f«£acaa paaf^n* c sirovim. Leto XVII.. št. Ljubljana, nsflelja 1, ns^ensfesra I93S o pravm&tvo; ^uuijauA, ojiaiije va iillca & — Teletoo »122. 3128. 3121. 3125, 3126F uoseratm oddeieit: ujuDljana, Selen* Durgova ol tt. — Tel 3392, 3492. eodružnlca Maribor; Gosposka allcs itt. IX — Telefon St. 2455. foiružDlca Celje: Kocenova ulica fit — Telefon 190. tiaCunl pri podt. ftek. za v oditi: Ljubljana St. 11JJ42. Praga filslo 73.180. Wlen 91 10S241 Vseh mrtvih dan Vseh svetih dan in dan vernih duš, dvodnevni praznik otožnih spominov na pokopane upe in nade, na srčne bolečine in obup, a vendar tudi spomin, ki prikliče ublažujočo solzo v oko in poveže človeško srce s tajnostmi nad-zemeljskega življenja ter s skrivnostmi davne preteklosti in daleke, nejasne bodočnosti. Praznik neposredne povezanosti človeka, rodbine, staršev in otrok, moža in žene, prijatelja. Preko družinskega okvira, nad neposredne ljubezenske in prijateljske vezi pa se dvigata ta dneva v praznik občutja notranje povezanosti naroda z vsem, kar mu je njegova preteklost dala velikega in lepega. In tako prižigamo svečke in polagamo cvetje na grobove ne samo svojim najbližjim in najdražjim, temveč se pobožno spominjamo velikih mož, ki so narod vodili k napredku, a tudi nebroja neznanih žrtev, katerih kosti so vzidane v temelje narodove eksistence. Mnogo solza pade na ta dneva na sveže grobove. Ali nič manj rosnih oči ne gleda na lučke, ki brlijo tja v znane in neznane daljave h grobovom v tujini, kjer trohnijo neštete kosti naših očetov, bratov, mož in sinov, ki jih je najod potrosil na težki mukepolni poti svoje preteklosti. In v otožno zvonjenje mrtvaških zvonov odmeva neznano odkod turobni zvok mrtvih legij, ki so v borbah, v trpljenju, v mučeništvu nosile zastavo osvobojenja. Praznik pietete je vseh mrtvih dan. Ena najlepših lastnosti našega slovenskega človeka je njegovo spoštovanje do mrtvega brata. V poslednji gorski vasici se neguje grob z isto ljubezni polno skrbnostjo, kakor na razkošnem mirogoju prestolniških grobnic. Spoštovanje pred tihim veličastjem smrti in občutek, da grob pokriva ne le kar je umrljivega na človeku, temveč da ob njiem nehata tudi strast in sovraštvo, je splošno človeška lastnost. Reči smemo, da je pri našem človeku še posebno plemenito izoblikovana in da jo smatra za eno glavnih zapovedi svoje življenjske morale. Zlasti v viharju političnih strasti, ki razjeda narode in države, bi ra smeli pozabiti tega opomina današnjega praznika. Naš narod ima globok občutek za to, kaj je prav in kaj ni. On je morda politično naiven in demagoška rečenica najde pri njem poslušna ušesa. Dovolj je že v njem tudi južnjaškega temperamenta, da razume in celo z vnemo sodeluje v najostrejši politični borbi in da se veseli dobljene zmage nad nasprotnikom. Toda navzlic temu je njegova srčna omika vendarle tako globoka in resnična, da izbruhi sovraštva, ki podirajo mejo pravice in resnice, mejo onega primitivnega spoštovanja, ki smo si ga med seboj dolžni vsi, prijatelji in sovražniki, izzivajo v njegovi duši povsem drugo reakcijo, kakor pa so sejalci sovraštva pričakovali in računali. Zdrav organizem naroda reagira proti bacilom srčne pokvarjenosti in dejanja slepega sovraštva, o tem smo trdno prepričani, izzivajo tudi v vrstah tistih, ki naj bi jih odobravali, obžalovanje in obsodbo. Toda tudi zdravo človeško telo podleže sistematičnemu okuže vanju in marsikateri dogodek zadnjega časa nam je dokaz, kako težka moralna škoda se povzroča s sistematičnim zastrupi j eva-njem ljudske duše in z nebrzdanimi izlivi sovraštva proti nasprotniku. Reakcija se pokaže dostikrat povsem drugod, nego so zastrupljevalci želeli in vsi ki jim je kulturni nivo našega ljudstva pri srcu, se morajo zamisliti, kam lahko vodijo strasti, ki jih razve-žeš. Strup sovraštva je najbolj učinkovito sredstvo razvrata in pod zastavo sovraštva napram vsem, ki se nočejo slepo pokoriti, zmaguje komunizem. Pod isto zastavo bi hoteli spraviti naš narod vsi, ki mu želijo slabo: v medsebojni mržnji posameznih delov našega naroda naj bi razpadla Jugoslavija. In kdor seje tudi v naših domačih krajih mržnjo do uničenja eksistence in sovraštvo do in preko groba, ta pripravlja našemu narodu viharje, ki bi mogli uničiti same temelje naše kulture in našega napredka. Ob grobovih stojijo mlada pokolenja naroda. Ona pokolenja, ki Drevzemajo dedščino svojih davnih in neposrednih prednikov. Našla bodo najbolj sigurno obrambo proti strupu sovraštva v spoznanju, kako pretvarja črna zemlja mržnjo v blagoslov in preganjanja v poveličanje. Ob gomilah, ki pokrivajo prah naših Prešernov, Gregorčičev, Simonov Jenkov, Levstikov in Cankarjev, proglašenih svoj čas za zapeljivce našega naroda in škodljivce njegove morale ,iz istih ust danes doni pesem njihove slave. In kosti onih borcev in mučenikov, ki so nekdaj bili difami-rani in izvrženi iz narodnega občestva kot veleizdajalci, se blagrujejo kot plemenite svetinje iz najtežjega časa naše borbe za zedinjenje in osvobojenje Kar velja za Pantheon naših duševnih velikanov in naših herojev, to se izkaže todi t malem svetu našega vsakdanjega M** Cena i Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka, Naročnina znaša mesečno Din 25*— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. F1ANC0VI BOMBARDERJI OBSTRELJUJEJO MADRID Maščevanje za napad vladnih letal na letališče Francove vojske Žrtve napada po večini otroci in ženske Madrid. 31. oktobra, o. Protiofenziva vladnih čet na glavni fronti pri Madridu ie trajala ves včerajšnji dan. V boju eo predvsem uporabljali težke topove in letala. Kljub hudemu napadu so Francove čete obdržale kraja Torin de Velasco in Sežane. V!adne čete so se polastile edino železniške postaje, ki je oddaljena par km od Sessana. Prvi napad — 18 mrtvih nad 100 ranjenih Včeraj so Francovi letalci izvršili nenaden napad na Madrid, kar smatrajo kot maščevanje za bombardiranje njihovih letališč po vladnih letalcih. Letala so 6e pojavila nad Madridom zelo visoko v zraku, da so jih komaj mogli opaziti. Kmalu nato so se Francovi bombarderji spustili tako naglo nad središče mesta, da sploh niso mogli pravočasno alarmirati prebivalstva. Tudi topni-čarji protiletalskih baterij ni-o mogli pravočasno zavzeti ®vojega mesta, ker so bili pravkar pri obedu. Ko so pričele padati bombe, je zavladala med ljudmi, ki jih je bilo vse polno na ulicah, strašna panika. Na glavnem trgu Progresso je b^o polno otrok, ki so se igrali. Na sredo trga je padlo več bomb in se je igrišče pretvorilo v hipu v mlako krvi, iz katere so se pričeli razlegati obupni klici otrok in ženek. Na trgu je ob-ležalo mrtvih 18 otrok in 15 odraslih, po večini deklet in žen. Na bližnjih bulvarjih in ulicah je bilo ranjenih okoli loO ljudi. Nekoliko dalje od trga je težka bomba ranila 11 otrok, starih 5 do 8 let. Med ranjenimi so po večini ženske, ki so čakale 7 dolgi vrsti, da dobe svoj dnevni obrok mleka. Pred svojim odhodom s0 Francovi brzi trimoforni bombarderji tipe Junkers bombardirali tudi letališče Getafe ter ubili ob tej priliki 18 ljudi, dočim s« bilj štirje hudo ranjeni. Med ubitimi v predmestju Madrida je bi'o 18 otrok in 6 žensk. Drugi napad — 15 mrtvih 70 ranjenih Komaj se je prebivalstvo nekoliko pomirilo po prvem napadu, je sledil že drugi napad. Pri tem napadu so ponovno sodelovali trije brzi trimotorni bombarderji, toda tokrat tipa Savoia. Pri drugem napadu je bilo ubitih 15 ljudi. 70 pa ranjenih. Ena bomba je padla na šol^o ambulanto Rdečega križa. Madridska vlada trdi. da je bilo to bombardiranje i-zvršeno kot maščevanje za hud poraz Francovih čet pri strateškem mestu Torrejon dela Calzada. kier so vladni bombarderji včeraj ves dan obstreljevali nacionalistične utrdbe. Po sovražnikovem napadu na Madrid se je dvignila v zrak eskadrilja vladnih bonr barderjev ter odletela proti Sevilli, ki jo je popoldine dvakrat hudo bombardirala. Pri prvem napadu so vladni bombarderji zažgali dva hangarja, na porratkii pa s0 uničili tndi bivši glavni stan generala Franca in še dve letališči. Odvrgla s0 skupaj 20 težkih bomb po 100 kg. Iz Bilbaa poročajo, da je bilo vladno letalstvo tudi tamkaj zelo aktivno, zlasti v odseku. kjer se nahaja glavni vojni slan nacionalističnih čet, ki operirajo na prostoru okoli gore Uzucarreguev Boji za viš'ne pri Oviedu se nadaljujejo, "©slednja dva dneva 60 rudarji zavzeli vse važnejše strateške postojanke in tudi višine v okolici Ov'eda, tako da jih sedai sovražnik ne bo mogel napasti od zadaj. Preprečeno izkrcanje fašistov v Kataloniji Perpignan, 31. oktobra, o. Kakor poročajo z meje. je včeraj skušala neka nacionalistična vojna ladja izkrcati pri vasi Rosa s zultat praškega po šefa Uradni komunike poudarja, da se bodo zavezniški odnošaji med državami Male antante še poglobili Praga, 31. oktobra. w. Zunanji minister dr. Krofta je sprejel danes rumunske novinarje ter jim sporočil uradni komunike o bivanju rumunskega kralja na Češkoslovaškem, opozarjajoč obenem na absolutno soglasnost državnih poglavarjev obeh držav-in njunih vlad v vseh vprašanjih mednarodne politike. Komunike pravi: Pri razgovorih, ki so se nadaljevali med obema državnima poglavarjema ob navzočnosti češkoslovaškega ministrskega predsednika in obeh zunanjih ministrov in pri katerih so razpravljali o stališču Male antante v zadnjem času glede na razna zunanjepolitična vprašanja, se je ponovno poudarjala potreba, da se bo tudi v bodočnosti v popolnem sporazumu z beograjsko vlado ohranila smer dosedanje splošne politike. namreč, da se čim bolj potleb; skupnost treh držav Mrle antante. V podrobnem so nato precizirali postopanje glede aktual- nih vprašanj evropske politike. Proučili, uredili in pripravili so za rešitev celo vrsto vprašanj, ki se tičejo rumunsko-češkoslo-vaških odnošajev. Ugotovili so popoln uspeh obiska kralja Karola glede medsebojnega sporazuma in soglasnosti Male antante napram položaju v Evropi v zadnjem času. Kralj Karol se danes vrne v Bukarešto Praga. 31. oktobra, g. Rumunski kralj Karol se bo jutri popoldne vrnil ;z Bratislave v domovino. Danes je bil kralj na lovu v Židlohovicah, kjer je ustrelil več fnzanov. Ob 17. je odšel na grad Selovice. kjer se je odpočil. Predsednik dr. Beneš je bil danes v Pragi ter se ie ob 14 30 odpeljal v Se'ovice. kjer je bila zvečer in-i:niEa večerja. Jutri bo rumunski kralj se ppseii-ii Brno in Bratislavo ter se nato vrnil v Rumumii:;o. jagleiko-raski i*-; London. 31. ok;obia. A A. u.javijeno je bilo uradno poreč lo. po katerem se je po prednji nemško note. ki vsei.uje razne pripombe k načrtu brit. nsko-sovjt'tskega pomorskega dogovora, vršilo več razgovorov med britansko vlado in sovjetskim poslaništvom v Londonu. Uradni krogi se omejujejo na izjavo, da se bodo razgovori nadaljevali še nekaj čn>a: kij ib temu prevladuje v diplomatskih krogih vOevrvre« pravi, da so fašistični vojaški krogi, ki sedaj kontrolirajo Baleare, pričeli med prebivalstvom otočja propagirati plebiscit, s katerim naj bi ljudstvo zahtevalo avtonomijo. List sklepa, da se je pričela ta propaganda šele pc-tem, ko je bdi sklenjen poseben sporazum z generalom Francom. Turčija ostane nevtralna London, 31. oktobra, o. Po vesteh iz Carigrada je turška vlada sklenila oetati strogo nevtralna tudi v primeru, če bi ruske ladje prevažale skozi Dardanele mu nicijo in orožje. Turčija se bo pri tem sklicevala na svojo pogodibo, ki jo ima s Rusijo. Vatikan m vlada v Burgosu španski nacionalisti računajo na podporo Vatikana, ko bo njihova vlada prevzela vso oblast v Španiji Rim, 31. oktobra, b. V krogih, ki stoje zelo blizu generalu Francu, se doznava, da namerava nacionalistični! vlada v Burgosu poslali v Rim posebnega odposlanca, ki naj bistopil v stike z Vatikanom, ne da bi se spustil v uradna pogajanja. Potipa.1 naj bi samo, v koliko sedanja nacionalistična vlada že v naprej lahko računa na podporo Vatikana v primeru, da sama prevzame vso oblast v 5i*amiji, posebno v kolikor gre za njen kulturnopo':iitičen program, in kakšne predloge ima Vatikan za pobijanje boliševiške nevarnosti v Španiji sploh. Po informacijah iz zanesljivega vira se Vatikan v tem pogledu še ni določno izjavil in kaže precejšnjo rezeTviranost napram tem predlogom burgoške vlade. Vatikan bi prišel v zelo nerodno situacijo. ako bi kakorkoli da,l čuititi. da aktivno posega v potek izrazito političnih dogodkov v Španiji. Sv. cerkev seveda odkritosrčno pozdravlja protiboljševiške govore Španskih radio-postaj, posebno še, kadar se tako javno in nežen i rano zavzemajo za ohranitev krščansitva. G':ede državnopolitičnih tendenc nove vlade pa želi Vatikan ohraniti proste roke in ne želi že v naprej zavzeti nikakega stališča, še posebej pa odklanja kakršnakoli pogajanjt, ki bi ga. vezala. Vatikan bc še nadalje dajal vso svojo moralno onoro šnanskemu narodu kot celoti in tudi vsakemu poedinermi Spancu zase. noče se pa spuščati v zavzemanje stališča napram eni izmed obeh vrr jujočih se strank. Mussollnl bo danes razvil svoj mirovni načrt Izrekel se bo baje proti sodelovanju Rusije in se zavze* m al za svoj stari ideal direktorija štirih velesil Rim, 31. oktobra, b. V nedeljo ob treh popoldne bo obširni Stolni trg v Milanu priča velikemu dogodku. Napovedan je namreč velik Mussolinijev govor, ki bo v glavnem posvečen zunanjepolitičnim vprašanjem in bo v tem pogledu tvoril nekak uvod k dunajski konferenci držav rimskega bloka. Razumljivo je. da pričakuje javnost Mussolinijeve izjave z veliko napetostjo, ker se v splošnem domneva, da se bo Mus-solini dotaknil v svojem govoru prav vseh perečih evropskih problemov, kar spričo sedanjega negotovega mednarodnega položaja prav gotovo ni brez vrednosti in pomena. Dasi še vedno niso znane niti osnovne misli Mussolinijevega govora, zatrjujejo v dobro informiranih krogih, da bo Mussoli-ni razvil nov svetovni načrt, pri čemer bo izhajal iz pravkar zaključenega italijansko-nemškega sporazuma in povsem izključil iz sodelovanja Sovjetsko unijo, kakor si to želi Nemčija pod Hitlerjevim vodstvom. Kar se tiče Atiglije in Francije, bo Musso-lini skušal zgraditi porušene mostove, da bi se tako ustvarila podlaga za njegov davni ideal direktorija štirih velesil, ki naj bi bil protiutež proti sistemu kolektivne varnosti, katero sta do sedaj zagovarjala London in Pariz in se končno prepričala, da nima v sedanjem svetu nobene realne podlage. Iz Milana poročajo med tem o triumfalnem sprejemu italijanskega vodja ki je odpotoval tja že včeraj. Mussolini se je pojavil pred množico ljudi v uniformi vrhovnega poveljnika fašistične milice, ki ga je frenetično pozdravljala. Včerajšnji dan jo posvetil v glavnem ogledovanju važnih ustanov milanskega mesta. V rimskih diplomatskih krogih je včeraj zbudil veliko pozornost razgovor češkoslovaškega poslanika v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom. Državnika sta se v svojih razgovorih dotaknila zlasti perečih srednjeevropskih vprašanj, v zvezi z nedavnimi Cianovimi rrvzerovoromi v Nemčiji h> z napovedano dunajsko konferenco držav rimskega bloka. Sestanek Hitler-Mussofini Pariz, 31. oktobra, b. Rimski dopisnik »Intransigeanta« poroča, da mu je nemški poslanik v Rimu Hassel izjavil, da bo ▼ kratkem prišlo do sestanka med Hitlerjem in Mussolmijem. Uradno ta vest še ni po trjena. Francija potrebuje posojilo Pariz, 31. oktobra, o. V finančnih krogih se Sirijo govorice, da bo vlada prisiljena najeti 25 milijard frankov posojala za izvedbo svojega socialnega programa in izipopolnitev državne obrambe. Za to transakcije je po mnenju teh krogov sedaj najbolj neugoden čas in bi se razpis notranjega posojila lahko zaključil samo katastrofalno. Bitim se je zameril veliki industriji zaradi uvedbe 40-urnega dela na teden in devalvacije franka, ki je pervzrečila, da se je samo pri premogu cena dvignila za 60 odstotkov. Ni izključeno, da bo skušala francoska vlada najti sredstva pri Narodni banki ali pa najeti posojilo v inozemstvu, bržkone v Zedinje-nih državah. francoski poslanik v Skoplju Skopi je, 31. oktobra. AA. Ob 16. je prispel v Skoplje francoski poslanik Dampier-rc, da prisostvuje otvoritvi novega poslopja skopeljskega društva prijateljev Francije. Na postaji so ga sprejeli francoski konzul, ' Jlani uprave društva prijateljev Francije in rumunski konzul. i Ruski odgovor na nemške obtožbe Londpn, 31. oktobra. AA. Odgovor Sovjetske unije na nemške šn italijanske navedbe, da je sovjetska vlada oskrboval« madridsko vlado z moštvom in materija-lom, je danes prispel v London in ga bodo proučili na seji odbora za ne vmešavanje, prihodnjo sredo. Stavka pristaniških delavcev v Ameriki San Francisco, 31. oktobra, n. Ker j® strokovni odbor pristaniških delavcev na ameriški tihomorski obali sklenil splošno stavko, je pričelo danes stavkati 37.000 pristaniških delavcev. Delo poiiva v vseh pristaniščih ob Tihem morju in je prizadetih nad 350 ladij. Ves blagovni promet počiva. Ni izfcljučeno. da se bodo stavki pridružili iz solidarnosti tudi pristaniški delavci v atlantskih pristaniških. De'avstvo zahteva podaljšanje sednnje pogodbe. K državnemu prevratu v Iraku London. 31. oktobra. AA. Vladni krogi izjavljajo, da je državni prevrat v Iraku popolnoma notranja zadeva, ki ni v nobeni zvezi z dogodlki v Palestini in nima nobenega protibritanskega značaja, po tudi proti nobeni drugi državi ni naperjen. £. L. Gangl t Bolgari In mi v sedanjosti . I KAJ še NE VESTE, Nekaj let že opažamo, da se odgovorni državniki vselej zaustavijo v Beogradu, kadar se vračajo iz inozemstva v domovino. Pri nas se vsaj za krajši čas sestanejo s svojimi jugoslovenskimi tovariši Tudi to dejstvo dokazuje, da je jugoslovensko-bolgar-sko zbližan je postalo stvarnost, ki mora s njo računati viak, kdor je udeležen v politiki Balkana ali kdor se vsaj zanima za to politiko. Dokaz je to, da balkanske politike ne more več voditi in ji dajati prav-ca nihče, kdor bi hotel preko tetJa zbližania do svojih posebnih namenov in smotrov, ki bi hoteli preskočiti znano geslo: Balkan balkanskim narodom 1 Ti sestanki bolgarskih in jugoslovenskih državnikov, čeprav jim je skoro vedno odmerjen krajši čas, imajo poleg običajne vljudnosti gotovo večji in širši pomen. Z njimi se na zunaj dokumentira težnja po zbližanju obeh bratskih narodov, a se obenem tej težnji — kar je izredno važno — daje novih vzpodbud, da ne bi ostala samo v besedah, nego da dobiva vedno novih življenjskih injekcij. Danes, ko se položaj v Evropi skoro vsak dan menja in je stalen samo v svoji neetalnosti, je potrebno porabljati take sestanke in razgovore med državniki obeh južnih slovanskih držav, da ne obravnavajo samo onih vprašanj, ki se naravnost tičejo obeh sosed, nego da pretresajo mednarodni položaj vobče in razmišljajo o tem, kakšne učinke more imeti ta položaj na obe državi in kako bi utegnil vplivati na razmerje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Treba je mnogo državniške sposobnosti, širokih razgledov, ostre kritičnosti, največ pa objektivno mirne in stvarne razsodnosti, da se iz teh trenutnih domenkov oblikujejo temeljni kameni za stavbo skupnega dela in bratskega sožitja v bodočnosti. Problemov, ki segajo daleč v bodočnost, ne moremo uklepati v programe in podvige dnevne strankarske politike, ker se tok, razvoj in polet življenja sploh ne da sub-sumirati pod noben paragraf, še manj se da voditi in usmerjati od njega. Problem bodočnosti narodne celote in njegove so-visnosti in sorodnosti z najbližjim sosedstvom stoji izven pisanega zakona. Način reševanja vsakega narodnega problema narekujejo zdrava kri in bister razum, srce in pamet, kladivo in plug. Iz teh prvin na- | rodove celote, njegove razsežnosti in globine, ki gre samo od seljakovih žuljev do tvorniških siren, je sezidan oltar domovinske ljubezni, ki naj bi bila edini regulator vsega dejanja in nehanja vsakega državnika in ki je edina roditeljica nesebičnega napora za narodovo bodočnost — onega napora, ki oltar ljubezni lahko poškropi tudi s srčno krvjo. Dokaz — naš pokojni kralj! Kakor znano, je po njegovi tragični smrti naša država dala v 2enevi iniciativo za osnovanje mednarodne konvencije za pobijanje terorizma. Na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi se je bavila pravna komisija s tem predmetom in je sklenila, da se naj skliče mednarodna konferenca, ki bo dokončno predelala in sprejela to konvencijo. Pri glasovanju o tem sklepu pa se je vzdržal glasovanja bolgarski delegat, kakor sta se ga vzdržala madžarski in albanski. To dejstvo je zbudilo v Jugoslaviji toliko večje začudenje, ker je prej bolgarska vlada do te konvencije zavzela pozitivno stališče. Ta dogodek bi utegnil imeti nepovoljne posledice za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje, ako bi ga ob svojem povratku iz Ženeve in v svojem postanku v Beogradu ne pojasnil in ne obžaloval sam predsednik bolgarske vlade. Ta je v Beogradu izjavil, da se popolnoma oddvaja od stališča bolgarskega delegata v oni komisiji, kar bi on preprečil, da ni odpotoval iz Ženeve prej, preden je prišlo do obravnave tega vprašanja. Odločno je naglasil, da je Bolgarija za to konvencijo, in je energično zavrnil vsako domnevo, kakor da bi v tem vprašanju ne bilo popolnega soglasja med bolgarsko in jugoslovensko vlado. Iz tega se razvidi, kako koristni so taki sestanki in osebni stiki naših državnikov. Kakor je v interesu mirnega sožitja med nami in Bolgarijo likvidacija tega incidenta razveseljiva, tako utešljiva je tudi izjava ministra zunanjih zadev ČSR dr. Krofte, ki jo je dal v svojem velikem ekspozeju dne 22. oktobra t. 1. češkoslovaškemu narodnemu predstavništvu z ozirom na odnos Male antante do drugih narodov na Balkanu. »V Ženevi sem se prepričal o veliki privlačni sili Male antante do drugih držav, ki nam njihovi zastopniki večkrat izražajo svoje stremljenje do skupnega postopanja z nami v različnih vprašanjih. Obe državi Balkanske zveze, Turčija in Grška, čeprav nista članici Male antante, sta se že navadili, da njiju zastopniki v Ženevi z nami obravnavajo splošna vprašanja, ki so tam v razpravi. Posebno pa mislim na Bolgarijo, ki je njen ministrski predsednik Kju-seivanov v ponovnih razgovorih z menoj izrazil svojo odločno voljo, da hoče delovati na trajnem zbližanju in sistematičnem sotrudništvu z Malo antanto. Tudi zastopniki baltiških držav niso prikrivali želje, naj bi njihovo sodelovanje z Malo antanto v vprašanjih splošnega značaja postala zanje norma.« Potrebno je, da smo o teh vprašanjih, ki se tičejo zunanje politike naše kraljevine, bratske Bolgarije in Češkoslovaške ter drugih, nam prijateljskih in zavezniških držav, kolikor možno točno poučeni, da dobivamo Sokoli tudi z delom in prizadevanji odgovornih državnikov sankcijo za svoje delovanje, ki stremi po zapovedi slovanskega sokolskega bratstva za istimi smotri in ki že rodi zdrave plodove realne slovanske vzajemnosti. Naše delo sicer ni odvisno od te sankcije v nobenem oziru — ne v materialnem in ne v moralnem — vendar nam daje delo državnikov, ki stoji izven našega območja, ono zadovoljstvo, ki je edino plačilo za zavestno, smotrno in požrtvovalno službo v korist domovine. V tej zavesti že izvršene državljanske in nacionalne dolžnosti nam porajajo nove vzpodbude za pospešeno tvornost v istem zmislu, ki jo vsebuje delovni načrt našega prosvetnega in tehničnega udejstvovanja. V kolikor ti uspe hi prepričevalno in sami po sebi udarjajo na javno življenje, toliko bolj smo utrjeni v svojem gledanju na to življenje in toliko bolj smo upravičeni, da presojamo to življenje s svojih vidikov, ki jih ne kali in ne moti nobena graja in nobena hvala. Naj-jačji in najbolj samozavesten je tisti, ki veruje samemu sebi in je prepričan o notranji vrednosti ideje, ki ji služi. Nismo domišljavi, da bi pretiravali; saj stoje dejstva pred nami: vse junaški in so-kolski zlet leta 1935 v Sofiji, ki je bil manifestacija bratske sloge in ljubezni. V teku dobrega leta od tega zleta smo dobili novih potrdil, da smo na pravi poti. In zdi se, da na temelju takega dela in v novi zgradbi bratskega sožitja nikdar več ne odjekne obupni krik Hrista Boteva, »kako prodaja brat brata«, temveč da se obnavlja sijajna doba iz druge polovice minulega veka, ko se je — s tem krikom presunjena — takratna omladina trum orna zbirala ob zastavi edinstva našega Svetozara Markoviča m Pere Todoroviča. Izmenjala so se do danes in se še bodo izmenjala samo imena. Pozitivno ustvarjajoča in zmagovita moč naše misli pa ostane, in sicer toliko bolj gotovo, ker je že zajela široke plasti naroda to-stran in onostran državne meje. Predsednik vlade se vrača Iz Ankare Carigrad, 31. oktobra, o. Predsednik jug-oslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel danes na povratku iz Ankare ob 14.30 v Carigrad. Z njim so prispeli tudi zastopniki predsednika turške vlade Izmeta Inenija in zunanjega ministra Faiždija Ar asa, jugoslovanski poslanik v Ankari Branko La-zarevič, generalni konzul v Carigradu Vukotič, trgovinski ataie dr. Mihajlovič in jugoslovenskl novinarji, ki ga spremljajo na njegovem potovanju. Na postaji so ga sprejeli carigrajski župan ln mnogi vojaški ter civilni dostojanstveniki. Na peronu je bila postavljena častna četa z vojaško godbo, ki je cdsvirala jugoslovensko in turško himno. Dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu >Pera Palače« in ostane še dan ali dva v mestu kot zasebnik. V Ankari in v Carigradu mnogo komentirajo izredno pozornost, ki jo je predsednik republike Kemal Atatiirk izkazal predsedniku jugoslovenske vlade za velikih slavnoati ob trinajstletnici republike. Obenem poudarjajo, da je še v svežem spominu obisk kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja v Carigradu, po katerem je Kemal Atatiirk nadaljeval z vso odločnostjo delo za okrepitev prijateljske zveze med Ju- goslavijo in Turčijo. Uradna Turčija vidi danes v kraljevini Jugoslaviji kooasoMdi-rano in močno državo, ki predstavlja glavni element miru na Balkanu, v jugovzhodni in podunavski Evropi. Današnja Turčija se pod vodstvom Kemala Atattir-ka razvija v moderno in krepko državo, ki bo v bližnji bodočnosti postala močan činitelj miru v mednarodni politiki. Turčija želi v tej svoji misiji, da bi tudi v bodoče imela za iskrenega zaveznika Jugoslavijo in gotovo je, da bo Kemal Atatiirk še z večjo odločnostjo nadaljeval politiko zbližanja in zavezništva, politiko bratstva, ki jo je uvedel s pokojnim kraljem Aleksandram Uediniteljem. Pred svojim odhodom iz Ankare je dr. Stojadinovič izjavil novinarjem: Zelo sem zadovoljen s svojim bivanjem v Ankari in z rezultati, ki so bili doseženi v razgovorih s predsednikom republike Kemalom Atatiirkom, predsednikom vlade Izmetom Inenijem in zunanjim ministrom dr. Ruždijem Arasom. Z veliko radostjo sem se prepričal o popolni iden-tičnosti naših naziranj glede skupnih interesov obeh držav. Turčija za Jugoslavijo ni samo običajna zaveznica, nego tudi iskrena prijateljica. Novi italijanski poslanik o pisanju italijanskega časopisja Beograd, 31. oktobra, o. Sinoči je prispej v Beograd novoimenovani italijanski poslanik Mario Indelli. Na železniški postaji so ga sprejeli šef protokola našega zunanjega ministrstva Ma-rinovič in vsi člani italijanskega poslaništva. Prisotnih je bilo tudi več jugo-slovenskih novinarjev, ki so bili obveščeni o prihodu novega poslanika. Minister Indelli se je z novinarji nekaj časa razgovarjal in jim med drugim izjavil: »Kar ste čitaJi v italijanskih listih o odnošajih med vašo in mojo državo, je izraz mišljenja vsega italijanskega naroda. To mnenje je realno v vsem našem ljudstvu in je po tisku prišlo le do svojega javnega izraza. To vam lahko povem, ko prihajam v Beograd. Sicer pa upam, da se bomo še večkrat videli in se tudi o tem porazgovorili«- Točno plačuj »jutru« naročnino Varuj svojesm zavarovalnino da ml danes Izdelujemo blago ▼ angleški kakovosti po brezkonkurenčitili cenah? Cene natega blaga aa obleke bo od 120.— do 180.— dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIČ i KOM P. P A R A Č I N Tkanine za vsak tep ln vsak okna. TovaraiSke prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 In ▼ vsakem večjem mestu Jugoslavije. Beležke Debata o verskih strankah Zadnji »Kmebski list« razpravlja o nedavnem »S:ovenčevem« uvodniku, ki je med drugim trdil, da Slovenci nimamo verske stranke. Niti bivša SLS ni bila verska stranka v navadnem i>oinenu besede. da«i je v svojem programu poudarjala potrel>o, da je v javnem življenju treba negovati v«e tiste duhovne sile, ki eo do sedaj daja'e 6mer in poudarek narodnemu življenju. To prizadevanje ^o nekateri pomotno smatrali za klerikalizem, dasi v svojem jedru ni bU. Danes je vsako tako pomotno naziranje izključeno, ker eo v«e stranke z nekdanjimi programi po zakonu prepovedane«. >Kmetski list« beleži »Slovenčev« uvodnik kot dokaz za 6voje ponovne trditve, da je bilo v»e to, kar se je v Sloveniji izigralo za vereko stranko. samo nečedna, pregrešna in zato nemoralna zloraba vere. Saj se je celo presveto Rešnje telo izpostavljalo za zmago verske stranke- Vemo, da 6e je vzel dekanat blagopokojnemu dekanu Koblerju v Kranju zato, ker je deloval politično proti tedanji verski stranki. Vemo, kaj se je počelo e pokojnim župnikom Pibrom, Oblakom in drugimi, ki v bivši SLS niso mogli priznati verske stranke. Cerkvena oblast je bila absolutno im stoodstotno v službi te stranke in ji je dajala v očeh naroda čar prave in edine verske stranke. Bivša SLS , je čisto navadna politična stranka, kakor vsaka drug«* Za spremembo volilnega reda v Pokojninski zavod »Hrvatski dnevnik« prinaša dajši dopis iz Splita. V članku zahteva, da se spremeni dosedanji volilni re*| za Pokojninski zavod v Ljubljani na ta aačin, da se vsaj za nameščence odpravijo volilne kurije, ki jih je doslej pet. List dokazuje, da ta razdelitev nameščencev v nobenem pogledu ni utemeljena, in predlaga, naj tvorijo vse skupine zavarovanih nameščencev eno samo volilno edinico. Na enak način naj se določi volilni red tudi za nameravana nova zavoda v Beogradu in Zagrebu. Štirje cilji dr. Mačkovega pokreta Ivo Culič, eden mlajših ideologov v taboru dr. Mačka in zaupnik Seljačke sloge za Dalmacijo, je imel te dni v Splitu pro-gramatično predavanje, v katerem je postavil naslednje štiri glavne cilje hrvatskega kmečkega pokreta: 1. Kmet mora biti subjekt javnega mišljenja in ne njegov objekt. 2. Vsa zemlja mora preiti v kmetovo last. Država mora biti kmečka in mora gledati, da se bogastvo ne zbira v rokah poedincev, marveč v rokah vseh. To se bo doseglo po zadružnem delu Gospodarske sloge. 3. V kulturnem pogledu mora biti cilj sa-mobitna narodna kultura, ki je edina garancija, da se bo narod v mednarodni za-jednici priznaval in obravnaval kot posebna narodna individualnost 4. Kmet mora biti čuvar suverene narodove volje, ki je najboljša garancija za oču-vanje svobode in demokracije. Iz beograjske združene opozicije Beograjski listi beležijo, da sta se sestala v daljšem razgovoru gg. Ljuba Davidovič in Miša Trifunovič. V zvezi s tem sestankom pričakujejo beograjski listi, da bo postala akcija srbijanske združene opozicije zopet živahnejša. Njeni voditelji bodo zlasti stremeli za tem, da dosežejo v svojih vrstah popolno soglasje glede skupnega stališča v hrvatskem vprašanju, kakor je to zahteval dr. Maček v svoji nedavni izjavi dopisniku »Vremena«. Varčevanje v Jugoslaviji Ob priliki včerajšnjega svetovnega dneva štednje je bila v petek zvečer v Beogradu posebna akademija, na kateri sta med drugimi poročala ravnatelj beograjske mestne hranilnice dr. Novakovič m šef finančnega oddelka beograjske občine dr. Aranitovič. Oba sta soglasno konstatirala, da je šted-nja v Jugoslaviji še na zelo nizki stopnji in da je naša država glede števila ljudi, ki vlagajo svoje prihranke v denarne zavode, na zadnjem mestu med vsemi državami, v katerih se vodi o tem statistika. V Jugoslaviji pride na-tisoč prebivalcev komaj 27 vlagateljev, dočim jih pride v Rurouni-ja 28, na Madžarskem 49, v Avstriji 50, na Poljskem 61 in v Bolgariji celo 92. Skupna vsota hranilnih vlog v Jugoslaviji se ceni na 11.2 milijarde dinarjev. Od tega odpade na državne zavode 1.1 milijarde, na zasebne zavode z značajem banke 5.3 milijarde, na samoupravne hranilnice 2.6 milijarde in na zadružne zavode 2.1 milijarde. Povprečno pride na vsakega prebivalca 785 dinarjev hranilnih vlog, dočim je ta znesek na Češkoslovaškem 6.500 dinarjev. Predavatelja sta zahtevala, da je treba sistematično delati na eni strani za odstranitev momentov, ki odvračajo prebivalstvo od vlaganja denarja v zavode, na drugi strani pa za pripravljanje psihološkega razpoloženja za varčevanje v obliki hranilnih vlog. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in deževno vreme po vsej državi. V visokem gorovju sneži. Temperatura je v za-padnih in severnih krajih padla, v drugih se je dvignila. . Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno in megleno po vsej državi. Ponekod bo morda nekoliko deževalo. Temperatura brez posebne izpremembe. Solnce vzhaja ob 6.15 in zahaja ob 16.27. Dunajska vremenska napoved za danes: Po večini oblačno, od časa do časa padavine, nekoliko topleje. Gospod Smodej piše o volilnem terorju nacionalnih državnih uradnikov Zabeležili smo že prvi uvodnik, ki je izšel v glavnem glasilu JRZ, v beograjski »Samoupravi«, o občinskih volitvah v Sloveniji. Te dni je izšel o tem še drug uvodnik, ki ga je novi senator g. Smodej zdaj tudi podpisal, na čelo pa mu postavH naslov »Triumf politike dr. Korošca«. V uvodu pravi, da se stopitev treh bivših političnih strank 'ni izvršila morda zaradi tega, ker tako zahtevajo zakonski predpisi, ki izključujejo pokrajinske stranke, marveč zaradi tega, ker je to ideal strankinih voditeljev, ki hočejo, da se država uredi v sporazumu večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri nedeljskih volitvah je večina slovenskih voliloev z navdušenjem odobrila politiko JRZ. Nato popisuje g. senator volilno borbo, o kateri pravi, da poprej še nobena ni bila tako intenzivna in tako strastna. Proti JRZ so se združili vsi politični protivniki brez ozira na svoj program in na svoj nazor: kapitalisti in marksisti, nacionalisti m komunisti, mačkovci m fašisti. V nasprotju z uradnim poročilom, da je JNS dobila eno občino, trdi g. Smodej, da je JNS »rešila nekoliko občin le s pomočjo drugih strank«. Ne vemo, aH je bil g. senator 25. oktobra v Sloveniji. Svečano p« zatrjuje: »Volitve so bile popolnoma svobodne in izvršene v redu. Po nekod je bil teror, vendar ne s strani državnih oblasti, marveč s strani pristašev JNS in komunistov. V številnih slučajih so državni uradniki, pristaši JNS, kot uradni starešine zlorabljali svoj položaj in grozili podrejenim uradnikom, ako bi glasovali za JRZ. To je pač najboljši dokaz, da so bile volitve popolnoma rvo bodne.c Z napetostjo smo čftaH članek dalje, ker smo bili prepričani, da bo g. Smodej to »vojo obtožbo dokazal • konkretnimi primeri ln imeni. To ne bi samo odgovarjajo običaju njegovega tabora, marveč bi bila celo dolžnost. Vendar g. senator tega ni storil, marveč je takoj prešel na dokazovanje, da slovenski mačkovci pravzaprav niso pristaši dr. Mačka, marveč večinoma od komunističnih agitatorjev zapeljani ljudje. Zato mu pa pravimo mi, da je s svojo obtožbo napisal in podpisal grdo neresnico, in ga pozivamo, da nas zaradi te ugotovitve toži. Pravilnik k um ;vidacifi kmečkih Prvi obrok izračuna denarni zavod — Plačati ga bo treba v teku meseca novembra Beograd, 31. oktobra, r. Danes je bil objavljen pravilnik za izvajanje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Njegove najvažnejše določbe so: Uredba se nanaša na vse kmečke dolgove ki so nastali pred 20. aprilom 1932. Pod dolgom je razumeti tudi vse stranske obveznosti, ki izvirajo iz te obveze. Uredba velja za vse kmete, ki so bili kmetje takrat, ko so se zadolžili, in dne 26. septembra t. ,. ko je stopila uredba v veljavo. Uredba velja torej tudi za onega, ki je morda po 26. septembru prenehal biti kmet Enako velja za one, ki so po prejšnjih uredbah zaščito izgubili, a so jo po novi zopet pridobili, razen ako so zaščito izgubili zaradi zlonamernega oškodovanja upnikov. Kdo je kmet Kmet je oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic. V vsakem primeru pa se 6matra pri trgovcih in obrtnikih (z izjemo malih vaških trgovcev in obrtnikov), pri industrij-cih, aktivnih in upokojenih uradnikih, duhovnikih, advokatih, zdravnikih, inženjer-jih, notarjih, lekarnarjih in pri sličnih poklicih, da jim je ta poklic glavni poklic. Če kmet del svojega posestva daje v zakup, se smatra za kmeta po uredbi le tedaj, če daje v zakup manj od polovice posestva. Izjema velja le, ako zaradi bolezni ali drugih sličnih zadržkov ne more sam obdelovati zemlje, ali če je posestvo last nedoletnih otrok. Kmet je zaščiten, ako so njegovi obdavčeni dohodki večji od kmetijstva kakor od drugih gospodarskih panog. Odločilna torej ni višina davkov, marveč višina dohodkov, od katerih se davki plačujejo. Kot orna zemlja se smatrajo njive, vrtovi, sadovnja-ki, vinogradi, travniki in vsa ostala zemljišča, ki bi se lahko obdelovala, čeprav se morda ne obdelujejo. Stalni pašniki se ne smatrajo za orno zemljo. Merodajne so površine v državnem katastru, če pa bi se kataster v tem ali onem primerni morda ne skladal z dejanskim položajem, bo izvršila občinska uprava korekturo na zahtevo interesenta. Kateri dolgovi spadajo pod zašito Uredba se nanaša samo na one kmečke obveznosti, ki se glase na denar. Ako se terjatev glasi na zlato aJi na tuj denar, se po dnevnem tečaju preračuna v dinarje. Ako je dolžnik v svrho zagotovitve svojega plačila izvršil prenos kake nepremičnine na upnika, lahko sodišče na njegovo zahtevo razveljavi ta prenos, če se nepremičnina še nahaja v posesti upnika ali njegovih dedičev m če njegova pogodbena pravica do vračila posestva Se ni ugasnila do 20. aprila 1932. Znižanje dolga in druge olajšave po uredbi veljajo tudi za poroke, enako kakor za glavnega dolžnika in to tudi v primeru, ako porok ni kmet. V uredbi določeni roki za odplačevanje dolga začno za poroka teči od trenutka ko upnik od njega zahteva plačilo. Kar velja za poroka, velja tudi za tar kozvanega solidarnega dolžnika. Pri zadrugah z neomejeno zavezo, ki bo pod zaščito, se jamstvo zadružnikov omeji na desetkratni zadružni delež in na najvišji znesek 1000 Din. Po uredbi niso zaščiteni oni dolgovi, ld so kriti z ročno zastavo. Za take se smatra tudi vinkulacija hranilne knjižice in dolg po tekočem računu z ročno zastavo. Ne smatrajo pa se kot ročna zastava predmeti, ki so bili na dan uveljavljenja uredbe slučajno v rokah upnika. Ugotovitev višine dolga 61. 