave cvetja in lovstva v Cerkljah in ob svečanostih ob Dnevu borca. Letošnjo bogato kulturno sezono pa bodo sklenili julija s koncertom ljudskih pesmi v Suha-dolah. Jeseni pa bodo sodelovali na tekmovanju »amaterski zbori pred mikrofonom«. J. Kuhar
Predavanje o gozdnem medenju
Radovljica — Muzeji radovljiške občine prirejajo v okviru izobraževalne dejavnosti v nedeljo, 26. junija, ob 9. uri v Čebelarskem muzeju v Radovljici predavanje inž. Francka Šivica o gozdnem medenju. Udeleženci si bodo lahko ogledali tudi pašni čebelnjak nad železniškim predorom v Radovljici, potem pa se podali na ekskurzijo po gozdni poti v Radovljici.
Na predavanje in ekskurzije so vabljeni čebelarji, kakor tudi ljubitelji čebel in narave. Zbirališče bo pred graščino v Radovljici ob 8.30. Po ogledu muzeja s strokovnim vodstvom in predavanju pa bo ekskurzija.
(d
Prehranjevalne navade
K zdravemu načinu življenja sodijo tudi pravilne prehranjevalne navade. Znano je, da je dobro že zjutraj zaužiti kalorično in vitaminsko bogato hrano, ki nam daje moč za delo, učenje in vadbo. A praksa kaže, da smo v prvih urah na delu z bolj praznim kot s polnim želodcem, da se prehranjevalne navade spreminjajo in da se ne hranimo ob pravem času. Poglejmo nekaj primerov:
»Ko zjutraj vstanem, me že čaka zajtrk. Toda ne čutim nobenega posebnega teka ali apetita do jedi in le s težavo popijem malo mleka. Misel na šolo, mi dela kar težo v želodcu. Šele, ko so nevarne šolske ure mimo, ko se prebližuje čas malice, se mi občutek lakote stopnjuje. Posebno kadar je topli obrok, vsi drvimo proti šolski kuhinji, učenci bolj očitno in spontano, učitelji pa bolj prikrito, pri vseh pa je čutiti klic želodca.«
»Opažam, da se je tudi pri nas na podeželju spremenil način prehrane. Ko prodajam v trgovini vidim, da gredo zelo v promet sladkarije. Stare mame in očetje vedno kupujejo slaščice za vnučke, ki jih imajo tako radi. Tudi kmetje zjutraj ne jedo toliko kot včasih, ko so se zjutraj založili z zabe-ljenimi žganci in mlekom. Danes radi pojedo kakšno žemljo in popijejo šilce žganja. Tudi pri nas smo včasih še pekli kruh v domači peči, kjer je mama kuhala repo, zelje, žgance in polento. Danes se je vse spremenilo, zdaj le še na mojo željo stara mama pripravi kakšno jed po starem   kmečkem jedilniku.«
»Zjutraj je prijetno spati, če bi se hotela pripraviti obilen zajtrk bi bila prikrajšana pri spanju. Tudi sestra nič ne zajtrkuje, boji se, da se ne bi preveč zredila.«
»Priznati moram, da se ne hranim pravilno, čeprav mi je znano, kako prehrana vpliva na storilnost. Le kadar grem na smučarsko tekmovanje, je tudi način prehrane bolj športni: zjutraj j» obilen zajtrk, maslo, salama, hrenovka, šunka in podobna bolj izdatna hrana. Opazujem tudi tuje tekmovalke, kako se zjutraj maste z dobrimi jedili — po obilnem kosilu pa predvsem Francozinjam tekne še kozarec dobre kapljice.«
Res je, da naša prehrana še ni na dovolj kulturni ravni. Apetit in slast po hrani nam hrome vsakodnevne skrbi in zaradi tega smo sitni, zadirčni in živčni. Včasih preveč obremenjujemo prabavila, so pa tudi trenutki, ko nam želodec melje v prazno. Pomemben je tudi način uživanja hrane in priprava na posamezne obroke. Vsak obrok hrane naj bi bil podoben svečanemu kosilu ali uspešno organiziranemu treningu — z uvodnim delom, vzbujanjem teka s pripravljanim ogrevanjem s predjedjo in z osrednjim delom — z glavno jedjo, v sklepnem delu pa bi končno potešili lakoto.
Prav športni pedagogi, ki pri vadbi skrbimo za sproščanje energetskih virov, bi morali biti tudi prosveti-telji prehranjevalne kulture. JožeAžman
UMRLI SO
V KRANJU
Mirtič Franc, roj. 1907, Trebar Anton, roj. 1897, Jane Franc, roj. 190.1, Teran Jožef, roj. 1928, Gros Frančiška, roj. 1907, Kokalj Anton, roj. 1907, Kropivnik Janez, roj. 1906 in Kovač Janez, roj 1940
V TRŽIČU
Zdravko Križaj, roj. 1928, Franc Pehare, roj. 1913, Ignac TiSler. roj. 1900, Jožefa Perko, roj. 1901, Ivana Lončar, roj Perko. roj. 1896.
Rateče — Pri nedavni obnovi fasade stare in priznane gostilne Pri Žerjavu so na zid montirali tudi nove okraske, izdelke kroparskih kovačev. Posebnost pa je vsekakor simbol Žerjavove gostilne, ptič žerjav na smučkah, ki so ga po naročilu skovali v delavnici umetno kovaške obrti v Kropi. — Foto: A. K.
kino
Kranj CENTER
24. junija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 16., 18. in 20. uri
25. junija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 16., 18. in 20. uri, premiera nem. barv. vestern VVINNETOU IN APACl ob 22. uri
26. junija nem. barv. vestem VELI Ki POGLAVAR ob 10 uri, franc. barv. krim NEVAREN POKLIC ob 15., 17. in 19. uri, premiera franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA oh 21. uri
27. junija franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri
28. junija franc. barv. KRIK ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri
29. junija amer. barv. /.god. spektakel SPARTAK oh 16. in 19. uri
30. junija honk. barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
24. junija ital. barv. krim. MAFIJA ob 16. in 20. uri, ital. barv. pust. SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 18. uri
25. junija ital.-amer. barv. komedija TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 10. uri, franc. barv. TO NORO AMERIŠKO DEKLE ob 16. in 20. uri, amer. barv. vojni PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. uri
26. junija ital. barv. pust. SCARAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 14. in 18. uri, ital. barv KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 16. uri, premiera ital. barv. krim. KAMORA - NEAPELJSKA MAFIJA ob 20. uri
27. junija ital. barv. krim. KAMORA — NEAPELJSKA MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri
28. junija ital. barv. krim. KAMORA — NEAPELJSKA MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri
29. junija nem. barv. vestem VELIKI POGLAVAR ob 18., 18 in 20. uri
30. junija ital. barv. KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI ob 16., 18. in 20. uri - Film ni primeren za otroke
Tržič
25. junija amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA oh 18. in 20. uri
26. junija amer. barv. zgod. SPARTAK ob 15. in 18. uri
27. junija amer. barv. zgod. .SPARTAK ob 17. in 20. uri
28. junija nem. barv. vestem VELIKI POGLAVAR ob 18. in 20. uri
29. junija honk. barv. pust. MEC ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri
30. junija amer. barv. vohunski MOZ IZ AVSTRALIJE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
25. junija ital. barv. komedija TUDI ANGELI HITRO VOZIJO oh 18. in 20. uri
26. junija ital. barv. komedija TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestem MLADI MAŠČEVALEC ob 17. uri
27. junija honk. barv. pust. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20 uri
28. junija amer. barv. vohunski MOZ IZ AVSTRALIJE ob 18. in 20. uri
29. junija amer. barv. vohunski MOZ IZ AVSTRALIJE ob 18. in 20. uri
'tO. junija nem. barv. vestem VELIKI POGLAVAR oh 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
24. junija amer. drama LUČI VELEMESTA ob 18. in 20. uri
25. junija amer. barv. vestem PREGON ob 18. in 20. uri
26. junija amer. barv. vestem PREGON ob 18. in 20. uri
28. junija amer. barv. drama LENNY ob 20. uri
29. junija amer. barv. drama LENNY ob 18. in 20. uri
30. junija amer. barv. drama MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 20. uri
Železniki OBZORJE
24. junija amer. barv. vestem PREGON ob 20. uri
25. junija amer. barv. drama SVETILKE VELEMESTA ob 20. uri
26. junija angl. barv. komedija ALFI DAR-LING ob 17. in 20. uri
29. junija angl. barv. Spij. CALLANOV DOSJE ob 20. uri
Radovljica
25. junija amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLI ob 18. uri, franc. barv krim. NEVAREN POKLIC ob 20. uri
26. junija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 18. uri, amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLI ob 20. uri
27. junija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 20. uri
28. junija amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLI ob 20. uri
29. junija poljski barv. POVEST GREHA ob 20. uri
30. junija ital.-franc. barv. krim. DVOBOJ PO SVETU ob 20. uri
Bled
24. junija angl.-ital. barv. ROMEO IN JULIJA ob 20.30
25. junija nem. barv. pust. BRATJE PO KRVI ob 18. uri, amer. barv. pust. GRIZLI ob 20.30
26. junija amer. barv. pust. GRIZLI ob 20.30
27. junija amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLI ob 20.30
28. junija franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 20.30
29. junija amer. barv. BUSTER JE LJUBIL BILLI ob 20.30
30. junija poljski barv. POVEST GREHA ob 20.30
Jesenice RADIO
24. junija franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 17. in 19. uri
25. junija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 17. in 19. uri
26. junija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 17. in 19. uri
27. junija amer. barv. biograf. LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. in 19. uri
28. junija amer. barv. biograf LJUBEZENSKA ZGODBA ob 17. in 19. uri
29. junija hongk. barv. pust. KARATE JEKLENI MLADENIČ ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
24. junija hongk. barv. MEČ ZLATEGA ZMAJA ob 18. in 20. uri
25. junija amer. barv. biograf. LJUBEZENSKA ZGODBA ob 18. in 20 uri
26. junija amer. barv. biograf LJUBEZENSKA ZGODBA ob 18. in 20. uri
27. junija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 18. in 20. uri
28. junija ital. barv. krim. IZJEMNA TRUPLA ob 18. in 20. uri
30. junija franc. barv. drama GOVORI MI O LJUBEZNI ob 18. in 20. uri
Dovje-Mojstrana
25. junija danski barv. ROMANTIKA V POSTELJI ob 19. uri
26. junija hongk. barv. cinem. ZADNJA IGRA SMRTI ob 19. uri
Kranjska gora
25. junija hongk. barv. cinem. ZADNJA IGRA SMRTI ob 20. uri
26. junija amer. barv. film ČLOVEK IZ DOLINE ob 20. uri
29. junija amer. barv. biograf. UUBEZEN-SKA ZGODBA ob 20. uri
TRZNI PREGLED
JESENICE
Solata 12,50 do 15 din, spinača 10,30 din, cve-tača 16,80 do 18,70 din, korenček 14,25 do 19,20 din, česen 21,60 din, čebula 9,90 do 11 din. kumare 14 din, paradižnik 28,80 din, paprika 32,80 din, jabolka 11,43 din, pomaranče 15,10 din, limone 23,90 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kasa 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 23,56 din, sladko zelje 7,20 din kislo zelje 6 din, orehi 143,70 din, jajčka 1,60 do 2 din, krompir novi 9 din stari 3 din.
KRANJ
Solata 15 do 20 din, Spinača 21 do 28 din, cve-tača 20 din, korenček 18 din, česen 40 din, čebula 12 do 14 din, fižol 30 do .35 din, kumare 12 do 14 din, paradižnik 24 do 26 din, slive 30 din, jabolka 7 do 8 din, češnje 25 do 30 din, med 55 din, pomaranče 12,35 din, limone 16 do 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 do 8 din, kasa 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 do 2 din, krompir 5 do 10 din, koleraba 18 din, breskve 12 do 24 din.
TRŽIČ
Solata 18 do 20 din, spinača 8 din, cvetača 20 din, korenček 20 din, česen 20 din, čebula 16 din, fižol 30 din, pesa — kumare 20 din, paradižnik 30 din, jabolka 8 do 12 din, breskve 30 din, pomaranče 13 din, limone 20 din, ajdova moka 17 din, koruzna moka 8 din, kaSa 20 din, surovo maslo 80 din, smetana 8 din, skuta 26 din, sladko zelje 8 din, jajčka 1,70 din, krompir 12 do 14 din, čeSnje 20 do 30 din.
POROČILI SO SE
V KRANJU
Kalan Drago in Skofic Marija, Balantič Andrej in Dolinar Martina, Huber Miroslav in Florijančič Marija, Mali Martin in Prestor Magda, Malovrh Jože in Cvetko Lidija, Kalan Maksimiljan in ToporiS Emilija, Bukovac David in Zelnik Maja, Puzovič Nikola in Cesar Dragica, Strekelj Andrej in Mohorčič Marjeta
V TRŽIČU
Anton Bečan in Lidija Ajdnik
|  Iu. -nji,		
i i		i
	■i	
2210	400
77670	1000
52020	1000
44540	2000
87230	2000
11	50
34211	1000
2	20
31882	5000
124392	10000
309512	10000
365942	10000
550342	10000
428822	50080
220882	100080
435272	400000
	50
343	100
063053	10000
072103	10000
4	20
048014	10000
326224	1<XXX)
415914	10000
95	30
55295	1000
69435	1000
36	30
06	40
16	40
46	40
9886	400
14806	1000
54266 64586 25926 93256
47 8917 07797 544247 589057 599557
18 28 308 20118 70428 79268 142098 411368
19 79 99 29 869 .349 «59 909 9849 68239 78219 94319 46379 77289 380359 443149 506609
1000 1000 5000 5000
50 500 1000 10000 10000 10000
70 40 200 iooo
1000 1(X)0 lO(HM) 10000
30 30 30 30 80 80 80 100 500 1(X)0 1000 1(X)0 2000 201 1 10000 1(XXX> 10000
Vida Ž. iz Kranja — Kupila sem blago, iz katerega bi rada imela komplet bluze in krila. Prosim, svetujte mi model. Vzorec blaga prilagam v pismu. Stara sem 24 let, visoka 169 cm, tehtam pa 60 kg.
Zelenjavni napitki
Kadar nas zaradi vročine hudo žeja, pijemo navadno vse, kar nam pride pod roko. Največkrat pa pozabljamo, da nam na vrtu raste zelenjava, ki jo lahko uporabimo za koristne, zdrave napitke, ki nas odžejajo, razen tega pa organizmu nadomestijo soli in snovi, ki jih obilno izloča z znojenjem.
Navadno je napitek iz le ene vrste zelenjave bolj dolgočasna zadeva, zato raje mešajmo več vrst zelenjave. Pripravimo in skrbno očistimo redkvico, korenje, zeleno, peteršilj, paradižnik, rdečo peso. Treba je le sestaviti najprimernejšo zelenjavo, da dobimo najboljši okus. Najboljše so mešanice zelene in korenja, zelene in rdeče pese ali špinaČe, redkvice in ' korenja, peteršilja, zelene, redkvice, paradižnika in korenja in tako dalje.
Zelenjava mora biti seveda sveža: iz posušene in ovele zelenjave bomo iztisnili kaj malo soka. Ko zelenjavo očistimo, jo narežemo na majhne koščke in zmešamo v električnem mešalniku. Da bo masa res zdrobljena, moramo dodati nekaj tekočine, in sicer malo razredčenega limoninega ali pomarančnega soka. Zelenjavni sok pijemo takoj, ko smo ga pripravili, sicer se vitamini hitro porazgubijo. Seveda pa zelenjavnim sokovom lahko razen limone ali pomaranče dodamo tudi kako drugo sadje, na primer jabolka.
Marta — Bluza je ravno krojena s podaljšanimi rameni, širšimi rokavi ter sega čez boke. Ovratnika nima, spredaj pa se zapenja z gumbi. Žepa sta našita. Vsi šivi so dvakrat obšiti. Pas iz blaga je napeljal s spodnje strani. Zadnja stran je gladka. Krilo je rahlo razširjeno, spredaj ima gubo, zapenja pa se ob strani.
Počitniške obleke, ki jih oblečemo
za posedanje zvečer ob hladni pijači in glasbi, so letos precej »odkritosrčne«: za takle izrez je treba imeti dokaj lep dekolte in pa enakomerno zagorelo kožo.
mladi sporočajo
OBISKAL NAS JE POLDE BIBIČ
Le malokrat imamo učenci možnost srečati se z igralci, pisatelji... Zato smo bili zelo presenečeni, ko nam je učiteljica povedala, da nas bo obiskal Polde Bibič, igralec, ki smo ga do sedaj videvali le na ekranu.
Vsi učenci od 5. do 8. razreda, ki smo tekmovali za bralno značko, smo se v petek, 3. junija, zbrali v učilnici za likovni pouk. Nestrpno smo pričakovali igralca. Ko je stopil v razred, smo tiho vstali. Štirje učenci sedmih razredov so izvedli kulturni program. Ob spremljavi citer so recitirali tri pesmi tržiškega ljudskega pesnika Vojteha K urnika, ki opevajo lepoto Tržiča in okolice. Potem je Polde Bibič odigral dve zgodbici iz vojnih let. Od srca smo se mu nasmejali. Po končanem nastopu smo se zapletli v sproščen pogovor. Pripovedoval nam je o svojih mladih letih, ki jih je preživljal med vojno, o svoji prvi vlogi, o filmskih igralcih — njegovih vzornikih in o filmu nekoč in danes. Še bi se pogovarjali z njim, a je čas prehitro potekel. Preden se je poslovil, smo gostu izročili naš likovni izdelek in šopek ter se mu zahvalili za obisk. To je bilo za nas lepo doživetje in tudi največja nagrada za navdušene bralce knjig.
Majda Valjavec, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
SMOLA PATAKA
Na republiškem tekmovanju v rokometu smo se uvrstili v polfinale prvenstva. Tekme v polfinalu smo igrali v Ljubljani na igrišču Slovana na Kodeljevem.
Ob 7. uri zjutraj smo se zbrali na avto-
busni postaji in se odpeljali proti Ljubljani. Tam smo se presedli na avtobus mestnega prometa in izstopili na Kodeljevem. Zbrale so se že vse ekipe naše skupine. Ko so izžrebali pare, smo se odpravili v slačilnico. Trener nam je dal še zadnje napotke. Prvo tekmo smo bili prosti. Opazovali smo igro naših nasprotnikov. Po končani tekmi smo se na hitro ogreli. Kapetana sta žrebala za žogo. Vsi smo se zavedali pomembnosti srečanja. Nasprotniki, rokometaši iz Kopra, so veljali za prve favorite prvenstva. Će bi se srečanje končalo v njihovo korist, nam preostane samo tretje ali četrto mesto.
