Naročnina mesečno ^^^^^^ .4» 'II ček račun: Ljub- 25 ^^^ m^^^m. W j Kg T|k f M , dm^ stvo 40 Din deljska izda loletno Ob D ^^^ ^^^ ^^^ inozemstvo 120Din ^^H K^K ^^ M BB IM ce- ^^m ^^m fl^B ^^m M m ^^m Um M # ^H^m Uredništvo je v ^HhI^F •MMhHBBMJBP^P flnHMMV Milili MUff'^ U p ru a Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6. telefon 299» Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 —- , Izhaja vaak dan ejntraj. razen ponedeljka in dneva po pra/.nikn Naloge novega župana Izjave, ki jih je podu I novi ljubljanski župan dr. Kuvniltar na občinski seji, kjer je po- ložil zaprisego, so izzvenele simpatično, javnost stvo pa čaka, da bodo slečlilu besedam tudi dejanja. Zc v svoji izjavi in pa ljubljansko prebivalstvo jo dr. Ravnikar naglušni, tla je bolj konservativcu in s tem namignil, da se nc bo |>rcnaglil, kar jc najbrž razumeti tako, da namerava novi župan vod i t i oprezno komunalno politiko. Opreznost j>a je pri ljubljanski mestni občini danes bolj na mestu kakor kdaj prej, zakaj mestna občina je že davno prenehala biti zgolj administrativna ustanova, temveč se prav v naših dnevih razvija v obsežen gospodarski, socialni in tudi kulturni organizem. Pritrjujemo izjavi ,da so izginili nekdanji idilični časi, ko jc bil župan le reprezentant svojih občanov in mestne občine, za vsa druga vprašanja [iu mu ni bilo treba skrbeti. Zato čakajo novega župana težke naloge in čeprav je njegov prednik več komunalnih vprašanj rešil več ali mani ugodno, jo zapustil svojemu nasledniku še veliko skrajno perečih problemov, ki čakajo novega župana. Nekatere je novi župan sicer pri svojem nastopil omenjal in obljubil, da jih bo skušal rešiti. So pa poleg teh še druga vprašanja, ki zahtevajo nujne rešitve. Trd oreh za ljubljanskega župana bo vprašanje sanacije Mestne hranilnice. V tem zavodu je zmrznjenih okoli 4<10 milijonov dinarjev vlog. Mestna hranilnica se je in se še sklicuje na to, da jamči za vloge pri njej mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Morala in pravo torej zahtevala og mestne občine, du poskuša odtajati te vloge in da mali vlagatelji, ki so pri Mestni hranilnici v veliki večini, pridejo do svojega denarja. Že poti prejšnjim županom je bil napravljen načrt za sanacijo Mestne hranilnice in to vpra-šanje bo treba čimprej ugodno rešiti ter najti kompromis med vsemi tremi činitelji, to je tned mestno občino, Mestno hranilnico ter vlagatelji- Drugo vprašanje, ki se ga jc novi župan ob svojem nastopu že dotaknil, je vprašanje konverzije mestnih dolgov. Resnica je, ki jc nihče .io taji, da je mestna občina zelo zadolžena in da finančna služba zelo trpi zaradi različnosti posojil. Posojila so bila sklenjena v različnih časih — nekatera datirajo še i/, potresne dobo, »Iruga so najnovejša — in ob različnih pogojih. Nekateri pogoji bi bili danes nemogoči, zlasti glede obrestne mere. Skupna višina vseh mestnih dolgov Mestni hranilnici znaša sedaj okoli 115 milijonov dinarjev.. K temu pridejo še" milijonska posojilu pri drugih zavodih, kakor pri Hipotekami banki in j>ri Poštni hranilnici. Ako se posreči mestni občini najeti veliko novo jio-so j i Io za konverzijo starih dolgov, bi kot največji ttpnik razbremenila tudi Mestno hranilnico. Vprašanje je težko, toda morda se bo le dal najti kakšen izhod. Ha/mere, katere bo našel novi župan, niso ligo Ine iu bo moral znati kaj spretno plavati med Scylo brezposelnosti in Rarybdo zadolženosti mestne občine, ki zelo ovira investicijska dela. Res jo, da se bo regulacija Ljubljanice nadaljevala, toda potrebna bodo še druga investicijska delu za olajšanje brezposelnosti . Glede lajšanja bode se Ljubljana ne sme ozirati po vzorih z juga, temveč mora posnemati zapadno in srednjo Evro|io, čeprav je res, dn ima Ljubljana v državi še najbolje urejeno socialno skrbstvo, ki j>a je seveda spričo velikih potreb premajhno. Prva skrb župana naj bo, dn Ljubljana pri velikem državnem investicijskem programu ne odide praznili rok, kake se je doslej godilo pri raznih drugih prilikah. V tej zvezi moramo omeniti, da Ljubl jana plačuje sorazmerno največ v banovinski bednostni fond. ima največ brezposelnih in mora zaradi tega iz fonda največ dobiti, kar naj bo tudi skrb župana, lina ko «e mora nadaljevati politika s knldrminskim fondom, ki je bila do sedaj uspešna. Vsi ti dohodki, ki jih mora Ljubljana prejemati, bodo omogočili investicijska dela trajne vrednosti in b skoraj neuničljivo žilavostjo. Pozdravljamo željo novega župana, da bi bil stalno v stikih s prebivalstvom. Občinski svet res ne sme biti politično-straiikanski forum. temveč predvsem gospodarska zbornica. C c katera ustanova, |»otem mora bili občina nepristransko in upamo, du bo novi župan s|K>-^lovnl princip enakopravnosti vseli občanov in držav 1 janov. Naj sc gospod župan ne boji kritike. Javna kritika je vedno odkrita. |>o.štcna iti tudi borbena. Naš list je bil vedno do mestne občine kritičen, toda vedno tmli objektiven. Poštena kritika, to je zdravje. Z neizprosno doslednosijo na bomo vedno |k>knzali na vsako bolečo Kompromisni angleški predlog za utrditev miru in varnosti V2hodni p°ht ° medsebojni pomoč« in anmii^MnaMia^HMaMMMHasiMMHH skupnem nastopu naj se sklene, toda ruske sovjetske čete v nobenem primeru ne smejo korahati čez nemško, poljsko, češkoslovaško ali romunsko ozemlje... Sir John Simon Malokdaj se je pisalo o kakem diplomatskem sestanku toliko, kakor se piše sedaj o obisku sira J. Simona pri g1. Lavalu v Parizu. V resnici prelivajo žurnalisti ob tej priliki morje črnila. Kljub temu pa bo treba še par dni počakati, preden se bo izvedelo, tia kaj sta se oziroma se bosta v Parizu zedinila angleški in francoski minister za zunanje zadeve. Glavna točka njunega razgovora bo vsekakor vprašanje, kako, to se pravi pod kakšnimi pogoji pridobiti Nemčijo, da bi vstopila v generalni evropski pakt kakor si ga zamišlja Francija, da bi sc mir in varnost v Evropi vseskozi za dolgo dobo let zasigurala. V Berlinu pravijo, da so z vsem srcem pripravljeni, da k temu cilju jiripomorejo in da se tudi paktov v to svrho ne branijo, da se pa na noben način ne morejo vezati, da bi na primer obljubili komurkoli iz pogodbenikov tukozvanega vzhodnega ali, boljše rečeno, severovzhodnega pakta, Nojaško pomoč, ako bi bil od koga napaden. Ce se vpošteva to stališče Nemčije in bi se severovzhodni pakt v tem smislu izpremenil, potem Nemčija lahko k njemu pristopi. Iz tega logično sledi, da Nemčija nima nobenega interesa in zanimanja za kakšen generalni evropski pakt, ki bi poleg severovzhodnih držav povezal med seboj in z njimi še druge države, to je Francijo in Malo autanto. če Nemčija noče sprejeti kakšnih učinkovitih obveznosti in garancij niti napram državam severovzhoda in vzhoda Nemci tudi pravijo, da generalni evropski pakt sploh ni mogoč, ker so nasprotja med evropskimi državami vključivši napol azijsko Rusijo, prevelika, da bi se dala spraviti med seboj v sklad — in bi se'v okviru takega pakta zojiet pojavili dve fronti, v kateri je Evropa dejansko razdeljena, tnko da bi bil rezultat takega pnktn ravno nasproten temu. ki srn avtorji te ide.ie kolektivnega povezanja vseli držav od Atlantskega do Belega morja želijo. Po mnenju "Rerlina je torej pričakovati pozitivnega uspeha sir Simonovih prizadevanj, ki posreduje med Francijo in Nemčijo, le v slučaju, če se sklene pakt. ako je ta sploh potreben, ki bi ne vezni Nemčije v opreki ■/. njenimi interesi na vzhodu in bi na drugi strani zadovoljil njeno načelno zahtevo pa ruvno-pravno.sti v Evropi, to je, da se izbrišejo določila versajshe pogodbe ki Nemčiji preprečujejo, da ne more jiostati vojaška velesila, kakor so Francija. Kalija in Anglija. To stališče Nemčije je Veliki Britaniji dobro znano in ee se je sir Simon kljub temu odločil, da skupaj s svojim ,al-ter ego', sir Edenom po obisku v Parizu j>o- seti tudi Berlin — kar so Nemci sami pred-lagali — potem je upravičen sklop, da skuša Velika Britanija najti kompromis med francoskim in nemškim stališčem, ker bi sicer obisk v Berlinu ne imel nobenega smisla. Kakšen naj bi bil ta kompromis med dvema tako zelo divergirujočima stališčema, kakor je francosko, ki lioče povezati Evropo s t>o-moojo cele vrste jmgodb, ki bi sedanje teri-torijnlno stanje in mir na tej podlagi učinkovito zasignrale — to je tako, da bi se vsak pogodbenik obvezal, da svojega sopogodbe-nika v slučaju kakšnega napada na njegovo teritorijalno ceiost tudi z vojaško pomočjo ščiti — in pa med stališčem Nemčije, ki ravno v tej najvažnejši točki noče prevzeti nobenih obvez? Kompromisni vzhodni pakt kakor ga predlaga Velika Britanija, naj bi izgledal tako, da bi se uvedle v severovzhodni pakt obveze različnega značaja in obsega. Simon bo, oziroma je že na sestanku -v Parizu Lavalu predlagal — vsaj tako trdijo pariški in berlinski listi — da naj Francija, Rusija in Čehoslovaška sklenejo med seboj jmkt o nenapadanju in skupnega nastopa, če bi bili interesi katerekoli izmed teh držav ogroženi, vendar pa naj se ugodi zahtevi Poljske, da ruske čete ne smejo korakati čez poljsko ozemlje. Rusija se s tem lahko zadovolji, ker bi bil v slučaju vojske med njo in Japonsko njen hrbet zadostno zavarovan. Francija pa bi se morala v slučaju, če bi sc zapletla v vojsko v Evropi, odpovedati ruski pomoči, ker bi v tem slučaju Rusi morali korakati skozi Čelioslovaško in Romunijo, kar ti dve državi nikakor nočeta, da ne govorimo o Nemčiji! Pač pa naj bi bilo ruskim iu francoskim letalom v tem slučajo dovo- ljeno. da letijo preko nemškega, in poljskega ozemlja. Rusiji se ne sme dovoliti v Evropi prevelik delokrog Ta predlog Anglije je precej kompliei ran in gotovo zelo oslablja namen in pomen vzhodnega paktu, kakor ga ima Francija, je pa vpoštevanja vreden, ker je gotovo tudi želja Anglije, da se Rusiji ne da v Evropi možnosti prevelikega razmaha in delokroga v slučaju kakšnega konfliktu. Ker pu se bo ta kompromis bržčas tudi Nemčiji zdel šc premalo, je kljub želji na vseli straneh, da se evropski položaj i>oniiri, obzorje slej ko jirej čisto nejasno in ne preveč razveseljivo. Gotovo je, da sovjetska Rusija na tak pakt ne bo pristala, ker bi ne bil zanjo nobenega praktičnega pomena in če bosta Nemčija in Anglija na tem vztrajali, nameravano i>oto-vanje siru Simona v Moskvo ne bi imelo no-benega smisla. Je pa gotovo, da ima Anglija za seboj veliko držav, ki si aktivnega posegu Rusije v evropske zadeve ne žele. Angleži so veliki optimisti London, 1. marca. b. V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da je Laval v razgovorih s Simonom popolnoma pristal na to, da Simon obišče Berlin. Angleži so slejkoprej optimisti in menijo, da Nemčija sama želi razbiti sedanji izolacij ki krog, ki jo obdaja skoraj z vseh strani. Na sklep angleške vlade niti malo ni delovala bojazen, ki se je pojavila v Parizu, češ, da hoče Nemčija s speltkami razbiti in spraviti v nič francoskoangleški sporazum za pomiritev Evrope. Razgovori v Berlinu pp bodo le informativnega značaja in sc bo začelo definitivno reševanje vprašanja vzhodnega pakta, podonavske ureditve in letalskega pakta šele po obisku v Berlinu. uia Kaj je opravil kancler Schuschnigg Pakt o neodvisnosti Avstrije še ni sklenjen - Potrebna je konferenca srednjeevropskih držav - Avstrijski vladni krogi niso opustili ideje vpostavitve Habsburžanov Dunaj, 1. marca. Zanimivo je, kako avstrijski politični krogi, oziroma javnost sodijo o posetu kanclerja Schuschnigga in zunanjega ministra Berger-Waldeuegga, ki sta se vrnila iz Pariza, oziroma Londona. Vlada pravi, da je zelo vesela, ker so v Parizu priznali politično enakopravnost Avstrije in garantirali njeno neodvisnost. Napram temu pa je treba reči. da sc v Parizu še ni posrečilo skleniti' kakšnega takšnega pakta, kaj še, ga podpisati, ampak so se samo »načeloma« ze-dinili glede formulaciji?, v koliko sc v tem pogledu strinjala stališče avstrijske vlade in g. Lavala. Pakt o garanciji avstrijske neodvisnosti se pa tio mogel v najboljšem primeru skleniti šele, ko se bo pojasnilo vprašanje, ali sc bo skleni! vzhodni pakt in donavski pakt, kar bo vsekakor še jalto dolgo trajalo. Zlasti so rezervirani angleški diplomati, ki na vsak način žele, da bi sc ugodilo nekaterim pogledom in željam Nemčije v tem oziru. Predvsem pa sta se avstrijska državnika v Pari. zu prepričala, da je vpliv in pomen Male zveze v Parizu veliko večji, nego so si to dosedaj predstavljali. Izvedela sta. da bo treba konference vseli srednjeevropskih držav, preden se bo moglo avstrijsko vprašanje docela zadovoljivo rešiti. Avstriji se mora zagotoviti neodvisnost in (ako zvana ravnopravuost samo v primeru, čc bo iskala tesnejšega sodelovanja predvsem z Malo zvezo. Treba to pa tudi nekoliko izprcincniti pakt med Italijo, Avstrijo in Madjarsko, ki ni popolnoma v skladu z željami in stališčem držav Male zveze. V tem oziru baje ne bo velikih težav, ker sta Italija in Francija edini v (cm, da je (reba v vseh teh vprašanjih vpoštevati stališče Male zveze. Taka konferenca naj bi se sklicala v najkrai-I šem času, in sicer v Lucernu v Švici. Le na ta : način Ivo mogoče najti solidne rešitve avstrijskega vprašanja in srednjevrojjskega vprašanja sploh. Slovesna izročitev Posaarja Nemčiji Saarbriickcn, 1. marca. c. Danes se je tukaj izvršila slovesna predaja Posaarja Nemčiji. Slovesni čin predaje je v imenu Zveze narodov izvršil predsednik sveta trojice, italijanski delegat baron Aloisi. Baron Aloisi je_ izvršil prednju v roke nemškega notranjega ministra Frieka. Ob tej priliki je imel baron Aloisi dolg govor v francoščini, v katerem je izrazil svoje veselje nad tem. da se sedaj s tem končuje težka mednarodna borba, ki bi lahko postala usodna za svetovni mir. Baron Aloisi up«, da bo novo stanje, zu katero se je odločilo pesnarsko prebivalstvo, koristilo dobrim odnošajein med vsemi narodi Evrope. rano pri mestni občini, kakor smo nn drugi strani vedno odkrito in lojalno podpirali na katerikoli način novega župana v njegovih do- i brih prizadevanjih. Torej, g. župan, krepko na delo — Liubljuna čakal ' Takoj nato se je baron Aloisi umaknil in odpotoval obenem z. ostalim vodilnim uradništvom Zveze narodov iz Saarbriiekena. V zadnjem trenutku je prišel nenadoma v Saarbriicken državni kancler in predsednik Hitler. Ta je takoj povabil barona Aloisija k sebi in se mu iskreno zahvalil za njegovo uspešno posredovalno delo med Francijo in Nemčijo. Adolf Hitier se je danes pripeljal naravnost iz Berlina z letalom in se spustil na tla prav na po.saar.ski meji. Tam so čakali na Hitlerja že avtomobili, nakar .se je Hitler skozi celo Posaarje fieljal v Saarbriicken. Zvečer ob 6 se .ie vršilo v Saarbriieke-nu ogromno manlfestaeijsko zborovanje, ki mu je predsedoval sam Hitler. Prvi je govoril Hess, nato pa sta govorila še Goebbels in Blirekel. Govore je zaključil s kratkim navdušil.iočim govorom Hitier sam. Vso proslavo v Saarbriiekemt. kakor tudi vse prireditve so jironašale istočasno vse nemške ra-dio-postaje. V zvezi s tem dunajski meščani veliko govore tudi o habsburškem vprašanju. Vlada namreč trdi, da »niti v Parizu in Rimu, niti v Londonu nihče ni kaj oficielncga izjavil o vprašanju restavracije Habsburžanov«, radi česar so pristaši bivše monarhije svojo propagando zopet ojačili. Tako na pr. govore ob priliki jKivralka nadvojvode Antona iz Francije, da sc je lam razgovarjal z »najvišjimi vrhovi« bivše habsburške dinastije in dunajska |5urgerija je takoj začela govoriti, da se -cesar« Oio nahaja že v mestu, ali pa, da potuje v Bukarešto, da Romunijo jnidob. za habsburške načrte. Vse lo dokazuje, da mer. daj. ni krogi v Avstriji še vedno niso nehali ljubimko vati s habsburškimi prizadevanji in intrigami. Vendar jva se v tem oziru motijo o stališču velesil, vsai kar sc Francije in Anglije tiče, in napačno tolmačijo ali pa namenoma kri\o predstavljajo razpoloženje velesil v tem oziru. ki so slejkoprej pojvolnoma solidarne z državami Male zveze, da o tem vprašanju ne more biti nobene razprave, kaj šele kakšnega popuščanja. Nemški poslanik von Papen ie odpotoval nen,-doma v Berlin, da Hitlerju osebno por ča o rezili, latih potovanja Schuschnigga in Berger-\Valdenegga v Pariz, oziroma v London. Papen padef v nemilost Pariz. I. marca. c. Danes so prispele iz Berlina vesti, s katerimi sc potrjuje, da je bivši kancler von Papen padel v nemilost pri nemški vladi. Von Pajtenu največ zamerijo to. dn ni mogel preprečiti potovanja avstrijskih državnikov v London in Pariz. Von Patien je imel naročilo, da lini izvede med Vvsfrijo iu Nemčijo tolikšno /.bližanje, da bi se lahko avstrijski državniki pedali preje v Berlin nego v London in Pariz. V Parizu so nad to vestjo zelo veseli, ker se s tem najbolj jasno dokazuje, da se je moralo potovanje avstrijskih državnikov v London iu 1'in-i/ zaključiti z velikim uspehom /,;i politiko Francije in njenih prijateljev. ★ Konkordai med Španijo in sv. Stolico gotov Madrid, 1. marca. AA. V poučenih krogih iz javljajo, da sc jc dosegel sporazum med špansko vlado in Vatikanom; posledica tega sporazuma ic da bodo Španski škofje izjavili svojo zvestobo ipan ski republiki. Priznanje Knoxa Saarbriicken, 1. marca. b. Predsednik saarsko vlade Knox je snoči po izročitvi svo jih ageml baronu Aloisiju, takoj odjiotovai iz snarskega področja v Anglijo. Antrlešk kralj je odlikoval Kttoxa z. redom sv. Miha eln 111 /. redom sv. Jurija, kateri odlikovanj' sta vezani z osebnim plemstvom, tako, da s« bo odslej Knox imenoval sir Geoffrej- Georg« Knox. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno in |>adavino, temperatura se ne l>< bistveno izpremenilo. Ponekod zboljšanje vremena. Italijanska ekšpedicija nevarna • Nemčija z vsemi silami na delu, da Italiji ustvarja ntirt& težave - Anglija svetuje Mussolini ju zmernost Anglija proti Japonski Strqh pred kitajsko-zvezo Abesinska zadeva se v zadnjem času čedalje bolj | zapleta. Razlog temu je predvsem Nemčija, k. zelo smemo izrablja italijansko ekspedicijo, da ustvarja | v Evropi uera/.položenjc proti Italiji, k. una dai.e i v Nemčiji svojega najhujšega naspro nika, Ker s osebna Anglija prizadeva, da b f a v /vezo narodov, sprasujejo nemški l15' ^"«1"0' kakšno korist naj tak korak ima, če pa Zveza naroku- n? zmožna da bi s svojo avtoriteto pripomogla k Loch i Si spora med' Italijo h.. aU, '<■ sla obe članici Zveze narodov. Sploh .mat.o v B eksponent iraneosko-angleške politike* To Disanjo je na angleško javno mnenje, ki veliko drž f na svofo u.ora'no korektnost, močno vP -, Tn andeški isti se naenkrat trudijo dokazati, da S.!?, niuia nobene nc dir?kine ue -l^kr-de ,n fatalnem razvoju spora med Italijo in Abesnil o. Da se v Londonu tako zelo ozirajo na stališče Nem-' ?e ie v sedanjem momentu razumljivo ker_ sto. -to Pred potovanjem sira Simona v Berlin, ki ma mnnen, da Nernčijo spravi s Francijo in jo vk u " vzhodni pakt n v eventualne kolektivne pakte ned Vse ni evropskimi velikimi in. malim, s.lami, vklitičivši Italijo. Nemška diplomacija je izrabila to prežnost za to. da poudarja, d, je pomirjenje v K" nemogoče, ako se Italiji dovoli, da se polasti Abesinije. Italija sama - tako prav,,o v Berli-n« izziva lako bojazen, ker naglasa, da more mobilizirati sedem do osem milijonov m oz kar je nerazumljivo, če ne bi Italija sama imela v vidu pretresljajev v Evropi, ki jih more izzvati njena eks-pedicija v vzhodno Airiko. Zalo je razumljivo, da angleška diplomacija sedaj poskuša odvrniti Italijo od morebitne avanture v Abesiniji in priporoča Mussolimju previdnost in zmernost. Močno moralno oporo je to posredovanje dobilo od strani abesinskega poslanika v Rimu, ki ie °7 februarja izjavil londonskim časnikarjem s prisego na svojo časi in na čast svoje dežele ter abesinskega cesarja, da Abjsinci nikoli niso misli 1 napasti italijanskih kolonij. Lahko zatrdim, da so nameni Abesinije napram Italiji tako miroljubni in prijateljski, da bi mogla Kalija iz svojih kolonij poklicali slednjega vojaka in slednji top, ne pa, da, kakor vidimo, pošilja še transport za transportom v Afriko kjer ima že eno divizijo 111 pripravlja dve novi, Gavauino U. in Pdcritano II.« Italija in Abesinija imata i-/, leta 1928 pogodbo, k! določa, tla v eventuelnem sporu med obema državama ca Abesinija slejkoprej odklanja. Da Italija namerava Abesinijo s silo pokoriti, dokazuje tudi imenovanje generala Grazianija za glavnega poveljnika bojnih sil Italije v Afriki, in pa generala Pavone, kateremu je poverjena važna naloga na abesinski meji. Graziani je znan |>o tem, da je »jx>-niiril« Libijo in svojčas interniral v koncentracijskih taboriščih 80.000 domačinov ler jih šiloma preselil iz notranjosti na obalo Pavone pa je bil v svetovni vojni poveljnik tako zvanili arditov, s katerimi se je polastil Reke. O njeni je znano, da zastopa najekstremnejše imperialistično stališče italijanskega fašizma. Sumljiv demanti London, 1. marcu. AA. V uradnih krogih izjavljajo, da je neresnična vest, da bi bili britanski kri žarki »Dispatcli« in »Itoyal So-vereing« dobile nalog, da odploveta z Malte v vzhodne afriške vode glede na italijansko-abesinski spor in da bi morebiti prevzeli britanske državljane, ki žive v Abesiniji. Na pristojnem mestu izjavljajo, da vršita ti dve križarki redno svoje vožnje po vzhodnem delu Sredozemskega morja in da njun odhod z Malte nima nikakega političnega ozadja. Italija se ne ustavi Iti 111, 1. rnerea. A A. Iz Firence poročajo, da zbiranje divizije Davlnana naglo napreduje in da bodo prvi oddelki te divizije prav v kratkem poslani v Napoli, da se vkrcajo 1,a vzhodno Afriko. Rim, 1. marca. h. Giornale cVItalia« poroča, ila je italijanska vlada prisiljena pospešiti Vojne priprave v vzhodni Afriki zaradi tega, ker je abesinska vlada v zadnjih 24 urah zopet zavzela sovražno stališče do Italije in je vsled tega po vesteh, ki prihajajo iz Eritreje, storila tudi obsežne vojne priprave. Italija mora z vojnim gibanjem Abesincev računati, vsled česar je razgibala Vse svoje čete v Eritreji. Tudi v Parizu so vznemirjeni Pariz, I. marca. c. Danes je francoski zunanji minister Laval sprejel abesinskega poslanika v Parizu Tekle ja Avariaka. Abesinski podanik je francoskega zunanjega ministra poučil o trenotiiem položaju spora med Italijo in Abesinijo. V Parizu so zelo vznemirjeni zaradi razvoja dogodkov v Rimu. šele danes je prispela semkaj vest, da je v Rimu uvedena vojaška cenzura. imperializem v Aziji. To je za evropske velesile in za Ameriko tem bolj potrebno, ker bi vsaka zamuda le še bolj okrepila ne samo Japonsko, am|>ak tudi Kitaj iu je znano, da tudi Cankajšek ni prevelik prijatelj bele rase in izjemnega privilegiranega po ležaja velesil na Kitajskem. Pogodba s je gotova Šangliaj. I. marca. TG. Potrjuje se. da sta Ki- Pogajanja meti Tokiiem in kitajsko vlado v Nan-kingu so povzročila v Londonu precejšnjo nervoz-nost. Velika Britanija se nobene stvari toliko ne boji, kakor okrepitve japonskega položaja in prestiža na Dalnjem vzhodu. Ako bi Japonska iu Kitajska zavzeli skupno stališče v azijskih vprašanjih, bi bili politični in gospodarski interesi Anglije silno ogroženi. Zlasti se je bali vpliva kilajsko-japon-skega sporazuma ua položaj v Indiji, kjer domači knezi delajo pravkar velike težave angleškemu pred-'ogu gled; indske ustave. Pomisliti je tudi, da ima Anglija na Kitajskem svojo kronsko kolonijo v Honkongu. Tudi Tibet in iiajzapadncjša provinca j ,aj j„ japonska v resnici sklenila dogovor o |io!>-Kitajske Sipkian ne smeta pasti pod interesno sfero i tj£nem zbližanju in gcsjiodarski pomoči. Kioska bo politike, ki bi jo diktirala JajxMiska. Iz tega se da razlagati, zakaj Velika Britanija kljub svoji antipatiji do Rusije vsaj v nekoliki meri podpira prizadevanja Francije, da se sklene vzhodni pakt, ker bi v tem primeru Rusija imela zasiguran hrbet, ako bi se uprla japonskim težnjam v Aziji. Velikobritanska politika, ki ne prihaja nikoli v zadrego 111 se ne da izlahka uplašiii, namerava ki-tajsko-japenski blok sploh preprečiti in je že pod-vzcla korake, da se začno razgovori med lako zva-nimi devetimi velesilami, ki so se v znanem paktu obvezale, da bodo gede kitajske politike zasledovale skupno linijo. Predvšem prihajajo lukaj v po. štev Zedinjeiu; države Severne Amerike, Rusija Fr»<' " ' ...............' I 111 Italija, ki so vse, posebno v sedanjem interesiraue na tem. da brzdajo japonski ustavila protijaponsko propaganden Japonska pa pošlje v Nanking svoje gosj>odarske in vojaške svetovalce. Zato bo pa Japonska dovolila kitajski vladi liosojilc, da premaga gospodarsko krizo. Japonski vojaški svetovalci bodo nadomestili nemške in bodo prevzeli instrukcijo treh kitajskih divizij, nakar bo sledila reforma vse kitajske armad;. Pogodba se bo ratificirala po preteku šeslih, kvečjemu devetih mesecev. Japonska vlada sicer taji. da bi bila odposlala svojega odposlanca tudi v Kanton tamošajj kantonski vladi, toda temu dcmanti.iu nc verjamejo. Kitajska in japonska vlada postopata z največjo tajnostjo, da se ue bi razburile velesile iu pa,iH»rdel kitajske javnosti, ki je sporazumu z Japonsko sovražen, toda zanesljive informacija pravijo, da bo Cankajšek pogodbo z Japonsko sigurno podpisal, Sšanie čsL narodne banke Praga, I. marca. AA. ČTK poroča: Češkoslovaška narodna banka je imela včeraj svoje letno zborovanje v navzočnosti finančnega ministra Trapi a in guvernerja Englišn. Guverner je prečita! poročilo, ki naglasa optimizem v zvezi s stanjem preteklega leta. ki se je v vseli bančnih poslih poboljšalo, prav tako pa tudi o narodnem gospodarstvu, ker je devalvacija dala novo podlago in spravila v ravnotežje kupno moč češke krone v državi in v inozem- stvu. Poročilo pravi dalje, tla zahteva nadaljevanje boja proti nezaposlenosti posebne ukrepe, /lasti investicije v velikem načrtu za jav-ua dela in znižanje obrestne mere. Banka mora podpirati izvoz z neposrednimi krediti izvoznikom in znižati obrestno mero na nnsolHa. kadar bodo to razmere dopuščale. Dobiček češkoslovaške narodne banke za loto I93+ je znašal 33 milijonov kron. dividenda nn posamezni delnico pa 210 kron ali 6.22%. Iz notranje politike Javnet dela v dravski banovini Belgrtid, 1. marca. m. Na predlog gradbenega ministra dr. Kožulja je ministrski svet na svoji si-nočnjr seji sprejel in podpisal uredbo o javnih delih v nekaterih banovinah. Nekaj javnih del se bo izvršilo tudi v dravski banovini, za katera bo divava nakazala 1,3CO.OGO Din. Ta vsota je odobrena iz zneska 25 milijonov Din, kolikor je bilo odobreno v uredbi za javna dela od lanskega leta. Dravska banovina pa te vsote ni jnotrošila. Po tej uredbi so v dravski banovini predvidena sledeča javna dela: 1 Preložitev državne ceste št. 2 v odseku Med. no Medvode med km 629 in 630,500. Za preložitev ceste je predvidenih 350.C00 Din. 9 Zgraditev železebetonskega mostu pod Sem-čico pri km 629,877 državne ceste št. 2. Za dovršitev tega dela je predvidenih 150.000 Din. 3. Obnovitev lesenega mostu čez Loznico pri km 73,017 državne cestc št. 50. Za obnovitev jc predvidenih 200.000 Din. 4. Regulacija Save v okraju Ljubljana-okolica. Pri tem so mišljena dela pri obrežnih zemljiščih ob šentjakobskem mostu. Predvidena vsota znaša Din lOO.OOO. 5. Regulacija Save v okraju Litija. To so regulacijska dela pri Pcdgračnem-Ribčah. Za ta dela je predvidenih 150.000 Din. 6. Regulacija Savinje pri pedvinjskem mostu, za kar je predviden znesek 200.000 Din. 7. Regu'acija Drave pod Ptujem s predvidenim zneskom 150.000 Din. Program železniškega ministra Belgrad. 1. marca. Kakor znano, so z današnjim dnem stopile v veljavo nove železniške tarife za prevoz potnikov in ekspresnega blaga. Glede na to ie prometni minister sprejel danes popoldne novinarje in jim pojasnil njegove smernice. Med drugim je spomnil, da od 1. maja stopi v veljavo posebna tarifa za obal Jadranskega morja, Ohridskega jezera in vseh letovišč in kopališč v državi, kar naj omogoči, da bodo široke množice, posebno pa siromašni sloji, mogli potovati na odmor, ker bodo ta potovanja odslej za polovico cenejša. Urejati so se začeli tudi še drugi izredno važni problemi. kakor 11. pr. revizije blagovnih tarif, z željo in z namenom, da dobi gospodarstvo možnosti ze oživljenje in napredek iz sedanjega mrtvila. Začeti namerava tudi reorganizacijo železnic na moderni podlagi, ki bO omogočila pobijanje birokra-tizma. /lasti se morajo znižati previsoki režijski stroški in tako omogočili, da se bo tudi nadalje mogla vršili politika znižanja tarif. Prav tako izdeluje minister tudi |>rogram o gradnji novih železnic, za kar mu je dan na razpolago znaten znesek iz notranjega milijardnega posojila. 0 načrtu in programu teh gradenj bomo o pravem času poučeni. Proces pred državnim sodiščem v Belgradu Belgrad, 1. marca. m. Pri državnem sodišču za taseito države je davi pričela razprava jiroti 15 Slovencem, katere je državni tožilec obtožil radi pro. pagande komunizma v Sloveniji. Senatu je predsedoval dr. Bubanj. Člani senata so naslednji: dr Štu-hec, dr. Vičer. Filipovič, Rajko Stamenkovič, Vukaj-lovii, dr. Margetič in dr. Kurtovič. Obtožnico pa zastopa državni tožilec dr. Marokiivo. Razprava jc pričela kmalu po 8, ko jc bilo na poziv predsednika senata privedenih vseh 15 obtožencev, ki so zasedli dve dolgi klopi. Po generalijah je povzel besedo dr. M a rok i no, ki je pred tal obsežno obtožnico, v kateri zahteva za vse obtožence strogo kazen zaradi širjenja komunizma. Nato je bil zadržan v dvorani samo Tepina, ostali pa so bili odvedeni nazaj v sodne zapore. Zasliševanje je trajalo do 12. Tepino brani tukajšnji odvetnik Stuparovič, obtoženega Klobučarja ljubljanski odvetnik dr. Vladimir Ktiallič, inž. Vilibalda Konteja znani belgrajski odvetnik Bora 1'rotlaiiovič. oba Kraigerja brani tukajšnji odvetnik dr. Bole. dr. Pertota tukajšnji odvestav-ljanju lastne kandidatne' liste. Okrajni kandidat za Sušak bo Milan Banit, publicist. Predsedniku vlade so s sestanka poslali vdanostno brzojavko. Kot kandidati na Sušaku se nadalje omenjajo prof. Kazimir Vidak in dr. Viktor Ružič. Za Kasiav se imenuje načelnik Širola, za Crikvenico lekarnar Polič in dr. Puntarič, za Novi inž. Kabalič in g. Kuntarič, za Senj načelnik Rivoseki in prof. Josip Baleti, za Krk dr. Ivan Marija Cok. — V zvezi s tem poročilom »Vremena« je treba omeniti, da se je tudi mariborska »Borba«, glasilo »Jugoslovanske akcije«, zavzela za Jevtičevo listo in pozvala svoje somišljenike, naj glasujejo za dr. Marušiča. Kakor znano, tvori »Jugoslovanska akcija« del »jugoslovanskega ljudskega gibanja .Zbor'«, ki ga vodi g. Ljotič. Še preden je vlada izdala svoj volivni proglas, je Ljo- tič napovv.lal, da bo kandidiral kot nosilec na lastni listi. Vprašanje je zdaj, kakšno stališče zavzamejo ostale organizacije »Jugoslovanske akcije« in pa »Boj« v Sloveniji, ki se ludi odmika od Ljotiča. ★ JNS mu ne diši. V Velikem Gradištu je bilo na sestanku JNS sklenjeno, naj bi Vojni Djordjievič, upravnik Zveze zeinl joradniških srii&kiii zadrug kandidiral na Jevtič«vi listi. Vojin Djordjevič je zdaj izjavil, da bo sicer kandidiral na listi predsednika Jevtiča. toda nikakor ne kot kandidat JNS, ampak kot na • kom, pisali srbskohrvatski profesorji. Ker eo.k pa te knjige — bodisi v izvirniku ali prevodu po vseh šolah v kraljevini enake —, se bo jx> naših šolah slovenska književnost morala poučevati v tem obsegu in v tisti luči, v katero jo bo postavil omenjeni pisatelj. Zanimalo me je, kako izgleda sedaj s slovensko književnostjo po srbskohrvatskih učbenikih, ki so pisani čisto po vidikih, ki jih zahteva ta razpis, in so bili odobreni v času, ko naše čitanke niso dobile odobrcnja. Vzel sem v roke »Istcrijo jugoslovenske književnosti« Djordja A n -d j e 1 i č a iz 1. 1933 in jo pregledal od te strani. Poglejmo staro književnost. Kot gotovost postavlja pisatelj, da se »v slovenskih krajih Ciril-Metodijevi teksti bili takoj prevedeni na narodni jezik in pisani z latinico, toda njihova sled se je izgubila zelo hitro.« Iz tega sklepa, da je bila »v jugoslovanskih krajih ena književnost v skupnem siaroslovenskem jeziku vse od jxičetka X. do konca XI. veka.« Med nje šteje tudi brižinske spomenike, ker so prepisi obrazcev, ki so jih napisali učenci Metodijevi, »zato se smatrajo za najstarejše jugoslovanske (?) spomenike.« S tem je postavljen temelj za tako enotno gledanje vse jugoslovanske književnosti. Poleg tega imenuje Andjelič še »štiri rokopise« in — s slovensko starejšo književnostjo smo pri koncu. Na 54 straneh odpade nanjo 54 vrstic, to je — ena stran in pol! Samo toliko, da se postavi teza, ki ni potrjena, ampak umetno narejena. O socioloških razmerah, pomenu in vsebini sjoomenikov, razbor drugih ostankov, vprašanje sporadičnosti ali kontinuitete slovenskih tekstov, narodna pesem — vse to je šlo molče mimo nas. Še zanimivejše je s srednjo književnostjo. Trubarju in slovenskemu protestantizmu je posvečenih —29 vrstic, iz katerih dobi vsak kar najmanj jasno podobo tega zanimivega pokreta pri nas. Mika me, da bi navedel dotični del v celoti: »Pokret je pustil vidne sledove v naši književnosti. Duša mu je bil Primož Trubar. Rodil se je v kmetski obrtniški družini, končal bogoslovne nauke in postal katoliški duhovnik. Kot pristaš verske reformacije je bil prisiljen, da zapusti Slovenijo. Šel je na Nemško, kjer je preživel večino svojega življenja in razvil književno delovanje. Prevel je Novi zakon na slovenski jezik in napisal več kratkih spisov obrednega značaja v duhu nove vere. Imel je veliko število dobrih in navdušenih pristašev, ki so izpopolnili in razvili njegovo zamisel. Drugi so preveli na slovensko Stari zakon in napisali slovnico slovenskega jezika.« To je vse o slovenskem protestantizmu in obenem tudi že — o protireformaciji, ki jo vso kratkomalo izpusti. Samo še 27 vrstic posveti pro-svetljeni dobi, in to nekaj Pohlinu, »v katerem so zastopane vse slabosti katoliške reakcije«, Zoisu dve vrstici in Linhartu epiteton »prvi prevajavec iger na slovensko«. Pač pa ima Vodnik — 42 vrstic. Tako je na vso starejšo in srednjo književnost od začetkov do vključno Vodnika odpadlo od 149 strani približno 5 strani. Iu je snov. ki je predpisana za VI. razred gimnazije (Vodnik pride šele v VII. razredu). V V. razredu književna zgodovina sploh ni predpisana kot sistem, ampak samo mimogrede ob čtivu, zato si lahko mislimo, koliko pride v teh dveh razredih slovenske kulturne zgodovine! — Tako je zdaj stanje v najnovejšem učbeniku jugoslovanske književnost v srbskohrvatskih gimnazi- jah: samo par točk, ogrodja nikjer, brez našega klisicizma, baroka, jezuitskih iger in pasijonskih, pridigarjev in slovarnikov, Valvazorja in Japlja. da, celo — brez Pisanic, najstarejšega jugoslovanskega almanaha! Ali naj bomo potemtakem za bodočnost optimisti? In prepričani bodimo, da se na stvari veliko ne bo spremenilo, če ne bodo učbenikov sestavljali naši strokovnjaki. Da kratko pregledamo še novejšo k n j i -ž e v n o.s t. Za XIX. vek omenja Audjelič zelo kratko jugoslovanski jsokret. ki ga meša z narodno prebujenostjo in Bleivveisom. Pri Kopitarju omenja le njegov vpliv na Vuka, ne pa njegove slovnice ali vpliva na Prešerna, niti abecednega boja. Prešerna podaja zelo megleno. Govori mimogrede o prijateljstvu s Čopom, s katerim sta — po njem — ustanovila Cbelico(?). V čem pa je to prijateljstvo, ne zvemo. Ne pozna Prešernove tragike. Zvemo sicer o imenu Julije in o tehniki sonetnega venca, nič pa 0 globini Prešernove erotike, ki mu ie »fina melanholija«, čeprav je preveden v celoti na srbsko (T. Djukič). Ne omenja gazel, ne balad, ne sonetov nesreče. Avtor tudi nič ne ve ali noče vedeti o borbi Prešerna z Vrazom. Pri Levstiku poudarja, kako je bil znan z Vukom. se naslanjal na narodno pesem srbsko in širil jezikovne ideie Vukove. Podčrta njegov literarni pomeu. še od daleč pa si ;z te karakteristike ne moremo predstavljati, da je bil Levstik naše srce in osrednja slovenska osebnost druge polovice XIX. stol. Pač pa ta epiteton pripiše Stritarju, ki mu pravi, da je bil duhovni voditelj naroda. Med deli njegovimi pa dosledno navaja dve vrsti sonetov: Bečke sonete in še Da na j s ke sonete (?). Pri Jenku smatra Obraze za - balade (?)! Jurčiča oriše kot predhodnika realistične novele, Kersnika pa kot »tvorca klasičnega slovenskega romana« (z romanom (?) Očetov greh). »Slovenci jx> mnenju sodobne kritike niso imeli niti prej niti pozneje boljšega romanopisca.« Andielič prikaže še Gregorčiča, ki je »dvakrat poskušal, da se reši duhovniškega poklica in študira klasične jezike, pa se mu ni posrečilo.« Aškerca opisuje kot epika ter mu da precej dobro oznako. Od modernih omenja samo še Cankarja (brez Podob iz sanj) in Zupančiča, kjer se ne ozira ne na Jeralo. ne na Veroniko Deseniško, ne na prevode, samo na zbirke, med katerimi Mlada ix>ta prestavi z »Mladi vesnici«. »Pisanice« pa s »Pisanije« ter citira kot zgled, da Župančič zna biti pristen: »Po mizi sla plesala... polko francaise. ..« Niso mu zbirke iasno pred očmi in jih meša vidno med seboi. Po njem je Zupančič velik socialni pesnik, »njega boli moderno suženjstvo milijonov delavcev, ki jih žro mašine, glad, bolezni in neznanje. Spoznava, da napredek osvobaja človeka od težkega dela ali istočasno tudi, da ie napredek tehnični vir nesreče in bo to ostal, dokler bo služil kapitalu. V teh pesmih je vrhunec njegovega .prokleto realnega gledanja na svet'...« Tako je prikazana vsa slovenska književnost v srbskohrvatskem učbeniku: od 404 strani odpade nanjo ca. 25 strani ali ena šestnajstina! V njej nismo zvedeli ničesar o protireformaciji. o janzenistih, o borbi za naše časopise, o Cbelici. o abecednem boju. o Janežiču in Glasniku, o Vajev-cih, o Tavčarju, Trdini. Eriavcu. Deteli. Mencingerju, o Valjavcu itd. itd. Kaj šele o pokretih. ki so tako važni za ves slovenski narodni razvoj, na primer o borbi Staroslovencev z Mladoslovenci, o ilirizmu in njemu nasprotni slovenski struji. o 1. 186S in 1897! Ne mečemo te krivde na Andjeliča, ki se je držal predpisanega šolskega programa, krivi so tisti, ki gledajo na književno zgodovino kot na album jjoljudnih umetnikov, ki se lahko prevzamejo od vsepovsod in pomešajo jx> mili vo. lji Zgodovina književnosti, vsaj slovenske, pa je zvezana tesno z vso slovensko narodno zgodovino, je bolj kulturna kot estetska in ne moremo si je misliti odrezane od vsega našega narodnega dogajanja. Saj je stal pri nas vsak pisatelj sredi kulturne borbe in je s svojo osebnostjo vjjlival na najrazlič- 1 nejših poljih. Slovenska literarna zgodovina podajaj zvezano zgodovino slovenske rasti v to, kar I imamo zdaj. Le to je njen pravi namen! In to od vseh početkov pa na pravih temeljih, ki ne bodo ad hoc skonstruirani, kot smo ugotovili za temelj teli jx>d enotnim vidikom sestavljenih učbenikov. Mi moramo v naših knjigah videti rasi naše psihe, ki je drugačna po nujnosti prirode kol kakšna druga. Zahtevati moramo, da bodo že radi točnosti Avtocesta Liubliana-Sušak Zborovanje notranjshih županov in občtnshih odbornikov Prednosti notranjske trase - Sprejem pri g. banu Ljubljana, 1. marca. Danes dopoldne od 8 do 11 so v hotelu Miklič zborovali župani in občinski odborniki Notranjske. Tudi trije odlični zastopniki čabarskega okraja so se udeležili zborovanja. Župnik g. Jernej Hafner i/. Starega trga je izčrpno poročal o cestni /.vezi Ljubljana-Su-šak in posebno poudarjal prednosti notranjske trase in predpogoje organizirane akcije za ustvaritev te trase. Poročilu g. župnika Hafnerja je .sledila debata, v kateri sta zlasti gg. župan dr. Koritnik in inž. Turk iz Čabra navajala tehtne dokaze za prednost te trase in poudarila solidarnost gorskega kotarja z Notranjo!. Ob pol dvanajstih je celo zastopstvo sprejel ban g. dr. Puc in vse prijetno jznenadll s svojo poučenostjo o zadevi in z izjavo, da jo sam že davno istega mnenja in istih želja kakor Notranjci glede ceste Ljubljana-Su-šak. G. ban je dalje izjavil, da bo rad to akcijo podpiral in da želi, naj se notranjsko ljudstvo te r vse časopisje zu to zadevo kot življenjski interes Notranjske in gorskega kotarja zanima in jo podpre. Pri popoldanskem nadaljevanju zborovanja ,ie bil izvoljen izvršilni odbor, v kale-reni so gg.: K. Kovač, župnik Hafner (Stari trg), banovinski svetnik Kem/gar (Žerovni-ca), dr. Pušenjak (Cerknica), dr. Koritnik, inž Turk (Čabar), žunan Kri? K. (Prczid) in en zastopnik občine (ierovo. Primerno vlogo je deputacija izročila tudi ravnatelju ljubljanskega ravnateljstva državnih de/nie g. Cugmusu. Želeti je, da se o notranjski trasi avtomobilske cente Ljubljana Su«nk oglase s mvo-joga stališča tudi gg. strokovnjaki za tujski promet, šport, turistiko. avtomobilizem, na-] rodno gospodarstvo itd. Za vsa ta področja bi pomenila ta cesta veliko obogatitev in na-I predek. Strašna nesreča na postaji v Ptuiu Ptuj, t. marca. Duncs popoldne se je ob |>"! r> pripetila na kolodvoru v Ptuju strahovita nesreča, ki je razburila vse mesto. Točno ob pol ">. ko |e privozil tovorni vlak iz čnkovca na ptujsko postajo, je kot običajno skočil Avgust Zore z vagona, predno se jc vlak popolnoma ustavil. Pri ________ pu sc mu jc zapletla suknja za kljuko na vratih ter je obvisel v zraku Nekaj 'rt.nut-kov se je obupno trudil, da b> se oprostil, pri tem pa je padel med vagone ua tračnico ter se pre skoku j>rišel pod kolesje. Strojevodju je sicer vlak ustavil že po nekaj metrih, toda medtem se je žt zgodila strašna nesreča. Zoren so kolesa vlaka odrezala in zdrobila glavo, odro/nln roke ln razpolovila ostalo telo. Iz|>cxl vagona so potem pobrali razkomadane kose njegovega trupla ter položili v krsto. Nn kraj nesreče je prišla komisija, ki je ugotovila, da jc nesrečo povzročil zgolj slučaj, Zuviruči običajno skačejo /. vagona, še preden se vlak popolnoma ustavi. Avgust Zore, ki je doma s Pragerskcga, zapušča žeuo in dva mula otroka. Blagoslov društvenega doma v St. J ur m ob Taboru V Šentjurju ob Taboru - Savinjaki dolini so imeli lepo slovesnost posvetitve društvenega doma in odra. Vršila se je .slovesnost dopoldne in popoldne. Dopoldne je bila v cerkvi slovesna služba božja Govornik iz Maribora dr. Jeraj je pridigai o apostolatu kot. prosvete, ki temelji i>a veličastnih, stoletnih izročilih Cirilovih. Metodovih in Slomškovih. Po službi božji je ob asistenci doma- Ena največjih tovarn moh>cik!m>, motornih biciklov in biciklno išče agilnega zastopnika za del Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Zastopnik mora razpolagati s primerno garancijo, odnosno kapitalom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod št. 2168. in znanstvene vrednosti učbenikov, za naše razmere pisali knjige ljudje slovenskega jezika in kulturnega kroga in da se da slovenski nacionalni vedi tista možnost razvoja kot katerikoli drugi. Naj se ohra. nijo v dravski banovini našim razmeram ustrezajoči učbeniki že iz pedagoških ozirov: dijak najprej poznaj dobro svoje d o m o z n a n s t v o , kamor spada tudi kulturno poznanje svojega najnepo-red nejšega krvnega rodu, šele potem naj gre v širokost. Enotni učbeniki, pisani o naših zadevah diletanski in okrnjeno, izruvano iz naše zemlje, bedo ustvarjali brezdomce in vetrenjake. ki ne bodo poznali niii svojega niti sosednega slovstva. To nevarnost vidimo. in da je opravičena, to sem dokazal iz ene take knjige. Drugič se morda ozremo na kako drugo. Naj se rodi spoznanje: slovenske narodne vede naj se tiče po Slovencih! Profesor. čega župnika Jožefa Pečnaka blagoslovil novi društveni oder in društveni dom ob navzočnosti ljudstva in mladine. Dom je ves prenovljen. Posebno lep je novi prostorni in zelo velik društveni oder, ki je opremljen s krasnimi kulisninii spremembami in z vsemi modernimi tehničnimi pridobitvami. Posebno vzorna je električna naprava za sve tlobne efekte na odru. Popoldne je bila na novem društvenem odru prva društvena prireditev, Udeležila se je velikanska množica ljudi iz domače župnije in tudi sosednjih župnij Vransko. Go-ntilsko in Polzela. Dvorana .ie bila nabito polna, tako da so stali ljudje še zunaj doma-Prireditev se je vršila po programu, ki je bil za to priliko lepo zamišljen. Najprvo je nastopil domači pevski zbor pod vodstvom organista Ulaga, ki je lepo odpel poleg dveh narodnih pesmi pesem Povsod Iloga. Nato .ie govoril dr. Jeraj slavnostni govor. V njem jc najprvo poudaril zasluge, ki jih imajo za graditev društvenega doma in odra domači župnik J. Pečnah, posojilnica v Šentjurju, družabni klub in vrli Šentjurčani, ki so prispevali zn dom. Potem je razvil tri glavne vzore, ki naj jim služi kut. prosveta: katoli čanstvo, slovenstvo in ciril-metodi.jsko slo-vanstvo. Po govoru so vrli šentjurski fantje in dekleta predstavljati prvič na novem odru igro Mlinarjev Janez. Vrli igralci so izvrstno podali vloge in vsem gledalcem krasno piv i ločil i boje teharskih plemičev za kmečke, pravice proti celjskemu grofu Ulrihn ter želi obilno priznavanja pri vseli udeležencih. Pokazali .-.o, da je izobraževalno delo Šcnt.int čanov na zelo visoki stopnji. Zato zaslužijo vsi priznanje za svoje delo, prav posebno pa župnik Pečnah. ki je vrhovni voditelj vsega tega lepega verskega in izobraževalnega dela v svoji župniji. Prof. Silvo Breskvar: Letni časi Cenjenega bralca ne natnergvamo utrujati i opisovanjem letnih časov, saj jih vsak dobro pozna in menda ga ni med nami, ki bi jih ne opisal z lastnim ali izposojenim peresom ob priliki — šolskih nalog. Tu nas 'zanima astronomska plat njihove redne menjave. Letnim časom pri nas daje poudarek sila življenjskega udejstvovan jo rastlin in živali. Pozimi je na najnižji stopnji, spomladi sc prebuja, poleti doseže svoj višek, jeseni pa zamira. To utripanje narave v njenem najbolj skrivnostnem delovanju zavisi od množine toplote in svetlobe, ki ju dobiva iz neizčrpnega vira obeli dobrot — mogočnega Soncu. Mera prejete toplote in svetlobe se ravna zopet j>o višini te zvezde nad obzorjem in po dolžini časa, ki ga prebije nad njim. Čim više stoji Sonce opoldne, tem daljšo pol napravi na nebu, tem delj ogrevu in obseva pokrajino pod seboj. Ker pa se povzpne ob raznih dobah različno visoko, sc mora med letam spremeniti ol.rnz narave. Astronomsko delimo letne čase — ne glede na način, kako se udejstvujejo tu in tam na Zemlji — po legi Sonca napram nebesnemu ravniku ali ekvatorju. 21. marca prekorači Sonce ravnik. V tem trenotku se pričenja pomlad ter traja do kresa (22. juniju), ko doseže Sonce največjo severno razdaljo od ravnika. Od tega dne pa do zopetnega prekoračenja ravnika (23. septembra) vlada poletje. Od 23. septembra do 22. decembra, ko Sonce dospe v najjužnejšo točko otl ravnika, jc jesen, ostuli čas pn napolnjuje zima. Vzrok spreminjanju sončne višine nad obzorjem — in s leni tudi letnim časom — tiči v nagnjenosti zemeljske osi napram ravnini gibanja okoli Sonca. Nuklonski kot meri dobrih 66° ter se prav neznatno spreminja. Z drugimi besedami, vrtilna os Zemlje ima vedno isto smer v prostoru. Zn leva nam postane jasnejša, če v mislih spreminjamo lego zemeljske osi ter si ogledamo posledice, ki izvirajo m naše kraje i/ no- ve lege. Postavimo os pravokotno na zemeljski tir! Vsi kraji ua Zemlji od severnega do južnega tečaja, tedaj tudi naši. imajo skozi vse leto enako dolg dan. Njegova stalna dolžina meri 12 ur, enako tudi noč. Za isti kraj vzhaja Sonce vedno ob 6 zjutraj, pa tudi zahaja vedno v isti smeri točno ob 18. uri. Njegova opoldanska višina se nikoli ne spremeni. S trudno enoličnostjo si sledijo dnevi i/, večnosti v večnost. Za vse kraje se giblje Sonce v nebesnem ravniku, ki je povsod — brc/, ozira na nagnjenost zemeljske osi — za polovico nad obzorjem, druga polovica pa pod njim. Le na leča j i h se krije z obzorjem. Jasno je, da nikjer na Zemlji ni sprememb letnih časov, ker vlada vedno in povsod samo eden. Če os nekoliko nagnemo, se Sonce ne giblje več v ravniku, temveč v drugem nebesnem krogu, ki sekti ravnik v dveh točkah. Čim bolj nagibamo os, tem bolj postajajo prilike na Zemlji podobne .sedanjim, ko prekoračimo mero resničnega naklona, >e poveča razlika med največjo in najmanjšo višino Sonca nad obzorjem. Poleti doseže Sonce vedno večjo višino. Dnevi so zelo dolgi in vročina je neznosna, saj se zemlja radi kratkih noči ne more ohladiti. Obratno jc pozimi. Sonce se komaj pokaže iznad obzorja. Neizprosen mraz vlada tedaj pri nas. kajti kratkemu dnevu sledi čez mero dolga noč. Če os še bolj nagnemo, se Sonce sploh ne pokaže. Tedaj imamo nekako »tečajno noč«, ki traja večje ali manjše število dni. kakršna je pač nagnjenost osi. Poleti nas pa Sonce poplača s tem, da enako dolgo dobo ne zaide. Takrat imamo »tečajni dan«. Letni časi — posebno zima in poletje — so tlo skrajnosti poudarjeni. Največje razlike so pač takrat, ko leži os v ravnini tira. V tem primeru stoji Sonce zn vsak kraj na Zemlji dvakrat v nadgla-višču. Pri veliki nagnjenosti zemeljske osi (pod 43"; kajti čim večja je nagnjenost, tem manjši je kot) bi bila ra/lika med poletjem iu zimo. kakor smo videli, silno velika. Poleti bi vladala soparna tropska vročina, pozimi pa tečajni mraz. Vse stoječe in tekoče vode l>i zmrznile. Zemljo bi obdajal leden oklep, preko katerega bi divjali strašni sneženi viharji. Nobenega dvoma ni. da bi življenje pod takimi pogoji te/ko vzdržalo v boju za obstanek. I/, vsega tega posnamemo, da /a ob,stoj življenja na kaki premičnici ne zadostuje samo prisotnost pravega ozračja, tekoča voda. primerila oddaljenost premičnice od Sonca in podobno. temveč tudi menjava letnih časov brez prevelikih razlik. Oglejmo si. kakšne so v tem ozira razmere na drugih promičnionh našega osončja! Merkur obrača Soncu vedno islo lice. Velik tlel njegovega površja ima večno dan oz. noč. Le ozek pas na ločnici svetlobe in teme je deležen spremembe dneva in noči, ki pa je za naše pojme prepočasna. Kajti dan traja 44 naših dni, enako tudi noč. O letnih časih v navadnem pomenu besede ni sledi. Za našo najbližjo ■sosedu v vesoljstvu. Venero, niti ne vemo, kako se v rti. zato nam je tudi lega njene osi nežnima. Drugače je z Martoin. Nuklonski kot njegove osi napram ravnini gibanja okoli Son-I ea meri 65°. za malenkost manj kakor pri Zemlji. Letni časi se menjajo na njem podobno kakor pri nas. Le radi daljše obhodne dobe premičnice traja jo tlel j časa. Jupitrova os sto ji pravokotno nn ravnini tira. zato nima letnih časov. S Saturninom je zopet tako kakor z Zemljo. Njegova os jc nagnjena /a 63°. Uranova os leži skoraj v ravnini tira. Razmere na njem so tedaj take, kot smo jih prej popisali: pa veliko resnejše, saj traja leto na Uranu kar 85 zemeljskih let! Na njegovih tečajih traja noč 42 let in enako dolgo tudi dan. Prilike na Neptunu so najbržc podobne zemeljskim; njegovo »leto« pu meri 165 let! Nebo v marcu. Zimska ozvezdju prehajajo na večerno stran. Nad zahodom so Gostosevci, njim sledi rdeči Aldebaran v Biku. Levo ml njega se razprostira Orion. najlepše iu najznačilnejše ozvezdje zimskega neba. Nekoliko niže stoji Sirij, prva med stalnicami. Nad njim sveti Prokijon v Malem psu. Visoko gori pa žarita nebeška dvojčka Kastor in Poluks. Vzhodna plat ju/nega neba ne premore take pestrosti j in tako sijajnih zvezd kakor zahodna. Zato po v znanstvenem o/.iru ui manj važna. Saj vse- buje velikansko število golemu očesu nevidnih meglenie, ki prav sedaj v največji meri zanimajo zvezdoslovec. Od večjih ozvezdij na tem delu neba omenimo Velikega Leva s Kra-Ijičemi. Devico in Vodilo kačo. Glavna zvezda v Devici je Klu.s. Illizti nje stoji v tem času rdeči Mars. Vlcd Levom in Devico na eni tei Rimsko cesto na drugi strani, se vleče dolgo večinoma z neznatnimi zvezdami posuto ozvezd je Vodne kače. Na vzhodnem delu severnega neba je / i v/.el Vidiki voz že precej visoko lego. / oje-kaže proti vzhodu, kjer zagledamo Vrkturja. glavno zvezdo v Volarju. .Nasproti Velikemu vozu se koplje Kasiopcja v srebrnem sijaju Rimske ceste, kjer slednja izginja pod obzorje, zapazi oko pri čistem ozračju belega Deneha. najsvetlejšo zvezdo v Labodu. Nad Kusiopcj« plava Per/.ej, ki vsebuje znamenitega Algola ki v rednih presledkih spreminja svoj sijaj. V i soko nad glavo kraljuje še vedno Voznik belo Kozo. Dne 21. t. m. prestopi Sonce kmalu po pol dnevu nebesni polutnik. Tedaj je |>omladansl;> enakonočje ali ekvinokcij in začetek astronom ske pomladi. Sredi meseca doseže Merkur največji navi dežni jutranji razstoj od Sonca. Kadi nizke leg« na obzorju ga pri nas ne vidimo, čeprav v/hai skoraj celo uro pred Soncem. Venera nam sveti kot Večcrnicn. Takoj. k< nastopi mrak, jo zapazimo v zarji zahajajoče;:.! Sonca. Rdeči Mars v Devici sc z nočjo pokaže i nad obzorja. — Jupiter vzhaja po polnoči v ozvezdju Tehtnice. — Saturna presije sijaj z<> re. zato ga ne vidimo. — Luna se sestane 7. t. m z Vcčernico, 22. z Murtom in 24 z Jupitrom. V tem mesecu imamo najlepšo priliko opa /ovati meglen sij na zahodu, kmalu |m> zatonu Sonca. Ia sij je zodiakalna svetloba: zupuzime, jo le ledaj, če smo proč od umetne svetlobe, popolnoma v temi. Njen izvor še ni docela pojasnjen. Najbržc je odsev sončne svetlobe na neznatnih delcih snovi, ki ogrinjajo Sonce km veliknusl i oblak vzdolž n jegove nebesne poti. Ljubljanske vesli: Veličastno slovo od Frana Bonača Ljubljana, i. marca. Dež je lil nu gosto, kar pa ni motilo ogromne množice prebivalstva, ki sc je danes ob 4 iKipoldne udeležila zadnjega slovesa od pokojnega katelieta in bivšega kurata Frana Bonača. Pred mrtvašnico Leonišča se je pred pogrebom zbrala množica, ki jo napolnila ves širni prostor Stare poti, drugi del množice pa se je razvrstil v gost špalir ob Zaloški in Jegličcvi eesti. Med moškimi so prevladovali zlasti nekdanji bojevniki, ki so prinesli s seboj okoli 30 vencev. Zastopane so bile vse ljubljanske, okoliške in tudi bolj oddaljene bojevniške skupine. Krasen bel venec je podarila osrednja uprava .-Boja . prav lep venec pa luili bojevniška skupina v Mostah. Pred mrtvašnico jo bilo nameščena častna vojaška četa z vojaško godbo. Cerkvene obrede so opravili stolni kanonik dr. Klinar ter bivša kurata gg. Kogoj in ravnatelj Jagodic. Združeni ljubljanski pevci, med katerimi je bilo mnogo bojevnikov, so pod vodstvom g. Zorka Prelovcn zapeli žalostinko Oj Doberdob-. najbolj priljubljeno pokojnikovo pesem, ki si jo je tudi sam želel, da mu jo zapojo nad krsto. Krsto so nato dvignili na topovsko lafeto, ki jo jo vleklo 7 konj. Razvil se .ie veličasten sprevod, v katerem je pred krsto korakal močen častniški zbor, velika vojaška častna četa in pa vojaška godba, ki jo ves čas igrala turobne žalostinke. Pred krsto so korakala tudi zastopstva številnih bojevniških skupin pod vodstvom podpredsednika. »Boja g. Staneta Vidmarja- Zelo številni bojevniki so šli v 40 urna pobožnost v stolnici se začne jutri, 3. marca, ob (i zjutraj. V nedeljo, ponedeljek in torek bo sv. Itešnje Telo cel dan izpostavljeno, ud ponedeljka na torek ludi ponoči. Vse tri dni je skupna molitvena ura od 3—4, v ponedeljek zvečer tudi od 8—0. Dekleta imajo vse iri dni posebno molitveno uro od 1—2 popoldne. V noči od ponedeljka na torek molijo možje in mladeniči — nočni častivci sv. Rešnjega Telesa. V ponedeljek in torek je ob 6 in 10 sv. masa z or-gljanjem in petjem. Vse tri dni bo popoldne oh -1 pridiga, nato slovesne litanije. v torek za sklep Zahvalna pesem. V nedeljo je pri litanijah običajno darovanje. — Kdor v teh treh dneh enkrat prejme sv. zakramente in pred Najsvetejšim po-božno moli v papežev namen, dobi popolni odpustek. — Vsi verniki se najvljudneje vabijo, da se štirideselurne pobožnosti pridno udeležujejo. Pridite, molimo evharističnega Kralja! Letos naj bo ludi ta pobožnost posvečena pripravi naših duš na evharistični kongres! Udeležite se polnošlevilno oobj^OD^LNJE PRIREDITVE ki bo danes ob 8 zvečer v veliki dvorani „Uniona" v korist brezposelnim Občni zbor avtomobilistov Ljubljana, 1. marca. Snoči je imel v svojih prostorih v Kazini občni zbor Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana. Udeležba je bila prav lepa. Zbor je otvoril predsednik g. Avgust Praprotnik, ki je v svojem poročilu poudaril, da je odbor posvetil ves svoj trud vprašanju avtomobilizma, zlasti pa znižanju neznosnih bremen. ki ovirajo razvoj avtomobilizma jn turizma. Avtomobilski Klub pa je pri bivšem finančnem ministru Gjorgjeviču naletel na gluha ušesa, ker ni bil za nobeno predlagano reformo, medtem ko sla sedanji minister dr. Stojadinovič in njegov pomočnik dr. Letica dostopna za olajšave, ker sta oba člana kluba. Doseženo je bilo zaenkrat le lo, da se plačajo davščine samo za prvi kvartal, medtem, ko se bo po 1. aprilu vprašanje na novo uredilo. Govornik je dalje popisoval slabo stanje cest ter naglašal, da naj bi se vsa davčna bremena na avtomobile zbirala v cestni fond. Iz enomilijardnega zneska za javna dela bo v Sloveniji zgrajeno za 150 milijonov dinarjev, in sicer bodo popravljene Kulturni obzornik Nehaj novih ljudskih iger 3. Jože Abrnin: Ziatorog. I r igla vek a pravljica o Zlatorogu. ki jo je zapisal Dežnimi, je bil« že večkrat predmet dramnlskc pesnitve, tako \ naši kol v luji književnosti. Najbolj znana je pač Hauniliacliova pesnitev, ki jo je lepo poslovenil Fu-ntek. bolj vsekakor kot Aškerčeva ali Gabrijele Preissove i/. I. 1012, ki je edina iz vseh teh posegla globlje: Zlatorog je stražnik zaklada v slovenski duši, vila Lia gii brani pred poginom ter se sa-mn daruje zanj. Toda lovec Ivo ne konča nesrečno. ka jti Preissovu je prepričana, dn kogar vile ljubijo, ta mora biti srečen«, škoda, da Prci.ssove dramatizacije, ki je mišljena kot tekst k operi, šc nimamo prevedene. Kdo je bolj opravičen. -Na jok ne damo nič, tukaj je sodnija!« je končal predsednik zasliševanje, nakar se je osumljenka onesvestila ter je traialo pre. cej časa, da si j« zopet opomogla. Odpeljali so jo na hodnik ter zasliševali medtem njenega moža, ki je prav gladko odgovarjal. Oba sta neprestano zatrjevala nedolžnost, obremenjujeta ju pa predvsem vstopnici za kino, s katerima sla holela dokazati svoj alibi v času vloma, potem priče, ki so videle Ivana Miko v Melju "v času, ko on trdi, da je bil v kinu. Ob 17 je sodni zbor izrekel sodbo. Ivan Miko je bil obsojen na tri leta robije, na pet let izgube častnih pravic in povrnitev 35.000 Din. Marija Milra, njegova žena, pa se oprošča zaradi pomanjkanja dokazov. Pri razglasitvi sodbe, kateri je prisostvovala nabito polna dvorana radovednežev, je prišlo ponovno do silno dramatičnih prizorov, /e med obrazložitvijo sodbe sta oba obtoženca krčevito protestirala in vpadala predsedniku v besedo. Ob zaključku pa je Marija Miko dejansko navalila na priče, dn so jo z veliko težavo odstranili iz dvorane. Ivan Miko sodbe ni sprejel ter je prijavil priziv in revizijo. Koledar Sobota, 2. marca: Simplicij, papež; Neža (Janja). Novi grobovi -j- V Trebnjem na Vinlgorci na Dolenjskem ie umrl, zadet od možganske kapi, v 81. letu starosti, šolski upravitelj v pokoju in posestnik jjosp. losip Topolovšek. Svečan pogreb ie pokazal, kako jc bil rajnki splošno priljubljen pri vseh ljudeh. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne vesti Diplomirani so bili 26, februarja na ljubljanskem vseučilišču si deči slušateli juridične fakultete: S c h a u p Sergej iz Maribora, U r b a -nija Slavko iz Kranjske gore in Zore Alojzij iz Zagorja. Čestitamo! Ostale vesli Pogreb T B0SP- Josipa Kožuha, posestnika v Kosezah, našega dolgoletnega naročnika, bo danes v soboto že ob pol treh, ne ob 3, kakor je bilo javljeno v včerajšnji osmrtnici. Važno opozorilo udeležencem kongresa geometrov iu geodetov in geodetske razstave t Zagrebu. Glasom dobljenega sporočila glavne uprave iiašegn društva obveščamo vse, ki se žele udeležiti kongresa in geodetske razstave v Zagrebu, da je glavna uprava brzojavno preklicala veljavnost legitimacij za znižano voznino, ki jih je izdalo Združenje geometrov in geodetov. Odobreni popusti pa ostanejo v veljavi s tem, da vsak udeleženec kupi na odbodni postaji službeni obrazec za znižano voznino, ki velja 5 Din in sicer: državni uradniki z modro legitimacijo kupijo obrazec št. K 14 (75% popust), vsi ostali pn obrazec št. K 13 (za 50% po-pusit). Združenje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. — Ponesrečil se je iu si zlomil nogo g. duhovni svetnik Jakob Ogrizek iz Peč. Zdravi se v Leo-nišču v sobi, katero je pred kratkim zapustil gosp. duh. svetnik Sitar iz Predvora. Družbo mu dela g. duh. svetnik Rihtaršič iz Bukovščice, kateremu tudi noga nekaj nagaja. G. Bonač je pa kar zapustil te svetnike in je šel rajši med svetnike. — Dva ponesrečenca. V Bohinjski Beli je popravljal 59 ietni delavec Janez Marolt domačo streho in pri tem padel s strehe. Zlomil si je levo nogo. — V Britofu pri Kranju je brizgnilo apno v oko 9 letnemu posestnikovemu sinu Cirilu Žibcrtu. Proti vsem vrstam bolezni nvgreni, neuruleiji. r. umi, nor-roztini in men truiilhim težko-enm deluje hitro Deček je v nevarnosti za oko. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Dr. Jeruj: Cerkvena zgodovina. V samozaložbi pisatelju dr. Joraju jo izšla zanimiva knjiga: v črk vena zgodovina. Pisatelj je to ki.'i«o -.jiisul <, |>OM'l)iiim o/ironi nu Slovane, posebej še mi Šimence in Hrvate. Obseg knjige jo "MKi strani \ \elikoni formatu. /;i prvo kupce Knjigo (do števila 200) jo cona določena poti lastno nabavno cono Din >(> /ti broširan in Din /n vezan izvod. Pravu knjigotrška ionu bo znatno višja. Strokovno oceno o knjigi bomo še objavili. Knjigo razpošilja komisij: ka zalogu Tiskarne sv. Cirila \ Mnriboru. — Prosvetna društva, ki šc niso uprizorila znane ljudske igre »Carski sel«, naj pišejo po njo na naslov: Ivan Redenšck, Domžale. — Igro priporočamo! — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno lzpraznjenje črev brez napora Številna strokovna poročila potrjuiejo. da so z učinkom »Franz-Josef«- -vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin. revmatizem. kamena ali sladkorna bolezen. ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI lVafe zobe boste obmromli z ERASMIK MILOM IN PASIO ZA ZOBE Z/i ugodni) britje uporablja/h ERASMIK MILO ZA BRITJE ALG OCR A TIN t Proizvaja K. I-ANCOSME, t AltlS. Dobiva se v vseh lekarnah. Oel. reir. u. si. 257-1 ml U XII. lim Vsi govorniki odvetniki, profesorji, učitelji duhovniki in pbvei nujno potrebujejo Mr. Bahovčevc bonbone Izdelani so iz smrekuvega ekstraUta in mentola. Radi tega vzdržUjOjo svežost giasu, ubložujejo kašelj in hripavost. Nadalje des>nfic ra-o usta in grlo. preganjajo žejo, razburijo glavo So pa tudi prij-ten pripomoček uri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3-— in 5-— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. Bahovec Ljubljana. Kongresni trg 12. — Pri revmatiznin v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschusa) se uporablja naravna »Franz Joselova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Zakon o nepravdnem postopku (nepravdni postopnik) z uvodnim zakonom in zakonom o zasilnih poteh jo izšel kot XLII. zvezek zbirko . zakoni in uredbe«, ki jo izdaja tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani. Knjižico, ki obsega 188 + XVI strani in stane mehko vezana Din 24.—, v platno vezana pa Din 32.—, .ie priredil g. R. Sterle, upokojeni kasacijskl 'sodnik, ter ji dodal še primerjalno razpredelnico, ki navaja v primerjalni obliki paragrafe, odnosno člene prejšnjih zadevnih zakonov in določila novega nepravdnega postopnika, oz. uvodnega zakona- Razen tega izpopolnjuje knjižico š<> stvarno kazalo, ki omogoča hitrejšo orientacijo pri iskanju določb zn posamezne primere. Knjižico, ki so dobiva ali naroča v vseh knjigarnah, se bodo mogli s pridom posluževati ne ie pravniki, marveč tudi občinski organi, zlasti pa tudi gg. župniki, saj obravnava snovi, v katerih .ie treba podeželskemu ljudstvu mnogokrat nuditi pomoč /. nasvetom, kaj naj stori n. pr. v zapuščinskih, varušt.ve-nih ali skrbništvenih. posvojitvenih ali po-zakonitvenih primerih, nadalje glede postopka za proglasitev pogrešaucev za mrtve, glede razveljavitve izginulih listin, glede nege, vzgojo in vzdrževanja nedoletnih otrok, določitve rlolo in opreme, glede ureditve razmerja med solastniki, razdružitve skupne I imovine, ureditve, obnove ali poprave moj itd. Knjižico zaradi njene važnosti in Uporabnosti toplo priporočamo! — Nesreča kolesarja. V Stmlenčiculi prt 1 Medvodah jc padel s kolesu in si /lomil desno ! nogo 23 letni delavec Janko Funk. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. — Pri poapnenju arterij v možganih tn srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male mno/.iue »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez budega pritiska. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Knjige Gorifke Mohorjeve družbe /a leto 193. so sledeče: V službi trinoga, povest iz časov francoske revolucije spisal F. II. Achermann, poslovenil V. B. Cena nevezani knjigi 16 Din; Sv, Vin-cencij Pavelski apostol krščanske ljubezni spisal dr. Anton Zdc.;ar, duhovnik misijonske družbe nevezano 18 Din: Zimske urice, povestice in drugi pomembni prispevki 10 Din. Naroiajo se te knjige pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ostnlil knjig in koledarja oblasti letos niso dovolile in v resnici veselo veseloigro so igrali igralci prav dobro. Gostilničar g. Gajete je bil prime-roii po licu, govoru in igri. tudi hči Polonica (gdč. Kačičeva), ki jo odlikuje lep glas, nastopa v igri in petju dobro. Ione (Pečar) je predstavljal gorenjskega fanta prav krepko. Prav tako tudi Cila (Okički jevn). ki ji je pristala vloga pogutnne deklice kaj dobro. Smeh in zabavo pn sta v/bujala domači hlapec Jo/c (Vrančič) in Kon I /ak (Voglar). Oba sta pogodila svojo vlogo. V turistu, ki predstavlja zagrebškega /i da, vidimo mod zagrebškimi Hrvati« tip. ki že otl nekdaj pači in kvari lopi hrvatski jezik /. mnogimi nemškimi tujkami, ki jih vpleta v govorico. 1 --«i -i i - II. Evharistični kongres Jugoslavijo Din 50, clnr/inska zbirka vasi Voglje Din 121. župnija Kamna gorica Din 86.50, osnovna tleska in gospodinjska šola v Marijaniscu v Ljubljani Din 571, šolske sestre v Marija-nišču v Ljubljani Din 100, neimenovani iz Ljubljane 20 Din in Dekliška Mar. družba v Naklem Din 2(11). — Vsem bodi plačnik evha: ristični Kralj! — Prosimo one, ki bi jih pri objavi prispevkov morda nehote prezrli, da nas ua to opozorijo. Kako naj bo mladina za kongres oblece- fudi hlapec Tone večkrat rabi kako nemško tujko. Naj povem v loj zadevi svoje mnenje! Pri iiušem turistu smo čtili precej tujk. ki jih del igralcev ni razumel. Ker tak jezik spada k taki osebi kot bistveni sestavni del njegovega značaja, mu moramo to pustiti, ali samo deloma. Naj so uporabljajo nemško tujke le v toliki meri, kolikor jc lo zn oznnčilev osebo potrebno, in sicer nujno potrebno! Ostnlo naj so pove lepo slovensko! Ni treba, da nam pačijo govorico / nelepiini nemškimi besedami. Tako tudi uimljivoet igre ne bo trpela. In čc obsegu izvirno besedilo premnogo takili besedi, naj so. primerno spremeni v lep slovenski izraz. Saj ima igra glavni pomen in niitncn baš v tom. da nam podaja |>olt*g življenjskih borb. idej ter razvedrilu (udi lepo in čisto slovenščino! Ta pripomba pa velja tu
  • otok Din 500. druži tiska zbirka v Mošnjah Din 400- Kamnih Tajskopromelno dručtvo je imelo te dni svo) redni letni občni zbor, na katerem je predsednik gosp. Skala podal pred številnimi udeleženci izčrpno poročilo o delovanju društva, ki jc bilo zelo živahno. Založilo in izdalo je propagandne brošure o Kamniku, z reklamami in propagandnimi članki je skušalo povzdigniti zanimanje za letoviški Kamnik ne samo v naši državi, ampak tudi izven njenih mej. Avtobusni izleti, ki jih je prirejalo poleti za letoviške goste, so bili izredno dobro obiskani, saj se jih je udeležilo skupno 440 oseb. Društvo je imelo 17.611 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom gosp. Skalo, kateremu je občni zbor izrekel iskreno zahvalo za njegovo 5 letno požrtvovalno delovanje. Za dom dobite pristno primorsko črnino po 7 Din pri »Zlati kaplji« na Vrhpolju. Dev. /Uariia v Polju Priprava za evharistični kongres. Tudi pri nas delamo i>o navodilih Škofijskega pripravljalnega odbora za evharistični kongres. Darovi za kongres so po fari in med šolsko mladino zbrani. Pri shodih verskih družb se vršo priprave za kongres. Duhovni gospodje v svojih ccrkvenih govorih navdušujejo za kongres. Delavstvu je na zborovanju govoril 0 presv. Evharistiji g. kaplan Sladic. Delavstvo pošlje tudi 20 rediteljev. Družine molijo zvečer na podobicah natisnjeno molitvico za vspoh kongresa in tudi drugače, se veliko moli. Jutri pa bomo imeli slavnost blagoslovitve spominskega križa na evharistični kongres. Zjutraj tiri prvi sv. maši bo skupno sv. obhajilo mož in fantov. Popoldne ob 2 molitve preti Najsvetejšim in nato litanije pmsv. Srca Jezusovega. Po litanijah pa Iki na prostoru prod farno cerkvijo blagoslov spominskega križu, govor o presv. Lvhart-stiji, petje in darovanje. V ponedeljek, dne 4. marca ob 8 zvečer ho skioptično predavanje g. Vinka Zora o evharističnih kongresih. Šmarje pri Ljubljani V nedeljo jc tuk. Prosvetno društvo priredih. narodno igro Izpod Golice-. Velika je naša dvorana in malokdaj polna; ob tej priliki je bila pa popoldne in zvečer nabito polna. Igrali so lepo vsa čast pa zlasti režiserki, ki se že toliko let trudi v kat. narodno-prosvetnem smislu. V nedeljo (dne 3. marca) pa se nam obeta šaloigra Maks v škrip cih", katero priredi v tiaši dvorani Rdeči kri/. Pretekli teden je zopet nekdo prodajal ter vsiljeval. zlasti po škofeljski okolici, sv. pismo, ki ni |x)trjeno od naše cerkvene oblasti Uspeha seveda ni imel kljub vsej zgovornosti, zakaj pri nas ve že šolski olrok, da katoličani ne smejo ne kupovati in ne brati verskih knjig, če niso odobrene od škofijskega ordinariata, iu sicer z natančnim datumom in vpisno številko. V tem oziru faranoin vsa čast! Na dnevnem redu je razgovor, kakšen spomenik naj bi se postavil v spomin v vojni padlim žrtvam Eni so bili mnenja, naj bi se kupil nov , zvon, da bi bili padli vojaki deležni predvsem nio 1 litve, drugi so iki za ploščo. Merodajni činifelji so i odločili, naj se posfavi spomenik, ozir. plošča, ki : naj bo vzidana na zunanji steni kapele sv. Jožefa Nesreča slepega berača Te dni so je v Budini pri Ptuju zgodila pre-j (rešljiva nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško življenje. Po glavni cesti v Budini jo korakal 39-' letni berač Jožef Pire. doma iz Senovega pri Ra.i henburgu proti Ptuju Ker je popolnoma slep, ga je stalno spremljal velik volčji pes, ki je bi! privezan z vrvico za slepčevo roko. Za slepcem je v istem hipu privozil dvovprežni voz, last borlske graščine, in zavozil naravnost v koraka joto dvojico. Videč pretečo nevarnost, se je pes odtrgal in odskočil vstran tet se tako rešil, medtem ko so slepca konji podrli na tla in je prišel pod drveči voz. Dobil je nevarne poškodbe po celem telesu in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. Zve-Na° številmt"^tozadevna Vprašanja'7>o- sta žival pa se na noben način ni holela ločiti od . . - , 1 I . imcnni .iri'i Vrt Piol- 1« \T Mrki 11 1IPfl jasnjujemo: Sedanje izredne razmere ne do puščajo velikih izdatkov za obleko. Zato naj bi n riši a mladina na kongres v takih oblekah, ki ji bodo tudi po kongresu dobro služile. Deklice naj zato nosijo bojo obleko, kakor jo nosijo za prvo sv. obhajilo ali za sv. birmo. Dečki naj bi prišli v temnili dolgih hlačah, v beli srajci s položenim ovratnikom in z ovratnico sinje (nebesne, Mnri-janske) barvo. Suknjiče bi nosili v rokah. Pokrivalo niso potrebna iu je celo bolje, da jih pustijo doma, ker bi jih sicer v gneči izgubili. To jo načelo za oblačilo mladine. Kjer pa jo lo mogoče al' celo želijo kako drugače obleči otroke, naj svoje želje sporočijo Glav. prip. odboru, da bo mogel pravočasno oskrbeti za pravilno uvrstitev takih posebnih skupin v mladinski sprevod. Predavanja za doklola. Škofijska Katoliška akcija, odsek za dekleta, opozarja, da ima v zalogi šc nekaj osnutkov predavanj za dekleta. Vsi. ki se za la predavanja zanimajo, naj jih čimpreje naročijo, ker jih pozneje no bo 'več na razpolago. Cena vsem osnutkom jo Din III. Istočasno pa opozarjamo, dn bo v najkrajšem času izšel materljal za proslavo materinskega dne. ki jo v tesni zvezi z bližnjim 1 r 111 ,11111, ll ruzi IISIV.II /,IIL1!\U \ .uusiijoii .. ■ ......s,- v., eerkv. zbirka v Mošnjah 150 Din, Mohorja.ii ' Evhnr.sti6nim kongresom - Naročila na.slo- v Mošnjah 25. šolarji v Mošnjah 45, družin- vite na: gdc. Ela Bnrtol. Ljubljana. ryi>e\a skn zbirk n iz foibnlco pri šk. Loki Din 400.50, , (Dunajska) ccstn st. 4fi. mz progo, nasproti šolsko sestre v duh. semenišču v Ljubljani Strojnih tovarn. svojega gospodarja. Volčjak je tekel v bolnišnico za svojim gospodarjem in se ni hotel odslraniti; zaprli so ga v klet. kjer pa jo tako tulil in cvilil da so ga končno morali spustili k svojemu slepe mu gospodarju; vlegel se je k postelji iti ležal ne premično, dokler ga niso zopet odstranili. Zvesti spremljevalec čaka sedaj v kleli nn svojega gospo darja, dokler ta ne ozdravi, nakar bosln nadaljevala svojo pol v negotovost. ★ IJ UBLJ A NSKO GLEDA I .IščE DRAMA — Začetek ob 20 Sbbola, 'J. marca: Sluga dveh gospodov. Izven, Znižan« cene (lit i!1 Oin navzdol. Nedelja. marca ob lf>: Matiček sc leni. laven, /.m žane eene ml -JI t)ln navzdol. Ob 30: l'osekla. Baraka je zgorela. Nesrečna mati ima še štiri druge otroke, ki k sreči niso bili tedaj doma. I ^j^J^^^ip JB ... Letalske vaje v umetni megli. Na ameriškem vojaškem letališču March Field pri Los Angelesu jc bila velika parada vojaških letal, pri kateri jc bila ogromna množica ljudstva. Pred odletoin so letališče zavili v umetno meglo, tako da nihče ni videl, kako so potem letala odletela. Grob na dnu morja Ko se je lani ponesrečila blizu Provincetovvna (Masachusets) v globini 32 m ameriška podmornica »C 4«, je prihitel prvi na pomoč nemški parnik »Falcon«. Nadpolapljajoč kapitan Edvard Elzberg se je spustil na dno morja samo nekoliko minut po tem, ko je izginila podmornica v brezdno. Zdaj pripoveduje o svojih doživljajih. »Oborožen z nožem, kladivom in dolgim ko-nopcern sem kol kamen padel v globočino in porabil za vso pot samo pičlo minuto. Spustili so me tako dobro, da sem prišel naravnost na poveljnikov mo-stič podmornice. Ko sem stopil na krov, so zado-neli znotraj udarci. Mornarji, ki so ostali živi, so slišali ropot mojih ležkiti svinčenih podplatov in se oglašali. Potrkal sem s kladivom in dobil v odgovor šest ločenih počasnili udarcev. Razumel sem, da je bilo pokopano v jeklenem grabu 6 mož.« Elzberg je prišel-okoli podmornice do krme in z grozo ugotovil veliko odprtino. »C 4« je postava žrtev torpedovca, ki se je zaletel v njo. Potapljač je razumel, da so mornarji zapisani smrti. Neprodirne pregraje so varovale prednji delpod-mornice, toda zaloge kisika v aparatih so morale kmalu poiti... Elzberg je v razburjenju pozabil na previdnost, in se je to takoj maščevalo. Cev, ki ga je vezala s površino, je obtičala med ograjo na krovu in ga ovirala. Potapljač je hitel odstranjevati zapreko, a je nerodno stopil in zdrvel s krova naravnost na blatno morsko dno. Težka noša ga je tiščala k tlom. Obležal je kakor kamen, se ni mogel premakniti in je občutil, da se vedno globlje pogreza v blato. Lasje so se mu naježili pod šlemom. V sili se je nenadno spomnil posebne pipe, ki lahko nagnete zrak v obleko, kar potapljaču olajša dviganje. Obrnil je ročaj. Zrak iz posode, ki jo je nosil na hrbtu, je pričel uhajati v obleko. Kmalu je jo napihnil kakor milni mehur. Potapljač se je dvignil iz zahrbtnega blata in ušel grozni smrti. Ko so potegnili Elzberga na krov »Falcona«, je bil tako premražen, da so mu morali z močjo pripogi-bati lakti in kolena, da bi poživili krvotok. Podmornica »C 4« je ostala na dnu morja. Šestorica nesrečnikov v jeklenem grobu je po kratkem upanju žalostno umrla. Kip starega egiptovskega kralja Tut-Ank.Amona so 1. 1022 izkopali v Egiptu. Kip pa je bil poškodovan (slika na levi). Sedaj so ga popravili, da je tak, kakršen mislijo, da je v resnici bil (desno). »Tako rada vam strežem, gospod Koriti, ker niste tako vsiljivi kakor je marsikateri drugi.« Ali je Hauptmann nedolžen ? Iz Bostona poročajo, da so ameriške oblasti ugotovile, da še vedno krožijo v prometu Lind-berghovi bankovci, zaradi katerih je bil Hauptmann obsojen na smrt, češ, da je umoril Lindberghovega otroka in od Lindbergha prejel odkupnino. Odkar je bil Hauptmann aretiran, so našli še 90 drugih bankovcev. Ker je bil Hauptmann obsojen prav zaradi tega, ker je imel te bankovce, iz česar so sklepali, da je on tisti, ki jih je od Lindbergha prejel, je sedaj ta okolnost zelo važna za pritožbo, katero dela zagovornik. Je vsekakor še nekdo drugi, ki ima take bankovce, zato res ni gotovo, da bi bil Hauptmann kriv umora. Angleški parnik se ie potopil Mali angleški parnik »Blairgowrie« (3259 ton) se je v Atlantskem oceanu potopil nekako sredi med Irsko in Novo Fundlandsko. Parnik je klical na pomoč in je več ladij odplulo na kraj nesreče, toda o parniku ni bilo več sledu. Morje je metale valove ko gore visoke. A.: »Ali znate brati misli?« B.: »Ne!« A.: »Boga zahvalite, ker bi bili že davno tlo smrti užaljeni.« 14 Roman za mlade in stare EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. In tedaj so konji skočili s tira in se pognali proti Emilu. Vozovi so odskakovali kakor žoge. Emil pa ni tratil dragocenega časa. Zdirjal je dalje, kolikor so ga nesle noge. Cez travnik, mimo dolge vrste dreves, čez potok, velikanskemu nebotičniku naproti. Med begom se je nekajkrat ozrl. Vlak je z nezmanjšano brzino sopihal za njim. Drevesa so se kopičila in se slednjič raztreščila v drobne kose. Samo ogromen hrast je še ostal in na njegovi najvišji veji je čepela debela gospa Olnp-kova. Pozibavala se je v vetrn, jokala in zaman iskala svoj levi čevelj. Emil je drvel dalje. V nebotičniku, ki je imel dvesto nadstropij, so zijala velika črna vrata. Emil se je pognal vanje in planil na drugem koncu spet ven. Vlak je drvel za njim. Emil bi se bil najraje zleknil v kakšen kot in zaspal. Strašno je bil že utrujen in tresel se je po vsem telesu. A zaspati ne sme! Vlak je že zamolklo ropotal skozi nebotičnik. Emil je zagledal lestev, ki je bila prislonjena k Eidu in Je segala do strehe nebotičnika. K sreči je bil dober telovadec, Splezal je |>o njej kakor veverica. In medtem, ko je plezal, je štel nadstropja. Šele v petdesetem nadstropju se je tipal okreniti in pogledati navzdol. Drevesa so bila že čisto majhna, obrisov steklenega mlina pa sploh ni mogel več razločiti. Nenadoma se je zgrozil- vlak ip sopihal za njim navzgor! Emil je napel vse sile in plezal še j hitreje. Zaman. Vlak mu je bil tik za petami. Topotal in drdral jn po lestvi kakor po tirnicah. 100. nadstropje, 120. nadstropje, 140. nadstropje, 160. nadstropje, 180. nadstropje, 190. nadstropje, 200. nadstropje. Emil je obstal na strehi in ni vedel, kaj naj počne. Rezgetanje konj je postajalo čedalje glasnejše. Emil je stekel po strehi na drugi konec, izvlekel žepni robec in ga razprostrl. Ko so konji, sopeč in znoječ se, prilezli čez strešni rob in za njimi vlak, je Emil dvignil razprostrti robec visoko nad glavo in strmoglavil v praznino. Slišal je še, kako je vlak zavozil v dimnike in jih s preglušu-jočim truščem in hruščem podrl, potem pa nekaj trneutkov ni videl in slišal ničesar več. Telebnil je — bums! na prostoren travnik. Trudno in z zaprtimi očmi je obležal na tleh in si kar na lepem zaželel, da bi zaspal in sanjal nekaj lepega... A žilica strahu mu še vedno ni dala miru. Vznemirjen se je ozrl proti vrhu nebotičnika in videl, kako so konji nn strehi razpeli dežnike. Tndi stražnik Zumer je imel dežnik in z njim priganjal konje. Sedli so na zadnje noge, se s telesom nagnili nazaj in se nato sunkoma pognali v globočino. Vlak je zajadral navzdol naravnost proti travniku in postajal večji in večji. Eiriil je znova vzel podplate pod pazduho in zdirjal povprek čez travnik k steklenemu mlinu. Mlin je bil prozoren in Emil je zagledal v njem svojo mamo. ki je pravkar umivala mesarjevi ženi, gospe Trondeževi, lase. Hvala Bogu! se je oddahnil Emil in stekel skozi vrata na drugem koncu v mlin. »Mamica!« jo zaklicnl. Joj, povej, kaj naj storim?« »Kaj pa je, dečko moj?« je vprašala mama in umivala lase nemoteno dalje. »Poglej skozi okno!« Gospa Stolničarjeva je pogledala ven in videla, kako so prav v tem hipu konji pristali z vlakom na travniku in grozeče odpeketali proti mlinu. »Ali vidim prav?« je ostrmela mama in zmajala z glavo. »Stražnik 2niner sedi na kozlu vlaka!« »Že ves čas me tako-le zasledujejo!« je ji potožil Emil. " »Zakaj pa?« »Zato, ker sem zadnjič nadvojvodi Karlu s krivo čeljustjo pomazal z rdečo barvo nos in mu pod nosom naslikal črne brke.« »Kam pa naj bi mu jih naslikal drugam?« je vprašala gospa Trondeževa in zapuhala. »Nikamor, gospa Trondeževa. A to še ni najhujše. Zahteva tudi, naj mu povem, kdo je bil še z menoj. In tega mu pač ne morem razblebetati. To je častna zadeva.« »To pa kar drži,« je dejala mama. »Ampak kaj naj storimo?« »Poženite motor, ljuba gospa Stolničarjeva,« je svetovala gospa Trondeževa. F.milova mama je pritisnila vzvod pri mizi in mlinska krila so se začela vrteti in ker so bila steklena in ker je sijalo solnce, so se tako močno lesketala, da so jemala vid. Ko so konji z vozovi pri-peketali do mlina, so se splašili, se divje postavili na zadnje noge in niso hoteli dalje. Stražnik Zumer je klel, da je odmevalo skozi steklene slene. Konji pa se niso premaknili z mesta. (Dalje prihodnjič.) 12.000 DOLARJEV ZA REKLAMO V RADIU Za nastop, ki je trajal komaj pol ure, je dobi! znani ameriški igralec Eddie Cantor 12.000 dolarjev. Isto podjetje je ponudilo igralcu Georgeu Arlissu 20.000 dolarjev za 13 nastopov pred mikrofonom. Rekord v visokem honorarju pa ie odnesel Al Jolson. Za dve pesmi je prejel 14.000 dolarjev. Pa to še ni vse. V Nevv Yorku je neka tvrdka ponudila Al Jolsonu 12.000 dolarjev samo za to, če bi meč1 obema pesmicama izpregovoril en sam reklamni stavek za njene prodajne predmete. Al Jolson je ponudbo sprejel in po končanem nastopu v radiu odšel v banko, kjer je za svoj »trud« prejel obljubljeno nagrado. LOVSKA Nedeljski lovec: »Včeraj sem ustrelil srno.« Drugi lovec: »No, ti si jo pa res ustrelil, ti!« Nedeljski lovec: »Če ne verjameš, ti prinesem pokazat nje ne roge!« PODCENJUJE JO Mož: »Prav zdi se mi, da niti ne veš, kaj je igla.« Žena: »Ali misliš, da doma pri starših nismo imeli gramofona?« Gospodarstvo Preureditev telefonskih taks Službene novinec objuvljnjo pravilnik o no-franji telefonski službi obenem s telefonsko tarifo v svoji Številki z dne 27. februarja, toda pravilnik s tarifo stopi v veljavo šele 1. junija 1985. Ker ie pravilnik zelo važen za razvoj telefonskega prometa. ga v naslednjem prinašamo v izvlečku: Uvodno prinaša pravilnik splošne odredbe, ki odrejajo pristojnost za telefonsko službo, nadalje izključno pravico države graditi in eksploatirati telefon za javni promet. Pravilnik taksativno našteva, kje in kdaj smejo biti izjeme. Nadalje so navedene posebne pravice države, kakor se že nahajajo v zukonu o pošli, brzojavu in telefonu. V smislu zakona o pošti in brzojavu itd. država ne jamči za škode, ki bi nastale lahko prenosu telefonskih razgovorov. Telefonska tajnost V pravilniku govori čl. 5 o telefonski tajnosti ter je uslužbencem prepovedano nezakonitim potom zvedeti za vsebino telefonskih pogovorov in da pooblaščenim osebam sporočajo vsebino telefonskih razgovorov, kakor tudi od koga, kdaj in za koga je bilo telefonsko sporočilo sprejeto, odnosno dostavljeno in da li je kdo s kom in kdaj govoril na telefonu. Vstop v službene prostore 111 prepovedan samo zasebnikom in neupravičenim osebam, ampak tudi poštnemu osobju, kadar ni v službi. Uslužbencem je prepovedano prisluškovati telefonskim razgovorom ali pa drugim dajati priliko in možnost za to. Za prisluškovanje pa se ne smatra, če uslužbenec po dolžnosti kontrolira trajanje pogovora v svrho preprečevanja zlorab telefonske talile in kadar prekinja in ovira prepovedane govore po čl. 6. Člen C. pa govori o prepovedanih telefonskih sporočilih in pravi, da je prepovedano posluževati se telefona za sporočila, ki bi bila naperjena proti državnim zakonom, priznanim veroizpovedim in javni morali, javni varnosti, osebni in imovinski varnosti, vojaškim, gospodarskim in finančnim interesom države ali ki bi žalila posamezne osebe (čl. (iS. poštnega zakona). Prepovedano se je posluževati telefona za razširjanje očividno neresničnih vesti, ki so škodljive za splošne interese države ali za interese posameznih oseb. Če uslužbenec, ki je pri telefonu zaposlen, opazi, da govornik opravlja prepovedan razgovor v smislu določil tega člena, bo takoj prekinil zvezo. V. skupina razdeljena Nove skupine naročnikov Letna naročnina se odreja: I. po skupnem številu abonentov linij, priključenih v telefonsko centralo dotičnega mesta dne 1. decembra predhodnega leta. V lo število se ne vštejejo linije službenih telefonov. Vsa mesta so razdeljena na ti razredov: V 1. razred spadajo vsa mesta, ki imajo več kol 2000 v centralo priključenih aparatov, v II. razred mesta od 501—2000 priključenih linij, v III. razred 101—500 linij, v IV. razred 51—100. v V. razred 26—50 in končno VI. razred 1—25 centrali priključenih abonentskih linij. Doslej smo imeli samo tri razrede, in sicer: l. razred do 50 naročnikov, II. razred od 50 400 naročnikov, in III. razred s kraji nad 500 naročnikov. 2. Nadalje se odreja letna naročnina po skupini, v katero je razvrščen telefonski naročnik. Vsi telefonski naročniki so razvrščeni v pet skupin, od katerih ima pa zadnja, 5. skupina, tri podskupine tako, da je zopet 7 skupin, kot smo jih imeli doslej, seveda z drugače razvrščenimi telefonskimi naročniki. I. skupina: To skupino tvorijo: 1. banke in njih podružnice: 2. bankarski obrati; 3. denarni zavodi: 4. zavarovalnice (centrale-direkcije); 5. trgovska, industrijska, gradbena, tehnična, brodarska in ostala podjetja s kapitalom na 1 milj. Din; 6. tvornice; 7. rudniki; 8. veletrgovine; 9. hoteli, restavracije in kavarne t. vrste; 10. kinematografi; 11. borze (denarne in blagovne); 12. borzni posredniki-agenti; 13. drogerije na debelo; 14. veleposestva; 15. podjetja za zračni promet; 16. potniške agencije za prodajo kart; 17. klubi (n. pr. Avtoklub, Jockev-klub in stični); 18. varieteji; 19. nočni bari. II. skupina: 1. državne, banovinske in občinske denarne ustanove; 2. zastopstva-podružnico zavarovalnic;- 3. Trgovska, industrijska gradbena, tehnična, brodarska in druga podjetja z glavnico pol ilo 1 milj. Din; 4. trgovske agenture in zastopstva; 5. uvozne in izvozne pisarne — tvrdke; 6. velike trgovine; 7. velike prodajalne lastnih tvorničnih proizvodov; 8. hoteli, restavracije in kavarne II. vrste; 9. bolnišnice (državne, banovinske, občinske in zasebne); 10. klinike; 11. sanatorijf; f2. Uprave kopališč in zdravilišč; 13. skladišča, v katerih se prodaja; 14. obrtne delavnice, ki uporabljajo motorno silo ter imajo več kol 15 delavcev; 15. osrednji in okrožni uradi za zavarovanje delavcev; 16. bratovske sklad-nice; 17. društva, združenja, privatne univerze in slične zasebne ustanove, ki redno prirejajo javna predavanja, zbore, tečaje itd.: 18. zavodi za stavo; 19. agencije za zaščito avtorskih pravic; 20. menjalnice. III. skupina: t. trgovska, industrijska, gradbena, tehnična, brodarska in ostala podjetja z glavnico od pol milj. Din; 2. obrtne delavnice, ki uporabljajo motorno silo in imajo manj kot 15 delavcev; 3. obrtne delavnico in opekarne, ki ne uporabljajo motorne sile. imajo pa 15 delavcev; 4. male tvornice, kot i. pr. kartonaže, kravat, blagajn, zamaškov itd.; 5. državna, banovinska, občinska in cerkvena gospodarska podjetja; 6. zbornice; 7. borze dela; 8. manjše trgovine; 9. manjše prodajalne lastnih tvor-niškili proizvodov; 10. trgovine z lesom in premogom: 11. carinski posredniki in špediterji; 12. drogerije nit drobno: 1". lekarne; 14. gostilne, prenočišča in kavarne; 15. slaščičarne; 16. skladišča, v katerih se ne prodaja: 17. tiskarne; 18. juvelirjl, ura rji in draguljarji: 19. krojači ženskih oblek in perila; 20. kr/.tiarji iti njihove prodajalne; 2t. mo-dislr in modne hiše: 22. optiki; 23. ravnateljstva in uredništva novin in časopisov, ki izhajajo vsak dan; 21. časnikarske agencije; 25. odvetniške, podjetniške, iiiženjorske. arhitektonske pisarne, zdravniške in zobolehnirne ordinacije, vse izven stanovanja; '-'t;, javni beležniki; 27. ostali klubi; 28. avtomatski bifeji; 29. zavodi za polepša vanje; 30. izseljenske agencije; 31, pisarne za posredovanje in kupo-prodajo nepremičnin; 32. biroji zn informacije in posredovalnice; 33. plesne šole; 31. javne klavnice; 35. mestna kopališča in kopališča nn tekoči vodi: 36. znkupci prodaje tobaka in soli na veliko. IV. skupina: t. nn milno predstavništvo; 2. državni, banovinski in občinski uradi; 3. državne, banovinske ln ____________ nih in tarifa občinske ustanove (socialne, kulturne, higijenske, prosvetne in humane); 4. cerkvene ustanove, župni uradi itd.; 5. državne, banovinske, občinske, verske in zasebne šole in vzgojni zavodi; 6. zasebne kulturne in prosvetne ustanove, n. pr. znanstvena akademija, zasebna gledališču, čitalnice in slično; 1 7. poslaništva ln konzulati tujih držuv; 8. odvetniške itd. pisarne v stanovanju; 9. obrtne delavnice in opekarne, ki ne uporabljajo motorne silo ter imajo 8—15 delavcev. 9. vodne zadruge; 11. nabavljala« zadruge; 12. zadruge in združenju na zadružni osnovi za vzajemno pomoč; 13. zdravstveno zadruge; 14. uredništva periodičnih novin in časopisov, ki izhajajo tedensko, polmesečuo, mesečno ali redkeje; 15. zasebna društva, združenja in lige; 16. ekspoziture OUZD; 17. avtogaraže; 18. zavodi zu desinfekeijo; 19. pensioni s sobami zn oddajanje; 20. male kreditne in hranilne zadruge. v. skupina: Kot smo že omenili, je v tri podskupine. V a) so: 1. zasebna stanovanja; 2. zasebne, Inunnne, socialne. patriotske in higijenske ustanove ter društva v svojih prostorih, n. pr. gasilska društva, Rdeči križ, sokolska društva. Narodna odbrana, Jadranska straža; 3. združenja in ustanove državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev; 4. cerkve, samostani, džamije in sinagogo; 5. podjetniki prevozu pošle v stanovanjih, garažah ali hlevih; 6. odvetniki, podjetniki in zasebni inženjerji, arhitekti in zdravniki, ki so trajno opustili prakso;' 7. obilni obrati, navedeni v čl. 23. Obilnega zakonu, razen onih. ki so navedeni posebej v 2. skupini; 8. prodajalne lastnih obrtnih proizvodov, razen že drugod navedenih: 9. prodajalne rib; 10.. trgovski potniki; 11. bifeji; 12. narodbe kuhinje; 13. ptu-sioni brez sob za oddajanje; 14. menze; 15. restavracije 7. mlečnimi proizvodi; 16. krčme; 17. branjevci: 18. trafike; 19. babice. Podskupino b) tvorijo: I. državni, banovinski in občinski uslužbenci, aktivni in v pokoju, če se ne bavijo s kakšnim svobodnim poklicem; 2. državni, banovinski in občinski uslužbenci v stanovanjih, in c): 1. poštni, telegrafski in telefonski usluž-bomci, aktivni in v pokoju; 2. pogodbeni poštarji v stanovanju; 3. združenja uslužbencev poštne stroke in njih ustanove. Naročninska tarifa Naročnina se plačuje po razredih in skupinah, katere smo ravnokar navedli ter ztiasa te-le vsote: 1. V mestih z nad 20C0 naročniških linij: I. skupina 3000, II. 2200, III. 1600, IV. 1000, V. a 720, V. b 5C0, V. c 300. 2. V mestih od 501—2000 naročniških linij: 1. 2800, II. 2000, III. 1300, IV. 800, V. a 600, V. b 460, V. c 240. 3. V mestih s 101—500 linij: l. 2400, II. 1800, III. 1100, IV. 7C0, V. a 500, V. b 400, V. c 200. 4. V mestih z 51—ICO linij: I. 2400, II. 1400, III. 1000, IV. 640, V. a 440, V. b 340, V. c 160. 5. V mestih od 26—50 linij: 1. 1300, II. 1000, HI. 800, IV. 600, V. a 4CO, V. b 300, V. c 160. 6. V mestih od t—25 linij: I. 1100, II. 900, III, 7C0, IV. 540, V. a 340, V. b 240, V. c 160 Din. Dosedaj je znašala pristobina v najvišji skupini od 2C0—3800 Din, v krajih od 50—400 naročnikov 150—2800 Din in v krajih izpod 50 naročnikov 90—1600 Din. r « 4uoe> a. k a *«!"»> cw«a u. Pogajanja z Italijo Nekateri listi so prinesli vest, da je žc prišlo do sporazuma z Italijo z ozirom na nove uvozne omejitve. Novega sporazuma še ni, pač pa jc naši državi dovoljeno še naprej uvažati iste količine naših proizvodov v Italijo. V ostalem je pričakovati pogajanj še tn mesec in sicer za nove uvozne kontingente. V pogodbi z onimi državami, s katerimi ima Italija pasivno trgovinsko bilanco, se bodo uvozni kontingenti tako zmanjšali, da bo doseženo ravnotežje. Sploh bo vsa nova trgovinska politika Italije temeljila na načelu kompenzacije. Nasproti državam, ki kažejo voljo za povečanje uvoza iz Italije, bodo najbrže uvozni italijanski kontingenti povečani. To velja za Francijo, Anglijo, Jugoslavijo, Avstrijo, Španijo, Egipt in še nekatere druge države. Drugim državam, s katerimi ima Italija* stalno pasivne trgovinske bilanco, ne bodo povečevali kontingentov, ampak še obstoječe zmanjšali. * Konkurz. Mihelič Marija. jKisestitica in trgovka z. galanterijskim blagom, v Ljubljani, šeleitbtir-gova ulica št. 1. — Konkurzni sodnik Anton Avsec. kokurzni upravitelj dr. Kamušič Josip, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 14. marca ob II dopoldne' Prijava terjatev do 7. aprila. Ugotovitveni narok 12. aprila ob 9 dopoldne. Nova tekstilna tvornim. — V Soihboru sc ho zgradila velika tekstilna tvornlca, ki bo izdelovala predvsem volnene tkanine. V nOvr fvohaici bo so-deloval tudi francoski kapital k 30',;. dočim odpade 70% na domači kapital. 5putl= Borza Medkrajevni razgovori so sedaj razdeljene v 2. skupini. V prvo skupino spadajo običajni medkrajevni govori v času noč- ( nega prometa t. j. od 8—21. v drugo skupino doba od 21—8. V prvi skupini znaša taksa od 5—30 Din in sicer za cono do 25 km kot doklej 5 Din, za co^o oil 25—50 km S (prej 10) Din, 50—100 km 14 (15), 100—200 km 18 (20), od 200—400 22 (?5), od 400 do 600 km 26 (30) Din in nad 600 km 30 Din, Ta pas nad 600 km je bil uveden z novo tarifo. V dobi slabega prometa pa znaša taksa po conah: 4, 7, 10, 14, 17, 20 in 22 Din. Taksa za pravico medkrajevnih govorov znaša letno 150 Din. Naročnina za javno telefonsko govorilnico znaša 10C0 Din poleg druge naročnine. Naročnina za postranske postaje znaša 50% običajne, najmanj pa 3f.O Din, Instalacijske pristojbine Instalacijske takse so dvojne: notranje in zunanje. Notranje instalacije so: za notranjo instalacijo gl. naročniškega telefona 150, za instalacijo postranske postaje 150, za postranskega telefonskega aparata 150, instalacija drutfe telefonske slušalke 100, notranja instalacija signalnega zvonca 300. instalacija nočnega prekinjevalca ali menjalca 1C0, instalacija garniture osebnega kontakta 200 dinarjev, za priključek podcentrale na državno centralo od vsake linije 30 Din. Iz tega je razvidno, da je odpadla dosedanja razdelitev na skupine in kraje. Za zunanje instalacije pa velja tale diferenciacija: v mes-tib do 100 linij 600 Din, od 101—1CO0 linij 750 Din, od 1001—5000 linii 9P0 Din in v mestih z nad 5000 uvedenih naročniških linij 1050 Din. Taksa za premestitev v isti stavbi ali na zemljišče iste katastrske številke. 200 Din, za premestitev aparata v ožjem rajonu krajevne mreže se plača 50% takse odrejene za notranjo in zunanjo instalacijo. Z novim pravilnikom se uvajajo tudi posebne službe kot n. pr. stalna telefonska zveza, buditev in klicanje v gotovem času in obvestilo o bivanju naročnika Izven hiše. Dne 1. marca. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina. Curiha in Pariza. Popustili sO London, Nevvvorl; in l ist. dočim so narasli tečaji Amsterdama. Bruslja in Prage. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen 8.25 —8.35. Grški boni v Zagrebu 29.75 blago, v Belgradu 30 blago. Angleški funt je ,na zagrebški borzi popustil nn 220.91—222.51, na belgrajski pa na 221.62 223 22. španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.30 5.10. Ljubljana. Amsterdam 2968.58—2983.17, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 102598 1031.04. Curih 1421.01—1428.08, London 210.08-212.15, Nevvvork 4816 25—4352.56. Pariz 289.60-291.03, Pragu 182.85 —183 96. Trsi 371.14-374.23. Znrieh. Belgrad 7.02. Pariz. 20 38, London 1-1*3. Newyork 806.25, Bruselj 72.22, Milan 26.15, Madrid 42.225 Amsterdam 208.9». Berlin 123.95, Dunaj 57. Stockholin 76.50, Oslo 74.55, Kopenhagen 66.25. Praga 12.875. Varšava 58.325. Atene 2 92. Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, llelsingfors 0.55, liuenos-Aires 0.79. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala nespremenjena in tudi tečaji ne izkazujejo posebnih izprememb. Opaža se pa zmanjšanje prometa in tudi ni bilo danes na zagrebški borzi zaključkov v dolarskih papirjih. Promet je znašal na zagrebški borz*: vojna škoda '500 -fcom ' " ' •>'"OO "n'i-i''e ie bilo zaključenih 100 delnic P agrarno banke. .pn,(•:. invest. pos. 75—76, agrarji i —46, vojna škoda 383—386. 6% begi. obv. 65—66, 8% Bler. pos. 77—78, 7% Bler. pos. 67 —68. 7% pos. DHB 71—72. . . Zagreb. Drž. pap. 7% inv. pos. 75 d., agr. 15— 47. voj. škoda 883-884 (382. 386). 3. 1. 881-384. 5. 381- -383 (381, 885), 6. 7 . 381- 384!, 6% begi. obv. 65.50—65.75 (6F i O), 8% Bler. pos. 77—78. 7% 7% pos. DHB 71—72. - Del-5360— 5400. Priv. agr. banka sladk. tov. 115 deri.. Trbo- invest. pos. 76-7 vojna škoda 385- Revizorski urad zagrebške strijske zbariiire. Banska uprava je odobrila pravilnik, s katerim vltev in poslovanje revizorskega Trgovinskn-indn-savske banovine se ureja ustnno-uruda. Namen tega urada je, da na zahtevo stranke z zapriseženimi zborničnimi revizorji strokovno pregleda poslovanje posameznih gospodarskih podjetij. Imenovanje za revizorja je zvezano s pogoji, ki naj garantirajo popolno objektivnost revizorjev. Kfek-tivno bo urad začel poslovati 1. aprila, ko bodn dovršena vsa preddela. Kompenzacijski po>li Jugoslavija—ČS11. češkoslovaški! Narodna banka sporofa, dn so pogajanju med njo in jugoslovansko Narodno banko tako napredovala, da je jugoslovanska Narodna banka izjavila svojo pripravljenost dovoljevati kompenzacije v Inkih slučajih, ki so po individualni preiskavi vredni vpoštevanja. Odklanjala bo prošnje za kompenzacije samo radi resnih razlogov. Pogajanja obeh Narodnih bank se nadaljujejo. Bler. pos. 67—67.,>75, niče. Narodna banka .360—265 (258), Osj. veljskn 120—124. Belgrad. Drž. papirji. 1% (76.50), agrarji -48 den. (49), 3S6 (885.50. 3!«), 3. 38550-884.-0. 4. 385—386 (386.50- 386). 6% begi. obv. 66.50- 67.25 (67.20), 7% Bler. pos. 67—67.50 (67.25). 7% pos. DHB 71.25 73. — Delnice. Narodna banka 5400—5500, Priv. agr. banka 258—260 (260). Žitni trs Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenica bč 79 kg 2% 127 50— 130, ban. 78 kg 2% 125—127.50, oves slav. 105— 110. koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bč. 72—75. ban. 68—70, bela prekomerno suhn za mletev 88—90, moka ničla ban. 210—230. bč. 205—225, št. 2 bč. 195—215, št. 5 bč. 175—195, otrobi debeli 105—110. Sombor. Pšenica bč. okoli ni Sombor, gbč. 122 124; koruza bč. 68—70. Vse ostalo neizprem. Tendenca vzdržana Promet 83 vagonov. Novi Sini. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne izpremenjenn. Promet slab. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet sluh — Pšenica: marec 16.45 - 37 12. zaklj. 16.41 12. tnal 16.85 —75—88, zukli. 16.83—84; rž; marec 12 68 -72. zaklj. 12.70-41, mili 13.12—05. zaklj. 18.05 -06: koruza: maj 11.58—51—56, zaklj. 11.55— 57, julij ; 11.75. zaklj. 11.76- 78. > Živina Mariborski svinjski seje,m dne 1. marca. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 223 svinj. Cene so bile sledeče! - mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—70 Din, 7—9 tednov stari !)'» -1 pip Kllnoniin žive teže 1 5.50. kilogram Tekme za zimski pokal Jutri, v n-de jo, na Herinesu: Oralika Svobod? in Hermes- Zalog Prvo kolo tega tekmovanja jc bilo odigrano mi-miio nedeljo. Iznenadenje, veliki čar v nogometu, ni izostalo: Grafika je nepričakovano zmagala nad I lormesom Tokrat nastopila oba favorita proti šibkejšim rivalom. Ta šibkost obstoji zaenkrat samo — na papirju. Zato smo radovedni, kako se l>osta,.držala Svoboda in Grafika. Obe tekini se odigrata na igrišču 2S'K llermesa ob vsakem vremenu. Kratka zgodovina FIS tekem v alpski kombinaciji Te dni so ravno zaključili tekmovanji) v alpski kombinaciji v smuku in slalomu, ki se je vršilo letos v Mdrrenti v Švici. Petkrat je priredila FIS-a to tekmovanje in v petih letih je zavzela lu panoga v smučarskem športu tak razmah, da tega tedaj, ko se je stvar začela, najbrže nihče ni slutil. Pa ne samo to. Letošnje svetovne tekme so pokazale tak napredek v teku petih let, kakor morda ni bil v tako kratko dobi v nobeni drugi športni panogi dosežen. Kar pred Ieli niti moški niso dosegli, so letos pokazale dekleta, ki so .vozila tako sijajno, da so bili vsi listi polni hvale o njih. O moških niti ne govorimo; omenjamo samo. du je bila proga za smuk izredno težka. ila naravnost divja in mojstri so jo izvozili v peklenskem tempu ter so se v najtežjih položajih in situacijah izborilo obvladali. Kakor že omenjeno, je bil pred petimi leti prvikrat izvedeno tekmovanje v alpski kombinaciji. Tedaj je namreč kongres FIS-e sklerril na predlog 'Ski-Klubg of Great Brlaiu. ki so ga pod pirale razne druge države, zlasti Nemci, Švicarji in Avstrijci, da sc prevzame v program vsakoletnih FIS-inili tekem tudi alpska kombinacija, ki naj bo enakovredna klasični kombinaciji, obstoječi iz teka na 18 km ter skokov. Temu so se najbolj upirali Norvežani in drugi severni na rodi. Ker je bil interes za ti disciplini velik in ker sta imeli vedno več zagovornikov, so morali severnjaki — hočeš nočeš — popustiti in alpska kombinacija je dobila svoje mesto v programu KIS-inih tekem. Prve tekmo v alpski kombinaciji so bile — kakor letošnje — v Miirrenu. toda globok sneg, ki je padal kar neprenehoma, je onemogočil tekmovanje v toliko, da se je le-to izvedlo samo kol neoficijelno. To je bilo leta 1931. Druge tekme so se vršile lela 1932 v Italiji in sicer v Cortina i d'.\mpezzo. Tedaj pn je bilo vreme izredno na-I klonjeno prirediteljem, tako, da se je vse v naj-i lepšem redu izvršilo. Med posamezniki so tako pri moških kakor pri ženskah zmagali Švicarji, dočim so si izvojevali zmago mftštev v moškem tekmovanju Avstrijci, v dnmskeni pa Angležinje. Leta 1938 pa so se vršile KIS-ine tekme v obeh kombinacijah lo je v klasični iu alpski v Ino-mostu. Avstrijcem pa je tedaj vreme zelo nagajalo. Proge so morali venomer premeščati in celo sneg so morali deloma navoziti na proge, če so hoteli tekmovanje sploh v redu izvesti. Toda tekme so se z velikim naporom in požrtvovalnostjo prirediteljev končno le izvedle. Najbolje so se tedaj v splošni klasifikaciji odrezali Švicarji. Največ pozornosti pa je vzbudil Avstrijec Seelos, ki je v takem tempu vozil smuk in slalom, dn mu nihče ti i bil kos. Lansko leto so se vršile tekme v St. Moritzu. V moških disciplinah so zopet ilominirall Švicarji, dočim so bile pri damah prve Nemke. To tekmovanje pa ni dalo prave slike kajti manjkali so najnevarnejši tekmeci Avstrijci. ki se radi notranjepolitičnega položaja tekmovanja niso udeležili. No in letošnje so sr ravno končale v Miirrenu. Kakor znano so bili pri moških kot država prvi Nemci, pri ženskah istotako Nemke. Tudi med posameznicami se ji plasirala na prvo mesto Nemka Cranz, dočim jc tneil moškimi zasedel prvo mesto Avstrijec Seelos. VREMENSKO POROČILO JZSZ Doiijc-Mojutrana (38. febr.): HO cm rern ^tr^ufa s rož, smuku ugodna. Smučarski ritim s K Ilirije r Planici (•-'«. robr.i: jaano, Juito/.apadnik, .'►o i-m sro/a, v sončnih b'H;ii.ti itAK' Smuku prav dobra. jhvI Jalovcem idealmi. P(>t*lJu/in (2K. febr.)s Hneži, mirno. t?(i i-m trde Prtti laire, ."> imu pršiča. Smuka ilobru. Hku-kalnicii neuponiijuu. '/.clevica (fiS. febr.): 5, oblačno. Južno', nn !'>■' cm podlagi 1» cm prSifn. Smuku prav ilobru. Ralilrivcc, Pečava (--■ fobr.): .tusuo, S nu pršiča lin trdi 1-kkI 1 nK-i. Ko a dnn&sno, ver, na lin poiilnpe 10em pršiča. Smuku pra\ ilobru. Kranjska ijorn. Rateče Planira (tetef.): I. )ari Jagru v St. Vidu nad Ljubljano ob fl. Obravnavala ne bodo najbolj pereča vprašanja današnje dobe. Vabljeni so brez razlike stanu in spola vsi, ki tnpijo radi danaiinjih gospodarskih razmer. Kočevje. V nedeljo, dne 3. marca predava v hotelu «Tret« g. dr. Mis Franta o spolni vzgoji mladine. Vabimo občinstvo, da se predavanja v čim večjem Številu ndeleči. St. Ilj pri Velenju. Dne 3 marca priredijo naii gasilci ob 15 v prostorih g. Tajnšeka Stiridejansko veseloigro -Cigan h. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek sa mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snataja se račnna enokolonska 5 mm visoka petllna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba prlloiill znamko. Radio Programi Radio Liubliana t Sobota. ?. marca: 12 00 Svatba in plos (plošče). 12.50 Porodita 13.00 Cas, Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) 18.00 Radijski orkesler 18.15 Aktualnosti (Ljudevit Mrzel) 18.30 Radijski orkester 18.50 Francoščina (prof. Preželi) 10.20 f'-ns, Jedilni list, program za liedelio 10 30 Nac ura 20 00 Zunanji pol. pregled (dr. Jug) 20.20 Prenos dobrodelne akademiie mestnega načelstva iz Dni-ona 21.011 Slovenska narodna neseni na ploščah 21.15 Internacionalni prenos iz Ljubljane: Koncert pevskega zl>ora -Glasbena Matica« pod vodstvom opernega di rektorja g. Mirka Poliča 21.40 Cas, poročila 22.00 Nada Ijcvanio prenosa iz Uniona. Drugi programi t SOBOTA, 2. marca. Belgrad: 20.10 Slovanska glas bn 21.1.3 Ljubljana 22.00 Lahka glasba — Zagreb: 20.00 Skladbe lilagoje Berse 21.00 Plošče 21.15 Ljubljana 22.15 Salon, kvartet — Dunaj: 17.40 Kabaret na ploSi-ah 19.20 Klav. glasba 20.00 Predpust v Rimu, opereta, Stranss 22.50 Ples. glasba 24.00 Jazz — Budimpešta: 19.05 Petje 20.10 Vijolica z Montmnrtra, opereta. Kalman; nato plesna glasba — Milan-Trst: 17.05 Klavir, glasba 20 45 Pestra ura 22.00 Igra, nato plesna glasba — Rim-Bari 17.10 Koncert 21.00 Prodana nevesta, opera. Smetana prenos iz milanske Scalc — Vraga: 19.15 Glasba mladega Smetane 20.00 Ork. koncert 21.00 Prenos iz mi lan. Soale: Prodana nevesta — Varšava: 20.00 Pestra lira 21.00 Ork. iu ced. koncert 22.30 Plesna glasba — Mona kova, Berlin in Koln: 20.10 Predpustne Seme, vesel večer — Berlin: 19.00 Mozartov koncert — Konigsbcrg 1.1.05 Plesna glasba — Hamburg: l'J.00 Vesele stvari Vratislava: 20.10 Ples skozi stoletja — tipsko: 18.25 Ljudska glasba 20.10 Enkrat na leto jc predpust — Kfiln: 19.00 Plesna glasba na ploščah — Frankfurt: 18,50 Godba na pihala 20.15 Karnevalski koncert — stuttgart: 18 30 Plesna glasba 10 45 Četrt ure humorja 20.10 Monakovo — Monakovo: 19.00 Plesna glasba Ziirich: 19.50 Ljudski večer 21.10 Ples. glasba — Strass burg: 21.15 Evropski koncert 22.00 Alzaški večer. Službodobe 1PEEBB3 Gostilniška kuharica samostojna, se sprejme. -Naslov v upravi »Srar,« pod št. 2155. (b) Trgovski pomočnik perfekten železninar in spreten prodajalec ter aranžer - se sprejme za Ljubljano. Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval na upravo »SI.« pod »Zeleznina« 2141. mm\ Vajenko sprejme prvovrstno dam-sko krojaštvo v Ljubljani s primerno izobrazbo in ne izpod 16 let. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2190. (v) ODDAJO: Gostilna pri »Tičku na Gričku« se odda z vsem inventarjem in stanovanjem v najem. Učenca dobrimi šolskimi spričevali, ki je dober v računstvu ter ima res veselje do trgovine in je pošten - sprejmem v večjo trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2167. (v) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liubliana Krekov trg 10 Naročajte S LOVE ti C A najcenejši slovenski dnevnik Dobro mlekarno oddam. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2154. (n) Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje v mirni centralni legi, v pritličju, udobno urejeno za poslovne namene - se odda takoj. - Poizve se: Kersnikova 7-II, desno. Enosobno stanovanje oddam za 1. april. Gunc-lje 24, St. Vid. (č) Sobo lepo, oddam gospodu. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2189. (s) Posestva Droben oglu s * -itluvrncu ■ posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem pač kupca ti s kniii/en da Prodajo se parcele in trgovski lokali v centru mesta na Tyr-ševi cesti pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upr. '»Slov.« pod št. 2052. Lepa vila z 8 sobami ter vsemi potrebnimi pritiklinami, vsa podkletena, v najboljšem stanju, na najlepšem položaju Ljubljane, s približno 3000 m vrta- naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Posebej je še gospodarsko poslopje in garaža. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2053. V Kranju prodam novo, enonad-stropno hišo z nekaj dvorišča (spodaj velik lokal in kompletno stanovanje s kopalnico zgoraj, delno: knjižice Zadružne Gospodarske in Mestne v Kranju. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Takoj« 2120. I Automofor i Avtobus 18 sedežen, 4 cyl., moderna nova karoserija, ugodno naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Majhna uporaba bencina«. Ct avto svol stari prudu/aS aT motorja bi znebil se rad liri kupcev ti mnono prižene Stovenčev naimaniš' inserat Zakaj? dobe inserenti pri „SLOVENCU" izredno veliko ponudb? Zakaj? Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. (1) Semcnshi oves debelojrnati ječmenovec, švedskega izvora, zajamčeno kaljiv, nudi najcenejše, dokler kaj zaloge TVRDKA A. VOLK LJUBLJANA, Reslieva C. 24 so osi inserenti zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja v SLOVENCU? Zakaj? se trgovci in obrtniki ob vsaki priliki tako radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo? Zato ker ie dnevnik „SLOVENEC" razširjen po vsei Sloveniji; Zato ker ga redno in z velikim zanimanjem čila meščan in deželan; Salo ker se vsled tega oglaševanje v Slovencu bogato izplača vsakemu inserentu. Nogavice za vsakega! Prepričajte se o naši veliki izbiri nogavic, od pri* prostih do najfinejših, v vseh mogočih, sedaj modernih barvah, po neverjetno nizkih cenah. Moške od .... Din 2'75 dalje Ženske od ... . Din 6*50 dalje Ant. Krisper Stritarjeva ulica 3 LJUBLJANA Mestni trg 26 išče za takojšnji nastop pohištvena industrija na Gorenjskem. Perfekten mora biti v slov., srbohrv., nem. strojepisju in stenografiji, zmožen tudi samostojnega dela in organizacije v tuzemski prodaji; šole, dosedanja zaposlitev in reference na upravo »Slovenca« pod »Agilen« št. 2163. Delikatesna trgovina Mencinger v o (J nI Sv. P e t r a — R e s l j e v a cesta 3 nudi po nizki ceni: Prvovrstni bohinjski, vrhniški in trapistovski sir, .ogrsko salamo, šunko, sardine, fine likerje, vina in žganje. — Pri večjem odjemu popust! Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube naše nepozabne, predobre mamice in tašče, gospe Helene Boucon kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu dr, Misu, ki je v času njene bolezni stal prijateljsko ob strani in ji lajšal trpljenje, dalje č. gospodu župniku Janku Barletu za tolažilne obiske ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 2. marca 1935, Globoko žalujoči ostali. 28 Bjornstjerne Bjomson: Deklica s Prisoi Senevi je pomagala živino segnati v hlev, ker danes je bila Seneva počasna. Mati ji tega ni omenila, pač pa ji je pomagala mlezti, čeprav se je s tem dlje zamudila, kakor je nameravala. Ko sta precedili mleko, se je mati začela odpravljati, Seneva pa jo je hotela nekoliko pospremiti. »Nikari nek je rekla mati, »gotovo si utrujena in potrebuješ počitka.« Vzela je prazno košaro, ji podala roko, ji bistro pogledala v oči in rekla: »Kmalu se zopet vrnem pogledat, kako se ti godi... Drži se nas in ne misli na druge.« Komaj je mati izginila spred oči, je Seneva že začela ugibati, kako bi najhitreje mogla kaj sporočiti na Jelovje. Poklicala je Thorbjornovega brata, da bi ga poslala. Ko pa je prišel, si ni upala, da bi mu kaj naročila, zato je dejala: »Saj ni nič!« Potem je začela misliti, da pojde sama. Nekaj gotovega mora vsekakor zvedeti; grdo pa je, da ji Ingrida nič ne sporoči. Noč je bila jasna in lepa. Kmetija pa tudi ni tako daleč, da bi ne zmogla poti, ko jo je lako vleklo na pot. Ko je sede premišljevala o tem in onem, se je zopet spomnila vsega, kar ji je mati povedala, in znova so jo oblile solze. Sedaj se ni več obotavljala, ogrnila si je ruto in odšla po stranski stezi, da bi jo dečka ne zaj>azila. Cim dlje je hodila, tim bolj je hitela in kmalu je stekla po stezi navzdol. Pri tem je prožila drobne kamenčke, ki so se trkljali navzdol ter jo plašili s svojim glasnim Irkljanjem. Čeprav je vedela, da se proži kamenje, se ji je vendar zdelo, kakor da bi kdo stal kje tam blizu. Obstala je in poslušala. Ne, saj ni nič, in je vnovič stekla ter še hitreje tekla ko prej. V skoku pa je naenkrat zadela ob velik kamen, ki se je Ie malo držal v zemlji ter se sedaj sprožil in mimo nje strkljal v dolino. Kamen pa se je valil z neznanskim truičein, treskalo in pokalo je po grmovju, da jo je bilo kar groza. Še bolj pa jo je spreletel strah, ko se ji je zazdelo, da se tamle spodaj na potu nekaj giblje in premika. Najprvo je mislila, da je kaka zver. Obstala je in pridržavala sapo. Tisto nekaj tam spodaj je tudi obstalo. »Ho-ik je zaklicalo. Njena mati je bila. Seneva je naglo skočila v stran in se skrila. Precej dolgo je sedela in čakala, da bi videla, ali jo je mati spoznala in se bo vrnila; pa se ni. Počakala je še nekoliko, da bi mati čim dlje odšla. Ko se je naposled zopet napotila naprej, je le počasi hodila. Kmalu se je približala jelovski kmetiji. Nekoliko tesno ji je postalo pri srcu, ko je zagledala hišo, in še bolj tesno ji je bilo, ko je stala pred njo. Vse je bilo tiho. Nekaj orodja je bilo prislonje-nega k steni, na tnalu je bila skladovnica sesekanih polen, sekira je še tičala v tnalu. Stopila je k vratom, vnovič obstala, se ozirala in poslušala. Nikjer nobenega glasu. Ne vedoč, ali naj stopi k Ingridi v njeno podstrešno izbo ali ne, se je domislila, da je pred leti nekoč prav v taki noči Thorbjorn prišel na Prisoje in sadil cvetlice v njenem vrtu. Naglo je sezula čevlje in tapala po stopnjicah. Ingrida se je hudo prestrašila, ko se je prebudila in videla, da jo je Seneva zbudila. »Kako se mu godi?« je zašepelala Seneva. Sedaj se je Ingridi posvetilo. Holela se je najprej obleči, da bi ji ne bilo treba kar odgovarjati. A Seneva je sedla na stranico in ji prigovarjala, naj kar leži, ter je vnovič vprašala. »Sedaj je že boljši,« je zašepetala Ingrida. »Skoro s vrnem k tebi na planino.« »Ljuba Ingrida, ne prikrivaj mi! Saj mi ne moreš nič kaj tako hudega sporočiti, česar bi si še hujše ne bila mislila.« Ingrida je še vedno prikrivala svoje misli, a Se-nevin strah jo je priganjal, naj govori, zato niti časa ni imela, izmikati se. Ena je šepetaje spraševala, druga je šepetaje odgovarjala. In v gluhi tišini je bilo popraševanje in odgovarjanje še mnogo resnejše. Bili so to tisti slovesni trenotki, ko brez oklevanja lahko sprejmeš najhujšo resnico. Obe pa sta si sedaj bili na jasnem, da je bil Thorbjorn le malo kriv ter da ni storil nič tako zlega, da bi ne bil vreden njenega pomilovanja. Obe sta brez pridržavanja jokali, ampak prav po tihem — in Seneva je najbolj jokala. Vsa skrušena je sedela na stranici. Ingrida jo je poskušala razvedriti ter ji je pripovedovala, koliko veselih uric so vsi trije že skupaj preživeli. .A zgodilo se je ravno narobe, kakor večkrat, kadar v žalosti ob najmanjšem spominu veselih dni priteko solze. »Ali je kaj prašal za me?« je šepetala Seneva. »Saj ni skoro nič govoril.« Ingrida se je domislila onega lističa, ki ji je močno težil njeno srce. »Ali ne more govoriti?« »Sama ne vem, kako je... morda pa tim več premišljuje.« »Ali bere?« »Mati mu je brala, sedaj mu mora vsaki dan.« »Kaj pa reče?« »Vidiš, saj to je tisto, da prav za prav nič ne reče. Kar leži in strmi.« »Ali leži v poslikani sobi?« »Da.« »Ali je z obrazom obrnjen k oknu?« »Da.« Predlog. A: »Vi mi dolgujete 1000 Din. Plačajte mi takoj, pa se zadovoljim s polovico.« B: »Zelo lepo! Jaz bi pa predlagal, d?i počakate še eno lelo, i« potem sva bot.« Lepa žena. A: »Profesor Lehmann je svojo ženo gotovo poročil iz same ljubezni.« B: »Malo verjetno, najbrže iz raztresenosli.« Maščevanje. Ura je 2 ponoči. Ravnatelj telefonskega urada je v najlepšem spanju, pa zabrni telefon. Ravnatelj skoči pokonci, prevrne par stolov, in zakrili v telefon: »Halo, kdo tam?' — »A, vi ste, gospod ravnatelj? Nič ni, nič! Hotel sem samo vedeli kako se vam zdi, ako vas kdo ponoči ob dveh zbudi, ker ni dobil prave številke.« ★ Zdraha: »Ali si zadovoljen s svojim avtomobilom?« Nergač: »Čisto zanič je! Tako ropota, da niti besedice ne slišim, ako mi žena kaj pripoveduje « Zdraha: »Izborno! Koj ga kupim! Koliko zahtevaš zanj?« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani*. Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Viktor Cenčič.