m zrn
241 Kil sa m
u
M sa u
Velja po poŠti s
celo leto naprej K 26'— pol leta „ „ 13 -cctrt leta „ „ 6 50 en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
celo leto naprej K 22.40 pol leta „ „ 11.20 četrt leta „ „ 5.60 «n mesec „ „ 1.90
0 Lluhljanl, v ponedeljek, dne 23. novembra 1908.
Za poSIIJ. na dom 20 Ih na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Si 2 (vhod čez ______ dvorlSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ap vračajo; nefranklrana pisma sc nc sprejemajo. Uredniškega telefona I4eva 74,
Leto XXXVI.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 Ii za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Mitičen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev.
—- Vsprejema naročnino, Inser
reklamacije. (IpravnlSkega telefona Stev. 188,
2. — rate In
*r- Današnja številka obsega 6 strani.
Skupno in ločena pota.
O sklepu S. L. S. na zaupniškem shodu, ki govori o skupnem postopanju vseli slovanskih državnih poslancev, se mnogo piše im govori. Umeje se, da nastopita kakor vselej obedve struji — vročekrvna in mrzlomelanholiška s svojimi napačnimi sklepi: prva s sentimentalnimi tiradami o spravi in slogi, o bratskih objemih in premaganem strankarstvu, druga pa s sumni-čenji o izdanih načelih, neodkritosrčni vo-divni 'politiki in s strahovi za bodočnost. Imamo srce Slovenci; to se vidi tudi to-pot. Morda preveč za našo ekonomijo. Nam se pa zdi zlasti zdaj nevarno pustiti, da si osvojita javno mnenje«, imenovani e'kscentriški, čuvstveni struji. Ne s čuv-stvom, marveč edino z razumom preso-iajmo najnovejše politiško življenje v naši deželi. Gre se za ta-le cilj: doseči, da moreta v tistih stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, tudi vsi Slovenci skupno nastopati. Za nič več in za nič manj!
V ta namen je treba najprej dostojnosti vsaj v dnevnem časopisju. Osebni napadi morajo ponehati. Umazani, surovi ton, naj izgine iz dnevnikov. Povdarjamo »iz dnevnikov«, ker vemo, da ni mogoče Gorenjca« ali »Notranjca« tako brž naučiti dostojne pisave. Saj ravno sobotni »Gorenjec« na zelo sikov način, z grdimi osebnimi sumničenji napada misionarje v Kranju. Otročaji bodo nagajali; s tem računamo. IJpamo pa, da se nekoliko olika-nejša pisava da trajno ohraniti pri obeh dnevnikih .
Treba je tudi na Dunaju med državnimi poslanci potrebne edinosti za potrebne skupne nastope, ne premalo, da sc s tem ne izjalovi namen, pa tudi ne več, nego je za zdaj primerno, ker sicer se vsa reč prekmalu razbije. Ne govorimo o slogi in o kompromisih, marveč le o skupnem delu, ki je vsled zunanje- in notranje-politiških dogodkov izza zadnjega časa potrebnejša, nego kadarkoli prej.
Govori se tudi o prihodnjih deželno-zborskih volitvah. Stvar je taka, da je uspeh že naprej jasen: V Ljubljani zmagajo naprednjaki, ua deželi naša stranka. Sprožila se je misel, naj bi se volitev vr-š;la brez boja. O ti stvari naša stranka še ni sklepala. To pa smo dolžni že naprej :
povedati, da o kakem kompromisu ni govora. Mi ne iščemo nasprotnih glasov, ker jih prav nič ne rabimo, na deželi; in v Ljubljani tudi od naših somišljenikov nihče ne more misliti, da bi šli volit nasprotne kandidate. Sklep, da se v Ljubljani za zdaj ne udeležimo volitev, bi mogli skleniti tudi, ko bi nasprotniki na kmetih postavili protikandidate. Odkrito tudi izjavljamo, da bi bili s strankarskega stališča tega veseli, ker bi se s tem pokazalo, da smo od zadnjih volitev že mnogo bolj utrjeni in organizovani. Ce se pa volitve mirno izvrše, ima to tudi svoje dobre posledice. Toda o tem moramo počakati, kaj sklene naše vodstvo.
To je vse, kar je sedaj v našem domačem politiškem življenju novega. Ce temu pristavimo, da liberalna Lenarčič-Rormanova Zveza slovenskih zadrug prej ko slej z vsemi močmi kriči na kmete in se zaletava v Zadružno zvezo, kjer more; če povemo, da je ustanovila proti Gospodarski zvezi novo zadrugo »Agro-Mer-kur«, ki je bila ravno te dni registrovana, če omenjamo, da liberalna agitacija na kmetih ua noben način ne poneha, ne v politiškem, ne v socialnem oziru, potem je seveda jasno, da je naša dolžnost na deželi in po mestih delati tudi zanaprej z vedno večjo vnemo za svoja načela in se v dostojni, pošteni, a odločni obliki boriti proti načelom, ki jih prej ko slej smatramo za pogubna našemu narodu.
Mir.
(Po najnovejših poročilih.)
Avstrijski ministrski svet.
Dunaj, 23. nov. Včerajšnji ministrski svet je pod vodstvom barona Aehren-thala trajal tri ure. Po obširnem ekspo-zeju ministra za zunanje zadeve o položaju na Balkanu, se je sledeče sklenilo. I. Trgovinska pogodba s Srbijo se bo še letos predložila obema parlamentoma v rešitev. 2. Trgovinska pogajanja z Ru-munijo se bodo nadaljevala januarja 1909. 3. Istočasno se bodo začela trgovin-skotarifna pogajanja z Bolgarijo. Koraki, ki jih je storilo zunanje ministrstvo glede na bojkot proti avstrijskemu blagu v Turčiji, so se odobrili.
Kar se tiče položaja na Balkanu, se je povdarilo, da se zazdaj ni bati, da bi se mir prekršil.
Pasič se vrne, ne da bi bil kaj dosegel.
F3 e t e r b u r g . 23. nov. Pasič je 21. t. m. odpotoval nazaj v Belgrad. Niti car niti Izvolskij mu nista nič obljubila razun, da bo Rusija Srbijo na konfenrenci moralno podpirala. Kakšna bo ta podpora, je dozdaj še nejasno. Na prošnjo Pasičevo, naj Rusija aneksije ne prizna, ni Izvolskij dal nobenega določenega odgovora. Rusija je Srbijo opozarjala na konferenco in je velela, naj stavi vse upe nanjo.
Dopisnik »N. Fr. Pr.« v Peterburgu je izvedel, da je ruska vlada nasproti Avstriji privolila v to. da se točka o teritorialnih kompenzacijah za Srbijo in Črnogoro od dnevnega reda konference odstavi. zahteva pa, da se o aneksiji Bosne na konferenci disputira.
Dr. Milovanovič.
B e I g r a d , 23. nov. Dr. Milovanovič se ta teden vrne. Ustavil se bo nekaj časa tudi v Cetinju. Po inozemskih listih se je govorilo, da Pasičeva stranka iz-kuša Milovanoviča vreči, ker v inozemstvu ni ničesar dosegel. Te vesti pa niso resnične. Res je pač. da bojaželjni stranki dr. Milovanovič ni všeč, vendar pa njegovo stališče ni omajano. Dr. Milovanovič bo ostal minister vsaj tako doJgo, kakor bo trajala balkanska konferenca, da bo zastopal interese Srbije, seveda ne naravnost, ker Srbija na konferenci ne bo zastopana.
Srbija protestira.
Berolin, 23. nov. Dvorni »Lokal-Anzeiger« poroča, da je srbska vlada potom svojih poslanikov pri velevlastih vložila protest proti zbiranju avstrijskih čet na meji. Izjavlja, da zaraditega odklanjal vsako odgovornost, ako bi prišlo do kakega konflikta.
Avstrijski orožnik od Črnogorcev ustreljen.
C r n o v i c e , 23. nov. Orožnik Brau-ner, doma iz Radovca, je na neki patruli blizu črnogorske meje zadel skupaj z oboroženimi Črnogorci. Ti so ga baje ustrelili.
Drobiž.
Predsednik angleškega balkanskega odbora Buxton, 'ki potuje zdaj po Balkanu, je srbskemu odboru za narodno obrambo podaril 100.000 frankov. Sploh se Srbija z angleškim denarjem oborožuje, ker sa-
ma nič nima. — V Cetinju so se bratili turški in črnogorski častniki. — Balkanska konferenca se bo vršila v Italiji. Nemška vlada izjavlja v »Nordd. Ztg.«, da je za konferenco, pa le pod pogojem, da se velevlasti v bistvenih stvareh že prej domenijo, da ne bo konferenca povod novemu nesporazumljenju. — Neki srbski uradnik ie avstrijski vladi izdal tajno pisavo srbskega ministrstva za zunanje zadeve. Baje srbska vlada že demobilizuje. — Od druge strani se poroča, da se Srbija oborožuje dalje. — Rusija je Črnogoro posvarila. - V Carigradu se vrše velike grške demonstracije povodom volitev v parlament.
AVSTRO - OGRSKA.
24. t. m. se pripelje s 'posebnim vlakom na Dunaj pod vodstvom sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja deputacija 400 hrvaških katolikov, 'ki se pridejo cesarju zahvalit za aneksijo.
Poroča se, da so tudi češke stranlke pripravljene pod uradniškim ministrom glasovati za nujnost prvega branja andk-sijske predloge. Drugo in tretje branje hočejo pa edinole parlamentarnemu ministrstvu dovoliti. Najbrž bo večina, ki bo glasovala za aneksijo, tudi prevzela odgovornost za vlado in iz svoje srede postavila kandidate za parlamentarno ministrstvo.
Glede na zmago soc. demokraškega kandidata pri dopolnilni volitvi za ino-moško mesto pojasnuje »Reichspost«, da so se krščansko soc. volivci (1242 glasov) volitve vzdržali, ker niso hoteli podpirati svobodomiselnega nemškega kandidata,
V Bosni se uvede splošno delavsko bolniško zavarovanje.
Državni zbor se snide v četrtek. Vlada dela ua to, da se predvsem reši andk-sija in proračunski provizorij. Predlogo o starostnem in invaliditetnem zavarovanju bodo oddali brez prvega branja tozadevnemu odseku.
ANGLEŠKE SKRBI.
Uporno gibanje v Indiji od dne do dne bolj narašča. Indijski podkralj Earl of Min-to je odpovedal veli'k lov v notranjosti Indije in bo ostal še nadalje v Calcutti. Po mnogih krajih Angleži ponoči ne smejo zapustiti svojega bivališča. Angleški listi poživljajo vlado, naj odločno nastopi.
LISTEK.
Otok zakladov.
Angleško spisal R. L. Stevenson. Prevel J. M.
(Dalje.)
»Je bil tamkaj,« je rekel kuhar, »je bil tamkaj, ko smo dvignili sidro. Toda moja stara ženka ga ima vsega pri sebi sedai. ln gostilna je prodana s pravico in opravo vred; in stara dekla je odpotovala, da se snide z menoj. Povedal bi ti kje, ker ti zaupam; vendar nočem vzbudili zavisti med tovariši.«
»In ali moreš zaupati svoji ženki?« je vprašal oni.
»Gospodje sreče,« je odvrnil kuhar, »si navadno malo zaupajo med seboj, in prav imajo, veruj ini. Toda jaz imam svoje navade. Ako kak tovariš kaj zakrivi ne bi hotel biti na istem svetu s starim Johnom. Bilo jih je nekaj, ki so se bali Pe\va, in nekaj, ki so se bali Flitvta; toda Flint sam se je bal mene. Strašen je bil in drzovit. Najbolj divji mornarji na morju so bili ti Flintovi; sam zlodej bi sc bal iti ž njimi na morje. No, jaz nisem bahač in sam vidiš, kako po domače ti delani družbo; toda kadar sem bil ja/, pod-
krmar, beseda jagnje ni bila za stare Flin-tove morske roparje. Da, tako je bilo na stari Johnovi ladiji.«
»Povedati ti moram,« je odvrnil mladič, »prav nič se nisem mogel ogreti za ta posel do tega pogovora s teboj, John; sedaj pa: evo moje roke.«
»Imeniten fant si in razumen tudi,« je odgovoril Silver in mu tako presrčno stresal roko, da se je ves sod tresel;« in lepšega človeka za gospoda sreče niso videle moje oči nikdar.«
Sedaj sem začel polagoma razumevati pomen njihovih izrazov. Z besedo »gospodje sreče« niso očividno mislili nič več in nič manj kakor navadne morske razbojnike, in mali prizor, katerega priča sem bil slučajno, je bilo zadnje dejanje v pokvarjenju enega najbolj poštenih mornarjev - morebiti poslednjega na krovu. Vendar sem imel biti kmalu oproščen teli stvari, kajti Silver je malo zažvižgal in prišel je tretji mož ter prisedel k njima.
