NEKAJ UGOTOVITEV OB POPOLNEM IZPISU VODNIKOVEGA ROKOPISNEGA N E M S K O - S L O V E N S K E G A SLOVARJA
Kot je znano, je pisal Vodnik prvopis svojega slovarja od 7. marca 1804 do 23. decembra 1806 malone nepretrgoma, razen od konca avgusta do 22. novembra 1806. V tem času — ali vsaj ne dolgo potem — pa je tudi na čisto prepisal najobširnejšo nemško črko A, tj. 307 in pol strani rokopisa s 24.074 slovenskimi besedami. Ves Vodnikov slovar obsega 95 zvezkov -|- Pridav, ki imajo skupaj 2532 popisanih strani v velikosti 19 X 23,5 cm.
O Vodniikovem rokopisnem Slovenskem Besednjaku so pisali že M. Coip, F. Wiiest-haler, 1. Grafeoauer, F. Kiidrač, A. Gspan, S. SuhaidoMik in še več dTugih. Najboilj izčrpno je o Vodniku kot jezikoslovcu pisal I. Modic (DS 1900). Tu hočem povedati samo nekaj tistega, kar sem ugotovil pri ipqpolnem izipisu tega slovarja za Inštitut za slovensiki jeaik pri SAZU.
V Vodnikovem slcKvarju je 139.488 sloivenis'kiih besed-gesel. Te besede so troje vinste. Najprvo tiste, tal jih je zaipisal Vodnik s črnilom pni prvopisu (vseh je lokrog 105 tisoč). Oifcrog 20 do 25 tisoč slovenskih besed je Vodnik pnipiiso-val v slovarju dio svoje smrti. Zadnji pripis je od 27. sept. 1817 (pni geslu Wohnen). Večina Vodnikoviih pripisov je zaipisana s svinčnikiom, včasih zelo nerazločno; sedaj so že zabrisani, tako da jih komaj razbiramio. Nekaj pripisov je tudi s svetlejšim črnilom. Vsaka Vodnikova s svinčnikom pripisana beseda ima na listku posebno pripombo, koristno za razpravljanje o nastajanju slovenskega besedja. Tretjo vrsto besed (9500 jih je) pa so pripisali v slovai po Vodniikoivi smrti tisti, ki so ga prebirali in uporabljali. Redfci teh pripisov s svinčnikom do dobre nove slovensike besede, večji del so vzete iz hrvaščine, iz Murko-vega in Janežičevega slovarja itd. Pripisi so iz leta 1850; sodeč po zapisih v bohomöici, pa jih je nekaj gotovo starejših. Tudi vsak tak poznejša pripis ima na listku pnipombo, takjo da je Vodnikovo blago lahko ločiti od tujega.
Po Vodnikovem zapisu na kraju Besednjaka ima slovar 30.506 nemških gesel. Sprva več geslom Vodnik ni pnipisal slovenskih pomenov; takih aemš'kih gesel je npr. pni črki A 33, v Pridavu 7, vseh v Besednjaku pa je razmeroma malo, nikakor ne prek tisoč. Nemščino je pisal Vodnik bolj slabo in z mapakami; vsako malce nenavadnejše nemško geslo je rad opredelil z otbširanim opisovanjem, gesla pa ponavljal v iveč pisnih oblikah.
ViOKÄik je prvi slovenski slovamik, ki si je prizadeval, da ,bi abral kar najbolj širokogrudno in čim več pnistmih islovensfcih ibesed, ki so jih govorili iin pisali tedanji Slovenci na celovitem sloivanskem ozemlju. Mirno ismemo trditi, da M bila razvoj in veljava slovenščine precej drugačna, ko bi ise bil Vodnikov slovar natisnil ('in Hipoiitov iz 1. 1711—1712). Ce iz obeh slovarjev oidvejamo pleve, ki jih pa ni kdovdkalj, sta oba slovarja natrcana s tolikim bogastvom silovenskega jezika, da bi se bilo ob njiju zaustavljalo in razbilo vsako omalovaževanje slovenščine.