4 uredbe določa, da se do 20. aprila neplačane obresti prištejejo glavnici in je tako ugotovljeni znesek osnova za znižanje dolga. Pravilnik pojasnjuje, da se odplačila glavnice, izvršena do dneva uveljavljenja uredbe, odštejejo od glavnice pred zmanjšanjem. Obresti odi dolžni takoj dostaviti PAB. Obresti na terjatve po tekočih računih tečejo denarnim zavodom od 16. novembra tega leta. Dolžniki, ki trna jo vei nego 25.000 Dtn dolga, morajo v dveh mesecih po razglasitvi tega pravilnika vložiti prošnjo na sresko sodišče za znižanje dolga v smislu uredb«, Zahtevane priloge lahko predložijo kasneje- Odplačilni načrt ČS. 28 uredbe določa, da morajo ksoet}» znižane dolgove odplačati Privilegijem agrarni banki s 4.5% obresti v 12 enakih letnih obrokih. Pravilnik vsebuje odplačilni načrt, po katerem znaša letna anuiteta, ki jo je treba plačati vsakega 1. novembra, 10.60 Din od vsakih 100 Din dolge, I« prvi dve leti 10.50 Din. Plačilo prvega obroka V roku 20 dni od objave tega pravilnika morajo denarni zavodi pozvati vse svoje dolžnike, ki so diaslej uživali zaščito, razen one, za katere imajo podatke* da niso kmetje v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, da pod pretnjo sankcij iz čl. 48 uredbe (prisilna izterjava) takoj in neposredno dostavilo Priv. agrarni banki prvo anuiteto v smislu uredbe. Isti poziv morajo denarni zavodi poslati tudi onim dolžnikom, ki doslej niso imeli zaščite, o katerih pa imajo podatke, da izpolnjujejo pogoje • zaščiti. Denarni zavodi morajo tafcoj dostaviti PAB seznam vseh tako pozvanih dolžnikov skupaj s kopijo poziva in skupaj z začasnim izračunom prve anuitete, kri ga prav teko pošljejo dolžniku. Na osnovi teh podatkov bo PAB, če ji dolžniki ne bodo pravočasno plačali dolžnih zneskov, zahtevala izterjavo teh zneskov z ekseku-cijo preko davčnih uprav. Davčna uprava izvrši izvršbo na premičnine dolžnika, te pa ta izvršba ne da zadovoljivega uspeha, izvrši izvršbo za plačilo vsega ostanka v smislu čl. 48 uredbe na dolžnikove nepremičnine. Čl. 48 uredbe določa, da privatni upnik lafrko zahteva plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti, če dolžnik no plača dospelega obroka. Pravilnik sedaj pojasnjuje, da mora upnik najprej pismeno opozoriti dolžnika in mu pustiti za plačilo zapadlega zakasnelega obroka rok 15 dni. Naši kraji in ljudje Počastitev spomina mučenika Habiha Lesce, 31. oktobra. Za občino Bled, Radovljica in Lesce je pododbor Kluba koroških Slovencev priredil v sredo 21. t. m. v Lescah komemoraci- jo po pokojnem koroškem pevcu Mihi Ha-bihu. V farni cerkvi je opravil mašo zadu-šnico in mrtvaški obred g. župnik Avsec t vso njemu lastno iskrenostjo. Na to pa je bila v osnovni šoli koonemoracija. Zavedno očiteljstvo je dvorano primerno okinčalo s sliko Gos pes vete in prestola, imed katerima je bila med cvetjem slika pokojnega Mihi-ja. Uvodoma je pozdravil šolski upravitelj g. Knez aavzočne in zastopnike Kluba, nato pa je sledilo nekaj prisrčnih deklamacij, ki »o jih prednašali otroci, Bpommski govor je imel g. ravnatelj Špicar iz Radovljice, ki je orisal tamno stanje naSe manjšine na Koroškem in nas pripeljal skozi zgodovino do žalostnega dejstva današnjosti. Do srca bo segale besede g. Špicarja. ki je govoril o žrtvi iNTriškatarske podivjanosti na Ko-Toškern, mnčeniku Habihu. Rekel je: Kupa trpljenja koroških Slovencev še ni Izpraznjena do dna. Dne 13. septembra letos je dobDa slovenska Koroška novega mučenika. V prahu na cesti tam pri Škofijah nad Vrbskim jezerom se je zgrudil smrtno zadet od janičarskih udarcev kmečki fant, hodi-Ški pevec Milha Habih. Umreti je moral, ker je bil pošten Slovenec, ker je ostal zvest svoji materi in ker je ljubil slovensko koroško pesem. Kmet je bil, vreden potomec svojih očetov, ki so skozi rodove držali lepo zemljo tam med Dravo in Vrb-*kkn jezerom, da je ni ngrabil tujec. Pevec je bil, najboljših eden. Kakor je vsa zlata. dobra in lepa naša koroška pesem, tako Je bila zlata dobra in lepa pevčeva duša. On je dal za svoj narod vse. kar človek dati more. dal je življenje! Zato je naša dolžnost, da se tej veliki žrtvi primerno poklonimo in njen spomin dostojno počasti- mo. Vsem, ki imate srce za Koroško, mislite stalno na naše brate onstran Karavank. Otroci so pod vodstvom učitelja g. Rutar-ja zapeli »Vigred« in »Cez izaro«, nakar se je g. šolski upravitelj zahvalil za to, da je Klub izbral Lesce in šolo za to spominsko prireditev. Naposled je v kratkih in toplih besedah povdaril g. župnik Avsec še poseben pomen leške cerkve za koroško zgodovino, ker je bila le-ta ustanovljena od koroških knezov in nosi še sedaj na 6tropu presbiterija koroški grb. Bila je lepa, značilna prireditev, ki se jo je udeležilo dosti občinstva, posebno pa mnogo zavednega ženstva. Posebno prisrčnost pa je dala udeležba leške šolske mladine pod vodstvom narodnega in delavnega učiteljstva. ■—r. ku in Kamni5ko-Savinjis3rih Alpah v »Trgovskem lisitu« leta 1928., »Nekaj bilance o napredku Kamnika« v »Jugoslovanu« leta 1931. itd. Prišteti je treba tudi razne opozoritve in bodrilna pisma obeh sresrkih poglavarjev, kamniškega župana Kratnarja in drugih oseb. Na zborovanju, ki ga je sklical v januarju 1935. kamniški župan Kratnar, so interesenti (saj je bila za cesto vsa kamniška javnost in kamniški veljaki) ponovno (povzdignila svoj glas za necdložno reali-jacijo projekta. Ko je bil vstavljen v banovinski proračun znesek 300.000 Din, so lahlko letos 22. oktobra zakadili kramp v Kranjsko reber ob Črnivcu. Nanizali smo nekaj podatkov, še ve>č se jih najde v predmetnih spisih oblasrt-ne samouprave, odnosno kr. banske uprave, kamniške občine in obeh sreskih na-čelstev. Glavno je, do dobimo čimprej lepo planinsko cesto, ki bo tvorila neposredno izhodišče na Gojško in Veliko Planino, odcep na Volovleku, dolg 3 do 4 km, na višave Ojstrice in Planjave, v Robanov kot in v edinstveno Logarsko dolino. Vsi, ki so se bali. da bi utegnila nova cesta v item ali drugem pogledu škodovati, se bodo lahko prepričali, o nasprotnem, ko se bo ob njej razmahnil planinski in turistični promet, v predelih ob žuboreči Črni, Lučnici in bistri Savinji pa opomogel naš dobri kmet, katerega zemlja in pridelki bodo zrasli v ceni Slovo zaslužnega sodnika Konjice, 31. oktobra. Predstojnik sreskega sodišča v Slovenskih Konjicah scdni svetnik g. Gvidon Mihelič je bil 30. septembra upokojen Ko je dobil odlok upokojitve, je bil bolan in so zaradi njegove bolezni odpadli tudi poslovni večeri, katere bi mu bile z vso iskrenostjo priredile razne organizacije in mnogoštevilni njegovi prijatelji. G. sodni svetnik Mihelič je prleški rojak, pred vojno je služboval na Krasu, precej časa v Mariboru, v Konjicah pa je deloval i od 1. 1920. Poleg vseh vrlin odličnega prav- Krasen film z nadvse napeto vsebino! ANA DEMIDOVA Dejanje tega krasnega v režiji mojstra KARLA HARTLA izdelanega filma se godi v Petrogradu, Parizu, Londonu ... mamam Sybila Sshmltz in Kari Ludvik Diehl CARJEVA SVEČNIKA VELIKA ŠPIJONA2NA AFERA, LOV ZA DVEMA SVEČNIKOMA, KI NOSITA SMRT, ŽIVLJENJE, LJUBEZEN. Premiera DANES V KINU MATICI Med cipresami in križi na jeseniškem pokopališču Mrtveci so in to v veliko večji meri nego živi, ki vladajo narodom- Mrtveci so edini neoporečni gospodarji živečih. Mi nismo butare njihovih pregreh, vsi sprejemamo plačilo za njihove vrline. Gustav le Bon Nokaj minut stran od živahnega cestnega prometa, tja na jeseniško polje so se v zadnjih dneh pomikale skupine mož, žen in deklet s kopuljicamd in torbicami v rokah, da okrasijo grobove svojih dragih. Okrog grobov so natresli črne pršiti, poruvaii plevel, popravili gomile ter posu-1' ozke gredice z belim in finim peskom. Koliko globoke pietete in koliko nežne poezije in srčne omike voda svojce pokojnih, da leto za leto krase njivo večnega tr.iru, da bo lepa na njihov veliki dan in posvečena samo njihovemu spominu! Pred dobrimi 50 leti se je otvoril ta božji vrt. Od tega časa je zraslo na njem približno toliko gemil. koliko je živih ljudi v revirju. Te gomile krijejo telesne ostanke ljudi, doslih semkaj od vseh vetrov. Na levi strani pokopališča napravlja mogočen, a turoben vtis skala iz domačega marmorja, pod katero leže kosti 15 delavcev, ki jih je lefta 1904. zasulo pri gradnji karavanškega predora na Hruši-ci. Bili so Hrvatje in Slovenci, toda napisi na kamnu so s»nw nemški, znak ža-iostne polpretekle dobe. Na pokopaliških oglih so grobnice uglednih jeseniških rodbin, tam za velikim križem ob mrtvašnici pa leže med mladim drevjem telesni ostanki ljudi drugih veroizpovedi in onih, ki so sami obupali nad seboj. Vsi znani in neznani, domačini in brezdomci, ki jih je usoda zanesla na ta žalostni vrt, so tu našli svoj mir, smrt je združila vse brez razlike. Med pose-tniki pokopališča smo vi detli tudi starčke, ki so trudnih korakov prinašali cvetje na gomile svojih dogloletnih življenskih družic. Tu in tam se je čul pritajen vzdih, utrnila se je solza in oro-sila grob, ki hrani njene kosti in vzbuja spomine na mlade, skupno preživele dni. Tam ob gomili pa stoji mlada mati. Z oči ji polže solze na kupček zemlje. Tam spet dekle, ki ji je kruta smrt ugrabila njenega edinega, ljubljenega z vsem srcem ... Zelo lepo je jeseniško pokopališče na praznik Vseh svetih. Vrbe žalujke se klanjajo spominu pokojnih in pozdravljajo žive, ki hodijo tod mimo. Vsi grobovi so okrašeni z živopisanim jesenskim cvetjem. Prevzame te lepota barv, prijetno ti postaja pri duši, ko vridiš prihajati goste množice ljudi, ki prinašajo sveže cvetje in začno prižigati lučke na grobovih znanih in neznanih, da bo lep ta tihi vnt na ve-liiki dan, posvečen njim. ki globoko pod rušo sinivajo svoje večno spanje. M. SuŠnik. Dolga borba za cesto na Luče O gradnji te ceste je bilo pred kratkim priobčenih nekaj člankov oziroma notic-Ker se je po deset in desetletnem prizadevanju vendar le zasadila prva lopata, ni odveč, ako navedemo o postanku in razvijanju tega projekta nadaljnje podartke. Prva pobuda za zgradbo Luške ceste je izšla iz planinskih krogov. f)al jo je veliki planinec in ljubitelj naših gora dr. Frischauf že pred 60 leti. Kaj hitro pa je »poznalo gospodarsko važnost djirektne zveze Kamnik—Luče tudi prebivalstvo prizadetih občin, Luč in Solčave, mestne občine kamniške in ono v dolini kamniške Črne. Navzlic dogovarjanju kranjskega deželnega zbora s štajerskim — prvi je dal delati že tudi načrte — je stvar iz nemško nacionalnih razlogov zaspala in počivala tje do prevrata in še delj. Leta 1925. je »klical tedanji kamniški župan dr. Karba sestanek interesentov in predstavnikov, na katerem je bil izvoljen tudi posebni odbor. S tem je bila dana nova pobuda, žal pa odbor ni razvil prave nadaljne akcije. Za osnutek pa so se začeli znova zavzemati neposredno inte-tresirani krogi, od oblastvenih organov pa razen cestnega odbora prizadetih občin ;n kamniškega župana Kratnerja zlasti tedanji kamniški sreski poglavar dr. Ogrin in gornjegrajski sreski poglavar Vovšek. Nato je osvojil zgradbo luške cesi'e tudi oblastni odbor ljubljanske oblasti. Na njegov poziv je sklical cestni odbor kamniški sestanek kamniških interesentov za 5. oktobra 1928. Na tem sestanku so se zbrali načelnik sreskega cestnega odbora Gams Franc, gremija trgovcev Stergar Anton, oblasitni poslanec Novak Nande, kamniški župan Kratnar Franc, predsednik gostilničarske zadruge Cerer Anton, in menda tudi župana občine Gozda, Seno-žetnik, in občine Županje njive, Prelesnik-Ob uvidevnosti navzočih zastopnikov ter ob prizadevanju sreskega poglavarja dr. Ogrina je bil sprejet ključ o prispevanju krajevnih činiteljev k gradbenim in vzdr-ževalnninm stroškom (k prvim v izmeri so Sreski pogllavar je nato poskrbel, da prizadete korporacije sprejele formalne sklepe, katere je poslal v decembru 1928. leta. oblastnemu odboru. Ta je sprejel na seji 6. novembra predlog, da se napravijo načrti za zgradbo ceste na Luče. Naslednje leto je bil razpisan ogled trase, ki se je vršil ob krasnem vremenu 18-maja. Vsi udeleženci so bili očarani, ko so se razgledovali s pobočij visoke Kranjske rebri (ob Črnivcu) po nizko doli med strmimi bregovi ležeči dolini Črne (Volov lek 1029) in upirali svoje oči v pečine od Gojške in Velike Planine do Ojstrice v Rogača in Raduho. Po tem ogledu se je pričelo trasiranje proge in izdelovanje načrtov, ki pa se zaradi več zaprek do letos niso mogli realizirati, dasi so krajevni činitelji ponavljaili svoje zahteve. Predstavniki luške in solčavske občine so bili n. pr. tako zavzeti za projekt, da so grozili z akcijo za priključitev na kranjsko stran, ako se cesta ne zgradi. Tu je omeniati zlasti župane teh občin Plaznika, pozneje Kladnika in Poličnika, ki so takorekoč neprestano sftali na straži. Za realizacijo projekta so seveda nastopili tudi narodni poslanec Pustoslem-šek, okrajni zastop gornjegrajski i. dr. Ako pogledamo v razvojni tek, pa moramo ugotoviti, da na štajerski strani niso soglašali vsi interesenti z novo cestno napravo. Predvsem so ugovarjali trgovci in gostilničarji ob Savinjski dolini nizdol, ker so se bali, da izgube del dohodkov ob preusmeritvi prometa _ saj je predstavljala nova cesta najkrajšo zvezo med kraji: Luče—Kamnik—Ljubljana. Tudi so se oglašali planinci, češ da bo spet čista priroda okrnjena in da bo trpela čarovi-tost planinske pokrajine med črno in Logarsko dolino. Vse te pomisleke je bilo treba razpršiti in obdržati propagando za novo cestno progo živo. V to je posegel tudii tisk. V tem pogledu velja omeniti razne članke, n. pr.: Rudolfa Badiure izčrpni članek v »Jutru« leta 1926; dr. Frana Ogrina »Novi gospodarski in turistični razmah v Kamni- nika ga diči tudi izredna dobrotljivost, s katero si je pridobil ljubezen, zaupanje in hvaležnost ljudstva. Vsak teden mu je med uradnim dnevom kakih 100 ljudi razlagalo svoje križe in težave in za vsakega je imel dober nasvet ali pa tudi izdatno pomoč. Vse prebivalstvo je poznal in vsakega človeka je znal pravilno oceniti. Bil je tudi vzor narodno zavednega moža, zvest Sokol in požrtvovalen član vseh nacionalnih organizacij. Vseh njegovih vrlin in zaslug sploh ni mogoče našteti. Najlepše izpričevalo mu daje ljudstvo samo. Težko ga pogreša m povsod se čuje: Skoda, škoda našega svetnika! Pokoj bo užival n* posestvu, ki si ga je uredil v Poljčanah. Iskreno želimo, da bi ga po 35-letni vzorni službi užival zdrav in srečen. Kino Sloga, tel. 27-30 Danea ob 11. dop. po ceni 3.50 in 5.50 Din KAJNOV ŽIG Napeto! Kriminalno! Tudi tu pomaga Sargov KALODONT! V vmesnih pr&storft In skritih kotičkih Vaših zob, ravno tam preti nevarnost. Tam se zbirajo ostanki jedil, iz katerih se tvorijo povzročitelji tolikih zobnih bolečin. Vzemite Sargov KalodontI Čistite svoje zob9 z zobno ščetko od zgoraj navzdol in sicer ne samo na zunanji, temveč tudi na notranji strani zob. Ne pozabite očistiti vmesnih prostorov 1 Sargov Kalodont je edina zobna krema v naši državi, katera vsebuje že neštetokrat preizkušeni s u I f o r i c i n o I e a t, odpravi zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvoritev. —• "Ar Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vo* do Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. SARGOV ti, ker bodo z dajatvami skrbeli tudi za njih obstoj. Naš ugled naj bo v zavesti skupnih potreb in dolžnosti izboljšanja razmer. Kakšen ponos bo za Ljubljano, ako bo mogla, podprta z voljo vseh občanov, razglasiti: V Ljubljani ni več brezposelnih! Skrb za brezposelne Člani naroda, občine, družine imajo skupne interese, skupno veselje in skupno žalost. Čim odločnejše je zavest teh skupnih interesov razvita, tem popolnejši je narod, občina, družina. Za urejevanje skupnih interesov so ustanovljena oblastva in korporacije. Oblastva in korporacije svojega dela ne morejo izvršiti, ako niso podprta z voljo ljudi, ki spadajo v interesno skupino. V teh oblastvih se združuje celokupna volja ljudi iste skupine. Tak skupni interes je gotovo tudi skrb za reveže in brezposelne. Člani naroda ali občine, ki se zavedajo svoje pripadnosti k narodu ali občini, ne morejo biti hladni in brezbrižni proti revežem ali brezposelnim in ne morejo hladno opazovati trpljenja teh ubogih, ne da bi aktivno pomagali lajšati njih bedo. Omilje-nje bede revežev in zaposlitev brezposelnih je skupni interes vseh občanov, vseh prebivalcev mesta. Ta skupni interes zahteva, da vsi, prav vsi, sodelujejo na izboljšanju razmer. Zaveden občan ne bo dopustil, da ga oblastev šele pregovarja in sili k pomoči, temveč bo sam prostovoljno pomagal. Ako občani ne pomagajo, je znak, da niso vzgojeni v zavesti skupnosti in se ne zavedajo nalog te skupnosti. Ljubljančani pa hočemo, da tvorimo mesto, veliko občino, ne pa samo vrsto toliko tisooev posameznikov "brez skupnih interesov. Ljubljanska občina hoče biti izvrševate-Ijica skupne volje vseh občanov v tem nrav-cu, da ima namen brezposelnim preskrbeti delo in s tem zaslužek. Nikakih podpor, ni-kakih miloščin ne želi dajati, temveč le zaslužek. To voljo imajo gotovo vsi ljubljanski občani. Oni ne morejo te volje izvrševati drugače kakor s prispevki za zaposlitev brezposelnih. Mestna občina nabira s prostovoljnimi socialnimi dazatvami fond za zaposlitev brezposelnih, čim bolj bodo občani prepričani, da je socialno vprašanje, kolikor se tiče brezposelnih, rešeno z zaposlitvijo, tembolj bodo prispevali v mestni fond. In če bo zavest, da je zaposlitev brezposelnih stvar skupnega interesa vseh, postala splošna, bodo socialni prispevki visoki in stalni in beračenja bo konec, ker bo mogel vsak občan poslati delazmož-nega berača na mestno oblastvo, kjer bo dobil delo. Spomnimo se, da se nad pravimi berači t. j. nad starčki in delanezmožnimi ni nihče pritoževal. Toda zavednim občanom tudi tega beračenja ni treba natovori- Begati] e siromašnih vinogradnikov Iz Sromelj pri Brežicah nam pišejo: Zadnje čase so se pojavili pri nas razni mešetarji iz raznih krajev ter začeli begati naše zadolžene vinogradnike, naj hitro prodajo svoje vino m plačajo prvi obrok odplačil za svoje dolgove. Opozarjali so. da po zakonu zapade ta obrok dne 1. novembra, ob enem pa so jih strašili, da se bo od njih takoj izterjal celi dolg, da bodo izgubili zaščito, ako tega obroka ne plačajo pravočasno. Razume se, da pri tem ponujajo za vino po večini tako sramotne cene, da bi se morale za te prekupčevalce pozanimati oblasti. Zbegani ljudje ne vedo, kaj storiti. Nihče jim ne zna svetovati Tako je omogočena špekulacija prekupčevalcev, od katerih bi si mnogi radi kovali kapital iz bede vinogradnikov. Res je, da stoji v uredbi o kmečkih dolgovih 1. november kot dan plačila za prvi obrok. Toda niso še izdelani pravilniki, ki bodo urejevali izvrševanje te uredbe. Brez dvoma je, da bodo merodajne oblasti toliko uvidevne, da bodo uvidele, da 1. novembra veliki večini zadolženih kmetov in zlasti vinogradnikov ni mogoče plačati prvega obroka, posebno še, ker nobeden niti ne ve, koliko naj plača. Zato je treba počakati, kako bo ta zadeva urejena v pravilniku. Beda vinogradnikov v naših krajih je letos nepopisna. Zaradi neugodnega vremena in zaradi pojavov trtnih bolezni je moral potrošiti za obdelovanje vinograda dvakrat toliko kakor običajna leta, pri vsem tem pa je spravil pod obroč povprečno komaj polovico normalnega pridelka. Tudi če bi bile cene primerno višje, bi si vinogradnik komaj povrnil svoje izdatke, za lastno delo pa bi mu ne ostalo ničesar. Če pa sedaj izkoriščajo njegovo bedo še razni špekulanti, bo moral brez usmiljenja propasti. KINO UNION, tel. 22-21 Danes ob 11. dop. DEKLE IZ SCHWARZWALDA Cene: 3.50 in 5.50 Din Po volitvah v Stražišča pri Kranju Iz Stražišča pri Kranju nam pišejo: Zmaga dosedanjega zaslužnega župana g. Antona Križnarja in njegove liste je v vseh krogih prebivalstva kar najbolje odjeknila. Prinesla je zadoščenje vztrajnemu in uspešnemu poštenemu delu za dobrobit našega kraja. Ko je župan Križnar dne 4. maja 1932 prevzel občinske posle, je bila blagajna prazna in še tistih par dinarjev za občinske reveže je moral pesoditi iz lastnega žepa. Sploh je bilo občinsko gospodarstvo zanemarjeno v vsakem pogledu. Z največjo vnemo se je župan Križnar, ki so ga zvesto podpirali njegovi sodelavci v občinskem odboru, lotil obnove, modernizacije in sanacije Stražišča in ostalih delov občine. Narejen je bil rezervoar za vodo pred Sitarsko zadrugo, kanalizirani Gasilska in Sokolska ulica, popravljena vsa občinska pota v Bitnjcm, Stražišču, Dru-lovki. Bregu itd. Postavili so več betonskih mostov in škarp, zravnali več ovinkov in klancev. Napeljala se je javna razsvetljava za Stražišče, Breg in delo tudi za Bitnje, Orehek in Drulovko. Naredile so se ceste iz Stražišča v Pševo, Javornik in Gorenjo Savo ter cesta iz Sp. Bitnja v Mlinar. Popravljena je bila šola, nabavljene številne šolske in občinske potrebščine. V Bitnjem je bila kupljena občinska gramoznica, kupljen je bil tudi svet za novo občinsko cesto. Za vsa ta dela je zbral župan preko 100.000 dinarjev podpor od javnih korporacij, ostalo pa je prispevala občina. Kljub temu je imela občina vsako leto po več tisoč dinarjev prebitka, lani celo preko 33.000 Din. Pri vsem tem je občina uspešno posredovala pri preskrbi podpor za gnojne jame, za popravo hlevov, za Gasilsko društvo. Strojno zadrugo itd. Danes ima občina naloženega denarja 139.000 Din, pri tem pa je v tej dobi narasla še vrednost inventarja za 74.000 Din. Obširen je tudi delovni program za novo poslovno dobo. Od banske uprave so že odobreni načrti za popravilo in izboljšanje cbcrnskih cest, zlasti one od Smartinske ceste do Gorenje Save, dalje zveza s ceste Kranj—Škofja Loka, cesta od Japelja do Logarja, iz Stražišča po Bantalah do Zg. Bitnja, od Zg. Bitnja do državne ceste itd. itd. Izdelani so že načrti za vodovod, ravno tako za regulacijo Zabnice, ki je neobhodno potrebna. Povečala se bo šola in to brez obremenitve občanov. V načrtu so dalje še občinska ubožnica, občinski dom ter javna razsvetljava v onih vaseh, kjer je še ni. Prebivalci občine smo prepričani, da bo župan Križnar s svojim delavnim občinskim odborom krepko nadaljeval, kar jc tako uspešno začel. N. ZAHVALA Vsem volčičem, ki ste v najtežji borbi izkazali meni in mojim sokandidatom zaupanje, in izvojevali tako lepo zmago, se iskreno zahvaljujem. Posvetil bom tudi v bodoče vse svoje moči koristim in napredku naše občine in vsega njenega prebivalstva. Stražišče. 29. oktobra 1936. Anton Križnar, predsednik občino Zahteve invalidov V Beogradu se bo vršila 6., 7. in 8. novembra plenarna seja širšega centralnega odbora Združenja invalidov, ki jo tvorijo tudi delegati vseh oblastnih odborov. Oblastni odbor invalidske organizacije v Ljubljani bo predložil plenumu naslednje predloge: Izposlujejo naj se že zaprošene subvencije iz invalidskega narodnega fonda v svrho zgradbe invalidskega doma v dravski banovini. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje naj izposluje posebna de-putacija, da se čimprej rešijo vsi akti iz dravske banovine, ki so še nerešeni pri invalidskem sodišču v Zagrebu. Pod to sodišče spadajo srezi Murska Sobota, Dolnja Lendava, Črnomelj in Metlika. Deputacija naj zahteva tudi ustanovitev posebnega oddelka pri zagrebškem invalidskem sodišču za rešitev aktov iz prej navedenih srezov. Pravilnik o invalidskih voznih olajšavah naj se izpremeni tako, da bodo dobili invalidi in njihovi družinski člani iste pravice, kakor jih imajo državni upokojenci in njihovi družinski člani, namreč 24-kratno polovično vožnjo. Invalidom nameravajo dati le 6kratno polovično vožnjo, družinskim članom pa nič. Železniške legitimacije naj se izdajajo doma in ne v Beogradu Spisi o zaostalih invalidninah naj bi so pošiljali ministrstvu vsak mesec in ne enkrat na leto. Za državne uslužbence je že sedaj tako urejeno. Na ta način se zaostanki državnim nameščencem mesečno izplačujejo, vojne žrtve pa morajo čakati na otvoritev skupnega kredita, da dobijo zaostanke za eno leto ali pa še za daljšo dobo. Protezna delavnica v Ljubljani naj dobi podporo 17. invalidskega narodnega fonda, da bo imela dovolj sredstev za nabavo materiala in da bo lahko obratovala. Invalidske zadruge naj bodo pri likvidaciji kmečkih dolgov proglašene za človekoljubne ustanove. Izposluje naj se odredba, da bi tudi invalidi predlagali finančni direkciji vprašalne pole za dodatke samo enkrat na leto in sicer v oktobru. Doslej jih morajo invalidi predlagati dvakrat, ostali upokojenci pa le enkrat na leto. Pravilnik invalidskega zakona naj se izpremeni na ta način, da finančne direkcije ne bodo ustavljale invalidnine, kadar se pričakujejo kake izpremembe v pogledu zvišanja procentov, znižanja davka, itd. V takih primerih naj se izplačuje stara invalidnina brez ozira na to. kako bo določeno pozneje. Le kadar se jasno vidi, da bo invalidnina sploh odbita, naj se njeno izplačilo ustavi Cvospodarstro 27 milijonov ljubljanskega posojila vpisanih Velik uspeh vpisovanja 6 odstotnega ljubljanskega obligacijskega posojila Kakor smo poročali, je bila že v prri polovici vpisnega roka 6*/« ljubljanskega obligacijskega posojila vpisana vsa razpisana vsota 20 milijonov Din. Navzlic prekoračenju te vsote meetna občina ni predčasno zaključila vpisovanja, ker noče, da bi bili ugodnosti pretvoritve hranilnih vlog pri Mestni hranilnici v 6*/« mestne obligacije deležni (tajno oni stari vlagatelji, ki »o 8 svojim vpisom pchiteli. medtem ko ostali vlagatelju zanašajoč 6« na trajanje vpisnega roka do tO. novembra, ne bi mogli več vpisati posojila. Zato bo vpisovanje trajalo vse do konca vpisnega roka. to je do 10. novembra. Do četrtka je bila vpisana že vsota 24.6 milijona Din. in siccr 1974 obveznic p« 10.000 Din. 657 obveznic po 5000 Din in 15ft4 obveznic po x000 Din. Največji del (19.7 milijona Din) je bil tore: vpisan v naj-vWjih komadih po 10 000 Dni. Zadnje dni pa je bilo vpisovanje nadalje zelo živahno in je bila včeraj ie prekoračena vsota 2, milijonov Din. tako da je s sigurnostjo ra čunati, da bo do konca vpisnega roka vpi sanih preko 30 milijonov. Kakor &e zdi, s<> mnogi stari vlagatelji, ki so v začetku oklevali, spoznali, da se jim s to emisijo nud, možnost zares ugodne pretvoritve svoji I > starih terjatev pri Mestni hranilnici v Bigii ren vrednostni papir, pri čemer si za jan. čijo razmeroma visoko 6% obre&tovanje Zaenkrat še ni odločeno, ali bodo vpisan' vsote pri končnem obračunu reducirane, tako da skupna emisija ne bo presegala 20 milijonov, ali pa se bo mestna občin;* odločila povišati znesek emisije na 30 mi lijonov, za kar bi bilo seveda potrebno, da to sklene mestni 6vet. in da to odobri tudi nadzorstveno oblastvo. V interesu stari* vlagateljev pa bi bilo želeti, da bi se mest na občina odločila za drugo alternativo, to je za povišanje vsote posojila na 30 milijonov. Haffa trgovina s posameznimi državami Včeraj smo objavili zanimive pcdatke o letošnjem gibanju zunanje trgovine a petimi najvažnejšimi državami. V naslednjem podajamo tu JI nekaj značilnih števil^, ki se nanašajo na druge važnejše države. Povečan izvoz v Belgijo V naši izvcsmi statistiki je letos Belgija na petem mestu, za Nemčijo, Anglijo, Češkoslovaško in Anglijo. Nasproti lanskemu leta se Je noz uvoz saldo Jan.—«ept 1934. 94.1 72.4 +21.7 jan.—sept. 1935. 137.6 81.0 +56.6 jan.—sespt. 1936. 140.8 97.8 +43.0 Promet z Grčijo Aktivnost trgovinske bilance nam enako povzroča plačilne težkoče v prometu z Grčijo, ki je v naši izvozni statistiki na j. mestu. Naša trgovina z Grčijo se je razvijala poslednja leta, kakor sledi (v imlijanfli Din): izvoz uvoz saldo jan.—»grt- 1954. 100..6 36J5 +65.1 jan.—eerot 1935. 90 37.8 +66.5 jan.—sespt. 1936. 130.7 51.3 +79.4 NavzSc naraščanju uvoza se je pri znatno povečanem izvoosu izvozni presežek še dvigniL Zboljšanje trgovinske bilance v Francijo Naš izve« ▼ Francijo se Je letos izdatneje dvignil, in sicer na 62JL milijona Din (land 34.8), dočtm Je uvoz iz Francije (v katerem Je upoštevan tudi uvoz zlata) popustil na 78.6 milijona Din (lani 122J2). Trgovina « Švico In Poljsko Precej izravnana Je tudi letos naša trgo- vinska bilanca s Švico, kamor smo izvozili za 66.5 milijona Din (lani za 66.9), dočim smo iz Švice uvozili za 76.2 milijona Din (lani za 64.3). Naš izvoz v Poljsko pa je znašal 45.8 milijona Dm (lani 52.3), pri uvozu v višini 42.0 mali j. Din (lani 45.2). Naš izvoz v Zedinjene države, ki se je zadnja leta stalno dvigal, je bil letos nekoliko manjši. Spričo znatnih izvoznih presežkov v pšenici, smo zadnje mesece preko Braile odn. Črnega morja izvozili za 60 milijonov Din žita (kam je bilo to žito končno prodano, ni znano). Znatno se je letos dvignil naš izvoz v Nizozemsko in Egipt. Ce k gornjim prekomorskim državam prištejemo še Anglijo, tedaj znaša s-upna vrednost našega izvoza v 14 najvažnejših prekomorskih držav 615 milijonov Din, dočim smo lani v te države izvozili v i^tem razdobju le za 424 milijonov, predlanskim pa za 385 milijonov. Uvozili pa smo letos iz Zedinjenih držav za 179.1 milijona Din (lani za 122.2), iz Nizozemske za 49.6 milijona Din (lani za 47.6), iz Egipta za 45.8 milij. Din (lani za 25.5), iz Španije za 11.5 milij. Din lani za 13.5), iz britske Indije za 57.5 milij. Din (lani za 72.1) itd. Znatno se je letos dvignil naš uvoz iz Romunije, ki je dosegel 55.1 milij. Din (lani za 38.8), pri izvozu, ki se je dvignil na 23.7 milij. Din (lani 10.5). Naša trgovina s pre^omorskimi državami Naša trgovina s prekomorskimi državami se je zadnja leta stalno dvigala. Gibanje našega izvoza v prekomorske države je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih Din): j a n u a r—s eptember ril, W6.°0, Kobenhavn Prnga 1^.40. Varava 81 80. Budimpešta 85.75, Atene 3.90. BukareSta 3.25. Blagovna« tm?*a 2IT0 + Chicago. 31. oktobra. Začetnri tečaji: pšenica: za dec. 114, za maj 112 50, za julij 109.125: koruza: za dec. 94.125, z« maj 86.50. + Winnipeg, 31- oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za okd. 108.G25, za dec. 105.875. za maj 106.75. B0M3A2 4- Liverpool, 30. oktobre. Tesndenca stalna. Zeključtt: tečaii: za okt. 6j68 (prejšnji dan 6.66). za dec. 6.61 (6-61). + Newyork, 30. oktobra Tendenca komaj stalna. Zaključni tečajri: za dec- 11.61 (11.66), za maj 11.67 (11.69). oboi it f ® 1934. 1935. 1936. Zed. države 118.3 148.1 122.6 Braila 3.8 —. 60.4 Nizozemska 21.2 11.0 42.9 Egipt 19.3 24.6 38.1 Španija 43.5 31.6 30.7 Argentina 11.2 13.4 18.9 Alžir 20.3 19.3 15.7 Maroko franc. 