Tekma se je pričela. Zaigrali smo izredno dobro in povedli. Vodstvo smo obdržali ves prvi polčas, v drugem pa smo popustili. Vsi smo vedeli, da moramo zmagati, zato smo spet prevzeli vodstvo. Tri minute pred koncem smo vodili za štiri gole, nato pa so nasprotniki zaigrali res dobro. Do konca srečanja se jim je posrečilo izenačiti rezultat, tako da smo morali igrati podaljške. Vsi smo bili raztreseni. Po podaljških je bil rezultat spet izenačen. Napeto smo pričakovali sodnikovo odločitev. Po pravilih smo morali streljati sedemmetrovke. Prvi strel so izvedli igralci Kopra. Njihov najboljši igralec je zatresel mrežo. Prav tako je tudi naš igralec dosegel zadetek. Tudi v drugem poskusu je bil nasprotnik uspešen. Franci, ki je za nas streljal proste strele, ni bil dovolj zbran. Ko je streljal, je žoga zadela vratnico in se odbila od vratarja v gol. Sodnik je dosodil zmago Koperčanom, češ da velja samo direktni gol.
Kasneje se je pokazalo, da sodnikova odločitev ni bila pravilna. Vseeno pa je ostalo pri istem vrstnem redu v skupni uvrstitvi. Utrujeni in potrti smo odšli domov, vedeč, da smo zamudili izredno priliko.
Tomaž Zontar, 7. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka
-i)
rakrat je najbolj živahno
Vsak dan je zanimiv in živahen. Posebno živo je ob dveh popoldne, ko ljudje odhajajo z dela.
Sedim na klopci in opazujem mimoidoče. Na cesti je malo ljudi. A ne dolgo. Iz tovarne se vsuje množica delavcev. Cesta oživi. Tišino zamenja hrup. Ljudje se zaletavajo dru, ob drugega in nimajo časa, da bi se opravičili. Vsem se neznansko mudi. Kam, se sprašujem. Prav gotovo domov, da bi po napornem delu sedli v naslonjač in se odpočili; ali pa hitijo domov zato, da bi skuhali kosilo, pospravili stanovanje in opravili še lešteto drugih dolžnosti.
Nekateri hitijo peš, nekaj se jih
odpelje s kolesi, vedno več pa je tistih, ki sedejo v avto in se hočejo čimprej odpeljati. Na avtobusni postaji se množica ljudi gnete v avtobus. Vsi hočejo noter, četudi je že prenatrpan. Slaba volja se loteva tudi tistih, ki kupujejo na tržnici. Vsak bi rad čimprej dobil zaželeno, zato se prerivajo med stojnicami. Še sam prodajalec včasih ne ve, koga bi poslušal in komu bi prej postregel.
Vrvež traja še nekaj minut, potem pa je spet vse tako kot prej; tiho, umirjeno.
Vida Meglic, 7. b r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič
Jagodova omleta
Potrebujemo: pol kg jagod, 7 žlic sladkorja, 8 debelih jajc, 2 žlički limoninega soka, maslo za pekač, 4 žlice sladkorja v prahu.
Jagode potresemo s tremi žlicami sladkorja ter jih tako pustimo pol ure. Beljake stepemo v trd sneg, rumenjake pa dobro zmešamo s preostalim sladkorjem, da se spenijo in to primešamo snegu. Če so bila jajca bolj drobna, jih lahko vzamemo dva do tri več. Nato dodamo še sok, ki se je natekel od jagod in limonin sok. Maso stresemo v dobro pomaščen pekač, povrhu naložimo jagode in potisnemo v srednje ogreto pečico za 20 minut. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu.
Glavne rudninske snovi    Komarjev pik
in vitamini
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
— Fosfor spodbuja živčne celice in prispeva k tvorbi kosti.
— Kalcij je osnova za tvorbo kosti in zob, pomirja živčni sistem.
— Kalij pospešuje izločanje vode iz organizma, pospešuje delovanje srca, koristi ožilju in živčnemu sistemu.
— Železo zmanjšuje slabokrvnost.
Lačni gostje
Kadar nam padejo v hišo nenapovedani in hudo sestradani obiski, še ni treba obupati, če so ravno takrat že vse trgovine zaprte, hišna shramba pa skoraj prazna. Riž je gotovo vedno pri hiši: skuhamo ga v veliko slanega kropa, odcedimo, oblijemo s toplo vodo in pustimo, da se malo osuši: nato ga stresemo v kozico s stopljeno maščobo, vanj pa mešamo konzervo gob ali pa dodamo suhe, ki smo jih poprej namočili. Začinimo z rožmarinom, papriko, poprom in soljo po potrebi. Stresemo v skledo in po vrhu naribamo sir. Če pa imamo mehki mazavi sir, ga nalomimo na koščke, tako da se bodo na toplem rižu stopili. Če najdemo še kaj mandljev, jih sesekljamo po vrhu ter ponudimo z rdečim vinom.
nDomača) \ naloga
I »Napiši pesmico!« Sedim ob mizi, podpiram si glavo in premišljujem, o čem bi šlo.
Pomlad bo, veselim se je, da pesnil bi o njej, to vendar ne.
Resnični pesniki o njej pisali so tako, da moja pesmica od sramu zardela bo.
O mačkih, psih, kanarčkih nič ne vem, zato sedim samo in v steno zrem.
Toda kaj v šoli bo,
ko tovarišica vzela bo pero
in zapisala vsakega,
ki brez naloge bo.
Primož Bajželj, 5. c r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj
Na Dobrči
Lansko leto je na Dobrči zgorela koča. Tržičani so sklenili, da jo bodo popravili. Nekaj gradbenega materiala so pripeljali s konji, ostalo pa z vojaškim helikopterjem. Treba pa ga je bilo še prenestisib^nika do koče.
V soboto smcPtj^o^fečili, da bomo odšli na Dolirč^JflP^je bilo lepo vreme. Povabffl ^^jgjdi*prijateljico Majo, ki je rada odštaz nami. Samo njena sestrica se je spakovala, ker ni smela iti. Bila je še premajhna.
Ob pol osmih smo se že odpeljali proti Brezjam. Avto smo pustili nekje nad Hudim grabnom. Naprej smo šli peš. Pot je bila dolga. Vodila nas je skozi bukov gozd. Na vrhu smo najprej pomalicali, nato pa odšli na delo.
Otroci smo imeli nalogo, da nosimo deske. Nosili smo jih do pol dvanajste ure. Po počitku in malici smo nosili še opeko. Ob tretji uri smo zapustili Dobrčo in sklenili, da se bomo še vrnili in pomagali pri delu.
Sabina Jaklič, 7. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
— Vitamin C je vitamin fizične in psihične zmogljivosti. Organizem ščiti pred nalezljivimi boleznimi.
— Vitamin A je vitamin rasti, zaščitnik kože, sluznic in vida.
— Vitamin B je vitamin za uravnovešeno delovanje živcev.
Bolj brez skrbi bomo na dopustu, če bomo poprej na svojem vrtu vse'visoke grmičke in visokostebelne vrtnice zavarovali pred poletnimi nevihtami 8 primernimi oporami.
■■■■■■■■■■i
Nadloga poletnih dni in bivanja v naravi so prav gotovo komarji. Farmacevtska industrija sicer ima pripravljena dokaj učinkovita sredstva proti tej nadlogi, toda kaj, ko raznih komarjem smrdečih maž nimamo vedno pri roki ali se nanje spomnimo šele takrat, ko nadlega že brenči okoli nas in zabada v kožo.
Komarjev pik skeli, vendar običajno ni nevaren. Ker nas skeli, se popraskamo, kar stanje prav nič ne izboljša; običajno se še poslabša. Rdeče pičeno mesto namažemo z razredčenim salmijakom, ki ga navadno nimamo pri roki, zato pa je kos mila vedno kje blizu in prav tako pomaga. Nekateri ljudje so na komarjev pik občutljivi. Koža močneje oteče kot pri drugih: pomagamo si z borovimi obkladki, v ljudskem zdravilstvu pa slovi tudi obkladek iz surovega naribanega krompirja.
V tolažbo ženskam naj povemo, da komarji raje pikajo moške, redkeje otroke, ženske in starejše ljudi, tudi bolnikov s sladkorno boleznijo ne marajo preveč. Sicer pa velja, da pred komarji nihče ni varen popolnoma. Najraje pičijo v roke, diši jim oznojena koža ali mokra koža kopalca. Preprosto sredstvo za obrambo pred pikom komarja je limonin sok, ki ga namažemo po odkritih delih kože. Seveda pa ta zaščita ne traja ves dan, pač pa jo je treba obnavljati. Enako velja tudi za že pripravljena zaščitna sredstva zoper komarjo nadlego.
Kakšno je bilo tod pred desetimi leti, si ne moremo predstavljati; kakšno pa bo čez deset let, si lahko mislimo. Kdo se je na lahek način rešil karambo-liranega fička, kdo pokvarjenega hladilnika, sodov...? — Sneža Kostič, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
Uprizorili smo nesrečo
Bilo je nekega pomladnega dne. Z bratom Marjanom in prijatelji smo se igrali okoli naše hiše. Nekdo od nas se je spomnil, da bi uprizorili nesrečo.
Hitro smo zapletli kolesa in polegli kraj ceste na vse mogoče načine. Ljudje, ki so se peljali mimo, so mislili, da se je resnično zgodila nesreča. Nek voznik je ustavil, da bi nam pomagal. Ko je odpeljal, smo se vsi zelo smejali.
Doma za to sploh niso vedeli. Sedaj vem, da se na cesti ne smemo igrati takšnih iger.
Peter Kavčič, 3. r. osn. šole Dražgoše
Delavci nekoč in danes
Velike stavbe, prav tako velike dvorane s stroji, nekatere celo z visokimi dimniki; take so bile tovarne nekoč in so še danes.
Tovarne se niso dosti spremenile v tem stoletju, spremenilo se je delo. Dvanajsturni delovni dan je zamenjal osemurni. Stroji se iz dneva v dan bolj izpopolnjujejo in delavec nima več tako težkega in napornega dela. Tovarne so prišle v delavčeve roke in tako lahko delavec sam odloča o svojem delu in zaslužku.
Janez Šronc, 6. b r. osn. šole bratov Zvan, Gorje
Kako so včasih pekli kruh
Naše babice so pekle kruh v krušni peči. V peči so zakurile ogenj, ki so mu rekle grmada. Potem so zamesile kruh v lesenih nečkah. Ko je testo vzhajalo, so naredile hlebce in jih dale v peharje. Hlebce so pustile še enkrat vzhajati. Med tem časom pa so v peči razbrskale ogenj. Ko je ostala še žerjavica, so jo pogreble z greblo pred vratca. Potem so peč še obrisale z mokro cunjo. Peč je bila pripravljena za peko kruha. Z lesenim loparjem so vsadile hlebce v peč. Kruh se je pekel približno eno uro ali malo več.
Tudi pri nas smo v stari hiši imeli tako peč. Sedaj smo se preselili v novo hišo, staro pa bomo podrli. Podrli bomo tudi peč.
Metka Miklič, osn. šola 16. december, Mojstrana
r
Tako, šolsko leto se je izteklo. Iztekla pa se je iudi naša oziroma vaša rubrika Iz šolskih klopi. Vsem, ki ste nam pošiljali prispevke, učiteljem in mentorjem na osnovnih šolah ter bralcem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. Želimo vam kar najbolj prijetne počitnice, v začetku prihodnjega šolskega leta pa se nam spet oglasite.
Uredništvo
Črtomir Zoreč:
POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE
r	2	3	4	5	6			7	8	9	10	11	12	
13						14		15						16
17		■					19		■	20				
21		22		■	23				24	■	r			
	26			27					28	29	■ 30			
		31								32	33			
34	35						36	37	38					
39			■	1	41		42						43	
44			45	■	46	47				■				49
50					■					53		■	54	
55					56			57				58		
	59								60					
Vodoravno: 1. poklicna dejavnost, 7. glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke, 13. trajna zelika iz največjega razreda skupine praprotovk, 15. zelo lep moški, 17. rimsko število dve, 18. nekdaj popularna popevka, špansko žensko ime, 20. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča, hlapovi, 21. naša najdaljša reka, 23. v grški mitologiji sin Agamemnona in Klitamnestre, junak Ajshilove tragične trilogije Orestija, 25. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji, 26. ime pesnika in prevajalca Šalija, 28. kratica za Vojni odsek, 30. del psevdonima prve jugoslovanske filmske igralke Ide Kravanje, .. . Rina, 31. kraj in pristanišče ob Donavi v vzhodni Srbiji, 32. del konjske opreme, s katero z voza konja vodimo, 34. zidak, produkt opekarne, 36. področje ustvarjanja, delovanja, torišče, 39. dvojica, 40. skrajni konec polotoka, 42. nasprotovalec, kdor oponira, oporeka komu, 44. radikal iz ogljika in vodika, atomska skupina v organskih kemijskih spojinah, 46. večje literarno delo, 48. higienska potrebščina za čiščenje in pranje, 50. francoski filozof in zgodovinar religije, Ernest, 52. srbsko moško ime, Rastislav, 54. kratica za Akademski klub, 55. naslov dveh popisov bojnih pohodov, Anabazis, 57. obvladanje metod in sredstev, potrebnih za dosego kakega smotra, tudi tehniška šola, 59. rimski cesar, Marcus Ulpius Traiamus, 60. industrijsko mesto v SZ, jugovzhodno od Moskve.
Navpično: 1. akt, dokument, šolska naloga, 2. prva najstarejša plast in doba mezozoika v geološki zgodovini Zemlje, 3. znak za kemično prvino radij, 4. opravilo, 5. zemeljska ožina na polotoku Malaki blizu istoimenskega mesta v Indokini, 6. pristanišče na Japonskem, na severu otoka Honšu, 7. žitni plod, zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, 8. avtomobilska oznaka za Leskovac, 9. Alois P. Haba, 10. zver iz družine psov, 11. naši zahodni sosedje, 12. latinski izraz za ponovi, še enkrat, 14. radioaktivna kemična prvina podobna aluminiju, imenovana po nordijskem bogu Toru, 16. navedek, beseda ali besedilo, vzeto dobesedno iz kakega spisa, 19. nepričakovano, nenadno, 22. živinozdrav-nik, tudi študent veterine, 24. kratica za televizijo, 27. slovenski alpinist, Franci, 29. samec pri ovcah, 33. okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, vetrnica, 34. scensko glasbeno delo, tudi operna hiša, 35. registrirana pravica, ki daje iznajditelju pravico do izkoriščanja izuma, 37. snežni zamet, 38. kdor se poklicno ukvarja z montiranjem, 41. mednarodna avtomobilska oznaka za Turčijo, 43. delo tlačanov, 45. druga velika evropska reka, ki se izliva v Severno morje, v Nemčiji Elbe, 47. drugo največje mesto v Alžiriji, izvozna luka in letališče, 49. človek z velikimi očmi, okač, 51. predpona za tvorbo presež-nikov iz primernikov; besedica za izražanje najvišje stopnje, 53. Kari Henrvk Jablonski, 56. avtomobilska oznaka za Zaječar, 58. predlog, ki izraža odkod kaj izvira.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Prve poteze
Matiranje z dvema trdnjavama
V osnovni končnici z več figurami proti osamljenemu kralju si lahko privoščimo različne matne položaje. Diagram 37 spodaj prikazuje dva primera. Še več, če hočemo, lahko nasprotnemu kralju napovemo polje, na katerem ga bo doletel konec. Vendar pa se v igri praviloma ravnamo po načelu, da moramo s čim manj
Ctezami, t. j. po najkrajši poti, pripeljati alja v matni položaj.
B ■ ■
I ■ O ■ ■
1 ■ E
H   □ £0
2. Kd4  Td6 +
Kralj mora sedaj zapustiti linijo d.
3. KcS Td2
Napadena trdnjava se umakne za več polj naenkrat, kralj pa lahko le počasi caplja za njo.
4. Kc4  Tel +
Trdnjavi sodelujeta medsebojno tako, da ena preprečuje kralju pobeg, druga pa ga s saniranjem potisne na naslednjo linijo proti robu šahovnice. Isti postopek velja tudi, kadar preganjamo kralja po vrstah proti robu šahovnice, t. j. proti prvi ali osmi vrsti.
5. Kb3 Td8
6. Kb2 Tc7
7. Kb3 Tb8 +
8. Ka4 Ta7mat
bod
Diagram 37
Vzemimo primer na diagramu 37 zgoraj. Dve trdnjavi z lahkoto matirata in v sklepnem delu igre črni ne potrebuje pomoči svojega kralja.
.-.l.^'J Tel
Prva naloga te trdnjave je preprečiti belemu kralju umik preko linije e.
Diagram 38
Položaj po potezi 8.....Ta7 mat
dr. S. Bavdek
Jamašitev zaklad
Pripadnik japonske armade iz druge svetovne vojne polkovnik Engo vztrajno išče v bližini filipinskega mesta San Jose drevo datljev-ca, ki naj bi ga pripeljalo na kraj, kjer je pred več kot 30 leti njegov komandant ukazal zakopati kamion najrazličnejših dragocenosti, ki naj bi bile vredne več kot milijardo dolarjev.
V tem kraju, oddaljenem okoli 130 km od filipinskega glavnega mesta, je prav toliko dateljevih dreves kot pripovedi o legendarnem zakladu generala Jamašite. Vendar polkovnik Engo ne namerava nehati z iskanjem zlatih in srebrnih palic, predvojnih filipinskih srebrnih pesosov in zlatih kipov Bude iz Burme. Bil je namreč v enoti generala Jamašite in trdi, da govorice o zakladu niso legenda, temveč resnica.
Rešitev nagradne križanke z I dne 17. junija: 1. mentol, 7. Sa- | lust, 13. tigrica, 14. oselnik, 16. Ero, 17. pestnik, 19. Ava, 20. stik, 22. teran, 23. ogon, 24. Tasso, 26. Kata, 27. ralo, 28. takt, 30. baron, 32. in, 33. SN, 35. Varga, 37. Anit, 39. Pape, 41. Alko, 43. Aceva, 46. Asir, 47. Faust, 49. Asif, 50. Ake, 51. kislika, 53. ton, 54. kotalke, 56. normala, 58. kajmak, 49. anketa.
Prejeli smo 77 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Albinca Gabrič, 64000 Kranj, Cesta 1. maja 65; 2. nagrado (60 din) Ančka Gantar, 64000 Kranj, SDK Kranj; 3. nagrado (30 din) Ivana Pečnik, 64000 Kranj, Maistrov trg 8. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do torka, 28. junija nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din.
izbrali smo za ras
■ m i   v m p ■
mm «a-v* **
Bogato izbiro košar za perilo in košaric za ročna dela imajo na Kokri-nem oddelku pozamenterije v GLOBUSU.
Cena: od 57 do 196 din
S Kitajske je uvožen ananas, narezan na krhlje in vložen v lastnem soku, ki ga prodajajo pri ŽIVILIH v GLOBUSU. Je odličen za poobedek sam, v sadni kupi, lahko pa z njim obložimo tudi sadno torto.
Cena: 14,32 din za 432 g neto
Dopust na morju bo veliko bolj prijeten, če se bomo lahko malo popeljali po valovih. V Murkinem ELGU v Lescah imajo poceni gumijaste čolne KANEO, ki jih izdelujejo v Ohridu. Dvoje vesel in dvoje blazinic spada zraven.
