Domoljub v Ciubllani 4. lunifa 1941 Leto 54 Sie v. 23 Redazione • Amministrazione! Lubiana, Kopitarjeva 6 — Abbonamenti: Anno 38 din; L. 11.50. Estero anno 60 din. Sosvet je imenovan Z odlokom Duceja, Notranjega Ministra in na predlog Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino je bil imenovan sosvet za omenjeno pokrajino. V sosvetu so gospodje: dr. Marko Natlačen, sin Petra in Jožefe, rojen v Mančah (Vipava) 24. aprila 1886, odvetnik, bivši ban; Ivan P «cel j, sin Frančiška in pokojne Ivane, rojen v Velikih Laščah 188?, posestnik, bivši minister; dr. Matija Slavič, sin pokojnega Matija in Ane, rojen v Bučečovcih 27. januarja 1877, rektor vseučilišča v Ljubljani; Franc Heinricher, sin Franca in Marije, rojea v Selcih 29. februarja 1897, podpredsednik Zveze industrijcev; dr. Ivan Slokar, sin Ivana in Marije, rojen v Mostah 8. oktobra 1884, glavni ravnatelj Zadružne gospodarske banke in predsednik Društva bančnih in zavarovaL zavodov; Karel Kavka, sin Mihaela in Apolonije, rojen pri Sv. Pavlu (Domžale) 22. oktobra 1897, stavbenik, predsednik Obrtne zbornice; -< •»<*. ' - Milko Pirkmajer, sin Frančiška in Marije, rojen v Framu 15. februarja 11893, inženir; dr. Jože L a v r i č, sin Karla in Ane, rojen v Moravčah -.8. marca 1903, glavni tajnik Kmetijske zbornice; Albin S m e r k o I j, sin Viljema in Marije, rojen v KorminU 2. februarja 1886, trgovcc, predsednik trgovskega odseka Trgovinskoindu-strijske zbornice; dr. Jože Basai, sin Jakoba in Marije, rojen na Suhi 5. oktobra 1887, ravnatelj Zadružne zveze; Lojze S i,t a r, sin Petra in Marije, rojen v Mešačah 25. maja 1906, trgovski strudnik, zastopnik trgovskih uslužbencev; dr.Vladimir Valenčič, sin Ivana in Uršule, rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici 26. februarja 1903, zastopnik bančnih uslužbencev; Rudolf K r u š e c, sin Štefana in Elizabete, rojen v Gaherju 6. aprila 1898, mehanik, zastopnik industrijskega delavstva; Karel R o g i n a, sin Mihaela in Marije, rojen v Drevčah 12. februarja 1909, kmet, zastopnik kmečkega delavstva. Duce, hvala Vam Na drugem mesta navajamo člane, ki jih je Doce imenoval v Sosvet za Ljubljansko pokrajino, Pričakujemo, da ie bodo gospodje svetovalci izkazali vrednim visokega zaupanja in bodo svojo važno nalogo pravilno vriilL Današnji veliki zgodovinski časi pomenijo prelom dosedanjosti. To moramo upoštevali vsi m svoje delovanje usmeriti v pravcu, ki nam ga narekuje sedanjost, da bo bodočnost tem lepša. Vodja velike fašistične Italije g. Mussolini je z imenovanjem Sosveta, kakor je Ducejevs nespremenljiva navada, ohranil svojo moško besedo in potrdil svoj veliki sloves modrega državnega voditelja. Po zaslugi Duceja in njegovega odličnega svetovalca Eksc. Visokega Komisarja Graziolija posveča Italija vso skrb blagru slovenskega ljudstva, čeprav je sama ie vedno v vojni vihri. Tudi to velja poudariti. In ali moremo le za trenutek prezreti odlično, tako rekoč bratsko vedenje italijanske vojske v naših krajih, in sicer ves čas od njenega prihoda v deželo do današnjega dne. Zato prav nič ne pretiravamo, če slovesno in iskreno izjavimo italijanski vojski ia njenim voditeljem svojo globoko hvaležnost, da so priili med nas kot sinovi resnično kulturnega naroda. Kako veselo je bilo mehko slovensko srce tiste prve dni vsepovsod, kjer se čuje mila slovenska govorica, ko ]• bila po zgodovinski zaslugi Duceja t ustavo zajamčena slovenskemu naroda popolna kulturna samouprava in svoboda naiega jezika in naših narodnih leg in navad. Zajamčene so nam bile slovenske iole od ljudskih do srednjih in visokih. Vse slovensko iolstvo je tako dobilo v Duceja najplemenitejšega podpornika in najzanesljivejšega varuha. In ali ne bodo velika javna dela, ki jih J«i naročil na Duce, retila ljudstvo v bližnjih dneh skrbi za vsakdanji kruh T Trdno smo končno prepričani, da bodo v okrilju slavnega in velikega ita- lijanskega Imperija priili tudi naši državni in samoupravni uslužbenci ia njih družine, ki jim do zasedbe po italijanski vojski ni bilo z rožicami postlano, do življenja, dostojnega iolanega človeka. Kaj pa mi Slovenci? Nekaj je gotovo: Hvaležni moramo biti. Ali niste opazili, s kakšnim veseljem je vzelo mlado in staro v roke italijansko-slovenske učbenike in si prizadeva čimprej naučiti se italijanskega jezika? . Zato pa lahko iskreno zatrdimo: Naj nam prinese bodočnost karkoli, eno je že danes gotovo: Spoznali smo se in prijatelji smo postali. Ducc, hvala Vam! Naj Vam bo sreča mila! Brzojavliate lahko tudi v slovenščini Uporab« slovenskega jezika pri brzojavkah' Pokrajinsko ravnateljstvo za pošte, telegraf in telefon v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico na vse pošte: t. Dovoljena je uporaba slovenskega jezika za privatne brzojavke, ki se izmenjajo med Ljubljansko pokrajino in Kraljevino Italijo in ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojsku 2. Dovoljena je tudi uporaba slovenskega in albanskega jezika za državne in privatne brzojavke, izmenjane med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko. 3. Dovoljena je uporaba albanskega in črnogorskega jezika za privatne brzojavke, izme-njane med Ljubljansko pokrajino, Albanijo, črno goro in ozemljem bivše Jugoslavije, zase-dene po italijanski vojski. 