Out Write Us Advertising are REASONABLE____ HA DAR DOBIVATE C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost List slovenskih delavcevv Ameriki. t'ttl'fOPHONH: (JHPHM .i— x'h'l Kutered Second Llmz* Matter September Žlst. 1»03 »t Um> Post Office New York« N. If« under Act of Congrew of Mareh 3rd. 187». SVOJ DOM (hvtal m praznikov). ZA $6.—NALETO NAD 300 rmti No. 140. — Stev- 140. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 15, 1940—SOBOTA, 15. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVII1. J Anglija bo tudi brez Francije nadaljevala vojno LE HAVRE PADEL ££ MAGINOTOVA ČRTA IE V NEVARNOSTI • • RAZNI VOJAŠKI IN POLITIČNI STROKOVNJAKI (UGIBAJO, (KAJ NAMERAVA FRANCIJA STORITI TE' DNI V DBfcETIH DNEH BO FRANCIJA NA KOLENIH — PRAVIJO NEMCI Ko se nemška armada pomika po pariških bule-vardih, napovedujejo nacijski voditelji, da bo Francija v desetih dneh na kolenih morala podpisati separatni mir. Montmedy, silna trdnjava v Magino-tovi črti, je padla. V okolici Saara so Nemci pričeli razbijati Maginotovo črto. Poleg Montmedyja so zevzeli še Vitry le Francois ter so prišli v Argonski les severozapadno od Verduna. Ker pa so prišli Nemci Francozom za hrbet, Francozi ne bodo mogli braniti Maginotove črte, kajti topov ne bodo mogli obrniti naze j, ker so vsi na-merjeni v Nemčijo. Kot pravi poročilo iz Londona, je Anglija zadovoljna z vsakim sklepom, ki ga napravi Francija slede svoje obrambe. Ako sklene z Nemčijo separaten mir, se bo Anglija še dalje sama bojevala i Nemčijo. Angleška vlada je v pričetku tedna dovolila Franciji kot svoji zaveznici, da more v vojaških, kakor tudi v političnih zadevah ukreniti, kar se ji zdi pri merno, kajti kritični položaj Francije ji je znan. Stavila pa je samo pogoj, da o tem odloči vrhovni poveljnik geenral Maxime Weygand. NEMCI KORAKAJO PO CHAMPS ELYSEESU Jugoslavija ne bo izpustila Stojadinoviča Nemški poslanik zahteva izpustitev Stojadinoviča. — Cvetkovič ostane jia krmilu vlade. Sim*"'i so se nepričakovano pojavile vesti, tla bo nekdanji jugoslovanski ministrski predsednik dr, Milan Stojadinovie, Ki je velik prijatelj Nenieije in Italije, v kratkem iapuščen iz internac ije v mali srbski vasi Karani, kjer ga dan in noč ne-;»re>tano straži I'D orožnikov. Ta vest pa nima resnične podlage. Znano je, da je nek zastopnik kraljevega namestnika km za Pavla Obvestil Ntojadinovičevo družino, da bo Stoja-tlinovič kmalu izpuščen na svobodo. Stojadiimvičeva družina pa j«* dobro vedela, da bi Mtojadinovičeva iapustitev pomenila padec Dragiša Cvetkovičeve vlade. Xa sinočni kabinetni seji je bilo sklenjeno,da Cvetkovič še dalje ostane na krmilu vlade, saj začasno, vsled česar je Nto-jadinovilčeva družina uverjena, da bo Stojadinovie še dalje o-stal interniran. Neiihški poslanik že dolgo časa pritiska na jugoslovanske« \ lado, tla iapusti Stojadinoviča in zahteva, da bo vključen \ vlado, ki bo prijavna osi Rim-Berlin. .1 ugo.-lavija |>a noče pre meniti svoje (politike, dokler jpoložaj v Sredozemlju ni razčiščen in ker se tudi zaveda, da bi prišlo do notranjega kritičnega položaja, ako bi bil Stojadinovie na svolbodi, kajti Hrvatje ga smrtno sovražijo. Ministrski podpredsednik dr. Vladimir Maček bi rajše odstopil, kot pa bi bil v vladi s svojim največjim sovražnikom Stojadinovičem. TURČIJA SKLENILA POGODBO Z NEMČIJO Zadoščenje Ameriški Delavski Federaciji Ugleden unijski voditelj bo imenovan za posredovalca med Belo hišo in Ameriško delavsko federacijo. — S tem bo deno Greenu zadoščenje, ker je izbral Roosevelt Hillmana v obrambno komisijo. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo enkrat te dni i-jmo pomirilo razburjenih du-nienovan Daniel ,J. Tobin, hov, pač je pa tudi važno z predsednik AFL unije razva- jdrugega stališča. Tobin nain-žalcev, za nekakšnega po-re- jreč ni tako trdovraten kot sta dovalca med Belo hišo in A-:naprinicr Green in VVolI, pa«"* nierlško delavsko federacije, j je .pa prt vsaki mogoči priliki Tobin načeluje eni največjih priiporočal slogo v ameriškem unij ter je znan kot zmeren in delavskem gibanju in je pri- skrajno preudaren unijski u-radnik. Ko je predsednik Roosevelt predložil kongresu svoj narodno obrambni program, je sko-imeiiova pravljen vsak hip ponuditi CIO roko v spravo. Kot posredovalec med Belo hišo in Fedi*ra<*ijo se bo Mr. Tobin gotovo prizadeval ilose- ro istočasno imenoval tudi o- ,či splošno zaž«*Ijiv ril j — po- brambno komisijo, sestoječo iz botanje med Federacijo in pa 7.1...,«,. \t i.,....: :;: ^ultii 1 určija je včeraj sklenila z Nemčijo ^rgovsko pogodbo, po Včeraj je nemška armada vkorakala v Pariz. Naj-1 *att'r' 'ho za -v<»j tobak dobivala od Nemčije razne stroje, prej so prišli v mesto blatni in zaprašeni tanki, njimi . Ta P°f°.a|,a v Mitični svet padla kot bomba. Toda tur- so sledile oklopne divizije, nato pa infanterija. Ko' ^ U,a,fM)0. Po turškem zatrdilu pogodba nima nikakega političnega o-zadja, vendar pa tuji diplomati sklepajo, da Turčija v do glednem času še ne bo šla v vojno na strani Anglije in Francije proti Nemčiji in Ttaliji. FORD BO IZDELOVAL LETALA Fordovi inžinirji so preštudirali najnovejši ar-madni zasledovalni aeroplan. — Letala bodo samo za obrambo. Edsel Ford, sin znanega 111 sedmiJi članov. V komisiji >o zastopani polete vlade vsi razredi ameriškega prebivalstva, namreč, kapitalisti, delavci in kousumeut je. Kot zastopnika del a vs t'v a je imenoval predsednik Sidneva Jlillmana, podpredsednika Lewi so ve ga kongresa za industri-jalno organizacijo. To je zelo zbodlo člane izvršilnega odbora Delavske federacije. Podpredsednik Woll je očital predsedniku, da m storil prav, ker je pri imenovanju delavskega zastopnika predrl Delavsko federacijo, češ, da j«' Federacija res delavska in a-meriška ustanova, dočim se v CIO zbirajo komunisti ter da nima CIO niti polovico toliko članov kot jih ima Federacija. Imenovanje Tobina ne bo sa- OT<>. Kot posredovalec, bo Mr. Tobin posloval ločeno otl Mr. Hillmana, ki bo kot član o-brambne komisije imel pose-Inn delokrog. Navzlic temu bo pa od časa do časa med njima sodelovanje potrebno, in pri takih .prilikah se bo Ilillman lahko zanesel na Tolmiovo pomoč in sodelovanje. Nedavno je bil v Beli hiši AVilliam (rreen, predsednik A F h, ki je izrazil predsedniku svoje nezadovoljstvo z i-jnenovanjeni Hillmana. Daniel J. Tobin je že tekom svetovne 'vojne zastopal delavstvo pri marsikakšni uravnavi ter j«* bil po vojni član Wil-sonove industrijalne konferen ee. Leta 1932 in 1936 