»Dick je z nami,« je dejal Silver.
»O, saj sem vedel, da no Dick z nami.« je odvrnil glas krmarja Izraela Hand-sa. »On ni neumen, ta Dick«. In obrnil je svoj tobak v ustih. »Vendar glej,« jc nadaljeval. »to-le bi jaz rad vedel, Barbe-cue: koliko časa bomo še čakali? Skoro sem do grla sit kapitana Smoletta; dovolj dolgo mi je stresal sitnosti, grom in
strela! Rad bi prišel v ono kabino, da. Njihovih jedil in vina itd. hočem. <
»Izrael,« je rekel Silver, »tvoja glava ni dosti vredna in tudi nikdar ni bila. Vendar mislim, da si zmožen slišati, vsaj tvoja ušesa so dovolj velika. To-le ti povem: Ležal boš spredaj in živel trdo in govoril prijazno in se obnašal trezno, dokler jaz ne dani znamenja; in zapomni si to, sin moj.«
»No, ne rečem, da tega nočem storiti,« je godrnjal krmar. »Kar bi pa rad vedel, je: kedaj? To je, kar bi rad vedel.«
»Kedaj! Preklicano!« je zavpil Silver. »No ker hočeš vedeti kdaj. ti pa povem. Kolikor mogoče pozno; to je kedaj. Tu imamo mornarja prve vrste, tega kapitana Smoletta, ki vodi to lepo ladjo za nas. Tukaj sta sodnik in zdravnik z zemljevidom, in jaz uc vem, kje ga imata. In ti tudi ne, praviš. No. moje mnenje je, da naj sodnik in zdravnik najdeta celo stvar ter nam pomagata znesti na ladjo. Potem bodemo videli. Ako bi sc mogel zanesti na vas vse, potem bi pustil kapitana Smoletta, da nam vodi ladjo še pol pota nazaj, predno udarimo.«
»Mislim, da smo sami mornarji tukaj na ladji,« je rekel mladi Dick.
»Sami pomagači smo. hočeš reči,« .ie na kratko odgovoril Silver. »Mi znamo krmariti itd., kdo pa jc, ki zna določiti smer pota? To je, gospodje, na kar vi vsi
vedno pozabite. Ako bi šlo po mojem, bi nas kapitan Smolett vozil nazaj najmanj v pasatne vetrove: potem bi se ne mogli motiti. Toda jaz poznam te vrste ljudi, kakor ste vi. Zato pa naredim konec z njimi na otoku, kakor hitro bode stvar na ladji. Vendar vi niste srečni, ako niste pijani. Preklicano sem se že naveličal voziti se s takimi ljudmi kakor ste vi.«
»Le počasi, Dolgi Jolm,« je zakričal Izrael. »Kedo pa ti povzroča sitnosti?«
»No, koliko lepili ladij, mislite, sem jaz videl zajetih? In koliko čvrstih fantov sušiti se na solncu na sodnem dvorišču?« je zavpil Silver, »in vse to samo zaradi te naglice in naglice in naglice. Ali me slišite? Marsikaj sem videl na morju, mislim. Ako bi se vam samo posrečilo določili smer, četudi za kako točko proti vetru več ali manj, pa bi se že hoteli voziti v kočijah, kaj ne. Vendar vi ne. Vas dobro poznam. Jutri boste imeli svoja usta polna ruma, pa bo vse dobro.«
»Vsakdo ve, da si kakor kak pridigar, John: vendar tukaj so bili še drugi, ki so znali ravno tako dobro krmariti in delati kakor ti,« je rekel Izrael. »Imeli so radi nekoliko šale. Niso bili tako togotni, nikakor, temveč so razumeli šalo kakor dobri tovariši.«
»Tako?« pravi Silver. »No. kje pa so sedaj? Pev je bil eden te vrste in umrl je kot berač. Flint tudi in umrl jc vsled ruma
Odbor egiptske mladeži v Kairu razpošilja okrožnico, da bi se vršil velik egiptovski 'kongres v Genevi. Inozemstvo naj bi se na ta način informiralo o angleški 'politiki v Egiptu in o gaženju ustave.
Mogoče, da bodo ti pojavi angleške državnike nekoliko izmodrili, da ne bodo na Balkanu proti Avstriji huj'skali, marveč začeli pred lastnim pragom pometati.
izpred sodišča.
Proti Ani Boltavzer, rojeni Jesih, soprogi magistratnega asistenta, se nadaljuje glavna razprava zaradi znanih proti-belgijslkih demonstracij v Šiški, 'ko je Bol-tavzerjeva povedala nekaj besedi šišenskemu županu Burgerjn. Prva razprava se je vršila 26. oktobra. Današnjo razpravo vodi dvorni svetnik Pajk, votanti so: Polec, Andolšek in Hauffen. Dasj je obtoženka uradnikova soproga, mora sedeti seveda na oni klopi, kjer sede goljufi in druga taka sodrga, ker je menda škoda tistega stola, ki stoji ob vratih. Obtoženko zagovarja dr. Tekavčič, obtožbo zastopa dr. Kremžar.
Obtoiženki se očita, da je, ko so aretirali Pirnata, vpila vpričo župana Bur-gerja: Slišite, župan, dajte jim ga vzeti! Sramota za žandarje! Prokleti žandarji! Vzemite jim ga! Sramota za Šiško, da ima takega župana! Fantje, vzemite jim ga, dajte jih no!«
Obtoženka izjavi, da teh besedi ni rabila. Rekla je zgolj: »Sramota za Šiško, da ima takega župana!«, to pa zato, ker se je škodoželjno smejal.
Župan Burger: Kakor so žandarji odgnali Pirnata. je vpila ta in še ena. Ta je vpila: >Slišite, župan, dajte jim ga vzeti! Sramota za žandarje! Prokleti žandarji! Vzemite jim ga!« Jaz sem ji rekel, naj se odstrani.
Obtoženka: »Saj vi me niste stran podili.«
Župan ni čul, da je rekla obtoženka: Sramota za Šiško itd. Na dr. Tekavčičevo vprašanje izpove župan, da profesor Grk-mann ni rekel, da ga je Boltavzarjeva razžalila.
Na vprašanje, če je rekla obtoženka orožnikom »svinje«, reče župan, da tega ni rekla.
Dvorni svetnik Pajk: Zadnjič ste pa trdili, da je rekla »svinje žandarji«.
Župan pravi, da ni bil zraven uradno, Dr. Kremžar: Ali niste rekli zadnjič, da ste bili kot župan poleg? — Priča molči.
Pajk: Izjavili ste, da ste bili kot župan poleg.
Dr. Tekavčič: Kako to, da ste šele čez en teden »ancajgali«? — Župan: Nisem »ancajgal«, sem samo naznanil.
Franc Mikuš, jetniški paznik, je srečal dotični dan Obtoženko, ki mu je rekla da se nekaj demonstrira. Videl je, ko sr orožniki lovili Pirnata in ga aretirali. Cul je le, da je rekla Burgerju: Škandal za Šiško, da ima takega župana, ki vojake ščiti, Slovence pa pusti aretirati. Obtoženka je stala kakih dvajset korakov proč od župana. Da bi bila hujskala fante z besedami: Dajte jim ga vzet, fantje, dajte jih no! tega priča ni čui.
Franc Rupnik, vžitnmski uradnik, je bil 27. septembra tudi v Šiški. Videl je,
da sta govorila obtoženka in župan. Cul je, da je rekla obtoženka: Sramota za Šiško, da ima takega župana. Kaj da je sicer govprila z županom, no ve. Videl je, da je govorila pozneje obtoženka z orožniški m stražmOjstrom.
Jožef Žive potrdi, da je čul, ko je rekla obtoženka županu: Sramota za Šiško. Drugega priča ni čul, dasi se je nahajal v njjni bližini.
Župan se ne ve spominjati, da bi mu bila rekla Obtoženka: Sramota.
Uradnik južne železnice Jožef Spind-ler je videl z okna Obtoženko, ko se je vračala domov. Ni opazil, da bi bila vpila.
Fani Jenko potrdi, da je čula, ko je rekla obtoženka županu: Sramota za Šiško, da ima takega župana, ki pusti Slovence aretirati, Nemce pa brani. Potem je gospa šla precej domov. Priča natančno pokaže, kje da je stal župan. — Antonija Požun je videla, ko so aretirali Pirnata. Stala je obtoženka nasproti Boltav-zarjevi. Cula jo je, da je glasno govorila.
Profesor Grkman je bil 27. septembra pri Ančniku. Videl je, ko je bil Pir-nat aretiran. Videl je župana, ki je opazoval ljudstvo. Ker se je bal, da ga kaj doleti, je le za trenutek pogledal vun. Rekel mu je župan, da ga je neka Jesih razžalila.
Karol Kopic, orožniški stražmojster, je bil poleg, ko so aretirali Pirnata. Ljudje so vpili. Župana je videl pri Ančniku. Cez en teden mu je naznanil župan, da je rekla obtoženka: Sramota za Šiško, da ima takega župana in drugo. Ko ga je vprašal, kdo so priče, je župan rekel, da je priča sam.
Anton Ojster ni videl obtoženke. Cul je pač, da so ljudje kričali: Pfuj, škandal!
Alojzija Tonih, gostilničarka pri Kan-krtu, je videla obtoženko, a čula ni, d<i bi bila vpila.
Dr. Kremžar pravi, da je župan pod prisego izpovedal, da je rekla obtoženka: Fantje, dajte jih, iztrgajte jim ga. Župan tudi potrja, da je rekla: Fej orožniki! Glede na besede: »Sramota za Šiško, da ima takega župana«, naj se pa oprosti. — Zagovornik naglaša, da je obtožba neutemeljena. V občini je župan skrajno nepriljubljen. Pod vtisom neke »Narodove« notice je napravil ovadbo šele čez en teden. Zadnjič je trdil župan, da je rekla obtoženka »svinje«, danes se tega ni spominjal. Objektivno je to pričavanje krivo, če je tudi subjektivno, je stvar, ki naj jo preišče državni pravdnik. — Dvorni svetnik Pajk razglasi razsodbo, po kateri se obtoženka oprosti. Vsa ovadba temelji na pričevanju župana Burgerja, to pričevanje pa ni tako, da bi tnoglo izreči sodišče krivdorek. Na podlagi nezanesljivih njegovih izpovedi sodišče ni moglo izreči krivdoreka.
Dnevne novice.
