V A' PBIHDHSKI DNEVNIK Utriv—c GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje K. St^T7T(2382j Poštnina platana v (Otovim Spedizlorie In abbon post. 1. *r. TRST, sreda 25. marca 1953 Cena 20 lir anski neodvisni socialisti o zborovali v Milanu ^opine^6*11’ v 8pboto In nedeljo, bodo združili ra/.ne neoduisne socialistične tndi |V° 'n 8B dogovorili o nastopu na volitvah - Povabljena KI' k e*>*n ^ '** a ’ Uanes bodo izvolili novega predsednika senata «ub nasprotovanju vlade izglasovan „Nasijev zakon" J114**3 dopisnika) ? nedelio Pzlbodnjo soboto Clbo v Milanu v gle-^‘janskih prvi k°ngres n, lrcvr^ sociali- teotilo h .t!resu »» ~ Pravi 'Si 8a danes izdale skupipe “ Xh .v^rr raznih ne- *j£52“h » MttHVi ** 60(10 udeležili pst avtonomističnih !| itelii»,„i.?>redstavniki Stba-Xih ^ delavcev in ne-f\ t«s]3T,!c,clajjsti*nih federa-N?a t ,Cucchiia in Ma-•Hijin L . ganskih socialnih ^ BnJ , v°di poslanec Gete« 1 'ter neodvisne sku-JbPadale n«'105"’ ki s° nekoč dranki socialistič- na bila tudi po- n*davrS ■ m Codignola, ki N sociaulwtopi,,a iz itali' ' t(r nr-a ^em°'5ratske atran- ^“rtiSo aa!niki sibania za ki “avtonomij0. Gseb-"ifih iz PSDI ali S?’ ** knnJ?ernokratskib Sku-Sfei. , ?a uradno ne u-Pa mu bo f^it stalil * in prikazali SLteWerencah j01*8 bo tu£ hA "oteknm , In razgovorih dosefi kon?resa mogo-£' *lo $biapW z njimi ali lfk isr>ih v1 za zamisel in, n9mer *0, bo sorUi* socialistične Ditv 'e?atov Vval° približno >v dele=MVež kot 80 Udbi 1, i' KPr -°V bodo bivši ^ilnj hi,f PSI' med nji-kominf ^an' izvršnih u|di, g i. formističnih fe-Siievih t;rfVslh sekretarjev m iui^eracij in iteviI. Pokra«*10 elan; občinah b0 .!!^kih odborov. ,udi nekaj pokra-J*v sindikalne Kongresa 8£& ^:ebivMzum pozicije treh dr-Tito je izkoristil svoj delovni jjav v mednarodnih odnosih, čas med drugim tudi za pre-, *0!P dejanju je ponovno biranje številnih pisem, ki jih!p,lls lzraza postavka jugo-je pred svojim obiskom in med ! ov?r 'h, vod,Ite*iev- da na-njim prejel na naslov velepo- sp v današnjem svetu ni- slaništva v Londonu od bri- j° -,prolzvoP, obstoja raznih tanskih državljanov, v večini ! druzoenilo sistemov, temveč so teh pisem izražajo Britanci! rezu).at hegemomsticnih maršalu Titu dobrodošlico in tendenc in imperialističnih skrb za njegovo zdravje. Vsa asPiracij Balkanski sporazum pisma govore o ljubezni in P°triUje pravilnost jugoslovan- %6| evropsko obrambne skupnosti je Pn m<,razum 0 ipH|,t:oshHm prnd!«)Ru dodat "kolov Sporazum še ne obvezuje vlad te 24 ' ~~ Danes zvečer petek, (T5' °dhn °^ili, da je za- Golda Myerson, zastopnica K.>Sno .. eVr°Pske obramb- Izraala v političnem in var-h9*Uta dosegel splošen nostnent odboru OZN, je da-*.. lraacoskem predlo- napadala, da^ ima njena ««bi o 'h protokolov ropski vojski. k po- država namen predložiti proti-židovsko gonjo v Sovjetski zvezi in njenih podlcžniških r je o tem izdal držav glavni skupščini OZN. f Poročilo: ((Začasni Zastopnica je izjavila, da bo obrambne njena vlada predložila dokaze o tej protižidovski pchtiki v odbo. fc>su*Vropske ______________ kon^al proučeva- J*»n2“;la Protokolov ki jih Sovjetski zvezi, Češkoslovaški Nria , vlada P ediožila 7. in drugih državah, ki so z nji. Tt| 9- Začasni , ma povezane. V. sn„ asni odbor je do-1 . _ .. X„Porazum in rezultati 1 Gospa Myerson je odgovorila ?a dela hua a na obtožbo češkoslovaškega za- V vladal bod0.z(la’ sp°- stopnika, češ da je na Ceško-. m šestih držav, slovaškem na delu mednarodne obrambne no zarotništvo, katerega namen ss bodo morale o 'ST t 'teh. "dbor razpravljal «,>(.«. . dodati rf( *vr0pi ki« a.ržr«či» je z vohunstvom in sabotažami zrušiti državo. Gospa Myer-son je pojasnila, da je ta argument ponavljala češkoslova VJv# roožnost umika ^ vlada Vef Č3S dosl^i?n da . 4 f koniingentov čet e v- je pred t vključila k, v°isKe v „n • l med tiste’ kl na4 bi skušali te v «primeru hur spodkopati Češkoslovaško, tu-'Sem. ? D 'eko,T>orju»; gre d, sioniste. «Te obtožbe pa so X' d4 n„a skrb francoske bedaste, kakor so tudi popol- >n5., M e * i.-i. ____ • K . * He ■> -----ucuds^c, popoi- fs nih • aT,emari • svojih noma iz trte izvite», je rekla Ani „ ,n,ereisov. ‘ X L nfkate zastopnica Izraela. CsŽVeIater*h delegacij so1 GosPa Myerson je ie pojas-;er izjavili, da ie hiin “>la kaj vse velja danes oblastem za železno zaveso za (imednarono židovsko zarotni-„u ništvo«. Češkoslovaška vlada je (V ,r,kolR votne?a bese- med te zarotnike prištela sio- , . "ŽSv: . * ; niefiAnA nvBanijapiift i_ * bir<9rjaj0 nistično organizacijo, židovske W d°seža sPorazum, ki podporne organizacije, vidnej. vlad V Parizu' ob- Je zida v svetu in tudi drža V šestih lf«(t ^reimn Skupr C"«*, ki 30 komP................ Si ?rtdstavS„,Alh izde'ali nji. niki, lahko jih pa ; vo Izrael, Izrael pa bo sedaj predložil rnpj S bo pred’ožil #ri,«2b0 0ZN J Preftanjanja bo zaradi _ v Židov skupnosti, ki! ■.. - , romisne vso to zadevo OZN kajti po ' njegovem mnenju ta protiži-dovska gonja »hudo vznemirja prijateljske odnose med na-rod>». Na jutranji seji je govoril tudi kubanski delegat, ki je izjavil, da so češkoslovaške ob tožbe brez podlage Odbor je sejo nadaljeval ob 21. uri. da skuša dane Varnost. s ponovno Aga .ltnen0vnila^ti sP°ra- k/1'9 OZN- n°Vega teNti ‘riA^dnfi, traiala Pol S«a :i»s7Ata paki. 'teki 'tl J?0khar>. izja-V dov l 01 hfnsp°razu ‘a k kandiH i Predložen ° pon0da‘nVarnostni Vn° sestal v WASHINGTON 24. - Senat, ni zunanjepolitični odbor je včeraj sprejel zahtevo več se. natorjev in je dal nalogo se natorju Taftu in Johnu Sparki manu, naj pregledata poročilo zveznega preiskovalnega urada (FBI) o novem ameriškem poslaniku v Moskvi Charlesu Bohlenu. Kakor je zn.no Bohlena zadnje dni ostro na padali senator Mac Carthv in drugi parlamentarci spoštovanju britanskega ljudstva do Jugoslavije, njenih narodov in do njenega predsednika. Na vsa pisma bo maršal Tito odgovoril. Številni inozemski listi prinašajo danes na prvih straneh vest o ratifikaciji trojnega balkanskega sporazuma v jugoslovanski ljudski skupščini kakor tudi poročila o odmevih obiska predsednika maršala Tita v Veliki Britaniji. Današnji atenski listi poudarjajo predvsem tisti del govora v katerem je podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj včeraj v skupščini poudarjal, da nihče ne more o-porekati velikega pomena sporazuma, ki so ga v obrambne namene podpisale Jugoslavija, Grčija in Turčija v Ankari. Listi prav tako objavljajo izvlečke govora generala Krea-čiča o vojaški moči Romunije, Madžarske in Bolgarije, ki imajo pod orožjem milijon vojakov, medtem ko imajo tri balkanske države za ohranitev miru 60 do 70 divizij. Dalje objavljajo na vidnem mestu tudi oni del govora Vladimi-ra Dedijera, v katerem je zanikal vesti, da bi imela Jugoslavija kakršne koli namene do Albanije. Tudi turški listi prinašajo na prvih straneh vest o včerajšnji ratifikaciji balkanske- da bi priznala, da je v primeru Stepinca pogrešila. Beograjski politični krogi poudarjajo v zvezi s tem, da bo ta nova gonja Vatikana prav tako propadla kot vse prejšnje. begTetala z 29 notniki iz CSft v Nemčijo FRANKFURT, 24. —1 Uradno so javili, da je sinoči ob 22.30 pristalo na letališču v Frankfurtu češkoslovaško civilno le. talo «C-47» s 25 potniki in štirimi člani posadke. Letalo je i ... 7 - x . vzletelo v Pragi in ie imelo ske zunanje politike, ki je šla v id™,, a • za tem. da poišče pomoč v bo- P Stat‘ V BrnU' Ameriški vi ju za svojo neodvisnost pri drugih narodih toda brez konce-..j na račun svojih nacionalnih in socialnih interesov. ((Pokazalo se je, zaključuje ((Politika«, da je neodvisna in močna Jugoslavija potrebna drugim narodom v obrambi miru, prav tako kot je nam potrebna njihova podpora Dri obrambi nase neodvisnosti in miru na naših mejah«. Danes se je sestal v Beogradu skupni plenum centralnega odbora Zveze borcev in Zveze vojaških invalidov Jugoslavije, na katerem sta govorila predsednik COZB Aleksander ° V 1 č in Predsednik LOZVI general Miloje Miloje-vič. Delegati so sklenili povečati sodelovanje med obema organizacijama s podobnimi organizacijami v inozemstvu. V ta namen bodo organizirali skupne obiske predvsemvTur-čijo, Izrael, Belgijo, Luksom, burg. Holandsko, Francijo, Ve. liko Britanijo in verjetno tudi v ZDA. Delegati so_ prav tako sklenili da bodo še nadalje posvečali skrb otrokom padlih borcev in invalidov. V zvezi s tem je tov. Aleksander Rankovič poudaril, da je bilo leta 1945 283.000 otrok in mladine brez enega oziroma obeh roditeljev in 382.000 nepreskrbljenih o- ga sporazuma v jugoslovanski I trok\ L)udska oblast je po P. . . ■ . m___2. • * VOim pnprffinnn i ljudski skupščini. Turški časopisi poudarjajo, da sta sporazum o prijateljstvu, sodelovanju med tremi balkanskimi državami in Titov obisk v Londonu dokaz, da države z različno notranjo ureditvijo lah- vojm energično reševala ta problem. Danes je v Jugosla-viji okrog tisoč otroških do. mov z nad 86.000 gojenci, med. tem ko je veliko število otrok v skrbstvu varuhov. Hkrati so rešili tudi vprašanje nad 80.000 ko sodelujejo na osnovi med-1 Slnnni6 invalidov in nad 230.000 družinskih invalidov! Ostalo je še okrog 7.000 nerešenih primerov, ki zahtevajo hitre rešitve. Okrog 55.000 o-sebnih invalidov je dobilo ortopedska nadomestila. Država je vedno gledala, da jih vključi v delo in v življenje skup. nosti. Aleksander Rankovič je ob zaključku govoril tudi o raznih napakah v organizaciji in poudaril, da se morajo vsi boriti za njihovo čimprejšnjo odstranitev. rEpoca» in Stepinac soki komisar Conant je danes popoldne izjavil, da je beg le-tala že dve leti pripravljal ne. ki mehanik, ki je delal v tovarnah Skoda in ki je bivši radiotelegrafist. Ta se je sporazumel z nekim letalcem češkoslovaškega civilnega letalstva. Ko je bilo letalo nad Muen-chenom, je mehanik skupno z nekaterimi drugimi imobilizi-ral radiotelegrafista in je stopil po radiu v stik z ameriškimi oblastmi ter prosil dovoljenje za pristanek na kakem ameriškem letališču. Tri. deset minut pozneje je dobil dovoljenje in letalo je prista-lo. Od 29 oseb je 23 izrazilo željo po povratku v CSR. O-stali so zaprosili ameriške oblasti za zavetišče. Anglija sprejela predlog za konferenco o letalskem orometu v Nemčiji LONDON. 