je bil načelnik delavskega odseka narodnega demokratskega kampanjskega odbora. Star je 65 let." WHEELER JEVA IZJAVA Demokratski senator Burton K. Wheeler iz Montane je rekel včeraj: — Z demokratsko stranko nočem prekiniti vezi, toda prekinil jih bom takoj ka-korhitro se bo prelevila v vojno stranko. Vsakemu predsedniškemu kandidatu, ki nas bo skušal potegniti v vojno, bom odločno nasprotoval. — Zdi se mi, da so vsi senatorji mojega mnenja, — je dejal. — Naj si angleško časopisje predsednikov govor tolmači tako ali tako, mi n.? bomo več poslali ameriških fantov in mož v Evropo, da bi bili tam postreljeni aii da bi se vrnili domov pohabljeni in blazni. Nedavno je rekel neki senator v tej zbornici, da je čas, da se Amerika prebudi. Tudi jaz mislim, da je že skrajni čas. Predvsem naj se pa prebude ameriške matere, ameriška mladina in ameriško dela vstvo. Izjaviti bi bilo tre ba, da pretežna večina senatorjev ne bo glasovala za vojno in da Amerika ne bo šla v vojno. Predsednik—diktator > Polkovnik Theodore Roosevelt, ki je republikanec ter s predsednikom le v daljnem sorodstvu, je izjavil včeraj: — Predsednik Roosevelt stremi po diktaturi enega moža. Ob ča-eu hude krize bo poslal kon grešnike domov in bo sam votli 1 vlado. ----------, — -—— i dustrijalca Henry j a Forda, se !tor in lahko leti z naglico 367 je posvetoval z Williamom S. Kndsenom, ki mu je v narodni obrambni komisiji poverjena ™ . . kontrola nad produkcijo. |ForJ easn.karjem: Izjavil je, da njegova dra- mi 1 j na uro. V Detroitu je rekel Henry — V teku šestih mesecev lahko začnemo izdelovati tisoč zasledovalnih letal na dan. žba lahko izdela poleg avtomobilov še tisoč letal na dan. Fordovi inžinirji so natan-jToda porabiti se jih bo smelo eno proučili armadno zasledo- samo za otbramibo. Nova leta-ivialno letalo—Curtiss P40 — la ne bodo rivet a na, pač pa ter ga smatrajo |p rimer nega za produkcijo v masah. Fordova družba zamore začeti izdelovati letala takoj, ko do»bi od vlade naročila. P40 letalo ima samo en mo- PRODUKCIJA BO ZMANJŠALA NEZAPOSLENOST Ce bodo Združene države res zgradile vsako leto petdeset tisoč letal, pravi znani inžinir, bo kmalu konec nezaposlenosti. V Delavskem inštitutu Rnd- Prihodnje leto ne bo svetovne razstave Newbold Morris, predsednik newyorskega občinskega sft'eta, je rekel prejšnji teden, da bo svetovna razstava najbrž odprta do leta 1943. Harvey D. Gibson, predsednik nadzornega siveta newyorske razstave, je pa izjavil, da prihodnje leto ne bo več ra-zstave. Že zdaj delajo načrte, kako jo bodo jeseni podrli. Razstavišče bo izjpremenjeno v velik park. varjena. Vse potrebno orodje bo mogoče napraviti v novi Fordovi "tool and die" tovarni. Ko bomo enkrat začeli iz-1 delavati letala, jih bomo izdelovali vedno. NEMCI PRIČELI RAZBIJATI MAGINOTOVO ČRTO, Takoj po osvojitvi Pariza se je nemška armada razdelila; en del nadaljuje svoje prodiranje proti jugu, drugi del pa se je obrnil proti vzhodu — pro-' ti Maginotovi črti. In prvi suneik je bil v Argonski les, kjer je bilo slavno bojišče ameriške armade v svetovni vojni. gers univerze v New Brunswick, N. J., je govoril Morris L. Cooke, philadelphijski inžinir ter bivši načelnik Rural Electrification administracije. Dejal je, da je ameriška produkcija avtomobilov stopnje-ma naraščala ter je bila v soglasju s povpraševanjem po novih karali. Istotako je bilo z letali. Spočetka so bila letala v Ameriki redka prikazen, dočim jih zdaj izdelujejo že petsto vsak mesec. — Predsednik Roosevelt je predlag-al, naj bi Amerika zgradila vsako leto petdeset tisoč letal, ki naj bi bila namenjena v prvi vrsti v obrambne s vrhe. Za to ogromno produkcijo je treba sestaviti potreb ne načrte. Treba se bo pač po dati z vsemi silami na delo. Gledati moramo v bodočnost in pozaibiti preteklost. — Vse kaže, da se bo vsled masne produkcije nezaposlenost kmalu zmanjšala in da se nam v doglednem času ne bo treba več baviti s tem težavnim problemom. Prej ali slej se moramo odločiti, da mora biti zaposlen sleherni, 'ki želi delati ter je zmožen za delo in tla je vsak delavec upravičen do udobnego življenja. To mora biti naš cilj in moramo napeti vse sile, da ga dosežemo. Prijateljski odnošaji med Zdr. držav, in Brazilijo Ameriški državnik tajnik C. Hull je izjavil, da so odnošaji med Združenimi državami in Brazilijo bolj prijateljski kot so bili kdaj prej. Ta njegova • izjava se je predvsem tikala (zadnjega govora brazilskega j predsednika Vargasa, o kate-jrem se je splošno domnevalo, da je naklonjen evropskim diktaturam. Windsor j evga pilota pogrešajo V iporočilili z bojišča je bilo med pogrešanimi ime H. M. Mellora, ki je bil zrakoplovni adjutant in pomožni pilot angleškega vovojde Windsorja, ko je bil slednji še angleški kralj. Mellor velja za enega prvih angleških letalskih strokovnjakov. Dosli rekrutov Col. Lloyd B. Magruder, naborni časnik za ozemlje, iz katerega se rekratira drugi a-ineritški armadni zbor, je rekel, da se v zadnjih dvajsetih letih ni še noben dan prijavilo toliko nabornikov, kot se jih je v torek, torej dan po vstopu Italije v vojno. — Ko smo prej vprašali nabornike, — je rekel Ma^rader, •— čemu žele stopiti v armado je skoro sleherni odgovoril, da !=e želi ieučiti kakšnega roko-delvstva ali da bi rad videl svet. Zdaj pa -skoro brez izjeme odgovarjajo! — Zato, ker želim braniti domovino. "GLXS K1E0BP -NewYorK * Saturday, June 15, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 99 "GLAS NARODA > . (TOMB or , (A Corporation). ; President; J. Lapaha. 8m. — Pine* of business of the at abovs officers: 2M WEST 18th STREET, NEW YORK. N. T. 47th Year "Qlu Naroda" la laanart every day except Sunday« and holiday*. — Subscription Yearly $8.—. Advert!aetnect on Acreesftont. Za eelo leto velja list sa Aaaeriko In Kanado ffl.