+ Volivni shodi. Včeraj sta bila volivna shoda v Zagradcu in Žužemberku. Na obeh se je predstavil kandidat za deželni zbor dr. Pegan; poročal je poslanec Mandelj. V Žužemberku je bil shod naravnost veličasten in se ie dr. Peganova kandidatura z navdušenjem sprejela. V Za-
v Savannah. Da. bili so ljubeznivi mornarji, da! Samo, kje pa so sedaj?«
»Toda,« je vprašal Dick.« kedar jih primemo, kaj storimo vendar z njimi?«
»To je možak zame!« je zavpil kuhar z občudovanjem. »Tako je prav! No. kaj bi ti mislil? Izpostaviti jih na suho, kakor sužnje? To bi ne bilo angleško. Ali jih pobiti na tla kakor živino? Tako bi naredil Flint ali Billy Bones.«
»Bil je bil pravi mož zato,« je rekel Izrael. Mrtvi ne grizejo,« je dejal. No, sedaj je sam mrtev, sedaj ve sam, kako je tam; ako pa je kedaj kak grozovitež prišel na varno, je bil Billy.«
»Prav imaš,« je dejal Silver. »Neprijazno, toda odločno in zanesljivo. Vendar poslušajte me — jaz sem dober človek — cel gospod, praviš. Toda to pot je stvar resna. Dolžnost je dolžnost, tovariši. Jaz glasujem — smrt. Kadar bom v parlamentu in se vozil v kočiji, ne želim, da bi se prikazali kaki odvetniki na dom, nepričakovano kakor zlodej v molitvah. Čakajte. pravim; kadar pa pride čas, čemu opustiti priložnost!«
»John!« vskliktie krmar, »ti si pravi možak!«
»Jaz tudi mislim, Izrael,« ie rekel Silver. »Samo eno zahtevam zase — jaz hočem imeti Trela\vneya. S temile rokami mu oderem njegovo telečjo kožo s telesa. Dick!« in nato je pristavil, »sedaj pa skoči na noge, kakor pravi fante, in prinesi mi nekoliko jabolk.«
begnil, ako bi imel moč; toda moje srce in noji udje so me zapustili. Slišal sem, kako je začel Dick vstajati, potem ga je pa nekdo najbrže ustavil in Handsov glas je vzkliknil:
»Oj, pusti tiste! Ali jih še vedno nimaš zadosti, John! Pijino mallo ruma!«
»Dick,« je rekel Silver. »jaz ti zaupam. Na sodu imam mero, torej pazi. Tukaj imaš ključ in napolni majhen vrč ter ga nam prinesi.«
Kakor sem bil tudi prestrašen, mi je vseeno nehote prišlo na misel, da je moral Mr. Arrovv na ta način dobivati močno vodo, ki ga je pahnila v grob.
Dick ni bil dolgo časa odsoten, in tekom tega časa je govoril Izrael kuharju na ušesa. Samo eno ali dve besedi sem mogel vjeti iti vendar sem zvedel važnih novosti; kajti poleg drugih malenkostnih stvari sem slišal tudi: »Nobeden drug mož se nam noče pridružiti.« Torej so se nahajali še zvesti mornarji na krovu!
Ko se je Dick povrnil, je izmed trojice drug za drugim vzel vrček in pil — eden »Na zdravje!« drugi: »To pa na zdravje starega Flinta!« Silver pa je pol pojoč rekel: »To pa na naše zdravje in na našo srečo!«
Ravno tedaj jc neke vrste svetloba padla name v sodu in ko sem se ozrl kvi-šku, sem spoznal, da je luna vzhajala in zlatila srednjo jainboro in svitlobela jadra na prednji strani, in skoro v istem času je zaklical glas na izgledu: Zemlja!«
(Dalje.)
gradcu pa so nekateri izrazili željo za kan didaturo župana Vehovca. Stvar se je volivcem pojasnila v smislu, da je oficielni kandidat dr. Pegan in da S. L. S. pri tem ostane, ker sedaj po zaupnem shodu tega ni mogoče spremeniti. — Državni poslanec Jaklič pa je imel shod v Ambrusu, kjer se je kandidatura dr. Peganova sprejela. - Volivni shod je imel včeraj na Polšni-ku, kjer se je predstavil v obilnem številu zbranim kmetskim volivcem, kandidat S. L. S. g. dr. Ivan Zajec. Volivci so soglasno odobrili kandidaturo. — Tudi pri Št. Jurija pod Kumom se je vršil izborno obiskan volivni shod. Tudi tam je govoril kandidat S. L.. S. dr. Ivan Zajec. Kandidatura je bila z velikim odobravanjem potrjena.
+ Shod v Kamniku. Včeraj je Ob ogromni udeležbi naših volivcev iz vseh občin kamniškega okraja zborovala »K. Z.«, kat. pol. društvo v svojih občnih zborih. Nato sta pa govorila dekan Lavrenčič in dr. Krek. Zborovanje, ki ga je vodil načelnik »K. Z.« Val. Benkovič, je pokazalo, izredno razboritost, zraven pa neomajno edinost celega sodnega okraja v načelih «S. L. S.« S takimi možmi je prijetno delo!
+ Shod S. L. S. v Spodnji Hrušici. Včeraj popoludne ob treh se je vršil vo-iivni shod v Hrušici pri županu g. Korbar-jti, ki ga je otvoril dr. Rožič. Za predsednika je bil izvoljen g. župan Korbar. Na shod so prišli posestniki-volivci obširne občine Dobrunje in sosednjih vasi. Tudi župan g. Jakob Dimnik iz D. M. v Polju se je shoda udeležil. Na shodu je najprvo poročal državni in deželni poslanec g. kom. svetnik vodja Povše o volivni reformi za deželni zbor, nadalje o osuševanju ljubljanskega barja in o regulaciji Ljubljanice. Bodril je navzoče ktnete-volivce k združenju, da se ohranijo kot zdravo, močno jedro in prva podlaga slovenskega naroda. Nato se je predstavil posestnik Mihael Dimnik iz Jarš ob Savi kot kandidat za prihodnje deželnozborske volitve. Razvil je svoj program. M. Dimnik kandidira na programu Slovenske Ljudske Stranke, ki je obenem tudi program kmečkih zvez. Potegoval se bo za vse stanove in deloval na temelju krščanskih načel ter se boril za pravice slovenskega ljudstva. G. župan Korbar, ki je shodu predsedoval, je dal na to kandidaturo g. Miha Dimnika na glasovanje in zbrani volivci so jo enoglasno z velikim navdušenjem sprejeli. Proti ni bil nihče. Nato je še govoril tajnik S. L. S. dr. Rožič o delokrogu kmečkih zvez in pozival navzoče, naj vsi pristopijo k kmečki zvezi. —- Župan je kot predsednik shoda predlagal zaupnico poslancema ljubljanske okolice g. vodju Povšetu in dr. Šuster-šiču, ki je bila enoglasno sprejeta. Nato se je zaključil shod.
+ Socialno - demokraški shod se je vršil včeraj popoldne v Štefanji vasi v gostilni pri Anžiču p. d. Šorši. Shod je bil sklican na tretjo uro, pa ga je mogel so-drug Vičič iz Ljubljane otvoriti šele čez poldrugo uro, ko se je nabralo ravno 33 ljudi. Da bi to »velikansko« udeležbo nekoliko upravičil, je gospod Vičič milo tožil, da je »S. L. S.« iz same zavisti, da bi ljudje ne prišli na soc. demokraški shod, sklicala shod v Dobrunjan. Trdi,da se je ljudi zbegalo, pa so šli raje v Dobrunje. Po tem neveselem uvodu podeli besedo sodrugu Tokanu, ki kot učen mož govori o vseh mogočih stvareh, o kranjskih Nemcih, o svetopisemski kameli, o peklu itd. Zlasti proti Nemcem je hud, in trdi, da sta kranjskim Nemcem dali moč narodno napredna stranka in »S. L. S.« Trdi tudi, da je »S. L. S.« postavila za bodoče deželnozborske volitve same advokate in duhovnike . Tega pa ni povedal, da tudi kmeta! Shod je bil velika hlamaža za socialne demokrate.
+ Zbližanje Jugoslovanov. »Vater-land« je objavil nedavno dopis, v katerem se Obžaluje, da hoče S. L. S. odslej korakati skupno » s Hribarji, Kramafi, Supili itd., ki zasledujejo takozvane »neoslovan-ske cilje«. V 'svoji včerajšnji številki pa »Vaterlartd« prinaša dva dopisa od poklicane strani, v katerih se povdarja, da se S. L. S. ni niti za pet oddaljila od svojega programa, najmeirj pa da se da votditi od vplivov, ki prihajajo izven stranke. Jugoslovanski cilj S. L. S. je dr. Šusteršič že opetovano v parlamentu in prav posehno zadnjič v delegaciji povdarjal in temu cilju bo stranka slejkoprej sledila. S. L. S. hoče jugoslovansko vprašanje, ki je povodom aneksije postalo posebno aktualno rešiti v okvirju monarhije in smatra jugo-slov. problem za avstr. in tudi dinastiški problem par excellence. Jadransko in balkansko vprašanje je avstrijsko eksistenčno vprašanje. Kdor S. L. S. podtika druge misli, oziroma meni, da je S. L. S. opustila svoje cilje, ta položaja prav nič ne pozna. Nadalje »Vaterland« popravlja na podlagi avtentiških informacij neresnično vest, da je nekdo preprečil sestanek ju-
goslovanskih poslancev na Reki iri neko tozadevno vest »HrvaŠke korespondence«, ki je tudi merila na to.
+ Iz ribniškega okraja. V Hrovačah so sklenili zavedni posestniki, da se odstrani nemško - slovenska krajevna deska. Načelnik je izvršil ta sklep na ta način, da je prežagal desko. Oni del z nemškim napisom shranil je pod streho, slovenski del obesil je pa na svojo hišo. Orožnikom to ni ugajalo in sodišče v Ribnici je obsodilo zavednega načelnika zaradi prestopka zlobnega poškodovanja tuje laistnihe! No, vzklicno sodišče v Novem mestu je razveljavilo to razsodbo in oprostilo načelnika, ker je bilo pač jasno, da ni nikdo poškodovan in da primanjkuje tudi zlobnega naklepa. To je razsodba, ki odgovarja zakonu in položaju.
+ Ljudsko šolstvo. Dekliška šola v Radovljici se razširi in občina prevzame dotične stroške. — Učiteljica Ema Miselj pride iz Starega trga v Košano. — Nad-učiteljem extra statum v Dobrepoljah je imenovan g. Jan. Štrukelj, nadučiteljem extra statum na II. mestni ljudski šoli za dečke v Ljubljani g. Jan. Jeglič. Triraz-rednica pri Sv. Petru v Ljubljani se razširi v petrazrednico. Šulferajnska šola se ustanovi v Lazah pri Crmošnjicah. V Borovnico pride gdč. Ida Papier, v Begunje pri Cerknici Adela Golob, na Vič pri Ljubljani gdč. Vida Šorn. C. kr. rudarska šola v Idriji se razširi.
J Srednje šolstvo. Stalno nameščeni z naslovom profesor so gg.: Janez Gra-renauer, dr. Janez Šlebin in Janez Masten.
+ Koroško šolstvo. Učna uprava je storila zopet krivico koroškim Slovencem na šolskem polju. Na mesto g. Apiha v Celovcu bi bil moral biti imenovan koroški Slovenec. Fno zadnjih junaštev ministra Marcheta pred njegovim odhodom je bilo, da je nastavil dotičnega slovenskega kompetenta v Ljubljani, da ohrani mesto v Celovcu za kandidata nemških nacio-nalcev.
+ Volitve v Istri. Pri ožji volitvi za deželnozborski mestni volivni okraj Milje-izola je zmagal socialni demokrat učitelj Zorzenon s 182 glasovi proti krščanskemu socialcu župniku Mujesanu, ki je dobil 171 glasov. Socialistu so seveda pomagali liberalci.