Cena: 800 din
Za potovanje je še vedno najbolj primeren kovček, ker se v njem obleka najmanj pomečka. Na Kokrinem oddelku usnjene galanterije v GLOBUSU jih imajo iz posebnega skaja in iz sintetičnega platna. Zraven dobite tudi torbico iz enakega materiala. Barve: beige in zelena. Cena: torbice 194,30 in 341,10 din kovčki 748,10 in 868,50 din
(25. zapis)
Spomenik padlim v NOB, ki stoji na častnem mestu mošenjskega pokopališča, je lepo oskrbovan; sicer pa je tudi ves »vrt umrlih« en sam cvetoč vrt. Sploh se mi zdijo nekatera gorenjska pokopališča kot pravi odraz prisrčne vaške kulture in zvestobe prednikom. Za Duplje in za Podbrezje sem to že povedal. Velja pa tudi za Mošnje.
Na spomeniku padlim v NOB je vklesana tudi vrsta imen padlih, ki niso bili doma ne z obeh Otokov, ne z Dobrave, ne iz Mošenj, ne iz Otoč. Tu je več imen talcev iz Tacna, iz Črnuč, z Rašice, Gameljnov, iz Pir-nič, iz Škofje Loke. Med njimi tudi ime Dragar Terezije iz Črnuč.
REZKA DRAGARJEVA
Spomin — če je zanesljiv? — se mi vrne v čas velike tekstilne stavke na Slovenskem (leto 1936). Takrat se je v Tovarni plišev F. Eifler v Ljubljani s posebno borbenostjo izkazala tkalka Rezka Dra-garjeva, rojena 16. novembra 1913. S kolesom se je vozila na delo iz Črnuč.
Potem je nekako le dobila delo v bivši kranjski Jugobruni. Zaradi naprednih idej pa tudi zaradi svoje odkrite odločnosti je seve postala kmalu trn v peti okupatorskim oblastem. Njena trnova pot jo je zato vodila v begunjsko mučilnico, odtod pa na Lancovo pri Radovljici (ob Savi), kjer je padla kot talka — edina ženska v skupini dvajseterih talcev. In še to sem zvedel, da je tik pred ustrelitvijo glasno zakričala rabljem, da bo kmalu maščevana.
Zločin, ki je pretresel tedaj vso pošteno Gorenjsko, se je dogodil 17. oktobra 1941 — torej že prvo leto okupacije! Tedaj so partizani, pač ker je bila taka direktiva, uničevali vse, kar bi utegnilo služiti okupatorju in krepiti njegove moči. In tako je bilo zažgano tudi skladišče rezanega lesa pri Remčevi žagi na Lancovem (lastnik sam je bil z družino vred že v začetku julija 1941 izgnan v Srbijo — v Brus — njegovo premoženje pa zaplenjeno, v »korist krepitve nem-štva« ...).
No, za ta les, ža to sabotažo kot so akciji rekli Nemci, je moralo pasti toliko mladih slovenskih ljudi...
Ime Rezke Dragarjeve ni vklesano le v Mošnjah; tudi na spomeniku NOB pred tekstilno tovarno Tekstil-indus v Kranju je častno zapisano ime te slovenske junakinje.
POT K SAVI
Naj še pred slovesom od urejenih Mošenj povem, da imajo na svojem pokopališču postavljen dragocen mavzolej (»Družina Marofovih — zvesti slovenski zemlji«), v katerem stoje tri umetnine, ki jih je iz belega kararskega marmorja izklesal sloviti kipar France Kralj.
Pot k Savi vodi strmo in globoko. Do Globokega! Imena pač ni potrebno razlagati. Tu v globokem useku med gozdnatimi brežinami dere Sava — taka, kot bi jo imeli radi; ne stoječo vodo v jezovih (Moste, Zbilje), ne razlito po plitvih peščinah (Tacen, Laze). Tu, pri Globokem, je Sava natanko taka, kot jo poje pesem: »Kaj pa ti fantič, se v nevarnost podajaš, čez Savco v vas hodiš .. .«
Vasica ob Savi je v času vojne preživljala hude ure zaradi čestih bombardiranj. Kajti tu je bil res pomemben cestni in železniški prehod čez reko.
Zal, v to savsko globel ne vodi asfaltirana pot. Od Mošenj pa vse do Dobrave — je pot še po starem ... Pa vendar bi šlo le za tri do štiri kilometre. Tako pa je ljudem kar dvakrat hudo: močno oddaljeni so od cest z avtobusnim prometom, pa še grdo pot imajo do tja, do Podvina ali do Lipnice, kaj šele do Radovljice ali do Podnarta.
od vsepovsod
Spomenik padlim v NOB na mo-šenjskem pokopališču.
I
TALC
imt-i ftcsoMiL otcce
'.-'./•n STANISLAV CTCČE GROBO'/SEK 5ilvestep ^
SENEDIt^ RABO
GoPNfA OGŠPt /a BPE5IĆ {/-než   n „, ,.rk
lozar Štefan goniča
pečn'k ALOJZ GMAjNICA kmez VID CA BELINE
iCUANE-ST. /JO TO/ASIC MfPKc TACEN NOVAK A/IMAEL TACEN DRACAP TEREZIJA CPNUCE KOSEC PE'rEP PAJCA KOSEC STANISLAV  RASIC/ I
'I .■A i
Del vklesanih imen padlih talcev; med njimi tudi ime junakinje Rezke Dragarjeve, tekstilne delavke.
Zanimiva   pokopališka umetnina
z marmornimi kipi Franceta Kralja.
Še tale zanimivost: 1. 1869 so našteli v Globokem 202 prebivalca, sto let pozneje (1. 1966) pa le Še 36... Kaj to pomeni?
.Od Globokega do Mišač ni daleč. Strma makadamska pot vodi do te osamljene vasice na pobočju desnega savskega brega. Vse naselje je skrito v zelenju — tišina in mir sta res tu doma. Med vojno je tu delovala ilegalna partizanska tiskarna. Odkrita in uničena je bila šele v letu 1943. Zdaj so Mišače kot prerojene, toliko novih in obnovljenih hiš je tu v svobodi zraslo. A kljub- temu vladata še vedno mir in tišina. Kot prej, ko so bile Mišače še osamljene, skrite v zelenju sadovnjakov in gozdov.
Laurence Olivier na TV
Znani angleški igralec Laurence Olivier bo snemal za angleško televizijo film Sobota, nedelja, ponedeljek. Gre za ekranizacijo gledališkega dela italijanskega pisca Eduarda de Filippa. Eno od glavnih vlog bo odigrala tudi Laurenceva žena Joan Ploivriht. Sicer pa se ta veliki igralec pripravlja na snemanje filma o Henryju Fordu, v katerem bo prikazana zgodovina te znane avtomobilske tovarne.
Energija iz vulkana
Čeprav nihče ne stanuje rad ob vulkanskem žrelu, se je v zadnjem času izkazalo, da je tudi to za nekatere stvari dobro. Vročo paro iz nemirne notranjosti pod vasjo Ahuachapan v Salvadorju bodo porabili za pridobivanje električne energije. Strokovnjaki so namreč izračunali, da bi ta srednjeameriška država ob skrbni uporabi lahko z izkoriščanjem zemeljske vročine v geotermičnih centralah skoraj v celoti pokrila potrebe po pridobivanju električne energije.
RADIO
SOBOTA
Prvi program
4.30 Dobro jutro 5.15 Danes za vas 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije 14.25 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo
ansambel Mladi levi 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Franci Puhar 20.00 Slovenska popevka 77 21.30 Oddaja za nase
izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 2.03 Ozarjena noč 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako,
kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek 16.15 Majhni zabavni
ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke
jugoslovanskih
avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom
Mojmira Šepeta 18.50 Svet in mi
Tretji program
19.05 Zborovska glasba v prostoru in času
19.30 Glasovi časa
19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci: Mstislav Rostropivič — violončelo
20.35 Stereofonski operni koncert
22.30 Sobotni nočni koncert
23.55 Iz slovenske poezije
TELEVIZIJA
26
NEDELJA
25
SOBOTA
8.00 8.15
8.37
9.20 9.50 10.20
12.00
17.20 17.35
18.05 19.15 19.30 19.50
20.00 20.40
22.15 22.30
TV Ljubljana
Vrtec na obisku F. Puntar: Stol pod potico
A. E. Greidanus: Zugo in njegova senca
Človek in zemlja Po sledeh napredka Tito — naš vzor, prenos proslave iz Velenja
Edvard Munch, nadaljevanka Obzornik Čez tri gore: Oktet Gallus
Cirkus, ameriški film Risanka TV dnevnik Tedenski zunanjepolitični komentar TV žehtnik Maček pod čelado — jugoslovanski film TV dnevnik Slovenska popevka - Celje 77 -posnetek 23.30 625
Oddajniki II. TV mreže
16.30 Vaterpolo — Jadran
: Jug, prenos 17.35 TV koledar 17.45 Zmajeve otroške igre 18.45 Obisk v Travniku 19.30 T V dnevnik 20.00 Ročk in mladina 20.30 Glasba takšna in
drugačna 21.15 24 ur
24.40 Ljudje iz kolone — dokum. oddaja
TV Zagreb
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Zmajeve otroške igre
18.45 Obisk v Travniku
19.30 TV dnevnik
20.00 R.Tomovič:
Koncert za ženski glas in hrkanje, humor, oddaja
20.35 Ikarus -
vzhodnonemški film
22.10 TV dnevnik
22.30 Slovenska popevka - Celje 77 -posnetek
26
NEDELJA
TV Ljubljana
9.15 Poročila
9.20 Za nedeljsko dobro
jutro: Studentski
oktet 9.50 625
10.10 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, nadalj.
11.00 Otroci sveta — svet otrok
11.30 Kmetijska oddaja
12.15 Poročila
13.35 Križem kražem
13.50 Morda vas zanima
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši... 10.05 Glasbeni odmevi
iz naših kolektivov 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru
RTV Ljubljana 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra: Frane Milčinski-Mitja Mejak: Butalci 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno: G. Mikes: Svetnika 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Glasba za čembalo 0.30 Pop-rock-beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Iz klasične
komornoglasbene literature 4.03 Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna
meja 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 14.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Lahka glasba
s Simfoničnim
orkestrom
RTV Ljubljana 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske
Amerike
Trenji program
19.05 Večerni glasbeni
studio 20.35 Intermezzi
(iz solistične
literature
Johannesa Brahmsa in Rista Savina)
21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom: dr. Franc Jerman
21.15 Vincenzo Bellini: odlomki iz opere Capuleti in Montegi
23.00 Vaši priljubljeni skladatelji
23.55 Iz slovenske poezije
PONEDELJEK
27
Prvi program
4.30 Dobro jutro
14.20 Igre brez meja 15.50 Okrogli svet 16.05 TV žehtnik 16.40 Kviz glasbene
mladine 17.40 Poročila 17.45 Don Juan -
francoski film 18.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Bello Horizonte:
nogomet: Brazilija;
Jugoslavija 21.50 Rubežniki — serija 22.40 TV dnevnik 22.55 Glasbene miniature 23.10 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže
14.25 Odbojka Jugoslavija
: Kitajska 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Vojno sodiSče, film 21.45 24 ur 22.00 Glasba Georga
Gershvvina TV Zagreb
9.50 10.00 11.00 11.30 13.55 14.25 16.00 19.30 19.50
21.50
22.50 23.10
27
Poročila Otroški spored Narodna glasba Kmetijska oddaja Gledalci in TV Samuraj-gusar Nedeljsko popoldne TV dnevnik Nogomet Brazilija : Jugoslavija Morava 76, TV nadalj. TV dnevnik Športni pregled
PONEDELJEK
TV Ljubljana
17.05
17.20 17.50 18.05
18.30 18.45 19.15 19.30 19.55 20.00
20.50 21.00 21.50
22.10
Glasbeni ciciban: Knjige
Človek in zemlja Obzornik
Kako odpravljamo odtujenost Dogovorili smo se Mladi za mlade Barvna risanka TV dnevnik Propagandna oddaja I. Andrič: Pogovor z Goyo
Propagandna oddaja Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma
TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila
18.05 T V koledar
18.15 Japonske pravljice
18.30 Živel je car
18.45 Mladi za mlade
19.30 TV dnevnik
20.00 Športna oddaja
20.30 Izkušnje
21.00 Poročila
21.10 Med prijatelji, film
TV Zagreb
do 20.00 isto kot na odd.
II. T V mreže 20.00 Operacija -
TV drama
8.08 9.05
9.20 9.40 10.15
10.40
11.03 12.10
12.30 12.40
13.00 13.30 14.05 14.30
15.30
16.00 17.00 18.05
18.25 19.35 19.46
20.00 20.10 22.20
23.05 23.15
Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb
Pesmice na potepu Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Turistični napotki za naše goste iz tujine
Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Priporočajo vam ... Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Melodije in ritmi z majhnimi ansambli Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Borisa Kovačiča Kulturni globus Operni koncert Popevke
iz jugoslovanskih studiev
Literarni nokturno Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek
na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov
križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba
slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Od baroka
do moderne 19.45 Simfonične zgodbe 20.35 Slovenske ljudske
pesmi v skladbah
Merkuja.Trosta
in Lipovška 21.00 Kultura danes 21.15 Večeri pri slovenskih
skladateljih 23.00 Iz domačega
opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije
28
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje
21.20 Panorama 22.05 Strnišče, dokum. film
22.25 TV dnevnik
TV Ljubljana
17.00
17.20
17.50 18.05
18.37
19.15 19.30 19.55 20.00 20.40 20.45
21.35 22.10
F. Puntar: Stol pod potico, nadalj. in konec
Pan Tau — serijski
barvni film
Obzornik
Dalmatinske
narodne pesmi
Na livadah Henrvja
Moora
Barvna risanka TV dnevnik Propagandna oddaja Oči kritike Propagandna oddaja I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja, nadalj. Glasbeni magazin TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Ta čudni živalski svet
18.45 Mladi za mlade 19.30 T V dnevnik 20.00 TV drama 20.55 24 ur 21.15 Muppetshovv 21.45 Znanost
TV Zagreb
do 19.30 isto kot na odd.
II. TV mreže 19.30 T V dnevnik 20.00 Stop
20.50 Akcije: Krvodajalci 21.00 Melanholične
zgodbe 22.30 TV dnevnik
29
TV Ljubljana
17.00 Obzornik
17.15 Začetek
30. športnega prvenstva JLA, prenos iz Maribora
18.00 Kulturno zabavni spored na 30. športnem prvenstvu JLA
19.00 Čas sanj, oddaja 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Betonska džungla
film tedna 21.40 Včeraj, danes,
jutri: Italija 22.25 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
16.15 Vaterpolo Primorje : Mladost
1745 Začetek
30. športnega prvenstva JLA
18.00 Poročila
18.05 T V koledar
18.15 Mali svet
9.20 9.40
10.15
10.40
11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30
16.00 17.00 18.05
19.35 19.45
20.00
20.30
21.28 22.20
23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03
3.03 3.30 4.03
od strani do strani Mladi koncert a nt Ljudske v solističnih in zborovskih izvedbah Kdaj, kam, kako in po čem
Turistični napotki za naše goste iz tujine Promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam ... V korak z mladimi Glasbeni mozaik majhnih ansamblov Vrtiljak Studio ob 17.00 Poletni sprehod z našimi solisti Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jože Privšek Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra: Branislav Nušič-Franjo Kumar: Dr. Zvočne kaskade Jugoslovanska glasba
Literarni nokturno Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Kaleidoskop zabavnih melodij Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Kiosk s ploščami 17.40 Z ansamblom
Tone Janša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba
na našem valu 18.40 Popevke slovenskih
avtorjev
Tretji program
19.05 Slovenski samospevi
na novih posnetkih 19.30 Znanost in družba 19.45 Iz slovenske
operne literature 20.35 Motivi razpoloženj
v zborovski glasbi 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Koncertna srečanja 22.50 Sezimo v našo
diskoteko 28.55 Iz slovenske poezije
29
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Ob lahki glasbi
9.40
10.15
10.40
11.03 12.10
12.30 12.40 13.30 14.05
14.30
15.30 15.45 16.00 17.00 18.05
18.30
19.35 19.45
20.00
22.20 23.05 23.15
0.05
0.30 1.03
2.03 2.30 3.03
4.03
Zapojmo psem — Otroški zbor RTV Ljubljana Kdaj, kam, kako in po čem
Turstični napotki za naše goste iz tujine Po svetu glasbe Veliki zabavni orkestri
Kmetijski nasveti Pihalne godbe Priporočajo vam ... Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Utrinki
iz jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe Iz komorno glasbene literature Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Kampiča Glasbeni večeri RTV Ljubljana: K oncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; dirigent Marko Munih, solista Primož Novšak in Andrej J are
S festivalov jazza Literarni nokturno Revija
jugoslovanskih pevcev
zabavne glasbe
Minute
z Beethovnom
Za pozne plesalce
Zaprite oči
in poslušajte
Note v ritmu
Nočni operni koncert
Kaleidoskop
zabavnih melodij
Lahke note
velikih orkestrov
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.33 S solisti
in ansambli JRT 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske
produkcije
zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba« 18.40 Srečanja melodij
Tretji program
19.05 Večerni concertino 20.00 M usica noster amor 20.35 Poje sopranistka Leontivne Priče 21.30 Anton Lajovic:
...... v *"£ % .'V'             ^                       '': *> * ........-**-	4 ji
	
Ljubitelji burlesk bodo vsekakor prišli na svoj račun ob gledanju sobotnega filma Cirkus. Pa tudi tisti, ki so se Chaplinovih burlesk morda že naveličali, bodo prav gotovo spoznali, da lahko celovečerna burleska nudi obilo zabave.
Aha. ena geranlja. £e kaj
drugega?
Andante za veliki
orkester 21.40 Sodobni literarni
portret 22.00 Razgledi po sodobni
glasbi
23.55 Iz slovenske poezije
30
ČETRTEK
Prvi program
4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 Majhni vokalni
ansambli 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 10.40 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Stari skladatelji -
mladi poslušalci 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmu
z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja Ženi Zivkove in Rudolfa Francija 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom
Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer
ob 100-letnici rojstva Hermana Hesseja 21.40 Lepe melodije 22.20 Ludvvig
van Beethoven: Godalni trio, op. 3 23.05 Literarni nokturno 23.15 Paleta popevk
in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop
zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom
RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet
računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi
orkestri
18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Don juan - film 21.25 24 ur 21.40 Čestitka Joče
Pajtaševa,
monodrama TV Zagreb
do 20.00 isto kot na odd.