4. Pristojbine so naslednje: a) za Hrvatsko iste kot so bile v veljavi med Italijo in bivšo Jugoslavijo; b) za črno poro iste kot za notranji promet bivie Jugoslavije; c) za Albanijo Iste kot so določene po mednarodni brzojavni tarifi za Albanijo. 5. Za privatne brzojavke, izmenjane med 'Ljubljansko pokrajino, Kraljevino Italijo, ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim pb italijanski vojski in Hrvatsko nista dovoljena uporaba tajnega sloga in promet s plačanim odgovorom. 6. Brzojavke se bodo sprejemale na odgovornost pošiljatelja in se bodo po možnost» odpravljale, v kolikor bodo zveze na razpolago. Izkazujte zasedbeni oblasti dostojanstveno dolino čast in spoštovanje! Ducejevo sporočilo branilcem Imperila Na Binkoiti dne 1. junija 1941. je general Gazzera, generalni guverner in vrhovni poveljnik vojske v vzhodni Alriki med viharnim navdušenjem prebral ponosnemu prebivalstvu v Džimi Ducejevo brzojavko, ki zagotavlja vso zvestobo hrabrim branilcem Imperija, ko sodelujejo v veličastni tekmi žrtvovanja ter dajejo vedno hujiemu sovražnikovemu napadu kar najbolj zagrizen odpor. V njihovih junaikih dejanjih ter njihovi odločni in neupogljivi volji, se odraža zapoved, da j« treba vztrajati čez vsako mer«. Pri slovesnosti, ki se je odigravala osem tisoč km daleč od domovine, v mestu, porojenem iz dela ia gorečnosti italijanskih pionirjev, so bili v duha navzoči borci iz vseh abesinskih posadk, ki do konca izpolnjujejo težavno nalogo dajati so-vražaiku posla ia ga zadrževati od dragih bojišč. General Gazzera je imel pri teh Priliki l®*«"' » katerem je izrazil svoj ponos, da zapoveduje takim junakom. Posebno je povdaril požrtvovalno«! žena v Imperija. Prebral je potem odgovor aa Ducejevo brzojavko, v kateri izraža voljo vseh borcev, da se bodo do konca borili za zemljo, namočeno s slavno krvjo toliko padlik Italijanov. Zmagovit konec boia za Kreto Uradno poročilo iL 363 glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil pravi: Boji aa Kreti eo se končali. Naši ujetniki na tem otoka so bili osvobojeni. Naii oddelki nadaljujejo s čiščenjem v pokrajini, ki jim j* bita določena. • j, Visoki Komisar v ljubljanski bolnišnici V» lini j» «.kitk*! Komisar »»<*. lt« CnmK ljnk»jna>U halaftaka. Jfair-rrj a i« op!«dal »sin* pos»j»omik hel»!*kfh podapij. aa*a ji oòdolko. ki ša aajkolj poattajkljiri. c poštarja) t njimi ia nt j-hu!.: Tex te i5fi.tn«< »Mtmrtl V sok jo ioiol «Ao-ra^èajo ojvìrj» ly< T jo. V «trnSfcwn «Mršita j» Hfcst. Vrani? Satirika« takaj starat at) Mfiii^t smuk pacretank «črti. ki jik koo« kep» m *tr«l< Tat« M» militi oli ipr»iit»Ji notoiik« potabili t.> *»»jo por;*. I^o-rrrdorval jr rV*}c krtic in ««fcredil da | « mora peči za holniko KVJsi krak. Sk»«. Vital: i KemUar je «dlalil. la nera t «laiik dark d«kili »»ak k« 1 ■ i k trejo poilelje. IW!»«il * k omisi •«. ki bo 10 dfiii prowoL» i» urenU povelj.' kolikor jih Utegni« poirobajo Za rt-« ■o je kaaaHija io de kil a patrekra dosar. V*e «nda»e l«A8« *o morajo po aaiora Et«. » *■ Mikoma Kaoisarja ®d>iriaiii ia prtutiü t ae-•promljoai kiraroki pril*«. Bolniki, kakor radi rinraüi »o Vili »M>ka Visokop» Komisarja «reda n»d »s» teseli. «j mi pnir iakko nM resa«»o lanimusjo i» relja. da se b «Postati i. ki «a kili » paJprowkitaa tata prej prikodosn Itaiijaaar. prati «-»napaki (kaadaL ukoi odstranijo. Eoài f, Vinktsma Kamiiarja Ekar. Classali ja ùr«i««t ca tirk sa aLfcio kotnike in Wì- iSxÌK * ÌBMI i«hm ptlilikl» tedi B&ìa cSoimk» ili iiknu talili! Pregled vojnih dogodkov Po itaüfMikih TVf^ßkS Sodroi je M 71BI1 Kiinimn-iì: àopoà- 1(IW J. TU, Zìi i h "hflrf»?;. T SrwrrS MHtä m, JtWFiJaa&o ix notnSko <>«»« Tic tMf.iiiüüi pri »»lumi) "'«>>( »«k« vafcno wnTafcroi pmttnaani* i» «ajoSr » Mwnil*. t «npn* m • twnìun . TV; ftorrii «0 fcmiHir néMti «dri»* «wì eaiMi tuipio3t» IntabtniMrilba. rnSrtoi ir» frinì parni!». IViip» Intal» wi hniMIna indir. naiàfir»-i« v liiliniSkom prifltaaHKa. T Vsihodni Mriki «r AnpioR npTin /i i,)i na Wiini «kiali« ii, SüHum, a »o hib jw>km< od »»äi km* « vote« Äh.ut» na «nota Kwiti \ ^rmìiimmitli'it! mnrjt. tavi. aneioün im« stimili a fuüijiaä n. Ampi pi Bratu. Urit v» o® m »ovo u«}»- li«. «alia- t drznim na|uu)»in hi, vrpi«. «mTaènika iü n.Micm-ifc pnsio.iajik i» ui^'Ruo — le« t« jiikimio — piani« moito na Krni; Bi frulli,») ("Kuniol. An-piozi h« v liitUli a» Kruto igpuliii. iofilc.i 11 kri-*uA. f; ruSUiicv iti «o nokaj drupTti luKkil Iniij. J^hoihU lui.ina lxu:.u ^imnarake kj jo * svojem jc-viim liujui v Sti!v*imwii mnrja proti jirimun- siro asp)oäim «üais fMWifdla JJipVšlo uLi*fn.it+ 1« jMtfiko&oiiüa »>t.ii>* (HMT- pf Tc. » jo iwrtli w «in £ii t«r&i t aa^Soäjoa iirwdoi .wjb. ki >r sStisrntrcküi m tatuato* «imtjmw» luio ca hu, »KisHumiLc m ,h «va. m*ìa>a I*. fumali 4M) mornkik mulji nliiili» ad f*t>» Sé. najt «r m BaHijiuriik* <«» iArr.aif aa Kn-ii. lUilijandki Rimiri rt imtrmrji w torariSt» rtmto «k rami konr t nonwikinì * omki Ia «o kk;>M« pr vn.ji «trsmoKt» a jniBniitoan X*- wimii jo rufii uriiri 'iio» »»«Ä nea krMba ro-»ojittia JftiB fTM-mia « «»mojih« rf ar Ey« I'-awit-t. Da -òu.N'ì ò«l»«.