—; aa pol leta $3^—; aa Četrt leta I1JJQ. — Za New York aa celo leto «7-—; sa pol leta $3.50. Ca lnosemstro sa celo leto fT —; sa pol leto ISjSO. "GLAS NAHODA" IZHAJA V8AKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV HLAS NARODA," ti« WEST 18th STREET, NEW YORK. N. V. i: CHelsea 5—12« POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST »tam, da imata vedno VNAPREJ plačano naročnino, časopi* mora odgovarjali potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. KDO JE KRIV? Kdo je kriv obupnega položaja, ki je zavladal v Evropi t Zdi se, da pade glavna krivda na uiajiine evropske države, ki iiibo pravočasno oklenile iz Anglijo in Francijo močne vojaške zveze. Ako bi >bila med Anglijo in Francijo na eni strani ter s skandinavskimi, (podonavskimi in balkanskimi državami na drugi strani močna vojaška zveza, bi naciji ne stali danes v Parizu ter bi ne ogrožali Londona in angleškega otočja. Po zatrdilu nekaterih pa pade krivda tudi na ameriški senat, ki ni po svetovni vojni uveljavil odredbe, katera bi za-janveila trajen mir evropskim narodom. Kot je vsem ee dobro v apominu, je odšel i odvrnil Francijo od njenega sklepa, — da mora zasesti levi breg Rena. "Francoski ministrski predsednik Clemenceau je zahteval okupacijo Porenja, češ, če se to ne bo zgodilo, bo Nemčija po dvajsetih ali tridesetih letih zqpet napadla Francijo. Wilson je skušal prepričati Clemenceau-a, da bo Liga narodov nudila to garancijo, toda Clemenceau ga je zavrnil z besedami: — Vi imate preveč zaupanja v nepreizkušeno dele, ki je plod vaSih ni ožgan. Naposled so se sporazumeli: angleško-amerkška pogodba naj zaščiti Francijo. Za tozadevno idejo ni bilo prav poseibno lahko pridobiti Lloyd George-a, tedanjega angleškega ministrskega predsednika. Spočetka je priterjeval svojim francoskim tovarišem, da bo treba korakati v Berlin ter tam diktirati mir. Po dva tedna trajajoči vroči debati se je velika četvori-ca pariške konference — Wilson, Clemenceau, Lloyd George in Orlando — sporazumela glede gori omenjenega predloga. Toda ko se je vrnil Wilson ž njim v Združene držav* so ga republikanci porazili, kot so že prej porazili njegov načrt glede sodelovanja z Ligo narodov. iZa predlagano pogodbo je bilo v Kongresu kaj malo zanimanja. Celo Wilsonovi prijatelji se niso ničkaj toplo zavzeli zanjo. Če bi bil ameriški kongres leta 1919 odobril tisto po godbo, bi danes ne bilo nove vojne v Evropi. Če bi bila Amerika članica Lige, bi "bila Liga dosti močnejše sredstvo za vzdržanje miru in za zaščito malih narodov. •Francija bi imela v času potrebe zanesljivega prijatelja, prijatelja, ki .bi (pomagal vzdržati ravnotežje sil v Evropi, ki bi navdal majhne evropske narode z zaupanjem in b: pravočasno prepnecil rastoči vpliv diktatorjev. V tistem času je malokdo domneval, da se bo usoda civilizacije — njihove civilizacije in naše — odločala na francoskem bojišču. Danes so začeli Amerikanci uvidevati, da zamorejo zadostiti svojim dolžnostim naipram Združenim državam, edi-nole če pomagajo poraziti temne sile v Evropi. Iz Slovenije MOZ BREZ PRSTNEGA ODTISA. (Znanost daktiloskopije je z odkritjem * 'moža bree prstnih odtisov" dobila hud eunek. Mož, ki se lahko roga izkušnjam policijskih oblasti in si-oer v mestu Daringtonu v Južni Karolini, huemije se Law-son. iPo naključja je pred kratkim ugotovil , da ne puščajo njogwi j>psii nobenega tipičnega odtisa, kakor preti vseh drugih ljudi. Strokovnjaki so potem isto tako brez uspeba h kuhali z vsemi znanimi metodami dobiti Lawsonove prstne odtise. Tujezemci pri Panamskem kanalu Površna preistkasva je dogna-Ja, da je pri Panamskem kanalu zaposlenih najmanj 350 ino-zemcev, predvsem Nemcev. Mornariške in vojaške oblasti čakajo navodil iz Washing-tona, kaj naj store ž njimi. NI BIL ZLOČIN. ^O-letni posestnik Jožef Herman iz Sv. Tomaža pri Ormožu je umrl nenadne snirti. Zaradi sumljivih govoric so orožniki sporočili zadevo sodišču, nakar je sledila obdukcija .trupla nenadno umrlega po-seetriika. Pri obdukciji pa so ugotovili, da je bil sum zločina neupravičen in da je umxl Herman naravne smrti. Podlegel je posledicam vnetja trebušna mrene. OGENJ V SAVLJAH. Nedavno je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Jožefa &u)blja v Savljah. Plameni so švignili iz hleva, nato pa se je ogenj razvil na drvarnico in na pod in je vse poslopje pogorelo do tal. ŽRTEV STRELE. '40-letna pocestnica Helena Tratela iz IPušencev pri Ormožu je delala popoldne na svoji njivi. Medtem so zafctrli nebo gosti, temini oblaki, kmalu zatem je ibliskalo in grmelo. Ko se je vlila ploha, je hotela Tratelova s polja. Tedaj pa je udarila strela vanjo. Re-vica je bila pr»i priči mrtva. Njeno telo je bilo vse ožgano. Ker je dolgo ni bilo domov, so jo svojci šli iskat. Našli so jo mrtvo na polju, odkoder so jo prinesli na mrtvaški oder. GLUHONEMOST JE HLINIL. (Nedavno je prišel v Radečje 36-letni Ferdinand Štraus e Je senic na Gorenjskem. Hodil je od hiše do hiše in h lin i 1 gluhonemega ter s tem vzbujal usmiljenje pri dobrosrčnih ljudeh. Prodajal je nogavice in gorske cvetlice planinke, pri tem pa so mu dajali tudi m!i-lodare, Inezplacno hrnno in prenočišče. GW!uliouemost je znal simulirati tako izbomo, da m(u je bil to že od leta 1924 pHidoibitni poklic, ki nVu je nesel menda prav dobro. Ko so ga aretirali, je privlekel iz suknjiča listič, na katerem je bilo napisano s pisalnim strojem* da mora skrbeti za svojo staro mater in štiri otroke. Pri njem so kasneje na«li drugi Mst„ da mora skrbeti za mater in sestrico in dva mala brata. Zanimivo je, da je poskusil s simuliranjem tudi na orožniški postaji. Misleč da ga komandir ne pozna, je na v>ako vprašanje samo jia žiroko odpiral usta ter kazaT s prstii. Slednjič, ko je orožnik ostro nastopil, se je zgodil čudež. Strains je — izprego-voril: "Pustite me, saj sem na pošten način prodajal nogavice!" (Ker je &traus sleparil in ker so pri njem našli nad 600 pla-nink. ki so kot gorske cvetlice zaščitene po odredbah zakone, je (bil izročen sodišču v Ra-deča. POŽAR UNIČIL LEPO DOMAČIJO. JPonofli je pogorela v vasi Straža sv. Valentina blizu Krškega domačija 64-letnega po-jse4tnik& (M. Vidoviča. Ogenj je prva opazila posestnica sama. Iz Rakefco /prihiteli gasil- ci z motorno -brizgalno, ki so komaj reJsili hišo, vsa druga poslopja so pa pogorela. Pocestnica je dobila pri reševa nju hude opekline, da c-e je morala zateči v krško bolnišnico. Škodo so ocenili sosedje na o-kroglo 100,000 dinarjev, bo pa gotovo še večja. SMRTNA NESREČA. |V prijaznem zaselku Poljanske doline v Srednjem !br-du, kjer so kopali svoje dni bakreno rudo in kjer iinajo še sedaj topel vrelec, se je pri-ipetila nesreča, katere žrtev je posetal 60-letni domačin Anton Miezek. . (Mezek je bil namenjen v goztl! podirat bukve. Preden se je odpravil v gozd, se je ustavil pri sosedu Francetu Colji, in ga prosil, naj gre ž njim, da bi mu pomagal. Bukve sta začela podirati na kraju, ki mu pravijo domačini Na malinah. Prava bukev je bila posekana, pa ni padla. Zatak- RADIO PROGRAM Jugoslovanske pesmi Vsak pondeljek od 8 do 8.15 zvečer na postaji WBNX (1350 kc.) Slovensko, hrvatsko in srbsko petje. Pošljite pisma na: Jerry