II. TV mreže 20.00 prost a sreda vmes
ob 22.00 TV dnevnik
Tretji program
19.05 Kaj si za spored
pesmi izbirajo
jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični
feljton 19.45 Marij Kogoj:
Odlomki iz opere
Črne maske 20.35 Vprašanja
telesne kulture 20.40 Berlinski slavnostni
tedni 1976 21.45 Igra harfist
Jože Pikelj 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije
1
Prvi program
4.30 Dobro jutro
8.08 Glasbena matineja
9.05 Počitniško
popotovanje
od strani do strani 9.20 Parada orkestrov 9.40 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov 10.15 Kdaj, kam, kako
in po čem 10.40 Turistični napotki za
naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe
vam igrajo 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.21 Naši umetniki
mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci
čestitajo in
pozdravljajo 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 M esta prijatelji
19.35 19.45
20.00 21.15
22.20
23.05 23.15 0.05 1.03
1.30 2.03
2.30 3.03 3.30 4.03
Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mihe Dovžana Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Minute solistične glasbe
Nočni znanci Mojstri jazza ... Dave Brubeck Revija popevk Glasba za godala Paleta akordov Majhni ansambli
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih
zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel
ob Mediteranu 14.00 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami
po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar
Tretji program
19.05 Od premiere
do premiere 20.05 Iz zakladnice našega
starega mojstra
J. K. Dolarja 20.15 Z jugoslovanskih
koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna
radijska univerza 22.40 Iz manj znane
operne literature 23.55 Iz slovenske poezije
30
ČETRTEK
TV Ljubljana
14.00 VVimbledon: Tekmovanje v tenisu, prenos
16.30 30. športno prvenstvo JLA
17.30 Profesor Baltazar-
risanka 17.40 Pustolovci, serija 18.10 Obzornik 18.30 A. E.Geidanus: Zugo in njegova senca, nadaljevanje in konec 19.15 Barvna risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet 1900- 1939,
dokumentarna serija 20.55 Mednarodna
obzorja: Kako iz krize (Italija) 21.45 Filmski pregled 30. športnega prvenstva JLA 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Tehtnica 18.45 Peščena ura 19.30 T V dnevnik 20.00 Argumenti 77 20.50 24 ur
21.10 Kulturna oddaja T V Zagreb
14.00 VVimheldon: Tekmovanje v tenisu
ta teden na TV
Sobota
Na osrednjem velenjskem trgu, ki nosi Titovo ime, bo ena izmed največjih proslav letošnjah jubilejev, povezana s praznovanjem dneva samoupravljalcev. Velenjska mladina bo ob tej priložnosti prevzela v varstvo več kot šest metrov visoko bronasto mojstrovino umetnika Antuna Augustinčiča, skulpturo maršala Tita, s katero bo trg dobil novo podobo in postal prvo središče mesta. TV bo v neposrednem prenosu posredovala gledalcem ta svečani trenutek.
Po knjigi Jožeta Horvata, ki jo imamo tudi v slovenščini, je Zorž Skrigin posnel privlačno filmsko komedijo iz vojnih dni. Pripoveduje nam o desetarju Uji Kapari, ki mu pravijo Maček. Zaradi izčrpanosti je med najhujšo bitko zaspal... V filmu MAČEK POD ČELADO so v glavnih vlogah zaigrali: Pavle Vujisič, Lara Calurič, Ljubi§a Jovanovič in drugi.
Nedelja
Nanizanka OTROCI SVETA - SVET OTROK je
dokumentarna. Japonska televizijska ekipa je obiskala več kot devetdeset držav po vsem svetu in poskušala ugotoviti, kako živijo otroci na različnih zemljepisnih širinah in v družinah z različnim družbenim položajem.
Za prijetno nedeljsko popoldne bo film DON JUAN kar pravšnji. Kostumski film, poln spletk, nam predstavlja Don Juana, ki zapeljuje Dono Ines, guvernerjevo hčer ... — Režiser John Berry, v gl. vlogah: Fernan-del, Carmen Sevilla, Erno Crisa.
Ponedeljek
V okviru lanskoletnih Poletnih kulturnih prireditev v Ljubljani je igralec Andrej Kurent v sodelovanju z znanim beograjskim režiserjem Miroslavom Belovičem pripravil krstno izvedbo Andričevega POGOVORA Z GOYO. Občinstvo in del kritike so predstavo lepo sprejeli. V oceni Kurentovega prispevka v tej monodrami je bilo celo zapisano, da je igralec ustvaril »severjansko velik dosežek«.
Torek
Film NA LIVADAH HENRIYA MOORA govori o udejstvovanju tega velikega britanskega kiparja in slikarja. Oddaja je izsek iz življenja umetnika. Njegovo preprostost in simpatično osebnost približa tudi malemu človeku, ki se ne razume dovolj na umetnost oblikovanja.
Sreda
Filmi Čas brez usmiljenja, Nenapovedan sestanek ter BETONSKA DŽUNGLA predstavljajo nekakšno trilogijo — tri napete thrillerje, ki jih je ameriški režiser Joseph Losev posnel v Angliji potem, ko je moral zaradi svojega stališča do dela komisij za protiameriško dejavnost zapustiti ZDA. Zgodba sama je dokaj banalna, toda Losev ji je je dal razsežnost socialno-družbeno-psiholo-ške drame. Govori o roparju, ki ukradeni denar zakoplje na samotnem polju ter o poskusih gangsterjev in policije, da bi se ga dokopali. V glavnih vlogah nastopajo: Stanlev Baker, Sam VVanemaker, Gregoire Aslan.
Hm, kje si se pa u6il voziti ladjo?
— Sveta nebesa,  »11 moraš biti res vedno tako raztresen?
16.30 30. športno prvenstvo JLA
17.30 Po cesti, ki je ni —
dokum. film od 18.00 do 20.50 isto kot
na odd. II. TV mreže 20.50 Zabavno glasbena
oddaja 21.20 Svet 1900-1939 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja
TV Ljubljana
14.00 VVimbledon:
Tekmovanje v tenisu
— prenos 16.30 30. športno prvenstvo
JLA — prenos 17.30 Pisani svet 18.05 Obzornik 18.25 Regionalna
arhitektura
Makedonije, 3. del 18.45 Brigadirski
TV studio 19.15 Barvna risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranje
politični komentar 20.05 Edvard Munch -
nadaljevanka 21.10 Razgledi: Reka,
pobrateno mesto 21.40 Filmski pregled s
30. športnega prvenstva JLA
22.00 I. Shaw: Bogataš in revež, nadalj.
22.50 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže
18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Modri plašček 18.45 Brigadirski TV
studio 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna
oddaja 20.30 24 ur
20.45 L. van Beethoven: Sonati v D-duru in F. molu
TV Zagreb
14.00 VVimbledon:
Tekmovanje v tenisu 16.30 30. športno prvenstvo
JLA
17.30 Zeleni otok -
dokum. film < od 18.00 do 19.30 isto kot
na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Izvolite, vstopite,
zabavno glasbena
oddaja 21.00 I. Shaw: Bogataš in
revež — T V nadalj. 21.50 Portreti 22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar
Irski problem
O v zgodovinski luči
KRANJ
salon pohištva na Primskovem
- PRIPOROČA -
NAKUP POHIŠTVA po tovarniško
ZNIŽANI CENI
Regal rustik D-l Regal rustik D-4 Spalnica »ABAHI« tap. postelja Spalnica »ROSANA« Spalnica »ABAHI« les. postelja Sedež, grt »ANITA« Fotelj-ležišče »PLEJBOJ« Predsoba »GORAN« Pisarniška omara
manj 6.533 manj 7.404
1&*07 manj 3.803 = 11V293 manj 2.112 =
14.429 16.353
14.504 9.181
1Ž.9.75 manj 3.195 14.394 manj 2.879
H rrAe___7ftfi
/1.705 manj [1.19» manj 2.174 manj
706 469 544
=10.780 = 11.515 999 726 = 1.630
— Elementi otroškega programa »MIHEC« znižano za 20 %
— Gostinski stoli po reklamni ceni 250 din
— in še razno kosovno pohištvo
Poleg znižanega lahko kupite tudi najnovejše programe pohištva, ki jih izdeluje slovenska, oziroma jugoslovanska lesna industrija.
— strokovni nasveti stalnega svetovalca
— ugodni krediti
— dostava do 30 km brezplačna
VABI
LESNINA KRANJ
SALON POHIŠTVA PRIMSKOVO
VIATOR
VIATOR LJUBLJANA
Kaj je lepše kot to, da vam kdo pripravi kosilo!
Prav s tem vam želi ustreči hotel Park na Bledu, ki vam v svoji samopostrežni restavraciji nudi bogato izbiro jedi po zmernih cenah
ofeC„([rad tyod\>iri
Podvin — Radovljica p. p. 10 telefon 75 543
Odbor  za   medsebojna   razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednja
prosta delovna mesta:
1. tajnice
Pogoj: srednja ekonomska ali administrativna šola, znanje strojepisja, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem ali enakem delovnem mestu (OD ca. 5000 din).
2. kuharice — vodje izmene
Pogoj: K V kuharica z najmanj dveletnimi delovnimi izkušnjami (OD ca. 4000 din).
3. hotelskega vratarja
(sezonska zaposlitev)
(lahko upokojen gostinski delavec).
Kandidati naj se osebno zglasijo v delovni organizaciji, ali pa pošljejo ponudbo v 14 dneh po objavi na naslov: Hotel Grad Podvin, p. Radovljica (64240).
FRANC RUTAR Dobrlaves Ebendorf pri Železni kapli
hotel — trgovina — kamp
Nudimo vam prijetno kopanje v našem kampu LIDO — posebno kopališče za natunste — sauna — restavracija
In združite še prijetno s koristnimi
V naši trgovini s špecerijo, mešanim blagom in tehnično robo, kjer boste zagotovo našli kaj za vaš dom, lahko ugodno nakupujete tudi z dinarji
OBIŠČITE NAS V DOBRLIVESI
Irci so bili po naravi znanjaželjni in k razmišljanju nagnjeni ljudje. Že v 3. stol. n. št., ko so bili šele na prehodu iz brezrazredne v razredno družbo, so v njihovem prosvetnem središču v Tari na vzhodu otoka uspešno opravljale svojo kulturno poslanstvo šole za književnost, zgodovino, pravo, medicino in vojaško stroko. V Tari so vsako tretje leto prirejali priljubljena kulturna, športna in vojaška tekmovanja. Pot do znanja je bila v tistem času odprta vsakemu nadarjenemu Ircu. Šole in tudi gojence je vzdrževala klanska skupnost.
Pobudniki te zgodnje irske kulture so bili druidii, ki niso bili le čarovniki, duhovniki in učitelji naroda, ampak tudi sodniki ter napovedovalci prihodnosti. Njihov vpliv na množice je bil velik. Nastop krščanstva in propad zahodnorim-skega cesarstva sta odločilno vplivala na nadaljnjo rast irskega kulturnega življenja. Krščanstvo so Irci sprejeli že v 4. stol. K razmišljanju nagnjeni Irec je s krščanstvom dobil nove pobude snovanja. Irska cerkev je bila prvotno samostojna. Bila je prava narodna cerkev. Zato irsko krščanstvo ni uničevalo starih domačih kulturnih vrednot. Nasprotno, postalo je zvest čuvar narodne tradicije.
Irski menihi so vestno zapisovali stare domače narodne pesmi, pripovedke, pregovore, opisovali stare irske šege in navade. Veliko delo so opravili na področju narodopisja irskega ljudstva.
5. stol. je bilo usodno za zahod-norimsko državo. Njene dežele so osvojila germanska plemena. Pred njihovimi napadi se je del rimsko-galskih kulturnikov umaknil na Irsko. Učeni možje s kontinenta so našli na Irskem dobro pripravljena tla za kulturno delovanje. S seboj so prinesli številna dela grške in rimske književnosti in dragoceno znanje grščine. Že šolani irski menihi so hitro obvladali latinščino in grščino. Veliko del grške in latinske književnosti so prepisali in nam jih tako v celoti ali vsaj delno ohranili.
Tako je bila mala Irska po propadu Zahodnorimskega cesarstva nekaj stoletij edina večji svetilnik v temi evropske nevednosti. Irci so bili do 9. stol. kulturno vodeči narod zahodne Evrope. Veliki heretik v 5. stol. Pelagij je bil Irec. Med drugim je trdil, da je treba dati ljudem tudi kruha in ne le božje besede. Prav tako je bil sin irske matere karolinški filozof Scotus Eriugena v 9. stol. V irske šole so prihajali znanjaželjni tudi iz drugih evropskih dežel, npr. iz angleških in francoskih. Kako bogato književnost so ustvarili, nam doka-
zujejo številni ohranjeni rokopisi. Cvetoča doba irske književnosti je bila med leti 1000 in 1600 tako v prozi kakor v pesniški obliki. Višek so dosegli v obdobju nadarjenih ljudskih pesnikov bardov.
V njihovi pravni literaturi je bil pomemben druidski brehonski zakonik, imenovan po sodniku Bre-honu, ki je bil v ostrem nasprotju s srednjeveškim fevdalnim pojmovanjem o lastnini na zemljišču.
V glasbi so pravila harmonije in pravila kontrapunkta poznali prej kakor ostala Evropa. Veliko so dosegli na področju umetne obrta, zlasti filigranske, v kateri dolgo časa niso imeli enakovrednega tekmeca.
Z nastopom irskega krščanstva je bil papeški Rim potisnjen v ozadje. Irska je postala središče verske in kulturne ekspanzije v Evropi. Njeni menihi so v zgodnjem srednjem veku preplavili evropske dežele. Prišli so celo v Bolgarijo in še dalje na vzhod v Kijev. Irski duhovniki so prej seznanili Ruse s krščanstvom kakor bizantinski misijonarji.
Tudi pri pokristjanjenju nas Slovencev so sodelovali. Zato je Prešeren v Krstu pri Savici izbral za Črtomirovega krstitelja prav irskega meniha, bivšega druida. Veliko samostanov, takratnih kulturnih središč, so ustanovili irski menihi ne le doma, ampak tudi drugod po Evropi. Samostani so bili namreč s svojo demokratično organizacijo Ircem, ki so bili šele na prehodu iz brezrazredne v razredno družbo, bliže kakor škofije z monarhično oblastjo škofov. Nekateri izmed teh samostanov so postali znani po svojih obsežnih letopisih in rokopisih, ki jih še danes skrbno hranijo nekatere svetovne knjižnice, med njimi tudi leningrajska Ljudska biblioteka.
Vzroki tega nenadnega irskega vzpona na kulturnem, verskem in političnem področju niso bila le v psihičnih lastnostih irskega ljudstva. Bistveno v tem vprašanju je bilo dejstvo, da je pri Ircih inteligenca prihajala iz vsega naroda, na fevdalni evropski celini pa iz ozkega kroga vladajočega razreda. Zato so imeli Irci dovolj sposobnih izobražencev. Važno za Irce je bilo tudi to, da so sprejeli krščanstvo v času, ko je bil pri njih še razvit čut za socialno pravičnost. Zato njihovi duhovniki niso nalagali vernikom tako velikih dajatev, kakršne so pobirali duhovniki, vzgojeni v fevdalnem duhu.
Irsko so začeli v osmem stoletju napadati in ropati Normani, tudi Vikingi imenovani, predniki današnjih miroljubnih Dancev in Norve-
žanov. Že konec osmega stoletja so osvojili nekaj vzhodno irskih obalnih področij. V ugodnih morskih zalivih so zgradili trdnjavska oporišča. V varstvu nekaterih izmed teh so se razvila večja pristaniška mesta. Dublin, Wexford, Cork in Limerick so ustanovili Normani.
Irci so se vikinškim roparskim napadom dolgo le slabo upirali. Preveč so imeli opravka z medsebojnimi spori in boji, ki jih je izzvala njihova klansko plemenska ureditev.Vse močnejši vikinški pritisk jih je končno le prisilil, da so se združili. Leta 1014 so dosegli odločilno zmago nad njimi. Po tem velikem porazu se je del Dancev in Norvežanov vrnil domov. Tisti, ki so ostali, so se polagoma stopili z domačini.
Dobrih 150 let so imeli Irci mir pred napadi od zunaj. Ni pa bilo miru doma. Boji med njimi samimi so se nadaljevali in so končno privedli do angleškega vmešavanja v njihove notranje razmere.
ZAČETEK ŠE NE DOKONČANIH BOJEV MED IRCI IN ANGLEŽI
Druga polovica 12. stol. je bila usodna za irsko ljudstvo. Angleški kralj Henrik II., v javnosti najbolj znan po svojem tragičnem konfliktu s canterburvskim nadškofom Becketom, je ob nastopu vlade zaprosil papeža Hadrijana IV., edinega Angleža na papeškem prestolu, naj mu dovoli vojaški pohod na Irsko. Papež je tej prošnji rad ugodil, ker je tudi sam videl v tej vojaški akciji korist. Zmaga angleškega orožja bi napravila konec samostojnosti irske cerkve. Dohodki blagajne papeškega dvora bi se povečali.
Zahodno angleški baroni so s svojimi fevdalnimi vojskami osvojili bivša vikinška vzhodno obalna irska področja. Duhlinska trdnjava, ki so jo pred stoletji zgradili Vikingi, je postala središče angleške oblasti na Irskem in je to funk-cajo obdržala še v 20. stol.
Kralja Henrika II. so postopoma priznali za svojega gospoda skoraj vsi irski poglavarji in cerkveni dostojanstveniki. Prisegli so mu zvestobo. Le Irci v pokrajini Ulster se niso uklonili. Še naprej so bili pripravljena braniti svobodo. Odnosi med Irci in Angleži so se kmalu zaostrili. Prevelike so bile razlike v njihovi družbeni ureditvi. Prisego, ki so mu jo dali irski poglavarji, je angleški kralj tolmačil po svojem fevdalnem pravu tako, da je sedaj postal on vrhovni lastnik vse zemlje na Irskem.
CiriJ Jezeršek
Širitev triglavskega narodnega parka
Planinci so bili na Slovenskem poleg naravoslovcev začetniki varstva narave, saj so znali najbolje ceniti lepote in znamenitosti naše narave. Tako naravoslovce kot planince je že od vsega začetka privabljala prvobitna lepota triglavskega pogorja.
Leta 1908 je seizmolog in naravoslovec Albin Belar predlagal okrajnemu glavarstvu v Radovljici ustanovitev »naravovarstvenega parka pod Komarčo«, vendar predlog ni bil uresničen. Leta 1924 sta dobili Muzejsko in Planinsko društvo iz Ljubljane v zakup za 20 let 1400 hektarjev zemlje v dolini sedmerih jezer. Po dveh desetletjih zaradi vojne pogodbe niso mogli obnoviti. Leta 1961 pa je slovenska skupščina na predlog Planinske zveze Slovenije sprejela Zakon o triglavskem narodnem parku.
Park meri 2000 hektarjev in je na skrajni meji mednarodnega pogoja za oblikovanje naravnega parka. Njegova največja vrlina je prvobitnost. O njej lahko govorimo kljub temu, da so že vidni sledovi človekovega posega. To je sicer vplivalo na umik nekaterih živalskih vrst (pred 100 leti je bil tod izredno pogost medved), vendar popolne prvobitnosti skoraj nikjer ne najdemo več. V parku je vsa narava nedotakljiva. Tu velja prepoved za sleherni poseg, čeprav v drugih predelih temu ni tako. Pod Triglavom in v njegovi okolici ni dovoljeno razkopavanje tal, sekanje lesa in grmičevja,  paša jtd. Le ob takih
varstvenih pogojih ostaja narodni park največji naravni muzej v Sloveniji.