- ki fr» jf lsaii.1» oiwoÄai ämtii» na im « D»r«fu 1» x Air ilä itai«Bii «a «dlièM rrJSE H'I.IC naiiir«. ko mi » ttrüi mal a>br --i,; ,0i ! iLi, i curalji, ki «i« «Malje iu"ijas.si> drù,e ali kralj«» ice Alhaiijo. j* denoijti sa«0 , jirtdkod*« éoiolitiijo prt»it.jaoia ctniaef» ^ aiuija. Po preda jen odstavka iotute ò^foiihe Kratke z vsesa sveta f T «Ufa«, Si«kRW*a m «ktowOL Aa fand,, ìlnli r -vapowiT Vorn'//-.. Povrl rnüfrv« mad'/arsko vowko jf Hjpiwtilo jiip«sl dtflo v vnjni mihmtr^i nutro io Twirnhi: ?u»ftitit«» wim«ito «MOkawiMsc, Kaa MMMitiow. ka je bil * fcipuslavjji ze-»(Ii mzmli nlcnwuiv «iuuiioa v i ■ai pmk» gflhoiii mi m w Mnmoij«>«i Smstiijti. m » » Čk» i. Ò'ilii komäMTji téla twji a tao pi imi 11 1 ddnraè r flru L ratltisa t die 2» . apri'a MI1-XIX. r l radata ìi;.ta «. a d»e X m.»ia ìMi-UX. d»»ei(jijejo a macmtìj bivi* knl>rrime i«gndar>i/<. ki liso moina p» iuijaiài i»|ii . a it iioòodiU l«Kn K«ararra ia fata Irei plafiili mrìae it àraoi canart4ik de«»» ia za ofliW ttMArak èt*. OpctHiUo» «e saao a nifcu;> dm. ke n irAfiara. praéaj* ä pwSwiiaJn. lo kift «ftorj» t ìdjaii prefeai tfea i KaKar pr ist in« Wnrz ja irtriV jaréartar aa ermljt Vš1 ** in.'/ « àif Jir> stavijo, aanedeam yw ìÉafc^aanij v wii»iì *w»afka deai IL raaftm» 1 «ae il aerila mi-VPL •kf^Uara w lin in rm lati a dw w»»uca ■«««. C5{T*r ItniJ.t i»; i milii:jf» faf tiaijTik 1 il laiilk %aaLi«tT,if-» ita «ànTn-lvi ukuaiii'Dfm aai rta li tìf D?-.t:« «ai «S iat lì. aaja tMt-XEL MDSBOtlM boftjiarulo rrto j»o zaünar prtikt moti St-nwnrait* m W»r» t ff^-jwit™ e-jut Ornoatm ywdaa jr amaii4 « Famknt ™ TRira.HAa ta ?'fff«|iiir iTm«tfc 'Sk^iflo jie »I msti-JlitfO» fi(m,t'rÉ »ari. JMHl knnitn .ir « «miusimiorvcitorro jn«» Mia. ««Mi tm limito. 1 inani, anu.u KU» Mik ia lin fWHtäV Gwica. — Guirizm. Zemlje imamo premalo Pred leti je imela zemlja majhno veljavo in i« bila na slabem glasu: Kdor je le mogel jo je nobrisal s kmetov in zemlji prešerno obrnil hrbet Zvesti so ji ostali v svojem srcu prav za orav'le zelo redki ljudje — celo na kmetih. Nič Jažiega ni bilo v oni« letih, kakor slišati ljudi vse vDrek govoriti, da je kmet biti zadnja in da si vsak 6Kuäa pomagati kakor ve in zna, da se izmota iz vezi zemlje m kmetu« ter se pretoJče na »boljše«. Prav posebno so tatom načrti omam-liali kmečko mladino, kt J« . večkrat tudi brez nujne potrebe belala v mesto tn tovarne. Takrat so bili vsi klici m opomini zastonj. Celo med izobraženci so se pred leti našli, ki «o se norčevali iz svarilnih opominov in jih nazi-vali za sentimentalno, jokavo zanesenjaštvo brez stvarne podlage m vsebine. In če se je kdo v tistih nedavnih časih predrzni! zapisati ali pove-dati da je vendar tudi na kmečki zemlji mogoče življenje urediti tako, da se bo mnogo več ljudi lahko preživljalo z obdelovanjem zemlje, samo urediti je treba posestne razmere, pridobiti nove zemlje in dvigniti donos, so ga hitro in glasno prekričali: «Samo industrija vas bo rešila; dajt« nam industrijo!« . Niso minila tn leta — pa je pesem dobila drugačno »vižo«. Ugovarjal bi kdo, češ, da so sedaj izredne vojne razmere. Nič ne rečem. Ali dandanes je že tako, da so narodi in njihove dežele tudi v mirnih in normalnih časih predvem navezani sami nase. Ce je narod ali država le preveč odvisna od tujine, zlasti glede najvažnejših sredstev za življenje (in med ta sredstva sodi v prvi vrsti prehrana ljudstva, dalje razne surovine za tovarne, kakor n. pr. bombaž za tekstilno industrijo, razne rudnine itd.), se ob vsakem mednarodnem pretresu znajde v obupni stiski. In ljubega miru je na svetu vendar tako malo! Zato so bili vedno in so še (pa n« samo v sedanjih izrednih časih) umestni glasovi modrih ljudi, ki vedno in ob vsaki priliki priporočajo, naj si narodi uredijo svoje gospodarstvo po svojstvih in kakovostih svoje zemlje in v najtesnejši zvezi 2 njo. Zmeraj je bila in zmeraj bo prva — lastna zemlja! Pa naj bo komu prav ali ne. Tudi za industrijo velja to. Tista industrija, ki predeluje im izdeluj« proizvode Ustne zemlje, j« trdna in varna — druga visi v zraku, ker je odvisna od tujih surovin. (Le pomislimo na težave tekstilne industrij«, ko še niti v vojni nismo bili!) Zemlja je mati vs«h tvarnih dobrin. Daje nam vsega, kar potrebujemo za teiesno življenje. V rednih razmerah, ko je za denar vsega dovolj, na to radi pozabljamo — zato «e lovimo za vsem drugim; v težkih časih pa je prilika, da si to veliko resnico prikličemo zrvo pred oči, ee je v poU nem pomenu zavemo in po njej uravnamo tudi svoje dejanje in nehanje. Mi Slovenci imamo — pravijo— zemlje premalo. Namnožili smo