Čeprav se je oziiral Vodnik tudi po tujih vzonih in je iskal zdaj pa zidaij primemih besed v ruščini, češ&ini, hrvaščini, lužiščini, pni Belostenou, Bberhandu, nekem Anony-mufiu, itd., je kljub iemn vendarle ohranil samostojno, samosvojo presojo, redkokdaj ga je zapeljal tuj zgled v zmoto. Vodniku je šlo v vsem za res ljudski, naroden vseslovenski besedni zaklad in je bil pri zbiranju le-tega neutruden.
Vodnik je prvi slovenski leksikograf, ki sii je prizadeval, da bi zbral kar najbolj širokogrudno in čim več pristnih slovenskih besed, ki so jih govorili in pisali tedanji Slovenci. V rokopisu je nešteto pripomb, v katerih je Vodnik neiznačil, kje, kdaj in od koga je slišal ah vzel kako besedo. M. Cigale, ki je v svojem nemško-slovenskem slo-
42
varju 1860 prevzel večji del slovenskih besed iz Vodnika, je le redkokje tudi navedel ta vir, pri nobeni besedi pa ni zapisal Vodnikovega izvirnega naglasa, ki je z izjemo narejenih besed povzet po živem govoru.
Tudi sicer so se ob izpisovanju Vodnikovega slovarja ponujale nekatere primerjave s Cigaletovim, kar je dalo nekaj zanimivih ugotovitev.
Cigale je prepisoval Vodnika od besede do besede, pri čemer je hkrati starejše Vodnikove besede in oblike prilagajal sodobnemu pravopisu in jih pri tem nekaj pokvaril. Pri Vodnikovih besedah ali otolikah pa, ki niso bile Cigaletu po godu ali so se mu zdele nevsakdanje, svojevrstne, je pristavil Vodnikov vir, tj. črko V. Cigale je prevzel v svoj slovar gotovo več kot 95 odstotkov Vodnikovega slovenskega besedja in tudi v nemškem frazeološkem delu je mnogo Vodnikovega blaga. V uvodu na str. Vil in VIII pa je Cigale omenil Vodnikov slovar le tako na splošno in na kraju rekel, da je bilo šele arugi polovici stoletja pridržano, da dragoceno Vodnikovo gradivo napravi dostopno javnosti. Po vsej pravici in v resnici je torej Deutsch-slovenisches Wörterbuch v dveh delih iz 1. 1860, ki mu običajno pravimo Wolf-Cigaletov slovar, pravzaprav Vodnik-Ciga-letov slovar. S tem pa, da je prevzel Cigale v svoj slovar malone ves Vodnikov rokopisni material, se Cigaletova zasluga prav nič ne zmanjša. Poleg Vodnikovega nemškega besedja je namreč Cigale zelo pomnožil nemške iztočnice iz Heinsiusovega slovarja (1840) in še iz več drugih.
Da pa pokažemo razmerje slovenskih besed v Vodnikovem in Cigaletovem slovarju, navedimo dva primera. Vodnik ima od A do Abdörren 700 slovenskih besed, vtem ko jih ima Cigale za enako razmerje nemških gesel 1250, torej kar 550 besed več. Medtem ko ima Vodnik v geslih Allgemeinheit — Angehen skupaj 2246 slovenskih besed, jih ima Cigale samo pri geslih Allgemeinheit — anbiegen že 2353. Cigale torej ni povečal le Vodnikova nemška gesla za več kot tretjino, kakor je zapisal v predgovoru na str. XI, marveč je še bolj pomnožil — nekako za tri četrtine — Vodnikovo in pripisano poznejše tuje slovensko besedje, tako da ima Cigaletov slovar iz 1. 1860 najmanj 250.000 slovenskih besed, raje pa še več.
Pri proučevanju in raziskovanju slovenskega besedja glede na prvi zapis, naglas itd. se že več kot sto let maščuje, da Cigale ni navedel vira in naglasa pri vsaki besedi, ki jo je dobil iz Vodnika. Pleteršnik je namreč vzel v svoj slovensko-nemški slovar razmeroma največ slovenskih besed iz Cigaletovega slovarja, ki »so ga gimnazijci in bogo-slovci, dasi takemu delu ne vajeni, s primerno natančnostjo izpisali«. Vodnikove besede pa niso prešle v Pleteršnikov slovar samo z označbo Cig. in V.-Cig., temveč jih je veliko, ki si jih je prepisal iz Vodnika Caf, prevzel Murko v svoja slovarja itd.; precej pa je tudi takih, ki jih je Pleteršnik poznamenoval celo z nk, tj. novejša slovenska književnost. S tem so bile slovenske besede, ki so jih govorili in pisali že v 18. stoletju, potisnjene za več desetletij ali za stoletje naprej v novejšo dobo, s čimer je bila zabrisana prava razvojna pot slovenske besede.
