PRIMORSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto IX. - Štev. 306 (2616)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 27. decembra 1953
Cena 20 lir
Milovan Diilas predsednik
nove zvezne skupščine FLRJ
Vlada Zečevič predsednik zveznega zbora, Ivan Božičevič predsednik zbora proizvajalcev - Pooblastila zveznemu izvršnemu svetu v zvezi * novimi gospodarskimi uredbami - Zaključen prvi sestanek skupščine
BEOGRAD. 26. — Zvezna ljudska_ skupščina je nadaljevala včeraj svoje delo. Oba doma sta se sestala ločeno, razpravljala sta o poročilih enfikacijskih odborov, nakar sa poslanci prisegli. Zatem sta “oa zbora izvolila svoje pred-edstvo. Za predsednika zvez-daga zbora je bil izvoljen Vla-aa Zečevič. za predsednika zbora proizvajalcev pa Ivan
°ozičevič.
Popoldne je bila skupna se-Ja obeh domov. Na dnevnem rodu so bile volitve predsedstva zvezne skupščine. Za Predsednika so izvolili Miloša Djilasa, za podpredsednika Vladimirja Simiča in Lijejo Sent.jurc, za tajnika pa e‘imirja Stojniča.
. Bo končanih volitvah je hnel Milovan Djilas govor, v katerem ie med drugim iz Javi];
, *V_zgodovini našega demokratičnega razvoja bo pome-Pua sedanja ljudska skupšči-''a vsekakor pomemben ko-55H naprej, in sicer v tem 'Phslu, ker se z njo končuje Povojna doba našega skupinskega življenja, za kate-J®|a je bila značilna znatna, ™da nujna vloga administra-Prje v državnem in družbenem življenju. V času mandata te skupščine se bodo ruJno pojavile in se že pojavljajo nove oblike, za ka-®re Je značilna prevladujoča, "“ločilna vloga predstavniških rganov v družbenem in državnem življenju domovine. re 'z tega izhaiaio velike na-
lo,
J°8e in velike odgovornosti, ** stoje pred sedanjo zvezno skupščino. Zvezna skupščina s svojim ustvarjalnim de-om jR svoj0 odločujočo vlo-I? v državnem in družbenem *’.'djenju utrdila duha zako-®'tosti, ki je v naših pogojih "Uh demokracije, socializma J® svobode. Skupščina FLRJ P°. na ta način še neposrednimi predstavnik ljudskih in-"®resov in se bodo v njej še odprto izražale resnične tako delovnih množic f°t . narodov Jugoslavije v borbi. za socializme, demokrati? in neodvisnost.
Zvezna skupščina bo tudi
v bodoče neuklonljiv branilec neodvisnosti in suverenosti FLRJ in svobodnega notranjega razvoja enakopravnih narodov Jugoslavije.#
Za tem je imela skupščina svojo prvo delovno sejo, na kateri je poročal Milentije Popovič o pripravah z uvedbo novega gospodarskega sistema ter novega družbenega plana in proračuna za 1954. leto. Predložil je določena pooblastila zveznemu izvršnemu svetu, ki so jih zvezni zbor, zbor proizvajalcev in svet narodov na ločenih sejah sprejeli.
Prihodnja seja zvezne skupščine bo sklicana pismeno.
Novi predsednik zvezne ljudske skupščine, Milovan Djilas, je star 42 let. Rodil se je v Kolašinu. Gimnazijo je obiskoval v Beranih, na univerzi pa je študiral najprej književnost, pozneje pa pravno fakulteto. Se kot študent je bil zelo aktiven v naprednih študentskih organizacijah in je sodeloval v vseh javnih protestih delavske in študentske mladine. V tem času je bil eden voditeljev napredne mladine. Sodeloval je v mnogih zagrebških in beograjskih levičarskih listih in objavljal
Milovan Djilas, predsednik nove zvezne skupščine FLRJ,
Eisenhower napoveduje delni umik čet s Koreje
Zadovoljstvo v Londonu - Nevtralna ref ja. triacijska komisija pripravlja svoje poročilo
pod raznimi psevdonimi vrsto člankov iz politike, književnosti in umetnosti. 1933. leta ga je obsodilo sodišče za zaščito države na tri leta ro-bije.
Milovan Djilas je postal član KPJ 1932. leta, v ljudski vstaji pa je. sodeloval od prvega dne. Bil je član Vrhovnega štaba in predsedstva AVNOJ od njihove ustanovitve. Njegova delavnost v času NOB je bila vsestranska in neverjetno plodovita.
V povojnem času je Djilas stalno eden sekretarjev CK KP Jugoslavije, v vseh povojnih vladah je bil minister, od januarja t. I. pa podpredsednik zveznega izvršnega sveta.
AUGUSTA, 26. — Predsed-'k Eisenhower je odredil po-,'°Pno zmanjšanje ameriških SJPnih sil na Koreji. Sporo-'1 je. da bodo kot prvi ukrep . kratkem umaknili dve di-'tiji.
V .svoji izjavi pravi pred-, utiik, ki je sedaj na krat-nen' dopustu v Augusti v Jogiji, med drugim:	«So-
na Koreji so pre-J "ale pred petimi meseci in
- ni več potrebnih na tem .‘Otoku toliko kopnih sil ka-wr 'hud boji. To tem bolj, Jfise je moč korejskih _ob-J°*enih sil znatno povečala n* vojno Prav tako nam tli , canje naših domačih lepakih sij omogoča večje prečkanje jn Večjo moč kakoi ..Preteklosti, Zato sem dal si,az. naj se ameriške kopne »i.6	."a Koreji postopoma >?!«jSajo, kolikor to dopu-UvJ0 okoliščine. Kot prvi lu bosta dve diviziji kma-
°dpoklicani v ZDA.» (i-^rodsiednik izjavlja dalje,
- bodo ameriške sile ostale
h°^zZtni
zato da
Ve-d ^PA lahko izpolnile obda	ki	so jih prevzele
te *^oreji. Dodal je, da bodo skiJJ-1®, opremljene s pomor-tni “'-.letalskimi in anfibijski-kQ ®dtnicami, ki se bodo lahen haglo premikale. Na kon-poa,Brav' Eisenhower, da je sled ■v njegovega sporočila jo	*ZDA nadaljujejo svo-
tem	politiko,	ki	je v
niti’	•	ves svet sp°zna. da
nanit'10 nobenih napadalnih 5redstl0V 'n da budno iščejo kreme’ ki na-' bi zmanjšala
stvatii a oboroževanja in u-j a ozračje miru.»
»kovr,lasno 'e načelnik ti-l»(, u8a urada Bele hiše Ja-aSerty izjavil, da so čili .zmanjšanju sil sporo-^ ■ teden Singmanu Riju.
'tlela ^>anmunjomu je danes komi,;nevttalna rcpatriacijska ProugJ* ,.sej°. na kateri so triaciii	Poročilo	o	repa-
n.iu njetnikov in o daja-Sveds^iaSnil-	ujetnikom.
V kom is,,',n švicarski' delegati 5°Vanii ; so Pe vzdržali gla-tn so izjavili, da bo-
do
anja
boe<rt'°^'^'a sv°je poročilo, I?'i'3skib fno od poročila ovaških’ J5? Jsltib in češko-pa je n,)trHe rKa‘,ov- Komisija dajanje J" . • da je rok za ?,okončnn	njetnikom
klasov* u Potekel. Proti so in češkoslo-
»'asovaii a®ki di, P0,?skl
dele
“tsenho-..
zadovol
sati.
^fJjevo sporočilo
mnenje, da se sovražnosti na Koreji ne bodo obnovile. Ei-senhotverjev sklep daje razen tega upati, da bo končno le prišlo do politične konference o Koreji.
Delo Arabske lige
BEIRUT, 26.- — Politični odbor Arabske lige je imel nocoj svojo prvo sejo pod predsedstvom libanonskega ministrskega predsednika. Seja je bila tajna. Delo odbora je posvečeno proučitvi predloga glavnega tajnika OZN, naj bi se začela neposredna pogajanja med Jordanom in Izraelom. Razen tega bodo razpravljali o zadnjih izjavah Bele hiše, ki se tičejo jordansko-izraelskih odnosov v zvezi z mirom na Srednjem vzhodu.
Železniški sporazum med FLRJ in Bolgarijo
BEOGRAD, 26. — Nocoj je bil v Niški Banji podpisan sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo o ureditvi obmejnega železniškega prometa za potniški in blagovni promet mimo novodoločene postaje Gradina, S tem je odprta ena najugodnejših pot; bolgarskega izvoza in uvoza v smeri Zahoda proti Avstriji in Zahodni Nemčiji kakor tudi proti drugim državam. Hkrati pa je s tem sporazumom ustvarjen pogoj za razvoj tranzita skozi Bolgarijo v Turčijo.
Bevan graja kolonialno politiko Velike Britanije
NEW DELHI, 26. Ko graja britansko kolonialno politiko kot srednjeveško in za narode v današnjih razmerah nesprejemljivo, ugotavija vodja britanskih levih laburistov Bevan, da vodi taka politika pravzaprav do imperialistične koncg^cije -o -delitvi-sveta ip do voine. V članku, ki ga je objavil v delhijskem časopisu «Indian Express», piše Bevan, da načelo ministra za kolonije Litt.letona, da je treba nujno zaščititi slabe in nerazvite države, ni nič drugega kot nova poteza te imperialistične oblike. Ta politika je nesprejemljiva, piše Bevan, ker daje narodom samo eno alternativo — da izbirajo med eno ali drugo imperialistično silo, in jim odreka pravico do svobode, dokler niso postali vojaško dovolj močni, da jo lahko sami branijo.
Ko razčlenjuje posledice take politike, navaja Bevan med drugim tudi primer Jugoslavije in piše:
«Poskus Churchilla in Stalina. da bi razdelila Jugoslavijo, je vzbudil največje ogorčenje Jugoslavije. Britanija in Rusija sta se sporazumeli o delitvi interesnih sfer m o dokončnem razkosanju Jugoslavije. Nikomur ni bilo mar, da se je Jugoslavija junaško borila in imela žrtve, s katerimi se ne morejo meriti žrtve nobenega drugega naroda. O njeni usodi so odločili za njenim hrbtom in Tito je zvedel za dogodke šele pozneje. Dejstvo, da je komunist, niti najmanj ni oviralo komunista Stalina, da ga ne bi prodal«.
Bevan opozarja, da so tako usodo krojili tudi drugim narodom, ki pa so tako »zaščito# odločno zavrnili. Ko ugotavlja, da je čas takih koncepcij minil, meni, da se danes tudi največje države ne čutijo dovolj močne, da bi se
same branile, in zato sklepajo zveze. To pa so zveze, sklenjene po svobodni odločitvi neodvisnih držav, ne pa imperialistične stvaritve s sateliti in kolonijami.
TEHERAN, 26. — Drugi sestanek iransko-sovjetske komisije, ki se pogaja za rešitev ‘sporov med obema državama, je odložila na prve dni januarja svoje delo na zahtevo iranske vlade. Zdi se, da namerava iranska vlada spremeniti sestav svoje delegacije, ki ji predseduje zunanji minister.
Prva seja nove zvezne ljudske skupščine FLRJ, 24. decembra 19S3.
ZSSR predlaga 25. januar za sklicanje konference štirih
Sovjetski odgovorje bil včeraj opoldne izročen zahodnim veleposlaništvom v Moskvi - Neprifazen komentar ameriškega drž. tajništva - „Pozitiven vtis" v Parizu
MOSKVA. 26. — Danes o-.štvo je izdalo danes zvečer I coeko stališče do nekaterh j šitj avstrijsko in nemško vpra-poldne je sovjetsko zunanje |	poročilo, v	katerem	najprej točk,	kijih navaja sovjetska I šanje.
ministrstvo izročilo veleposla. j	naznanja,	dk je	sovjet- j nota,	jasno prikazano v neka-
ništvom ZDA. Anglije in Fran- i	ska vlada	»danes,	po 18, torih	skupnih zahodnih notah
cije	v	Moskvi	odgovor	sovjet-1 dneh	sklepanja, sporočila.. da I sovjetski vladi,
ske	vlade	na	note	treh	vlad.	se je	pripravljena	sestati z| v bonnskih uradnih	krogih
zunanjimi ministri#	treh vele- | ni,50 hoteli komentirati	sovjet-
sil 25.	januarja «a!i	katerikoli J sitega odgovora, dokler	ne bo-
kasnejši dan«, pri čemer za- ! do podrobno poznali uradnega
ki so predlagale sklicanje kon ference štirih zunanjih ministrov 4. januarja v palači zavezniškega kontrolnega sveta
trjuje. da je ta odlog potre-
v Berlinu. Sovjetska vlada ben, da sp konferenca na pri-
predlaga v svojem odgovoru naj se konferenca sestane 25. januarja, glede njenega sedeža pa naj se sporazumejo predstavniki štirih zavezniških visokih komisarjev.
Besedilo not vsem trem vladam is enako in se glasi:
((Sovjetska vlada je vzela r.a znanje soglasje, ki ga je izrazila vaša vlada glede sklicanja konference zunanjih mi. nistrov Francije, Veiike Britanije, ZSSR in ZDA v Berlinu. Vlada ZSSR potrjuje stališče, ki ga je že poprej izrazila glede vprašanja sklicanja konference zunanjih ministrov. Sovjetska vlada so-di, da je smisel konference štirih povezan z možnostjo, da se doseže zmanjšanje napetosti v mednarodnih odnosih (kolikor si bodo udeleženci konference v ta namen prizadevali, kot je potrebno), pa tudi s potrebo, da se zajamči evropska varnost in odvrne grožnja preporoda nemškega militarizma.
Sovjetska vlada jemlje na znanje tudi dejstvo, da je vaša vlada pristala na to, da se diskutira o vprašanju sklicanja konference petih velesil s sodelovanjem LR Kitajske. Konferenca zunanjih ministrov petih velesil bi seveda prispevala k rešitvi dozorelih vprašanj.
Ker se zdi sovjetski vladi potrebno, da se na primeren način pripravi konferenca zunanjih ministrov in ker se ji zdi tudi važno, da se zagotovijo prikladne okoliščine za sodelovanje vseh vlad na tej konferenci, sodi zaradi tega, da bi bil najprimernejši datum za skLicanje konference 25, januar ali kateri koli kasnejši dan.
Kar se tiče sedeža konference, se zdi primerno urediti to vprašanje s sporazumom med predstavniki visokih komisarjev štirih velesil v Berlinu..
Ameriško državno tajni-
Laoška vlada opozorila OZN
na ponoven vdor Hočiminhovih sil
Francoske in Bao Hajeve čele na nmiku - Stanje pripravljenosti ob tailandski meji - V Parizu menijo, da si hoče Hočiminh pripraviti ugoden položaj za morebitna pogajanja za premirje
SAIGON, 26	- Prednje
straže Hočiminhovih oboroze-nih sil, ki so začele ofenzivo proti Laosu, so danes zavzele mesto Takek. ki so ga prej francoske in Bao Dajeve cete izpraznile. Francoski glavni štab je organiziral letališki most od letališča v Savanah-ketu, ki je 80 km južno od Takeka, do raznih krajev v Indokini. Zaplenili so civilna prevozna letala za prevažanje čet in vojaškega materiala. Mesto Takek je na reki Mekong, k; tvori mejo s Tailan-dijo, na vzhodu pa ga obdaja veriga gričev.
Francosko visoko poveljstvo je sporočilo, da so francoske in Bao Dajeve čete izpraznile mesto «v okviru nove razporeditve • oboroženih sil«. Civilno prebivalstvo je bilo že prej odstranjeno Francoski visoki komisar general Navarre je odpotoval v srednji Laos. kjer se je posvetoval z vojaškimi poveljniki. Z zasedbo mesta Takek so Hočiminhove čete praktično razdelile Laos na dvoje.