Ker je Triglavski narodni park v primerjavi z drugimi parki po svetu sorazmerno majhen, so strokovnjaki že izdelali predlog za njegovo razširitev. Obsegal naj bi vse vzhodne Julijce in dosegel 7800 hektarjev površine.
D. Maretič
Pohod na Kališče
Preddvor — Tudi taborniki čete Jutranja zarja v Vzgojnem zavodu v Preddvoru so se pridružili tradicionalnemu pohodu na Kališče, kjer je bil med vojno ustanovljen Ko-kr.ški odred. Od doma so se odpravili že v soboto, 18. junija, dopoldne postavili tabor in ga okrasili. Popoldne so obiskali spomenike in spominska obeležja v okolici in položili vence. Zvečer so ob tabornem ognju poslušali zanimive zgodbe iz partizanskega življenja in peli. V nedeljo pa so se udeležili proslave na Kališču in v Preddvoru.
M. R.
Se teden dni nas loči od otvoritve letošnje 11. razstave cvetja in 8. razstave lovstva, ki bo v Cerkljah od 1. do 5. julija letos pod pokroviteljstvom Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja. Organizatorja letošnje razstave cvetja in lovstva sta turistično društvo in lovska družina Cerklje, organizirajo pa jo ob 4. juliju, dnevu borca. Že danes velja omeniti, da se za to razstavo, ki bo obsežnejša,- lepša in bogatejša, pripravljajo vsi v Cerkljah. Za številne obiskovalce razstave pa je pripravljenih tudi več kulturnih prireditev. Na sliki: urejenost pred razstavo cvetja in lovstva je čutiti na vsakem koraku. — " -/. I\iih(n i
mali oglasi • mali oglasi
OBRAMBNI DAN
KRANJSKA GORA — V soboto, 4. junija, so na osnovni šoli organizirali obrambni dan. Vsi delavci šole in učenci so se zbrali v soli in po opozorilu radia Vitranc zelo hitro zapustili šolsko poslopje ter se umaknili na Zagmajnico. Učenci so se v treh bataljonih umaknili na Drčev rut, kjer so jim pokazali orožje, gasilsko opremo in jih seznanili z vajo. Sodelovali so rezervni vojaški starešine, graničarji, taborniki, gasilci, saniteta, pripravljalni odbor krajevne skupnosti in drugi. Žal se obrambnega dne niso udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ob koncu je pripravljalni odbor pripravil partizanski miting, na katerem so sodelovali učenci in otroci iz vrtca s kulturnim programom. Še posebno se je izkazala kulturno propagandna skupina, ki je pripravila vsebinsko pestro in bogato številko glasila Kekec. Obrambni dan je zelo dobro uspel. Branka Petri?
Javornik — Z novim voznim redom sta Primorska in Gorenjska dobili nov motorni pospešeni potniški vlak, s katerim seje moč prepeljati iz Nove Gorice prek Jesenic v Ljubljano v slabih treh urah. Tako seje uresničila želja Novogoričanov, da bi z »motornikom« čimprej prispeli v Ljubljano. Vlak je ugoden tudi za Gorenjsko in je zdaj najhitrejše prevozno sredstvo od Jesenic do Ljubljane. Vlak je zelo udoben. Na sliki: »motornik« v Soteski na progi med Žirovnico in Javornikom. -B. B.
TEŽAVE, USPEHI IN NAČRTI RADOVLJIŠKIH PLANINCEV
RADOVLJICA - Pri PD Radovljica se tudi letos srečujejo s pomanjkanjem oskrbnikov in strežnega osebja na svojih planinskih postojankah. Precej obširna razprava o tem je tekla tudi na zadnji seji upravnega odbora društva. Medtem ko so težave v Valvasorjevem in Roblekovem domu že odpravili, morajo najti še oskrbnika za Pogačnikov dom na Križkih podih, ki ga bodo odprli predvidoma konec junija.
Na seji so govorili tudi o nanovo ustanovljeni planinski sekciji v kolektivu Plamen Kropa, katere člani so se odločili, da bodo organizirali izlete in se udeleževali raznih planinskih srečanj. Pričakujejo pa pomoč tudi od PD Radovljica. Radovljiški planinci so poudarili, da je treba akcijo ustanavljanja planinskih sekcij v delovnih kolektivih pospešiti, saj le tako planinska organizacija postaja množičnejša.
Ob zaključku seje so se pogovarjali še o organizaciji alpinistične odprave v tuje gore. Kot so se odločili, bodo alpinisti odšli v Perzijo, kjer bodo opravili več vzponov v tamkajšnjih gorah. J. Rabič
Na Prodih v Mojstrani so lani mladinci uredili športno igrišče in ga ogradili. Zdaj se tu vsak dan zbira staro in mlado, prirejajo pa tudi razna športna tekmovanja. Posebno zanimanje vlada za nogomet, kar je pokazal nedavni turnir, na katerem je nastopilo kar šest domačih ekip-LIP Bled - obrat Mojstrana, 00 ZSMS, OS 16. december, JLA, Rekreacija in Kovinska oprema Mojstrana. Po izenačenih bojih je zmagala ekipa Rekreacije. (jr) - Foto: J. Rabič
Krma — Kovinarska koča v Krmi, ki je last Planinskega društva Javornik—Koroška Bela je dobro oskrbovana in v poletnem času zelo obiskana. Izletniki prihajajo semkaj zaradi lepe okolice, čistega zraka, ob koči pa je lepa travnata jasa, primerna za rekreacijo. Do koče vodi vzdrževana makadamska cesta iz Krnice in nekoliko slabša iz Mojstrane. B. B.
ŽITA DOZOREVAJO,FIŽOL POZEBEL
V nižjih predelih Gorenjske je te dni ječmen že začel dobivati zlato rumeno barvo. Kmetovalci pričakujejo dober pridelek žitaric, za katere so bili letos izredno ugodni vremenski pogoji.
Vse pa kaže tako, da bo primanjkovalo fižola preklarja, ki ga je hudo prizadela slana pred nastopom sedanjega toplega vremena. Že lanski pridelek je bil zaradi plesni na Gorenjskem skoro popolnoma uničen. Slana je marsikje pomorila tudi sadike paradižnika. ~an
Planica — Okolica doma v Planici je zapuščena, onesnažena, vrata doma, ki so ga nedavno tega obnovili, pa zaklenjena ...
OTROŠKIVRTEC
RATEČE — Pred nedavnim so imeli člani društva prijateljev mladine Rateče-Planica svoj občni zbor. Izvolili so nov odbor, v katerem je precej mladih, pričakujejo pa, da bo delo društva v prihodnje boljše.
Na zboru so največ razpravljali o ureditvi otroškega vrtca v Ratečah, kjer je vedno več predšolskih otrok. Vožnja v vzgojno varstveno ustanovo v Kranjsko goro je za tako majhne otroke naporna in neprimerna, zato so se dogovorili, da je najprimernejši prostor za ureditev varstva v nekdanji osnovni šoli v Ratečah. Tam bodo lahko uredili otroško igrišče. Razpravljali so tudi o letovanju otrok v Novigradu, o organizaciji raznih proslav ter o poučnih izletih. A. K.
Kmetovalci!
Ponovno dobavljamo motokultivatorje TOMO VINKOVIĆ 18 KM in prikolice z diferencialom. Dobava je hitra. Na Zalogi imamo motokultivatorje 15 KM brez razsvetljave in z razsvetljavo ter traktorje TOMO VINKOVIĆ 15 KM
z razsvetljavo.
Za traktorje TOMO VINKOVIĆ tip 418, 421 in 730, pa
sprejemamo naročila. Dobavni rok je dva do štiri mesece. Poleg gornjega programa imamo za takojšnjo dobavo traktorje UNIVERZAL na dvokolesni in štirikolesni pogon, obračalnike za seno proizvodnje SIP, kultivarotje z ježem ter širok asortiman priključkov za pripravo zemljišča in transport.
Kompletni program kmetijske mehanizacije nudimo po konkurenčnih cenah ter na dvoletni kredit z 30 % udeležbo. Naše trgovine so odprte vsak dan ob delavnikih, na Cesti JLA št. 1 od 6. do 15. ure, na Koroški cesti (nasproti restavracije Park) pa od 6. do 18. ure. Ob sobotah pa so odprte vse trgovine in skladišče od 8. do 12. ure.
Posebej obveščamo, da smo organizirali lastno servisno službo za kmetijsko mehanizacijo in da smo pooblaščeni servisni zastopnik za območje SR Slovenije za tovarno TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar.
se priporoča
Kmetijsko živilski kombinat Kranj AGROMEHANIKA
telefon trgovina rezervnih delov 24-786 telefon trgovina kmetijskih strojev 23-485 telefon skladišče kmetijskih strojev 24-372 telefon servisna služba 24-372
prodam
Prodam rabljeno DNEVNO SOBO po ugodni ceni. Gorenjskega odreda 4, stanovanje 2, Kranj 4431
Prodam 10 tednov stare JARČ-KE. Cegelnica 1, Naklo 4432
Poceni prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo (vzidljiva, delo privatnika), 30.000 kalorij, kombinirana. Tavčarjeva 11 a, Škofja Loka
Prodam HRASTOVE PLOHE 50 mm. Češnjevek 22, Cerklje 4434
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE in poceni MLATILNICO. Grad 43, Cerklje 4435
Prodam KONJA, deset let starega, vajenega vseh del. Štefanja gora 26, Cerklje 4436
Prodam po 20 kg težke PRAŠIČKE (bekone). Zalog 43, Cerklje 4437
Prodam klaftro BUKOVIH DRV. Poženik 36, Cerklje 4438
Prodam KRAVO s teletom, ki je tretjič  telila.  Poženik  41, Cerklje
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc - kikinda. Suha 38, Kranj 4440
Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Benedičič Branko, Fran-kovo naselje 71, Škofja Loka 4441
Ugodno prodam ŠOTOR za 4 do 5 oseb. Telefon 26-054 4442
Prodam ŠIVALNI STROJ super Slavica s predali, eno leto star, še pod garancijo in GONILNO GRED prvič brušeno za VIVO 1158, letnik 1967. Telefon 21-Š89 4443
Prodam štiri PUJSKE, 8 tednov stare. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 4444
Prodam PUHALNIK TEMPO z verigo in nov 400-litrski gnojnični SOD — pocinkan. Črnivec 20 b, Brezje 4445
Prodam BALKONSKA VRATA z oknom in trodelno OKNO z roletami. Strahinj 102, Naklo 4446
Prodam tri PRAŠIČKE do 25 kg. Pivka 14, Naklo 4447
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Šenčur, Kranjska 9 4448
Ugodno prodam POROČNO DOLGO BELO OBLEKO št. 42 in PONY EXPRES PUCH. Naslov v oglasnem oddelku. 4450
Prodam TELICO, 9 mesecev brejo. Sp. Bela 8 4451
Prodam kombinirano OMARO, pisalno mizo, kavč, fotelje, mizico. Moša Pijade 15, Kranj, stan. 18 4452
Ugodno prodam KOZO mlekarico po kozličku. Vešter 32, Stara Loka, Škofja Loka 4453
Prodam suhe DESKE. Informacije tel. 23-155 4454
Prodam PRALNI STROJ REKS. Reteče 54 4455
Prodam 1000 kg betonskega ŽELEZA 8 mm. Telefon 24-712 4456
Prodam KOBILO ali menjam za starejšega konja ali goved. Virmaše 42, Škofja Loka 4457
Prodam malo rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA in računalnik TEKSAS 50. Telefon 22-842 4458 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4KW. Naklo 224, nasproti gostilne upokojencev 4459
Prodam KINOPROJEKTOR s filmi in platnom, AVTO RADIO CECKER EVROPA avtomatik in sprednjo luč za BMVV 1600. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10, Planina, Kranj 4460
Prodam   dobro   ohranjeno BCS KOSILNICO. Velesovo 10, Cerklje Prodam   8   tednov   stare PSE VOLČJAKE, samca in samice. Ro-tar, Srednja vas 6 pri Goricah. 4462 Prodam KRAVO, ki bo tretjič telila. Zg. Kokra 53, Jezersko 4463 Prodam PEČ za centralno kurjavo  komplet  z bojlerjem. Okom Peter, Kuraltova 3, Šenčur 4464 Prodam   KRAVO   simentalko z drugim teletom in BANKINE. Praše 26, Kranj 4465 Prodam klavirsko HARMONIKO, 120-basno, še novo. Trboje 55, Kranj
4466
Prodam dvodelne nove BRANE za Ferguson. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 4467
Prodam 6 tednov stare PUJSKE, GOZD na Dobrči, ZASTAVO 750 v nevoznem stanju. Popovo 4, Tržič
4468
Prodam motorno KOSILNICO BCS in kupim OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Ložar, Breg ob Savi 17, Kranj 4469
Prodam PETELINČKE, 3 tedne stare za nadaljnjo rejo. Prezrenje 4, Podnart 4470
V soboto, 25. 6. 1977, bomo prodajali 10 tednov stare JARČKE. Strahinj 38, Naklo 4471
Prodam delovnega KONJA, 11 let starega. Sp. Besnica 175, Frlic Maks.
4472
Prodam ŠOTOR za 4 osebe, malo rabljen in OTROŠKO KOLO po nizki ceni. Koroška 12, Kranj 4473 Prodam ZAPRAVLJIVCEK, OSLA in »KŠIR« za konja. Voklo 100 4474
Prodam nemško ovčarko z rodovnikom, 8 tednov staro. Kovač Jože, Posavec 6, 64244 Podnart.
Enakomerno zagorelost kože vam pospeši
DROGESAN MLEKO ZASONČENJE
Kozm. obrat. P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19.
Prodam 170 GAJBIC dobro ohranjene, po ugodni ceni. Culibrk Slavko, Podbrezje 57, Duplje 4541
Prodam nekaj GAJBIC in nekaj strešnih MORALOV. Pogačnik Janez, Sr. Bitnje 54 4542
Ugodno prodam skoraj nov črno-beli TV GORENJE 921. Zigon, Janeza Puharja 9/II, Kranj 4543
Prodam dve mladi KRAVI križanki, tik po teletu in 6 tednov staro TELIČKO križanko. Prodam tudi dobro ohranjeno KOSILNICO BCS s sedežem in brusom — Greben 127. Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 4544
Prodam skoraj novo veliko okroglo italijansko STAJICO. Sretenoski, Gorenjskega odreda 14, Kranj 4545
Poceni prodam rabljena dvojna OKNA 3 kom 80X 140 z roletami in 2 kom VRATNA KRILA 80 cm, zasteklena. Grčar Anton, Krožna 12, Kranj 4546
vozila
Prodam OPEL COMODOR, ka-ramboliran, letnik 1968. Dam tudi na potrošniško posojilo. Cena 20.000 dinarjev. Tel. 064-74-210 4475
Italijanski FIAT 2300, letnik 1969, ugodno prodam. Bohinc, Zgornji Brnik 60 4476
Prodam FIAT 750, dobro ohranjen, registriran do junija 78 in še otroški VOZIČEK, po ugodni ceni. Tel. 26-588 4477
Prodam VW, letnik 1967, PRIKLJUČEK za vleko prikolic original audi 100, razne dele za traktor Hol-der, VVV dele in motor za kombajn, PREDŠOTOR za kamp prikolico 4,5 m, ČOLN šport Beograd za 3 osebe z motorjem tomos 4 PS. telefon 22-191 4478
Prodam AUSTIN 1300, dobro ohranjen, registriran do 1978. leta. Prebačevo 32, Kranj 4479
Prodam rezervne dele za DKW JUNIOR in dele za FORD TAU-NUS 12 M. Prodam tudi DKW JUNIOR F 11 v dobrem stanju, zelo dobro ohranjen. Prebačevo 26, Kranj 4480
Prodam dobro ohranjeno KA-TRCO. Mlaka 21, Kranj 4481
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, registriran do aprila 1978 in avto camp PRIKOLICO T 303 s 3+1 ležišči, rabljena en mesec. Informacije tel. 064-61-978. Lang, Frankovo naselje 70, Škofja Loka
4482
Prodam OPEL REKOD 1700, letnik 1966, v dobrem stanju. Informacije na tel. 47-050 4483
Prodam avto 1100 v dobrem stanju. Strahar Andrej, Šenčur, Pipano va 13 4484
Prodam MOTORNO KOLO ČZ 350, rabljeno eno sezono. Ošabnik Aleš, C. JLA 6, Tržič 4485
Ugodno prodam ohranjen avto SIMCA 1100, registriran do junija 1978. Cerklje 145 4486
Prodam FIAT 750, starejši letnik. Bitenc, Škofjeloška 28, Kranj 4487
ZAPOROŽEC, letnik 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Štremfelj, Vrba 30, Žirovnica 4488
Prodam PEUGEOT 204, letnik 1970 december. Potočnik, Hlebce 19, Lesce 4489
Prodam kompletno ŠASIJO za Ami ali Spačka. Zg. Brnik 108, Cerklje 4490
Prodam STROJ za FIAT 750 po generalni, obroče (feltne) in razne druge dele, LIST za krožno žago 90 cm za obžagovanje ostrešja in električni števec, trofazni, dvotarifni z garancijo. Bukovščica 27, Selca nad Škofjo Loko 4491
Prodam FIAT 850 sport, letnik 1970. Nova vas 22, Radovljica. Ogled vsak dan 4492
CITROEN GS PALLAS, letnik 1977 v garanciji nujno prodam. Prevoženo 4900 km, registriran do marca 1978, dodatno zaščiten. Brleč, Ljubljana, Tavčarjeva 2, telefon 061-324-527,064-75-452 4493
Prodam NSU. 1000, ltenik 1972 in letnik 1967, neregistriran v voznem stanju, PUHALNIK z verigo Mengele, ŽREBICO, KOBILO staro 6 let, KRAVO in GUMI VOZ. Lesce, Alpska 86 4494
Prodam skoraj nov OPEL KADET COUPE. Znidar Anica, Levstikova n. h., Radomlje (pri šoli) 4495
Poceni prodam FIAT 600 D, registriran do konca leta in novo PLINSKO NAPRAVO za avto. Telefon 26-996 4496
Prodam avto ŠKODA 100 S, letnik 1973. Rozman, Stražišče, Ješe-tova 36, Kranj, tel. 22-116 4497
Ugodno prodam R 4, dobro ohranjen, registriran do marca 1978. Borojevič, Ravne 12, Tržič 4480
Prodam STROJ za FORD TAU-
HOTEL
ECREinfl KRANJ
prireja
ples v restavraciji vsako soboto
od 20. do 24. ure
Igra ansambel DAR iz Šenčurja.