8.1 12.4 11.5 Palestina 13.8 10.4 11.4 Malta 6.1 5.4 11.3 Tunis 22.9 16.2 10.4 Južna Afrika 4.2 4.6 8.0 Indija brits-ca 6.2 3.8 7.4 Zadružna zveza k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je vršil v Ljubljani redni letni občni zbor Zadružne zveze. O poteku tega občnega zbora prinaša sedaj glasilo Zadružne zveze »Narodni gospodar« v najnovejši številki izčrpno poročilo, ki je zanimivo glede stališča Zadružne zveze k uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Občni zbor je vodil namesto odsotnega predsednika dr. Antoni. Korošca prvi podpredsednik ravnatelj g. Bogomil Remec. Načelstveno poročilo je podal ravnatelj Zadružne zveze g. F. Gabrovšek. Iz njegovega poročila posnemamo po »Narodnem gospodarju« naslednje: Ko je izšla lani nova uredba o zaščiti kmetov, so morale zveze napraviti odplačilni načrt v smislu te uredbe. Kolikor smo mogli ugotoviti, je določene obroke plačalo komaj kakih 25% dolžnikov. Kakor sedaj vidimo, so dolžniki imeli deloma prav, ko so upali na brisanje dolgov. Prišlo je do nove uredbe. Ni moj namen, da bi ob tej priliki kaj več razpravljal. Da ne bo nesporazumov, naj poudarim samo par stvari, ki naj osvetle stališče zadružništva do te uredbe. Zadružništvo je stalo vedno na stališču, naj se izvrši konverzija kmečkih dolgov na način, da prevzame država ali od rje določena ustanova izplačila upniških terjatev na način, da bi se varovala likvidnost denarnih ustanov, in bi na drugi strani prevzela vnovčenje kmečkih dolgov, dovoljujoč dolžnikom najnižjo obrestno mero m najugodnejše plačilne roke. To stališče je zadružništvo še letos poudarilo na konferenci dne 3. julija Zadrugarji torej niso bili za brisanje kmečkih dolgov. Odločali so drugi Zadružništvo je imelo le težko nalogo, odvrniti nevarnost, da se zadruge zapostavijo za banke in da reši za zadruge, kar je v danih razmerah mogoča Izbirati smo mogli le med dvojnim zlom in izbrati manjše. Na zahtevo kmetijskega ministrstva so zveze znova zbrale podatke o kmečkih dolgovih pri zadrugah. Ti podatki kažejo, da je kmečkih dodgov pri zadrugah v Sloveniji okrog 550 milijonov, od tega pri članicah Zadružne zveze okrog 350 milijonov. Vseh kmečkih dolgov v Sloveniji pa bo nekaj nad 800 milijonov. Če bi se črtala polovica dolgov, bi se črtalo v Sloveniji 400 milijonov Din in bi bilo tega črtanja deležnih 45.000 dolžnikov. Navidez torej velika ugodnost za našega kmeta. Na drugi strani pa bodo mnogo utrpele naše zadruge, ker bodo nekatere popolnoma, nekatere delno izgubile svoje rezerve, kar bo zneslo preko 20 milijonov. Druga velika tež-koča za zadruge pa bo, da ni z novo uredbo za obtok denarja nič preskrbljeno, zakaj obligacije, ki jih bo izdala država, bodo amortizirane šele v 20 letih, boni Privilegirane agrarne banke pa v 14 letih. Iz poročila ravnatelja dr. Basaja je razvidno, da je od članic Zadružne zveze 134 posojilnic prosilo za zaščito. Od leta 1920 je Zadružna zveza za sanacije zadrug žrtvovala iz svojih sredstev 18.7 milijona Din. V isti namen je bil osnovan sanacijski fond, v katerega so članice plačale 10% svojih rezerv in poslovnega dobička v skupnem znesku 4.3 milijona Din. Pri raznoterostih so na občnem zboru ponovno razpravljali o uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Delegat Skrbeč (Kranj) je poudaril važnost člena 10. uredbe, ki se tiče odpisa rezervnega fonda in polovice deležne glavnice. Dostikrat so rezerve bolj na papirju. Le malo bo posojilnic, ki so v resnici aktivne. Mnoge bi lahko postale pasivne, če bi se predpisi izvajali ne glede na dejanski položaj. Zato naj bi se za odpise upoštevale le dejansko obstoječe rezerve. Za naše zadruge bi bila največjega pomena pomoč za dosego likvidnosti. V Beogradu pa tega ne bodo še tako hitro izvršili. Me-rodajni krogi bodo dali le toliko sredstev na razpolago, kolikor bodo k temu prisiljeni, zato bo treba še večjega in bolj organiziranega pritiska, da se to vprašanje po speši. Dr. Basaj je delegatu Škrbcu odgovo- Gos^odarske vesti = Skrajšanj nakladalni in razkladalni roki ukinjeni. Z veljavnostjo od 1. novembra se ukinejo vsi znižani nakladalni in ra«klada.lrm roki za odprte vagone na vseh poslajah normalnih protj. Kakor ie znano, so bili z od k; krm generalnega ravnatelja državnih že'eznic znižani prejšnji mesec ti roki za odprle vozove na vseh postajah z izjemo pristaniških postaj, in sicer od 24 na 6 de'ovnih ur. == Izvoznikom živine v Italijo in Nemčijo- Urad za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse izvoznike živine, živinsk;h proizvodov in mescih izdelkov, d« se morajo, če hočejo te predmete izvažati v Italijo, Nemčijo in na Levant, registrirati pri tem uradu. Interesenti se pozivajo, da najkasneje do vključno 4. novembra predložijo Uradu za kontro'o izvoza živine (Beograd. Ratnickj dem) nekolkovano prošnjo z naslednjimi dokumenti: 1. dokaz o protokolaciji izvozn:§ke firme (v overolje-nem prepisu); 2. dovoljenje za izvoz po zakonu o obrtih (v overovljenem prepisu); 3. dofkaz, da se je prosilec najmanj tri leta bavil z izvozom živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov v inozemstvu na lastni račun (to se mora dokazati s potrdilom davčnega oblastva. da je izvoznik ta tri leta plačal davek od tega izvoznega posla); če prosilec mi delal samostojno temveč se javi kot nova firma, tedaj mora s potrdilom prisiome zbornice dokazati, da je bi! vsaj tri leta zaposlen v kaki izvozn-i firmi, bodisi kakor član firme ali kot poslovodja pri praktičnem delu in da je sposoben za izvoz živine- Oni izvozniki, ki so že registrirani za izvoz živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov pri uradu, morajo predložiti srmo one dokumente, ki jih doslej še niso predložili. Istočasno naj prosjlca predložijo 4udi prijavo z označbo količine in vrednosti izvoza goveje živine, ki jo nameravajo izvoziti do konca leta. = Izvozniki morajo v 15 dneh prodati klirinške čeke. Narodna banka objavlja, da se v zadnjem času opaža, da izvozniki za^ držujejo klirinške čeke. ki jih dobivajo kot protivrednost za izvoženo blago v Nemčijo, kar pogosto povzroča znatne flnktuacije pri tečaju marke. Da bi se to preprečilo, je izdan odlok, da se klirinški čeki ne morejo več prodati preko pooblaščenih denarnih zavodov na borzi, kadar je poteklo 15 dni od dne izdaje čeka. Potem takem se ne morejo več prodati na borzi klirinški čeki na marke, ki so bili izdani pred 15. oktobrom. = Dovoljenja za izvoz v Nemčijo. 0 priliki zasedanja nemško-jujToslovenskepra stalnega odbora v Dresdenu je bilo sklenjeno, da bo Nemčija svojim uvoznikom dajala uvozna dovoljenja, mi pa našim izvoznikom izvozna dovoljenja. Ta dovoljenja se bodo pri nas izdajala preko Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine odnofno Urada za kontrolo izvoza živine, razen pri perutnini, crlede katere niso potrebna od naših oblast ev nobena dovoljenja. Knr se tiče ren. ki iih bo Nemčija plačala, še niso končana Največji uokotski dom v Jugoslaviji bo v Novem Sadu. Ondotno sokolsko društvo je žarišče zgledne novosadske župe. Dom bo imel poleg velike telovadnice (40 m dolge in 20 m široke) še malo telovadnico, veliko posebno gledališko dvorano in posebno lutkarsko pozornico. Poleg vseh ostalih, za društvo potrebnih prostorov bo nameščena v domu tudi novosadska župa. Telovadnice in vsi ostali prostori so zgrajeni na najmodernejši način in bo vsa stavba gotova še to jesen. Stala bo okrog 6 in pol milijona dinarjev. Priprave za vfiesokolsKl ziet v Pragi leta 1S38. so že v polnem teku. Češkoslovaško Sokolstvo se dobro za-eda, a« bo njegov jubilejni zlet, ki ga priredi ob 201etnici obstoja češkoslovaške republike velika preizkušnja za vso organizacijo. Z zletom so pa povrhu združene tudi naslednje mednarodne telovadne tekme, 1<4 se jih bodo gotov0 udeležile najboljše tekmovalne vrste sveta. Zategadelj so bili že pred meseci ustanovljeni razmi odbori in odseki, ki so imeli nalogo, da pričnejo s pripravimi, četudi prvotno veftaJimanj teoretične prirode, saj je potrebno za tako veliko prireditev tudi mnogo premišljevanja, primerjav s skušnjami iz prejšnjih zletov, razprav itd. Ko je bil končno v glavnih obrisih zlet začrtan, so pričeli vsi potrebni odseki že tudi s podrobnim delom. Veliko pomena pripisujejo zletni odbor, kar je povsem naravno tudi propagandi. Zato je bil ustanovljen poseben zletni zagranični odse*, ki ima tri -relike skupine: ameriško, slovansko in tujsko. Člani teh skupin imajo nalogo, da navežejo stike z vsemi velikimi in majhnimi telovadnimi organizacijami in Jim tolma-čjo neprestano tok vseh priprav za veliki praznik Sokolstva. Poleg tega je pričel že izhajati tudi zletni vestnik za dnevno časopisje, fci prinaša vsaki dan podrobne vesti iz velike zletne delavnice. Prejeli smo tudi mi ta vestnik, ki poroča da eo vsi odseki že v polnem delu. Razpisane so že proste vaje za vse oddelke, dospeli so že tudi razni predlogi za javne nastope, glasbeniki so že na delu in ustvarjajo glasbeno spremljavo za velike nastope sokolskih mas na telovadišču, itd. Ravno-tako Je v delu tudi že zletni plakat, iašel je zletni marš. ki ga je napisali znameniti češki skladatelj Jaroslav Krič-ka. Razširjenje Tjrrševega doma v Pragi-Ko je pred dobrimi 12 leti COS otvorila svoj zvezni Tyršev dom, prenovljeno bivžo Mnihovsko palačo na Manjšem praškem mestu, si niSavo« v Beograd oddelek naše rečne vojne mornarice pod poveljstvom poročnika vojnega broda Kr-stiča. V pristanišču ga je pričakovala godba kraljeve garde, s katero je krenil po mestu na dvor, kjer mu je pehota kraljeva garde izročila stražo za 24 ur. faoJIrzOutJhuM k PARIŠ LONDON NEW-YORK Izdelki za ne g o lepote za DESETLETJA 4 LEPOTE Vse vrste kreme se dobUajo ravnotako tudi v sod.bnem pakovanju v tubah Depot u Jugoslaviji Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica Drogerija »Laokon«, Zagreb, Praška ulica Parfimerija žiga Lukač, Novi Sad Parfimerija A. Polzovič, Sarajevo Parfimerija »Luxol«, Beograd, Terazije Parfimerija » L u x o 1 «, Split Drogerija R. Balla, Petrovgrad Drogerija Bongi, Dubrovnik * Naročniki, ki prejemajo list po pošti !n jim te naročnina potekla, so v včerajšnjo izdajo l^ta preieli položnice, ki naj jih blagovolijo porabiti za vplačilo nadaline na ročnine in sicer zaradi poslovnega reda pri upravi že prve dni meseca novembra. Kdo," ima še ikak zaostanek, naj ga sedaj," ko se >e-to f>omika h koncu in da ne zgubi za svojce pravice do »Jutrovega«. nezgodnostnega zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji*. s tekočo naročnino vred poravna- Kakor znano, velja zavarovanje le za naročni ke, ki imajo naročnino poravnano vsaj za veš ras do 14 dni pred nezgodo. Naročniki, ki so naročnino za november plačali že zadnje dni oktobra, pa s0 našli vkljub temu položnico v listu, naj ie ne smatrajo za opomin, ker v tem primeru so se vplačila 6 po ložnicami na pošti križala. Uprava »Jutra«. * Odlikovanje. Predsednik češkoslovaške republike g. dr. Beneš je odlikoval našega rojaka g. dr. F. Pogačnika, atašeja pri na čem poslaništvu v Pragi, z r.edom Belega leva V. stopnje. * Dip'omirani so bili na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani za gradbene in-ženjerje gg. Vrabec Mirko iz Gundincev, Gerzinčič Žorko in Ribnikar Dušan, sin višjega davčnega kontrolorja iz Ljubljane. Cesti tairio! * Članom Vodnikove družbe v Št. Vidu nad Ljubljano. Poverieništvo Vodnikove družbe v št. Vidu nad Ljubljano je prevze1 g. Kratky Anton, gostilničar, pri katerem naj dvignejo člani knjige za leto 1936. * Izpit za specialista kirurgije je napravil pred strokovno komisijo v Ljubljani g. dr. Ivan Peršič, zdravnik ljubljanske bolnišnice. Čestitamo! * Kongres narodnih glasbenikov in pevcev. v Banjaluki ®e je vršil kongres zveze narodnih profesionalnih glasbenikov in pev cev, ki ima svoj sedež v Beogradu. Na kongresu so bili v velikem številu zastopani delegati in člani iz Bosne in Hercegovine. Že po otvoritvi kongresa je prišlo do hudih prepirov. ker je predsednik zveze izjavil, ■'a ni v blagajni toliko denarja, da bi se udeležencem plačali potni stroški. Nekaj denarja za potne stroške so nabrali med udeleženci in odbor si je pri neki tvrdki z~ po=x>dil bencin za avtobus, s katerim so se mostarski delegati potem vrnili domov. Nov prepir pa se je vnel, ko so bosanski dele gati zahtevali, naj se sedež zveze prenese iz Beograda v Banjahiko. Ta predlog je bil odbil. sklenjeno pa je bilo, da se bo prihodnji kongres vršil v Sarajevu. E LJUBLJANA Komeofckega nI. 4. Telefon: 36-28 Dr Franc Oerganc šef-primarij fcirurg odd. v Drdinira: U.—IL * Premestitve pri drživni železnici. Premeščeni so: Oficial Svetic Anton iz Zagorja na Ra:ek, nadzorniki proge: Pintar Mihael iz Ruš v Maribor, gi. proga, Lovrič Celsio iz Metlike v Kamanje, Obersnel Fedor iz Ponikve v Savski Ma-rof, Dofcovišeic Ciril iz Hrušice v Metliko, Drnovšek Jcžef iz Novega mesta v Hru-šico, Rožič Blaž iz Dravograda v Ruše, Napokoj Ivan iz Hrušice v Krani, Rozman Alojzij iz Trbovelj v Novo mesto; pom. nadzornik proge Ankon Alojzij iz Savskega Marofa v Dravograd; prometni uradnik šegula Jakob iz Grobelnega v Za.log, prometni^ Majdiiž Ivan iz Kranja v šoštanj-Topolšica, pom. prometnik Zupančič Jcsip iz Mirne peči v Sv. Lovrenc na. Dr. polju, vlakovodja Robič Pavel z Jesenic v Ljubljano gl. kol. prometnik Lemgar Anton iz Hoč v Maribor kor. kol., pom. prometnik Babošek Alojzij iz Sv. Lovrenca na Dr. polju v Ruše; uradniški pripravniki: inž. Gšpan Julij od gradbenega oddelka direkcije Ljubljana v IX. sekcijo Ljubljana gor. dol. proga, Sajko Karel iz Ruš v Laško, Miklič Fedor iz Rimskih toplic v Brezovico, Bolka Franc iz Podnarta-Krope v Hoče, Gruden Ivan iz Brezovice v Mirno peč, Jordan Henrik iz Dolnje Lendave v Trbovlje, Hoge Vi ljem iz kurilnice Ljubljana v strojno sta-nico Celje, Karabeg Osman iz Medvod v Hum direkcije Sarajevo, šomfaj Janoš iz Sarajeva v Medvode, kretnik Ober Franjo iz Stambulčič, direkcije Sarajevo na Jesenice in cteevničar Bračkovič Ishak iz Trbovelj v Trebinje. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva pOVSOd. Ogi. wg. S. te. 16405/3(5. vesti Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine štev. 88 z dne 31. oktobra objavlja odločbe kraljevskih nametsnikov o izločitvi večih občin in priključitvi k drugim občinam v dravski banovini. Uredbo o ustanovitvi novih okrajev in izpremembi njih območij ter v prenosu sedeža dravograjskega okraja, uredbo o razširitvi telefonskih napeljav in telefonskega omrežja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, uredbo o izpremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov, uredbo o podaljšavi veljavnosti uredbe o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega ol>sega in objavo banske uprave o pobiranju občinskih davščin za leto 1936-3? v Murski Soboti. * Telefonski promet med Jugoslavijo in Paragvajem v Južni Ameriki je zdaj uveden po ceni 173.35 zl. fr. za razgovore na linijah čez Avstrijo in Nemčijo in 179.67 zl. fr. za razgovore po linijah čez Madžarsko, CSR in Nemčijo. 22.78 zl- fr. se plača pristojbine za pripravljanje po linijah čez Avstrijo in Nemčijo, in 24.88 zl. fr. pristojbine za pripravljanje, po linijah čez Madžarsko CSR in Nemčijo. Razgovori se lahko vrše od 16. novembra dalje med 13. in 20. uro je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg št 10-12 in v trgovinah. + S reški cestni odbor Ljubljana, preseli svojo pisarno iz sedanjih prostorov v Tavčarjevi ulici 11 v Beethovnovo ulico 7, kjer je bila do sedaj meščanska šola. Zaradi tega ne bo dne 2., 3. in 4. t. m. sprejema stran''. * Dom beograjskih ribičev. Na dunav-ski obali so v nedeljo blagoslovili in otvo-rili dom beograjske ribarske zadruge. Zemljišče je dala ribičem beograjska občina v zakup, za zgradbo doma pa je mnogo prispevalo poljedelsko ministrstvo. V ribarski zadrugi je včlanjenih že precej beograjskih ribičev z Dunava in Save, je pa še vedno dosti neorganiziranih, ker neko ribarsko društvo s tujim kapitalom z vsemi silami deluje proti stanovski organizaciji ribičev in proti njihovi zadrugi. Združenje beograjskih ribičev je bilo ustanovljeno že leta 1913. * Jeti^a med beograjskim dijaštvom. Beograjska poliklinika ima že v tekočem šolskem letu 2.556 bolnih dijakov, ki so žrtve tuberkuloze. Od skupnega števila bolnikov pa odpade 23 odstotkov na dijake, ki so doma iz črnogorskih krajev. Po statistiki iz prejšnjih let in po podatkih od letos je 20 odstotkov vseh beograjskih dija' ov podvrženo jetiki. Od 2.55G bolnih dijakov jih je bilo z rentgenom pregledanih 352, v bolnišnicah pa se jih zaradi pomanjkanja prostorov zdravi samo IS" Ž© nad 36 let kupuje mnogo družin »Jajnine-Pekatete«, kakor so makaroni in špageti. To je dokaz zvestobe do stare slovenske tvrdke in zaupanje v kakovost njenega izdelka. * Duhovniško službo je opravljal 100 let. V starodavnem šupnišču na Gori pri Petrinji so te dni našli rastne slike in dokumente iz 16. in 17. stoletja. Med njimi je tudi slika župnika, ki je na Gori služboval polnih 100 let. To je bil župnij Josip Hasek, ki se je rodil leta 14 JI, umrl pa je leta 15S3. Zraven slike so našli dokument v latinskem jeziku, ki predstavlja nekakšen življenjepis 100-letnega župnika. Ko je bil župnij Hasek star 120 let, ga je, kakor stoji v dokumentu, obiskal zagrebški škof ter ga vprašal, na kak način je dosegel tako visoko starost, župnik mu je odgovoril, da je bil vedno zmeren pri pijači, da se je ogibal žena in da se ni nikdar razjezil. Tako stoji v latinskem dokumentu. da pa je župnik Hasek res dočakal 125 let, potrjujejo Matične knjige. * G rad ha železniške Proge Metkovič— Ploče. v Metkovič je prispela komisija, ki je določila smer železniške proge od Met-koviča do P loč, kjer bodo po že odbrenem načrtu gradili pristanišče- Komisija je določila, da bo šla železniška proga ob novi turistični cesti Sušak—Dubrovnik. Proga. Id bo dolga 22 km, bo zgrajena s stroškom do 800 tisoč Din. Graditi io bodo pričeli že v decembru. * Snežni metežl v Bosni. V Sarajevu ter po vsei srednji in vzhodni Bosnd divjajo pravi zimski viharji. V sredo pozno zvečer je pričelo snežiti in je snežilo v«o noč. Po sarajevskih ulicah je bilo zjutraj preko 20 cm snega, na planinah pa preko pol metra. Sneg in močan veter sta napravila po parkih in gozdovih ogromno Škodo in tudi brzojavne žice so bile pretrgane. Sarajevska telefonska centrala ima preko 20 medkra jevnih zve«, po nevihti pa je ostala samo ena, doč'-m so bile vse ostale prekinjene. Tudi železniška direkcija je ostala brez zvez « postajami svojega področja. Strašno si^o viharja kaže najbolj nazorna opustošenje jo parkih. Debele veje velii!h dreves so pad e kakor, da bi jih kdo odrekal. * Požig. V noči od 26. na 27. oktobra je zgorela. na Pohorju velika moderno urejena planinska -oča, ki je last tovarnarja Lauricha iz Konjic. Dokazano je, da je bil ogenj podtaknjen. Skoda se ceni nad 300.000 Din in je deloma krita z zavarovalnino. Koča je bila opremljena z centralno kurjavo, vodovodom, kopalnicami itd. V prvem nadstropju in pod streho so se nahajale spalnica s 120 posteljami. V pritličju je bila velika moderno urejena kuhinja, prostrana in prijazna obednica z izredno lepo kmečko pečjo, shramba in drugi potrebni prostori. V času nesreče je stanoval v koči kot čuvaj neki brezposelni mizar, ki si je komaj rešil golo življenje. Zlobno roko, ki je uničila tako krasno stavbo, je treba izslediti in za?luže-no kaznovati. * Lažni zdravnik. V Beogradu So zaprli nekega Radosava Martinovima, ki je že precej ča»a ordiniral kot zdravnik za kožne in venerične bolezni v Pašičevi ulici. Njegov pajdaš pa je imel kozmetični zavod- Oba sta bila že davno znana beograjski policiji iin sodišču in je zaradi tega čudno, kako s« je mogel lažni zdravnik tafco dolgo udej-stvovati. Na policiji je zatrjeval, da ima dva semestra medicine in da je v svoji ordinaciji izkoriščal samo to pridobljeno znanje. Navedel je tudi, da je imel mnogo klijentov iz odličnih beograjskih krofov * ženo je prodal na obroke. V Bojanov- cu je kmetu Sulejmanu Mutrezoviču umrla žena, za katero je moral plačati pred 8 leti veliko odkupnino. Zdaj ni imel toliko denarja, da bi si kupil drugo ženo, in je to gorje potožil svojemu prijatelju Alifu Mamutoviču. Alif, ki je star 60 let, pa je imel dve ženi, prvo kakih 10 let mlajšo, s katero je imel več otrok, in drugo, 18-letno Nedjimo, s katero se je poročil pred nekaj meseci. Sulejmanu je predlagal, da mu drugo, mlado ženo prepusti za 4.000 Din. Sulejman pa tudi toliko denarja ni imel in po dolgih razgovorih sta se pogodila za 3.500 Din, ki jih naj Sulejman plača v štirih obrokih. Alif mu je odstopil svojo mlado ženo takoj, zahteval pa je, da mu jo Sulejman vsak teden za en dan pošlje nazaj domov. Sulejman je tudi na to pristal, a ko je minilo sedem dni, je Alif zastonj čakal na Nedjimo. Najel je nekaj prijateljev ter se z njimi napotil v Sulejmanovo hišo, da bi, če ne gre drugače, s silo odvedel t mlado ženo. Ta pa ni hotela več nazaj in med Alifom in Sulejmanom je prišlo do krvavega pretepa. Alifovi spremljevalci so skušali miriti in predlagali so, naj bi se, čeprav je bil že plačan prvi obrok, pogodba sploh razveljavila. O tem pa Sulejman in njegova, na obroke kupljena žena nista hotela ničesar slišati. Zdaj se bo z zamotano kupčijo bavilo sodišče. (Dazrotc mnogih ohotett} leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico nakopičenje telesu škodljivih snovi v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delovanju. Zato je potrebno, da se predvsem skrbi za temeljito čiščenje. S tem vzdržujete telo zdravo in odporno, V to svrho dobro služi »Planinka« čaj Bahovec, vsled svojih preizkušenih in zdravilnih sestavnih delov. To ima že po 6—12 tedenskem zdravljenju za posledico izboljšanje vsega organizma, a posebno pri onih osebah, katere trpe od slabe prebave, slabega delovanja črevesja in napetosti telesa, na omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, hemoroidih in ode-beljenju. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Pla-ninka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po Din 20.—, polovičnih paketih po Din 12.— in poskusnih vrečicah po Din 3.50 z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. * Za Bartolovo družino so darovali; 4. a razred I. drž. realne gimnazije v Ljubljani 45 Din, 4. b istega zavoda pa 78 Din; Dnško in Bobi Štefančič v Odžacih 50 Din, Mirani in Mileva Prinčič 20 Din. Srčna hvala! * Preklic dražbe. Za 3. novembra, ob 9. odrejena dražba ribarskega zakupnega okraja štev. 42. Bokalce pri 6reekein načelstvu v Ljubljani se ne bo izvršila, kar naj interesenti upoštevajo. jValcaj moški posebno gledajo... Samo tista žena, ki gleda nase, je vedno mikavna. Zares negovan videz Vam lahko da samo dobro milo. Kajti slabo milo pomeni stalno nevarnost za Vaso polt. Ali ni torej to zadosten vzrok, da vzamete vedno le milo, katerega ime jamči za kakovost? Wf' i h'; Med tem! 4 vrstami boste našli za Vas pravo j c „,,;i €Uda 7 Cvetic £Uda janrd .. . - deset let luksuzno rmlo, ki 9° 1 * J-1 .c , a z- lahko vsakdo pr.vosc, ,iUb" h\en posebno močnega vonja, vajenih zen. h Od« Mi španski ^ « milo snežnobele barve po..b _omamliivegavon,a. občuti,. ELIDA MILA žri^kdk^osti v leg zavitkih Zike najdete kontrokne listke; 3 take listke pošljite kot prijavo na nas'ov: Pražarna Žika, Ljubljana, pa boste prejeli že novembrsko številko- Če pa Vaš špecerijski trgovec n-ma ŽLke, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite 5 kg Žike v platneni vrečki direktno iz pražarne (povzetje Di.n 65. nakar postanete brezplačni naročnik mesečnika »Žilke«. * Uspeh Ovomaltine na olimpijadi 1936. Večina športnih zvez je priporočala svojim olimpijcem že davno pred olimpijado Ovo-maltino za hrano pri treningu. Pozneje bo zaihtevali mnogi olimpijski odbori, da bi Ovomaltino dobivali njihovi člani v Berlinu. Tej zahtevi so se rade odzvale tvorni-ce Ovomaltine in se je sredi Berlina otvo-rila oskrbna centrala Ovomaltine. Takoj se je opazilo, kako je Ovomaltina tesno zvezana s športom. Do poznega večera bo prihajali funkcionarji raznih narodnosti, trenerji in aktivni športniki v centralo, da bi spoznali Ovomaltino. Celo športniki h Južne Afrike šo poznali Ovomaltino že od poprej. V centrali je bilo športnikom grafično pokazano. kako Ovomaltina ngtKlno vpliva na srce, kako lahko je prebavljiva in kako krepi in ustvarja nove moči. Torej za športnike idealna hrana. Znameniti športniki vsega sveta so se vpisali v knjigo centrale Ovomaltine in beležili marsikaj zanimivega in značilnega. Tako je napisal nr ki angleški bhkof.tleti: Berlin je ustvaril Peic^s-SpoTtfeld, Ovomaltina pn ustvarja atlete. Modni salon Rozman Ljubljana, Dvorni trg S, izd;' e DAMSKE KROJE PO MERI iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi KROJNO RISANJE. * Bančne, kreditne in renarne posle, no; knp in prodaja hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, ureditev dolgov s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih, naložba kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah na vknjižbe izpo®lnje najsolidneje: A'. Pla-ninšek. Ljubljana, Beethovnova ulica 14. I. Telefon 35—10. • Tovarna JOS. RBICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo ZA DAMO IN GOSPODA PLAŠČI, POVRŠNIKI modeli v elegantni izdelavi od preprostih do najmodernejših. LUKIČ - STRITARJEVA ulica, * Umetnost na naših grobeh je naslov mapi, ki jo ie pravkar izdal književnik Ivan Albreht, ftlapa obsega 12 fotografskih reprodukcij umetniško pomembnih nagrobnikov 7, ljubljanskega pokopališča. Izpopolnjujeta jo primeren uvod in seznam umetnin z navedbo, čigava so ta dela in na katerih grobeh. Mapa je na prodaj v kolportaži pred pokopališčem in po v&eh knjigarnah. * Prirore za 1. decembra: »Naš narodni zaklade, za Miklavževo: »Miklavžev kruhek« in za jadranski dan: »Bodoči kapitane lahko naročite pri avtorici Ruži L. Petelinovi, v Sv. Juriju ob juž. žel. Tipkan izvod s pravico za uprizoritev stane 10 Din. * Prihodnje dni bo izšla novembrska številka ilustr. družinskega lista »2ike« z naslednjo vsebiino: 1. Svatophik Čeh, Vernih duš dan v gozdu. 2. Rafael Bačar, O spaniu in o sanjah. 3. M. S., Dve materi. 4. Dumas, Hudičev most. 5. A. Zalaziaik, Grozote vojskovanja na Španskem 1808—1814. Sledijo »Uganke 8 križankami, magičnimi liki i. t. d., »Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke«, ki jo vodi priniarij dr. Dragaš, '•« »Gospodinjski kotiček«, ki vsebuje vegeta-rianske jedilnike 6 priloženimi recepti. Družinsko revijo »Žiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec žitne kave Zilke. V pol Iz Ljubljane u— Ljudska univerza prične 6 svojimi rednimi predavanji v sredo, 4. t. m. Prvi Do predaval univ. prof. dr. Evgen iSpektor-ski o postanku sociologije, torej o temi, ki zanima vsakogar. Predavanja se bodo vršila v mali dvorani Filharnioničnega društva na Kongresnem trgu (kiino Matica). Predavanja so brezplačna in vsakomur dostopna. Začetek predavani ob 20. uri. u_ IV. poljudnoznanstveno predavanje Prlrodoslovnega društva. Priniarij dr. B. Lavrič. Transplantacija tkiva pri človeku. Predavatelj nam bo pokazal, kako moderna kirurgija omogoča nadomeščanje izgubljenih organov pri človeku, oziroma kako popravlja poškodbe na organih Ireparaturna kirurgija). Gre tudi za transplantacije kosti, kože, živcev, mišičevja in celo organov (Voronov). Predavatelj bo tudi opozori.1 na praktične vidike, ki vodijo v tem pogledu kirurgijo na vedno nova polja. Predavanje bo pojasnjevalo 34 slik, med njimi mnogo rentgenoio-ških. Predavanje Se ho vršilo v torpk 3. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. 15 letnico svojega obstoja bo praznoval Šentjakobski gledališki oder v soboto 7. t. m. z uprizoritvijo Tavčarjeve dramatizirane zgodovinske novele »Janez Solnce«. Zato se šemtiakobčani z največjo vnemo in marljivostjo udeležujejo priprav za ta jubilej. Nastaja nova kuliserija. kra»ni kostumi in večer za večerom s« vrše na odru dolgotrajne in naporne vaje za to jubilejno predstavo, pri kateri nastopi blizu 40 oseb. Šentjakobskemu odru naklonjeno občinstvo bo prav gotovo znalo ceniti ta trud in vnemo in bo Šentjakobčane nagradilo s številnim poletom njihovih predstav. (Pot Qt prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato al pogost® desinficiraite usta in grlo a Mr. Bahovčevbnl ,pSmreie€i" bonboni iz smrekovega eks trakta ln mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki Dtn _ in Din 6.— ▼ lekarnah ln drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec LJUBLJANA Kongresni trg *tev. IX. u— V proslave šestdesetletnice Cankarjevega rojstva uprizore dijaki Trgovske akademije pod okriljem Fs ods UDTA »Lepo Vido« s primernim predgovorom o Cankarju Predstava bo v torek 10u t. m- v dramskem gledališču in nanjo že dane« opozarjaroo-Režija Skrbinškova. n— Vso našo javnost že danes opozarjamo na koncert ljubljanskih pevskih zt>orw Hubadove župe JPS v počastitev 70 letnice pevskega očeta, mojstra Mateja Hubada, v ponedeljek 16. t m. ob 20 v veliki dvorani F^lharmonione družbe. Na tem koncertu naj Ljubljana z obilnim obiskom pokaže Huba-du globoko hvaležnost za njegovo dolgoletno požrtvovalno glasbeno delo v čast Ljubljane in našega naroda. u_ Uprava Hubadove žu.pe obvešča vse ljubljanske pevce, da bo danes točno ob 10. dopoldne važna pevska vaja v Hubadovi dvorani za žalostfnke, katere bomo peli ob 15. na pokopališču pri Sv. Križu- Arhivarji naj prineso 6eboj žalostinke: Prelovec — Poljana toži, Jel«n — Usliši nas, Gospod. Pev _ Vigred. Prelovec — Oj, Doberdob! Pridite k pevski vaji in (k nastopu v®i in ločno! b— Ponovno opozarjamo na ponovitev Lfeztovega Oratorija »Kristus«, ki bo jutri v ponedeljek na Vseh vernih duš dan ob 20. uri v filharmonifci dvorani. Glasbena Matica ljubljanska in ljubljanska Filharmonija izvajata tudi tokrat dek) z i®timi izvajalci, samo v krog solistov sta na novo stopila ga. Bernot-Golobova Frania in g. Jože Goetič. Lisztov oratorij za soli. zbor m veliki orkester je umetnina, ki se ie posebno v letošnjem letu. ko je bilo nekako jubilejno leto skladatelja Frana Liszta (1251etni-ca njegovega rojstva in 50. obletnica njegove smrti) zek> pogostokrat izvajala. Lani pa se je izvajalo to dsio v Gradcu 6 ali 7 krat zaporedoma. Ker sQ tokrat cene sedežem izredno nizke (od 10—20 Din), pričakujemo, da bo dvorana polna. Dijaštvo pa opozarjamo. da dobi na podlagi svoie dijaške knjižice ali indeksa stojišče za 3 Din, v knjigarni Glasbene Matice. Prosimo, da se sedeži kupijo že pred prireditvijo. u— Na ljubljanskem pokopališču je pokopan med drugimi slovenskimi skladatelji tudi Davorin Jenko, katerega lOOletnice rojstva smo lansko leto praznovali. Letos je Glasbena Matica uredila grobnico slovenskim skladaljem in prenesla na to mesto tudi posmrtne ostanke skladatelja »Naprej zastava Slave« in >Bože pravde«. Načrt za nagrobni kamen je napravil arh. Špdnčič, poprsje Davorina Jenka ie umetniško delo akademičnega kiparja Lojzeta Dolinarja, spomenik ie iz [»ohorstkega granita, ki ga ie darova) Glasbeni Matici za grobnico skladateljev ing. .Milan Lavrenčič. veleposestnik in lastnik kamnolomov pohorskega granita v Josipdolu v dravski hanovini. Grobnica slovenskih skladateljev ie tik poleg groba jubljanskega župana dr. LjudevHa Periča. REVMATIČNE BOLEČINE odstranimo z Nibol tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri ifiijasu in gihtu. Nibol tablete kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zobo- in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlajenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabL Din 20.— ali 40 tabl. Din 34,— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. a. kt. nsi^Si. n_ H&nica Komanora, uradnica mestnega magistrata in pisateljica, je že zapusti la bolnišnico in je zdaj v domači o®krbi pri svojem bratu. u_ Nedolžnim šrtvam, bi počivajo na Sa hem bajerju. Napredno in kulturno družtvo Liubljaniaki grad poča®ti žrtve avstrijske soldate«ke. ki eo pretili kri za našo svobodo in daM življenje za veliko jugosloven-fiko Mejo. Prebivalci Gradu gremo na Sulii bajer dane« ob 10. uri, da položimo venec pred spomenik žrtev- Naša deca pa bo pri žgala lučke na grobovih narodnih mučeni kov. u_ V Sokolskem domu na Viču vprlzor^ drevi točno ob 20. sokolsk* gledališki oder poljsko dramo »Reka« v režiji br. Grbine. Vse sokolako članstvo in prijatelji društva so vljudno vabljeni. Vstopnice si nabavite že prej v Sokolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. PLAŠČE damske od 150 Din naprej, Vam nudi, že od nekdaj najceneje tvrdka I. TOMŠIČ, Sv. Petra c. 38 u— V soboto priredita na Tabora »Soča« In »Tabor« družabni večer s pestrim sporedom, plesom In sestankom slovanskih narodnih noS. vstopnina samo 5 Din. u— Ljubljana pobira za zaposlitev brezposelnih! Mnogo je brezposelnih, mnogo je treba denarja za njih zaposlitev. Na ljubljanskih mostovih bož imel te dni priliko, sodelctvatl pri trudu zajpostiti brezposelne. Lepa je zavest pomagati družinskemu očetu do dela in s tem družini do kruha. Brezposelnost, beračenje mora izginiti iz Ljubljane! Denar, ki ga boš daroval, bo pretverjen v delo in zaslužek brezposelnih. Dolgo smo brezbrižno gledali epidemijo: brezposelnost: Sedaj je čas, da gremo v boj proti njej! Vsi v ta boj pod geslom: dela ne miloščine je treba brezposelnim! u— Obrambna ra]a proti plinskim napadom, ki jo je odbor za zaščito meeta najavil za včeraj popoldne, je morala zaradi neugodnega vremena izo®tati in je preložena na prihodnje dni. KINO IDEAL Oglejte si prekrasno filmsko veledelo »INTIMNI SVET" V glavni vlogi: Clandette Colbert, Charles Boyer. Predstave ob 15, 17, 19. in 21.15 uri. n— V Jakopiče rem paviljon« «e danes ob 11.15 otvori prva razstava skupine mladih floven&kih slikarjev in kiparjev, ki io ©tvorijo Didek, Zdenko Kali«, Dore idemenčič. Kogovšek, Kregar, Mihedčič. Mušič, Pavlovec, Putriah in Sedej. Delo našega mladega likovnega rodu zasluži, da mu javnost posveti iskreno pozornost. u— 1.KJ3. Atena javija *«em damam in dijakinjam, ki ee zanimajo za telovadne tečaje. da je uvedba pri dijaških tečajih namesto žoge, parterno gimnastiko, pri damski uri pa vežba po Niels Bukirovem sistemu. Potek gimnastičnih ur je živahen deloma z godix> deloma brez. Zainteresiraue dame se vabijo, naj s[ ogledajo neobvezno telovadne tečaje, ki se vrše ob torkih in četrtkih od pol 7. do pol 8. ure v telovadnici liceja, Bleiweisova cesta. Ukovina mesečno za dijakinje 25 Din, za dame 30 Din. u— Most pri Cesarski uti do nadaljnjega z^prt. Mestno poglavarstvo sporoča, da bo lfseni most čez Mali graben pri Cesarski uti na Viču zaradi popravila do nadaljnjega zaprt za promet Vozni promet se bo vršil začasno proti Ljubljani po Cesti dveh cesarjev, proti Viču pa po poti, ki pride na državno cesto v bližini imoetu čez Mali graben. u— Jagode cveto in zore. Na vrtu na- mlnika-vodnika g. Janka Umka. na Glin-cn.h. cesta XI-XII že od začetka oktobra cveto in tudi lepo dozorevajo jagode. Bujnega cvetja in dozorevanja tudi obilen sneg v začetku oktobra ni mogel ustaviti. G. Umek je prinesel v uredništvo !ep šopek jagod m cvetja. u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si-mandl. Ljubljana. Kolodvorska 11. telefoi 2437. u— Stenografijo, strojepis, kn^gorodstvo, nemščino i. t. d. se lahko učite v dnevnem a'i večernem tečaju (tudi posamezne predmete) na Chri6tofovem učnem zavodu. Domobranska 15. Prijave, informacije vsak dan, tudi zvečer. Honorar najnižji. u— Večerni trgovski tečaj na Ckrfstofo-y»m učnem zavodu, Domobranska 15 je pričel s poukom. Prijave se še sprejemajo. Poučuje se: knjigovodstvo, stenografija, strojepis. korespondenca, matematika, nemščina. u— Plesni zavod >Jenko« v Kazini— Zvezda sprejema nove začetnike _ dame In gospode vsak ponedeljek ob 20. v posebni začetniški tečaj. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj. Vsako nedeljo popoldanska vežba. Posebne plesne ure za posameznike in zaključene družbe ter informacije dnevno. Dijaki popust. u— Cenjenim gostom sporočam, da točim pristna dalmatinska vina po Din 9, kakor tudi dolenjska in štajerska vina v nanovo preurejenem salonu. Vsako soboto in nedeljo domače koline. Za cenjeni obisk se priporoča Rozman Franc, »pri Jenieju-s Sv. Petra 85. Iz Celja »— Zlata poroka. Včeraj je obhajal naS ugledni znanstvenik, zgodovinar, šolnik in etnolog g. vladni svetnik Emilijan Li-lek v Celju, ki je bil 15. oktobra dopolnil 80 let, zlato poroko s svojo plemenito soprogo Emo. Visoko spoštovanima zlato-poročencema iskreno čestitamo k lepemu jubileju in jima želimo še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva! e— Svetovno znani kvartet iz Dresdena bo priredil v sredo 11. novembra v Celju komorni koncert, na katerem bodo znameniti umetniki izvajali enega izmed najlepših Beethovnovih kvartetov op. 127, dalje Smetanovo nesmrtno delo, t. j. kvartet »Iz mojega življenja« ter godalni kvartet L. M. Škerjanca. Koncert bo brez dvoma visoke umetniške vrednosti in izreden dogodek za Celje. MATINEJA LKJ). ™ b Maribora a— Garnizonar Marko Nikoli* zapuSČa Maribor. V Z-emun je premeščen mariborski garnizonar, podpolkovnik Marko Niko-lič, ki je dolgo vrsto let služboval y Mariboru, kjer si jo v nacionalnih krogito s svojo ljubeznivostjo in prisrčno iskrenostjo pridobil mnogo simpatij ter iskrenih prija-teljev. Ni je bilo nacionalne ali sokolske prireditve, ki je ne bi bil posetil podpolkovnik Marko Nikolič. Ob premestitvi na novo službeno mesto telimo priljubljenemu podpolkovniku, da bi bil deležen najlepših uspehov. a— Župan dr. Juvan ae je vrnil iz Beograda, kjer je posredoval v zadevi posojila 18 milijonov Din Mestni hranilnici pri Državni hipotekami banki Upravnik Državne hipo-tekarne banke mu je zagotovil, da bo Mestna hranilnica posojilo gotovo dob^a. Posredoval je tudi v zadevi zamenjave vojašnic.ter Danes zadnjikrat ob IO.30 V Elitnem kinu MATICI A n n y Ondra v prekrasni Nedbalovt opereti POLJSKA KRI" HANS MOSER ln SVETISLAV PETROVIČ HMMHBBMB Cene Din S .50 ln 5 JO. um o— »Jugoslavija in najnovejše razmerje sil r Sredozemskem morju«, je naslov predavanja, ki ga bo priredil tukajšnji odbor Jadranske straže v sredo dne 4. novembra ob 20. na Ljudskem vseučilišču (meščanska šola). Predaval bo g. dr. Branko Vrčon, publicist iz Ljubljane, ki bo podvrgel podrobni analizi ontagonizem velesil v bazenu Sredozemskega morja, kakor so ta pojavlja v najnovejšem času, od zavzetja Abe-sinije dalje do španskih dogodkov. Ta splošni problem, ki leži še vedno na mrzah vseh evropskih državnikov, bo navezal še posebej na položaj sredozemskih držav, zlasti manjših, ki stoje v vplivnem območju vsakega izmed glavnih protagonistov, ozirajoč se pri tem še prav posebno na položaj naše drŽave. To zelo aktualno predava-nje priredi Jadranska straža kot spominsko proslavo na dan 31. oktobra. 