V Tailandiji, ki mej; z Lao-
, f“UOVOlisl„
!°ndonskih . sP1’ejeli v
sodijo h	n“ krogih i som, so oblasti proglasile sta-
. aa to potrjuje | nje pripravljenosti, na mejo
pa so poislali vojaška ojačenja. Ni izključeno, da bo tailand-ska viada opozorila OZN o nastalem položaju ob tailandski meji. Medtem je laoški ministrski predsednik Suvana Puma poslal brzojavko glavnemu tajniku OZN in ga opozoril na vdor Hočiminhovih čet.
Sedaj, ko so Hočiminhove čete zavzele Takek, se polltič-n- in vojaški krogi sprašujejo, kako bo Hočiminh izkoristil sedanji položaj. Postavljata se dve možnosti: prodiranje proti severu, da napade v zaledju francosko-laoške sile. ki se približujejo mestu Dien Bien Pu, pozneje pa obkolitev tega mesta z drugimi silami: druga možnost pa je prodiranje proti jugu proti Savanahketu v Južnem Laosu in spopad s francoskimi silami, ki se tam zbirajo.
Medtem so Hočiminhove čete izvršile druge manjše napade na drugih področjih. Francoski list «Le Monde« piše, da je mogoče, da se bo tailandska vlada to pot obrnila na Združene narode, česar preteklo spomlad ni napravila. List dodaje, da je verjetno, da bo indokitajsko vprašanje
v prihodnjih dneh zopet prišlo v ospredje. V Parizu in v Saigonu se sprašujejo, ali ne namerava Hočiminh dati 16. vzporedniku v Indokini isto vlogo, ki jo je imel 38. vzporednik na Koreji. Hočiminh si hoče zagotoviti trden diplomatski položaj in zasesti položaje ob 16. vzporedniku, ki je bil v drugi svetovni vojni demarkacijska črta med angleškimi in kitajskimi okupacijskimi četami. To bi mu pri morebitnih pogajanjih za premirje dalo možnost, da predlaga razdelitev te dežele na dvoje in demarkacijska črta naj bi tekla ob omenjenem vzporedniku.
Iz washingtonskih diplomatskih krogih javljajo, da je Tai-landija v zadnjem času dobavljala orožje Kambodži in da je pripravljena dobavljati ga tudi Laosu, če bo to zahteval. Medtem javljajo, da se ameriški poslanik v Tailandiji Do-novan, ki je sedaj na počitnicah v Washingtonu, pripravlja na povratek v Bangkok, in sicer 6. januarja. Ce pa bo položaj v Laosu postal boli kočljiv, se bo Donovan vrnil še prej.
meren način- pripravi. To se zdi čudno, pravi sporočilo državnega tajni-tva, če se upošteva, da je bilo prvo Vabilo treh velesil zRSR izročeno že v juliju, in do je bilo medlem dovolj časa, da so zagotovijo primerni pogoji za sode-' lovanie vseh štirih vlad na konferenci
»ZSSR. zdi sc. zelo skrbi za ostale vlade-udeleženke, in sodi, da je bol{*'xoi one poklicana, da odloča o tem. kaj bolje odgovarja njihovim interesom«, pravi poročilo državnega tajništva in nadaljuje, da bo vlada ZDA začela-s posvetovanji s pariško in londonsko vlado, da bj bil zavezniški odgovor ZSSR čim-prej pripravljen. Končno pravi še državno tajništvo, da se zdi. da hoče sovjetska nota odložiti predvideno konferenco za tri tedne, da pa no kaže, da bi jo hotela preprečiti.
Angleško zunanje ministrstvo pa jo samo potrdilo, da je dobila prvo poročilo svojega veleposlaništva v Moskvi o sovjetskem odgovoru. Besedilo sovjetske note in poročila angleškega veleposlaništva so taikoi poslali Churchillu v Chequers.
V Londonu so že pričakovali, da bo ZSSR zahtevala odložitev konference, zato jih ta zahteva v sovjetski noti ni presenetila. Glavno vprašanje, ki ga zdaj postavljajo v Londonu, pa je, ali Kremelj hoče ali noče konference zunanjih ministrov, ki bi v prvi vrsti razpravljala o nemškem vprašanju. Pri tem zatrjujejo, da se zdi, da današnji sovjetski odgovor, zlasti zaradi svoje konciznosti in zahteve po kratkem odlogu, izdaja pozitivno stališče. Vendar pa v krogih, ki so blizu Foreign Of-ficea, opozarjajo, da se je že večkrat zgodilo, da je sovjetska diplomacija v zadnjem trenutku privlekla na dan «u-pravne razloge, da je s tem »sine die" zavlekla svoje sodelovanje na kakšni konferenci. Upravni razlogi so v rokah sovjetske diplomacije le prepogosto skrivali birokratsko preoblečene politične razloge.
Sodijo tudi, da utegne biti datum 25. januarja za Francijo nesprejemljiv. Nekaj dni prej bo morala Lanielova vlada podati ostavko novemu predsedniku republike in težko je reči, koliko tednov'bo potrebnih, da bo sestavljena nova francoska vlada. Zelo verjetno pa se med vsem trajanjem francoske vladne krize konferenca štirih ne bo mogla sestati.
Končno utegne tudi predlog, naj se poveri izbor sedeža konference štirim visokim komisarjem v Nemčiji, pomeniti spreten manever, da se opraviči sovjetska neudeležba na konferenci, z izgovorom, da o tej nevažni točki ni bilo mogoče doseči sporazuma. Menijo tudi, da utegne predlog, naj sedež konference izberejo štir.
besedila in aokier ne bodo imeli vsaj nekaj časa za proučevanje. Francoski visoki komisar Francois Poncet, ki je po turnusu predsednik zavezniške visoke komisije, bo najkasneje jutri predpoldne izročil uradno besedilo kanclerju Adenauerju Glede sedeža kon-feienee pa mislijo v Bonnu, da bi Rusi želeli, da bi bila v njihovem sektorju, najrajši v palači sovjetskega veleposlaništva. ki je v Ulici «Unter den Liriden#.
Na Dunaju pa je predstavnik zvezne vlade izjavil: ((Avstrijski vladi se zdi mnogo bolj važno to, da ZSSR pristaja na sodelovanje na konferenci štirih v BerMnu. kot to, da predlaga datum 25. januarja#. Predstavnik te dodal, da kaže, da je ZSSR" pripravljena razpravljati o vseh nerešenih evropskih vprašanjih in izrazil upanje. da bo sovjetska vlada sprejela stališče zahodnih velesil. da je treba predvsem re-
Oospa Fandit
o svetovnem položaju
IREDENTIZEM - FAŠIZEM
Ze vsa leta, odkar izhaja naš list, nenehno navajamo iz dneva v dan nešteto dokazov in primerov, da se je iredentizem v Trstu izrodil v fašizem. Na te upravičene obtožbe smo vedno prejemali odgovor: Ne, ni res! Vi sovražite vse, kar je italijanskega in ga v svoji mržnji označujete s pridevnikom vfašistič-non. Večkrat se je zgodilo tudi, da so predstavniki fašistične MSI ob takih priložnostih
— po navadi na sejah tržaškega občinskega sveta — dvignili svoj glas: »Glejte! Zares, vse, kar je v resnici italijanskega, se po pravici lahko istoveti z nami. (Besede fašisti iz razumljive previdnosti seveda niso rabili). Zato smo mi, kar nas je od MSI, tudi edini resnični in pravi Italijani)),
Toda zgodilo se je ie večkrat, po navadi v manj opazni obliki, da se je našel med samimi iredentisti nekdo, ki je našo trditev o spreminjanju iredentizma v fašizem na tržaških tleh direktno ali indirektno potrdil. No, po 8. oktobru pa je prišlo na dan, da je ena izmed iredentističnih strank, in sicer tržaška podružnica Italijanske liberalne stranke, katere predsednik je znani odvetnik in občinski odbornik, bivši predsednik Tržaškega Llovda in sedanji predsednik «Ustanove za žavelj-sko pristanišče» (sedaj Mstanova za tržaško industrijsko pristanišče.))) ter nosilec tudi številnih drugih važnih funkcij zlasti v finančnem svetu, Bruno Fort i, izročila predsedniku italijanske vlade in njenemu zunanjemu ministru Pelli poseben memorandum. Zgodilo se je nadalje, da je bil ta memorandum objavljen kmalu po njegovi izročitvi Pelli v rimskem fašističnem glasilu «11 Seco!o». Memorandum ima dva . dela
— kot poroča najnovejša številka znanega liberalnega tednika «11 Mondo» -- ekonomski del. v katerem liberalna stranka in zanjo omenjeni Fort;, k’ ie pod memorandumom tudi podpisan poleg še
NOVI DELHI,- 26.	- Predsednica glavne skupščine OZN, ,	,	„
gospa Pandit je ob svojem j dueli tržaških prva.tov libe-povratku v Novr Delhi izja- ? ralne stranke, Pellovi vladi vila, da že več časa m bilo j predlogo, kaj in kako je po-
takih možnosti za mir kakor seda i. To je treba pripisati manjši nepopustljivosti na rbeh straneh. Tudi med zasedanjem skupščine OZN sta nasprotna bloka večkrat odložili seje. zato da skušata najti sporazum o nekaterih resolucijah.
Na vprašanje, ali bo sklicala glavno skupščino OZN pred 22. januarjem (ta dar. namreš poteče na Koreji rok za nadzorstvo nad ujetniki, ki se protivijo repatriaciji), je gospa Pandit odgovorila:	«Do
sedaj ni nobena država postavila zahteve v tem smislu in jaz nisem do sedaj videla vzroka, da bi to napravila. Toda če bi se v bodoče pokazalo, da bi bilo dobro ponovno sklicati glavno skupščino, u-pam, da bi države članice OZN takoj na to pristale#.
trebilo ukrepati, da bi se Trst izognil tisti tudi ekonomski krizi, ki mu preti takoj po morebitnem uresničenju osmo-oktobrskega diktata, uresničenju, katerega si seveda liberalna stranka iz vsega srca žeti, poč kot pravoverna ire-' dcntiirična stra dtn.
Drugi del memoranduma, za katerega isti liberalni tednik trdi. da je pravzaprav najvažnejši, pa razkrinkuje v prvi vrsti demokristjanski monopolizem predvsem glede tržaškega iredentističnega tiska In prav v tem delu so nekateri stavki, ki dajejo prav nam in našemu osemletnemu ugotavljanju, da gre pri iredentistični politiki v Trstu ne za nekakšno «demokracijo»
KOČA POPOVIČ O ZUNANJI POLITIKI FLRJ
Za popolno enakopravnost in mir brez političnih trikov
Jugoslovanska viada veruje, da se bodo v Londonu in Washingto-nu držali tega načela, kar sklepa med drugim iz načina, kako sla se obe vladi po 8. oktobru zedinili, da odstranita negativne posledice, ki jih je imel 8. oktober na odnose z Jugoslavijo
(06 našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je v intervjuju z zunanjepolitičnimi uredniki »Borbe#, »Politike#, »Mednarodne politike# in beograjskega radia izrazil prepričanje, da se sodelovanje Jugoslavije z Veliko Britanijo in ZDA lahko uspešno nadaljuje ne glede na udarec, ki ga je sklep od 8. oktobra prizadejal zaupanju Jugoslavije. Mi verujemo, da se naši e-nakopravni miroljubni odnosi sodelovanja lahko uspešno nadaljujejo prav zato, ker verjamemo, da se bosta ameriška in angleška vlada v svoji politiki do Jugoslavije držali tega načela. Ta zaključen izvajamo med drugim tudi iz načina, kako sta se obe vladi po 8. oktobru zedinili, da odstranita negativne posledice, ki jih je imel na naše medsebojne odnose 8. oktober.
Na vprašanje novinarjev kakšne so po njegovem mnenju pobude določenih krogov v inozemstvu, ki trmasto ponavljajo, da se Jugoslavija vrača v ruski tabor,
je Koča Popovič odgovoril, da je tako tolmačenje nera-je visoki komisarji, pomeniti sumljivo in najbolj pogosto
izraz sovjetske želje, da se nekako obnovijo štiristranski nadzorni .organj v Nemčiji.
Mnogo bo odvisno tudj od tega, kakšna vlada bo sestavljena v Franciji po Lanielo-vem odhodu. Stališče te nove vlade do francoske obrambne skupnost.; in do nemške oborožitve bo verjetno zelo vplivalo na sovjetsko stališče.
V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izrazil zadovoljstvo svoje vlade, ker je ZSSR: dokončno sprejela vabilo, in poudaril, da so v Parizu dobili »pozitiven vtis# o sovjetskem odgovoru. Predstavnik ie dodal, da rusko noto v francoskem zunanjem ministrstvu »skrbno proučujejo# in da je biio fran-
zlonamerno. Gre za določene kroge, je dejal, ki hočejo zaradi svojih nemiroljubnih ciljev in računov povzročiti poslabšanje, oziroma ovirajo izboljševanje odnosov med Jugoslavijo in Zahodom. Pri tem pripisujejo in podtikajo Jugoslaviji politična načela, ki so lastna prav tem našim »kritikom# in ki so politiki neodvisne socialistične Jugoslavije popolnoma tuja. V svoji politiki, ki gre za normalizacijo tako diplomatskih odnosov s SZ kakor tudi z zahodnoevropskimi državami, ni treba, da se nikomur opravičujemo To politiko smo mi javno priporočali. Tako politiko so podpiral; tudi Združeni narodi in to politiko mi
v praksi izvajamo.
Na vprašanje, kako ocenjuje pisanje nekaterih inozemskih, posebno pa italijanskih novinarjev, ki govore, da je treba iskrenost jugoslovanske zunanje politike preizkusiti, je Koča Popovič dejal, da se jugoslovanska zunanja politika, ki se ne predaja iluzijam ali prenaglim splošnim zaključkom, drži predvsem načela, ali v danem položaju določeno ravnanje in določeni sklepi utrjujejo, ali pa o-grožajo jugoslovansko neodvisnost, utrjujejo ali ogrožajo splošni mir.
Mi nismo pripravljeni kupovati tujega zaupanja z nekimi supergarancijami, ki bi jih baje morali dajati, kajti Jugoslavija je socialistična država To bi pomenilo zahtevati od nas, naj se zaradi ohranitve nase neodvisnosti odrečemo tej neodvisnosti. Vsako tako morebitno zahtevo, ki nam jo hočejo v glavnem sugerirati italijanski eks-perti, katerih pobude in nameni so bolj ko sumljivi, smo vedno in bomo tudi v bodoče imeli kot nedopustno vmešavanje in vsiljevanje, ki ni združljivo z našim doslednim stališčem popolne enakopravnosti.
Koča Popovič ie poudaril, da je Jugoslavija leta 1948 prekinila stike s Sovjetsko zvezo, ne zaradi njene notranje ureditve, temveč zaradi napadalne politike sovjetske vlade na splošno. Dodal je, da je Jugoslavija sodelovala nato z zahodnimi državami, ne zaradi njihove notranje ureditve, temveč zaradi tega. ker niso za to sodelovanje postavljale nikakih političnih pogojev. To ne pomeni, je dejal Koč Popovič, da bi mi odobravali celotno zunanjo politiko sleherne od teh vlad, kakor tudi one ne odobravajo celotne naše zunanje politike Znano je, da imamo nasprotna stališča do nekaterih zelo važnih mednarodnih vprašanj, kar se je pokazalo tudi v OZN. Vendar
pa nam ta različna gledanja niso ovirala našega sodelovanja, ki se je rzvijalo na osnovi popolne enakopravnosti brez političnih trikoy ter prispevajo k ohranitvi miru, kar lahko omogoči edinole tako sodelovanje.