se res, in tesno nam je postalo na svoji zemlji; kjer so bila včasih rodovitna jx>lja, so zrastle nove hiše in poslopja in lam ni mogoče več orati in sejati. Ljudi zmeraj več, zemlje takorekoč zmeraj manj... Pa je vendar pred leti kazalo, da je še te zemlje — preveč! Marsikje je bila puščena v puščo, marsikje slabo obdelana, marsikje zamočvirjena... Ali smo že kdaj pomislili, da je tudi z zemljo in zlasti ž njo treba varčno gospodariti? Se pravi: vse možnosti poiskati, da zemlja čim bolj koristno ck>naša svoje sadove in darove. Ko krojač, ki si mu prinesel prav pičlo blaga, ureže obleko, dobro pretehta, kako bo sleherni košček koristno obrnil m izkoristil. Morda je res na kakem pripravnem mestu moral več koscev zložiti in sešiti, ali obleko je le naredil in j« cela ter dobra. Po tem primeru naj bi tudi slovenski ljudje, v prvi vrsti kmečki, gospodarili s svojo zemljo. Naš kmečki stan glasno terja, naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Prav je tako! Mi smo tudi v »Domoljubu« in drugod zagovarjali in še zagovarjamo to stališče. Samo nekai zelo važnega je treba vprašati ob tej zahtevi: «Ali pa tisti, ki zemljo dobi v obdelovanje, zna gospodariti z njo?« Pa še drugo vprašanje: »Ali tudi joče varčno gospodariti z zemljo, ki jo ima tako malo?« Kaj hočem reči, ko pravim: varčno gospodariti? Reči hočem, da mora vso, kar se le da, izrabiti in sicer tako, da bo dala, kolikor dati mora. Ce je doslej mansikje bilo drugače, nima kmečki stan pravice zahtevati še nove zemlje morda iz rok nekmetov, ki 60 pa boljši gospodarji z zemljo mimo njega. To bi se reklo, zemljo zametavati in zapravljati. Najprej mora biti povsod vsa zemlja, ki j« v kmečkih rokah, do skrajnih možnosti izkoriščena. Nikjer bi ne smelo biti močvirnih zemljišč, ki se dado osušiti, nikjer neplodno zanemarjenih stel-nikov, z grmovjem prerastlih košenic, ki bi s« mogle donosne je obdelati! Nikjer med njivami skal in po travnikih zaraščenih jarkov! In še marsičesa drugega ne. Pravite: »Ni denarja; kar naštevaš, pa vendar stane!« V glavnem stane mnogo vneme ia ljubezni, denarja malo. In še stane nekaj sodelovanja med sovaščani m sosedi m mnogo pridnega dela. Kjer je vse to, se dobijo tudi denarna sredstva. Naša zemlja bi morala dati in bi lahko dala i« enkrat toliko! Ce ne da? Sedanji časi so prav pripravni za takele misli: Ce bi pred leti govoril o tem, bi se mi marsikdo smejal, dane« je pa vsa stvar jako resna. Resna in od sile pomembna j« v resnici vedno, le ljudje večkrat nismo resni in ne prevdarni. Lovimo s« za počene groše, a cekinov ne vidimo. Več dostojnosti (Nekaj samokritike) Večkrat ste, e- urednik, le grajali razne pro-staške izraze, ki so zašli med naše ljudstvo, zlasti med tisto, ki posluša svoj evangelij po raznih beznicah. Nekaterikrat ste ie grajali nedostojno vedenje, zlasti med našo nadebudno mladino, ki se te nerodnosti ne more otresti niti na najsvetejših krajih. Naj tudi jaz, večni cestar in popotnik, vzamem to reč malo na piko. Mislim, da škodovalo to nikomur ne bo. Znana mi je nekatera vas in vasica tam na Gorenjskem, pa Judi doli na lepem Dolenjskem. Poznane so mi hiše in družine, pa tudi njih lepe, še bolj pa morebiti njih grde in slabe navade in razvade. Po njih daleč po svetu slovimo. Hvala gre skozi tri vasi. graja pa kar do devet vasi daleč, pravi pregovor. Morebiti mi bo kdo vrgel pod nos, naj se brigam sa svoje nerodnosti, slabosti drugih pa naj me ne brigajo. Tudi to sem že storil in bom še, danes mi pa oprostite, če ne bom pometal pred svojim pragom, ampak bom malo pokrtačil nase mlajše. Zašel sem le nekaterikrat kot cestar in potepin v kakšno našo cerkv'-*» tam na deiell in ostal sem bolj zadaj kakor pleve, ki lih veter zanaša daleč vstran. Med plevami sem imel priliko opazovati, kaj počenlajo farne »pleve«. Zastavo nosi med njimi komai Šolskim klorom od- raslo pobalinstvo. Nekateri starejši jim pa z molčanjem prikimavajo in pritrjujejo, ko zlasti med pridigo uganjajo razne neslanosti in zabavljajo čez to ali ono naredbo, kakor bi bill ti otroci modrost in pamet in učenost vsega sveta v zakup vzeli. Pa tudi Evine hčere niso popolnoma izvzete. Gledam jih. kako nekatere s pomilovalnim nasmeškom kalejo na svoje slabie oblečene to-varišice, druge pa x ogledalcem v roki ali v ročni torbici ogledujejo in občudujejo svol nežni obrazek, druge popravljajo gube pri svoji obleki, kakor bi ie doma ali med potjo ne bile najmanj devetindevetdeaetkrat vsega popravile ln uravnale. Ampak lepe hočejo biti... . Znano mi ie, kako nekatere lupnije, «lasti pa še nekatere podeželske duhovnlje hcdijo od Pon-cija do Pilata, da bi dobile duhovnika in bi iim ne bilo treba celo uro in še več hoditi do cerkve. Potem pa s Ukimiie in ie hujiimi nerodnostmi grene iivljenje duhovniku, ki se v svoji ljubezni zanje žrtvuje. .