1918., ko so zaplapolale na ladjah Jadranskega morja naše narodne zastave, in ko je s tem prišlo v naše roke tudi naše morje, ki ga moramo še danes braniti. In baš s tem v zvezi je tudi to predavanje. Zato vabimo vso našo javnost, da se tega predavanja v obilnem številu udeleži. e— Potrebno pojasnilo. Dne 29- oktobra sem objavil v »Jutru« poročilo o predavanju o Češkoslovaški, ki je bilo v torek, na predvečer češkoslovaškega narodnega praznika, v risalnici meščanske šole v C^ju. Kritiziral sem izpade na naslov tretje drŽave, ki eo bili izneseni med predavanjem, in ugotovi], da ti izpadi niso spadali v okvir predavanja. ki je imelo 6večano obeležje na večer pred največjim praznikom bratske češkoslovaške republike. G. dr. Fortunat Miiku-letiČ objavlja v >Jutru« dopis, ki ga je gotovo sestavil v dobri veri kot i®kren Slovan. To je razumljivo. Jaz sem hotel podčrtati, da živimo v dobi, ko je treba gledati pojave po svetu realno in ne 6amo idealistično. Veliki problem poštenega zbližan j a srednjeevropskih narodov, v katerem je nam Slovanom odmerjena zelo važna vloga in naloga, je tako resen in usoden, da ga bomo mogli rešiti »amo z realnim, strogo konstruktivnim naprezanjem, ki ®e mora umakniti sentimentalnosti in enostranski zagre-njenoeti. — Bado Pečnik. ZVOČNI KINO SOROLSK1 DOM v Šiški, telefon 33-87 Zabavno, pustolovno, senzacijonalno! Humor in veselje v filmu Smaragdna ogrlica Jessie Virogh, Viktor de Kowa, Jakob Ti wlke Predstave v nedeljo ob 8, 5, 7 in 9, ponedeljek ob 8 uri. Pride: MOJ NAJLEPŠI DAN Josip Schmidt e— Tujski promet in marljivost. V oktobru je obiskalo Celje 1188 tujcev (889 Jugoslovenov in 299 inozemcev, med temi 77 letoviščaj-jev) nasproti 1459 v letošnjem septembru in 1260 v lanskem oktobru. V prejšnjem mesecu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 10 v mestu in 22 v bolnišnici. e— Umrla je v petek v Gregorčičevi ulici 5 v visoki starosti 87 let ga. Marija Homschakova, teta meš&anskicšolske ravnateljice v p. g- Ane Zupančičeve v Celju. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Takoj nato bo iz iste mrtvašnice tudi pogreb tragično umrlega celjskega trgovca g. Avgusta Kregaua. e— Samo do četrtka 5. t. m. je še čas, da obnovite v podružnici > Jutra« y Celju srečke drž. razredne loterije. Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 velefiten »V znamenju križa« in zvočni tednik, jutri ob 16.30 in 20.30 ve-lefiton >Praški študent« z Adolfocm Wohl-brtiokom in zvočni tednik. KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.15, 20.30 »ČAROBNI ZVOKI«. Matineje ob 10.30, 14., »MOJ NAJLEPŠI DAN«. Poje Joseph Schmidt. — Jutri »DEKLICA IZ SCHWARZWALDA«. ADVOKAT DR. V. KISOVEC v Beograda je preselil svojo pisarno v Kralja Ferdinanda nI. 8-1. mu je finančni minister izjaviL da ee bodo stroški krili iz kaldrminskega fonda. a— Triglavanskj starešine! Te dni ste prejeli položnice r svrho poravnave obroka. članarine za m. četrtletje 1936. ▼ znesku 22 Din. — Obilnega odziva prosi blagajnik. a— Gledališke osebne vestL V ansamblu mariborske drame so se nenadno izvršile nekatere osebne spremembe. Režiser ter igralec J. Borko, M je pri zrežiranju Mi-nafikove >Zorke« žel precej lep uspeh, zapušča mariborsko gledališče. Na njegovo mesto bo gledališka uprava postavila člana neke diletantske družine v Kranju L Lavrenčiča. Tudi bo prihodnji teden debutinal v vlogi patra Strelskega v »Prvi legiji« g. L. Standeker, ki bo po debutu angažiran za igralca. a— Razgrnitev razporeda pridobnine. Razpored pridobnine davka na poslovni promet in davka na luksuz za leto 1936 jo v smislu zakona o neposrednih davkih od 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi (soba štev. 5 v času od dne 81. oktobra do vštetega dne 6. novembra 1936). 0 ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku so davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico pritožbe. Iz Kran)a Himen. Poročil se je g. Joie 8 eni ca MvH napadalni vodja Kg« moštva PrVmorja ter sedanji vodja napada Korotana. J gospodično Marico Jegličevo iz ugledne kranjske rodbine. Čestitamo! r— Kino Narodni dom predvaja, danes krasen muzikalni užilek »Poslednji rrok< IX. Beethovnova simfonija in Handlov ora-torij. Iz Trbovelj t— Relief trboveljskega radnfka. Med zanimivosti naše doline bo hrezdvomno relief trboveljskega rudnika, čigar avtor je znani risar g. Ivan Majnik, nameščenec tukajšnjega rudnika. Plastičnost je spričo merila 1 : 4000 Izredno precizna ter dokazuje resnično kvalitetno delo, ki zasluii vso pozornost in priznanje. Je to živa panorama, kjer je videti vso pestrost rudarskega središča, panorama, ki te nazorno pouči o vseh napravah obratov mimo delavskih naselbin, ki zgovorno pričajo o svojevrstni stavbar-ski usmerjenosti pa o tipih teh naselbin. Tu je videti vso površinsko dinamiko industrijskega mesta, ki utegne ohraniti ( v kolikor bi relief služil kot dokument miniature) premnogo zanimivih detajlov, z eno besedo: to je prvi primer, da imajo Trbovlje kot industrijski kraj ali mesto svojo najzgovornejšo podobo v miniaturi. Zdaj je ta relief razstavljen v podružnici »Jutra« in razumljivo bo, da želimo avtorju poleg moralnega tudi gmotnega priznanja in uspeha. Trbovlje kljub težkim časom gotovo premorejo človeka, ki bo ta trud pravilno oceniL t— Knjige Vodnikove družbe ao dospele in jih dobijo naročniki pri svojih poverjenikih. Iz Hrastnika h— Predavanje Jadranske straže ▼ Bredo popoldne za mladino zvečer pa za odrasle je dobro uspelo. Mnogoštevilni poslušalci bffi zelo zaaovcffpri e predavanjem g- P'r-nata. Oblastni odbor JS pomaga tukajšnjemu poverjaništvu JS, da 'ahko pošlje V&ako leto nekaj ubožrrih delavskih otrok na morje. G. Pimatu kot zastopniku oblastnega odbora JS eo ee starši otrok poSehno zahvalili za pomoč. Lepo prireditev je zaključil zanimiv zvočni film »Dalmacija«. Vsem, ki eo pripomogli k uspehom jadranske spominske prireditve, »e zahvaljuje poverjenik JS. h— Hra^tniška dolina spada pod župniji Trbovlje in Dol, mrtve iz Hrastnika pa pokopavajo na treh pokopališčih v Trbovljah, na Dolu in ▼ Dragi. Zadnje dni so hiteli Hrastničani na v®a ta pokopališča, da uredijo grobove svojih dragih. Šolska mladina se je tudi letos spomnila zapuščenih grobov v Dragi in pri cerkvi na Savi ter jih lepo pripravila za praznik mrtvih. h— Umrl je 81etni učenec HI. razreda Albert Fajfar, »in delavca kemične tovarne. Pokopali so ga na Dolu in so s« pogreba udeležili vej učenci deške šole s svojimi učitelji. Mladinski pevski zbor pod vodstvom IzpnlCale, prfSCe bt kožne nečistosti pri dejen<9cfh, otrocih hi edrmsPh odstraajvje B H B T m IR H CRE Potiva m> m <*pp Dfa m T te dfregerMafc a— V vedno»t trgovatvu. Podpisano Združenje ima v svoji zalogi še precejšnje število brošur »Rudolf Rakuša: Kako postanem doiber prodajalec«, o kojem delu je prineslo dnevno in tudi stanovsko časopisje Belo ugodne ocene. Pozivamo trgovatvo, da poskrbi vsem svojim nameščencem to velepoučtno knjižico, ker Je ista zlasti za trgovski naraščaj tolikega pomena, da bi Jo moral vsak bodoči trgovec ah trgovka ponovno prečitati. —■ Kupuje in naročuje se v pisarni združenja, Jurčičeva uL 8/TL ter stane komad 5 Din pri naročilih preko 20 Lztisov 4 Din, preko 100 brošuric pa 3.50 Din. — Mariborski trgovcem bomo v bližnjih dneh nudili priliko, da ai jih nabavijo v poljubnem številu potom našega dostavlja-ča ter prosimo, da naj nihče ne odkloni nakupa tega velekoristnega in vedno aktualnega dela. Združenje trgovcev za mesto Maribor. a— Pobegla hčerka. V neznano smer Je pobegnila 191etna Marija Walochova, stanujoča v Mlinski ulici 33. Je šibke postave ln Ima. na setal modro obleko. a— Nad Holmcem je hote>i priti neki še neimdentificiran 20 do 24 let stari mladenič čez mejo. Ker ee na poziv ni ustavil, je obmejni stražnik sprožil in ga ustrelil. Včeraj je bil na kraju dogodka sodni ogled. a— Z jedko tekočino ga je hotel omamiti. Včeraj Je bila pred malim kazenskim senatom izredno zanimiva razprava proti 521etnemu brezposelnemu delavcu Štefanu Binclu, ki je dne 13. Julija pri Sv. Bolfenku na Pohorju betel omamiti krošnjarja Mihaela Majcena z neko jed^o tekočino, ki mu jo je, ko sta ležala na nekem travniku, vlil v usta ln nos, ki so močno otekla. Ni pa se Majcen onesvestil, pač pa je moral Blncl v zapore zaradi suma, da Je hotel Majcena na ta način najpreje omamiti, potem mu pa odvzeti 1400 Din, ki jih je imel pri sebi. Bincl Je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora zaradi poizkusa razbojništva. Iz Tržiča 8— Kino predvaja danes ob 4., pol 7. in pol 9 zvečer krasen dramatičen film »Orni angele. Iz Kamnika ka— Tragična »mrt g. Ferdinanda Martina je vzbudila v Kamniiku mnogo sočutja, saj je bil pokojnik do svojega vstopa k tvrdki Samec dolgo uskižbem v Kamniku kjer si ie -'zbral življenjsko družico, v ugledni fileglovi rodbini. Naj mu bo ohranjen blag spomin! ka— Kino Kamnik predvaja krasno filmsko delo >Nesmrtne gos'ir (Stradivari). Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 6. in 8. uri zvečer velefilm »Mazurka«. Dodatki: Domač ter dva zvočna tuja tednika. Sledi »Lahka konjenica«. učitelja g. Caradra }• ob grobu zapel žakr t-tinlko. h— Kine Sokol predvaja danes film »Silva«. Iz Ptafa j— Hude ^osledlee prepira. V Bratislovcih »o ▼ četrtek pri nekem poseerbnriiku stiskali jabolka, poleg drugih tudi hlapec Fran« Petek in posestnišiki si-n Franc Znidarič. Nemadoma je prišlo do prepira in nekdo je Petka z motiko udaril tako hudo po glavi, da «e je onesvestil Fantje ®o ga nezavestnega opravili v skedenj in šele pozneje se je nekdo spomnil, da se je moralo Petku nekaj hudega pripetiti, ker ga še zmerom ni iz skednja. Vsa zadeva je bita davi prijavljena orožnikom, ki so Petka našli napol nezavestnega v skednju, od koder so ga danes prepeljali v ptujsko bolnico, kjer se bori s «m rt jo. Krivca zasledujejo. * K I NO »u MATICA Premieru! Vel »napet f3m! ANA DEMIDOVA SYBILLA SCHMITZ. K. L. D2ERL TEL. 27-30 SLOGA Premiera kmet&ke vesaloigr« VESELA NEVESTA LtJOE ENGLISCH, H. SPEELMAJtH [ON r te, Paul KeUerjeT roman »Zima T goz,Jo« I V J E HANSI KNOTECK, VIKTOR STAAL Predstave ob 15., 17., 19. in 21. urL Vsak sila rodi odpor in vsaka pesem kii^ svoj konec. Koke stran od Sokola! Zdravo! DOBO V A. Proti volitvam v naši občini je bila vložena pritožba na upravno sodišč« ▼ Celju. Ljudje eo prepričani, da bodo volitve razveljavljene. Poleg drugih nepravilnosti, ki jih našteva pritožba, je važna zlasti ta, da je volilna komisija predčasno zaključka glasšrvanje, čeprav je čakalo pred vhodom v volilni lokal še okrog sto volilcev. Ti bili zaradi tega razumljivo ze*o razburjeni, pomirljivemu vplivanju razsodnih ljudi pa se je posrečilo preprečiti kake večje incidente. JE2ICA. Sadjarsko in vrtnarsko Vsi vabljeni! MALA NEDELJA. Vohlna borba je bala tudi pri nas »rdita, kakor še nikdar. Pritiski na vodice &o presegali meje obzirnosti. Lepaki in letaki so bč
  • prijetnih in zabavnih uric. ZaTadi naporne železniške službe in neprestane vožnje po železnici mu je zadnje čase zelo opešal vid, zato je bilo neobhodno potrebno dia se bo preselil za stalno v Ljubljano. Dragi Jože! Bil si nam vzor Sokola, pošitenjaka, moža kremenitega značaja, nikdar nisi zatajil idej, ki nas jih je učil naš voditelj Tyrš. Ostani tak tudi naprej, toda na priljubljeni Logatec in na našega Sokola, v katerem si preživel toliko prijetnih, veselih in delavnih uric, nikar ne pozabi! — Na odhodnici je sodeloval pod vodstvom br. dr. Ciril Krašovca tudi sokolski orkester, prvič pa je nastopil tudi sokolski jazz. Vse navzoče članstvo je bilo s sviranjem nad vse zadovoljno in se kar ni moglo načuditi napredovanju pridnih in vestnih godbenikov, kar je pa nemala zasluga požrtvovalnega in nad vse zmožnega brata dirigenta. Le tako naprej! Naša iskrena želja bi bi!a, da bi ostala odhodnica br. Jožefa zadnja, toda že nekaj dni se sušlja po Dolenjem Logatcu, da bodo od-nosno so že odpuščeni iz državne službe ali prestavljeni vsi aktivni in najboljši člani naše družine. Delovanje Sokola, ki je bas lukaj na meji neobhodno potrebno. je vsem našim nasprotnikom trn v peti. Toda vsem bodi v opomin: bolj ko nas boste šikanirali, bolj bomo aktivni. tako silo po levem temenu, da je Polančič 6. aprila t L za posledicami poškodb umri v mariborski splošni bolnišnici V zagovoru je Bezjak izpovedal, da je hotel ščititi svojo sestro Julijano pred napadi od strani sTOjega svaka pokojnega Polančiča, ki se je kritičnega dne napil šmamice. Ko je potem Polančič s silo vdri v hišo svojih staršev, kamor se je zatekla njegova sestra Julijama, ga je v veži hiše Bezjak dvakrat udaril z motiko po glavi, da mu je zdrobfl lobanjsko kost. Razprava je bila v svrho zaslišanja nekaterih novih prič preložena. Lisztov oratori] „Krtstusu ki se bo izvajal jutri ob 20. v Filhar-monični dvorani v Ljubljani ima M dele. V I. delu nam slika skladatelj dogodke ob rojstvu našega Zve ličarja. Zato ima ta del naslov »Božični oratorij«. V II. delu. ki se imenuje »Po razglašenju Gospodovem« nam slika skladatelj med drugim Vhod Kristusa v JeruzaJem; posebno znamenit je pa prvi stavek, v katerem opevata solist in zbor Osmero blagrov. ITI. del oratorija je Trpljenje in Vstajenje našega Zveličarja. Oratorij je naštudiral ravnatelj PoLič. solistične vloge imajo gdč. Zvonimira Zupev-čeva, alt-solo poje ga. Bernot-Golobova, te-nor-solo Jože Gostič, bariton-solo g. Kola-cio Aleksander in bas-solo g. Tone Petrov-čič. Velike zbore poie pevski zbor Glasbeno Matice, samostojne simfonične odstavke in spremljevanje solistov in zbora izvaja orkester Ljubljanske Filharmonije. Ta koncert je mišljen kot ljudski koncert, zato so tudi cene sedežem izredno nizke od 10 do 20 Din, stojišča so rezervirana izključno le dijakom po 3 Din. Prodaja v knjigarni Glasbene Matice. Hflrtul živijo z nami Ljubljana, 31. oktobra. Kakor za vsak praznik mrtvih, je \Ljubljana tudi tokrat za Vse svete doživela čisto svojevrstno turobno, toda vendar živahno razgibano življenje. Dasi je prezgodnji sneg zamoril domala vse cvetje po vrtovih, je od kdove> kod vstalo celo morje belih in pisanih krizantem, ki jih žene, vdove in sirote, odnašajo k Sv. Križu mrtvim za spomin. Ob pokopališču samem se je letos tnorda še v večji meri kakor v zadnjih letih razvila posebna sezonska delavnost, ki jo Vsi sveti vsakokrat prikličejo na plan. Pred vhodom na božjo njivo postavajo delavske žene, brez- poselniki in otroci, ki so za nekaj dni vzeli drobne motike in pa pesek v roke, da popravljajo in lepšajo grobo\>e za vse one preostale, ki ne utegnejo sami opraviti te zadnje počastitve svojih pokojnih. Misel na mrtve proži v ljudeh tudi usmiljenje do živih in pred vrati poslednjega človeškega domovanja so se zvrstili prosjački in bedni prodajalci sveč in nagrobnega okrasja, da bi si prislužili vsaj nekaj skromnih par. Ob Vseh svetih je čas, da se vsi živi vnovič spominjajo resnice o tem, kako onstran groba ni razlike, in vsaj za nekaj dni naj bi tudi tostran večt nosti prenehali mržnja in prepadi, ki ločijo ljudi. Smrtne nesreče med naročniki Jutra" Na mariborskih pokopališčih Maribor, 31. oktobra Na praznik V®eh »vetih se bodo spet zgrnile množice na mariborskih iobreških pokopališčih. Letno pokopljejo okoli 700 Mariborčanov, dočim so jih pred desetimi leti pokopali oko'i 5C0. Na starem mestnem pokopališču v Strossmayerjevi ulici je samo še okoli 1000 grobov, v«i ostali so deloma poraščeni, deloma pa izravnani s površjem. Na vojaškem grobišču je pokopa-juh okoli 900 vojakov iz 6vetovae vojne, (to- čim je bilo pred tremi leti izkopanih 119 grobov, v katerih so počivali italijanski ujetniki, katerih zemske ostanke so prepeljali v Italijo. So pa še tri pokopališča, ki n'so tako znana. Predvsem pokopališče moške kaznilnice za zidovi kaznilniškega komplek&a, kjer počivajo z zločinom zapečateni pokojniki. Potem pokopališče na koncu Tezna, kjer je v času mariborske pokopališko 'krize leta 1910 kupila ob levi strani c°«te proti Ptuju mestna in stoLna župnija primerno zemljišče. Tedaj je bilo namreč mestno pokopališče že prenapolnjeno. Staro magdaleinsko pokopališče so zaprli že leta 18S0, na novem magdalenskem pokopališču na Pobrežju pa so pokopavali samo pokojnike 'z predmestij, predvsem Pobrežja in Tezna. Tako je mestna in stolna župnija bila primorana leta 1911 kupiti ob Ptujski cesti na koncu Tezna veliko zemljišče za novo pokopališče. Do !eta 1914 je b!lo na tem pokopališču pokopanih 85 mariborskih meščanov. Toda pokazalo se je, da je novo pokopališče le preveč oddaljeno. Razen tega pa s0 nastali s prejšnjo lastnico zemljišča Ano Gojčičevo sodni spori, tako. da 6e ie na podlagi poravnave šele leta 1922 lahko vknjižba lastninska pravica v prid mariborske stolne župnije. Tako se je zgodilo, da se ni®o Mariborčani yeč pokopavali na tem teženjem Spomenik mučeniku Avgustu Kelnariču pokopališča. Nekatera trupla so pozneje prenesli na novo pob reško pokopališče, dočirn pričajo še danes grobovi ostalih, ki so tam-ikaj še pokopani, o pozabljenju, ki je leglo na to pokopališče. Napisi na še ohranjenih nagrobnikih »o komaj čitljivi, tam okoli se pase živina, grobnice so razdejane, grobovi pa preraščeni. Mariborčani, ki imajo tamkaj «voje pokojnike, bi pač morali poskrbeti za primerno zaščito in ureditev tega zapuščenega pokopališča, ob katerega neposredni bližini 6e nahaja pokopališče evamgelske občine, ki p aje tako lepo oskrbovano in urejeno, da je menda navzlic skromnosti najlepše mariborsko pokopaH-fcče. Naposled pa se med Mariborčani poživlja spomin na ti»ti del pokopališča pri Sv. Marku nižje Ptuju, kjer so našli svoje poslednje domovanje vsi oni številni nesrečniki iz ^Vo'$T^dčetedofgo'ča$d~oKrofi piti perilo tedaj ne-zadostujo' do ga peretejcot .navadno!-Perilo Je treba pravilno nego-Vati % Schichtovim Rodionom. > v 3 tem si boste prihranili ;tudi; imnogo težkega dela. jRadion |e popoln proizvoJ za nego perila. Uporaba je zelo, preprosta: jL Raztopite Radion v mrzD vodi, 7. Ko : raztopina zavre, Icuhajte najmanj 15 minut Splalcujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodij Perilo bo ostalo dolgo časa Icot novo in bo vedno snež- i nobelo. Schichtov RADIOM Maribora in okolice, M ao bodi»l prostovoljno, bodi«! neprostovoljno naSl svojo smrt ▼ valov ju široke Drave, Narodne šege in vraže ob Vseh Kult pokojnih je najstarejSe čJovešbo ndejstvovanje. Ob kuku mrtvih se pojavljajo prvi začetki razglabljanja o smislu in vrednosti življenja, prve kali verovanja in prvi nagibi do nadnaravnega pojmovanja- Krščanstvo je med bolj aili manj smiselnimi svojimi šegami in navadami prevzelo in posnelo ta kult ter mu dotločilo praznik Vseh svetnikov, ko ima vsakdo svojega patrom, in dan Vernih duš. V ; Beli krajini nazivajo ta praznik z lepim ! imenom »mrtvi godi«. Med vsemi obredi, šegami in navadami krščanskih veroizpovedi je današnja oblika tega kulta, najbolj splošna in razširjena, našemu srcu najbližja in skupina čustvovanju vseh dežela in narodov. 2e stari Rimljani ao se spominjali svojih mrtvih prednikov. Po njihovi veri se je začetkom novembra odpdrai podzemski svet, kjer »o prebivale dobre auše (divi no mlefco. Z njim to z n)im hladili duše. todl krop®, da bi Naši predniki ao bili pt spu Kad, B. da bi Vo prijela, pade doiL V Bela krajini je tam narodna vera, da starši za pofcojnnmi nedolžnimi otroci ne smejo preveč jokati, ker bi bili potem otroci motri in bi v večnosti trpeli. Tudd morajo otrolco, ki umrje, ostriči lase, sicer bi mu na ornem sveta droga deca lase skubiilav Tam je tudi vraža, da se ženske ta dan ne smejo česati, ker bi jim ne segnCli lasje v grobu. — Ti prazniki so tudi odločilni za vreme. V Beli krajini pravijo: Ce na Vse svete voda izvene, bo prihodnje leto dobra letina. Ce je in, ki jih izplača lavarovalna družba, čim ji predložijo izpričevalo o smrtni nezgodi in potrdilo o plačani naročnini Vsota 10.000 je bila dtv ločiena po vsestranskem računanju in upoštevanju najrazličnejših okolnosti in potreb ob nenadni smrti rodbinskega rednika. Taka nenadna smrt ne uniči samo nenadomestljivega in neprecenljivega življenja, ten>-toč pretrese v večini primerov tudi gmotni položaj družine. In tak udarec usode naj «7daj3a naše tavarovan je, ki naj rmdi hodo prizadetim svojcem sredstva vaaj sa prve fci najnujnejše potrebe. »Jutrova« savarovalmna ae nalaga zavarovancu prav nobenih skrbi in opravkov. Kdor redno plačuje »vojo zavarovalnino, ima tolažljivo lavest, da je pripravljen to-idi na najhujše. Zavarovanje, ki ga je uvedla uprava »Jutra«, se v nobenem oiiru ne ra/tliknje od zavarovanj, ki jih sklepamo pri zavarovalnih družbah. Prednosti in koriBti ta zavarovanca so pa v tem, da »o mu prihranjeni stroSld, pota in skrbi Tudi raz-nri druga časopisna podjetja uvajajo ne- iVova grobnica ljubljanske duhovščine Jtaktea »varovanja svojih naročnikov, a 9c> ta zavarovanja v bistvu le nekakšna darila, ker podjetja saima presojajo položaj IjiodL, ki pridejo v poštev ta izplačilo zavarovalnin«. »Jntrova < zavarovalnina pa )e enaka za vae in jo zavarovalna družba izplačuje po svojih predpisih. V prvem leta poslovanja »Jutrove« sa-▼arovalnine je bflo izplačanih 13 zavarovalnin po 10.000 Din. Prva smrtna žrtev nesreče iz kroga Jutrovih naročnikov je bil p-ometni uradnik Janko Smerkolj v Logat- cu. V noči 13. januarja 1929 je odpravljal tovorni vlak proti Rakeku. Stal je, kakor je predpisano, pred tovornim vlakom in pazil na odpravo. Ker je vladala gosta megla in silovit mraz, ni takoj zagledal na postajo prihajajočega stroja. Po naključju je Krist z duhovniške grobnice, umetnina kiparja Pengova stal tako nesrečno na tiru, da ga je lokomotiva x vso silo sunila v stran in jo priletel pod kolesje tovornega vlaka, ki je zdrobilo njegovo mlado življenje. V istih dneh pa se je smrtno ponesrečil v tovarni na Količevem pri Domžalah Dragotin Se-liškar. Se pred potekoma prvih petih meso-cev »Jutrovega« zavarovanja je sledila 5e tretja smrtna žrtev. To je bil upokojeni komisar finančne kontrole Karel Kos na Jesenicah. Povozil ga je motociklist. V letu 1930 je bHo izplačani šest zavarovalnin, 1031 sedem, 1932 oeean, 1933 Sest, 1934 tudi iest, 1935 devet, leto« pa že pet. Vsako leto pa so bile tudi odklonjene mnoge zavarovalnine. V prvi vrsti zaradi tega, ker ni bil izpolnjen glavni pogoj — redno plačevanje naročnine, v nekaterih primerih pa tndi zaradi tega. ker ni bilo zadoščeno pogojem nezgodnega zavarovanja, ki veljajo za vse zavarovalne družbe. Nekajkrat se je zgodilo, da je zavarovalna družba prostovoljno nekaj izplačala svojcem ponesrečenca, čeprav ni bilo zadoščeno vsem pogojem nezgodnega zavarovanja. Na vt>e take ukrepe pa nima uprava »Jutra« nobenega vpliva. Čitatelji in naročniki »Jutra« se dobro zavedajo koristi zavarovanja, a že dostikrat se je zgodilo, da bo se nato spomnili prepozno. Zabeleženi so prav zanimivi primeri. Danes se zgodi tragična nesreča, rodbina ugotovi, da naročnina ni poravnana, in jo takoj nakaže. Zamujeno pa se ne da več popraviti. Ce se kdo hudo ponesreči, svojci seveda takoj na njegovo ime naročijo »Jutro«. Da 6« vidi, kako se površnost kruto maščuje, naj sledi iz statistike uprave »Jutra« še pregled odklonjenih zavarovanj. Le-ta 1929 so bile tri. 1930 tudi tri, 1931 tudi tri, 1932 trinajst, 1933 pet, 1934 Sest. v dveh primerih pa je zavarovalnica prostovoljno izplačala 5.500 in 2.500 Din, 1935 pa pet odklonjenih zavarovalnin. neiše Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik SHari^ssr Slovenska nI 2 lepše Zagreb, Wca 15 Trbovlje, Konzun. TPD Novo mesto, Ivan šma!c Murska Sobota, Cerkvena 6 HI ksandroua i Calfe Ifoc Eooa Bi. 2 A. Pdtzer: 34 Soinan Samo to je omogočilo Marijani, da se je bila pripeljala v Bejrut. Samoumevno se ini je zdelo, da se Marijana zdaj neutegoma vrne v Pariz: zavest dolžnosti je pri artistih posebno močno razvita. Dru?0 je absolutno nemogoče rešiti. Stvar je naslednja: So tri hiše in trije vodnjaki. Od vsake hiS* mora voditi k vsakemu vodnjaku pot. T odet poti se ne smejo nikjer križati, nobena n* sme teči preko druge. — Odg.: Hvaia vam,, nagrade pa vseeno ne bomo razpisali Komu je pa danes še do denarjav M. V. Lipa-Štore: Vem, da je zlato draga, reč in bi vpis moje malenkosti v knjigo »Metle« utegnil biti zelo drag. Takšne žrtve pa klubu ne bi želel nakopati Če j« A izbiro, se rajše odločim, da mi namesti zlatega vpisa za isto vrednost pošljete knjige. — Odg.: Skromnost je lepa čednost in kdor se ponižuje je povišan. Tako »te tudi vi vpisani v zlato knjigo in obenem prejmete knjigo, ki vam jo je k sreči dcžočU žreb. M. K. Maribor: Za rešitev sem potreboval kake tri ure. Vendar bi prosil, da veScrat priobčite slične uganke kakor tudi križanke. — Odg.: No, tri ure ni dosti Za Vas bo treba kaj hujšega. Ustregli vam bosi*®. Dajte, razkrijte še to skrivnost l ročam, da z velikim veseljem čitamo vaš cenjeni list »Jutro«. Saj bi ga še drugi naročili, pa kakor mislim, sami veste, da tudi tukaj doli je kriza' doma. Imamo pa tudi mi tukaj eno precej »pročo«, katero vam po šiljamo za objavo: V živilskem vrtu je 36 glav živali, katere imajo skupno 100. nog. Koliko izmed teh živali ima po dve nogi in koliko po štiri noge? ... Gospodu tajniku kluba »Metle« tudi te ne priporočam v reševanje, ker bi si z njo preveč obelil glavo. S spoštovanjem vaš dolgoletni naročnik itd. — Odgovor: Lepo se Vam zahvaljujemo za pozdrave. Vašo uganko pa s tem stavljamo vsem čitateljem »Jutra« na razpolago. Pozdravite nam vse rojake v Knjaževcu! I. Š Guštanj-Ravne: Pri tej priliki si dovoljujem tudi jaz poslati računsko nalogo in če jo priobčite, vam bom poslal tudi rešitev. Naloga se glasi: Po zunanjem obsegu naše zemeljske oble se ima položiti jeklen trak, ki bi se moral zemeljskega oboda tesno oprijeti. Ko pa so delavci s pripravami gotovi, se je šele ugotovilo, da je bil jekleni trak (obroč) za 10 m predolg napravljen. Kako velik je zdaj vmesni prostor, če je obroč položen po točki največjega zemeljskega premera? — Odg.: Hvala tudi Vam za uganko, ki jo enako stavljamo na razpolago vsem ugankarjem okrog »Jutra«. C. B. Celje: Z veliko skrbjo sem si prizadevala, da sem rešila vašo nalogo. Mislim, računi, no, nato mi pa šc »Jutro« stavi tak šno vprašanje! Ne, v koš se pa še ne damo. Le večkrat nam še pošljite kaj sličnega! Škoda le, da je danes šele ponedeljek, ker bom do nedelje tako nestrpna! Vsem mojim so-trpinom-reševalccm iskrene pozdrave! — Odg.: Gospodična, bili ste zelo vneti pri reševanju, toda dve rešitvi nista pravi. Gotovo boste tudi naše nadaljnje uganke reševali z enako vnemo, kakršno razbiramo iz vašega pisma Tudi vam pozdrav! M. V. Devica Marija v Polju. Sicer se pa čudim, da klub »Metla* v današnjih časih še ni bil razpuščen, ker ne zasleduje nika-kih humanitarnih, izobraževalnih ali pa vsaj koritarskih ciljev. — Odg.: Vendar, vendar, gospa! Zakaj naj bi še ta nedolžni klub razpustili, ko si je vendar nadel plemenito nalogo, da bo čitatelje »Jutra« kratkočasil s svojimi skrivnostmi. Preteklo nedeljo smo vam dali na razpolago eno takšno skrivnost, danes drugo, v bodoče bomo pa videli, kaj vse še ima klub »Metla« za bregom. F. č. Ljubljana: Nedeljske uganke sem se ponovno lotil in vam zdaj pošiljam vse skupaj. Obenem mi pride na misel ključ k računu, ki je malo rabljen in poznan N. pr.: Neki poveljnik ima v svojem seznamu po tekočih številkah vpisane talce. Njih število gre v tisoče. Ko je treba talce zame-njatu zahteva poveljnik za prvega 1 Din, Družabni klub »Metla«, ki je postal tako slaven s svojim zbiranjem stotaka, je moral te dni rešiti novo, zelo težavno nalogo. Eden njegovih najuglednejših '"lanov, gospod Smola, je iznenada umrl. Vedelo se je, da je bogat, toda o njegovem denarju v blagajni ni bilo ne duha ne sloha. Našli so samo listek na katerem bilo napisano: denar hrane HLAPEC Ko so vprašali hlapca, kje je gospodarjev denar, je ta rekel, da mu je dal rajni gospodar samo 20.000 dinarjev, In je ta znesek tudi izrodi dedičem. Toda ti so bili prepričani, da je bilo denarja dosti več, saj se je gospod Smola pred smrtjo sam pobaiial, da ima dosti denarja in da je ta denar shranjen v dveh vrečicah. Ker sami uganke niso znali rešiti, so naprosili vsevedni klub »Metlo«, naj njegovi člani, ki slove po svoji prebrisanosti, doženejo, koliko denarja je rajnik prav aa prav n-postil. Dolgo so »Metlarjic premišljali in Iskali. Ker ni »o našli nikjer ni kakšnih številk, «0 že skoraj obupali. Toda naposled se oglasi eden izmed članov in reče: »Zdi se mi, da mora biti rešitev te uganke na listku. Beseda »hrane« se mi zdi zelo sumljiva. Gospod Smola Je znal dobro sloven^o in kar neverjetno se ml zdi, da bi MI po pomoti napisal tisti »e«. Skoraj ! bi rekel, da je ta napis nekakšen račun, ! pri katerem je treba črke zamenjati s \ pravimi številkami, pa bomo dobili v prvih dveh vrstah oba zneska, ki sta se nahajala ▼ vrečicah, v spodnji pa skupno vsoto zapuščenega denarja, čakajte, da si liste* prepišem: Upam, da vam bom lah^o Jutri zvečer že povedal rešitev«. Gospod Dreta, tako se je pisal nč-ed član kluba »Metle«, je Imel prav. listek je res predstavljal hkr.it« tudi zapisek, koliko denarja je zapustil gospod Smola ▼ obeh vrečicah in v celotL Drugi dan je gospod Dreta zadovoljnega obraza vzel rešitev iz žepa in jo prehral sočlanom. Ta rešitev je pričala, da je hotel hlapec utajiti lepo število tisočakov. Ko je videl, da je razkrinkan, je skesan vrnil ves denar. Bistro uho našega reporterja je km&iK zvedelo za to skrivnost in Jo zdaj razodeva vJutrovim« bralcem. Ali bo kdo izmed njih tako prebrisan, kakor je bil gospod Dreta, in bo znal ugotoviti: Koliko Je b"Jo vsega denarja? Izkratka: Črke je treba nadomestiti a pravimi številkami in »šcer vselej za isto črko Isto številko, če boste odkrili prave številke in Jih prav sešteli, se bo račun ujemal in bosta obe zgornji vrsti dali za vsoto zadnjo vrsto. Povemo naj še to, da ta skrivni račun le ni tako nedvoumen, kakor si je mislil gospod Smola, ker dobimo lahko štiri različne, a vse pravilne rešitve. Vendar pa ne znaša razlika me, največjo in najmanjšo vsoto niti 2000. To Je uganka, ki jo »Jutro« danes zastavlja svojim čitateljem za nedeljsko razvedrilo. Malo zasoljena je tudi ta, toda do prihodnje nedelje jo boste že rešili! Kraljestvo mode Lepo krzno — velika moda Moda sr je očividno pripravila na strogo zimo, ker nam prinaša toliko krzna, kakor že dolgo ne. Nobena jopica, noben plašč nista brez krznenega okrasja in ne-broj je celih krznenih oblačil, kakor da bi moda predvidevala konec denarne krize. Ftnejša predelava krzna, ki se vedno bolj približuje voljnosti in mehkobi finega blaga — le da je mnogo trajnejše seveda — omogoča izdelavo kožuhov v vsakem modernem kroju, od ohlapne jopice pa do tesno ob životu ukrojene, spodaj zvonča-wto razširjene redingote. Zato nova krznena oblačila niso več nekakšne brezoblične, dlakaste »vreče«, kakor pred leti, temveč imajo vse prednosti in vso eleganco dobro krojenih modelov. Povsem dolgi krzneni plašči so letos bolj redki. Modni stvaritelji so namreč mnenja, da učinkujejo dosti bolj lahkotno in torej tudi bolj mladostno kot tričetrtinski pale-toji iz krz-na. Vrhu tega so krajši paletoji tudi bolj poceni, kar pride posebno do izraza pri pristnem krznu — torej kar tri muhe na en mah! Kroj takšnega paletoja je ohlapen m v hrbtu močno razširjen, kakor smo ga vajeni že od lani ali pa posnema obliko zvončaste, ob pasu tesne tunike. Izbiramo torej lahko po okusu, odnosno Praktičen zimski komplet sestoji iz gladkega, klasično ukrojenega kostuma in ohlapnega plašča z bogato krzneno garnituro. Za kostum in za plašč je rabilo isto, dlakasto »angora« blago v lepi modni barvi. Takšna kombinacija učinkuje nenavadno elegantno Ln nam pride posebno prav na potovanju, na izletih in pri dopoldanskih opravkih v mestu. Ovratnik in manšeti našega modela so sestavljeni iz i malih kožic, izrez kostuma pa poživlja ži- I vobarven šal. i po postavi. Glede krzna velja omeniti, da so za cela krznena oblačila v modi kratkodlaka krzna, ki so bolj voljna in store postavo manj masivno, kakor dolgodlake kože. Zato pa so za razne krznene garniture bolj priljubljena krzna z dolgimi dlakami, ker bolj laskajo obrazu in tudi bolj razkošno učinkujejo. Jako praktične poldolge krznene jopice so po novi modi na hrbtu razširjene in sicer z eno ali dvema vstavljenima gubama. Takšne gube dostikrat izhajaio iz ravnega ali — v primeru ene same gube — koničasto ukrojenega sedla na ramenih, ki so na njem prišiti tudi nabrani rokavi. Za takšno kratko, lahko jopico pride v poštev seveda le kratkodlako krzno in izbero imamo med širokorepko, astrahanom, nutrio ali umetno ostriženo jagnječjo kožo. Tu je razlika v cenah jako velika, odločila bo torej bolj »finančna« zmogljivost, kakor pa osebni okus. Poldolgo jopico s sedlom in vstavljeno gubo na hrbtu vidite na naši skici (1. skica). K plašču ali kostumu, ki nima krznenega okrasja, se lepo poda kratek krznen kep. Seveda mora biti takšen kep iz pristne in po možnosti dolgodlake kožuhovine, da učinkuje zares elegantno. Jako lepi so kepi iz sestavljenih malih kožic, ki omogočajo ureditev krznenih prog v različnih smereh. Tu pridejo v poštev bizam, podlasica, dihur — dočim je menda nerc vse preveč dragocen za naše razmere. Takšen kep lahko nosimo tudi k večerni toaleti in je torej res vsestransko uporaben. Jako lep je pariški model, ki ga prinašamo na skici. Tu so kožice tako sestavljene, da tvorijo spredaj nekakšen serpentinast »jabot« (2. skica). Zanimivo je krojen tričetrtinski paletot, ki je ves sestavljen iz malih, kratkodlakih kožic, n. pr. iz polhov. Vso širino tega plašča je krznar premaknil v hrbet, dočim je gladki sprednji del prepet z ozkim krznenim pasom. Visoki, štrleči ovratnik in ob komolcih koničasti, spodaj ozki rokavi so nadaljnje posebnosti tega elegantnega modela (3 skica). ikunks moderno i n trajno krzno v veliki izbiri p r i L. H Dame, ki se vendarle odločijo za dolg krznen plašč, kot za klasično in torej najbolj trajno obliko, morajo posvečati mnogo pažnje kroju takšnega kožuha. Tu ohlapnost ni dovoljena, ker bi plašč učinkoval preokorno, temveč se mora kroj lepo prilegati k telesu. To je mogoče doseči seveda le pri kratkodlaki, voljni koži in pri kroju, ki je po možnosti razdeljen v več delov. Takšno razdelitev vidite na našem modelu, ki je vrhu tega še prepasan s krznenim ali usnjenim pasom. Košati rokavi tvorijo zanimiv kontrast k skromnemu in mladostnemu dečjemu ovratniku. Plašč za-pnemo z dvema klipsoma (4. skica). Eleganco zvončaste tunike še poudari bleščeča žrebčevina, ki je rabila za naš poslednji model. Kožuh te vrste ima trioetrtinsko dolžino in je spodaj močno razširjen, dočim se nad pasom tesno oprime života. Takšen kroj zahteva širok pas iz jelenje kože ali iz laka z efektno zaponko. Napol pokončni ovratnik ima okroglo obliko, sicer ozki rokavi pa so na ramenih nabrani, tako da odgovarja kožuh v vseh podrobnostih novi liniji, ki zahteva lahno razširjenje ramen (zadnja skica). LJUBLJANA MESTNI TRG 5 posvetovalnica M. P. J.; Na vsak način bi bilo dobro, da peljete dečka k zdravniku- Vzroki te napake «o namreč lahko tudi male gliste, dalje razne napake in abnormalnosti na spolovilu, nervoznost itd. Vse to mora zdravnik preiskati. Poleg tega je dobro, da mu dajete posebno zvečer samo suho hrano, brez tekočine. Opozorite na vse to gospodinjo in jo prosite poleg tega, naj dečka ponoči oz. pred