Ko-privšek, Jr., Station WBNX, New York, N. Y. nil* se je za sosednjo fcufcev. Meneč, da bo tako najbol je šlo, ssrfta ipožagala tml'i drugo bukev. ("linij sta pričeli obe drevesi padati, sta odskočila Co-lja in Mezek vsak na svojo stran. Kdo vendar bi (bil slutil kaj hudega? Nesreča pa je hotela, da je vprav med padanjem dveves močno potegnil veter in v hipu je zasukalo eno bukev tako, da je začela padati vprav tja, kamor se- je bil umaknil Mezek. Preden si je nesrečni Mezek sploli mogel pomagati, je že padlo težko drevo z vso silo nanj. Bukev je zmečkala Mezku prsni koš -in je bil na mestu mrtev. GOZDARJI. POZOR! Rabimo gozdarje beliti pulp. Plača od korda je $4.25. Kogar veseli, lahko taJkoj pride, ali pa naj piše za pojasnila na: F. OBREZA, c. of H. Bonon Camjp, MEADOWS, N H. (2x) SLO VENSKE 'FONOGRAF8KE PLOŠČE. — Pičit« sa cealk. J. IfABSIttB. INC. m W. 41 Strait Hm Yaafc rt— Peta kolona Ta novi izraz, ki ga danes či-tamo v vseh časopisih, ki ga čujemo iz ust politikov in državnikov in ki je postal važen del sodobnega izrazoslovja, je nastal v teku zadnje dobe, v kateri se je vojna doktrina lotila zelo nenavadnih taktičnih sredstev. Vki vemo, da pomeni "peta kolona** 1 onega nevarnega skritega sovražnika, ki pod miroljubno krinko turista, gospodarskega strokovnjaka, trgovskega potnika, ali celo delavca, na kulturnem zblizanju narodov opravlja črni posel ogtedništva, izdaje, prevratne propagande, včasih pa se ponekod izpremeni čez noč v pripadnika sovražne vojske, ter strelja v hrbet 'branilcem države, kjer je dotlej vzival gostoljubje, pravno varnost, in imel tudi T>rav lep stranski zaslužek. Ta izraz je se čisto mlad, vendar vemo o njegovem nastanku takisto malo, kakor da bi se bil izoblikoval v pradavnih čaii, č«- govnico je prišel ob času naj-' rvečjega pron^eta popolnoma •pijan človek. Počenjal je • +___ 4 , i-.da n hoco*° ^ svojo vojsko na čtirf kolone in na ufieža moje tajne policije." , .lZVOl-1Pnk;am. I " ^nca clrza\-no ]>okojnino, ako bi se jim na fronti kaj pripe tilo. pod roko. 'Moža so aretirali. Xa policiji pa so bili zelo presenečeni, ko so ugotovili, da gre za profesorja Cul I i mana. enega najuglednejših ameriških učenjakov. PiVd sodnikom se je zagovarjal, da je s!o za znanstven poskus, ker piše knjigo o učinkih alkohola. Da lit te učinke čim bolje spoznal, se je namenoma opijanil. Sodnik ga j»* oprostil, nasvetoval 11111 je pa, naj bo v je ona revna in prebrisana, on pa bogat. Nedavno se je vršil pred sodiščem značilen proces. Osein-najstletna žena je tožila svojega bogatega moža za ločitev zakona. Komaj mesec dni .-ta bila poročena. Zaspeljiva, mlada tožiteljica je pripovedovala: — Pod napačnimi pretvezami me j" spravil v zakon. Nalagal meje, grdo nalagal. Ct bi vedela resnico, bi se nikdar ne poročila ž njim. Sodnik je hotel vedeti podrobnosti, in ona mu jih j<* povedala: — Rekel mi je, da j«' bodoče s svojimi eksperimenti Ltar triinsedemdeset let. In malo previdnejši. 'povedal mi je, da ima srčno napako ter da so mu zdravni- V ANGLIJI SE VSAK MESEC POROČI OKROG 40,000 PAROV. V Angliji ne pongnijo, da bi se kdaj sklepalo toliko zakonov, kakor ravno zdaj v vojni. Po najnovejših statističnih po- ki prisodili le še nekaj mesecev življenja. Prosil me je, naj mu osladim zadnje dneve in naj postanem njegova žena. Tolažila ^ein ga, da ni tako hudo, da zgleda dosti mlajši za svoja leta in da bolezen datkih se v AngPiji. odkar je skorogotovo ni tako Inula kot DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO MM DIN. 200 DIN. 300 DIN. 400 DIN. 500 DIN. 1000 DIN. 3000 DIN. $ 2.30 $ 4.40 $ 6.50 $ 8.50 »10.25 $20.— $39.— V DINARJIH V LIRAH «00 LIB---$5.90 200 LIB--— $11.50 300 LIB---$17.— 500 LIB---$28.— 1000 LIB---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev Vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vflied nuner v Evropi ni nofote ▼ Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, tenvel samo V dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge ev* ropatce drtave. SLOVENIC PUBLISHING CO. s: •» POTNIŠKI OPDILIK t 1: 210 Weft 18th Street, New York NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK 4. July SE BLIŽA ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika. OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 Čevljev dolga In 3 čevlje Široka; Izdelana lz naj-boljSega blaga (cotton bating) in obrobljena ter ročno vezena, barve najbolj trpežne; vse zve- j zde so Šivane na obeh straneh. Drog: lz trdega lesa, pobarvan. 7 Čevljev dolg. In sestoji Is dveh delov. — Ročaj In vrv. NaroČite pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18th Street New York PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LB3TA $2.50 (Vrt poSllJalni stroški plaCanL) misli 011 in kot pravijo ravniki. Smilil st» mi je in .«1*111 ga vzela. — T11? — je poizvedoval Fotlnik. — Zdaj sem pa zvedela, da ni star triinsedemdeset let, pa«" pa samo šestdeset in da je zdrav ko riba. Prosim vas 1°* fite 1110 od te.sra nesramnega sleparja. Vedno ob tem easn se spo, minjam lepih dni, ki sem jili ^preživel v gornjem delu new -vonške države. Little Falls, Fly Creek, Couperstown, Rose-boom, Cherry Valley, Worcester . . . Sleherni dan je b:l poln novih doživljajev . . . Hko-ro neverjetnih . . . Spominjam be, ko runo se neke noči vozili z veselice v Fly C reek u proti Little Fallsa . . . <>»ka cesta, polna ovinkov in rajd . . . Šo-firal je prijatelj Matija, ki je spočetka veselo prepeval, potem pa iznenada utihnil. Kara je šla z naglico petdeset nil šestdeset milj na uro. Včasi j ' za las manjkalo, da nismo šli v ditch. Toda Matija je bil iz-boren d raj ver. Ko smo bili skoro na cilju, mu vseeno reče moj spremljevalec: — Gotovo si že zaspan, Matija, daj, bom jaz sedel h kolegu . . . — Matija mu je pa mimo odvrnil: — Kaj zrspaji? Nie zaspan! Saj že spim, odkar emo se odpeljali z -veselice . . , "GLXS NAROD A" — New Tort Saturday, June 15, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY IV AR BJARLVE: Hotelski sin ■Ali so more ves hotel zaljubiti? 