■„.... , , , . Stopimo iz naših podeželskih cerkvic venkaj na naše bele ceste! Tam srečavamo zlasti ob nedeljah popoldne o poletnih dneh lludl obojega »pola, ki se imajo za inteligentne in bi me precej t olili za razialjenje časti, če bi Jim v obraz povedal, da so z inteligenco le dolgo časa skregani. Srečavam toréi ljudi, ki s evoiim proetaškim KobobölTohko odstrani " VERAMON. Veramon se nadalje «porablja pit glavobolu, po oreveč zavžitem alko* holu, pri bolečinah ran in bolestni menstruaciji. 2avitki z 2 tabletama in t .dO ter 24 tabletami se dobe * -vseh lekarnah« VERAMON Oclaa. na. pod S. Br. SI8SS od S. Z L UM vedenjem ie dolgo več ne spadajo na cesto, am« pak kvečjemu še v kakšen napol podrt svinjak. Pa tudi ljudje na deželi, pri delu ob cestatù delajo nekaterikra* tako dvoumne in opolzko opazke za tujci, ki niso ravno njihove Borte, da bi bilo desetkrat Volj pametno, če bi svoie opazke molče požrli. Naj mi bo dovoljeno, da rabim to malo manj dostojno besedo. Čudno je danes iivljenje na svetu. Narod so dviga proti narodu, stan proti stanu, obrtnik proti obrtniku, kmet proti kmetu, da še celo brat proti bratu, de celo med otroke je zašel duh upornosti, sovraštva, zaničevanja in nasprotovanja. Grede iz šole jih mftrsikje gledam, kako so med seboj zmerjajo, pretepajo ter očitajo drug drugemu slabosti in napake njihovih roditeljev. Pa kako ti to reč znajo! Vse bolje ko odgovore iz katekizma, ali pa iz zemljepisja. Tako gre t* reč po vrsti kakor po inori. Zraven pa spremljajo svoje izjave s krepko kletvico; če domaČo ni zadosti, si pomagajo še s tujo. Ko pa mimoidoči tujec ali domačin poseže vmes in hoče mlado kri pomiriti ali posvariti, potem vedi, da st dvignil v sršenovo gnezdo. Nahrulijo te z najbolj izbranimi psovkami in priimki, da te bo lastna besede strah. Verjemite mi, da bi ne zapisal te« ga, če ne bi bil vsega na lastni koii doživel. Moj ljubi narod, kam gre tvoja pot... J. K. Novo sredstvo, da se odvadimo kajwija Ce je kajenje absolutno Škodljivo ali ne, se ne da kar tako enostavno reči; eden prenese več, drugI manj. Zmernost je vsekakor tudi pri kajenju priporočljiva. Je pa dosti ljudi, zlasti bolnih in bolehavih, ki bi morali kajenje na vsak način popolnoma opustiti. Za te ljudi obstoji sredstvo, ki jim kajenje takoj pristudi. Pri obolelosti pljuč uporabljajo sedaj vbrizganje s transpalminom. To vbrizganje povzroči pri človeku, ki kadi, tako izredno zoprn okus, da vrže smotko ali cigareto ie nekaj minut po vbrizganju proč. Vbrizganje je popolnoma neškodljivo, tudi če se dalj (asa ponavlja, • čimer se doseže seveda trajnejši uspeh. 8' Boji v stratosferi Italijansko bombno letalo »Savoia Marchetti 579«. Z arami VO je to» da dogo časa niso obrača pažnje na to. da bi ufejrrsil imeti «strop. važnost za vojaška letala. Za letalo pomeni toliko kakor brzina: Chji viiit, tem hitreje. Odmr zraka se manjša tem bolj. &m višje plove ledu v istem razmerju, kakor pojenjava gostota zraka Tako bi letalo spremenilo svojo hitrost od 5000 m na 10.000 m za več ko.20 odstotkov. Lovec g hi Irostjo 600 km na uro bi p06tal lovec s hitrosti« 720 km na uro. Seveda je praktično to težko iz vedljivo, kajti kompresor požre veliko na pridobi Ijeni zmožnosti. Vendar pa je porast brzine kljub temu še zelo velik. 2e v svetovni vojni so spoznali veKko važnost •stropa«. Bombniki so se že tedaj umikali pred ognjem protiletalskih baterij in lovskih letal v vi. šino 4000 do 5000 metrov. Lovska letala so jim kmalu sledila. V letu 1939 iti 1940. so se bombniki že začeli umikati v višino 10.000 do 12.000 m, ia zopet so bila lovska letala prisiljena, da jim 6lede. Seveda je višina ugodna za enega in drugega; za bombnik, da laie uide lovcu, lovcu, da laže z* sleduje bombnik. Nujno potrebno je lovcu, da pri. sili nasprotnika k borbi. Potrebna pa mu je tudi, če se hoče borbi izogniti in uiti. Višina je tudi velikega pomena tedaj, kadar se hoče letalo izogniti protiletalskemu ognju. Učinek izstrelkov je vedno manj možen, čim višje je letalo. V španski državljanski vojni se je važnost visokega letanja pokazala še bolj nazorno. Toda spričo nezadostnosti komunističnega letalstva to vprašanje še ni bik) tako pereče. Letalstvo general» Franca se je lahko zadovoljilo z nižjimi poleti. Z izbruhom sedanje vojne je prišla strttosfer» do polne veljave. Bombnik se je moral umakniti v višino nad 2000 metrov, da se izogne ognju pro-tiletalskih baterij. Se bolj pa se je moral braniti pred lovskimi letali. Tu so razne sile postopale na razne načine. Nemški bombniki, ki »o v začetim bombardirali sovražne postojanke samo podnevi, Sodobne letalske bitke nam prinašajo takore-koč vsak dan novih napredkov v načinu bojevanja in bombardiranja. Bombniki so prisiljeni, da radi nevarnosti pred protiletalskim topništvom ter pred hitrimi in dobro oboroženimi lovskimi letali silijo vedno višje m višje proti »stropu«. S tem postaja radi velike višine možnost točnega zadetka manjša, Hoda bombnik m moštvo v njem je zavarovano. £e s tega je razvidna velika važnost letenja v velikih višinah. 