spanjem opozori, da mora na vodo. Deloma se da na to vplivati z raznimi zdravili, ki mu jih bo že zdravnik predpisal. M.O. Rakovi je: Vzrok nespečnosti je lahko različen. Mogoče tičd v prebavi. Zdi se mi namreč, da 6te ma!o prezgodaj začela z nerazredčenim kravjim mleJcom. Poskusite 8 tem. da razredčite mleko s polovico vode in dodajte 2 do 4 kocke sladkorja. Mogoče je tudi, da dobi otrok v kratkem zobe in da je zato tako nemiren. Na vsak način pa se mi zdi, da se vam ni treba razbur jati, ker je otrok sicer, kot pišete, zdrav in močan- Najbrže bo to minilo kmalu samo od sebe. Prijetnejše: Kljub temu, da vi trd'le. da imate prebavo v redu. mislim, da bo vzrok vaše nevšečnosti tičal le tu. Priporočam vam povečini brezmesno hrano in vroče kopeli. Poskusite Se enkrat s kvasom, ki se 6icer dobro obnese. Če pa le ne bi bilo boljše, bo treba vendar k zdravniku, da vam predpiše kako učinkovitejše sredstvo. Da je noht na nogi tak, je najbrž vzrok v tem, da je bila po zanohtnici uničena matica nohta. Ako se vam okoli nohta poleg tega gnoji, bi bilo najbolje, da si daste noht odstraniti. A. J.; Izpadanje las Ln prhljaj la^išča sta gotovo v vzročni zvezi med seboj. Zdravljenje je različno in se ravna po tem, da li je prhljaj suh ali masten. Zdravila vsebujejo v glavnem žveplo, salicil, alkohol itd. Kot domače zdravilo je priporočljiv čaj iz korenin koprive. Dober ie tudi 2% salicil alkohol. Ako bi postali lasje presuhi, jih namazi te z brilautino. Tako zdravljenje mora trajati v presledkih ce!e mesece. Ako bi se v tem sitanje zelo poslabšalo se obrnite na zdravnika za kožne bolezni. Z. S. Da imate vnetje sečnega mehurja, ie popolnoma jasno. Ker 6e vam je »tanje zopet poslabšalo kljub zdravilom, mislim, da žarišče vnetja, ki leži lahko v eini ali drugi ledvici, ali v mehurju, ali pa v sečni cevi, ni še ozdravljeno. Vzirok je lahko tudi kamen ali pa tuberkuloza ledvic ali pa mehurja. Iz vseh teh razlogov smatram, da bi bila ponovna preiskava vsekakor na me&tu in bi bilo najbolje, da se podaste v bolnico, šele. ako preiskava ne ugotovi nič posebnega, morete zdravljenje nadaljevati doma po navodilih, ki jih boste dobili. Prhljaj: Preberite odgovor pod značko A.J. Ivica L-: Iz vašega dopisa, ki je. dasi je precej dolg. vendarle še pomanjkljiv, si ne morem ustvariti jasne slike o vaši bolezni. Mislim, da bi bilo najbolje, da 6e javite se enkrat pri dotičnem zdravniku in ga prosite, da vas pošlje v bolnico na kožni oddelek. To bi morali storiti že davno in ni prav, da site dopustili, da se je vsa stvar tako razpasla. Kislina: Običajno je temu vzrok rana na želodcu, zato se morate držati temu primerne diiete. Uživati ne smete mesa, mesne juhe. ostrih začimb, surovega sadja, jesiha. prave kave, alkohola, svežega kruha. Dor voljeno pa je star kruh, močnate jedi, umetne juhe, surovo maslo, kompot, prikuhe, jajca. Proti prekomerna kislini pomaga deloma tako zvana soda bikarbona. Če se vaše stanje kljub dijeti v teku par let ne bi izboljšalo in ako bi poleg tega še hujšali, bruhali In trpeli hude bolečine* bi bilo treba misliti na operacijo. Perilo: Kliub zagotovilu, da je 621etna žena, ki še vedno krvavi, zdrava, je treba njeno stanje stalno kontrolirati. Krvavenje v tej dobi gotovo ni normalno in se za tem najčešče skriva kaka novotvorba maternice. To, da ženska dobro izgleda naj vas nikar ne moti, oz. ne zavede, da je ne bi ponovno dali preiskati. V ogrevalnid Saj se je vreme spet sprevedrilo in tudi premrzlo ni več. Toda stare kosti le zebe in poiščejo ogrevalnieo. Ali žive tu notri ljudje, bi se vprašal človek, če bi ne videl tam na koncu velike sobe, podobne skladišču, žalostnih, motnih obratov in če bi ne slišal suhega pokašljevanja revežev, Ki sede ob peči, si grejejo roke in mislijo .. . Na kaj mislijo? Bog ve! Ce merijo v mi-siih še enkrat pot svojega bednega življenja, so dvakrat ubogi. Kajti spomin na žalostno preteklost je prav tako trpek kakor preteklost sama. Osemnajst jih je. Niso le starčki onemogli in trudni od dolge življenjske poti, okoli peči sede tudi mladi fantje brez mladosti, ki jim je človekova pomlad daleč kakor kos belega kruha. Ob levi steni te vlažne sobe, ki se skriva zunanjemu svetu za še neometano opeko, je z desk zbit oder, nekake prične, ki služijo tem ljudem za skupno ležišče. Najzgovornejši izmed stanovalcev tega i-taborišča« je odgrnil prepognjeno slam-njsčo in dvignil nekako iz krp in lukenj sestavljeno cunjo, lri bi jo le prav ironično lahko imenovan odejo. Toda 0 tem se ti ljudje ponoči resnično pokrivajo, grejejo jih pa menda bolj kakor to skrpucalo — sanje, ki so gotovo tisočkrat lepše od resničnega življenja. — Samo ko bi nas ne preganjale te salamenske živalice, ki nam poleg krvi požrejo tudi marsikatero urico spanja, mi je dejal eden izmed teh siromakov, ki se mu na obrazu bere odmrlost za vse, kar je na svetu dobrega in slabega. Brez tresljaja duše mi govori o vseh mogočih rečeh, in še te besede je izgovoril enolično kakor stroj, da nisem v njegovem glasu slišal pritožbe amipak le navadno poročilo. Fant je postavil na pečko posodo, in ko sem pogledal vanjo, nisem mogel dognati vsebine. Pa mi je pojasnil poleg sedeči brezdomec: — Ce uganete, kaj je notri, tečem s svojimi starimi kostmi trikrat okoli Šmarne gore! Molk. — Veste, to je kosilo. Juha, v kateri plava kisel krompir. Glas je ubral strune odločne pritožbe, jaz pa sem gledal skozi okno in nisem našel besede. Spet je udaril v tišino njegov uporniški glaaj — Morda si mislite: zastonj je Se to predobro! Pa ni tako, dragi gospod! Tudi mi smo ljudje, krščeni in pošteni. Ljudje pa vidijo v nas le — barabe! — Nisem mislil tako ... — Ali morda občudujete sosedno barako? Cisto nam podobni siromaki so tam. Slepec, žena in trinajstleten otrok ... Bog se nas usmili vseh skupaj! — Jaz sem že prosil za drugo stanovanje, se je oglasil obraščen, postaran možak. šel sem k Sv. Križu, pa me ne marajo... O, pa me bodo kmalu sprejeli, saj me bodo morali! ... Potegnil je iz žepa pipico, pobral po žepih tebak in jo napolnil. Ko je pokadil, jo je vrgel v ogenj. Rekel je, da je ne bo več rabil. Denarja za tobak nima, plpica pa bi mu budila le skomine... Oskrbnik je prižgal hič. Svetloba je s težavo prodrla skozi goste kolobarje cigaretnega dima. « — Pcjdimo rajši k mizi, se je ojunačil mladeniški glas. — Saj vidiš, da peč grejem, ga je zavrnil drugi, ki je sedel ob peči in držal roke ob gorkem železu. Spet je bilo tiho tn vsak je čakal, kdo bo prekinil te neprijaoma trenutke I Jecljanje; PelJJfce dcUcu li kakem ciahstu za grlo, ali pa t kak zavod (a. pr. bolnico odn. kliniko t Zagrebu)- Doma zdraviti jecljanje je nemogoče, os. težko. Bd-ni uspeh si obetam, ako prevzame zdravljenje strokovn jak. Dopisnik iz Ho>andske dobi p^men odgovor. S A H Bivši svetovni prvak Capablanca bo najbrž v kratkem prišel na turnejo simultank v Jugoslavijo. Izgledalo je že, da mu radi napovedanega velikega turnirja v Havani obisk v Jugoslaviji ne bo mogoč, te dni pa je Capablanca le pritrdilno odgovoril na vabilo iz Zagreba. Če se posreči odstraniti vse tehnične ovire, bi se n jegova turneja začela že okoli 10. novembra Capablanca bi v raznih naših mestih odigral skupno 15 simultank. V Beogradu se je te dni konstituiral pripravljalni odbor za ustanovitev podsaveza J. š. saveza, ki mu bodo pripadali vsi šahovski klubi v Beogradu z Zemunom in Pančevom, med drugim tudi šahovska sekcija društva Slovencev. Mali turnir v Amsterdamu se je končal z zmago dr. Euweja in Fine-a, ki sta dosegla po 5 točk iz 7 možnih. Dr. Euwe je sicer premagal dr. Aljehina, oddal pa je 4 remije, med tem ko je Fine po nesrečnem porazu v prvem kolu samo še dve partiji remiziral, vse ostale pa dobiL Dr. Aljehina spremlja menda stalno smola, odkar je izgubil svetovno prvenstvo. V Amsterdamu je imel proti dr. Euweju že zopet dobljeno pozicijo, pa je na zadnje še izgubil in s tem padel na 3 mesto v turnirju. Dosegel je 4Vt točke. Slede dr. Bosch, Griinfeld in Landau 3Vt, Kmoch 3, Schel-tin«a 0. Dunajčana Griinfeld in Kmoch sta zopet dosegla zelo skromen rezultat. S turnirja je naslednja teoretično pomembna partija DAMSKI GAMBIT Beli: Fine Črni- Griinfeld (4. kolo, 14. oktobra) 1) d 2—d4 d7—d5 2) Sgl—f3 Sg8—f6 3) c2—c4 e7—e6 4) Sbl— c3 d5 : c4 To je znana »dunajska varianta« dam. gambita, ki je zadnja leta povzročila na mojstrskih turnirjih mnogo preglavic. Njen iznajditelj je sam Griinfeld, ki pa se mu varianta tu slabo obnese. Sploh so črni utrpeli s to varianto v zadnjem času že nekaj katastrof. 5) e2—e4 Lf8—b4 6) Lcl—g5 Često je bilo tu igrano tudi 6) Da4f, Sc6, 7) Lg5, Ld7, 8) Dc2, vendar je sedaj zopet ostrejša poteza iz partije v modi. 6) ... c7—c5 7) e4—c5 Samo do izenačenja vodi 7) Lc4:, cd4:, 8) Lf6:, Df6:, 9) Dd4:. 7) . . . c5 : d4 Divje variante, ki sedaj nastanejo, so že dalj časa predmet natančnih analiz. 8) Ddl—a4 f l Bolje nego 8) ef6:, gf6:, 9) Da4f, Sc6, 10) 0—0—0, Lc3: in črni je, kakor je praksa pokazala, v prednosti 8) . . . Sb8—c6 9) 0—0—0 Lc8—d7 Na tem mestu je bilo poskusenih že mnogo potez, pa nobena se ni prav obnesla za črnega Bogoljubov je igral v Nottin-ghamu proti našemu velemojstru dr. Vidmarju h6 in prišel po 10) ef6:, hg5:, 11) fg7:, Tg8, 12) Sd4:, Ld7, 13) Se4, De7, 14) Sc2, f5, 15) Sb4:, fe4:, 16) Sc6:, Lc6:, 17) Dc4: v izgubljeno pozicijo. Tudi poteza Ld7, ki jo v partiji Griinfeld izbere, je že dolgo znana, pa se je doslej mislilo, da vodi do remija 10) Sc3—©4 Lb4—«7 11) e5 : f6 g7 : M 12) Lg5—h4 Sc6—b4 Črni torej dobi damo, če se beli nočo sprostiti v 13) Sf6:f. Lf6:, 14) Db4:, Lh4u 13) Da4: — b4! Ta elegantna poteza pa parira igro črnega Beli dobi za damo tri lahke figur* in dobro pozicijo, Id zasigura najmanj rev nris. Toda poteza ni nova Fineova iznajdba. Partija teče vse do 18. poteze po ie znanih analizah. 13) . . . Le7 : M 14) Se4 : f6f Ke8—f8 15) Tdl : d4 5e Ld7 je torej izgubljen. 15) ... Dd8—a5 16) Sf6 : d7f Kf8—e8 Na g7 kralj seveda ne more: 17) Lf6f, Kg6, 18) Tg4f, Kh6, 19) Se5 ter mat aH izguba dame. 17) Sd7—f6 f Ke8—f8 18) Lfl : c4 Doslej se je mislilo, da bi moral tu bcH s 18) Sd7f dajati večni šah. Saj tri lahke figure navadno niso močnejše nego dama, razen tega izgleda tudi pozicija belega kralja nekako oslabljena. Fine pa neustrašeno zaigra na zmago — in obdrži prav. 18) ... Ta8—c8 19) Kcl—bi h7—h5 Da eliminira omenjeno možnost Tg4f. 20) Thl—dl Lb4—e7 Bolje izgleda Kg7. 21) Sf6—d7 f Kf8—«8 22) Lh4—g3 Th8—g8 23) h2—h3 Grozilo je Tg4. 23) . . . Tg8—g7 24) &2—a3 b7—b.5 ? Ta in naslednja poteza sta napaki Bolje je bik) Tc6 z grožnjo f6, in na 25) SfeS, Tb6. 25) Lc4—b3 b5—b4 ? Črni ne vidi, da je beli nato pripravi lepo kombinacijo. 26) a3 : b4 Le7 : M 27) Lg3—e5 ! Tg7 : g2 28) Td4 : b4 ! Da5 : b4 29) Sd7—f6 f Ke8—e7 30) Tdl—d7+ Ke7—f8 31) Le5—d6 + Pointa kombinacije. Beli dobi damo t»-zaj in obdrži tri lahke figure za trdnjavo, torej odločilno premoč. 31) ... Db4 : d6 32) Td7 : d6 Tg2 : f2 33) Td6—d3 Kf8—©7 34) Sf6 : b5 Tf2—fl +, 35) Lb3—dl Seveda ne 35) Ka2, Tc5 to bdi izgub* radi grožnje Ta5f figura 35) ... Tc8—g8 36) Sf3—d4 ! e6—e5 Na T8gl bi prišlo seveda Sc6f t«r Td8 mat. 37) Sd4—c6+' Ke7—e6 38) Kbl—a2 lfl : dl 1 Griinfeld je načel še zadnjo šanso, ki p« tudi ne zadostuje več. 39) Td3 : dl TgS-gS 40) Sh5—f4 f ! Ujeti skakač se raje sam žrtvuje. Na H bo namreč kmet slab. 40) . . . e5 : f4 41) Sc6—d4 f Ke6—f6 42) Tdl—f 1 Tg5—a5 f 43) Ka2—bi Slo je tudi 43) Kb3, Th5, 44) Tf4:+. KeS. 45) Th41, Th4:, 46) Sf3f. 43) . . . Ta5—a4 44) Sd4—f3 Ta4—e4 45) Tfl—el Te4—e6 46) Tel : e6f f7 : e6 47) Kbl—c2 e6—e5 48) Kc2—d3 Kf6—f5 49) Sf3—d2 Kf5—g5 50) Kd3—e4 Kg5—h4 51) Ke4 : e5 Kh4 : h3 52) Ke5 : f4 črni se vda Vasja Pire .........mm Nova Balzacova pisma Pisateljski genij niha med sanjo in resničnostjo Balzacova korespondenca je prav tako neizčrpna kakor Voltairova. Vedno znova najdejo kakšno doslej neznano pismo velikega pisatelja. Pred kratkim so odkrili Balzacova pisma »Tujki«, ki jih je delno objavila »Revue de Pariš«. Gre za epizodo z elegantno Poljakinjo, go. Hansko, ki se je hotel Balzac 1. 1847. z njo v Parizu poročiti. Sredi priprav za poroko pa je morala zaročenka odpotovati na Poljsko, da bi uredila neke družinske zadeve in pisatelj je ostal spet sam. V tem času je nastala ta korespondenca. V pismih se zrcali vsa tragika pisatelja »Človeške komedije«, v £iga* življenju se nista mogli nikoli združiti fantazija in resničnost. Pisatelj je hotel ustvariti ljubljeni ženski pravljičen dom. Kupil je sloviti hotel v ulici Fortuneč in ga je hotel opremiti tako, da bi po lepoti prekašal vse, Pa se je Miha ojunačil. Potožil je, da bi rad v mestno zavetišče, kjer je že nekaj časa prebival, pa so ga postavili na cesto. Zdaj se mu toži po njem. — Miha, pametni bi bih, pa bi še danes lahko bili tam! — E, vraga, kaj sam pa napravil? Zdravil za norce nisem hotel uživati, to je bilo vse. — Saj »o Vas hoteli dati v MengeS, zakaj pa niste Sli» — Saj veš, kjer se človek izleže, tam najrajši živi. V Mengeš so me poslali. Tam sem spil frakelj šnopsa, pa sem jo mahnil peš nazaj v Ljubljano. Nisem imel obstanka. Pa ni tako slabo tam, samo — Ljubljane ni! Se ta je rekel eno in drugi drugo, pa Je ura pokazala deveto. Oskrbnik je ugasnil luč, najemniki ogTevalnice pa so položili svoje kosti na prične in pozabili na vso reščino in resničnost. Tako minevajo dnevi, .drug podoben drugemu ln nobeden niti za spoznanje boljši od prejšnjega. Vse teče enolično, čas nosi s seboj polno malho in deli iz nje bridkost po predmestnih barakah, ogre-valnicah in podonibih znamenjih naše visoka ljubezni do bližnjega. Marj« V-*. kar je bila razvajena Poljakinja doživela v svojem pisanem življenju. Zahajal Je k starinarjem, arhitektom in slikarjem, toda sredi priprav mu je zmanjkalo denarja in ni mogel uresničiti svojih načrtov. Roman »Kmetje«, ki so mu ga bili že sprejeli, so zavrnili, mecen Rothschild mu je odrekel vsako pomoč in tako je breme njegovih dolgov raslo v neskončnost. V tem poletju, tri leta pred njegovo smrtjo, je odpovedala izredna Balzacova življenjska sila. Iz pisem ženski, ki je postala pozneje res njegova žena, zveni venomer nasprotje med sanjo in resničnostjo. V nobenem njegovih silnih romanov ni ta tragika morda bolje orisana nego v teh dokumentih njegovega lastnega življenja. Nevidni sovražnik Novejša raziskavanja eo pokazala, da nevarnost prahu Se preveč podcenjujemo. Tako »o v Pennsylvaniji napravili sistematične po ekuse e prahom in bakterijami, ki ao dali zeslo poučne rezultate. V prazno sobo eo pihnili oblak prahu in opazovali vse, kar je potem dogajalo, c najbolj občutljivimi instrumenti. Dve uri je trajalo, preden se je usedlo 80 odstotkov prahu. Ostanek je še šest dni plaval v zraku. V navadnih bivališčih, pisarnah itd. pa s© prah seveda nikoli ne more u'eči, ker ga dvigajo vedno znova Strašni so bili izcedki preiskave pliuč ljudi, ki so se mudili nekaj časa v ne predobro zračenih prostorih, šele z odstranjevanjem prahu s pomočjo električnega sesalnika fio dosegli boljše rezultate. Nadaljnje preiskave so pokazale, da je bilo največ prahu in škodljivih bakterij v dvigalih veleblagovnic, kjer je dobra ventilacija skoraj nemogoča. Po kavarnah in gostilnah, v koHkor so bile opremljene x ventilacijskimi napravami, pa je bil zrak še razmeroma dober. Petminutni proces Pred londonskim sodiščem Old Bailev so razpravo proti neki morilki končali v petih minutah. 26'etna služkinja Hilda Onere-sova ie bila obtožena, da je umorila svojega 5 mesecev starca sinka s tem. da ga ie vrgla v reko, kamor je tudi sama skočila Njo eo rešili. Obtoženka je svojo krivdo prj fiooak % so jo obsodili na «tarl Nevidna smrt i miš ustavila pohod Mackensenove vojske, gad povzročil kratek stik v elektrarni, pes, ki je vzdržal sunek visoke napetosti in vrabec, ki ga je pokončal ogenj iz električne žice Slovita elektropatologični muzej na Dunaju, ki ga vodi prof. dr. Štefan Jellinek, se je te dni preselil v nove prostore. Ob tej priliki se je ponovno zbudilo zanimanje javnosti za ta zavod, ki je po zaslugi svojega vodje opravil že do sedaj nad vse važno delo, kar se tiče spoznavanja učinkov električnega toka na organizme.V tem zavodu je tudi v resnici videti mnogo čudnih stvari, ki povsem opravičujejo zanimanje javnosti in strokovnjakov. V špiritu hranijo tam celo vrsto živali, ki so s svojo smrtjo človeku postavljale uganke in mu prinašale jasnost v vsakovrstne skrivnosti elektrike. Nekatere teh živali so po čudnem načinu svoje smrti dosegle svetovno slavo In so posegle v tok svetovne zgodovine. Najznamenitejša teh živali je pač neznatna poljska miš, ki leži že dvajset let konservirana v nekem kozarcu v bolestno skrčenem stanju, kakor jo je dohitela električna smrt. Bilo je 1. 1916., ko je Mackensenova armada korakala v Rumunijl proti nasprotnikom. Korakala je skozi deževje po cestah brez dna, ki niso več zaslužile svojega imena. Njen cilj Je bil nekje spredaj, v sivini. Vojaki sami niso vedeli, kje. Nekje v zaledju so se zbirale važne vesti o gibanju nasprotniških armad in od tam so jih pošiljali na brezžičnih valovih korakajoči armadi. Ti brezžični valovi so ji bili edina vez z domačim svetom, po njihovih sporočilih in ukazih je usmerjala svoj pohod. Tedaj se je nekega dne zgodilo, da je oddajni aparat nenadno utihnil, od nikoder več ni bilo nobenega glasu, vsa vojska se je ustavila in ni mogla naprej, dokler bi se eter spet ne oglasil. Toda zakaj je molčal? Majhna stvar, revna lačna rumunska miš je bila posegla v svetovno vojno. V iskanju hrane se je vrtela okrog vojaške oddajne postaje, zarila se je med kovinske dele in žice, dokler ni našla nekaj, kar je njenemu mišjemu nosu dišalo. Začela je glodati — nenadno pa je švignil iz obglodanega mesta žarek plamen in jo usmrtil v deset tisočinki sekunde. Neumna, mala žival se je bila lotila izolacij v releju oddajne postaje in povzročila kratki stik. Dolgo je trajalo, preden so ugotovili okvaro in jo popravili. Med tem časom pa je vsa Mackensenova armada stala, armada, ki je o njeni usodi odločila drobna miš. Kajti vojaški tehniki izjavljajo danes soglasno, da je ta zastanek rešil tisočim vojakom življenje. Pol sežgano truplo miši so položili v špirit in ga poslali na Dunaj, kjer so jo končno v elektropatologičnem muzeju shranili poleg mnogih drugih živalskih bitij, ki jih je smrt po električnem toku doletela na podoben nenavadni način. Pred nekoliko leti je v Celovcu zvečer nenadno ugasnila električna razsvetljava. Vse mesto je ostalo za par ur brez toka. Končno so se luči spe užgale. Ljudje so menili, da so imeli v električni centrali kratki stik b so se s to razlago zadovoljni. Niso se pa zadovoljili strokovnjaki, ki so zaman iskali vzroka za ta dogodek. Nekoliko dni so si skušali stvar pojasnjevati z vsemi mogočimi teorijami, dokler jim ni prišel slučaj na pomoč, šolski otroci so ob robu nekega gozda uhili gada. Po naključju je bil v bližini neki elektrotehnik, ki je z začudenjem opazil na trebuhu plazilke značilne ožgalnine. Odvzel je živa! otrokom in Jo odnesel v mestno elektrarno. Kratek pregled je sedaj pokazal, da se je bila pred dnevi baš ta kača splazila v elektrarno in šla na svojem potu tudi preko dveh bakrenih zbiralnih tračnic. S svojim telesom je tedaj premostila napetost 5000 voltov, povzročila kratek stik — in se odplazila živa naprej. Dvoma ni moglo biti nobenega, kajti na eni izmed tračnic so še našli konec njenega telesa. Samo slučaj je hotel, da je prišla potem še v špirit in v elektropatologični muzej na Dunaju. Zanimiva je zgodba nekega psa, ki Je dobil mogočen sunek toka visoke napetosti, pa je ostal vse eno živ. Jambor, ki Je nosil vod visoke napetosti, je bil po neki napaki v izolaciji v stiku s tokom, pa tega ni vedel nihče, dokler ni prišel ta pes in se ga dotaknil s svojim vo-hajočim nosom. V istem trenutku je dobil takšen električni udarec, da ga je vrglo v znak. Na tragičen način je končal neki vrabec, ki drži še po smrti v svojem kljunu travno bilko. Bilko si je pobral z mokre ceste, da 8i Jo vplete v gnezdo. Breme mu je bilo nemara težko, kajti sedel je na vod visoke napetosti, da bi si odpočil. V istem trenutku ga je pokončal ogenj in vrgel na tla. S kremplji se je bil zasidral na neko žico, mokra bilka v kljunu se mu je dotaknila druge žice in povzročila smrtonosni stik. Skrivnostna in zavratna se nam vidi električna smrt. Toda v svojem bistva vendarle nI tako skrivnostna. Baš te živali v špiritu nam razlagajo stvarno in nazorno, kako preproste in ravne so njene poti. . Ob starem »Mrtvaškem plesu11 »Monument aux morts«, spomenik francoskega kiparja Paula Kartholomeja, ki stoji na pokopališča Pere Lachaise v Parizu Slika iz cikla »Mrtvaški ples« iz 15. stoletja. Od leve proti desni predstavlja: papeža, ki si ga Smrt ne upa dotekniti, medtem ko je zagrabila cesarja, nato kardinala, princa, patrijarha, prestrašenega viteza in škofa, Nepričakovana dediščina Tisoč funtov šterlingov „iz hvaležnosti za ljubeznivost14 Prijetno presenečenje je pričakalo te dni bolniško strežnico go. F. J. Marksovo iz Bornemoutha na Angleškem, ko je prejela obvestilo, da ji je neki A. W. Blacker, ki umrl prejšnji mesec v starosti 73 let, zapustil v svoji oporoki 1000 funtov šterlingov >iz hvaležnosti za ljubeznivost, ki mu jo je izkazala 24 decembra 1928«. Ga. Marksova in nje mož si razbijata sedaj glavo nad to utemeljitvijo legata. Nekemu reporterju je g. Marke dejal sledeče; Z ženo si ne moreva pojasniti, kaj je mislil g. LJUBEZEN Ljubezen oslepi človeka — zakon mu odpre očL Vzel jo je za ženo, ker jo je ljubil; ona pa ga je ljubila zato, ker je z njo sklenil zakon. če se hladni elementi razžarijo — gorje tistim, ki jih zalijejo! Samo zadnja ljubezen ženske more dati uteho prvi ljubezni moškega. Ljubezen in navada sta si v začetku zagrizeni sovražnici, pozneje pa skleneta zaradi udobnosti konvencionalni zakon. Temelj ljubezni je zvestoba. Večina ljudi potrebuje več ljubezni nego jo zasluži. Blacker s to be«edo o »ljubeznivosti«. Moja žena je stregla Bla^kerSoveinu bratu med njegovo dolgotrajno boleznijo 1. 1928. Morda ji je takrat na božični večer uspelo, da je g. Blaakerja, ki je bil zelo ®!labe volje, na kakšen način razveselila. Za takšno u®lugo bi bil to 6eveda prav knežji honorar. Angleški mecen Mož, ki bi bil rad postal zdravnik, pa je postal samo mehanik in se je pozneje povzpel do tvomičarja Lord Nuffield je daroval orfordskemu vseučilišču 1,350.000 funtov šterlingov. Poudarjal je pri tem, da mu gre pred vsem za to, da se večji del tega zneska porabi za ustanovitev posebne šole za medicinske raziskave. Tu naj bi učenjaki opravljali svoje znanstveno delo, ne da bi se jim bilo treba ozirati na finančne potrebe zdravniške prakse. »Denar mi ne pomeni nič«, je dejal lord. »Lahko bi brez nadaljnjega tam začel, kjer sem začel nekoč, in mislim, da bi bil tedaj srečnejši, nego sem. Sam sem hotel postati nekoč zdravnik, pa sem bil preubog, da bi mogel študirati ZagTabil sem zaradi tega za najbližjo možnost dela in to je bilo delo mehanika«. Od tistega časa se je povzpel do enega najpomembnejših angleških avtomobilskih tvorniča rjev. »Utrudil sem se«, je nadaljeval, »da bi vedno delal samo zase. Ker sem že zaslužil toliko denarja, bi ga rad uporabil za to. da bi ljudi reševal telesnih muk. x\nglija nnj dobi priložnost, da postane v področju medicine vodilna dežela sveta. Vsak nadarjeni angleški študent naj v bodoče ne bo prisiljen, da bi delaj izven mojih oxfordnih ustanov, temveč naj bi svoje delo nadaljeval tu in morda vzgojil še druge, isto tako nadarjene mlade ljudi. V preteklosti je bilo le prepogosto tako, da je bil vsak uspešen zdravnik ali kirurg izgubljen za raziskovanje, ker mu je praksa jemala vse moči. To naj se gpremenL. Lord Nuffield je določil 100.000 funtov za to, da bi postali učenjaki, ki delajo v laboratorijih, finančno neodvisni. Osfordske vseučilišče bo osnovalo sedaj rasne nov« klinične oddelke, ki jih bodo vodili vseuč^A* ški profesorji Tudi v mladosti bi ne sme4i napravili več norosti, nego jih je neobhodno potreb* n i h. V ljubezni izgube neumni srce, pametni pa še glavo. Tako zvani »dobri nasveti« eo pogosto rešilni pasovi, s katerimi je le mogoče lažje utoniti. Strah pred osamelostjo, smrt, razkošna grobnica, mrlič, ki se je vzdignil iz groba ter noč v strahotnem budoaru Ob priliki nekih preureditev, ki jih izvršujejo ta čas na pariškem pokopališču Pč-re Lachaise, se je ponovno pojavilo vprašanje, kje je prav za prav grobnica Ruth Curtisove, ki že nekoliko let zaman stičejo za njo. Ruth Curtisova je bila bogata Američanka, ki se je proti koncu prejšnjega stoletja, Nova ideja za uničevanje človeštva Po zadnjih manevrih italijanske vojske je dal MnssoUnl pobudo za namestitev metalcev ognja na tanke... če je pred teboj samo še poldrugo leto življenja... V neki londonski sodni razpravi so pred kratkim govorili o tem, da je bil neki zdravnik napovedal nekemu svojemu pacientu samo še osemnajst mesecev življenja. Ko je ta čas pretekel, se ie pacient ubil. K vprašanju : Kaj bi storil,! če bi vedeli, da vam je samo 18 mesecev živeti? — sta zavzela svoje stališče v »Daily Mailu« pisatelj Gilbert Frankau in njegova hči Pa-rnela. Gilbert Frankau je povedal na kratko sledeče. »Kot človek, je obdarovan s fantazijo, bi vedel upoštevati možnost, da ima zdravnik s svojo napovedjo prav. Poskusil bi se pred to možnostjo zadržati pogumno. Pred vsem bi pazil da si zagotovim smrt brez smrtnega boja. Nato bi si uredil neko vrsto življenjske dietike. Izognil bi se v glavnem vsakemu pretiravanju, vsaki nezmernosti, tudi ekscesu, ki mi 'e najbolj lasten — nezmernosti v fantaziji. Ravnal bi se po geslu svoje matere: »Delaj, dokler ti luč sveti«. Pridobivanje denarja zavoljo denarja samega je korenina marsikaterega zla. Željo pa, da bi si pridobil denar, s katerim Jd zasigural svojcem po svoji smrt brez- skrbno in udobno življenje, smatram še za najbolj hvale vredno. Razen te želje bi se dajal obvladati samo od te: da hi ustvaril delo, ki bi ovekovečilo moje ime. Ce ne bi mel težkih finančnih obveznosti, bi delal sploh samo za svojo posmrtno slavo. V gotovosti bližnje smrti bi videl zmise? življenja v delu, kajti v svojih 52 letih sem se naučil, da je delo učinkovitejša uteha nego vsako razvedrilo. Glede sebe bi vedel, kako naj bi se ravnal. Težja pa bi mi bilo z vprašanjem, dali naj sodbo svojega zdravnika sporočim svojcem in bližnjim prijateljem. Mislim, da moralno te obveze ne bi imel. Dokler bi ostala še kakšna iskrica upanja bi si moral reči, da se morejo zdravniki zmotiti. čemu bi delal torej ljudem po nepotrebnem strah in žalost? Ko bi bil mrtev, bi jim ostalo dovolj časa, da me objokujejo. Cim bolj premišljuje človek o smrti, tem bolj spoznava, da je to povsem naravna stvar, ki se je ni treba bati. Vsaka življenjska filozofija, naj si bo verske ali ra-cionalistične vrste, temelji na tem, da je naše življenje omejeno. Cemu bi se torej smrti bali?« Njegova hči Pamela pa je napisala: »Imam predsodek proti smrti. Pripriča-na sem o tem, da ne bom umrla, ker mi v tem področju manjka vsake izkušnje. Ce bi mi torej zdravnik prisodil določen čas življenja, bi se pred vsem prestrašila. Cim bi se pa te misli privadila, bi si rekla: »Jejmo, pijmo in se veselimo«. Zadovoljna bj bila potem, da me Je zdravnik opozoril. Vedela bi, kaj naj še storim, preden se vrata zaloputnejo. Dokler bi se v mojem zdravju nič ne spremenilo, bi ne spreminjala svojih življenjskih navad. Vse, kar bi me ne zabavalo in kar bi ne bilo vredno mojih zadnjih mesecev, bo zame ne obstojalo več. Nič več vljudnostnih obiskov, nič več nesmiselnih telefonskih pogovorov z nesimpatičnimi ljudmi, nič več skrbi za toalete in za londonski družabni vrtinec. Nič več izobraževalnega čitanja dolgočasnih knjig. Nič poskusov za služenje denarja in pred vsem: nič več pisarije po naročilu. Kakšna slast bi bila zavest, da bi tedaj pisala to, kar bi hotela in kakor bi hotela! ljudmi, ki jih ljubim, bi preživela zadnjih 18 mesecev kakor v raju. Izpolnjevali bi drug drugemu vsako željo. Potovali bi v tuje dežele, ki smo po njih že toliko hrepeneli. Nič več bi ne štedili, nad ničemer bi se ne razburjali za nič bi ne trosili sIL Moji svojci in prijatelji bi ml morali obljubiti, da me bodo po smrti čim prej pozabili. Uničiti bi morali sve spominske name in se izogibati vsem krajem, ki bi Jih spominjali name. Nič ne bi smelo ostati za mano«. ko so ji umrli starši, preselila v Pariz. Tam je živela neverjetno luksusno življenje. Kupila si je palačo v enem najodličnejših predelov, dala je nad vse razkošno opremiti in je prirejala velike družabne večere, ki so zbujali pozornost po svojem sijaju. Ves odlični Pariz se je sestajal tu in kogar je milijonarka povabila, je lahko rekel, da je sprejet v najboljšo družbo. Lepa gostiteljica pa je prirejala takšne slavnosti očitno lz strahu pred osamelostjo Ni mogla niti minuto trpeti, da bi bila sama, in še ponoči je moralo sedeti po več družabnic v njeni spalnici. Nekoč se je seznanila z nekim angleškim študentom in na nekem družabnem večeru je celo naznanila svojo zaroko z njim. Poroka bi se morala izvršiti po njegovem povratku iz Anglije, kamor je moral odpotovati iz družinskih razlogov. Mladi mož pa se ni nikoli več vrnil. Curtisova je tedaj dobila živčni napad in se je morala odpeljati na jug, da si živce popravi. Ko se je vrnila v Pariz, je ni bilo več spoznati. Občevala ni z nikomer več, ni prirejala družabnih večerov, ni nobenih takšnih večerov obiskovala in ni sprejemala nobenega človeka. Kratko potem je Pariz zvedel, da je umrla. Nje odvetnik je tedaj sporočal, da si je dala na pokopališču Pere Lachaise zgraditi razkošno grobnico V tej grobnici je bil velik prostor, ki so ga opremili po njeni želji kakor nje budoar. Sredi tega prostora je ležalo njeno truplo v stekleni krsti. Truplo pa je bilo balzamira-no in oblečeno v najlepšo večerno oblačilo pokojnice. Dalje je bila ta želela, naj jo po smrti straži mlad človek. Ostati bi moral tri leta, podnevi in ponoči ob njeni strani, le zjutraj in zvečer bi se lahko za eno uro odstranil iz grobnice. Za to straženje bi dobil honorar 25.000 funtov šterlingov. Veliko število mladih moških se je prijavilo za to mesto. Odvetnik je izbral mladega italijanske ga kiparja, ki je pokojnico osebno poznal. Ob 10. zvečer je stopil prvič v grobnico, naslednje jutro so ga našli v bližini izhoda nezavestnega. Ko se je osvestil, je prisegel, da ne bo stopil nikoli več v grobnico, pa čeprav bi mu obljubil denar vsega sveta. Trdil je JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO S C H W A B Ljubljana, Aleksandrova 7. VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. z vso resnostjo, da se je bila Ruth v stekle* ni krsti vzdignila in ga nagovorila. Grob so morali potem obdati s posebno stražo, da ga zavarujejo pred navalom radovednežev. Spet so se javili štirje mladi ljudje, ki so hoteli sprejeti stražo ob truplu pokojnice, a vsi so že po prvi noči odpovedali. Eden med njimi je celo znorel. Vsi so trdili, da je mrtva Američanka po« noči vstala in govorila z njimi. Končno je pariški policijski prefekt sami, prebil eno noč v strahotnem budoarn. Ko je zjutraj stopil iz njega, je odredil, dal ne sme nihče več v ta prostor. Podal je svoje poročilo pravosodnemu ministru. Pa njegovem mnenju nastaja v živčnih osebah v tem čudnem okolju neko stanje razburjenja, ki jih napravlja dovzetne za halucinacije, o kakršnih so govorili. Priporočal je, naj se grobnica zazida. V sporazumu odvetnikom mrtve Američanke so ta nasvet sprejeli, njeno imetje pa so oddali za dobrodelne namene. Od tedaj pa odklanja>-jo oblasti vsako izjavo o tem, kje je grob Ruth Curtisove. ANEKDOTA K Theophilu Gautieru Je prišel slabo oblečen pisatelj. Hotel ga je navrtati za. posojilo. Gautier ga je nahrulil; »Kaj vam pa pride na misel, jaz vendar nimam nič, zakaj se niste obrnili na Viktorja Hugo-ja?« Nato je pojasnil obiskovalec: >Opro-stite, saj me je ravno* Viktor Hugo napotil k vam. On je moj hišni gospodar, jaz pa njegov najemnik, ki mu ne morem plačati najemnine.