NUS 20MTS, obnovljen. Durinski, Koroška 13, Tržič 4481
Prodam eno leto rabljen PONY EXPRESS. Spodnje Bitnje 19 4482
Za NSU 1200 prodam skoraj nove prevleke za sedeže in snežne verige 13 col. Tišler, Mlaka 113 4483
Ugodno prodam avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967 december. Informacije na tel. 25-886 4484
Prodam TOVORNI AVTO MERCEDES 1313, 7 ton. Valjavec Milan, Kovor 70, Tržič 4485
Prodam NSU 1200, tip 110. Zg. Bitnje 158 4486
Prodam avto VVARTBURG, letnik 1970. Tenetiše 23, Golnik 4487
FIAT 750, starejši letnik, prodam. Kranjska 6, Šenčur, telefon 41-036
4488
Ugodno prodam FIAT 124 SPORT aH zamenjam za manjši avto. Telefon 064-60-537, popoldan 4489
Prodam FIAT 750 delux, letnik november 1971, dobro ohranjen. Telefon 24-891 4490
Prodam FIAT 750, letnik 1969, malo karamboliran. Zg. Bitnje 61
4491
Takoj kupim delno na kredit VVV 1300 od 70. letnika naprej. Vprašati na naslov: Klajnčar Milan, Pot v Bitnje l.Stražišče 4492
Prodam avto AMI 8 BREAK, letnik 1971, prevoženih 57.000 km. Prešeren Peter, Vrhnje 36, Radovljica
4493
Avto VVARTBURG, ŠKODA 750 ali R 4 kupim. T. Mohor, Tavčarjeva 53 Kranj, tel. 23-044 po 19. uri. 4494
ŠKODO 1000 MB 1967, ugodno prodam. T. Mohor, Tavčarjeva 53, Kranj, tel. 23-044 4507
GASILSKO DRUŠTVO BITNJE PRI KRANJU
priredi
v«i%i8g.C„?u1977'ob u-uri VELIKO TOMBOLO
Glavni dobitki:
1. Zastava 7S0 lux
2. Zastava 750
3. Bik ca 500 kg
4. Motorno kolo
5. Pony expres
6. Pralni stoj
7. Hladilna skrinja
8. Televizor
9. Štedilnik
10. Tranzistor
11. Športno kolo
12. Radio aparat
Več sto drugih dobitkov
Dobiček je namenjen za nabavo novega gasilskega orodja in opreme. Pridite v Bitnje — sreča vas čakal
Kupim PRIKOLICO primerno za osebni avto — manjšo, ali zamenjam 2a ročni KIMPEŽ na gumi kolesa. Zelnik, Gorice 10, Golnik 4495
Poceni prodam AVTO RADIO. Naslov v oglasnem oddelku 4496
Avto R 4, letnik 1974, prodam Ugodno. Telefon 24-926 4497
Poceni prodam VVV 1200. Tenetiše 12, Golnik 4498
Izdaja CP Olaa, Kranj, Ulica Mol« Pijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetja Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 1. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-116*4 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-836, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek Sf -141. - Naročnina: letna 100 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko t dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/71.
Prodam MZ 125-TS, malo rabljen z nosilci za prtljago. Vlado Sodin, Tatjane Odrove 15, Kranj, telefon 22-273 4499
Prodam malo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1964, registriran do marca 1978 in FIAT 1300 po delih. Sebenje 46, Tržič 4500
Prodam POTRDILO za uvoz avtomobila ugodnemu kupcu. Naslov v oglasnem oddelku. 4501
VVV 1200, prevoženih 36.000 km prodam. Kranj, Križnarjeva pot 5, Kranj 4502
Prodam VVV pasat. Poljče 18, Begunje na Gorenjskem 4503
Prodam osebni avto AMI, letnik 1970 za 15.000 din. Informacije od ponedeljka dalje od 16. do 18. ure na Valjavčevi 15 v Kranju ali po telefonu 26-587 4504
Ugodno prodam osebni avto 2CV6, letnik 1973. Rauch, Vrečko-va 11/17, Kranj    * 4505
Prodam AMI 8 BREAK, letnik 1971. Buh Pavel, Sr. Bitnje 96, Zab-nica 4506
Prodam RENAULT 4. Jekovec Franc, Ziganja vas 26 4507
Ugodno prodam OSEBNI AVTO ZASTAVO 1300, letnik 1972, registriran do 6.6.1978. Bogataj Janez, Gradnikova 115, Radovljica 4547
kupim
Kupim dve travniški BRANI. Finžgar Janez, Radovljica, Prešernova 5 (Kobla) 4508
Kupim še dobro ohranjen KOTEL za žganjekuho do 50 litrov. Šolar, Ljubno 105, Podnart 4509
KMEČKO MIZO, nezložljivo in STOLE kupim. Pišite: Dušan Muc, Vodnikova 76, Ljubljana 4510
Kupim lahek GUMI VOZ. Švab Anton, Leše 9, Tržič 4511
Kupim rabljen otroški VOZIČEK za dvojčke. Naslov v oglasnem oddelku. 4512
stanovanja
Mlada zakonca z leto dni starim otrokom potrebujeta kakršnokoli STANOVANJE na območju Škofje Loke. Ponudbe pod »1, avgust« 4513
Dva študenta iščeta GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Tujca« 4514
Oddam dva manjša, neopremljena prostora, nedaleč od centra mesta. V poštev pridejo samski, starejši moški. Naslov v oglasnem oddelku.
4515
Mlada zakonca z otrokom (varstvo zagotovljeno) iščeta v Kranju ali okolici enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Naslov v oglasnem oddelku. 4516
Prodam dvosobno STANOVANJE v bloku. K. S., Nazorjeva 6, Kranj 4517
po dogovoru. Lipar Lado, Rožna ul. 39, Šenčur, tel. 41-098 4521
Dijakinja ekonomske šole išče ZAPOSLITEV med počitnicami. Ponudbe pod »Julij« 4522
Sprejem fanta za priučitev ZIDARSKE STROKE. Plestenjak Jakob, Zg. Bitnje 177, tel. 25-633 4523
Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA ali fanta za priučitev. Krevs Anton, mizar, Čirče, Grmičeva 10, tel. 22-706 4524
posesti
Prodam HIŠO, takoj vseljivo. Ogled v nedeljo, 26.6. 1977. Sem-petrska 26, Kranj 4518
STAVBNO PARCELO pri Cerkljah na Gorenjskem prodam. Je zazidljiva z gradbenim dovoljenjem in načrtom z zgrajenimi temelji. Telefon 061-341-757 4422
zaposlitve
Sprejmem dva VAJENCA za avtohčarsko stroko. Avtoličarstvo, Ahčin Ludvik, Voklo 88 4364
Sprejmem STAVBNEGA KLEPARJA in DELAVCA za priučitev. Kličite na tel. 41-011 4425
Iščemo starejšo žensko za VARSTVO treh otrok na domu. Malovrh, Vide Šinkovčeve 3, Kranj 4519
Iščemo samostojno KUHARICO za delo v juliju in avgustu. Ponudbe pod »7.000« 4520
Iščem dva mizarska VAJENCA in samostojnega POMOČNIKA. Plača
Central Kranj
TOZD Gostinstvo
Vsem cenjenim gostom in poslovnim partnerjem sporočamo, da bo imela restavracija »Park« Koroška c. 10 Kranj od 1. julija 1977 dalje novo telefonsko številko 24-441.
Prosimo za razumevanje.
prireditve
8. b (končal 1966/67) osnovne šole Stanko Mlakar Šenčur, vabi 24. junija 1977, ob 18. uri k BLA2UNU na Primskovem na svojo deseto obletnico osnovne šole. 4428
GASILSKO DRUŠTVO OLŠE-VEK vas vabi na VELIKO VRTNO VESELICO, ki jo prireja, 26.6.77, ob 15. uri v Olševku pri Mengarju. Igra ansambel JEVŠEK. Bogat sre-čelov (pony kolo, in dr.). Kegljanje za koštruna. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. V soboto vabimo na KRESNO NOČ, ki bo ob 19. uri. Vabijo gasilci. 4525
ANSAMBEL SIBILA igra vsako soboto v hotelu KAZINA na Jezerskem, ob 20. uri. Vabljeni! 4526
HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK prireja v poletni sezoni, vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Za razvedrilo bo poskrbel ansambel ALLEGRO z novim repertoarjem.
4527
GASILSKO DRUŠTVO BRITOF priredi v soboto, 25. 6. 1977, ob 20. uri VRTNO VESELICO in v nedeljo, 26.6. 1977, ob 14. uri prevzem gasilskega avtomobila, nato VELIKA VRTNA VESELICA. Obakrat igra priznani ansambel TRGOVCI.
4528
GASILSKO DRUŠTVO STRA-ŽIŠČE priredi v nedeljo, 26. 6. 1977, ob 14. uri pod pokroviteljstvom tov. VINKA HAFNERJA, člana CK ZKS, proslavo ob praznovanju 75-letnice obstoja društva. Po proslavi bo VELIKA VRTNA VESELICA na Panlah, združena z bogatim srečelovom in kegljanjem za koštruna. Igra narodno zabavni ansambel NIKA KRAJGERJA. Vabljeni! 4529
OO ZSMS PODBREZJE prireja
VELIKO VRTNO VESELICO za staro in mlado. Igra ansambel SELEKCIJA s pevko IRENO. Kegljanje za PONY KOLO in BOGAT SREČELOV bosta popestrila prireditev. Torej v NEDELJO, 26. JUNIJA 1977, ob 15. uri se dobimo pri GASILSKEM DOMU V POD-BREZJAH. V primeru slabega vremena bo veselica NASLEDNJO NEDELJO. Vabljeni! 4530
OO ZSMS BEGUNJE prireja v soboto, 25. 6. 1977, PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 4531
OO ZSMS PODBREZJE prireja v nedeljo, 26.6.1977, VELIKO VRTNO VESELICO ob 16. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 4533
obvestila
S specialnim glavnikom za striženje - TRIMERJEM lahko sami strokovno oblikujete mini pričesko in, če ga postavite v pravi položaj, tudi zlahka odstranjujete dlake s telesa. S KLINERJEM hitro odstranite barvo s stekla, mavec s ploščic itd. Za 100 din, kolikor stane komplet, dobite tudi posebno značko, ki je za zbiratelje velike vrednosti. Pišite na naslov: TRIMER, 41000 Zagreb, p. p. 692 4270
Izvajam ZIDARSKA in FASA-DERSKA DELA s svojim odrom. Javite na telefon non stop 76-171, Boh. Bistrica 4534
PAŠNA SKUPNOST DOLGA NJIVA obvešča interesente, da še lahko dajo na pašo goved in konje.
Informacije: Valjavec, Zvirče 19, Tržič 4535 EKSPRES ČIŠČENJE itisona. tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4536
izgubljeno
11.6.1977 sem pozabil črno AKTOVKO z dokumenti v samopostrežni trgovini v Stražišču. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na naslov: Šiškovo naselje 18, Kranj, Benedik Jože 4537
Na avtobusni postaji v Kranju sem izgubila ZLAT PRSTAN z zelenim kamnom. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi odda v oglasni oddelek Glasa. 4538
čestitke
Diplomiranemu inženirju matematiku BOJANU KADUNCU iz Srednje vasi pri Šenčurju, iskreno čestitajo k uspešno opravljeni diplomi — njegovi prijatelji! 4539
ostalo
Opozarjam vsakogar, kdor bo širil neresnične govorice o meni, da ga bom sodnijsko tožil. Preširen Franc, ml., Kokra 14, Zg. Jezersko 4373
Opozarjam vsakogar, ki bi kupoval premičnine ali nepremičnine od Rogelj Franca, Tupaliče 68, da bom proti vsakemu postopala sodnijsko. Rogelj Ivanka, Tupaliče 68 4540
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri
ŠOLSKEM CENTRU ZP ISKRA KRANJ
razpisuje prosta delovna mesta:
VODJA PROIZVODNJE
v elektro in strojnih delavnicah šolskega centra
Pogoj: inženir strojništva tehnološke smeri s 5-letno prakso v proizvodnji.
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV
za poučevanje elektro predmetov v tehniški šoli Pogoj: diplomirani inženir elektrotehnike elektronik.
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV
za poučevanje elektro predmetov v tehniški šoli Pogoj: diplomirani inženir elektroenergetik.
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV
za poučevanje šibkotočnih predmetov v poklicni šoli Pogoj: inženir elektrotehnike elektronik
' UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA
po možnosti z opravljenim pedagoškim strokovnim izpitom
Pogoj: končana poklicna šola za TK ali TT mehanika in tehniška ali delovodska šola elektro smeri, šibki tok.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Šolskem centru ZP Iskra Kranj, 64001 Kranj, Savska loka 2, 15 dni po objavi razpisa.
KRANJ
Med drugimi že na zalogi nova kuhinja »Saša« — Svea Zagorje
POPOLNEJŠA IZBIRA kuhinj
20 že znanih + 3 nove
+ še in še:TV aparati, bela tehnika
v prodajalni Dekor, Kranj Koroška cesta 35
nesreče
TRČENJE V KRIŽIŠČU
Jesenice - V nedeljo, 19. junija, ob 22.30 se je v križišču Ceste talcev in magistralne ceste na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Zoran Paulinč (roj. 1956) z Jesenic je pri zavijanju na magistralno cesto peljal po levi in zato trčil v osebni avtomobil Slavka Maleja (roj. 1941) z Jesenic, ki je z magistralne ceste pravilno zavijal na Cesto talcev. Pri trčenju je voznik Paulinč padel in se lažje ranil. Zdravi se v bolnišnici.
ZADEL SOPOTNICO
Begunje — Na regionalni cesti v Begunjah se je v nedeljo, 19. junija, ob 0,30 pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Metod Koselj (roj. 1957) s Češnjice pri Podnartu je v Begunjah začel prehitevati nekega motorista, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal na motornem kolesu Zdeno Frantar (roj. 1959) z Brezij. Pri prehitevanju je voznik avtomobila zadel sopotnico na motorju Darjo Frantar, tako da si je huje poškodovala koleno.
ZAVOZILSCESTE
Bistrica - V sredo, 22. junija, ob 17.40 se je lokalni cesti Strahinj -Bistrica pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Francu Šubiču (roj. 1949) iz Naklega. Voznik Šubič je v blagem desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na peščeno bankino, zato je avtomobil začelo zanašati, zapeljal je s ceste na njivo in obstal pre-vrnjen na streho. Voznika so huje ranjenega prepeljali v Klinični center. L- M.
Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila
ZASTAVA 101-L
leto izdelave 1976, z 18.000 prevoženimi km, začetna cena je 39.500 din
Ogled vozila je možen pri avtokleparju Cirilu Ogrisu v Šenčurju.
Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 29. junija 1977, do 12. ure.
Zavarovalna skupnost Triglav
K ra n j
Občinska nogometna liga Škofja Loka
ČLANI:	
1. LTH	4   3    1    0   14     3 7
2. Alpina	4   3   /    1    11    10 6
3. Alples	4   2    1    0   10     8 5
4. Rateče	4    0    1    3     5    12 1
5. Kondor	4   0   13     1     8 1
SGP Tehnik je	izven konkurence dosegel
4 točke.	
MLADINCI:	
1. Alpina	4   2    1    1    20    13 5
2. Alples	4   2   0   2    12    12 4
3. LTH	4    112     8    15 3
Izven konkurence je imel ŠD Polet 2 točki.	
PIONIRJI:	
1. LTH	(J   4   2   0   22    10 10
2. Kondor	6   4   0   2    14    11 8
3. Alples	6    1   2   3    12    17 4
4. Alpina	6    1    0   5     9   19 2
	A. Potokar
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Antona Trebarja
Uskovčovega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in zasuli njegov grob z venci in cvetjem. Hvala sosedom, ki so nam pomagali in stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Hribernik Ivanu za požrtvovalno zdravljenje, zdravnikom in strežnemu osebju Bolnice Golnik, gasilcem za spremstvo in govor ob odprtem grobu. Zahvala tudi gospodu   župniku iz Predoselj.
Vsem in vsakemu iskrena hvala.
Vsi njegovi!
Osnovna šola
Peter Kavčič Škofja Loka
objavlja javno licitacijo za prodajo
motorne kosilnice SRP
MINIPADANA št. 58287.
Licitacija bo 27. junija 1977 ob 10. uri v šoli v Podlubniku.
ZAHVALA
Kmalu za našim dragim očetom nas je prezgodaj zapustila tudi dobra mama, stara mama, sestra
in teta
Frančiška Benedik
Turkova mama
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste jo obiskovali in tolažili v času njene težke bolezni, še posebno dr. Rešku in dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za sočutje in pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, enako tudi kolektivu Osnovne šole Simon Jenko za poklonjeni venec ter g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred.
Vsi njeni!
Strmica, 21. junija 1977
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega sina, zaročenca, brata, strica in nečaka
Dragota Lukanca
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano c\etje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Mežnarjevim in Kovačevim, g. župniku za pogrebni obred, sindikalni^rtrganizaciji tovarne Iskre, tov. Koširju za poslovilne besede ob odprtem grobu in tovarni / Tekstilindus
/
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: mama, ata, Dragica, brata Milan z družino, Ivan z ženo, sestra Marinka in ostalo
sorodstvo.
Bašelj, Golnik, 15. junija 1977
Prenehalo je biti srce našega nepozabnega moža, očeta, brata, strica in svaka
Rajkota Božiča st.
avtomehaničnega mojstra v pokoju iz Orehka pri Kranju
Pokopali smo ga tiho v krogu svoje družine, 22. 6. 1977 na Zale v Kamniku.
Žalujoči vsi njegovi Kranj, Dortmund, Kamnik, Ljubljana, 22. junija 1977
Slovenija prva, Triglav četrti
zihucH - v tem švicarskem mestu je bil že tradicionalni mednarodni plavalni miting pionirjev. Na njem so nastopili plavalci iz dvanajstih evropskih držav in osemindvajsetih plavalnih kolektivov. Med to pisano mednarodno druščino mlajših pionirjev A so nastopili tudi reprezen-tantje Slovenije ter kranjski Triglav.
V ekipni uvrstitvi so tu mladi predstavniki Slovenije in Kranja dosegli lep mednarodni uspeh. Reprezentanca Slovenije, v njej so plavali tudi triglavani, je osvojila prvo mesto, pionirji in pionirke gorenjske metropole pa so bili četrti. Tako kot v ekipnem delu tekmovanja so se vsi tudi med posamezniki dobro odrezali, saj so skoraj v vseh nastopih osvajali solidna mesta. Triglavani pa so se domov vrnili z novim državnim rekordom za pionirke B. Mateja Kosirnik je na 50 m kravi z 38,94 postavila najboljšo jugoslovansko znamko.
Ekipni vrstni red reprezentanc: 1. Slovenija 195, 2. Turčija 14«. 3. Švica 145, 4. Bremen 73, 5. Danska 68:
klubski vrstni red: 1. Ženeva 235, 2. Lan-cy (Švica) 232, 3. ZUrich 224, 4. Triglav 199, 5. Izmir (Turčija) 181.