2t zdaj delujejo bombniki, ki so Zgrajeni prav za prav za višino 5.000 metrov, v višino do 12.000 metrov. Delajo pa se že načrti za bombnike z motorji za 12.000 metrov višine, ki se bodo s postopnim izpopolnjevanjem kompresorjev mogli dvigniti do 20.000 metrov v višino. Tako se bo nebesni »strop« pomaknil precej višje, v stra-toslcro, kakor imenujemo višje zračne plasti. Človeški organizem se bo moral privaditi poletom v stratosferi s posebnimi aparati za vdihavanje zraka, kajti v teh višinah je zrak že silno razredčen, jasoo je tudi, da bo zahteval ta nov način borbe gredno strožjo izbiro letalcev. Nemški bombnik Heinkel »H« 11 U. 4' Nemško lovsko letalo lipa »MessemcKnift«. so napadali vedno le v spremstvu velikega števili lovskih letal, ki 60 ščitila bombnik pred sovražnimi lovci. Pozneje so Nemci ta način bombardiranja opustili. Napadati so začeli le ponoči ali pa v veliki višini. Angleži so od prvih začetkov napadali ie ponoči. Ves razvoj letalske industrije pa gre v zadnjem času za tem, da gradi motorje za velik« višine. Tam je bombnik varen pred vsakimi presenečenji. .-...,< Trdnjava Gibraltar Zadnje čase se tndi večkrat čita o obstreljevanju angleške trdnjave Gibraltar, ki tvori vhod ob španski strani čez ožine r Sredo/em; sko morje. Ta trdnjava meri od severa proti jugu v dolžini tri milje, široka je pa od četrt do tri četrt milje in jo tvori samo skalovje, ki ,se jxwckod dviga 1.406 čevljev nad morsko glad ;no: skupna površina Gibraltarja znaša okrog dve kvadratni milji, prebivalstva z vojaštvom pa šteje 19 300; Beseda ali ime Gibraltar je polvorjenka i» arabščine »Jab-al-Tariq (Tarikova skala). Tariq je bil turški ali moslémski general, ki ie leta 711 napadel Španijo in zavzel tudi to ožino; tako je otflala «ibrallarska trdnjava Sest stoletU v turških rokah, štiri stoletja pa v španskih. Leta 1704 je pa angleška mornarica napadla to trdnjavo in si jo po dvadnevnem obleganju P»-• lastila. Gibraltar je bil lela 1713 na mirovni konferenci v Utrechtu pripoznan ali prideljen. Slovenske žrtve vojne (Nadaljevanje.) j8_39, Jožef Sekirnik, gostilničar,' in njegov sin Leopold sta bila ustreljena veliki teden na križišču cest pri Stranjah blizu Šmarja j,ri Rjchter, administrativni poroč- nik rodoiu iz Kamnika, je bil ubit «b priliki bombardirunja Bdgrada dne 6. aprila. 41 Branka Boje, akademičarka ,je bila veliki teden ustreljena v Belgradi! 43__44. I. Koderman iz Ljubljane, in Ivan Kovač iz Šenčurja pri Kranju, sta bila ubita v železniški delavnici v Nišu na veliki torek, dne 8. aprila. di Poveljnik Armi je Ljubljanske Pokrajine Kkscelenca general Mario Robotti je prišel nedavno v Novo mesto, kjer je bil slovesno in prisrčno sprejet di Zdravstvena avtokolona, ki /o vodi direktor dr Ducc in ki je na svojem potovanju obiskala že nekatere slovenske kraje ter izvršila okrog 10.000 pregledov šolske mladine, ostane trajno v Ljubljanski pokrajini. d Ljubljanski mestni «Minski proračun, ki je l>il pravočasno sprejet in predložen nadrejeni oblasti v odobritev, zaradi razmer, ki so zavladale zaradi vojne, še ni potrjen. Ker pa zakon o občinah določa, da se proračun smatra za potrjenega, če ga pristojna oblast [>o preteku enega meseca ne odobri, se občinska uprava že ravna jk> določilih proračunskega predloga za leta 1941, ki velja letos le do 31. decembra in ne več do aprila prihodnjega leta; Novi proračun velja torej le za 9 mesecev, kar je dóvedlo do znižanja letošnje proračunske vsote. d Podaljšanje roka sa prijavo dolgov in terjatev ter vrednostnih papirjev. Ker ni bilo mogoče v kratki dobi do 26. maja izvršiti vse prijave dolgov in terjatSv izven področja Ljubljanske pokrajine ter tudi vrednostnih papirjev, je sedaj Visoki Komisarijat podaljšal rok za prijavo -dolgov in terjatev do 31. maja, rok za prijavo vrednostnih papirje pa do 7. junija. Ne igrajte se s granatami I« patroni, ki m zakrivili med mladi«« i» tolik« smrtnih nesreč. Obvestite » najdbi pristaja« oblasti! d Iz opekarn na Viča Ia Brda vozijo dan /a dnem opeko. Letošnja poletna sezona bo za zidanje živahna, če ne lx> primanjkovalo cementa. Menda bomo kmalu »pet dobivali trboveljski cement. d Sedanja ljubljaaska vseučlliika knjižnica šteje okrog 62.000 knjižnih številk. d Na kolesa je zadela kap na Streliški ulici v Ljubljani brezposelne« delavca 49 letnega Ma-rolta Jerneja, doma iz Dobrepolj. Padel je na tla in bil na mestu mrtev. d Nesreča za nesrečo. Smučarka Mravljetova j« padla na stopnicah tako nesrečno, da si je znova, že lani poškodovano nogo močno poškodovala. — 13 letni sin zidarja Vinko Kleščič iz Medvod je splezal na drevo in si pri padcu zlomil desnico. — Ludvik Demšar, posestnik z Rakeka, je imel delo pri cirkularki. Po nesreči mu je p>oleno spodletelo tako, da je prišel z roko pod žago, ki mu je odrezala prste na levici. — Te dni so pripeljali v ljubljansko splošno bolnišnico spet nekaj žel ročno granato, ki je eksplodirala in mu odtrgala obe roki v zapestju in ga tudi sicer močno poškodovala. — Anton Boje, 14 letni lantek, je "%T W BJ -m prvovrstna, po najugodnejših ▼ ^ j^f cenah kupite