Današnja «Borba» piše, da Sovjetska zveza in Italija izkoriščata tržaško vprašanje, da bi spodkopali, oziroma o-slabili obrambo na Balkanu, seveda vsaka iz svojih lastnih ciljev in namenov. Stališče sovjetske politike v tržaškem vprašanju je v tem, da čim bolj skali odnose med Jugoslavijo in zahodnimi državami in odnose na Balkanu. Sovjetska zveza istočasno izkorišča tržaško vprašanje za slabitev m izpodkopavanje o-brambnih naporov v svetu. Tako so nedavno moskovska »Izvestija# jasno dala razumeti, da pozdravljajo tržaško kri. zo, ker upajo, da bo ta kriza privedla do oslabitve balkanskega sporazuma
Italijanska vlada pa izkorišča tržaško vprašanje kot sredstvo za izsiljevanje Zahoda za svoje ekspanzionistične cilje, poudarja «Borba«. Hkrati izkorišča to vprašanje, da bi zrušila vse, kar se ustvarja v okviru balkanskega sporazuma, Italijanska politika temelji na tezi, da je potrebno vsako delo za okrepitev evropske obrambe postaviti v odvisnost rešitve tržaškega vprašanja. Takšno izsiljevalno stališče ima lahko samo tisti, ki mu ni do evropske obrambe, še manj pa do ustvaritve obrambe na Balkanu »Borba# poudarja na koncu, da je tržaško vprašanje ločeno vprašanje italijansko - jugoslovanskih odnosov in da ga je treba reševati ločeno od drugih vprašanj. Vsi tisti, ki so iskre, no zainteresirani na tem, da se v Evropi okrepi mir, niso nikdar povezovali rešitve tržaškega vprašanja z raznimi drugimi vprašanji, ki nimajo nič skupnega s Trstom
B. B.
ali «krsčanstvo», temveč za. fašizem, oziroma za celo italijanski nacifašizem, kot ga
imenuje liberalni memorandum. Zaradi tega objavljamo glavne odstavke iz tega dela dobesedno:
((Splošne ugotovitve. Kvali“ ficirani predstavniki, meščanov zaupajo, da bo vlada imenovala za visokega komisarja, zaenkrat kot šefa razširjene uprave, eno izmed najbolj vidnih demokratičnih političnih osebnosti, s širokimi pogledi in s čim večjo samostojnostjo, osebnost, ki bo znala uporabiti sodelovanje najbolj sposobnih in odgovornih domačinov. Kajti če bi naj nasprotno toliko zaželeni povratek Italije dal priložnost za preporod nacifašističnih teženj z njihovimi neizbežnimi posledicami korupcijo, pristranostjo in nekulturnimi represalijami, bi ugled sedanje vlade in dobro ime italijanske demokracije doživela nepopravljiv udarec, ki bi dal prav glavni obtožbi jugoslovanske propagande (vojnohuj-skaški šovinizem in pregrehe italijanskega nacifašizma), ki se je na žalost uveljavila v Angliji, Franciji, pa tudi v Ameriki. Dvoumno zadržanje monopolističnega tržaškega tiska jasno kaže napadalne namene teh skupin, ki utegnejo povzročiti, da bo Italija drugič — in morda za vedno —• izgubila Trst. Spletkarski delavnosti in politični nestrpnosti teh elementov je treba pripisati velik del tistih 40 odstotkov glasov strankam, ' ki so sovražne Italiji, pri zadnjih volitvah. Nazadnjaški in bahaški nacionalizem, nestrpna polemika, ki črni v.?e demokratične vrednote, in rehabilitacija nepriljubljenih in nepopravljivo kompromitiranih ljudi — vse to je obudilo nezaupanje in prikrito nerazumevanje, tako da je bila propaganda za neodvisnost mnogo bolj učinkovita.
Predsednik: odv. Bruno For-ti, podpredsednika:	Luciano
Gattegno in odv. Nello Mor-purgo#.
Zanimivo je pri vsem tem tudi. kako je prišlo do objave tega memoranduma. Medtem ko se je najprej moglo citati v raznih časopisih, da je bil memorandum samemu Pelli celo ukraden, (tako je na pr. poročala milanska «Vni-tdn). trdi že, omenjeni liberalni «Mondo)), da je bil nekdo iz tako .imenovanega «Vf-ficio "Zofte ' dl Confincs. tisti, ki je memorandum izročit na. ravnost samemu Rinu Alessi-ju, znanemu fašističnemu glav. netilu uredniku tržaškega pokojnega «11 Piccolo)). Ta Rino Alessi piše baje sedaj uvodne članke v klerofašističnem tržaškem «Giornale di Trieste«, ki jih podpisuje z «a» ter je baje t udi glavni solastnik vsega tržaškega demokrščan-skega tiska. Jn res je pred nekaj dnevi aGiornale di Trie. ste» na drugi strani s tem memorandumom tudi polemiziral, ne da bi navedel vsaj bistvene odstavke ■memoranduma samega. Razume se, v tem članku je demokristjan-sko glasilo branilo svojo ro-boto in končno — priporočalo liberalcem, da, če jim ni prav, naj začnejo izdajati sami svoj dnevnik. Važno je pripomniti, da vodi omenjeni «Ufficio Zone di Confine» znani prefekt Innocenti, ki ga tednik «Mondo» označuje kot aosebo, katere ime ne vzbuja med obmejnim prebivalstvom dobrega spomina, ker je vedno podpiral tisto politiko, ki ima danes v Rimu Aless iju preostalega in trmastega obnoviteljav. Isti list se zgraža hkrati predvsem nad dejstvom, kako je mogel neki državni doku-ment, namenjen državnim funkcionarjem, iz njihovih rok biti izročen nekemu privatniku. Dist pravi o tem: «Zavarovani hrbet s strani avtoritativnih rimskih krogov, tako je mogoče obrazložiti, da Rino Alessi s tako lahkotnostjo izvaja svoj novinarski monopol v Trstu in ga prav zares ne skrbi tisto, kar poročajo najboljši meščani najvišjim državnim oblastems.
Ponavljamo torej: ne samo mi, temveč tudi del iredentistov samih, ki so pri iredentističnem monopolu v glavnem štirih strank prikrajšani (tudi zaradi tega, ker niso prejeli ravno bogve kako velikega števila glasov), trdijo, da se v Trstu uganja pod krinko demokrščanstva fašizem, in da oostaja resna nevarnost obnavljanja italijanskega nacifašizma z njegovim maščevanjem in z njegovimi metodami vred; Pripominjamo pa, da so tržaški liberalci — dokler bodo iredentisti — it začaranem krogu. Ne more namreč biti drugače kot tako, da se v Trstu pač vsak italijanski iredentizem, ki mu je neizbežno osnova italijanski imperializem, prej ali slej spremenil v fašizem, z Alessi. jem ali brez njega. Ne bomo namreč nikoli pozabili, da je bil pred štirimi leti na prvi seji izvoljenega občinskega sveta tudi odvetnik Forti tisti, ki je podprl fašistično in demokristjansko tezo, da se slovenska beseda v tržaškem občinskem svetu ne sme slišati.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
27. decembra 19M
»roMiaiMKi iuvkvi
Na današnji dati Je bil leta 1942 v Bahaču I. kongres antifašistične mladine Jugoslavije.
■		p
		fi
1		
DANES, nedelja 27. decembra
Janez,, Pelislav Sonce vzide ob 7.46 im zatone ob 16.26. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 24.00 In zatone ob 11,28. JUTRI, ponedeljek 28. decembra Ned. otročič, Zorica
OB IZJAVI GENERALNEGA RAVNATELJA C R D A
w	———	.	_	-
Se eno priznanje o usodnosti
povezave tržaškega gospodarstva z italijanskim
Za sredino I. 1954 napoveduje inž. Aureli samo 40-odstotno zaposlitev ladjedelnic - Hkrati priznava, da je vzrok izredne krize tržaških ladjedelnic v visokih cenah surovin na italijanskem trgu in v italijanskem davčnem sistemu
Krita ladjedelnice industrije zavzema v Trstu vedno bolj zaskrbljujoč obseg, tako, da se je zganil celo iredentistični «Giornale dj Trieste* in skušal ugotoviti vzroke za to krizo v intervjuju z generalnim direktorjem GRDA inž. Ivom Aurelijem. Ta intervju je izredno važen, ker tudi po našem mnenju odkriva resnične vzroke krize (vzroke, o katerih smo v našem listu že mnogokrat dokumentirano pisali) in ker avtoritetni direktor CRDA v njem govori o perspektivah tržaških ladjedelnic in med vrsticami tudi obljublja nove odpuste
Inž. Aureli tako takoj v začetku intervjuja potrjuje, da so bila vsa negativna predvidevanja, izrečena v začetku leta točna, in da so se žal uresničila. Ob koncu intervjuja pa govori o največji zaposlitvi laljedelnic in o bližnjih perspektivah Citirajmo ta zanimiv odstavek dobesedno;
»Največja zaposlitev delav cev je bila dosežena po drugi suetouni vojni v letih 1950, 1951 in 1952, ko smo izročili 26 ladij s skupno 190.000 tonami V tem obdobju je bilo zaposlenih v ladjedelnicah v Trstu in v Tržiču skupno o-krog 12.300 delavcev. Težko je delati perspektive ra bodočnost, ker je prihodnost žal trda in neznana Lahko pa se reče, da bo maksimalna zaposlitev 30. junija 1954. leta dosegla komaj 25 odstotkov izkoriščanja naprav v Tržiču in 40 odstotkov izkoriščanja naprav v Trstu, če se položaj ne bo bistveno iz-premenil».
Ze ta odstavek, dobesedno citiran iz odgovorov gen. direktorja bi bil dovolj, da bi pokazal obupno stanje tržaških ladjedelnic. Se bolj je značilen odgovor na vprašanje o visokih proizvodnih stroških «Znano je, da je naj večja ovira za zaposlitev nacionalnih ladjedelnic (mišljene so ladjedelnice v okviru italijanskega gospodarskega sistema, op. ur.) v primerjavi s tujimi ladjedelnicami v razlikah cene in prav tako so znani vzroki. Vzroke lahko takole na kratko navedemo: a) visoke cene surovin; b) vi. soke fiskalne in socialne dajatve, ki jih mora plačevati podjetje; pomanjkljiv obseg dela v odnosu na naprave in torej odvečna delovna sila, kar povzroča izredno visok delež splošnih stroškov pri proizvodni ceni težave pri finansiranju in visoka cena denarja; raznovrstni riziko in protekcionistične mere tujih držav Posebno občutno opli-vajo na sestavo proizvodnih stroškov visoke cene surovin in fiskalne dajatve»,
O vzrokih za visoke cene surovin, ki najteže vplivajo na ceno ladij, zgrajenih v objektih CRDA, in ki so resnični vzrok tudi za sedanje obupno stanje v tržaških ladjedelnicah, prav, Aureli sledeče;
«Ker prihaja premog, jeklo, železo itd. po večini iz tujine, je naša industrija v slabšem položaju, kot so tuje ladjedelnice, ki lahko dobe te surovine doma po ugodnejših pogojih».
Vsi citirani odstavki intervjuja potrjujejo, da je imel naš list prav, ko je v številnih člankih analiziral položaj tržaških ladjedelnic in da je imel zlasti prav, ko je ugotavljal vzroke za žalostni položaj. Pred več leti smo prvič pisali o visokih proizvodnih stroških in smo dokumentirano obširno analizi-
rali povprečne stroške, ki jih imajo angleške ladjedelnice in ladjedelnice, ki so prisiljene delati v okviru zavoženega italijanskega gospodarstva. Ze takrat smo ugotovili, da so vsi državni prispevki, ne glede na njihovo višino, le mašitev lukenj in nikakor ne morejo rešiti zavoženega stanja tržaških ladjedelnic (kar v nadaljevanju intervjuja zelo diplomatsko priznava tudi Aureli), Vse naše ugotovitve je sedaj prisiljen potrditi celo «Giorna-le di Trieste*. Stanje v tržaških ladjedelnicah je pač tako zelo resno, da ni več mogoče molče preiti ta za iredentiste tako neprijeten argument.
Najbolj žalosten pa je tisti del intervjuja, kjer Aureli na zelo diplomatičen način govori o tržaških delavcih in o-prezno napoveduje nove odpuste delovne sile. Direktor sicer nikoli ne govori o delavcih in odpustih pač pa u-gotavlja;
»Zelo boleče se je dotakniti vprašanja delovne sile. Toda na drugi strani se sedaj obseg zaposlene delovne sile v ladjedelnicah bistveno ne razlikuje od časov največjega dela. Razlogi ekonomije v podjetju svetujejo večjo elastičnost pri zaposlitvi osebja, kot se dogaja pri tujih ladjedelnicah, kjer so težave socialnega značaja mnogo manjše kot pri nas«
Z drugimi besedami; delavcev je v obratih CRDA preveč in so potrebni novi odpusti, da bi se vsaj nekoliko znižali proizvodni stroški; ali če govorimo še bolj jasno in grobo, treba je odpustiti številne delavce tako v Tržiču kot V' Trstu,
To je rezultat politike povezovanja Trsta na , Italijo, rezultat katerega je prisiljen priznati celo iredentistični tisk.
Ladjedelnice so slabo zaposlene, ker morajo kupovati predrag material in ker morajo plačevati absurdne fiskalne in socialne dajatve. Material je predrag, ker ga Trst ne kupuje tam, kjer je najcenejši, temveč ker ga Trst in tržaške ladjedelnice morajo kupovati na italijanskem trgu. Italijanski .davčni sistem pa je posebno žalostno poglavje, saj je Italija dežela izredno visokih posrednih davkov, medtem ko veliki kapitalisti mimo zapravljajo milijarde in skoro ne plačujejo nikakih davkov. Ti krivični sistemi, katere lahko \ Trstu izrazimo z e-nim stavkom: nasilna podreditev Italiji — resnični vzrok za slabo stanje v ladjedelnicah in tudi za nove grozeče odpuste
kanih 276 milijonov, v Izoli 274 milijonov.
Novi udobni avtobusi
Včeraj so se pojavili v Kopru štirje novi avtobusi, ki so zbudili precejšnjo radovednost in zanimanje. Gre za najmodernejše avtopulmane nemške tovarne Mercedes, ki jih je nabavilo podjetje Adria iz Kopra in s tem zaključilo program obnove svojega avtomobilskega parka. Novi avtobusi so opremljeni z manjšim barom, s pripravami za ogrevanje, radiom, megafonom in drugimi udobnostmi. Za nabavo so porabili 28 milijonov deviznih dinarjev. Danes bodo avtobusi odpeljali na poskusno vožnjo na Reko.
Ob novoletni jelki
V ponedeljek bodo začeli v koprskem okraju prireditve novoletne jelke. Qbdarovali bodo približno 10.000 otrok.
Za obdarovanje so prispevale razne ustanove, organizacije in posamezniki. Samo okrajni odbor je dal približno milijon din prispevkov, večje vsote pa so dali tudi občinski odbori.
Obiski dedka Mraza
Dedek Mraz bo te dni obiskal naše otroke po naslednjem vrstnem redu;
danes ob 14.30 za I. okraj v Ul. R. Manna;
28. ob 15. uri v Barkovljah na sedežu Prosvetnega društva v Franklovem;
29. ob 16. pri Sv. Ivanu v gostilni Suban;
30. ob 14. uri v Skednju v kino dvorani;
30. ob 17.30 pri Sv. Jakobu v Ul, Montecchi;
31. ob 18. uri v Dolini ▼ dvorani;
31. ob 16. uri pri Domju (kraj bo pravočasno javljen).