24. — Churchill je danes v spodnji zbornici sporočil, da je britanska vlada sprejela predlog sovjetskega generala Cujkova za sklicanje konference o letalskem prometu v Nemčiji, ki naj bi bila v Berlinu. Churchill je poudaril, da je general Cujkov v svojem od- govoru izrekel obžalovanje zaradi smrti letalcev, dodal pa je, da sovjetske oblasti niso odgovorile na britansko zahtevo za plačilo odškodnine družinam žrtev in za kaznovanje ruskih letalcev, ki so odgovorni za napad. Na razna vprašanja je Churchill odgovoril, da se noče spuščati v podrobnosti, ker bo itak v kratkem prišlo do konference. Predstavnik zunanjega ministrstva je nocc; izjavil, da se bodo razgovorov udeležili samo sovjetski in britanski predstavniki, da pa bo Velika Britanija ostala v tesnem stiku s francoskimi in ameriškimi oblastmi v Nemčiji. Dodal je, da je pristanek na konferenco v skladu s sporazumom treh zahodnih visokih komisarjev. Medtem je britanski visoki komisar dobil nalogo, naj načelno sprejme rusko ponudbo, določiti pa se mora še dnevni red, dan in kraj razgovorov. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty je danes v Washingtonu izjavil, da Sovjetska zveza ni povabila ZDA, naj bi poslale svoje zastopni e na angleško-ruske razgovore. Dodal je, da je Sovjetska zveza poslala ZDA samo prepis vabila Veliki Britaniji. radi nesoglasja v vodstvu ljudske stranke. Ing. Figi je po mnenju političnih krogov za isodelovanje s socialisti, medtem ko je v vodstvu ljudske stranke tudi nekaj ljudi, ki se po želji avstrijskih industrij-cev zavzemajo za čim tesnejše stike z neonacistično stranko neodvisnih. Ing. Leopold Figi je bil kancler osem let in vse do leta 1951 tudi predsednik 'ljudske stranke. Njegov naslednik na tem mestu je od tedaj Raab. Umrla je angleška kraljica-mati LONDON, 24. — Angleška kraljica Mary, babica kraljice Elizabete, je nocoj ob 23.30 umrla v starosti 85 let. Ze nekaj časa je bolehala in njeno zdravstveno stanje se je danes nenadoma poslabšalo. Kraljica Mary se je rodila leta 1867, Leta 1893 se je poročila s princem Jurijem Cla-rence in je ž njim zasedla prestol leta 1910. Imela je šest otrok: Edvard, Windsorski vojvoda; pokojni kralj Jurij VI; Gloučestrski vojvoda; pokojni Kentski vojvoda; pokojni princ Ivan in princesa Mary. Včeraj so torej fašisti ob zaključku sodne razprave pred vojaškim sodiščem zara. di izgredov v nedeljo 8. t. m., priredili še eno provokacijo: kot pred dvanajstimi leti, ko so z lažipatriotskimi gesli «Italia, Jtalia...« odhajali na razbojniške imperialistične pohode in požiganje naših vasi, tako so s prav tako lažnim patriotskim vzklikanjem «lta-lia, Italia», po dobro vnaprej premišljenem in naročenem načrtu izzivali sodno oblast tiste angleške in ameriške vojaške uprave, ki predstavlja danes v Trstu dve zavezniški državi, ki sta v zadnji protifašistični vojni skupaj z nami fašiste in naciste porazili, in tiste vojaške uprave, ki je po drugi strani s svojo politiko popuščanja italijanskemu imperializmu na tržaških tleh o-mogočila, da je do nedeljskih izgredov sploh prišlo. Kljub temu pa to naj novejše fašistično izzivanje (o katerega poteku poročamo obširno na drugi strani našega dnevnika) kakor tudi odločni odgovor vojaškega sodišča nanj, ne bi imel samo po sebi tistega globljega političnega pomena zlasti v sedanjem zaradi italijanskih volitev kočljivem trenutku, pomena, ki ga je provokacija dobila z nenavadno hitrim zavzemanjem stališča vodstva tukajšnje podružnice De Ga-sperijeve stranke, ki se je menda že eno uro po konča. nem procesu sestalo in vzelo obsojene fašiste z izglasova. njem posebne resolucije v od. ločno zaščito, V resoluciji je namreč med drugim rečeno, da se ne odobravajo kriteriji, zaradi katerih zavezniško sodišče ni obsodilo fašistov iz Verone in Padove, ki so prišli v Trst načrtno in organizirano z bombami prirejat poulične izgrede, na pogojno kazen, in kriterij, da je sodišče imelo «izraze nacional. nega čustvovanja« za žalitev sodišča. Končno demokristjanska resolucija poudarja — kar je najvažnejše in najznačilnejše za nadaljnji razvoj dogodkov — da «proces lahko potrjuje tezo o provokaciji (s strani ZVU namreč, op. ur) katero je demokristjanska stranka že nakazala (v zadnji številki svojega glasila «La Prora», kot smo že poročali, op. ur.) s katero se hoče vznemiriti politični po-ložaj v Trstu po mirnem in zavednem zadržanju tržaške, ga prebivalstva 20. marca«. Kaj to pomeni? To pomeni, da De Gasperijevi agenti v Trstu branijo fašistične provokatorje iz Verone in Padove in se s tem s provokacijo javno in odkrito solidarizirajo, hkrati pa dolžijo že v naprej (že v soboto, na dan pred prvo fašistovsko provokacijo) ZVU, da provocira, da bi na ta način za vse, kar se bi kot posledica izzivanja zgodilo vrgli odgovornost s sebe. Ne moremo se znebiti vtisa, da je pri naročanju včerajšnjega provociranja sodelovalo vodstvo tržaške klerikalne vladne stranke. Ne gre torej za importirane in domače fašiste (ki v nedeljo niso mogli ali pa niso hoteli sami imeti pobude v rokah), temveč ravno za to demo-kristjansko podporo in solidarnost. In v tej podpori in solidarnosti vidimo glavni smisel in bistvo včerajšnje ponovne provokacije. Predvsem pa njen namen. Ze včeraj smo na tem mestu opozorili na možnost, da pripravlja De Gasperi pred volitvami izgrede namesto 20. marca, ko je smatral da datum ni najugodnejši, izgrede, ki naj bi dali podoben sad kakršen je bil po lanskih izgredih tisti v Londonu s sedanjimi enaindvajsetimi funkcionarji v okviru ZVU, t. j. korak dalje k dejanski dokončni priključitvi Trsta in cone A k Italiji. Včerajšnja fašistično-demo-kristjanska provokacija (z de. mokristjansko solidarnostno resolucijo vred) je torej še en znak več, da so v Rimu napravili načrt za pripravo razlogov za izsiljevanje novih koncesij v upravi cone A zopet s pomočjo — fašistovi Ostane končno le še vprašanje, ali se bo tudi letos zgodilo to s skritim sodelovanjem ZVU kot lani? Razvoj dogodkov ho tudi na to dal odgovor. Vsekakor pa bi bilo vnebovpijoče komično a obenem tudi tragično in metod cunjastega klerikalnega imperializma vredno, če bi se zgodilo, da bosta morala London in Washing-ton še enkrat popustiti rim. skemu volilnemu apetitu za. radi enajstih imp^rtiranih in plačanih pobalinov. Kar pa moramo še enkrat ponoviti, je dejstvo, da je do takih možnosti dovedla politika popuščanja italijanskemu imperializmu, ki je hkrati politika ustvarjanja ugodnih pogojev za obnovo fašizma in vsega kar je in kar ie bo njegova posledica. Skrajni čas je torej, da se s tako politiko preneha! Ali ima ZVU take namene — tudi o tem se bomo imeli priliko prepričati v prihodnjih dneh. Stefanopulos o važnosti balkanskega sporazuma ATENE, 24. — Ob zaključju debate v grškem parlamentu ob ratifikaciji trojnega sporazuma je grški zunanji minister Stefanopulos poudaril, da se od tega sporazuma ne pričakujejo samo lokalni, temveč tudi splošno pomembni rezultati. Stefanopulos je zlasti naglasil važnost člena 3 sporazuma, ki predvideva, da bodo po ratifikaciji formirali nove organe, konference in posvetovanja treh generalnih štabov, na katerih bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo obrambo treh držav. ((Prepričan sem, je zaključil grški zunanji minister — da odgovarja sporazum splošnemu razpoloženju tudi glede gospodarskega sodelovanje in da predstavlja prispevek k blaginji, brez katere sl ne moremo zamisliti miru«. V EGIPTU BODO 6LAS0VALI 0 PROGLASITVI BEPUBLIBE Ustavna podkomisija je sklenila predlagati ukinitev monarhije in ljudsko glasovanje o proglasitvi republike - Med potovanjem po Gornjem Egiptu je Nagib v svojih govorih poudarjal zahtevo po brezpogojnem umiku britanskih čet KAIRO, 24. — Podkomisija, ki ima nalogo proučiti ustavni položaj, je nocoj soglasno sklenila predlagati ukinitev monarhije v Egiptu'. Vsi člani komisije so sporazumi v mnenju, da je za Egipt najboljši režim sistem parla-mentarne republike. Podkomi. sija pa namerava vsekakor prepustiti ljudstvu, da se z glasovanjem izreče o tem skle. pu. Medtem nadaljuje general Nagib svoje potovanje po Gornjem Egiptu. Danes je prišel v Assiut, kjer ga je pozdravilo 200.000 kmetov. Nagibov najožji vojaški sodela. vec polkovnik Naser je ob tej priliki govoril zbrani množici in je izjavil, da kmetje Gor-njega Egipta zaupajo v Nagiba, da bo do kraja osvobodil Egipt in dosegel umik britanskih čet ter izvedel reforme za razvoj kmetijstva in industri- sebojnega spoštovanja. Izvlečke iz včerajšnjih govorov Edvarda Kardelja Vladi-mira Dedijera in drugih poslancev v beograjski skupščini objavlja tudi francoski tisk. «Figaro« prinaša del Kardeljevega govora v katerem je rečeno, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z Italijo, da pa ne more žrtvovati svojih interesov, čeprav je pripravljena na odgoditev reševanja tržaškega vprašanja na kasnejši čas. List «Combat» pa poudarja, da je danes položaj Jugoslavije trdnejši kot kdaj koli prej O pravilnosti ((jugoslovanske zunanje politike pi- j BEOGRAD, 24. — V zvezi z še tudi del ameriških časopi- domnevno izjavo škofa Stepin-sov. Brooklyin Eagle« pravi , Ca italijanskemu listu «Epoca» ki danes ječijo Pod sovjetsko | PnPlsuJe)° nikakršnega pome-nadvlado. Glede Titovega ob- na, je vplivna jugoslovanska iska v Londonu poudarja da politična osebnost izjavila «Ju-pruner Jugoslavije dokazuje, gopressu«, da ima Stepinac še kako neka socialistična država vedno status obsojenca in da lahko sodeluje z drugimi drža- 7VP • . J. . vami z različno družbeno ure- , , . podvržen do- ditvijo, ne da bi pri tem izgu- lofemm omejitvam. Nova kam-bila svojo suverenost. List za- panja, ki jo je nedavno po ključu’e, da 'ma Jugoslavija tisku začel Vatikan, ne bo po-veliko vlogo v današnjem sve- m&gala Stepincu ki ie hn oh. tu in da predstavlja Titov 5ojen od '* .h’1 op- "bisik v Veliki Britaniji velik ,, .. sodišča za prispeveg K obrambnim napo- svoJe zlocine. Ta nova vati- rom vsega svobodnega sveta. I kanska gonja, ki je povsem po- Nocojšnja «Borba» poudarja, 1 litičnega značaja, ima za cilj Med svojim obiskom v Angliji si Jc maršal Tilo ogledal tudi vojaško letabšče v Duxfordu. Na sliki ga vidimo v razgovoru z znanim pilotom Nevillo n Dukom, ki Je nekoliko kasneje med letalskimi vajami na čast maršalu Titu z lovskim reakcijskim letalom «Hawker Huntem prebil zvočni zid je. Naser je med drugim izjavil: «Ce boste dali ukaz, se bo narod dvignil kot en mož, da zapodi Angleže iz dežele«. Tudi včeraj je Nagib obiskal številne kraje v Gornjem E-giptu in je v svojih govorih povsod poudarjal zahtevo po brezpogojnem umiku britan. skih čet s področja Sueškega prekopa. «Ce ne bodo šli Angleži prostovoljno, bodo mora. li iti s silo. Mi smo pripravljeni«, je dejal Nagib. Nagibov svetovalec major Salem je včeraj v Kartumu izjavil, da je »Egipt sklenil, da ne bo začel pogajanj v Veliko Britanijo za izpraznitev področja Sueškega prekopa, dokler se ne bo sporozum o Sudanu izvajal po črki in duhu« Dodal je, da je Egipt zaskrbljen nad tem, kar se dogaja v Sudanu in da «se ne bo zadovoljil z navadnim podpisom papirnatega sporazuma o Sudanu«. V članku, ki ga je objavil v ameriškem listu «U. S. News And World Report«, izjavilja general Nagib, da bi lahko pristal na dogovor, ki predvideva obrambo področja Sueškega prekopa s strani NATO, če bi pred vsem tem Velika Britanija umaknila svoje čete z omenjenega področja. Nagib dodaja: «Preden se odločim o nadaljnji politiki, moram biti prav tako svoboden kakor vi. Daii smo velik prispevek v obeh svetovnih vojnah, toda za plačilo smo dobili samo še nadaljnjo navzočnost Velike Britanije v naši deželi. Pripravljeni smo rajši umreti ka. kor še enkrat utrpeti tako ravnanje«. Na koncu Nagib odločno po. bija trditve, češ da bi dajanje vojaške pomoči Egiptu pome. nilo spodbujati egiptovski napad na Izrael. sedežu kominformistične sindi. kalne organizacije «Confede. ration Generale du Travail« in na več kot deset drugih pariških sedežih CGT. Pri preiska. vi, ki je trajala skoraj do poL dneva, je policija zaplenila 50 kg dokumentov, o katerih u-radno trdijo, da so «zelo zanimivi«, in aretirala Andrčja Stila, glavnega urednika kom-informističnega glasila «Hu-manitč«, ter sindikalna voditelja Luciena Molinoja in An-drčja Tolleta. Zaporno povelje je bilo izdano tudi za glavnega tajnika CGT Benoita Franchona in za člana vodstva CGT Marcela Dufricha. Vendar se je Benoit Franchoi^ z begom izognil are. taciji; krožijo govorice, da se je skril pri glavnem tajniku KP Francije Jacquesu Duclo-su. Dufriche pa je trenutno v Avstriji. Policija je izdala stroga navodila vsem obmejnim blokom, pristaniščem in letališčem, da bi preprečila Fran-chonov beg iz Francije. Tri aretirance so danes popoldne zaslišali, nato pa so jih prepeljali v zapore Fresnes v pariški okolici. Andre Stil je bil izročen vojaškemu sodišču. Preiskave in aretacije je od. redil preiskovalni sodnik Mi-chel, ki že več mesecev vodi preiskavo o zaroti proti držav, ni varnosti in proti morali v vojski. Preiskovalni sodnik Michel je tudi osebno vodil preiskavo na glavnem sedežu CGT. Aretirani kominformov-ski voditelji so obdolženi delovanja proti notranji in zunanji varnosti države in spodkopavanja morale v vojski. Preiskave in aretacije med franc, kominform sn PARIZ, 24. — Francoska policija je danes zjutraj ob 5,45 začela s preiskavo v glavnem SAO PAULO, 24. — Danes predpoldne so skupine italijanskih izseljencev organizirale protestno demonstracijo pred italijanskim generalnim konzulatom v Sao Paulu. Vmes je posegla policija in preprečila, da ni bilo hujšega; končno je demonstrante razgnala. Izseljenci so demonstrirali, ker niso dobili dela po prihodu v Brazilijo. PRIMORSKI DNEVNIK — Z — 25. marca 1* Zakaj, če je osel še tako majhen osel je nazadnje vendar le. IVAN CANKAR P 11 FAŠISTOV IZ I/ERI1MF. IM PflllOBE 0BS0JEIIH M ZAPllRftIE KAZNI OD 6 DO 9 MESECEV Ponovna preračunana provokacija fašistov pred vojaškim sodiščem Kričali s*o: „Evviva Italia**, prav tako kot pred 12 leti pri svojem razbojniškem pohodu na Balkan - Obtoženec Tomba torno opisal, kako je taktično vodstvo iz Verone do vseh podrobnosti organiziralo pohod za uprizoritev izgredov v Trstu 8. Razprava proti fašističnim razgrajačem, ki so se k nam organizirano pritepli ’8. marca iz Padove in Verone, se je vče-raj pozno popoldne končala z obsodbo, ki je presenetila obtožence in občinstvo. Zaključek je bil buren in policija je na ukaz tožilca pridržala vse občinstvo ter ga zaslišala. Toda o tem pozneje. Ze takoj ob začetku razprave je tožilec predlagal, da bi oprostili obtožbe obe Zoppo-latovi, kar je predsednik mr Bayliss sorejel in obe dekleti poslal domov. Proti preostalim obtožencem pa se je začel proces: 15 je obtoženih, da se je udeležilo nedovoljene mani-festacije, eden pa, da je pomagal pri begu nekemu pado. vanskemu razgrajaču. Kot prvo pričo so zaslišali Angleža mr Hayworda. ki je potrdil, da 8. marca ni bila nobena manifestacija dovolje na. Kljub temu je opazil na Korzu manifestante. ki so kričali in žvižgali ter s svojim vedenjem onemogočili promet Njemu je sledil inšp. Ferusco ki je imel nalogo nadzorovat’ manifestacijo v notranjosti gledališča Rossetti, kjer je go. voril fašistični hierarh iz Rima De Marsanich. Po nego-vem je občinstvo mirno zapuščalo gledališče, toda blizu kina Nazionale je neka skup na s črno zastavo na čelu prepevala »patriotične pesmi in državno himno*. Za kroniko naj omenimo, da so fasisti pe «Pugnal fra i denti e bombe a mano* ter »Avanti arditi*. Inšpektor je nadalje izjavil. da je imel ukaz razpršitivsako demonstracijo ze v zacet^; vendar ni imel na razpolag mož Po radijski zvezi Je dobil ukaz slediti povorki ki je tedaj zavila v Ul. Imbna, , italijansko trobojnico na čelu Ko so demonstranti prispeli bližino sedeža Fronte “ neodvisnost, so zaceli vpiti m žvižgati Nekaj minut kasrl?je sta pridrvela dva tovornika polna policijskih aS?nto^-;. h. ao začeli brez uporabe knev deliti demonstrante na de a Tedaj pa ga je poklical italijanski politični svetova ec De Castro in mu dejal: »in ŠDektor. bodite pri meni, da boste videli, kako bodo rav-nali vaši agenti* Ko se mu ie hotel približati, je nedaleč od njega eksplodirala bomba in zračni pritisk mu je ceio odnesel kapo. ,,1( Za inšpektorjem so prišli na vrsto naredniki in inšpektorji, ki so zaslišali aretirane Veron-čane in Padovance. Prvi■ je P”' čal nar. Zetto o aretac.ji Tra bucchija in kasneje De Bom ia na bloku pri Devinu ko sta hotela čez mejo. Trabucchi te-rtai ni imel brade, vendar ga Je on ker je imel nalogo ustaviti vsi »tule mladeniče* na podlagi‘opisa policijskega fonograma spoznal. Trabucchi je priznal. da si je odrezal brado na De Bonijev predlog. Insp. Ca nobel je zaslišal najprej ^1-ja Grandinettija elana MSI iz Verone in njegovega prijatel a Eugenija Chiarellija !f, blata*, Gary Coop tev tega vprašanja je v tem,1 skupnost in bi bilo prav, da da občinski tehnični urad še se v tem konkretnem primeru sedaj ni napravil potrebnih J sestavi odbor ali komisija, ki načrtov in izvedel adaptacij, ki naj vprašanje temeljito prouči so zato potrebne. Za gospodarski razvoj prebivalstva. ki se v precejšnji meri ukvarja s poljedelstvom, predvsem pa z vinogradni- in postavi izdelane načrte. Važno vlogo lahko igra tudi gospodarsko društvo, ki se mora otresti ozkega delovanja ter razširiti svojo aktivnost. OF Ricmanje izraža svojcem umrlega člana tov. Rudolfa Pregarca svoje globoko sožalje. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Obsojen zaradi kraje blaga Zjutraj 20. prejšnjega meseca je zaročenka krojača Pavla Damianija, stanujočega v Ul. Pescheria prijavila policiji, da so neznani zlikovci verjetno 19. istega meseca v odsotnosti Damianija vdrli s pomočjo ponarejenih ključev v krojaško delavnico in ukradli kose moškega blaga s podlogami vred. Policija je seveda uvedla preiskavo in aretirala 20-let-nega Giuseppa Vergoza iz Lo-njerske ceste 22, ki so ga zasačili pri prodaji nekaterih kosov blaga. Aretirani Vergoz se je sicer izgovarjal, da je blago kupil od nekega potujočega prodajalca na Miramar-skem drevoredu, toda policij ski organi mu niso verjeli še posebno, ker so med hišno preiskavo pri njem našli štiri ponarejene ključe. Sodišče, ki je Vergoza sodilo, ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 3 leta zapora in na 18.000 lir globe. Predsednik - Scampicchio, tožilec - Pascoli, zapisnikar -Magliacca, obramba - V . Bologna. film- Arcobaleno. H.W- ^ Sr Kilimandžaru*. OJ ^ Hayward, Ava Garm film. ... Astra Bolan, l®-3®- Marta M Hum-prey ». tl |0|A Grattacielo (Ul. Batt. «Zrna za eno no«. &!Vl brigida, Nadia G vi, Paolo Stoppa-cioli Mladoletnim p ^ „ P | Alabarda. 15.30: smeiale*. Jenifer I ce Olivier. ,, »esll,"> Ariston. 16.00: I Grant. Irene I Armonia. 15.30: »M pe gjl / lovec». Variete 1 j M. Marcelli. Oowni polj Aurora. 15.30: prij ja», najbolj znanl ni motiv, zadnjm Garibaldi. 15-00' *nne ^ Dale Robertson. A , Barvni film. , mrlr Ideale. 16.00: jMlll jt Dan:ely. H f Bo'6 ' C Jordan, let Italia o. 16.00: ) Norma Shearer. j Charles Laughtom , Viale. 16.00: »Slika t sm ria Montez, Erich . m- Kino ob morju. l6-("eS im> ob morju, m- leS t^- sko strašilo*, iCn j M. 0'Brien, R. noji. J ' ' - '6.00: «’&*- Heleneji« Moderno. 16.00:_ Dino Scotti, S. Savon. 15.00: «D°n , / nar. Tel. Gino -fi.00: «B°« H Secolo. 16.00: "Si ifig nija», po VerdiJ'jj; i Sl)t (ittorio Veneto. ,«[>,1 > gosne Doyle», . j (i-1' wyck, Paul pod 16 let Pr%,ijif*Vr Azzurro. 16.00: «Z3Pr> , Fontaine, Roben ,#• oelvedere! 16 Franc iscu*. Glen , JA,.# Mircoci. 16.00: J, , žem», W. Holde". . *. M. Freeman. motP' . Novo cine. 16.00. OST,«« .«•»“' .jf Chandler, M. 101 SREDA. 25. < o N u 1 “ št. 6. 23.00 Schube po{0i sove pesmi. 2 • Polnočna glasba- ^ f godba»:23.3inp^'na Iz operet in rev- 13.30 Lepa .S13f0.l6 , i« V kega n cmi Od 20.30 Pesmi ,^rtu: Člani ProS,gfonv Vgo&i Kovjje daruj« Ke 6 tl£o- mi r.a svoje v jK0 F’ m izgubila s« ,0|9, ^ t’, Hrt štev. 1 prane*.Vgi Pupis pok. F oevc^L'f15 proglašam y ‘ Nesreča v kamnolomu Včeraj dopoldne so sprejeli v glavno bolnišnico 33-letnega Milana Mezgeca iz Bazovice 5t. 22. Na delu v kamnolomu Fac-canoni je padel in se pob’l po obrazu, desni roki ter si rattil jezik. Ozdravel bo v dveh tednih. R/*, v oba !,l> PULO povuM BOZ^ 12. IN V 0*f’. ?.'s> * VATIKAN IN PRIMORSKI SLOVENCI iiuvvuminjEGučii 3. k®a pisma se je £fman Posvetoval s svoji- ski tl,„ 1",eolc« mu je po-a,ai tele pripombe: “AjST nunc:3a se . Qa te položaj tale: ^S1 fVvo,n «Slovenec» 532? ra21?erih na'Prt ‘atrom p;s.atl- Bil bi to bi Se hk 1 Vat&anu, če tako pisal Po Mah^V ?^al' kakor je. lo tn > načelih je bi-Mahn^e PrvlC P°§rešeno ba kapnil- V3dno naglasa! w;..,.°kJki listi ne morejo klicat: 'i CUrt* --- Stol tako h Pretl SV0;i scdni talni in f delajo le libs’ (Prav ramasonsk! I sti. Huncil n tudi Postavlja ca> v . Pamencma «Sioven- ttti m Vrsto s framason-ttiko>!) m «Po- ^stonU^ duhovniki so kar je mogoče in ifŠMHiTšajE *i žk^f?0 Ptavilni poti... Na-rejo rv,„e, s® direktno ne mo-tlk-n h- v v te sadeve, Va-bt.šioino , zavm11 v meje p l°me iurisdikcije...» teologije dr. Ehr totii d SK°fu Rožmanu spojih'vtvr!°,prte°žke primorju mS?. yev Proti Vatika-jefctre. Kljub temu pa Sovor Predlagal za od-PoudartQ?u®mj; «Nunciju: so sP,-A 10 di se lahko, da tazna j00"' za Slovane po cijn3 rt*J,e ^k°t Rožman nun da jp ‘p*0matsko odgovoril. nieg;vo vhaležnostjo sprejel spotof,, P-smo in vsebino ca» l„.uredn'ku «Sloven-atem Rozman na- vedno bolj in bolj odtujuje-1 rati v Slovenskem Primorju jo katoliški cerkvi, tako da o sv. Očetu skoraj nočejo nič sl: Jati. Pri nas pa se je skriti propagandi odprla odkrita pot...» (Citirano po latinskem originalu). Skcplj anski škof Gnidovec pa je 7. julija 1934. leta ustno in pismeno med drugim poročal Piju XI., kako je sedemdeset kolonistov iz Slovenskega Primorja v Makedoniji prestopilo v pravoslavje. «Sami se hvalijo in to se je razširilo po vsej državi, da so odpadli iz protesta proti papežu, ki se veže z Mussolinijem*. Na koncu škof Gnidovec ugotavlja: «Največ žalosti mi povzroča, da so tudi že dobri, stanovitni, da, celo najboljši (katoliki) začeli oklevati, ker nimajo več ugovorov, da bi odgovarjali nasprotnikom. Mislijo, kako bi se zatekli k zadnjemu sredstvu... da ločijo, kaj govori sv. Oče Pij XI. kot namestnik Kristusov in kaj govori kot dober patriot* — fašistične Italije! (Citirano po latinskem originalu). Slrotti je kot apostolski administrator pritiskal na slovenske duhovnike, naj poučujejo verouk v italijanščini, in poitalijančil malo semenišče. Julija 1934. leta pa je goriški nadškof pos-al fašist Margotti. ki je zatrl, kar Sirotti s pomočjo policije še ni mogel uničiti. O nadškofu Margottiju je goriška kvestura že 2. novembra 1934 poročala, kako podpira fašistično oblast pri poitalijačevanju, ker zahteva poučevanje verouka v "aliUje- r<0st,isIlm’ da je moja dolžne,*!", “ašo prevzvišenost l111 8t^kaJ se v mop žk0‘ *eea nadm,0 odst°Pu enri-®ajboii\Sofa Sede-1a- kar butu ir, , u3e katcli-kemu ,eraikrv s!novski ' vdanosti tckorstoiici: tedal Dr..,Se ■'e sicer odpo- ^Ksal Di ,I°lino' pisal ''n bastoUk? te Pcd pritiskom !? ?asspnSa v!z;tatorja Luc- ^ejel n,a' Ko le nadškof 5°Vea prestolonaslednika, bi po vsem, kar nam je znanega o notranjih okoliščinah te, rek- daj — tako gre govorica — je stopil pred mrtvo Stalinovo truplo majhen, rdečelas, kakih “ ,bl utirjene socialistične de ■ zele, res utegnile imeti v sebi nekaj resnice. O Stalinovih otrocih se, razen v zadnjih časih, nikoli ni 33 let star oficir — general \ asilij Džugasvili, Stalinov sin Pri tem je baje spregovoril te-le besede: «Prisegam ti, pozabil imena Stalin...« Kaj je hotel s tem reši mladi, v generalsko, z zlatom obšito uniformo oblečeni Stalinov drugorojenec, je danes še težko reči. Res pa je, da se njegove besede lahko tolmačijo tako. pa tudi drugače. Cemu toliko poudarka, da svet ne bo nikdar oče,' da ne bo'svet nikdar ! m"0g° g°v°ril°- M°rda se je nekaj več slisalo o njegovi hčerki Svetlani iz njegovega drugega zakona z Nadeždo Ali-lujevno, nekaj tudi o sinu Jakobu iz prvega zakona z Gruzinko Katarino Sivanjdze, inj sicer takrat, ko je bil med drugo svetovno vojno zajet od Nemcev in so o tem poročali pozabil Stalinovega imena? To ive^ ab man) vs' časopisi, raje vendar vsakoifiur jasno! zen sovjetskih. Ze iz tega je Svet ga vendar ne more poza. biti, kakor ni pozabil, po preteku tolikih stoletij, na primer, Nerona. Obstaja potemtakem možnost, da je Vasilij Stalin, ko je izrekel omenjene besede, mislil na nekaj povsem drugega, in nihče bi ne mogel stoodstotno zagotoviti, da ni razvidno, da Stalin do svojega prvorojenca ni gojil kdo ve kako očetovskih čustev. Zraven Jakoba pa je imel Stalin še sina Vasilija, Svetlaninega brata, ki mu ga je prav tako rodila njegova druga žena Nadežda Alilujevna. Vasilij je že za mlada kazal po- lost, zelo trde glave in da nima najmanjšega smisla za zgodovinske letnice, matematiko in druge učenosti. Skladno s svojo drznostjo in ljubeznijo do telesnih veščin, si je izbral za svoj poklic letalstvo. Glede teoretičnega znanja je bil v akademiji med zadnjimi, pač pa je vse svoje tovariše nadkrilil * v praksi, kjer se je izkazal kot eden najboljših pilotov. Ko se je začela vojna je imel še čin kapetana. V neštetih letalskih spopadih pa je pokazal tolikšno hrabrost, da je bil — in to ne po protekciji, marveč za v/oje resnične zasluge — odlikovan z redom Rdeče zastave, redom Suvoro- va in drugimi odlikovanji ter je prošnje, ne vse intervencije mislil to tako, kot da bi se , sebno divji in neukrotljiv zna-morala zagotoviti nesmrtnost j čaj. Brž ko je odrastel je ka- Stalinovega imena samo na tak način, da bi njegov krvni potomec zasedel njegovo mesto. V tem primeru bi šlo vsekakor za poskus ustanovitve nove dinastije rdečih carjev iz rodu Stalinovičev. No, podobna metamorfoza v notranjem razvoju današnje sovjetske družbene stvarnosti bi nas pravzaprav ne začudila pre- žal neko posebno nagnjenje do vsake vrste drznosti in telesnih spretnosti, čeprav je bil telesno šibak in nerazvit (visok je komaj 1.60 m). Njegovo največje veselje je bilo, če se je lahko udeležil nevarnih gruzinskih konjiških iger, tako imenovanih džigitovk, pri katerih je vse prekosil s svojim pogumom in spretnostjo. Nje- več. Do danes smo doživeli že gova mati je s ponosom po- nekaj presenetljivih pojavov v zvezi s «pravo deželo socializma«, in zares ne bi mogli priseči, da bi nam ponovno ne mogla postreči s kako po- udarjala, ko je govorila, da njen sin ni «knjižni molj«, marveč pravi džigit (naziv, ki ga nosijo najbolj drzni kozaki). napredoval za komandanta 16. letalske divizije, ki se je tačas, ko se je vojna končala, nahajala v Dallgowu pri Pots. damu. V vojnem času je njegov divji, uporniški značaj prišel do polne veljave. Vsi so se ga bali, vendar ne toliko tisti, ki so mu bili podrejeni, ker je z njimi ravnal s pravo gruzinsko velikodušnostjo, pač pa njegovi predpostavljeni, ki mu nikakor niso mogli do živega, še posebno, ker si ga za vse njegove prestopke niso upali javiti nadrejenemu, ali celo vrhovnemu poveljstvu. Bil je pač Stalinov sin. Sicer je bil drobni, rečelasi Vasilij znan tudi po svoji čezmerno veliki vdanosti vinski kapljici, pikantnim baletkam in še drugim več ali manj arh stokratskim strastem. Znano je na primer, da je več časa po vojni živel v divjem zakonu s hčerko maršala Timošen-ka, 30-letno lepotico Leljo, če. sar mu njegov v ljubezenskih zadevah nenavadno puritanski oče ni mogel oprostiti. Kmalu za tem je bil celo degradiran od polkovnika na majorja, ker je v vinjenem stanju v nekem javnem lokalu predrzno oklofutal nekega starega letalskega veterana. Kljub temu pa ga Stalin, ki je bil, kakor pravijo, na tihem zelo ponosen na svojega ((vražjega sina«, ni po-zabil. V kratkem je bil Vasilij ponovno rehabilitiran ter je dosegel za svoja leta skoraj neprimerno visok čin letalskega generala. Zadnje čase pa se je precej govorilo, da je določen za naslednika maršala Konstantina Verninsa, vrhovnega poveljnika ((rdečih sokolov«, kot imenujejo letalce v Sovjet. <.ki zvezi. Dr. Albert Einstein Je pred Danes, po Stalinovi smrti, se kratkim dopolnil * 74. leto sta- širijo govorice, da bi utegnil pri očetu, ki jo je sicer imel med vsemi najrhjši, ga niso mogle rešiti, ker je paj Stalin tudi v tem primeru hotel dokazati, da so mu politične intrige in interesi nad vsem, tu. di nad srečo njegove najbolj ljubljene hčerke. Po očetovi smrti bržčas ne bo imela Svetlana Josipova Džugašvili—Kaganoviž nobene zveze več z imenom Stalina. Stalin je odšel, ni ga več, življenje pa bo šlo svojo pot. v resnici tudi izvršila. Kajti, čeprav nekoliko pozno, je vendarle prišla na dan resnica, da so bili vsi omenjeni podvigi e-nostavno izmišljeni, vsled česar je bila Enzu Grossiju odvzeta «medaglia d’oro» ter razveljavljeni vsi čini, ki si jih je bil pridobil na osnovi svojih izmišljenih junaštev.* Italijansko obrambno ministrstvo je s tem v zvezi izdalo poseben komunike, iz katerega je razvidno, da je »Zgodovinski institut« italijanske vojne mornarice že leta 1948 načel vprašanje Grossijevih zaslug, »^v/^aTleeendaT- I r 'tem ko se je že v času vojne enega n j g i v določenih resnejših oficirskih ga --------------. .. .- vojščaka, ki se je po prijetni, nekaj let trajajoči vlogi nacionalnega junaka, naenkrat pokazal kot navaden šarlatan, torej tipičen predstavnik tistega italijansi:ega priviligirane-ga sloja, ki že ves čas po končani vojn! smatra za svojo edino dolžnost, da ponovno rožlja z orožjem. Italijansko časopisje se je pred kratkim na široko razpisalo o slučaju Enza Grossija, komandanta podmornice «Bar-barigo«. Ta Enzo Grossi, komandant podmornice «Barba-rigo«, je veljal skoraj vse do danes za enega najlegendar-nejših ((herojev« italijanske, se pravi Mussolinijeve vojne mornarice. Za časa druge svetovne vojne je v svojstvu komandanta že omenjene podmornice baje izvršil vrsto najbolj «tveganih» dejanj, za kar je tudi prejel najvišje italijansko vojaško odlikovanje «medaglia d’oro» ter zlezel na lestvici italijanske vojaške hierarhije kar za nekaj klinov navzgor. Kdor ne pozna pobliže stvari, si niti zamisliti ne more, kaj pomeni biti v Italiji nosilec «me-daglia d’oro». Ce jo imaš, bodi prepričan, da veljaš več kot vsak general, več kot vsak admiral. No in prav to zlato kolajno je dobil za svoja »nepozabna« junaštva tudi Enzo Grossi, komandant ((legendarne« podmornice «Barbango». Razumljivo, da popade človeka radovednost, kaj vse je pravzaprav ta človek napravil, da si je zaslužil to visoko odlikovanje. Uradna poročila pravijo tako-le: Dne 10. novembra 1940 je potopil neko torpedovko. Kmalu za tem britansko korveto tipa «Peturnia». Julija 1941. britanski tovorni ladji «Macao» in «Hornsohell». Isteaa meseca 12.000- tonski zavezniški tanker in nato še neko 10.000- tonsko ladjo. 20. maja 1942 ameriško oklopnico tipa «Maryland», 6. rostl. •kf^Mih riremlienii V1 na’ . tia-Jn danes Jugoslovan- 1Z dneva v dan do- >a"?a5air, '■‘“'=va v uan uo-K,.Clio odnv borbi za normali- tM.?1'žaVami>V in6d pf>samezni’ Ui-1 . 111 V svetu na-b(«?Seboino 3U miru ter rijoči spoštovanja in di e n °s"°vi zdrave, ko-C ‘aC?0Sti ter razumeva-dh lrri°. da zadov°ljstvom ugo- “Olsjj ; aa DOm»n! *,.a: Pomeni tudi Titov po- Ih* * V I ~ ' uuui j ' k°.ndt>nu izredno ^8Peyik na‘Wic da rišlo eamda moramo, da to bilo »1° i*d sebe, marveč dosego tega vlo- ženih mnogo naporov in do- mornarji jugoslovanske trgo- bre volje, predvsem pa je tu obstajala obojestranska zavest, aa je to nujna potreba, če se’ hoče svet potegniti iz težke in mučne situacije, ki venomer grozi človeštvu z novo katastrofo. Poleg tega so tu obstajali še nekateri drugi pogoji ki so v dobršni meri pripo-’ mogli ter olajšali ves potek dogodkov glede izboljšanja in utrditve prijateljskih odnosov med obema državama — Anglijo in Jugoslavijo, Tokrat bi na tem mestu iznesli nekaj podatkov o tem kako so v drugi svetovni vojni doT// Za sne,na "te ood morsko gladino. Delni. do 300 m globoko Novi aparat je britanski S vinske mornarice sodelovali v 6estavu britanskih pomorskih sil v borbi proti fašističnim silam ori. Ko je leta 1939 Hitler napadel Poljsko in se je začela druga svetovna vojna, je štela bivša jugoslovanska mornarica okrog 176 ladij s približno 400 tisoč brt. Pretežni del tonaže je šel na račun velikih prekooceanskih ladij, ostalo so sestavljale enote obalne plovbe, ki so plule na linijah ob obali in otokih. Cim je izbruhnila vojna, so lastniki ladij izdali vsem prekooceanskim enotam nalog, naj zapuste jugoslovanske vode ter si poiščejo zatočišče v kakšni nevtralni ali zavezniški luki. To zaradi tega, da bi ne prišle v roke sovražniku, kakor tudi, ker je po izbruhu vojne nastala na tržišču ladijskih prostornin velika konjunktura in so ladje prinašale lastnikom ogromne dobičke. Tako se je dne 6. aprila 1941, ko so sile osi napadle Jugoslavijo, nahajalo v jugoslovanskih vodah viega sedem enot trgovske mornarice, z nekaj več kot 12 tisoč brt. Vse ostale, povečini prekooceanske ladje, pa so se že nekaj mesecev pred tem zasidrale v eni ali drugi nevtralnih in zavezniških luk. Tri jugoslovanske prekooceanske ladje so bile potopljene še preden je Jugoslavija stopila v vojno, se pravi, ko je še bila nevtralna država in njene ladje nevtralne ladje Tako je bila že leta 1939 potopljena v Severnem morju ((Carica Milica«, last jugoslovanskega Lloyda. Leta 1940 so nemške podmornice potopile še dve jugoslovanski ladji, in sicer v Bristolskem prelivu ladjo »Slava«, na južnem Atlantiku pa ladjo «Rad». Nekateri jugoslovanski lastniki ladij so že leta 19S9 stavili ve{ svojih ladij na razpolago Veliki Britaniji, ki se je tačas, ko se je vojna sicer šele začela pa je tonaža njenega broiovja vsled stalnih nemških podmorniških napadov kljub temu že padla od 18 na 1 13,5 milijonov ton, znašla na morju v kočljivem položaju. Leta 1940 je britanska admi- rliteta izdala vse potrebne ukrepe, da bi se čimveč nev-tialnih ladij vključilo v floto angleškega vojnega transporta Jugoslovanski ladijski lastniki’ so se vključili s 67 ladjami, ki je njii ova skupna tonaža štela okrog 276 bri ton. V začet,u jugoslovanske ladje niso plule preko Atlantika, Kasneje ko so nemške podmornice potopile čedalje več angleških ladij, so tudi jugoslovanske ladje dodeljevali zavezniškim konvojem, ki so pluli preko Atlantskega oceana. Kot prva je v konvoju opravila to pot «Marija Petrinovič« (danes «Oorica») že oktobra leta 1941 ji je sledila ladja »Ivan Topič« (danes »Kraguje-vac«), nato «Senga» (danes «I\orcu!a») in druge. Poleg tega so se mnogi jugoslovanski mornarji, ki s0 se za easa vojne nahajali v raznih zav 'zniških in nevtralni ( lukah. prijavili kot prstovoljci za prevoz vojaškega materiala. Ti transporti so pluli preko Se- vernega morja, ki je ves čas vojne predstavljalo eno najbolj nevarnih morskih poti Jugoslovanska mornarica je pri tem imela zelo tež.,e izgube. Od omenjenih 67 ladij, ki so se vključile v sestav britanskega vojnega transporta m so prevažale zavezniške čete ter material na vse konce sveta, so jih 36 potopile nemške podmornice m letala, Z njimi vred je i/gubilo svoje življenje 148 jugoslovanskih mornarjev, 23 pa j*h je pomrlo v raz- p^stati Vasilijev položaj zelo kočljiv, ko ni več mogočnega očeta, ki bi ga ščitil. Nekateri sicer menijo, da je s povečanim vplivom armade v sovjet, skem državnem aparatu dokaj varna tudi Vasilijeva bodočnost. toda to bo vsekakor pokazala šele bodočnost. Sicer bi nekdo, ki bi mu hotel spodnesti tla, ne uspel tako lahko, ker je Vasilij Stalin izredno popularen ne samo v letalskem, marveč tudi v ostalih redovih vojske. Med drugim se tudi govori, da obstaja močna vojaška skupina, tako-imenovana «Vasiljičina», ki je odločena, da s pomočjo čudežnega imena Stalin, enkrat za vselej reši stari spor med armado in partijo, seve v korist prve. Torej bi še res znalo pri. ti do tega, da bi Vasilij Stalin, sin izrazitega politika, zasedel njegovo mesto, v imenu ljudi, ki so dosledno nasprotni sleherni politiki, ker so pač pred. vsem vojaki. Cas bo pokazal krogih posumilo v njihovo pristnost. In ko so se po vojni začeli primerjati italijanski ((rezultati« z mnogo resnejšimi zavezniškimi analizami o jx>-topljenem ladjevju, se je izkazalo, da so ne samo Grossi, marveč tudi drugi italijanski komandanti potopili mnogo več ladij, kot pa so to danes zavezniki pripravljeni priznati. Med preiskavo so bila pregledana tudi vsa poročila, ki jih je bil Grossi poelal ministrstvu po vsaki svou «zmagi». Priznati je treba, da so to prave mojstrovine površnosti in diletantizma. se pravi, da se komandant Grossi niti kot falzifikator ni preveč izkazal. Tako je na primer v njih samo približno označeno mesto potopitve, podatki o tipu in nazivu potopljenih ladij pa so naravnost naivno ponarejeni. O kakih grafikonih, ki so v podobnih primerih priloženi poročilom, tudi ni ne duha ne sluha. V zvezi z afero, ki je nastala, so bil zaslišani posamezni člani bivše Grossijeve posadke Potem ko so tudi oni povedali svoje, se je še enkrat izkazalo, kar je bilo sicer že splošno znano, namreč, da je bil sleherni fašistični komandant na svoji ladji pravcati despot, ki je povsod brezobzirno uveljavljal svojo oblast, vsled česar so se ga podrejeni bali ter enostavno potrdili vse, kar jim je velel. Komandant Grossi jim je recimo v temni, brezmesečni noči ukazal napasti neko trgovsko ladjo, potem pa trdil, da je bila to sovražna vojna ladja in tako tudi poročal v Rim. Medtem so tudi angleške in ameriške vojaške oblasti izjavile da si je Enzo Grossi svoje »zmage« enostavno izmislil, kajti nifi ena ladja takšnega tipa. kakor ga je bil on označil v svojih poročilih, ni bila potopljena, v kolikor pa so to bile nekatere druge, se to ni zgodilo uiti na način niti na tistem mestu, ki ga je bi) navedel Grossi, marveč drugače in povsem drugje, kar bi pomenilo da jih ni potopil on, ampak nekdo drugi. Potrebno je tudi pripomniti da gre samo Amerikancem zmaga, če je bil komandant Grossi razkrinkan kajti kot je splošno znano, ni navada v današnji uradni Italiji, da bi se podcenjevala, ali celo stavila na sramotni oder vloga in zasluga bivših Mussolinijevih vojaških enot, kakor tudi ne posameznikov. Skladno s tem so se Charles Egger omenja tudi na ; tudi tokrat našli ljudje, ki so Z delom UNICEF je vsa#! kratko delo UNICEF v Evro-1 vstajali v obrambo «slavnega» dan zaposlenih okoli 400.000 i pi. Tu polaga UNICEF poseb-! komandanta. Medtem se je tu- ljudi, ki so na delu tudi da-1 no važnost na konserviranje in 1 di sam javil nekje iz Argen- leč od rednih trgovskih poti in j pasteriziranje mleka, da se s ] tudi na otokih, ki jih turisti 1 tem zagotovi dobava mleka za nikdar ne vidijo. UNICEF je j otroke skozi vse leto. Podrob-do zdaj investirala v Aziji 15, no opisuje uspehe projektov vendar] za konserviranje mleka v Jugoslaviji Avstriji. Finski, Malti in Italiji. V kratkem bo tudi dovršena tovarna za izdelovanje penici- DELO IN USPEHI UNICEF Regionalni ravnatelj UNI- pregledajo dnevno 50.000 oseb CEF za Azijo Keeny je ob- v 80 centrih. Tehnično vodi javil poročilo o značilnem de-i zdravstvene programe UNI-lu te mednarodne organizaci- ’ ‘ _J je v času enega dneva. Iz po- CEF svetovna zdravstvena organizacija. Drugo poročilo je objavil Charles Egger, regionalni ravnatelj za Afriko, vzhodno Sredozemlje in Evropo. V tem poročilu opisuje programe, ki jih UNICEF podpira v Afriki. Iz tega poročila Je razvidno, da dobivajo zdaj kljub vsem prevoznim težavam v osamljena področja mleko v prahu otroci v Francoski ekvatorialni Afriki, v Belgijskem Kongu in v Ruanda-Urundi, kjer so zaradi slabe prehrane zelo razsajale otroške bolezni. V za- ročila posnemamo naslednje podatke. Na področju Azije ustanove UNICEF v enem dnevu prehranijo 50.000 dojenčkov in 100.000 mater v 2.000 materinskih centrih. Razen tega skrbijo še za hrano 60.000 drugih mater in otrok. V tuberkuloznih centrih UNICEF pregledajo na roent-genu na dan 2.500 pacientov. Poleg tega pregleda še WHO na dan okoli 75.000 oseb. Z DDT razkužijo na dan povprečno v Aziji 12.000 hiš in j četku leta 1953 je prejemalo zaščitijo proti boleznim s tem ! na teh področjh mleko okoli 60.000 oseb. V boju proti ko- ] 40.000 otrok. Na področjih, ki zam pregledajo na dan v raz-; jih upravlja Francija in v Li-nih deželah skupno 25.000 oseb,; beriji so začeli tudi s sistema-po 3.000 primerov zdravijo s]tičnim bojem proti malariji, penicilinom. aJ ! milijonov dolarjev, predvideva ta znesek za vsakega otroka le šest centov. Med večjimi programi, ki jih podpira UNICEF navaja Kenny, da so lani zaščitili pred 1 lina v Jugoslaviji, za katero malarijo v Pakistanu milijon j je UNICEF dobavila potrebno ljudi letos pa nameravajo to1 opremo. Poročilo tudi navaja, število še povečati. V boju da so uspešno zaključili posku-proti tuberkulozi nameravajo j se za proizvodnjo krvnega se-v letu 1953 pregledati 16 mili-'ruma in plazme v nekem beo-jonov ljudi. Samo v Delhiju grajskem laboratoriju. nih bolnicah od bolezni in ran. Zavezniška poveljstva so večkrat izrekla svoje priznanje hrabrost^ jugoslovanskih mornarjev. Njihovega junaštva in sijajnega izvrševanja najtež- I kolibo drže vsa ta privide-’ Archibald Hurd v svoji knjigi . o vlogi trgovske mornarice za časa vojne. Po končani vojni je britan-skj ministrstvo za vojni transport vrnilo Jugoslaviji preostale ladje. Prešle so v sestav trgovske mornarice nove Jugoslavije,ki je izšla izvojne močno okrnjena Konec leta 1945 je namreč štela vsega 38 ladij s 64 tisoč brt, ali 16 odstotkov predvojne tonaže Kot je iz gornjega razvidno so se jugoslovanski mornarji na svojih ladjah in tudi drugače in nesebično pridružili angleškemu ljudstvu v njegovem težkem boju proti fašističnim osvaja-šem. ne da bi jim bili potapliali nii ove tad e in rušili mesta, kot so to delali nekateri, ko so Je na višku svojega bojn ga razpoloženja tako radi vzkli ali; «Dio strama-ledica gli Inglesi!«.,, Se nekaj o Stalinovi hčerki Svetlani. Predvsem je neprimerno inteligentnejša od svojega brata, pa tudi skromnejša in prav ni{ častihlepna. Danes živi poročena s sinom starega očetovega vojnega tovariča Ka. ganoviča, potem ko se je še pred tem ločila od prvega moža, nemškega komunista — be_ gunca Lea Schapira Med drugim je tudi znano, da je doživela svojo veliko osebno tragedijo, ko je Lavrentij Berija pognal v Sibirijo znanega ma. tematika in pisatelja Alexisa Kaplerja, ki jo je nanj vezalo najiskrenejše prijateljstvo in je med drugim menda bil njena edina resnična ljubezen. Ne tine v novofašističnem časopisu «Secolo dTtalia«, kjer ves presenečen ogorčeno’ ugotavlja, da s" vso stvar izkopali šele po preteku toliko let, potem ko so mu vse komisije na najbolj svečan način priznale visoko «vrednost» njegovih ((nesmrtnih« dejanj. Isti časopis prinaša obenem faksimile Grossijevega rokopisa kjer je med drugim zapisano: «Sicer ima vsaka kalvarija svoj vrhunec in mi smo mu že prav blizu«. Tako nekako, kot bi hotel reči. da ne bo dolgo, ko bodo v Italiji spet imeli prvo besedo tipi kakor je on, maršal Graziani in še ostala plejada fašističnih falirancev, ki še danes črpajo svoje etične, moralne in politične sokove iz trohnečih ostankov svojega nepozabnega vzornika. Predvsem zahvaljujoč naj-reakcionarnejšim elementom v vladnih krogih, zlasti, če si slednji ne bodo znali preskrbeti v kraf-em druge, pametnejše politične smeri, bi se polpretekla italijanska tragedija res utegnila ponoviti. V londonski četrti Holborn poskušajo okrasiti ulične svetilke s kraljevskimi emblemi za bližnje svečanosti v zvezi s kronanjem angleike kraljice Elizabete II. ŠfistlHtni dečuk dirigira cirkuško godbo Sest let stari belgijski deček, znan pod imenom «gospod Mi-stin ml.», čudežni otrok sveta, bo 1. aonla v New Yorku na otvoritveni predstavi velikega cirkusa «Barnum in Bailey» dirigiial 15-minutni koncert cirkuške godbe. Deček govori tudi šest jezikov. Nfireid na snvjelskih železnicah «Pravdd» v uvodnem članku ostro graja železniško ministrstvo, da ni dovolj točno v svojih odiedbah m da sploh izdaja preveč odredb in navodil ne da bi dovolj skrbelo, da se tudi izvajajo. 2eleznice ne delajo po «planu« in ne dose-zajo ciljev v prgvozu premoga, kovin, železa, olja, lesa in drugih potrebščin življenjske važnosti. VREKi; Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno lepo sončno vreme z možnostjo delnih pooblačitev. Temperatura še vedno v lahnem porastu. Včerajšnja najvišja emperatura v Trstu je bila 16.7 stopinje: najnižja pa 7.6 stopinje. TRST, greda 25. marca 1953 PRIMORSKI DHEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11-30: riSIIIČ Waugham Williams: Simfonija v f-molu. — Trst II.: ■; Koncert sopranistke Vilme Bukovec; 23.00: Schube in Brahmsove pesmi. — Trst 1.: 12.30: Iz operet in rfV1J' JčsSggiiiiisPiSiiii •s i:::::::::;:::....:: ZIMSKOŠPORTNA SEZONA SE NAGIBLJE H KONCU -v .-. . IZ BENEŠKE SLOVENIJE DRŽAVNI DENAR za demokristjansko propagando Nihče ne more jamčili, da bodo obljubljena de* narna nakazila pred volitvami kdaj izpolnjena Zaradi bližnjih političnih volitev so pričele oblasti tudi v Beneški Sloveniji nakazova ti milijone lir za razna dela. Nemogoče je prikriti dejstvo, da so ta nakazila propagandnega značaja in da služi državni denar za 'demokristjan, sko propagando. Najslabše pri tem pa je, da najčešče osta-nejo denarna nakazila samo na papirju. Nihče ne more jamčiti, da tudi zadnja nakazila ne bo doletela ista usoda. V čedadski občini so predvidena sledeča dela: gradnja župnišča v Špesi za 1.936.530 lir. Eri delu bo 36 delavcev zaposlenih 76 dni; v Galianu bodo zgradili otroški vrtec. Dela bodo stala 4.442.712 lir, 35 delavcev bo delalo 153 dni. Uredili bodo cesto Čedad. Castelmonte. Za dela bodo potrošili 6.207.966 lir, 60 delav. cev pa bo zaposlenih 127 dni. Podbonesecu bodo popravljali ceste. Dela bodo stala 2.486.650 lir, 40 delavcev pa bo zaposlenih 76 dni. Domnevajo, da je za videmsko in goriško pokrajino določenih 90 milijonov lir. O izplačilu vojne škode Rimska zbornica je pred kratkim sprejela zakonski osnutek za izplačilo vojne ško- de. Ta osnutek je bil potem predložen senatu, da ga prouči in odobri. Osnutek zakona razločuje dve vrsti izplačila vojne škode: za objekte brez obveznosti njihove obnove in za objekte, ki jih mora lastnik obnoviti ter bo dobil za to določen prispevek od države. V prvem primeru (brez obveznosti obnove) se oceni škoda po vrednosti, kot je bila na dan 30. junija 1943 ter se tako dobljena vsota pomnoži s pet V drugem primeru, ko gre za prispevek pri obnovi, se oceni poškodovana zgradba se odšteje določen znesek za obrabo in se dobljeni znesek pomnoži z vsoto, ki je potrebna za obnovo po posebnem ključu,kigajedo-ločilo zakladno ministrstvo. Na to vsoto prispeva država 50 odst. To je osnova novega zakona, ki pa upošteva tudi večjo ali manjšo potrebo lastnika in večjo ali manjšo nujnost obnove zgradbe Glede premičnin in perila določa zakon, da se upošteva tista cena, ki so jo že določile finančne intendantu-re. Ta ocena se pomnoži z dve in izplača ako se oškodovanec ne pritoži v dveh mesecih, odkar je dobil zadevno obvestilo. Odškodnina se bo izplačala tudi za umetnine, rokopise m druga podobna dela, ki so bila uničena. olajšali poslednje ure življenja. Približno ob 22.3Q je podlegel poškodbam Orožniki, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili, da je žrtev nesreče 17-letni Ferruc-cio Zanolla iz Ronk, kjer biva z družino v Ul. G. Matteotti 9. Po prvi preiskavi se je izkazalo, da je Zanolla verjetni našel razstrelivo, katero je j hotel izprazniti. Pri tem mu je bomba počila v rokah. Na kraju nesreče so orožniki našli ves krvav železni nožič, s katerim si je mladenič pomagal pri razdiranju razsteliva. DEŽURNA LEKARNA GORICA, 24. — Ves dan in vso noč posluje danes lekarna Urbani-Albanese v Ul. Rossini 1 — tel. 24-43. Iz beneških vasi “tSTB Fojda 73.1etni Ivan Borniolutti je po nesreči padel in z glavo tako močno udaril ob tla, da je kasneje zaradi notranjih poškodb umrl. Prapotoo 2upan iz Prapotnega se je sestal s čedadskim županom in nekaterimi drugami oseba-mi, da bi čim prej pričeli z iz-boljševalnimi deli v obeh občinah. Izboljšati nameravajo okoli 150 hektarov zemlje. U-stanovljena je bila posebna komisija, ki proučuje načrt in njegovo izvedbo z najmanjšimi stroški Nameravajo predvsem zaposliti brezposelno delovno silo in dvigniti hektarski donos. Cim bo komisija s svojim delom končala, bo vložila na. črte in skušala doseči njihovo priznanje, kasneje pa tudi finansiranje. Prebivalstvo meni, da z deli ne bodo še tako hitro i pričeli. , Muzec Motiv iz vasi Lande r v Beneški Sloveniji. IZ SODNIH DVORAN Slab zaključek tihotapskega podviga drugi pa od njegovega brata Ettora. S seboj ga je vzel, ker je mislil, da ga bo morda gospodična potrebovala. Brat je Vse kaže, da bo tudi v tej vasi kmalu na razpolago dobra pitna voda. Ustanovili so namreč konzorcij, ki bo po vzgledu tistega v Teru opra-vil vse potrebne korake, da bodo z delom čimprej pričeli. Konzorcij se bo lahko okori-rii^J'.P i!ln,fgOT:®e'! stil z olajšavami, ki so pred- Culot, Ervin Cernecca, Marjan Zucco, Henrik Bizjak, Rinaldo Portelli. Robert Fuccaro, Ful-vija Oblassia, Mavricij Bertu-lin. Smrti: 72-letna gospodinja V petek, soboto in nedeljo je bilo na smučiščih Popove Sapke (Makedonija) sedmo tekmovanje za šarplaninski pokal. Tekmovanje se je pričelo z veleslalomom Nastopilo je 29 jugoslovanskih, av- Vitalija Pallič vd. Comelli, 62-, strijskih m grških smučarjev. letni upokojenec Franc Grapu-lin, 79-letna gospodinja Alberta Medeotti vd. Belli, 62-letni čevljar Ivan Vidoz, 55-letna gospodinja Terezija Clagnan, 80-letna gospodinja Marija Cu-lot, 75-letni upokojenec Jakob Padovan, 45-letni mizar Salva-tore Mollica, 47-letni rudar Al- 2200 m dolga proga z višinsko razliko 500 m in 42 vrati je bila idealna in hitra. Zmagal je Avstrijec Obereigner v odličnem času 1:27.6. Drugo mesto je zasedel jugoslovanski reprezentant Mulej s 3 desetinke slabšim časom od zmagovalca .tretji pa je bil Janez Letos ne... prihodnje leto? fred Gregor 72-letni mesar Angel Brescia, 56-letna gospo- | ^ soboto so tekmovali v sla- dinja Bernarda Komavli 73- i lomu- Proga je bila dolga 700 letna gospodinja Ivana Koželj ! m 2 višinsko razliko 30° m in por. Komic, 631etna gospodinja Antonija Iamann vd. Bonnes, 69-letna gospodinja Valerija Žižmond pnr. Bigot. Oklici: Alojzij De Paols in 45 vrati. Zmago si je priboril Tine Mulej, ki je obe vožnji opravil v 2:08.4. Sedmi mednarodni «Sarpla-ninslki pokal« je osvojil letos Avstrijec Ernest Obereigner. tkalka Ivana Sfiligoj, Annun-, ^ je v dveh od treh alpskih zia o Tanzariello in gospodi- disciplin osvojil prvo mesto — nja Bruna Zebedeo, mehanik ; v veleslalomu in smuku. — Anton Klanjšček in gospodinja Obereigner je doslej drugi tu-Dorica Fiegl, zidar Jožef Ben- jj tekmovalec, ki j« osvojil šar-sa in gospodinja Savina Figelj, j planinski pokal, poštni agent Aldo Silvestri in i y zadnji disciplini tekmova-gospodinja Ljudmila Bandelli, , nja za šarplaninski pokal, v mornarski oblikovalec Ferruc- smuku, je Obereigner progo, ki jeupt°- ^ za vodovode, s kateri vila, da je plašč od mlajšega Iz Trsta so hoteli iztihotcpiti okoli 80 kq tobaka, veodar so jih hoaocarji z bloka, ki so bili obveščeni o njih deiooiu, zasačili sina Sergia, ki je tisti večer od-š TAUNO LUIRO finski skakalec, ki Je dosegel doslej najdaljši skok: 139 m na skakalnici v Oberstdorfu leta 1951. Ker smo že na koncu sezone, se mu bržkone za letos ni treba več bati, da bi kdo njego,- rekord porušil. Mogoče se bo to zgodilo drugo leto? Zopet Molterer Jugoslovan Janez Polda se je uvrstil skupno z Avstrijcem 0 pianiDCU lOemeDtU Jugu Koerberjem na tretje mesto na tekmovanju v smučarskih GORICA, 24. — Danes zve- , . .. „ . . s« -i. nn - •, t • j skokih v Feldbergu (Švica), cer ob 20. bo v prostorih Ljud- ske čitalnice v Ul. Ascoli št. 1 Zmagal je Švicar Dacsher z 227 točkami in skokoma 80 in 82 m. , . T_, , , Drugi je bil Nemec Weiler z ^Z. .nJ \ i!men U_J“gU' 225.5 točkam, (82. 78). Polda in predavanje o znanem sloven- Predavanje bodo spremljale R ^ b imata m5 & tudi iskiopticne slike. Vabimi k obilni udeležbi. KINO VERDI. 17: »Plavolase ženske«, V. Mayo in D. Morgan. VITTORIA. 17: «Poljubi me in boš izvedela«. P. Foster. CENTRALE. 17: »Bal Tabarin«, M. Lavrence. MODERNO. 17: «Ostroge in svilene nogavice«. D. Morgan in J. Carson. vendar je Avstrijec daljše skakal 87 in 82.5. Polda je skočil 76 in 83 m. * * * Nemec Toni Brutscher, eden najboljših srednjeevropskih smučarjev, je na mednarodnem tekmovanju v skokih v Helsinkih zavzel šele deveto mesto s 191 točkami in skokoma 66 in 65.5 m, Avstrijca Plank in Steinegger pa sta zavzela petnajsto in devetnajsto mesto. ZADNJA poročila Včeraj nov poskus z atomskim orožjem v ZDA Med eksoiozijo je nad krajem za poizkuse letelo 53 letal - Opazovale in vojaki so bili v zakloniščih oddaljeni od kraja eksplozije samo tri km in pol LAS VEGAS (Nevada), 24. — Danes popoldne ob 14.15 po srednjeevropskem času so izvršili drugi poskus eksplozije atomskega orožja v seriji pomladanskih poskusov. Tri kilometre in pol od kraja eksplozije so bili oficirji ameriške pasivne obrambe, 53 predstavnikov za atomsko energijo, nekateri vojaški poveljniki in okoli 1.300 vojakov pehote. Vse osebe so bile v zakloniščih. Pri današnji eksploziji je nastalo veliko več svetlobe kot pri oni v prejšnjem tednu. Nekaj trenutkov kasneje se je proti nebu dvignil živordeč dim, ki se je v nekem trenutku zdel, kot da se deli na dve strani. Zelo je mogoče, da je do razdelitve prišlo zaradi vetra, vendar se to dogaja zelo redko. Dim je nato zavzel že znano obliko gobe in se usmeril proti severovzhodu. Poročajo, da je bomba eksplodirala 'na 100 m visokem stolpu. V času eksplozije je nad krajem za poizkuse letelo 53 letal, med katerimi je bilo tudi 12 bombnikov B-26. Komisija za atomsko energijo še ni javila podrobnosti o današnjem poizkusu. Po večji svetlobi in zakloniščih za vojake, ki so bili od kraja poizkusa bolj oddaljeni kot zadnjikrat, je mogoče sklepati, da je bila današnja bomba močnejša od prejšnje, katere sila je bila enakovredna eksploziji 15.000 ton dinamita. Eisenhower napoveduje čistko upravnega aparata WASHINGTON, 24. — Predsednik Eisenhower je ob neki priliki dejal, da bo iz državnega upravnega aparata odstra- nil vse nepoštene, nelojalne in nesposobne uradnike. Dodal pa je, da bo število zelo omejeno. Huda eksplozija v tovarni razstreliva WUERGENDQRF, 24. — V tukajšnji tovarni za idelova-nje dinamita je danes prišlo do močne eksplozije. Policijsko poročilo pravi, da so trije delavci izgubili življenje, štirje Pa so hudo ranjeni. Eksplozija je popolnoma uničila neko delavnico. Slišati jo je bilo 15 km daleč. Policija nadalje pravi, da je do nesreče prišlo v oddelku za izdelovanje strelnih kapic. Eksplodiralo je 250 kg razstreliva. V tovarni je zaposlenih 430 oseb Kače namesto psa so čuvale hišo pokoioe Collier MELBOURNE, 24. — Danes je umrla v 78. letu starosti plemenitašinja Dorotea Collier, ki je sama bivala v neki hiši v Melbournu in katero so stražili pitoni in druge najrazličnejše kače. Gospodična Collier se je za tako nenavadno stražo svoje hiše odločila po neki tatvini predmetov velike vrednosti. Marsikdaj so ljudje, ki so jo prišli obiskat, videli Colliero-vo, kako se je bližala vratom in imela okoli vratu ovite raznovrstne kače. Zenska je pravila, da je imela v enem očesu tako čudovito moč, da je lahko z njim hipnotizirala. Pravijo, da je v zverinjaku nekoč hipnotizirala tudi leva. ■ ...................... P‘. a... **..