pri vwaMmmav CENTRALNI VIHARNI f Ljubljani tudi v gozdu našel patrono, po kateri je začel tolči. Patrona se je razletela in mu razinesarila desnico. Tudi po obrazu jc dobil močne požkodbt. — Prav tako je eksplodirala patrona v roki Anionu Rusu in mu močno poškodovala desnico. d Poštno ravnateljstvo obvešča, da se je s 1. junijem 1941 izločila pomožna pošta Oradiéòs, ki se krije z ozemljem občine Primekovo, iz okoliša pošle Šmartno pri Litiji ter se priključi pošli St. Vid pri Stični. d Vse trgovine, izvzemši živilsko stroko, morajo biti ob sobotah popoldne zaprte. S 1. junijem je dalj« uveden poletnni čas odpiranja trgovinskih obratovalnic od 9. do 12. in od 16. do 13. ure. d Kolektivna raistava slovenske moderne umetnosti je bila v nedeljo slovesno otvorjena v Jakopičevem paviljonu. Razstavo je otvoril profesor Urbani. Na razstavi razstavlja 16 slovenskih umetnikov. Obiščite lepo in zanimivo razstavo! d »Oslovska bratovščina«. V zadnjem »Bogoljubu« čitamo o zgornji »družbi« tudi sledeče: Današnji ostajalci izven cerkve, ki jih tu in tam segavo dražijo z »Bogaboječniki«, so trdovratni, nespokorni grešniki, drugim v spotiko in pohujšanje, fari v srameto, madež na slovenskem narodnem telesu. List »Cvetje« je nedavno povedal, kako pikro primero je napravil zanje slovenski šaljivec: Ustanovil je za take »oslovsko bratovščino«. Seveda to ni cerkvena ustanova z odpustki, ker bi potem taki fantje gotovo ne marali biti nje člani. Za patrona imajo imenitnega osla. Ko je namreč Sv. Družina priromala v Jeruzalem k velikonočnemu prazniku, je šla seveda v tempelj Osel je pa ostal zunaj. Torej prav primeren patron za take, ki cerkev samo od zunaj gledajo. d Velik plen. Kakor poroča zagrebški »Novi list«, se je neodvisni hrvatski državi fiosrečilo v Bosni dobiti nad 3 milijarde denarja, okoli 800 vagonov moke, ogromne količine važnega materiala, obleke, obutve in kuriva. d Nad 30.000 Slovencev so našteli samo v Zagrebu. * , d Kdaj lw kronanje norega hrvaškega kralja. DNB poroča: Iz obveščenih krogov se objavlja, da se bo moglo izvršiti kronanje Vojvode Spolet-skega za Hrvatskega Kralja šele čez nekaj mesecev. Kralj Hrvatske bo stopil na prestol, ko bodp odstranjene ovire, ki so nastale zaradi vojne in bodo izvršena vsa organska dela za obnovo administracije. Tudi se še nI ugotovilo, kje bo kraljeva rezidenca. Kronanje se ne bo izvrSilo v Zagrebu, temveč na Duvanjskem polju, na zgodovinskem mestu v južni Bosni, kjer se je nahajal pred 1000 leti dvor kralja Zvonimira I. d Brat hrvatskega vojnega ministra Kvater-nika je bil povišan v generala, pa čeprav šele po smrti. Kvaternik je našel smrt na veliki četrtek v Splitu d Prvi nastop nor« ustanovljenega oroiniške-ga ihara neodvisne hrvatske države je bil dne 27. maja v Zagrebu. Oddelki so nastopili pred maršalom Kvaternikom. d Uvedena je spet železniška zveza med Sarajevom in Dubiovnikom. d V teku so dela za popravilo stolne cerkve v Djakova, katero je zadelo ob- umiku srbske vojske več topovskih strelov. d Za župana mesta Zemuna, ki je spadalo prej pod Belgrad; je imenovan Nemec, odvetnik in voditelj nemštva dr. Hans Moser. d Zgledna darèiljivoei Revna mati z bosim in v cunje zavitim otrokom ie tožila gruči radovednežev na ljubljanski ulici o kriviti, ki jO je nekje doletela. Mimo je prišel italijanski oficir in se zanimal za nesrečo mlad« matere. Odvedel je otroka v bližnjo trgovino in nato kaj kmaln od glave dp nog oblečenega in obutega izročil materi in se poslovil. Presenečeno mater in vse navzoče je globoko ganilo plemétìito dejanje italijanskega častnika. d Beh kruh ta žemlje so začeli te dni prodajati v Slavonskem Brodu. Kilogram belega kruha Stan* 10 dia- d Kak« ha «rojena hrvatska vojska. Zagrebški dopisniki madžarskih lislov poročajo o tem, kako bo organizirana hrvatska, vojska. Vzsoia Kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da Ii vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa. «V» <•»•■«» m» m n m m« hrvatske vojske bo tesno [»vezana z vzgojo mladine. Celotno vzgojo hrvatske vojske bo vodil maršal Kvaternik. Po določenem načrtu bo moral vsak hrvatski mladenič najprej opraviti vojaško službo, ki bo trajala dve leti, ponekod v nekaterih vrstah orožja pa tudi tri ali pet let. Podčastniki bodo morali obvezno služiti po 12 let. d Za velikega župana župe Zagorje na Hrvatskem je bil imenovan kmet Stjcpan Urojč; za velikega župana župe Vuka pa Nemec dr. Jakob Elick er. Za velikega župana župe Prigorje je bil naznačen dr. Marko Lamešič, za velikega župana župe Oora pa dr. Mirko Jerec. Kmetje in vsi, ki imate semlj«: Ne pastit« neobdelane niti pedi lemljel d Mesec dni v kleti porušene hiše. Pri raz-kopavanju ruševin v Belgradu se nudijo delavcem strahotne, nepozabne slike. Te dni so našli delavci v kleti neke porušene hiše sedemletnega deSka, ki je vzdržal mesec dni sa in v tej strašni ječi. Deček je tako obnemogel, da ne more niti govoriti. V kleti se je preživljal s surovim krompirjem in repo ter s