PLANINSKI PLES 16.M954
Zbor Glasbene Matice iz Ljubljane, ki nastopa danes zvečer v Avditoriju, vodi odlični dirigent CIRIL CVETKO, ki se je razen tega uveljavil tudi kot skladatelj. Pod njegovim vodstvom je zbor dosegel izredno visoko raven in se je kar najlepše predstavil tudi že izven meja ožje domovine, na primer v Celovcu. Med drugimi pesmimi današnjega repertoarja, bo zbor zapel tudi Tržačanom priljubljeno makedonsko «Bolen mi ležiš.
NADALJUJEJO SE PROTESTI PROTI UKAZU ZVU
Zveza zadrug zahteva
spoštovanje predpisov o zadružništvu
Člani morajo Imeti pravico sami svobodno odločati o nadaljnjem obstoju Delavskih zadrug
Ukaz ZVU o imenovanju
(IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO )
Milijardo in poi za investicije 1954
V ponedeljek bosta oba zbora okrajnega ljudskega odbora v. Kopru obravnavala predlog okrajnega proračuna za leto 1954. V ta namen so vsem odbornikom že razdelili proračunski osnutek, po katerem bi znašal proračun 1.084,000.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Osnutek gospodarskega načrta za leto 1954 predvideva o-krajne investicije v vrednosti dobre poldruge milijarde din. Od tega bi šlo 405 milijonov iz okrajnega proračuna, ostalo pa iz kreditov Narodne banke in Istrske banke. Največje investicije bi bile v Kopru 281 milijonov, v De-
novega upravnega odbora Delavskih zadrug, v katerem naj bi imele večino ustanove in stranke, ki so nasprotne zadružništvu in socialnemu napredku, je izzval med vsemi tržaškimi demokratičnimi u-stanovami in med vsemi zadrugami veliko ogorčenje. Tudi Zveza zadrug je na svoji zadnji seji odločno obsodila protidemokratični ukaz glede Delavskih zadrug in soglasno sprejela resolucijo, v kateri pravi glede ukaza ZVU sledeče:
«S tem ukazom nadomestu-je ZVU dosedanji nadzorni od. bor z drugim odborom, katerega večji del članov bodo imenovale ustanove, ki nimajo z zadružništvom ničesar skupnega. Tudi sklicanje skupščin članov je bilo odvzeto dosedanjemu nadzornemu odboru in predano naravnost ZVU prav sedaj, ko je bilo že vse pripravljeno za volitve upravnega sveta.
Zveza zadrug meni, da je osnovno demokratično načelo zadružnega življenja svobodno odločanje o notranji upravi zadrug. Zato poudarja, da omenjeni ukaz ponovno odvzema Delavske zadruge svojim resničnim gospodarjem ter predstavlja kršenje sedanjih obstoječih predpisov o zadružništvu.
Na osnovi zadružnih načel, Zveza zadrug, ki ni bila o tem vprašanju nič obveščena, protestira proti temu vmešavanju ZVU v zadeve Delavskih zadrug; zahteva, da se življenje zadrug razvija na osnovi sedanjih obstoječih zakonov in predpisov o zadružništvu.*
Gornji protest je novo potrdilo, da je bil ukaz ZVU glede uprave Delavskih zadrug izsiljen po italijanskih šovinistih in predvsem po tržaških klerikalcih, ki bodo na podlagi omenjenega ukaza dobili v roike upravo te naj večje tržaške zadružne ustanove.
Ta protest se je priključil šte. vilnim dosedanjim protestom vseh poštenih Tržačanov, članov in nečlanov Delavskih zadrug, ki vidijo v podobnih ukazih spletkarjenje tržaških rimskih agentov, ki hočejo monopolizirati vse gospodarsko življenje v mestu. Za te ljudi in za ZVU 17.000 redno priznanih članov nima pravice odločati o svoji ustanovi, ki je bila zgrajena z žulji tržaških delavcev.
Gen. Winterfon odpotoval na dopust v Angiijo
Področni poveljnik gen. VVinterton je včeraj odpotoval v Anglijo, kjer bo prebil
s svojo soprogo nekoliko dni na dopustu.
Nobenih
preučenih
razprav
ne najdete v «Jadranskem koledar jun za leto 1954. Koledarja namreč niso pisali učenjaki, temveč naši preprosti ljudje. Vsakdo je pisal iz svojega kraja preprosto in z ljubeznijo, nekateri celo s preveliko skromnostjo, da se je skril za psevdonim. Tudi po piscih moremo smelo trditi, da je «Jadranski koledar» za leto 1954 zares ljudski koledar.
TUDI OB PRAZNIKIH NESREČA NE POČIVA
GASILSKI AVTO SMRTNO POVOZIL na žaveljski cesti moškega iz Buj
Nezgodo je zakrivila slaba vidljivost • Trčenje dveh avtov na Opčinah
IZ POROČILA ZDRAVSTVENEGA IN HIGIENSKEGA URADA
VELIK PRESEŽEK UMRLJIVOSTI PROTI ROJSTVOM V INOVEMBRU
Kljub neugodni sezoni je ostalo število nalezljivih obolenj v mejah normalnosti - Uspešni pregledi šolskih otrok po tržaških šolah
Iz poročila občinskega zdravstvenega in higienskega urada je razvidno, da je bil zdravstveni položaj tržaškega prebivalstva v preteklem mesecu razmeroma dober. V novembru se je rodilo 160 otrok, umrlo pa je 261 oseb. Med nalezljivimi boleznimi so v tem času zabeležili 87 primerov škrlatinke, 5 primerov da-vice, 8 primerov tifusne mrzlice, 3 primere tifusa, 31 primerov ošpic in 17 primerov epidemičnega vnetja srednjega ušesa.
V novembru so Tržačani porabili dnevno po 81.815 kub. m vode, ki so jo dobavljali žaveljski vodovod (3428 kub. m), nabrežinski vodovod (6.626 kub. m) in timavski vodovod (71.761 kub, m). Posebna komisija je poleg tega izvršila več kemično-fizičnih analiz v vodah Soče, Vipave, Idrije, Nadiže itd., in sicer v zvezi s proučevanjem napeljave novega vodovoda za Trst.
Organi zdravstvenega oddelka so izvedli 493 preiskav v raznih stanovanjskih hišah in industrijskih objektih. Poleg tega so izvedli še 350 preiskav pri ljudeh, ki oddajajo sobe v najem, 45 preiskav v trgovinah in skladiščih z jest vinami, 58 v javnih obratih ter 74 v raznih lokalih male
industrije.
Organi higienskega komisariata pa so v istem času izvedli 4.266 raznih preiskav, pri čemer so ugotovili 1.185 nepravilnosti ter zaradi teh prijavili 245 oseb. V raznih trgovinah in skladiščih so vzeli 355 vzorcev blaga, ki so ga nato analizirali v higienskem in profilaktičnem laboratoriju. Na zelenjavnem trgu ter v raznih prodajalnah s sadjem in zelenjavo so organi higienskega komisariata zaplenili 3.973 kg raznega sadja in 3.108 kg zelenjave, ki je bila pokvarjena. V javnih lokalih pa so zaplenili 37 šopov igralnih kart ter 80 kosov raznega jedilnega pribora.
V kemičnem laboratoriju so napravili 581 analiz, od tega 535 kemičnih in 46 mikrosko-pičnih. Slo je predvsem za analize raznih vzorcev blaga, ki so jih dostavili organi higienskega komisariata ali pa zasebniki. Pri pregledu mlečnih vzorcev so v preteklem mesecu ugotovili, da je bilo 9 odst, teh vzorcev nezadovoljivih. Pri pregledu kruha pa so ugotovili, da je bilo v 31 primerih v njem preveč vode in so zaradi tega peke prijavili.
Občinski zdravniki so v novembru pregledali v ambulantah 7.752 oseb, 426 oseb so
obiskali na domu, 112 oseb pa so poslali k specialistom. V ambulantah se je v tem času zglasilo 3.048 upokojencev.
V srednjih šolah so šolski zdravniki pregledali 64 razredov s 1.399 dijaki, v osnovnih šolah pa so pregledali 356 razredov s 4.220 učenci. Poleg tega so pregledali tudi 150 razredov v otroških vrtcih s 1.969 otroci. Skupno so torej pregledali 570 razredov s 7.588 učenci. Po pregledu so 145 učencev odstranili iz šol, ker so imeli nalezljive bolezni, 969 so jih podvrgli nadaljnjemu zdravniškemu pregledu, 150 učencev so predlagali za obisk posebnih šol, 424 učencev pa so predlagali za odhod v klimatične kolonije.
Veterinarji so v novembru ugotovili 1 primer svinjske kuge, in sicer žarišče z desetimi bolnimi svinjami. Nadalje so pregledali 13.808 glav zaklane živine, 1.262 glav živine, ki so jo zaklali v občinski klavnici pri Sv. Soboti ter 166 glav živine zaklane v klavnici na Opčinah. Skupno so torej v obeh klavnicah zaklali 1.733 glav živine.
Na glavnem ribjem trgu so pregledali 191.100 kg rib, 82.005 kg školjk in 19.450 kg raznih rakov. Pri tem so zaplenili 850 kg raznih rib.
Tudi letos se je v našem mestu med prazniki zgodilo več prometnih nesreč, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti ono, ko je gasilski avto na cesti proti Zavijam smrtno povozil nekega pešca. Nesreča se je zgodila na božič ob 4. uri zjutraj, ko je gasilski avto z vso brzino vozil v smeri proti Miljam. Zaradi izredno slabe vidljivosti šofer gasilskega avtomobila ni opazil moža, ki je takrat koračil po cesti v isti smeri. Ngenkrat ga je zagledal pred seboj, toda bilo je že prepozno, da bi zavrl. Težak avtomobil je zavozil čez nesrečneža, za katerega so kasneje ugotovili, da se imenuje Vincenzo Vigini, star 46 let pristojen v Buje.
Na kraj nesreče je takoj prišel avto RK, ki je nato Viginija odpeljal v bolnico. Toda kmalu po prenosu je Vigini zaradi prebitja lobanje in drugih notranjih poškodb izdihnil.
* * *
Do druge večje nesreče je prišlo po 13. uri na križišču cest Trst - Opčine in avtostra-de, ki seka to cesto na Opčinah. Takrat sta namreč iz dveh različnih smeri privozila na križišče dva avtomobila znamke Fiat 1100, ki sta se zaletela drug v drugega. Pri trčenju so dobili več poškodb šofer prvega avtomobila, 42-letni Francesco Tesoriere in njegova žena Elisa Iorine ter 53-letna Amalia Miroti, ki je potovala z drugim avtomobilom. Vse tri so odpeljali v bolnico, kjer so jih pridržali na opazovalnem oddelku. Prometna policija je o nesreči uvedla preiskavo, kajti na križišču je semafor, ki je dajal prosto pot enemu izmed avtomobilov.
Policija priprla mladega tatu koles
V zvezi s tatvino koles so agenti CID z Opčin priprli 16-letnega Fagia Lampija iz Ul. Cereria 6. Na policiji je izjavil, da je nekega dne v oktobru ukradel kolo 26-let-nega Emilia Benčine iz Pro-seške ulice. Prodal ga je 24-letnemu Robertu Salichu iz Ul Madonna del mare za 7 tisoč lir.
Lampi je nadalje priznal da je ukradel kolo tudi Stel-liu Zugm ter ga prodal Josipu Visentinu iz Foljana pri Redipulji za 5.000 lir. Poleg tega je ukradel kolo 26-letne-mu Rudolfu Sossiju iz Ul. Ri-creatorio na Opčinah, 41-let-nemu Viktorju Perhavcu z Op-
čin, Giorgiu Benvegnui in 15-letnemu Liviu Mužini iz Trebč.
Vsa kolesa so vrnili lastnikom, medtem ko so prijavili sodnim oblastem Lampija zaradi tatvin, Visintina in Sa-licha zaradi prikrivanja tatvin, Marinseka, Bonucchija in Sardellija pa zaradi nakupa ukradenega blaga.
Pri padcu v stanovanju si je zlomila stegnenico
Včeraj ob 11. uri je 76-let-na Irena Baschiera iz Ul. Dante 7 padla v svojem stanovanju. Sama je izjavila, da se ji je zdrsnilo na podu. Zlomila si je desno stegnenico. Ce ne bodo nastopile posledice, bo ozdravela v 60 dneh.
Tatvina iz avtomobila
55-letm Paolo V.igo iz Drevoreda XX. septembra 51 je včeraj sporočil policiji, da so mu neznanci ukradli iz zaklenjenega avtomobila znamke »Ballila* Ts 1371. ki ga je 24. decembra zvečer pustil brez nadzorstva v Ul. Stu-parich, nasproti švicarskega konzulata, 12 tucatov zavojev zdravila. proti kurjim očesom znamke «Curatolo» ter precej parfuma v skupni vrednosti 30.000 lir. Neznanci so razbili steklo na vratih in tako Viga okradli.
Pri delu se je opekel
Pri delu v občinski menzi v Ul. Gambini se je ponesrečil 53-letni Josip Stocovaz iz Ul. Giardini 40. Odpeljali so ga v bolnico zaradi opeklin prve in druge stopnje. Opekel se je po prsih, rokah, čelu in desnem licu in po nosu. Ozdravel bo v sedmih ali osmih dneh.
Prof. IVO SOSIČ
je praznoval 26. t. m. svoj 60 rojstni dan. Zaslužnemu šolniku in kulturnemu delavcu iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo našega dnevnika.
(k.WHPFOXK ROJtOfclLA)
Prodoren uspeh «Narodnega poslanca» v Avditoriju
Sele sinoči smo lahko gledali v Avditoriju Nušičevega «Narodnega poslanca», ki je bil najavljen za otvoritveno predstavo sezone, pa je po sili razmer prišel prej na podeželske in okoliške odre.
Kot z vsemi dosedanjimi uprizoritvami, tako se je tudi s sinočnjo kolektiv našega SNG lepo uveljavil. To pristno ljudsko delo je takoj pritegnilo gledalce, ki so v precejšnji meri napolnili dvorano. Neposrednost dogajanja na odru, besedna in situacijska duhovitost, ki prepleta delo in je njegovo gibalo od začetnih scen do zaključnega vrhunca in končno' pristno žargonsko kreiranje posameznih vlog, vse to je doprineslo, da je delo kljub svoji am-bientiranosti na jugoslovanski jugovzhod, doživelo pri gledalcih tisti odziv, ki dopušča ugotovitev, da je uprizoritev dosegla popoln uspeh. Najlepša potrditev te ugotovitve pa je lahko tudi aplavz pri odprti sceni, ki ga je občinstvu naravnost iztrgal odlični časnikar Sre ta v osebi Jožka Lukeša in posrečeno karikirana dvojica Spira-Spirini-ca Rada Nakrsta in Nade Ga-brijelčičeve Vse skozi na višini tipični figuri »narodni poslanec» Modest Sancin in ((poslanica* Ema Starčeva, Stane Starešinič, Stane Raztresen Zlata Rodoško va in vsi ostali, o katerih je že podrobno govoril naš strokovni ocenjevalec.
Uprizortttii se pozna roka režiserja Crnoborija, dobrega poznavalca predvojnega srbskega ambienta. Scena Jožeta Cesarja preprosta, toda povsem odgovarjajoča.
SNG ponovi uprizoritev danes popoldne in vsem. ki »Na-rodnega poslanca» še niso gledali, priporočamo, naj ne zamude priložnosti, da se od srca_ nasmejejo tem nekoč splošnim, a danes v Jugoslaviji že historičnim likom.
Ljudska prosveta
PEVSKI ZBOR PD V BARKOVLJAH
bo imel v torek 29. t m. važen sestanek združen z družabnim večerom.