< V nedeljo so bili na tekmovanju v smuku v Zermattu doseženi naslednji rezultati: Moški; Anderl Molterer, Avstrija 7’26”7; Rene Rey, Švica 7’27”8; Fritz Huber, Avstr. 7’ 30”; Beno Obermueller, Nemč. 7’36”5; Fredy Rubi, Švica 7’ 38”4; Stig Sollander, Sved.; Andrč Bonvin, Švica; Bernard Grosjean, Švica; Peppi Schwei-ger, Nemč.; Willy Klein Nemč.; David David, It. Zenske: Louise Jaretz, Avstrija 6’28"9; Evi Lanig, Nemč. 7’01”8; Frieda Daenzer, Švica 7’06”4; Resi Amort, Nemč.; Pa-tricia Giraud, Franc. Kot se vidi, padec prejšnjega dne Nemki Lanig ni prizadel hudega, ker bi se sicer ne mogla naslednjega dne tako dobro plasirati. * * * SUN VALLEY (Idaho), 24. — Christian Prawda in Američanka Andrea Mead Lawrence sta zmagala v klasični kombinaciji za Harrimanov pokal. Avstrijec Prawda se je plasiral v slalomu četrti (zmagal je Norvežan Stein Eriksen), toda zmaga v smuku mu je prinesla potrebne točke za končno zmago, medtem ko se je Eriksen v smuku plasiral na 16. mesto in v skupni oceni na šesto. Mead pa je bila v slalomu druga, v smuku pa prva. mija n v namiznem is BUKAREŠTA, 24- prvenstvo na turnirju tovno prvenstvo V IUVT1U UI VCIM^v i;:« J tenisu si je osvojil3, uspehu Anglije je zlajb ^ pripomogel tretji ig^® ^ jj. ga moštva Simons, ki s ^ kazal kot odličen igr ; ^ katerega angleški na . nis lahko še mnogo P V nasprotju s prejšN1™ „ mi se prične tekmovanj' ^ prvenstvo posamezni* jutri. PETO POVHA^fOI K«J NOGOMETNEGA PK. STVA KOPRSKE ™ ZVEZE Piran prva* Rezultati: V ~Sv. Jerneju: 5:2 (3:0) (odigrana " (j; Bujah: piran.Momjan _ ft (odigrana 19.3); P v ran . Odred 4:0 (3-V'. ^l1’ nigli: izola-Brtonigla <■ v Kopru: Proleter -(3:0); v Dekanih: M10 dran 5:2 (3:1) LESTVICA ^ jj J Piran 25 točk, Aurtf* ^ dred 20, Proleter 15 15, Umag in Soline jjr in’ Buje610, Brtonigl* 6. mjan 2. Peto kolo povratn nogometnega prvensiv^/ ske podzveze je no za umaški Odred, p radi domačega P°ra^ P1, neposrednemu tekme nu dokončno odpa daljnje borbe za osv°. pl''!' venstva To smo sice „ i kovali, kajti odredov „ ^ .. . iltrP' .11. prejšnjo nedeljo poraz v Izoli, ker J1111 jo še vedno štirje ^ igralci. Z zmago nan se je Piran znatno jij svoj položaj v lest .a č*1 do konca prvenstva ^ samo še ena nevar na nasprotnikovem to v Kopru proti r 0 dočim bosta morala ^ Izola priti k njemu ^ r Koprska Aurora^ ie v Dekanih zaslužen0 la Jadrana, ki je bil > marsikateremu 0“_ P’ 1 tako Obrdžala razdaj, 1 lestvici loči ^ eno samo točko. jt * Borbena in naPekjer tekma v Brtonig11' , ,3“ SVETOVNO PRVENSTVO ŽENSK V KOŠARKI Ekipa ZDA prvak Tekmovanje za svetovno prvenstvo žensk v košarski se je končalo s končno zmago ekipe ZDA, ki si je osvojila naslov prvaka z 10 točkami, za njo pa so Cile, Francija in Brazi. lija z 6, Paragvaj in Argentina s 6 točkami, nato pa so se zvr-stili Peru, Mehika, Švica in Kuba, Na sliki so trije najnovejši ameriški lovci na reakcijski pogon vrste Sabre F-86-D med prvim poletom ob vzhodni obali Združenih držav. Na letalu je električni aparat za avtomatično streljanje raketnih izstrelkov dimenzije 85 mm. S polnim tovorom doseže letalo 1.100 km na uro. Letalo leti proti objektu, ki ga namerava napasti, s pomočjo radarja. Ko radarska naprava ujame sovražno letalo, se orožje avtomatično sproži. Letala iiSabre« sama izračunajo razdaljo, hitrost in smer letenja sovražnega letala s pomočjo avtomatičnih naprav. Samo z enim raketnim izstrelkom Je mogoče uničiti velik bombnik. Izstrelki dosežejo brzi- no 3.200 km na uro. 7. divizija OZN odbila no6ni kitajski napad istem poročilu je nadalje rečeno, da so severni v prejšnjem tednu imeli 1.400 mrtvih, 1.110 ranjenih in 10 ujetnikov, kar je največja izguba v enem "" 1 11 tednu od srede novembra do ' so»preišniem tednu imeli 1,400 mrt.ili in 1.110 ranienih, d7eietrdnjave so ponoči od-! ” izguba» enem tednu od sredine novembra do danes vrgle na severnokorejske frontne položaje 118 ton bomb. SEUL, 24. — Severnokorejske in kitajske čete so danes izvedle na zahodni korejski fronti najmočnejši napad od jeseni dalje. Ameriške in kolumbijske sile 7. divizije so vztrajale in odbile okoli 3.000 kitajskih napadalcev. Napad je bil izvršen ponoči na zahodnih pobočjih hriba eOld baldy». Boji se še vedno nadaljujejo. Na drugem odseku fronte pa je okoli 1.000 kitajskih vojakov izvršilo napad, katerega je topništvo sil OZN takoj odbilo. Glasnik 8. armade poroča, da nameravajo severnokorejski vojaki poslati v boje na hribu «01d baldy« pojačenja. V Železniška nesreča v bližini San Paula RIO DE JANEIRO, 24. V bližini San Paola sta včeraj trčila dva vlaka. Pri tem je izgubilo življenje okoli 20 oseb, približno 100 pa je ranjenih. o »crossu narodov* ieK.nia v jdi »g v Izola in Brtonig1® ^ minute borili z® -1 ge. Končno to Je stom iz Izole, k' 50 ita' s'11 ločnejšo obrambo- gijn'11 Proleter je brez PaS jte*tJ. žav opravil z Buj®«”'ver«^, -* vprVr M si je zasigural že - * jo« ( času. v drugem_Je p 3 s' votaril na igrišču. ,e s Bujah nadoknadil® jn « igrano tekmo B'ra, rez t0> ji jan. Pirančani s0 rst°s*j( ‘“/.Si \f*. nih težav zgodilo v SV „-li n®° / domačini zrna, ®_,,1Piili bojevitim a nest® štvom iz Umaga. Trinajstkari® n'1 O «crossu narodov«, kjer je zmagal jugoslovanski tekmovalec Mihalič, navajamo še naslednje podrobnosti: Mihalič je prispel v času 47:53.0 prvi na cilj 50 m pred Angležem Sundom, ki je rabil 48:03.0 minute, tretji je bil Francoz Abdalah s časom 48:06.0, četrti Skot Banom 48:22.0. Veliki favorit tega teka Anglež Pearv je bil 19.. Belgijec Theys, tudi eden izmed favoritev pa 22. Prvi Spanec Badoma se je plasiral na osmo mesto, najboljši Švicar Frischknecht na 10., Belgi-jec Van de Watin pa na 13. mesto. - PALERMO, 2A ''elccH*.«!* roča, da conski ^ calcia v Palermu ^ a znanega, da bi z0eS>» f kot se je včeraj ^jca^ iz Trapanija. En® odjeg10" gotovo ob tej ves« SAH V Mar del Pi"li V petem kol« n* „ J šahovskega g r »gl** Plati je E1.^®^S jau $i(f Guellarja, Ojan°_n.n Le^e ) Najdorf Burg®1®1® jen° Carvalha. končale partij®- gteioaafd Čeprav je v zelo močni kon. kurenri 76 atletov zmagal Fra. njo Mihalič v rekordnem času 47:53.0, je jugoslovanska ekipa zasedla v skupnem plasmaju šele tretje mesto, ker so se ostali jugoslovanski atleti plasirali zelo slabo. Tako je bil Pavlovič osemnajsti. Cetinič 20., Stefanovič 25., Jovanovič 26., Ceraj 39. in Bašič 40. V ekipnem plasmaju je zmagala Anglija s 64 točkami pred Francijo 84, Jugoslavijo 129. Španijo 143, Škotsko 181, Belgijo 187, Švico 265, Irško 293, Walesom 317 in Nizozemsko 352. Mihalič skozi Trst Včeraj je potoval skozi Trst jugoslovanski tekmovalec in zmagovalec «crossa narodov« v Parizu Franjo Mihalič, ki je izjavil dopisniku Tanjuga, da je nad vse zadovoljen' zaradi zmage, saj so bili pogoji tekmovanja zaradi slabega vremena težji kot v Sao Paolu Shocron, Wexler • Guiiti® ^ gorič : B°sse jac°b0 t^L Maderna 'n ltlocb®n . V chan : Julio B°lb jlniK • njena je partij® dina. . gfro°r0^ Of V VI. kolu lt,ti{an0^ (j\ ma*al Gu®l‘aVt nena, GUgjrlb ~piln'k mard Burgalata.^n ^ ha in Juho s° pr j ja. Ostale P®r‘1,e .edmem / seuuiv.*-- r6ju* Trifunovič 55*ssr*r« cobom no Ostali rezu £Ulni • “ J.*v-Ojanen 1:0. „liskas®s > ^ regui remi. E j, remi. PllnGuell®r | ? Letheiler : Gu j;0, -|j- ; * cron : Carvalh0 0, ^ Burgalat 0:1-^ v \ Trenutno V gorič, Cuimaru - ^ ^ točkami.____ ard 'n M AR DEL ^oaro^ vUI- ^‘tuJri8 W hovskega tuj jn(,rja. ai premagal ^ en-^e gii»*V ultati: j:0, ■uellar-P11"*julio V/ Jaderna 1-0. ret^. p* Odgovorni urednik STANISLAV KfcNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1 St 6 lil nad Telefon Številka 93-808 In 14 638 - .PoStni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 18 - Tel 73-38 — Cene oglasov; Za vsak nun višine v Širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni i00. osinrtn.ee »o lir Za FLRJ za vsak mn- Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica III 8 Pellico l il Te' 33-82 - Rokopisi se ne vračajo NAROČNINA Cona A: mesečna 350, četrtletna PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo zultati: ( Maderna Burgalat L^; & Bcribochan ie so prekinjen«- r* tč"u p etn*1 900, polletna 1700 celoletna 3200 lir. Frd IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10 tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega p. 1V Ljubliana Trg revolucije 19 tel 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 ■ T • 892 — Izdaja Založništvo tržaSkeg® <|S