'Zakaj ne? Posebno, ee ne imenuje hotel 44 Pri dveh fakultetah" in <• ne leži niti petdeset metrov stran od Sorbon-ne; zakaj ne? Tn še posebno, kadar se v deželi poraja pomlad . . . •Začelo ne je s tem, da se je rodil "hoteUki sin*' — meke-un posmoapriliskejfa dne, ko je -once že db devetih zjutraj 710-šiljalo svoje tople žarke na ozko, «*loboko dvnifpfc hotela "Pri dveli fakuletetah." V^i smo slišali biti deveto uro v zvoniku d rkve St. Etienna du Mont, ko je babica pri drusrem desn«>nt oknu tretjeara nadstropja pokazala novorojenčka. Tn celo minuto no gledali gor vsi: hotelir, kuharica, natakar, sobarica in devet in dvajset študentov, ^toje^h na dv<*ri-tr'edali so belo tel see, ki je ntff/ikalo v sonce. ]Xeki prvoleten medicinec je plašno vprašal: "Zakaj i »a otrok joče? Ali je bolan Tn hotelir je zamišljeno dejal: 1 *4f*ahko bi ne bi bilo napak." *' AI i jwi Firrnin." l>ojeee menil natakar. "Seveda, vsak moški iz hiše, pa čeprav je še vlažen za u-m-~.hu, bi rad malčku vrinil IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V t<* kritičnih t*sih je vsakemu tiUtriju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca te VVUkoHt 9H x 14U inčev 48 velikih strani; 81' barvanih zemljevidov tujih drŽav in i> zemljevidov Z«lr. drfa? !n zastav vodilnih dr-«av; 45 svetovnih slik popolnoma o- cnačenfh; Zanimivi sretovnl dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi ■vet in tndl: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV CEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite »voto v znamkah po 3 o». po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SRBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom In ko ga izpolnite in pogljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje, vide a novimi mejami vojskujočih ae drŽav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. Naročite Atlas prt: " GLAS NARODA " 21« WEST lttfc STREET f« W I 9 B« * N. T. ' svoje ime," je godrnjala sobarica. Vievredueži!"' T pogovor je se^la babica, kij je zaklicala: "Obi>ki so dovoljeni šele od desete ure dalje." IS tem je odločno zaprla okno. Tedaj Be je gruča na dvorišču razkropila. . Visoko zgoraj pa, prav visoko zarora j nad strehami in pod neko drugo veliko sinjo .streho, so se -podile bele ovčice. In v pisarni je zvonil in zvonil telefon. Ko j. hotel natakar steči tja, ira je gospodar zadržal: *4 Ve, danes nič. Danes ne morem nič slnšati o poslih. Rajši mi prinesite moj brhvki pribor." !Tn -/ačel .se je pri vodovodu militi. Sobarica mu je držala zrcalo. Študentje so se pomenljivo spogledali. In nekaj sekund nato so «o vsi brili pri odprli"h oknilh. Z menoj v ml. . f\fedtem, ko «mo se brili, mi je moje zreaio izdalo, da imam nekam čudne oči. Preveč rdeče. in viioljčaste kolobarje pod njimi. Prav nič 1 po na pogled. Tn moja roka, ki je držala britev, je drgetala. {predstavljati >i morate, da j«* v istem trenutku drgetalo dewtindvajset britev — da o hotelirjevi sploh mi govorim — v devet in dvajsetih hotelskih sobah s srci vred, kakor na primer moje. Posebno kadar mislim — očitno prav tako k a k»i r drogi — na čudno usodo mladega dekleta. Rila je devetnajst let stara in rojena na francoskem otoku Martinique. In ko jo je njen brat, ki je študiral pravo, vzel - seboj, je hotela tudi ona študirati pravo. Njen oče je bil uradnik. "Kmalu si bova v sobi — Vi poliitela bova s študijem, kajti dosti denarja niTrtava." Takšen je bil njun sklep. 'Med j m) t jo je pa bodočo odvetnico zapeljal neki popotnik prvega razreda. (Kako lepo sije sonce! Tn kako jasno na našem dvorišču opaziš, da je zunaj april! Sleho rni trenutek so se oib odprtih oknih pokazali belo namiljeni obrazi.. Nobeden ni hotel k "defileju" priti prepozno. Kajti vsi, ali skoraj vsi smo bili zaljubljeni v mlado mater. Tudi natakar. Sicer je bil pa on tisti, ki je dejal: V'Njen i la-je čisto drugačni kakor lasje drugih deklet . . . njeni lasje so črni kot svila." iNaposled smo se vsi zbrali na dvorišču. Trije črnci, loi so študirali farmacijo, v smo-kingih. Kakšen drog dan bi bilo to smešno. Tisto nedeljsko jutro se pa nobeden niti nasmehnil ni, tako pobožni in prijetni so IJili njihovi črni obrazi v njih. Sobarica je tiho ihtela in neprestano ponavljala: "'Prvi otrok, ki se je rodil v našem hotelu. To pomeni srečo. To pomeni srečo." Tn zdaj nam je bilo dovoljeno iti po stopnicah navzgor in -topitii v sobo. Seveda le po parih. Eno minuto vsak par. Niti sekundo vec. Hotelir, ki je stal poleg zibelke, je držal uro v roki in ni dovolil nobene sleparije. CNflada mati je bila zelo bleda in se je plaho smehljala. Mislim, da se je bala (bodočnosti. ^Prekinjen Študij — in zdaj naj Im * pičlim denarjem ki ji ga je pošiljal oče, in ki je Se zanjo komaj zadostoval sa življenje, preživljala se o- troka. Toda njene oči so se kljub temu svetile in od časa do časa je obrnila glavo in pogledala proti zibelki. iKo smo bili spet spodaj, je žrtvoval hotelir vnakemu kozarec vina in ko nam. je napil, na- je takole nagovoril: "Vsi veste, da naša mlada mati nima niti beliča. Jaz bom skubel za njeno prehrano in stanovanje. Mislim pa, da Ui tudi vi lahko nekaj prispevali. <1e vam zvišam ceno stanovanja za uleset odstotkov, bi ta prebitek kril stroške za o-trokovo vzgojo. Kaj pravic?" (Navdušeni smo vsi pritrdili. Tn hotel '\Pri dveh fakultetah" je imel sina. Toda še tisti voevr je Av-iruM Bella, eden izmed črnilu fan liani-tov pobral šila in kopita. plačal svoj račun in zapustil hotel. Hotelir ga je strogo obsodil. In tudi vsi drugi. Zaradi tistih borih desetih o.slo in sicer na najožjem mestu fjorda, ki je bilo tako nezavzetno, da je spadalo že mnogo spretnosti in umetnosti zraven, da so ga nio- Dva bo sodnik obsodil priči in prekupci, ki jim niso egnj- Ia in se je uredila dalje na se-veru. V )>ristanišču in dru-god je padlo nekoliko bomb. drugače so ko letalci zadovol jili s tent da so krožili neženi- ki je bil obsojen na ječo od 15 do .'10 let, dočini bodo morali njegovi trije tovariši sedeti od 5 do 35 let. čali graft a, niso smeli razva žati oziroma prodajati svojega blaga. Pretili so jim s št m j-kom in sabotažo. Na ta način so si prilastili težke tisočake. Najhujša kazen jo zadela 32 Sodnik "Wallace je rekel, da taki ljudje delajo sramoto delavskim organizacijam, kajti svojo kontrolo nad organizacijo izrabljajo v izsiljcA alne svrhe. Kako so zasedli Oslo STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttuer 228 strani .le namreč met -r in pet in devetdeset. Najlepši in najtemnejši črnec, ki sem jih kdaj videl v Parizu. Niti trideset frankov torej ni hotel žrtvovati za mlado nezakonsko mater! Kaj takšnega! — Kdo bi si bil milil! Krasna pomlad. 