Kar smo porvedali, ponazorimo za boljše razumevanje z nekaj primera. Vodnik za Angeler lin Angelfischer navaja pomen ternikär; Pleteršnik te besede ni sprejel, pač pa jo imata v pomenu ifnkarja (tj. kdor lovi s tmikom) Sp 1950 im 1962. Med mnogimi drugimi je zanimiv primer beseda premog, zato o nji nekaj več. J. Koštial pravi (Zeitschrift für slavische Philologie, VII, 381—383), da se je po pomenu »Drache, Lindwurm« v Megiserjevem slovarju 1592 in v Valvasorjevi Die Ehre 1689, prikazala beseda premog nepričakovano 1. 1833 v Munkovem slovensko-nemškem slovarju; Premog, m. in Kr.(ain) die Steinkohle; in Kt. (= Kärnten) der Drache. Nato navaja Kostiäl še novejše primere. Breznik pa je pripisal v svoj izvod Pleteršnikovega slovarja, II, 255, da je Metelko (Lehrgebäude 1825, 151) naredil besedo premog »Steinkohlen«, iz »premogova kri« M. Ravnikarja v Zgodbah 1815—1817, ne da bi zapisal tudi potreben navedek. V Cigaletovem slovarju, II, 1080, s. v. Naphta, in v Plet. II, 255, s. v. premogov, beremo isto s pri-slavkom: »nach Ravn. in der Wohein«; »Bohinj — Ravn. (Cig.«). Pri iztočnici Steinkohle pa je Cigale zamolčal, da ima besedo premog najprej in večkrat Vodnik v svojem slovarju, in sicer pri iztočnici Braunkohle, kjer je zapisal sprva rujdvi premog, a je potem naglas na e prečrtal in ga napravil na 6: premog, Glanzkohle, Jvitli premog; Harzkohle, Jmölnati premog; Steinkohle, premog, Steinkohlen (v sestavah) premogov. Povsod je zapisal Vodnik besedo premog brez vsake pripombe, kar pomeni, da mu je bila beseda vsakdanja. Vedeti pa moramo, da je pisal Vodnik v Lublanske Novize 1797 (13, 4) in 1798 (58,2) namesto premog le semelfko oglie, torej mu tedaj ta beseda še ni bila znana. — Pri tem se nehote spomnimo besede ismodniik, ki jo je Vodnik prviič zapisal v Lub. Nov. 1800, 14, 2, prej pa je pisal strelni prah, dasi beremo besedo smodndik že v Guts-
43
mannovem nemško-slovenskem slovarju 1789, 280, a za nemš'ki Senger. Kakor je slišal Vodnik besedo smiodnik v pomenu Schiesspulver od nekega kmeta (glej J. Kopitarjev zapis o tem v Wiener allgemeine Literat-urzeitung. Intelligenzblatt. Junius 1813, 101—102), tako je tudi besedo premog v pomenu Steinkohle moral večkrat slišali od preprostih ljudi.
Vodnik se je znal izogniti dobesednemu prevajanju nemških rečenic in je z redkimi iizjemami prestvarjal Slovencem čisto tuje nemške stavke v lepo ter čisto slovens:ko besedo; du hast mir Ursache dazu gegeben — ti si me k timu napelal, der Jugend Fleis ist der Alter Ehre ¦— mladost stari častito starost, eine reiche und angebaute Sprache — bogat in obdelani jezik, mit der heissen Nadel nähen — tje v en dan delati, Hopfen und Maitz verlieren —• prazno slamo mlatim ali bob v steno metam, hab ich ist besser als hätt ich — bolj je derži ga fco lovi ga, der Hafer sticht ihn — sit je, kruh po ojemu razbija.
J o i e s t ab Ć j