Rezultati - pionirji letnik 1967/88 -50 m delfin: 1. Olgun (Izmir) 38,08, 4. Šolar 42,67, 5. Marenčič (oba Triglav) 42,93, 50 m hrbtno: 1. Aslan (Turčija) 39,65, 2. Marenčič 40,3, 4. Sester (oba Triglav) 41,69, letnik 1965/86 - 100 m delfin: 1. Drnač (Slovenija) 1:15,75, 5. Rus 1:19,51, 9. Jocič (oba Triglav) 1:24,94, 200 m kravi: 1. Drnač (Slovenija) 2:22,48, 17. Veličkovič (Triglav) 2:39,32;
pionirke letnik 1967/68 — 50 m prsno: 1. Kosirnik 43,31, 8. Rebolj (obe Triglav) 48,52, 50 m kravi: 1. Gvsling (SCO) 32,81, 3. Kosirnik 34,40, 4. Jugovic 36,12, 6. Rebolj (vse Triglav) 35,70;
letnik 1965/86 - 100 m prsno: 1. Rasmussen (Danska) 1:25,58, 2. Dvorsak 1:25,91, 4. Praprotnik (obe Triglav) 1:30,26 200 m mešano: 1. Bertrand (LYN) 2:43,05, 3. Dvorsak 2:48,57, 7. Praprotnik (obe Triglav) 2:52,90, 100 m kravi: 1. Bertrand (LYN) 1:05,55, 9. Dvorsak 1:11,49, 13. Praprotnik (obe Triglav) 1:15,00. -dh
Ženski nogomet
NAKLO — Nogometno igrišče v tej kranjski občinski krajevni skupnosti bo v nedeljo prizorišče ženskega nogometnega obračuna. Ob 17.30 se bodo namreč na na-klanskem igrišču pomerile nogometne ženske enajsterice Naklega in Strahinja. Srečanje bo prav gotovo zanimivo. -h
CHEMO Ljubljana
Prodajalna III Kranj Trg revolucije 4
objavlja
prosto delovno mesto UČENCA
V TRGOVSKI STROKI
Pogoj: zaključena osemletka z vsaj dobrim uspehom
Prijave oddajte pri blagajni v prodajalni CHEMO Kranj, do 5. julija 1977.
Zdravko Križaj
V Tržiču so v ponedeljek, 20. junija, množično pospremili na zadnjo pot, ki je nihče ni pričakoval, Zdravka Kri-žaja, rojenega leta 1928 v Tržiču. Zahrbtna bolezen, ki je zadnja leta kljuvala in ji je Zdravko junaško kljuboval, je odprla prerani grob. Vanj je legel odločen, vendar miren in zadržan mož, voljan vsakomur v vsakem trenutku pomagati in svetovati. Grob je pogoltnil mizarja v Bombažni predilnici in tkalnici, odličnega alpskega smučarja in Se boljšega trenerja, organizatorja telesne kulture v Tržiču in svetovalca ljudem, ki so želeli smučati. Spomin na človeka takšnih vrlin nikdar ne zamre!
Zdravko Križaj je bil kot delavec v Bomažni predilnici in tkalnici med mlajšimi člani izredne tržiške reprezentance v alpskem smučanju, ki so jo razen njega sestavljali Matevž in Slavko Lukanc, Janez Štefe in Janko ter Jože Krmelj. To je bila najslavnejša generacija tržiškega alpskega smučanja. Zdravko Križaj se je uvrstil v državno reprezentanco in častno zastopal doma in na tujem svojo domovino in tržiški smučarski klub. Komaj se je poslovil od aktivnega tekmovanje že je uspešno položil učiteljski in trenerski izpit ter postal med najaktivnejšimi Člani tržiške smučarske organizacije. Osem let je bil sekretar občinske zveze za telesno kulturo v Tržiču. Predal se je temu delu in zraven še snoval alpsko smučarsko šolo, iz katere so izšli skoraj vsi sedanji naši vrhunski alpski smučarji z nečakom Bojanom na čelu. Zdravko je dal s tem neprecenljiv prispevek našemu smučanju in športu nasploh. Poznala pa ga je tudi Jugoslovanska ljudska armada, saj je bil prvi vsearmadni prvak v smučanju.
Potem se je Zdravko Križaj zaposlil v tovarni Elan. Kot izreden strokovnjak je znal vsakomur svetovati in mu pomagati. Čeprav je zbolel, je bil izredno vesten delavec. Pa ne samo to. Spremljal je razvoj tržiške in jugoslovanske smučanje, pomagal in svetoval in prihajal na srečanja smučarjev, če je le utegnil in zmogel. Z njegovega obraza je le redko zginil njemu značilni nasmeh, obsijan z optimizmom in dobro voljo. Takšen je bil tudi tistega dne, ko se je utrnilo njegovo življenje ...
Portret tedna
Ivo Hudobivnik: Med dvema zmagama
Kranj - Ko se je pred kratkim v Celju odigravalo republiško prvenstvo za atletski .šolski pokal v suvanju krogle, sta se imenitno odrezala tudi osmošolca osnovne šole Davorina Jenka iz Cerklej - Boris Gašpirc, ki se s 13.52 doseženimi metri lahko ponaša z naslovom republiškega prvaka v suvanju krogle, in Ivo Hudobivnik, čigar krogla je le za 11 centimetrov zaostala za Borisovo.
Ivovo omarico krasi tudi pred nedavnim pridobljena srebrna medalja, ki jo je 2. junija osvojil na prvenstvu v Celju.
»Oba z Borisom sva sodelovala na gorenjskem prvenstvu za atletski šolski pokal v metu žogice in suvanju krogle v Kranju,« je uvodoma dejal Ivo.
»Tristogramsko žogico sem vrgel 78,62 m, krogla pa mi je poletela 14,15 m. Oboje mi je prineslo prvo mesto. Najin učitelj telesne vzgoje, tovariš Perne, je predlagal, naj se opogumiva in pokaževa tudi na republiškem prvenstvu, kaj zrno-reva.«
»Ne, nisva imela posebnega organiziranega treninga. Izkazala sva se v šoli pri suvanju krogle. Mislim, da je za ta šport potrebna precejšnja moč v rokah in zgornjem delu telesa. Lahko rečem, da jo imam. Pridobil sem si jo z najučinkovitejšim treningom — fizičnim delom. Doma imamo namreč kmetijo, ki zahteva, veliko dela. Pri delu si krepim mišice, zato lahko s krepkimi zamahi suvam kroglo.«
»Vsak prosti trenutek, za katerega pa moram priznati, da jih je silno malo, izrabim za šport. V šoli sem član ŠŠD, oziroma sem bil, ker letos končujem. Sodelujem skoraj v vseh panogah, najraje pa imam igre. Ne vem, mislim, da zaradi razgibanosti in napetosti. Igram košarko, tudi rokomet. Z nogometom pa se ukvarjam na vaškem igrišču skupaj s svojimi prijatelji.«
Ivo je skromen, nič kaj rad ne govori o sebi. V zadregi pripoveduje o svojih uspehih. Med množico priznanj, stoji tudi osvojeni pokal.
»Ta je iz Žalca,« mi je pojasnil, »14. junija je bilo tam prvenstvo v metanju žogice. Vrgel sem jo le 65 m, toda bila je težja od kranjske.«
V Žalcu ga kljub temu ni nihče prekosil in Ivo si je s pokalom pridobil tudi naslov najboljšega pionirja Slovenije v metanju žogice. Ponosen je na ta naslov, na zmago na zlato medaljo, trim medaljo in pokal, ki krasijo njegovo omarico v spomin na dosežek v Žalcu, saj je to prvenstvo naredilo iz njega majhno športno zvezdo. Ali se tudi počuti kot zvezda? Ne, le vesel je tega uspeha, obenem pa mu je tudi malce nerodno.
Kako si predstavljaš svojo športno prihodnost*
»Velikih načrtov ne delam. Radi bi bil v kranjskem klubu Triglav pri košarka-ših. In ker letos zapuščam osnovno šolo, s tem pa tudi ŠŠ1), ki je zaposlovalo ves moj prosti čas, pričakujem, da mi bo tudi v bodoče omogočeno športno udejstvo-vanje. Vpisal se bom namreč na elektrotehnično srednjo šolo v Iskro.«
»Zavedam se, da je pred mano nekaj novega, zahtevnejšega, vendar bom poskusil.« D. Žlebir
STRAŽlSČE - PETIČ ZA POKAL GENTO 77 - Na stražiškem stadionu bo nogometni klub Filmarji (Orehek) v soboto in nedeljo organizator že pete-
?a turnirja za pokal »Gento«. Nanj so letos povabili enajsterico Naklega, 'ržiča, Save, nastopilo pa bo tudi moštvo organizatorja. Jutri ob 15. uri se bosta pomerili ekipi Tržiča in Filmarji, ob 17.15pa Sava in Naklo. V nedeljo bo ob 15. uri dvoboj za tretje mesto in ob 17. uri za prvo. Največ možnosti za končni uspeh ima Sava, saj je na predhodnih turnirjih že dvakrat osvojila prvo mesto. Če jim bo uspelo, da bodo zmagali tudi v nedeljo, bodo pokal osvojili v trajno last. (-dh) Foto: F. Perdan
Revija mladih atletov
KRANJ — Na stadionu Stanka Mlakarja bo jutri finalni del tekmovanja za Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mladinke. V 13 moških in 8 ženskih disciplinah bo nastopilo 264 najboljših mladih atletov in atletinj iz 15 slovenskih klubov. Sodeč po številu nastopov, ki so si jih priborili v kvalifikacijah, so glavni favoriti za ekipno zmago v obeh konkurencah tekmovale; in tekmovalke celjskega Kladi-varja — nastopili bodo kar 47-krat; sledijo Olimpija z 38, Gorica 28, Novo mesto 25, Velenje 22, Triglav in Maribor po 20 nastopov itd. Tekmovanje se bo začelo ob 15.30.
I. Kavčič
Na startu 400 udeležencev
BLED — Tukajšnje jezero bo jutri in v nedeljo prizorišče letošnje jubilejne petindvajsete mednarodne veslaške regate. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, saj bo v teh dveh dneh na blejskem jezeru nastopilo v konkurenci mladincev in članov ter članic več kot 400 udeležencev iz desetih evropskih držav. Že pogled na startno listo kaže, da bo regata dokaj kvalitetna, saj se bodo za končne zmagovalce potegovali vsi, ki v veslaškem športu kaj pomenijo. Tu bo namreč močno zastopstvo predstavnikov SZ, ZRN, NDR, ČSSR, Italije, Bolgarije, Avstrije in domačih posadk.
Mladinci bodo svoje nastope opravili v osmercu, dubi skulu, dvojcu s krmarjem, dvojcu brez krmarja, skifu, četvercu brez- in četvercu s krmarjem. Spored članskih voženj je skoraj enak kot pri mladincih, vendar bodo moški vozili še v dvojnem dvojcu in dvojnem četvercu. Članice pa bodo svoje tekmovalne sposobnosti pokazale v skifu ter dubl skulu.
Predtekmovanja bodo torej jutri ob 9. in 15. uri, v nedeljo pa bo ob 15. uri finalni del v vseh disciplinah.
Med to druščino bo tudi številno zastopstvo iz Jugoslavije in Slovenije. Prav gotovo bodo tudi njihovi nastopi zanimivi; predvsem bomo videli, kako so pripravljeni za to veslaško sezono... -dh
Dolenja vas zmagovalec
ŠKOFJA LOKA - Rokometno igrišče v 1'uštalu je pred dnevi gostilo rokometna moštva sindikalnih organizacij loške občine, ki so se borila na občinskem sindikalnem prvenstvu. Med devetimi ekipami je najboljšo igro pokazala ekipa Dolenje vasi, ki je brez poraza osvojila prvo mesto.
Izidi predtekmovanja — skupina A: Dolenja vas Prosveta 15:11, Alpetour (smučarji) : Dolenja vas 14:18, Prosveta : Alpetour 17: Hi, skupina B: LTH : Selca 14:14, JLA : LTH 13:17, JLA : Selca 14:12, skupina C: Alpetour (mehaniki) : Avtokovinar 10:0 lih;
finale: LTH : Dolenja vas 10: Ki, Dolenja vas : Alpetour (mehaniki) 17:12, Alpetour : LTH 14:12.
Lestvica: Dolenja vas Alpetour (mehaniki) LTH
Ostali vrstni red: 4. JLA, 5. Prosveta. H. Avtokovinar, 7. Alpetour (smučarji), H. Selca, 9. Alples. A. Potokar
2    0    0    0    33:22 4
26:29 2 22:30 0
Naš komentar
Usoda Ločanov v rokah drugih
KRANJ — V soboto in nedeljo se je končalo rokometno prvenstvo za sezono 1976—77 v drugi zvezni moški ligi, ženske pa so svoj rokometni »ples« zaključile teden dni prej. V tej drugoli-gaški druščini — zahod so gorenjski rokomet reprezentirali Jelovica iz Škofje Loke pri moških, pri ženskah pa igralke Alplesa iz Železnikov.
Torej v moški konkurenci so bili v drugi ligi Ločani. Doletela pa jih je usoda, kot že vrsto let nazaj, da so bili novinci. Svoj pohod v tej kvalitetni druščini so v prvem delu prvenstva začeli silovito, saj so zapored, doma in na tujem, osvajali točke kot za šalo. Igrali so igro, ki je navduševala in bila taka, da so njihovo premoč morala priznati tudi moštva z daljšo drugoli-gaško izkušenostjo. Po končanem jesenskem delu prvenstva so bili Ločani v dobrem položaju za nadaljevanje prvenstva. Toda prišla je pomlad in z njo tudi boj za obstanek. Ta jim pa ni prinesel zaželjenega cilja, uvrstitev v tiste vode, ki jim dajejo mirno spanje in ne glavobola, češ »ne bo se nam treba boriti za izpad«. Vendar so same igre pokazale čisto nekaj drugega. Vrstili so se porazi in vedno večja je bila skrb za točke, ki bi jih v ligi tudi obdržale. Iz kola v kolo jim je bilo jasno, da jim teče voda v grlo in da jih o izpadu lahko reši samo še čudež. In tega čudeža ni bilo. Zasedli so namreč predzadnje mesto. Toda ni bilo še vse izgubljeno. Njihova usoda je sedaj v rokah drugih. In to o prvaku te lige, ljubljanskem Slovanu. Slovan si je namreč s prvim mestom zagotovil, da lahko nastopi na kvalifikacijah za vstop v prvo »vezno ligo. In če jim uspe, o tem po vsej verjetnosti ni treba dvomiti, bo Jelovica tudi v novo sezono startala v drugi ligi. In če bo šlo res vse po sreči se bodo v novi tekmovalni sezoni morali krepko potruditi, da se v ligi tudi obdrže in ne, da čakajo na usodo drugih. Sreča je namreč opoteča.
Enako kot Jelovici se je godilo tudi rokometašicam iz Železnikov. Tem pa je za odtenek bilo upanja še v zadnjem kolu. Imele so tak razpored srečanj, da so o biti in ne biti odločale same in to na domačem igrišču. No, tu so bile uspešne, premagale so svoje nasprotnice in tako zadržale drugoligaški status. Vendar pa tudi zanje velja isto kot za Ločane. Obstanek si je treba priboriti že v prvem delu nastopanja in ne čakati na zadnje kolo.
Naj jim bo v poduk letošnje prvenstvo, krepko naj poprimejo že sedaj, da se jim ne bo na koncu otepalo tako kot se jim je letos.
D. Humer
Republiško prvenstvo v balinanju
ŠKOFJA LOKA - Jutri in v nedeljo bo na baliniščih balinarskega kluba »Škofja Loka 1000« v neposredni bližini selške Sore, le-to je bilo dokončno zgrajeno in urejeno lani domala izključno s prostovoljnim delom članov tega kluba, in na balinišču sredi bližnjega industrijskega središča Trata, letošnje republiško prvenstvo v balinanju za dvojice. Na njem bo sodelovalo štiriindvajset dvojic: osem s področja Ljubljane, štiri iz Nove Gorice, štiri z Gorenjske, po dve iz Sežane, Postojne in Maribora, po ena pa iz Novega mesta in obalnega področja.
Balinarski šport dobiva na Gorenjskem vse večjo veljavo, čeprav je bil dolgo časa zapostavljen. Nekateri so namreč balinanje imeli za »gostilniški« šport. V zadnjem času pa se je tako mišljenje spremenilo. Iz leta v leto se ustanavljajo novi klubi in društva. Na Gorenjskem jih je zdaj kar devet. In samo v škofjeloški občini trije: BK Trata, ki je bil ustanovljen že leta 1961, BK »Škofja Loka 1000« ter BŠD Žiri. Da pa bi se balinanje še bolj populariziralo nameravajo Ločani že prihodnje leto ustanoviti občinsko balinarsko zvezo. Ob tem pa je vsekakor treba poudariti, da balinarji že zdaj dobivajo precejšnjo podporo z vseh strani. Bal i nar jem s Trate, denimo, tesno ob stani stoji delovna organizacija Jelovica, SkofJeloČanom pa škofjeloška krajevna skupnost. Tako so lahko
balinarji v Skofji Loki in na Trati uredili svoje klubske prostore, ki pa niso namenjeni samo njim, ampak so njihova vrata »na široko« odprta vsem družbenopolitičnim organizacijam in drugim društvom.
Kot že rečeno, v Skofji Loki in na Trati so balinišča, ki so zares lepo urejena in ustrezajo vsem predpisom in pravilom mednarodne balinarske zveze, zgradili skoraj izključno s prostovoljnim delom. Kljub temu pa v Skofji Loki že ugotavljajo, da je zaradi vse večjega zanimanja za ta šport, stez že zdaj premalo. Zato na Trati že načrtujejo gradnjo še dveh stez. In to predvsem zato, da bo na obeh loških baliniščih lahko »deležno« rekreacije čimveč članov delovnih kolektivov.
Seveda balinarski šport nima zgolj rekreativnega, ampak tudi športni značaj. Škofjeločani iz leta v leto dosegajo lepše rezultate. Jurij Štancar je, denimo, že dosegel izredno lep uspeh na mladinskem državnem prvenstvu v balinanju. Osvojil je namreč deveto mesto.
Otvoritev prvenstva bo jutri ob 10. uri, nato pa se bodo tekmovanja na baliniščih v Skofji Loki in na Trati odvijala ves dan. V nedeljo pa bo zaključni del tekmovanja samo na stezah škofjeloškega balinarskega kluba »Škofja Loka 1000«.
J. Govekar
SGP GRADBINEC
v ustanovitvi
Kranj, Nazorjeva 1
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Projektivni biro Kranj
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. samostojnega projektanta — statika
(za biro Kranj) Pogoji:   dipl.   gradb.   inženir   —   smer visoke gradnje, zaželeno je vsaj 2 leti prakse na podobnih delovnih mestih;
2. projektanta sodelavca
izdelava armaturnih načrtov
(za biro Kranj) Pogoji: srednja strokovna izobrazba gradbene smeri, zaželeno vsaj eno leto delovnih izkušenj;
3. projektanta sodelavca
izdelava armaturnih načrtov (za biro Jesenice) Pogoji: enaki kot pod tč. 2;
4. samostojnega projektanta — arhitekta
(za biro Jesenice) Pogoji:  višja  strokovna  izobrazba arhitektonske smeri in 3 leta delovnih izkušenj;
5. samostojnega projektatna — vodjo kalkulacije
(biro Kranj) Pogoji:   višja   strokovna   izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj na delovnem mestu;
6. projektanta — kalkulanta
(za biro Kranj)
Pogoji: srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo za vsa razpisna delovna mesta je pod točko 1. 3 mesece od 2. do 6*. pa 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SGP Gradbinec, Nazorjeva 1 Kranj, kadrovsko socialna služba.