'Boulevard St. Midi-1 je oze-lenel. Tn Liuxemburski vrt se je spremenil v salon. Naš hotelir je sedel v parku in zdelo se je. da sanjari ob pogledu na veliki ribnik, ko sem ga prijateljsko potrepljal po rami. Pa ni sanjaril. Računal je. Tn rekel mi je: *4Da. Avgust Bella jo je odkuril . . . Toda mladi materi je zapustil spomin ..." • '"Kako?" "Davi sem dobil od njega ftosmo, iz Atarseilla v njem mi sporoča, da je sit civilizacije in da hoče nazaj v divjačino. Vendar mu ne verjamem niti besede.." "Oh!" farmakološkem zavodu je bil najboljši od vseh. to so mi povedali njegovi tovariši. Ljulbil je civilizacijo in kar groza ga je bila prod divjino. Verjemite mi. Od vseh stanovalcev se je najpogosteje kopal." f" Ah." '"In zdaj. — Mislim, da je bil on tisti, ki jo, ko ste preteklo nedeljo po vrsti obiskovali mlado mater, pustil pri o-trokovi zibelM zavojček. Vsi ste gledali samio mater. Velik Avgust je pa mislil na dete. V majhnem zavojčku, ki ga jio drugo jutro našla sobarica, so bili zaviti tisočaki." 'Tn hotelir je vstal in izginil. /Dolgo sem sedel kakor vko-van.. (In na klopi, ki jo je odmevalo solnce, sem skoraj jokal. Spominjal sem se solza, ki so tekle po Avgustovem smo-kingu, ko smio po obisku pri mladi materi stopali po stopnicah navzdol. LAH veste, da so crtfwve sol-SBe bele? Šele nekaj ur pozneje sem to opazil. Sinji pisemski Avgustov paipir — njegovo piemio tz Marseilla, od koder je hotel nazaj v divjino — je imel bele madeže. Hhtelski sin 3 V začetku tega spisa sem povedal, da je moja roka pri britju drgetala. In se zdaj dr-geče; moje pero piše čudne čanke. (Majhno afriiško mestece, ki ni imelo lekailnarja, ga zdaj ima. UaTodej je in piše se iN«'ki Švicar, ki je bil ob času, ko so Nemci zasedli o polnoči -o zatulile sirene. Dolgo jih ni nihče vzel resno. Cestno svetilke so gorel e dalje, okna so ostala svetla, ljudje so radovedno vtikali glave skozi okna, Ja vidijo, kaj ee jo zgodilo in ali so je sploh kaj zgodilo. Tez četrt uro sem stopil v in;o>to, irnan od radovednosti, kolikor jo to v to j flegmatični dožli sploh mogoče. INa poti v središče so luči ugasnile do ma jhnih, rdečih svetilk ob promtotno nevarnih mestih. M!nogo ljudi jo bilo na cesti, v temini, zakriti noči. Pribežališče podzemske železnico je bilo prepolno ljudi. Drogi so se smotli prod vho- rano nad mestom. Večina lokalov v središču je bila zaprta, pošte niso dostavljali. telefon je deloval le v redkih, izjemah primerih. 'A zunanjim svetom dobiti zvezo, je bilo nemogoče. • Odločitev je kmalu padla. Evakuacijo so uradno ustavili, I močjo in evakuacijski urad se jo raz- na]»adalcii šol. mesto jo kapituliralo. Pred j nemškim poslaništvom nta sta-mhul moški neprestano mladi ]a ,lva vojaka s kljukastim ženski. To je norveško geslo, j križem. Nem&ki vojaki so so ki bi ga ibilo treba prav z® vozili z avtomobili skozi me-prav zapisati na grb te dežele.Isto s pripravijenimfi puškami. Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York red-t v i slehernemu V IMu "Die Tat" piše znani publicity, zvezni svetnik Dutwe'iller: "Dvanajst nas jo bilo, danes nas je samo Še četvero, in jutri bomo morda le še trljt-. ^ ---------»wjciiiiini j ju.—iv ti 1111. ^ mislih imam namreč tli iMed tretjo in četrto uro je I Kolone so vkorakale in so jili majhne nevtralne države v slo.lil drugi alarm. Prespal | usmerjal i v vojašnico. Polici-! srednji Evropi. Ako na^ bo sem ga in sem zvedel o njem šele naslednji dan iz listov. Zjutraj ob sedmih ali osmih se jo ii-to ponovilo. Tokrat pa je bila icela simfonija i/. grmSe-nja letalskih motorjev, reglja-nja strojnic in strelov obrambnih topov. Ostal sem v postelji. prisluškoval, malo bral. spet. prisluškoval, okrog pol desetih pa som vstal. (Bilo jo krvavo resno. Nad mestom je mrgolelo nemških letal, ki >-o letela včasih skoraj do streli nizko in streljala s strojnicami na cesto. V mo-tu se je vsakih nekoliko minut ponavljalo tuljenje siren. Nisi i i .- , . utni iim u en te siren, .nisi d on« m čakali, da postane res-l , T . . , , „ {j dniir-na kakor razva-rnobili z neniš,kimi vojaki. Nor- j''110' jih bomo zajmstili." vezani jemljejo vso prelahko. I-- ro no upoštevamo toga, da -o j ZAZIDANA OLJSKA GORA. bili lokali še zapiti, pa jo sloj ___ življenje normalno nego obi-| Jeruzalemski listi pišejo da eajno. V n kom, trenutku so bo Oljska gora v kratkem izgi-je oglasil kratek letalski nila. Se nedavno je bil ta hrib alarm. ^ se je žo^anjalo: An- takšen, kakišiirira poznamo iz Igfezi prihajajo! Oz nekolike ; evangeli ja, poki i val ga jem-j-minut pa je minilo. Bržkone; |,en gozod in na njem je bilo i mnogo oljk. Sedaj pa je neki j angleški koncem ves ta svet pokupi: in namerava na njem zgraditi novo n*estno četrt. Za ta namen bodo vsa drevesa podrli in svet izravnali. GraiMieni načrti -o že priprav- začola v je bil :o poskusni alarm. "STRELJALI BOMO IZ J VSAKE HIŠE." (Švicarsko javno mnenje, ki dobiva čedalje bolj jasen izraz ji jeni, dela se bodo v švicarskem ti^ku. odkrito [kratkem. Skozi sedanji oljčni "gozd boišla široka anfaltna ce-•-ta, a posebna avtobusna proga bo vezala novo četrt z je-j rufealeithskim središčem. An-rleske oblasti so že izdale do- voljenje za izvedbo teh tov. naer rlMflY Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Hoj roman ob Nilu. — Kak® sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri 216 WEST I8tb STREET V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potili. — Winnetovov roman. — Sans Sar. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvadom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Publishing NEW YORK, N. Y. "9LKB N A B O D A" — NewiToiE ^ Saturday, June 15, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY gozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda" priredil X. X, • Drobci kamenja so prileteli Tonetu v obraz, in za pest debel kamen, ki se je bil s tekalo vred utrgal, ga je poškodoval na roki. Zdelo se mu je, da se je g ozd v krogu zavrtel Okoli njega. In ko je dospel domov, se ni|u je zdelo, da se vse hiše majajo. I V sobi ga je čakala mati. Dal ji je otroka, kriknil "Jezus Miarija!" ter padel ves »s krvjo oblit na bela tla. '8. POGLAVJE. Doktor Bruno je bil zelo jezen, ker je ibil Tone tako izne-nada izginil * strelišča. In ker so popoldne tudi darove razdelili, ne da bi se Tone pojavil, je jezen sedel v kočijo terse odpeljal v sosednje letovišče* kjer se je zadržal pet dni. Pozno ponoči se je vrnil. Potrkal je na gozdarjeva vrata in je moral precej dolgo čakati, predno mtu je n adigozdar-jeva žena odprla. iXa vprašanje, kje je njen mož, je odvrnila, da ga ni doma ker je nloral prevzeti v revirju Službo, cdkar je Tone bolan. "'.Tone, bolan?" se je začudil doktor. "Kaj pravite na to, gospod