f Značilna pojasnila k zadnjim istrskim volitvam daje dr. Zuccon v odprtem pismu, ki ga je poslal te dni v javnost. Dr. Laginja, kakor znano, je propadel pri zadnjih volitvah za šest glasov, dr. Zuccon pa je zmagal s 124 glasovi. Ze te številke kažejo, da vlada v Istri velika nesloga med zastopniki narodnega gibanja, nesloga, ki je zakrivila, da je celo voditelj hrvaškega gibanja, dr. Laginja sam, talko žalostno propadel v volivnem okraju, ki so ga imeli za trdno njegovo posest. Dr. Zuccon pa objavlja zakulisne spletke, ki nam še bolj pojasnjujejo vzrok teh ne veselili dogodkov. Politično društvo je postavilo kandidate, a to ni bilo všeč Lacku Križu, ki je hotel zlasti dr. Zuccona in župnika Kirca izpodriniti. Križ, ki je v svaštvu z dr. Laginjem in ima velik vpliv nanj, je pridobil tudi dr. Laginjo, in tako se je začelo proti sklepu političnega društva zahrbtno spletkarenje, ki je imelo pred vsem namen, da pripomore Ladku Križu do mandata. To je bil vzrok, da je hrvaška narodna stvar iz te borbe izšla tako oslabljena. Dr. Zuccon v svojem pismu zdaj neusmiljeno trga znanemu Lacku Križu, načelniku narodne delavske organizacije, krinko z obraza. »Križ je došel v Pulo — piše dr. Zuccon — pred kakimi petnajstimi leti, da po nameri dr. Laginoe vodi »Vinarsko zadrugo«. Vodil jo je tako. da je skoro propadla in danes samo životari. Zato so mu vzeli vodstvo zadruge, in postal je zastopnik zavarovalnice »Cro-atia«, a tudi to ni trajalo dolgo, in poiskal si je drug poklic. V »Narodni tiskarni« je delal nato, da so iz nje za Krmpotičem izstopili skoro vsi narodni prvaki. »Istrska posojilnica« je dogradila »Narodni dom« in oddati je bilo gostilno in kavarno. Križu se je zahotelo, in takoj so jo oddali njemu. Otvoril je tudi skladišče piva, vina in skladišče vsakovrstne robe in se je bavil še z raznimi drugimi posli.« Dr. Zuccon pravi, da je prišel v boj s Križem, ker je kot zastonpik moral braniti proti njemu interese narodnih društev, zlasti posojilnice in čitalnice. Dr. Zuccon sklepa: Križu ni mar, da kot predsednik vinarske zadruge jej sam dela konkurenco, ni mu mar, da ruši ugled posojilnice, od katere ima sam največ koristi, ni mu mar, da kot »največji Hrvat« svoje dece neče pošiljati v hrvaško šestrazredno šolo, ampak jo pošilja v nemško šolo, vse to mu ni mar: Križ hoče jahati na vsem in na vsakem in komur ni všeč, mu mora iti s pota«. — Priobčili smo te vrstice, da se pojasnijo nekoliko dogodki v Istri. Sicer pa od druge strani očitajo Laginjevci dr. Zucconu, da nič ue dela itd., itd., kar seveda ne moremo vse kontrolirati. Gotovo je, da
je ta zafurana politika vzrok, da so se italijanske pozicije v Istri utrdile, ne ipa omajale, kakor so lirvaško-slovenski istrski voditelji Od »Pol, društva« dozdaj vedno prorokovali. En italijanski mandat več, kakor je bilo po 'kompromisu določeno, to pomeni toliko, da se bo v olivna reforma te'žkokdaj izpretnenila v prid Ur-, vatom! Tako kakor doslej ne more iti več dalje. O tem so dogodki pri zadinljih volitvah morali prepričati vse istrske domoljube. Skrajni čas je, da se organizira na zdravem temelju prava ljudska stranka, ker le ona bo mogla zastopati pravo koristi slovenskega in hrvaškega naroda v Istri!
+ Stoletnica rojstva dr. Janeza viteza 3Ieiweisa, »očeta slovenskega naroda«, je bila 19. t. ni.
+ Za župana v Dobrničah je bil izvoljen Franc Kužnik iz Podlisca. Za sve-tovavce pa Kovač Anton, Kužnik Jožef, Zupančič Anton, Strojin Janez, Šenica Jožef, Kresal Franc in Slak Jernej.
+ C. kr. okr. šolski svet v Radovljici je priznal petletnici učiteljicam Olgi Šivic, .lanji Bregar-Droll iu Kranjc-Legat.
Neverjetna surovost. Neka deklica iz Berolina, ki hodi z umetnimi nogami, se je šla v biižnji gozd sprehajat, kar jo je tako utrudilo, da je zaspala. Medtem so prišli trije fantje ter so ji vzeli umetne noge in zbežali. Deklica je štiri dni in noči zaman klicala na pomoč, a ko so jo našli, bila je tako oslabljena, da najbrže umrje.
—	Nesreča na železnici. Danes ponoči je prišel železniški sprevodnik Matija Mele na Rakeku med odbijače, ka-< teri so mu zmečkali dva rebra. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico in je malo tipanja, da okreva. — Danes je v Zalogu vlak povozil nekega železniškega delavca in ga močno poškodoval. Do Martinove ceste so ga pripeljali z železničnim ročnim vozom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
—	Ubili od nedelje na ponedeljek so -'ranča Veithauserja iz Smlednika v nečem hlevu v Področju. Pripeljali so ga v Mavče. Star je bil 26 let, neoženjen. Napadalci bili so štirje, dva napadalca so spoznali kot brata Reščeva, dva napadalca sta pobegnila, a so jima na sledu.
—	Tržaški vlomilci so vlomili v tržaško filijalko »Obratne banke« in odnesli 50.000 K.
—	Žensko truplo, sikoro že popolnoma razpalo, so potegnili v Trstu iz morja. Trupla, ki je imelo okolu života z vrvico navezanih pet debelih opek, niso mo-j;li spoznati.
—	Umrl je na Dunaju gotilničar v Oriechen-Beisru« Leopold Schmid, star
7-4 let.
—	Novo slovensko veletrgovino snujejo g. Stiglic &. drugi v Radovljici.
—	Umrla ie v Vipavi dne 19. novembra g. Frančiška Uršič roj. Fenjančič iz ugledne rodbine Ferjančičeve na G očali. N. v m. p.!
—	Občinske volitve za občino Veliki Gaber so bile 14. t. m. Vršile so se v znameniti hudega boja za župana med pod-občinama Gaber in Dole. Zmagali so, kakor vedno zopet Dolci. Čudno se nam zdi, da nekteri Gabrovci še vedno tišče v občinski odbor zagrizeno liberalnega nadučitelja Zajca. Med posebnosti teh volitev spada tudi to, da je vkljub odločnemu ugovarjanju drugih volivcev v prvem razredu volila tudi ondotna gdč. učiteljica, dasi je šele 22 let stara. Nadučitelj Zajec jo je v imeniku reklamiral in potem z njenim pooblastilom volil.
—	Turški kavas tepen. V Trstu so te dni hrvatski mornarji do dobra natepli kavasa turškega konzulata, Ali Cauša, rodom iz Bosne, 'ko je prišel iz kavarne »Flora«. Maščevati so se hoteli za ne-prilike, ki so jih imeli naši mornarji zald-nje tedne v turških pristaniščih vsled bojkota avstrijskemu blagu. Kavasa so spravili v bolnišnico, policija pa pridno zasleduje krivce rn jih je devet že našla in zaprla.
—	Prepoved prodaje novega vina je
tržaško namestništvo preklicalo tudi glede Istre.
—	Avstrijski Lloyd zniža obratovanje z Levanto. Partiik »Helios«, ki bi imel dne 20. t. m. odpluti v Tesalijo, vsled bojkota avstrijskega blaga ni odpotoval. Turki strogo izvajajo bojkot. Pred par dnevi so se branili v Carigradu izkrcati neko ladjo Krške družbe »Panhellenika«, ker so sumili, da vozi tudi avstrijski tovor. V poučenih tržaških krogih se govori, da lloyd znaži ohratovanje z Levanto na polovico. Ladje, ki so doslej hodile v Levanto vsak teden, bodo poslej odpotovale vsakih 14 dni.
—	Nova slovenska banka v Trstu. V srcu mesta, na Borznem trgu (Piazza della Borsa) prav v istih prostorih, kjer se jc. nahajala skozi nekoliko let menjalnica Vlandel, odpre ta teden svojo tržaško podružnico ljubljanska kreditna banka. V
pritličju, popohioina na novo urejenem, bo menjalnica, v prvem nadstropju pa uradi.
—	Prejšnji pisemski ovitki z vtisnjeno znamko. Vkljub izrečni določbi zadnjega stavka odredbe z dne 23. septembra t. 1. št. 36.132 (drž. zakonika št. 202 in pošt. in brz. odredbenika št. 110—08), po kateri je dovoljeno vporabljati tudi vnaprej prejšnje pisemske ovitke z vtisnjeno znamko, obstojajo med občinstvom ter na poštnih uradih dvomi o možnosti vporabe takih ovitkov itd. po 31. oktobru t. I. Poštnim uradom se zatorej naroča, da obvestijo takoj občinstvo potom primernega lepaka, kateri se ima razobesiti v prostoru za stranke, da je brez zadržka dovoljeno vporabljati take ovitke itd. tudi vnaprej. Po Uni vslužbenci so dolžni občinstvo tozadevno primerno podučiti.
—	Nova vrsta lopova je 24 let stari Raki i voj Oreštrik, baje rodom Slovenec, ki so ga te dni aretirali v nekem zagrebškem hotelu. Izumil si je specialiteto: kradel je vizitke uglednih oseb ter si s pomočjo istih izposojeval denar, nabiral darov, prisleparjal raznega blaga itd. Izsledil in aretiral ga je tajni detektiv Štefan Birek.
—	Uradni vestnik. Mesto sodnega pristava je razpisano pri deželnem sodišču v Celovcu, oziroma pri kakšnem drugem sodišču. Prošnje se sprejemajo do 5. decembra t. 1. — Enako mesto je izpraznjeno pri okrožnem sodišču v Mariboru, oziroma drugod! Prošnje do 5. decembra. — Prošnje za ustanove vpodabljajočim umetnikom je vložiti do 1. februarja 1909. pri deželni vladi. — Kdor hoče spuščati žrebce za plemenitev tujih kobil, jih mora do 10. decembra t. 1. naznaniti na okrajnem glavarstvu. — Ugovore proti razdel-bi parcel št. 1642/1 in 1745 d. o. Pijava Gorica in parcele št. 468 d. o. Zelimlje je podati od 1. do 30. decembra t. I. pri kraj-nem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani. — Prostovoljna dražba nepremičnin dedičev Jerneja Janša iz Mojstrane št. 73 do 22. decembra t. I. pri okraj, sodišču v Kranjski gori. Izklicevalna cena 10.342 K 70 vin. — Upniki zapuščine Pavla Sruk-Dudaka se imajo oglasiti tekom šestih tednov pri okr. sodišču v Kostanjevici._
Štajerske noulce,
š Občni zbor »S. K. S. Z.« v Celju
se je vršil ob obilni udeležbi. Udeležilo se ga je okoli 400 mož in mladeničev. Ta obilna udeležba je pokazala, da je naša jdeja našla pot med najširše sloje. Zborovanju je predsedoval državni poslanec dr. Korošec. O delovanju je poročal predsednik »Zveze« dr. Hohnjec, ki je posebno povdarjal delo v rešitev obmejnih Slovencev, katero je v zadnjem času »Zveza« .posebno gojila. Sklenilo se je tudi, storiti kar je v skromnih močeh »Zveze« v ohranitev St. Ilja. O delovanju »Zveze silov. mladeničev« je poročal njen predsednik g. Zebot. Da je »Zveza« mladeničev krasno uspevala in izborilo delovala, pokazali so krasno uspeli mladeniški shodi. O telovadnih odsekih je poročal načelnik telovadcev brat dr. Pogačnik. Njegovim .navdušenim besedam je zbor pritrjeval s krepkimi Na zdar! - klici. Govorili so tudi: iur. Ogrizek, ki je prinesel pozdrave od akademikov, Majcen iz Celja, Kranjc od Sv. Bolfenka, Skoliber od Sv. Urbana, Počivavšek iz Imena, Napask iz Ptujskega polja, Strašek Od Sv. Eme, Strucl iz Mozirja, Uršič iz Laporja, Zupan iz Trbovelj, Dobrnik iz Sladke gore, Kitak iz Studenic, Zličar iz St. Jurja ob južni železnici in dr. Verstovšek. — Za St. llj se je nabralo med zbovavci 50 K 37 v.
.š Božičnica »Schuivereina« v St. Iiju v Slovenskih goricah. V »Marburgerci« beremo, da misli »Scluilverein« prirediti tamošnjim privandrancem iz Rajha božič-nico, in sc v ta namen nabirajo darovi. To naj bo zgled vsem zavednim in rodoljubnim Slovencem. Nabirajmo za »Društveni dom« v St. Ilju med svojimi znanci, znesek pa pošljimo Slovencem v Št. llj. To bo božičnica šentiljskini Slovencem! Darove za šentjljski »Društveni dom« sprejema g. Franc Zebot, mladenič v Selnici, p. St. llj v Slovenskih goricah.
š Št. llj si germanski pritepenec vedno bolj pridobiva. Najnovejše kupčijske pogodbe »Siidmarke« s tukajšnjimi posestniki naj vzpodbodejo vse zavedne Slovence, da priskočijo nam zatiranim ob meji na pomoč. Posebno lahko bi veliko storili kranjski lastniki veleposestev na Gornjem Štajerskem. Naj tukaj kupijo slovensko zenil;o! To se jim bo dobro obrestovalo in bodo obenem storili veliko narodno delo. Torej rojaki, rešite nas, dokler je še čas!