Razna obvestila
PRAZNOVANJE DEDKA MRAZA
v IV. okraju Skednj, Kolonko-vec Sv. Ana bo v sredo 30. t. m. ob 14. url v kino dvorani v Skednju z lutkovno predstavo. Vsi otroci so vabljeni in starti so dobrodošli.
IV. OKRAJ AS12Z
Seja žena za koordinacijo dela za priprave za novoletno jelko bo jutri 28, t. m. ob 15. url na sedežu v Skednju. Tovarišice iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane so vabljene, da se je točno in polnoštevilno udeležijo.
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI
KLUB «L. KOŠIR*
Na izrečno željo članov bo v sredo, 30. t. m. od 19. do 21. ure eestamek za zamenjavo znamk. Takoj po sestanku seja upravnega odbora.
PREKOP GROBOV
Občina Javlja, da bodo v kratkem prekopali na grobišču XII pokopališča pri Sv. Ani vse grobove od 15. do 19. vrste, kjer počivajo ostanki umrlih nied 25. oktobrom 1943 in 27. januarjem 1944.
Kdor hoče poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov v novo grobnico, mora to javiti najkasneje do 27, februarja 1954 občinskemu u-radu za pokopališča v Ul. Del Teatro 5, soba 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Codermatz, Ul. Tor S. Plero; Da Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Glusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
GLASBENA MATICA V TRSTU
Danes 27. decembra 1953 ob 20 30 uri v AVDITORIJU
KONCERT
pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane Dirigent Ciril Cvetko.
Sodelujejo altistka Elsa Karlovac, tenorist Rudolf Franci ter pianista prof. Ja&ko Ravnik in Nada
Verbič.
SPORED:
I. del :
Ciril Cvetko: V nove zarje. - Ubald Vrabec: Slovenska pesem. - Emil Adamič: a) V snegu, b) Fantu, c) Mlad junak (alt solo E. Karlovac), č) Petnajst let. - Anton Lajovic:	Bolest	Kovač.
(Izvaja mešani zbor).
II. del :
Janko Ravnik: a) Zimska pesem, b) Kmetiška, (izvaja žentski zbor s klavirjem štiriročno). Josip Pavčič: Padale so cvetne sanje. - Anton Lajovic: Mesec v izibd. -Janko Ravnik: a) Sva z ljubco na jarmak hodiva (narodna), b) Pri farni cerkvici (narodna), c) Je pa davi slanca padla (narodna) - (Poje tenorist Rudolf Franci).
III. del :
Jakov Gotovac: Smiješno čudo (narodno besedilo) -Fran Dugan ml.:	Dve
sremski narodni: Uz kola, Svatovska (alf solo E. Karlovac). - Krsto Odak: III. Rapsodija (na' mediji-mursike narodne pesmi (alt solo E. Karlovac) -Rado Simoniti: Bolen mi leži (makedonska narodna) - Ubald Vrabec: Dober večer, ljubo dakle (koroška narodna) - Karel Pahor: Pri nas pa oh-cet imamo (primorska narodna) - Karel Pahor: Pa se siliš (primorska narodna) - Peter Lipar: Baba ide na gosti (prleška narodna) - Emil Adamič: Vipavska (narodna) (Izvaja mešani zbor).
Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. (SHPZ) danes od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah - drogerija Scheimer, pri Sv. Ivanu - v trafiki Prosen ter na Opčinah v pekami Cok.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeč! križ: 66 - «0 Gasilci:	2 - 22
Pollclla	7-23
Danes sta se poročila
ERMINIO SUDIC in ALBA.
Mladina iz Lonjerja jima iskreno čestita.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV
sporoča, da bo poučni Izlet šolnikov v Ljubljano 29. in 30. t. m. Zbirališče v torek 29. t. m. ob
6,30 zjutraj na glavni postaji v Trstu.
VinG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo : danes 27. decembra 1953 ob 16. uri v AVDITORIJU v TRSTU
Komedija v treh dejanjih
Spisal: Branislav Nušič Režiser: Ljudevit Cmobori Scena in kostumi: Jože Cesar
Osebe:
Jevrem Prokič, trgovec -Modest Sancin; Pavka, njegova žena - Ema Starčeva; Danica, njuna hči Tea Starčeva; Spira. Je-vremov svak - Rado Na-krst; Spirinica, Pavkina, starejša sestra - Nada Gabrijelčičeva; dr. Ivkovič, odvetnik - Stane Starešinič; Marina, njegova teta - Zlata Rodoškova; Sekulič, policijski pisar -Miha Baloh; Joviča Jerkovič, mesar - Stane Raztresen; Sreta, časnikar -Jožko Lukeš; Mladen, sluga Prokičev - Srečko Košir: Orožnik - Anton Požar; Vajenec - Silvij Kobal; I. meščan - Julij Guštin; H. meščan - Josip Fišer; in. meščan - Danilo Turk.
Prodaja vstopnic v Ul.
Roma I5/IL: danes od 11, do 13, in od 14. do 16. ure.
P/A BjcPPES
ADEX IZLETI
9. in 1». JANUARJA 1953 DVODNEVNI IZLETI V
Postojno-Ljubljano Ajdovščino-Vipavo Opatijo Reho Novo Gorico
Vpisovanje od 26. do 30. t. m. pri «Adria-Express». Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243.
ROssetti. 14.15: ((Dogodivščine Petra Panao, Walt Disneyev film in: »Dežela medvedov*.
Excelsior. 14.00: «Ciilb>, L. Caron, M. Ferror.
Nazionale. 10.00:	«Dogodiščine
Petra Pana», VValt Disneyev film in: «Dežela medvedov*.
Filodrammatico. 14.30:	((Nevihte
nad Kongom*, S. Hayward, R. Mitchum.
Areobaleno. 14.30: «Kruh, ljubezen in fantazija*, V. De Sica, G. Lollobrigida.
Astra Rojan. 14.30: ((Vrnitev Don Camiilla*, Ternandel, G. Cervi.
Auditorium. 15.00,	18.30,	22.00:
«Quo vadiš?*, R. Taylor, D. Kerr
Grattacielo. 14.00: ((Moški imajo rajši plavolaske*, M. Monroe, J. Russel.
Alabarda. 14.30: «Luisianski pustolovec*, T. Povver, P. Laurie.
A rl-; to n. 14.30:	((Oboževana vsi-
ljivka», L. Roung, Van Johnson.
Aurora. 14.00: «Saloma», R. Hay-worth, S. Granger.
Armonia. 14.00: ((Vojvoda im. plesalka*, J. Kent, J. Donald.
Garibaldi. 14.00: ((Kapitan fantazma*, F. Latimore, A. M. Sandri
Ideale. 14.30: »Rdeče bakle*, G. Montgom,ery.
Impero. 14.30: »Saloma«, R. Hay-vvorth, S. Granger.
Italia. 14.30: ((Zbogom, lepa gospa* A. Arnova, A. Franciolli.
Viaie. 14.30: »Krik Siouxov», C. Moore.
Kino ob morju. 15.00: «Drugi časi*
Massimo. 14.00: «Zaklad svete reke*, J. Payne, R. Fleming.
Moderno. 14.00:	»Roman	mojega
življenja*, L. Taioli.
Savona. 14.00: «Odkar si moja*, M. Lanza, D. Morrovv.
Vittorio Veneto. 14.15:	((Zenske
smo», I. Bergman, A. Magnani.
Azzurro. 14.00: «Talisman Kitaj-•ske*. R. Reagan, R. Fleming.
Belvedere. 14.00: ((Narednik Car-ver», G. Montgomer.v.
Marconi. 14.00: »Krila v vetru*, E. VVilliams.
Novo cine. 14.00: ((Strašni Dan«, R. Ryan,, R. Hudson.
Odeon. 14.30: (cSedmorica z velikega voza*, E. Rossi Drago.
Radio. 14.00: «Toto v barvah*, Isa Barzizza.
RAD 10
NEDELJA, 27. decembra 1953.
TRST II.
306.1 m ali 980 kc-sek
8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja 9.15 Slovenski motivi; 9.45 Komorna glasba; 11.00 Massenet: Le Cyd, baletna suita; 11.16 Chopinove skladbe; 11.30 Oddaja za najmlajše; 12.00 Od mtelodije do melodije; 13.00 Glasba jpo željah; 15.00 Pestra operna glasba; 15.30 Mendelssohn: Koncert za violino im orkester; 16.00 Malo za šalo - malo zares; 16.30 Slovenski zbori; 18.00 Brahms: Koncert za klavir in orkester; 19.10 Slavnii pevci; 20.05 Koncert pestre glasbe; 21.00 Caselila: Scar-lattiana, 4ivertim ento za klavir in orkester; 21.27 Elgar: Slike morja; 22.00 Prenos drugega dela koncerta «Glašbene Matice* iz Avditorija; 23.00' yečemi ples: 23.30 Polnočna glasba.
TRST 1.
9.15 Glas M. Olivere; 15.00 Operna glasba; 15.30 Prenos z nogometne tekme; 19.15 Plesna glasba;
20.30 Melodije iz preteklosti; 22:30 KiOpcept pianista V. jrankoffa.
SLOVENIJA
327.1 m, 202,1 f, 21(2,4 m
Poročila ob 7.00. 12.90, 15.00,
19.00, 22.00.
8.15 Domače pesmi za veselo
nedeljsko jutro; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert: 12.45 Zabavna glasba; 15.45 Med kmečkimi pevci im godci: 16.30 Odlomki iz znanih baletov; 17.10 Pester spored znanih operetnih melodij; 18.00 Ljubljanski noetumo; 18.30 Promenadni koncert; 19.45 Jules Massenet: VVerther, opera v 3 dejanjih.
PONEDELJEK. 28. decembra 1953
'I RS I II.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Zabavna glasba; 13.00 Pestra operna glasba; 14.00 Lahke melodije igra Franco Russo; 14.20 Helen Traubel; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Beethoven: Koncert za klavir in orkester; 18.40 Melodije iz filmov; 19.00 Mamica pripoveduje; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Športni komentar; 20.15 Slovenski zbori; 20.45 Dello Joio: Suita iz baleta ((Na odru*; 21.00 Okno v svet; 21.15 Puccimi: Tosca, opera v treh dejanjih.
T K S T I.
11.30 Koncert violinista I. Sterna; 17.45 Veseli orkestri; 18.20 Plesna glasba; 21.05 Vokalno - instrumentalni koncert s sodelovanjem mezzosopranistke G. Simio-nato in baritonista C. Tagliabue;
23.30 Plesna glasba.
IS I. O \ E N S JA
327.1 m, 202.1 m, 212,4 m
Poročila ob 5.40,	6.30,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
12.00 Opoldanski koncert: 12.45 Zabavna glasba; 13.15 Slovenske narodne in umetne pesmi; 13.50 Kulturni pregled; 14.00 Melodije za oddih in razvedrilo; 14.40 Nekaj Schubertovih impromptujev; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 V svetu oper in bailetov; 18.00 Glasbeni mozaik 18.25 Jezikovni pogovori; 18.40 Poje moški zbor (cFrance Prešern* iz Kranja; 20.00 Ivan Bertoncelj: Poklicna vzgoja: 20.15 Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Mladina Dijaškega doma
priredi
TRADICIONALNO
SILVESTROVANJE.
Na to svojo družinsko prireditev vabi vse svoje dobrotnike in dijake.
Vabila so na razpolago
v tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/tt (SHPZ).
Brez vabila ni vstopa, zato naj si ga vsakdo pravočasno oskrbi.
Dr. N. GIGLIA
ZDRAVNIK KIRDrG zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu. zlatu’
kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi-
Sprejema od 9. do 13. ure iB od 15. do 20. ure.
TRST - Ul. Torrebianca št. ^
(vogal Ul. Carducci) - Tel. 71-1
Najlepše boste
silvestrovali
če pridete 31. zvečer v Ul. Roma 15/11., KJer prirejata silvestrovanje prosvetni društvi «Vojka Smucn in «Pinko Tomažiču.
SOŽALJU
Ob bridkem obvestilu, da nas je za vedno zapustil SILVANO VECCHIET, izteka IV. okraj OF materi Juliji Vec-chiet^ svoje globoko sožalje.
Sožalje izrekata tudi uprava in uredništvo našega lista.
zobozdravnik
Dr. Danilo Brezigar
ordinira v NABREŽINI štev. 13®
(v hiši g. Tenceta) od 16. do 20. ure — nedeljah od 10. do 12. ure
Mizarji podjetniki kmetovalci
Desk# *mrt' kov e, tnacf' snov e in trf®1
lesov in ^a'
me. nudi najugodneje
\
IRSI viaifiSonnino^ fel. 0
tmoiiiE
Hinje v njo
za prevoz potnikov
na STO in v inozen30^0
FRANC LIPOVEC
TRST - UL. TIMEUS ŠT. * Tel. 90296 - urad Tel. 33113 ■ dom
GENE UGODNI
Dr. HLAVATY
zobozdravniV
ORDINIRA
na OPČINAH Narodna ulica št ■3*
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK
podjetje
brata ŠVAB^ ♦
[lehlromulianična foto'111'1;11 za avloaiolilH io mDtorifl
TAST-0l.GiiiW.2Jj Telefon; 86
KOLESA, S'"L^. STROJE, RADl°AF TE IN DHuGO
ligi izbiri dobite v velik* v
tudi na o b r 0 K
T B G O V 1 N J
IIIUE2 UUAIKR
NaBHEŽINA, tel.22523
Mali oglasi
Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista.
POD UGODNIMI POGOJI oddam trgovino čevljev z malim inventarjem ali pa tudi samo obrtnico. Naslov na upravi lista.
Vsem sorodnikom, prijateljem jj	za	vedno
njamo žalostno vest, da nas je ne n zapustit 25. t. m. naš 25-letni
SILVAN VECCHIET	^ ^ ^
Pogreb nepozabnega pokojntka bn^^gdaleni. ob 10. uri iz kapele bolnice prt b-
Trst, 27. decembra 1953.	sorodniId.
PRIMORSKI DNEVNIK
■— S —
27. dec»i*bra IMS
CRUDNO BOGASTVO FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE^)
REPUBLIKAHR VATSK A
Bogata ležišča nafte, boKsfta, železne rude, železo« vega boksita itd. - Široka gospodarska perspektiva
Na kupski cesti v bližini nove zagrebške magistrale se nahaja nova zgradba; tu ima
jala na površini naftina leži- da tudi to je relativno, ker
šča, od katerih je ostal samo oni del ležišča, kjer je ne-
svoje prostore geološki zavod koč bil stik nafte« s slojno
Hrvatske. Po velikosti zgradbe bi obiskovalec sklepal, da mora biti v njej mnogo ljudi, a v resnici notranjost zgradbe spominja prej na muzej.
Prebivalci te zgradbe — geologi — prebijejo večidel svojega življenja zunaj na te-■ renu,
Gospodarski razvoj neke dežele je odvisen predvsem od surovinskih baz. Dosedanja raziskovanja v Hrvatski dokazujejo, da obstoje izredno u-godni pogoji za razvoj posameznih gospodarskih vej na osnovi že razpoložljivih surovin. Najvažnejša surovina, ki je značilna za Hrvatsko, so danes viri nafte. Med rudninam; je vredno omeniti predvsem boksitno, železno in manganovo rudo.
Industrija nafte
Kljub temu, da se železna ruda smatra za važnejšo surovino, vendar je v Hrvatski na prvo mesto stopila nafta, ker je Hrvatska najmočnejši proizvodnik nafte v Jugoslaviji in je zato nafta najmočnejša surovinska baza Hrvatske.