Industrijski kombinat
KRANJ
vabi k sodelovanju na področju splošnih služb in organizacije dela pravnike in organizatorje dela
Za vsa pojasnila smo kandidatom na voljo v Planiki v Kranju, Savska loka 23 - splošna služba - ali po telefonu št. 25 861 int. 225 ali 287.
Člansko moštvo Tržiča v finalni tekmi za prvaka Gorenjske ni imelo sreče. Čeprav so se vseh devetdeset minut srčno borili in v regularnem času izsilili remi, so jih pokopale enajstmetrovke. V teh strelih z bele točke so zadeli le dvakrat v črno. Dva strela je mojstrsko ubranil vratar Triglava Eljon, enega pa je zaustavila prečka, (—h), Foto: F. Perdan
Meblo
TOZD Odeja Škofja Loka
Kidričeva 80 objavlja
na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
prosto delovno mesto
kontrolorja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da imajo srednjo tehnično tekstilno šolo - zaželena je konfekcijska smer
2. da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
Za objavljeno delovno mesto je določeno poskusne delo, ki traja 1 mesec.
Pismene prijave je treba poslati v 10 dneh po objavi na naslov: Meblo - TOZD Odeja Škofja Loka, Kidričeva 80.
Gore segajo po človeških življenjih
Čeprav se letna planinska in alpinistična sezona šele začenja, so naše gore samo letos že terjale 16 smrtnih žrtev - Bomo letos dosegli žalostni rekord iz leta 1975, ko je v naših gorah umrlo 36 ljudi? — Kako bodo gorski reševalci kos preventivnemu in reševalnemu delu?
Kranj — Zgodovina slovenskega planinstva, alpinizma in gorskega reševanja pozna le malo tako črnih in žalostnih dni, kot so bili pretekli petek, sobota in nedalja. Kar sedemkrat je človek, zaljubljen v lepote našega gorskega sveta, ki pa je lahko še kako okruten, poklical na pomoč. Dvakrat hitra in nesebična pomoč gorskih reševalcev ni pomagala. Število letos smrtno ponesrečenih v gorah se je grozeče dvignilo . . .
Zakaj? To premlevajo gorski reševalci in planinci, ki vedo, da gora prišleka prav nič ne spoštuje, temveč terja spoštovanje od njega! Joža Zvokelj, izkušeni kranjski gorski reševalec in instruktor gorskega reševanja, ki je vzgojil že veliko mladih reševalcev in je vodil zadnje reševalne akcije na področju Jezerskega, in reševalec Franci Ekar skušata priti do dna vzrokom za zadnje nesreče. Ugotavljata, da se planinci v tem času podajajo na težko prehodna pota, ki so še posebno v severnih ostenjih zasuta s snegom. Nadpovprečno visoke snežne padavine
te dni po svetu
STO LET LABODJEGA JEZERA Ob stoletnici prve izvedbe baleta Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovske-ga bodo na odru kremeljske kongresne palače izvedli tri predstave tega baleta v koreografiji Jurija Grigoroviča. V eni od treh predstav bo v glavni vlogi plesala znana umetnica Maja Plisecka-ja.
DRAŽJI LUKSUS
Pred nedavnim so v Grčiji sprejeli občutno povečanje taks na luksuzne avtomobile nad 15<X) tem, na razne uvožene in domače žgane pijače, krzno, kaviar, gramofonske plošče, izdelke iz krokodilje kože in celo na hrano za pse in ptice. Privatni avtomobil nad 1500 C cm so obdavči ni za več kot 200 odstotkov več kot prej. S temi večjimi taksami računajo, da bodo prihranili letno okrog milijardo drahem. Vlada je ob tem obljubila, da bo del novih dohodkov porabila za zmanjšanje davka občanom z nizkimi dohodki, vendar še ni bilo povedano katerim. Za sedaj se je pocenila le kava, stroji in aparati za gospodinjstvo pa le simbolično.
NOVO SONCE Vzporedno s Soncem bo čez tri milijarde let v našem planetarnem sistemu obstajala nova zvezda oziroma sonce. To bo Jupiter, ki ni le planet ali umirajoča . zvezda, kot so mislili do sedaj, temveč novo nastajajoče sonce. To mnenje se je izoblikovalo na posvetovanju astrofizikov v Moskvi. Po tej domnevi Jupiter raste in se njegove zaloge energije in jedrskega goriva stalno širijo, tako, da bo čez tri milijarde let dosegel maso, stopnjo sevanja in ogrevanja ter svetlobo Sonca. Sevanje Jupitra je po mnenju sovjetskih znanstvenikov rezultat notranjih ter-monuklearnih reakcij.
REKA SMRTI
Ob zahodni obali Južne Amerike se pomika velikanska masa takoimenovanega »rdečega morja«. Ta redki in izredno nevaren pojav, ki ga povzročajo posebne vrste mikroorganizmov, uničuje plankton in ima zato pogubne posledice za ribe. Poročajo, da »rdeče morje«, ki dobiva svojo barvo zaradi odmrlih mikroorganizmov, teče po Pacifiku v širini .'((K) kilometrov.
ZA REŠITEV AKROPOLE
V Grčiji so sklenili, da bo vlada sama krila stroške za rešitev spomenikov na Akropoli. Mednarodna podpora, ki so 10 ponudili s posredovanjem UNESCA, pa bo omejena samo na znanstveno in tehnično pomoč. 140 milijonov drahem bodo porabili za zgraditev novega muzeja na Akropoli, v katerem bodo shranjeni kipi in dragocenosti iz sedanjega muzeja. Odobrili so tudi 100 milijonov drahem za ustanovitev bizantinskega spomenika v Solunu, ki naj bi bil po svojih zbirkah največji muzej stare vzhodne kulture.
OBNOVLJEN PUŠKINOV MUZEJ
V mestu Puškinu blizu Leningrada so ob 178-let niči rojstva velikega ruskega pesnika Puškina obnovili njegov muzej, Obiskovalci si sedaj lahko ogledajo vse strani rokopisne zapuščine tega velikega pesnika, na katerih je Puškin, ki je bil nadarjen slikar, tudi narisal portrete in risbe svojih junakov, prijateljev in znancev in svoje portrete. Predvsem so znane risbe njegovih prijateljev dekabristov, ki so se leta 1825 uprli carskemu samodršt vil.
LETALO PADLO V MORJE
V torek je takoj po vzletu z otoka VVake padlo v morje transportno letalo ameriške mornarice s 16 potniki. Letalo je bilo namenjeno na otok Gaum. Predstavnik obalne straže je izjavil, da je na kraj nesreče takoj po strmoglav-Ijenju odpotovala reševalna ekipa, vendar Se ni znano, če je kdo preživel.
NAFTOVOD Z ALJASKE
V ZDA je pred nekaj dnevi začel obratovati nov naftovod, ki je dolg 1,'}(M) km in bo ZDA oskrboval z nafto iz Aljaske. V gradnjo omenjenega naftovoda 80 vložili okoli 9 milijard dolarjev.
so zasule grape z večmetrsko snežno odejo, ki se ponavadi konča tik nad prepadi in stenami. Nepreviden korak na takem snežišču je dovolj za smrtonosni padec prek stene. V gore prihajajo ljudje brez — za take razmere — potrebne opreme. To so najmanj čevlji, cepin in vrv. Na planinskih potih pa srečujemo tudi ljudi, ki takšno opremo imajo, pa žal, z njo ne znajo ravnati. Pogosto jim je bolj v napoto kot pa v pomoč.
Pri nas vsakdo lahko kupi primerno in zahtevano opremo. Vendar se v takih primerih obnašamo preveč komercialno. Nihče namreč kupca ne vpraša, ali zna z opremo tudi ravnati, ali ima osnovno planinsko izobrazbo in, ali je vsaj član planinske organizacije. Mogoče bi kazalo poostriti celo kriterije za sprejem v planinsko organizacijo ...
Joža Zvokelj opozarja, da sneg še vedno prekriva markacije in varnostne vrvi. V takšnih razmerah je najlaže zaiti. Še posebno nevarno je sestopanje. Letošnja snežna odeja je varljiva, trhla in nestabilna.i. K nevarnostim, ki so brez dvoma prispevale k zadnjim nesrečam, pa kaže dodati še padanje kamenja, ki se spreminja v prave plazove, nevarne za gornike in reševalce. Slednji so to občutili pri zadnjih akcijah. V razmerah, kakršne so in še vladajo v gorah, ne kaže prezreti tudi omamlju-jočega vpliva sonca, soparice, spre-
membe višine in klime. Vse skupaj" so skrita past gorskega sveta, ki jo mora upoštevati še kako izkušen gornik.
Kako preprečiti ali vsaj zajeziti umiranje v gorah?
Na prvo mesto postavljamo fizično in psihično pripravljenega planinca, oboroženega z znanjem in opremo. Le redki, ki so vse to imeli, se niso nikdar vrnili z gora. Velikega pomena je tudi pravilno obveščanje o razmerah v gorah in strokovno vodenje po nevarnih poteh. Ali niso zgledovanja vredni primeri izletov v gore, ki jih organizira na primer kranjsko Planinsko društvo? Strokovno vodeni in pravilno opremljeni planinci so premagali že marsikatero nevarno past, pa se ni pripetila nesreča. Udeleženec takšnega izleta bo tudi kasneje, ko bo sam ali v manjši skupini v gorah, znal upoštevati pravila ravnanja v gorah.
Zajec pa tiči tudi v grmu, ki se imenuje financiranje planinstva. Marsikatero društvo nima prebite pare za namestitev dodatnih opozorilnih in varnostnih pomagal, kot so table, dodatne vrvi pri težkih prehodih čez snežišča itd. Avstrijci to imajo, čeprav imajo organizirano in plačano vodniško službo! Za takšne ukrepe bi tudi pri nas morali izbrskati denar.
Razmisliti pa kaže tudi o družbenem položaju gorskih reševalcev.
Kako bodo reševalci ob tako skokovitem naraščanju nesreč kos posegom, če upoštevamo, da je njihova naloga tudi vzgajati in da je večina reševalcev zaposlenih?! Nekateri reševalci zaradi humanega dela niso prikrajšani pri dohodku, marsikdo pa je predanost gorskemu reševanju že plačal s tanjšo denarnico in zapostavljanjem v kolektivu!
J. Košnjek
Reševalci našli oba mrtva planinca
Oba smrtno ponesrečena planinca Jožeta Rajha iz Ljubljane in Jakoba Kulovca iz Gornje Straže pri Novem mestu so gorski reševalci iz Kranja in Jezerskega v ponedeljek, 20. junija, popoldne prenesli do Češke koče, od koder so ju spustili v dolino.
Kot je znano, se je Jože Rajh ponesrečil v nedeljo, 19. junija, ko je skupaj s sinom sestopal z Grintovca čez Mlinarsko sedlo proti Češki koči. Na snegu jima je spodrsnilo, tako da je oče padel čez previs in se ubil, medtem ko je bil njegov sin le opraskan. Pri iskanju Jožeta Rajha so reševalci našli še nahrbnik Jakoba Kulovca ter sklepali, da se je tudi ta ponesrečil. Kulovec se je skupaj z
bratom in njegovim dekletom hotel povzpeti na Grintavec v soboto, 18. junija. Na pot so odšli iz Zoisove koče, sestopiti pa so nameravali proti Češki koči. Ker pa je dekle med potjo omagalo, sta se skupaj z bratom obrnila nazaj proti Kamniški Bistrici, kjer so imeli avtomobil, Jakob Kulovec pa je sam nadaljeval pot proti Grintavcu. Dobili naj bi se na Jezerskem. Ker ga tam ni bilo, je brat mislil, da je Jakob odšel na Kališče, ker je bila tisti dan proslava ustanovitve Kokrškega odreda in ga zato z dekletom nista več čakala. Kulovec se je ponesrečil na isti poti kot kasneje Rajh, le da so ga našli kakih 200 metrov niže pod Mlinarskim sedlom.
25-letnica zavoda Matevža Langusa
Kamna gorica — Zavod Matevža Langusa v Kamni gorici v radovljiški občini praznuje jutri (25. junija) 25-letnico ustanovitve zavoda. Proslava se bo začela ob 9. uri v zavodu. V kulturnem programu bodo najprej nastopili učenci, dramski umetnik Jože Zupan in pevski zbor iz Krope. Nato pa bo otvoritev razstave likovnih in tehničnih izdelkov učencev Posebne osnovne šole Bohinjska Bistrica, Bled, Radovljica in Kamna gorica ter umetniške razsta-
Jubilejno pevsko srečanje v Stražišču
Stražišče — V počastitev krajevnega praznika Stražišča in letošnjih jubilejev partije in Tita bo Delav-skoprosvetno društvo Svoboda iz Stražišča organiziralo jutri, 25. junija, ob pol osmih zvečer v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču V. jubilejno srečanje pevskih zborov. Na srečanju bodo sodelovali pevski zbor DPD Svoboda Stražišče, ki ga vodi Janez Tome, pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple (zborovodja Jožko VVrulich), pevski zbor Vasilij Mirk iz Prošeka pri Trstu (zborovodja Aldo Danev) in pevski zbor DPD Svoboda Bratov Milavec iz Brežic, ki ga vodi Franc Baškovič. Vsak od sodelujočih zborov bo zapel štiri pesmi, na koncu prireditve pa bodo zbori še združeni zapeli štiri pesmi.
Na pevskem srečanju v Stražišču bodo sodelujočim zborom podelili male Prešernove plakete, po koncertu pa bo pri gasilskem domu v Stražišču tovariško srečanje. -jk
ve likovne pedagoginje zavoda Metke Vovk. S pomočjo Narodne galerije iz Ljubljane, ki je posodila eksponate, bodo odprli tudi razstavo del kamnogoriškega rojaka Matevža Langusa. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure do 27. junija.
Na jutrišnjo svečanost v zavodu v Kamni gorici so vabljeni občani radovljiške občine in Gorenjske.
Tudi člani rdečega križa, sanitetne službe in bolničarji so na nedavni vojaški vaji na področju Gorenjske pokazali izredno iznajdljivost. Pri tem so koristili tudi bogate izkušnje iz zadnje vojne, saj sta bili med zadnjo vojno vihro prav v njihovi neposredni bližini dve vojaški bolnišnici: Franja in Pavla. Na skritem prostoru, ki ga skorajda ni bilo mogoče odkriti, so postavili bolnišnico, v njej Je bila vsa potrebna oprema, ranjence pa so zaradi varnosti, zato, da bi zabrisali sledi, vozili prek potoka kar z žičnico (-jg) — Foto: F. Perdan
Ugodna ocena vojaške vaje
GORENJSKA - Nedavna vojaška vaja na območju Gorenjske je že po prvih ocenah uspela. Uspela pa je predvsem zaradi izredne zavzetosti, požrtvovalnosti in pripravljenosti vsega prebivalstva ter trdne odločenosti vseh nas, da sovražniku in morebitnemu napadalcu ne odstopimo niti pedenj zemlje.
Zakaj je na vaji pravzaprav šlo? To je bila priprava na obrambo svobodnega ozemlja na začasno zasedenem območju: takšna vaja je bila v Jugoslaviji edina doslej, zato so si jo ogledali tudi mnogi gostje in opazovalci.
Čeprav je bila vse skupaj res le vaja splošnega ljudskega odpora na Gorenjskem, preizkus usposobljenosti in izurjenosti pripadnikov teritorialnih enot, narodne zaščite, milice, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter prebivalcev številnih mest, vasi in zaselkov, na prvi pogled le nekakšna igra, pa je popolnoma res, da so prebivalci vzeli vso stvar zelo resno. Tako kot bi sovražnik, morebitni napadalec, res zasedel naše ozemlje. To je bilo mogoče čutiti na vsakem koraku. Vsakega prišleka, neznanca, so prenekatere oči nezaupljivo motrile izza zasteklenega okna, iz skrivnega kotička in vsak, ki se je komu zdel sumljiv, je bil kmalu »legitimiran«. Zapisana je bila prenekatera številka avtomobila, ki se je morda zadrževal v bližini pomembnih objektov, v bližini »štabov«, vodstev krajevnih skupnosti...
Člani občinskega vodstva so vedeli tudi povedati, da so ves čas imeli izredno dobro povezavo z vsemi krajevnimi skupnostmi, da so povsod vestno izpolnjevali zastavljene naloge. Še najbolj pomembno pri tem pa je, da je odlično delovala kurirska služba. Tako so bili v občinskem vodstvu iz minute v minuto seznanjeni s položajem v krajevnih skupnostih, njihova navodila in sporočila pa so prav tako pravočasno prihajala v krajevne skupnosti. Pri tem je še posebno vred-
no pohvaliti samoiniciativo, ki je prišla do izraza v mnogih primerih.
Odlično so se »obnesle« tudi delavnice, skrite po raznih kotičkih Gorenjske. Zlepa jih ni bilo mogoče odkriti. Če pa si za kako »skrivnost« vprašal prebivalca v bližnji hiši, na bližnji domačiji, pa je molčal, »obrnil pogovor v drugo smer« ali te pa poslal povsem drugam, kot bi bilo treba.
Uspešna vaja splošnega ljudskega odpora na Gorenjskem pred dnevi je torej nov dokaz pravilne usmeritve v obrambnih pripravah naše socialistične samoupravne Jugoslavije, je dokaz dobre izurjenosti naših ljudi, moralno politične trdnosti vseh nas, zlasti pa se je pokazala pripravljenost prav vseh prebivalcev, da branijo domovino. To pa je še kako močno orožje.
J. Govekar
MASKE GOR!
KRANJ — Zdaj, ko se dušimo v poletni pripeki in bežimo v hladno senco, se pojavlja dodatni problem, komunalni kajpak. Če nas je pozimi po luknjastih makadamih metalo v strop avtomobila, nas poleti obenem tudi duši prah s ceste, kajti prašnih makadamskih potk imamo na Gorenjskem še v izobilju.
Mi že potrpimo, kako ne bi, dodobra nas je naša komunala že utrdila. Kaj mislite, kako pa je pri srcu kmetom, ki garajo v najhujši vročini na poljih poleg prašnih in kadečih se makada-mov? Kako je s pridelki na poljih, vsemi zaprašenimi in umazanimi?
Makadam v Bitnjah ni edini
primer, se pa po moje da rešiti. Če komunala ne zmore proti-prašne prevleke bi lahko prestavili lepi asfalt s Šmarjetne, ki je itak premalo izkoriščen, v Bitnje in oja, še kam. A ne bi bilo fino? Dom na Šmarjetni bodo bržkone požrle podgane, ki se na veliko gostijo v njem, nam pa je kar
prav, da imajo takšen apetit. Nas vsaj to tečno ljudstvo kranjsko ne bo stalno žrlo zaradi te Šmarjetne sramote, vlačilo po cajten-gih in se spotikalo! Asfalt pa lepo v razrez in tja, kjer se že intenzivno pripravljajo za nakup varnostnih mask kot obrambo pred prahom iz makadama.