š Po župnijah v ptujski okolici že več
let, posebno pa letos, raznaša nekdo sv. pismo nove zaveze za 20 ali 30 vinarjev, drugim je daje zastonj. Največkrat pa dobijo ljudje knjige na cesti ali poti, da bi mislili. češ, iih je že kdo zgubil. Brczdvotnno
je, da raznašalec teh knjig prebiva v Ptuju in je gotovo zaupnik ptujskih »losvon«-romovcev.
š Maribor. Naš telovadni odsek je imel dne 18. t. m. predavanje »o liberalizmu«. Predaval je g. dr. Jos. Hohnjec. Razložil je na kratko razvoj liberalizma, njegove težnje in bistvo istega. Člani našega telovadnega odseka so prav z zanimanjem 'sledili izvajanjem. Po končanem predavanju se je izrazila želja, da bi se kmalu zopet vršilo kako predavanje, kar je g. predavatelj tudi obljubil.
š Umrl je v Mariboru hišni posestnik g. Jožef Tommasi.
š Mariborska policija ima zelo bistre oči. Pred neko policijsko stražnico se namreč še danes nahaja napis: »Friihstiick Kaffe 10 Kreuzer«. In pred to tablo sprehajajoči policaj se ne spomni, da je že več mesecev prepovedana goldinarska in kraj-carska veljava.
š Cez pečine je padel v Retju nad Hrastnikom berač Jeršovec in se ubil.
Korone noulce.
k H konkurzu \Vinklerjeve banke v
Celovcu piše »Mir«: Cuje se, da je vsled poloma VVinklerjeve banke zgubilo večje svote denarja tudi več slovenskih posestnikov in poslov. Mnogi nalagajo svoj denar pri nasprotnih denarnih zavodih, misleč, da so varnejši. To pa ni res. Zato pa veljaj tudi za nas pravilo: Slovenski denar v slovenske denarne zavode! Zlasti naše slovenske posojilnice so zelo redne in varne.
k Dvajset tisoč kron. Neki lažnjivi Korošec je nafarbal »Štajerca«, da je pre-vzvišeni celovški knez in škof za »Delavski dom« v Podljubelju daroval okroglih 20.000 kron ter poživlja ljudi svojega kalibra, da se naij čudijo kakor on, ko je bral to velevažno novico.
Uu&Uanske noulce.
lj Seja S. K. S. Z. bo danes ob 8. uri zvečer.
Ij Meščanski klub ima jutri (torek) zvečer ob osmih v »Unionu« v mali dvorani svoj redni večer. Nanj opozarjamo vse društvenike in njih prijatelje.
Ij Javno predavanje. Jutri v torek j točno ob pol 8. uri zvečer predava v »SIo-! venski kršč. soc. zvezi« g. dr. Aleš Uše-ničnik o zanimivostih iz narave. Opozarjamo na to velezanimivo predavanje.
Za »Slovensko krščansko - socialno zvezo« nam ie izročil g. Vinko Kramaršič, revizor Zadružne zveze, pet jubilejnih kron, katere so darovali gg.: Karol Le-nassi. župnik v Košani, Anton Abram, ku-rat v Št. Petru, Jos. Biščak v Šmihelu, gospa Ana Biščak iz Šmihela ter izroči-telj, vsak po eno krono. — G. Gregor Adamič, poslovodja v Trnovem, 1 K.
lj Na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v nedeljo, 22. t. m., so govorili državni poslanec Gostinčar, župnik Kalan in Moškerc. Prihodnjo nedeljo ob pol 10. uri dopoldne zopet shod.
lj Društvo c. kr. računskih uradnikov na Kranjskem je imelo v soboto, 21. t. m., svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen rač. asistent Makso Bradaška načelnikom, v odbor pa so se odposlali od uradnikov finančne uprave asistentje Karol Gruber, Ivan Pezdič ter Albin Zajec, od uradnikov politične uprave pa revident Henrik Czerny ter oficijala Herman pl. Salomon in Ferdo Staudacher. Odstopiv-šeiiiu dosedanjemu načelniku g. svetniku Adolfu l.angof se je izrekla zalivala na uspešnem delovanju. V proslavo cesarjevega jubileja je naklonilo društvo znesek 160 kron v dobrodelne namene, in sicer dež. društvu v obrambo jetike za Kranjsko ter kranjski sekciji društva »Otrok« po 80 kron z izrccinm pristavkom, da se ima znesek porabiti le na Kranjskem.
Ij Roditeljski večer na II. državni gimnaziji se ie v soboto zvečer izborno obnesel. kar se tiče obiska iu predavanja, šol. svetnik dr. Bezjak je predaval o sodelovanju doma s šolo pri važnem vzgojnem sredstvu: čitanje knjig. Poročilo priobčimo prihodnjič.
li Vabilo. Pri zadnjem sestanku krojaških mojstrov se je zopet oživela misel, ustanoviti lastno »Nakupovalno društvo« za krojaške potrebščine, za katero bi bil ravno sedaj, ko se združujejo vsi slovenski sloji v skupno celoto, najugodnejši čas. V to svrho se vabijo vsi oni gg. mojstri, ki so že pred letom vplačali svoto na svoj delež, kateri denar je naložen v »Mestni hranilnici«, kakor tudi vsi drugi mojstri krojaške zadruge, ki bi se za stvar zani-; mali, na prijazen razgovor, ki sc vrši v četrtek, dne 26. t. m., ob 8. uri zvečer v Rokodelskem omu« (Komenskega ul. 1_'). Pripravljavni odbor vabi torej vse gg. mojstre, udeležiti se tega razgovora, da : se ta ideja prei ko mogoče vresniči. V združenju je moč!
lj Naroduo-napredne kandidature za dežehiozborsko volitev v Ljubljani bo določil shod zaupnikov, ki se v kratkem skliče. Govori se pa. da bodo kandidirali v mestni kuriji dr. Oražen in Ivan Knez, v splošni kuriji Luka Jelene. Priglasilo je še več drugih svoje kandidature, in sicer zahtevajo uradniki svojega poslanca, ker zdaj nobenega naprednega ui v deželnem /.boru, ter obrtniki.Tudi učitelji niso zadovoljni z Jelenčevo kandidaturo, ampak hočejo imeti Crnagoja. Drugi zopet pravijo, da bi kandidirala v mestni kuriji dr. Oražen iu finančni komisar Milohnoja ter v splošni kuriji Crnagoj ali kak obrtnik. Vse to so seveda le govorice in bo o tem odločil zaupni shod. Posebno močna je struja, naj kandidira namesto g. Jelen-ca g. Milohnoja, včerajšnji »Gorenjec« je pa priobčil članek, v katerem nekdo priporoča, naj narodno-napredna stranka odstopi v Ljubljani en mandat socialno-demokratični stranki, češ, »da je narodno-napredna stranka specijelno dolžna re-vanžirati se demokratični stranki za idrijski mandat itd., itd.«
Ij Poroči se jutri, dne 24. t. m., gosp. Rudolf Dostal. učitelj na ghihonemnici; z gospico Glisti Lunder, bivšo učiteljico. Čestitamo !
lj Umrli so: Josip Ciperle, učitelj, 51 let; Marija Zajec, delavka, 66 let; Matevž Bergant, tesar, 61 let.
lj Velik strah je napravil včeraj zjutraj delavec Filip .lesenšek, rojen leta 1875 v Cemšeniku pri Trojanah. Ko so se čez Marijin trg peljali štirje deželani, skoči Jesenšek na voz ter jim začne groziti, da jih bo"de poklal. V tem, ko je konj dirjal proti 'Stritarjevi ulici, skoči Jesenšek z voza na konja ter ga začne pod repom šegetati. Razumno, da so začeli na vozu sedeči deželani kričati, nakar je prihitel policijski stražnik, ki je Jesenška areto-val. Na stražnici je bil tako divji, da so ga morali obleči v prisilni jopič. Policijski zdravnik je konstatoval, da se je areti-rancu omračil um, vsled česar so ga prepeljali z rešilnim vozom v opazovalnico.
lj Ne zapirajte trotoarjev! Predsiuoč-njem bi se bila na Poljanah kmalu zgodila velika nesreča. Nekemu gostilničarju so namreč pripeljali vino ter so preko tro-toarja na voz prislonili lestvo za znema-nje sodov. To so tako pustili dlje časa stati v popolni temi in brez varha. Nato je naletel nek gospod, ki je po opravkih hitel v mesto. Gledal je naprej in imel roke v žepu. Naenkrat pade z viška na tla ter z vso silo prileti naravnost na desno stran glave, da se za nekaj časa onesvesti. Ko je vstal se vsled pretresenja in bolečin dalj časa ni zavedel, kje je. Potem je hitel k bližnjim sorodnikom, da so mu izprali in obvezali rano ter očedili obleko. Pade! je namreč preko lestve, katere v temi ni videi in priletel naravnost na glavo, ker je imel obe roki v žepu ter se torej ni mogel nanji vjeti. Pravi čudež je, da se ni ubil. Občinstvo naj vendar malo vestnej-še pazi na varnost.
Iz slovanskega sveta.
sl Brnski Nemci zasačeni pri goljufiji. Brnski »Hlas« poroča: Brnski Nemci se z vsemi mogočimi sredstvi branijo ustanovljenja potrebnih in po postavi nujnih vsporednic pri čeških ljudskih šolali v Brnu, kier žalibog še dozdaj gospodarijo v mestni hiši. Razne kreature obiskujejo starše otrok na čeških šolah vpisanih ter žugajo, da jih bodo Nemci bojkotirali, če bodo deco pošiljali v češke šole. Znan je celo slučaj, da se jc lani neka učenka naravnost ugrabila in spravila v »Pestalozzi-Heim«, da se zniža število učencev v razredu na češki šoli, ki jo je učenka obiskovala, pod 80, da ni bilo treba nemškemu mestnemu svetu pri razredu ustanoviti vs-poredniee. Sedaj je brnski mestni svet šel dalje. Ponaredil jc izkaze matrik, torej javne listine, da je mogel iz prvega razreda češke šole v Meščanski ulici izključiti toliko otrok, da pri tem razredu ni bilo treba ustanoviti paralelnega razreda. V lc-ta razred je bilo vpisanih 99 otrok. Gospodje mestne hiše pa so izključili takoj otroke, ki so se porodili po 16. septembru 1902. Sedaj se je pa dokazalo, da so ti matični izpisi izključeih otrok bili »popravljeni« z drugim črnilom; tako, da izključeni otroci niso bili po matričnih izti-sih še šest let stari, četudi so že v resnici šesto leto prekoračili. To je gotovo čisto navadna goljufija. Radovedni smo, ali me-rodajni uradi bodo poskrbeli, da se pona-rcjalci v brnski mestni hiši najdejo in po zaslugi kaznujejo.
Telefonska In brzolauna poročilu
DEMONSTRACIJE V PRAGI SE NADALJUJEJO.
Praga, 23. novembra. V soboto zvečer je bilo razdanih mnogo listkov s pozivom narodnim socialcem, da pridejo v nedeljo dopoldne v velikem številu na
Prikope, da s silo preprečijo bumel nemških študentov. Podpisani so bili Choc, Klofač m Fresl. V nedeljo dopoldne se je res zbralo na Prikopih mnogo narodnih socialce v i:n čeških študentov; policija i'ii žandarmerija se je postavila ob trotoarjih od kazine do Vaclavskega trga. Buinel se je pričel ob četrt na 11. uro; nemšlki študentje so bili pozdravljeni s »hanba«-klici in sramotenjem. Ponovnim navalom demonstrantov se je slednjič posrečilo predreti kordon policije in priti do nemških študetov. Ti 'so bili skoro na to po demonstrantih ločeni v večje iti manjše skupine, obkoljeni in tepeni. Klicali so na pomoč, a kadar je prišla policija, so se demonstranti že zopet pomešali med ostalo množico. Nemške burše je češko občinstvo krepko preteplo in jim strgalo čepice in trakove. Več dijakov je bilo aretiranih. Ob pol 11. uri je prišel na lice mesta policijski ravnatelj dvorni svetnik Krikava, in ker je položaj postajal vedno bolj nevaren, Je dal izprazniti Prikope. Pri tem je 'prišlo še večkrat do spopadov, proti pol 2. uri popoldne pa so se ljudje rašli in se dalje mir ni nikjer več motil.
NEMŠKI ZNAČAJ SODIŠČ V ŠLEZIJI V NEVARNOSTI ?
Opava, 23. nov. »Deutsche Wehr« poroča, da je deželno sodišče v Opavi zopet v dveh novih slučajih dobilo nalog, da češke uloge reši v češkem jeziku ter da se sploh sistematično dela na poslova-njenje sodišč v Šleziji. Nastavlja se same češke uradnike, ki stranke izprašujejo češki in sestavljajo češke zapisnike; neko okrajno sodišče ima cclo novo dvojezično štampiljo. Vsled tega da se polašča nemškega prebivalstva veliko razburjenje. Odbor nemškega »Volksvereina« v Opavi je imel sejo ter sklenil, da se skliče na 30. t. m. velik shod, na katerem naj se določi sklicanje velikega nemškega ljudskega tabora v protest proti poslovanjenju šlez-kih sodišč.
RADIKALNA DRŽAVNOPRAVNA ČEŠKA STRANKA PROTI BIENERTHU IN ANEKS1JI.
Praga, 23. nov. Izvrševalni odbor radikalne državnopravne stranke je imel sejo, kateri so prisostvovali poslanci dr. Baxa. Hajn. Sobotka i. dr. Sklenili so izdati na češke poslance poziv, da ne zamude sedanje prilike v parlamentu, ko se bo šlo za rešitev važnih zakonov, da nastopijo za češko državno pravo in za češke interese sploh, in ne pomagajo pri zakopavanju svobode slovanskih narodov v priklopljenih deželah. Češka radikalna stranka da stoji z ozirom na to, da se centralistični vladni sistem ni spremenil, nasproti Bienerthovemu kabinetu na opozi-cijonelnem stališču, da dalje k ureditvi jezikovnega vprašanja ni treba nikakega posebnega zakona ter stranka državnemu zboru sploh odreka vsako kompetenco v tej stvari.
KRVAVA BITKA NA DUNAJSKI UNIVERZI.
Dunaj, 23. novembra. Danes dopoldne je promeniralo v avli dunajskega vseučilišča okolu 200 italijanskih dijakov, ki so poslali deputacijo k pisarniškemu ravnatelju rektorata, da tudi u'stmeno izrazijo svoje želje 'po laški univerzi. Tudi nem-škonacionalni burši so promenirali v avli. Nakrat se začujejo iz vrst italijanskih dijakov klici: »Evviva 1'uniVersa italiana!« Italijani so nato pričeli peti garibaldijevo himno. Nemški burši so kričali nato »Fej!« in peli »Die Wa'cht am Rhein«. Burši so naskočili Italijane ter jih strahovito pretepali s palicami in 'biči. V najhujši gnječi so bili iz vrst italijanskih dijakov izstreljeni streli iz revolverjev. Laški dijaki so oddali deset ostrih in dva slepa strela. Štirje nemškonacionalni dijaki so se težko ranjeni zgrudili. Ranjene nemške burše so prenesli takoj v medicinsko fakulteto, kjer so jih zdravniki Obvezali. Nemških dijakov se je polotila vsled tega besnost, avla je postala prizorišče pretepa, kakršnega še ni bilo na dunajski univerzi. Pred univerzo zbrana policija je na klice »Na pomoč!« udrla z golimi sabljami v avlo, a pretepačev ni mogla ločiti. Boj je še sil-nejše divjal. Nad 30 dijakov je težko ranjenih. Le s silo so mogli spraviti policaji ranjence na Ring, kjer so jih obvezovali zdravniki rešilne postaje. Ko se je posrečilo nemškim buršem zriniti strašno pre-
tepene Italijane u avle in rarnpe, so burši zasedli rampo iu peli »Die Wacht am Rhein«. Nad 200 policajev je poizkušalo napraviti red na ulici, kjer se je pretepanje Italijanov sedaj nadaljevalo. Policija je aretirala mnogo oseb in aretirane dijake spremljala z golimi sabljami na po^-licijske stražnice. Nemško-nacionalni dijaki bodo danes in jutri imeli rampo uni-verze zasedeno, ker laški dijaki groze z novimi demonstracijami.
štrajk Čeških otrok.
Dux, 23. novembra. Včeraj^ so zastopniki čeških manjšin s severne Češke sklenili, da se prične po nemških mestih na severnem Češkem dne 1. decembra stavka šolskih otrok, ker nemške mestne šolske uprave niso niti v najmanjšem ugodile šolskim željam čeških manjšin.
nemški turnarji med sabo.
Line, 23. nov. Zastopniki Schonereri-janskih turnarskih društev so imeli tu sestanek, da se posvetujejo o svojem postopanju na izvanrednem turnarskem zboru nemške turnarske zveze, ki se bo vršil 6. decembra t. I. na Dunaju. Sestanek je bil polnoštevilno obiskan; po živahni debati so soglasno sklenili, da na dunajskem zboru stavijo predlog, da se izključi ne le vsa društva kot taka, marveč tudi imenoma vse one posameznike, ki so odpadli od Schonererja. Ost je obrnjena proti dr. Stranskemu in dr. Michlu, pa tudi proti načelniku aškega turnarskega društva, ^iedi ngeriu, ki je dr. Stranskega, ki je vstopil v društvo, ko je Schonerer odložil častno članstvo, z nagovorom demonstrativno pozdravil. Nasprotniki Schonererja pa bodo proti istemu nastopili z novim materijalom. Boj bo torej hud.
potres na severnem češkem in saškem.
Plauen, 23. nov. Potresni sunki so zadnje dni zopet postali močnejši, vendar pa je ozemlje, na katerem se čutijo, mnogo manjše nego je bilo pri prvih sunkih. Zadnjih potresov n. pr. niso v Asclui čutili, marveč le v okolici Untersachsenberga. V tem kraju so v sedanji potresni periodi občutili nič manj kot 362 potresnih sunkov.
črnogorski zarotniki.
Dubrovnik, 2.3. nov. Bratranec črnogorskega kneza Nikole, Božo Petrovič v Nikšiču je prosil kneza, da ob rojstvu vnuka pomilosti v Podgorici zaradi afere z bombami zaprte Črnogorce. Knez je poklical v tej stvari k sebi ministrskega predsednika Tomanoviča in ministra Mar-tinoviča. Poslednji se je uprl pomiloščenju. Vsled tega je ljudstvo zelo razburjeno. Božo Petrovič skuša ljudi s tem pomiriti, da se pomiloščenje razglasi o priliki knežjega godu.
tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. novembra
Pšenica za april . ....	13 02
Pšenica za oktober 1. 1909. . . .	11 25
Rž za april 1. 1909..............11'—
Oves za april . .	8 70
Koruza za maj I. 1909..........7 58
Efekti v 10 višje
Meteoreiogično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m. sred. zračni tlak 736'0 mm
B « Q	Čas opazovanja	Stan|e barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urab v mm
21	9. zveč.	7327	— 0"8	sl. jzah	jasno	
22	7. zjutr.	332	— 30	n	oblačno	00
	2. pop	319	— 20	brezvetr.	megla	
	Srednja predvčerajšnja temp. 0'5°, norm. 2 4°.					
22	9. zveč.	| 30-7	-3'9	sl. jug	megla	
23	7. zjutr.	| 25-3	-21	sl. jvzh.	oblačno	00
	2. pop.	j 52'3	3'0	v	del. jasno	
nisem napravil nobene ovadbe zaradi poškodovanja svoje napisne table, marveč je magistrat to poškodovanje uradno dognal in ocenil. Klican sem bil pozneje pred preiskovalnega sodnika, ki mi pa ni povedal, kdo so storilci, marveč samo vprašal, če zahtevani povrnitev škode, na kar sem izjavil, da zahtevam, misleč, da bo škodo povrnila država, kakor se je splošno govorilo. To sem izjavil, ne da bi kaj 'pomislil, posebno pa nisem vedel, da bi to utegnilo imeti kake 'posledice za Obtožence. K razpravi glede demonstracij se me je osebno vabilo, toda razprave se ravno zaradi tega nisem udeležil, ker sem videl, da gre obtožba tudi glede moje napisne table proti Slovencem. Mislil sem, da s tem, ako ne pridem k razpravi, umaknem svojo zahtevo na povrnitev odškodnine. Ko sem izvedel, da sodišče moje odsotnosti ni tako razumelo, sem sam umaknil zahtevo na povrnitev škode ter ne zahtevani nobene povrnitve in sem to pri sodišču tudi naznanil, povrh sem pa odposlal slavnemu »Združenemu narodnemu odboru« 100 k za nesrečne žrtve. Da sem Slovenec, temu dokaz je to, da sem član raznih slovenskih društev ter da nisem član niti enega nemškega društva. Ogorčeno pa zavračamo očitanje, kakor da se!rn podpornik »Siidmarke«. Tudi ni res, da imam za zastopnika nemškega odvetnika dr. Vallentschagga, pač pa je resnica, da je moj stalni zastopnik slovenski odvett nik, g. dr. Ravnihar, kar se vsakdo lahko prepriča na sodišču. Le v zadevi ubegle-ga trgovca Sarka je g. dr. Vallentschagg zastopal njegovega dunajskega posredovalca zastran poravnave in na ta način sem tudi jaz kot glavni upnik Sarkov prišel v dotiko z g. dr. Vallentschaggom.
V Ljubljani, dne 23. nov. 1908.
Fr. Iglič
trgovec, Mestni trg št. 11.
===== lin p«je na:	=
sladko seno in slamo, ovsene otepe in p£eni£ni skop, želod, .'etetjno seme, Ruhe gobe, fižol, smrekove storže. —
Ponudbe m vzorci naj se blagovolijo poslati na veletrgovino KUPNIH, Konjice, Spodnji Štajer. 9BT Ponujam naravno, novo štajersko vino od 30 vinarjev naprej.	3079 1 - 1
Zahvala«
Dne 16. oktobra t. 1. uničil mi je strašni požar 5 poslopij, zavarovanih pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, katera mi je izplačala nesebično do vinarja vso odškod nino. Posestniki! Prepričan o nesebičnosti te prekoristne domače zavarovalnice, vas poživljam: oklenite se je najtesneje, kajti v njej imate najsigurnejše zavetje! Svoji k svojim !
B o ž ja ko v o pri Me ti iki, dne 16. novembra 1908.
3075 l—l	Jure Kosjan, I. r.

Ana Ciperle roj. Vidmar na znanja v lastnem in v imenu svojega sina Josipa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen itkrenoljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
Josip Cipcrlc
meščanski učitelj na Dunaju
po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 8. zjutraj v 51. letu i starosti zaspal v gospodu.
Pogreb bo v ponedeljek, 23. novembra ob 3. iz Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Petru.
Ljubljana, 21. novembra 1908. Namesto vsakega posebnega obvestila.
GOLOBI
1	p. angleški pavic.
2	p angl. krofačev.
3	p. črnih, 2 p. rdečih turkov. 1 p. ka-pucinerjev. 15 p. Ia purclerjev. Isti se
prekucavajo v zraku. Živalce so posebno lepe in krotke. Cena 4-10 K po paru. Jamstvo za spol. 3068 2—2 J. Prodanovič, Sp. Šiška. Zraven pošte.
Ako kašljate,
če ste tripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, kaže to, da ste se
prehladih ali dobili influenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptoni važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo firkeny-jev lipov med (sirup), katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta iz-boren učinek. Vzorčna steklenica 6rkeny-je« lipovega medu (sirupa) stane K 3*-, velika steklenica K5-—, 3 steklenice poštnine prosto K 15*- po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Glavna zaloge za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri ..Apostolu", Budapešta, 3059 Josefsrlng 64, Depot 2».
Srednja včerajšnja temp. —3 0°, norm. 21°.
Poslano/)
Z ozirom na moje osebe se tičočo vest moram v pojasnilo pripomniti, da
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Globoko izpod cene
prodajam radi pomanjkanja prostora obleke in površnike, zimske suknje in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina
--Pred šlcofijo štev. 19.
2811 18
Radi velike zaloge znatno znižane cene!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
UelKa izber flroUneja ln modn^a di«q: rolx£z, vsEPuTTI
Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb.
Primerna darila za godove in druge prilike. ""^ižgS
Priporoča se velespoštovanjem F. Meršol
Ljubljana, Mestni trg 18.
3043 5-1
Podružnice Spljet, Celovec in Trst	Ljubljanska kreditna banka v Ljul	bljaili Stritarjeve ulice 2	Podružnice Spljet, Celovec in Trst
	priporoča promese na drž. srečke 1. 1864., cele po K 22-— polovice „ „ 12'— sprejema vloge na knjižice in /j| na tekoči račun po čistih	k 1|12 gl. dobitek K 300.000	
- Delniška glavnica -K 3,000.000.			Rezervni fond K 300.000.
Priloga 270. M«v. »Slovenca" dn& 23. novembra 1908.
UsfQnounl obilni zbor »Društva ro- i kodelsklh mojstrov" ;
se jc vršil včeraj, v nedeljo, 22. t. m., ob I
H),	uri dopoldne v veliki dvorani »Roko- j delskega Doma«. Občni zbor je otvoril dr. Sclnveitzer, pozdravil vse navzoče in razložil pomen društva. Spiritual g. Stroj je nato pojasnil kaj in kako je njega privedlo do tega, da je silil in delal na to, da se je ustanovilo društvo rokodelskih mojstrov. Govornik je poudarjal, da sta kmečki in obrtni stan najvažnejša stanova v državi in sicer radi tega, ker proizvajata. Vendar se obrtnikom, zlasti rokodelcem slabo godi, to pa radi tega, ker niso organizirani. Treba je organizacije, potem se
I)0	obrtni stan bolj upošteval nego sedaj. Zlasti je sedaj potrebna organizacija, ko pride v državnem zboru na vrsto ljudsko starostno zavarovanje. Ta točka je velike važnosti za obrtni stan. Govornik je nato razložil podlago starostnega zavarovanja i;a Angleškem, katero tudi vlada predloži parlamentu v odobrenie. Tudi pri oddaji dela se slišijo pritožbe mojstrov, da se ne ozirajo na domače, marveč da se večkrat oddajo dela tujcem. Tudi v tem oziru se bo doseglo lahko vse, ako bodo mojstri organizirani. Konečno je želel govornik, da se društvo krepko razvije iu postane važna organizacija za celo našo deželo, preko katere se ne sme nobena akcija izvršiti. G. deželni odbornik dr. Lampe je poudarjal tudi važnost organizacije ter poudarjal, da bo on vedno vplival v deželnem odboru, da se dela oddajajo domačim obrtnikom. Pri deželnem odboru bo treba napraviti nek »obrtni svet«, kateri bo sestavljen iz mojstrov in kateri bo dajal deželnemu odboru razna pojasnila v obrtnih rečeh. Delavci pridejo vedno s svojimi zahtevami in sicer potom svojih organizacij. Na organizacije se mora ozirati, dočim se na posameznike ni mogoče ah vsaj v tisti meri ne. Ravno tako je pri obrtnikih. Ti vedno stokajo, svojih zahtev pa skupno nikdar ne stavijo. Govornik je nato omenjal tudi obrtni pospeševalni urad, katerega misli ministrstvo ustanoviti v Ljubljani. Natančno je razložil pomen tega urada in poudarjal, da se čaka samo še na izjavo deželnega zbora. Potreba bi bila tudi. da se priredi obrtna razstava, da obrtniki pokažejo kaj in kako znajo izvršiti svoja dela. Tudi bi bilo potrebno, da se vrši splošni obrtni shod predno se skliče deželni zbor.
(i. Ložar jc tudi priporočal organizacijo obrtnikov. Treba se bo temeljito pogovoriti o novi predlogi starostnega zavarovanja. Naše zahteve moramo državnim poslancem izročiti, ako hočemo, da bo uspeh, le potom organizacije. Govornik je poudarjal važnost razstav in našega obrtnega zakona, katerega imamo, pa ga premalo izrabljamo. G Jeločnik je poudarjal, da ves denar, katerega žrtvuje država za pospeševanje obrta, ostane in koristi lc Dunajčanom in Cehom, to pa zato, ker so organizirani, dočim mi nismo organizirani, pa tudi nič ne dobimo. G. Pust je poudarjal, da je bilo v tehnološkem kurzu na Dunaju 22 učencev in med temi je bil on edini Slovenec, dočim je pa bilo med 22 učenci 18 Čehov. G. Kregar je predlagal, naj odbor društva sestavi resolucijo, katero naj pošlje občinskemu svetu, deželnemu odboru iu sploh javnim korporaci-jam, da se pri oddaji del ozira v prvi vrsti ;ia domače obrtnike. Predlog je bil soglasno sprejet. G. Stroj je poudarjal važnost vajenskih zavetišč. Mojstri naj bi tudi v tem 0'ziru kaj storil in zlasti svoje vajence pripeljali v mladeniško društvo rokodelskih pomočnikov, katero že obstoja. To izvajanje sta podpirala tudi gg. Ložar in Rojina. Ko so se prebrala pravila, izvolil se je odbor, kateri se je po shodu takoj konstituiral in sestoji iz sledečih gospodov mojstrov: Predsednik: Pust Franc; namestnik: Jeločnik Franc; blagajnik: Eberl Adolf; tajnik: Pengov Ivan; odborniki pa so: Roj ita Anton, Srebot Ivan, Trpin Matevž, Ložar Jernej in Martinčič Jakob. Izmed izrednih članov pa so bili izvoljeni v odbor gg.: dr. Sclnveitzer Viljem, dr. Fvg. Lampe in Stroj Alojzij.
Zaimi večer v S K. S. I
Zabavni večer, ki ga je priredil včeraj ob 6. uri zvečer ženski oddelek S. K S. Z. v Ljubljani, je bil obenem združen z jubilejno proslavo papeževo in cesarjevo. Vrstite se je petje z ddklamacijami, krasen in navduševalen govor je imel č g. župnik Kalan, ki jc obrazložil na kratko cesarjevo življenje, njegovo vztrajnost in možatost ob raznih bridkih dogodkih za časa bOletuega vladanja. I stota ko je popisal iničiio in zanimivo pomen papeževega jubileja ter podal iz življenja sve-
tega očeta več lepili epizod. Ob koncu, govora je pozval mnogoštevilno .občiuh stvo, da je z navdušenjem zaklicalo trikratni »slava« na oba visoka jubilarja. Mešani zbor S. K. S. Z. je nato zapel pod vodstvom g. A. Cadeža tri ljubke pesmi, izmed katerih je najbolje ugajala Hlad-nikova »Bleškemu jezeru«. Sopran-sdlo je pela znana izbor na sopranistinja gdčna. M. Bonačeva. Na sporedu je bila nato izvirna tragikomična slika iz ruskega življenja v dveh dejanjih. Vsem igralkam in igravcem se je poznalo, da imajo izvrstnega učitelja g. Urbančiča, ki jih je v kralt-kem času tako veliko navadil. Naj bo izrečena tem potoni vsem iskrena zahvala za prijetno zabavo. Imen posamič ne bomo navajali, saj so našemu občinstvu itak znani naši pridni diletantje. Skoda je le, da nimamo drugih, večjih prostorov, kajti naval občinstva je bil tolik, da mnogo gostov ni dobilo prostora. Tudi oder za številni zbor ne zadostuje več. Treba resno misliti na kaj boljšega.
Družinski večer msMm društva »Ljubljana".
To ti je bilo vrvenje včeraj zvečer v prostrani »Unionovi« dvorani! — Pred določeno 8. uro že jc bilo skoro vse zasedeno, pozneje pa nisi dobil več prostora; da, celo balkon in galerija sta bila dubkom polna. Ampak — to občinstvo! Vsi sloji, brez razlike; reči moramo elita ljubljanskega slovenskega prebivalstva, pa tudi več cenjenih zunanjih gostov. Vse to pa je dokaz, v koliki meri se je popolarnost glasbenega društva »Ljubljana« povzdignila vsled svojega eminentnega napredka. Culi smo izrecno željo odličnega gospoda, naj bi se taki in slični večeri prirejali po možnosti vsaj vsak mesec. Konstatiramo: bil je res pravi družinski večer vseh slojev, ki so se prijateljski družili pod »Unio-uovo« streho ob imenitno izvajanem vspo-redu in točni postrežbi. Tu so bili: državno uradništvo vseh kategorij, meščanstvo, obrtništvo in tudi nekaj častnikov. — Med drugimi omenjamo predsednika dež. sod. g. Levičnika; dva odlična glasbenika: mojster Hubad in Parma itd. Preidimo k vsporedu samemu! V prvi vrsti orkester Slovenske filharmonije« pod vodstvom g. Talicha. Da zasluži le hvalo, je samoumevno. Tolike eksaktnosti doslej nismo bili vajeni. Ze po prvi točki »Orfej v peklu« se ie začelo gromovito odobravanje, ki se je potem ponavljalo cel večer. Ravnotako ie sledilo burno odobravanje dvema oktetoma, proizvajanima od članov »Ljubljane« s tenor-solo g. Adolfa Robide, čegar simpatični lir. tenor je prišel do popolne veljave in zaslužene pohvale. Po koncertni točki iz »Netopirja« nastopil je cel moški zbor »Ljubljane« ter zapel pod vodstvom tč. pevovodje g. Gorupa s spremljevanjem orkestra Vilharjevo »Slovo« (Na nebu zvezde sevajo...), solo g. dr. Robida. Da je bila tudi ta točka izborilo izvajana, ni treba posebej poudarjati. Zaslugo imajo pač vsi: požrtvovalni gosp. pevovodja, orkester, zlasti g. dr. Robida, ki ume zlasti čustveno predavanje. Ko so izzveneli veličastni akordi, ni hotelo pojenjati burno odobravanje. V naslednji točki je brzoslikar Emer (akadem. slikar g. Rašica) izzval živahno veselost in odobravanje z raznimi dobro pogojenimi tipi Ljubljančanov. Bila je to zares izvrstna, duhovita točka. Naslednja točka »Iudia-nersong« je bila naravnost briljantna .Ta točka se je morala na frenetično zahtevo z aplavzom ponoviti. Sedma točka, Prešernova: »Bliža se železna cesta...« je bila tudi nad vse izborna. Dvospev sta docela umetniški proizvajala v narodnih nošah gdčna. Bonačeva in g. dr. Robida. Sigurnost v nastopu s pravo igralsko rutino obeh, zlasti hudomušne Kranjice gdč. Bonačeve moramo posebej poudarjati. Osmi točki godbenega orkestra je sledil nastop narodnih pevcev, pri katerem se je zopet odlikoval g. dr. Robida v spevu: »Kaj od mene proč oko...«; ponavljati je moral na burno zahtevo: »prišli so k meni štirje rumeni, — kaj se boš umikal, saj se ti bo šikal vojaški stan«. Ponavljati je moral tudi g. Dorschner svoj izborili »ksilofon-solo«. Kot zadnja točka, da se občinstvu do konca ohrani užitek po p r i -slovici »finis coronat opus«, — bil je nastop ljubega nam znanca po dolgih letih, g. Urbančiča (Podgra.iskcga). Kdo se ga ne spominja izza preteklih let kot v res-irci najboljšega slovenskega komika. Umevno je, da je bil takoj ob nastopu pre-srčtio pozdravljen z aplavzom. Izvajal pa je svoj komičen prizor »Posebnosti gosp. . .. Petra Smole« — s temperamentom, ki je cel le njemu lasten in z elegantno živahnostjo ter pravo igralsko vervo kot rojen igralec komik. Odveč bi bilo navajati vse vrline
i njegovega nastopa, ker se je vsa hvala zrcalila v veselem smehu med — in v gromoviteni odobravanju koncem nasto-; pa. Omenjamo, da je predstavljal avtomat j g. pl. Sladovič in pa da je znani zgodovin-; ski ljubljanski top vzbujal posebno veselo ! zanimanje. - Ce resumiramo: bila je lepa prireditev. Čast vsem posameznikom posebej, med temi dirigentoma g. Talichu in g. Gorupu. Na svidenje kmalu!
Občni zbor vojaškega veteranske^ kora.