Pri raziskavanju rudnega bogastva se geologi poslužuje, jo določene metode in razvrščajo svoja odkritja, po mednarodnem kriteriju, v skupine. Na osnovi te metode se odkritja razvrščajo na sledeči način; v skupino A spadajo raziskane rudne rezerve, ki se že izkoriščajo; v skupino B spadajo rudnine, ki so raziskane in je njihova prisotnost ugotovljena le do neke mere, a se še ne izkoriščajo, v skupino C pa spadajo tiste rudnine, za katere se smatra, da obstajajo, a ni raziskana niti njihova količina niti njihovo točno ležišče.
Kar se Hrvatske tiče, se trenutno izkorišča približno milijon ton nafte, medtem ko *e v skupini B in delno v skupini C nahaja okrog 20 milijonov ton nafte. Hkrati razpolaga Hrvatska približno * 80 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Kakor vidimo, obstajajo vsi pogoji, da se razvije močna industrija nafte in naftinih derivatov, kakor tudi zemeljskega plina, ki ne predstavlja samo vira toPlotne energije, ampak je hkrati tudi zelo važna surovina za kemično industrijo. Področje, na katerem se sedaj izkorišča nafta, je Posavina in Podravina, ki bosta tudi v bodočnosti predstavljali najmočnejša jugoslovan-ska naftonosna področja. Pripomniti je treba, da je glede nafte Jugoslavija še zelo malo raziskana, ker je geologija nafte v Jugoslaviji še zelo mlada znanost. Kljub tej pomanjkljivosti pa 30 jugoslovanski geologi imeli do sedaj mnogo uspeha v svojih naporih, da bi odkrili nova ležišča nafte. Zanimivo je Pri tem omeniti okoliščino, da se po najnovejših raziska-vanjih sklepa, da se morajo naftina ležišča nahajati celo na področju Dalmatinskega Krasa. Na več krajih dalma-1'nskega, hercegovskega in črnogorskega Primorja so nam-rpč našli bituminozni eocem
»ki
apnenec, iz katerega se
c°di asfalt. Iz tega sklepajo, da se tudi v tem predelu Jugoslavije morajo nahajati naf-ležišča, in sicer globlje, .er bituminozni apnenec pri-Ca' da so se nekoč tu naha-
vodo. Po predvidevanjih geologov, se bo k raziskovanju tega predela pristopilo prihodnje leto, in sicer na dveh sektorjih: na področju Imotski, Kardeljevo, Mostar ter na področju Obrovca, Drniša do Splita.
Črna metalurgija
Z razvojem črne metalurgije v Jugoslaviji se postavlja vprašanje pospešenega raziskovanja na področju železne ru_ de. Do nedavnega se je na tem področju delalo zelo malo ali nič, medtem ko se poslednje dve leti mnogo dela, resno in z velikimi sredstvi. Do sedaj so ugotovili železno področje na Kordunu in v Banji. Na teh področjih se že sedaj vrši intenzivno izkoriščanje železne rude, medtem ko se predvideva, da se bo v bodočnosti izkoriščala železna ruda tudi v Samoborski gori, Po tem. kar se je do danes raziskalo, se računa, da Jugoslavija razpolaga s približno tremi milijoni ton železne rude v skupini A in B. Do sedaj so uspeli pridobiti že približno 500.000 ton železne rude iz skupin C in B.
Kakor je iz tega razvidno, rezerve železne rude na področju Hrvatske niso velike. A hrvaški geologi so mnenja, da se je za pridobivanje železne rude potrebno obrniti v drugo smer, to je k železovemu boksitu na dalmatinskem področju. Tu imamo boksit-ne rude, ki vsebujejo včasih do 40 odstotkov železa. Pri teh vrstah boksita ni vprašanje količine, ker ima Jugoslavija boksita milijonov ton, ampak je osnovno vprašanje v odkritju tehnološkega procesa za dobivanje železa iz boksita. Glavna težava je v tem, da v tej vrsti boksita obstaja večja količina silicija, kar preprečuje pridobivanje železa iz te rude v plavžih.
Kraji, kjer se nahaja železov boksit so isti. kjer se nahaja tudi ostali boksit, to je vzdolž jadranske obale. Vse kraško področje od Trsta do konca Dalmacije in Hercegovine ima ogromne količine boksita. Po raziskovanjih, ki so bila do sedaj izvršena na te&n področju, je bilo ugotovljeno, da je v skupini A približno 2,900.000 ton v skupini B 3,500.000 ton in v skupini C približno 15 milijonov ton boksita. Istra razpolaga z milijonom ton rezerv boksitne rude. Pri tem ne smemo pozabiti, da se med	boksitnimi	rudami
nahajajo tudi take vrste bo ksita, ki niso rentabilne za današnji	tehnološki	proces,
ker vsebujejo večji	odstotek
silicija., ki jih težko dobimo na svetovnem tržišču, in ki* se ne prodajajo na tone, temveč na kilograme, kot na primer vanadij, fosfor in tako dalie.
Do sedaj se ni resno delalo na tem da bi se skušale ločiti te	kovine; s	prihod-
njim letom pa se bo sistematično delalo na ločitvi teh kovin od boksitne rude in na raziskovanjih, da bi se natančno ugotovilo boksitno podreč e, ne glede na kakovost boksita, da bi se tako ugotovila vsa njegova ležišča in rezerve.
Glede premoga je Hrvatska na slabšem. Le rudniki v Raši predstavljajo resnejšo bazo hrvatskega premoga; to-
so rezerve premoga v Raši zelo omejene. Ugotovljeno je, da znašajo približno 25 milijonov ton in ne kaže, da bi ga bilo več. Lignita ima sicer Hrvatska v zadostnih količinah, a ne prihaja v poštev zaradi nerentabilnosti.
Ce glede rudnega bogastva Hrvatska ni na prvem mestu, ima kljub temu široko perspektivo gospodarskega razvoja v bratski povezanosti z ostalimi jugoslovanskimi republikami.
Prispevki za Dijaško Matico
SV. IVAN Martinčič 50, Bursicl) 500, Kovačič 200, Gruden 200, inž.
Cok Andrej 500, Kralj Karel 300, Svagelj 100, Kravos Josip 400, Lozej 200, Nanut Justina 200, Klun Zora 100, Urdih 500.
KATINARA; Kalan Anica 1000, Domicelj Marija 500, Ščuka Zorka 500, Cok Irma 500, Furlan Ana 200, Lavrenčič P. 1000, Biščak Ester 1000, N. N. 1000, Orel A. 400, Spetič 100, N. M. 500. Zudek Marija 500, Nadlišek Josip 300, Maro Marija 100, Maver Marija 100, Lavrenčič Franc 150, Spetič Justina 200, Pečar Albina 100, Lavrenčič Marija 200, Lavrenčič Milan 150.
BAZOVICA:	Mahnič Ivan
1000, N. N. 1000, Mahnič Ivica 500, N. N. 500, Presl Zora 1000, Berce Marija 100, Zorzon Laura 200, Milan Jošt 500.
OREH: Felicijan 500, Sarto^ ri 300, Jakomin 150, Antoni Štefanija 100. pobega Jože 500, Sveri Rozalija 100.
esuiK
SISAK
MŽfOA
poorvcoc. ItiattA
pooRvcat eotesim
POORUČJC NAFTE
L3CV0
Naš tedenski
pregled
OB 300 ■ LETNICI ZASEDANJA UKRAJINSKEGA PEREJASLAVELJSKEGA ZBORA
OMMMEDRUSBO IN MAJINO
Polom sovjetske nacionalne politike v drugi svetovni vojni - Ukrajinska zgodovina v ruski izdaji - Letos bodo proslavljali Bogdana Hmeljnickega: ki mu je car vse obljubil, dejansko pa je Ukrajince zatiral, deželo pa si je razdelil s poljsko žlahto - Tudi v tem so sovjetski voditelji verni nasledniki caristične politike
Sovjetska vlada se priprav-
Ija, da temeljito izkoristi 300-letmco zasedanja ukrajinskega perejaslaveljskega zbora iz leta 1034. na katerem so potrdili dogovor z moskov-' skim carjem v borbi za neodvisnost Ukrajine od poljske fevdalne države. Od tedaj do danes je bila Ukrajina v sestavu Rusije in Poljske, a po drugi svetovni vojni je po. polnoma vključena v meje Sovjetske zveze. To je vsekakor eden razlogov za slavje, ker je Ukrajina materialno nedvomno tako važen del Sovjetske zveze, da se sovjetska država brez nje ne more niti zamisliti kot svetovna sila-Sovjetska Ukrajina, ki ima okoli 40 milijonov prebivalcev, proizvaja sedaj 9,8 milijona ton jekla, 9,7 milijona ton litega železa in 86,1 milijona ton premoga, medtem ko proizvaja trikrat večja ruska federacija odnosno 16-9,	56-
141,9 «Enotnost» sovjetske Rusije in sovjetske Ukrajine je poleg tega take narave, da se vse te strateške veje gospodarstva, kakor tudi poljedelstvo. upravljajo pretežno iz Moskve in ne iz Kijeva.
Polom NfnliiiHkc nacionalne politike
Drugi razlog za svečano proslavo tega datuma je izrazito političen. Po Stalinovi smrti se je zlasti jasno pokazalo, da obstaja v sovjetski družavi latentna potreba pri sprembah v nacionalni politiki. Potrebo po teh spremembah je potrdila druga svetovna vojna, ko je Hitlerju v začetku napada uspelo pridobiti zase določen del neruskih narodov, od Lvova do severnega Kavkaza. Tako razpoloženje ni trajalo dolgo. Zlasti so se hitro streznili Ukrajinci zaradi brutalne politike in rouanja nemške vojske, kakor tudi zaradi nespoštovanja ukrajinske nacionalnosti v meri, ki ga do te-
Če darujete ali pa če si želite daru... knjige!
it:: I :
'	*	C	Ltv. „ f
tetam
-v .iJtm:
Nič dosti ne premišljujte... če boste v teh dneh ve^'K Kalim darovali lepo mladinsko knjigo, tedaj bodite brez skrbi, a s te pravo pogodili.
In vi, mali, kar ven z besedo pred očka ali mamico: nsjbolj bomo veseli, če dobimo lepo knjigo.
daj še nihče drugi ni zakrivil, Sovjetskemu vodstvu je bilo vsekakor jasno,da nacionalnega vprašanja ni mogoče obitt. Stalin ga je vedno reševal s poostreno, a po likvidaciji K osiora in drugih u-krajinskih članov CK bolj-ševiške partije, z najhujšo kampanjo proti tako imenovanemu buržoaznemu nacionalizmu.)>
«\ovu politika«
Nasledniki Stalina so kakor je kazno, odvrgli #meto-do sumničenja in zastraševanja ukrajinskega prebivalstva, toda problem je ostal odprt in treba ga je rešiti. Na političnem in propagandnem področju se stalno rešuje; ta novi način je skupek ublažene politike pobijanja «bu ržoaznega nacionalizma* in poskusov, da se omami ukrajinska nacionalna zavest — poskusov, ki so se delali sicer tudi prej, a v drugi smeri.
Po izpopolnitvi najvišjih mest v državi in partijski hierarhiji, kamor so postavili Ukrajince namesto Rusov, kor se je izvršilo v začetku tega leta (ko so odstranili prvega sekretarja partije Meljnik ova vzaradi napak v nacionalni politiki*) se je zdelo, da bo sovjetska politika krenila v novo smer. Zatem je padel Berja. Kmalu nato je bil Meljnikov rehabilitiran in poslan kot poslanik v Romunijo, da tam vodi politiko «zbližanja z ruskim narodomn. Kljub temu pa ni nikakih dokazov, da bi .se politika v Ukrajini ponovno vračala k tistim odprtim rusifikatorskim metodam, ki jih je uporabljal Meljnikov, Ukrajinski intelektualci, na čelu s pisateljem Aleksandrom Kornejčukom, o-pravljajo še nadalje važne državne funkcije.
Postavlja se vprašanje: Kaj je sedaj jedro politične linije? V sovjetskem tisku objavljeno gradivo v zvezi s skorajšnjo proslavo 300-let-nice perejaslaveljskega zbora kažejo, da se skušajo Ukrajinci prepričati na lepši način o tem, v kar so morali do sedaj verovati pod brutalnim pritiskom. Koncepcija ukrajinske zgodovine in zbliževanja Ukrajine z Rusijo, se v bistvu ni spremenila, gre le za to, da se danes skuša uresničiti na način, ki je vsaj delno sprejemljiv za ukrajinsko nacionalno čustvovanje.
Kov.fctNkn koncepcija ukrajinske zgodovine
Skratka, koncepcij a ukrajinske zgodovine, kakor jo je očrtal CK v svojemu proglasu in «Pravda» v uvodniku z dne 9, decembra t. I., je v sledečem; zgodovinska zasluga Bogdana Hmeljnickega, het mana kozaške republike sredi 17. stoletja, je v tem, da je on ezaključil proces ustvarjanja ukrajinske dr. žave. združivši jo z velikim ruskim narodom*. Borba Bogdana Hmeljnickega ni bila samo v interesu ukrajinskih kmetov, ki so trpeli pod jarmom poljskih fevdalcev, ampak tudi poljskih kmetov. Zedinjenje je zbližalo dva velika slovanska naroda in je bilo, kljub carizmu, velikega naprednega značaja. Rusi in Ukrajinci so se skupno borili za osvoboditev izpod carizma, zmaga v drugi svetovni vojni je omogočila ze-
dinjenje ukrajinskih dežel v sijos je v popolni op reki z
enotno nacionalno ukrajinsko državo, v sklopu Sovjetske zveze. Samo sovjetska vlada more obvarovati meje te u-krajinske države. Končno se pravi, da je bil ruski narod tisti, ki je — že v daljni preteklosti — združil vse sovjetske narode v borbi proti tujim zavojevalcem, medlem ko danes, kot brat ukrajinskega naroda, pomaga Ukrajincem v izgradnji nove družbe. Značilna je tudi pripomba, da Ukrajinci niso nič drugega kakor del ruškega naroda, ker oba naroda, ruski in ukrajinski, izhajata iz enotnega starega ruskega naroda.
Ta zgodovinski oris vsebuje ves nacionalni program sovjetske vlade za U krajino. Novo je le to: ni več samo «veliki ruski narod* tisti, ki je druge osvobajal izpod carizma, ampak so to popolnoma enakopravno delali skupno Rusi in Ukrajinci. Rusi so samo napravili «prvi koraku... Novo je pri tem tudi to, da se Bogdanu Hmelj-nickemu pripisujejo širše težnje, ker naj bi bila njegova borba tudi v interesu poljskih kmetov. Pred lem so Hmeljnickega prikazovali samo kot antipoljskega het-mana.
Kaj pravi zgodovina
Trditev, da je Hmeljnicki sstvoril ukrajinsko državo s tem, da jo je zedinil z Ru-
zgodovinskimi dejstvi. Rer je, obratno, da je bil ukrajinski državni razvoj, zaradi tega zedinjenja, prekinjen in država, ki jo je ustvaril Hmeljnicki, hitro likvidirana.
Iz vseh objektivnih zgodovinskih prikazov se vidi, da je Hmeljnicki podpisal dogovor z Moskvo v Pereja-slavlju samo zaradi tega, ker je izgubil vsako upanje na sporazum s Poljsko pod enakopravnimi pogoji. On je to enakopravnost zahteval tudi od moskovskega carja. Po pe-rejaslaveljskem dogovoru iz leta 1654, ki ga bo sedaj Moskva svečano proslavila, je moskovski car obljubil Ukrajincem ne le pomoč proti Poljakom in Tatarom, ampak tudi jamstva, da bo Ukrajina še nadalje obdržala svojo armado, upravo in neodvisno zunanjo politiko.