< VSAK DAN ENA Poslovodja trgovine z dežniki se nikakor ne more domisliti, v kateri predalček ja vtaknil svoj dežnik. (j>Everybodys weekl^«| »JUTRO« št. 254 13 Nedelja, t XL 1936. IS P O H T Ob prlčetktt nove sezone — za JTTS. Naš table-teniški savez v Zagreba drži križem roke in molči, športna panoga pa, ki mu je poverjena, povsod propada. Stopili um ▼ doto sezono našega table-tenižkega športa. Stari aspehi in neuspehi bodo umaknili novim, nejovoljnoeti se bodo pozabile, pogreške bomo skušali poplaviti in gojili bomo znova nade, da bo tudi Jugoslavija enkrat v table-teniškem športa med prvimi narodi na svet«. V bo to je lepo in bi bilo izvedljivo, če nas ne bi pri tem ovirale razmere, ki vladajo v n> šem vrhovnem table teniškem forumu —-jugoslovenskem tableteniškem savezu. Zato naj potožimo tam, kjer nas Je najbolj bolelo, predno preidemo na novo delo, od katerega si toliko obetamo. Želimo, da bi naše besede padle na rodovitna tla in obrodile mnogo sadu. Vzvišen je c2j vsakega športnega saveza in njegovih delavcev, ki se zavedajo odgovornosti ta zaupane jim naloge. Težavno je v današnjih časih delo v športnih organizacijah, bridke so ure samo zatajevanja ob pomanjkanju tudi najnujnejših denarnih sredstev, toda kdor se v teh prilikah ne inajde, se tudi v boljših ne bo nikdar. JTTS pa nam bo ostal dolžan raa^o odgovorov, ne da bi se mogel opravičiti g slabimi gmotnimi prilikami Vprašamo savez, koliko novih Hanov-dmštev je v preteklem letu pridobil in koliko jih ja v zadnjih treh letih izgubil? Znosno je. da goji table-tenis v naši državi petkrat več klubov, kakor pa jih šteje save-z la svoje člane. Zakaj ti klubi nočejo vstopiti v savez? Odgovor leži na dlani, če se vprašamo, kaj je JTTS storil za svoje včlanjene klube. Ni vzrok plačevanje savez-r.ih prispevkov, ampak minimalna korist, ki jo imajo klubi od včlanjenja. Vprašamo dalje, kaj je JTT?S storil za reaktiviranje table teniškega športa v sav-«.ki banovini, kjer je bilo zanimanje za to panogo največje v državi pa je v zadnjih iiezonah skoraj popolnoma zamrlo. To jo ena. prvih nalog saveza, za katero pa do sedaj ni storil ničesar. Dar.es se pri nas označuje tabie tenis še vedno % izrazom >ping-pong«, kot igra za mladino — torej nobena resnost kaj šele šport. Drugod so ?;e zdavnaj potejrnili črto med obema vrstama namiznega tenisa — med športom in družabno zabavo. Table tenisu v naši državi je treba pred javnostjo priboriti enakopravnost z ostalimi športi, drusri narodi m na.m naj bodo za to za vz,gled! Drlo za to zahteva najmanj denarja in je savezu majbolj primerno. Toda osem let že obstoja naš tahle-teniški savez,. ms pa še vedno ■večina časopisja identificira s »ping pongar-ji«. da ne govorim o splošni rabi tega naziva. To stanje zagrenjuje delo v klubih, ovira boljši razvoj in se mora za vsako ceno odpraviti In odpraviti m da, to j« naše mišljenje. Izredno zanimivo je vprašanj«, kodiko tekmovalcev premore daues Zagreb, središče saveza in koliko teh je resnični Zagrebčanov. Zakaj gleda savez prekrižanih rok to početje, ko »o klubi kojih tekmovalci bo na mah postali »Zagrebčani« zapadli mrtvilu. (Primeri Somborsko Športno Udru-ženje, Pančevački table teniški klub, ISSK Maribor, ž-sK Hermes). Ali mar odobrava tako postopanje nekega zagrebškega kluba, ki ni dosedaj vzgojil niti enega svojega igrača? Lani »o Ljubljančani dominirali kot posamezniki in v moštvih na vsej črti Ali naj tej okornosti pripisujemo, da savez ni izdal običajne »rang liste« najboljših? Ali bi bilo morda preveč Slovencev na njej? 0 tem si savez očividno tudi ne dela fekrbi, da je vsako leto manj tekmovalk in je letos zaradi tega ogroženo dam9ko single prvenstvo, da ne govorim o družinskem prvenstvu, ki se že nekaj let ne more odigrati. Svetovno prvenstvo ima za table teniški aport slično vrednost, kakor olimpiada za druge športe. Tokrat se bo vršilo od 1. do 7. februarja v Badenu pri Dunaju. Mnogo čitamo o marljivih pripravah v drugih državah, pri nas pa vlada molk... In da molk ne bi predolgo trajal (vajeni smo stare prakse!) vprašamo: Ali savez zbira sredstva za udeležbo naje reprezentance? Lani je savez potrkal na pristojnih mestih dva tedna pred odhodom moštva ter je seveda zamudil vsako podporo. Drugo važno vprašanje: Kdaj bo imenovana naša reprezentanca? Ta bi morala biti definitivno sestavljena najkasneje do 1. januarja prih. lota, in ne kot običajno zadnji trenutek. To je važno zaradi prijav in zaradi priprav! Državno prvenstvo poedinccv mora torej biti končano še v tem letu. Kako se bodo pripravljali izbranci, zanima prav posebno slovenske reprezentante. Kapetana — vodjo treninga naj savez imenuje iz Ljubljane, kjer jo največ reprezen-tantov, dočim bi se ostali z malimi žrtvami lahko pritegnili k skupnemu treningu v Ljubljano. Toliko za sedaj o svetovnem prvenstvu in našito pripravah, ki so bile do-sedaj vedno pomanjkljive na škodo slovenskih tekmovalcev. To so naše misli in želje ob vstopu v novo sezono. Treba bo mnogo naporov, da se ti nedostatki odpravijo. Ako savez v Zagrebu nima za to dovolj volje in sposobnosti, naj pusti delati Slovence, ki imajo zadnja leta nedvomno največ zaslug in tudi uspehov. V nekaj vrstah Priprave Grad jonskega za turnejo na Angleško in za primerno izpopolnitev enaj-atorice se polagoma bližajo koncu. Vsa ta pogajanja za sestavo moštva pod modro zastavo, ki naj bi dostojno predstavila naš nogomet na tujem, to se razvlekla zelo na široko is so danes prav za prav glavni predmet razprav v vsem našem športnem tisku. Mnogo tega je prišlo v javnost, še mnogo drugega pa je ostalo za kulisami, tako da se je Gradjanski odločil, da bo pred •odhodom v Anglijo izdal poseben komunike za športno javnost o pripravah za to pot. Vzgledu Gradjnnskega, da bi napravil poučen in po možnosti tudi dobičkanose-n ezlet v Anglijo bo sledil tudi RSK, ki namerava po končani turneji v Franciji odigrati nekaj tekem v domovini nogometnega športa. Za nasprotnike si je izbral nekoliko manj slovite klube tretje angleške profesionalne lige, tako da odgovornost za morebitne neuspehe zanj ne bo tako velika kot pri Gradjanskem. Nova uprava JLAS je nedavno črtala več klubov iz svojega članstva, med njimi tudi SK Planino iz Ljubljane, ker »ni izpolnila tn©7[!nioztr!f m n^ufiAtud od nsouzoAqo pravilniku«. Izključeni klubi spadajo v ono vrsto klubov, ki so svoječasno podpisali zahtevo za sklicanje nove izredne skupščine tega saveza. Ne glede na to pa je položaj to uprave zaradi številnih ostavk in pa sporov pred upravnimi oblastmi še precej nerazčiščen. Tisti svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m, ki ga je pred kratkim v Nemčiji postavila Nida Senff, se je glasil 1:13.6, torej za celo desetinko sekunde manj kot smo poročali v eni izmed zadnjih številk. Rekord je branila njena rojakinja Masten broekova s časom 1:15.8. Službene objave LNP 5. seja u.o. 28. oktobra Na predlog o.o. Celje se mesto odstopi vSega odbornika Tačka Avgusta imenuje v o.o. Urh Franc. (Maribor). — Na ponovne zadevne urgence se o.o. sporoča, da ni mogoče službeno potrjevati prejema dopisov, ker >Jutro« takih sporočil ne mere objavljati; za pismena potrjevanja pa v pisarni LNP ni časa. Kolikor so dopisi v zvezi s sklepi raznih »i bo rov LNP, sledi že iz samih sklepov, da so bili do-tični dopisi obravnani. Poziva se Zagorje, da v roku 14 dni plača 100 Din Trbovlju ker klub ni nastopil na tekmi 11. t. m. in ni tekme pravočasno odpovedal. — Naproša se predsednik o.o. Trbovlje da čimprej skliče sestanek vseh treh zagorskih klubov. Na tem sestanku naj s klubi razčisti vprašanje kako bi se klubom omogočil nadaljnji obstanek in nadaljnje športno udejstvovanje v zvezi z vprašanjem igrišča v Zagorju. — Poziva se Jugoslavija, pta točno pojasni yzrok izključitve svojih članov Jegrišnlka bi PleterSka; rek 8 dni po objavi. — Kaznuje se Mars z globo 50 Din, ker je v svojem predlogu za uporabo S 26 spi. prv. JNS nad igralcem Povhetom Alojzijem navedel netočne podatke in razloge izključitve igralca iz kluba; rok zlačila 8 dni po objavi. — Poziva se Maribor, da v roku treh dni po objavi sporoči, ali je bila tekma Atletiki— Maribor 11. t. m. v sporazumu obeh klubov odložena. Suspendira se Slavija—Lj. do plačila sodniške takse 56 Din ss Sketlju. Obenem se klub poziva, da v roku 14 dni plača ss Martelancu sodniško ta/;so za sojenje tekme Slavija—Svoboda 18. t. m. — Poziva se Žalec, da v roku 14 dni plača SK Hrastnilcu 25, 50 Din stroškov zaradii ne-n&stopa na tekmi 2alec—Hrastnik dne 11. t .m. — Obvešča se Savica, da na svojem igrišču ne sme igrati prv. tekem ne brez mrež na golih ne z žičnima mrežama. Zadevno naj se sporazume s sosednim .klubom. — Uvede se postopek proti Mladiki, ker je na tekmd Slovan— Mladika jun. 25. t- m. nastopila s kaznovanim igralcem. — Kaznuje se Svoboda—Lj. z globo 25 Din, ker ni oddala postave moštva na tekmi Ljubljana—Svoboda jun. 25. t. m. — Uvede se postopek proti Ptuju zaradi izgredov na te:ml Ptuj—Gradjanski 25. t. m., in sicer na podlagi poročil službejočega odbornika ter sodnika; istočasno se do nadaljnjega zabrani Ptuju prirejati na svojem igrišču tekme. Na skupni dopis klubov Drava, Gradjan ski, Mura, Lendava z dne 25. t. m. se klubi obveščajo, da Slavije—P ni mogoče izločiti z tekmovanja. V smislu direktiv prejetih od zastopnikov klubov na podsa-vezni skupščini 30. avgusta t. 1. je u.o. naT svoji seji 2. septembra t. 1. uvrstil Slavijo—P v mariborsko skupino drugega razreda, in ker se ni nihče pritožil v odprtem roku proti uvrstitvi, je sklep postal, pravomočen. Kluba ne zadene nobena krivda, da ni imel pravočasno verificiranih igralcev, za to tudi LNP ne zadene nobene krivda. Tekme v Mariboru se bodo odigrale postopoma v vrstnem redu, kakor so bili odrejeni termini, tekme izven Maribora pa le v primeru lepega vremena; sicer se bodo V3e tekme Slavije izven Maribora preložite na pomladansko sezono. Opozarjajo ee vsi klubi, da so na prvenstvenih tekmah dolžni odpreti blagajne in vršiti blagajniško službo; kolikor se temu nalogu ne bi pokordi, jih bo blagajna LNP za LNP pripadajoče odstotke obremenila z zneskom ustrezajočim povprečnemu utržku dotičnega kluba v zadnjih letih, upoštevajoč tudi poročilo službujočega odbornika o višini poseta na tekmi, kjer ni poslovala blagajna. Blagajniku se izda nalog, da obremeni v smislu tega sklepa Hermes za tekmi Hermes—Koro-tan 18. t. m. in Hermes—Olimp 25. t. m. —- Na notico g. dr. Blatnika y ponedelj- janri, da ee je po. redno ecfcral pri določitvi juniorskih takem na mofinoat »polnitve venskih dolžnosti šoloobveznih juni-orjev in da j« postopal v tem pogledu vedno po konkretnih predlogih klubov. V tem pogleda so navedbe v citirani notici netočne. Istočasno so u.o. LNP odločno zavaruje pred očitki, ki jih je naperil člankar zoper poedine funkcionarje LNP. Karanje se Kcrot&n—Lj. z globo 26 Din, ker je oddal pomanjkljivo postavo moštva na tekmi Moste—Korotan 11. tm. — Kaamije se Sloga—Z g. z globo 25 Din, ker nI postavila rediteljev na tekmi Zagorje—Dask 29. septembra t. L — Obe globi plačljivi v roku 14 dni po objavi. — Na predlog o.o. Maribor, da se pošljejo na tekme t Cakovec službujoči odborniki iz Maribora, se zasliši CSK, da objaani zadevno svoje stališče in poroča o incidentih na svojem igriiču, zlasti o priliki tekme z Rapidom 11. t. m. OSK ima dostaviti zahtevana pojasnila v roku treh dni po objavi, nakar bo u.o. LNP »poročil svoj sklep o.o. Maribor. — PrcSnjl Koto-tana—Lj. in Slavije—LJ. za podporo se bosta obravnavali skupno z ostalimi slič-niml prošnjami. — G. Pučko, načelnik nogometne sekcije Bratstva, se zaradi dopisa Bratstva (A.B.) z dne 8. t. m. preda k.o. v postopek. — Ker se Zalog ni odzval pozivu u.o. z dne 4. t. m., da t roku 14 dni likvidira svoj spor z Litijo, ee zadeva položi a.a. -i i,,. Službeno Iz SO pri LNP. Naprošajo se gg. Vrhovnik, Benedctič in Kos Hinko, da se javijo v ponedeljek ob 18. v podsavezni pisarni g. Škerlju zaradi zaslišanja. Na dopis g. Janše iz Kranja se odgovori pismeno. — Suspendira se s. s. SEITL, ker ni poslal sodniškega poročila o tekmi Žalec: Jugoslavija z dne 18. X. 1936. Istočasno se naproša poverjenik, da imenovanega zasliši ter v roku 3 dni pošlje zapisnik o zaslišanju. Dopis poverjeništva v Mariboru se odstopi U. O. s prošnjo, da uporabi najstrožje mere v zaščito varnosti sodnikov. — Opozarjajo se sodniki, da se naknadna opravičila zaradi izostanka na plenarnih sestankih v bodoče ne bodo več upoštevala. — Na protest SK Celja proti verifikaciji tekme Maribor : Celje se zaslišijo s. i. Nemec, v protestu navedeni igralci In ev. sav. sodniki, ki so prisostvovali tekmi. Poverjeništva prejmejo podrobna pismena navodila. — Ponovno se opozarjajo poverjeništva v Mariboru in Celju, da delegirajo k prvorazrednim prvenstvenim tekmam le savezne sodnike. Gimnaslično plavalni tečaji v zimskem kopališču SK Ilirije, ki se v kratkem pridno, so po izjavah obiskovalcev tečajev iz prejšnjih let najboljša priprava za bližnjo zimsko sezono in najlepša prilika za osvežitev po dnevnem delu. Ker bo število udeležencev radi pomanjkanja prostora omejeno, opozarjamo nato da se bodo vzeli v poštev predvsem oni, ki se. prijavijo preje. — Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Pri prijavi je treba plačati 40 Din, s čemer je poravnana prijavnma in vstopnina za prvo polovico tečaja. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 8. bo v gostilni Belič (Kržič) izredni občni zbor nogometne sekcije. Udeležba strogo obvezna za vse igrače. Člani, ki želijo sodelovati v sekciji, so vabljeni. SK Svoboda. Dane« ob 9.30 naj bo I. in junioreko moštvo v naši garderobi; Babnik, Kam nikar sigurno. Razstava češkoslovaške knjige v Ljubljani Predavanje prof. dr. Bnriana na razstavi češkoslovaške knjige. V petek. 30. pr. m. se je vršilo na razstavi češkoslovaške knjige (Trgovski dom) prvo predavanje v c'klu literarnih večerov, ki so napovedani v zvezi z razstavo. Prof. dr. Vjjclav Burian je podal uvod v sodobno češko literaturo. Prireditev je bila razveseljivo lepo obiskana, med drugimi so bili navzoči konzul Mihovsk?, pod-starosta Gangl, prelat dr. Grivec in Številni intelektualci. Prisotne je pozdravil in predavanje otvoril predsednik Jč lige dr. Egon Stare. Predavatelj je v svojih temeljitih izvajanih orisal razvoj češke književnosti v zadnjem desetletju pred veliko vojno in označil poglavitne predstavitelje tedanjih treh literarnih rodov, ki «o nekak pendant trem povojnim generacijam. Za te in one je značiltno, da najprej prevladuje lirično etvar-janje. šele na to epično in dramat6ko. Na pregledno orisa nem ozadju tedanjih socialnih {n kulturnih razmer je prof. Burian pokazal zanimiv literarni proces iskanja res samostojne češke literature, povratka v češko življenjsko stvarnost. Pred nami se je vrstilo v«e polno imen od Otokarja Bfezine, Ant. Sove, Ka1"«^® 1 Lvovic in dr., preko Bezruča, Dykai Neumanna. Sramka. Toma-na, Kričke, Theera do Vachka. Langerja- Jant Vrbe ta mfans pPtMJfe M*- jerove* BeneSove, Ma^rore k Olbraetrfn in Capkovi generaciji, ki doživlja iele po svetovni vojni popoln razmah. Ob koncu je predavatelj karakterizlral Že predvojno in povojno eiovaško literaturo, opozarjajoč na povojni razvojni pararelizem v češki in slovaški literaturi kot očiten znak prevladujočega vpli-va, ki ej ga je pridobila na slovaško književnost češka *iteratura. Predavanje prof. Buriana je občinstvo poelušak) z očRno pozornostjo in nagradilo predavatelja z aplavzom. Po predavanju je prof. dr. Burian strokovno vo-iil po posameznih oddeLk;h te pomembne razstave. V prvih dneh razstave je obMkalo dvorano Trgovskega doma že lepo Število prijateljev knjige. Splošna »odba je, da Je razstava češkoslovaške povojne knjige izrc^ino ra-nmiva in Jepo urejena. Za podroben og ed pa ne zadostuje en sam obi^k, marveč je treba priti večkrat, kar so prireditelji olajšali s tem, da je prost vstop. (Kdor pa le more, naj s prostovoljnim prispevkom pomaga kriti 6iroške za razstavo). Za prihodnji teden fie napovedujejo ekskurzije srednješolcev višjih razredov. Prihodnja predavanja na razstavi. V torek, 3. t. m. recitacijski večer češke lirike z uvofLiim predavanjem urednika dr. Toneta Debeljaka. V sreda 4. t. m. predavanje urednika B. Borka o pisatelju Karlu Capku (po predavanju čititnje nekaterih odlomkov iz Capkovi h spisov. Ljubljanske knjisam© so oprem'le izložbena okna tudi s češkimi knjigami. V zvezi z razstavo so nekateri knjigarnarji, zlasti tvrdka Kleinmayr in Bamberg, izpopolnili 6voje poslovne stike » Prago, tako »e bo poslej lahko naročila v Ljubljani sleherna nova Češkoslovaška knjiga in da bodo novitete prihajale v komisijo. Za stalne poslovne stike z Ljubljano se je izmed praških knjigarn najbolj zavzel slovanski oddelek velike knjigarne Melantrich na Vaclav-skem trgu. Iz Julijske Krajine Tudi po naši deželi »o fašisti preteklo sxedo praznovali 14. obletnico fašističnega režima. Ob tej priliki je bila cela vrsta večjih in manjših javnih del izročena svojim svrham. V goriški pokrajini so znašali stroški za ta javna dela 4,"80.000 lir. V pokrajini so v javnem' gradili ceste več ali manj vojaškega značaja. Tako so bile popravljene odnosno zgrajene ceste Gorica—Trnovo, Čezsoča-Log v Trenti, Col—Podkraj, odcepek ceste Sv. Lucija—Čepovan proti Lokavcu, Vosaršče-Le-skovec—državna meja pri Črnem vrhu, Sovodnje—Livck pri Kobaridu, Dornbcrg —Ravnica. Sv. Lucija—Grudcnca, Gorjan-sko—Mavhinje, Zalog—Mak gora, Godo-vič—Veharšče —državna meja pri Ornem vrhu in druge. Poles tega so zgradili šoli v Št. Mavru in Gočah. ter pričeli graditfi šolo za gluhoneme v Gorici in ljudsko šolo v Rupi pri Mirnu. V Istri so znašali izdatki za javna dela ^.OOO.OOO lir. Gradili so vodovod, izsuševali dolino Mirne, regulirali državno ccsto od Rižane do Kopra, zgradili cesto Podpora pod Slav-nikom—Kastelec — Sv. Sacerb pri Trstu, šole v Gradinu, Polju, Rovinju, nekaj manjših vojašnic za financarje ter kaTa-binjerje in dr. V reški pokrajini so zgradili nekaj ljudskih stanovanjskih hiš na Reki, Soli v Klani in Vrbovem, vojašnico ▼ Rupi ter vodovod v Mošcenicah. V goriSki pokrajini je italijanska kul-turno-poLitična družba »Dante Alighieri« ob fašistični obletnici kakor drugod po Julijski krajini in Južni Tirolski razdelila dcci, ki se je najbolj odlikovala v učenju italijanščine, posebne nagrade po 100 lir. Tako so nagradili (fi dečkov in deklic v Gorici, Ajdovščini, Sv. Križu pri Ajdovščini, Rihemberku, Komnu. Temenici, Štanjelu, Šmartnem pri Kojskem, Dobrovem, Dolenjem, Opatjem se^u, Kenčah, Šempa-su, Črnicah, Grgaru, Št. Vidu na Vipavskem, Tolminu, Sv. Luciji, Grahovem, Kanalu. Anhovem, Kalu, Capovanu. Kobaridu, Breginju, Bovcu, Cezsoči, Cerknem, Idriji in Crncm vrhu. Na Ravni pri Grgaru Je mstafl zadnji ponedeljek pri Pavlinovih velik požar, ki jim je uničil vso domačijo. Pogorelo je orodja. Škoda znaša preko 10000 lir. tudi mnogo sena, slame in poljskega Blizu Grahovega se je pri delu smrtno ponesrečil 27-.!etni France Murovec. Delal je na novi cesti. Nenadoma se je zrušila nanj plast kamenja in zemlje. Skala mu je zdrobila lobanjo. O fašističn'h organizocijah ne GoriSkem je objavil »Gazzettino« dalje poročalo, v katerem pravi med drugim, da je »edaj v goriški pokrajini skupno 80 mestnih, podeželskih, občinskih in strokovnih »do-polavorovskih« organizacij, ki štejejo okrog 10.000 članov. Med nje spadajo skoraj vsd oni, ki so organizirani tudi v političnih, strokorvnih in stanovskih fašističnih organizacijah. iPolitična ženska zveza šteje okrog4.400 članic. Njenih organizaciji je na deželi 42, v mesrtih pa 8. Podatkov o drugih fašistovskih organizacijah list iz razumljivih razlogov wi objavil. O mo§ki mladinski borbeni organizaciji navaja le, da je priredila 83 strokovnih tečajev za vojaško vzgojo mladeničev od 18 do 21 leta starosti. V tečajih so se udeleženci učili za radiotehnike, sanitejce, šoferje, motocikHste in dr. Državljanska vojna v Španiji Naše gledališče drama NedeTla 1. novembra: Prva legija. Izvea. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 2. novembra: Zaprto. Torek 3. novembra: Kvadratura kroga. Pre-mierski abonma- ★ Dejanje Laveryjeve drame »Prva tegfja« poteka ▼ nenavadnem okolju: r jezuiukt« konviktu ter se odlikuje po mojstrskem tolmačenju duševnih konfliktov, v katere zaidejo glavne osebe dejanja, spričo Čudežnega ozdravljenja patra Strelskega. Zasedba je premierska. Režiser Ciril Debevec. Premiera Katajeve komedije »Kvadratura kroga«. Ivatajev spada med najbolj priljubljene sodobne sovjetske pisatelje, njegova dela vprrzarjajo vsa evropska gledališka z izrednim uspehom. Delo je nanovo zasedeno. Režiser in insetnator arh. inž. B. Stupi-ca. OPER As. Nedelja 1. novembra: Hoffmanove pripovedke. Gostovanje g. Mar jama Rusa. Izven. Ponedeljek 2. novembra- Zaprto. ★ Prenrijera Offenbachove opere »HofTman-nOve pripovedke«. V partijah Lindorfa, Coppeliusa, Dappertutfa in Mirakla gostuje g. Marijan Rus, ki je letos član za-stič, Gorski, Franci. Zupan, Sekula, Perko, Kolacio. Opero dirigira in režira kapelnik Štritof, scena js po načrtih B. Jakaca. Predstava v nedeljo zvečer je izven afcomna-na. na kar opozarjamo preimijers-ke abo nente. Abonenti bodo dobili »Hoffmannove pripovedke« z ravnateljem Betettom r basovskih partijah«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Nedelja 1. novembra: Živi mrtvec. ZnČsne cene. Zadnjič. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Pikčasta površina predstavlja področje madridske vlade, pokončno črtliasta področje oblasti generala Franca, debele črte pa področje vojaških operacij Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Nedelja, 1. aorembra Ljubljana 8; Simfonična glasba na ploščah. — 8.30: Telovadba (vodi prof. Marjan Dobovšeflc). _ 9: Cas, poročila, spored. — 9.15, Klavir in harmonij (gdč. Melita Gnjezda in g. Kaškaro-v). — 9.45: Verski govor (p. d» R. Tomiinec). _ 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. _ 11: Pablo Casals igra na ploščah. — 11-15: Otvortfev razstave mladih slovenskih kiparjev in slikarjem (prenos iz Jakopičevega paviljona". — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). — 12: Koncert Radio orkestra. — 13: Ca«, apored obve»Lila. — 13.15: Zborovske pesmi na ploščah. _ 19: Cas, vreme, spored. — 1930- Nac. ura. — 19.50: Otožne slovenske nar. peemi poje gdč. Vida Rudolfova. o naših grolx>vi!h govori prof. Mirko Avsenak— 20 30: Hanica gre v nebesa (Gerhart HaupA" man). — 21.30: Reproduciran orgelski koncert. _ 22: Ca«, vreme, poroči'-a, spored. — 22.15- Reena glasba (Radio orkester) Beograd 17-50: Orkestralen in violimsk1 koncert. — 19.50: Plošče. — 20.45; Narodna glasba — 21.15- Orkester. _ 22.20: Lahka glasba. _ Zagreb 17.4o: Plošče. — 20: Or-ctralen i«n zborovski koncert — Praga I9.0i>: Smetanove ikomonne skladbe- — 20.05; Verdijev >Requism<. _ 22.30: Piošče.-Var^av* 19.45- Na grobu neznanega junaka. — 21.45; Klavirski "koncert. — 22.15: Orkester. — Dunaj 1145- Orkestralen koncert _ 12.55; Lahka godi«. — 16-30: Kompozicijska ura. — 17- Orkestralen koncert. — 19.10; Ph>" Šče — 20.10'- »Botra smrt«. _ 21.20: Ura premišljevanja. — 22.20; Arije ki pe»mi. — 23.10: Elegična glasba na ploščah. _ Beri m 1850- Pfitznerjeve skladbe. — 20; Koncert orkestra in solistov. _ 22.30; Prenos iz Munchena. — 24; Orkester.—Miinchen 18.20: Koncert orkestra in soUetov. — 20: Večer re®ne glasbe. — 22.30; Lahka godba. — Stuttgart 18.40: Londonski fiiharmoniki igrajo iia ploščah. — 19.40: Prenos Mozartove opere »Don Juan«. — 22.30; Kakor Muncheci. Ponedeljek 2. novembra Ljubljana 12. Predigre na ploščah. — 1245: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila,— 13.15: Solfc&čnri koncert: plošče in pozavna (g. Vrhovnik Karel, j>ri (klavirju prof. M. Lipovšček)..— 14: Vreme borza-— IS: Zdravniška ura: O zraku: škodljive primesi in pravilno d.rhanje (dr. A. Brecelj).— 1«.20: Fantazija iz opere »Madame ButterflT« na ploščah- 18.30: Slovenska narodna pesem (uvodno predavanje g. France MaroJt)— 19: Cas, vtc-me, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura.— 19.50: Zanimivosti.— 20: ii-koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. 29 40: Na grobovih naiih davnrih prednikov (g. Vladimir Regallv)— 21: Mrtvim t spomin (igra Radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 22.15: Resna glasba RadJo orkes'.ra. Beograd 17.20: Narodna glasba.— 17-50: Koncert orkestra.— 20: Prenos opere iz Nar. gledališča.— 22.40: Lahka glasba,— Zagreb 17-15: Violinski in pevski koncert. 20: Koncent orkestra in solistov,— 22.30: Lahka in plesna, muzika.— Praga 19.10: Orkestralna glasba. — 20: Zvočna igra,— 22.15: Plošče- 23: Bachove orgelske skladbe— Varšava 19.30: Zvočna igra,—20.30: Nabožne pesmi.— 21.05: Plošče—- 21.55: Klavirski koncert.— 22.25: Orgelski koncert in plošče.— Dunaj 12: Lahka glasbi..-16.05: Otroške nagrobne pesmi— 16.55: Vsesvetsfei program.— 17.40: Pogrebne pesmi iz liturgije,— 19.10: Ploš-e— 20-10: Prenos Mozartovega rekvijema. — 21.10: Neznane pesmi Hugona Wolf«.— 22: Lahka glasba na ploščah.— 22.20: Orkestralen konesnt.— Ber!in 19.15: Klavirski koncert. 22.10: Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Zabaven program na ploščah. — 23.: Nočni koncert.— Miinchen 18: Nad tihimi gozdovi (orkester).— 19: Zvočna igr-i,-20.10: Mornariški večer— 21.10: Prijetni glasovi na p'oš2ah.— 22.50: Koncert orkestra__Sfuftgart 18: Koncert za dcM- pust,— 20.10: Prenos iz Munchena— 21-10: Verne duše v glasbi. — 22-30: Melodije poči plošča,- »iUTRO« št. 254 ===== H Nedelja, h XL 1936.: Ii zgodovine četniškega pokreta; VZT^^^ZZZ" Vojvoda Vuk in njegovi tovariši - Dr. Milorad Godjevac kot ustanovitelj četniške akcije 0 legendarnem junaštvu vojvode Vuka-podpolkovnika Vojina Popoviča, kateremu je prestolnica v nedeljo 25. t. m. postavila lep spomenik, je »Jutro« že obširuo poročalo, zdaj pa naj sledi še nekaj kratkih poglavij iz zgodovine četniškega pokreta, kateremu se je mladi podporočnik Vojin Popo-vič med prvimi priključil. V zgodovini naših osvobodilnih bojev je igral četniški pokret ali akcija velevažno vlogo. Njegovi ustanovitelji so bili ljudje, ki nieo našli utehe in zadovoljstva v mirnem življenju nekdanje male srbske države, ker so vedno gledali preko njenih meja in globoko sočuvstvovali z brati pod tujian jarmom. Začetek četniškega pokreta spada v ono dobo, ko je bilo videti, da je v Srbiji pokopano vsako zanimanje za usodo bratov pod turško oblastjo. Organizatorji četniške akcije so bili že z ozirom na dobo, v kateri so živeli, največji in najčistejši idealisti. Najzaslužnejši med njimi je bil že pokojni beograjski občinski zdravnik dr. Milorad Godjevac. Kot občinski zdravnik je prišel v stike z ljudimi, ki so živeli skrito Življenje v nekdanjem Beogradu. Posebno &o ga zanimali Starosrbijanci in Makedonci in po svoji priljubljenosti si je pridobil inod njimi mnoge zaupljive prijatelje. Makedonci so prihajali v Beograd pozno jeseni, tam bo prezimili, spomladi pa so se spet vračali v svoje kraje. Zdravniku se je zdela čudna ta razlika od onih, ki so prihajali v Beograd spomladi na delo in se potem pred zimo vračali v svoje domačije. Sele, ko je navezal prijateljske stike, je doznal. da so Makedonci, ki samo zime preživljajo v Beogradu, člani bolgarskih komitskih organizacij, ki so prepredle ne samo bolgarsko, toni več tudi srbsko področje pod turško oblastjo. »Beograjska zadruga14 Do leta laUi! »o merodajui kiogi v Srbiji menili, da se da gojiti narodno zavest v srbskih krajih pot turško oblastjo samo s pomočjo šol, ki so bile dovoljene po dolgotrajnih pogajanjih med srbsko in turško vlado, in s pošiljanjem nekaj srbskih knjig v te kraje. Dr. Godjevac in njegovi prijatelji pa so bili prepričani, da je treba temu ljudstvu poslati voditelje, ki bi ga usposobili za osvobodilne boje. V uradnih krogih te ideje niso našle nobenega odmeva in zato je dr. Godjevac matici četniških organizacij dal ime »Beograjska zadrug-a«. Prvi predsednik te zadruge je bil podjetnik Luka Celovič, ki je dal na razpolago tudi izdatna denarna sredstva. Proti volji vlade in me-rodajnih krogov so se ideje četniškega pokreta naglo širile med napredno beograjsko inteligenco. Ker politični in uradni krogi tudi z velikimi žrtvami niso mogli ničesar doseči za srbski živel j pod turško oblastjo, doeim so imeli Bolgari velike uspehe s svojo komitsko organizacijo, ki se je usidrala tudi v srbskih krajih, je postalo javnosti jasno. da rojakov preko meja ne more obdržati v duhu narodne zavednosti nekaj skromnih šol in knjig in da je treba za njihovo zaščito najti druga sredstva. V jeseni leta 1902 je bil v Beogradu ustanovljen glavni odbor četniške organizacije. ki so ga tvorili dr. Milorad Godjevac. Luka Čelovič. Vasa Jovanovič, Žika Rafailovič. Nikola Spasič in Ljuba Kovačevi«. Odbor se je sestajal v Čelovičevi hiši in Celovič mu je dal na razpolago za. akcije 50.000 Din. kar je bilo za tedanjo dobo velika vsota, V njegovi hiši je bila sestavljena in opremljena prva četa ter poslana preko meje. Ta četa je bila že v maju leta 1904 z vojvodo Aleksičem na čelu pobita od Turkov do zadnjega moža pri Četircih. Po tem porazu so listi, inspirirani od nekih birokratov, zahtevali, naj se dr. Godjevcu in tovarišem prepove, da bi »pošiljali ljudi v klavnico«. Požrtvovalna mladina Cetaiškemu pokretu. kateremu je tako pretila nevarnost razpada, pa je priskočila na pomoč idealna mladina in kmalu je po zaslugi idealistov iz krogov visokošokev in celo gimnazistov razumela pomen četniške akcije vsa Srbija. 2e zgodaj spomladi leta 1905 so prihiteli Stari Srbiji na pomoč mladi borci iz raznih pokrajin. Med njimi so bili Miloš Svilak iz Like, Peter Mornči-lovič iz Hrvatske, Vasilije Trbič iz Srema-Vojko vič in Petrovič iz Vojvodine, G juro Ivaniševič iz Črne gore, Ljubičič in mnogi drugi iz Bosne in Hercegovine. Qdlične čet-nike pa je dal tudi 32. letnik vojne akademije, ki je bil zaključen pred 35 leti. To so bili Vojin Popovič, Voja Tankosič in tovariši. Kot prvi izmed njih je prelil kri za domovino podporočnik Drngomir Vasiljevič iz Kragujevca. To je bilo 14. maja leta 1905 v spopadu s Turki pri Tabanovcu. Prihodnjo pomlad so padli Pera Todorovič, Brana Jovanovič in Bogdan Hajnc iz Beograda. Bogdan je bil potomec v Beogradu naseljene češke rodbine. Po mnogiih krvavih žrtvah so postali četniki važen faktor v Stari Srbiji in Makedoniji. Leta 1908 pa je prišla v Turčiji na krmilo mladoturška politična struja in sprejeta je bila ustava, Mladoturki so proglasili svobodo in enakopravnost vseh narodnosti, ki žive v Turčiji, in vse narodnosti so pozvali, naj pomagajo pri uveljavljanju ustavnega življenja. Cetniški odredi bo zapuBtili svoje zaklone na planinah, slovesno so bili sprejeti od predstavnikov mladoturških organizacij in četniki so mislili, da je nastopila doba mirnega življenja. Mladoturški pokret pa ni mislil resno s svojimi obljubami in tudi pod njim se je nadaljevalo zatiranje srbskega življa. Mladoturki so zavrat-no ubili več četniških voditeljev, tako Micka Krstiča in Gligorija Sokoloviča, mnogi četniki pa so se le rešili iz zased in zavzeli spet svoje nekdanje gorske postojanke. Na pomoč so jim prihiteli četniki, ki so ob proglasitvi imladoturške ustave odšli domov v svobodno Srbijo. Cetniška akcija se je kma-lu spet tako okrepila, da je lahko izpolnila svojo zgodovinsko nalogo v začetku prve balkanske vojne, pripravljajoč pot zmagoviti srbski vojski. Z mnogimi četniki sta v prvi balkanski vojni padla tudi zaslužna voditelja Jovan Grkovič v Kozjaku in Dok-sin Miihajlovič pri Kumanovu. Cetniški vojvoda Voja Tankosič. ki je prav tako kakor vojvoda Vuk dobil svoj ognjeni krst v bitki na Celopeku sredi aprila leta 1905. je po osvoboditvi srl>skega juga prenesel svojo aktivnost na Bosno in Hercegovino. Voja Tankosič in njegov tovariš Jovan Babunski gta v prvi noči svetovne vojne z malimi krdeli finančnih stražnikov, orožnikov in vojakov obranila Beograd pred avstrijskim napadom, potem pa so njuni odredi delali mnogo preglavic avstrijskim četam v vzhodni Bosni. Pri teh akcijah je izdihnilo mnogo četnikov, največ pa je moral pretrpeti K os ta Todorovič, katerega so Avstrijci hudo ranjenega zajeli 8. septembra leta 1914 pri Srebrniei. V gosti bosanski šumi so ga živega vrgli na grmado --- Voja Tankosič je bil hudo ranjen pri Požarevcu in je ranam podlegel v Trsteni-ku 20. oktobra 1915. Avstrijci so njegovo truplo izkopali, da bi se prepričali, če je res konec nevarnega sovražnika. Vojvoda Vuk — podpolkovnik Vojin Popovič pa je storil junaško smrt pred povratkom v Srbijo in v veliko osvobojeno domovino. Pet let protituberkuloznega dispanzerja Ljubljana je na njegove uspehe lahko ponosna Ljubljana, 31. oktobra. Te dni poteka pet let, odkar je tudi Ljubljana dobila svoj Protituberkulozni dispanzer, to prepotrebno .socialno in medicinsko ustanovo, kakršne so se po vsem kulturnem srvetu že pred desetletji izkazale kot najuspešnejši organi borbe proti jeti-ki. Ljubljanski dispanzer, ki deluje pod okriljem krajevne Proti tuberkulozne lige, se po pravici imenuje zaščitnika Ljubljane, zlasti njene mladine, pred najzahrbt-nejšo sovražnico zdravja. Poslovati je začel na zasebno pobudio takratne Osrednje lige, ki je po smotrno izvršeni propagandi pričela z ustanavljanjem dispanzerjem po vseh najvažnejših krajih naše ožje domovine. Delovno področje ljubljanskega dispanzerja je že od vsega začetka zajelo vse predele današnje velike Ljubljane in njene okolice, tako da obsega ozemlje z okrog 100.000 prebivalci, med katerimi vrši zavod sistematično protituberkulozno borbo. V teh petih Letih je rešil nešteto ljudi bolezni in smrti in povsod uveljavil potrebne higijenske in socialne ukrepe, da se jetika čim bolj omeji in zatre. Njegovo delo je prodrlo tudi v najbolj skrite in nevarne kotičke mesta in periferije in vanje prinašalo solnca, kruha in zdravja. Dispanzerske zaščitne sestre so reševale in rešile mnogo socialne bede in ne le posameznice, temveč tudi cele družine, ki jih je tuberkuloza že delj časa izpodjeda-la, dvignile iz obupa. Njihov posel je bistven del celotne protituberkulozne zaščite in sestre predstavljajo zato najvažnejšo vejo vsega dispanzerskega skrbstva. Fovsod, kjer je potreba največja, nastopajo, da z besedo in z dejansko pomočjo ukrenejo vse, kar utegne pomagati.V teh petih letih so dispanzerske sestre obiskale nad 2000 ljubljanskih in okoliških družin, ogroženih po tuberkuloznem bacilu. V raznih oblikah je dispanzer doslej izdal za 180.000 Din pomoči: mleka in kruha, celotne prehrane, obleke, kuriva pa nakazil za stanarino, za čistilna in razkužilna sredstva, zdravila, največ pa za počitniške kolonije otrok, ogroženih po tuberkulozi. Znesek 180.000 Din je pač precej skromen, če pomislimo na velike potrebe protijetičneg-a skrbstva pri nas, zato pa I obenem upamo, da bodo poklicane Instance in zasebniki v bodbče v Izdatnejši meri priskočili na pomoč . V dispanzerju je bilo v tej dobi opravljenih 23.000 pregledov in med pregledanimi je bilo ugotovljenih 713 bolnikov z odprto tuberkulozo. Dobršen del teh pregledov odpade na mladino vseh šol od osnovne do univerze, šolarjem in dijakom je dispanzer posvečal posebno pozornost, ker samo organizem, v katerem ne grize bacil tbc, se lahko normalno razvija in le tak organizem omogoča človeku, da je po končani šolski dobi zmožen polnovrednega dela. Sistematično je dispanzer preiskal tudi vse tiste, ki so z našo šolsko mladino v neposredni zvezi, tako učiteljstvo ln družine dijaških gospodinj. Med drugim je bilo opravljenih 1040 sistematskih rttat-gentskih preiskav med učiteljstvom, 292 preiskav družin z 807 člani, 119 teologov in 88 akademikov, pa še 176 nameščencev policijske uprave. O uspehu dispanzerskega dela se lahiko reče, da je tuberkuloza po tej prvi dobljeni bitki izrinjena Iz naših šol, treba pa bo še budno paziti, da se ne pritihotapi nazaj. LJubljana je danes lahko ponosna na dispanzer, ki z ostalimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami v zvezi izvršuje svoje poslanstvo v polno zadovoljstvo vsega prebivalstva. Rezultati tega dela so na najzgovornejši način označeni z dejstvom, da je odstotek umrljivosti za tuberkulozo v Ljubljani med vsemi večjimi mesti v naši državi najnižji. Medtem ko v Zagrebu, Beogradu, Skoplju in Su-botici umira za tuberkulozo do nad 20 na 10.000 prebivalcev, je znašala v Ljubljani ta številka komaj 10, v zadnjih letih, odkar deluje dispanzer, pa je padla celo na 4. Umrljivost za tuberkulozo je važen faktor v presoji kulturne višine kakega naroda, njegove vitalitete In prognoze za bodočnost. Zatiranje tuberkuloze je torej zadeva vsega prebivalstva in dolžnost vsakega Slovenca, zlasti pa še vsakega meščana naše metropole je, da se kot aktiven član pridruži protituberkulozni borbi, kateri na čelu je naša Protituber-kulozna liga. Jesenski dnevi na Semmeriugu Zakaj ne bi napisala, kako izgleda to svetovno, moderno letovišče, kadar so promenade prazne, ko je jazz izumrl in izgleda vsa pokrajina na prvi pogled zapuščena? Morda je še lepše tako. Mir je čudovit in popoln, pokrajina je slična naši Sloveniji (najlepši deželi na svetu) in nosi zdaj prav tako vse odtenke jesenskih barv. Ljudje, ki se srečujemo na samotnih potih, pa smo kakor gostje na veleposestvu, kjer obzirni gostitelj dopušča vsakomur, da se kreta po svoji volji. Stanujeva takorekoč po službeni dolžnosti v hotelu »Siidbahn«, sicer je preveč brezumno drag tudi izven sezone. Tu stanuje izbrana publika v ogromnih sobanah, kjer le hotelska udobnost spominja na to. da belovokvirjene tapete, kamin, mnoge zasenčene luči po stenah in udobnih kotih, vsa ta premišljena harmonija ni sestaven del kakega angleškega Country-House-a. Vsenaokrog tišina, skozi veliko okno pa gledam na barvito pokrajino, široko razprostrto pred menoj. Dan neprestano izpre-minja svoje lice. Zjutraj je megla obetala lepo vreme, kakor že sinoči. Potem se je počasi jasnilo, dokler niso zablesteli v soncu vrhovi Ra.xa in Schneeberga s sledovi snega. Iz okvirji zelenja se je odluščila najprej ogromna in veselo-bar • fasada hotela »Panhans«, pozneje še m ..ai vil s koničastimi strehami in stolpiči in lesenimi balkoni. Vse drugo pa so le barve, barve, nad zelenjem pobočnih travnikov. Barve so to, tako čudovite, da te strese od neke sre- če v srce Iskre se v soncu rdeče bukve med umerjenejšimi barvami drugega listnatega drevja in nežnimi odtenki ožoltelih mecesnov, vmes pa večji in manjši madeži temno zelenih smrek. Vse to vpliva sveže, tiho-ubrano in navdaja z radostjo — jesen m: nikoli ni bila otožna. Mimo hotela pelje pot na Pinkenkogel. Nedaleč ob poti so kletke z nevidnimi medvedi, ker podnevi spe, namesto da bi upoštevali željo uprave, ki jih je nabavila v razvedrilo otrokom. Tik zraven se odpre čudežno lep razgled na švicarijo, belo hišo z zelenim ostrešjem globoko v dolini, na zeleni livadi, vokvirjeno v drevje vseh barv, kakor da je slika iz »Janeza in Metke«. Tod mimo greš tudi do golfskih jas, kjer se ljudje, ki imajo denar za to, s smešno resnostjo poglabljajo v golfske probleme na prelestno ustvarjenem polju. Naša pot pa se od tu dalje vzpenja v hrib in gozd. Zdaj je dokaj samotna, poleti pa se tu važne gospe trudijo, da bi se v potu svojega obraza iznebile telesnega preobilja. Življenjska izkušnja uči, da pridejo ljudje do visokih položajev tn velikih sredstev, ko so jim telesa že izrabljena in si s svojim denarjem le še lahko zdravijo bolna drobovja po raznih Karlovih in drugih va-rih.) Kjer je gozd gosteiši, še leži nekaj kep snega. Po dobri uri smo pri