Imaš že dvojezično izkazni novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 13 (1343) Čedad, četrtek, 2. aprila 2009 Pojdi na tvojo občino in vprašaj dvojezično izkaznico La Chiesa friulana per lo sviluppo dei paesi montani Per la montagna • t convocati 1 cristiani Dvorana Politi Oddelka za jezike in civilizacije srednje-vzhodne Evrope Univerze v Vidmu (Ul. Zanon, 6) v četrtek, 2.4.2009, ob 17.30 predstavitev publikacije MI SMO TU ... tuka, ... izdé, ... kle, ... tle SLOVENSKA JEZIKOVNA SKUPNOST V VIDENŠKI POKRAJINI LA COMUNITÀ LINGUISTICA SLOVENA DELLA PROVINCIA DI UDINE Inštitut za slovensko kulturo ~ Oddelek za jezike IN CIVILIZACIJE SREDNJE-VZHODNE EVROPE SLOVENSKA JEZIKOVNA SKUPNOST V VIDENŠKI POKRAJINI preteklost, sedanjost, bodočnost LA COMUNITÀ LINGUISTICA SLOVENA DELLA PROVINCIA DI UDINE passato, presente, futuro La Chiesa friulana chiama ancora una volta a raccolta tutti i cristiani per affrontare i mali della montagna ed il suo declino. Domenica 29 marzo si è svolto a Pontebba il primo incontro dell’Assemblea dei cristiani per la montagna che attraverso il lavoro di gruppo ed il successivo confronto con le istituzioni, le realtà economiche, produttive, sociali e culturali sfocerà nel gennaio del 2010 in un piano di sviluppo delle “terre alte”, come vengono definite, articolato in progetti specifici. A distanza di dieci anni dal Convegno per la montagna con cui la Chiesa friulana aveva attivato molte energie e risorse, ma senza riuscire ad invertire la tendenza ed arrestare lo spopolamento, ora ha deciso di “re-settare” tutto e riprendere il percorso con un approccio nuovo, partendo dai protagonisti, da coloro che vivono in montagna. Questo percorso, sottolinea l’arcivescovo Pietro Brollo, “può costituire una forma di corresponsabilità ecclesiale ed un momento signifi- cativo di presa di coscienza dei tempi difficili che stiamo vivendo: la Chiesa udinese lo propone come segno di speranza, a sostegno di chi sente che vivere in montagna significa rispondere da cristiani ad ima vocazione speciale”. L’iniziativa dell’Assemblea dei cristiani per la montagna è partita dai vicari foranei e dal clero della Camia e della Val Canale e Canal del Ferro, ma - sottolinea mons. Brollo - intende coinvolgere e far partecipare tutta la Diocesi. L’au-spido è che a questo percorso partedpino anche la Chiesa e la comunità della fasda confinaria del Friuli che in questo momento sembra assente. Del resto è questo anche il desiderio dell’ardvescovo stesso che, consapevole della nostra spe-dfidtà, nella sua lettera di convocazione ha scritto: “Desidero che anche nelle altre zone della montagna diocesana - le Valli del Torre, la Val Comap-po e le Valli del Natisone - vengano studiate analoghe iniziative rispondenti alle problematiche locali”. Včeraj, 1. aprila, je minilo sto let, odkar se je v Bija-čah v občini Podbonesec rodil pokojni msgr. Paskval Gujon, eden od plemenitih očetov Benečije, odločni in trmasti Čedermac, ki je svojim domačim krajem in slovenski besedi ostal zvest vse do svoje smrti, 25. februarja 2002. Želel je, da Benečanov ne bi bilo sram svojega jezika in kulture in jih je stalno nagovarjal, naj svojo bogato kulturno dediščino ohranijo in naj doma govorijo slovensko. Vedno seje boril za svoje malo ljudstvo in si je prizadeval za sožitje med Slo- Pred sto leti se je rodil msgr. Paskval Gujon Bilje eden od očetov Benečije Val Canale e tutela degli sloveni Il presidente del centro culturale sloveno Stella alpina - Planika Rudi Bartaloth ha incontrato separatamente il sindaco di Tarvisio Renato Carlantoni e Malbor-ghetto Vaibruna Alessandro Oman. Tema dell' incontro, l’emissione delle carte d'identità bilingui italiano slovene. I due Comuni sono inclusi nel territorio di attuazione delle leggi 38/01 e 482/99 ed allo stesso tempo dispongono già di un numero limitato di carte bilingui. Dopo uno scambio di opinioni sulla problematica, i due amministratori hanno assicurato che elimineranno eventuali inconvenienti tecnici e di seguito emetteranno le carte d'identità 1. aprila 1909 se je v rodil v Bijačah Paskval Gujon. Beneškemu Čedermacu so se na pokopališču v Landarju poklonili predstavniki Slovencev iz Benečije in Posočja venci, Furlani in Italijani kljub velikim pritiskom fašizma, kasneje pa še posebno s strani desničarske organizacije Gladio. O jeziku je poudarjal: “Narod ostane svoboden in živ, dokler je živ njegov jezik. Ljubite svoj slovenski jezik in kulturo, ki ste ju podedovali od svojih prednikov. Spomnite se, da po omikanosti nismo nič manj vredni od kateregakoli drugega naroda. Narod, ki pozabi svoj jezik, je izkoreninjen in večkrat z jezikom izgubi tudi vero ter vse, kar je vrednega dobil z dediščino. Kdor se je odrekel svojemu jeziku, ni več svoboden.” Iz več razlogov je zato spomin na lik msgr. Gujona še vedno zelo živ, poseben Gu-jonov odbor, kije bil ustanovljen pred približno letom dni in ga sestavljajo predstavniki nadiških in posoških ustanov z obeh strani meje, pa je že pripravil poseben program, s katerim se bodo ob pomembni obletnici v Benečiji spomnili zadnjega in vseh ostalih Čedermacev, ki so najbolj zaslužni za to, da se je slovenska skupnost v videmski pokrajini ohranila kljub težkim razmeram, v katerih je živela. beri na strani 5 V nedeljo se je v Pontablju sestala skupščina kristijanov Videnška Cerkev za razvoj goratih predelov Furlanije Kraji v goratih predelih Furlanije so v globoki krizi in demografski trendi se v zadnjem obdobju nikakor niso popravili. Zato je Videnška Cerkev po devetih letih ponovno sklicala skupščino kristijanov, da bi poglobila vprašanje kulturnega, socialnega, ekonomskega in duhovnega preporoda ter izdelala razvojni načrt, ki naj bi ljudem v gorah in še posebej mladim generacijam zagotovila perspektive in bodočnost na svoji zemlji. Pobudo za skupno razmišljanje so dali dekani, duhovniki in pastoralni sveti iz Karnije in Kanalske doline, videnski nadškof Pietro Brollo jo je sprejel in podprl. In že v nedeljo 29. marca popoldne je skupščina kristijanov na zborovanju v Pontablju začela skoraj eno leto dolgo pot. Delo bo najprej potekalo na teritoriju po skupinah, 27. junija bodo predstavili zaključni dokument, na tej podlagi pa se bo začelo soočenje z inštitucijami, političnimi in ekonomskimi sredinami Furlanije. Iz vsega tega dela naj bi januarja prihodnje leto izšli konkretni projekti, ki bimorali zagotoviti življenje in razvoj krajev v gorah. beri na strani 5 Videnski nadškof Pietro Brollo, Mario Gollino in predsednik Agemonta Felice De Toni bilingui ai cittadini che ne faranno richiesta. Intanto il sindaco di Malborghetto Vaibruna Alessandro Oman ha scritto al presidente della Giunta regionale Renzo Tondo con la richiesta che anche il suo comune venga inserito nell’ambito territoriale dove nelle insegne pubbliche e nella toponomastica, accanto all’italiano, viene previsto l’uso anche dello sloveno (art. 10 della legge 38), tenendo conto contemporaneamente del carattere plurilingue di tutta la Val Canale. Aktualno Per la nomina del nuovo dirigente dell’Ufficio scolastico regionale In una lettera aperta “no” ai dirigenti temporanei Zunanji minister Žbogar o odnosih s Hrvaško La prossima nomina del nuovo dirigente dell'Ufficio scolastico regionale sta suscitando apprensione ed inquietudine nel mondo della scuola del Friuli Venezia Giulia. Da qui una lettera aperta destinata ai parlamentari regionali, al presidente Tondo ed all’assessore Molinaro e sottoscritta da Pasquale D’Avolio, presidente dell’Associazione Nazionale Dirigenti Scolastici del FVG, dalla prof. Schiavi Fachin e da numerosi esponenti della scuola, del sindacato e del mondo culturale e politico regionale. Secondo informazioni ufficiose, scrivono nella lettera aperta, dalla capitale starebbero per mandare in regione “ancora una volta un dirigente ‘romano’, magari prossimo alla pensione anche lui. Negli ultimi anni abbiamo visto un susseguirsi di dirigenti ‘temporanei’ per lo più estranei alla realtà regionale”. E vivendo a Trieste qualche giorno alla settimana, ag- giungono, non è facile entrare adeguatamente nel merito delle questioni scolastiche della Regione. La scuola del Friuli Venezia Giulia ha raggiunto ottimi livelli di qualità ed è seconda soltanto alla Finlandia nel sistema scolastico europeo (dati OCSE), prosegue la lettera, sottohneando che i tagli ministeriali finiranno per met- tere a rischio il mantenimento dei livelli raggiunti. “Sentiamo come imperativa la richiesta al Ministero di avere alla guida della Direzione regionale una persona che conosca bene i reali bisogni educativi, conoscitivi, culturali, linguistici e comunicativi delle nostre alunne e dei nostri alunni”, che sappia svolgere una funzione di raccordo tra le esigenze locali e le disposizioni ministeriali in collabo-razione con i dirigenti e gli insegnanti ed in sintonia con le istanze territoriali. Nella lettera aperta si sottolinea inoltre l’importanza del momento, visto che nei prossimi mesi avverrà il trasferimento alla Regione di nuovi poteri e competenze in ambito scolastico. Da qui la richiesta di un’energica azione soprattutto a livello parlamentare per ottenere la nomina di una persona “fornita dei titoli richiesti, competente, in grado di assolvere i compiti sopra richiamati e che abbia svolto o svolga la sua attività neH’ambito della realtà regionale”. V sobotni prilogi Dela beremo zanimiv pogovor s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, ki se nanaša na zapletene odnose med Slovenijo in Hrvaško. Minister pravi, da namenja kar 80 odstotkov svojega časa tem odnosom in ugotavlja, da težko reče, daje to preveč. V tako pomembni fazi reševanja, je prav, da se v celoti posveča temu problemu in poudarja, da je bila decembrska blokada Slovenije hrvaškemu pogajanju z EU dovolj premišljena in da ni bilo drugega izhoda. To ni bila želja Slovenije, njen namen je bilo iskanje rešitve, a je s Hrvaško in s francoskim predsedstvom niso našli. Nekateri očitajo Sloveniji, da je potegnila najmočnejši adut, čeravno so imeli še druge možnosti. Na to je minister odvrnil, da tedaj drugih možnosti niso videli in jih tudi sedaj ne vidijo. Postavljeni so bili pred dejstvo hrvaških dokumentov, iskali so rešitve, kako se jim izogniti oziroma jih eliminirati, in rešitve, ki bi bile za Slovenijo minimalne, za Hrvaško niso bile sprejemljive oziroma v tistem trenutku tudi ne za francosko predsedstvo. Ni bilo druge rešitve, kakor da bi nadaljevali pogajanja in celoten problem, ki je izbruhnil, pustili za konec. Če se ne bi lotili mejnega vprašanja in ga bolj resno povezovali s pogajalskim procesom, bi vse to prišlo na dan ob zaključku pogajanj, ko bi bilo veliko težje razlagati znotraj Evropske unije, kaj se je zgodilo. Zaščita nacionalnih interesov je dolžnost vlade. Presodili so, da gre resnično za najpomembnejši nacionalni interes Slovenije, in sprejeli so primerno odločitev. Minister je prepričan, da ima pri tej pobudi Slovenija v Evropi zaveznike in da ni osamljena. Deležna je večjega razumevanja kot decembra, saj se dotlej večina držav članic s tem vprašanjem ni ukvar- jala. Šele po tem, ko so ustavili hrvaška pogajanja, so se začeli v Evropi poglabljati v mejni problem na morju. Zdaj boljše razumejo razloge za decembrsko potezo Slovenije. Hkrati pa države članice pričakujejo, da bodo našli primerno rešitev za problem meje in Hrvaški omogočili, da nadaljuje pogajanja. Sicer seje razprava, kije doslej v glavnem potekala med Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo, prvič selila na ministrsko raven celotne EU. Evropski komisar za širitev Olii Rehn je vse zunanje ministre EU pozval k podpori prizadevanjem za rešitev problema Hrvaške. Rehn naj bi tako spodbudil države članice, naj zagotovijo nadaljnjo pomoč pri iskanju rešitve in kompromisa na evropski način. To bo prvič, odkar je decembra Slovenija preprečila odprtje ali zaprtje enajstih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU in s tem povzročila zastoj na njeni poti v EU, da bo to vprašanje obravnavano na ministrski ravni celotne EU. O konkretnih problemih v pogovorih s Slovenijo in Hrvaško komisar niti tokrat ni želel govoriti. Državi se morata sedaj dogovoriti o metodi reševanja vprašanja meje, kije lahko katera koli med tistimi, ki jih opredeljujeta pogajalski okvir Hrvaške in Ustanovna listina ZN, a zanjo se morata dogovoriti skupaj. Dlje se vleče problem Hrvaške in Slovenije, več pripomb je slišati, tudi med evropskimi diplomati, da sploh ne razumejo, za kaj gre. Rehn je glede tega pristavil, da takšni zapleti škodijo podobi regije, ki zaradi tega postaja se slabša in dodal, da kot komisar čuti odgovornost za Evropo in regijo. Zato je tudi predlagal evropsko posredovanje pri reševanju vprašanja meje pod vodstvom svojega sorojaka, Nobelovega nagrajenca za mir Marttija Ahtisaarija. (r.p.) In visita ad aziende agricole in Slovenia Il Cipa.at in collaborazione con la Kmečka zve-za-Associazione Agricoltori organizza una visita guidata a diverse aziende agricole in Slovenia. L’appuntamento è per sabato 18 aprile a San Pietro al Natisone dove alle ore 7 è fissata la partenza verso Capodistria. In mattinata sono previste la visita alla cantina Vinakoper, di un’azienda agricola zootecnica che alleva vacche da latte e di un’azienda agricola olivicola. Dopo il pranzo presso un’agriturismo sono in programma la visita di Portorose e dell’azienda Parovel (frantoio oleario e cantina di vivificazione). Iscrizioni e info: Kmečka zveza-Associazione Agricoltori, Cividale, tel. e fax 0432 703119, dalle 8.30 alle 12.30. če pomislimo, daje Silvio Berlusconi, najbogatejši Italijan, hkrati gospodar v lastni stranki, državi in na medijskem področju. Ima torej vse vzvode oblasti, le da ga demokratična republiška ustava v tej oblasti omejuje. Zato jo hoče spremeniti. V svojih večkratnih posegih je tudi povedal, kje ga čevelj žuli. Ne mara premočnega parlamenta, pač pa zbornici, ki bi bili podrejeni vladi. Predsedniku republike želi odvzeti nadzorno oblast, vsaj dokler je na Kvirinalu nekdo drug. Ko pa se bo sam povzpel nanj, bo zahteval zase vso izvršno oblast, nekako po pravilih predsedniškega režima v francoski omaki. In kaj bo naredila opozicija, oziroma demokratska stranka? Berlusconi in Fini ji sedaj ponujata dogovor o spremembi ustave, oziroma njenega petega dela, kjer je govor o parlamentu in vladi. Bo Franceschini ponudbo sprejel? Njegov predhodnik bi jo gotovo, a je zato žel tudi več neuspehov. Prepričan sem, da bo novi demokratski tajnik previdnejši. Medtem pa opozarja na anomalijo, ko Berlusconi napoveduje kandidaturo za evropske volitve, čeprav sta funkciji evropskega poslanca in premierja nezdružljivi. Toda Črni Vitez nima druge izbire. Kam bi čreda brez pastirja? Pismo Q iz Rima Stojan Spetič 1 Z Bruno sva te dni bila v Rimu, kjer smo potrdili dogovor o skupnem nastopu komunistov in levih socialistov na evropskih volitvah ter ustrezni volilni simbol. Ob izhodu z letališča Fiumicino sva čakala na taksi v gruči mladih deklet: vse so bile lepe, elegantne in prsate. Kakor na šolskem izletu jih je usmerjala starejša vodnica in taksistom naročala, naj jih odpeljejo “k Berlusconiju”, torej na ustanovni kongres stranke ljudstva svobode, nastale iz združitve postfašistov, gibanja Naprej Italija in sorodnih skupinic. In res, Berlusconi je v svojih nastopih večkrat poudarjal, da je levica stara, njegovo gibanje pa mlado. In vsakokrat so televizijske kamere pokazale gruče deklic, tistih, ki sem jih gledal na letališču. Iz vsake dežele so jih poslali par ducatov, za prijetno kuliso in nič več. Politika kot Spektakel, pač. Mnogi so prisluhnili govorom Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija in ju primerjali. Prvi seje hvalil z uspehi in obljubljal lahko rešitev krize, da se bosta spet cedila med in mleko. Napadel je opozicijo in zahteval zase še več oblasti. Fini ni tulil v istem zboru. Kot pravi kandidat za bodoče vodstvo svobodnjakov je raje poudarjal laičnost države, nekatere socialne vsebine in ponujal roko opoziciji, da bi skupaj spremenili ustavni red. Mlad demokratski poslanec je Berlusconija in Finija primerjal hudobnemu in dobremu policistu, ki skupaj delata in na koncu, ko sta povsem zmedla zaslišanca, dosežeta njegovo priznanje. Med Finijem in Berlusconijem ne vidim velikih razlik, le vlogi sta si pametno razdelila. In da bo jasno, kako pojeta v istem zboru, sta se pred delegati in televizijskimi kamerami objela kot stara pajdaša. Vprašati se moramo, kaj imata za bregom in, pravzaprav, kaj se nam obeta, če pomislimo, da desnica po Berlusconijevih besedah računa na absolutno večino glasov. Vse je mogoče, Nel centro di Capodistria kratke.si Vignette più care dal primo luglio Il ministro dei trasporti Patrick Vlačič ha annunciato la modifica del costo delle vignette (per poter viaggiare su strade e autostrade in Slovenia), una misura richiesta anche dalla UE. Le novità sono: le vignette da 15 euro della durata di una settimana e l’aumento da 55 a 95 euro per quelle annuali. Ma per Bruxelles la proposta non è ancora completata. I turisti, in ferie di solito per più di una settimana, dovranno acquistare due vignette e risparmieranno ben poco. Giovani e alcool cresce l’allarme Come in Italia e nella nostra regione, anche in Slovenia cresce la preoccupazione per l'abuso di alcool tra giovani e giovanissimi. La percentuale degli studenti sloveni che consumano alcool, come evidenzia una ricerca condotta a livello europeo tra i nati nel 1991, è del 87% e oltre ad essere in crescita è superiore alla media europea comunque alta: 82%. Il 58% degli intervistati ha dichiarato di fumare, la percentuale è identica a livello europeo e sloveno. La popolazione aumenta grazie agli immigrati La popolazione della Slovenia è aumentata nel terzo quadrimestre dell'anno scorso dello 0,7%, pari a 14.341 cittadini. L’Istituto centrale di statistica informa che gli immigrati sono stati 17.080, mentre sono state 3996 le persone emigrate. È il dato di incremento maggiore di immigrati registrato a partire dal 1995. Ma è stato positivo anche il saldo naturale. Sono nati 1257 bambini, pari al 2,4 per mille. In Slovenia le taglie sono un terzo over size Il 31% degli abitanti della Slovenia è sovrappeso, coloro che hanno un peso nella norma sono il 35% della popolazione. Sono questi i risultati della ricerca della società Mediana, realizzata in Slovenia, Croazia e Serbia. Negli ultimi due paesi è il 43% dei cittadini ad avere un peso nella norma, simile invece la percentuale degli over size. Le differenze maggiori sono state registrate tra coloro che sono sottopeso: in Slovenia sono il 16%, in Croazia 1*8% e in Serbia il 3%. Vaccino gratis contro il Papilloma virus Dal prossimo anno scolastico verrà assicurato a tutte le bambine della Slovenia dell'età di 11 e 12 anni il vaccino contro il Papilloma virus (HPV) che provoca il cancro del collo dell'utero. Il vaccino sarà gratuito. Il costo previsto per le vaccinazioni quest'anno è di 1,5 milioni di euro e dovrebbe aggirarsi sui tre milioni ogni anno. Finora era solo a pagamento (108,5 euro per ognuna delle tre dosi necessarie). Nel 2008 sono state vaccinate in Slovenia 929 persone. Kultura Tudi letos Poletna šola inSeminar v Ljubljani Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani prireja 28. Poletno šolo slovenskega jezika (4-teden-ski tečaj od 29. junija do 24. julija, 2-tedenski tečaj od 29. junija do 10. julija ali od 13. do 24 julija) in 4. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tečaji so organizirani za vse stopnje udeležencev: za začetnike, nadaljevalce in izpopolnjeval-ce. Pred začetkom vsakega tečaja udeleženci izpolnijo jezikovni test. Na podlagi njegovih rezultatov so razvrščeni v ustrezno skupino, v kateri je od 8 do največ 12 udeležencev. Pouk poteka v slovenskem jeziku, v začetniških skupinah si učitelji največkrat pomagajo z angleščino. Na tečajih učijo izkušeni učitelji, profesorji slovenskega jezika, ki so ves čas vključeni tudi v strokovno izpopolnjevanje in uporabljajo najsodobnejše metode za poučevanje jezika. Center za slovenščino prireja tudi Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, letos že 45. po vrsti, kar zagotovo priča o bogati tradiciji, izkušnjah in visoki kakovostni ravni te osrednje poletne slovenistične prireditve. Kljub visoki obletnici pa je seminar polovico mlajši od svoje matične inštitucije, to je Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje 90 let, med njene ustanovne članice pa sodi tudi Filozofska fakulteta. Krovna tema letošnjega seminarja je “Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi”. Več informacij na spletni strani www.centerslo.net Scalate e attese, il mondo in salita di Goretta Traverso Lei non si definisce ‘alpinista’, e piano piano uno finisce anche per capire perché. E stata, in ogni caso, la prima donna italiana a scalare un ottomila. Al seguito del marito, Renato Casarotto, uno che alla montagna ha dedicato la sua vita fino alla fine (è morto nel 1986 sul K2 nel tentativo di risolvere per la terza volta l’ambitissimo problema himalayano: la Magic Line), quasi sempre in attesa nel campo base, ha comunque vissuto in prima persona le imprese legate alle Dolomiti, alle Alpi, al-l’Alaska, alle Ande, alla Patagonia, al Karakhorum. Originaria di Marezzane (Verona), Goretta da alcuni anni vive a S. Pietro al Na-tisone dove venerdì scorso ha presentato, su iniziativa della sottosezione Cai Val Natisone e del Comune di S. Pietro, il suo terzo libro intitolato ‘La via della montagna - Un cammino possibile’ edito da Priuli e Verluc-ca. A tracciare un profilo del- Da sinistra Gianna Castellani, Goretta Traverso e Mariano Zufferii nel corso della serata di presentazione, sotto la copertina del libro GORETTA TRAVERSO LA VIA DELLA MONTAGNA UN CAMMINO POSSIBILE PRllILI & VERLUCCA l’autrice è stata la presidente della sezione Cai, Gianna Castellani, mentre il saluto delTamministrazione comunale è stato portato dal vi-cesindaco Mariano