Moskva se ni držala niti enega teh pogojev. Ona je neverjetno hitro osvojila U-krajino in na tem osvajanju zgradila svojo moč. Sovjetski zgodovinarji in propagandisti ne marajo povedati, da je Bogdan Hmaljnic-ki to kaj hitro razumel in da je pripravljal preklic dogovora z Moskvo, On je sklenil dogovor s Švedsko in Transilvanijo, da bi obvaroval neodvisnost Ukrajine. Car je zato pohitel, da bi čim-prej nevtraliziral delovanje teh dogovorov. Po dogovoru iz l. 1667 med carjem in Polj-
sko (v Andrusovem), je bila Ukrajina razdeljena na Dnjepru med obe deželi. Ker je bila zaradi tega zelo o-slabljena, so jo mogli Turki in krimski Tatari neovirano pustošiti, kar je bil tudi cilj moskovske politike. Po dogovoru med Turško, Poljsko in Moskvo iz leta 1681 je bilo odločeno, da se U.krajina med Južnim Rugom, Dnjeprom in Črnim morjem očisti ukrajinskega prebivalstva. Zahodna Ukrajina je prišla pod Poljsko, a deli vzhodno od Dnje-pra pod moskovsko kontrolo. Vsa nadaljnja ruska politika se je skrčila na odvzemanje poslednjih sledov avtonomije ukrajinski državi. Danes, kadar koli se govori o značaju nacionalne politike, ki jo je vodil ali vsaj zamislil Bogdan Hmeljnicki, se ne omenja niti eno od teh dejstev.
Tudi skorajšnja proslava perejaslaveljskega dogovora bo le dokaz, da se hegemohistič-na politika sovjetske vlade v Ukrajini nadaljuje — dasi v ublaženi obliki.
KMET PRECITAL 5000 KNJIG
Ivana Perišiča, 70-letnega kmeta, so že mnogi videli na paši s knjigo v roki. Pripoveduje, da je knjigo vzljubil v času, ko je bil težko bolan in prikljenjen na posteljo. Knjige mu nosijo dijaki in po svoboditvi jih je baje prebral že kar 5000,
Za pretekli teden ni mogoče reči, da je bil brez dogodkov, čeprav je za nekaj dni politično življenje bolj ali manj počivalo. V Moskvi so z raznimi pridržki, pa vendar, kot sodijo, kolikor toliko pritrdilno odgovorili na Eisenhotoerjeve predloge o začetku razgovorov med velesilami o atomski energiji, in ustrelili Berjo in še pet «sovražnikov domovine*, izdajal-cev*, «agentov tujega imperializma* itd., iz česar bi bilo mogoče sklepati, da je bilo skoraj vse vodstvo NKVD v tuji vohunski službi in da so popolnoma zanesljivi pravzaprav samo vratarji in kurirji.
Za praznike je torej Francija dobila predsednika. Takoj po praznikih pride na vrsto drugi križ — sestavljanje nove vlade, ki ne obeta biti nič lažji od prvega, verjetno pa še težji, ker ne gre več za reprezentativno osebnost, temveč za konkreten vladni program, Tu je pa zlasti po zadnjih mednarodnih dogodkih še mnogo teže zadovoljiti vse zahteve in želje strank in I javnega mnenja, pa, če hočete, če Washingtona, kjer je pred dnevi Eisenhovoer potr-j dil Dullesove pariške izjave,
I ki so jih v Parizu ocenili za izsiljevanje in proti katerim j je bila celo izglasovana resolucija v narodni skupščini. Pred vrati pa je konferenca štirih
Kriza pa se pripravlja tudi v Italiji. Vladne krize vsaj še dva tedna ne more biti, ker je parlament na počitnicah, utegne pa izbruhniti takoj potem, kajti na dnevni red poslanske zbornice bi moral priti vladni zakon o pooblastilih (za ureditev statusa državnih nameščencev), pred skupščinsko komisijo pa novi načrt sindikalnega zakona. Poleg tega pa visi nad vlado izvirni greh začasnosti, saj je dobila ob svojem nastanku zaupnico ne na osnovi konkretnega vladnega programa za daljšo dobo, temveč le za izvršitev, nekaterih najnujnejših nalog v državni upravi. Oba omenjena zakonska načrta pa zadevata na nasprotovanje nete med raznimi opozicijskimi strankami, temveč tudi pri delu, demokristjanskih poslancev.
Tako je kriza italijanske vlade pravzaprav kriza demo-kristjanske stranke, ta pa spet odraža splošne nemogoče odnose v italijanskem družbenem življenju. Stranka, ki zajema 40 odstotkov volivcev, sa ne more več izogniti zahtevam širokih ljudskih slojev. V vodstvu demokristjan-ske stranke se te zahteve odražajo v obliki postavljanja vprašanja asocialne orientacije>: ali celo asocialne kvalifikacije» stranke. Toda poslavljanje lega vprašanja doslej ni šlo niti za centimeter dalje od izjav in zahtev, da mora krščanska demokracija najti svoj socialni prog ram. Popolna deklarativnost tega postavljanja je razvidna že iz zadnje «programske» resolucije demokristjanskega vodstva, ki obsega sedem točk in govori v prvih petih o tržaškem vprašanju, v zadnjih dveh pa čisto abstraktno od-
Ženske v ameriškem kongresu
Edi na senatorka-Margaret Chase Smith - je bila v svoji mladosti trgovska pomočnica, telefonistka, učiteljica na deželi, itd. - Njeni govori so kratki in jedrnati
Ameriške žene uživajo enake politične pravice kot moški. V Združenih državah strogo izvajajo demokratična načela in pazijo zlasti na tajnost volitev. Včasih ne ve niti mož za katerega kandidata je oddala njegova žena pri volitvah svoj glas. Kljub temu, da so žene med volivci v večini, ima ameriški kongres sedaj od 519 članov samo 12 žensk.
Ceiavno niso številne, igrajo članice ameriškega kongresa važno vlogo, V vseh važnejših komisijah, kjer pripravljajo ali proučujejo zakonske osnutke, poverjajo članicam kongresa zelo odgovorno delo.
Edina članica ameriškega senata, senatorka Margaret Chase Smith, uživa veliko spoštovanje in zaupanje med svojimi kolegi. Njen mož je bil narodni poslanec. Ko ni mogel več izvrševati svojega mandata zaradi bolezni je izrazil željo, naj nadaljuje njegovo politično delo njegova žena, ki so jo nato leta 1940 res izvolili namesto njega. Gospa Smith ni bila svojemu možu samo skrbna žena, temveč tudi zvesta sodelavka ves čas, ko je on v odboru za delavska vprašanja predstav niškega doma delal na osnutku zakona o delavskem času in o mezdah.
Gospa Chase Smith je bila osem let članica ameriškega
predstavniškega doma. V tem času si je znala pridobiti neomajno zaupanje svojih volivcev v zvezni državi Maine. Zato je pri senatnih volitvah leta 1948. zmagala proti ostalim trem kandidatom, med katerimi je bil tudi sam guverner zvezne države Maine. Za njo je takrat glasovalo 71.4 odst. volivcev, ki so oddali svoje glasove.
Kot članica odborov za o-borožene sile predstavniškega doma je gospa Smith dvakrat obiskala bojišče na Pacifiku, enkrat v Zahodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Leta 1947 je na povabilo perzijskega parlamenta govorila na izredni skupni seji obeh njegovih zbornic. Ona je bila tedaj prva žena, ki je govorila v tem parlamentu. Govorila je kot članica odbora za nakazila in za oborožene sile ameriškega predstavniškega doma. Ko se je vrnila v domovino, se je kot republikanska narodna predstavnica z vso vnemo zavzela za odobritev Marshallovega načrta kljub temu, da sta ga priporočala tedanji demokratični predsednik Združenih držav in demokratični zunanji minister.
Margaret Chase Smith je iz, redno delavna žena. Rodila se je 1898 v Skowheganu v zvezni državi Maine. Njen oče je bil brivec. Cim je dovrši-
la srednjo šolo, je stopila v službo, da pomaga svojim staršem vzdrževati še ostalih pet otrok. V začetku je delala v trgovini, potem kot telefonistka na pošti, nato je poučevala kot učiteljica na deželi, pozneje je v upravi nekega dnevnika v zvezni državi Maine vodila oddelek za razpošiljanje lista in nato prodajni oddelek tovarne volnenih tkanin. Nekaj časa je bila tudi predsednica društva trgovskih nameščencev in žensk svobodnih poklicev v zvezni državi Maine.
Leta 1930. se je poročila z vplivnim političnim delavcem v tej državi, Clydeom Smithom. Od tedaj se je vedno bolj zanimala za politično delo republikanske stranke. Ko so leta 1937. izvolili njenega moža za republikanskega narodnega poslanca, ga je spremljala kot njegova tajnica v Washington.
Gospa Smithova združuje v svoji osebnosti s svojim odkritosrčnim nasmehom, s svojo vitko postavo in s svojo plavolaso glavo pristno ženskost s pogumom in samostojno sodbo, ki jo vsi visoko cenijo. Navadno nosi rožo na levi rami.
Govori gospe Smithove so kratki in jedrnati. Med diskusijami je navadno ona tista, ki poda bistvo vprašanja kratko in jasno. Zelo skrbno proučuje vsa vprašanja, ki jih
predložijo raznim odborom, v katerih sodeluje.
V Washingtonu in v zvezni državi Maine visoko cenijo senatorko Margaret Chase Smith zaradi njene neumorne delavnosti, njenega demokratičnega mišljenja in zaradi njenega preprostega obnašanja, ki ne pozna umetničenja. Senatorka Smith je tista, ki se v republikanski stranki vselej protivi, če hočejo dati političnim pobudam prednost pred stvarnimi potrebami.
V predstavniškem domu Združenih držav je 11 žensk, od katerih predstavlja 6 republikanske, 5 pa demokratične volivce. Od njih je bilo na volitvah leta 1952. spet izvoljenih 9, medtem ko so volivci prvič izvolili demokratski kandidatkinji, gospo Leo-nor Sullivan iz zvezne države MisBouri in gospo Gracie Pfost iz Idaha. Najstarejša med ameriškimi narodnimi predstavnicami je znana republikanska narodna poslanka Edith Nourse Rogers iz zvezne države Massachusets, ki so jo od leta 1925. vedno znova izvolili in ki je članica komisije za povratnike.
Druga stara politične bojevnica v predstavniškem domu je gospa Frances Bolton iz zvezne države Ohio, ki so jo že osmič izvolili. Ona je bila tudi članica zuanjepolitičnega odbora, ki usmerja zunanjo politiko Združenih držav.
pravlja vso obsežno italijan-s ko socialno, gospodarsko in politično problematiko.
Iskanje socialnega programa je kaj kočljiva stvar v stranki, kjer so poleg predstavnikov sindikatov zbrani velekapitalisti kot Falck, zastopniki vatikanskega kapitala in zagovorniki najbolj črne politične in družbene reakcije. Do nedavnega je bilo vodstvo stranke skoraj izključno v takšnih rokah in šele na zadnjem kongresu je prišlo do «vdoray> tako imenovanih sindikalistov v vodstvo in do večje afirmacije ostale sicer bolj abstraktno usmerjene demokristjanske levice. Danes je vodstvo stranke bolj ali manj v rokah «centra», ki se zbira okoli De Gasperija in ki poskuša vzdrževati ravnotežje med nasprotujočimi si silami.
Zelja, da se to ravnotežje obdrži in da se ohrani enotnost stranke, je tudi verjetno glavni razlog spora med sedanjim predsednikom ' vlade in vodstvom demokristjanske stranke. Razni viri, ki jih iti* spirira Pella — na primer bolonjski list «11 Resto del Car-lino* ali rimska agencija ARI — so že dalj časa napovedo-naj jo «poživijo», z drugimi na jjo «poživijo», z drugimi besedami, ki naj jo spremenijo iz začasne v kolikor toliko stalno, ne da bi bilo treba u zameno sprejeti določene in krogom, ki stoje za Pello, ver. jetno neprijetne programske obveznost'.. Kasneje tudi Pella sam ni več skrival svojih namenov, obenem pa tudi že začel sondirati teren.
Medtem ko je spočetka kazalo, da se bo dem okristjensko vodstvo prilagodilo Pello-vim načrtom, in tudi njegovi politični liniji, ki stremi po sodelovanju z desnico, v gospodarski in socialni politiki pa je njena zadnja beseda «linea Pelia», je nato nenadoma javno izbruhnil spor, ki se je verjetno za kulisami ze dalj časa pripravljal. V javnosti ga je sprožil Pella z izjavami, ki jih je dal njegov osebni predstavnik dr. Re in. ki so obtoževale demokrist-jansko stranko ne le, da ne podpira vlade, temveč da deluje celo za njenim hrbtom (šlo je za neka zagotovila javnim uslužbencem v zvezi z njthovo stavko). Nekoliko ga pa je izzval tudi De Gasperi s člankom v demokristjan-skemts-glasilu «11 Popolos, v katerem je označil Pellovo vlado za «prijateljsko». Pella pa se je pritožil tudi nad Scelbo, ker je ta v Novari pozival k obnovitvi sredinskega bloka štirih strank. Tu ne gre samo za politična nesoglasja glede tega, kje naj demokristjani iščejo zaveznike, temveč predvsem za to: če se obnovi blok štirih strank, je Pellova «začasna» vlada opravila svojo funkcijo in ustvarjeni so pogoji za sestavo nove vlade po kopitu nekdanjih De Ga-sperijevih vlad, verjetno spet z De Gasperijem na čelu, morda pa tudi s Scelbo ali Piccionijcm. Pella pa lahko gre. Toda Pella, kot vse kaže, noče iti.
Na drugi strani pa je spet očitno, da mu demokristjani nočejo pustiti prostih rok, ob enem pa poskušajo s formulacijami o «prijateljski vladin in podobnim ločiti svojo odgovornost od Pellove. Deloma gre za željo, da nujn« začasnosti Pellove vlade ne bi bilo mogoče razlagati kot začasnost načela, da morajo btti demokristjani nujno na vladi, deloma je pa tudi Pella z’ nekaterimi zaletavostmi omajal zaupanje v absolutno resnost njegove politike. Ker mu je popolnoma zmanjkala podpora stranke, poskuša pella vso stvar opraviti čim bolj javno, da bi v javnosti ustvaril vtis, da je on tisti, ki skrbi, da bi imela Italija čim bolj stalno vlado.
Ostale politične sile v Italiji ostajajo v tem hišnem prepiru bolj ali manj nevtralne, pri tem pa ni težko opaziti njihove želje, da bi se sedanji položaj vladne negotovosti čim bolj podaljšal. Kom-informisti upajo na lažje u-spevanje svoje demagogije v položaju politične nestalnosti m socialne mizerije, desnica, zlasti najbolj neposredno zainteresirani monarhisti pa u-pajo, da bodo tako počasi prilezli v vlado. Možnost razkola v demokrrstjanski stranki bi jim te upe še povečala. Ce pa upajo monarhisti, da bo Pella ali njegov naslednik počasi moral zaviti na desno, upa Saragat, da bo moral iti na levo in temelji na tem upanju svojo politiko, ki v svojem osnovnem računu sicer ni zgrešena, ki pa je vse preveč neodločna in premalo jasna — saj verjetno ni jasna niti vodstvu PSDI — da bi obetala velik uspeh.
7. junij, ki je nenadoma porušil parlamentarne osnove nemotenega demokristjanskega monopola na oblast, je sprožil v Italiji veliko politično vrenje, iz katerega sta dva izhoda: ali zares orientacija na levo z boljšo socialno, gospodarsko in sploh notranjo politiko (z nujnimi refleksi tudi v zunanji politiki), ali pa uvajanje nove diktature fašističnega tipa. Samo glasilo PSDI ugotavlja, da je položaj v Italiji presenetljivo podoben položaju iz let 1920-21.