doktor? Nekaj čudnega se je ugodilo « Tonetom. Tistega večera, ko ste se vi odpeljali — jaz hem stala baš pred vrati — je podivjal Tone po s tezi s planine. Gologlav je bil, ves krvav in otroka je držal v naročju. Klicala len pa ni nič >li;al. Kar naprej je divjal proti domu. Seveda, n>oj n*>Ž in jaz sva takoj hitela pogledat. Stara zenica je držala otroka in bkoro blaznela od strahu. Na tleh je pa ležal Tone v krvi in se ni ganil." mO, ti mjoj Bog!" 44 Da, tako je bi'o! In nihče ne ve, kaj se je zgodilo prav za prav. Z možem sva ga dvignila in ga odnesla na posteljo. In ko sva n|u sezula čevelj, je bil poln krvi. In njegovo nogo je bilo strašno pogledati. Mrzlica, ga trese, zdaj že Žete t i dan." 44Pa kaj se je zgodilo?" "Sam Bog ve. Tone ne more govoriti, zato so pa ljudje bo j zgovorni. V*-te, tisto je Marijin otrok. V nedeljo ia je nesel Tone na planino. In ljudje pravijo, da se je Marija s Tonetom srečala in da je njegov otrok. Kaj se je pa na planini zgodilo, .riliče ne ve. Na poti domov ga je baje -kala ranila. Seveda, ljudje ugibajo to in ono. Torej lahko noč! In dobro se prespite." Naslednjega jutra je Bruno gologlav i,n golorok šel k gozdarju. Mati je bila bas stopila iz sobe. Na zaskrbljenem obrazu so >e ji poznale prečute noči. 4'Kako ie s Tonetom?" "Hvala, nekoliko Imlje! |Sinoči je ponehala mrzlica, loda slab je še, strašno slab." Ali bi ga lahko videl?" i 44Vi že. Vas ima rad." Bruno je stopi! v sobo ter počasi zaprl vrata za seboj. Dasi je zunaj sijalo žarko sonce, je bilo v majhnem in tihem prostoru temačno. Le skozi napol zmprte oknice ]e padalo nekaj soLnčnili žarkov ter se poigravalo na nasprotni steni. Po prstih je pristopil Bruno k ležišču. V somraku je opazil na blazini bled in ožgan lovčev obraz. "Tone?" je vprašal kcimtaj slišno. Nobenega odgovora. Zdelo >e mu je le, da hoLnik nekoliko lažje diha.. ' » 44Ali v€%s kdo sera?" ' Tone je »prikimal. Nato je zašepetal 44Hvala Bogu!" « i Dihanje je postalo težje. Malce se je premaknil, ter rekel s težavo: ^Zdravnik mi je prepovedal govoriti." 144Kaj se je zgodilo?" Bojnik je le odkimal in zaprl oči. I"No če ne nnoreš govoriti, pa ni treba. Toda pri tebi fcom, ostal. " 1 1 ^^.^Prininknil stol k postelji. Na steni je enakomerno tiktakala uri. Iz kulhinje je bilo slišati vesel( otroški smeh. Stranica je zaškripala, in bolnik se je nekoliko vzravnal. ' ^4Tone, ali bi kaj rad?" 1 » ' 44Kapljo vode prosim." Spet je omahnil na blazino. "4Čakaj, ti bom prinesel >veže vode iz vodnjaka." (Ko je odprl Bruno vrata, je moral zamižati od žarke sončne svetlobe. Tonetova mati je skočila k njemu, toda doktor jo je pomiril rekoč: <\Le ostanite pri otroku, mati Tone bi rad vode. Bom jaz sel ponjo." Vrnivši se od vodnjaka, ga je starka prestregla na pragu, aoteč ga n.»kaj vprašati, toda Bruno jo je potolažil: 44Nikar ne skrbite mamica, vse bo dobro." Mladi gozdar je pil v dolgih požirkili. "Bog vam tisočero povrni!" » I "Je že prav, Tone," se je nasmehnil doktor. "Toda Bog una par tisoč drugih opravkov, kot meni vračati." 44Skoro bi rekel, da je res tako," se je komaj vidno nasmejal Tone. 44 V nebrvih imajo najbrž preveč dela, pa pozabijo to ali ono. Včasih tudi nedolžnega kaj zadene." < \ Bruno ga je prijel za trepetajočo roko: *4,Le Ii*ir, fant, in nikar se ne vtikaj v nebeške zadeve. Ne hoj se, vsaka krivica bo popravljena." < (Zopet je sedel k njenvu in mu stregel do noči. Tako so minili trije dnevi. Zdelo se je, da Brunova navzočnost blagodejno vpliva na bolnika. Dokler je bil Bruno pri nj«e vse zaupati. In nt> po-led Se je priblrž ila ura, ko je odprl vir svoje bolečine. ' k proti večeru. Skozi oknice so silili v sobo zadnji žarki zahajajočega solnca ter padali na odejo in Tonetove roke, ki so se zdele kakor s krvjo oblite. , (Nadaljevanje prihodnjič.) ^ ^ SESTRI SE BOSTA SPOZNALI PO 52 LETIH. V italijanski p |niči Ver-celli živita dve sestri dvojčici, nedaleč druga od druge, ena živi v Hi vi Vercellesi, druga v Vallemossu. Stari sta 52 let. a do danes nista imeli niti pojma o tem, da o t a si sestri, šele sedaj se 'bosta seznanili, (Njiju sorodstveno razmerje Je odkril neki uradnik v Ver-celliju, ki je pregleda] osebne karte in je znčuden ugotovil dve karti različnih občin a* navedbah. Fotografiji na listinah sta si bili tudi za čudo podobni. Spiva je menil, da gre za fcto oseba in za pomoto ter se je obrnil na o1>čino v Rivi. . Občinski tajnik jo ugotovil, da živi oseba, za katero je šlo v Rivi, pa je zaslutil, da gre morda za dvojčici. Kontno so dognali, da gre res za dve osebi, ki sta dvojčici. Kot otroka neznanih staršev so ju ne-koč sprejeli v najden išnico. pozneje so ju ločili. Obema sestrama gre sedaj dobro, obe Bta poročeni in imajo otroke, nikoli pa nista vedeli ničesar druga o drugi, ker so ju zaupali dvema kmečkima d nižinama, ki tudi nista vedeli ni-cesar. Te dni sir* bosta sestri po 52 lotiTi prvič srečali in spoznali ter se tega zelo veselita. ZAMORKE SI ZNAJO POMAGATI. {Ko so preti nekoliko leti žene belgijskih častnikov in raziskovalcev prvič prišle v Belgijsko Kongo, so nosile tudi prvič kratke bele hlače, ki so tako modterne. Te hlače so za-morke takoj opazile in so se navdušile zanje. 'Zamorke imajo kakor znano, veliko nagnjenja do posnemanja v.-ake mode. Zato ni bilo nič čudnega, da so se že po nekoliko dneh začele pojavljati r-totine zjunork v kratkih hlačah. Te so pa bili .posebne vrste. Zansorke niso imele na razpolago belega blaga, da bi si jih izdelale in tako so si pomagale na drug način. Bele barve imajo zadosti v zalogi, t o ur,j so šle in so si bele hlače enostavno — naslikale na kožo. •Te kratke hlače zamorskih žen so bili izdelani tako spretno, da si celo od blizu menil, da vidiš njih robove in šive. Na ta način modernizirane so zamorke ponosno stopale skozi svoje goščave in so bile piie-pričane, da bele hlače l>elih žensk nikakor no morejo biti lepše, neiro so njihove. Novcu TO SI VELJA ZAPOMNITI. lEgiptski kralj Pir je v bitki pri Ausenlamu premagal Rimljani* leta 279 pred Kristusom. toda imel je pri tem tako velike izgube, da je moral izprazniti Apulijo, ter se vrni-tli s svojo zmagovito, toda zde-setkovano vojsko nazaj v rodni Epir. iNapoleon, vzornik vseh mo~ dernih vojskovodij in osvajalcev, je izrek l besede: 4Dobljena bitka še ne pomeni dobljeno vojne, nas'piv/tno. čim več dobljenih bitk, tem več je verjetnosti da se izgubi vojna, ki .j - nima nihče več dolwti." Rimljani so bili potolčeni v neštetih posameznih bitkah od