Dne 22. t. m. se je vršil v »Mestnem domu« občni zbor vojaškega veteranskega kora, ki je bil izredno dobro obiskan. .Predsedoval je poveljnik Jurij Milialič, ki jt pozdravil navzoče ter otvoril zborovanje z »Zivio« in »Slava« cesarju. Zborovalci so 'Stoje zaklicali trikrat »Zivio«!
Poročilo o delovanju je podal poveljnik Milialič, ki je med drugim pojasnil, zakaj se ni že preje sklical občni zbor. Pričakovalo se je namreč vsaki čas, da .bodo odobrene spremembe društvenih pravil. Toda pravila so potovala od instance do instance, in treba bo na potrditev še čakati, da državni zbor reši predlogo domobranskega ministrstva o ustanovitvi oboroženih veteranskih vojnih zborov. Poveljnik je dobival med tem anonimna pisma s pozivi, naj skliče občni zbor. Na anonimne opomine mu ni kazalo ničesar storiti. Sicer pa je delovanje veteranskega kora odprta knjiga. Slovenski veteranci so se vselej častno obnašali.
O računskem sklepu za leto 1906. in 1907. in o statistiki poroča knjigovodja Jakob Smole. Vsi trije zakladi: bolniški podporni in godbeni so zelo napredovali. Premoženje je znašalo koncem leta 1906. 20.073 K 25 v, koncem leta 1907 pa 21.535 .'kron -44 v. Za uniforme se je leta 1907. plačalo 2451 K 44 v, dolg je znašal koncem leta še 661 K 74 v. Popust od kupnine za uniformo (4%) se je izročilo god-.b en emu zakladu (759 K 24 v). Kor šteje danes 396 rednih, 22 častnih članov. Boil-niške podpore se je izplačalo 2188 K 20 v, na pogrebnih stroških in za nadziranje bolnikov 432 K 60 v. Računski pregledniki predlagajo absoilutorij, )ki se podeli soglasno.
Sledi volitev odbora. Skrutinatorji: Dejalk,- Gorjup, Vidmar. Med slkrutinijem se razpravlja o sledečih raznoterostih:
Član Sirk predlaga pismeno, da si zgradi kor v spomin vladarjeve šestdeset-,letnice dom za obubožane in za delo nezmožne tovariše. V domu bodi konzum in društvena krčma. Po daljši debati, ki se je udeleže Zorman, Smole iu predsednik^ se sklene, da se predlog odstopi odboru, v posvetovanje in poročanje na prihodnjem občnem zboru.
Tovariš Ivan Mohorc predlaga pis-
meno, da se nastavi korni zdravnik. P pojasnilih zapisnikarja Smoleta, da bi zdravnik stal najmanj 1200 K na leto, da imajo skoro vsi tovariši društvene in službene zdravnike na razpolago in da bi bilo primernejše zvišati podporo v bolezni, sc predlog soglasno odkloni.
Zapisnikar Smole naznanja, da bo v kratkem dovršil slovenski vežbalnik. Dotlej naj člani pravočasno prihajajo k prireditvam, da jrli bo mogoče formirati in izvežbati glede slovenskega poveljevanja.
Isti zapisnikar predlaga, ker v zimskem času »Slovenska filharmonija« ne daje godbe k pogrebom, da se svote, katere bi stala godba, izroča udovain oziroma družini pokojnika. Sprejeto z učinkom za nazaj glede pok. tovariša Zabnikarja.
Isti zapisnikar omenja, da 'bo z ozirom na lepe uspehe godbenega zaklada a časom mogoče misliti na ustanovitev lastne društvene godbe.
Predlog tov. Mateliča o prireditvi predpustne veselice se odstopi odboru v razmišljanje.
Predsednik predlaga, da bi se ga pooblastilo, da pojde dne 2. decembra t. 1. z deputacijo k deželnemu predsedniku iu čestita v imenu veteranskega kora Njegovemu Veličanstvu k šestdesetletnici vladanja. Se zgodi.
Predsednik objavlja izid voilitve. Z malo večino so izvoljeni predlaganci odbora in sicer:
za poveljnika; MihaličJurij; za poveljnika namestnika: Škof Fran; za I. zapisnikarja: Smole .lakoto;, za II. zapisnikarja: Pliberšek Ivan; za blagajnika: Škof Fran; za odbornike; Auzlin Fran, Bergant Štefan, Burger Avguštin. Čohuk Alojzij, Fre-ce Valentin, Grilc Fran. Gore Ivan. Jenko Fran. Kline Avguštin, Košak Alojzij, Ma-cele Ivan, Milielič Miha, Puh Josip, Suha-dobnik Ivan, Škerjanc Andrej. Tome Ivan, Verhovc Fran, Zavasnik Fran, Zorman Alojzij, Jeglič Josip: za računske pre-
glednike: M a lah o v sik y pl. Rudolf, Prolii-nar Vikt.; za namestnike računskih preglednikov: Pleško Josip, Vidmar Poide.
1'udi nasprotna lista je predlagalla za poveljnika Jurija Mihaliča.
Z običajno zahvalo zaključi predsednik občni zbor ob pol dvanajstih.
Darovi.
Za žrtve.
Dne 12., 13. in 14. novembra poslali so prispevke: Upravništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani 715 K 3 v, občina Zg. Šiška pri Ljubljani 90 K, Aleksander Hu-doveroik, c. kr. notar, 50 K, Vinko Berce, nadučitelj v Št. Janžu na Martinov večer ob prihodu železničarjev v Št. Janž, 22 K
1	v, K. Schvveiger, deželni uradnik v Ljubljani 10 l(, Ivan Baloh, kaplan v Dobrepo-ljah na Dolenjskem 10 K, Anči Haslinger iz Litije 26 K 40 v, Nikolaj in Štefanija Sadnikar iz Kamnika 5 K, Ivan Stritar, imetnik kavarne »Avstrija« 10 K. »Slovanska delavska podporna zveza« v Co-nemaugh, Pa., 86 K 3 v, odvetniška pisarna AL Hudnika v Ljubljani 10 K, Anton Bevčič, zastopnik Dreherjeve pivovarne v Sežani 5 K, dr. Valentin Kušar, profesor v Ljubljani 10 K. c. kr. finančni oddelek v Zapotoku pri Kanalu na Primorskem 4 K, Rado Medic Jz Nabrežine II K, Fedor Matvejevič Štiftar, ruski državni svetnik
2	K, upravništvo »Gorenjca« 2 K, mestno županstvo v Kranju 300 K, Fran Berjak m tovariši 3 K 70 v, primarij dr. Ivan Jenko 50 K. Karol Pakiž iz Podgore 8 K 64 v. Omizje strojnikov v ljubljanski restavraciji pri »Štruklju« 9 K 70 v. — Vsem darovalcem izrekam v imenu »Združenega narodnega ()dbora« svojo najsrčnejšo zalivalo. Hkratu pa prosim novih prispevkov. ker je potreba velika. Opozarjam posebno na dejstvo, da sta se morala usodnega dne 20. septembra 1908 težko ranjena Josip Simončič in Martin Štrukelj vrniti zopet v oskrbo deželne bolnice. V Ljubljani, dne 19. novembra 1908. Dr. Al. Kokalj, blagajnik.
II. izkaz darov za »Rokodelski dom« v Ljubljani.
Darovali so: Gospa Marija Ložar 4 krone; gospodične: M. Lekan 20 v., Ang. Baraga I K, Ljud. Kovač 1 K 20 v.. Ana Jeriu 1 K, Fr. Korbič 20 v., Ang. Šusteršič 40 v.. Iv. Šusteršič 40 v., Helena Ložar 20 v., M. Bobnar 1 K; gospodje: Ivan Pengov 3 K. Ivan Eržen i K. Matija Gregorin I K. Matej Trpin 2 K. Jurij Vrhovnik 1 K, Iv. Kimovec 1 K, Pavel Šimenc 40 v., Fr. Stare I K, Jožef Korbič 20 v., Jožef Mozetič 1 K, neimenovan I K 38 v., Stjepan C njen I K. Iv. Požar 40 v., Franc Može I K 15 v.. Fr. Zupančič 80 v., Ljud. Pod-gornik 10 v., Franc Jager 10 v., Anton Trtnik 30 v.. Ivan Štrus 1 K, Avgust Pav-šek 1 K. Ivan Kogovšek I K, Lovrenc Korbič 1 K, Oroslav Slapar 1 K. — Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalkam in darovalcem in prosimo za »Rokodelski dom« v Ljubljani vse prijatelje poštenega obrta uadaljnih darov!
(iosfilfiičar
na račun, kateri ima biti obenem potnik »a wino, se sprejme v mojo staroznano gostilno ,,pri Lazarju" v Ljubljani.
Žena mora biti dobra kuharica in spretna gostilničarka.
Oziralo se bode le na onega zglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno! je v vinski stroki vešč in ima veselje ter razum za potništvo. Zglasiti se je osebno.
Vstop meseca februarja 1909 in zahtevana kavcija K 800.	3C80 6-1
KAROL LENČE,
trgovec z vinom na Laverci pri Ljubljani.
Dobro vpeljana
modna trgovina
se radi rodbinskih razmer odda. $ Gotovine 10.000. Resne ponudbe pod Šifro „trgowina" na
ESM
upravništvo ..Slovenca". 29816—6 fjj
3051 3-2
HIŠA
s staroznano gostilno in trgovino * mešanim blagom se radi j družbinskih razmer proda za primerno ceno Plačilni pogoji so zelo ugodni.
Vprašanja pod šifro: „Srečna bodočnost 26", na uprav. Slovenca.
j koiuliovlno podloženi Ml sako-l, mostni in potni kožuhi
pa vsaki ceni, kakor tudi koafekcijo za gospode, dame dečke, deklice in otroke priporoča v največji izberi Angleško skladišče oblek, O. BERNUTOVIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Išče se za takoj
stanovanje
s 3 event. z dvema sobama in pritiklinami.	3065 3-2
Ponudbe do 30. t. m. na upravništvo Slovenca.
1097
Išče se inteligenten
3053 3-3
mladenič
kateri ima veselje za proučevanje zobotehnike. Prednost imajo izučeni zlatarski vajenci. Kje, pove uprava lista.
a'
I
Usled preselitve prodam
popolnoma urejeno
domačo lekarno
:: z zdravili vred. ::
Dr. Ivan Hubstf
3056 3—3 Toplice, Dolenjsko.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40-55 K. črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi. |	«»*«>:■?!	! a
V kavarni »Ilirija"
Kolodvorske ulice
SOC je vsak pondeljek
KONCERT
seksteta na lok.
Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
3008 3 - 3 Štefan Bliliolič.
Pred par leti nov
GLASOVIH
„kratek" se takoj proda po primerni ceni. Več se izve pri Dav. Cvenku, orga-nistu v Škofji Loki.	3071 3 2
Kdor hoče varno, mirno in hitro
v AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1639 19
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani:
Kaiserin Auguste Victoria nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 „
President Lincoln ... „ 20 000 , President Grant .... „ 20.000 .
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1 » dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej. ___
"" SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah la tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
f ran Zoreč
= Ljubljane	:
Sv. Petra oesta štev. 21
trgovina z moXo ii
H Podružnica Sv. Martina c. 23
jI	se priporoča velecenjenemu občinstvu
n	v obilen obisk obeh trgovin zago-
jj	tavljajoč najnižje cene in najtočnejšo
jj	3064	postrežbo.	4-2
U : Zaloga potrebščin za šivilje.:
C!

2238 27
s[nton $arc
Ljubljana, Jb. ^tra cesta št $
priporoča v lastni šivalnici izdelano
- perilo
£0 otroke, gospe in gospode. 2a yde-ajvanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d.
Kakor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
/Zaročila za venkaj točno in zanesljivo.
Min in nuftMšu pfflu zu iti
Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron.
Lastna glavni ^ K 354,645**5
Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron.
fj|r Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje HH v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo
prej na Kongresnem trgu št. 2, I.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zawezo
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 krone 50 vin,, na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan ter jih obrestuje po	—
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago. - Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun, ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptirajo. _
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1908.
2633 21
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, stolni kanonik
podpredsednik.
*»«.. B»lec, poseslnik, pod,e„„k In ,reovec v š, Vidu £ LfM™ "
|,a» Pollt»k rni , »ovarnar. - Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. - Gregor SI.bar, župnik na Kudniku.
"m jim
mi
im
m