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vieme z rahlo pooblačitvijo.	— Včerajšnja	najvišja
temperatura v Trstu je bila	8.7 stopinje;
pa 2.1 stopinje.
najmzja
TRST, nedelja 27. decembra 1053
PRIMORSKI DNEVNIK
I i»Kv\ik »i.<>v.:x<Kv V I ■ A1.1.11 I OGLASI OGLAŠANJA
V ITALIJI RAZDELILI 27 „NAGRAD ZA DOBROTE"
MED PRVIMI NA6RAJENCI Alojz Kocjančič iz Doberdoba
Pet let je skrbel za nekega gluhonemega, ki je pred časom umrl - Sedaj pa je prejel v oskrbo dve dekleti - Ali ne bi tudi pokrajina pokazala nekaj človeko*
Ijubja do občin, kakršna je Doberdob, ki ima veliko brezposelnih in velike potrebe
»OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, KI SAM NE OGLASA«.
(Herbert Casson)
Kot vsako leto so tudi letos pred božičnimi prazniki podelili posebno nagrado osebam, ki so s svojimi dejanji pomagale raznim bolnim ali ponesrečenim osebam lajšati trpljenje. Komisija je od vseh strani države prejela mnogo navodil ni opozoril, tako, da je morala večkrat zasedati. Končno je komisija, katero so sestavljali priznani pisci in javni delavci, podelila 27 nagrad imenovanih «Nagrade za dobroto«.
Prvo ime na spisku '27 nagrajenih je ime Alojza Kocjančiča iz Doberdoba Obrazložitev njegove nagrade sestoji v nekaj vrsticah, v katerih je povedano, kako je Kocjančič, čeprav v skromnih možnostih, pet let vzdrževal z obleko, hrano in stanovanjem nekega gluhonemega moškega, ki je pred kratkim umrl; z njegovo smrtjo pa Kocjančič ni prenehal z dobrodelnim delom, temveč je prevzel na svoje rame tudi dve dekleti, ki ju je vzgajal, kot da bi bili njegovi hčerki. Alojz Kocjančič ie zatorej bil nagrajen z nagrado, ki vsebuje «Zvezdo dobrotnico« ter 100.000 lir. Poleg njega je bilo nagrajenih še 9 drugih dobrotnikov z istimi darili ter 17 z darili manjše denarne vrednosti.
Primer nagrajenega Kocjančiča kaže. da se prav v krajih, ki' so po prirodi najbolj siromašni, kjer je zemlja pre-
Š PO R 7
V ponedeljek v Melbournu
AVSTRALIJA-ZDA za Davisov pokal
MELBOURNE. 26- — Danes so izžrebali pare za finalni teniški dvoboj za Davisov pokal med Avstralijo in ZDA. ki se bo začel v Melbournu v ponedeljek. Izid žrebanja je razveselil Amerikance, ker sodijo, da jim daje večje upanje na zmago, ki se je sicer zdelo minimalno. Prva bosta namreč nastopila Avstralec Lewis Hoad in Amerikanec Vic Seixas. Hoad, ki je še zelo mlad (ima 19 let), je letos dosegel večje uspehe kot Seixa.s, vendar računajo Amerikanci s psihološkim faktorjem. ker Hoad - Seixasa še nikoli ni premagal. Drugo igro v singlu bosta odigrala Ken Roseivail (Avstralija) in Trabert (ZDA). V doublu bo.sta ZDA zastopala Trabert in Talbert, Avstralijo .pa Hoad in Roseivall.
Kapetan avstralskega moštva Hopman napoveduje, da bo Avstralija zmagala s 4:1.
Davisov pokal brani Avstralija, ki ga je ;ani osvojila prvič po dolgih letih - točneje, po letu 1939. Športni babje-verniki so to vest sprejeli s strahom, kajti dotlej je Avstralija samo dvakrat zmagala v tekmovanju za Davisov pokal in obakrat je po nekaj mesecih izbruhnila vojna - leta 1914 in leta 1939. Letos pa se črnogleda napovedovanja, kot je videti, niso izpolnila.
HOKEJ NA LEDU
Švedska-ČSR 3:2
STOCKHOLM, 26.	— V
dvoboju dveh najmočnejših evropskih moštev v hokeju na ledu je Švedska danes premagala CSR s 3:2. Tekma je bila na olimpijskem stadionu v Stockholmu.
•k * -k
INNSBRUCK, 26. — Včeraj zvečer ie v tekmj v hokeju na ledu milansko moštvo «Diavoii rossi« premagalo mestno reprezentanco Innsbrucka z 2:0 (1:0, 1:0. 0:0).
Vzbodni Kcrliu .
zahodni ItcrIiu v nogometu H:2
BERLIN. 26. — Na stadionu «Walter Ulbricht« v vzhodnem Berlinu je bila včeraj nogometna tekma med reprezentancama vzhodnega in zahodnega Berlina. Zmagal je vzhodni Berlin s 3:2 (2:0). Tekmo si je ogledalo 55.000 gledalcev, od katerih jih ie 10.000 prišlo iz zahodnega dela mesta
# P #
LIZBONA, 26. — Argentinsko nogometno moštvo «Indi-pendiente« je premagalo lizbonski klub «Bentica» z 2:1 (0:1).
* * *
LUKSEMBURG, 26. — Dunajski «Rapid» je premagal luksemburško nogometno moštvo «Jeunesse» iz Escha s 6:3 (4:2).
* * *
LIZBONA, 26. V prijateljski nogometni tekmi ie «Boca Junorsi iz Buenos Airesa premagal domači «Sporting s 4:0 (2:0).
* * *
BARCELONA, 26.	— Vče-
raj je domači klub «Barcello-na» v prijateljski nogometni tekmi premagal dunajsko «Au-strio« s 3:2 (1:0).
več uboga, da bi preživela vse svoje prebivalce, najdejo dobri ljudje, ki svoj košček kruha delijo s sočlovekom-trpinom, ki bolj kot drugi potrebuje pomoči Ta primer bi mogel biti poučen predvsem za pokrajinske oblasti. Po njem bi se morale ravnati in pomagati tistim občinam, ki so najbolj potrebne, ker_ je življenjski obstoj tamkajšnjih prebivalcev odvisen od zaposlenosti v podjetjih in pri javnih delih.
Avtobus v Trst
ne gledališko predslavo
ZSPD v Gorici sporoča vsem tistim, ki so se odzvali povabilu za izlet v Trst na gledališko predstavo Nušičeve komedije «Narodnj poslanec« in na koncert zbora ljubljanske Glasbene Matice, da odhaja avtobus iz Gorice DANES TOČNO OB 14 15 URI IZPRED KAVARNE BRATUŽ
ljavo nakazila za bencin in drugo tekoče gorivo. Vsi tisti, k:	imajo	navedena	nakazila,
naj kupijo bencin do določenega dne, kajti po tem roku ne bodo nakazil obnovili.
Trgovska zbornica sporoča, j da zgubijo 31. decembra ve-1
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49.
K I M O
CORSO. 15:	aPe.smi. pesmi,
pesmi...«, barvni film, A. Lualdi in F. Interlenghi. VERDI. 15: «Oni bodo živeli«, Bogart,
CENTRALE. 17: »Kavalir puščave«, barvni film. R. Scott in J, Leslie.
VITTORIA. 15: ((Cesarske vijolice«. barvni film. MODERNO. 15: «Zarota upornikov«, G. Mac Rae.
KINO STANDREž. ((Tarzanov bes«, ob 17., 19. in 21.
0 o o o
8 99
ISKRA
U
o
o
o
o
o
o
o
o
o
MujmCnciitah
I
predvaja danes, v nedeljo 27. in jutri, v ponedeljek 28
barvni film družbe «Universal International«
»POTOPLJENO MESTU"
igrajo ROBERT RYAN, MALA POWBRS; v torek 29. in v sredo 30. decembra barvni film
»ROPARJI"
igrajo ROD CAMERON, ILONA MASSEY;
v četrtek 31- decembra in v petek 1. januarja 1954 pa
zabavni velefilm
„7.» VSE JE PROSTOR"
z igralci GARY GRANT, BETTY DRAKE; v soboto 2 januarja 1954
»SORTA 3 R“
igralci GINGER ROGERS. RONALD REAGAN. PRIDITE VSI !	OGLEJTE	SI JIH VSI !
tovarna za elektrotehniko in iino mehaniko v Kranju sprejme takoj:
1. Več elektroinženirjav, in sicer: za razvoj telekomunikacijskih naprav, merilne tehnike in jakotočne naprave
2. Strojnega inženirju za konstrukcijo elektro orodja in elektrostroinega inženirja za razvoj kinoaparatur
3. Več elektrotehnikov in telelonskih monterjev za telefonske centrale
4. Več komercialistov z večletno prakso in znanjem tujih jezikov
PomiHbn z osebnimi podal hi, npisnm dosedanje zaposlitve iu hrulimo življenjepisom poslati na naslov: „ISKKA“ Kranj
INVALIDSKO PODJETJE
-PUŠKAR
-LJUBLJANA, Gosposvetska c. 12—
nudi po najnižjih dnevnih cenah ves lovski in ribiški pribor. — Kupuje in prodaja vsakovrstno orožje ter ga v lastni delavnici popravlja. — Bronira in izdeluje kopita.
ZA ŠPORTNO STRELJANJE:	kupuje, prodaja
in popravlja vse vrste zračnih pušk. Vedno na zalogi «Diabolo» kroglice in tarče. LOVCE'! poini dimne in brezdimne naboje vseh kalibrov in jemlje v napolnitev že rabljene tulce. ZA RIBICE kupuje in prodaja ves ribiški pribor kakor palice, blestivke, trnke in Neilon.
Vsem svojim odjemaicem. lovcem, ribičem in športnikom želj kolektiv uspehov polno novo leto 1954.
Tvrdka M. SOSIČ-SOSSI
OPČINE Trg Monte Ra k - Tel. 21-155
Za gornjo okolico zastopstvo Štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog znamke
„Z0PPASS“
Zastopstvo „LIQUIGASA“
Nabavite ga lahko v Bazovici, v Padričah, v Gro-padi, v Trebčah, na Konkonelu in v Velikem Repnu
Kompletni kuhalniki na tri plamene za „LIQUIGAS", cena 8.500 lir po lOOO lir za mesec
Prodaja vsakovrstnega električnega materiala in električnih strojev za gospodinjstvo
Prodaja raznovrstnih radioaparatov najboljših znamk
Prevzamemo vsakovrstne električne instalacije
Prodajamo tudi na obroko • Oono ugodno
Ivan Ribarič
Uvoz — Izvoz
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjavo NA DROBNO — NA DEBELO
Vseh vrst trdega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd.
Prenomemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST Ul. Crispi št. 14 — Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Milizie 14 — Tel. 96-510 Telefonska štev. stanovanja 95-918
GEOMETER
izdeluje načrte za hiše in vile, zemljeknjižne in katastrske mape (tavolare) ter meri in preverja zemljišča. — Umik pisarne od 17. do 19. ure. Brezplačne informacije in tehnični nasveti.
TRST' - UL. CORONEO ST- 1/II1 - TEL 5960.
Ne bn vam žcil, aha si boste nabavili čevlje v trgovini
r.7
1
TRST - Trg tra i Rivi 2.
Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov
TRG GARIBALDI 11
tel. 90-280
Najmodernejša izdelava tajerjev plaščev — velika izbira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave.
MOTOM 48 CCM
Cudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline In nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila
Zasionsivo „Gilera"
MOSCHtON & FRISORI TRST. Ul. Voldirivo 36 tal. 23-475
Velika izbira vseh vrst kuhalnikov in štedilnikov na plin, tekoči plin, elektriko, les in premog, najboljših znamk - Električni hladilniki in hladilniki na led - Najlepši darilni predmeti, servisi iz porcelana, umetniške keramike, stekla in kristali
Prvovrstno posrebreni pribor in pribor iz nerja* večega jekla-Vse za gostilne, bare, dom in kuhinjo
C
PLAČILNE OLAJŠAVE
)
TRST - Trg sv. Ivana I (Piu/.za S. Cuiovautif - Tel. 50 19)
Tvrdka
TRST, Ul. Coroneo 3. Tel. 38 18
$ OfaiSampii plačila
STARA IN ZNANA TVRDKA
> - r
TULIAK
R0D0LF0
ki se je preselita v
15
tel, 95089
z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke
SIMCA
..	...........si
s Jcnžntm šivom za gumbnice, pritrjevanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira.
25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljivl stroji tn v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju.
OOOOGOOOOOOOOOOOOiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o
o
GRMID HOTEL TOPLICE
BLED
vas
vljudno vabi na
tradicionalno
silvestrovanje
Prepričani smo, da boste s postrežbo in prosto zabavo zadovoljni.
Naslednji dan bo otvoritev žičnice na STRAŽO v neposredni bližini hotela. — Gostom je na razpolago bazen s toplo termalno vodo (23 stopinj C) v samem hotelu.
CENE PENZIONA za.7-dnevno bivanje po 959 din dnevno; za 5-dnevno bivanje po 1000 din dnevno; za 3-dnevno bivanje po 1050 din dnevno.
Za cenjeni obisk se priporoča uprava hotela.
O
O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOv?
RADIO
Opozarjajo va^ na sledeče oddaje: Trst II.: 9.15: Slbven-ski motivi. 22.00: Prenos drugega dela koncerta ((Glasbene Matice« iz Avditorija. — Trst I.;	15.00:	Operna
glasba. — Slovenija: 9.40: Dopoldanski simfonični koncert, 19.45: J. Mačsenet: Werther, opera v 3- dejanjih.
BELTRAM
1MPORT e n.Valrtirivo3/l tel. «!>-»! « EJPORT
Odpremlja hitro po najnižjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države.
Pošiljajo se zdravila, tekstilno blago šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse, kar je potrebno.
Tvrdka " razpolaga z lastnim .skladiščem v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. Obrnite se osebno ali pismeno 4 na naš gornji naslov.
ČEULlIi dobre in poeeni
dobite za velike in male v trgovini
J&hip Tbevih niii
TRST, Utica Vasari Iti - tel. 89 661
Fii(> nalivno peto v dah,
STARŠI! ŠOJLARJI!
Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKARNI
U. BERNARDI - UL Mazzini, 44
TEL. 93-667
dobi v dar eno dobro nalivno pero
VSE ZA ŠOLO PO ZMERNIH GENAti
NALIVNO PERO BERNC1H JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.- LIR - 1 LETO JAMSTVA
Tovorni prevozi ♦ Tel. št. 5608 O Osebni avtobusni prava**
A V TOGARAŽA^Z
MEHANIČNO DJKT.AVIVICO
TRST - Ulica Morerl 7.ROJA*
KAROSERIJA
izvršuje vsa popravila avtomobilov in predeluje D karoserije
Trst, Ul. Uologim 48 - t«l.
a
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA-
MDR. UOntZDRCIl TRGOVCEV Z JESTVIN^1
T R ST - Ul. Valdirl-vo 3, lei. '
Krojačnlca Petelin
NABREŽINA st. 145
izdeluje moške m ženske plašče, obleke, zenske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju.
CENE ZMERNE
Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn.
Katic Franc
i r
lil
&
vum
T K S T
Ut F. Crispi 15
Telefon 952U
111
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 št. 6 HI. nad. - Telefon številka »3-808 In »4-638	— Poštni
predal 502	— U-HAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od IS - 18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak nun vtilne v širini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 lir — 'la FLRJ za vsak mir. širine I stolpca za vse vrste oglasov po 29.. din. — Tisk* Tiskarski zavod ZTT — Podruln. Gorica Ul, S. Pelliro 1-11 Teč 33-82 — Rokopisi se ne vračajo
.. mesečno 210 din.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod iv, zaiozpa Slove-Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozeriL tiska.	^	%,OZ	_	TfSt
nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 -• Izdaja Založništvo tržaškega ns