strmo na vrh postavljeni kočici, odkoder šele vidiš, koliko hiš pravzaprav premore Semme-ring. Gostinska soba ima modernizirano kmečko peč v živih barvah, starinske sve- tilke izpod stropa, kmečke mize s klopmi, in vzbuja tisti občutek ugedja, ki ga lcto-viščarji najdejo v vseh turističnih središčih Alp. Tu smo mešali kislo mleko in črn kruh z izvrstnim ribizljevim vinom brez škode za naše želodce, le v tisto zdravo radost, ki vznikne v človeku iz občutja zdravja v takih trenutkih. Meni ta raznoliki planinski svet pove več ko vsa morja sveta in vse južnjaške prelesti, ki sem jih videla — pa najsi je prekrit z bleščavo, ali pa če rosi iz goste megle, iz katere se drevesa ob poti luščijo le kot črne gmote, šetalci pa se srečavajo kakor tihe sence. Ljudje, ki so zdaj tu, vobče malo govorijo. Popoldanski čaj v hotelu ima bolj značaj svečanega ceremoniala, kakor pa veselega skupa brezskrbnih ljudi. Dva ali trije pari se vrte umerjeno in sko-ro boječe, ker motijo svečani mir. Eni igrajo v dvoje, menda »lachicaneuse«, drugi bridge, ali pa goltajo časopise od prve do zadnje črke. Tudi nekaj strahotno grdih Angležinj je tu, eksportni artikel Anglije križem kražem Evrope, čigar najhujše primerke, zdolgočasenih obrazov, je videti po muzejih. In vendar vem, kako lepi ljudje znajo biti Angleži, toda te čiste primerke rase, sveže in razgibane, sem videla le v zimsko-športnih krajih. Ostala bi bila tu v nedogled, pa sva morala po par dneh naprej. Ko sva odhajala, je v drobnih kosmih naletava! sneg in z že prebujajočhn se hrepenenjem za njimi sem se iz vlaka proti Dunaju poslavljala od hribov, ki so še nekaj časa bili videti v vsem jesenskem razkošju. Ruša Velimirovič—Zidarjeva. Globok jarek, ki ga je izdolbla Cerkveni-ca, loči sv. Primoža od njegovega soseda sv. Antona. Prijetnejša je pot iz Vuhroda k svetniku, ki skrbi rad za prešiče, za živino sploh, pa tudi za dekleta, ko potrebujejo moža. Zato mu darujejo volno, jajca, svinjino, cele košare denarja v papirju, pa tudi mlade, žive prešičke. ki jHh nosijo okoli oltarja, potem pa puste za oltarjem. Ni vseeno, ali sv. Anton pokhna dekletu ali ne. ko se nanj ozira s svojo srčno prošnjo: Po sprva nekoliko strmi, potem pa zelo položni in razgledni poti prideš v poldrugi uri iz Vuhreda k sv. Antonu; hrib. jasna planica. župna in romarska cerkev z najlepšim razgledom na severni in zapadni strani Pohorja; kot romarska cerkev na Pohorju tako priljubljena, da dela na praznik bv. Antona Padovanskega hudo konkurenco celo sv. Arehii. njegovemu Antonu in 6 tem tudi Ruški koči. Tudi po svoji višini, po bogatiih oltarjih prekaša vse župne cerkve v bližini razen matice svoje v Vuzenici, kamor mora župnik vsako leto dvakrat, na Miklavževo in na Tiho nedeljo s procesijo v znak hvaležnosti in stare še nepozabljene podložnosti. Celo zapcidno Pohorje. Cmi vrh. Mala in Velika Kopa. Kromžarjev in Mrav-ljakov vrh; Plešivec in Peca; ves zapadni del zadravskega Kozjaka s Košenjakom, s Pernicami in z Radljani; nebroj cerkvic m cerkva sv. Primož, sv. Jernej na Ribnici, sv. Volbank pod Kopo. sv. Urban. sv. Pankra-cij. sv. Janez. sv. Jernej. Marenberg. Muta na severni strani: potem pa še pogled na koroško stran je še vse. dosedaj le redke planince na tej premalo znani točki preee-netil in očaral. Zajci. sme. lisice, veliki petelini. vidre. kune. veliki krasrulji vabijo lovca; začetkom novembra redno med 10. in 15. tega meseca, letijo čez firib in cerkev sv. Antona v velikih jatah divje gosi na jug z glasnim kričanjem, da se njihov »krav, krav« razlega, daleč naokoli do sv. Volbanka pod Kopo. Ce jih zasači jesenska megla, se »gsi« hitro spuste na tja. t kjer jih domači lovec že čaka s puško. Vsa okolica je tako hribovita, da ob ž i- i vino rej L pa trdi ob sadjarstvu in pol jedel j-stvu ni kaj zaslužka; jrozd m les sta edini vit dohodkov. Zato sedaj v današnjih razmerah. vsakdo lahko razume žalostni položaj domačega ljudstva. Kmetje podirajo drevje sami z domačimi delavci ter prodajajo les lesnim trgovcem v Vuhred in Vu-zenioo. Sekira, cepin. voz. voli. drvarji te bodo srečali vsepovsod: žage. Dajska. Klemenova. El>enkova. Lešnikova. Vidmanova. ; Kopnikova m Prohnrtova sedaj več počivajo kakor delajo; z njimi pojema domača koroška pesem. Pod strmim južnim bregom čepi z lepim razgledom in z zaznamovano potjo na obe , Kopi in na sv. Volbanka domača gostilna j I. Mravljak. Pokrajina ob tej lepi poti se i imenuje planina v starih nemških listinah ■ »Alhen«; ob njej imajo Cavk. Vidmar, Leš- j nik. Kremijak. Kopnik. Prohart in poslane« ' Pahernik pri sv. Volbenku svoja posestva. Proti severozapadu pa te pelje pot pod vrhom sv. Antona na odprto Daisko ravno. Tam stoji pred Dajmkom in njegovim belim domom, ki v njej gospodarijo stara nmti Mravlja kova blizu sence zelenih bojk starinski štirioglat steber; v njegovo vdolbino je postavljena podoba sv. Antona. Na tem mestu bi prav za prav morala, biti zidana cerkev sv. Antona. Toda če bi se bilo to zgodilo, bi slavni svetnik Anton Padovan-ski ne stal nič više nego njegov sosed trv. Primož (671 m). Sveta ikova slika, ki so jo domači pritrdili v to kamenito znamenje, da bi ga pozneje razširili v pravo cerkev, je sama silila vedno više in više na vrh ihriba, ali pa so jo odnesle tja gori močne pohorske sape. tako da je v tej višinski borbi končno vendarle zmagal sv. Anton, ker stoji sedaj približno 180 m nad sosedom sv. Primožem. Cerkev sv. Antona so začeli zidati L 1681. na ozemlju, ki je bilo laet dooninikank v Marenbergu, ter so jo dozidali L 1684. Zup-nišče. ki stoji skupno s šolo in cerkov-nikovo hišo tik pod cerkvijo, in ima lep vrt so zgradili 1. 1759. Prenovljeno je Slomšek L 1843. blagoslovil, ko pa je 1. 1874. pogorela. «0 jo dc 1. I877. v romanskem slogu na novo pozidali. In tako stoji sedaj sv. Anton na visokem sijajnem glavnem oltarju, prepasan. z molekom m knjigo v roki. poleg njega pa sv. Peter s ključem, sv. Pavel z mečem, sv. Šimen z žago in bv. Rok s pohorsko sekiro. V6i vedno pripravljeni, da pomagajo vsem. ki se k njim zatečejo v stiskah in težavah. Trije visoki. štiri oglati stebri na vsaki strani glavne ladje poživljajo cerkev ter jo delijo v tri ladje! nazor ne slike na stebrih pa prikazujejo razne dogodke in čudeže iz življenja sv. Antona tako prepričevalno, da o njih niti za trenutek ne moreš dvomiti. Na vzhodnem, proti Ribnici obrnjenem pobočju je za cerkvijo v treh policah napravljeno pokopališče, jutranjemu soncu v pozdrav. Najnižja polica pada tako strmo, da so jo morali podpreti s kameni, črez katere lahko plezaš v to Tračno zadnje počivališče varovancev sv. Antona. Čudno je. kako tudi na tem gorskem pokopališču deiajo razliko med premožnimi in reveži, kakor da bi tudi na pragu v u»i drugi svet še morala obstojati kaka rarfi-ka. kakor da bi ne vedeli, da nas bo pravični Bosr razposadi? po drugem merilu. Na najnižji polici spijo reveži, na srednji srednji stan. na najvišji tik ob cerkvi pa bogataši z lepimi nagrobnimi kamni. Zaveršnlk. Miklavc. Mravljak. Kovač in Sterdin. Na visoki, polžasto ukrivljeni kameniti «ohi ob crrobu Simona Bučovnika stoji lep asngefj. obetajoč lepše življenje: napis na drugem nagrobniku pa ti pove mirno re*mico: Cuj. popotnfle. kaj ti « groba Tvoj prijatelj govori. Glej moj dHež je trohnoba. To boš kmalu tudi tU Pogoji za uporabo šolskih prostorov Ljubljanski mestni šolski odbor je izdal pravilnik o uporabi šolskih prostorov v izvenšolske namene. Vsa društva in vsi drugi, ki bodo hoteli uporabljati šolske prostore, bodo morali vložiti formalno prošnjo na mestni šolski odbor. Kdor bo dobil dovoljenje, bo moral plačati razsvetljavo, poleg tega pa še po 10 Din od ure kot odškodnino mestni občini in po 10 Din šolskemu slugi za snaženje in nadzorstvo. Ako se povzroči v prostorih kaka škoda, se mora popraviti najkasneje v 48 ura*i. Kot varščino za eventualno odškodnino in za predpisane takse je treba položiti 200 Din. ki ostanejo založeni, dokler se šolski prostori uporabljajo. Ob 9. zvečer morajo biti vse luči po-gašene. V šolskih prostorih je prepovedano vsako kajenje. Ob nedeljah in praznikih se šolski prostori ne oddajajo, zlasti ne telovadnice. Kdor krši določbe pravilnika mu sme mestni šolski odbor prostore brez odpovedi odvzeti. Mestni magistrat utemeljuje ta svoj sklep s tem da so bili v zadnjem času šolski prostori skoro neprestano zasedeni, tako da se niso dali niti pošteno čistiti, niti zračiti. Sluge so morali čakati često do pozni'h nočnih ur, da so se prostori izpraanili. Trpel je mestni inventar in občina je morala plačevati tudi električni tok. Bila je na ta način oškodovana za velike zneske, na drugi strani pa mora sama plačevati visoke najemnine. ako ima kje šolske prostore v tujih poslopjih, tako n. pr. za šolski vrtec na Taboru 19.440 Din, za onega v Šiški pa 25.000 Din na leto. Baje je Sokol v Narodnem domu računal po 50 Din od ure. ko so meščanske šole hotele uporabljati njegovo telovadnico. Komunike mestnega magistrata končno pravi, da novi pravilnik ne bo oviral društvenega življenja, marveč bo le povzročil, da mestna občina ne bo trpela škode na inventarju. Obenem bo vplival vzgojno, ker se bodo društva zavedala, da ne uporabljajo svojih lastnih prostorov, in bodo zato ravnala z večjo pažnio in obzirnostjo. Izpred sodišča za zaščito države Beograd, 31. oktobra. AA. Z razsodbo državnega sodišča za zaščito države od 29. oktobra 1936 je obsojen sitrojevodja iz Ljubljane Jakob Zorga zaradii članstva m propagande komunizma na šest let ječe in trajmo izgubo častnih pravic. Iz iste skupine je obsojenih še 11 udeležencev zaradi istega dejanja na kazen od enega do štirih let ječe in na 5 let izgube častnih pravic- Sneg v Gorskem kotaru Sušak, 31. oktobra, o. V Primorju je pritisnil močan mraz. V Gorskem kotaru je vse pod snegom. Velik proces v Novem Sadu Novi Sad, 31. oktobra. Pred novosadsfcim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti 31 obtožencem, ki so po večini madžarske narodnosti. Glavni obtoženec je delavec Jožef Nagv, ostali pa so tudi delavci ali kmetje in kmečki fantje, vsi iz Starega Bečeja in okolice. Obtožnica jim očita, da so dne 4. maja skupaj z večjo množico skušali vdreti v s reško sodišče v Starem Bečeju in osvoboditi nekatere tovariše, ki so bili aretirani zaradi izgredov pri stavki poljskih delavcev. Obtožence zagovarja 20 branilcev, med njimi znana voditelja vojvodinske združene opozicije poslanca dr. Ko-stič in dr. Baškovič. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Gavella, predsednik senata pa je s. o. s. Petrovič. Po prečitanju obtožnice je dr. Kostič v imenu branilcev zahteval, naj se obtoženci izpuste iz preiskovalnega zapora m se jim dovoli, da se branijo v svobodi. Sodišče je njegov predlog zavrnilo in sklenilo, da ostanejo obtoženci do sodbe v preiskovalnem zaporu. Pri zasliševanju so obtoženci zanikali vsako krivdo. Nekateri so sicer priznali, da so bili v množici, ki se je zbrala, da pa sami ne le niso ničesar storili, kar bi bilo protizakonito, marveč so celo skušali pomirjevalno vplivati na razburjeno množico. Napredovanj a v prometni službi Beograd, 31. oktobra, p. V železniški službi je napredovalo več uradnikov in nameščencev prometne stroke, med drugimi na področju ljubljanske železniške direkcije: v 8. položajno skupino oficiali Srečko Ivanuša, Maks Urh, Viktor žvan, Ciril Je-retina, Martin Braz, Marija Prunk in Robert Janko, strojevodji Janez Kašič in Ven-ceslav Osredkar, poslovodja Anton Perha-vec, nadzorniki proge Fran Ronko, Alojzij Rozman, Andrej Jordan, Jožef Drnovšek Ivan Bužan, Ferdinand Farkaš in Ludvik Cop, nadzornika telegrafa Martin Gobec in Sava Barle ter nadzornik signalov Fran jo Požgaj; v 9. položajno skupino prometni uradniki Boris Prosek, Gojmir Gola, Leo Lenard, Venčeslav Laborec in Albert Cerne, prometnika Fran jo Pavlič in Rihard Mttller, vlakovodji Matija Plohi in Janez Kapelj, strojevodje Viktor Koneft-nflc, Avguštin Delič, Karel Erber, Vincenc Tome, Anton Engler, Jožef Stras, Ivan Pirkovič ter nadzornik signalov Jožef Bizjak. Premestitve Beograd, 31. oktobra, p. Po službeni potrebi je bil premeščen letoviški policijski komisar Franc Hartman z Bleda k upravi policije v Ljubljani. V carinski stroki sta premeščena Dana Bosnlč Iz Struge v Dravograd in Josip Bizjak iz Djevdjelije v Maribor. Kupujte domače blago! »JUTRO« št 254 15 Ne&Oa. t XL 1936. CENE MALIM OGLASOM P* 00 par aa besede, Din S.— davka aa vsak oglas in enkratno prt- etojbino Din 3.— aa Šifro aH dajanje naslovov plačajo Mri. ki H&ejo ■lužb. Najmanjil rnesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tu teoitve se xara£nnaJo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— aa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši sneseh za enkratno abjavo oglasa Dta 20.—* Vsi ocitaH oglasi se zaračunajo po Din 1-— ca besedo, Din S.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši anesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« nS|. « odgovor, priložite 3* če zahtevate od * * . postni > plačati pri predaji > vpoalati t pismu obenem s narofflotn, aH pa po jloftnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k sgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in rpraSanfa, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na t Oglasni oddelek ffJntra", LJubljana. Krojaškega pomočnika za ftno veliko delo, sprejme takoj Hren. Prešernova 541. 26100-1 Risarke sprejmem. Ponudbe z znamko na ogl. odd. Ju tar DOd »Figuralno«. 26092 1 Plačilno natakarico mlajšo, agilno, prijetne zu naujosti, sprejme takoj t stalno službo restavracija »Lavica« Samobor, kraj Zagreba. Manjša kauciia 'Kitrebna. Znanje nemškega jezik« pogoj. Ponudbe po možnosti s sliko, katera se vrne na gornji naslov. 25916-1 Knharico do srednjih lat, samostojno, vaj«uo boljše kuhinje, in vseh hišnih opravil, sprejme 15. novembra u&iteljski par brez otrok. — Samo snažne, zdrav«, ki imajo veselje do obdelovanji vrta. naj pošljejo ponudbo z zahtevano plafto Frančiški Ferenčak, učiteljici v Šmarju pri Jelšah. 25S27-1 Žagarja dobrega manipulanta v hrastu. sprejme takoj Zaje, Stična. 25S&0-1 B^e-da 1 Din. lavvk 8 D:n u šifro ali naslov h 9 C "ta Najmanjši inec«k 17 Din. Danes vsi k Piankarju aa Dolenjsko cesto, kjer dobite dobre domače krvavice in vse vrste vina. Cenjenim gostom se priporoča Omahen. 26034-18 Fine krvavice pečenice, dobro črno vino, mošt 1. 8 din, nud.; cenj. Gostilna MMIer, Slika. Janševa !6- Sprejemajo se »bon en ti na dobro hi^ano po nizki ceni. 5852-18 Danes vsi v gostilno pri »GROZDU« na Vidovdanski cesti 16. Črno vino 7, belo 8 Din »'tet 25972-18 Vsi v restavracijo Eahne — Moste čiroo selo dobra vina, dobra jedila na razpolago. 25045- IS Kam pa kam Vs; v restavraoroča Tooe Huč. gostilničar. 29V3 1R Na pojedino (Vjmafih krvavic in peče-ti -i ter na izvrstna vina im prijetno domino zabavo vabj gostilna »pr; Univerzi« ■v 7/Viovski steni. Reziia K iritnik. 55863-18 Beseda 1 Din. dav»k S DiD u iilro vi: lajanj.- aaslovs 6 Din Najmanjši masek 17 Dta Praktikantinjo trrovsko naobraženo r. znanjem nemščine strojep:sja, sorpjme lesna industrija na G^enjskr-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod >« 35935-1 Izdelovatelja oblik (55tanze>nmacher) iščem za Stalno oameičenje. predstavili »e }e v tovarni — T. Zora. Ljubljana VII. L*po dvorska 23. 36135-1 Stavbnemu polirju prvovrstnemu, za visoke in nizke zgradbe. nudi mesto tvrdka >Slograd«. Blagajničarko in slugo s kavcijo, sprejmem v stalno službo. Ponudbe aa podružnico Jutra v Celju pod »Poštena biša«. 26001-1 Plačilna natakarica dobi takoj mesto v dobro- idoči gostilni (Eiiikehrgast-hof) z znanjem slovenščine in nemščine ter dobrimi referencam.. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pridna«. "36119-1 Šoferja s primerno kavcijo, sprej-mom k tovornemu avtomobilu Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Takoj«. 35190-1 Restavracijskega kuharia aH kuharico. prvovrstna, trezna, iščem. Ponudbe z referencami, plačo, zahtev-k: na podružn oo Jutra Maribor pod »Letno name-ščenje«. 3SM2-.1 Mizarja samostojnega delavca., kateri je Lrurjen v f nem pohištvu takoj sprejmem Mizarstvo M. Rakuše. Zg. Polskava pr, Mariboru. 23006-1 Trgovski pomočnik voiažčine prost vsestransko izvežban v manufaktu-ni, špeeeo-iji. ieleznin: in v steklarstvu, dobi takoj ali s 15. novembrom v večji trgovirr službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv pomočnik 259H-1 Samostojno kuharico za vse, zanesljivo in marljivo z dobrimi priporočili, sprejmem za 2 osebi (4 sobe). Naslov: Ing. Savič, Zagreb, FCatančičeva ulica 4. II. kat. 25924-1 Strojno veziljo popolnoma samostojno in spre'no. veščo tudi jamburiranja. sprejmem. Pismene ponudbe na og! Jutra pod »Izvež-! bana«. 26058 1 Trgovsko moč samostojna z iavcijo uin 25000 v gotovini za mo dni artlke! takoj spr-J m«m. Ponudbe na ogl. odd. Ju;ra »25000« 26095-1 Samostojno moč za kuho ln ostalo ded. mimo ln pošteno, tš^m 5ra ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 2^098-1 Šivilje z dežele. sprejmem v prakso. 0čn:na kot oskrba po zmerni ceni. Dopise na '•irl. odd. Jutra pod »Izpopolnjevanje«. 36090-1 Kleparskega pomočnika samo za galanterijska dela, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Galanterijski klepar«. 25998-1 Kuharico v starosti do 90 let. i*čem k 2 osebam za 1. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna kuharica«. 25663-1 Zastopnike za lOročne urodajo naSib posnemalnikov brtoparilui kov ta iSčemo Poouibe naslovit'' oa »Persons« — Ljubiiana oo-št- nredal 307 31-1 Polirja za visoke stavbe, z večletno prakso, samo prvovrstno moč. rakoj sprejmem Ponudbe na gradbeno pod jetje arhitekt Ivan Ledi. Ljubljena. 25S70-1 Šoferja do 25 let s prakso, iščem za skoro nov tovorni Chevrolet. Pogoj kavcija 4000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26132-1 Sotrudnika ženskega ali moškega. Ki postane lastnik polovice strojev tet ostalega mven-taria, išče zaradi odstopa poslovodje zagrebška manipulacija moškega in ženskega perila in trikotaže, ki dela z 20 strop na električni popom, posel v polnem obratu Potreben ka pital Din 40.000 Vpraša ti: Zagreb. Račkova 9 2 "'909-1 Natakarice dobro verzirane za nočni elitni obrat v Zagrebu mlajše moči do 25 let z znancem nemškega >ezika, z dobro garderobo. sprei-mem. Nastop takoj. Ceni. ponudbe z najnovejšo fotografijo na ogl. zavod Pu blicitas, Zagreb pod 44582. 2 5907 -1 Pletilje in šivilje prvovrstne, za pletenine, sprejmemo tako). »Mela«. Šmartinska 10. 26016-1 Izurjeno navijalko za raš-<'l stroj sprejmem v trajno službo Lana. Gregorčičeva 5 26009 1 Služkinjo sposobno vseh domačih del. išče boliša obitelj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26111-1 Dva čevljarska pomočnika sprejmem takoj na stal no deo in vajenca do brth ftaršev. Informa/tl-je plMneno. Joško Trat. "lik. čevljarstvo. Vel T_a šče. 26051 1 G. Th. Rothman: Gospod Kozamunilk gre na letovanje 54 »Budalo! Vrvico izpusti!« je gospa Kozamurnica zaklicala možu. »Počakaj, že grem!« je dodala. Hotela je skočiti iz postelje, kakor je bilo doma navada. Pozabila je pa, da leži samo na treh stolih, in tako je v naslednjem trenutku s posteljo vred telebnila na moža, in dobrota krepilne pršne kopeli se je irazlila tudi oo mej- Postrežnico mkjšo. snažno in pošteno iščem za do[M>ldanske ur>e. N-islo-v v vseh .posl. Jutra. 35679-1 Mizarski pomočnik prost vojaščine dobi delo. Ponudbe pod »Ljub 1'ana«, na ogl. odd. Jutra. 26057-1 2 izurjeni šivilji specijelno za delavske srajce, dobita takoj stal no delo. Naslov: Josef Deutsch. izdelovalnica perila. Pančevo. 25825-1 Samostojen gospod išče žensko od 18—30 let staro, za gospodinjo. Ponudba 8 sliko na ogl. odd. Ju-ra pod š:iro .Katera zna dobro kuhati in šivati«. 258SG-1 *ak» besed* jO o»r. lav^k S Din ta lajanje iaslov» 5 Din oajmanjš1 tnesefe 1? Din Mladenič priden, pošt-en i lepm spričeval; in kavcijo, išče mesto slnge. kurjača ali kaj sličnega. najraje v Ljubljani. Ponudbe na ngl. odd. Jutra pod »Resen in zanesljiv« 35922-2 Kuharica prvovrstna moč. z dolgoletno prakso v najboljših lokalih in privatnih hišah, išče mesto pri bnljži rodb-ni ali restavraciji. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Kuharca« 29932-2 Dekle ki zna nekoliko kuhati, šivati in je vešča vseh hišnih del išče službe kjerkoli za nizko plačo Naslov v vseh uosl. Jutra. 2G9V.-2 Kuharica in šivilja, vešča slov. nemškega jezika stara 22 let želi .'XI. zamenjat1 svojo službo pr boljši ohite-lj- ali samostojnem gos|>o-du kot gospodinja Ivana Si-rer, Marenberg 25933-2 Mlad fant z nižjo realno eimnazijo in trgovskim tečajem, vojaščine prost, želi službo v kakšni p;sarni. Gre Midi zs inkasanta. sklad;ščnika ali slično. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zanesljiv«. 361IM-2 Obrtnik tehnične stroke. ločen, sred njih let. z otrokom, išče za skupno gospodinjstvo gospodinjo, katera ima veselje zo preselitev na Hrvatsko. Potrebno nekaj gotovine ta povečanj« obrta. Ponudbo s aliko na 05I. odd. Jutra pod »5—60^«. 35746-1 Hišnika s prostim stano-vanj«m, — sprejmem. Prednost ima, ki ra,'.ume ključavničarstvo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiinik« 36244-1 Mlajšo poslovodkinjo z 2—3000 kavcije, v prijaznem mestu ob morju — iščemo za mlekarsko podružnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in agilna«. 23773-1 Asfalterja vajenega preciznega pola-ffanja asfalta, sprejmem ta koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Asfalter«. Izprašane kurjače potrebuje za trajno zaposlitev večje ndn=tr jsko pod jetje v bliž/ni Maribora. Ponudbe, katerm je jirilo-žit-i preji se spričeval pod šifro »Kurjač« na ogl. odd. Jutr». 2oS3ž-l Poslovodkinjo ta točilnico v lknl ej Ma ribora. sprejmem. Naslov v vseJi poslovalnicah Jutri "5602-1 Blagajničarka obenem T)mkt''čna oroda jalka mannfakturne =1o-vondjet;a 7-ven Dravske banovine želi mesto v Ljubljani al m dežel". Poštenost in pridnost ?arant:rana. Po potre bi položi kavcijo. Ponuihe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«. 25057 2 Šivilja za obleke in perilo gre šivat na dom. Naslov v vseh posl. Jutra 25958-2 Kniigovodkinja samostojna s preko 10-letno prakso, vešča tudi ostalih pisarniških poslov ;šče zaposlitve Gre udi par ur dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. -5064-2 Kolosalen zaslužek boste dosegli s prevzemom edinstvenega nenadkriljive-ga zastopstva po rajonih naše države. — Strokovno znanje ni potrebno. Za skladišče potrebna gotovina od Din 5000 do 5000. Samo resne obširno razložene ponudbe poslati pod ►44566« aa Publicitas. Zagreb. 25908-} 19-letno dekle zdravo, pošteno, ki zna nekoliko kuhati in raznnie nemško, želj priti v gostilno ali podobno, kjer Iv pomagala v kuh'nji in gostilni. Gre tudi kot pomočnica prj gospodinjstvu. — Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju t>od značko »P. P«. 215775-2 Trgovci v Ljubljani Iz okolice želi namesf:tve mlad. vesten tre. pomočnik za kakršnokoli »t.roko. — Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vesten in trezen«. 207-7-2 Sobar 7. letntmj spričevali, per-fekten, z znanjem več jezikov :n kuhanja, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35791-2 Hotelska kuharica vajena primerek« kuhinje išče službo v ooljj- -?*tav raciji Ponudbe pod »800. na ogl. odd Jutra 23905-2 Dekle trgovsko naobraž*'Do. vajeno kuhe, gopjKidinjstva in šivanja. žei; službe v trgovini. slaščičarni alti gre kot gospodinjsl« pomočnica v boljšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena :n marljiva«. Kuharica prMna in poštena. išče službo s 15. nov. al: pozneje pri manjši družini. F. Plavčak. Maribor. Trste-njakova 2. 26KM-2 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, dober prodajalec 'n aranžer. vešč nemščine, prosi namestitve. Cenj. ponudbe na Henrik Brečko. Jurklošt-er. Laško. »5896-2 401etna inteligentka nemško in madžarsko govoreča. jSče mesto pri boljši dami ali gospodu za čez dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Schicksal«. 25885-2 Manufakturist mlajši izvežban v konfekciji, mod: in galanteriji, podjeten prodajalec, aranžer, išče mesto za takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Vajen meata in dežel««. 25S69-2 Potnika vztrajnega, agilnega, upehanega. išče tovarna metel, proti petodstotni proviziji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilen sopredmet*. 25981-5 3 potnike sprejmemo za dov idoC artikel, ta prodajo po špecerijskih trgovinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36158-5 Zastopnika prvovrstno moč. za prodajo petrolejskih izdelkov proti f:ksnj plači, avto in potni-m: s*roškt. sprejmejno. Ponudbe z navedbo loseda-n;iw*lo»» " Din NojmanjB1 tnesek 17 Din Vajenca za >=tavbno ln umetno ključavničarstvo sprej mem brez hrane ln sta novanla. Naslov v posl. Jutra 26051-44 Bivša bolničarka zdrava, močna. Tr" rada k bolnemu. Marija Rejec. C. na Brdo 8. 35&S9-2 Šofer zanesljiv, išče službe k la-hkotovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe pod »Trezen in zanesljiv šofer« na ogl. odd Tutra. 2601? 2 Prepisovanje iger pisarniška dela na stroj, prevzamem na dom za mali denar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna, poceni.« 26085-2 Trgovski pomočnik ki »e je :zuč:l v večj-" treo-vin! 7. meiamm hladom. :?čp zar>osl'tvp Ponudbe na ogl. od »K;nd»rleb nnd verlasslich« na osrt. Jutra. 25731-2 V lesno trgovino teli vstopiti kot praktikant manipulant 171etn fant t 2 razredoma mečanske šole. Nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnike. 3.5671-2 Trgovska pomočnica išče nameščnja v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Aglna« 35S78-3 Potniki Beseda 1 Din tavek ? Did za Šifro aH lajanje naalova 1 Din Najmanjši tnesek 17 Din Trgovskega potnika ki |»ozna stroko, moka in deželni pridelki, vpeljanega oa Štajerskem, »prejme prvovrsten ml n z Pot sj«. Ponudbe na o?! odd Ju tra pod »Fiksu#i in provt-zija«. 25716-5 Potnika za dobre prodajne pr«d mete. z vVoko provizijo sprejmem, Mlan Mar-eiue. Kuilna. 2T.062-5 Mlajšetra prodnialca kot jiotnka !zuriene»a t znanjem srbohrvaščine in Ti»m5č.ine tr prodajo avto in zahtevami na- Za?r"b. pošta nsk pre-tinac 316. 25835-5 Beseda 1 Din 1avek 0 Din ta šifro tli dajanj«- naslova " Din NajmaniH >e»«k 17 Dta Klavirski pouk po ugodni ceni. 9v. Petra nasip 41. 95091-4 Nemški pouk zastonj v obliki konverzaeij« in či-tanja proti enaki ueJugi t državnem jez:kn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sa-histi prednoat«. 36008-4 Francoščino poučuje Marija Vlfan. dipl. phil. Pojasnila pismeno ali n«tno Gruberjevo nbr. 14/TI. 'A 1.—S. 357VJ-4 Sedmošolec klas. gimnazije, *če «1-strnkcije. Sprejme tudi za hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojr«. 2S'W8-4 Rojena Francozinja daje pouk in konverzacijo, tudi zvečer. Ponudbe pod »Pouk« na ogl. odd. Jutra. 25971-4 Nemško govoriti in teorijo se nauče vsi po moji najboljši metodi. Posamezni in v skupinah ceneje. Informacije od 10 do pol 12 in zvečer. Gregorčičeva ul. 7, pritličje, desno K Liu-tova. 2606 prodam Po-izve »e: »lav««. La^ko. 35340-6 Foto amaterji ajnrat »Certo« 1.4.5 com-pour m vsem priborom, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. J561S-6 Dvoposteljno pregrinjalo krasno, it teike svile, ter nov smoking. prodam. — Skraber, Privoz 8/1. 26107-6 Belgijska preproga 6X7 m. starinska, krasno ohranjena, svetla, naprodaj. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 26738-6 Knjige ♦N-trodna enc;kIopedija« — večje število ».vezkov »Ljublj. Zvona«, »Dom io Svet«s »Kres«, »Poučni slovar«, »Illuetrierte Z.« i. dr. Menično pravo. Trgovsko računstvo. HeiPge .Schrift von Allioli iz leta 1S67. Po-litische Oe&onomie. razne leposlovne i« tnanstvene knjige, vse dobro n^ranie-no. ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Več zabojev« na ogl. odd. Jutra. 55786-6 Gramofonske plošče in gramofone b-vde tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnih ce nah v Dalmatinovi nI 10. nasproti hotela 5truk»li 35750-6 Sadno drevje pritlično, nfeke vrtnice in lepotično grmičevje nud» -a 'eesnsko sad-'tev Matko Maretič, Ljubljana. C^sta v Roino doPno 44. 35062-6 Več zimske obleke za srednjo moSfco osebo, prodam. Jernejev« c. 31. Šiška. 256.36-6 Oblačila Beseda 1 Din ta vek 8 Din u šifro ali dajanje naalova 3 Din NajmanjH znesek 17 Din Plašč črn, Krnski, eleganten, poceni naprodaj. Naslov ▼ vseh poslovahitcah Jutra. 39" 1765-iS Smoking obleko za veliko postavo pete nI prodam. Sel Jak. Mi klošlieva 16-n. 26047 13 Suknjo dotroški vložki . « • otroški m« d rad • . If madracl . • . tlfnt vloikl . . « . 80 gostilniški «tofl . . 22 «boj ta oremof . . lahoj ta »meti SO Izvršujemo pohištvena tn 0:J8-1;2 Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali lajanj" naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Pianino vzamem na posodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«. 26041-26 Koncertni klavir znamke Schweiebofer« radi selitve naprodaj. Poizve se v vseh poslov. Jutra. 26072-26 Salonski klavir prodam za Din ,VW)0. Zivko. Tattenbachova 27, Maribor. Prodam pianino, črn, brez napak, modern. Dobrajc, Maribor. Sodna 19. 2.mi-29 Črn pianino malo rabljen, proda tn. Naslov v vseh poel oval nioah Jutra. 35860-36 •fttZPOCCN »OUK V ISKANJU t pmfilki tieseda 1 Din. lavek 3 D»a za šifro ali lajanje naslova 5 Dio Najmanjši cneaefc 17 Dio Ovčji sir s On car planine, prvovrsten v kolobarjih od 1—S kg, prodaja po Din 18 kg franko. Banovinsika =-to6na Staniča. Livno. 2610^31 Kislo zelje, repo ta sarmo. prvovrstno, p« brezkonkurenčni ceni. vsako množino, dobavljam — Homan, Ljubljana. Sv. tra c. 81. tel. 35-39. žM-aa Prave pečenice sveie, se doibe vsako sr*e*ek Din 17 Din Jedilnica vezana iz orehove korenine, ugodno naprodaj. Nekaj tudi na knjižice Ljudske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2->993-12 Pohištvo Mizarji pozor! Kupujem navadno in fino pohištvo proti takojšnjemu plačilu. E. Zupančič, Roina dolina c. IV. 18. 26084-12 »Ljubljanski Zvon« letnike 1017, 1931-20, Dom in Svet 190 1931-84. 1035 prodam. Naalov v vseih i »osi. Jutra. 20953-8 Helmuth Weltgeschichte 9 knjig v platno vezanih prodam za polovično ceno. Knjige so nove. Naalov v vseh posloval nccah Jutra. £15007-8 Radio Radio trioeven (električni priključek) dobro ohranjen poceni naprodaj. Poljanska 15, stop. I. vrata 8. 25078-9, Beseda 1 Dta. lavek 8 Dta u šifro ali dajanje velcrra S Din Najmanjši raeaek 17 Din Psa Zwerg-buldoga, čistokrvnega, čisto belega, eno leto starega, prodam za Dia 250. Josip Devetak, Ljul»- Ijana, Rožna dolina, cesta IV, 17. 26027-27, Pes rmmflp bokeee. pet mesecev star. ugodno naprodaj. Anton Velkavrh. Rožna dolina e. H./ 20. 3SM9-ST INSERIRAJ V .»JUTRU«! NIHČE NE SME ZAMUDITI prilike, ker izpraznimo našo zalogo Fantovske hlače od.......Din 27.— Mošk« hlače od........ 42.— Mornariške otroške oblekce od . • » Moš -e obleke o J........n 150.— M šk« olašč: od ...... . » I65.— ANT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 13«eeda a Din, javak 3 Din M i!fr» «11 lajanj* naslovi J, Din. Najmanjši znesek 17 Din. Oakland tnal« vožen, ■ 6 gumami, jiopLnoma v dobrem stanju, prodamo proti gotovini ali »omenjamo za blago n. pr. preproge aH drugo. Deša, Celovška c. 38. 36004-10 Avto Cabriolet Inali Ford »Eifel«, poraba tancima 9 litrov, avto tovarniško nov, model 1933, naprodaj. Vprašati garaža »Loj^e«, Miklošičeva c. 30073-10 Ford limuzino lagodno prodam. Naslov t frseh poslovalnicah Jutra. 26026-10 Avto kMoria« Kmutma malo vo-£ea, ogodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jod »Mori««. 25674-10 Izredna prilika! Tovorna avtomobila rab 33ena, v dobrem stanju. Ford 2-tonskl. Citroen 2' *-3-tonski ter več oseb nlh 5 in 7 sedežnih 11 tnuzln in ene 6 *ed°žna limuzina z taksi koncc-io iz Drve roke sp ugod X!0 proda. O. žužek. Unipp zastopstvo. Ljub liana, Tavčarjeva 11. 36015-10 Za motorno kolo dam kolesa, oziroma mo-kupim. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Mah Eicvtor«. 26137-10 Kolesa malo rabljena, _ raztnh inamk T>o neverjetno nizkih cenah naprodaj _ pri »•Promet« (nasproti Križance cerkve). 25834-111 m tr m Eeseda 1 Din, davek 3 Din ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Remington pisalne in računske stroje na dolgoročno odplačilo po nepovišaoib cenah, kakor tudi za vloine knjiii-ce — prodaja zastopnik ta drav gko banovino IVO KLAR1C ljubijana. Miklošičeva ce-»-ja 20, Maribor. Aleksan d rova e. 43. priti., desno. Sprejmem zastopnike za vsa večja mesta. Obširne ponudbe poslati na igornji naslov. 25171-29 Sušilni stroj ^obro ohranjeno centrifugo, &uphn. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. _J5SS4-29 Parno lokomotivo in drezino » Diesel motor na surovo olje, obe rabljeni a v dobrem stanju za tirnično širino 0.60 m kakor tudi tračnice od 5—7 kg kupimo. Ponudbe na premogovnik Stari Golubovac 1-3. 25912-29 Šivalni stroj ttnamke Singer, malo rabljen poceni proda Nova trgovina, TyrSeva 36. 25719-59 »Singer«, »Pfaff« »troji, ki odgovarjajo novim. poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve). 25836-29 Stroj lj, 2.5 do 3 m viS ne z tribo, dobro dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na Fra njo Skerbinjek. Ruše 55778-7 Stare moške obleke suknje, čevlje, perilo, mo-droce kupujem. Plačam najbolje. Pridem pogledat na dom, pišite na: Mara Andlovic, Galusovo nabrežje, 27. 25996-7 Hranilne vloge kopit« ali prodni« najboljše potom moj« pisarn« Rudolf Zore LJnbljana, Gledališka 12. Teleton 38-10. 36608-16 Bančn° kom. zavod Maribor Aleksandrova 4U invršnje najbolje oakup tn proda)« HRANILNIH VLOO vseh denarn.b »avodov Za odgovor Din 8 tnamk 364-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Celju in Mestne hranilnice v Mariboru takoj prodam za gotovino. — Ponudbe na poštni predal 150 Ljubljana »KAVEN«. 26079-16 Plinsko peč za kopalnico, dobro ohranjeno, kupim. Frank Ivan, frizer, Ljubljana, Trnovo. 26030-7 Pripravo za obsevanje (Quarzlampe, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obsevanje«. 26081-7 Polnojarmenik (Vollgatter) od JO cm dalje, tranemrlsljo, cirkularko, i elektromotorjem 30—35 HP, kompletno, kupim. Ponudbe na naslov: Pavel Šiftar, mlinaT, Murska Sobota. 25739-7 Beseda 1 Din. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Družabnika strokovnjaka, sprejmem za ustanovitev manjše tekstilne tovarne. Imam vodno moS. elektriko in poslopje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predilnica«. 35785-16 Kot družabnik s 50—100.000 Din bi pristopil k dobro idoči trgovini ali manjši industriji. Cenj. ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod — »Rentabilno 10.000«. 26020-16 Predno prodaste Vaše hranilne vloge se obrnite za Informacije, katere dobite brezplačno v moji pisarni ti Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10. 254-16 Najsigurnejša naložitev kapitala! 37.000 kv. m gradbenega aH industrijskega terena na periferiji Industrijskega mesta v Sloveniji. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod ►Povišanj« vrednost 50%«. 35753-16 Hranilne vloge vseh vrst kupuje po najvišji coni takoj t gotovini. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova oL 14/L Telefon 35-10. 314-16 Družabnika g kapitalom 15—30 t»oč, za rentabilno obrt, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 3607746 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJ121CB Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice. 149-16 Posojilo 10.000 do 500.000 Din na dolgoročno odplačilo, bre» obresti, dajeano. Za informacije pošljite 10 Din v znamkah. Triumph, Smi-fiklasovo 21, Zagreb. 35272-16 Hranilne knjižice Prve hrvatske štedionice za Din 500.000, kupim. Ponudbe na Ljubljana poštno ležeče pod »Kapital«. 26032-16 Družabnika za trgovino kovinske specialne stroke z 2000 dinarjev, sprejmem. Ponudbe pod »Chrom« na ogl. odd. Jutra. 