Kartagincev. HL panov., CJal-cev, Germanov in Keltov, toda navzlic temfu so vladali ves antični svet. i logramov mesa, prav toliko Sovjetska vojska šteje danes rib, 3 milijone jajc, 1(» milijo- 12,00,- 000,000 ton. KMovek, ki tehta okrog 7G kg, ima v svojem telesu 17 prvin in sicer med drugim cink. silicij, finor, jod, klor, žveplo, kalij, fosfor, dušik, kalcij, vodik in kisik. V oni uri umre na zemlji 4000 ljudi. P>400 pa se jih rodi. V tistem času se primeri tisoč zločinov, a samo 117,000 jih pride pred sodnike. V isti liri poje človeštvo o-kroglo 11 milijonov kilogramov zelenjave, 3.0 milijona ki- VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vec kako* še tako gostobesedna reklama. Na te* kakor 700 straneh Je strnila odlična bi priznana avtorlra vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjsko umetnosti. Snov je ohilrlana nad vw pregledno. Izbira receptov j« IzPrpna. TO -IP. NAJPOPOLNEJŠE DELO KI GA IMAMO NA TEM PODROf.ll' Onrfma knjige Je razkošna. NeSteto je sMk i besedilu. 34 pa > novih harvanlh tabel. ki jih jc naslikal Dragotin HumeU. ... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zu zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmetno-ti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >*ili Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA četudi je usml natisk knjige t vseh pogledih ne samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od v srh dosedanjih Izdaj. J« cena knjigi sedaj znižana. $ C* piatamo mi.) XT »., Velja samo (J* Xamcite pn - k\)I(iAKVI: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY West 18th Street New York, N. Y. •f^ GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE JERNAČ ZMAGOVAC Spisal Hloviti poljski pisstrlj H EN KI K SIKNK1KWICZ Kakor vsi njegovi romani. je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1.— MOJE ŽIVLJENJE Spisa] IVAN CANKAR Najboljši slovenski prijMJvedii'k In pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prf|»ovediije marsikaj zanimivega lz svojega življenja. cena 75c. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JLKAČ Mladi koroški Slovenes zelo ja-ruo iu zanimivo j*opisuje življenje kmetov in rudarjev. cena $ I.— STARI NAZIVI V SOVJETSKI VOJSKI. Do nedavna je iniela sovjetska vojaka .sanw dva naziva za . vojake in rastnike. Vojake so (prosto nazivali <4kra«noannej-ice" častnike pa so imenovali i4koIuan<^i^j(^,' 4iSoldat" oficir in general so bili strogo izgnani iz izrazoslovja vojske ker so po mnenju pregorečih reformatorjev izražali preveliko po0,000 Hodo>v petroleja, od katerega porabijo 31.000 sodov sanko za razsvetljavo 'Nadalje izpusti v eni uri tovarna fjOOO avtomobilov in 2000 ton papirja. Filmska industrija porabi 40 milijonov metrov filma, na poti je 1200 milijonov pisem in zavitkov ter llfi.000 brzojavk. Xa zemlji divja v istem rnsu 1S00 neviht. nanje pa pade 400.000 večjih in manjših zvezdnih utrinkov. t ksimum. lahko doseže 21 mili jonov vojakov n»ed 19. in 40. letom starosti. . f^anio dvema zavojevalcema se je v zgodovini posrečilo deloma in začasno zasesti anarle-^ke otoke. To so bili najprej Rimljani potem pa Normani. Največji vojskovodje in osvajalci wveta , Aleksander Makedonski7, Tlianibal in Napoleon, niso preživeli svojih uspehov ki so jih dosegli na bo iiišču. Svetovna zgodovina pozna samo 2GS lot absolutnega miru. »gajnizacije in bi bilo r k raj no težko najti nove izraze. Stale smešne sestavljenke pa ruska javnost sedaj splošno odklanja. Milij on za Rdeči križ Ne\vyorška podružnica Rdečega križa je zbrala za vojno-reliefni fond nekaj nad milijon dolarjev. Naročeno ji je ___________ ___ bilo zbrati dva milijona, iu tiso baje škodovali demokratič-jpa v kratkem času doseči svoj nim pojmom; sodobnega mske-'cilj. ga reda. . (Vendar pa se je to s čascan pokazalo kot zelo nerodno in prvi prelom s to tanko\t istno-stjo >o tvorila odlikovanja sovjetskih borcev, ki so dobili za svoje zasluge naslove maifša-lov. Sovjetsko poveljstvo je vzelo te naslove iz francoskega vojaškega slovarja, kajti caristična Rusija je imela za to vojaško stopnjo nemški izraz "feldmaršal." Komandirje so razločevali čisto mehanično komandir rote, bataljoima, divizije, kora itd. Za te vo- lz vse^ delov dežele delegati j;fške čine imeli zelo nele- ,ia rci»ul)likansko narodno kon )>e skovanke ifn sestavljenke. I venci jo. Poleg delegatov bodo Vzeli so enosta\-no prva dyafdospele v "mesto bratske lju-i • • • ■* ___ _ * ___ . ^ _ WPA odpušča delavce Works Project Administracija poroča, da je črtala v prvem tednu meseca junija s svojega seznama (>G,."il8 oseb. 5. junija je delalo za WPA še 1,858,712 oseb. Priprave za konvencijo 4 Tekom tega tedna bodo žareli prihajati v Philadelphijo JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami In nevarnostmi. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj jM>pi-aoje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in seneo hladne severne noči. cena Sl •— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvoitojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. jmhI katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANfTČ Najboljši in Se živeči slovenski (lesnik jMMlaja s to zbirko zo|iet nekaj umotvorov. Pesmi so j«»svetVne njegovi ženi Ani. cena $1.— zloga in jih sestavili ter tako "dobili pifeeej smešne besede: konirot kombat, komdiv itd. Nosilci vojaških činov niso bili zadovoljni s to mehanizacijo, pa tudi v notranji upravi je bilo mnogo težkoč, kajti pri diviziji je bilo na primer lahko več častnikov z i-tim činom pa niso nlogli vsi imeti naziva komidov, takisto pri armad-nih zborih in pri armijah. Zato je maršal Vorošilov le bežni" cele množice fotografov, časnikarjev, telegrafistov in raoleg Josipa Jurčiča naš najlt«»lj.šl pripo-veilalui pisatelj, v tem romanu l>opisuje življenje in dogodke na gradu I»vor v dolini Krke na iKdenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— Ko obnovite naročnino, poslji- . „ ______,te se posebej 25 centov za pri- arn^ejec. Zdr se pa, da bodo v (ročni zemljevid, ki je nujno kratkem zopet uvetlli vse sta- potreben, ako hočete natančno ro izrazoslovje, ki je plod dol-Islediti današnjemu razvoja gotrajnega razvoja vojaške or-'vojne. JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše povesti, kot je J ara Gospoda, skoro ni mogoče najti. cena $ I.— SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje živi jen te na deželi. cena $1.75 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.