Zufferli. Goretta è poi intervenuta brevemente ma ha fatto soprattutto parlare le impressioni e le immagini di un video che in sostanza ha raccontato l’esperienza umana e sportiva vissuta assieme al marito. Ma la passione è ar- rivata prima di conoscere Casarotto, se è vero, come ha raccontato, che “la monta- gna, da bambina, era il soggetto che più raffiguravo nei disegni”. L’incontro con l’esperto alpinista, i primi approcci alle pareti delle Dolomiti, la parete nord del Uasca-ran nelle Ande peruviane, la prima solitaria invernale sul Monte Bianco, il primo incontro con il Karakhorum, che scalerà nel 1985 arrivando a quota 8035 metri, e poi la tragedia del K2 sono le tappe principali di un percorso in cui solitudine, gioia e dolore si sono me- it- A Navel il Teatro del Lemming Partirà a breve presso la sede del circolo Navel, in Foro Giulio Cesare a Civi-dale, il primo laboratorio di teatro organizzato dalla compagnia “Teatro del Lemming” di Rovigo. Il Lemming è nato nel 1987 dall'incontro fra il regista e compositore Maestro Massimo Munaro e lo scenografo e regista Martino Ferrari: ha realizzato una quarantina tra studi teatrali e spettacoli, ultimo dei quali, Antigone, è stato presentato il 7 marzo alla Biennale Teatro di Venezia, registrando un unanime succes- so di pubblico e di critica. Il laboratorio viene svolto in tre giornate - sette ore al giorno - dal Maestro Munaro: i partecipanti devono vestirsi di nero e dotarsi di un quaderno, una penna, una coperta ed una benda; è aperto ad un massimo di 20 iscritti; il costo per partecipante è di 100 €. Per aderire e richiedere ulteriori informazioni, scrivete a info@navel.fvg.it oppure telefonate al 320.4209478. Per ulteriori informazioni sul Teatro del Lemming: http://www.teatrodellem-ming.com scolati per tanto tempo. “Scalare una montagna - ha detto Goretta - è un viaggio fisico, ma anche interiore, un viaggio dell’anima”. Lo pensava anche Casarotto, che aveva scritto: “Il mio zaino non è solo carico di materiali e di viveri: dentro ci sono la mia educazione, i miei affetti, i miei ricordi, il mio carattere, la mia solitudine. In montagna non porto il meglio di me stesso: porto me stesso, nel bene e nel male”. E ancora, nel video, affermava: “Amo andare in montagna e non sapere cosa trovo”. Quella di Goretta è stata spesso un’esperienza di attesa, perché il marito era uno scalatore che amava l’impresa solitaria. E diventata, durante ma soprattutto dopo la scomparsa di Casarotto, anche un modo per conoscere popolazioni, culture diverse, un mondo nuovo. Un altro procedere, come dimostrano le più recenti esperienze nell’Anatolia sudorientale e sul monte Ararat, alle quali Goretta spera si affiancheranno altre, che compirà assieme al suo compagno, Franco. Non più pareti rocciose a strapiombo, ma comunque una ricerca di se stessi, quello che alla fine animava Renato Casarotto ed anima tutti i veri alpinisti, (m.o.) Pri Založništvu tržaškega tiska je v zbirki dvojezičnih pesniških zbirk izšla knjiga poezij tržaškega pesnika Claudia Grisancicha (1939), v prevodu Marka Kravosa. Naslov knjige je Su la strada de casa, ki ga je Kravos prevedel z Domov grede. Knjiga prinaša krajši Kravosov uvod v slovenski del knjige. Narečno verzijo, za to namreč gre, pa uvajajo mnenja različnih pesnikovih ocenjevalcev (Anita Pit-toni, Franco Brevini, Roberto Damiani in Davide Rondoni). Knjiga je obogatena z avtorjevo bibliografijo ter z vmesnima fotografijama, na katerih je Grisancichev portret, ob njem pa openski tramvaj. Kravos je v sodelovanju z Grisancichem izbral pesmi iz različnih obdobij in zbirk. V zadnjem delu so še neobjavljene pesmi. Kot smo zapisali in kar ljubitelji poezije vedo, je Pesnik Claudio Grisancich v slovenskem prevodu pri ZTT Tržaškega narečnega ustvarjalca je prevedel Marko Kravos ±au«io Grisancich puM- [/t 410 V _ Claudio Grisancich Claudio Grisancich tržaški narečni pesnik. Ker je v Trstu narečnega pesnikova-nja veliko, je potrebno naglasiti, da sodi Grisancich med pomembne tržaške književnike. Njegovo dialektalno pesnjenje pa se navezuje na visoko tradicijo Giottija ali na gradeško narečje v pisavi Biagia Marina. Skratka, je izven dialektalno-ljudskega manirizma, ki si zastavlja dokaj preproste cilje. Omenili smo Giottija, med njim in Grisancichem pa ostaja bistvena razlika. V italijanščini je v Trstu naredil preobrat Umberto Saba, ko je pesmi približal vsakodnevni stvarnosti in snovnosti. Velike teme pesništva je spojil z dogajanjem vsakdana, kar je bila novost (zasuk je nrp. naredil Thomas Eliot). Prav tako je Grisancich “iztrgal” narečje av-ličnemu domačijstvu in ga oblikoval v smislu modernega pesniškega čutenj a, kot se je izoblikovalo v moderni ali sodobni italijanski poeziji (naj omenimo vsaj Caproni-ja). Narečni pesnik uporablja narečje, ker mu nudi posebno “snovnost”. Grisancic-heva poezija je čutna in se obrača k stvarem, ki so vidne očesu. Govori o erotični ljubezni, o naravnih prebliskih, o mestu, skratka, o vsem, kar ga obkroža. V tem otipljivem svetu pa se odigrava pesnikova bivanjska usoda, v njem so sanje, upanja in temne slutnje. Narečje torej ni ne manira in niti omejitev, ampak tisto besedno gradivo, ki daje Gri-sancichu optimalno možnost za to, da izrazi svojo poetiko. Marko Kravos je verze prevedel v slovenski knjižni jezik. Zadeva je precej komplicirana, saj gre za nekakšno dvojno transpozicijo, kar zahteva tudi določeno pre-pesnjevanje in ne le zvestobo, kije včasih preprosto ni možno najti. To velja sicer za vse prevode, toliko bolj, ko se narečju iščejo korespondence v drugem, tokrat knjižnem, jeziku. Založništvo tržaškega tiska je svojo originalno zbirko dvojezičnih pesniških knjig obogatilo s še enim pomembnim imenom tržaškega in širše deželnega in italijanskega pesništva. Zbirka zaobjema različne generacije (Grisancich sodi med starejše), nudi pa možnost slovenskemu bralcu, da se sooči s tem, kar vrednega nastaja v Trstu in v Furlaniji Julijski krajini. Aktualno A Pulfero gli incontri organizzati dall’Acat del Cividalese Alcool, due serate sugli effetti e sui percorsi di cambiamento ZELENI LISTI Legalizirajmo sonce! Il vicesindaco Cernoia (a destra) con i relatori delle due serate, in alto un momento del primo incontro Si sono tenute lunedì 23 e lunedì 30 marzo nella sala consiliare di Pulfero due serate di sensibilizzazione su alcool e salute dall’Associazione dei club degli alcolisti in trattamento del Cividalese. I relatori, Ivan Jacop e Valentino Guerra, il primo psicologo ed il secondo rappresentante dell’Acat del Cividalese, si sono soffermati nel primo incontro sugli effetti dell’alcool nel corpo umano e sui luoghi comuni che riguardano le bevande alcoliche. Nel secondo incontro si sono invece soffermati sul percorso di cambiamento possibile e sul ruolo dei Club di alcolisti in trattamento. L’Acat è costituita da famiglie con problemi alcoolcorrelati, in trattamento per avviare il processo di cambiamento dello stile di vita, secondo l’approccio introdotto dal prof. Hudolin. Le famiglie si incontrano una volta alla settimana nei club presenti sul territorio, che per quanto riguarda le Valli del Natisone sono il Club 26 di S. Pietro (i lunedì alle 18.30 presso il poliambula- torio), il Club 234 di S. Pietro (i martedì alle 17.30 presso il poliambulatorio) ed il Club 184 di S. Leonardo (i lunedì alle 19 presso la scuola media). Prejšnjo soboto zvečer sem pomikal razne ure za uro naprej. Pričel sem z zapestno, nadaljeval s kuhinjsko, spremenil uro na mobitelu in v avtomobilu. Preselil sem se v takoimenovano “legalno” uro. To lahko pomeni uro, ki je določena z zakonom, ali pa, malce poševno, da je bila prejšnja ura ilegalna. To, da bi bila sončna ura ilegalna ali celo protizakonita, se čudno sliši. Bralec bi lahko mislil, da se mi zaradi neprespanosti meša. Vendar je v trditvi, da je sončna ura nezakonita, nekaj resnice. Moderni človek je napel vse svoje sile, moči in znanje, da bi obvladal naravo. Kmečki človek, ki je živel svojo naravno razsežnost še v začetku prejšnjega stoletja, je bil tesno povezan z naravo, z letnimi časi, z vremenom in seveda s sončno uro in tudi z luno. Narava je pogojevala delo na polju in torej človekovo usodo. Dobra letina je pomenila solidno preživetje, slaba letina je lahko napovedovala zimsko lakoto. Še globlje je bil z naravo povezan plemenski človek: napol poljedelec, na pol lovec, ki je živel v simbiozi z naravo, je instinktivno vedel za svoj čas. Ni poznal mehanske ure, nosil pa je v sebi vse biološke ritme. Takega človeka seveda ni več. Novi človek je s svojo znanostjo in tehniko vedno globlje posegal v naravo, v njene zakonitosti in v njen čas. To je stoiil tudi brezobzirno in posiljevalsko. Rezultati so vidni. V okvir človekove nadvlade nad naravo sodi tudi ta-koimenovana “legalna” ura. To lahko dokažemo. Leta 1784 je izumitelj strelovoda Benjamin Franklin objavil članek o tem, kako bi lahko prihranili na energiji in spremenili uro. Nihče ga ni poslušal. Leta 1907 je misel o spremembi ure ponovil angleški proizvajalec William Willet. Ideji je pomagal izbruh prve svetovne vojne s posledično energetsko krizo. Leta 1916 je angleška zbornica sprejela odlok za British Summer Time, ki je uzakonil pomik kazalca ure naprej v poletnem času. Isto leto so sprejeli legalno uro v Italiji. Veljala je do leta 1920. V Italiji so legalno uro ponovno uvedli med drugo svetovno vojno in sicer v letih 1940-1948. Zanimivo je vedeti, da je ob prihodu jugoslovanske armade v Trst, Tito izdal prepoved o legalni uri, kije veljala za ostalo Italijo. Zlobni jeziki pravijo, da je to storil, da bi tako označil mejo med Trstom in Ita- lijo. Prekinitev je veljala do naslednje energetske krize leta 1966. Do leta 1980 je ura legalna veljala od konca maja do konca septembra. Leta 1996 so na evropski in svetovni ravni poenotili obdobje legalne ure, ki sedaj traja od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru. Kot je razvidno iz nekaterih zgodovinskih podatkov, je premikanje ure naprej sad energetske krize, ki so jo povzročale vojne ali prekinitve pri dobavi energetskih virov, kot sta v Italiji nafta ali plin, ki poganjata električne centrale. Nov “legalni” čas ima tudi relativne gospodarske učinke. V letih 2004-2007 naj bi prihranili 2,5 milijard kilovat ur, kar znaša v denarju 300 milijonov evrov (park Berlusconijeve vile na Sardiniji). Premikanje ure nima bistvenih učinkov, saj so se spremenile življenjske navade. Uradi odpirajo pozneje, trgovine tudi, nočnih izmen pa ni možno prekinjati in prilagajati: toliko teme ostane. Takoimenovana legalna ura pa je nedvomno zaznamovana od modernizacije in uporabe klasičnih energetskih virov. Statistike pravijo, da je polovica prebivalstva naklonjena tovrstni uri, polovica pa ni. Sam sodim v nenaklonjeno polovico. Cilj, ki ga zastavlja tudi sedanja kriza pa je preprost: človek mora spremeniti pridobivanje energije, prijaznejši mora biti do narave in narediti, da spreminjanje ure ne bo več potrebno. Legalizirajmo sonce in nam bo bolje! Lettera al giornale Comune di S. Pietro, valutare meriti e demeriti Con i molti aspetti della vita odierna da dover analizzare e affrontare, tra problemi seri e non da rimischiare giornalmente, tra labirinti etici e tracolli economici, ognuno con il suo bagaglio di idee e soluzioni, trasportando con se i proprio indirizzi politici siano essi di qualsiasi colore, credo che il punto più importante che rimane alla base di tutte le persone civili, sia l’onestà! Pur avendo diversa identità politica dall’attuale guida comunale, mi sento serenamente di dover elogiare e ringraziare il sindaco Manzini e tutti i suoi collaboratori per l’ottimo lavoro svolto in questi anni di mandato e per la sua vicinanza istituzionale nei confronti della comunità, mai sottovalutando però tutto l’operato dei mandati precedenti. Sicuramente, da alcuni, queste mie parole non potranno essere condivise, ma con una sana valutazione ed una onesta autocritica degù ultimi decenni di guida comunale, constatando i propri meriti e demeriti, credo che si possa arrivare ad una tanto sospirata distensione politica, affinchè tutte le forze lavorino con obbiettivi che si convoglino nelle reali esigenze odierne: favorire una sana convivenza e prosperità per l’intera comunità. Sara lussa - Ponteacco Rispettando ogni opinione, e quindi anche questa, non possiamo però non rilevare come, in questi ultimi anni, S. Pietro abbia perso il suo ruolo guida, propositivo, nelle Valli del Natisone, allineandosi (se non, per certi aspetti, ponendosi ad un livello inferiore) rispetto alle altre amministrazioni comunali. Trapianti di fegato, un incontro a Pulfero L’Associazione italiana trapiantati di fegato, L’Au-ser delle Valli del Natisone-Nediške doline, con il patrocinio del Comune di Pulfero, organizzano per venerdì 3 aprile, alle 20, nella sala consiliare pulferese, una serata di informazione sulle malattie del fegato e sul trapianto di questo organo. All’incontro, intitolato “Voglia di vivere, voglia di donare”, interveranno, dopo i saluti delle autorità, la dottoressa Liana Domeniš con una relazione su “Le malattie del fegato in Friuli Venezia Giulia” e la dottoressa Chiara Comuzzi su “L’assistenza ed i problemi del trapiantato di fegato, rene e pancreas”. Quindi le testimonianze di Romano Blasigh, Giuseppe Zanutto, Sara Niemis ed Elena Fabbro e le conclusioni del dottor Giorgio Soardo. Il consiglio boccia la proposta di legge dell’opposizione No definitivo della Regione alla fusione Attimis-Faedis E stata bocciata definitivamente dal consiglio regionale del Friuli Venezia Giulia la proposta di legge sulla fusione dei Comuni di Atti-mis e Faedis. Martedì 31 marzo l’aula non ha approvato il primo articolo (messo in votazione senza emendamenti), che ha fatto automaticamente decadere tutti i successivi. Ventisette i voti contrari di Giunta e centrodestra ad esclusione di Roberto Marin (PdL) che si è unito ai sì del centrosinistra per un totale di 21 consensi. La proposta di legge di iniziativa dei consiglieri Te-sini, Travanut, Iacop, Della Mea e Brussa (PD), Corazza (IdV-Citt) e Kocijančič (Sinistra Arcobaleno) per l'istituzione del Comune di Attimis-Faedis mediante fusione dei due Comuni era giunta in aula dopo la bocciatura in V Commissione. I relatori di maggioranza Paolo Ciani (PdL) e di opposizione Alessandro Tesini (PD) hanno ricostruito le ragioni e iter del provvedimento che nasce nell'ambito del processo di riforma delle Autonomie locali avviato con la legge regionale 1 del 2006. Il municipio di Faedis Attimis e Faedis, parallelamente a Campolongo e Tapogliano, hanno avviato il percorso di unificazione chiedendo ai propri cittadini di esprimersi sulla fusione attraverso un referendum consultivo. Il referendum ha dato nel complesso esito favorevole con il 51,10% dei voti validi, ma la maggioranza (ovvero il 53,46%) dei cittadini di Attimis ha espresso contrarietà, ha ricordato Ciani. Nella relazione di minoranza Tesini ha ricordato che i Consigli comunali di Attimis e Faedis hanno espresso la volontà di procedere alla fusione per costruire il nuovo Comune, ritenendo che l'iniziativa rappresenti un'opportunità per garantire una gestione più efficiente dei servizi, oltre che un modo per ottenere sensibili riduzioni dei costi di gestione della struttura burocrati-co-amministrativa, a tutto vantaggio dei cittadini. Inoltre, ha sottolineato che secondo la legge 5 del 2003 la maggioranza degli elettori è da riferirsi ai due Comuni intesi come unico corpo elettorale. Unica nota fuori dal coro della maggioranza al momento del voto, come detto, quella di Marin, che si è detto convinto che le motivazioni che osteggiano la fusione di due Comuni siano di carattere esclusivamente politico, di conseguenza quelli che sono gli interessi della popolazione, in termini di servizi al cittadino, vengono lesi. — Aktualno------------------------------------- Želja je, da bi se v razmišljanje in načrtovanje vključila tudi cerkev obmejnih krajev Videnška Cerkev za razvoj goratih predelov Furlanije novi matajur Četrtek, 2. aprila 2009 s prve strani “Naš namen je vključiti v to razmišljanje celotno furlansko Cerkev,” je poudaril nadškof Brollo, ki je izrazil željo, da bi tudi v drugih goratih predelih škofije - in izrecno je omenil Terske, Karnajsko in Nadiške doline - sprožili “podobno pobudo, da bi dobili ustrezne odgovore za tisto specifično problematiko”. Videnška Cerkev želi torej aktivirati vse energije protagonistov, to se pravi ljudi, ki živijo v gorah in kljub težavam še vztrajajo. In prav v tem je verjetno razlika s podobno iniciativo, ki jo je sprožila leta 2000, ko je pritegnila na gorata področja Karnije in Severne Furlanije precejšnjo pozornost deželnih in krajevnih inštitucij in z njo tudi nemajhna sredstva, a cilj ni bil dosežen, saj se vasi še naprej praznijo. Od leta 2000 do danes je na našem območju prišlo do oblikovanj a številnih projektov, je dejal v nedeljo popoldne v Pontablju župan Forni di Sotto, Andrea Ghi-dina, narejene so bile tudi pomembne investicije, še zlasti na področju informacijsko komunikacijske tehnologije. Zmanjkal pa je subjekt, ki naj bi vse te procese vodil, je dejal in navedel projekt Pokrajine za severni del Furlanije, ki je, kot vemo, propadel. Eno od vpra- r šanj, ki se jih na skupščini kristijanov nameravajo lotiti je prav sistem krajevnih uprav in nadobčinskih povezav, ki so ključnega pomena v razvojnih procesih. Drugo poročilo je na nedeljski skupščini imel Felice De Toni, predsednik ustanove Agemont - Ustanove za ekonomski razvoj goratih območij, ki je predlagal tu- Tudi to je priča o trpljenju krajev v gorah Videnški nadškof Pietro Brollo di vrsto nujnih fiskalnih in ekonomskih ukrepov za podjetja in druge ekonomske dejavnosti v gorah. Tretje poročilo Daniela Spizza pa se je osredotočilo na vprašanje identitete, brez katere ni rasti in razvoja, kot je poudaril. Identiteto pa je treba pojmovati kot nekaj odprtega, ki omogoča dialog z drugimi v soseščini. Za razvoj so iz- redno pomembni novi inštrumenti, kijih ponuja Evropska unija, kot je recimo evroregija, je dejal Spizzo. Sodobni trendi se nagibajo k oblikovanju majhnih evro-regij, ki zajemajo homogena območja majhnih razsežnosti, je še podčrtal. Na koncu zasedanja, ki ga je vodil direktor skupščine kristijanov za gorata območja, Mario Gollino, so se oblikovale tudi štiri delovne skupine, ki bodo začele z analizo stanja in sicer socio-kulturna, politično inštitu-cionalna, ekonomska in cer-kveno-pastoralna. Vprašanje je, v kakšni meri se bo v ta proces vključila beneška in rezijanska Cerkev, ali pa če bo na spodbudo samega škofa Brolla sprožila podobno pobudo na svojo specifično problematiko. 5 Ob stoletnici rojstva zbornik in DVD v spomin na Gujona s prve strani Gujonov spomin so slovenski predstavniki iz Benečije in Posočja počastili že včeraj, sredo, 1. aprila, na njegovem grobu v Landarju, osrednja slovesnost pa bo v petek, 17. aprila. Ob 18. uri bo v špetrski cerkvi sveta maša, ki jo bosta darovala nadškof Pietro Brollo in koprski škof Metod Pirih skupaj z vsemi obmejnimi ter Primorskega dnevnika. Mons. Paskval Gujon duhovniki. Ob 19.30 pa bo v večnamenski dvorani v Spe-tru kulturna prireditev, med katero bodo tudi predstavili zbornik in DVD o mata-jurskem župniku. Slavnostna govornika bosta Giorgio Banchig in Zdravko Likar, povezoval bo Ezio Gosgnach, kulturni spored pa bodo sooblikovali beneški zbori in oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. Dvojezični zbornik o Gu-jonovem delu in življenju vsebuje pričevanja in spomine na msgr. Gujona, njegov življenjepis, fotografije, članke, ki jih je objavil v beneških časopisih, in zapise o njem iz slovenskih časopisov Delo, Svobodna misel Na DVDju so posneti utrinki in povzetek intervjujev z msgr. Gujonom. Organizacijski odbor je poskrbel tudi za ponatis dveh njegovih del, in sicer Molitvenika (z dodanimi pesmimi) in knjige Ljudje Nadi-ških dolin. Pri sestavi programa so sodelovali Društvo Ivan Trinko, Inštitut za slovensko kulturo, štirinajstdnevnik Dom, tednika Novi Matajur in la Vita Cattolica, Občini Sovodnja in Podbonesec, župnija Matajur-Trčmun, Upravna enota Tolmin, slovensko Ministrstvo za kulturo, Fundacija Poti miru v Posočju, Društvo TIGR in Društvo Čedermac. Srečanje folklornih skupin v Tolminu V kinogleda-lišču v Tolminu Na Univerzi v Vidnu srečanje z dr. Rajšpom in Trubarjevo potjo V petek, 27. marca, nas je na Univerzi v Vidmu obiskal dr. Vincenc Rajšp, zgodovinar in trenutni direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Dogodka so se udeležili tako številni študentje slovenistike iz Vidma kot tudi študentje slovenistike iz Padove skupaj z lektorico Polono Liberšar. Najprej smo si nekateri prvič, nekateri ponovno o-gledali film o Trubarjevem potovanju Pot, nato smo se pogovorili z dr. Rajšpom, ki se nam je v kratkem pogovoru predstavil. Sam vodi svoje študente po Trubarjevi poti, zato je z nami delil tudi svoje zanimive izkušnje. Sledilo je predavanje v slovenščini, v katerem nam je dr. Rajšp slikovito predstavil Trubarjevo pot, predavanje je podkrepil tudi s številnim slikami in zemljevidi. V predavanju je poudaril tudi položaj Furlanije in sploh ozemlja današnje Italije v 16. stoletju, zato je to vzbudilo precej zanimanja pri poslušalcih. Da je študente predavanje zares pritegnilo, j e dokazalo to, da so sami po predavanju postavili kar nekaj vprašanj in tako kar krepko podaljšali predavanje. Na koncu smo izvedli tudi kviz z vsemi študenti, tako smo preverili, kaj so od predavanja odnesli. Veselilo nas je, da so na večino vprašanj pravilno odgovorili. Kasneje pa je sledilo prijetno druženje, ki se je nadaljevalo po mestnih ulicah. Skupaj smo si ogledali mesto Videm, pokramljali ob kavi, potem pa se polni prijetnih doživetij odpravili domov. Srečanje je bila dobra priložnost za študente, da navežejo stike z drugimi študenti, hkrati pa izvejo nekaj novega o Trubarju. Ker taki dogodki veliko prispevajo k povezovanju in izmenjavi informacij, jih bomo v prihodnje poskusili še organizirati. Urška Kerin in Polona Liberšar učiteljici slovenščine v Vidmu in Padovi Zavarovalnice an naši interesi Društvo Srebrna kaplja iz Nadiških dolin vabi na informativno srečanje, ki bo danes, 2. aprila ob 20.30. uri v hotelu Belvedere v Špe-tru. Tema pogovora bodo Zavarovalnice - Assicurazioni. O tem, kakuo delujejo, kaj ponujajo in kakuo se med razno-varstno ponudbo vsak lahko odloči in si zagotovi varno investicijo, bo govoriu Francesco Jussig. bo v petek, 3. aprila, ob 20. uri srečanje folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Prireja ga tolminska izpostava Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti in ob skupinah, ki delujejo v Posočju, bodo zaplesale tudi folklorne skupine iz območja Nove Gorice in Ajdovščine. Nastopile bodo skupine iz Dolenje Trebuše, Šentviške Gore, Bovca in Tolmina ter skupine Vipava iz Ajdovščine, Gartož iz Nove Gorice, Trcinka iz Goriških Brd in Sloga iz Solkana. Prikazale bodo plese iz Srbije, kako je potekal likof češenj v Brdih, kako so na Vrabčah pripravili šagro - praznik plesa, petja in veselja, kako so Trebuški fantje skušali pritegniti pozornost deklet, kako so nabirali "pogum" za vasovanje na Šentviški Gori, kako za- plešejo "fini" bovčani, kako so šopki, poljubi in obljube spremljali slovo fantov, ki so odhajali k vojakom, in v zadnjem programu kaj vse je spremljalo ohcet v Čadrgu - še-škanje in šeme. Večer bodo popestrili skupine pevcev in godcev Tercet Juhana, Buške čeče in glasbena skupina Ded-nina. V sredo, 1. aprila, pa je bila pozornost namenjena otroškim folklornim skupinam. Tudi to področje je izredno živahno, saj so pred številno publiko nastopili otroci ir vrtca Bovec ter osnovnih šol Ajdovščine, Nove Gorice, Kobarida in Bovca. Naše navade A Ravascletto le “pierhe” la tradizione si diffonde Un laboratorio tenuto dall’associazione Kobilja glava V nediejo, 5. aprila, od 15. ure, v koči Solarje (Dreka) bojo žene od društva Kobilja glava pokazale te malim an te velikim, kuo se parpravijo, pofarbajo an ve-pisajo “pierhe”. Delavnica je odparta vsiem. Za druge informacije lahko pokličete številko 0432.729466 al pa napišete mail na naslov: kobilja-glava@yahoo.it Concluso il laboratorio che si è tenuto sabato 28 marzo a Ravascletto, in una Carnia ancora innevata, più di qualcuno ha pensato, che la maggior parte delle persone che vi ha partecipato avrebbe poi continuato anche a casa, nei giorni seguenti, a preparare, colorare e graffiare le “pierhe”, le uova pasquali tradizionali di molti paesi dell’Es,t ma ovviamente anche della Bene-eia. Una tradizione ripresa lo scorso anno dall’associazione Kobilja glava di Drenchia, che la settimana passata è stata impegnata per una dimostrazione a Volče, nel comune di Tolmino, e appunto a Ravascletto, grazie all’invito di Luca Nazzi, friulani-sta, e della Pro loco del pae- se e con la collaborazione del circolo di cultura Ivan Trin-ko. Dopo una breve presentazione della Benecia e delle sue peculiarità linguistiche e culturali, fatta da Fabio Bo-nini, ed alcune notizie sulla tradizione delle uova colorate, da parte di Lucia Tru-sgnach-Skejcova, è cominciato il laboratorio vero e proprio, al quale hanno preso parte una trentina di persone, in gran parte bambini. A guidarli nella preparazione delle “pierhe”, oltre a Lucia, anche Gabriella Pi-tažova e Marica Cikova. Alla fine tutti soddisfatti, sia i componenti dell’associazione Kobilja glava, che hanno potuto proporre all’esterno un’antica tradizione della Benecia, sia i partecipanti al laboratorio, per i quali le “pierhe” hanno rappresentato una colorata novità. Gabriella Pitažova, Lucia Škejcova an Marica Čikova, ‘no malo ku meštre, so učile otroke an odrasle, ki so želiel zastopit kuo se runajo pierhe Žene od društva Kobilja glava iz Dreke so nesle v Ravascletto pierhe že narete, pa so tud pokazale, kuo se parpravijo, pofarbajo an kuo se jih nariše v Sport S Planinsko družino an s parjatelji s Kobariškega Iz Nediških dolin na Kraški maraton Če v nediejo 22. marca je bluo na mini kraškem maratonu v Sežani 2770 tekačev, se muorejo zahvalit tudi Benečanom an njih par-jateljam s Kobariškega! Iz Špietra se jih je pejalo vič ku trideset, malomanj vsi od Planinske družine Benečije: cele družine z otruok, none, tete, strici... Bla je liepa sončna nedie-ja an v Sežano so paršli iz vsieh kraju Slovenije, pa tudi iz Italije. Na 1.247 so prehodil osam kilometru, ostali pa 21.098 km. Tisto buj dugo sta jo pre- Skupina iz Nediških dolin an parjatelji s Kobariškega so se potrudil za letat na maratonu, pa tudi za se zbrat za spominsko fotografijo! Je bluo težkuo jih zbrat vse kupe, je nimar manjku kajšani Morebit, de tiste, ki jih nie na teli sliki, jih spoznamo na kaki drugi! OUT> Tle par kraj: Alma an Rosina potle, ki so prehodile osam kilometru. So šele takuo frišne, de bi mogle začet hitro drug maraton! Drugi pa... dobro de so paršli do konca (tle zdol)! Ne, ne... se hecamo, škercamoi So bli vsi zaries pridni! Na te pravi roki: med družinami z otruok so bli tudi Fabrizio, Mariateresa, Davide an Luca Tle par kraj: zadnji nasveti an pogovori pred odhodom. Gor na varhu: Luisa (Lojza) je prehodila osam kilometru, nje sin Mattia 21 an njih mož an tata Germano je pa.... stiku! Slikala, fotografala je tudi Tina, čegiih je letala tudi ona an je paršla med parvimi! hodila tudi Mattia Cendou an Igor Tuli, paršla sta pru lepuo, lepuo so paršle tudi Tina Fratina, Mariateresa Cernoia, Flavia Iuretig, Luisa Battistig, Graziella Oliva, Vilma Grgic, Ivana Chiabu- dini, Vilma Purkart De so “in gamba” za hodit so dokazale tudi vse druge. So žene, ki hodejo na tečaj telovadbe (corso di ginnastica), ki ga je Planinska organiza-la v Spietre. Pride reč, de jim dobro diela an de Tina (kaj-šan krat tudi Vilma) znajo pru lepuo učit! Na koncu hoje je biu v Sežani velik senjam: nie manjkalo pru nič an obednemu se nie mudilo iti damu. Intervju Dolga leta ste spremljali ljubiteljsko gledališko dejavnost Slovencev v Italiji. Dobro poznate tudi dejavnost Beneškega gledališča. Novi Matajur ima do tega gledališča nekoliko več patriotske pozornosti kot do ostalih... Kako ocenjujete torej uspeh Beneškega gledališča na območnem Linhartovem srečanju v Sloveniji? “Nagrajevanje je bilo, gledališče pa je tudi nastopilo v glavni dvorani novogoriškega gledališča. Z velikim zanimanjem sem si šel ogledat predstavo, oziroma nagrajevanje. Bil sem zelo presenečen. Priložnost sem imel, da sem govoril s selektorjem Binetom Matohom. On si je ogledal sedem skupin sever-no-primorske regije. Prostor gre od Vrtojbe, Nove Gorice vse do Bovca. Med igrami si je ogledal tudi dve zamejski predstavi, ki sta ju pripravila Beneško gledališče in ljubiteljsko gledališče iz Štan-dreža. O obeh skupinah je dal zelo pozitivno mnenje, ki so ga prebrali tudi med nagrajevanjem, a ne samo to, obe sta tudi prejeli nagrado. Od vseh skupin, ki si jih je selektor ogledal, v Sloveniji in zamejstvu, sta bili tako kar dve zamejski uspešni. To dokazuje, da so naša ljubiteljska gledališča na kvalitetni ravni.” Obe gledališči, ki ste ju omenili, imata značilnost, da stalno nastopata in pripravljata nove in različne igre. Nista torej ad hoc gledališči, ali pa taki, ki se občasno pripravita za kako vaško potrebo. Njuno delovanje je sistematično. “Selektor je v svoji oceni opozoril na to dejstvo. Beneško gledališče ni slučajno 0 kakovostnem delovanju Beneškega in drugih naših amaterskih gledališč Intervju s kulturnim in gledališkim delavcem Igorjem Tuto Igor Tuta je bil programer na deželnem slovenskem radiu Trst A. Postal je tudi vodja slovenskih programov, ko pa, žal, ta funkcija ni imela več statusa “dirigente”. Te izgube še danes slovenski radio in televizija nista nadomestila, kar dejansko krči njuno programsko avtonomijo. Igor Tuta je dobro znan Slovencem v Benečiji, v Reziji in Kanalski dolini, saj je s svojim magnetofonom prebredel vse vasi in obiskal ogromno število prireditev. Tuta se je za določen čas udeležil aktivne politike, ostaja pa vseskozi prisoten v kulturnem de- lovanju manjšine. Bilje član skupščine Slovenskega stalnega gledališča in predsednik Društva SSG. Dolga leta spremlja ljubiteljsko gledališko dejavnost in od njegove ustanovitve Festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Festivala se je udeleževal kot večkratni član žirije in tudi kot strokovno podkovan gledalec. Zato se nam je prav Igor Tuta zdel najprimernejša oseba, da se z njim pogovorimo o trenutnem položaju ljubiteljskega gledališča v slovenski manjšini. Tema je obširna, zato smo skušali najti nekatera ključna vprašanja. J Beneško gledališče je večkrat sodelovalo na Festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah Kobal odstopil z mesta umetniškega vodje SNG Nova Gorica Boris Kobal je po le dveh tednih dela v sredo, 25. marca, nepreklicno odstopil z mesta umetniškega vodje Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica, češ da zaradi slabih odnosov v teatru ter finančnega in tehničnega stanja ne more uresničiti svojih idej. O odstopu že dalj časa razmišlja tudi direktor SNG Nova Gorica Mojmir Konič. “Moj glavni greh je, da sem prišel in se prijavil na razpis, tako kot 13 drugih, in s tem rešil Koniča stoodstotnega odstrela. Od tu dalje so začeli cepiti drva na mojem hrbtu. Medčloveški odnosi v gledališču so absolutno nemogoči, ansambel je popolnoma razklan. To je dosegel Primož Bebler, pomagal pa mu je Konič,” je na novinarski konferenci v Novi Gorici povedal Kobal. Poudaril je, da seje za odstop odločil po treznem razmisleku, predvsem zaradi slabih medosebnih odnosov v teatru, kjer so ga sprejeli “kot zadnji drek v tej hiši”. “Do mene vlada velik primitivizem, provincialnost in precejšnja mera zla. Dani niso finančni in tehnični pogoji v smislu planiranja sezone, zato je najbolje, da se v teatru sami zmenijo, kako naprej,” je Kobal utemeljil svoj odstop. Nad Kobalovo potezo je bil presenečen tudi Konič, ki ne izključuje niti svojega odstopa, v kratkem pa naj bi novogoriško gledališče objavilo nov razpis za umetniškega vodjo. Kot je znano, je Konič januarja razrešil, nato pa še odstavil dotedanjega umetniškega vodjo SNG Nova Gorica Primoža Beblerja. Na javni razpis seje prijavilo 14 kandidatov, izmed katerih je Konič 9. marca Kobala imenoval kljub podpori sveta zavoda in negativnemu mnenju strokovnega sveta gledališča. prejelo priznanje za uigranost. Skupina je uigrana, ko večkrat nastopa. Pomembno je torej, da igralci obvladajo osnovne elemente nastopanja na odru, obenem pa, da se med sabo poznajo, karakte-rialno in drugače. Skratka, vedeti morajo, kako je treba v danem trenutku reagirati. Ko sem si ogledal enourno predstavo z naslovom “Maj- hane družinske nasreče”, kjer nastopata samo dva igralca, oba sta prejela nagrado, tako Anna lussa kot Adriano Ga-riup, sem dejansko opazil, kako sta se med igro dobro ujela. Z odra sta znala posredovati publiki posebno družinsko ozračje, ki je v komediji. V trenutkih je bilo tudi precej napeto. Igrala sta namreč sama sebe in obenem drug drugega izigravala. Delo ni bilo lahko. Režiser Marijan Bevk je moral izvesti dobro režijo, da je ustvaril učinkovito odrsko postavitev.” Govorila sva o dveh predstavah in o dveh gledališčih, ki sta javnosti poznani. Pred nami pa je letos tudi festival v Mavhinjah. Vi sledite celotni zamejski amaterski sceni. Na omenjenem festivalu ste bili večkrat v žiriji. Kakšno mnenje imate o festivalski dejavnosti pri nas in izrazito o Mavhinjah? Tu so bile v vseh edicijah festivala opazne velike razlike med gledališči, ki delujejo sistematično, in tistimi, ki delujejo občasno. Skratka, festivali ne kažejo vedno stalnega napredovanja. “V Mavhinjah sicer nisem bil vedno v ocenjevalni komisiji, sledil pa sem mu od začetka. Letos sem prosil organizatorje, naj me ne dajejo v žirijo. Prisostvoval pa bom. Ta dejavnost me namreč zanima. Že prvo leto, to je 1995, sem bil presenečen, koliko ljubiteljskih dramskih skupin se potrudi, vadi in nastopa. Nekatera ustvarijo boljša dela, druga so preprostejša. Med prvimi, kije nastopala v Mavhinjah, je bila npr. Nikla Petruška Panizon, kije postala poklicna igralka v našem stalnem gledališču. Tudi nekateri drugi mladi so pokazali, da želijo nadaljevati z gledališko dejavnostjo. Prav pa imate, ko pravite, da je festival v Mavhinjah srečanje zelo različnih odrov, kar kaže le na našo realnost. Obstajajo odri, ki tudi letno pripravijo igre za društvene ali domače potrebe. So pa drugi, kot na primer na Proseku, na Opčinah ali v Dolini, v Štandrežu, Beneško gledališče, ki igrajo že vrsto let in so pokazali visoko raven, ki jim prinaša tudi nagrade izven Mavhinj.” Letos so organizatorji festivala v Mavhinjah skušali narediti zasuk. Predstavile naj bi se skupine s premiero. Prišlo je celo do polemike z drugimi gledališči, ki so tej odločitvi osporavala. Skratka, zastavlja se vprašanje, ali naj bodo Mavhinje festival s selekcijo ali pa odprt vsem, ki se prijavijo. “To je veliko vprašanje. S tem se ukvarjajo bodisi organizatorji, to je člani društva Cerovlje- Mavhinje, kot tudi drugi, ki smo ob tem festiva- lu vedno prisotni. Predhodna selekcija je pri nas zelo težko izvedljiva, ker se nekatere skupine pripravijo tudi zadnji trenutek. Predselekcijo bi bilo potrebno pripraviti vsaj dva ali tri mesece prej. Letos so skušali ustvariti nek filter in predlagali, da bi skupine prišle na festival s premiero. To je bila tvegana izbira in mislim, da ni uspela. Videli bomo razvoj dogodkov, menim pa, da bo obveljala dosedanja oblika mavhinjskega festivala. Škoda pa bi bilo, ko bi festival zaradi teh ali drugih razlogov usahnil. Po petnajstih letih je postal tradicija in obenem potreba za vse naše odre, saj imajo tu možnost nastopanja pred širšo publiko. Želim, da se bo s spremembo pravilnika zadeva uredila in da bo festival normalno stekel.” Kot zadnje bi postavil še vprašanje jezika. Med amaterskimi gledališči mnoga uporabljajo narečja, manj je takšnih, ki se preizkušajo v knjižni slovenščini. Kako ocenjujete ta pojav? “Za skupine, ki nastopajo bolj po vaseh in podeželju, je razumljivo, da jim je bližja domača narečna govorica. Zato marsikateri oder posega po tem izraznem sredstvu. Potrebno pa je skrbeti tudi za čisti jezik. Posebej je treba pohvaliti tiste, ki izberejo knjižni jezik, ne smemo pa podcenjevati izraznosti v narečju. Tudi v tem primeru pa je pomembno paziti in opozarjati, to je žirija v Mavhinjah vsa leta delala, daje treba tudi pri dialektu paziti na čistost jezika. To pomeni, da ne puščamo v govor prodora italijanizmov ali kake druge oblike slenga in načinov izražanja, ki v bistvu niso narečnega izvora. Če naj bo predstava v dialektu, naj bo le ta tem bolj čist. Naša narečja so sočna. Beneško gledališče nastopa samo v narečju. Vendar je ta jezik lep, bogat in sočen in torej gledališko in drugače učinkovit.” Hvala za razgovor in po vsej verjetnosti se vidiva v Mavhinjah, upam, vsaj zase, da kot navadna gledalca. A.M. J = c ca 110 H / >i- Ih — p m m 4 te Canti popolari sloveni in Friuli Beneškoslovenske ljudske pesmi fJLCfr- J m cca 110 1 p-i * l" ' itid 3 ¥ v 4*- - 13 - E ho udito anche qualche cosa d’altro, con simili interpolazioni. In questi canti amorosi non ci sono dunque complicazioni d’anime, non ci sono tormenti profondi, ma tutto è primitivo, pratico, realistico, fedele specchio della psicologia di quel popolo. Si canta anche il vino, ma ho sentito poche cose sul vino e sono riuscita a raccogliere solo questo canto: Mi Slovenci vinca ne prodamo, Ker ga sami dobro piti znamo, Mi se tukaj zbiramo, Sladko vince pijemo, in veselo pojemo. (Noi sloveni vino non vendiamo, - ché noi soli bere bene lo sappiamo, - noi qui ci raccogliamo, - dolce vino beviamo - e allegramente cantiamo). Infine ho raccolto brevi strofe, canti senza un preciso significato, come sono le can- tilene, così frequenti nella poesia popolare: Šilo bodilo, po pot’je hodilo, ni pilo ni jedlo, debelo je pr’šlo. (La lesina che fora - per la strada è andata, - non ha bevuto né mangiato - e grassa è ritornata) E ancora: Oh, mama pojd’ sem, kolače ti dam, ’na ouca krepala za vratam je ’mam. (O mamma vien qui, - ciambelle ti darò, - una pecora è crepata, - la ho dietro la porta). (Renata Steccati, Canti popolari sloveni in Friuli, da “Rivista di letterature slave”, settembre - dicembre 1932) Kronaka Ukradli so štenge ki pejejo do cierkve svetega Lienarta iSUTUiimlui Hnm m padcih De kradejo po naših cierkvah, nie na žalost novuost: ukradli so nam kipe (statue), kandelabre, srebarne važe... Se nam pari pa, de se nie bluo pa še zgodilo, de so ukradli štenge iz kamna vepi-kane. Telekrat so paršli an do tega. Zgodilo se je v Podutani, v starodavni cierkvi svetega Lienarta, ki stoji gor nad vasjo. Cierku je stara vič ku taužint liet, saj dokumenti pravejo, de je bla zazidana pred lietom 1000, pari de stopnice, ki so jih ukradli imajo glih tarkaj liet. Kamu so hnucu? Tisti, ki so jih ukradli, jih predaj o al pa jih bojo nucali za olieušat kako novo hišo? Škoda je velika, ne samuo za kar so uriedne, pač pa zak so bogatija, ki so nam jo zapustili naši predniki, so “zgodovina” Podutane an vsieh naših dolin. Tuole je napisano tudi na tabli, ki so jo položli vasnjani na mestu, kjer so zmanjkale štenge. Karabinierji so na diele za ušafat tate, težkuo pa bo, de se pride do njih. Podutanski kamun pravi, de poskarbi za diet druge štenge, sevieda pa, de na bo le tista... Italo e Ruba a Topolò prima di Gerusalemme Viandanti di passaggio nel paese della Stazione Sono arrivati alle 8 del mattino, ora legale, a Clodig. Si chiamano Italo e Ruba. Qualcuno da Trento, dove sono partiti, ha detto loro “Andate a Gerusalemme a piedi ? Allora non potete non passare da Topolò!”. Così, dopo sette giorni di cammino, Topolò diventa il loro primo punto di sosta; due giorni per riposare piedi e gambe. Nel loro curriculum ci sono già il Camino di Santiago de Compostela e la via Francigena (Londra-Roma) ma chi vuole intravedere in queste marce qualche forma di fanatismo religioso si sbaglia. A Italo e Ruba il camminare dà quella quiete che è già una esperienza interiore, ciò che a loro importa è ribadire un’idea di pace e accoglienza che attraversi il maggior numero di Paesi possibili. Un’idea rammentata con una stretta di ma- no ai capi di governo o ai “capoccia” dei Paesi percorsi. E camminare. Dialogare con Italo Benedetti, un over sessanta forte e compatto come la trentina Val di Gresta dalla quale proviene, ex idraulico, è come sfogliare un atlante geografico. Dai primi viaggi a piedi fatti durante le ferie (Bielorussia, Lituania, Svezia) è passato, non appena in pensione, a rotte più impegnative. Ruba Ra-niene, lituana, silenziosa, lo segue da un paio d’anni e ne scrive. La loro complicità è tutta nel camminare. Italo è molto loquace e ascoltarlo è un piacere. Racconta di come abbia iniziato a passeggiare per “buttare giù la pancia”, poi, una volta in pensione “ho provato a fare come gli altri pensionati: corsi di ballo e quelle cose lì, ma mi annoiavo. Se invece camminavo anche tutta la notte nei boschi ero felice”. Questo viaggio li porterà, come dicevo, a Gerusalemme; sempre lungo sentieri il più possibile secondari, senza tabelle di marce forzate o itinerari da seguire rigidamente. La strada se la studiano di giorno in giorno, dormendo dove capita, spesso in tenda, con un minimo di saggia attrezzatura contenuta in un carrettino progettato e costruito da Italo. Senza bandiere da sventolare. Dovrebbero giungere alla meta, attraversando anche il Libano, ai primi d’agosto. Piccoli sponsor li hanno forniti di ottimi materiali. L’ospitalità in situazioni come questa è fondamentale e Italo un po’ si infervora nel ricordare le porte sbarrate, come a Udine la sera prima, da chi professa l’esatto contrario e quelle aperte da chi ha ben minori mezzi e intenti. In paese si trovano benissimo; molte le attinenze: i guzirouci, la montagna povera (“eravamo 15 fratelli, tante volte mangiavamo l’erba delle mucche per far tacere la pancia”), il papà minatore a Marcinelle. A Topolò nella casa di Carla e Sandro, la cui grande disponibilità non teme arrivi improvvisi, hanno potuto riordinare le idee, far asciugare panni e mappe, studiare percorsi, riposare ed evitare il diluvio almeno per 48 ore. La Postaja è anche questo, si diceva “approdo di viaggiatori inquieti”, chi più di loro può sentirsi a casa, qui? Camminare per noi è una forma di arte - ribadiscono Ruba e Italo. E la loro arte li porta già a pensare il prossimo viaggio: Terranova-Terra del Fuoco-Terranova, scendendo lungo la costa del Pacifico e risalendo lungo quella atlantica. Tempo previsto: cinque anni. Poi vi fermate, vero? Nemmeno finisco la frase che Italo tira fuori una cartina dell’Australia... (m.m.) Ivan Chiabai ai campionati studenteschi di cross Ai campionati italiani studenteschi di cross disputati nel corso della scorsa settimana in provincia di Novara lusinghiera la prestazione fornita da Ivan Chiabai, che ha difeso i colori dell1 Istituto Tecnico Mali-gnani di Udine. Alla sua prima esperienza Ivan ha ottenuto un lodevole 19. posto nella classifica finale. Dopo aver portato a termine i campionati studenteschi, Ivan Chiabai sabato 26 marzo ha gareggiato con i colori del Gs Natisone al gran premio Nazionale CSI di corsa campestre ad Abano Terme. La fatica delle giornate precedenti ha influito nelle battute finali della corsa, per Ivan è arrivato comunque un lodevole nono posto nella categoria Cadetti. Nella stessa manifestazione si è registrata una combattutissima manche delle Esordienti, che ha visto al via 107 partenti tra le quali Francesca Gariup. Il quinto posto assoluto ottenuto è un risultato di grande pre- stigio. Ottima anche la prova di Gabriele Snidaro, arrivato ventisettesimo nella categoria Junior. Non finisce qui la serie di ottimi risultati che hanno arricchito il palmares societario ducale. Domenica 29 marzo, sotto il diluvio di Basovizza, si sono messi in evidenza Brunello Pagavino, vincitore fra gli MM55, Eliana Tomasetig e Filippo Pagavino, quinti nelle rispettive categorie. A Treviso, nella classica Marathon, dove hanno gareggiato oltre tremila podisti, Guido Costaperaria ed Alberto Novelli sono andati oltre le aspettative: entrambi hanno migliorato il proprio personale di 4' ed hanno chiuso rispettivamente al 240. posto in classifica generale e 33. di categoria, in 2h 57'32", e 451. e 96. di categoria in 3h08'46". Nell’occasione si è dimostrato più che all'altezza della situazione Marco Cer-netig: il suo crono è stato di 4hll'57". anzi! Questo lo possono ben dire Simone Miano di San Pietro al Natisone e Denny Quarina di Ponte San Quirino. Alla prima edizione del Rally ronde città del Grifo -Arzignano (Vicenza) domenica 22 marzo, avevano concluso la prima prova speciale al 7. posto di classe A7 ed al 34. assoluto su 90 equipaggi, e questo nonostante un testacoda in un tornante che ha fatto perdere loro secondi preziosi. Nella seconda prova speciale stavano andando davvero bene, tant'è che erano in lotta per il secondo posto di classe quando, in un tornante, la macchina, una Peugeot 206, è letteralmente sci- volata sulla polvere andando a fermare la corsa contro un muro. Grande delusione per i due, ma anche in questo caso non sono mancati i complimenti per il nostro giova- ne rallyista che dimostra in ogni occasione di aver stoffa. Bravo! E bravo anche Qua- rina, lo dice lo stesso Simone: “È davvero un navigatore in gamba e di lui mi fido ciecamente”, ed in questo sport la fiducia reciproca è davvero molto importante! Miano - Quarina, fatale fu il tornante... Non sempre la bravura va a braccetto con la fortuna... rtAM V Sport Risultati______________________________ 1. Categoria Valnatisone - Maranese rinv. Juniores Valnatisone - Cormons 1:0 Allievi Extra - Valnatisone 2:4 Com. Lestizza - Moimacco (ree.) 1:4 Cussignacco - Moimacco rinv. Giovanissimi Moimacco - Ponziana rinv. Valnatisone - Trieste calcio 1:1 Pasianese - Valnatisone rinv. Amatori Filpa - Rangers Terzo 1:2 Reai Buja - Sos Putiferio rinv. Pizzeria le Valli - Campeglio 3:1 Savognese - Blues 3:1 Montegnacco - Poi. Valnatisone rinv. Calcetto Santa Klaus - Merenderos 3:5 Paradiso dei golosi - Città di Carlino 10:2 Essiccatoio Dorbolò - Bild (ree.) 7-1 Pallavolo maschile Caffè Sport - Poi. San Leonardo 3:0 Pallavolo under 13 misto Poi. San Leonardo - D.M. Majanese 2:1 Prossimo turno 1. Categoria Codroipo - Valnatisone Juniores Valnatisone - Fortissimi (ree. 2/4) Azzurra Go - Valnatisone Allievi Valnatisone - Ponziana Moimacco - Buttrio Giovanissimi Moimacco - Donatello Fontanafredda - Valnatisone Valnatisone - Bearzi Esordienti Rangers - Valnatisone Pulcini Serenissima - Audace Audace/A - Union 91/A Audace/B - Union 91/B Amatori Filpa - Bagnaria Arsa (4/04) Sos Putiferio - Dinamo Korda (4/04) Pizzeria al Sole due - Pizzeria le Valli (6/04) Friulclean - Savognese (6/04) Piaino - Polisportiva Valnatisone (6/04) Calcetto Merenderos - Cussignacco (6/04) Reai Feletto - Paradiso dei golosi (8/04) Essiccatoio Dorbolò - Artegna (8/04) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Rojalese (3/04) Pallavolo under 13 misto Futura Palmanova - Poi. San Leonardo (4/04) Classifiche 1. Categoria Aquileia 54; Maranese* 47; Cjarlins Muza-ne 45; Prata* 41 ; Union Pasiano 40; Codroipo 39; Sesto Bagnarola* 38; Ancona*, Risanese* 33; Varmo 32; Valnatisone* 29; Paviese 28; Ricreatorio Latisana 27; Tor-reanese 24; Aurora Buonacquisto 20; Pa-lazzolo 18. Juniores Forum Julii 47; Valnatisone** 44; Serenissima 43; Pasianese*42; Cormons* 39; Sedegliano 31 ; S. Gottardo 30; Tre Stelle 29; Varmo** 27;Torreanese* 26; OI3* 22; Azzurra Go* 18; Assosangiorgina 10; Fortissimi* 6. Allievi (Play-out) San Luigi 7; Valnatisone*, Palmanova* 4; Ponziana* 1 ; Extra 0. Allievi (Provinciali) Tre Stelle 60; Union 91* 52; Bearzi*** 49; Forum Julii 40; Cometazzurra* 37; Azzurra** 32; Moimacco** 31 ; S. Gottardo*, Buttrio 23; Serenissima** 16; Rangers* 14; Com. Lestizza*, Pagnacco* 13; Cussignacco** 4. Giovanissimi (Play-off) Donatello 9; Moimacco*, Ponziana* 3; San Luigi 0. Giovanissimi (Play-out) Nuova Sandanielese 5; Fontanafredda*, Valnatisone 4; Trieste calcio 3; Pro Romans 2; Pasianese* 1. Giovanissimi (Sperimentali) Bearzi** 39; Donatello**** 36; Ancona** 35; Tolmezzo Carnia* 32; N. Sandanielese* 27; Pasianese** 24; S. Gottardo 19; Reanese* 18; Valnatisone**, Pagnacco** 17; Manza-nese** 15; Azzurra Premariacco* 3. Amatori UISP (finale) Mereto di Capitolo, Filpa 30; Bagnaria Arsa 27; Drag Store FT Manzano 25; Bar Centro 18; Pozzuolo 13; ; Rangers Terzo 12; Hot And Cool 11; Rangers Monfalcone 9; Enoteca Sandi Rojalese 3. Amatori Collinare (2. categoria) Sos Putiferio 28; Bar Pizzeria le Valli 27; Campeglio 26; Dinamo Korda 23; Axo Club Buja 22; Moby Dick Rojalese 21 ;Pizzeria al sole due, Sammardenchia 19; Reai Buja 16; Billerio Magnano 14; Colugna 8; Gemona 5. Amatori Collinare (3. categoria) Blues 28; Savognese 27; Poi. Valnatisone 25; Colloredo* 22; Piaino, Montegnacco 20; Collerumiz 19; Racchiuso 15; Tuttomeccanica Trep 14; Pingalongalong 13; Friulclean 12; Il Savio 7. Calcetto UISP Paradiso dei golosi* 36; Reai Feletto* 28; Merenderos* 27; Santa Klaus 25; Boca Ju-niors* 23; Cussignacco 22; La Viarte* 20; Pizzeria da Raffaele 17; Santa Maria* 14; Città di Carlino**, Artegna*, Copia & Incolla* 13; EAP Udine* 10. Calcetto Collinare Essiccatoio Dorbolò 16; Crazy Team Feletto, Lib. Martignacco 14; Artegna 11; Modus, Rivignanese 10; Dlf Cervignano 8; Tor-sa, Rosanna e Maurizio 7; Abs 5; Bild, Dlf Abramo Impianti 3. 'Una partita in meno - ** due in meno. Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente Il bomber David Specogna (sei centri) trascina la squadra al successo ed alla conquista del prezioso trofeo Paradiso, campionato vinto in anticipo Il maltempo ferma la Valnatisone ed altre squadre - La Filpa perde partita e vetta della classifica Il week-end calcistico è stato condizionato dal maltempo che da sabato sera ha colpito il Friuli e che ha costretto al rinvio numerosi incontri. Così per la sfida del campionato di Prima categoria tra la Valnatisone e la Maranese. Stessa sorte è toccata agli Allievi provinciali del Moimacco, ai Giovanissimi regionali del Moimacco, agli Sperimentali della Valnatisone, ai Pulcini dell’Audace ed a Sos Putiferio e Poli-sportiva Valnatisone di (Dividale tra gli Amatori. Hanno giocato regolarmente, invece, gli Juniores della Valnatisone che hanno conquistato un prezioso successo a spese del Cormòns. La rete del successo dei ragazzi di Pietro Dorigo è stata realizzata da Giovanni Tropina. Gli Allievi regionali della Valnatisone erano inpegna-ti a Codroipo con la locale Extra. Una tripletta di Simone Lius Della Pietà e la rete di Carlo Cudicio hanno regalato il successo a mister Luca Pressacco. I Provinciali di Moimacco hanno recuperato la gara con la Comunale Lestizza, mercoledì 25, espugnando il campo dei friulani grazie ad una autorete, due gol di Matteo Feletig ed una di Piccaro. La prima regola, non menzionata da alcun regolamento, è quella del buon senso. Purtroppo certi arbitri se ne dimenticano presto! Domenica mattina a Torreano i Giovanissimi della Valnatisone sono stati ‘costretti’ a scendere in campo contro la Trieste calcio. Il terreno era impraticabile, praticamente una risaia, ed ha falsato l’esito della partita. A ciò si sono sommate alcune decisioni penalizzanti del direttore di gara che nel primo tempo ha negato il vantaggio dei locali realizzato da Mohamad Sedeghi. Gli ospiti sono passati in vantaggio ad un quarto d’ora dalla fine, complice una pozzanghera che ha bloccato il pallone calciato in rete da un attaccante triestino. La rabbiosa replica dei ragazzi guidati da Giancarlo Armellini ha portato il pari, grazie alla rete messa a segno da Erick Scandini, e alcune ghiotte occasioni da gol. Buona prestazione degli Esordienti della Valnatisone che, grazie alle reti di Venturini e Enrico Bacchetti, hanno superato il Moimacco. Bravi anche i Pulcini A della Audace che, grazie alle reti di Stefano Tavaglione, Lorenzo Bisceglia e Filippo Caucig, hanno espugnato il campo di Gagliano. La formazione B ha impattato con i ducali siglando il pari con il gol di Leonardo Predan. Catastrofico finale della Filpa di Pulfero, alla quale bastava un punto per vincere il campionato UISP. Sabato a Podpolizza la formazione guidata da Severino Cedarmas è scesa in campo in otto effettivi rimediando una sconfitta di misura. La rete della bandiera pulferese è stata siglata da Bešič. Ottime notizie vengono dalla Seconda categoria del campionato Friuli collinare. Nella gara nella quale gli inseguitori del Campeglio avrebbero potuto ridurre le distanze nei confronti della Pizzeria le Valli, ritornando in lizza per la promozione, si è registrato il chiaro successo dei ragazzi di mister Ca-iati. Gli ospiti hanno iniziato la partita pressando i padroni di casa ed al 10’ sono passati a condurre su calcio di rigore realizzato da Thomas Galvani. A questo punto la Pizzeria le Valli si è svegliata ed ha cominciato a giocare da par suo. Al 15’ Pomari-co ha dribblato metà difesa ed il portiere avversario, ma portatosi in posizione decentrata non è riuscito a mettere il pallone in rete. Al 20’ Kim Smrekar è stato atterrato in area e l’arbitro ha concesso il calcio di rigore trasformato da Pomarico. Ottenuto il pari, la formazione locale ha continuato le sue incursioni ed alla mezz’ora è passata in vantaggio grazie a Smrekar. Nel secondo tempo gli ospiti hanno tentato il tutto per tutto mentre i locali La squadra del Paradiso dei golosi cercavano di colpirli con veloci contropiedi. Al 20’ prodezza del portiere Ciocchiatti che è riuscito a togliere il pallone dai piedi di un attaccante avversario salvando il vantaggio. Al 25’ va registrata l’espulsione del portiere avversario. Cinque minuti più tardi è arrivato il sigillo finale ad opera di Lorenzo Feletig entrato in campo da qualche istante. Nel campionato di Terza categoria la Savognese, grazie al successo casalingo ottenuto alle spese della capo- lista Bleus, l’ha scavalcata insediandosi in vetta. Grande prova quella fornita dai ragazzi guidati da Cristian Bir-tig, che ha trovato nel fratello Patrik lo stoccatore d’eccezione con una doppietta realizzata agli ospiti. La terza segnatura porta la firma di David Specogna. Nel calcio a cinque UISP, trascinato dal bomber David Specogna autore di sei centri con la Città di Carlino, il Paradiso dei golosi ha vinto in anticipo il campionato. I Merenderos, con il successo esterno sulla Santa Klaus, è in lotta per il secondo posto del podio con la formazione di Feletto. Nella seconda fase del campionato amatori del Friuli collinare, si è registrato il sorpasso in vetta della formazione dell’Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natiso-ne ai danni della Crazy Team Feletto. I ragazzi del presidente Aldo Martinig hanno infatti recuperato la gara con la Bild ottenendo la vittoria e poi si sono sbarazzati, nello scontro diretto, degli udinesi. Paolo Caffi SMUČARSKA KARTA (SKI-PASS) A San Giorgio di Nogaro i ragazzi della Prima divisione maschile della Pohsportiva San Leonardo hanno perso per 3-0. Venerdì 3 aprile alle 20.30 ospiteranno a Mer-so di Sopra la Rojalese. Nella quarta gara di campionato la formazione della Under 13 misto ha superato la D. M. Majanese per 2-1. Prossimo impegno della squadra del presidente Ettore Crudi sabato 4 aprile alle 16 a Palmanova, ospite della Futura. Classifiche Prima divisione maschile Pippoli Team Up. 53; Us. Friuli 51; Aurora Volley 44; Poi. Blu Volley 38; Aspa Lg Computer 36; Caffè Sport 35; Flusystem 32; Rojalese, Mcf Pasian di Prato 27; Poli-sportiva San Leonardo, Volley Ball 16; Stella Volley 14; Volley Codroipo 10; Edildue Ausa Pav 0. Under 13 tnisto Aurora Volley Arancio Udine, B. S. Fiumicello 10; Bevande Gemonesi, D. M. Majanese 5; Polisportiva San Leonardo, Palmanova 3. — Kronak - V Podutani je vic ku taužint ljudi novi matajur Četrtek, 2. aprila 2009 11 Slavo slavo nie šlo v po-dutanskem kamunu, manjku za kar se tiče demografsko gibanje (movimento demografico) lieta 2008: v adnim liete so šli na manj “samuo” za tri. Pogledimo pa številke, numerje. Parvi dan lieta 2008 je v kamune živielo 1.202 ljudi: 609 moži an 593 žen. Rodilo se je sedam otruok: štier puobči an tri čičice. Umarli so štier možje an osan žen, vsieh kupe dvanajst. V ka-mun je paršlo živet 61 ljudi: 39 moži an 22 žen, proč jih je šlo pa na 59: 31 moži an 28 žen. Na 31. dičemberja 2008 podutanski kamun je šteu 617 možkih an 582 žen, vsieh kupe 1.199. Svet Lienart ostaja kupe s Špietram an s Podboniescam med te narguoršimi kamuni Nediških dolin. . 1*1 % II Una laurea per Roberta V dreškem kamunu se morejo pohvalit, de imajo puno “dohtorju”, mladih, ki so se vešuolali na Univerzi. So mladi, ki na živijo po vaseh pod Kolovratom, imajo pa tle njih koranine an so zlo navezani na nje. Med telim dohtorji je tudi Roberta. E una grande gioia concludere un ciclo di studi con un ottimo risultato, è una grande gioia festeggiare con chi ti è più caro. E così Roberta Braida di sicuro avrà un bel ricordo di quel giorno quando presso l’Università degli studi di Padova, si è laureata in Lingue, letterature e culture moderne. Le lingue scelte da Roberta sono serbo e croato. Titolo della tesi: “Battaglia di Kosovo Polje (1389) tra storia, leggenda e mito”; relatrice: professoressa Sofia Zani; voto 107/110. Con Roberta nella foto, orgogliose e felici, la nonna Silvia, della famiglia Bizikova, e la mamma Loretta Ruttar, della famiglia Mi-helinova, tutte e due del comune di Dren-chia, luogo al quale sono tutti molto legati anche se vivono da sempre a Manzano. A gioire con Roberta anche il fratello Andrea, tutti in famiglia e i numerosi amici. Complimenti Roberta! SREDNJE Černeče / Čedad Dobrojutro Mila! Smo jo čakali okuole par-vega aprila, pa ona je nar-dila an liep škerc vsiem, predvsem nje mami an tatu, ki sta muorla hitro parjet “šila an bodila” an “letiet” v San Daniele, kjer an ma-gnjen potle, ki so bli gore, se je rodila! Bluo je v petak 27. marca zvičer. Je Mila, čičica, ki sta jo čakala Francesca Clodig -Dugarjova iz Cerneč an Federico Morandini iz Čedada. Mila je tle ušafala veliko družino, ki jo bo varvala an figotala, pa tudi puno, zaries puno parjatelju. Zlo veseli so nona Silvana an bižnona Elena iz Černeč, nono Aldo Te dolenjih iz Hlocja, noni Anna an Paolo v Čedade, strici Davide, Pao- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato airUSPI lo, teta Elisa, kužine an vsa žlahta. Dobrodošla Mila an srečno življenje! PODBONESEC Seje rodila Emma! Par Škofe v Podboniescu se spet veselijo za rojstvo ad-nega otroka! Telekrat je ad-na čičica an za jo imiet sta “poskarbiela” Andrea Domeniš, ki je iz tele družine, an njega žena Federica, kije paršla tle h nam za neviesto. Emma, takuo se kliče njih parva čičica, seje rodila pru na an liep dan, na 8. marec, kar vse žene praznujejo. Za rojstvo čičice se vese-ljo vsi v družini, še posebno nona Bruna, ki ima seda sedam navuodu. Hči Michela jih ji je šenkala tri, so tri puobči an se kličejo Pietro, Giovanni an Antonio; hči Elena druge tri an so Vittoria, Giovanni an Edoardo, an seda sin Andrea pa Em-mo. Vsiem otrokam Škofove družine želmo srečno življenje! Čarnivarh / Botenig Zapustila nas je Maiia Cencig Umarla je Maria Cencig, uduova Battistig. Rodila se je 79 liet od tega v Kručovi družini v Čarnimvarhu. Puno liet je živiela v Čedade, tele zadnje cajte pa v Bote-nige. Na telim svietu je zapustila hči Lino an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Bote-nige v pandiejak 30. marca popudan. Pocera (Marsin) Oblietinca Adno lieto bo na 8. aprila, odkar nas je zapustu Valerio Zorza, an poseban človek iz Pocere, ki puno ljudi so ga poznali an imiel radi. Njega spomin bo nimar živ v družini, med žlahto an p arj atelje. vsi tisti, ki so ga imiel radi. SPETER Kočebar Žalostna novica V Sauodnji je biu v pandiejak 30. marca pogreb par-lietne žene iz Kočebarja, vas, ki spada pod špietarski kamun. Umarla je Natalia Petricig, uduova Cudrig. Učakala je 87 liet. Na telim svietu je zapustila hčere, zete, navuode an vso drugo žlahto. TIPANA______________________ Prosnid / Rezzato Brescia 2.4.2006 -2.4.2009 Anno dopo anno ricordiamo la cara persona del marito, padre e nonno Remo Cernetig di Prossenicco di Taipana. E questo anniversario sono tre anni, ma non è vero che con il tempo si dimentica. Siamo tutti presi dai nostri impegni, ma le persone importanti hanno sempre un posto speciale in noi. Ti ricordano sempre tua moglie Maria Leida, i tuoi figli Marco e Sabrina ed i tuoi nipoti Davide, Michele, Monica ed Alessandro. Ciao. r GRMEK Topoluove - Čedad 5.4.2007 - 5.4.2009 V nediejo bo dvie lieta, odkar je umaru naš dragi Marcello Filipig - Tamažu iz Topoluovega. Z veliko ljubeznijo se na anj spominjajo žena Irma an Planinska družina Benečije 13. aprila - velikonočni ponedeljek Mala gora v Vipavski dolini (lahek, primeren za družine) Odg.: Giampaolo 0432/7271111 PRI TEŽAVAH S KRČNIMI ŽILAMI IN ODPRTIMI RANAMI SE [] OBRNITE NA CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI V PORTOROŽU - DR. SCI.MED. J. ZIMMERMANN. SPECIALIST kirurg. Specialistični pregledi štandrež (GO), VIA DEL San MICHELE 141, TOREK 16H -20H; TRST. Via dell’Istria 214, SREDA 16h - 20H. TEL. 00386 31 837 218 n CAI Sottosezione “Val Natisone” 5 aprile 2009 SENTIERO KUGY (Carso triestino) Escursione con la sezione di Cividale Difficoltà: Escursionistico Dislivello: percorso con pochissimo dislivello, panoramico sul golfo di Trieste Ore 8.00 - Ritrovo e partenza: parcheggio nuova stazione dei treni di Cividale Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. Per informazioni: Gianna (0432-727428) Giovanin, njega žena Milica an njih sin Bepi-no so bli adna znana an bogata družina v vasi. An dan Bepino je poklicu njega očeta Giovani-na an mu je jau: - Tata, sem se zaljubu tu hčerko od mesarja, al misleš, de bi bila prava neviesta za nas? - Ne, sin muoj - je od-guoriu tata - hčerke od mesarja ne, ker je toja polsestra (sorellastra). Bepino je ostu slavo. Kajšan miesac potle je nazaj poklicu njega tata an pošepetu: - Tata, sem se zaljubu tu hčerko od suoštarja, al jo morem oženit? - Hčerke od suoštarja ne, ker je toja polsestra an tista. Bepino je ostu le slaviš, ku parvi krat, an kajšan cajt potle ga j’ nazaj poprašu: -Tata, semsemočnuo zaljubu tu hčerko od lekarnarja (farmačista), al jo morem oženit? - Ne, sin muoj, tudi ona je toja polsestra! Bepino, žalostan an obupan, je poviedu njega mami Milici, ka se mu gaja! - Nu, nu, Bepino, na stuojse žalvat! Ti nie- maš obedne polsestre an moreš oženit tisto, ki češ, saj Giovanin nie migu tu oj tata! ★ ★ ★ An časnikar (giornalisti e intervistu znano igralko Sofijo Loren: - Vi, ki ste iz Napoli an živite v Rime, al vam buj dopade, al vam je buj všeč Napoli al pa Rim? - Oh ist - je hitro od-guorila igralka - za na žalvat obednega in za zadovoljit moje občudovalce (ammiratori), daržim adno nogo v Napoli an adno v Rime! An mož, ki je ču vse, je pogodernju: - Srečni tisti, ki živijo v mieste Formia! (ki je na pot med Napoli an Rimom). ★ ★ ★ Dvie čičice so šle v slaščičarno. - Dajte nam dvie pipine narete von s čokolade. - Al četa pipino čečo al puobča? - Mene čeča! - je od-guorila ta parva. Eh ne, mene puobčja - je j ala ta druga - ker bon imiela an... koščič vič! VENDONSI arieti ed agnelli di razza plezzana. Per informazioni cell. 333 - 581123 Pogled na gorenj konac vasi Škrutove 1 / novi matajur t/ 7 i.Zl Četrtek, 2. aprila 2009 J\VOTlClK^CL Planinska družina na Tolminskem Kuku Na zimskem pohodu s parjatelji iz Gorice Če nekateri od Planinske so v nediejo 22. marca tam po Sloveniji “letal” na maratonu, drugi so se pa pliezli. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it / • L / * /""X /e> & o ^ v'v , j . 4 18 20 SPLOSNA SLIKA Dolina nizkega zračnega pritiska, ki se nahaja na Mediteranu bo v četrtek pripomogla, da se nam bo od juga bližala fronta. V višinah bo od jugovzhoda dotekal vlažen zrak, v prizemlju pa bo pihala burja. Četrtek, 2. aprila Po vsej deželi bo oblačno. Na vzhodnem pasu bo občasno zmerno deževalo; na zahodnem pasu bo dežja več in padavine bodo dolgotrajnejše. Po nižini bo pihala zmerna burja, ki bo močnejša ob morju. Petek, 3. aprila Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Zgodaj zjutraj bo ponekod lahko še deževalo. Od popoldneva se pa bodo lahko pojavljale plohe. Podnevi se bo v nižini ter ob morju razjasnilo. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 9/12 9/12 Najnižja temperatura (°C) 7/10 10/13 Najvišja temperatura (°C) 14/17 14/17 Najvišja temperatura (°C) 18/20 14/17 Srednja temperatura na 1000 m: 7°C Srednja temperatura na 1000 m: 8°C OBETI V soboto bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, obstaja majhna verjetnost kakšne krajevne plohe. V nedeljo pa bo lepo vreme. Srednja temperatura na 2000 m: 1°C Srednja temperatura na 2000 m: 1°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - , Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c / 3-6 m/s / >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Varglo je ratingo: pogledita v kajšnim svietu so se pliezli! So naši pridni plezalci, ki ni-mar vič krat se parložejo h parjateljam slovienskega planinskega društva iz Gorice. Telekrat so šli na Tolminski Kuk (m. 2.085) an po štierih urah hoje so paršli na varh, na čimo. Prave nebesa. Kar so se varnil v dolino, telekrat jih nie čakala obedna ramo-nika, ku zadnji krat. “Pota-lažli” so se z dobrim kozarcem vina, kosom kruha, salama an, če vse tuo nie bluo zadost, je parskoču ku nimar na pomuoč Boris z njega tuno z limonam (tonno con limone)! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 5. APRILA Agip Čedad (na pot pruoti Vidnu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 3. DO 9. APRILA Čedad (Fontana) 731163 - Povoletto 679008 Premarjag 729012 Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081