26104-16 Davčne pritožbe zoper pridobnino, zgrada-rino, prošnje za obročno odplačevanje: Davčna poslovalnica, Ljubljana, Se-lenburgova ulica 7/1. 26087-16 Hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice Medja Izlake pri Zagorju 70.000.— kupim proti ta-kojšniemu izplačilu. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. 26080-16 Kmečko zaščito vse po6'e. Informacije, obračune in revizije za upnike in dolžnike znižbo dolgov Vam strokovno zadovoljivo uredi Komercijal-na pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 7. (Za odgovor priložite znamke Din 5.—) 366-16 Kateri vinski trgovec ali vinogradnik bi hotel posoditi gostilničarju in uradniku s stalno službo Din 100.000 v svrho nakupa posestva in povečave obrta. Vknjižba na prvo mesto. — Resne ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »100.000«. 25991-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice, gla-sečo se na 6000 Din. kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Knjižice«. 25898-16 Mlad trgovec želi pristopiti k zdravemu podjetju z gotovino do Din 100.000 ter s sodelovanjem. Ponudbe pod »Soliden« na Aloma Company, d. z o. t., Ljubljana. 88691-16 V najem Beaeda l Dm, tavat S Din za šifro ali dajan}« naslova B Din. Najmanjši neaek 11 Dia. Gostilno na glavni prometni cesti zraven postajališča cestne železnice, oddam v najem. So 3 gostilniški in 3 stanovanjski prostori, velika vinska klet, ter pritikline. Najraje oddam takemu, ki bi točil pristna štajerska vina, najemnina zelo ni-ska. Naslov v vseh posl. Jutra . 25013-17 Trgovino s sadjem in zelenjavo oddam ▼ najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25713-17 Skladišča in garaže oddam takoj v naj«n t sre din; mesta Ljubljane. Pojasnila daje dr. Janko 2i-rovnik, Ljubljana K nafl jeva ul. 2. 85955-17 Starejša moč trgovsko naobražena, žeM prevzeti podružnico t kavcijo do Din 10.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejša moč«. S5&15-17 Lokal (9 aotrf) z« stanovanje ali obrt bitni postaj« Trbovlje oddam ▼ najem. Pur-kort, Trbovlje. 26608-19 Trgovino I meSan im blagom, t Ljubljani, na zelo prometni oe-sti, prodam vsled družinskih razmer. Potrebno D:n 30.000. Ponudbe na odd. Jutra pod »Redkost«. 258C-19 Veliko delavnico mizarsko orodje —"sredina mesta, zelo nizka najemnina, poceni prodam. Pismene ponudbe poslati na podružnico Jutra, Maribor, pod »Redka prilika«. 26118-19 Gostilno s trgovino in trafiko oddam v najem. Najemnik mora znati slovensko in nemško ter biti kavcije zmožen. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na podr. Jutra Maribor. 26113-19 Fototrgovina - delavnica raborno vpeljana, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Amater«. 36346-19 Posestniki! za rvoje resne interesente potrebujem različne hiše. Ti le, stavb, parcele in posestva. Proaajo izvršim » največji tajnosti. Pristave« Franjo, Ljubljana, Erjavčeva c. 4a. 249 20. Večje hiše trgovske in stanovanjric«, t dobrim donosom t Ljubljani in periferiji Lepe vile ano- on!r. dvod rutinske, komfortne, po ugodnih cenah, hipoteke ta prevzeti. Posestva po vsej dravski banovini, r različnih cenah jn velikostih ugodne lege. Stavbene parcele v centru Ljubljane hi na periferiji proda Pristavec Franjo Ljubljana, Erjavčeva e. 4a. Telefon 23-81. — Nasproti dramskega gledališča. 223-80 Kmečki mlin na dva para kamnov, z nekaj zemlje in gozdom, tik ob banovinski cesti, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26021-20 Družabnika kateri bi sodeloval v podjetju gostiln i čarake stroke v Ljubljani sprejmem. Prikladno za vinske trgovce. Potreben kapital 40.000 Din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in Agiien družabnik«. 25090-36 Prodam knjižico z 6.500 Din Mestne hranilnice. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 39988-16 — i Tihega družabnika Išče velika agentura; več jI kapital. AbeolutBO brez rizika. Dopise nujno na ogl. odd Jutra. »Pametno aoDicKanosno^ 26052-16 Srečke dri. razredne loterije n. klase so dospele. Vsak nadaljnji razred — večji dobitki. — Rudolf Zore, — Ljubljana, Gledališka 12. 26249-16 Parna pekarna in slaščičarna v Ljubljani sprejme družabnika s kapitalom ali pa proda podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Moderen obrat«. 28141-16 poravnave plačanja dolgov •josredovanla kreditov In gotovine na hranilne knjižic«, oalot-be kapitala 'tudi bramlnih vlog) zaščitne ureditve, davčne napovedi. knjigo vodstvene revizije, bilance ln vse druge trgovske go^ spodarske Dosle izvede Jn Izvedeniška mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra 'Rimsks cesta) K. 1. fZ« pismena pojasnila tnaroke.' 35948-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, kupim takoj. Plačam najbolje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Drava«. 301-16 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro alt dajanje naslov* 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor smučarji! Izdelujem vsakovrstne goj-aerice, izdelava in kvald-teta prvovrstna, zmerne cene. Prevzamem tudi partijska naročila. V. Cerne, Bled 2, poleg hotele Triglav. 35833-30 NOVO TRGOVINO na sv. Petra cesti št. 30 je otvorila znano solidna tvrdka F. L GORIČAR kjer bo imela specijalno zalogo platnenega in bombažastega blaga, na pr.: platno — kontenino — flanele — prte — servete — namizne garniture — gradi za žimnice — inlete — volnene in prešite odeje od priprostih do najfinejših kvalitet, flanel rjuhe, pernice, blazine, perje in puh, bombaž za odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in trikotažo. Bogata izbira blaga za poročne opreme. PRAKTIČNA DARILA ZA RAZNE PRILIKE. V delo prevzamemo vse vrste perilo, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah. Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 25.— Din primerno reklamno darilce Čitatelji inserenti! Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja. Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati, čitajte > Jut rove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih« čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov. Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh. Pohištvo Gosposko sobo (Herrenzimmer) samo od najboljšega materijala in izdelave — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolutno čristo« 26989-12 Lokali špecerijsko trgovino s trafiko, dobroidočo, t najprometnejšem središču Zagreba, tik mestne tržnice, prodamo z vso zalogo blaga in vsem inventarjem zaradi bolezni lastnika za Din 28.000. Pojasnila pri Agenciji Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 8 25651-19 Mesnica v sredini mesta, na prometnem kraju, »e odda zaradi bolezni, lahko tudi a obrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25718-19 Delavnico na dvorišču, Mestni trg, približno 4X8.50, oddam takoj solidnemu obrtniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 26029-19 Dobroidočo mlekarno v Ljubljani, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26103-19 Pisarno 2eobno, direkten vbod lz veže. Naslov v vseh pt»l Jutra. 26018-19 Lep lokal oddam na Sv. Petra c. 24. Informacije istotam. 26069-19 Mesnico dobro vpeljano, sredi Ljubljane, takoj oddam radi bolezni. Lahko tudi z obrtom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26015-19 Manjšo trgovino dobičkanosno, ali kaj slič-nega v Ljubljani, prevzamem. Ponudbe pod »Gospodična« na ogl. odd. Jutra. 26083-19 Brivnico dobro upeljano, prodam takoj z inventarjem, ali samo z odstopom prostora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivnica«. 25995-19 Pisarniške prostore pripravne za finejšo obrt, odda zavarovalnica »Du-nav« v svoji palači na Aleksandrovi c. Informacije istotam v družbeni pisarni. 25976-19 Šivalni stroj pogTezljiv, nov, prodam za polovično cono. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26095-19 Beaeda X Din, ilavek „ Dit, za šifro ali dajanje ai«lo»s 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Naprodaj nova enonadstrop hlAa z vrtom v bližini lesene cerkve v Mortan Mod r na stanovanja, vleoko pritlična hiša na Smar skl c. « prevzemom več j« hipoteke. Josip Ora žem Predovičeva ul. 5-Moste, Ljubljana. 25483-2C Hiše, posestva, vile od Dinarjev 90-000 naprej Gostilne, trgovine mline, žago prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska uL 26. 25933-30 Enodružinska hiša nova, v neposredni bližini Celja, poceni naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26122-20 Hišo z gostilno velik vrt, davka prosto z gospodarskimi poslopji ali brez njih, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25986-20 Ugodni nakupi in prodaje! vsakovrstnih posestev, stanovanjskih in trgovskih hiš, vil, hotelov, pensio-nov, hiše t dobro vpeljano točilnico in parno pekarno najnovejše konstrukcije itd. Posredovalnica IVAN G0-DINA, Maribor, Aloksan-drova cesta 30. 361il6-20 Stavbeno parcelo lčioo m2 v Ljubljani ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1 3TJ905-20 Hiša s pekarno in dobro idoio gostHno, enonadstropna, poleg Glavnega trga v Mariboru, poceni naprodaj zaradi selitve. Vprašar.i v mlekarni. Koroška cesta 10, Maribor. 3Tj359-30 Hiše, trgovine, gostilne restavracije, bufete in menja prodajamo in posredujemo kupnio. Za informacije pošljite Din 10 v znamkah. Triumph, Smioiklasova 31, Smičiklasova 21, Zagreb. 3527->-30 Tri nadstropna večja hiša s 8 trgovskimi lokali, T sjod-lšču Ljubljane, popolnoma nova, x vsem modernim komfortom opremljen« takoj naprodaj (tudi polovica). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«. 35132-30 Prodam hišo i vrtom t trgu, 16 mir tri od postaje, 9 km od Celja, primerno za upokojenca. — Naslov v vsuh poslovnini-cah Jutra. 30133-20 Veliko zemljišče sedaj lep travnik, krasna lega. na periferiji meeta, zelo poceni naprodaj. — Sprejme se eventuelno tudi knjižice. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra 20029-30 Hotel mesarijo s gospodarskim poslopjem in posestvom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Ugodna cena« 25SJ9-30 Zemljišče v bližini tramvaja v Ljubljani ca 1000 kv. m kupimo. Ponudbe na Tehna Lj., Mestni trg, 25. 26131-20 Krasne parcele napredaj. Krasna lega. Ogleda se pri Ivan Rahne, Moste. 35046-30 Vinogradno posestvo lepo, večje, (primerno la hotelirja ali za vinskega trgovca) v okolici Ptuja, z večjo količino vina, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno posestvo«. 2C704-20 Dve trgovski hiši v centru Ljubljane, cena IVn 1.400.000.- in 1.000.. SDS2S-30 Hiše vile, posestva, gostilne, trgovine, mline, kupuje in prodaja najknlantneje znana posredovalnica »Ranid«, Maribor, Gosposka ul. 38. 25&S-30 MtW realitet. pisarna, dr. c t. Ljubljana Miklošičeva cesta VIL proda : VILO, enodružinsko, novo-zidano, 5 sob, koinfort, Podrožnik, 1000 kv. m vrta. Din 275.000.—, hipoteka 80.000.— VILO, enodružinsko, 500 kv. m vrta, Bežigrad, Din 130.000.—, hipoteka 49-000,— VILO, štiristanovanjsko, 845 kv. m vrta. Sv. Krištof, Dm 350.000.—, hipoteka 70.000.— HISO, tristanovanjsko 400 kv. m vrta, Moste, Din 120.000.—, hipoteka Din 60.000.— HISO, dvod nižinsko, 400 kv. m vrta, Šiška, Din 165.000.— HISO, dvod nižinsko, lokal, Moste, 700 kv. m vrta. Din 100.000.— HISO, novozidano, enonad-stropno, tristanovanjsko, komfort, 400 kv. m vrta, Sp. Šiška, 267.000.—, hipoteka Mestne 67.000.-HISO, enonadstropno, 5 stanovanj, 1000 kv. m vrta, svetokrižki okraj. Din 525.000.—, hipoteka 120.000.— HISO, novozidano, itirista-novanjsko, komfort, vrt, center. Din 670.000.— Hipoteka 240.000.— Dober donos! HISO, dvodružinsko, 500 kv. m vrta, Bežigrad Din 140.000.—, hipoteka Dm 40.000,— STAVBISCE 650 kv. m. Bežigrad po Din 150.— PARCELA 729 kv. m, Sp. Šiška, za Din 140.000.— PARCELA 749 kv. m pod Smartinsko cesto po Din 120,— STAVBISCB 600 kv. m, Tabor, po Din 225.— STAVBISCE 500 kv. m, Mirje, po Din 100.— 26024-20 Tri stanovanjske hiše v me^tu, na najlepši le gl, katere Imajo od 3 5 stanovanj obrestujejo *e po 8'/i od 100 netto. Imam na prodaj. Plač ljivo v knjižicah ln go-tovlnL ter prevzamem hi poteke. Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. 27. 26064-20 Beseda 1 Din. davek 8 Din ta šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sobo in kuhinjo oddam takoj. Val. Vodnikova 32. Zelena jama. 33936-31 Stanovanje 2 sob, kabineta, verande ln vseh pritiklin, oddam Pod-rožnikom. Poiave se: Rozman, Dvomi trg 3/IT. 35859-21 Enosob. stanovanje oddam • pritUdinami na Kodeljevem, Povšetova ul. 37. 35030-31 Enosob. stanovanje s pritikliinami. pod enim ključem, od souporabo vrta, oddam. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »November«. 26039-21 Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26040-21 Dvoje trisobnih stanovanj evsnt. oele hišo. oddam v najem v severnem delu mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. J50O1-21 Dvosob. stanovanje dvoriščno, oddam v Gosposki 6 za Din 400. Vprašati pr) hišniku. 35S76-S1 Sobo in kuhinjo oddam. Velika Čolnarska ul. 15. 26042-21 Stanovanje eno tn dvosobno s pri-tlUcllnami oddam takoj, blizu cest. želez. Predovičeva 9-L 26007-21 Stanovanje oddam takoj ali zal. dr oember, 3 sobe, kuhinja Ein.«=plelerjeva 15. Beži grad. 2C-049 21 2-sobno stanovanje oddam takoj ali za december. Beograjska cesta. G Jura, prt no v. Kim nazljl. 26050 21 Enosob. stanovanje g kuhinjo te prtiklindmi oddam mirni stranki v Rožni dolini, cesta VIT. št. 5 a. _35850-31 Dvosob. stanovanje oddam aa december aH takoj, HMnova ul. 12 z& 350 Din mesečno. 26000-21 Enosob. stanovanje nark«tir»no, oddam boljši stranki broi otrok, lahko takoj. Naslov v vseii posl. JutTi- 35TR3-3! 3-sobno stanovanje solnčno, * vsem komfortom, centr. kurjavo, oddam v Levstikovi ulici. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26071-21 Za 100 Din oddam zelo veliko štiri-sobno stanovanje z balkonom, Breg 18. Poizvedbe pri hišniku, Križevniška 11 od 11.—12. nre. 26065-21 Dvosob. stanovanje solnčno v vili 7 vrtom v Rožni dolini (ob žel. prelazu) takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26036-21 Enosob. stanovanje oddam za takoj ali pozneje. Mala čolnarska 4. 26082-21 Dvosob. stanovanje parketirano s kuhinjo ali enosobno oddam za takoj ali pozneje. Ogled dopoldan. Sp. Šiška, Kamniška ul. 22. 26109-21 Lepo sobo s kuhinji v vili, ki loži oi) ■:f, minut od Ljubljano oddaljeni železniški postaji, dobi brezplačno zakonski par, čs prevzame njeno varstvo ter oskrbovanje k njej pri pada ;oie«ra vrta. Oddaja 15. november ali pozneje. Ponudbe z navedbo poklica in sedanjega stanovanja na ogl. odd. Jutra pod »Brea otrok« 2K)o7-3: 2 stanovanji trisobno konfortno ln enoobno takoj oddam. Bolganska ul. 25. 26100 21 Dvosob. stanovanje n kabinetom, veliko kuhinjo Itd. takoj poceni oddam. Trlbuč. GUnce. Trža&ka 6, telefon 2605. 25094 21 Enosob. stanovanje sončno, oddam takoj al: poeneje. Gtace št. 18. 23063-21 Lepo stanovanje v vili Krekova ul. 7. (Vodmat) obstoječe i« 2 »ob, kabineta, kopolnfc-e in pritikline * vporobo vrta oddam za takoj ali pozneje-PoiTve se pri Kovač, Poljanska cesta 29. Dvosob. stanovanje kabinet, kuhanja oddam na Kodeljevem zraven Mladinskega doima. Naslov v vseh posl. Jutra. 35973-81 4-sobno stanovanje komfortno i etažno kurjavo v strogem centru mu oddam za november ali december. Naslov v vseh posl. Jutra. 209^6-31 Štirisobno stanovanje popolnoma renovlrano, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poleg sodišča«. 20044-31 Stanovanje komfortno, 3 »obe. veranda _ takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35347-21 2e TISOČI so si REŠILI LASE &r KOZMETIČNO TEKOČINO „M ORAN A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega }e in nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina ln paket Din 7. s MODERNA KOZMETIKA, Split« če ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnemo denar! BLAUPUNKT, SCHAUB. OLTMPIA SABA, KAPSCH. Tudi na obroke! .Tehnik" J. V« U A N J A If LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 20. Stanovanje 4 ali 3 sob, oddam na Bleiweisovj c. 3 takoj ali za december. 36S43 21 3-sobno stanovanje soln?no in 2 sobne pisarne, oddam takoj al; 1. decembra. — Poizve se: Palača Viktorija, v I. nadser. 2S.138-31 Solnčno stanovanje treh sob s pritiklinami, v bi žini kavarne »Evropa«, oddamo 1. januarja ali 1. februarja 1937. PoDudbe na otrlasni oddelek Jutra pod »Solnčno«. ioS6!-21 Stanovanja Lepo sobo i dobro hrano, odda® dvem alj trem boijšan gospodičnam ali zakoncema. Kopalnica, poceni kurjava. štro«sniayerjeva VL, doaoo, nasproti gimnazije na Poljanah. 25770-28 Beseda 1 Din. lavek S Din za Šifro al; lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zakonski par brez otrok, išče stanovanje za december 1 soba in kuhinja v Stepanji vasi ali v bližini. Ponudbe pod »Suho« na ogl. odd. Jutra. 25997-21a Stanovanje obi»toječe iz 2 »ob. z rrtom, iščemo za takoj v Brež cah ali neposredni bližini. Cenj. ponudbe na »Pr vredno in zdravstveno zadrugo« v Mariboru. Tattenbachova ul. štev. 2/1. 35o z reo «akri>o. Aljaževa 12. 9:ška 2Tj045-23 Sobo v teatre me^ta odda« n £30 Da. Ponudbe qa ogl. edd. Jntra pod »Onter« Sobo laodorno opremljeno e souporabo kopvnloe od dajn boTJftemu goepoclu na Ale&sandrovl c«vtl. Narfov ▼ vpeti posl. Jutra. 26097-23 Sobo a telefonom od »premi i eno, «dd«n boljii solidni gott>odični. Na ogled od 1—2 ore. Taviar;eva ttl. J/IV nad., desno. 2610S-23 Opremljeno sobo ■ w>Tjfwimi>o kopalnico, t do Uro hrano, »idam drema ak.vdemkAimi ali starejšima rSjai-oma. Miri«, Dobrilova 6. 30(77-23 Opremljeno sobo tntr.o, oddam solidneimi gospodo. Levstikova nI. 21/U, levo. 26023-23 Opremljeno sobo 3 kopataioo., lepo, oddam Ogleda se lahko dopoldne. Smislov v vseh posl. Jutra. S0S4-23 Lepo sobo ■ef»riTano, v oentm, oddam stalnem« solidn-etmn £os;>odn. Naslov v vs.eh poslovalnicah Jutra. Sobico x Bajtrkom, oddam gospo-dSčni za Din 'li0, Rožna dollaa, e. HI./7. 35987-33 Sobo 1 dvema posrteijajaa oddam p"f dolenjskem mosta. H:a- ijckegta i. 3E051-33 Opremljeno sobo e posebnim vhodom, zra čno in iepo takoj od dam. Nas ov v Vfeh po-slov. Jutra. 26060 23 Prazno sobo perketirano oddam takoj eni al: dvema osebam«. Staaifeva nI. 36/1. 36&56-S3 Opremljeno sobo »redi meeta. odiara ledl-jakc Poeebea vhod. elektrika parket. Prečna nI. 8. iraven meme in kopeK. 2 gospodični ali gospoda »prejme® rs\ stanovanje v lepo. Tračno sobo s hrano »j-i brez. F1 rj?nska nI. SS. 2.5SI5-23 Opremljeno sobo H posebnim rhodora, oddam »talni boljSi osebi, eivect. dvema. XasW v vseh posl. »lov.! i ni rc,h J u tra. 25SSS-23 Boljšega gospoda nprejnum v lepo sobo z vso oskrbo. Kopalnica na i»ip^ia»o. v vseh poslovalnicah Jutra, 2f>®9 Z! Opremljeno sobo •dd-vm 1. novembra. Maistrova ulica 14, Ljnbljana. 25862-23 Beee.Ja 1 Dtn. 8 L>ir, M Si!ro aii lajanje naslova C Dm. Najmanjši tne^i 17 Din. Sobico ali kabinet opremljeno, išče goapod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Ne draga«. 29134-23a Malo prazno sobico 8 štedilnikom, iščem za eno osebo v mestu. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«. 26904-23a Društvo »Soča« Jesenice, ižče sobo za društveni lokal. Ponudbe na j.odr. Jutra Jesenice pod »Soča«. X014-33a Prazno sobo eamsko. e poeebnlm rho dom Iščem zn decem ber. Ponudbe z navedbo najemnine poslati na ogl. odd. Jutra ped »Za jamčena čls-tostc. 26003 23a Sobico r dvema posteljama im n porab o kuhinje, išč«m blizu Poljanske in poceni. Po-nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva«. 3S:H7--23a Gospodična Išče opremljeno sobo v mestu f posebnim vhodom. Ponudbo na ogl. odd Jutra pod »Solidna«. ,»«102 23a ] IZVOLITE.... samo izpolnili dolnji kupon in m! Vam brezplačno in brez obveze postavimo na poskus najnovejši Naši plačilni pogoji počen® od Din 90.— mesečno omogočajo vsakemu, da si nabavi PhlHps radio Philips radio Ime in priimek Poklic Kraj ln nllca Mesečno lahko plačam na odplačilo Din PHILIPS RADIO - H. SUTTNER LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 6 I Prazno sobico s poseb. vhodom, S Jem. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Ne dole J« od ope-r*K. 33&Jl-2Sa tiefteoa 1 Din. lave* S OlD ta iifro ah lajanje naalova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din. Zapestna ura (double) je je cgnbila na poti iz Rožne doline po tramvaja do Delavske zbornice, Miklošičev* cesta. — PoJten najditelj naj jo izroči pri policiji proti nagradi. 26078-28 Beseda 1 Dla, lavek e Din i» šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši neaek 17 Din. Izjava Podpisana n« odgovarjam aa nikake dolgove svojega sedemnajstletnega sioa Ja- vornika Rada (Franca) t Trialke ceste 50. Angela Javornik. 26&19-31 Vojaške informacije za uroditev oeebnih zadev: Informacijski zavod, Ljub-li-ina, Selenburgova uloa 7/1. 26086-31 Opozorilo Izjavljam, da nlpem pačnlk za dolgove, katere bi napravi1 a moja ž:na Micl Beden. Ivan Beden 26063 31 Hubefftias nepremočljiv temnosiv in v t različnih barvah I po Din 250.— ter j vsa druga obla-1 čila po neverjetno | nizkih cenah pri PKESKER-Jt, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. Lepa jabolka v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI Zifna, zima • • mariborsldh tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, naraizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter sPaket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostimi poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a nt a f 1 a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega ln ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še zaloga pri RAZPOŠILJALNICI „ K O S M O S " MARIBOR, Dvorakova cesta St. 1 Premog, drva, oglje nudi najugodneje Kačič Franja Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve) ******* &?s*ienci(£e) Mizar, vajenca in pomočnika z orodjem tudi s hrano Sever. Ce.gnarjeva 4. 26099-44 _m Vsaka beseda a Dn; iavek 3 Din, u Sitro ali lajanje naslova 6 Din. najmanjši tneaek 9) Din. Mlad inteligent tile prijateljico. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jesenski sprehodi«. 25997-24 Damo zdrav«, KmpatiJoo, «riaJ?o, i Jesenic ali okolice, išče radi razvedrila gospod srednjih let, nezadovoljen v zakonu. Neanonimne ponudbe n® podružnico Jutra na Jeeenicah pod »Diskretno«. 257S0-24 Nesrečna žena išče fotrplna. Ponudbe »a ogL odd. Jetra pod »Mlad a t. 25617-24 Mlajša vdova prijetne zunanjosti inte llg'1'ntna, išče starejšega diskretnega situiranega ga poda. DopUe na ogl. odd. J\itra pod »Primer na pomoč«. 26053 24 Mlad Korošec i%Je tnajija. Doproe na ogl. odd. Jutra pod »Zvesto prijateljstvo«. 35OT2-24 Viaka Beseda 2 Din; lavek 3 Din, ta šifro ali dajanj« naslova o Din. najmanj!! znesek 30 Din. Boljše dekle t gotovino, Jvreto ieJi poročiti, osvojiti dom z dri. nameščencem, boljšim pen-zionistom ali vdovcem. Izkoriščanje izključeno. Resne ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Dom«. 25915-85 Vdova i lepim podjetjem, dobro srtuiraua, »obražena, »sn.-oatična dama, želi isto ta-fcega finega gosi>o»ia poročiti, lahko vdovec brez otrok v starosti 50—09 let. Pomuflbe pod »Lepi dom ti0« poštno leie6e. Ljubljana, Akademičarja driavnoga uradnika, samostojnega trg-vvca, 32—kletnega, v mtstu, poroči bogata gn«podična, izobražena, čiste preteklosti. Po-na ogl. odd. JtiVa pod »Dolinka«. 25765-35 Krojač St lot Bč-e primerno družico. Prednost imajo gospodične z dežele z nekaj gotovine. Ponndbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sam«. 26385-25 Resnega znanja z gospodično tuli mladeni?. star SO let Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod Sitro »Takoj ž^niterv«. 26101-35 Gospod v najboljših letifi, v stalni pozioiji, želi znanja z damo — samo i-z boljše fami-Ilje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »AuTea aetns« 2596D-25 Gospod star 29 let, visoke postave, lepe zunanjosti, simpatičen, poroči hčerko bogatega obrtnjka. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Trgovsko naobmren«. 35P63-23 □ ~ □ □ □ n 100 uspehov na en oglas v „JUTRU" „ J A K A" modni salon za dame in gospode, LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 1 Izdelujemo najnovejše modele pa konkurenčnih cenah. — Zastopstvo angleških štofov. vabi! Otroški vozički Ovokcriesa, Bivalni rtrofl najnovejših modelor motorji, trlcliljt pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. S L O G R A D" ■iiiiiiiiiiuiniiiiNiiiiieiiiiiiiiiinmiiiiiiiNMiMiH slovenska gradbena in industrijska d. d. 7225*08 ženAa copet« za doma ■ -toplcfa poA ložene^a a'ub!a a ovr&tTukoa okrticniv X obrebo in grpkim adobne __I409-00 tJni^feiit copat« brca pefe f »pecijah« lepljenim podplatom, nted tega tahk« Id prožne. Najprikladnejie ca potovanj* f vlaka. Tople In »dobo« molke i kotraatega kariranefa čubU^t t tra j podložen« se presen L NOVEMBRA 1936. g g v nove poslovne prostore | f Ljubljana — Vrtača št. 9. j I □□□UUUlX0300Da LJUDSKA SAMOPOMOČ rcg. pomožna blagajna v Maribora, Grajski trg 7/L Po verJenlštvo: LJUBLJANA, TyrSeva cesta S4, naznanja smrtne slučaje svojih članov v meseca septembra 1986: Plevnik Matija, železniški upokojenec, Velenje; Vindlš Neža, posestnica, Leskovec; Lebrecht Mihael, viničar, Zagajski vrh; Hanžekovič Juljana, najemnica, Bučecovd; Kurnik Ana, prevžitkarica, Sv. Barbara; Polič Roza, delavka, Maribor-Pobrežje; Scherks Marija, upokojenka, Gleichenberjj; Nlpič Franc, železniški upokojenec, Maribor; Rojko Jožef, prevžitkar, Muretinci; Markošek Edvard, šolski upravitelj v pokoja, Ljubno; Gašperič Jožefa, posestnica, Grajena pri Ptuju; Verstovšek Terezija, prevžitkarica, Piršenberg; Kline Ana, prevžitkarica, Nova cerkev pri VojnDcu; Meteš Lucija, prevžitkarica, Zagozdac; Stanitz Peter, zidar, Maribor; Fabjan Anton, davčni nadupravitelj v pokoja, Maribor; Kolšek Terezija, prevžitkarica, Breg, p. Polzela; Cešarlt Neža, prevžitkarica, Nemška vaa, p. Korenovo; Fras Johana, zasebni ca, Sv. Marjeta ob Pesnici; Cimperman Benjamin, sodni kanclist, Murska Sobota; šabec Avguštin, učitelj v pokoju, Senj; Simonič Tomaž, viničar, Steretinci; t štancer Marija, prevžitkarica. Pristava, p. Šmarje pri Jelšah; Karis Ferdo, višji poštni kontrolor v pokoja, Maribor; Zrimc Anton, prevžitkar, Studenec pri Ljubljani; šumenjak Jerica, prevžitkarica, Polenci; Groger Ida, vdova po dimnikarskem mojstru, Studenci; Hribemik Marija, posestnica, Braslovče; Pucelj Neža, prevžitkarica, 21ebič, p. Ribnica na Dolenjskem; Leveč Ivana, vdova po rudarju, Loke, p. Trbovlje; Messner Valentin, krojaški mojster, Marenberg; Lubec Ivan, višji sodni nadoficijal v pokoju, Maribor; Bandek Ana, vdova po slikarskem mojstru, Celje; Gredar Katarina, žena zidarja, Murska Sobota; Pretnar Ivana, trgovka in posestnica, Ljubljana. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 231.195.— Kdor še nI član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brez-obvezno in brezplačno pristopno izjavo. ZAUPNIKI SE SPREJEMAJO ZA VSAK KRAJ SLOVENIJE BLAGAJNIŠKO NACELSTVO. Poznani 8ALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. OgL reg. S. br. 27870 Farma za živali n kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici »e je s svojo zaloga srebrnih Hsk preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete sa napravo farm Karpathen Silberfuehs-farm, Ujhuta Borsod-in. pisalni stroji^ J« Kar&eutz, Marll>or GLAVNI TRG 20 TEL. 2884 Veliko tovarniško skladišče volnenih tkanin za dame in gospode SPREJME sposobnega zastopnika za Slovenijo dobro vpeljanega pri trgovcih v velikih in malih krajih. Ponudbe pod »Zastopnika« na Publlcitas d. d, Zagreb, Hica 9. Pravi smuikl čevlfi vedno na zalogi, izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka A. Zalokar — Mestni trg 19. Popravila oe sprejemajo. Tovarna pohištva FRANJO VEHOVARJA CELJE, KERSNIKOVA 17, ki Ima edina v Celja moderno urejeno sušilnico za sušenje lesa, izdeluje po naročilu iz zdravega in suhega lesa prvovrstno kvalitetno pohištvo. Cene konkurenčne ra zmerne. Zaloga Celje, Glavni trg 12. ZAHVALA Za vse pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja tragično umrle ljubljene žene, hčerke in sestre, gospe MARIJE ROBIČ roj. PRESER se iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini, posebno g. župnika za lepe besede ob grobu, vsem in vsakemu posebej za krasno cvetje in častno spremstvo na njeni zadnji potL RUSE, dne 31. oktobra 193«. Žalujoč! mož tn rodbini PBESEB—TURK. immmmmmmsm PERJE Kokošje, pa rje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno ln čobano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon Stev. 59, 60, 3, i CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK LN VZORCE. Ki JIH DOBITE BREZPLAČNO! PET LET zavarovanja KAM1TAS! 1. november 1931« 1. november 1936. Niti splošna gospodarska kriza, niti polom samopomoči nista mogla preprečiti hitrega razvoja tega solidnega zavarovanja. V petih letih je KARITAS postala največje ljudsko zavarovanje. Smatramo za svojo dolžnost, da se ob tej obletnici zahvalimo vsem našim zavarovancem, ki so svoje in svojih domačih življenjsko zavarovanje zaupali našemu domačemu zavodu in mu tako pripomogli do velikega razmaha. KARITAS, LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice, KARITAS, MARIBOR, Orožnova ulica 8. Lahno, prijetno spanje Ako nadrgnete svoje telo, predno ležete spat, z DIANA francoskim vinskim žganjem, bo Vaše spanje lahko in prijetno. Sestavine, ki jih vsebuje francosko vinsko žganje, pospešujejo izločevanje škodljivih substanc, ki so nastale zaradi utrujenja. Zaradi tega se telo osveži, a spanje, ki Vas potem objame, je lahno in prijetno. Ako želite dobro spati, nadrgnite svoje telo z DIANA francoskim vinskim žganjem! ORGANIZATOR V inteligenten star 27 let, sposoben v vsakem vodilnem poslu v moderni industriji. S prakso v inozemstvu popolnoma verziran v prodaji. Razpolaga z gotovino 100.000,— želi mesta najraje v tekstilni industriji. Cenj. ponudbe je poslati na ogl. oddelek Jutra pod »Energičen«. 0Cdor oglasule ta napreduje t prva in največja tovarna pisalnih in računskih strojev na svetu 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev CENE ZELO ZNIŽANE — KVALITETA PRVORAZREDNA INDUSTRIJALCI, URADI, ADVOKATI, TRGOVCI in OBRTNIKI. :_: Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nepovišanih cenah. :—: Pred nakupom pisalnega stroja v Vašem lastnem interesu — zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvajanje od: Zastopnika za Slovenijo: IV© KLARIČ - Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. Razstava in prodaja strojev: TEHNIK, J. BANJAI, Ljubljana MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19. VAŽNO je za vsakega, da ve, da se izdelujejo prvovrstne obleke po reklamnih cenah v novo otvorjenem modno-krojaškem salonu BRANKO Ljubljana Prečna u 1. 4, nasproti mestnega kopališča. Kupujte dlomacc blago! Cele zavarovalne vsote smo izplačali v zadnjem času med drugimi tudi po smrti sledečih članov: Prešern Valentin, zasebnik, Koroška Bela 105; truden Terezija, posestnica, Nadlesk 33, p. Stari trg pri Rakeku; Jajčnik Elizabeta, zasebnica, Založe 11, p. Polzela; Čampa Alojzij, dninar, Zamostec pri Sodražici; Zupan Marija, posestnica in gostilni-čarka, Loke 16, p. Trbovlje I; Urankar Valentin, tovar. delavec, Moste pri Ljubljani, Predovičeva 16/1; Konjar Ulrik, šolski upravitelj, Motnik pri Kamniku; Bizjak Ivan, voznik cestne železnice v Ljubljani: ubil ga je električni tok. Ker je umrl radi nezgode, je KARITAS izplačala dvojno zavarovalno vsoto; Premk Valentin, nadstrojnik v p., Zg. šiška 138; Markošek Edvard, šolski upravitelj, Ljubno na Gorenjskem 86; Trtnik Ivana, posestnica, Zg. Kašelj 94, p. Dev. Marija v Polju; Primožič Karmela, soproga želez, sprevodnika, Jesenice, Prešernova 1; Oman Peter, tovar. upokojenec, Javornik 38; Grošelj Alojzija, zasebnica, Ljubljana, Dolinska steza 4; Lorbek Alojzija, posestnica, ženjak 11; Dimnik Alojzij, železničar v p., Dovje 99; Suholežnik Jožef, posestnik, Kaplaja 6, p. Vojnik; Podgoršek Franc, tesar, Selo pri Vodicah 27; Simončič Tomaž, delavec, Stresetina; Pleničar Franc, sodni oficijal, Ljubljana, Stari trg 6; Juričko Ana, zasebnica, Cadranska vas 14, p. Poljčane; Oven Marija, delavka tobačne tov., Ljubljana, Milčinskega 70; Koroša Ana, zasebnica, Ljutomer 46; Fajs Marija, zasebnica, Sp. Novavas 37; Končnik Jurij, čuvaj v smodnišnici, Vrhpolje 11, p. Kamnik; Mrak Valentin, jekl. upokojenec, Guštanj 63; Korun Marica, žena trgovskega pomočnika, Ljubljana, Celovška 61; Smrdel Katarina, žena železničarja, Maribor, Ferkova 11; Tisnikar Rozalija, zasebnica, šmiklavž 112; Ivačič Jožef posestnik, Lastnič 22. p. Kozje. šestletni čevljarjev sinček Perko Franc iz Retenj pri Tržiču ter štirinajstletni posestnikov sin šikovec Ivan sta bila zavarovana brezplačno, ker so zavarovani njiju starši. ibvestilo vsem, kateri potujete v Zagreb, Dovoljujem si objaviti, da sem prevzel z dnem 1. XI. t. 1. znani »HOTEL MILINOV« v Zagrebu, na Jelačičevem trgu in bom do 1. XII. t. 1. v istem poslopju uredil poleg hotela največjo in najmodernejšo kavarno v državi. Preskrbel sem tudi za primerno znižanje cen v hotelu in jih prilagodil današnjim razmeram. Cene sob z celim komfortom od Din 35.— naprej omogočajo dostop vsakomur. Trgovski potniki lahko dobe tudi celodnevno oskrbo. Slovenci, kadar potujete v Zagreb, obiščite »HOTEL, MILINOV« in novo urejeno »VELIKO KAVARNO«. JOŠKO PETAN & Co. Ne zamudite! Samo še do 1§. novembra 1936. Vsi, ki ste rojeni leta: 1857, 1862, 1867, 1872, 1877, 1882, 1887, 1892, 1897, 1902, 1907, 1912, 1917, 1922 in 1927, pristopite v KARITAS takoj! PO 15. novembru 1936. bo za Vas zavarovanje dražje! Giefle pojasnil in pristopa se obrnite na: A II 1 T A S9 Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice; A E I T A S, Maribor, Orožnova ulica 8 v bridkih urah trpljenja, vsi, ki ste ga kropili in zanj molili, vsi, ki ste ga spremili v večni dom, vsem, ki ste nam pomagali in nas tolažili v težkih dneh, naj Vam bo izrečena prisrčna hvala! Bog naj Vam bo plačnik! TRBOVLJE, 30. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ZAHVALA vsem, ki so nam ob priliki težke izgube našega nepozabnega, predobrega očeta ŽAGARJA M! J A stali ob strani, mu poklonili krasno cvetje ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, za vestni trud g. primariju dr. Cholewi, starešini Sokolskega društva br. dr. Zdolšku in predsedniku brežiškega učit. društva šol. upravitelju g. Jakopcu Franju za ganljive poslovilne besede ter Sokolskemu pevskemu zboru za zadnjo pesem. Predvsem pa smo dolžni iskreno zahvalo g. sreske-mu šol. nadzorniku Bernetiču in cenj. učiteljstvu, ki nam je izkazovalo toliko sočutja ln je s šolsko mladino spremilo pokojnika na poslednji poti. Tudi vsem onim številnim, ki so nam pismeno izrazili svoje sožalje, se tem potom toplo zahvaljujemo. V BREŽICAH, dne 28. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. 1 Obligacijskega posojila, ki je bilo razpisano dne 10* oktobra za mesec dni, je do sedaj podpisanega deloma v knjižicah, deloma v gotovini v svoti Din 27>000.000.—. še pred potekom roka presežena vsota, je najboljši dokaz, s kakšnim zaupanjem je javnost sprejela ta razpis in v kako obilni meri je segla po obligacijah. Prvotno določeni rok — do 10. novembra — se kljub že zdavnaj doseženi vsoti ne bo skrajšal. Mestno knjigovodstvo, Mestna hranilnica in vsi že v razpisu imenovani denarni zavodi še nadalje sprejemajo podpisovanje obligacij pod prvotnimi pogoji: 6% obrestovanje, izplačevanje po žrebanju tekom is. let. Namen posojila je: vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice. Ta namen pa najbolj dosegajo podpisi v gotovini, ki je prav v teh obligacijah najbolj plodonosno naložena. Poslužite se te izredno ugodne prilike. Izrabite zadnje dni, da si zagotovite: najvišje obrestovanje, gotovo izplačevanje in popolnoma varno naložbo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani«