gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com Trst-Gorica: učni uspeh višješolcev V bar na Padričah so vlomili tatovi in odnesli nekaj tisoč evrov Italija - Romunija 1:1 ■ L-»Azzurrom« na EP slabo kaže JLfcJ Primorski SOBOTA, 14. JUNIJA 2008_ Št. 141 (19.231) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 EU veže le tiste, ki nanjo pristajajo Martin Brecelj Irci so na referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo. S tem so spravili v hudo zagato evropski integracijski projekt ter njegove voditelje in sploh udeležence. V še hujšo kašo pa so najbrž pahnili sami sebe, saj njihov glas po vsem sodeč ne bo toliko zavrl evropskega integracijskega procesa, kolikor bo postavil pod vprašaj irsko soudeležbo v njem. Ni prvič, da se kaj takega primeri. Leta 2005 so Francozi in Nizozemci na podobnih referendumih zavrnili evropsko ustavno pogodbo in jo s tem dejansko pokopali. Toda zgodovina se težko dobesedno ponavlja. Tokrat obstaja kar nekaj tehtnih razlogov, ki govorijo v prid drugačnim razpletom. Lizbonska pogodba je nastala na ruševinah ustavne kot nekakšen najmanjši skupni imenovalec za tiste, ki se prepoznavajo v evropskem integracijskem projektu. V tem smislu so se vse članice, razen Irske, ki jo k referendumu zavezuje ustava, odločile, da novo evropsko listino ratificirajo po manj tvegani parlamentarni poti. Lizbonsko pogodbo je nadalje doslej že ratificiralo 18 od 27 članic, ostalih 8 - če seveda izvzamemo Irsko - pa se je na potrditev pripravljalo. Kaže, da izid irskega referenduma ratifikacijskega procesa ne bo ustavil. Poleg predsedujočega EU, slovenskega premiera Janše, predsednika Evropske komisije Barrosa in predsednika Evropskega parlamenta Potteringa sta se v tem smislu že odločno izrekli nemška in francoska vlada, pa tudi predstavniki drugih zainteresiranih držav, vključno Velike Britanije in Poljske, ki veljata za najbolj evroskeptični. Bolj verjetno je zatorej, da bodo morali vročo kašo tokrat pogoltniti tam, kjer so jo skuhali, se pravi na Irskem. Vprašanje pa je, kako. Irci so v preteklosti že zavrnili podobno pogodbo EU, in sicer leta 2001 Pogodbo iz Nice. Tedaj so problem rešili tako, da so ponovno šli na volišča in pogodbo naposled potrdili. Tudi tokrat bi lahko ponovili referendum. Še bolj verjetno pa je, da bodo Irci poiskali zase bolj ohlapno obliko evropske povezave znotraj možnosti, kijih dopušča sama Lizbonska pogodba. O tem bo sicer razpravljal Evropski svet prihodnji teden. Izid irskega referenduma pomeni vsekakor hud udarec za EU, nikakor pa ne njenega konca. EU ostaja slej ko prej daleč najzanimivejši poskus gradnje mednarodne demokracije na svetovni ravni. Kot vsak demokratičen projekt sloni na svobodnem pristanku. Po definiciji ga zatorej ni mogoče nikomur vsiljevati, a kdor se z njim ne strinja, se lahko tudi sam umakne. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) evropska unija - Na četrtkovem referendumu se je proti njej izreklo 53,4% volivcev Irci so zavrnili Lizbonsko pogodbo Evropski voditelji za nadaljevanje ratifikacijskega procesa cerkno - Predstavniki PD izročili sredstva idrijskemu muzeju Naši bralci za Franjo Predsednik Zadruge Ace Mermolja; »Občutena solidarnost« - Minister Vaško Simoniti: »Iskrena hvala« CERKNO - Predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja, upravni direktor dnevnika Pavel Ma-horčič in odgovorni urednik Dušan Udovič so včeraj obiskali Bolnico Fra- njo. Formalno so izročili predstavnikom idrijskega muzeja vsoto 60.721,25 evra, ki je rezultat solidarnostne na-birke bralcev Primorskega dnevnika za obnovo partizanske bolnišnice. Za ___^ ■ ^ izdaten prispevek Slovencev tržaške, goriške in videmske pokrajine se je predstavnikom PD zahvalil minister za kulturo Vasko Simoniti. Na 3. strani DUBLIN - Irski volivci so na četrtkovem referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo: proti je glasovalo 53,4 odstotka irskih volivcev, za pa 46,6 odstotka. Volilna udeležba je bila 53,13-od-stotna. S tem so udeleženci referenduma zadali hud udarec evropskemu integracijskemu procesu, vendar kaže, da ga ne bodo ustavili. Pogodbo je doslej ratificiralo 18 od 27 članic Evropske unije in ratifika-cijski proces se predvidoma ne bo ustavil. V tem smislu so se včeraj izrekli slovensko predsedstvo EU, Evropska komisija in Evropski parlament ter predstavniki posameznih držav članic. O rešitvah pa bodo evropski voditelji razpravljali na srečanju prihodnji teden v Bruslju. Na 6. strani Danes komemoracija na obeh straneh predora Ljubelj Na 4. strani Predstavili festival judovske kulture Erev/Laila Na 9. strani Vesna Tomsič nova predsednica goriške Zveze slovenskih kulturnih društev Na 11. strani Na Goriškem narašča zaskrbljenost zaradi uvedbe vinjet Na 18. strani Jutri bomo na Tržaškem Primorskemu dnevniku priložili POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOVpodjetja Trieste Trasporti gorica - Preverjanje na pobudo senatorke Tamare Blažina Odprtje slovenske sekcije konservatorija na slepem tiru GORICA - Zaradi tržaškega zaviranja tiči postopek za odprtje slovenske sekcije na konservatoriju Tartini na slepem tiru. To je ugotovitev včerajšnjega srečanja, ki gaje sklicala senatorka Tamara Blažina. Ob predsednikih krovnih organizacij so se ga udeležili vodilni predstavniki centra Emil Komel in Glasbene matice. Kljub večkratnemu posegu podtajnika Miloša Budina na ministrstvu predlog o odprtju samostojnega oddelka ni prodrl, rimski odgovor pa je celo razodeval zaničevalen odnos do slovenskega jezika. Poseben poudarek je bil namenjen možnosti, da bi poiskali alternativno pot z odprtjem sekcije v okviru vi-demskega konservatorija ali v Gorici. Na 17. strani 2 Sobota, 14. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Sodniki bi bili poslanci Vojko Flegar Z »dobrim kompromisom med možnostmi, ki jih ima družba, in potrebami« (premier Janez Janša) se je ta teden končala približno šest let trajajoča zgodba o novi kolektivni pogodbi med sindikati javnega sektorja in slovensko vlado. Ministru za javno upravo Gregorju Virantu je s podpisi sindikalistov uspelo dobiti, kar je hotel in česar Slovenija po letu 1990 še ni imela: okrog 150.000 javnih uslužbencev - od policistov in vojakov preko učiteljev in državnih uradnikov do zdravnikov in sodnikov - bo odslej prejemalo plačo po enotnem tarifnem sistemu. Natančneje, od 1. septembra, ko bodo plače v javnem sektorju prvič izplačane po spremenjenem zakonu o sistemu plač, ob tem pa, »priročno« za vladne stranke, tudi povišane za dobro desetino, v kulturi in zdravstveni negi celo za 20 odstotkov. Državo oziroma davkoplačevalce bo to v naslednjih dveh letih stalo okrog 400 milijonov evrov, med prvim in zadnjim, 65. tarifnim razredom pa je pri osnovni plači za dobrih 5000 ev-rov razpona; najnižja osnova znaša 472 evrov, najvišja (za predsednika vlade, države, državnega zbora, ustavnega sodišča ...) pa 5800 evrov. Marsikomu se takšen birokratsko sicer zgledni plačni sistem, po katerem so vsi, ki plače prejemajo iz proračuna, uvr šče ni v ne kaj de set raz re dov in so zato mogoče neposredne primerjave med, recimo, sodniki in poslanci ali visokošolskimi profesorji in zdravniki, zdi kot prisilni jopič. Resda pregleden, a hkrati nespodbuden in preveč administrativen, saj celim panogam jemlje možnost za avtonomno stimu- liranje dobrega dela, hkrati pa »nasilno« izenačuje čisto uradniške poklice z »javnimi«. Prav v tednu, ko so ministri in večina predstavnikov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja s podpisi zapečatili nov plačni sistem, so s stavko svoje nezadovoljstvo zaradi »podcenjenosti« poklica izrazili sodniki. No, tudi stavko pravosodne veje oblasti je Slovenija ta teden doživela prvič, čeprav nezadovoljstvo sodnikov z gmotnim statusom, a tudi z odnosom izvršilne veje oblasti do njih in statusom sodstva v družbi sploh, že dolgo tli. Biti sodnik v Sloveniji, v še vedno »mladi« demokratični državi, kjer zakonodajna veja kar naprej sprejema nove in popravlja aktualne predpise, izvršilna pa z večjim ali manjšim uspehom skrbi za njihovo izvajanje, gotovo ni preveč vabljivo. Navsezadnje v sodnih spisih pristane tudi veliko tega, kar drugi dve veji oblasti nista zadovoljivo opravili, med drugim površne policijske preiskave ali slabo pripravljene obtožnice, na podlagi katerih je potem treba v razumnem roku presoditi po zakonih, ki so neredko v medsebojni koliziji ali pa sploh nimajo po treb nih do ločb. Ob tem pa vendarle ne gre spregledati, da je veliko državljanov na evropskem sodišču za človekove pravice že dobilo prav, ker so državo tožili zaradi nerazumne počasnosti njenih so dišč in da jih je še več, ki v Stras -bourgu niso tožili, čeprav prav tako pol ducata ali več let čakajo na sodbo. Pa tudi tega, da se število rešenih primerov ne povečuje, čeprav se je število sodnikov v času te vlade močno povečalo. Sodniki so, skratka, stavkali, čeprav so jih javnomnenjske raziskave ob sami napovedi te možnosti posvarile, da ne bodo deležni podpore. Po Delo-Stikovi anketi iz aprila, denimo, je tri četrt vprašanih menilo, da sodniška stavka ni upravičena. Za povrh se je ceh oziroma njegov sindikat ob tem zapletel še v spor s predsednikom vrhovnega sodišča Francem Teste-nom, ki se sicer strinja s tem, da j e sodniško delo v vseh pogledih podcenjeno, a meni, da stavka ni ustrezen način za to, da bi na to opozorili. Po tridnevni »blagi« stavki, ko so bile odpovedane vse nenujne obravnave, sodniki pa so se namesto z njimi ukvarjali z branjem strokovne literature, je videti, da bodo sodniki na ta način res težko kaj dosegli; še manj, če bodo stavko zaostrili (kot že napovedujejo). Dejstvo, da preprostih in hitro delujočih receptov za slovensko pravosodje ni, tako ostaja. Ne bodo jih odpravile niti stavka oziroma gmotna izenačitev sodnikov s poslanci niti nekakšna »lustracija« sodstva niti politično »pospeševanje« odpravljanja sodnih zaostankov niti povečevanje števila sodnikov niti nekakšno nagrajevanje po učinkovitosti, predvsem pa nič od tega ne more učinkovati čez noč in samo zase. In kakor je že zgrešena in omalovaževalna izjava ministra Viranta, da sodniki hočejo »privilegije«, ki pa jih ne bodo dobili, je hkrati tudi državljanom »razumljiva«. Državljani so tako in tako vedno in povsod prepričani, da tisti, ki prejemajo plače iz proračuna, hodijo v službo le zato, da njim kradejo čas s tem, da nič ali slabo delajo. PISMA UREDNIŠTVU Slovenska komponenta Demokratske stranke je sestavni del stranke Ko govorimo o Slovenski komponenti demokratske stranke (SK-DS) in o Demokratski stranki (DS) ne razpravljamo o dveh strankah, ampak o enem in istem političnem subjektu. SK-DS je organizirana sredina pripadnikov DS slovenskega jezika in predstavlja prostor, kjer globlje proučujemo probleme, ki se od bliže tičejo slovenske manjšine. Predloge SK je treba potem dopolniti s pogledi vseh faktorjev DS in rešitve deliti na nivoju celotne DS, zato da potrebe slovenske manjšine vstopijo v širše politike celotne stranke. Pri tem se ne gre spraševati, ali je beseda SK odločujoča ali ne v DS, ker SK ni v koaliciji z DS, temveč je njen del, ravno zaradi tega pa so mnenja slovenskih predstavnikov v DS še kako vplivna. Osebno sem tudi mnenja, da med pripravljanjem na naslednje volitve ostra konfrontacija med vsemi političnimi komponentami, ki so prisotne v Števerjanu, Doberdobu in Sovodnjah, le škodi naši narodni skupnosti. Zavračam pa trditve, da SK-DS nima konstruktivnega odnosa do stranke Slovenske skupnosti (SSk), saj smo kot SK podprli federativni pakt, ki je omogočil SSk izvolitev Igorja Gabrov-ca v deželni svet. Brez naše privolitve dogovor ne bi bil nikdar podpisan. Z veseljem po besedah Julijana Čavdka, dosedanjega vršilca dolžnosti pokrajinskega tajnika SSk za Goriško, ugotavljam, da je SSk odprta za sodelovanje z DS. Ustaljena dosedanja praksa SSk pa je bila načrtno izogibanje stikov s slovenskimi predstavniki DS. Sodelo- vanje pa pomeni odnos med obema strankama v svojih celotah. SSk se ne more obračati samo na del DS temveč na celotno DS, ker je ta ena sama stranka in ne koalicija več političnih subjektov. Interes do sodelovanja s SSk bomo potrdili na pokrajinskem kongresu SSk, katerega se bo udeležila delegacija DS, v kateri bosta pokrajinski tajnik DS Omar Greco in slovenski predstavnik DS. Vprašanji preimenovanja skupine v goriškem občinskem svetu in naslednjih občinskih volitev v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu sta strogo ločeni in jih je tako tudi treba obravnavati. Kako bomo nastopili na naslednjih občinskih volitvah je stvar lokalnih sekcij DS v Sovodnjah in Doberdobu ter predstavnice DS iz Števerjana. Po naravni poti bi se morali postaviti v stik sekcije SSk in DS iz vsake vasi in razpravljati o možnostih sodelovanja. Glede ostalih levo-sredin-skih sil, ki se ne prepoznavajo v DS, naj ne pozabimo, da je trenutno DS v Sovodenjskem in Doberdobskem občinskem svetu del večine in je v koaliciji z levico. Dosedanje sodelovanje z levico pa je bilo izredno konstruktivno in zelo uspešno. Obžalujem dejstvo, da Čavdek definira SK-DS kot problem. Sam ne občutim SSk kot zapreko temveč kot potencialno dobro sodelovanje, kjer je odvisno samo od vseh predstavnikov DS in SSk, ali se bo razvilo v konkretne rezultate. David Peterin benečija Ob sv. Ivanu kresovanja in vrsta prireditev SREDNJE - Na pobudo občine Srednje bodo v Benečiji na vabljiv način obeležili letošnje kresovanje v noči sv.Ivana. Naslov večdnevne prireditve je »Svet Ivan od Huma do Kolovrata«. Prireditev, ki bo trajala od 19. do 23. junija, ko bo dosegla svoj višek s kresovanjem, prirejajo skupaj z občino Srednje še občini Grmek in Dreka ter Konzorcij Arengo. S pobudo občina Srednje nadaljuje načrt Inter-reg »Due mondi-Dva sveta« in ga razširja na okoliško območje. Načrt ima kot cilj vrednotiti krajevno ljudsko kulturno gradivo, v kolikor se je še ohranilo v spominu ljudi, predvsem starejših. Tako bodo v četrtek, 19. junija in v petek, 20. junija protagonisti prireditve prav starejši s svojimi pripovedmi. V četrtek se bodo lahko gostje prireditve zbrali v znani restavraciji Sale e Pepe (Srednje), v petek pa v kmečkem turizmu La casa delle rondini (vas Duge) ob 20. uri. Tu bodo starejši občani pripovedovali spomine in anekdote, ki so vezani na svetoi-vanski kres. Predstavili bodo tudi ročno izdelane »križace« in «krancelne« ter obrazložili moč rose, jajčnega beljaka in zdravilnih rastlin, ki rastejo v Nadiških dolinah. Kot je razvidno, bo imela prireditev tudi svoj kulinarični obraz. Od večera 20. junija do kosila 23. junija bodo v restavracijah v Srednjem, Dreki in v Grmeku pripravili posebne jedi iz negojenih trav in rastlin. V nedeljo, 21. junija, bo s pričet-kom ob 14. uri semenj, kjer bodo ponudili krajevne dobrote in ročne izdelke. Pri-šleci bodo lahko pokusili vino sv. Ivana, poslušali ljudsko glasbo in se učili pletenja križacev in krancelnov. Ob 18. uri se bo pričel koncert mladih rock skupin. V ponedeljek, 23. junija, bo v Gorenjem Tarbilju ob 10.zjutraj delavnica za otroke. Zvečer pa bodo prižgali kresove v Gorenjem Tarbilju, v Spodnjem Tarbilju, v Kosteh, v Štoblanku, na Občnem Bar-du in v Lazah. (ma) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Zgodnje prijateljstvo Tako za dečke kot za deklice so prijatelji v času rasti in razvoja zelo pomembni. Z njimi ustvari otrok nekakšno zavezo, ki se postavlja nasproti »ostalemu svetu«. Nič čudnega ni torej, da vidimo otroke, kako stikajo skupaj glave in nekaj skupaj »naklepajo«, kmalu za tem pa se spričkajo. Pa ne mine veliko časa, da se zopet pomirijo in se igrajo nemoteno dalje. Prijatelji so za otroke nepogrešljivi. Pogosto je slovo od mame, ko otrok začne zahajati v vrtec hudo in para srce; po nekaj tednih pa se morebiti vse umiri in otrok začne rad zahajati v vrtec, ker ga je tam čaka vrstnik, njegov prijatelj, s katerim se malček zelo rad igra in občuduje njegove veščine. Tako se odslej dan za dnem igrata skupaj in lahko prosto in brez ovir »premetavata« svojo domišljijo. Zdaj sta to, zdaj ono v nenehno novih pustolovščinah iz domišljijskega sveta. Nekatere prijateljske vezi tako tesno povezujejo otroke, da postaneta dva dečka ali dve deklici ali pa deček in deklica drug drugemu nepogrešljiva in neločljiva. Lahko pa ima seveda vsak od njiju ali obad-va skupaj še druge prijatelje. Že v vrtcu se otrok tako uči prvih pravil igre in prvih komunikacijskih veščin. Otroci se učijo obvladovati različne nove situacije, ki se jim zastavljajo sproti. Že pri igri nastajajo vprašanja: kdo se bo igral, s kom se bo kdo igral in kdo se bo igral s katero od igrač, ki so na razpolago. Otroci so različni, nekateri so zelo odprti, drugi pa se sramežljivo držijo sami zase. Med njimi se ne vžge vedno iskrica simpatije. Nekateri se med seboj ne marajo. Drugi pa potrebujejo čas zase, za opazovanje in se šele po nekem času odločijo, komu se bodo približali in s kom se bodo družili. Modri vzgojitelji bodo znali to upoštevati in jih ne bodo silili v nekaj, v kar še ne morejo iti. Včasih so odrasli presenečeni nad otrokovo izbiro prijatelja. Starši so predvsem zaprepadeni takrat, ko njihov otrok povabi na svoj dom drugega, ki jim zaradi njegovih lastnosti ni všeč: recimo, ko tih in umirjen otrok povabi na dom nastopača, ki ga kot takega poznajo vsi v vrtcu, in za tem kraljuje zmeda v otroški sobi. Zaradi otrokove izbire prijateljev si največkrat ustvarjajo (tudi nepotrebne) probleme starši. To pa ni modro; starši naj bi otrokove prijatelje sprejeli brez predsodkov, saj je gotovo v zakulisju razlog, zaradi katerega se otrok najraje igra s tem in ne s katerim drugim vrstnikom iz vrtca ali šole. Ni izključeno, da nastopaški prijatelj kar žari od domislic in ustvarjalnosti pri igri in da je prav to našemu otroku všeč. Zelo pogosto potrebujejo otroci v različnih fazah svojega odraščanja različne prijatelje. Včasih se zgodi, da dotedanji otroko prijatelj ni več zanimiv, da je sedaj pomemben pač drugi, nov prijatelj, ki se zna recimo lepše igrati z lego kockami in zna z njimi zgraditi večje in lepše zgradbe. Kakor se spreminja pri majhnem otroku zanimanje za stvari, tako se spreminja lahko tudi iskanje in sklepanje prijateljstev. Pozorni starši opazijo, kako se včasih otroku podere svet, ko pride do prepira s prijateljem ali prijatelji. Naenkrat malček noče več v vrtec ali se ves čemeren tišči v kotu in podobno... Najmanj, kar lahko izjavi je: »S tistim se ne bom več igral!« Glede na to, da otroci ne znajo gledajo daleč in še ne obvladujejo čas in prostor, odrasli navadno vemo, da se bo že drugi dan vse pomirilo in šlo po starem. Kljub temu pa moramo jemati otrokovo težavo resno, saj potrebuje otrok v svojih težavnih trenutkih, ko se mu zdi, da ga je prijatelj izdal, tolažbo odraslih, predvsem staršev in njihovo razumevanje. Občutiti mora, da starši skrbijo zanj, da jim je zanj mar in da ga ščitijo. Otrok potrebuje to- lažbo. Ko se namreč lahko mami ali očetu potoži, kako je bilo v vrtcu, ko se je skregal z najljubšim prijateljem, se otrok morebiti že počuti boljše in se mu začne svet zopet nasmihati, saj se je lahko izkašljal. Toda zakaj so prijateljstva v zgodnji otroški dobi tako pomembna? Lahko opazimo, kako se malčki izogibajo tistih, ki se držijo sami zase ali želijo biti zmeraj na površju. Gojiti prijateljstvo pa nasprotno pomeni sprejemati ali se učiti sprejemati kompromise, zatro da si lahko v skupini. Če se v skupini otrok začne kdo obnašati moteče, se vrstniki od njega ločijo. Takrat se mora moteči otrok naučiti, kako narediti korak nazaj, sprejeti kompromis in se vrniti v skupino. Prva prijateljstva lahko so pomembno učenje za bodoče življenje. Prijatelj seveda ni isto kot je to brat ali sestra. Otrok se z njima sicer lahko rad igra, vendar vlada v tem odnosu vedno neko večje ali manjše, zavestno ali podzavestno ljubosumje. Tega navadno med prijatelji ni, saj imajo na nek način vsi enake možnosti in ni privilegijev. Otrok se preko prijateljev uči tudi s primerjanjem, denimo, kakšno je videti življenje v prijateljevi družini. Zato je pomembno, da se otroci spoznajo tudi zunaj vrtca, v drugačnem okolju. Samo starši otroku lahko omogočijo taka »zunajšolska« srečanja. Skozi igro se otroci učijo tudi tolerantnosti. To se lahko dogaja v vrtcu kakor tudi v šoli. Pri tem morajo biti vzgojitelji zelo pozorni, predvsem takrat, ko vidijo, da nekega otroka skupina prepogosto izključuje enega ali več otrok iz igre. Primerno opazovanje in odkrivanje vzrokov ter pravočasno ukrepanje, ki naj bo premišljeno in še preden preide opaženo izločevanje v navado, bo prava rešitev za tako situacijo. Otrokom je treba marsikaj dopovedati, včasih tudi grajati; kadar pa si to zaslužijo, jih moramo tudi pohvaliti, saj pohvalo zelo potrebujejo, ker jim prav ta utrjuje pozitivno samopodobo. Predvsem ne smemo pozabiti, da se otrok uči z vsemi čuti. Če ima omogočeno tako večplastno pridobivanje vedenja, potem se bo otrok lahko uravnovešeno in zdravo razvijal tako telesno kot duševno in čustveno. Otrok pa potrebuje, kakor že vemo, tudi veliko prostega gibanja. Še posebej poleti gibanja ne bi smelo manjkati, tudi če ne gre za organizirane telesne vaje ali akademsko usmerjene vzgojne prijeme. Mnogo je zelo preprostih iger, ki otroke zabavajo in jih lahko malčku omogoči vsaka mama ali oče, ki je dovolj pozoren na faze odraščanja svojega otroka. To je pomembno predvsem zaradi tega, da nikogar ne pooblastimo za vzgojo svojih otrok tako, da bi nas povsem nadomeščal, ker je vzgoja primarna skrb družine, pač pa sprejemamo vzgojno pomoč drugih kot dodatno obogatitev, vendar vselej dovolj pazljivo in kritično. Pomembne čutne izkušnje preko učenja z vsemi čutili otroci sprejemajo s poslušanjem, gledanjem, vonjanjem, okušanjem, otipavanjem, usmerjanjem in obvladovanjem svojega telesa in z gibanjem. Vse te sposobmosti opazimo že pri dojenčku, ki se kar nekaj prvih let svojega življenja vadi prav v tem, da bi se izuril v teh veščinah. Možgani se namreč morajo naučiti, kako čedalje bolje sprejemati čutne signale, da bodo dosegli v odgovarjanju na čustne dražljaje najboljši rezultat. Samo na tak način se bo pri otroku razvoj nadaljeval primerno in se bo malček dobro počutil. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 14. junija 2008 3 bolnica franja - Predstavniki Primorskega dnevnika izročili idrijskemu muzeju 60.741,25 evra Prispevki bralcev našega dnevnika bistveni za obnovo Poseg predsednika Zadruge PD Aceta Mermolje in zahvala ministra za kulturo Vaska Simonitija CERKNO - Če bo šlo vse po načrtih, bodo dela za obnovo Bolnice Franje dokončno zaključena v teku leta 2010, morda pa bo obisk delno mogoč že prihodnje leto. Obnova je tehnično zahtevna, bo pa glede na izjemni pomen objekta vsekakor izpeljana, s skupnimi prizadevanji države, občine in idrijskega muzeja. Zagotovilo je včeraj potrdil minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je obiskal Bolnico Franjo skupaj z odgovornim za obnovo na ministrstvu za kulturo, Dušanom Krambergerjem, direktorico idrijskega muzeja Ivano Leskovec, županom občine Cerkno Jurijem Kavčičem in poslancem Državnega zbora Samom Bevkom. Ogled Bolnice Franje je bil tako priložnost za oceno trenutnega stanja, obenem pa tudi za srečanje z delegacijo Primorskega dnevnika, ki so jo sestavljali predsednik Zadruge Ace Mermolja, upravni direktor založbe DZP-PRAE Pavel Mahorčič in odgovorni urednik Dušan Udovič. Predstavniki našega časopisa so ob tej priložnosti potrdili izročitev vsote 60.741,25 evra, kolikor je navrgla solidarnostna akcija med bralci Primorskega dnevnika, idrijskemu muzeju, ki je pristojen za muzejsko postavitev obnovljene bolnišnice. Ace Mermolja je v svojem nagovoru izhajal iz ugotovitve, da so cerkljanski hribi dejansko izvorna domovina Primorskega dnevnika, oziroma njegovega predhodnika Partizanskega dnevnika. Bolnica Franja pa je v najhujših trenutkih narodove zgodovine nudila enkratno zavetišče Primorcem, od katerih so po vojni mnogi ostali v zamejstvu. Zavzetost naših ljudi pri solidarnostni akciji pa je razumljiva, ob ugotovitvi, koliko zanje pomeni spomin na dvajsetletno fašistično zatiranje in udeležba v osvobodilnem boju. Mermolja je pri tem izpostavil dejstvo, da so sredstva za obnovo Franje z veliko zavzetostjo zbirali tako na Goriškem, Tržaškem in v videmski pokrajini, torej povsod, kjer bivajo Slovenci v Italiji. Minister Vasko Simoniti se je za solidarnostno akcijo Primorskega dnevnika toplo zahvalil in pri tem izpostavil relevantno vsoto, ki je bila zbrana med rojaki v Italiji. To priča o navezanosti slovenskih ljudi, ki živijo v zamejstvu, na matični narod, sredstva pa bodo bistveno prispevala k pospešeni obnovi Bolnice Franje. Prisotni so si skupaj s številnimi novinarji ogledali sotesko, v kateri se je dejansko v dokaj izvirnem stanju ohranila le še ena baraka, druge pa bodo v teku obnove rekonstruirane. Glavni problem, okrog katerega se vrti rekonstrukcija pa zadeva utrditev pobočij nad sotesko oziroma gornjega toka potoka Čerinščica, ki teče skozi sotesko. Katastrofa je namreč nastala zaradi nenadnega in silovitega pretoka vode, ki je s seboj prinesla veliko količino drevja in naplavin. Posledična zamašitev soteske je ob tem razdejanje še okrepila. Kot je povedal odgovorni za sanacijo iz ministrstva za kulturo Dušan Kramberger, bodo tok potoka zato postavili pod nadzor že visoko, ob samem izviru, s posebnimi pregradami, ki bodo v več fazah zaustavljale naplavljeni material ob morebitnem močnem neurju. Sistem pregrad, katerega gradnja je v teku, naj bi na tak način onemogočal nenaden in rušilen vdor velikih količin voda in naplavinskega materiala v sotesko. Poseg je iz hidrogeološkega in tehničnega vidika zahteven, toda soteska bolnišnice naj bi bila tako v bodoče zavarovana pred najhujšim. (du) Bolnica Franja je in bo še nekaj časa eno samo gradbišče, tako država kot krajevni dejavniki pa so odločeni, da se obnova izpelje na najpopolnejši ekskurzija - V okviru dejavnosti Slovenskega kulturnega središča Planika Poučen izlet na Tolminsko Skupina otrok si je med drugim ogledala trdnjavo Kluže, Kobarid in obiskala rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča na Vrsnem UKVE - Pred dnevi se je skupina mlajših otrok, ki med letom obiskuje dejavnosti, kijih organizira Slovensko kulturno središče Planika, udeležila poučne ekskurzije na Tolminskem. V spremstvu učiteljev slovenščine ter izkušenega vodiča se je skupina mladih seznanila z naravnimi in kulturnimi lepotami Soške doline. Po vstopu v Slovenijo preko Predila so si ogledali trdnjavo Kluže pri Bovcu, v Kobaridu so se seznanili s zgodovino in lepotami mesta. Obiskali so tudi južnejši del Triglavskega narodnega parka in se sprehodili po Tolmin- skih koritih ter pluli z ladjo na umetnem je ze ru na Mos tu na So či. Vr hu nec eks -kurzije je bil vsekakor obisk rojstne hiše pesnika Simona Gregorčiča na Vrsnem. Skupina izletnikov je z velikim interesom poslušala pripoved o življenju in ustvarjanju pesnika bolj poznanega pod vzdevkom Goriški slavček. Sledil je ogled zbirke predmetov, ki so razstavljeni v Gregorčičevi rojstni hiši. Ekskurzija spada med redne dejavnosti Planike, ki poleg učenja slovenskega jezika nudi tudi možnost seznanjenja mladih s slovensko kulturo. Otroci so se v spremstvu učiteljev slovenščine ter izkušenega vodiča seznanili z naravnimi in kulturnimi lepotami Soške doline 4 Sobota, 14. junija 2008 ALPE-JADRAN / komemoracija - 65-letnica prvega transporta taboriščnikov iz Mauthausna na Ljubelj • v š • š t v Spomin na žrtve nacističnega nasilja na obeh straneh Ljubelja Med drugo svetovno vojno pri gradnji cestnega predora trpeli in umirali jetniki iz 16 različnih držav CELOVEC - Čeprav je v teh dneh zanimanje ljudi povsem usmerjeno na evropsko nogometno prvenstvo, ki ga gosti tudi koroška prestolnica Celovec, komite »Karnten-Koroš-ka« na čelu z univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettner-jem tudi letos s tradicionalno komemoracijo opozarja na grozote polpretekle zgodovine, ki so se med drugo svetovno vojno dogajale v nacističnih koncentracijskih taboriščih na obeh straneh cestnega predora Ljubelj. Današnja prireditev na avstrijski strani bo potekala v znamenju 70-letnice nasilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji in 65-letnice prvega transporta jetnikov iz koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelj. Slavnostni govornik bo avstrijski minister za socialne zadeve Erwin Buchinger, kot priča časa pa bo nastopil tudi Tržačan Riccardo Goruppi, ki je preživel koncentracijsko taborišče Dachau in več drugih nacističnih taborišč tretjega rajha. Svečanost na avstrijski strani se bo začela ob 9. uri, po slovesnosti se bodo udeleženci podali skozi cestni predor na slovensko stran in se udeležili komemoracije pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj-jug. Kot je znano, so na obeh straneh predora Ljubelj med drugo svetovno vojno pri gradnji cestnega tunela trpeli in umirali ujetniki iz 16 različnih držav v podružnicah nacističnega taborišča Mauthausen Ljubelj-sever in Ljubelj-jug. Medtem ko na slovenski strani potekajo komemoracije že desetletja, je Koroška skoraj 50 let zamolčala taborišče in zverinstva, v katera je bilo vpletenih tudi mnogo koroških nacističnih krvnikov v tem taborišču. (I.L.) Spominsko obeležje v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen Ljubelj - sever višarje pojejo Zborovsko srečanje jutri na Višarjah TRBIŽ - Na Višarjah bo jutri ponovno zadonela slovenska pesem. V tamkajšnji cerkvici bo namreč zaživela prireditev Višarje pojejo, že tradicionalno srečanje pevcev iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in s Koroškega. Koncert prirejata KŠD Rojanski Krpan iz Trsta in kulturno središče Planika iz Ukev, finančno pa so ga omogočile Slovenska prosveta, Zadružna kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev; posebna zahvala naj gre rojanskim vinogradnikom Andreju Boletu, Andreju Ferfolji in Silvanu Ferlugi. Občinstvu, ki se bo jutri zbralo na Višarjah, se bodo tokrat predstavile izključno moške pevske skupine: moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Valentin Polanšek iz Obirskega (Avstrija), Moška pevska skupina Sv. Jernej z Opčin (Italija), Metliški oktet in Rudarski oktet iz Velenja (oba Slovenija). Koncert se bo pričel ob 13. uri, nanj pa so vabljeni vsi ljubitelji petja, a tudi Višarij, priljubljenega julijskega vrha nad Žabnicami. kultura - Slovensko predsedovanje EU priložnost za promocijo Prisotnost slovenske kulture v Bruslju: Plečnik v muzeju, Prešeren na marmorju BRUSELJ - Slovensko predsedovanje EUje hkrati priložnost za predstavljanje dosežkov slovenske umetnosti na tujem. Med izvedbeno najzahtevnejše sodita Projekt Plečnik v bruseljskih Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije in spomenik Sloveniji pred palačo Sveta EU v Bruslju. Omenjena projekta sodita v celostno likovno obeležitev Slovenije v Bruslju, ki je zaobjemalo tudi opremo dveh VIP prostorov v palači Sveta EU in postavitev replike Plečnikove ure v palači Sveta EU. Za izvedbo je bila na razpisu ministrstva za kulturo izbrana Narodna galerija, avtor celostnega projekta pa je mednarodno priznani arhitekt Boris Podrecca. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja projekta in direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, so s predstavitvijo zelo zadovoljni. Razstava Projekt Plečnik je na ogled še do 20. avgustom, trajno spominsko obeležje pred palačo Sveta EU pa stoji od 11. junija. Več o samem projektu, še posebej Projektu Plečnik, je povedal Podrecca. Razstava v bruseljskih Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije razvije specifične tematike mojstra ter jih postavi v peterokrako zvezdo, kot morfološki emblem razvoja mesta. Kot je poudaril Podrecca, razstava prikazuje preplet umetnosti in življenja. Preko filma, avtor je Amir Muratovič, je prikazan dinamičen odnos arhitekture v prostoru, medtem ko makete in risbe zasedajo statičen prikaz Plečnikovega opusa. Vse predstavljene tematike, sakralna, mestna in krajinska arhitektura, se centrično združijo v visokem steklenem vertikalnem stolpu s Plečnikovim portretom v zenitu inštalacije. V sredino ste- klenjaka je postavljena Plečnikova delovna miza z arhitektovim risalnim priborom, zraven sta še klobuk in skodelica, kar, ponovno, daje razstavi določeno živost. V razstavnem prostoru so razvrščeni posamezni otoki, na katerih so razstavljene različne teme, kot so pohištvo, drobni predmeti, luči in znameniti kelihi. Osrednjo postavitev obdaja povezovalni obroč, ki v tekočem nizu fotografij kronološko predstavi celoten Plečnikov opus. Generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek, ki je avtor kataloga, fotografij in strokovni svetovalec pri razstavi, je dodal, da je Projekt Plečnik doslej pritegnil že številne obiskovalce. Žal ustvarjalci, tako Prelovšek, niso razpolagali z visokimi finančnimi sredstvi, na ogled so torej le domači Plečnikovi artefakti, tistih iz tujine si niso mogli privoščiti. Pred palačo Sveta EU od srede stoji tudi obeležje iz hota-veljskega marmorja, na katerem je izspisan prvi verz Prešernove Zdravljice "Žive naj vsi narodi" v 23 uradnih jezikih EU. Kot sta pojasnila Jakijeva in Podrecca, je postavitev obeležja spremljalo kar nekaj težav. Po mnenju pristojnih evropskih strokovnjakov je bila namreč prva različica obeležja s konturo Slovenije preveč "slovenska". Po presoji vodje sektorja za promocijo in mednarodno sodelovanje na ministrstvu za kulturo Tanje Orel Šturm je odločitev s Prešernovim verzom v različnih jezikih ustrezna rešitev, nenazadnje je leto medkulturnega dialoga, kar dobro ponazarja prav začetek Zdravljice - "Žive naj vsi narodi". (STA) avstrija - »Iniciativa manjšine« Vladimir Wakounig še naprej predsednik CELOVEC/DUNAJ - Izredni univerzitetni profesor za pedagogiko na celovški univerzi in koroški Slovenec Vladimir Wakounig je bil vnovič izvoljen za predsednika vseavstrij-skega društva »Iniciativa manjši-ne/Initiative Minderheiten«. Tajnica je koroška Slovenka Jana Sommereg-ger, v odboru pa so upoštevali tudi gradiščanske Hrvate in predstavnico t.i. novih manjšin. Društvo »Iniciativa manjšine« je nevladna in nepro-fitna organizacija, ki se v Avstriji zavzema za manjšinam naklonjeno družbo, ne glede na narodnostno, socialno ali versko pripadnost. Na občnem zboru so kritično pogledali na preteklo obdobje, še posebno zato, ker so nekateri zanesljivi podporniki odpovedali svoje subvencije in so z vztrajnostjo in trudom premostili finančne težave. Glede težišč delovanja iniciative je predsednik Vladimir Wakounig za prihodnost navedel dva mednarodna pro- Vladimir Wakounig jekta. Z vidika avstrijskih narodnih skupnosti bodo preverili dobre in slabe primere za opismenjevanje Romov, nato pa skušali najboljše udejanjiti za Rome in Sinte v Avstriji. S pogledom na migracijo v državah nekdanje Jugoslavije ter Turčije, iz katerih so v veliki meri prihajali delavci po sporazumu Republike Avstrije o najemanju delavcev, pa bodo nadaljevali z analizo, s katero so začeli ob 40-obletnici delovnih migrantov v Avstriji, je še pristavil Wakounig. (I.L.) visoko šolstvo - Včeraj obisk v Trstu Sissa in reška univerza za tesno sodelovanje TRST - Vi so ka šo la Sis sa v Gr -ljanu in Univerza na Reki želita sodelovati tako na področju raziskovalnih projektov kot na področju izobraževanja in usposabljanja. To izhaja iz včerajšnjega obiska delegacije reškega vseučilišča pod vodstvom namestnika rektorja Zdravka Lena-ca na šoli Sissa, kjer se je srečala z ravnateljem Stefanom Fantonijem in člani akademskega sveta. Prav Fantoni, piše v sporočilu za javnost, je poudaril veliko željo po sodelovanju, saj reška univerza raste in ustvarja partnerstva z drugimi stvarnostmi, ki lahko prispevata k zagotavljanju visoke kakovosti didaktičnih in raziskovalnih dejavnosti. Do sodelovanja med obema ustanovama bo prišlo najprej na področju astrofizike, fizike kondenzirane materije in nev-robiologije: tu se bodo oblikovale skupne raziskovalne smernice, obstaja pa tudi volja po sodelovanju na področju dejavnosti prenosa tehno- logij. Zaradi vsega tega, je prepričan Fantoni, je včeraj prišlo do koristnega soočanja, ki napoveduje bodoče interakcije. Univerza na Reki je mlada ustanova, saj je bila ustanovljena leta 1973, trenutno pa obsega deset fakultet. Ne gre pa za prvo visokošolsko ustanovo v kvarnerskem mestu, saj so jezuiti že leta 1627 na Reki ustanovili prvo šolo za visoko usposabljanje. Visoka šola Sissa pa je bila ustanovljena leta 1978 kot šola za podiplomsko usposabljanje in znanstveno raziskovanje na področju matematike, fizike in nevroznanos-ti. Njeni glavni značilnosti sta mednarodnost in interdisciplinarnost: šola namreč sodeluje s številnimi pomembnimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami po vsem svetu, preko trideset odstotkov njenih študentov pa prihaja iz 35 različnih držav, medtem ko vse didaktične dejavnosti potekajo v angleškem jeziku. V hudi prometni nesreči nosečnica izgubila življenje PORDENON - Na pokrajinski cesti, ki povezuje kraja Colle di Ar-ba in Cavasso Nuovo v porde-nonski pokrajini, je včeraj dopoldne prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je življenje izgubila 31-letna Adele Miotto. Iz prvih podatkov izhaja, da je voznica na ovinku trčila v avtomobil, ki je vozil v nasprotno smer. Miottova je bila na mestu mrtva, tako da je bil poseg rešilca skorajda nepotreben. Voznica drugega avtomobila je bila k sreči samo lažje ranjena. Miottova, ki je bila v šestem mesecu nosečnosti, je dveletnega sinčka pustila pri tašči, saj je bila ravnokar namenjena na delo. Tja pa ni nikoli dospela. Smrt na avtocesti TABLJA - Na avtocesti A23 med Tabljo in Karnijo je včeraj zvečer okrog 19.30 prišlo do smrtne nesreče. Še neidentificirana oseba je na avtocesti prosila za pomoč, ko jo je avtomobil podrl. Na STV RAI danes prvič Kocka TRST - Na STV RAI bo danes ob 20.00 prvič na sporedu nova oddaja »Kocka«, ki jo Slovenski programski oddelek namenja otrokom in vsem tistim, ki so otroci po duši. V družbi radovedne tetke Amalije in njene klepetave omare Filipa se bodo gledalci lahko pozabavali z risanko, pesmico in pravljico, obiskali bodo »Muzej mode« v Gorici in odkrili še veliko drugih presenetljivih stvari. Danes v oddaji Brez meje po koprski TV pesnica Liljana Visintin KOPER - Danes bo gostja koprske oddaje Brez meje pesnica in kulturna delavka iz Laškega Liljana Visintin. Predstavila bo projekt, ki je nastal v okviru društev Jadro, Tržič in Združenja staršev otrok romjanske šole ob stoletnici ladjedelnice v Tržiču. Z Martino Kafol se bo pogovorjala o besedilih in pesmih svoje dvojezične knjige »CantiEre mare morje«, pa tudi o slikah ki jo opremljajo in so delo umetnice Brune de Fabris. Oddaja bo na sporedu na Televiziji Koper v soboto 14. junija ob 18.00. Popovič odpovedal gostoljubje mednarodni komisiji za varstvo voda KOPER - Občina Koper "zaradi neučinkovitega dela ministrstva za okolje in prostor ter neuresničenih obljub na področju okol-jske problematike v obalni regiji" odpoveduje prostore, kjer naj bi od 15. do 17. junija zasedala slo-vensko-hrvaška-italijanska komisija za varstvo voda Jadranskega morja, je sporočil župan mestne občine Koper Boris Popovič. "Glede na izredno neučinkovito dela ministrstva za okolje in prostor ter na vrsto neuresničenih obljub, nikakor ne moremo biti gostitelji 9. zasedanja mešane komisije v prihodnjem tednu. Predlagamo, da kraj dogodka prestavite kamorkoli izven Mestne občine Koper," je v pismu ministru za okolje Janezu Podobniku zapisal koprski župan Popovič. Po njegovih besedah se v iztekaj očem mandatu dela ministrstva namreč pereči okoljski problemi Mestne občine Koper in celotne obale "niso premaknili z mrtve točke". "Zadovoljni smo, da bodo v kratkem parlamentarne volitve, ki bodo prav gotovo prinesle radikalne spremembe tudi v vodstvu ministrstva za okolje in prostor," je prepričan Popovič. / KULTURA Sobota, 14. junija 2008 5 TOMIZZOV DUH Oba naroda se mi smilita Milan Rakovac »Oba naroda slovenskih in hrvatskih dežel se mi namreč srčno smilita in bi se po pravici zares morala smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati niti kam bežati... O teh (božjih) naukih ubogi Slovenci in Hrvati ne razumejo in ne vedo mnogo, zlasti tisti, ki se niso učili tujih jezikov in pisav. In obeh omenjenih ljudstev usmiljenja vredna in velika pogibel, ustrahovanost in stiska,.. so me napotile in pripravile,.. napraviti poskus,.. če bi se dala slovenski in hrvatski jezik pisati in brati tudi z latinskimi in nemškimi črkami«. Lucidni Primož Trubar; dobro bi nam došao danas protiv globalizacij-ske stupidizacije takav čovjek; čovjek koji razmišlja i djeluje povijesno, definiraj uči južnoslavenski svijet, tvoreči njegov loebensraum i Weltanschauung. I radikalni Matija Vlačič Ilirik; i on bi nam dobro došao danas, kada je pred-lagao SLAVENSKIUNIVERZITET u Ravensburgu, pa u Celovcu, dok nas i vas Veliki Narodi i Sistemi pokroviteljski tapšaju po ramenu - no, no, pridni otroci hrvaški inu slovenski, tere usmiljenja vredni inu ubogi. Ma ča da je Trubar prija deboto piet stolitji vidija kako če nan biti, »ubogim Slovencom inu Hrvatom« danas? Magari, Turki nisu drugo na naših mej, ma vero nan njanke ne rabe, dosti smo »ubogi Slovenci ter Hrvati« jieni drugima, a ča? Svako malo se sva-dimo, ter ča če nan ni Turki ni fašišti; moremo mi to lipo i sami!!! Fassendo i conti con la Storia, in 'sto mondo sempre piu banale, digo, ma xe possibile che cinque seccoli fa noi altri de 'ste parti, nelle piu povere province venete ed austriache, gavevi-no giganti del pensier e assion, come Matija Vlačič Ilirik, Baldo Lupetina, Vergerio e Trubar?.. Cussi che me par che ghe voles-si un'altra rivolussion christiana, come quella de cinque seccoli fa? Massima-mente nei poveri paesi cattolici del Mediteraneo. Perche la Sinistra la xe fuč, la Destra no sa gnente, e la ciesa nostrana-domacia la xe con la Destra, invesse de far i conti storici, con se stes-sa, e caso mai diventar piu sociale... Naravno da ne govorim o zbilj-skoj, materijalnoj, nego duhovnoj, kul-turalno, parlamentarnoj, demokrat-skoj, pacificističnoj, gradanskoj, civilis-tičnoj revoluciji, dovraga! Sveopče jamranje, kuknjava, kolektivna depresija izobraženaca&rezo-nera&inteligenata, najboljih sinova naših naroda, uzdiže se od Skopja i Sarajeva i Beograda i Zagreba »tja do bele Ljubljane«; ajme nama, propali smo, svi nas koloniziraju i globaliziraju. Istina je! In potem, kaj? Potem pa lahko cankarski inu lakonski rečemo, ko se mora nekaj zgodovinskega preseči -»najbolje pa so pohane piške«!!! Ma ča da su nan propio svrake mozak popile? Eli če biti da, lukrativ-ni i šegarini kakovi smo, mučimo i to-bože jamramo da joh je nami: Ma baš-ta da potižemo titule i honorare i tan-tijeme, a narod, kaj bo z narodom našim ubogim in usmiljenja vrednim? Jedna od dražih mi anegdota, ko-ju često citiram, pa i na ovim stranicama (repetitio est mater studiorum) jest buntovno stanje u Kraljevini Srbiji, pa kad tajne službe dodu premijer-u Nikoli Pašiču »Baji« s upozorenjem da se narod buni, »Baja« mudro odreže: »Kakav, bre, narod, narod je raja, a raja je fukara«. Gledan čo muoj ribare kako di-žu pobunu po Portugalu, Španji, Fran- ciji, 'Taliji, EU se trese ud straha, i ča načiniti da nafta ne dištrudi ekonomi-ju; a ča vero, neka EU ruši američke mode e maniere da dvižu preciju nafte, samo da sebe i dolar spase, a mi drugi se lipo frigajmo! E va be', ma 'ko EWU neiete da molati ni pensati ni delati, ter moremo provati sami to ča?! A ča ne moremo, ubogi Hrvati inu Slovenci, se vrči da-kordo z Rusi, naša brača slavinska, pak za po precije kupimo ruski gas i naf-tu? A ča čekamo u Zagrebu i Ljubljani da zajno ne načinimo naftovod i plinovod od Črnega mora do Jadrana, i tako lipo se osiguramo, i sebe i suoje utroke i unuke i cili naš pouteč generacije i generacije? Nego padamo na štuorije bogatuni, na šturoije ekološke, na štuorije politički korektne tobo-že tamo Ukrajinci, pak Bjelorusi, e tutti contra Russi, e cussi via i ten podobno. E mi ve digo che qua ghe vol di-sobedienza cittadina, altroche s'cinche: Zato tuote ga iman za Trubara i Vla-čiča, za naše trde glagoljaše ča su nas držali žive stolitja i stolitja. Naš moral, naša etika, naša inteligencija i gradan-ska hrabrost ovdje su na kušnji, kao i naš nacionalni ponos; u prvom redu nacionalne inteligencije! »Kedar pak ta gospoščina preveliko štivro, pravdo, činže, nove cole, aufšloge, tlake nalaga, terje inu bodo od hudih flegarjev, hlapcev, županov, val-petov inu beričov ob rečeni, ova de ni inu ob le gani, da nim bode tu nih po krivici vzetu, štrajfani, v ječo vrženi, od nih imenja, zemel inu blaga pahneni, pregnani«. Tako piše Trubar, legitimiraj uči pravo naroda na pobunu, tako moramo pisati i mi danas, prije nego naš ubogi inu usmiljenja vredni narodi ne potonu ispod ruba postojanja. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA - Anže Vrabec Osvobajajoča izvedba in izostren občutek za klavirski zvok V znamenju razkošnih sadov goriškega pianizma je v v začetku meseca vnovič zazvenel četrti koncert letošnjega niza Glasbe z vrtov sv. Frančiška. V dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici je svoj prvi samostojni klavirski recital tokrat zaigral Anže Vrabec (na posnetku), devetnajstletni pianist, doma iz Volčje Drage, ki je prve glasbene korake naredil pri sedmih letih v Glasbeni šoli Nova Gorica. Za njegov glasbeni razvoj sta najprej skrbeli pedagoginji Klavdija Jamšek in Ingrid Si-lič, jeseni leta 2004 pa je Anže postal eden od učencev v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva. Seznam njegovih piani-stičnih nagrad na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih je obsežen, pestra in občudujoča pa je tudi njegova vpetost v različne glasbene dejavnosti. Med šolanjem na Glasbeni šoli Nova Gorica je zaključil šest razredov saksofona. Izpopolnjeval se je na medna- stalno gledališče fjk - Sklepna predstava s skupino Diavolo iz Los Angelesa Z energijo nabita atletska predstava Zmagoviti spopad med človeškim telesom in fizičnimi strukturami, ki ga obdajajo Zadnja ponudba bogate in razvejane sezone Stalnega gledališča Furlanije -Julijske krajine v Rossettijevem gledališkem poslopju v Trstu je bila predstava Dreamcatcher, ki je bila na sporedu v soboto in nedeljo 7. in 8, junija, in sicer v okviru uspešnega abonmajskega plesu posvečenega niza. Dreamcatcher je zadnja stvaritev skupine Diavolo iz Los Angelesa, ki jo vodi Jacques Heim, koreograf, ki v svojih zelo svojskih predstavah močno poudarja atletske in akrobatske prvine. Sicer je svojo slavo še najtesneje povezal z najbolj znano predstavo znamenitega Cirque du Soleil, slovito Ka, ki privablja množice v namenoma zgrajeno dvorano v Las Vegasu. Kakorkoli že, kot je poudaril Jacques Heim sam med petkovim kratkim srečanjem za tisk, je osnova vsake njegove predstave fizična struktura in posledično interakcija med strukturo samo in človekovim telesom. Tudi navdih za predstave jemlje prav med gledanjem ljudi in njihovega odnosa z arhitekturnimi in drugimi objekti, denimo na ulici, ko vstopajo in izstopajo skozi vrata. Sicer se sam po duhu čuti arhitekt, a ker ni dovolj vztrajen, da bi sedel za mizo in ustvarjal stavbe, ustvarja koreografije, kar je zanj še najbližje arhitekturi, je tudi povedal. V predstavi Dreamcatcher se nastopajoči spopadajo z različnimi predmeti, tudi s takimi, ki se uporabljajo vsak dan, denimo z lestvami, kot na začetku, ko skušajo doseči visečo stekleno oblo, ki se na koncu prižge. Sicer so oble in poloble večkrat prisotne na odru, kot sploh oblike z okroglo ploskvijo, kakršna je prevladujoča struktura v predstavi sami, ogromno kolo iz kovine in vrvi, ki se po obliki navezuje na obredni predmet iz lesa in vrvic, ki ga ameriški Indijanci obešajo na steno, da bi prestrezal sanje, torej nekakšen Skupina Diavolo je pripravila z energijo nabito atletsko predstavo lovilec sanj, dreamcatcher v angleščini. Kolo lahko miruje ali pa se vrti; vanj se Heimovi plesalci-akrobati mečejo, po njem plezajo in skačejo iz njega, posamično in skupinsko. Ta neutrudni spopad med njihovimi telesi in strojem izraža tudi temeljno poetiko njihove plesne skupine, nekakšno stalno spoprijemanje s svetom, usodo, časom, kije zahtevno, težavno in utrujajoče, morda tudi nevarno, a neutrudno, polno energije in zelo verjetno zmagovito. Predstava je vsekakor zelo efektna, celo epska in nedvomno terja izredno atletsko in akrobatsko izurjenost, vendar so ji nastopajoči navidezno kos brez vsakršnega truda. Gledalci, ki so si jo ogledali v soboto zvečer, so bili navdušeni. Mimogrede povedano, ime skupine se ne navezuje na zlodeja, temveč na španski besedi dia - dan in volo let, pa tudi na grški predlog dia, ki namiguje na prekoračenje ovir. (bov) rodnih poletnih šolah, igra (in tudi tekmuje) v različnih komornih sestavih, in ker ga navdušuje tudi jazzovska improvizacija, je že nekaj let tudi član Big banda GD Nova - za sestav je lani celo napisal dve skladbi. Vsestransko pripadnost glasbeni muzi pa mladi goriški pianist tehtno in zrelo »dopolnjuje« z obveznim šolanjem na Tehniški gimnaziji na TŠC v Novi Gorici, kjer letos zaključuje 4. letnik. Vzporedno šolanje (je namreč tudi dijak 4. letnika Srednje glasbene šole v Ljubljani) mu očitno ne predstavlja nikakršnih ovir na poti, ki ima vse pogoje in odlike profesionalnega glasbenega udejstvovanja. Februarja letos mu je namreč Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani podelila Šker-jančevo nagrado za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole. A kljub vsem laskavim priznanjem, se je Anže ob zaključku letošnjih srednjih šol odločil, da bo študij nadaljeval na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Morebiti prav zaradi vseh teh manj krčevito (profesionalnih) pianističnih izkušenj je igra Anžeta Vrabca tako zelo osvobajajoča. Bravuroznost mu ni cilj, v izvajane skladbe poskuša vtkati del svojega notranjega utripa, ki pa ima očitno še veliko rezerv. Prav v slednjem je Anže Vrabec poseben in samosvoj, saj vsaka njegova interpretacija v poslušalcu prebuja občutek slutnje presežka, ki bo zazvenel v prihodnosti. Naravna in zdrava je njegova podoba pianista, v njej ni strastnih perfekcionističnih stremljenj, v njej so samo iskreni trenutki poskusa popolne identifikacije z glasbo samo. Kot vsakdanji kruh učencev klavirja sta zato uvodoma zazvenela Preludij in fuga v F-duru, št. 11 iz drugega zvezka Dobro uglašenega klavirja J. S. Bacha in predstavila logično nadaljevanje ... v intenzivni izpovedi Sonate v B-duru, op. 22, št. 11 L. van Beethovna je interpret čedalje bolj razkrival svoj talent do prebujanja bogatih sozvočij in širokih razponov dinamike in barv klavirja. Izostren občutek do zvoka pa je še najbolje zaznamoval izvedbo Nokturna št. 1 Lucijana Marije Škerjanca - v njej je Anže uspel razviti mogočen liričen vzpon in z zaključnimi takti skladbe obuditi čar in moč tišine, v kateri ti »šepeta« samo še odmev klavirskega zvena. Škerjančev Nokturno je tako postal idealna »predigra« - ki nikakor ne potrebuje aplavza - za »vstop« v nikoli spektakularno in nikoli objektivno glasbo R. Schumnna. Njegove ABEGG variacije v F-duru, op. 1 so pod prsti Anžeta Vrabca zvenele lahkotno in jedrnato, brez vseh poskusov zvočnega tkanja tančic očarljivim melodijam. V zapeljivi romantični lirizem se mladi goriški pianist ne »ujame« niti v izvedbi Resnih variacij (Variations serieuses) v d-molu, op. 54 F. Mendelssohna - Bar-tholdyja. Skladateljeva elegičnost sicer zaživi v vseh raznovrstnih odtenkih različnih razpoloženj, a ohrani dostojanstvo naprimer Bachovih umetniških spoznanj in kot taka nikdar ne 'zaplava' v pretirano milino ali površno očarljivost. Tatjana Gregorič 6 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI evropska unija - Proti je glasovalo 53,4 odstotka volivcev, za pa 46,6 odstotka Irci na referendumu rekli NE Lizbonski pogodbi Voditelji EU pozvali k nadaljevanju ratifikacije - O zadevi bo prihodnji teden razpravljal evropski vrh Lepaki zmagovite referendumske kampanje za NE v Dublinu ansa DUBLIN - Irci so na referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo, s katero naj bi EU postala učinkovitejši in vplivnejši igralec na svetovnem odru. Slovensko predsedstvo, Evropska komisija in Evropski parlament so včeraj pozvali k nadaljevanju ratifikacijskega procesa, o rešitvah pa bodo razpravljali evropski voditelji na srečanju prihodnji teden v Bruslju. Irski volivci so na četrtkovem referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo: proti je glasovalo 53,4 odstotka irskih volivcev, za pa 46,6 odstotka, je včeraj sporočila referendumska volilna komisija. Volilna udeležba je bila 53,13-odstotna. Irski premier Brian Co wen je priznal, da je to "precejšnje razočaranje in udarec za EU", a zagotovil, da pogodba še ni mrtva. Irska je edina država EU, ki je Lizbonsko pogodbo potrjevala na ljudskem glasovanju, ker jo k temu zavezuje njena ustava, in je sedaj tudi prva, ki jo je zavrnila. EU se je tako znašla v novem obdobju negotovosti, potem ko je komaj prebrodila krizo, v katero jo je leta 2005 pahnila zavrnitev ustavne pogodbe na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering so izid obžalovali in takoj pozvali k nadaljevanju ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki jo je že ratificiralo 18 držav od 27 članic unije. O rešitvah bo govora na srečanju evropskih voditeljev prihodnji četrtek in petek v Bruslju, so poudarili vsi trije. Premier Janša je v posebni izjavi novinarjem tudi izrazil prepričanje, da bo razprava na vrhu, na katerem bo Lizbonska pogodba glavna tema, "prinesla dogovor o tem, kako in v kateri smeri zastaviti iskanje rešitve". Slovensko predsedstvo bo zaradi izida referenduma na Irskem spremenilo dnevni red vrha, saj potrebuje produktiven čas za razpravo o tem, je sporočil premier Janša. Kljub temu pa prioritete glede ključnih izzivov ostajajo enake, tako bo osrednja pozornost namenjena ključnim izzivom in problemom, v ospredju katerih so visoke cene hrane in goriv, je dodal. EU Lizbonsko pogodbo potrebuje tudi za nadaljnjo širitev unije, je še poudaril premier Janša in dodal, da v tem trenutku ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali bo Lizbonska pogodba začela veljati 1. januarja 2009, kot je bilo doslej predvideno. Premier ni želel govoriti "o veliki katastrofi ali pa zelo veliki krizi", menil pa je, da gre za "resen zastoj". "Pogodba ni mrtva, pogodba je živa in najti moramo rešitev," je bil optimističen tudi Barroso. "Pravkar sem govoril s predsednikom irske vlade Brianom Co-wenom, ki je jasno povedal, da to glasovanje ni glasovanje proti EU," je še poudaril predsednik komisije in izrazil prepričanje, da Irska ostaja predana evropskemu projektu. Barroso je poziv k nadaljevanju ratifikacije utemeljil z besedami, da je osemnajst držav članic pogodbo potrdilo in da mora tudi manjšina še preostalih držav izraziti svoje mnenje, do česar ima enako pravico kot Irska. Želimo končati ta proces, da bomo imeli celovito sliko stališč do Lizbonske pogodbe v EU, je pojasnil. Enako kot premier Janša niti Barroso ni želel ugibati o rešitvi problema. "Naslednji teden bomo o tem podrobneje razpravljali," je dejal. Kakšna bo rešitev, še ne vemo, a ne morem reči, da bo enaka kot v primeru ustavne pogodbe, je odgovoril na vprašanje, ali je mogoče, da bo tokrat žrtev Irska, ne dokument. Na irski NE se je odzval tudi komisar iz Irske Charlie McCreevy, pristojen za notranji trg in storitve. "Nekateri ne bodo razumeli in bodo mislili, da smo po- zabili na vse koristi, ki jih je Irska požela zaradi članstva v EU," je opozoril. "Toda to je napačno tolmačenje," je zatrdil in opozoril, da Irska ni edina, ki ne zmore zagotoviti ljudske potrditve Lizbonske pogodbe. Predsednik Evropskega parlamenta j e k vsemu temu dodal, da j e tudi tokrat - kot v težkih časih v preteklosti - treba ohraniti mirno kri. "Upam, da bo mogoče najti takšno rešitev, da bodo reforme uveljavljene do volitev v Evropski parlament junija prihodnje leto," je poudaril. Po irskem referendumskem NE Lizbonski pogodbi se v vseh drugih članicah EU vrstijo izrazi zaskrbljenosti, po drugi strani pa tudi odločenost, da se mora proces ratifikacije te reformne pogodbe EU nadaljevati. Nemčija in Francija sta v skupni izjavi pozvali k nadaljevanju ratifikacije Lizbonske pogodbe. Tudi najbolj evroskeptični stara in nova članica, Velika Britanija in Poljska, menita, da irski NE ne pomeni konca za Lizbonsko pogodbo. Velika Britanija je celo napovedala, da bo nadaljevala postopek ratifikacije. Ta odločitev pomeni, da bo Irska najverjetneje ostala osamljena v taboru držav članic, ki nasprotujejo pogodbi. Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je menil, da irski referendum ne sme ustaviti evropskega integracijskega procesa. »Kdor zavira EU, naj ostane zunaj,« je dejal. Italijanska vlada pa je bolj previdna. Če je zunanji minister Franco Frattini obžaloval izid ljudskega glasovanja na Irskem, pa se ga je Severna liga vselila. Levosredinska opozicija pa je izrazila zaskrbljenost. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je na drugi strani že prepričan, da pogodba ne bo začela veljati 1. januarja 2009, kot je bilo načrtovano. "Ta odločitev pa ni dobra ne za Irsko, ne za Evropo, ne za Luksemburg," je dejal Juncker. "Za Lizbonsko pogodbo ni plana B. Ta pogodba je bila plan B," je še dodal. Irski NE med evroskeptiki utrjuje prepričanje, da je EU zaslužila, kar je dobila, saj se še ni naučila poslušati svojih državljanov, temveč se je le problemom le izognila z ratifikacijami v parlamentih. Mnogi v Bruslju opozarjajo, da je mogoče, da tokrat ne bo žrtev mehanizmov EU zavrnjen dokument, temveč svojeglava članica evropske družine. Zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju BRUSELJ - Obrambni ministri 26 držav članic zveze Nato so včeraj v Bruslju sklenili dvodnevno formalno zasedanje, prvo po vrhu zavezništva v začetku aprila v Bukarešti. Zadnji dan so potrdili dobro sodelovanje z Rusijo na vojaškem področju in zaveze o prihodnjih transformacijskih zmogljivosti. Zveza Nato in Rusija dobro sodelujeta na vojaškem področju kljub resnim odprtim vprašanjem, kot so načrti za širitev zavezništva na Gruzijo in Ukrajino, je povedal generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer po srečanju zaveznic z ruskim obrambnim ministrom Anatolijem Serdjukovom. Al Maliki: Pogajanja z ZDA v slepi ulici AMAN - Iraški premier Nuri al Maliki je včeraj ob koncu obiska v jordanski prestolnici Aman dejal, da so pogajanja z ZDA o dolgoročnem varnostnem dogovoru zastala zaradi iraških bojazni o suverenosti države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Zašli smo v slepo ulico. Ko smo začeli pogajanja, se nismo zavedali, da bodo zahteve ZDA tako globoko posegle v iraško suverenost in tega ne bomo nikoli sprejeli. Ameriških silam ne moremo dovoliti, da bi zapirale Iračane ali da bi same prevzele odgovornost za boj proti terorizmu," je dejal al Maliki. Župljanin zavrača haaško obtožnico BEOGRAD - Izročitev v sredo prijetega haaškega obtoženca Stojana Župljanina Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije utegne biti preložena. Nekdanji načelnik policije bosanskih Srbov, čeprav je četrtkova analiza DNK potrdila njegovo identiteto, namreč še vedno trdi, da je Branislav Vukadin. Zaradi tega obtoženec tudi ni želel sprejeti obtožnice omenjenega sodišča ZN. Njegov odvetnik Nebojša Maraš je sodišču zato predlagal, naj dovoli novo DNK analizo. Glede na to, da je Župljanin glede trenutnih ugotovitev izrazil dvome, bi morala novo analizo opraviti neka druga institucija in ne edini za to usposobljen laboratorij notranjega ministrstva v Srbiji. Tiskovni predstavnik sodišča za vojne zločine v Beogradu, ki je sicer pred tem izročitev Župljanina haaškemu sodišču napovedoval v roku 72 ur po ugotovitvi njegove identitete, je medtem že povedal, da lahko do izročitve preteče še do devet dni izrael Nove gradnje v vzhodnem Jeruzalemu JERUZALEM - Izrael je včeraj odobril načrte za gradnjo 1300 novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, kar je sprožilo jezne odzive Palestincev, ki so Izrael obtožili oviranja že tako negotovih prizadevanj za mir. Gradnja novih stanovanj je predvidena v ortodoksni soseski Ramat Šlomo, da bi tako prispevali k reševanju problema pomanjkanja stanovanj v Jeruzalemu, je sporočila predstavnica za stike z javnostmi izraelskega notranjega ministrstva Sabine Hadad. Čeprav se je Izrael v mirovnem načrtu leta 2003 zavezal, da bo ustavil naseljevanje, država kljub temu vztraja, da ima pravico graditi judovska stanovanja v vzhodnem Jeruzalemu, saj si je ta del mesta priključil kmalu po vojni leta 1967. V nasprotju s tem pa si ni nikoli priključil Zahodnega brega, ki ga Palestinci prav tako terjajo kot ozemlje za svojo državo. (STA) vesolje - Na Floridi bi moral pristati danes ob 15.15 po našem času Z raketoplana Discovery odpadla spojka, vendar to naj ne bi predstavljalo nevarnosti HOUSTON, 13. junija (STA) - Inženirji ameriške vesoljske agencije Nasa so včeraj sporočili, da je z zavornega sistema raketoplana Discovery, ki se z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) vrača na Zemljo, odpadla kovinska spojka. To ne predstavlja nikakršne nevarnosti in ne bo vplivalo na za danes predviden pristanek raketoplana, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Astronavti na krovu Discoveryja so sporočili, da so opazili pravokoten predmet, ki ga je odneslo stran od repa raketoplana. Kasneje se je izkazalo, da gre za eno od treh kovinskih spojk, ki predstavljajo del toplotne izolacije, in ne bo vplivala na varnost pristanka. Njena vloga je sicer zaščita hitrostne zavore pred visokimi temperaturami med vzletanjem raketoplana. Poleg tega je posadka poročala tudi o nečem, kar štrli iz krmilne naprave raketoplana. Z Nase so sporočili, da gre po vsej verjetnosti za optično prevaro, ki jo povzroča rob krmilne naprave ter da ta del raketoplana zgleda enako kot pred vzletom. Sedemčlanska posadka Discoveryja se vrača na Zemljo po tem, ko so med bivanjem na ISS namestili nov znanstveni laboratorij. Pristanek je predviden danes na Floridi ob 15.15 po srednjeevropskem času, še navaja AP. (STA) Raketoplan Diskovery kroži okoli Zemlje ansa / ITALIJA Sobota, 14. junija 2008 7 vatikan - Z njim se je pogovarjal v srednjeveškem stolpu v vatikanskih vrtovih Benedikt XVI. sprejel Busha s posebnimi častmi S tem mu je povrnil prisrčen sprejem v ZDA - Bush že včeraj nadaljeval pot v Pariz RIM - Papež Benedikt XVI. je včeraj v Vatikanu sprejel ameriškega predsednika Georgea Busha. Čeprav papež ponavadi visoke goste sprejema v svoji knjižnici v Apostolski palači, sta se tokrat z Bushem sestala v srednjeveškem stolpu v vatikanskih vrtovih, kjer papež ponavadi moli in sprejema le posebne goste. Busha, ki ga je spremljala žena Laura, je poglavar rimskokatoliške cerkve sprejel v vatikanskih vrtovih, pred srednjeveškim stolpom svetega Janeza. Po krajšem poziranju pred fotografskimi objektivi sta Bush in papež skupaj odšla v stolp, kjer je njun zasebni pogovor trajal pol ure, po tem pa sta se še sprehodila skozi vrtove. Papež običajno svoje visoke goste sprejme v zasebni knjižnici v Apostolski palači, tam pa je potekalo tudi srečanje z ameriškim predsednikom julija 2007. Včerajšnja sprememba naj bi odražala željo "povrniti prisrčen sprejem", ki so ga papežu v Beli hiši priredili ob njegovem aprilskem obisku v ZDA. Ta je sovpadal s papeževim 81. rojstnim dnevom. Bush in papež si delita mnenje glede precejšnjega števila pomembnih vprašanj, med drugim oba nasprotujeta splavu, poroki homoseksualcev in raziskavam na zarodnih celicah. Obenem pa se njuni pogledi razhajajo glede vojne v Iraku, smrtne kazni in ameriškega trgovinskega embarga proti Kubi. Papež je prav tako izrazil skrb glede slabega položaja kristjanov v Iraku ter strogih zasliševalnih metod ameriške obveščevalne agencije Cie. Bush je "velik papežev oboževalec in ga močno spoštuje", je povedala vodja protokola v Beli hiši Nancy Goodman Brinker. Dodala je, da ameriški predsednik "popolnoma podpira katoliško cerkev in vsa papeževa prizadevanja za mir, izobrazbo in boj proti lakoti v sodelovanju s svetovnimi voditelji". V okviru poslovilnega obiska v Ev-ro pi, ki ga je Bush za čel v po ne de ljek v Sloveniji in nadaljeval v torek v Nemčiji, se je Bush v četrtek v Rimu že sestal tudi z italijanskim predsednikom Giorgiem Napolitanom in italijanskim premierom Silviom Berlusconijem. Svojo pot je včeraj nadaljeval z obiskom Pariza, kjer se bo med drugim spomnil 60-letnice začetka Marshallovega načrta, obsežnega programa ZDA za pomoč pri obnovi Evrope po drugi svetovni vojni. Zadnja etapa zadnje Busheve turneje po Evropi bo v Veliki Britaniji. Papež Benedikt XVI. in ameriški predsednik George Bush si ogledujeta Rim s srednjeveškega stopla v vatikanskih vrtovih ansa vlada - Ministrski svet včeraj odobril sporni zakonski predlog Predvidene stroge kazni za kršitelje omejitev telefonskega prisluškovanja RIM - Ministrski svet je včeraj pod predsedstvom Silvia Berlusconi-ja odobril predlog zakona, ki močno omejuje rabo telefonskega prisluškovanja in predvideva visoke kazni za nezakonito ravnanje v zvezi s tem ukrepom. Za nezakonito prisluškovanje je v skladu z zakonskim predlogom zagrožena kazen do petih let zapora, novinarjem, ki bodo objavili zapise prisluškovanj, pa grozi kazen do treh let za zapahi. Kazni so predvidene tudi za državne tožilce, ki bi novinarjem posredovali zapise prisluškovanj. Grozi jim od dve do šest let zapora. Poleg tega državni tožilci ne bodo smeli nadzorovati telefonskih pogovorov dlje kot tri mesece, razen če so osumljencem očitana huda kazniva dejanja, predvsem v povezavi z mafijo ali terorizmom. Telefonsko prisluškovanje naj bi bilo tako odobreno le za prestopke, za katere je predvidena kazen, daljša od desetih let zapo- Silvio Berlusconi ra, medtem ko sedanji zakon prisluškovanje dovoljuje v primeru prestopkov, za katerih je zagroženih najmanj pet let zapora. Pri tem je sicer predvidenih nekaj izjem, kjer je prisluškovanje dovoljeno tudi v primeru kaznivih dejanj z nižjo zagroženo kaznijo, in sicer za kazniva dejanja v javni upravi, zlasti korupcijo. Ostre kritike glede predloga zakona prihajajo s strani sodnikov in pripadnikov levosredinske opozicije, ki Berlusconija obtožujejo onemogoča- nja dela pravosodja, pa tudi s strani nekaterih članov političnega tabora italijanskega premiera. Demokratska stranka se je že večkrat kritično obregnila ob dejstvo, da vlada daje takšno težo tej zadevi, ko pa se Italija spopada z mnogimi drugimi hujšimi problemi, začenši z revščino. Nekdanji državni tožilec in vodja opozicijske stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro je Berlusconija označil za "dvo-ličneža, ki uredbe uporablja za svoje zasebne namene". Berlusconi se je sicer tudi zaradi telefonskih prisluškovanj že večkrat ujel v past in se posledično moral zagovarjati na sodišču. Vlada je po drugi strani v zagovor zakonskega predloga poudarjala pravico do zaščite zasebnega življenja in trdila, da se v Italiji prisluškuje več kot 100.000 osebam, kar j e rekord v svetovnem merilu. Ta podatek sicer spodbijajo sodni uradniki, saj naj bi se po podatkih njihovega glavnega sindikata ta številka gibala okoli 30.000. varnost - Dogovor La Russa-Maroni Vojska bo patruljirala ulice italijanskih mest RIM - Pri ohranjanju varnosti v večjih mestih (tudi v Trstu) se bo policiji in ka-rabinjerjem kmalu pridružila vojska. Italijanska ministra za obrambo in notranje zadeve, Ignazio La Russa in Roberto Maroni, sta se namreč dogovorila o možnosti, da notranje ministrstvo uporabi 2.500 vojakov, ki bodo priskočili na pomoč silam javnega reda (policiji in karabinjerjem) pri pat-ruljiranju po ulicah večjih oz. metropoli-tanskih mest in območij predvsem v večernih urah, ko je potreba po varnosti bolj občutena. Vojake, ki bodo imeli status agentov javne varnosti, bo notranje ministrstvo lahko uporabljalo šest mesecev, koncesijo pa bo mogoče obnoviti, medtem ko ni izključeno, da bodo za to nalogo izbrali tiste vojake, ki imajo že izkušnje pri vzdrževanju reda in miru v okviru mirovnih misij. Vse to bo zaobjeto v amandmaju k vladnemu odloku o varnosti, ki sta ga skupaj sestavili obrambno in notranje ministrstvo in o katerem bo tekla razprava v prihodnjih dneh. T.i. metropolitanska mesta so uvedli na podlagi 114. člena italijanske ustave po reformi leta 2001, čeprav doslej dejansko niso zaživela. Za metropolitanska območja so določili mesta Bari, Bologna, Firence, Genova, Milan, Neapelj, Rim, Turin in Benetke, katerim je treba pridružiti še šest mest, ki so jih določile dežele s posebnim statutom. To so Cagliari, Catania, Messina, Palermo, Sassari in Trst. Medtem je vlada včeraj sprejela odlok, na podlagi katerega bo vojska prevzela nadzor ter tehnično in operativno vodenje obratov za ravnanje z odpadki, ki so jih do pred kratkim upravljale družbe Fibe skupine Impregil, zdaj pa so pod drobnogledom sodstva. V odloku je tudi obveza o dokončanju izgradnje sežigalnice v Acerri. Minister za odnose s parlamentom Elio Vito je ob tem napovedal, da bo odlok spremenjen v amandma k prvemu odloku o problematiki odpadkov, kar je razjezilo le-vosredinsko opozicijo. Slednja vladi očita, da že drugič k nekemu odloku predlaga amandma, ki je že sam odlok in tako že v veljavi, iz česar sledi, da ga bo težje zavrniti. Opozicija je jezna tudi na predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki se tej »nevarni navadi« ni zoperstavil. draginja Maja letna inflacija 3,6-odstotna RIM - Letna stopnja inflacije je maja dosegla 3,6%, medtem ko je aprila znašala 3,3%. Tako je včeraj sporočil osrednji italijanski statistični zavod ISTAT. S tem je potrdil napoved, ki jo je objavil 30. maja. Gre za najvišjo letno stopnjo inflacije v Italiji po avgustu 1996. V primerjavi z aprilom pa so se maja cene na drobno zvišaje za 0,5%, kot j e sicer bijo predvideno že konec prejšnjega meseca. Kot redno počne v zadnjih mesecih, je ISTAT včeraj objavil tudi gibanje cen za dobrine široke potrošnje, kot so hrana, pijača, stanarina, gostinske storitve, gorivo in prevozi. Za te dobrine je letna stopnja inflacije maja znašala 5,4%, medtem ko je aprila 5,1%. Vse to je razumljivo, če upoštevamo, da so se v zadnjem času podražili zlasti jestvine in gorivo, se pravi ravno dobrine široke potrošnje. Tako se je npr. cena testenin v zadnjem letu dvignila za 20,7%. črna kronika Ženska 18 let zaprta na svojem domu CASERTA - Karabinjerji so včeraj v kraju Santa Maria Capua a Vete-re pri Caserti v Kampanji osvobodili 47-letno žensko, ki j e bija cejih 18 jet zaprta na svojem domu. Našli so jo v manjši sobi v obupnih higienskih razmerah in v hudem duševnem stanju. Po prvih informacijah so bili njeni jetniki mati, brat in sestra. Kaže, da so jo zaprli za kazen, ko j e pred 18 leti zanosila z moškim, ki ga oni niso hoteli. Njen sin je danes 17-leten mladenič, včeraj dopoldne pa ga ni bilo doma. Ta neverjetna tragedija zelo spominja na nekatere zgodbe, ki jih je v zadnjih časih zabeležila črna kronika v sosednji Avstriji. Karabinjerjem jo je pomagal razkriti sosed, ki je bil očitno z njo seznanjen. Možje javne varnosti so takoj aretirali domnevne odgovorne. Ma ti žen ske je zdaj v hiš nem pri po ru, brat in sestra pa sta v krajevnem zaporu. Karabinjerji so včeraj zaslišali še drugo sestro, po poklicu vrtnarico, ki živi v neki sosedni vasi. EVRO 1,5336 $ -0,58 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1B. junija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 1 B.6. 12.6. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5336 1,5417 166,05 166,08 ruski rubel 36,5300 7,4567 36,6100 7,4576 britanski funt 0,78835 9,3650 0,79120 9,3805 norveška krona 8,0500 8,0375 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6113 1,6112 15,6466 15,6466 247,50 246,78 kanadski dolar 1,5747 1,6394 1,5806 bolgarski lev 1,9558 3,6715 1,9558 3,6650 slovaška krona 30,300 3,4528 30,320 3,4528 latvijski lats 0,7060 0,7023 islandska krona 122,16 120,92 hrvaška kuna 7,2460 7,2480 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1 B. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,47125 LIBOR (EUR) 4,47188 LIBOR (CHF) 2,445 EURIBOR (EUR) 4,471 2,77625 3,13313 4,955 5,12125 2,89417 3,03583 4,961 5,132 3,50313 5,42125 3,3325 5,439 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 18.197,92 € +64,75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 B. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 34,12 -1,61 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 91,90 -0,61 MERCATOR MERKUR MERKUR 59,65 239,44 +2,63 -0,50 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 584,68 246,32 -6,84 +0,58 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 94,32 DELO PRODAJA -ETOL -iskra AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 81,78 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,99 MLINOTEST 5,50 kompas mts - -4,08 -0,64 +0,04 PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA 77,03 680,00 -0,19 TERME ČATEŽ ŽITO 377,29 225,00 -0,30 -0,02 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1 B. junija 2008 +°,°8 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,415 7,61 -1,51 +0,93 BANCO POPOLARE 11,46 -3,02 -0,07 BCA POP MILANO 6,89 +3,77 ENEL ENI 6,795 -0,44 -0,72 FIAT 24,47 12,6 -0,08 -0,72 FONDIARIA-SAI 22,12 -0,41 IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 25,97 4,8275 -0,76 LOTTOMATICA 3,8425 18,53 +0,51 +1,81 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,635 +2,25 +1,02 PARMALAT 1,631 -0,64 -1,15 SAIPEM 0,47 27,52 -3,29 -1,36 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,3375 7,475 +0,81 TENARIS TERNA 20,34 +0,59 -1,69 UBI BANCA 2,875 15,76 +1,81 +0,45 UNIPOL 4,0825 1,642 +0,61 SOD NAFTE (159 litrov) 134,63 $ -0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1 B. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.944,07 1.759,22 5.517,16 116,56 -1,24 -1,23 -1,06 +0,27 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.775,02 1.805,66 3.737,01 1.859,58 1.044,43 4.441,01 20.859,73 5.358,34 +0,22 -0,41 -0,43 +0,22 +1,01 +0,92 +1,23 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.307,35 1.966,01 1.360,03 1.447,36 6.765,32 5.802,80 4.682,30 4.203,83 1.602,0 3.562,67 13.973,73 2.979,56 22.592,30 2.868,80 15.189,62 +1,37 +2,17 +1,50 -0,40 +0,76 +0,21 +0,21 +0,18 +1,05 +0,57 +0,61 -1,34 -1,87 -3,00 -0,40 8 Sobota, 14. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it šolstvo - Včeraj objavili izide na Liceju F. Prešerna ter na Pedagoškem in družboslovnem liceju A.M. Slomška Znan je končni uspeh dijakov Znamenite zvezdice so se poslovile Učne zaostanke bo treba nadoknaditi do konca avgusta - Danes ob 10. uri objava izidov na DPZIO J. Stefana in na DTTZ Ž. Zoisa Licej Franceta Prešerna ter Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška sta bili včeraj prvi višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, ki sta ob zaključku šolskega leta objavili končne učne uspehe svojih dijakov. Na podlagi novih ministrskih določil dijaki, ki so ob koncu pouka imeli še negativne ocene, niso izdelali z znamenito zvezdico kot v prejšnjih letih, ampak jim je bilo ocenjevanje preloženo, saj morajo do konca avgusta nadoknaditi učni zaostanek. V nadaljevanju objavljamo izide, pri čemer so posamezne srednje ocene zabeležene v oklepaju. Danes ob 10. uri pa bodo objavili končne izide na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana. Licej Franceta Prešerna Naravoslovno-multimedijska smer 1.A razred - izdelali so: Martin Bencina (7,70), Erik Brass (9,00), Sara Caridi (8,60), Melina Colsani (7,70), Ga-ia Giacomini (6,70), Daniel Hoffer (8,40), Sara Peric (8,80), Sara Tence (7,30) in Ester Zejn (6,70). Dve dijakinji nista izdelali. 3.A razred - izdelali so: Ilenia Cassanelli (7,09), Sara Cernich (7,73), Nicole Cherbancich (7,73), Diego Geri (7,64), Erik Hrovatin (7,00), Niko Jev-nikar (7,73), Damjan Kosuta (7,18), Luka Kralj (6,64), Mateja Mezgec (7,73), Karin Milcovich (7,36), Martin Petti-rosso (6,73), Niko Sossi (6,82) in Carlo Venier (7,91). Dva dijaka nista izdelala. 5.A razred: vseh šest dijakinj je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Znanstveno-fizikalna smer 1.B razred - izdelali so: Elena Budin (8,20), Matija Colja (8,30), Fanika Di Lenardo (7.20), Daniel Doz (9,10), Barbara Ferluga (8,30), Domen Frandolič (8,30), Jasmin Franza (9,30), Samantha Gruden (9,50), Margaret Krizman (7,60), Giulia Leghissa (9,60), Lenart Le-giša (8,80), Francesco Lozei (7,50), Martina Pecchiar (8,40), Luca Sacher (8,70), Cristina Sustersich (7,70), Tadjan Škerl (8,10), Manuel Tenze (7,20) in Igor Žer-jal (8,60). Dvema dijakoma so ocenjevanje preložili. 2.B razred - izdelali so: Vid Antoni (9,00), Mojca Briščik (8,50), Ester Gaggi Slokar (8,60), Martina Jazbec (8,60), Silvia Počkaj (6,70), Jakob Va-scotto (7,50), Tadeja Zavadlal (7,80), Jan Zobec (6,70) in Kristina Žerjal (7,10). Enemu dijaku so ocenjevanje preložili. 3.B razred - izdelali so: Jan Bre-sciani (6,64), Maja Čok (7,55), Erika Fer-luga (7,00), Jožica Forčič (8,09), Matjaž Gustin (8,73), Katerina Iscra (7,36), Veronika Križman (7,27), Jernej Legiša (8,64), Matej Malalan (7,00), David Pozar (9,27), Nina Race (8,27), Lara San-cin (9,18), Lea Ušaj (8,82), Talita Visentin (6,73), Veronika Zerjal (7,36) in Ludvik Zobec (7,82). Petim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, en dijak pa ni izdelal. 4.B razred - izdelali so: Matteo Formigli (6,73), Marko Gantar (7,09), Benjamin Skrap (7,73), Jakob Sossi (8,45), Daša Ukmar (7,09) in Tanja Va-lentič (8,27). Enemu dijaku so ocenjevanje preložili, en dijak pa ni izdelal. 5.B razred: vseh deset dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Jezikovna smer 1.C razred - izdelali so: Diego Celin (7,64), Caterina Cesari (8,45), Dmy-tro Dalniy (7,45), Matjaž De Luisa (7,18), Simon Dimnik (7,00), Marina Ereiz (8,00), Jernej Ferluga (8,00), Lucia Jankovski (8,36), Alex Jerman (7,55), Erik Kuret (7,00), Saša Marsetti (6,82), Tjaša Matešič (7,64), Valentina Pecchiari (7,91), Mara Race (8,00), Dennis Riosa (8,09), Jasmina Smotlak (7,36), Ivana Starc (7,55) in Airin Veronese (8,09). Eni dijakinji je bilo ocenjevanje preloženo. 2.C razred - izdelali so: Aleksander Bruss (8,18), Daniel Budin (8,36), Katarina Budin (8,45), Roberta Chissich (7,82), Lara Černic (6,91), Katia Del-piano (6,82), Ilaria Devetti (8,00), Tadeja Kralj (7,55), Maria Lorenzut (8,00), Tina Malalan (8,91), Katja Palcich (7,91), Katerina Pertot (7,82), Elena Stancich (7,18), Nina Vodopivec (8,82) in Saša Žerjal (8,36). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. 3.C razred - izdelale so: Vera Bal-zano (7,33), Francesca Ciacchi (6,75), Sara Košuta (7,83), Alice Lokar (8,08), Maja Malalan (7,83), Anna Simeoni (9,42), Sharon Starc (6,50) in Veronica Tence (8,67). Petim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, pet dijakov pa ni izdelalo. 4.C razred - izdelale so: Giulia Calligaris (7,62), Poljanka Doljak (7,38), Patrizia Jurincic (8,15), Irina Mihelcic Tako so si ogledovali zaključne izide na liceju Slomšek (slika desno) in na liceju Prešeren (slika spodaj) kroma (7,08), Karin Ota (8,38), Nika Racman (8,54) in Barbara Vidmar (7,23). Eni dijakinji so ocenjevanje preložili. 5.C razred: trinajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu, ena dijakinja pa ni bila pri-puščena. Klasična smer 4. višja gimnazija - izdelale so: Majla Košuta (7,67), Mia Kraus (7,56), Ivana Milič (9,00), Sara Parovel (7,11), Elisa Peric (7,67) in Mateja Počkaj (9,67). Eni dijakinji so ocenjevanje preložili. 5. višja gimnazija - izdelale so: Moira Berginc (7,78), Tjaša Oblak (8,00), Lucija Tavčar (8,44) in Tanja Valič (8,67). 1. klasični licej - izdelali so: Alenka Cergol (8,82), Tanja Cibiz (8,27), Veronika Pelikan (7,55), Laura Sarasini (8,27) in Paolo Scabar (8,00). Eni dijakinji so ocenjevanje preložili. 2. klasični licej - izdelale so: Julija Berdon (8,08), Roberta Busechian (8,08), Nadja Cibic (8,75), Nicoletta Fer-foglia (8,75), Sara Kos (7,92), Tina Kralj (9,00), Neža Kravos (7,33), Taja Luxa (8,58), Valentina Oblak (8,25), Monika Pecchiari (8,17), Iva Pertot (8,75), Veronica Porro (7,92), Mija Slavec (7,17) in Nicole Terčelj (8,33). 3. klasični licej: vseh devet dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška Pedagoška smer 1. razred - izdelale so: Sara Ba-buder (7,2), Tjaša Doljak (7,5), Fabia-na Geri (7,5), Jana Gustin (7,4), Nata-li Papinutti (7,2), Kristina Praselj (7,2), Anja Regent, Federika Samec (7,1), Nicole Sternad (7) in Sara Verginella (7,9). Štirim dijakinjam je bilo ocenjevanje preloženo, ena dijakinja pa ni izdelala. 2. razred - izdelali so: Tanja Barbieri (8), Anja Križmančič (7,8), Alan Mozan (8), Tina Renar (9,1), Nada Sossi (8,7) in Lorena Sushmel (7,2). 3. razred - izdelale so: Nicole Balde (7,4), Evelin Bertolino (7), Živa Komar (6,8), Elena Rita Pesaro (7,2) in Marlen Strain (7,3). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. 4. razred - izdelali so: Jasmin Gustin (7,8), Mateja Milkovic (7,2), Marco Puzzer (7,2) in Barbara Rupel (6,8). 5. razred: vse štiri dijakinje so bile pripuščene k zaključnemu državnemu izpitu. Družboslovna smer 1. razred - izdelali so: Jasna Briščik (8), Veronika Collovati (8,3), Veronika Don (7,2), Asja Gregori (9), Maja Gustin (8,5), Martin Jarc (7), Ket-ty Mamilovic (6,7), Nika Skerlavaj (8), Lisa Voinich (7,1) in Ana Zetko (6,5). Sedmim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, en dijak pa ni izdelal. 2. razred - izdelali so: Borut Ban (6,9), Nika Cok (8,0), Aneta Cu-ravic (6,8), Zala Gruden (7,4), Matej Kosuta (6,5), Tinkara Košuta (7,0), Valentina Racman (7,8), Ivana Ruzzier (7,0), Nastja Slavec (9,8), Alexander Sodja (8,3) in Andrej Sodja (7,3). Štirim dijakom je bilo ocenjevanje preloženo, en dijak pa ni izdelal. 3. razred - izdelali so: Lara Brana (7), Veronika Carli (7,8), Kim Furlan (7,8), Martin Hreščak (6,6), Ni-col Kralj (7,8), Jessica Krizmancic (7.2), Meta Lovrenčič (8), Lucija Milic (7,8), Minea Pagan (7,3), Mateja Pernarcich (6,5), Domen Stanic (7,5) in Martina Timeus (7,9). Dvema dijakinjama je bilo ocenjevanje preloženo. 4. razred - izdelali so: Marianna Celano (6,9), Veronika Grassi (7,6), Manja Košuta (7,2), Matija Kralj (8,1), Tajda Milič (7,2), Martin Pečenik (8.3), Ašira Purič (8,1), Karin Radovič (8,2) in Jakob Šček (7,5). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 5. razred: vseh trinajst dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. V gledališču Verdi koncert madžarske operetne glasbe V mali dvorani gledališča Verdi bo danes ob 18. uri prvi koncert niza Trie-steOperetta al ridotto, ki ga tradicionalno prireja Mednarodno združenje operete v sodelovanju z gledališčem Verdi. Na programu je koncert madžarske operetne glasbe Imre Kal-ma. Nastopili bodo sopran Krisztina Nemeth, mezzosopran Simonetta Ca-valli in tenor Andrea Binetti, ki jih bo na klavirju spremljal Corrado Gulin. Selekcija Občine Trst za vzgojitelje vrtcev Z zapadlostjo 10. julija letos je Občina Trst sklicala notranjo selekcijo za vzgo-jitelje/ljice otroških vrtcev. Selekcije se lahko udeležijo uslužbenci/ke za določen čas, tako za italijanske kot slovenske sekcije in tudi kot podporni vzgojitelji/ce. Podrobnosti so objavljene na spletni strani Občine Trst. Domači ustvarjalci vabljeni na praznik terana in pršuta Repentabrska občinska uprava obvešča, da nameravajo organizatorji praznika terana in pršuta, ki bo v Du-tovljah 16. in 17. avgusta, v sklopu praznika organizirati razstavo krajevnih umetnikov in ustvarjalcev na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del. Kdor želi sodelovati, naj se prijavi v občinskem tajništvu do četrtka, 10. julija. Skupščina odvetnikov severnovzhodne Italije »Čuden primer tržaškega sodišča: deluje« je naslov skupščine odvetnikov iz severnovzhodne Italije, ki bo v jutri v hotelu Riviera&Maxiliams na obalni cesti ob 10. uri. Na skupščini bo govor o zadnjih podatkih, po katerih je tržaško sodišče med redkimi v Italiji, ki dobro deluje, poudarek pa bo tudi na problematiki skupinskih tožb (class action). Če so v ZDA strah in trepet podjetij, je njihovo uvajanje v Italiji še vedno zavito v meglo, pravijo odvetniki, ki so že prejeli podporo predsednice Confindustrie Emme Marcegaglia. / TRST Sobota, 14. junija 2008 9 kavarna san marco - Predstavitev festivala judovske kulture Erev/Laila Utrip judovske kulture, glasbe in srca Od Trsta mimo Milj, Gradišča vse do Topolovega - Festival se bo začel 17, junija in nadaljeval do 21. decembra Petje, ples, glasba in gledališče družijo narode, rušijo pregrade in ustvarjajo kulturo. V to so prepričani pobudniki druge izvedbe festivala judovske kulture z naslovom Erev/laila - Nuove tracce verso Gerusalem-me (Nove sledi proti Jeruzalemu) odbornik za kulturo tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor, direktor judovskega muzeja Carlo in Vera Wagner Ariel Haddad in umetniški vodja festivala, predsednik združenja Musica libera David Casali; od torka, 17. junija, do 21. decembra se bo zvrstilo več srečanj, ki bodo publiki približale judovsko kulturo in srce. Od Trsta, mimo Milj, Gradišča pa vse do Topolova se bo odigrala širša, skupna predstava, ki bo ohranjala preteklost in hkrati zrla v prihodnost. Druga izvedba festivala Erev/Laila želi obeležiti 60. obletnico ustanovitve Izraela in je prežeta s kakovostnimi trenutki. Prvi bo na vrsti že v torek, ko bo v kavarni San Marco na sporedu glasbeni poklon Gershwinu; 26. junija se bo dogajanje pomaknilo v tržaški judovski muzej, kjer bo čas za pesmi ljubezni in upanja, 3. julija bo tu gledališka predstava o Izraelu z Enricom Finkom, 10. julija pa še nastop slovitega italijanskega ansambla »Klezmer orkestra« Roberta Paci Dala. Gledališče in glasba se bosta prepletala tudi 13. julija v Topolovem v okviru Postaje Topolovo, ko bo zaživela pripoved o možu iz gozdov, ki hrani skrivnost starega judovskega pokopališča. Konec avgusta bo spet treba na Videmsko do Topolovega, ko bo 27. avgusta koncert kvarteta Klez, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo. Zanimiv bo tudi sklop srečanj v Gradišču: 31. avgusta bo na sporedu nastop skupine Oy Vey s predstavo »Partizanski dnevnik in pesmi odporništva iz geta v Vil-ni«, glasbeni sladokusci bodo 1. septembra tu uživali v »tekmovanju« med judovsko in romsko glasbo, in pa ob koncertu Franka Londona, liderja priznane skupine Klezmatics, ki bo s skupino The original klezmer ensemble očaral publiko 2. septembra. Od 7. do 15. septembra bo na Opčinah potekal t.i. Kamp Klezmer, na katerem se bodo srečali italijanski in judovski glasbeniki, poskrbljeno pa bo tudi za srednješolce, ki si bodo v tržaškem judovskem muzeju lahko ogledali predstave o judovskih tradicijah. Omembe vreden je tudi koncert rimske skupine la Piccola Ac-cademia degli specchi, ki se bodo poklonili Mortonu Feldmanu 30. novembra v kavarni San Marco. Festival se bo zaključil s praznikom na Trgu Giotto, ko bodo na stojnicah ponujali judovske specialitete ob glasbeni spremljavi. Več informacij je na razpolago na spletni strani www.musica-libera.it ali www.triestebraica.it. (sas) Mauro Tabor (levo) in Ariel Haddad na včerajšnji predstavitvi festivala v kavarni San Marco kroma sociala - Program počitnic in izletov za ostarele Skrb za starejše občane, ki jih družba preveč zanemarja Tržaška občina oziroma pokrajina sta v sodelovanju z Zdravstvenim podjetjem, javnim podjetjem za storitve (ASP), tržaškim zavodom za socialne storitve Itis, Pro Senectu-te, zadrugami La Quercia in Acaar ter združenjem Televita že drugo leto zapored pri- redila hvalevredno pobudo za naše starejše občane. Gre za prirejanje poletnih počitnic za ostarele, take, ki so samostojni in ki jih družba preveč zanemarja. Namen tovrstnih prireditev je namreč aktivno vključevanje starejših v mestno socialno tkivo, spodbujanje Utrinek z včerajšnjega predstavitvenega srečanja oziroma ohranjanje njihovih intelektualnih, kulturnih in socialnih sposobnosti. Že danes se bo prva skupina starejših odpeljala v Bibbione, sta na včerajšnji konferenci povedala občinski odbornik za socialno varstvo Carlo Grilli in pokrajinska od-bornica za socialno politiko in kooperacijo Marina Guglielmi, ki sta izpostavila potrebo po skupnem nastopanju v korist šibkejšega družbenega sloja. Letošnji program za ostarele spomlad - poletje - jesen predvideva več izletov in trenutkov skupnega oddiha v mestu, ob tem pa tudi počitnice za samostojne ostarele. Na take osebe, ki so potrebne družbe in podpore, ki ne presegajo 12.600 evrov letne dohodnine in so že dopolnili 65 let, opozarjata med drugim občinska socialna služba in Zdravstveno podjetje. Občina Trst je pobudi oziroma socio-skrb-stvenim operaterjem namenila 70 tisoč evrov, medtem ko je tržaška pokrajina prispevala 6 tisoč evrov za vse širši krog koristni-kov. Kdor bi bil zainteresiran, lahko pokliče na zeleno številko 800/544544 (od pon. do pet. od 10. do 19. ure) ali se oglasi pri združenjih, ki pobudo podpirajo. V Miljah prevara in poskus prevare Policija opozarja ljudi, naj bodo zelo oprezni, ko jih kdo na cesti vpraša za denar, ker se za tem običajno skriva poskus prevare. V Miljah je v začetku junija prišlo do dveh sorodnih dogodkov, ko se je neznanec približal prej eni, nato drugi priletni ženski. V prvem primeru je povedal, da je prijatelj njenega vnuka in da potrebuje slednji 3.900 evrov za nakup računalnika. Da bo stvar verodostojna, je celo opravil lažni telefonski klic, rekoč da govori prav z vnukom priletne gospe. Slednja mu je verjela in stopila z njim v avto do bližnje banke. V njej je gospa dvignila 3.900 evrov in jih nato izročila moškemu, ki je kaj kmalu izginil. V drugem primeru je neznani moški povedal, da je vnuk priletne ženske potreboval 4.500 evrov za popravilo avtomobila. Tudi v tem primeru je opravil lažni telefonski klic. Toda ženska je hotela sama govoriti z vnukom. Moški ji je posredoval mobitel, gospa pa je takoj spoznala, da ni šlo za vnukov glas. Komaj je povedala, da bo poklicala sile javnega reda, je moški zbežal. Nesreča na hitri cesti Včeraj je nekaj po 18. uri na nadvozu hitre ceste med Katinaro in tovarno Grandi motori prišlo do lažje prometne nesreče. Zaradi mokrega cestišča je voznik avtomobila ford fiesta, ki je vozil proti Trstu, izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste. Na kraj nesreče so takoj prihiteli miljski ka-rabinjerji in rešilec, ki je lažje ranjenega voznika forda odpeljal v katinarsko bolnišnico. Razstava Trst v obdobju Niccoloja Tommasea V baru Caffe Stella Polare na Trgu sv. Antona so včeraj odprli razstavo Trst v obdobju Niccoloja Tommasea. Razstavo je priredilo združenje Artecultura v sodelovanju z mestnimi muzeji in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, na ogled pa bo do 31. julija. Didaktični center v Bazovici danes odprt Bazovici, ki deluje v okviru deželne direkcije za kmetijstvo in gozdarstvo, bo danes in jutri odprt od 10. do 18. ure. Vstop je prost. dolina - Poročilo županje Premolinove na zadnji občinski seji Vrsta opravljenih javnih del Zaključeni posegi v Dragi in v dolinskem vrtcu, pripravljen načrt za Prebeneg Dolinska županja Fulvia Premolin je na zadnji občinski seji podala obračun številnih del in posegov, ki jih je opravila uprava v zadnjih tednih. Prejšnji mesec so bila tako zaključena dela v Dragi, kjer je bila tlakovana cesta skozi vso vas in je bila obnovljena bronasta pipa pod lopo ob cesti, ki pelje v nekdanjo poletno kolonijo. Domačini so pri tem pomagali s svojim prostovoljnim delom, jih je pohvalila Premolino-va, ki je izrecno omenila gospoda Silvana in gospoda Bruna ter se jima zahvalila za trud, vnemo in požrtvovalnost, ki sta jih vlo ži la pri de lo v do ma -či vasi. Pred tedni so bila zaključena tudi dela v dolinskem vrtcu oziroma v jaslih, in sicer v zunanjem prostoru. Struktura je sedaj »v popolni obliki in tako na razpolago našim malčkom in vzgojiteljem oziroma šolam,« je naznanila dolinska županja. Premolinova je podala svoje poročilo o opravljenih delih na ponedeljkovi občinski seji. Prav ta dan sta se, po- Fulvia Premolin pold ne, z ob čin sko od bor ni co za šol -stvo Alenko Vazzi sestali s starši boljun-ške šole z italijanskim učnim jezikom Umberto Pacifico, katerim sta predstavili izvedbeni načrt za obnovo te šole. Dolinski občinski urad za javna dela je imel v preteklih mesecih polne roke dela pri pripravi predhodnega načrta za ureditev Prebenega. Tehniki so opravili številne preglede, da bi bil načrt v sozvočju s potrebami in željami občanov. Domačini so predhodni načrt ugodno ocenili. »Sedaj lahko gremo v končno fazo načrtovanja z upanjem, da bomo v teku leta dobili potrebna sredstva in poseg tudi izvedli,« je napovedala županja. Premolinova je nadalje poročala o sklepnih delih v občinskem športnem centru. V naslednjih dneh bodo prep-leskali telovadnico, uredili prostor z igrali za otroke in dokončali še nekatera manjša dela. Občinska uprava računa, da bodo do septembra vi posegi zaključeni. Pri financiranju del je tokrat občini pomagala tržaška pokrajina. V kratkem bi moral biti pripravljen izvedbeni načrt za otroško igrišče v Žavljah. podjetje Collini, tisto, ki gradi hitro cesto, je že dalo svojo razpoložljivost za izvedbo načrta. Dolinska županja je nazadnje omenila tudi gostovanje mladih iz dolinske občine pri pobrateni občini Kočevje. Včerajčnji dan je bil namenjen osrednji kulturni prireditvi in družabnosti, danes po bodo na sporedu tekmovanja v različnih športnih panogah. Projekt,ki ga je predstavila občina Kočevje, je financirala Evropska unija. » občinska javna dela - Sv. Sergij »Liga prvakov« Vzhodni in Zahodni Kras pa ostajata v... B ligi Tržaški občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli si je včeraj ogledal tlakovanje v Ul. Batagely in Ul. Levitz v Naselju sv. Sergija. Ulici sta bili v lasti podjetja za ljudske gradnje Ater in že kakih 40 let nista bili deležni kakega vzdrževanja. Za poseg je bil odločilen dogovor o sodelovanju med občinsko upravo in podjetjem Ater. To je enostavno »predalo« ulici občini, da bi ta lahko opravila prepotrebno delo, vredno skoraj 120 tisoč evrov. »Na ta način je lahko občinska uprava posegla v korist prebivalstva tega območja,« je ocenil odbornik Bandelli. Dela bosta opravili podjetji Edilfognature in Moviter. Predvideni so tlakovanje obeh ulic, ureditev pločnikov (v dolžini skoraj enega kilometra), in odtočnih kanalov. Podjetje Ater bo h kritju stroškov prispevalo 35 tisoč evrov, ostalo bo pridala občinska uprava. Domenjeno je bilo, da bo ta v prihodnosti opravila že druga vzdrževalna dela na tem območju. Odbornik Bandelli, predstavnik Nacionalnega zavezništva, jih je tudi naštel: občina naj bi posegla v bližnjih Ul. Barbaro, Ul. Gigante, Ul. Pisa in Trg Sartori. Ta nadaljnji poseg naj bi bil vreden kakih 150 tisoč evrov. »Vzadnjih sedmih letih Dipiazzove uprave so bila v Naselju sv. Sergija opravljena številna dela: od centra Tre Casette do knjižnice, od Trga 25. aprila do novih parkov in igrišč za otroke,« je zadovoljno ugotovil Bandelli, in za prenovljeni rajon uporabil nogometno prispodobo: »Sedaj ne sodi več v B ligo, temveč v ligo prvakov.« Tolikšno »zanimanje« mestne uprave in predvsem odbornika za javna dela za Sv. Sergij je po svoje »razumljivo«. Nacionalno zavezništvo ima tu svoj rezervoar volilnih glasov. Zato tolkoposegov in »napredovanje« območja v »ligoprvakov.« Tako ostajata v občinski »B ligi« s svojimi luknjastimi in zaraščenimi cestami ter ropotajočimi pokrovi le dva rajona: Vzhodni in Zahodni Kras. In dobro vemo, zakaj! M.K. 1 0 Sobota, 14. junija 2008 TRST / padriče - V noči iz četrtka na petek so neznanci vdrli v bar Guštin »V času vojske so kradli živino, zdej pr'hajajo v vas po soude...« Iz blagajne so ukradli okrog 1.000 evrov gotovine, izpraznili pa so tudi igralne avtomate Starejši gospe, ki živi v bližini bara Guštin, se dozdeva, da je malo pred četrto uro zjutraj slišala nenavaden ropot, »kot bi nekaj padlo na tla. Malo kasneje sem slišala tudi, kako je nek avto odpeljal, a Bojana pravi, da je to najbrž bil raznašalec mleka ...« Bojana je Bojana Cotič, upraviteljica bara Guštin, ki se nahaja sredi Pad-rič, ob križišču za Gropado. Ko je včeraj zjutraj stopila na notranje dvorišče, ki se nahaja za stavbo, je na peči opazila prah in omet: čudno, saj sem jo prav vče raj počis ti la, je pomis -li la, ko pa je dvig ni la pogled, ji je bi -lo takoj vse jasno. Z bližnjega okna je nekdo odstranil železne reže, ki so bile postavljene prav zato, da bi ga varovale pred zunanjimi vdori. Taisti »nekdo«, ki naj brž ni bil sam, je na -to snel tudi okno in se skozenj splazil v notranjost bara. Ko je nekaj ur kasneje v bar vstopila tudi upraviteljica Bojana, je našla pravo razdejanje. »Vse je bilo razmetano, vsi predali odpr ti ...po gle da li so celo v tis tega, v katerega stresamo fondače od kave. Iskali so denar: cigarete in telefonske kartice jih na primer niso zanimale.« Denar so nepridipravi našli v blagajni, »tu je bilo okrog tisoč evrov, glede na to, da so pre is kali vsak ko ti ček, pa bi ga našli kjerkoli«. Precej več de-narj a, okrog 2.500 evrov, so našli v igralnih avtomatih, ki jih od časa do časa zalagajo z denarjem: to se je zgodilo ravno v sredo, dan pred ropom. In v tem dejstvu bi se po mnenju nekaterih vaščanov lahko skrivala rešitev: je kdo ve del, kdaj avtoma te pol -nijo s svežim kapitalom, ali je šlo zgolj za naključje? Na prizorišče kraje so včeraj zjutraj prišli tržaški policisti, ga fotografirali in na predmetih poiskali prstne odtise. Primerjali jih bodo s tistimi, ki jih imajo v svojih arhivih, in morda odkrili kaj zanimivega. Uradnih osumljencev trenutno ni, po mnenju nekaterih vaščanov, ki so se včeraj zbi ra li v pad riškem baru, pa tatovi »ni so bi li otro ci, am pak pro fesi o nal -ci«. Drugače si najbrž ne bi upali sredi tihe vaške noči vdreti v bar, ki ga obdajajo hiše. »V času vojske so kradli živino, zdej pr'hajajo v vas po sou de. Boji mo se, da bo ved no slabše.« Pad riški bar so ta tovi si cer že nekajkrat obiskali: takratni upravitelj je zato vrata opremil z dodatno ključavnico. Upraviteljici Bojani pa so pri belem dnevu ukradli torbico, ki jo je ime la pod pul tom: do go dek jo je ze - Upraviteljica Bojana je nekaj pred 7. uro odkrila razbito okno (desno), ob vstopu v bar pa tudi izpraznjene igralne avtomate (spodaj). kroma lo presunil, saj je v njej imela večjo količino denarja, tak tip kraje pa zavarovanje ne krije, saj je težko dosegljiv. In sedaj še včerajšnji rop, ko je na koledarju pisalo petek, 13. ...(pd) padriški rop - Odzivi »Za sile javnega reda je stanje pod kontrolo« Včerajšnji rop je seveda neprijetno presenetil prebivalce Padrič in tudi drugih bližnjih vasi, saj je bar Guštin priljubljena postojanka: ob običajnih kavarniških uslugah, nudi namreč prijazna upraviteljica tudi tobačne izdelke, časopise, telefonske kartice... Med neprijetno presenečenimi je bil tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki sumi, da je za rop kriv nekdo, »ki je dobro preštudiral situacijo«. Nekdo, ki je poznal notranje dvorišče, nekdo, ki je morda vedel, da so bili igralni avtomati polni svežega denarja. »Zanimivo, da me je danes ponoči (predvčerajšnjim; op.nov.) zbudil motor, ki je vozil po Gropadi, seveda pa ni sploh rečeno, da sta dogodka povezana.« Milkovič je vsekakor pojasnil, da vlada na Padričah in v Gropadi ...mir. Ropov v zadnjem obdobju ni bilo, le tu pa tam kak čuden telefonski klic, med katerim se na drugi strani žice ne oglasi nihče »Saj vemo, da tako preverjajo, če smo Marko Milkovič kroma doma ali ne. Morda bi bilo bolje, ko zakon ne bi dovoljeval anonimnih številk: ob vsakem klicu bi se morala na ekranu prikazati telefonska številka tistega, ki telefonira.« Milkovič bi vsekakor želel, da bi bile sile javnega reda bolj prisotne na terenu. »V naši pokrajini imamo najvišjo gostoto policistov in karabinjerjev, če se ne motim okrog2.000. Stalno nam ponavljajo, da je stanje pod kontrolo, da ni razlogov za razburjanje. Baje tudi redno nadzorujejo naše vasi, a ne bi bilo slabo, če bi bili bolj prisotni na terenu.« (pd) expo mittelschool - V ponedeljek Tečaj o sirih Prireja ga promocijski odbor za Tržaškim in kraškim gostincem, pa tudi ljubiteljem domačih sirov, se v ponedeljek ponuja izjemen dogodek: tečaj o ponudbi sirov z de-gustacijo, ki ga bo vodil mednarodno znani poznavalec italijanskih in tujih sirov Ivano Maero. Pobudo prireja Promocijski odbor za ovrednotenje kraških sirov, potekala pa bo v prostorih Expo mittelschool v Ul. S. Nicolo. Pro mo cij ski odbor se je odlo -čil za prireditev, da bi dal predvsem gostincem, upraviteljem restavracij in kmečkih turizmov možnost, da se seznanijo s ponudbo raznih sirov v njihovih obratih. Ivano Maero, gostinec iz Piemonta, je na tem področju priznan strokovnjak. Pred nekaj leti je že sodeloval na prireditvi o promociji kraških sirov v prostorih Devinskega grada. Takrat je s sabo pri ne sel vo ziček, ki si ga je sam pri -pravil, da bi gostom čim bolj privlačno ponudil razne italijanske in tuje kraške sire, vodi ga Ivano Maero sire. Na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih je požel celo kopico priznanj in nagrad. Lani je prejel prvo nagrado na tovrstnem vsedržavnem tekmovanju o predstavitvi sirov v Rimu, na katerem je med dru gimi ponudil žiriji tudi sir ja mar, ki ga proizvaja predsednik Promocijskega odbora za ovrednotenje kraških sirov Dario Zidarič. V ponedeljek bo gostincem in drugim udeležencem tečaja nakazal, kako se sire predstavi, kako se jih konzervira in tudi kako se jih lahko dru gače izko ris ti v ku hi nji. Pobuda je naletela na res velik odziv, saj se je v tečaj vpisalo 40 gostincev, upraviteljev restavracij in kmečkih turizmov. Tem bo namenjen prvi del tečaja (začetek ob 17. uri), zatem pa bo sre čanje odpr to za javnost (ob 18.30). Rezervacije za javnost so pošle v nekaj urah, kar tudi kaže na zanimanje Tržačanov in Kra-ševcev za sire. pobuda - Zamisel je nastala na lanski skupščini SKP Sodelovanje v mreži Contaci za predloge v prid razvoju mesta Sodelovanje v mreži s ciljem konkretnega nastopanja za reševanje številnih problematik, ki zadevajo Trst, in skupne razprave o možnostih za njegov razvoj. To je cilj tržaške operativne mreže Contaci, v okviru katere nameravajo pobudniki prirejati srečanja na različne teme, od problematike škedenjske železarne do pristanišča in zaposlenih v tovarni Sertubi in v tovarni velikih motorjev Wartsila. Sploh bo pozornost vselej na varnosti pri de lu, ki je tudi v Trstu pereče vpra -šanje, sta na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci povedala pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Antonio Saulle in načelnik pokrajinske komisije za delo Stranke komunistične prenove Paolo Hlacia. Mreža je nastala na osnovi smernic, ki so jih izdelali oktobra lani na pokrajinski skupščini SKP na Pomorski postaji. Srečanja se je udeležilo mnogo delavcev iz različnih sektorjev. Med glavnimi vprašanji, ki so izšla s skupščine, je poleg varnosti pri delu boj proti prekernosti. Na skupščini je prevladalo prepričanje, da je nujno poenotenje različnih tem, ki se drugače v Paolo Hlacia (levo) in Antonio Saulle kroma okviru raznih diskusij razpršijo. Nastala je tako mreža Contaci, katere ključ bo svetovni splet. Pobudniki so v tem smislu odprli blog www.contaci.blogspot.com, na katerem že nudijo vse informacije. Kdor namerava sodelovati, lahko to stori prek elektronske pošte contaci2008@libero.it in zapiše številko lastnega mobitela. Na ta na- čin bodo udeleženci dobivali prek sporočil SMS krajše informacije o raznih kampanjah in drugih pobudah. Med slednjimi sta trenutno v teku zbiranje podpisov proti predaji 10 avtobusnih prog podjetja Trieste Trasporti nekemu drugemu podjetju in zbiranje podpisov proti slabim poštnim storitvam. (ag) /— Včeraj danes Danes, SOBOTA, 14. junija 2008 VALERIJ Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 2.14. Jutri, NEDELJA, 15. junija 2008 VID VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1007,1 mb pada, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,8 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253).Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. m Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »L'anno in cui i miei genitori anda-rono i vacanza«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. ARISTON - 18.00 »L'altra donna del re«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testimone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 18.10, 22.10 »Chiamata senza risposta«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30, 22.00 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«; 16.00, 20.00 »Il di-vo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il di-vo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.20, 18.30, 21.00 »L'anno in cui i miei genitori andarono in vacanza«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Il resto della notte«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00 »Or-tone e il mondo dei Chi«; 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 15.50, 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Dogodek«; 15.40, 18.40, 21.20, 0.00 »Iron Man«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »E venne il gior-no«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 3: 16.20, 18.30, 20.30, 22.15 »Feel the Noise«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quando tutto cambia«; 18.30 »Chiamata senza risposta«. SUPER - 16.30, »Il Cacciatore di aqui-loni«; 18.30, 21.00 »Sangue pazzo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 18.00, 21.15 »Sex and the city«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Il Divo«; 17.45 »Quando tutto cambia«. 9 Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: biološki »Morska zvezda« v Piranu, od 16. do 21. junija (od 4. razreda dalje); krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Je-zikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bodo v torek, 17. junija šolniki, ki so na izpopolnjevanju na univerzah v Sloveniji, javnosti predstavili rezultate svojega študija v a.l. 2007/2008. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricrea-torio, 2 ob 10. uri. Vabljeni! URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti SPDT obvešča člane, da iz tehničnih razlogov je prenešen izlet na Clap Forat (1562), ki je na programu za nedeljo, 15. junija 2008. Nov datum izleta bomo pravočasno javili. SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ IN VAŠKA SKUPNOST IZ ZAZIDA vljudno vabita na četrto izvedbo Pohoda na Lipnik. Izletniki se bodo zbrali v nedeljo, 15. junija v Zazidu, ob 8.30 pred vaškim spomenikom, od koder bodo ob 9.00 uri krenili na pot. Po vrnitvi je predvidena družabnost ob prigrizku in domači kapljici. Vljudno vabljeni. NA ROMANJE V STIČNO vabijo šolske sestre de Notre Dame v sredo, 18. junija, ko bo v samostanu kip Fatimske Matere Božje. Cena romanja (prevoz in kosilo) znaša 30,00 evrov. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 7. uri, s Sesljana ob 7.15, s Sv. Križa 7.20, s Proseka 7.25, z Opčin ob 7.35. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040 - 220693 ali 347 - 9322123. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške -Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Nabrežina 040-2024053, Opčine 040214222, Rojan 040-420622. TRST SREČANJE SPDT S P.D. INTEGRAL- V nedeljo, 22. junija, se bodo tržaški planinci srečali s pobratenim P.D. Integral iz Ljubljane v Sloveniji na Koroškem. Na srečanje se bomo podali z avtobusom. SPDT vabi člane in planince, da se čimprej prijavijo na tel. št.: 040220155 (Livio) ali tel. št.: 040-2176855 (Vojka). H Čestitke Dan za dnem si draga MAR-JUČA štela. Danes si črto potegnila in lep seštevek dobila. »Kolkor kapljic tolko let - v zdravju, sreči in zadovoljstvu - Bog nam daj na svet živet«. Z iskrenimi čestitkami v veselo bodočnost prijateljice. Res hitro leta in dnevi hitijo in spet prišel je dan, ko STOJAN slavi rojstni dan. Predvsem zdravja mu mama in brat Goran z družino želijo. 13 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK v sodelovanju z zahodno kraškim rajonskim svetom, z jusarskim odborom Prosek in z ZSKD, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst vabi na glasbene večere »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. Danes, 14. junija, ob 20.30, nastop pihalnega orkestra Lesce. Vsi koncerti bodo na sedežu zahodno kraškega rajonskega sveta, v primeru slabega vremena pa v dvorani Gospodarskega društva na Kon-tovelu. Večere sta omogočili Zadružna kraška banka in semenarna Agrososič iz Opčin. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert ob 40-letnici pevskega zbora Igo Gruden danes, 14. junija, ob 20.30 v kulturnem domu Igo Grden v Nabrežini. Nastopajo OPZ OŠ Virgila Ščeka, dekliški pevski zbor Kraški slavček in MePZ Igo Gruden. TK GALERIJA vas vljudno vabi ob zaključku razstave Ani Tretjak »Venrina Os« na predstavitev novih skladb dveh glasbenikov Lare Puntar in Da-rija Viviani danes, 14. junija, ob 11. uri v tržaški knjigarni. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert »S flavto v poletno noč«, v nedeljo 15. junija, ob 20. uri, v dvorani SKD Barkovlje, ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega in Carlo Venier iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach in Alenke Cergol. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA MARIJ KOGOJ v sodelovanju s Slomškovim društvom v Križu prireja v ponedeljek, 16. junija, ob 20.30, v Slomškovem domu večer flavte in klavirja. Nastopajo gojenci pof. Tretjak in Sedmak. Toplo vabljeni. SKD VALENTIN VODNIK iz Doline vabi v petek, 20. junija, ob 21. uri na tretji Juniski večer. Na socerbskem gradu bo koncert irske glasbe, skupine Gi-rotondo d'arpe. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) v soboto, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert. S Mali oglasi ODDAM opremljeno stanovanje v novi samostojni hiši - velikost 115 kv. metrov (2 spalnici, 2 kopalnici, velika dnevna soba, kuhinja, 2 terasi) in 90 kv. metrov podstrešja in del vrta z lastnim vhodom, za 500,00 evrov mesečno + stroški z možnostjo odkupa. Stanovanje se nahaja v Divači! Prosto od 20. junija. Tel.: 00386 51875966 ali 346 0441133. PRODAM hladilnik-zmrzovalnik daewoo, side by side, srebrne barve, skupna prostornina 656 litrov, elektronsko upravljanje, ledomat, vodo-mat, mini bar, energijski razred A+, letnik 2006, 700,00 evrov. Tel. na št.: 340-9329903. PRODAM nove odprte moške sandale teva, št. 40 in pol, črno-sive barve, 50,00 evrov. Tel. št.: 340-9329903. PRODAM prikolico adria, 400t, za 4 osebe, letnik '86, z novim pred šotorom, za 2.000,00 evrov. Tel. na št.: 040211997 ob uri kosila. PRODAM AVTOMOBIL peogeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM KOZO z mladičem (Saanen), tel. 335-6121077. PRODAM TRI MESECE STARA MEŠANČKA, mati pasme volčjak, tel. 040 - 226452. PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040392886. SIMPATIČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel.: 040-225068 ali 3341384216. St Poslovni oglasi STANOVANJE NA OPČINAH (TS) v zelenju, v novem poslopju, mirna in sončna lega, svetli prostori, v odličnem stanju, kuhinja, štiri sobe (od katerih velika mansarda razdeljiva na 2 sobi), 2 kopalnici, 2 terasi, z garažo in parkirnim mestom, velik stanovanjski vrt, 3.nadstropje z dvigalom, prodajamo za 260.000 eur. tel. 347-8042683 AGRITURIZEM NA KRASU išče kuhinjsko pomočnico/ka kuhari-co/ja. 338-3767892 AGRITURIZEM NA KRASU išče vestno/ega natakarico/ja. 333-5342832 GOSTILNA Z RIBAMI na Kon-tovelu išče osebo za delo v kuhinji. Tel. 347-8878193 TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto negoziopc@libero.it UH Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. OSMICO je odprl Ivan Colja, Sama-torca 53. Tel. št.: 040-229586. OSMICO je odprla družina Briščak v Praprotu 19. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico, tel. št.: 040-228451. Toplo vabljeni! V REPNU na orešju, ima družina Ška-bar odprto osmico. Tel. 040-327044. Toplo vabljeni! V SALEŽU n'Puljh je Just Fabjan odprl osmico. V ZGONIKU je odprl osmico Lojze Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. VSAKOLETNA OSMICA NA KATINA-RI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Mihalič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. Prispevki V spomin na Stojana Pertota darujejo Magdine kolegice slov. in ital. vrtca v Barkovljah 110 evrov za MMPZ - Trst. V spomin na Pierino Sedmak daruje Marija Košuta 15,00 evrov za ANED - Trst in 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Pierino Sedmak daruje Ljubo Košuta 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na Pierino Sedmak daruje Zofka Černjava por. Košuta 10,00 Sobota, 14. junija 2008 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V počastitev spomina Vinka Ražem darujejo sosedje in prijatelji 70,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. Ob 1. obletnici smrti drage Lidje Gles-si vd. Scerni daruje družina 25,00 evrov za Sklad Ota, Luchetta, D'Aan-gelo, Hrovatin. V spomin na strica Stojana Pertota darujejo Marjan, Anna Pia, in Alda Pertot 100,00 evrov za KD Barkovlje. V spomin dragega svaka Stojana Pertota darujeta Sonja in Miro 50,00 evrov za KD Barkovlje in 50,00 evrov za TPK Sirena. Sara in Mitja Terčon darujeta 100,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. Ob prvi obletnici smrti drage in ljubljene žene, matere, tašče in none Meri Gruden darujejo mož Zdravko, sin Adriano in hči Valentina 150,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Meri Gruden daruje teta Vanda 20,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na našega dragega Stojana Pertota daruje družina 100,00 evrov za KD Barkovlje, 100 evrov za TPK Sirena, 50,00 evrov za ANPI - Trst in 50,00 evrov za Sklad Albina Bubniča. Nepozabnemu nonotu Stojanu v spomin darujeta Daša in Domen 50,00 evrov za MMPZ - Trst. Namesto cvetja na grob in v spomin na Alda Oberdanka, očetovega bratranca, darujeta Alan in Tom Oberdan z družinama 60,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob in v spomin na Alda Oberdanka, krstnega botra, daruje Dean Oberdan 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja. V spomin na Silkota in Vinkota Ražma daruje Zdenka 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Silkota Ražma darujeta Marija in Magda z družinama 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Ornelle Felician daruje Matilda Knez 30,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. V spomin na Ornello Nardin darujejo prijatelji iz Domja in okolice 120,00 evrov za MoPZ Fran Venturini. V spomin na Vinka Ražma daruje družina Križmančič (F'čva) 20,00 evrov za SKD Lipa. ^ Mirno je zaspala naša draga Pierina Kuret vd. Kuret Žalostno vest sporočajo sin Ennio in sestra Miranda z družinama ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se za vsestransko pomoč šolskim sestram pri Sv. Ivanu, dr. Egi-diji Kos ter zdravniku in osebju doma za ostarele ''Arianna'' za nego in srčno razpoložljivost. Pogreb bo v ponedeljek, 16. junija, ob 13.00 uri iz ulice Costalunga v ric-manjsko cerkev. Ricmanje, Lakotišče, 14. junija 2008 Pogrebno podjetje Lipa - San Giusto Boljunec Zadnji pozdrav ljubljeni noni Erik in Bojan Ob izgubi mame Pierine izrekajo sožalje Enniotu in svojcem družine Batich Kolegi Deželne direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir sočustvujejo z Enniom Kuretom ob težki izgubi drage matere. 12 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Godbeno društvo Prosek o"uán.Q v sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom Jusarskim odborom Prosek Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na glasbene večere Danes,14.06. ob 20.30 na sedežu Zahodnokraškega rajonskega sveta <-N Pihalni orkester Lesce V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu Večere so omogočili Pokrajina Trst Zadružna kraška banka Semenarna »AGR0S0SIČ« Opčine SKD France Prešeren iz Boljunca prireja vaško ŠAGRO NA J Ali I od petka, 13. junija, do nedelje, 15. junija. DANES, 14.6. - Odprtje kioskov ob 18.00, ob 20.30 ples z ansamblom »IDEJA« JUTRI, 15.6. - Ob 16.00 odprtje kioskov, ob 18.00 kulturni program ter nagrajevanje otroškega ex-tempore, ob 20.30 sledi ples z ansamblom »NE ME JUGAT« ■Toplo vabljeni!- V primeru slabega vremena se bo zabava nadaljevala tudi v PONEDELJEK, 16. junija ŠD Primorec prireja ŠPoRTMI PRA2W ob nogometnem igrišču v Griži v Trebčah danes, 14. in jutri, 15. junija v soboto, 21. in nedeljo, 22. junija Danes in jutri ples z ansamblom QASI Vabljeni! Delovali bodo dobro založeni kioski 1 SKD I. Gruden vabi na KONCERT ob 40-letnici pevskega zbora Igo Gruden Nastopajo: Otroški pevski zbor OŠ Virgila Ščeka Dekliški pevski zbor Kraški slavček Mešani pevski zbor Igo Gruden Danes, 14. junija 2008 ob 20.30 Kulturni dom I. Gruden - Nabrežina Slovensko kulturno središče Planika in Kulturno športno društvo Rojanski Krpan vabita na tradicionalni koncert 200<$ Jutri, 15. junija, ob 13. uri v cerkvici na Višarjah. Sodelujejo: MPS Sv. Jernej z Opčin, Rudarski oktet Velenje, Oktet Vitis iz Metlike in MPZ Valentin Polanšek iz Obirskega. Posebna zahvala Zadružni kraški banki, Zvezi slovenskih kulturnih društev, Slovenski prosveti _in rojanskim vinogradnikom. Športno rekreacijsko društvo Vaška skupnost Praprot organizira 14. in 15. junija ter 21. in 22. junija 2008 34. ŠAQRO V PRAPROTU : tekma v briškoli DANES, I4.JUW» ob 15.00 odprtje kioskov m t ob 16.00 ex-tempore za mlaamu ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Bambičeva galerija vabi v PONEDELJEK, 16. junija ob 20.30 na odprtje razstave grafik Megi Uršič Calzi Govorica rok in predstavitev poezije Radivoja Pahorja Poskus vrnitve -cikel sonetov o umetnikih: mag. Jasna Merku in prof. Zora Tavčar glasbeni utrinek: flavtist Tommaso Bisiak štipendist Fondazione Ananian Proseška ul. 131, Opčine Razstava bo odprta do 22.6.2008 od ponedeljka do nedelje: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vabi na POHOD m LIPNIK Zbor pohodnikov bo jutri, 15.6.2008 v Zazidu ob 8.30 uri (pred vaškim spomenikom). Ob povratku krajša družabnost ob prigrizku in kozarčku. Ü3 Obvestila POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini Sovod-nje ob Soči) v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). SI MATURIRAL NA PREŠERNU LETA '98? Pridruži se nam na večerji in zabavi danes, 14. junija! Kontakt: ster-nad_t@yahoo.com ali 339-5787561. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja vaško »Šagro na Jami« do nedelje, 15. junija. Spored: danes, 14. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom »Ideja«. Nedelja, 15. junija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kulturni program ter nagrajevanje otroškega ex-tem-pore, ob 20.30 sledi ples z ansamblom »Ne me jugat«. V primeru slabega vremena se bo zabava nadaljevala tudi v ponedeljek, 16. junija. NA PSIHOLOŠKI FAKULTETI V TRSTU (Ul. S. Anastasio 12) bo danes, 14. junija, od 9.30 do 13. ure, srečanje za otroke in odrasle. Medtem, ko bodo starši sledili predavanjem, se bodo otroci lahko zabavali v otroškem kotičku, ki ga bodo vodili prostovoljci ŠC Melanie Klein. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Študijskega centra Melanie Klein in Slovenske prosvete slavi letos desetletnico. Potekal bo od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta še danes, 14. junija. Na razpolago so še zadnja mesta. Podrobne informacije na www.melanie-klein.org ali tel. 328-4559414. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščamo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoni-ku. Zbirališče (v kroju!) bo ob 9. uri, pri športno-kulturnem centru. Zaključek akcije pa bo v nedeljo, 15. junija ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan naj imajo udeleženci kosilo v nahrbtniku. Vse informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgo-niku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«, v povezavi s katerim bodo potekale tudi aktivnosti. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kul-turnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujemo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadarkoli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel prespati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko. Dodatne informacije na www.tabor-nikirmv.it ali 340-1635884 (Majna) in 335-5316286 (Veronika). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 14. in 15. ter 21. in 22. junija »34 šagro v Praprotu«. Danes, 14. junija, ob 15. uri odprte kioskov in tekma v briškoli; ob 16. uri ex-tempore za mladino od 14. leta; ob 20. uri nagrajevanje ex-tempore; od 20.30 ure ples z ansamblom »Happy Day«. V nedeljo 15. junija, ob 10.30 tekma v skrlah za 11. memorial »Doljak Radovan«; ob 14. uri odprte kioskov; ob 19. uri Tekma v košnji; od 20. ure ples z ansamblom »Tri prašički«. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah danes, 14. in v nedeljo, 15. junija ter v soboto, 21. in v nedeljo, 22. junija. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane, da se v ne- deljo, 15. junija, ob 8.30, udeležijo rabute za čiščenje vaškega kala. SKD PRIMOREC obvešča, da se bo od 7. do 11. julija odvijal v Ljudskem domu v Trebčah Likovni teden za otroke, ki obiskujejo četrti in peti razred osnovne šole (letniki 1998-1997) ter prvi razred srednje šole (letniki 1996). Za informacije in vpis pokličite na tel. 3478386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKD PRIMOREC obvešča, da se bodo od 14. julija do 8. avgusta (v tedenskih izmenah) odvijale v Ljudskem domu v Trebčah Poletne delavnice za otroke, ki obiskujejo vrtec (letniki 20042002) in prve tri razrede osnovne šole (letniki 2001-1999). Za informacije in vpis pokličite na tel. št.:347-8386109 (Biserka). Vpisovanja se zaključijo 15. junija, informativni sestanek pa bo v torek, 17. junija ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU obvešča, da bo v nedeljo, 15. junija, ob 17. uri, v tržaški Rižarni, vsakoletna sv. maša za vse tamkajšnje žrtve nasilja in za vse žrtve druge svetovne vojne. Maševal in govoril bo gospod Alojzij Kržišnik, župnik v Biljani. Pri maši bo sodeloval združeni zbor ZCPZ v Trstu, ki ga vodi Edi Race. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. junija, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na večer »Armenija in Gruzija v besedi in sliki«. Govoril bo in diapozitive prikazal Bruno Križman. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalni. Polenti Net Point bo odprt od 16. junija dalje s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo od 16. junija dalje delovala s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2005/2006 in 2006/2007 diplomirali/magistrira-li/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je 16. junij. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na www.slori.org. TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled od 16. do 22. junija, zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 19. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V sredo, 25. junija, ob 18. uri nastop na Predmeji, odhod avtobusa iz Padrič ob 16. uri. SKD IGO GRUDEN sklicuje občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v društveni dvorani. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 18. junija. Prvo sklicanje bo ob 16.30, drugo pa ob 17. uri, v Ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni. SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na Redni občni zbor v četrtek, 19. junija v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21.00 v Kulturnem domu v Rimanjih. Dnevni red: odobritev bilance. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi na slovesno podelitev nagrade »Zlato zrno« za umetniške dosežke. Na njej bodo s svojimi stvaritvami predstavljeni letošnji nominiranci: Riccardo Baldas-sarri, Nikla Petruška Panizon, Patrick Quaggiato, Martin Turk. Imenovan bo nagrajenec leta 2008. Vabljeni v Narodni dom, Ul.Filzi 14 - v petek, 20 junija, ob 18. uri. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). AŠD MLADINA AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija, v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040422696. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Istrska ulica, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Drevored Campi Elisi 1/1 Q8: Domjo (Strada della Rosandra), Ul. DAlviano 14 TOTAL: , Ul. Brigata Casale, Sesljan -drž. c. 202 (km 27) ESSO: Milje - Ul. Battisti 6, Pokrajinska cesta km 8+738 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: - Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carna-ro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Primorske § Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija i nieuid www.tmedia.it Namesto prodaje Evropski nepremičninski trg se je v zadnjih letih razširil od oddajanja stanovanj in predvsem udobnih hiš na nekoliko bolj komercialno področje, počitniško oddajo. Kot ugotavljajo nepremičninske agencije na območju Evrope, je dober milijon zasebnih posestev namenjenih tovrstnemu poslovanju. V preteklih letih se je odprlo število turističnih agencij, ki poslujejo izključno na področju oddaje zasebnih hiš. V zibelki tovrstnega nepremičninskega delovanja, v Toskani vedo povedati, da so bili med prvotnimi interesenti, za najem nekaterih sredozemskih vil, ameriški turisti, kaj kmalu pa se je trend povpraševanja razširil tudi na širši evropski prostor. Ker so najemnine privatnih hiš skoraj za polovico ugodnejše od hotelske ponudbe in seveda nudijo še kup drugih ugodnosti, so se nekateri hotelski ponudniki odločili, da začnejo z gradnjo manjših hišk, predvsem v naravnem okolju, ki so za turiste bolj privlačne kot hotelska ponudba. Nemalokrat so tovrstne hiše za počitniški najem opremljene tudi z zasebnimi bazeni, kar turistom prinaša še dodaten užitek na do pus to va nju. Največ tovrstne ponudbe je v Italiji, kar nas posledično uvršča tudi med najugodnejše destinacije za počitnikovanje v Evropi. Med turisti so zelo popularne manjše turistične kmetije s hišami, ne večjimi od treh prostorov s kuhinjo. V To-skani, ki je ena najbolj zaželenih de-stinacij evropskih in ameriških turistov, je tako mogoče najeti vile že za dobrih 500 evrov tedensko, v njih pa lahko prebiva tudi do 10 oseb. Sicer je tovrstna ponudba za počitniško oddajo bolj špartanske nara- Slovenski ponudniki nepremičnin so mnenja, da področje oddaje v turistične namene, ki ima sicer velik potencial, še vedno ni dovolj tržno izkoriščeno. Ocenjujejo pa, da je trg s temi nepremičninami predvsem aktiven na področju Primorske in Gorenjske, kjer naj bi se oddajalo okoli 10.000 hiš in apartmajev prek cele sezone. Primer toskanskega agriturizma ve, luksuznejše ponudbe pa se dvignejo močno nad povprečje. Za primerjavo pa je v Toskani težko najti solidno hotelsko sobo za dve osebi pod 130 evrov dnevno. Drugod po Evropi je ponudba stanovanj predvsem v mestih, kot so Praga in Pariz, najbolj pa so med turisti v Franciji zaželeni najemi kmečkih koč in vil, v večini primerov z dvema sobama, ki jih imajo v ponudbi na jugu Francije. Tipična angleška hišica Oddajajo tudi gradove Večje hiše za počitniški najem nudijo predvsem na Škotskem in v Nemčiji, kjer so cene najema tudi najvišje in se gibljejo med 3.000 in 8.000 evri dnevno, vendar pa omogočajo bivanje do 15 oseb. Cene najemov stanovanj in apartmajev v večjih evropskih mestih se v juliju in avgustu, ko je poleg novoletnih praznikov vrhunec turistične sezone, vrtijo od 2.000 evrov na teden. Rezervacije za najbolj atraktivne najeme evropskih nepremičnin, kot so evropski dvorci (ki so med najbolj vročimi ponudbami), pa je potrebno opraviti kar dobro leto vnaprej. Posebni oddelki nepermičninskih podjetij ponujajo najem gradov po Evropi, namenjenih petičnežem, saj se cene vrtijo med 7.000 in 30.000 evri za dan najema razkošnih evropskih dvorov. Najemi unikatnih hiš, skednjev, kmetij in drugih objektov, ki so pod varstvom zaščite avtentičnih hiš po Evropi, pa v zadnjih letih pritegnejo na tisoče turistov letno. Večina ponudbe hiš in apartmajev po Evropi je v rokah mednarodnih brokerjev, preko katerih poteka najem. Hiter izračun cen, ki jih ponuja ena od večjih agencij, specializiranih za ponudbo najema lokalnih hiš po Evropi, pokaže, da si lahko skupina prijateljev, v kateri so trije pari, privošči sanjske počitnice v Firencah za dober teden v hotelu za ceno 6.000 evrov na osebo, medtem ko je najem vile z bazenom mnogo cenejša varianta, saj bo potrebno za počitnice na ta način odšteti skoraj pol manj, dobrih 3.000 evrov. Kot pravijo v tovrstnih agencijah, so vrata te oblike turizma na široko odprta, število možnosti počitnikovanja pa je skorajda neomejeno. Za vse, ki si želijo še dodatno nižje cene, pa agencije predlagajo, da se odločijo za izvense-zonske najeme, ki prihranijo kar 25 odstotkov turistične najemnine, lastno čiščenje ter ugodnejše destina-cije, kot so Grčija in Češka. Kako do informacij? V mednarodni ponudbi, ki jo predstavljajo lokalna nepremičninska podjetja, lahko najdemo v Veliki Britaniji na spletnih straneh www.cottageholidays. com v po- nudbi prek 300 objektov na področju Anglije in Škotske, cene pa se začnejo pri 2.000 evrih za tedenski najem manjših dvosobnih hiš. Francoski ponudnik Gites de France, ki je specializiran za področje francoskega podeželja, pa nudi nepremičnine že od 1.000 evrov za tedenski najem, celotna ponudba podjetja pa je zbrana na spletnih straneh www.gites-defrance.fr. Med najatraktivnejše destinaci-je za turistični najem nepremičnin štejeta Italija in Španija, kjer se cene začnejo že pri 600 evrih za tedenski najem apartmajev in manjših vil. Najbolj dopolnjeno ponudbo pa na teh področjih nudita podjetji, tudi prisotni na spletnih straneh, v Madridu stacionirano Spani Select in milanska turistična agencija La Bella Toscana. Na področju najema nepremičnin po vsem svetu pa sta se specializirali za kvalitetno ponudbo dve vidnejši podjetji, Villas International in Barclay International, ki sta obenem tudi investirali v nakup več zasebnih hiš in apratmajev po vsem svetu, ki jih rentabilno oddajajo za krajše kot tudi daljše turistične najeme. Jernej Suša s.p. Nepremičninska organizacija Krasa in Brkinov Partizanska 37a 6210 Sežana tel.: (0)5 730 45 40 faks: (0)5 734 22 12 mobitel: 00386 (0)31 648 066 e-mail: ¡nfo@ruj-sp.si http://www.ruj-sp.si Štanjel okolica, 135 m2, starejša, kamnita, enonadstropna z visokim podstrešjem in gospodarskim delom 120 m2, na dvorišču ima letno kuhinjo s kopalnico, pritličje je vseljivo in opremljeno, v pritličju ima še vinsko klet s predprostorom(delavnico), v nadstropju, kije tudi vseljivo ima 2 veliki sobi, kopalnico in garderobni prostor. Celotna konstrukcija strehe in kritina je prenovljena, ima CKna drva, lahko tudi na olje, sat. antena, hiša ima tudi notranje dvigalo, dvorišča je 120 m2, vrt ob hiši 165 m2, L.prenove 2001, cena 186.000 EUR Kontakt: 00386 31 648066 V novem delu Sežane sta na voljo še dve novi vili po 200 m2, zgrajeni do IV. Gradbene faze, v kraškem stilu, z urejeno okolico, na parcelah 700 m2, s čudovitim razgledom. Kontakt: 00386 31 648066 Komen okolica na mirni lokaciji na obrobju vasi je v gradnji šest samostojnih stanovanjskih hiš, hiše ležijo na ravnih in sončnih parcelah, velikosti med 750 -1015 m2, vse povezuje dovozna pot, ki bo po končanih gradbenih delih asfaltirana, postavitev hiš je na osi vzhod-zahod, lega bivanjskih prostorov s prostornimi okenskimi in panoramskimi površinami je obrnjena proti jugu, zgrajene bodo do III. gradbene faze z vključenimi komunalnimi in energetskimi vodi do objekta, urejena bo tudi zunanja kanalizacija meteornih vod, vsaka hiša bo imela samostojno biološko čistilno napravo. Na voljo je še pet enot. Kontakt: 00386 31648 066 Sežana okolica, 110 m2, parcela 200 m2, nova-L.2003, enonadstropna, vrstna, popolnoma vseljiva, opremljena kraška hiša, z savno in jacuzzi-jem, lepo urejena terasa iz katere je lep razgled proti Sežani, cena 250.000 EUR Kontakt: 00386 31 648066 ^ Primorske / Nepremičnine * A' A Sobotna priloga Primorskega dnevnika včlanjen www.iglooimmobiliare.it IMMOBILIERE lastnik M. Kraus Ulica Cantu na mirni lokaciji, v zelenju, razgledno stanovanje v zadnjem nadstropju: vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, dve zakonski spalnici, kopalnica, shramba in velika zidana klet. Pod objektom na razpolago velik prostor za parkiranje €144.0001! S. Pasquale v mirnem naselju, svetlo stanovanje v gosposki stavbi z dvigalom in velikim solastniškim vrtom. Vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, tri spalnice, dve kopalnici in dve shrambi. Klet in parkirni prostor v garaži € 274.000 Ekskluzivno podstrešno stanovanje, v dveh etažah s terasami, odlično dokončano, z izrednim pogledom na morje in mesto. Nahaja se v novejšem bloku, na zeleni in mirni lokaciji. Udobno parkiranje v dodeljenem pokritem parkirnem prostoru. € 350.000 Ulica Commerciale, nova stanovanja v štiridružinskem naselju s čudovitim pogledom na morje in mesto, velike terase, klet in boks za avto. Sestavljajo jih: dnevna soba, kuhinja, dve sobi in kopalnici ter klet. Davčni odtegljaj v višini 36% in nato še dodatni 55% odtegljaj za energetsko varčevanje. Neposredno posredovanje. B Zaradi velikega povpraševanja iščemo stanovanja z balkonom in /ali hišice z vrtom na Krasu, tudi z manjšimi površinami. Vile - Hiše z vrtom - Zazidljiva zemljišča V centru Opčin prodajamo zazidljivo zemljišče na ravnem predelu, z drevesi in ograjo, že urbanizirano. Primerno za zidanje (zazidljivost 1:1) dvodružinske hiše. € 350.000 Opčine - stari center vasi, značilna hišica na treh nadstropjih, 110 m2, potrebna prenovitve. €130.000 Opčine - v rezidenčni četrti, samostojna vila obdana z angleškim vrtom, z dostopom in pokritimi parkirnimi prostori za več avtomobilov, natančne dodelave in posebna izbira gradbenih tehnik. Izvirna v tej kategoriji z najsodobnejšim dizajnom. Napeljave v skaldu z zadnjimi predpisi. Devin - samostojna vila obdana z drevesnim parkom v velikosti 1000 m2, zgrajena enoetažno z izjemo majhnega samostojnega stanovanja v zgornjem nadstropju, ki ima tudi neodvisen vhod. Ponudbo dopolnjujejo še velik boks za avto, prostorna klet in razne sobe, ki so lahko namenjene shrambi. €500.000 Ricmanje - prijazna samostojna hiška v zelenju, z opremljenim dvoriščem, 120 m2, s pergolo in prostorom za barbecue. Parkirni prostori. € 310.000 Ul. Imbriani, 7 (stopnišče B) II. nadstropje - TRST - Tel. 040.661777 - 040.7600243 Fax 040.365811 e-mail: igloo.immobiliare@libero.it - Urnik: 9.00 -13.00 in 16.00 -19.30 afcenzia i m moûn ia re Devin 10/c Devin Nabrežina (TS) Tel. 040.2070016 prodaja □ TOSKANA - Očarljive kmečke hiše, gradovi, stare vile in turistične kmetije. Zaupni dogovori. □ SESLJAN - Prenovljena vila (postavljena tik ob drugo), 126 m2, elegantno dodelana, s kuhinjo, tremi sobami, dvemi kopalnicami in kletjo. Skrbno negovan vrt v velikosti 450 m2 z ograjo in vrtnim gazebom. Dva parkirna prostora in garaža. 380.000,00 € Možnost dogovora □ MARTIGNACCO - krasna vila (postavljena tik ob drugo) v mirnem in zelenem okolišu, z odprtim razgledom in v bližini vseh povezav javnega prevoza, 180 m2 v dveh etažah. Sestavljena je iz štirih sob, dve imata balkon, velike dnevne sobe, kuhinje in treh kopalnic, vrta in pokritega dvorišča z dvema parkirnima prostoroma. 270.000,00 € Možnost dogovora. □ DEVIN-Vrstna dvoetažna hiša v izmeri 113 m2, natančno obnovljena s tlakovanim zunanjim prostorom. V pritličju se nahajajo kuhinja, dnevna soba, velika terasa in wc, med pritličjem in prvim nadstropjem ena soba z balkonom, v prvem nadstropju pa dve sobi s terasami in kopalnica. Klet in garaža, 340.000,00€ Možnost dogovora. □ OGLEJ - PRILOŽNOST! Nova stanovanja različnih velikosti. Zelo ugodne cene. □ STARE VILE, KMEČKE HIŠE IN TURISTIČNE KMETIJE VTOSKANI. Zaupni dogovori. dejavnosti □ RONKE - Prodaja prostora za dejavnost v izmeri 55 m , v centru mesta, sestavljenega iz velike vhodne sobe, manjše sobe, kopalnice. Možnost spreminjanja uporabnosti prostora. □ GRADEŽ - PRODAJA HOTELA s 4 nadstropji in 54 sobami, restravracijo z veliko verando, dvemi stanovanji v 4. nadstropju za gospodarje, fitness centrom v pripravi in pokritimi parkirišči. Dobro vpeljan, redni gostje, odličen za družinsko vodenje. Zaupni dogovori. □ TRŽIČ - PRODAJA vpeljane estetske dejavnosti: zidovi in naprave. Skrbno držan prostor z rednimi strankami, parkirišče v bližini, območje v razvoju. Zaupni dogovori. □ DEVIN - Prodaja restavracije. Vpeljanost, zidovi, oprema. 220.000,00 € Možnost dogovora. □ DEVIN - Prodajamo vpeljano pizzerio z opremo. Dobro prehodna lokacija, stalne stranke. □ OKOLICA MEDJAVAS na Krasu, gozdnato kmetijsko zemljišče, ca. 10.000 m2, bogato zaraščeno, meji s Slovenijo. € 60.000,00 možnost dogovora. najem □ DEVIN - najem sezonskih sob □ DEVIN CENTER - Lepo opremljeno stanovanje, 60 m2: dnevna soba, kuhinjski kotiček, spalna soba, delovna soba, kopalnica. Luksuzno dodelan. 1.000,00 € MESEČNO TRST - UL. PASC0LI stanovanje 45m2, avtonomno ogrevanje: dnevna soba s kuhinjskim kotom, zakonska spalnica, kopalnica in dependansa v izmeri 20 m2 sestavljena iz sobe, sobice in kopalnice. € 87.000,00 TRST-ULICA DEL LL0YD v tretjem nadstropju, svetlobno stanovanje s pogledom na morje, 85 m2: balkon, dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica, shramba. € 150.000,00 U TRST-ULICA BAIAM0NTI VIŠJE, v predelu z odličnimi povezavami, prenovljeno, kot novo dvosobno stanovanje, popolnoma opremljeno, z dvemi zaprtimi balkoni in klimo € 95.000,00 lf» dve spalnici, kopalnica, shramba in klet. €158.000,00 TRST-ULICA T0R SAN PIER0 v elegantni stavbi, odlično stanovanje, avtonomno ogrevanje, 90 m2: velika opremljena kuhinja, dnevna soba, TRST-ULICA GIULIA popolnoma prenovljeno stanovanje, 70 m2: balkon, kuhinja, dnevna soba, zakonska spalnica, kopalnica In shramba. €130.000,00 TRST - SV. JUST stanovanje, novo avtonomno ogrevanje, sestavljeno Iz dnevne sobe s kuhinjo, zakonske spalnice, kopalnice. €148.000,00 TRST-UL. SCHIAPPARELLI svetlobno stanovanje v visokem nadstropju, pogled na morje, 85 m2: kuhinja, velika dnevna soba, dve zakonski spalnici, kopalnica, shramba, terasa. Potrebno prenove. €165.000,00 ^ ** ri n TRST - R0C0L v zadnjem nadstropju, odlično stanovanje z odprtim pogledom, 70 m2:2 balkona, kuhinja, dnevna soba, dve spalnici, kopalnica in shramba. Parkirni prostor v garaži. €188.000,00 TRSTUL. D ALVIAN0 svetlo stanovanje v prvem nadstropju, cca. 80 m2, sestavljeno iz balkona, kuhinje, dnevne sobe, dveh zakonskih spalnic, kopalnice, shrambe in podstrešja. Solastniški parkirni prostor. € 138.000,00 ULICA BAIARDI VIŠJE stanovanje 90 m2 v dveh etažah, avtonomno . , ogrevanje, sestavljeno iz . ji kuhinje, dnevne sobe, L.. ■■ r A dveh spalnic, dveh kopalnic, balkona, strešne terase s pogledom na morje, dveh kleti In parkirnega prostora. € 208.000,00 TAM IMMOBILIARE SRL trst - ul. rl. da palestrina, 5 TEL. 040.3498398 / 040.304998 www.pirellirQagency.co m/ts/battisti Včlanjen v Pirelli RE Agency. Vsak član je neodvisen in samostojen podjetnik. llRELLI RE www.immobiliarepuntocasa.it Ul. Cicerone št. 8-TRST Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 IMMOBILIAR Mira Bole cenitve • nasveti za nepremičnine » kupoprodaja REPEN/ Novogradnja, štiri čudovite hiše v naravi, tudi s pogledom na morje, možnost personalizacije, visoko kvalitetne zaključne obdelave, vseljive konec marca 2009. NASE PONUDBE J PREDELSV.JUSTA: svetlo stanovanje v dobrem stanju, pogled na vrt, sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, zakonske spalnice, male spalnice, kopalnice, stranišča in kleti. Avtonomno ogrevanje. €129.000,00,- ULICA M0LIN0 A VENT0: stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, kopalnice, dveh balkonov, kleti. Avtonomno ogrevanje. € 88.000,00.- PREDELTRG H0RTIS (Ulica dei Fabbri): stanovanje sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, dveh spalnic, kopalnice in kleti. Avtonomno ogrevanje. €118.000,00,- PREDEL GLAVNA BOLNICA (Osp.Maggiore) za investicijo, v najemu, mesečna najemnina € 500,00.-, stanovanje v tretjem nadstropju, 110 mq., sestavljeno iz kuhinje, štirih sob, kopalnice in stranišča. €109.000,00.- stran pripravila oglaševalska agencija i ineuia www.tmedia.it Sobota, 14. junija 2008 za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 A Klass Residence, še en vrhunski projekt družbe KB Invest Na Opčinah nastaja še en zanimiv gradbeni projekt pod okriljem družbe KB Invest. Tokrat predstavljamo inovativni stanovanjski pristop, kombinacijo najsodobnejših gradbenih prijemov, ki bo novim prebivalcem nudil izjemno udobnost bivanja v naravnem okolju. »A Klass Residence« smo poimenovali rezi-denčno četrt v Doberdobski ulici, polni zelenih površin. Med mestom in naseljem so že sedaj vzpostavljene številne povezave, ki omogočajo učinkovit dostop v njegovo samo središče. je. Tehnične rešitve namreč izboljšujejo prijetno počutje in življenjsko uporabnost stanovanjskih in skupnih prostorov. Kakovost zraka v stanovanjskih enotah zagotavlja ino-vativni sistem gretja, ki skupaj z nadzorovano ventilacijo vzdržuje stalno temperaturo in omogoča optimalno zamenjavo zraka. Stanovanjske enote so posebno tihe, saj so zunanji zidovi in notranje stene izolirane, osvetljenost pa zagotavlja velika izpostavljenost naravni svetlobi. Varčevanje danes, povečana vrednost v prihodnje Izbrali smo niz projektnih, gradbenih in tehničnih rešitev, zaradi katerih so zgradbe v Doberdobski ulici izdelek nove generacije, ponujajo najvišje standarde energetske učinkovitosti in kakovosti bivanja. Zaradi teh izbir stavbe spadajo v tako imenova- Rezidence Stanovanjski sklop v »A Klass Residence« tvori trideset stanovanjskih enot. Vrh ponudbe udobja predstavljajo štiri enodružinske vile, sledi jim ena dvodružinska (dvojček) in še štiriindvajset nadstandardnih stanovanj. Naselje je harmonično umeščeno v okolje, saj so prostori opremljeni tako, da se njihovi elementi spajajo z oblikami in barvami okoliške krajine. Rezidence so zgrajene ob upoštevanju najnovejših tehničnih rešitev, ki zagotavljajo prijetno počutje, visoke standarde energetske učinkovitosti in združljivost z okoljem. Tehnični prijemi Projektiranje je namreč potekalo v želji po dosegu stanovanjske udobnosti, tako notranje kot zunan- Energetski razredi zgradb1 nizka toplotna potreba visoka toplotna potreba < 30 kW/h na m2 letno š 50 kW/h na m2 letno š 70 kW/h na m2 letno £ 90 kW/h na m2 letno < 120 kW/h na m2 letno £ 180 kW/h na m2 letno *Vir: CasaCIima ni energetski razred »A«. To pomeni, da je za stanovanjske enote značilen znatni gospodarski prihranek, škodljive emisije so omejene, prijetno počutje in stanovanjska udobnost pa sta zagotovljena. Izbrane rešitve zagotavljajo rast vrednosti nepremičnine skozi čas, obenem pa v primerjavi s tradicionalnimi stanovanji omogočajo takojšnje gospodarske ugodnosti. Kaj to pomeni v praksi? Stavba energetskega razreda »A« porabi manj kot 30 kilovatnih ur energije na kvadratni meter na leto, kar je več kot šestkrat manj, kot jo porabijo stanovanja s tradicionalno gradnjo. V Trstu za plačevanje energije v stanovanju velikosti 100 kvadratnih metrov, v povprečju porabimo 2.160 evrov na leto. S stanovanjem razreda "A" enake velikosti bi porabili približno 360 evrov na leto. Letni prihranek znaša torej približno 1.800 evrov, kar pomeni, da bi v 30 letih s kapitalizacijsko stopnjo 4 odstotkov, prihranili več kot 100.000 evrov. Dodatne informacije o novi soseski na Doberdobski ulici na Opčinah dobite na spletni strani www.kbinvest.it. 1 6 Sobota, 14. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Podjetje za upravljanje občinskih lekarn Odprtja nove ambulante pri Sv. Ani še ni na obzorju Ceccarello:»S septembrom se bodo občani lahko prijavili na specialistične preglede kar v lekarni« Odprtje nove zdravniške ambulante pri Sv. Ani, za katero sta se zavzela goriška občina in goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn, je še daleč. Tako je povedal predsednik občinskih lekarn Pierlu-igi Ceccarello, ki je potrdil, da so v domu Faidutti že na razpolago primerni prostori v lasti goriške občine, v katerih bi lahko delovala nova zdravniška ambulanta, zaradi birokratskih zapletov in drugih težav pa ni še mogoče napovedati, kdaj bodo občani lahko računali na novo storitev. Na problem pomanjkanja ambulant v nekaterih predelih mesta je pred nekaj meseci opozorila občinska svetnica Oljke Marilka Koršič, ki je na odprto vprašanje ponovno spomnila v teku sredine seje komisije za socialo in zdravstvo. »Nekateri rajoni so z vidika zdravniških ambulant slabo kriti, saj se večina le-teh nahaja v mestnem središču. Med slabše oskrbovana območja spadata Podgora in Sv. Ana, kjer je občina že pred nekaj meseci zagotovila, da bo dala na razpolago prostore doma Faidutti za odprtje ambulante,« je izpostavila Koršičeva in nadaljevala: »V rajonu Sv. Ane se edina zdravniška ambulanta nahaja v ulici Garzarolli. Ko je zdravnik odsoten, ga kolegi ne nadomeščajo v tamkajšnji ambulanti, pač pa na korzu Italia, kjer ima skupni ambulatorij več zdravnikov. Zato se občani v stiski večkrat obračajo neposredno na lekarno, ne da bi imeli recept.« Po Ceccarellovih besedah je odprtje ambulante pri Sv. Ani še vedno med prioritetami, do dogovora pa ni še prišlo. »Z občino moramo rešiti nekaj formalnosti, ob tem pa bo potrebno tudi najti zdravnika, ki bi se v dom Faidutti vselil,« je povedal Ceccarello. Če prihaja pri odprtju nove ambulante do zamud, pa bosta občinski lekarni v Štandrežu in pri Sv. Ani kmalu ponujali novo storitev. »Računamo, da se bodo občani že v prihodnjih mesecih, najkasneje pa s septembrom, lahko prijavili na specialistične zdravniške preglede kar v lekarnah. V lekarnah bo mogoče plačati tudi ticket. Kmalu bomo podpisali pogodbo s pokrajinskim zdravstvenim podjetjem, občino Gorica, goriško pokrajino ter občinama Tržič in Gradež, nato pa bodo tehniki začeli z nameščanjem računalnikov, preko katerih bosta občinski lekarni povezani s sistemom goriškega zdravstvenega podjetja za naročanje na zdravniške preglede,« je povedal Ceccarello. (Ale) prefektura ■ v v • Iscejo novo lokacijo za kaznilnico Na prefekturi je včeraj potekalo tehnično omizje z udeležbo funkcionarjev dežele FJK, uprave državne posesti in uprave kaznilnic z namenom, da se preverijo alternativne lokacije, kamor bi selili goriški zapor; prefekturo je zastopal vršilec dolžnosti šefa prefektovega kabineta Massimo Mauro. Ničesar dokončnega niso sklenili, dali pa so nalogo upravi državne posesti, da evidentira lokacije na ozemlju goriške pokrajine (torej ne nujno v mestu in njegovi soseščini), ki bi lahko bile primerne za kaznilnico, in preveri njihovo stanje; med njimi so tudi opuščene kasarne. Obseg območja mora meriti od 50.000 do 60.000 kv. metrov, so ugotavljali. Mo-nitoriranje bo opravljeno čim prej, nakar se bodo spet sešli, zato da ocenijo možnosti izselitve iz dotrajanega poslopja v ulici Barzellini. Občinska lekarna v mestni četrti Sv. Ane bumbaca gorica - Lanski obračun zdravstvenega podjetja »Več denarja za SERT« Odbornica Romano: Oddelek za zdravljenje odvisnosti je treba okrepiti - Poslovanje podjetja je bilo v letu 2007pozitivno »Presenetilo me je, da je goriško zdravstveno podjetje v letu 2007 namenilo delovanju oddelka za zdravljenje odvisnosti SERT 1.700.000 evrov, centru za zdravljenje duševnih bolnikov pa šest milijonov evrov. Prepričana sem, da so sredstva, ki jih podjetje vlaga v center za duševne bolezni, dobro izkoriščena, menim pa, da bo treba tudi oddelku za zdravljenje odvisnosti nameniti več denarja, saj je problem droge vedno bolj občuten. Čim prej bo treba nadomestiti tudi upokojenega Bernarda Špacapa-na, ki je mnogo let uspešno vodil oddelek.« O potrebi po okrepitvi centra SERT je prepričana goriška občinska odbornica za zdravstvo Silvana Romano, ki se je v četrtek udeležila predstavitve bilance goriškega zdravstvenega podjetja na županstvu. Direktorica Manuela Baccarin je poslovanje podjetja v letu 2007, ki se je zaključilo s pozitivnim donosom 75.000 evrov, predstavila ožjemu odboru županov, v prihodnjih tednih pa bodo z vsebino bilance seznanili tudi ostale župane goriške pokrajine. Iz podatkov, ki jih je ožjemu odboru županov predstavila Baccarinova, izhaja, da se je v letu 2007 v goriški in tržiški bolnišnici zdravilo manj bolnikov iz drugih pokrajin in dežel kot v letu 2006. »Več pa je bilo pacientov iz goriškega območja, ki so se obrnili na zdravstvene strukture izven pokrajine,« je opozorila Romanova in nadaljevala: »Tehniki so mi zagotovili, da je de-set-odstotni padec mogoče tolmačiti kot fiziološko nihanje, kljub temu pa sem Baccarinovi predlagala, naj pride do večjega povezovanja in izmenjave med goriškim zdravstvenim podjetjem in zunanjimi ustanovami. Podpirati moramo izmenjavo pacientov, ovrednotiti in promovirati naše najboljše oddelke.« (Ale) Slovenska navodila za ICI Goriška občina je na svoji spletni strani (www1.comune.gorizia.it) objavila informativni list z navodili o plačevanju akontacije davka ICI tudi v slovenščini; v levem pasu strani pod poglavjem »ICI 2008 (nuovo)« beremo »Testo in slove-no«, ob italijanskem in furlanskem seveda. Koristni informativni list je tudi dosegljiv na mizi z raznovrstnim informativnim gradivom v veži županstva. Slovenska objava občinskega sporočila zasluži tokrat poudarek predvsem zaradi mačehovskega odnosa do slovenščine, ki ga je uprava dokazala v drugih okoliščinah. Manuel Brancati na prostosti Na zahtevo odvetnikov je sodnik revizijskega sodišča v Trstu izpustil na prostost 26-letnega Goričana Manuela Brancati-ja, ki so ga aretirali zaradi posesti mamila in suma razpečevanja. Sodnik je pritrdil ugovoru odvetnikov Damijana Ter-pina in Antonia Lacapre, da ni bilo razloga za fantov pripor in da najdena opojna snov ni bilo namenjena razpečevanju. Odvetnika nameravata sedaj zahtevati, naj policija pojasni, zakaj je opravljeni barvni test na mamilu pokazal, da gre za heroin, medtem ko je imel fant pri sebi hašiš. Zaradi napačnega rezultata testa je Manuel presedel dobrih deset dni v celici goriškega zapora. Huda nesreča na delovišču V četrtek ob 14.45 uri je na delovišču trgovskega centra v Kromberku prišlo do delovne nesreče, v kateri je bil huje telesno poškodovan državljan Bosne in Hercegovine na začasnem delu v Sloveniji. Pri montaži ventilacijskega sistema na objektu je 43-letni delavec skupaj s premičnim odrom višine 3,5 metra padel na betonska tla. Pri padcu se je huje telesno poškodoval, zato so ga odpeljali v šem-petrsko bolnišnico Šempeter in od tam, na ranjenčevo željo, v Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. (nn) Omiljena kazen za Rejo Prizivno sodišče v Trstu je omililo zaporno kazen za Alberta Rejo, Goričana, ki je obtožen umora Bruna Bressana, do katerega je prišlo 30. januarja 2006 na glavnem trgu v Štandrežu. Sodišče prve stopnje je obtožencu, ki je žrtev umoril z nožem, obsodilo na štirinajst let in pol zaporne kazni, po novem pa je obtožen na osem let in štiri mesece. Sodnik je osvojil prepričanje obtoženčevega branilca, in sicer da je Reja umoril Bressana nenamerno in da se je branil pred njegovim napadom. Nazadnje je tudi razsodil, da mora Reja odplačati vsakemu od dveh Bressanovih bratov 25 tisoč evrov odškodnine. Ocene višješolcev na razglasni deski Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici - tako na licejskem kot na tehničnem polu - so včeraj razobesili učne izide. V nadaljevanju jih objavljamo. Klasični licej Primoža Trubarja IV. gimnazija - izdelali so: Giada Giuntoli (8,0), Damjan Klanjšček (7,7), Julija Kodric (8,6), Sara Komjanc (7.5), Andrejka Leban (6,9), Jannis Paraschos (7,3), Tamara Peteani (6,8); šestim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo. V. gimnazija - izdelali so: Nika Bagon (7,6), Giulia Bat-tisti (7,3), Ivan Bernetič (7,0), Sara Bevčar (6,9), Elena Costariol (7,4), Robert Devetak, (6,8), Matia Ferletic (8,0), Jan Gergolet (7,1), Matej Gergolet (6,7), Nina Grudina (7,1), David Gustin (6,7), Alice Mian (8,0), Ivana Paljk (8,0), Sara Passoni, (7,4), Veronika Srebrnič (7,8). 1. licej - izdelali so: Danijel Bajt (7,7), Veronika Beuciar (8,0), Costanza Aleksija Frandolic (9,0), Silvia Fumis (7,8), Simon Peter Leban (9,1), Michele Schincariol (8,1), Debora Tesolin (6,8); dvema dijakoma so ocenjevanje odložili. 2. licej - izdelali so: Maja Devetak (7,8), Kim Grudina (6.6), Anna Roversi (8,7), Albert Voncina (9,2); enemu dijaku so ocenjevanje odložili. 3. licej: vseh osem dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Družboslovni licej Simona Gregorčiča 1. razred - izdelali so: Marta Brumat (7,1), Nika Kos (8,1), Greta Lefons (7,2), Nicole Peric (7,5), Martina Robaz-za (7,3); štirim dijakom so ocenjevanje odložili. 2. razred - izdelali so: Greta Cotič (8,8), Zora Černic (7,1), Dimitrij Klanjscek (7,1), Isabel Klanjšček (7,0), Črt Kri-stančič (6,8), Michela Manfreda (7,5), Martina Maraz (8,7), Silva Marinčič (8,1), Veronika Mikulin (9,2), Jasmin Podversic (7,5), Lucija Rosano (7,6), Iris Silič (9,0), Anida Talič (9,1), Rok Vidmar (8,1), Jacopo Zitter (7,0); enemu dijaku so ocenjevanje odložili, ena dijakinja ni izdelala. 3. razred - izdelali so: Stefania Beretta (7,3), Nikol Dor-ni (6,9), Petra Frandolič (8,6), Kristina Gabrijelčič (7,6), Jaka Jan (7,2), Nicole Kerpan (8,5), Jernej Kerševan (6,8), Roberta Marussi (7,7), Mateja Nanut (8,6), Polona Pipan (8,2), Sara Vizintin (8,2); eni dijakinji so ocenjevanje odložili. 4. razred - izdelali so: Mateja Bevčič (9,0), Ilaria Čer-nic (7,3), Maja Drašček (8,7), Tanja Kušterle (7,6), Matej Ozebek (7,8), Mauro Peric (6,5), Polona Petrovič (9,6), Valentina Sivec (7,3), Alenka Tomsič (7,7); štirim dijakom so ocenjevanje odložili, ena dijakinja se je izpisala. 5. razred: vseh deset dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Znanstveno-tehnološki licej Simona Gregorčiča 1. razred - izdelali so: Kiril Burtsev (8,0), Luca Dellisanti (8,1), Jasmina IKanjšček (8,0), Mateja Konič (7,7), Žiga Mišigoj (8,4), Mateja Zavadlav (8,5). 2. razred - izdelali so: Anja Batič (7,3), Tomaž Bembi (7.7), Giulia Bressan (8,5), Martina Cocetta (8,7), Giovanni Cotti (7,1), Matija Fajt (7,2), Gregor Gergolet (7,7), Danijel Mervig (8,0), Kaja Obidič (9,2), Nina Pavletič (8.8), Carlotta Tomsic (7,9), Erika Tomsič (9,1), Andrea Torroni (7,0); dvema dijakoma so ocenjevanje odložili. 3. razred - izdelali so: Tjaša Devetak (7,4), Vid Di Le-nardo (8,0), Petra Fon (8,1), Giulio Zorzet (8,1); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. 4. razred - izdelali so: Harjet Antonič (8,5), Romina Ci-jan (8,2), David Croselli (7,1), Peter Giovannini (7,5), Francesco Ivone (7,1), Jerica Klanjšček (8,4), Aleš Kodric (7,0), Jasmin Legiša (7,6), Mihal Nanut (7,5), Lara Princic (7,5), Gaia Varisco (8,7); petim dijakom so ocenjevanje odložili, dva dijaka nista izdelala. 5. razred: vseh šest dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. Poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Ivana Cankarja 1. razred - izdelali so: Simon Cej (7,27), Alina Ghelfi (7,55), Martina Kovic (6,64); šestim dijakom je bilo ocenjevanje odloženo, deset dijakov ni izdelalo. 2. razred - izdelali so: Michael Bogatec (6,73), Matija Luzar (7,0), Jasmin Moro (7,18), Mateja Semolič (6,73), Alison Visintin (7,00); dvema dijakoma je bilo ocenjevanje odloženo, trije dijaki niso izdelali. 3. razred - končni uspeh kvalifikacijskih izpitov: Noemi Cuzzucoli (87/100), Enrica Gabbana (67/100), Alex Gabrielcig (81/100), Blaž Grmadnik (64/100), Žan Humar (75/100), Matej Juren (69/100), Aleksander Leon (76/100), Katja Leon (76/100), Marko Pelesson (73/100), Daniela Vizintin (73/100). 4. razred - izdelali so: Mateja Fajt (7,09), Carol Fran-doli (7,09), Valentina Milič (6,73), Dana Morgut (6,55), Martin Persoglia (6,45), Nina Rosič (7,00), Gabrijel Zavadlav (6,91); eni dijakinji so ocenjevanje odložili. 5. razred: dva dijaka sta bila pripuščena k zaključnemu državnemu izpitu, dva dijaka nista bila pripuščena, ena dijakinja se je izpisala. Državni trgovski tehnični zavod Žige Zoisa 1. razred - izdelali so: Selma Dizdarevik (7,50), Peter Fi-gelj (7,75), Suat Idrizoski (8,25), Dragan Lukič (8,58), Gabriel Pahor (7,75). 2. razred - izdelali so: Alessio Martinelli (7,17), Greta Zavadlav (7,75); enemu dijaku je bilo ocenjevanje odloženo, en dijak ni izdelal. 3. razred - izdelali so: Vanessa Brataševec (7,55), Patrik Černic (7,64), Tina Del Fabbro (8,73), Tanja Fabiani (8, 45), Giulia Kogoj (8,82), Veronica Kriznic (7,27), Mat-tia Marcosig (7,27), Tatjana Marusic (8,09), Andrej Ra-detti (7,64), Martina Semolič (8,09), Ermina Talič (7,45). 5. razred: trije dijaki so bili pripuščeni k zaključnemu državnemu izpitu, en dijak se je izpisal. Državni industrijski tehnični zavod Jurija Vege 1. razred - izdelali so: Samuel Devetak (7,25), Jakob Fajt (6,67), Riccardo Fonio (8,00), Borut Hriberšek (6,58), Jakob Husu (6,42), Erik Juren (6,67), Marko Kavčič (6,92), Matija Komjanc (7,17), Dean Skerlavaj (8,00). 2. razred - izdelali so: Martino Bresciani (8,09), Alex Devetak (8,00), Erik Frandolic (7,36), Kevin Sedevcic (7,64), Denis Subotič (8,45); dvema dijakoma so ocenjevanje odložili, trije dijaki niso izdelali. 3. razred - izdelali so: Saša Butkovic (7,60), Manuel Per-dec (7,20), Marko Vizintin (6,70); štirim dijakom so ocenjevanje odložili, dva dijaka nista izdelala. 4. razred - izdelali so: Alex Skerlavaj (6,80), Aljaž Sre-brnič (9,40), Alex Vescovi (6,90); enemu dijaku so ocenjevanje odložili. 5. razred: vseh šest dijakov je bilo pripuščenih k zaključnemu državnemu izpitu. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. junija 2008 1 "J gorica - Zaradi zaviranja v Rimu in na tržaškem konservatoriju Tartini Slovenska sekcija obtičala na slepem tiru Udeleženci včerajšnje seje na goriškem sedežu SKGZ-ja bumbaca Zaradi tržaškega zaviranja tiči postopek za odprtje slovenske sekcije na konservatoriju Giuseppe Tartini na slepem tiru. To je ugotovitev včerajšnjega srečanja, ki ga je na goriškem sedežu SKGZ-ja sklicala senatorka Tamara Blažina. Udeležili so se ga deželna predsednika krovnih organizacij Rudi Pa-všič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO), v imenu centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Saša Quinzi in Marjeta Kranner, iz vodstva Glasbene matice pa Nataša Paulin in Bogdan Kralj. Nekatera ozadja dosedanjega (neproduktivnega) dogovarjanja je razkril goriški predsednik SKGZ-ja Livio Semolič, kije seznanil prisotne z večkratnimi lanskimi posegi vladnega podtajnika Miloša Budina na pristojnem rimskem ministrstvu. Kljub temu predlog o odprtju samostojnega oddelka ni prodrl pri tedanjem podtajniku Nandu Dalla Chiesi in generalnem direktorju ministrstva Giorgiu Brunu Civellu. Semolič je pojasnil, daje slovenska stran na podlagi seje na ministrstvu 24. januarja lani posredovala sogovornikom osnutek zapisnika o poteku pogovorov, ki naj bi predstavljal dogovor o načelnih izhodiščih za odprtje sekcije, vendar je bil Civellov odgovor julija lani nesprejemljiv, saj je »razodeval zaničevalen in žaljiv odnos do slovenskega jezika,« je menil Semolič. Do izraza je prišlo negativno pogojevanje, ki gaje na ministrstvu izvajal konservatorij Tartini in zlasti njegov ravnatelj Massimo Parovel, so včeraj ocenili in vzeli v poštev možnost alternativne poti, ki bi omogočila odprtje slovenske sekcije v okviru konservatorija Jacopo Tomadini v Vidmu ali pa na še neobstoječem čezmejnem konservatoriju v Gorici. Takšen projekt je pisan na kožo Trgovskega doma, smo včeraj slišali, a o pobudi bivšega deželnega odbornika Roberta Antonaza, ki je začel snovati takšno ustanovo pod okriljem EU, po zamenjavi deželne vlade ni več ne duha ne sluha. Na odklonilni odnos Tartinija je včeraj prvi opozoril Pavšič - »tam tvegamo biti nezaželeni gostje« - in predlagal, naj se jemljejo v poštev »mini-variante začetnega predloga, ki bi nam omogočile, da dosežemo cilj«. Dodal je, da je od dogovora v manjšini odvisna pot, ki jo gre ubrati. S tem v zvezi je izpostavil slovensko glasbeno šolstvo na Goriškem, ki bi moralo imeti prednost pri uporabi prostorov Trgovskega doma. »S strani Tartinija smo dobili odločen "njet". Pri njih je zaznati atavičen strah pred nami, kot je dokazalo njihovo zaskrbljeno vprašanje, ali bi z odprtjem sekcije morali namestiti na sedež konservatorija v ulici Ghega dvojezične napise,« je k povedanemu dodal Štoka, za katerega je iskanje katere koli alternative pri današnjem stanju neizvedljivo, saj 15. člen zaščitnega zakona 38/2001 izrecno omenja ustanovitev slovenske sekcije na Tartiniju. »Če že je takšen odpor do nas, bi lahko poiskali sedež za sekcijo kje drugje v Trstu, saj bi v ulici Ghega morda bili kot riba na suhem. Ko pa bi hoteli rešiti denar, ki nam je dodeljen, pa bi morali doseči vsaj amandma k finančnemu zakonu,« je dejal. »Tartini je vendar javna ustanova, ki je dolžna spoštovati zakone,« je poudarila Bla- žinova, ki meni, da »ni aktualno razmišljati o spreminjanju zaščitnega zakona«. Napovedala je tudi, da bo z vprašanjem slovenske sekcije seznanila novo ministrico Mario Stello Gelmini, še prej pa se bo pogovorila z ravnateljem Parovelom: »Ni sprejemljivo, da se kdor koli upira izvajanju državnega zakona. Takšno početje je treba javno ožigosati.« Kralj in Paulinova sta povedala, da po skoraj enoletnem čakanju je Tartini privolil v srečanje z vodstvom Glasbene matice; do tega bo prišlo ob koncu meseca. Paulinova se je zavzela za iskanje alternative in omenila interes, ki bi ga lahko imel videmski konservatorij, da z odprtjem slovenske sekcije okrepi svojo prisotnost v deželi. »Tam so bolj dovzetni sogovorniki kot v Trstu,« je pripomnila, o slovenskem glasbenem šolstvu pa dejala: »Rešila nas bo le kakovost.« Tudi Quinzi je bil mnenja, da gre poiskati druge poti do dodeljenega denarja: »Naše glasbeno šolstvo ga krvavo potrebuje. Če je možnost obiti Trst in doseči odprtje sekcije v Vidmu, bi to blagodejno učinkovalo na manjšino.« Včerajšnje srečanje se je zaključilo z obvezo, da bodo isti sogovorniki spet sedli za mizo v prvem tednu julija, ko bo znana vsebina pogovorov med vodstvoma Glasbene matice in Tartinija, pa tudi med senatorko Blažinovo in predsednico upravnega sveta tržaškega konservatorija Anno Illy. Izhodišče ostajata zaščitni zakon in v manjšini že dogovorjeni predlog o slovenski sekciji, so vsi soglašali. (ide) gorica - Umaknili pregrade z ulic Oberdan in Roma Križišče spet prevozno Gradbišča še ne bodo širili - Območje pred palačo prefekture naj bi bilo nared pred koncem julija Prva faza obnove Travnika je mimo. Po enoletnem zaprtju so včeraj popoldne ponovno odprli prometu križišče med ulicama Oberdan in Roma. Le-to je podjetje Luci cos-truzioni, ki je zadolženo za obnovitvena dela na Travniku, zasedlo 13. julija lani, po začetnih napovedih pa bi se morala dela na tem odseku gradbišča zaključiti že pred nekaj meseci. Zamude pri dobavi kamna za tlakovanje in počasni delovni ritmi so privedli do zamud in protestovtamkajšnjih trgovcev, pred nekaj tedni pa je območje končno postalo dostopno pešcem. Cesta ni bila takoj prevozna, saj so se morale ploščice iz peščenjaka najprej sedimenti-rati, včeraj popoldne pa so mestni redarji končno lahko umaknili pregrade. Naslednja etapa, ki jo navaja časovni plan podjetja, predvideva odprtje predela Travnika pred palačo prefekture. Le-ta bi moral biti nared do 28. julija. Raba pogojnika je obvezna, saj je podjetje pred nedavnim ponovno poskusilo odstopiti od dogovorjenega programa. Občino je namreč zaprosilo za predčasno zasedbo območja Neptunovega vodometa vključno s cesto, uprava pa je prošnjo zavrnila z zahtevo, naj se najprej zaključijo dela na bivši parkirni ploščadi. sovodnje Občina zamudila rok Denar ni dokončno izgubljen Razširjeni odbor goriške Trgovinske zbornice je na četrtkovi seji, poleg drugih zadev, obravnaval tudi prošnjo občine Sovodnje za podaljšanje roka za koriščenje dveh prispevkov v višini približno dveh milijona evrov za drugi sklop del v obrtniški coni na Malnišču. Na seji so sicer vzeli na znanje razloge za zamudo - gre za vrsto zapletov glede varstva okolja in urejanja prostora ter za vprašanja tehnične narave -, vendar so vztrajali pri spoštovanju pravilnika, ki določa rok 48 mesecev za vložitev načrta. Od sovodenjske občine bodo v prihodnjih dneh terjali povračilo omenjenega zneska. To sicer še ne pomeni, da bo financiranje dokončno izgubljeno, zagotovo pa predstavlja dodatne težave ter razlog za zaskrbljenost glede priprave in uresničevanja za sovodenjsko skupnost pomembnega posega. Načrtovanje za drugi sklop del v obrtniški coni na Malnišču je bilo - kot znano - poverjeno družbi IRIS. Z izidom seje na Trgovinski zbornici so javnost seznanili svetniki opozicije Združeni, ki pravijo: »V občinskem svetu in tudi ob drugih priložnostih smo župana opozarjali in spodbujali, da se temu vprašanju nameni največja pozornost. Žal se je zgodilo prav to, kar smo s svojim delovanjem skušali preprečiti.« gorica - ZSKD Vesna Tomsič v vlogi predsednice Vesna Tomsič foto vip Pokrajinski odbor Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je na svoji prvi seji po občnem zboru izbral Vesno Tomsič za novo predsednico. V nadaljevanju torkove seje, ki jo je vodil deželni predsednik ZSKD Marino Marsič, so člani goriškega vodstva ocenili lansko delovanje in začrtali smernice za naprej. Marsič je uvodoma izpostavil predvsem vlogo, ki naj jo ima krovna organizacija v odnosu z društvi-članicami in z zunanjimi dejavniki. Poudarjeno je bilo dejstvo, da zveza ne more opravljati društvenega dela, temveč mora društvom stati ob strani in jim pomagati zlasti pri vsebinskih vprašanjih. Skratka, skrb ZSKD naj se v prvi vrsti odraža v opori društvom s posebno pozornostjo na kvalitetnejšem pristopu do organiziranja prireditev. V razpravi so prišle do izraza želje po sodobnejših prijemih z uvajanjem novosti ter opuščanjem dotrajanih in ukaluplje-nih pobud. Z vstopom mladih v društvene odbore bo nedvomno lažje uresničevati zamisli, ki bodo društva postavljale v sodobne tokove ljubiteljske kulture. Beseda je tekla tudi o obliki servisa, ki naj ga uradi zveze nudijo društvom. Prevladalo je mnenje, da bi se moral servis ukvarjati bolj z vsebinskimi zadevami kot pa z upravno-davčnimi. Uradi naj hkrati postanejo stična točka s kulturnimi krogi večinskega naroda. S tem v zvezi ne gre prezreti dejstva, da sta ZSKD in ZSŠDI postali nosilni organizaciji pri urejanju civilne službe za mlade. Zveza naj tudi spodbuja stike z društvi in sorodnimi organizacijami čez mejo. Sledile so volitve predsednika. Na to mesto je bila soglasno izvoljena Vesna Tomsič, vsestranska kulturna delavka iz So-vodenj, ki ji zlasti ležita delo z mladimi in gledališče. Po zahvali za izkazano zaupanje je nova predsednica nanizala nekaj pogledov na ljubiteljsko kulturo, ki odigrava pomembno vlogo pri kulturni in družbeni rasti goriške skupnosti. Na prvo mesto je postavila sodelovanje s šolami in posebno pozornost za gledališko področje, v katerem je zaobjeto marsikaj. Poleg sposobnosti izražanja se v gledališču zrcalijo tudi likovni svet, petje, glasba in ples, literarne dejavnosti, fotografija in film. Skratka, gre za pristope, ki so v marsičem povezani s spodbujanjem ustvarjalnosti in novih, zlasti izvirnih pogledov na delovanje. V prihodnjih mesecih bo Tomsičeva navezala stike z vsemi društvi in organizacijami ter z njimi in odborom zveze oblikovala okvirni program ljubiteljskih dejavnosti na Goriškem. (vip) Delavci so včeraj popoldne umaknili pregrade bumbaca tržič - 43-letna ženska hudo ranjena Trčila v kamion S helikopterjem so jo odpeljali v bolnišnico na Katinaro 43-letna ženska iz Škocjana je bila žrtev hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne v ulici Terza Armata v Tržiču. Rešilna služba 118 je takoj posredovala na kraju, zdravstveno osebje pa je potrebovalo skoraj uro, da je stabiliziralo življenjske funkcije ranjen-ke. S.O. so nato s helikopterjem odpeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so jo sprejeli v oddelku za intenzivno nego. Nesreča se je pripetila okrog 15.10. S.O. je sedela za volanom avtomobila znamke fiat punto, iz razlogov, ki jih prometna policija še preučuje, pa je čelno trčila v kamion znamke mercedes, ki ga je vozil 52-letni šofer podjetja iz Man- zana L.M. Po prvih hipotezah prometne policije je ženska zavila iz stranske ulice na ulico Terza Armata, ne da bi opazila tovorno vozilo, ki je vozilo v smeri iz ulice Timavo proti ulici Consiglio d'Europa. Druga možnost je, da je S.O. čelno trčila v kamion pri preobratu smeri vožnje, ko je nameravala preiti z enega pasu ceste na drugi, kjer se nahaja podjetje, pri katerem je zaposlen njen mož. Trčenje je bilo silovito. Na pomoč so poklicali zaposleni pri bližnjem podjetju, kjer dela mož ponesrečenke. Na kraju so ob rešilni službi in policiji posredovali tudi gasilci. 1 8 Sobota, 14. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica-šempeter - V pričakovanju vinjet Krajani še vedno upajo, a Ljubljana ne popušča Negotova usoda lokalov na začetku hitre ceste - Na Škabrijelovi pripravljeni na protestno zaporo ceste S prvim julijem bo na vseh avtocestah in hitrih cestah, s katerimi upravlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) začel veljati vinjetski sistem cestninjenja. Sprva bodo na voljo le polletne vinjete za 35 evrov, kasneje pa tudi letne za 55 evrov. Za motorna vozila bodo cene za polovico nižje, za tovorna vozila pa bo ostalo plačevanje cestnine nespremenjeno do julija 2009, ko naj bi stopil v veljavo satelitski sistem spremljanja prometa in plačevanja cestnin. Za vse, ki veliko uporabljajo avtocesto, bodo vinjete dobrodošla rešitev, saj bodo v primerjavi z obstoječim sistemom precej prihranili. Vsi ostali, vključno s tujimi turisti, pa bodo manj zadovoljni. Na slovensko vlado in ministrstvo za promet je bilo v zvezi s tem vloženih že več pritožb in pripomb, a nobena ni padla na plodna tla. Neomajnost je občutil tudi župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valen-čič, ki je že pred časom na ministrstvo naslovil predlog o oprostitvi uporabe vinjet na slaba dva kilometra dolgem delu hitre ceste med nekdanjim mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Baza-ra. Včeraj je še enkrat poudaril, da se je za to odločil, ker se mu zdi nesmiselno, da bo moral nekdo, ki bo prišel samo v igralnico, na zadnjem odseku pred mejo z avtoceste in po lokalnih cestah v Novo Gorico. Dodaten argument za to pa so tudi vsi slovenski delavci, ki hodijo vsakodnevno na delo v Italijo in po obstoječi hitri cesti prevozijo le sto metrov. Povedal j e še, da ni obupal, saj še vedno obstaja možnost, da se vse skupaj reši s kakšnim odlokom, ki bi določal, da se začne kontrola nad vinjetami izvajati šele od cestninske postaje dalje. Tudi v novogoriškem HIT-u še vedno upajo na rešitev, ki bo življenjska in ne bo vplivala na prikrito podražitev turističnih storitev na obmejnih področjih, zato tudi še niso oblikovali ukrepov, ki bi nevtralizirali morebitne negativne posledice uvedbe vinjet. Vodja korpora-tivnega oglaševanja Tilen Majnardi je poudaril, da za skupino HIT ta problem ne bo nastal le na Goriškem, ampak tudi v Šentilju, kjer se igralniško zabaviščni center Mond nahaja le nekaj sto metrov od meje. »V primeru, da do rešitev ne pride, se bo obmejno turistično gospodarstvo znašlo v diskriminatornem položaju, ker pomeni, daje predlagani režim občutno omejevanje mobilnosti turistov znotraj čezmejne turistične regije,« je še povedal Majnardi. Na nekdanjem mejnem prehodu Vrtojba se uvedbe vinjet najbolj bojijo prav v HIT-ovem Drive In Casinoju, v katerem imajo vsakodnevno od 500 do 700 gostov, pretežno iz Gorice in njene okolice, vse tja do Vidma. Kot so povedali zaposleni, so odzivi gostov na napovedano novost vse prej kot pozitivni. Najbolj čudno se jim zdi, da bodo morali plačevati za uporabo hitre ceste, ki sploh nima odstavnih pasov. Tudi na bližnji bencinski postaji, kjer bo mogoče vinjete kmalu kupiti, a jih včeraj še niso imeli, so povedali, da gostje veliko sprašujejo o uvedbi novega sistema in se razburjajo. Na Škabrijelovi ulici v Gorici, po kateri naj bi se promet po uvedbi vinjet še povečal, nad odločitvijo slovenske strani niso zadovoljni. »Že zdaj je nevzdržno, če pa se bo promet zaradi uvedbe vinjet še zgostil, bomo prisiljeni protestno zapreti cesto,« je povedal eden od stanovalcev, Giovanni Del Neri, ki tudi ne razume, kako je mogoče cestnino pobirati za vožnjo po hitri cesti. Odgovor na to smo dobili na sedežu DARS-a v Ljubljani. Izvršna direktorica za prodajo in marketing Branka Vi-detič je jasno povedala, da bodo vinjete HIT-ov Drive In Casino pri Vrtojbi veljale na vseh hitrih in avtocestah, s katerimi upravlja DARS, izrazila pa je tudi prepričanje, da kakršnekoli izjeme, na katere stavijo v HIT-u in obmejnih občinah, skoraj zagotovo ne pridejo v poštev, ker bi potem povsod našli kakšen razlog za to, da se izognejo plačevanju. Povedala je še, da bo od prvega julija dalje na nekda- foto n.n. nji mejni črti v Vrtojbi vse tuje šoferje o sistemu vinjet obveščala dovolj velika tabla, v prihodnje pa bodo v neposredni bližini meje morda postavili še kakšno, za kar do zdaj ni bilo časa. Kazen za tiste, ki si bodo na hitre ceste in avtoceste drznili brez vinjet, bo od 300 do 800 evrov. Nace Novak gorica - Prišleki Za Karitas je goriška meja spet problem »Zdi se, da se je vrnil čas izpred nekaj let, ko je bila slovensko-italijan-ska meja pri Gorici schengenska meja, ki je za mnoge pomenila neke vrste prehod v nebesa Evropske unije.« Tako je zapisano v včerajšnjem sporočilu goriške Karitas, ki poziva državne in mestne oblasti k pomoči, saj je položaj zaradi množičnega pritiska priseljencev in prosilcev azila v strukturah Karitas - po njihovem navajanju - nevzdržen. Od konca aprila do danes je Karitas sprejela 41 oseb iz Iraka, Pakistana in Afganistana, ki so goriško kvesturo vprašali, naj jim prizna stratus političnega azilanta. »Gre za osebe, ki k nam prihajajo po Balkanu in skozi Slovenijo, v tovornjakih, tovornih vlakih ali peš,« opozarjajo in dodajajo, da nočno zavetišče Faidut-ti na Placuti poka po šivih in da si prostovoljci sami pomagajo, da prišlekom nudijo hrano, oskrbo in tudi jezikovno oporo. »Tudi menza kapucinskih menihov z vedno večjo težavo prehranjuje vse bolj številne prosilce azila, saj vsak dan, tudi ob praznikih, trka na njihova vrata 35 oseb... Imamo vtis, da takšnega navala prosilcev azila ne bo konec in da bo postal za Gorico strukturalen,« zaključujejo in k pozivu pripisujejo tel. 0481-531847, na katerega se lahko zglasi, kdor bi l im želel prostovoljno priskočiti na pomoč. Njihova ocena položaja zasluži pripis: v večini primerov priseljenci ne prihajajo k nam z Balkana in preko Slovenije, temveč iz južne Italije, od koder jih privedejo na Goriško zaradi CPT-ja v Gradišču. Italijanski zakon za azil je za nameček tako ohlapen, da j e prošenj vse več. Tako vsaj pojasnjujejo na kvesturi. btaruartj VIII. Dan Bančnih Fundacij KULTURA: VREDNOTA, KI JO LAHKO SLAVIMO Glasba, Razstava, Gledališče: tri srečanja brez vstopnine, ki jih ne gre zamuditi. Ponuja jih Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia ob VIII. Dnevu Fundacij. Pihalni orkester Orchestra Civica di Fiati Citta di Gorizia Dirigent Magnarin Giorgio Glasba: Dvorak, G. Rossini, G. Mahler, A Reed, W. A. Mozart, J. S. Bach, G. Rossini ob 18.00 uri Park Coronini drevored XX. Septembra, Gorica Le Meraviglie di Venezia Dipinti del '700 in collezioni private Slike 18. stoletja iz zasebnik zbirk Razstavni prostori Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia v ulici Carducci 2 v Gorici Urnik razstave: 10-20 Brezplačni vodeni ogledi ob 11., 15. in 16.30 Gledališka predstava La Cameriera brillante Carla Goldonija Gledališka skupina La Barcaccia, Trst ob 18.00 uri Konferencna dvorana Fundacije Cassa di Risparmio di Gorizia ulica Carducci 2, Gorica Vaše zamisli so naši načrti / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 14. junija 2008 19 gorica-nova gorica - Nomadi in Avtomobili na »bivši« meji Koncert bo dogodek Ksoorganizatorjem pristopil Nomadi Fans Club - Letošnja novost dvojezični jambo plakati V polnem teku so priprave na letošnji Koncert na meji, ki bo peti po vrsti. Organizatorji pričakujejo, da bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trg dveh Goric pritegnil več tisoč ljubiteljev dobre glasbe, saj bosta protagonista glasbenega dogodka skupini Nomadi in novogoriški Avtomobili. V ponedeljek, 16. junija, bodo pobudniki podrobneje orisali program večera; soorganizatorjem so se pridružili goriški »navija- Na koncert vabi tudi »jambo plakat« pri Rdeči hiši bumbaca či« skupine Nomadi, in sicer Nomadi Fans Club Cico Falzone iz Kr-mina, pokroviteljem pa še slovenski konzulti pri goriški občini in pokrajini ter Čedajska ljudska banka - Kmečka banka iz Gorice. Letošnja novost so tudi dvojezični »jambo plakati«, ki so lepo vidni na vpadnicah ob vhodu v Gorico. Zanje je poskrbela agencija AWS, ki se je z agencijami Tmedia, Transmedia in Publivideo neposredno vključila v promocijo koncerta. (ik) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. četrtek, 19. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (z italijanskimi nadnapisi). Čestitke U Kino Gledališče GLEDALIŠČE POD ZVEZDAMI prireja prosvetno društvo Štandrež na igrišču ob župnijski dvorani v Štan-drežu (ob slabem vremenu v župnijski dvorani Anton Gregorčič): danes, 14. junija, ob 21. uri bo kulturno umetniško društvo Zarja iz kraja Trnovlje - Celje nastopilo s predstavo Gospod lovec (Georges Feydeau). SNG v Novi Gorici obvešča, da napovedana predstava Kako smo ljubili tovariša Tita, ki bi morala gostovati v nedeljo, 15. junija, v Šmartnem v Goriških Brdih, odpade. SSG prireja za goriški abonma ogled komedije »Duohtar pod mus!« v Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Duca dAosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/b TAMOIL - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re, na državni cesti 56 km 33+ TRŽIČ ESSO - Ul. Boito 64 API - Ul. Grado SHELL - Ul. Boito 7 RONKE SHELL - Ul. Redipuglia 23/a ERG - Ul. Aquileia 35 ZAGRAJ OMV - Ul. Garibaldi ŠKOCJAN SHELL - Ul. Grado 10 ŠLOVRENC AGIP - Ul. Nazionale, na državni cesti 56 VILEŠ ERG - Državna cesta 351 km 16+250 KRMIN SHELL - Drevored Venezia Giulia 23 GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.00 »E venne il giorno«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. Dvorana 3: 17.40 »Sex and the City«; 20.10 - 22.10 »Il resto della notte«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 18.00 - 21.15 »Sex and the City«. Dvorana 5: 17.45 »Quando tutto cambia«; 20.00 - 22.10 »Il divo«. 3 Koncerti S Izleti DOBERDOBSKI DNEVI PETJA 2008: v nedeljo, 15. junija, bo ob 19.30 koncert Slovenskega okteta v bivšem kamnolomu »Kava« pri Gradini v Doberdobu. Na večeru bo nastopil tudi moški pevski zbor Jezero z jubilejnim koncertom ob praznovanju 50-letnice ustanovitve zbora. GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 17. junija, ob 20. uri bosta v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici nastopila Sandi Vrabec (klarinet) in Carlo Co-razza (klavir) na koncertu francoske glasbe 20. stoletja za klarinet; vstop prost. Sprva napovedani koncert tria Klavilina je odpadel zaradi bolezni. ZBOROVSKO ZDRUŽENJE AUDITE NOVA prireja koncert otroških zborov v nedeljo, 15. junija, ob 20.30 v cerkvi v Štarancanu. Nastopili bodo zbor združenja, zbor Piccola Harmonia iz Marghere in zbor Glasbene matice iz Ljubljane. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA IN ŽUPNIJA SV. ANDREJA vabita na Koncert cerkvenih pesmi posvečen Vinku Vodopiv-cu ob 130-letnici rojstva v nedeljo, 15. junija, ob 18. uri v cerkvi v Štandrežu. Nastopili bodo pevska skupina Musi-cum, MePZ Rupa-Peč, MePZ Jazbine-Plešivo, MePZ Lojze Bratuž, MePZ Štandrež, CPZ Pevma in MPZ M. Fi- lej. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; vpisi čim prej pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Braj-nik, Saveriju Rožiču; na račun 20 evrov. KD DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in prenocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 20. junija izlet na Mangrt (2.678 m). Pot je zahtevna, ni za vrtoglave, obvezen je samovarovalni komplet in čelada, možen bo organiziran prevoz; vodila bosta Igor Kleč in Tomaž Barbič; sestanek z udeleženci bo v torek, 17. junija, ob 18. uri na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA prireja 20., 21. in 22. junija izlet na Olševo, Raduho, Travnik in Sleme: iz zgornje Savinjske doline na Obel kamen in po celotnem grebenu Olševe na Raduho, čez Travnik in Smrekovško pogorje do Slemena. Kondicijsko je tura zahtevna, ogledali si bodo snežno jamo, možen bo or- ganiziran prevoz, vodila bosta Simon Gorjup in Jasna Kovšca; sestanek z udeleženci v torek, 17. junija, ob 18.30 na sedežu društva, Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030. SPDG prireja od 12. do 13. julija planinski izlet na Sauleck (3085 m), gora spada v koroški del Visokih Tur. Potrebna je predhodna prijava zaradi prenocišč v koči Arthur v. Schmid Haus (2281 m) najkasneje do 15. junija. Prijave na sedežu društva ob četrkih od 19. do 20. ure tel. (0481532358) ali natel. 0481-81965, 3397047196 (Boris M.). SPDG vabi na drugi društveni sezonski izlet z gorskimi kolesi v nedeljo, 15. junija. Cilj ture je Slavnik po dolini Glinščice. Zbirališče ob 8. uri na parkirišču pri Rdeči hiši. Približno 45 km razdalje za 1000 m višinske razlike; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). 13 Obvestila V Štandrežu je vas vesela, ker je brzostrelka VILMA do 80. prispela. Naj polna bo veselja, zdravja, mladostnega življenjskega utripa še dalje, Vilma naša, ji iz srca želijo njeni Sandro, Tatjana, David, Tjaša. Kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje, vse, kar je bilo slabo, naj se oddaljuje! Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita! Vse najboljše naša draga VILMICA!!!!!!!!!! KD Oton Župančič Danes, 14. junija, si bosta v cerkvi Sv. Florijana v Števerjanu obljubila večno zvestobo domačina GIAN-NIMANIA in EVELIN BULFONI. Ob tako važnem življenjskem mejniku se z njima veseli števerjansko župnijsko občestvo, župan z odbornikoma in svetovalci, sekcija Slovenske skupnosti za Števerjan, občinska ekipa civilne zaščite, društvo F.B. Sedej, mešani pevski zbor ter uredništvo Števerjanskega vestnika, ki jima iz srca voščijo obilo medsebojnega razumevanja in ljubezni. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Krom-berku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Kosilo bo v Zaloščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Ivu Tomsiču, Emi Brajnik, Saveriju Rožiču. SKATEBOARD ŠOLA AŠZ Olympia s trenerjem Miho Vogrinčičem bo potekala od 16. do 27. junija na plošči pred telovadnico Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; vpisovanje in informacije na tel. 3355952551 (Damijana). OK VAL, AŠZ GOVOLLEY, ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN IN AŠZ DOM prirejajo poletni športni kamp v Doberdobu. Vadba bo potekala v občinski telovadnici od 16. do 20. junija (prva izmena) ter od 23. do 27. junija (druga izmena) med 7.45 in 13.30 (brez kosila). Enotedenska vpisnina znaša 60 evrov, sprejemajo otroke letnikov 1996 - 2001 ter 2002. Trener Leon Hrovat bo poskrbel, da bo vadba potekala v slovenščini s posebnim poudarkom na jeziku; zainteresirani se lahko še prijavijo v ponedeljek od 7.45 do 8.45 v doberdobski občinski telovadnici; informacije na tel. 3346060899 (Damijana Kobal), 3473237444 (Sandro Corva), 3393273083 (Joško Prinčič), 0481-33029 (ZSŠDI). POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za dijake od 11. do 14. leta bo delovala v Dijaškem domu od 16. do 27. junija in od 7. do 18. julija; vpisovanje do zasedbe mest na tel. 0481-533495. AKŠD VIPAVA organizira kotalkarski kamp za otroke vrtca in osnovne šole in bo potekal od ponedeljka, 16. junija, do petka, 20. junija, od 8. do 13. ure v prostorih društva Vipava na Peči. Poleg kotalkanja bodo na programu še druge zabavne dejavnosti; informacije in prijave na tel. 0481882260 (Monica) ali na sedežu društva v popoldanskih urah. POLETNO SREDIŠČE IZZIVI 2008 za mlade od 12. do 14. leta prireja Mladinski dom iz Gorice od 16. do 27. junija v dopoldanskem času. Od 30. junija do 4. julija pa zeleni teden v Zab-nicah. Število mest je omejeno; vpisi in informacije na sedežu Mladinskega doma, ul. Don Bosco 60 (ponedeljek - četrtek od 15. do 17.30); informacije na tel. 0481-546549, 0481536455, 328-3155040. KD SKALA iz Gabrij že zbira prijave ekip, ki bodo sodelovale pri 22. izvedbi priljubljenega turnirja v malem nogometu. Na turnir, ki bo glede na število vpisanih moštev potekal med 10. oz. 14. julijem in 27. julijem, se lahko zainteresirane amaterske ekipe vpišejo do 20. junija (tel. 3387754821). Društvo prireja turnir za šestčlanske moške in sedemčlanske ženske ekipe. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL iz Gorice obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo od 18. do 25. junija zaprta. POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu v soboto, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). REDNI POKRAJINSKI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI za goriško pokrajino bo potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici danes, 14. junija, v prvem sklicu ob 16.30 in v drugem sklicu ob 17. uri. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA IN PD ŠTANDREŽ vabita na ogled posnetkov s potovanja z Novim glasom z naslovom Uzbekistan v sliki in besedi v torek, 17. junija, ob 20.30 v spodnji dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič v Štandrežu. TABORNIKI RODU MODREGA VALA organizirajo 14. in 15. junija v Zgoni-ku akcijo »Odprta vrata v naravo«. Letošnje geslo akcije bo »Kdor išče, najde, tabornik se znajde!«. Taborjenje je namenjeno vsem otrokom, predvsem osnovnošolcem in srednješolcem. Začetek aktivnosti ob 10. uri pri športno-kulturnem centru. Predhodnih prijav ne potrebujejo. Otrok se lahko pridruži dejavnostim kadar koli, za odhod pa se starši odločijo sami. Akcija je brezplačna, poskrbljeno bo za vse obroke. Kdor bo želel pre-spati pod šotorom, mu bodo organizatorji nudili spalno vrečo, blazino in lučko; informacije na www.taborni-kirmv.it, na tel. 340-1635884 (Majna), 335-5316286 (Veronika). TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo člane, da bo dvodnevno taborjenje 14. in 15. junija v Zgoniku. Zbirališče (v kroju) bo ob 9. uri pri športno-kulturnem centru, zaključek akcije bo v nedeljo, 15. junija, ob 16. uri. Sledil bo sestanek za dvotedensko taborjenje, ki bo v Gozdu Martuljku od 20. do 31. julija. Prvi dan kosilo iz nahrbtnika; informacije in prijave na www.tabornikirmv.it. Prireditve FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja v četrtek, 19. junija, ob 18. uri v dvorani Della Torre na svojem sedežu v ul. Carducci 2 v Gorici predstavitev publikacije Maddalene Mal-ni Pascoletti z naslovom »La cittadella fortificata di Gorizia e la Porta Leopoldina tra guerra e arte«. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Erike Jazbar in Zdenka Vogriča z naslovom »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk. TRADICIONALNO SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI, ki že vrsto let poteka pod lipo v Števerjanu, bo v petek, 20. junija, ob 20. uri; sodelovali bodo veterani vojne za Slovenijo in krožek Anton Gregorčič. ZTT IN KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL vabita na predstavitev knjige Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja avtorice Helene Se-ražin, ki bo v sredo, 18. junija, ob 20.30, v KB centru v Gorici. Sodelovala bosta avtorica in urednik Andrej Furlan, uvedel bo Jurij Paljk. 0 Mali oglasi PRODAM AVTOMOBIL CHRYSLER VOYAGER 2.8 CRD LX, oktober 2006, še v garanciji, avtomatski menjalnik, usnjeno oblazinjenje, kovinsko sive barve, 50.000 km, v odličnem stanju. Cena 18.000 evrov; tel. 329-8314299. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.30, Giuseppi-na Braini (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Roberto Cra-snich (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.15) na pokopališču. 20 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI prosek - V sklopu srečanj »Zaigrajmo skupaj na Proseku« Drevi nastop godbe iz Lesc V sredo uspel koncert domačega godbenega društva s krstnim nastopom dveh mladih skupin V sredo zvečer je bil na Proseku koncert domačega godbenega društva v sklopu srečanj »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. Večer je dobil še večji pomen, saj sta pred koncertom vaške godbe opravili svoj krstni nastop glasbeni skupini, ki delujeta v sklopu glasbene šole Godbenega društva Prosek, in sicer mlajši orkester kljunastih flavt, ki ga vodi prof. Irina Perosa ter Mladinski pihalni orkester pod vodstvom prof. Aljoše Starca. Sledil je koncert domače godbe (na posnetku Kroma), ki ga je povezoval Matija Kralj. S pisanim programom, ki so ga proseški godbeniki naštudirali za letošnjo sezono FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V četrtek, 19. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava Corrada Alvara »Medea e la Luna« v izvedbi ansambla Compagnia teatrale Krypton. V torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste. V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La pas-sione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. GORICA Kulturni dom Gorica V četrtek, 19. junija ob 20.30 / Vito Taufer / »Duohtar pod mus«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 14. junija ob 20.30 / Brata Pre- snjakov / V vlogi žrtve. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. LJUBLJANA SNG Drama Danes, 14. junija, ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetohlincev, Mo-liere«. V ponedeljek, 16. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V torek, 17. junija, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 18. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V četrtek, 19. junija, ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard drugi«. V petek, 20. junija, ob 11.00 in ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. in ga tudi tokrat pod veščo taktirko dirigentke Eve Jelenc brezhibno izvedli, so navdušili številne poslušalce. Ciklus koncertov »Zaigrajmo skupaj na Proseku«, se bo zaključil danes z nastopom Pihalnega orkestra Lesce (začetek ob 20.30), ki se lahko pohvali z mnogimi domačimi in mednarodnimi uspehi, saj so kar trikrat leški glasbeniki uspeli na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov za »Zlato krilnico« v Rivi del Garda v Italiji. Leta 2005 so bili celo najboljši v prvi skupini. Ravno tako so na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Desklah po- V soboto, 21. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 14. junija, ob 20.00 / Dušan Jo-vanovijc: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V ponedeljek, 16. junija, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 17. junija. ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V sredo, 18. junija, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V četrtek, 18. junija, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V petek, 20. junija, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V soboto, 21. junija, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 14. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V ponedeljek, 16., in v sredo, 18. junija, ob 20.00 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V torek, 17. junija, ob 20.00 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. Mala scena MGL V ponedeljek, 16. junija, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 17. junija, ob 20.00 / Miro Ga-vran: »Vse o ženskah«. V sredo, 18. junija, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. Slovensko mladinsko gledališče Mark Ravenhill: »Kok ti men zdej dol visiš« / v petek, 20. junija, ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rimsko gledališče Danes, 14. junija, ob 21.30 / koncert Sergia Cammariera. V ponedeljek, 16. junija, ob 21.30 / baletna predstava »Polis« v izvedbi Compagnie Abbondanza Bertoni. DOBERDOB Novi Občinski park Sprejemni center Gradina Jutri, 15. junija ob 19.30 / Koncert / »Slovenski oktet«. GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 V ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Go- brali zlato lovoriko v prvi, najvišji težavnostni skupini. V letu 2004 so izdali zgoščenko prav na rojstni dan Slavka Avsenika, ki je za pihalni orkester napisal šest originalnih skladb. Orkester je najuspešnejša glasbena skupina v občini Radovljica. Brez njih ne mine noben večji in pomembnejši kulturni dogodek. Prirejajo tudi samostojne spomladanske in božično-novoletne koncerte. Konec avgusta pa ob dnevih »Večno mladih fantov« gostijo številne domače in tuje pihalne orkestre na reviji, ki nikoli ne ostane brez dobrega odmeva v domači javnosti. (m.r.) rica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. VIDEM ■ Udin&Jazz V soboto, 21. junija, ob 21.00 / San Giorgio di Nogaro - Villa Dora / Lo-rena Favot in Rudy Fantin Jazz Trio. V ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Cervignano del Friuli - Trg Indipen-denza / Gramelot Ensemble in Gian-luigi Trovesi. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet. V sredo, 25. junija, ob 18.00 / Videm -na dvorišču palače Morpurgo / srečanje z Vitalianom Trevisanom. V sredo, 25. junija, ob 19.30 / Videm -Trg Matteotti / Enzo Favatta Tntetto in Tenores di Bitti. V sredo, 25. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 koncert skupine Pharoah Sanders Quartet. V četrtek, 26. junija, ob 19.30 / Videm - Trg Matteotti / Silvia Shchiavoni in Phantabrass, dirigent Giancarlo Schiaffini (posvečeno Gergeu in Iri Gershwin). V četrtek, 26. junija / Videm - gledališče San Giorgio / ob 21.30 Living Theatre in ob 22.00 John De Leo in Gianluca Petrella. AMPEZZO V soboto, 21. junija, ob 21.00 / v sklopu festivala »Fiesta caotica« bodo nastopili Madrugha, Kosovni odpadki in Kraški ovčarji. Vstop prost. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini Danes, 14. junija ob 20.30 / Srečanje pevskih zborov / »Se passi per di qua«. Nastopajo: zbor Giuseppe Tartini (SLO), zbor italijanske skupnosti iz Albone (HR) in zbor Stupor Mundi Chorus iz Barija (IT). KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 17. junija, ob 20.00 / koncert Tria Klavilina (Sara Rustja - klavir, Mojca Gal - violina, Sandi Vrabec - klarinet). Gost večera bo Jošt Kosmač - violončelo. Vstop prost. V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. TOLMIN Danes, 14. junija, ob 19.00 / na Dnevu gorskih reševalcev bo koncert Kraških ovčarjev. Vstop prost. ■ Soč'n fest (jazz) V sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. V četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). V petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skuine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. V soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 19. junija, ob 20.00 / koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. V soboto, 21. junija, ob 21.00 / Linhartova dvorana / Egipt v Ljubljani - folklorni nastop skupine Al-Arish iz Sinaja. V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke V torek, 17. junija, ob 20.30 / koncert hrvaškega pop pevca Miša Kovača. V soboto, 21. junija, ob 20.00 / koncert predstavnika bosanske pop glasbe Ha-lida Beslica. V nedeljo, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx. Hala Tivoli Danes, 14. junija, ob 20.00 / kocncert Johna Fogertyja, nekdanjega pevca skupine Creedance Clearwater Revival. V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un secessio-nista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih ti- -/ skovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ Palazzetto Veneto / do jutri, 15. junija, bo na ogled razstava »I Cosulich. Una sto-ria per immagini«. Urnik: 16. do 19. ure. V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do 22. junija z urnikom: vsak dan razen ponedeljka in torka od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RUBRIKE Sobota, 14. junija 2008 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je te dni objavila pismo neke zaskrbljene bralke: »Pred nekaj dnevi šetala sem ob naši Barkovljanski Rivieri in po Barkovljah sploh. Opazila sem na svojo žalost koliko naše male de-ce negodne za šolo se potepa okolu, tepe, meče kamenje, kolne prav lepe italijanske ostudne kletvice i.t.d. Pomisliti treba, da so ti otroci izključno naših delavcev, ki po ves dan delajo v mestu, a matere so pa znane prodajalke cvetlic in razne zelenjave tudi v mestu. Stariši se trudijo ves dan v mestu; tako je uboga deca prepuščena sama sebi ter se peha sem in tja brez vsacega nadzorstva, v veliko pohujšanje drugim, največ pa sama sebi. Mislila sem si, ne bi li mogli otvoriti tu zaseben otroški vrtec? Koliko skrbi in nesreč bi bilo lahko manje, ako bi bili otroci v varstvu skrbne vrt-narice! Ponavljam: zasebni vrtec, ker uverjena sem da naša šolska družba sv. Cirila in Metodija v Ljub- ljani bi težko prevzela v svojo oskrb ta vrtec, ker ona itak mnogo trosi za naš Trst. Matere bi lahko žrtvovale mesečno po eno, dve kroni za svojega otroka (ubožnejše lahko manje) s čemer bi bilo prav mno go po ma ga no v vsa kem ob zi ru, ker bi bil otrok preskbljen in v varstvu, naučil bi se lepo slovensko izgovarjati, peti in vsega, kar se sploh v otroškem vrtcu uči. Tu ne bi bilo prilike, da bi se revše pokvarjalo kakor po ulicah in s klatenjem. Ker prihaja v Barkovlje vedno več drugorodcev, je ne var no, da bi se na šo de co tu di na rod no od -tujevalo; tudi zato bi bil otroški vrtec prav na mestu. Tako bi si postavili malo trdnjavico tudi tu, kakor v Škednju, Rocolu, sv. Ivanu in Rojanu. S časoma bi morda slavna šolska družba tudi kaj pomagala, a sedaj bi jaz priporočila iz srca našim možem in ženam v Barkovljah, naj razmišljajo o tem, ker to je prav lahko izvedljivo. Na delo torej naši zavedni Barkovljani in Barkovljanke." ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Vprašanje čistoče mestnih in okoliških ulic ter trgov spada prav gotovo med probleme, ki so med prebivalstvom najbolj občuteni. »Zanimivo bi bilo vedeti, koliko pisem, pritožb in prošenj so dobili pristojni uradi v zadnjih letih glede mestne čistoče, kajti prepričani smo, da teh pisem ni malo. Če bi vse objavili, bi brez dvoma dobili porazno sliko, ki bi nam prikazala v pravem pomenu besede vso umazanijo našega mesta.« Medtem ko so ulice in trgi v središču mesta vsaj do neke mere očiščeni, je položaj v ostalih predelih povsem drugačen. »Pometačev« ni po cele dneve, tako da se ulice, ki ne spadajo v mestno središče, počasi spreminjajo v prava smetišča. »Šele po več dneh pride pometač, ali pa stroj za čiščenje ulic, ki površno opravi svoje delo in potem na svidenje čez en teden. V predmestjih in vaseh tržaške občine pa je položaj se neprimerno slabši. Tu ne vidijo pome-tača dneve in dneve, tako da so nekateri hišni lastni- ki sami organizirali čiščenje ulic, seveda potem, ko so zaman zahtevali, da za čiščenje poskrbi podjetje za mestno čistočo. Imamo tudi nekaj primerov, kjer pometačev sploh ne vidijo. To velja zlasti za vasi, na primer Bazovico, kjer bi bilo nujno potrebno, da bi prišel pometač vsaj dvakrat na teden očistit glavne ulice. Na proteste meščanov odgovarja pristojni urad, da ne zmore zadostiti vsem zahtevam, češ da imajo na razpolago samo tristo uslužbencev, medtem ko so jih pred časom imeli okoli petsto. Zmanjšanje števila uslužbencev naj bi šlo predvsem na račun nabave strojev s katerimi sedaj čistijo ulice, a praksa je pokazala, da so ti stroji primerni le do neke mere. Naše mesto je nekoč slovelo po svoji čistoči. Danes je ta sloves močno okrnjen, kajti o umazaniji našega mesta so že pisali tudi nekateri inozemski listi, ki so tudi objavili razna nič kaj laskava pisma svojih čitateljev, ki so kot turisti obiskali naše mesto.« FILMI PO TV Nedelja, 15. junija, Rai 3, ob 20.40 Lontano dal paradiso Režija: Todd Haynes Igrajo: Julianne Moore, Dennis Quaid in Patricia Clarkson Cathy Whitaker in njen mož Frank imata na videz popolno življenje, lepo hišo ter dva srečna in zdrava otroka. Cathy pa čuti, da z njenim možem ni vse v redu. Frank ostaja do poznih večernih ur v službi in se nenavadno vede. Ko mu nekega večera odnese v službo večerjo, odkrije nekaj šokantnega - njen mož se poljublja z drugim moškim. Da bi rešil zakon in družino, začne Frank hoditi k psihiatru. Cathy skuša ohraniti optimizem in dobro voljo, toda zaradi prevelikega čustvenega bremena se začne v sebi lomiti. Zave se, da nima nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila. Po spletu naključij se zaplete v pogovor z njihovim temnopoltim vrtnarjem Raymondom Deaga-nom. Njegova razgledanost in sočutje jo vedno bolj privlačita, njuno pogosto druženje pa v mestu sproži val govoric... Ponedeljek, 16. junija, La 7, ob 21.10 Malcolm X Režija: Spike Lee Igrata: Denzel Washington, Angela Bassett Biografska pripoved o Malcolmu Littelu, kariz-matičnem afroameriškem črnskem voditelju, ki ga je CIA dala umoriti leta 1965, je pred petnajstimi leti naletela na izjemen uspeh. Leeju pa se je pri pripovedovanju te izjemne življenjske parabole ponesrečilo predvsem glede dolžine. Tudi čudovitemu Denzelu Washingtonu, ki se predstavi v vsej svoji izrednosti, ne uspe ohraniti gledalčeve pozornosti v skoraj štiri ure trajajočem filmu. Ponedeljek, 16. junija, canale 5, ob 21.10 Match point Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johannson, Emiliy Mortimer in Jonathan Rhys Meyers Prvi film, ki ga Allen ni posnel v New Yorku, ampak v Londonu, želi dokazati, da sta sreča in usoda včasih neenako porazdeljeni. Protagonist, lepotec, ki se je odločil, da se bo vzpel zelo visoko po družbeni lestvici, je razpet med dvema ženskama, in ker ne Jik i i V v"^^*" vidi izhoda, se «Wi'iUVV —' odloči za skrajno rešitev. Scarlett Johansson igra Nolo, prelepo Američanko, ki postane kamen spotike med Chrisom in njegovo ženo Chloe. Tom je njen bogati brat in povzročitelj tragičnih dogodkov. Torek, 17. junija, canale 5, ob 21.10 Ricordati di me Režija: Gabriele Muccino Igrajo: Laura Morante, Fabrizio Bentivoglio in Monica Bellucci Giulia si je od vselej želela postati gledališka igralka, njen moa Carlo pa je računal, da bo nekega dne priznan pisatelj. Ko se na pragu petdesetih let pogledata v ogledalo, jima je jasno, da so načrti, v katere so tako trdno verjeli ostali zaprti v predalu. Njuna hčerka Valentina pa si kot številne druge najstnice želi postati televizijska zvezda. V tem družinskem kaosu, kjer se obžalovanja za tem, kar se ni uresničilo in želje po tem, kar se morda še bo, sreča oče svojo nekdanjo ljubezen, pri kateri najde to, česar seveda nima doma. Četrtek, 19. junija, canale 5, ob 21.10 L'amore infedele Režija: Adrian Lyne Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Olivier Martinez, Chad Lowe, Margaret Colin, George F. Miller Edward in Connie Summer sta čudovit in srečen par srednjih let: uresničile so se jima ameriške sanje. Z osemletnim sinom, psom in hišno pomočnico živita zavidanja vredno življenje v predmestju New Yorka. Njunemu srečnemu zakonu, ki se utaplja v izobilju, grozi propad, ko Connie sreča neznanca na ulici Soha. Z njim se zaplete v razmerje, ki postane tudi njena obse-sija. Film, pri scenariju katerega je sodeloval tudi Claude Chabrol, je nekakšna hollywoodska predelava njegove velike uspešnice. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PRIPADNIK ROMANSKEGA NARODA V ŠPANIJI PREBIVALCI NOVE CEIINE OSVAJALEC, NASIINIK KRAJ OB JEZERU MAGGIORE BERI PRIMORSKI DNEVNIK NASA RADIJSKA NAPOVED. (IVANA) GOROVJE V JUŽNI AMERIKI, KORDIIJERE MILANOV BRAZILSKI NOGOMETAŠ ANTON VODNIK OMOT, ZAVITEK LASTNOST ČLOVEKA BREZ NRAVNOSTI GIMNASTI-ČARKE MOJZESOV BRAT MLADIČ PRI GOVEDU LETALIŠČE PRI MILANU PRIPADNIK POSEB. ENOT ZGODOVIN. KRAJ V ŠVICI NAM OMOGOČAJO VID ALDO RUPEL NEMŠKI GLASBENIK (LUDWIG) OGRADA ZA SVINJE ŠVEDSKO IME ZA VELIKO FINSKO JEZERO VRSTA PIHALA ZMAGA V ŠAHU ITALIJANSKI POTOVALNI URAD BRANKO ELSNER BAND ERICA BURDONA, THE ... BELI CIMET FOTO KROMA KDOR RAČUNA RAVNOTEŽJE SIL TV ZASLONI PROMET MED PRISTANIŠČI ISTE DRŽAVE PODOKNICA, LJUBEZENSKA PESEM TINKARA KOVAČ VINORODNA RASTUNA FIGURA PRI ČETVORKI POSMEHLJIV ČLOVEK GRŠKA BOGINJA LOVA UMETNA SNOV ZA ATLETSKA TEKAUŠČA NAŠA VAS PRI NABREŽINI ZMOŽNOST RAZUMEVANJA ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV DEL, KI POKRIVA STAVBO BIBLIJSKI OČAK LOV NA NAJVEČJE MORSKE SESALCE MALOKRVNOST BREZALKOHOLNA OSVEŽILNA PIJAČA MALOMEŠČANSKA STRANKA V RUSIJI BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO DUNAJSKI NOGOMETNI KLUB DRUŽBENA DELAVKA SOV. VOJNI PISATELJ OMLATEN SNOP ŽITA JAP. REŽISER KUROSAVA REKA V GRČIJI, TUDI EVROTAS MOČNA DROGA RAZŠIRJENA RASTLINA TINA TURNER STARA PLOŠČ. MERA DRŽAVNA BLAGAJNA LADO IESKOVAR LOJZE ABRAM ŠPANSKE NAKERE VOLNENA TKANINA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK IME VEČ PAPEŽEV AZIJSKI RA-KUNJI PES AZIJSKA DRŽAVA JUDOVSKI KRALJ SOV. PIANIST (JAKOV) MESTO V AVSTRIJI ANTON AŠKERC OLIVER MLAKAR ŠIRJAVA RIM. BOGINJA JEZE DELNA ALI POPOLNA OHROMELOST BOGAT IN VPUVEN ČLOVEK SI. PESNICA NOVY ORANJE TUJA IN NAŠA ČRKA AMERIŠKA PLESALKA DUNCAN SRBSKI POLITIK (MILOŠ) SKUPINA ŽUŽELK KERSNIKOVA ... GOSPODA ANATOIJJ KARPOV MORSKA RIBA Z MOČNIM TRNAST1M REPOM SLOVENSKI SLIKAR (JANEZ) AMERIŠKA IGRALKA GARDNER NOSNIK LIMONADA DVOJICA SLOVARČEK - AIROLO = kraj v Švici • ARONA=kraj ob jezeru Maggiore * ENARE=finsko jezero (po Švedsko) * ESERI=stranka v Rusiji * IRI=reka v Grčiji • ISAKOV=sovjetski pisatelj • VARL=slovenski slikar «ZAK=sovjetski pianist 22 Sobota, 14. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it l%w ■ ■ i v ' » v £.ui iv.i iu i i ij i iii u j|wfv.iv/ i i i iu y u li i ivi i iui iv/ v Italijo je pri »življenju« obdržal vratar Gigi Buffon Malo pred koncem ubranil strel Mutuja z bele točke- Usodo Italijanov krojil tudi skromni norveški sodnik za četrtfinale Nizozemska bo odločala o drugem mestu Tako kot Hrvaška v četrtek si je tudi Nizozemska včeraj zagotovila prvo mesto v skupini. Na razpolago ostaja torej le še drugo mesto, vendar so v igri vse ostale tri reprezentance. Po drugem krogu postanejo sicer favoriti Romuni, ki imajo na lestvici dve točki, to se pravi točko več od Italije in Francije. Ob tem bodo igrali proti že uvrščenim Nizozemcem, ki bodo lahko hranili moči za četrtfinale. Van Bastenovi varovanci bi lahko podarili zmago Romunom in tako v enem mahu izločili svetovne prvake in podprvake. V teoriji pa bi lahko zadostovali dve točki za uvrstitev v četrtfinale. Če Francija in Italija izenačita, Nizozemska pa premaga Romune, bi odločala gol razlika, ki bi lahko nagradila ali Romune ali Italijane, nikakor Francoze. Ta poseg Christiana Panuccija nad Adrianom Mutujem je sodnik kaznoval z 11-metrovko, ki jo je romunskemu napadalcu obranil Gianluigi Buffon ansa i Arjena Rob-bena so v letošnji sezoni in tudi na EP-ju pestile poškodbe, a včeraj je dosegel čudovit gol, ki je dokončno zapečatil usodo Francozov. 4 V Italiji se vedno in v vsem pretirava, ampak včeraj je Buffon dokazal, da je objektivno najboljši vratar na svetu. Brez njega bi Italijani že pripravljali kovčke. Malouda pri golu zemcev popolnoma pozabil, da je treba gledati tako nasprotnika kot žogo, nespretnost francoskega veznega igralca pa je izkoristil Kuyt. Zambrotta je ni samo na-kuhal, ko je podaril na zlatem krožniku gol Romuniji, celotno tekmo je odigral krepko pod svojimi sposobnostmi. Italija - Romunija 1:1 (0:0) STRELCA: Mutu v 54., Panucci v 56. ITALIJA: Buffon, Zambrotta, Panucci, Chiellini, Grosso, Camoranesi (86. Ambrosini), De Rossi, Pirlo, Perrotta (59. Cassano), Del Piero (78. Quagliarella), Toni. Trener: Donadoni. ROMUNIJA: Lobont, Contra, Tamas, Goian, Rat, Radoi (26. Dica), Codrea, Chivu, Petre (61. Nicolita), Mutu (88. Co-cis), Niculae. Trener: Piturca. SODNIK: Ovrebo (Nor); OPOMINI: Mutu, Chivu, Goian, De Rossi; GLEDALCEV: 30.000. ZURICH - Italija je kot alpinist, ki mu je med plezanjem po nevarni steni spodrsnilo, a se je z roko uspel oprijeti skale. Pri življenju pa je Italijo-alpinista ohranil Gigi Buffon, ki je deset minut pred koncem srečanja s čudovitim posegom roka-noga odbil najstrožjo kazen, ki jo je izvedel Mutu. Italijanski selektor Roberto Dona-doni je po debaklu proti Nizozemcem v začetno enajsterico uvrstil pravzaprav vse tiste nogometaše, ki so jih italijanski navijači pričakovali že na prvi tekmi: Ales-sandro Del Piero, Simone Perrotta, Da- niele De Rossi, Fabio Grosso in Giorgio Chiellini so zamenjali Antonia Di Nata-leja, Massima Ambrosinija, Gennara Gattusa, Andreo Barzaglija in Marca Materazzija. Italija je tekmo začela dobro, zlasti po levem pasu je bil dokaj razpoložen Grosso, medtem ko sta po desni strani Ca-moranesi in Zambrotta imela nekaj več težav. Veliko število visokih predložkov pa Toni ni uspel izkoristiti. Morda so bili napadi »azzurrov« preveč osredotočeni na postavnega napadalca Bayerna. Prvi polčas pa se je zaključil z napačno razveljavljenim golom Tonija. Nedovoljenega položaja, ki ga je stranski sodnik videl, namreč ni bilo. V nadaljevanju je Mutu izkoristil hudo napako Zambrotte - slednji je z glavo nazaj podal Buffonu, a se ni zavedal prisotnosti napadalca Fiorentine - in zadel. Italija je takoj reagirala in po kotu izenačila s strelom s kratke razdalje Panuccija. Italijani so nadaljevali napadati, a niso uspeli izkoristiti priložnosti, ki so jih imeli na razpolago in hladno prho je preprečil Buf-fon, ki je odbil Mutujev strel z bele točke, ki ga je dokaj radodarno dosodil res skromni norveški sodnik Ovrebo. sreča in smola Žoga je v nogometu še bolj okrogla Marcello Lippi velja v Italiji za vrhunskega trenerja, kotacije Roberta Donadonija pa se iz dneva v dan nižajo. Še bolj kot delnice in skladi na svetovnih borzah. Toda pri nogometu je žoga bolj okrogla kot pri drugih športih, zato bolj razumni kritiki priznavajo tudi, da je imel selektor iz Viareggia na svoji zmagoviti poti med nemškim svetovnim prvenstvom pred dvema letoma tudi obilo sreče, česar za sedanjega prav gotovo ne velja. Nesrečno prvenstvo je napovedovala že Cannavarova poškodba, Dona-doni pa tudi ni kriv za grobe napake Zambrotte in norveške sodniške trojke ali za nedosojene enajstmetrovke v korist Francije. Res pa je tudi, da je tekma proti Romuniji vendarle pokazala, da ni ravnal prav, ko na prvi tekmi proti Nizo- zemski ni uvrstil v začetno postavo vsaj Grossa in De Rossija, ki sta bila včeraj med najboljšimi na igrišču. Da so »azzurre« spravili globoko v slepo ulico prav v Italiji tako aktualni Romuni (seveda iz drugih razlogov), prav gotovo ne bo prispevalo k izboljšanju nacionalnega ponosa (in niti položaja priseljencev), za nameček pa je slabo tudi to, da bi utegnil biti za Italijo usoden petek, 13.! V domovini vraževerno-sti je to voda na mlin čarovnikov, častilcev krvavo jokajočih kipcev in vedeževalk, ki pa možnosti tako naglega slovesa svetovnih prvakov s prizorišča celinskega tekmovanja seveda nikakor niso predvidele... Sicer pa se lahko prihodnji torek zgodi» čudež«. Teh v Italiji prav tako ne manjka. (ak) skupina A DOSEDANJI IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2 LESTVICA Portugalska 2 2 0 0 5:1 6 Češka 2 1 0 1 2:3 3 Turčija 2 1 0 1 2:3 3 Švica 2 0 0 2 1:3 0 PREOSTALI SPORED Jutri Švica - Portugalska (20.45), Turčija -Češka (20.45) skupina C DOSEDANJI IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1 LESTVICA Nizozemska Romunija Francija Italija 2 12 0 2 0 2 2 0 1 201 PREOSTALI SPORED 17.6. Nizozemska - Romunija (20.45), Francija - Italija (20.45) 7:1 1:1 1:4 1:4 skupina B DOSEDANJI IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1. LESTVICA Hrvaška 2 2 0 0 3:1 6 Nemčija 2 1 0 1 3:2 3 Avstrija 2 0 1 1 1:2 1 Poljska 2 0 1 1 1:3 1 PREOSTALI SPORED 16.6. Poljska - Hrvaška (20.45), Avstrija - Nemčija (20.45) skupina D DOSEDANJA IZIDA Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2 LESTVICA Španija 1 1 0 0 4:1 3 Švedska 1 1 0 0 2:0 3 Grčija 1 0 0 1 0:2 0 Rusija 1 0 0 1 1:4 0 PREOSTALI SPORED Danes Švedska - Španija (18.00), Grčija -Rusija (20.45), 18.6. Grčija - Španija (20.45), Rusija - Švedska (20.45) Četrtfinale - Četrtek, 19. junija: ob 20.45 v Baslu (25): zmagovalec A - drugo uvrščeni B. Petek, 20. junija:20.45 na Dunaju (26): zmagovalec B - drugo uvrščeni A. Sobota, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): zmagovalec C - drugo uvrščeni D. Nedelja, 22. junija (28): zmagovalec D - drugo uvrščeni C. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: zmagovalec 25 - zmagovalec 26. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju. attilio tesser » Napredek je viden, a nekaj še manjka!« Nekdanji trener Triestine Attilio Tesser je letošnjo sezono začel, a ne končal, na klopi Mantove. Za prihodnjo sezono še ni podpisal pogodbe z nobenim klubom, vendar s Tesserjem smo se pogovarjali skoraj izključno o tekmi »azzurrov«: »S točko se moramo zadovoljiti, čeprav bi zaslužili kaj več. Tekmo pa je žal pogojeval sodnik. Ne samo zaradi razveljavljenega gola in doso-jene 11-metrovke. Na splošno je sodil dokaj slabo. Obratno je Italija zadovoljila. Ni navdušila, ampak je naredila velik korak naprej v primerjavi s prvo tekmo. Imeli smo več priložnosti od Romunov, videlo pa se je tudi reakcijo igralcev, ki je prišla posebno do izraza po prejetem golu. Mislim pa, da lahko ekipa še napreduje. Upajmo, da ne bo prepozno... « Vas je začetna postava Italije zadovoljila, morda presenetila? »Moram vedno predpostavljati, da le trener lahko vsak dan opazuje na delu igralce in presodi, kdo je bolj ali manj v formi. Jaz tega ne morem vedeti. Presenečenj bi rekel, da ni bilo, saj so te spremembe vsi napovedovali. Strinjal sem se v celoti z Donadonijevimi izbirami, saj je bila to trenutno najboljša možna postava. Grosso in De Rossi sta dobro igrala, tudi Del Piero ni razočaral. A po vsem, kar se je dogodilo na tekmi, se lahko tudi zadovoljimo s točko.« Viden napredek je naredila obramba. »Nedvomno. Panucci in Chiel-lini sta odlično igrala. Seveda ne moreš vsakič preprečiti nasprotniku, da se približa vratom, a italijanska dvojica je bila vedno na mestu.« Nekoliko več je trpela sredina. Najboljšega Pirla še nismo videli, bolje je igral le De Rossi. »Mislim, da je bila to logična posledica začetne postave. Pirlo je moral bolj ustvarjati igro, kot pa razdirati nasprotnikovo. Mislim, da je na začetku tudi v fazi obrambe sredina dobro delovala. Morda je potem nekoliko popustila, a Italija je pač skušala zmagati. Res je, da Pirlo ni v odlični formi, a tudi na sredini smo lahko zapazili rahel napredek.« Kaj pa manjka Italiji za dodaten kakovostni skok? »Mislim, da se lahko tekmo Italije pozitivno oceni, ampak res nekaj manjka. Pri tem, kar bom rekel, pa me seveda pogojuje moj pogled na nogomet. Ni mi všeč ekipa z enim samim napadalcem, preveč osamljenim tam spredaj. Del Piero je štartal ali preveč iz ozadja ali preveč z bokov. Raje imam dva prava napadalca, tako da bi jaz postavil Del Piera tik ob Tonija.« Verjetno pa Italija preveč računa na Tonija. Od daleč sploh ni streljala. »Se popolnoma strinjam, a to ni odvisno od postavitve. To je posledica shem, ki jih izbereš za napadanje.« (I.F.) EP V NOGOMETU Sobota, 14. junija 2008 23 skupina c - Van Bastenovi varovanci znova rešetali nasprotnikovo mrežo Nizozemska štirikrat kaznovala Francoze v • v • i • • j— •• v v" • i f • • v i i i 1*1 Oranžni so ze prvi v skupini - Francija preveč grešila, grobo pa jo je oškodoval sodnik HALO EP! Nizozemska - Francija 4:1 (1:0) STRELCI: Kuyt v 10., Van Persie v 59., Henry v 71., Robben v 72., Sneijder v 92. NIZOZEMSKA: Van der Sar, Bou-lahrouz, Ooijer, Mathijsen, Van Bron-ckhorst, de Jong, Engelaar (46. Robben), Kuyt (55. van Persie), Van der Vaart (78. Bouma), Sneijder, Van Nistelrooy. Trener: Van Basten FRANCIJA: Coupet, Sagnol, Thu-ram, Gallas, Evra, Ribery, Makelele, Toulalan, Malouda (od 60. Gomis), Go-vou (od 75. Anelka), Henry. Trener: Do-menech. SODNIK: Fandel (vsi Nemčija); OPOMINI: Ooijer, Makelele, Toulalan; GLEDALCEV: 31.000. BERN - Nizozemci so si z zmago proti Franciji že zagotovili prvo mesto v skupini in zdaj bi lahko tudi odločili, da v zadnji tekmi podarijo zmago Romunom in tako istočasno izločijo tako Francijo kot Italijo. Vendar za razliko od tekme proti Italiji tokrat zmaga Nizozemcev ni bila čista kot solza, saj je Francija velik del srečanja bila celo boljši tekmec. Za Nizozemce je bil začetek tekme idealen. Po strelu s kota je namreč z glavo udaril po žogi Kuyt in po samih devetih minutah srečanja so »oranžni« že vodili. Po golu je oranžna barva povsem izginila z igrišča in nadaljevanje je bilo izključno v modro obarvano. Francozi so ustvarjali priložnost za priložnostjo in le netočnost, a zlasti nekaj odličnih posegov vratarja Van Der Sarja, ki pri 37 letih doživlja drugo mladost, je preprečila Domenechovim varovancem, da bi se dokopali do povsem zasluženega vodstva. Henry, Govou in Ribery nad vsemi so belili lase nizozemskim branilcem Nadaljevanje srečanja je bilo tudi enosmerno. Francozi so zapravili kar nekaj priložnosti, hudo napako je naredil na primer Henry v 54. minuti, ko se je znašel sam pred vratarjem in streljal visoko, še hujšo pa že prej sodnik Fandel, ko ni kaz-no val z 11-metrovko in izključitvijo Ooijerja, ki je z roko preprečil gotov gol Francozov. Popolnoma nepričakovano je s čudovito akcijo Nizozemska podvojila z Van Persiem, po golu Henryja pa se je začel končni monolog »tulipanov«.Tret-ji gol Nizozemcev, ki ga je dosegel Robben, pa bodo morda celo razglasili za najlepšega na prvenstvu. NOGOMET LUKA SVAB Navijam za vse slovanske brate Katere ekipe so te pozitivno presenetile? »Pozitivno me je presenetila samo Portugalska, vse ostale ekipe niso pokazale bog-ve-kaj. Portugalci imajo res odlično ekipo,« je ocenil nogometaš ljubiteljske ekipe Kosovela in Sesljana Luka Švab iz Križa. Za koga pa navijaš? Za vse naše slovanske brate. V prvi vrsti za Rusijo. Upam, da se bodo uvrstili v četrtfinale. Kdo pa so glavni favoriti? Še vedno sem prepričan, da se bosta v finale uvrstili Italija in Portugalska. Presenetila pa bi lahko Češka, ki je proti Portugalski igrala kar dobro. Kaj pa ekipa Dijaškega doma Srečko Kosovel? Igramo v prvenstvu B-lige ljubiteljskega prvenstva Julijska krajina 7X7 in smo tik pod vrhom. Lahko še napredujemo oziroma se vrnemo v A-ligo. V zadnjih štirih krogih smo prav tolikokrat zmagali. Poudariti moramo, da smo ena redkih slovenskih ekip, ki jih je kar nekaj, ki pred tekmo pozdravijo v slovenščini. Nizozemski napad, z na čelu Ruudom Van Nistelrooyem, je doslej najbolj prodoren. »Tulipani« so sedemkrat zatresli nasprotnikovo mrežo ansa skupina d Eni za prvo mesto, drugi za preživetje V Inns bruc ku bos ta da nes ob 18. uri igrali Švedska in Španija, ki ima ta tri to čke na les tvi ci. Zmagovalec tega srečanja bo torej postavil svojo kandidaturo za prvo mesto v skupini. Španci so na prvi tekmi pokazali spektaku-larno igro in nasuli štiri gole Rusom, med tem ko so Šve di od pra -vili Grčijo po zaslugi Ibrahimovi-ca. V Salzburgu (s pričetkom ob 20.45) pa bodo Rusi in Grki iskali prve točke. Poraženec tega srečanja pa skoraj gotovo ne bo imel novega popravnega izpita. Schweinsteigerju krog kazni CELOVEC - Nemški nogometaš Bastian Schweinsteiger, ki je na tekmi drugega kroga Eura proti Hrvaški dobil rdeč karton, bo prisilno počival eno tekmo. Evropska nogometna zveza (UEFA) je kazen izrekla za Schweinsteigerjev nešportni udarec Hrvata Jerka Leka v četrtek v Celovcu. Tekmo bo moral izpustiti tudi Avstrijec Sebastian Prodl, ki si je na tekmi s Poljsko prislužil drugi rumeni karton. Zmago proslavljali s streljanem SPLIT - Med proslavljanjem zmage Hrvaškem nad nemškim »elfom« v lokalu v bližini sedeža znanega splitskega časnika Slobodna Dalmacija je prišlo v četrtek zvečer do fizičnega obračuna navijačev, eden od vpletenih - za zdaj še neznani moški - pa je izstrelil več strelov iz pištole in pri tem ranil tri osebe. Zdravniki so sporočili, da nihče od ranjenih ni v življenjski nevarnosti. V navijaškem pretepu je bilo razbito tudi veliko steklovine lokala ter polomljeni stoli. Vastic najstarejši strelec DUNAJ - Novi avstrijski nacionalni junak, Ivica Vastic, ki je z zadeto enajstmetrovko v 93. minuti tekme s Poljsko še obdržal »med živimi« Avstrijce, je najstarejši strelec na dosedanjih evropskih prvenstvih. Na-turalizirani hrvaški Avstrijec je bil na dvoboju star natanko 38 let in 257 dni. Doslej je bil rekorder Portugalec Nene, ki je leta 1984 na tekmi z Romunijo zadel pri 34 letih in 213 dneh starosti. Oba pa sta še daleč od najstarejšega strelca na svetovnih prvenstvih: Kamerunec Roger Milla je bil leta 1990 v Italiji ob golu star že 42 let in 39 dni. kaj menijo odborniki naših društev? - Romuni so bili trd oreh Italija razočarala na pol Za Pavia in Ferfoglio le ni bilo tako slabo - Najboljša »azzurra« Grosso in Buffon - Del Piero je pokazal premalo - Chiellini boljši od Materazzija Fabio Grosso ansa ODBOJKA DAVID CORVA Doslej si je ogledal malo tekem Odbojkar štandreškega Vala David Corva si doslej ni ogledal nobene tekme. »Prva tekma, ki sem jo videl je Italija - Romunija. Drugače sem službeno preveč zaposlen in nisem imel časa,« meni Corva, ki je Italiji sledil z ostalimi prijatelji v prostorih društva Oton Župančič. Katere ekipe so te presenetile? »V negativnem smislu prav Italiji. Proti Nizozemski je igrala slabo in zasluženo izgubila.« Za koga pa navijaš? »Navijam za Rusijo, Hrvaško in tudi Italijo.« Koga pa uvrščaš med favorite? »Portugalska in Italija se lahko prebijeta do finala.« Kje pa boš igral v prihodnji sezoni? »Še ne vem. Odvisno bo tudi, za kakšno strategijo se bo odločilo društvo. Težave imam tudi s službo. Moram še temeljito premisliti. Vsekakor sem zdaj tudi odbornik društva, tako da bom društvu pomagal tudi s tega vidika.« Odborniki naših nogometnih društev so bili precej kritični do Italije. Večina je pozitivno ocenila le nastop vratarja Buf-fona in bočnega Grossa. Pohvalili so tudi obrambe romunskega vratarja Lobonta. Marko Ota, odbornik Brega: »Prave reakcije Italije ni bilo. Res so igrali nekoliko bolje kot proti Nizozemski, toda igra še zdaleč me ni prepričala. Romunija je igrala dobro in točka je povsem zaslužena. Če bi Romuni zmagali, ne bi prav gotovo nič ukradli. Tonijev gol je bil regularen, of-sajda ni bilo. Vsekakor napad je šibka točka 'azzurrov! Premalo so streljali proti vratom. Selektor Donadoni je dobro opravil svoje delo in menjave so bile pravilne. Pri Italiji je najboljše igral Grosso, pri Romuniji pa Chivu.« Bruno Pavio, podpredsednik Ju- ventine: »Italija je igrala dobro. Igrali so bolj požrtvovalno kot proti Nizozemski. Igralci so bili pod velikim pritiskom. Niso bili KOŠARKA ALBERT VONCINA Portugalska in Španija igrata najbolje Albert Vončina je velik ljubitelj nogometa in si je doslej ogledal vse tekme. »V glavnem jih gledam skupaj s prijatelji, doma ali v baru.« Za koga pa navijaš na EP? »Navijam za Španijo in Portugalsko, ki sta doslej pokazali najlepšo igro.« Katero pa je zate negativno presenečenje prvenstva? »Negativno presenečenje je Benzema, ker igra zelo slabo. Ni v pravi formi.« Pozitivno pa? »Van Bastnova Nizozemska, ki je predvsem proti Italiji igrala zelo dobro. Vsekakor se Italija še lahko uvrsti v četrtfinale in tudi še naprej.« Kdo pa so še ostali favoriti za končni naslov? »Stavil bi na Francijo in Portugalsko.« Kako bo z goriškim Domom v prihodnji sezoni? »Najbrž ne bo večjih sprememb, mogoče bomo v člansko ekipo vključil še dva mlada. Trener Peter Brumen naj bi ostal. Vsekakor tudi sam še ne vem, če bom ostal pri Domu.« sproščeni in to se je poznalo. Donadoni se je dobro odrezal. Ni zgrešil menjav. Italijanski novinarji ga preveč kritizirajo. Pri Italiji bi tokrat pohvalil Grossa, pri Romuniji pa Mutuja.« Fabio Urlini, odbornik Vesne: »Tudi danes (včeraj op. ur.) Italija ni igrala dobro. Mogoče nekoliko bolje kot proti Nizozemski, a še zdaleč ne vrhunsko. Romunija bi lahko brez večjih težav zmagala. Igrali so dobro, bolj organizirano. Še dobro, da ima Italija Panuccija, ki je dal gol in zatem tudi zakrivil enajstmetrovko. Na sredini igrišča so bili 'azzurri' v težavah. V drugem delu me ni prepričala menjava Del Piero-Quagliarella. Buffon je kot vedno igral zelo dobro. Tudi Mutu se je boril kot lev. Zgrešena enajstmetrovka pa ga je nekoliko demotivirala. Tudi romunski vratar Lo-bont je igral dobro.« Evgen Ferfoglia, trener cicibanov Mladosti: »Italija je igrala še kar dobro. V OSTALI ANA KOŠUTA Nogomet mi ni posebno pri obrambi so bili koncentrirani in natančni. Od Del Piera sem pričakoval več. Bil je preveč statičen. Toni ni igral slabo, čeprav je premalo streljal proti vratom. Negativno oceno bi dal Pirlu na sredini igrišča. Mogoče bi moral prej poslati na igrišče Cas-sana in Quagliarello. Romuni? Igrali so dobro, borbeno in zelo napadalno. Še dobro, da je bil v vratih Buffon, ki je ubranil kar nekaj nevarnih strelov. Tudi Grosso je igral dobro. Pri Romunih bi pohvalil Chivuja in vratarja Lobonta.« Alex Sedmak, maser Vesne: »Italijani so igrali požrtvovalno, prav tako so se zelo borili tudi Romuni. Neodločen izid je pravičen, četudi so 'azzurri' prav gotovo pričakovali zmago. Dodati moram, da je Romunija nekoliko slabša od Nizozemske. Italija se bo z veliko težavo uvrstila v četrtfi-nale. Pri Italiji pozitivno oceno zaslužita Buffon in Chiellini, ki je bistveno boljši od Materazzija.« (jng) srcu Rolkarica kriške Mladine Ana Košuta ni velika ljubiteljica nogometa. »Raje sledim odbojki ali kakemu drugemu športu.« Slediš evropskemu nogometnemu prvenstvu? »Ne, sploh ne. Ko je na televiziji nogometna tekma, raje zamenjam program.« Mogoče pa navijaš za kako reprezentanco? »Navijam za Argentino, ki pa na EP logično ne nastopa in za Slovenijo, ki je tudi na žalost ni.« Kdo pa bo postal evropski prvak? »Francija.« Kdo pa je zate najlepši nogometaš evropskega prvenstva? »Od Italijanov mi ni všeč nihče. Ma pravzaprav jih ne poznam veliko.« Kateri pa so tvoji rolkarski načrti? »Treniram precej, tudi dvakrat na dan. Želim si, da bi me poklicali v rolkarsko člansko selekcijo. 25. junija nas čaka prva preizkušnja svetovnega pokala.« Kaj pa študij? »Pripravljam se na vstopni izpit na Fakulteto za šport v Ljubljani.« Nogomet Današnja napoved Švedska - Španija 2:2 Grčija - Rusija 1:2 Včerajšnja napoved V.Križmančič Italija - Romunija 1:1 Nizozemska - Francija 1:2 DNEVNI IZID 3 SKUPNO 19 Ostali Današnja napoved Švedska - Španija 1:2 Grčija - Rusija 1:1 Včerajšnja napoved M.Štolfa Italija - Romunija 2:0 Nizozemska - Francija 1:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 15 Košarka Današnja napoved Švedska - Španija 1:2 Grčija - Rusija 1:1 Včerajšnja napoved J. Rogelja Italija - Romunija 1:1 Nizozemska - Francija 2:1 DNEVNI IZID 4 SKUPNO 15 Odbojka Današnja napoved Švedska - Španija 1:3 Grčija - Rusija 0:1 Včerajšnja napoved A. Orel Italija - Romunija 1:0 Nizozemska - Francija 2:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 12 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 24 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI grčija - V Trstu imajo evropski prvaki iz leta 2004 približno 400 do 450 navijačev »Pred štirimi leti smo razbili pet kompletov kozarcev in krožnikov, letos še pepelnika ne!« Myron Lagouvardos je gospodar grške restavracije v Trstu in poznavalec stanja tu živeče grške skupnosti Grška skupnost je že več kot trinajst stoletij prisotna v Trstu, zdaj v večji in zdaj v manjši meri je tudi pripomogla k rasti tega mesta. Mnogo je bilo pomembnih Grkov, ki so prispevali k bogatenju Trsta, ne samo z ekonomske plati, ampak tudi na kulturnem, športnem in zdravstvenem področju. Ne ko liko bolj podrob no smo se o grški prisotnosti v mestu pogovorili z Myronom Lagouvardosom, ki se je s Krete preselil v Trst pred 27 leti na začasni študij farmacije. A začasni študij se je spremenil v dokončno selitev, po zaslugi »najlepše ženske, kar jih je na svetu«. Myron je gospodar grške restavracije Time Out v bližini tržaške občinske palače. Najprej pa smo ga ravno vprašali, kako to, daje grški restavraciji dal tako »ameriško« ime: »To je dolga zgodba, saj smo tu le šest let. Že prej smo imeli restavracijo Xenia v ulici Mazzini in, ko smo odprli to restavracijo, ni bil naš namen, da bi bila grška. Mislili smo, da naj bi bil to kraj, kjer bi se stranke za trenutek usedle, pojedle malenkost in nato nadaljevale svojo pot. Torej, da bi bila restavracija za kratek odmor, time out. Ko pa smo zaprli restavracijo v ul. Mazzini smo se vsi sem preselili, a tudi stranke Xenie so se selile z nami in seveda spraševale po grških specialitetah. Tako je Time out postala grška restavracija v Trstu.« Kaj pa vas je pripeljalo v Trst? Mislim, da bi marsikdo raje naredil obratno pot, torej iz Trsta na Kreto, ki je krasen otok. »Prišel sem v Trst, da bi na tukajšnji univerzi študiral farmacijo, ko pa imaš od 18 do 23 let si, recimo tako, najbolj odprt do spoznavanja novih oseb. In spoznal sem najlepšo osebo na svetu. Kot pravi grški rek, vsaka Zemlja je domovina, tako da je Trst postala moja domovina. Odkrito povedano, tu so ljudje prijazni, mesto je lepo, težav zaradi moje grške narodnosti nikoli nisem imel, tako da se zdaj počutim res Tržačan. Sicer se v Grčijo vračam vsakič, ko morem. Razdalje se itak manjšajo. V poltretji uri sem že doma. Tam so moje korenine in teh ne bom nikoli zanikal. Moja bodočnost je v Trstu, a srečen sem, ker imam dva domova, dve kulturi, med katerima lahko izbiram. Saj Slovenci dobro poznate to, ker Myron Lagouvardos pred svojo grško restavracijo, ki je v času evropskega prvenstva odeta z grškimi zastavami kroma prav tako lahko izbirate. Navsezadnje vsak je to, kar ima v sebi. In večnarod-nost je bogastvo več. Živim zelo dobro kot Grk v Trstu, a počutim se prebivalca sveta.« Ob tem bi želeli vedeti, ali je grška skupnost dobro organizirana in prisotna na teritoriju. »V resnici je edina ustanova, ki naj bi združevala vse Grke, Grško pravoslavna skupnost. A v njej so določeni problemi. Gre za ustanovo, ki se v glavnem posveča pomoči manj premožnim. Ob tem še kulturnim pobudam in izobraževanju Grkov, ki živijo v Trstu. To so trije temelji, na katerih stoji Grška pravoslavna skupnost in za kar jo prizna in ji deli prispevke italijanska država. A zavedate se, da neka ustanova, ki je vezana na pravoslavno Cerkev, ne more predstavljati interesov Grka, ki je ateist, ali katolik, ali jud. Morate pa vedeti, da je velika večina tržaških Grkov judov, nekaj jih je katolikov, obstajajo pa tudi ateisti. Prav zato je reprezentativnost te ustanove relativna oziroma omejena. Drugi negativen aspekt je statut: slednjega so napisali leta 1740. Ustanovitelji grške skupnosti so bili zelo razsvetljeni, saj so že takrat omogočili žen- skam, da so se vpisale v skupnost. Ampak, razumljivo za takratne razmere, ženskam niso dodelili pravico glasovanja. Žal se dogaja, da leta 2008 ženske še vedno nimajo te pravice, ker so razsvetljenim ustanoviteljem sledili nekoliko manj razsvetljeni vodilni kadri, ki so ciljali le na ohranitev vodilnih položajev. Mislim, da taka situacija ni več znosna in vse Grkinje so povsem upravičeno zelo jezne in se od skupnosti oddaljujejo.« Med drugim, koliko vas je Grkov v Trstu? In koliko jih je vpisanih v Grško pravoslavno skupnost? »V Trstu naj bi živelo od 400 do 450 Grkov, to je sicer moje mnenje, ki pa ga krepi petnajst let trajajoče službovanje na grškem konzulatu. Od teh je približno 50 vpisanih v skupnost, le dvajset pa jih ima pravico glasovanja. Mislim, da ti podatki dobro ponazarjajo situacijo. Vse več je nezadovoljnih.« Najbrž ste s prihodom v Trst počasi začeli spoznati tudi zgodovino grške skupnosti v tem mestu. Celo igralce Triestine starejši navijači imenujejo »i greghi« (Grki), ker naj bi bili med ustanovitelji kluba tudi premožni Grki. »Ne samo. Po tistem, kar sem zvedel, je tudi teren, na katerem je Triesti-na igrala v prvih letih po ustanovitvi, bilo darilo nekega premožnega Grka. In na tistem terenu sedaj stoji hipodrom. Ampak v takratnih časih so Grki pomembno prispevali k razvoju mesta ne samo na športnem področju. Ne pozabimo, da je tudi otroška bolnišnica Burlo Garofolo nastala z grško fundacijo. Paru de Manussi, oba sta bila pediatra, je v mladih letih umrl otrok zaradi manj znane bolezni in tako sta ves denar darovala za ustanovitev otroške bolnice. A lahko bi dodali umobolnico pri svetem Ivanu: prvo poslopje je darovala grška družina Ralli. Ne moremo pa mimo Sta-vropulosa, ki je občini Trst daroval ogromno število umetnin, Therianos je mestu daroval pomembno zbirko knjig. Dovolj je, da se sprehoditi po mestu in preberete imena določenih ulic ali palač, in boste razumel, kako je grška skupnost vplivala na razvoj tega mesta. Kot zanimivost lahko dodam, da prvi Grk, ki se je preselil v Trst, je stanoval v ulici Malcanton, prav v palači, kjer zdaj stoji naša restavracija. To smo zvedeli šele po otvoritvi, a je za nas zadoščenje. Časi pa so se spremenili. Mecenov ni več, družba je bolj egoistična, za najbolj revne pa na srečo skrbijo države, ne posamezniki.« V teku je evropsko prvenstvo v nogometu. Kako temu dogodku sledi grška skupnost? »Vsi upamo, da bi prišlo do finala med Grčijo in Italijo, saj bi tak finale združil našo skupnost s številnimi našimi italijanskimi prijatelji. Na koncu bi se pač nekdo veselil, drugi pa žaloval, a vsi bi se zabavali. Vendar mislim, da bo ostalo pri želji. Za obe ekipi se prvenstvo ni začelo najbolje, a situaciji sta različni. Za nas je tako na tem EP-ju kot na prejšnjem vsaka zmaga dobrodošla, saj Grčija pred tekmo ni nikoli favorit. Če izgubiš proti Švedski, Španiji in Rusiji, ni tragično. Seveda vsakdo rad zmaga, a nihče v Grčiji ne bo tako polemiziral, kot se polemizira v Italiji. Čestitamo Švedski, ker so si zaslužili zmago.« Navsezadnje ste se že dovolj veselili pred štirimi leti... »Uh, bilo je nepopisno vzdušje. Kako smo se veselili. Saj morda mi je žal le tega, da se ne zabavaš, če Grčija izgubi. A ne samo mi, tudi naši italijanski prijatelji. Mislim, da smo pred štirimi leti uničili vsaj pet kompletov kozarcev in krožnikov, letos pa, za zdaj, niti pepelnika! Šport je tekmovalnost, a tudi veselje, užitek. S športom se moraš zabavati.« Vendar je v Grčiji verjetno bolj popularna košarka. Torej prej Galis in Yannakis kot pa Dellas in Karagounis. »Grki smo bolj navezani na košarko. Res je, da smo sredozemski narod, ampak v športu smo vsekakor bolj Bal-kanci. Mislim, da je tipičnemu grškemu značaju košarka bolj pisana na kožo kot nogomet. Nedvomno bolj Galis in Yan-nakis, a tudi Alvertis in Christodoulou ter številni talentirani mladi, ki bodo v prihodnjih letih še kako presenetili, kot Dellas in Karagounis. Na SP-ju smo se uvrstili v finale, proti Španiji pa smo popolnoma odpovedali. A nihče se ni nad tem pritoževal. Igralci so igrali maksimalno in sprejeli smo jih kot heroje. Vedeli smo namreč, da ne moreš vedno zmagati. Res ne razumem, kako je lahko športni poraz dan državnega žalovanja. Tega pri Italijanih ne bom nikoli razumel.« Iztok Furlanič kolesarstvo - Dirka po Sloveniji Golčerju kraljevska etapa Zmagovalec priznal, da drugouvrščeni Pellizotti ni motiviran - Danes konec v Novem mestu ŠKOFJA LOKA - Jure Golčer (LPR) je zmagovalec tretje, kraljevske etape kolesarske dirke po Sloveniji od Škofje Loke do Krvavca, ki je bila zaradi varnostnih ukrepov skrajšana za 30 kilometrov. Drugouvrščene-ga Italijana Franca Pellizottija (Liquigas) je ugnal za približno deset sekund, tretji je bil Hrvat Robert Kišerlovski (Adria Mobil). Jure Golčer, 30-letni Mariborčan, član moštva LPR Brakes, je z zmago pridobil tudi rumeno majico in jo bo branil na današnjih zadnjih kilometrih med Celjem in Novim mestom. Vremenske razmere na nemogoči »petek 13.« so bile vse kaj drugega kot primerne za lepo kolesarsko predstavo. Pred startom v Škofji Loki je bilo vse skupaj še nekako sprejemljivo, toda ko so kolesarji odšli na prvi krog proti Medvodam, se je dobesedno odtrgal oblak in neprestano deževje je karavano spremljalo vse do cilja na planini Jezerca, na 1450 metrov nadmorske višine, kjer so termometri kazali zgolj šest stopinj Celzija. Morda prav zaradi nemogočih razmer so kolesarji celotnih 110 kilometrov do začetka vzpona proti cilju opravili zelo hitro. Ob prvem pobegu 13 kolesarjev so nekateri že razmišljali, če gre že tu za taktično potezo posameznih moštev, toda prednost omenjenih Franco Pellizotti lukan je bila že po letečem cilju v Škofji Loki izničena. V boju za modro majico pa je bil pričakovano najbolj spreten Italijan Enrico Rossi. Zelo aktiven v večjem delu že omenjenega ravninskega dela pa je bil Jure Zrimšek (Adria Mobil). Na končnem vzponu, ki je dolg 13 km, se je začel neizprosen boj vsakega kolesarja s samim seboj in seveda tudi s tekmeci. Deseterica junakov Krvavca je bila vse bolj v ospredju in med temi se je že dalo izluščiti glavne kandidate za končni uspeh. Ukrajinec Ruslan Podgornij je z nekaj napadi preizkusil teren za Golčerja. Odgovorov je bilo kar nekaj, vse bolj pa se je kazala končna podoba vrha, saj so ob Golčerju največ kazali Italijan Franco Pellizotti, Hrvat Robert Kišerlov- ski v dresu novomeške Adrie MobiLjubljana, in vse bolj uveljavljeni slovenski mladec Simon Špilak, ki letos prvič vozi v dresu Lampreja. Jure Golčer pa je že v končnici vzpona vse bolj silil v ospredje in na koncu slavil tudi zelo zanesljivo zmago. »Priznam, da sem se bolj bal Kišerlov-skega kot Pellizottija, ki vsaj po mojem niti ni imel posebnega motiva po dirkanju okrog Italije. Če bo vse normalno, bomo rumeno majico pripeljali do cilja, toda v kolesarstvu se nič ne ve vnaprej in previdnost ne bo odveč.« Današnja etapa do Novega mesta meri 157 km. Izidi 3. etape (123 km): 1. Jure Golčer (Slo/LPR Brakes) 3.14:35; 2. Franco Pellizotti (Ita/Liquigas) + 0:09; 3. Robert Kišerlovski (Hrv/Adria Mobil) 0:23 4. Simon Špilak (Slo/Lampre) 0:41; 5. Radoslav Rogina (Hrv/Perutnina Ptuj) 0:43; 6. Przemyslaw Nie-mec (Pol/Miche) 0:50;7. Grega Bole (Slo/Adria Mobil) 0:56; 8. Matija Kvasina (Hrv/Perutnina Ptuj) 1:00; 9. Ruslan Podgornij (Ukr/LPR Brakes) 1:14; 10. Luca Zanasca (Ita/Partizan) 1:27 Skupno: 1. Jure Golčer 11.34:12; 2. Franco Pellizotti + 0:13; 3. Robert Kišerlov-ski 0:29; 4. Radoslav Rogina 0:43; 5. Simon Špilak 0:51; 6. Przemyslaw Niemec 1:00. Esimit Europa 2. na regati Giraglia Rolex cup Evropska jadrnica Esimit Europa v lasti novogoriškega podjetnika Igorja Simčiča je na prestižni regati Giraglie Rolex Cup v St. Tropezu v konkurenci 170 jadrnic dosegla izvrstno 2. mesto v absolutni razvrstitvi. Uvrstila se je takoj za Alfo Romeo, ki je 11 metrov daljša od Esimit Europe. To je za 60 čeveljsko jadrnico velik uspeh, saj je prav na tej regati zbrana vsa smetana svetovnega jadranja, z jadrnicami, ki merijo 100 čevljev in več. Jadrnica EE je v zadnji etapi od St. Tropeza do Genove v dolžini 245 milj po odličnem startu krmarja Alberta Bolzana (2. na svetu v kategoriji Mel-ges 24 in Farr 40) in taktika Lorenza Bressanija (svetovnega prvaka v kat. Melges 24) ter mednarodne ekipe prevzela 2. mesto z vetrom 9 vozlov, po izhodu iz zaliva St. Tropez je z vetrom 25 vozolv dosegla hitrost 22 vozlov, tik pred obratom na otoku Giraglia je morala prepustiti 2. mesto 130 čeveljski jadrnici Sauris znanega italjan-skega poslovneža Tronchetti Provera, to jadrnico je v zgodnjih jutranjih urah ponovno prehitela in drugo mesto zadržala do konca regate. / ŠPORT Sobota, 14. junija 2008 25 peking 2008 - Kitajci neomajno podpirajo olimpijske igre Vsi so angažirani za čast in ponos države Največji pristaši iger so mladi, ki nimajo kaj zavidati evropskim in ameriškim vrstnikom PEKING - Na Kitajskem, najbolj priljubljeni obrazi, ki jih mediji uporabljajo pri sponsorizaciji raznovrstnih ponudb, niso pevske zvezde in niti filmski igralci. Državni heroji so sedaj bodoči kitajski olimpijski prvaki in že med na rod no pri zna ni ki taj ski športniki, kakor na primer atlet Liu Xiang, gimnastičar Cheng Fei, pin-pongašica Wang Nan ali košarkaski velikan Yao Ming. Slike odboj karic, drsalcev na ledu, nogometašev visijo na zidovih, avtobusih in spremljajo Kitajce med njihovim vsakdanjim življenjem. Na valu olimpijskega navdušenja so se kitajski športniki spremenili v neke vrste predstavnike Kitajske in njihove športne uspehe doživljajo kot dosežke, ki pripadajo vsem državljanom. To pomeni, da je podpora, ki jo kitajski prebivalci nudijo neomejena, bodisi kar se tiče oboževanja športnih zvezdnikov, bodisi pri konkretni pomoči organizacije olimpijskih iger. V obdobju, med katerim svet gleda z vse večjim zanimanjem na Kitajsko in na olimpijske priprave, si Peking na de va ne delj sko ob le ko in re ži -ra vsak najmanjši detail z namenom, da bi nudil gostom nepozabne olimpijske igre. Upanjem organizatorjev pa so nasprotovale v zadnjem obdobju vsakovrstne nesreče, med katerimi potres v Sichuanu in naravne ujme, vendar to je še bolj združilo kitajske državljane, ki nestrpno čakajo na veliki olimpijski dogodek. Težko je razložiti, kaj tako vnema srca Kitajcev, predvsem prebivalcev Pekinga, ko se govori o olimpijskih igrah. Pričakovanja ljudstva so velika: leto 2008 za Kitajce predstavlja leto kulturnega odprtja svetu, dokaz, da je kitajski narod pripravljen soočati se z drugimi državami, s ponosom in brez občutka manvrednos-ti. Tre ba se je spo mni ti, da je še pred pe de se te mi le ti Ki taj ska spa da -la med razvijajoče se države in v zadnjem destletju, se je bliskovito pov- Plakati, ki na pekinških ulicah proslavljajo kitajske olimpijce, so videti še zelo realsocialistični gombač zpela med industrializirane velikane. Spremembe v obliki vlade in v strukturi mest so preoblikovale Kitajsko in v teku treh generaciji, se je splošni ži-vljenski standart povzpel tako, da generacije rojene po letu 1980 nimajo kaj zavidati otrokom, rojenim v evropskih ali ameriških velemestih. Zadnja generacija je tista, ki najbolj vneto podpira olimpijski dogodek, z veseljem, da se lahko sooča s tujimi državljani in s ponosom, da lahko s svojo pomočjo vrne uslugo državi, ki jim je zagotovila boljše življenske razmere. Vse pa ima svojo skrito plat. Pazljivi opazovalci v Pekingu si s časom postavljajo vprašanje o pristnosti veselih občutkov nad olimpijskimi igrami. Državna vlada je v času neredov v Tibetu opozorila druge države, naj ne izkoristijo olimpijskih iger za ne-športne cilje. Take vrste zahteva pa se zdi pre cej ne dos led na, če ima člo vek priložnost slediti v živo pripravam, saj se večkrat zasledi namesto olimpijskega veselega vzdušja, le ponos nad dejstvom, da se bo do olim pij ske igre vrši -le v Pekingu in ne drugje na svetu; željo, da bi se kitajski športniki izkazali in da bi bi la ki taj ska olim pij ska or -ganizacija v primerjavi z drugimi najboljša; najbolj razširjeno pa je navdu-še nje nad vse stran ski mi ko mer ci al ni -mi pri lož nost mi, ki jih nu di pri hod mednarodnih gostov. Omembe vredne so tudi priprave meščanov na olimpijske igre, saj so vsi prebivalci an ga ži ra ni, da s skup nim so de lo va -njem lahko zagotovijo nemoten potek iger. Zaradi tega je vsak prebivalec Pekinga primoran spremeniti del svojih navad in življenja. Mediji, kakor televizija, radio in časopisi, so že pred letom dni za če li nu di ti po uč ne pro gra -me ali stri pe, kjer olim pij ske ma sko -te pojejo ali razlagajo, katera so primerna vedenja, ki naj bi jih imel državljan med olimpijskim potekom: pljuvanje na tla ni več dovoljeno, cestni prodajalci hrane in spominčkov so nezakoniti, kajenje je strogo prepovedano v javnih prostorih in v javnih prevoznih sredstvih. Take vrste spremembe zgledajo smešne tujim očem ali ce lo ne iz bež ne za sploš no do bro počutje. Vendar hitrost, s katero so se sta re na va de spre me ni le iz dne va v dan v ne za ko ni te, po vzro ča ne za do -voljstvo predvsem med starejšimi državljani, ki ne razumejo, zakaj bi se morali odpovedati svojim navadam za tuje in se tako podrejati in prilagajati med na rod nim zah te vam. Manj ša ne za do volj stva pa ne kvarijo kolektivne evforije. Dokaz o tem je mnogoštevilna kitajska publika, ki je že pred letom dni nakupila večino vstopnic za olimpijska tekmovanja. Več kot 85% gledalcev, ki bo sedelo na balkonih olimpijskih kompleksov, bo kitajskih. Nataša Gombač šolski šport - Veslanje Ženski četverec s krmarjem šole Ciril in Metod deželni prvak Na 500 m v času 2:27,43 - Dekleta so v času priprav trenirala ob 5. zjutraj pred poukom □ Obvestila Pred dnevi je bilo Miljah deželno tekmovanje v veslanju, v sklopu šolskih Športnih iger. Med številnimi nastopajočimi so tekmovala tudi štiri dekleta nižje srednje šole Ciril in Metod, in sicer Mateja Bruss, Ema Kravos, Anna Piccolo in Katerina Pučnik (krmar Sofia Carciotti), ki so s časom 2:27,43 dosegle absolutno prvo mesto v veslanju na četvercu na razdalji 500 metrov. Učenke so že med šolskim letom sledile projektu Veslajmo v šoli, udeležile so se deželnega tekmovanja indoor rowinga, kjer so skupaj s sovrstniki dosegle odlične uspehe. Nova izkušnja jim je tako dala zagona, da se preizkusijo še v veslanju na morju. Velja omeniti, in to zelo pohvalno, da so tekmovalke vložile v delo ogromno požrtvovalnosti, truda in vztrajnosti, saj so se na treninge podajale ne samo v popoldanskih urah, temveč tudi v zgodnjih jutranjih urah, ob 5., ko je večina njihovih sošolcev še trdno spala. Po napor nem tre nin gu pa so se na še ves la -čice odpeljale direktno v šolo. Vsem šti rim že li mo še ve li ko po dob nih športnih uspehov, saj so res čudovita dekleta, prave športnice. Takih pa je res malo. (J.G.) ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v sredo 18.6.08 ob 20.30 v Križu. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OK VAL, AŠZ GOVOLLEY, ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN IN AŠZ DOM prirejajo poletni športni kamp v Dobrdobu. Vadba bo v občinski telovadnici, od ponedeljeka 16. do petka 20. junija (prva izmena) ter od ponedeljka 23. do petka 27. t.m. (druga izmena). Sprejemamo otroke letnike 1996 - 2001 ter 2002. Vsi zainteresirani se lahko še prijavijo v ponedeljek od 7.45 do 8.45 v doberdobski občinski telovadnici. Za dodatne info: Damijana Kobal 334-6060899, Sandro Corva 347-3237444, Joško Prinčič 339-3273083, ZSŠDI 0481-33029. SK DEVIN prireja v nedeljo, 15.juni-ja 2008 kolesarski izlet v Avstrijo iz kraja Kotschach Mauthen do Beljaka, približno 50 km s povratkom z vlakom. Odhod ob 6.30 s Trga v Nabrežini. Zbirališče ob progi ob 9.00. Vpisovanja in informacije na tel. 340-2232538 ali na : info@skdevin.it AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in sim-patizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 3497597763 (Nastja) ali na info@cheerdance-millenium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Informacije: Stojan Cor-batti 339-1788940 in Robi Jakomin 3383764446. košarka - Drevi Ob 20.30 tekma zvezd v Palatrieste TRST - Danes bo v tržaški športni palači Palatrieste ekshibicij-ska košarkarska tekma tržaških zvezd »Trst ljubi košarko«. Med sabo se bodo pomerili tržaški košarkarji in nekdanji tržaški prvoligaši, ki zdaj igrajo drugje. Osrednje zvezde tekme bodo Pozzecco, Maric, Cavaliero in De Pol. Nastopil bo tudi naš Jan Budin. Tekma se bo pričela ob 20.30, vstopnino bodo namenili Fundaciji Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Mania gre tudi v Južno Korejo HAVANA - Italijanska odbojkarska reprezentanca je danes ponoči odigrala prvo tekmo svetovne lige proti Kubi, še pred srečanjem pa je števerjanski »azzurro« Loris Mania prejel sporočilo, da bo nastopil tudi na 2. korgu lige prihodnji konec tedna v Južni Koreji. Tam bi ga bil moral v vlogi libera nadomestiti Corsano, ki pa si je na treningu vnovič pretegnil mišico na nogi. NBA - Košarkarji moštva Boston Celtics so v četrti finalni tekmi v gosteh premagali ekipo Los Angeles Lakers s 97:91 in povedli s 3:1 v zmagah, tako da za naslov prvaka potrebujejo le še eno zmago. Peta tekma bo jutri v Bostonu. Za poražence na četrti tekmi je slovenski igralec Saša Vujačič dosegel po tri točke in skoke. BORZA - Gianluca Zambrot-ta, ki je minuli dve sezoni nosil dres katalonskega velikana Barcelone, se je tudi uradno pridružil italijanskemu prvoligašu Milanu. Španski tisk pa poroča, da bosta portugalski reprezentant Deco in kamerunski napadalec Samuel Eto'o iz Barcelone za 55 milijonov evrov oblekla dres londonskega Chelseaja. PALLANUOTO TS - Tržaške vaterpoliste čaka danes drugo srečanje za napredovanje v A2-ligo. Ob 18.30 se bodo v bazenu Bianchi pomerili z Arenzanom. Prva tekma v Voltriju se je končala z zmago li-gurijskega moštva z 11:10. V primeru zmage Tržačanov bo tretja in odločilna tekma v četrtek v Voltri-ju. SLANO ZAVAROVANJE - Košarkarska zveza Slovenije bo za zavarovanje Radoslava Nesteroviča, edinega od peterice Slovencev v ligi NBA, ki bo nastopil v reprezentančnih kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, odštela 12.525 dolarjev zavarovalnine. JAVORNIKOVA IN DOPING - »Nisem naredila ničesar nepravilnega. Prepričana sem, da bom nastopila na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu,« je atletinja Helena Ja-vornik, slovenska rekorderka na vseh razdaljah od 2000 m do maratona, komentirala vest, da sta bila pri njej pozitivna oba dopinška testa, za kar je bila začasno suspendirana. ATLETIKA - Kubanec Dayron Robles je na mitingu Zlata puščica v Ostravi na Češkem dosegel nov svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami (12,87), Etiopijka Dire Tune pa v teku na eno uro (18,517 kilometra). PRVAK - Italijan Andrea Casale (36 let) je osvojil naslov svetovnega prvaka v jadralskem razredu J24 v zalivu Arzachena na Sardiniji. Tekmuje za finančno stražo. TROFEJA VASCOTTO - Na dvodnevnem veslaškem memoria-lu miljskega kluba Pullino v spomin na Luco Vascotta so v Miljah tekmovali mladi do 14. leta iz Milj, Izole in Pirana. Drugi dan so morali tekmovanje prekiniti zaradi neurja. TABLJA - Hokejiste na ledu moštva Aquile iz Tablje bo v prihodnji sezoni okrepil 24-letni Kanadčan Daniel Sparre, ki je v domovini igral v nižjih ligah. Iz Tbal-je odhaja Nick Romano. 26 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI košarka - Pogovor s trenerjem Jadrana Mark Bobanom Popovičem »Za desetko bi moral ■ V« VI« V I • doseči se kaj vec z mladinci« Uspeh je omogočilo odlično ujemanje med ekipo in odborniki - Rad bi ostal pri Jadranu Med osmimi imeni Jadranovih trenerjev, ki so v 32-letni zgodovini združene ekipe dosegli napredovanje v višjo ligo, se bo vpisalo še eno - ime letošnjega »stratega« Bobana Popoviča. »V veliko čast mi je, da sem to dosegel. Rekel pa bi, da se je v zgodovino vpisala celotna ekipa,« je skromno pripomnil 37-letni trener iz Sežane, ki je svojo trenersko pot začel leta 1989 pri Kraškemu zidarju: »V primerjavi z ostalimi trenerji bi rekel, da sem jaz nasprotno s tem napredovanjem šele začel svojo trenersko pot,« je še dodal Popo-vič. V sredo se vam je po zadetem prostem metu Kristjana Ferfoglie najbrž odvalil kamen? Ne bi rekel, da je bil to kamen. Bil sem zadovoljen, saj je bil poplačan ves trud desetih mesecev. Vse bi se najbrž prelevilo v breme šele takrat, če bi tekmo v Miljah izgubili ... Ste dan po tekmi torej spali umirjeno ... Spal sem le nekaj ur, saj sem proslavljal do jutranjih ur, ob šestih pa sem se že zbudil, ker sem moral v službo ... Zadnje minute tekme ste spremljali povsem umirjeno v nasprotju s trenerjem Venezie Giulie (Sergiom Pa-lombito), ki je bil zelo živčen ... Rezultat se je odločil štiri minute pred koncem, tako da ga v končnici ni mogoče več spremeniti. V teh trenutkih pa je največkrat športna sreča tista, ki določi razplet. In tokrat je bila sreča na naši strani. Na začetku sezone ste za naš intervju izjavili, da se bodo želje izpolnile, če boste ob koncu sezone zadovoljni z delom in rezultati. Lahko sedaj zapišemo, da so se želje uresničile? Vsekakor. Kar zadeva člansko ekipo Boban Popovič s Kristjanom Ferfoglio, ki je v sredo v Miljah dosegel odločilni koš za napredovanje kroma je bil cilj dosežen. Zaustavil pa bi se rad še pri mladinski ekipi U19, kjer bi lahko dosegli kaj več. Na meddeželnem turnirju bi lahko osvojili zmago in se tako uvrstili v državni finale. Igralcem nimam kaj očitati. Takrat so nas pestile poškodbe in smo šli v Perugio nepripravljeni, saj so bile moči usmerjene v člansko ekipo. Torej splošna ocena sezone? Za desetico bi morali doseči še kaj več z mladinci. Ko ste na začetku sezone navajali cilje, ste bili vsi v klubu zelo zadržani in previdni, čeprav je bila ekipa že na prvi pogled najboljša v ligi ... Po prvih pogovorih na začetku sezone je bil cilj res samo uvrstitev v končnico prvenstva. Ko smo ekipo preizkusili na pripravljalnih tekmah z Borom, smo ugotovili, da je konkurenčna in je cilj postal osvojitev mesta med prvimi štirimi ekipami v ligi. Po prvem delu rednega dela pa sem tudi sam ugotovil, da je naskakovan-je višje lige realno in to sem tudi javno izjavil. Težko pa bi že prej pričakoval, da bi končnico zaključili brez poraza. Izkazalo se je, da smo formo tempirali odlično. Katera je bila gonilna sila za uspeh? Vseskozi sem občutil zaupanje ekipe in odbornikov. Dobival sem povratne informacije in to je bilo idealno. Vse je bilo zelo homogeno. Mislim, da je k temu uspehu botrovala tudi vrnitev v Trst. Kaj pa naprej? Z odborniki se bomo še pogovorili. V kratkem bo padla odločitev. Bi radi ostali? Normalno bi bilo, da bi nadaljevali projekt, ki je bil uspešen. O tem pa se moramo še pogovoriti, sam pa o tem še nisem razmišljal. Kaj pa novosti v ekipi? Na začetku sezone ste za naš intervju izjavili, da če bo potrebno bi že letos ekipo okrepili z igralcem na pozicijah štiri ali pet. Naposled pa se to ni uresničilo. So tu res pomanjkljivosti te ekipe? Prezgodaj je povedati karkoli v zvezi s tem. Iz odborniških vrst so mi že povedali, da je s tako ekipo težko igrati v C1-ligi. Državne lige sicer ne poznam. O morebitnih okrepitvah pa bodo odločali odborniki glede na zastavljene cilje. Ali imate ob koncu sezone še kamenček, ki bi ga radi smeli iz čevlja? Želel sem, da bi imeli mladi večjo vlogo v ekipi, ki bi jo upravičili preko dela. Predvsem za Aleksa Viteza mi je žal, ker ga je zaustavila bolezen. Njemu bi rad dal večjo vlogo, ker je zelo sposoben. Od Saše Malalana pričakujem, da bo imel čedalje večjo vlogo. Danjel Zaccaria igra sicer v vlogi centra, kjer mlajši igralci težje pridejo v ospredje. Saša Ferfoglia pa je pričakovanja upravičil, čeprav bo moral izpiliti še marsikaj. Dokazal pa je, da ima potencial. Veronika Sossa D-liga. Zadnje dejanje košarkarske sezone v deželi bo danes, ko se bosta na nevtralnem igrišču v tretji tekmi finala play-offa moške deželne D lige pomerila tržiški Gasthaus Stube in videmski Nuovo Basket Udine. Drugo tekmo je namreč s 63:51 zmagala videmska peterka, ki je bila v četrtfinalu izločila Brežane. Stanje v zmagah je tako 1:1, saj je prvi dvoboj dobil Tržič s 65:56. jadranje - 470 Koprčanki vsaj tretji, danes konec RIVA DEL GARDA - Slovenki Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec se bosta v današnjem velikem finalu evropskega jadralnega prvenstva razreda 470 na Gardskem jezeru potegovali za evrop sko kro no. Ne gle de na raz -plet pa se jadralki portoroškega kluba že lahko veselita vsaj bronaste kolajne.Jadralki portoroškega jahtnega kluba sta v zadnji regati finalne serije pripluli četrti v cilj ter v skupnem seštevku pridobili še eno mesto. Po 12 plovih in odbitku najslabšega rezultata sta tako četrti v odprti konkurenci in zago tovo tretji med Evropej kami. Samo en plov so opravili tudi v moški konkurenci, v kateri v srebrni skupini (od 30. do 60. mesta) tekmujeta tudi člani Ču-pe Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti. Čupina jadralca sta bila osma, na skup ni les tvi ci pa sta se povzpela za dve mesti in sta sedaj 10, tik za Slovencema Mitjo Mikulinom in Sebastjanom Prin-čičem. odbojka Prvačini Memorial Bratov Špacapan Prvačina je zmagovalec moškega odbojkarskega Memori-ala bratov Špacapan v priredbi ŠZ Olympia. Včerajšnja izida, za 3. mesto: Sloga - Olympia 2:0 (25:18, 25:17), za 1. mesto: Val - Prvačina 0:3 (18:25, 28:30, 20:25). O turnirju bomo še poročali. namizni tenis - Na DP za veterane v Traminu Prevladal Krasov duh tenis - Turnir Carr service na Padričah V 1. krogu kvalifikacij brata Plesničar med sabo Ženska odprava se je najbolj veselila ekipne zmage - Nenavadni finale dvojice Milič/Blažina Organizator ITF dvobojev serije future zadnji hip povabili tudi Boruta Krasovke na zmagovalnem odru ekipno. Zgoraj od leve v plavem dresu Sonja Milič in Sonja Doljak, spodaj Isabella Torrenti, Dragica Blažina in Silvana Vesnaver Na državnem namiznoteniškem prvenstvu so za nami boji v veteranskih kategorijah. Tekmovanja so potekala v zelo lepem in mirnem letoviščarskem kraju Tramin pri Bocnu in organizatorji (domača ekipa kateri pripada tudi nekdanji Krasov igralec Igor Milič) so se izkazali. Krasova odprava je prinesla domov kar nekaj prestižnih zmag in odličnih uvrstitev.Veteranke »over 50« so že na začetku dosegle dva državna naslova in eno srebrno kolajno. V ženskih dvojicah sta Dragica Blažina in Sonja Milič dosegli drugo mesto. V finalu sta izgubili proti dvojici na vozičku (sicer pa sta Podda/Plo-ner evropski prvakinji v svoji kategoriji). Nasprotnici sta zaigrali zelo dobro in bili kot kitajski zid (veljala so njihova pravila) in Kra-ševki sta bili psihološko in taktično nepripravljeni za tak nastop. Tekmovanje se je nadaljevalo v mešanih dvojicah. Dragica Blažina Dragica in Robert Milič sta izgubila v drugem krogu, par Isabella Torrenti in Edi Bole pa proti kasnejšim polfinalistom Ascione/ Lagomarsino. Tu je Sonja Milič skupaj z Michelejem Giardi-nom (Milazzo) osvojila državni naslov. Edi- ni set sta prepustila v finalni tekmi proti Ros-so/Volpi (Verzuolo/Massa Carrara). Pri tekmovanju posameznic je Isabella Torrenti imela pretežko skupino, da bi ji uspela kvalifikacija, Dragica Blažina pa seje uvrstila na drugo mesto z dvema zmagama. V nadaljevanju je žal izpadla v prvem kolu. Sonja Milič je igrala borbeno in koncentrirano. Državni naslov je osvojila, ne da bi prepustila nasprotnicam niti seta. V moški konkurenci so naši igrali zelo dobro, a žal kakovost je bila res na visoka. Robert Milič je dosegel eno zmago, kar ni zadostovalo, da bi se prebil iz kvalifikacijske skupine. Edi Bole je izgubil samo proti nosilcu št. 7 in nadaljeval svojo pot v glavni skupini tako daje dvakrat zmagal, tretjič pa se je znašel pred nepremostljivo oviro branilca Pavana. Izkazal se je tudi Sandro Ri-dolfi, ki se je prebil med dvaintrideseterico in zgubil šele proti Robertu Giontelli (nekdanji državni reprezentant) s tem da mu je odščipnil tudi set. V kategoriji ženskih dvojic Over 40 je Sonja Doljak (Kras) skupaj s Sabrino Mo-retti (T.T. Coccaglio) osvojila bronasto ko- lajno. V polfinalu sta po napeti in izenačeni tekmi v petem setu na 9 izgubili proti Mauriello (Mugnano Napoli) / Condorelli (T.Terni). V individualnem turnirju Kras v tej starostni kategoriji ni bil tako uspešen, saj je bilo veliko igralk in igralcev ki so letos prestopile iz tekmovalnih skupin. Sonja Doljak in Silvana Vesnaver se nista prebili iz skupine, to je uspelo le Gianniju Rotelli, ki pa je bil nato kmalu izločen. Brez vidne uvrstitve so bili tudi v dvojicah. Zato pa se je zadnji dan po željah (in celo na pričakovanji) izšlo v enotni ženski ekipni konkurenci. Dragica Blažina, Sonja Doljak, Sonja Milič in Silvana Vesnaver so osvojile namreč državni naslov, za kar so morale premagati štiri nasprotne ekipe, nazadnje v finalu Savigliano s 3:1, poem ko so v polfinalu odpravile rimsko moštvo Eureka. »Na dan je prišel naš moštveni duh, ki se še ni polegel od časa, ko smo vse še igrale na članski ravni,« se je ekipnega uspeha veselila Sonja Milič. Na DP je nastopilo 246 moških in 46 žensk. Na društveni lestvici je bil Kras peti. Na igriščih kluba Tennis club Tries-tino na Padričah se bo danes začel mednarodni ITF turnir za pokal Car-r service z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Organizator je že pred dnevi izdal posebno povabilo tudi za gajevca Aleša Plesničarja, včeraj pa je seznam kvalifikan-tov dopolnil tudi še z njegovim bratom Borutom. Gajevca se bosta v prvem krogu kvalifikacij pomerila danes med sabo na osrednjem igrišču takoj po dvoboju med Slovencema Aleksandrom Grabovacem in Enejem Boninom, ki se bo pričel ob 13. uri. Zmagovalec bratomornega dvoboja se bo v 2. krogu pomeril s 3. nosilecem kvalifikacij Italijanom Leonardijem. NOGOMET Kazen za Juventino in predsednika Kerpana Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je po enem letu sprejela pritožbo Juventininega predsednika Marca Kerpana in znižala visoko denarno kazen. Obravnavali so dogodek tekme lanskega 7. aprila proti Seveglianu, ko je bilo vzdušje ob štandreškem nogometnem igrišču napeto in predsednik Juventine ni pustil do sodnikove slačilnice sodnikovega opazovalca. V poročilu disciplinske komisije piše, da Kerpan v tistem trenutku ni pustil nikogar čez ograjo, češ da bi lahko bilo to nevarno za samega sodnika. Ker-pan tako ne bo plačal tisočih evrov kazni, ampak bo diskvalificiran do letošnjega 31. oktobra. Kazen so znižali tudi ŠD Juven-tina, ki pa bo morala vseeno iz žepa potegniti 700 evrov. NOGOMET 5X5 Nocoj v Zgoniku finale Četrtfinalni izidi: Salež pupe -Bazovica Crvena 5:7, Bazovica LK - Pa- driče Gropada 5:2, Dolina - Gročana 3:4, Sesljan - Repen Repnič 5:4. Danes: 19.00 polfinale Sesljan - Gročana, 20.00 polfinale Bazovica LK - Bazovica Crvena; 21.00 tekma za 3. mesto; 22.00 finale. Sledi nagrajevanje. Vrstni red strelcev: Eva Carli 12 golov, Vrše, Satti 11. 1. KRAŠKI TURNIR V TREBČAH - V organizaciji Primorca so v Trebčah končali prvi del nogometnega turnirja 7X7. V ponedeljek bosta na sporedu prvi četrtfinalni tekmi: 19.30 Mapat - Baratto-lo, 20.30 Sfi - Campari. TURNIR V ŠTANDREŽU - Danes, ženske: 20.30 finale; moški: 19.30 za 3. mesto, 21.30 finale. BALINANJE Zarja v polfinalu promocijske lige Zarjini balinarji imajo za sabo uspešno serijo nastopov v pokrajinski promocijski ligi. Prvenstvo je letos štelo 10 ekip, ki so bile razdeljena v dve skupini, v teh pa so se moštva med sabo pomerila dvokrožno. Zarja je v svoji skupini dosegla sedem zmag in le en poraz, še ta je dozorel v čudnih okoliščinah. V konkurenci moštev Triesti-na, DLF, Ex monopolio in Muggia boc-ce se je Zarja s takšnim izkupičkom uvrstila na 1. mesto. Zdaj jo čaka najtežji del. Že v torek, 17. bo namreč odigrala v Bazovici (pričetek ob 18.30) prvo polfinalno tekmo proti drugo uvrščeni ekipi iz druge skupine, to je moštvo Trieste Trasporti. Zarjine barve so branili Anton Novak, Zorko Petaros, Maks in Lucijan Križmančič, Ra-divoj Verše, Toma Pečar, Karlo Grgič, Alojz Guštinčič, Antonio Cutrara, Dol-jak Marčelo, Eligio Kante, Boris Milič, Srečko Živec. (Zopet) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 14. junija 2008 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.00 Kocka 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.50 Aktualno: Pongo & Peggy... gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.45 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.30 Aktualno: A Sua immagine 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Šport: EP v nogometu 2008 - Tekma v živo 18.00 Šport: nogometna tekma za EP v nogometu 2008: Švedska - Španija 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: EP v nogometu 2008 20.45 Šport: nogometna tekma za EP v nogometu 2008: Grčija - Rusija 23.00 Nočni dnevnik 23.05 Šport: Notti Europee 0.00 Glasba: Uto Ughi racconta la musica 0.20 Nočni dnevnik Rai Due 6.35 6.45 7.00 8.00 8.20 9.00 9.05 10.00 10.30 10.35 11.15 13.00 13.25 14.00 15.30 16.10 16.30 17.15 18.00 18.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 23.40 0.25 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Il mare di notte Nan.: Girlfriends 9.10 Dnevnik Nan.: Joey Dnevnik Random Aktualno: Sulla via di Damasco Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Quello che Aktualno: Nati in Italia Dnevnik Šport: Evropski Dribbling Film: Il giorno degli squali (triler, ZDA, '05, r. P. Shapiro, i. K. Baker) Nan.: Hidden Palms Nan.: Una banda allo sbando Nan.: Streghe Nan.: Le cose che amo di te Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Žrebanje lota Dnevnik Film: Nora Robert's - Il mistero del lago (triler, ZDA, '07, r. R. Hemec- ker, i. H. Locklear) Nan.: The 4.400 Nočni dnevnik Dok.: Dossier Storie Aktualno: Dnevnik - Mizar Rai Tre 6.00 7.00 8.00 9.00 10.30 11.00 11.45 14.00 16.00 16.40 16.30 17.15 19.00 20.00 20.30 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 8.45 Risanke Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco Aktualno: Tv Talk Aktualno: Art news Aktualno: Speciale Tg3 primo piano: Nagrada Ilaria Alpi Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Šport: Ep v Offshoru Kolesarstvo: Gorsko kolo Ep v ritmični gimnastiki Film: Dramma della gelosia - Tutti i particolari in cronaca (kom., It., '70, r. E. Scola, i. Monica Vitti) Deželne vesti in vremenska napoved Šport: EP v nogometu - Euro sera Variete: Blob 20.35 Film: Il Dottor Zivago (dram., ZDA, '65, r. D. Lean, i. O. Sharif in J. Christie) 23.10 Deželni dnevnik Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Nan.: Amico mio 2 Nan.. I misteri di cascina Vianello 14.50 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Film: Perry Mason - Una ragazza intraprendente (krim, ZDA, '90, i. R. Burr) Nan.: Psych Dokumentarec: Morje Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Film: Il Santo (akc., ZDA, '97, r. P. Noyce, i. V. Kilmer) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Bones 16.00 18.00 18.55 19.35 21.30 22.40 23.55 6.00 8.00 8.50 9.20 10.20 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 Canale 5 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Nan.: Circle of Life Film: Senti chi parla adesso! (kom, ZDA, '93, r. T. Ropelewski, i. J. Travolta, K. Alley) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: Anni '50 Nan.: Nati ieri Film: Mela e Tequila - Una pazza storia d'amore (kom., ZDA, '97, r. A. Tennant, i. M. Perry, S. Hayek) Dnevnik - Navigare informati Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Film: Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre (kom., ZDA, '93, r. C. Columbus, i. R. Williams, s. Field) Aktualno: Nonsolomoda 25... O Italia 1 6.15 6.25 10.45 11.15 12.25 13.00 13.55 16.05 18.00 18.30 19.00 21.10 23.30 Dnevnik Nan.: Otto sotto un tetto Nan.: Willy, il principe di Bel Air (i. W. Smith) Nan.: Piu forte ragazzi 18.30 Dnevnik in vremenska napoved Risanke Film: 4 amiche e un paio di jeans (kom., ZDA, '05, r. K. Kwapis, i. A. Tamblyn, A. Ferrera) Film: Zoo Rangers in India (pust., Niz., '06, r. J. Nijenhuis, i. J. Van Den Assem) Nan.: A casa di Fran Dnevnik in vremenska napoved Film: Amore con interessi (kom., ZDA, '93, r. B. Sonnenfeld, i. M.J. Fox, G. Anwar) Glasba: Zucchero - San Siro Stadium Theatre Film: Swarm 2 - Nel cuore della giungla (fant., ZDA, '03, r. P. Andersen, i. S. Brolly, K. Aufranc) 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Storie tra le righe 10.25 Film: Cuore di donna (r. F. Bernini, i. S. Ferilli, I. Franek, R. Papaleo) 12.45 Proza: L'Inferno 12.55 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.35 Klasična glasba 14.00 Aktualno: Mosaico 14.20 Lavoro donna 15.35 Dok.: Dokumentarec o naravi 19.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Uno scrittore particolare (kom., '98) 22.35 Aktualno: Eventi in Provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Glasba: Voci dal ghetto La 7 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Nan.: Get Smart 10.30 Film: 6 gendarmi in fuga (kom, Fr, '71, r. J. Girault, i. L. de Funes, J. Le-febvre) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: F/X 14.00 Film: La legge e legge (kom., It.'Fr., '57, r. C. Jaque, i. Toto, Fernandel) 15.55 Motociklizem: SP Superbike - Superpole 17.10 Film: Salomone e la regina di Saba (ZDA, '59, r. K. Vidor, i. Y. Brynner, G. Lollobrigida) 20.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Otto e mezzo 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Film: Il corpo del reato (triler, ZDA, '90, r. M. Crichton, i. B. Reynolds, T. Russell) (t Slovenija 1 6.05 6.40 7.00 7.35 7.50 8.25 8.45 9.10 10.45 12.00 13.00 Kultura, sledi Odmevi Evropa.si Zgodbe iz školjke (pon.) Lutkovno igrana nan.: Bine Pod klobukom (pon.) Igrana nanizanka Risana nan.: Smrkci Kino Kekec: Buffalo Bill in jaz Polnočni klub (pon.) Tednik (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 14.30 Film: Luči velemesta 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.45 Šport 20.00 50 let televizije: Pravi biznis 21.00 50 let televizije: Carinik 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Hri-bar 23.35 Nad.: Deadwood 0.35 50 let televizije: Tv dnevnik {p Slovenija 2 6.30 2.20 Zabavni infokanal 9.20 Skozi čas 9.30 50 let televizije 9.55 Vroči stol (pon.) 10.55 Študentska (pon.) 11.15 Nad.: Absalonova skrivnost 11.40 Dok.: serija: Pustolovka 12.35 Tv prodaja 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Ciciban poje in pleše 16.55 Oddaja za razgibano življenje: Zdaj! 18.50 Pozdravljeni, Peking 20.00 Oddaja o modi: Bleščica 22.05 Slovenski magazin 22.30 Kolesarska dirka po Sloveniji 23.00 Sobotno popoldne 1.15 Nad.: Anna Pihl 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Pogovorimo se o... 15.10 Sredozemlje 15.40 Mladinska odd.: Ciak Junior 16.10 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Verska odd.: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Rokomet (M): kvalifikacije za SP, Slovaška - Slovenija 21.20 Avtomobilizem 21.35 Alter Eco 22.20 Glasbena oddaja: In orbita 22.50 Dok. oddaja 23.20 Vsedanes aktualnost 0.05 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 23.35 Video strani 17.00 Polka in majolka 18.00 Čas za nas (pon.) 18.45 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Sodobna umetnost (pon.) 21.00 od drobnogledom: Minister Iztok Jarc 22.00 Planet polka 23.15 Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.40 Glasbeni list; 18.00 Mala scena: Saša Pavček; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Evropsko nogometno prvenstvo; 11.00 Sobotni gost; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-20.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna: 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Nikolaj Rimski-Korsakov; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih 15.00-18.00 Farant, vmes Studio ob 17-ih Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 14. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **anticildona vremenska slika 1020 MOSKVA 15/23J" LONDON O 10/16 I/1STERDAM °9/16 obruselj , PARIZ 8/12 BERLIN 11/20 O VARŠAVA O 9/20 6/18 ŽENEVA 10/23 O MILAN ° 16/23 LIZBONA O 20/31 MADRID O 11/27 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DUNAJ 11/22 O LJUBLJANA o 14/18 17/20 SKOPJE O 13/29 joiir^ v V'*' a • ,vatene - v . Proti nam bo od severovzhoda pritekal bolj suh zrak, jutri bodo predvsem v višnah in v Alpah spet prevladovali bolj vlažni zahodni tokovi. Nad severno in vzhodno Evropo je plitvo ciklonsko območje. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam razmeroma hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.41. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 2.14. A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo postopoma slabela, vendar ne bo povsem ponehala, zato se bodo pri občutljivih ljudeh občasno še pojavljale z vremenom povezane težave. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.51 najnižje -46 cm, ob 9.06 najvišje 13 cm, ob 13.51 najnižje -10 cm, ob 20.11 najvišje 45 cm. Jutri: ob 3.20 najnižje -53 cm, ob 9.42 najvišje 19 cm, ob 14.33 najnižje -8 cm, ob 20.42 najvišje 45 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............15 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............7 2864 m...........-2 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9 in pol, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC MARIBOR O 11/18 M. SOBOTA 011/19 ZAGREB 13/18 O (^NAPOVED ZA DANES Povečini bo spremenljivo, ob morju bo pihala zmerna burja, v nižinah zmeren vzhodni veter. V vzhodnih predelih bo več oblačnosti. V popoldanskih in večernih urah bodo v predalpah lahko nastale posamezne nevihte. Veter bo oslabel. Danes bo pretežno oblačno, predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo dopoldne občasno še deževalo. Na Primorskem bo pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. TOLMEČ O 10/21 TRBIŽ O 7/16 O GRADEC 9/22 CELOVEC O 9/21 o 5/16 KRANJSKA G. VIDEM O 12/24 O PORDENON 13/23 ČEDAD O 13/23 Oc TRŽIČ 8/20 O KRANJ O 7/20 S. GRADEC CELJE 10/22 O MARIBOR o 9/22 PTUJ O M. SOBOTA O 8/22 ¿3, GORICA O 15/24 O N. GORICA o m O LJUBLJANA 11/21 POSTOJNA O 7/18 KOČEVJE N. MESTO 9/22 O .___ ZAGREB 9/23 O _ o ČRNOMELJ REKA 13/24 Ob morju bo dopoldne delno jasno, v popoldanskih urah spremenljivo oblačno. Drugod bo dopoldne spremenljivo, v popoldanskih urah povečini oblačno z možnostjo rahlih padavin in posameznih ploh. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sprva deloma jasno, čez dan zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. V ponedeljek bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni in deloma osrednjih krajih bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. KNJIGA - Z nameniti interpret Jamesa Bonda je š kotski nacional ist Connery bo na Edinburškem knjižnem festivalu predstavil svoje spomine Biti Škot LONDON - Igralec Sean Connery bo na letošnjem Edinburškem knjižnem festivalu prvič ponudil vpogled v svoje težko pričakovane memoare, so v četrtek sporočili organizatorji. Bivši James Bond, zaveden škotski nacionalist, bo knjigo Biti Škot ("Being a Scot") izdal 25. avgusta, na svoj 78. rojstni dan. Prvi in po mnenju mnogih najboljši igralec, ki je upodobil agenta 007, je glasni zagovornik Škotske nacionalne stranke (SNP), ki se zavzema za neodvisnost. Živi na Bahamih in pravi, da na Škotskem ne bo prebival, vse dokler ne bo dosegla neodvisnosti od Združenega kraljestva. V svoji šestdesetletni karieri je nastopil tudi v filmih Indiana Jones in zadnji križarski pohod, Lov na rdeči oktober in Nedotakljivi, s katerim si je prislužil oskarja za najboljšo stransko vlogo. "Ta knjiga je doživela več menjav, kot je James Bond zmešal martinijev - različne soavtorje in različne založnike," je dejala direktorica festivala Catherine Lockerbie. Kot je povedala, bodo spomini, ki jih je napisal skupaj s škotskim filmarjem Murrayjem Grigor-jem, prikazali Conneryjeve poglede na številne vidike škotske kulture in življenja, med drugim na šport, arhitekturo in literaturo. Festival bo vseboval še druge dogodke, navdahnjene z Jamesom Bondom, s katerimi bodo obeležili stoletnico rojstva avtorja tega izmišljenega vohuna, Iana Fleminga, je še povedala Lockerbiejeva. Edinburški knjižni festival velja za eno vodilnih britanskih literarnih srečanj. V škotski prestolnici poteka avgusta skupaj s festivali jazza, komedije in uprizoritve-nih umetnosti. Med 800 avtorji, ki se bodo udeležili letošnje izdaje od 9. do 25. avgusta, bodo Salman Rushdie, Louis de Bernieres in Margaret Atwood. (STA) NESREČA - Ob padcu s češnje Goran Bregovic si je zlomil vretence BEOGRAD - Goran Bregovic, ki velja za enega najuspešnejših glasbenikov na območju nekdanje Jugoslavije, se je v četrtek resno poškodoval ob padcu z drevesa na svojem domu v Beogradu, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. 58-letni Bregovic je padel s štiri metre visoke češnje, ki stoji na njegovem domačem dvorišču. Bregovica so z zlomljenim vretencem prepeljali na urgenco beograjskega kliničnega centra, od koder so sporočili, da je njegovo stanje stabilno in da ni prišlo do nevroloških zapletov. V Sarajevu rojeni Bregovic je na svetovnem glasbenem trgu leta 1995 zaslovel predvsem z glasbo za film Podzemlje režiserja Emirja Kusturice. Že pred tem tem se je leta 1992 iz nekdanje Jugoslavije preselil v Francijo, danes pa živi delno v Franciji, delno v Beogradu. Zajetna vsota denarja pomotoma odvržena v smeti WASHINGTON - Služba za odvoz smeti v manjšem ameriškem mestu v zvezni državi Utah se je profesionalno odzvala na klic zelo vznemirjene ženske, ki je sporočila, da je v smeti pomotoma odvrgla kuverto z zajetno vsoto denarja. Uslužbenci so predvideli, kje bo najverjetneje končala njena vrečka s smetmi, in organizirali iskalno akcijo. Nesrečnica je povedala, da je bila vrečka, v kateri je končalo 182.000 dolarjev v gotovini in čekih, bele barve. To je sicer delavcem nekoliko zožilo krog iskanja, vendar so se vseeno znašli pred stotinami belih vrečk. Kot po čudežu so kuverto z denarjem našli že v prvi vrečki, ki so jo preiskali. Razveljavili zakon 92-letnega moškega in 17-letnice KAIRO - Pravosodno ministrstvo v Kairu je razveljavilo zakon med 92-letnim moškim iz ene izmed zalivskih držav in 17-letno Egipčanko. Kot je za dnevnik Al Ahram povedal predstavnik za stike z javnostmi ministrstva, naj bi bilo 75 let razlike v starosti med mladoporočencema preprosto preveč. Da mlade Egipčanke ne bi bile "naprodaj", so namreč lahko tujci, ki se poročijo z Egipčanko, od svoje žene starejši največ 25 let, je še pojasnil omenjeni vir. V primeru pa, da so bodoči ženini pripravljeni v eno izmed egiptovskih bank v ženinem imenu položiti 40.000 egiptovskih funtov (okoli 4800 evrov), je možna pridobitev izjemne odobritve sklenitve zakona. V zadnjem letu je ministrstvo podelilo 173 tovrstnih odobritev, a v najnovejšem primeru je bila po mnenju ministrstva razlika v letih občutno prevelika, zato ta ukrep ni prišel v poštev. Avstrijci se na dopustu res varne počutijo le doma DUNAJ - Avstrijci se med dopustom res varne počutijo le doma. O tem pričajo rezultati nedavne raziskave, po kateri so se glede varnosti na najvišje mesto uvrstile destinacije znotraj države, sledijo jim priljubljene države Tunizija, Egipt in Turčija, medtem ko so za najnevarnejša vprašani ocenili Irak in Iran. Poleg strahu pred terorizmom Avstrijce najbolj skrbi kriminal, nevarnost bolezni in naravne nesreče, ugotavlja raziskava nemške zavarovalne skupine Allianz. Poleg tega je tudi mladim med 14 in 24 letom starosti vprašanje varnosti postalo bolj pomembno kot v preteklih letih. Še vedno pa ostajajo glede varnosti ženske bolj zaskrbljene kot moški. (STA)