kislim zeljem, vloženim v kad. Zadnje dneve pred rešitvijo je ležal večinoma v nezavesti zaradi pomanjkanja izdatne hrane in svežega zraka. d Srbske gospodarstvo ebearljajo. V Srbiji so začeli Nemci z gospodarsko obnovo življenja po končani vojni. Pri nemškem vojaškem poveljstvu za Srbijo, ki ga Ima letalski general Förster, je bilo ustanovljeno mesto generalnega pooblaščenca za gospodarstvo, ki ga vodi bivši generalni konzul v Belgradu Frans Neuhausen. Njemu je dodeljen Stab strokovnjakov za posamezna vprašanja. d Umikajoča se jugoslovanska vojska je pred svojim odhodom iz Ljubljane zažgala oba hangarja n« letališču pri ' Dev. Mar. v Polju. Ker je bil uničen tudi ves invtnlar, last Aeroklub«, gre škoda v "težke stotisočake. Mnogi Znaki kažejo, da je bil Jiangar pred požigom oplenjep. «f Vojae Irtve aa Spod. Štajerskem. V bojih in pri umikanju bivše jugoslovanske vojske j» izgubilo veliko ljudi življenje, ko so zašli v navzkriž ogenj, ali pa so padli kot žrtev maščevanja in dlvjaStva. Številni so tudi, ki so se ponesrečili, ker so zašli na mine. kakor na primer podpredsednik Prevoda in ravnatelj Kletarske zadruge v Ormožu Munda, ki je uvozil z avtomobilom na mino ter ga je raztrgalo. V spopadu med nemško vojsko in umikajočimi se srb oddelki je padlo na hrvatski strani Sotle v bližini Podčetrtka, na tako 51 IgijmHtotì 'mjmm>- firaipiii ip» wtmfM.ètm Grški kral| na begu M ie k-aiia. konjsko k ».le noi. Elei. P© sada kralj uìwl ^ Letim. Podrot»očeti o beg» Krike«» kralja j,Jrj K rele. njteovesa predaednika triade in fa«» ,„ giesk-ga poslaništva. so ie izvedele v Kai m J, nedei«o. Poročilo o tem b*gu »ta podala Iv» a, gieška uradnika, ki ita tudi bila t (tireontv, bejuncev. To tU general Hejrwcod. načelnik »n! gieškega vojaškega odpo&lanstva v Grčiji. jn kovni k Bloond. a nel. vojaški odposlanec v Grfcji Heyaood je rekel: Dne 20. ma;a zjutraj se je začelo silno bom-bardiranje in ob 8 rjutraj videl prihajali i netja pa taire, ki so pristajali v pokrajini ju:0. zahodno od Kaneje. Bilo je zelo ninojo padsltej in moogo prevoznih letal, ki io prihajala prosi jugu in jugozahodu. Medtem so začeli padalci pristajati severno od Kaneje in »o poskušali pristati tudi v Maleni. Pristajanje padalcev se je nadalje, vaio štiri ure. Padalci so lakoj začeli streljali i strojnicami, brž ko so pristali. Polkovnik Blloond je rekel, da je kralj Jurij prebival v hiši v neki vasi, kjer ga je strazilo grško orožništvo in dva oddelka novozelandskih čet, ki §o se udeleževali vseh bojev po vdoru » Srbijo. Kralja, njegovega bratranca princa Petra in predsednika vlade je zbudilo brnenje letalskih motorjev. Najprej smo mislili, da gre za letalski napad. Toda kmalu smo opazili veliko skupino letal, ki so prihajala s severa, m ismo pa lakoj pohiteli v zavetišča. Ogromna letala so letela nad hišami in kmalu nato smo opazili prevozna letala, ki so prihajala od zahoda in so letela zelo nizko. Vsako prevozno letalo je bilo obdano od treh letal. Iz letal so takoj začeli skakati padalci. Opazil sem v zraku skupino padalcev, ki sem jo cenil na 150 do 200. Iz letal se je začel sipati ogenj iz strojnic. Toda tudi naši protiletalski topovi so streljali ii naše čete so iz pušk streljale proti letalom. Sklenili smo zapustiti hišo. ki jo CkxIo gotovo takoj napadli, ker je bila na takem položaju, da bi jo vsakdo lahko uporabil za opazovalce. Dogodki so se razvijali tako hitro, da nismo mogli priti ilo prevoznih sredstev in smo odšli proti goram ter odnesli g seboj le vse tisto, kar smo lahko pograbili z rokami. Tedaj sn>o bili že opazili drugo skupino padalcev, ki je pristajala na eesto, po kateri smo s« pomikali. Morali smo kreniti na hrib, ki je 500m visok. Ko smo se vzpenjali v višino, smo vsakih 10 m lahko opazovali, kako nad sami švigajo letala v vseh smereh. Vrgli smo se na tla in princ Peter je rekel, da so letala letela tako nizko, da je lahko dobro prepoznal obraz strelca na letalu. Nato so potniki prišli v pastirsko kočo, kjer so počivali. Od tam so odšli v Zenagijo, od koder se je Bloondu posrečile telefonirati v Sudo in ukreniti tudi vse potrebno, da bi se kralj lahko vkrcal v noči od 23. na 24. maj. Bloond je dodal, da je ves ta čas kralj potoval tako, kakor da bi bil na kakšnem izletu. Angleškemu poslaniku siru Mihaelu Palairetu in njegovi ženi se je posrečilo pridružiti se kraljevemu spremstvu. V dveh dneh so morali potniki ponekod priplezati do 2500 m visoko in Bloond je izrekel priznanje novozelandskim vojakom, ki so bil* oboroženi z brzoslrelni-mi puškami in z ročnimi granatami. Potniki so morali eno ledeno mrzlo noč prebiti v pastirski koči med skalami, kjer je kralj použil isti obrok hrane, kakor angleški vojak. Sestop v dolino je bil silno ntučen in potniki so čakali vso noč na obljubljeno ladjo. Hud poiar je nastal v švicarskem ZOrichu, in sicer v skladišču bencina in petroleja. Grški parnik >Helena<, ki je iz Korinta od" plul v Solun, je zavozil na mino in se potopil. Ma-redonci ia ujetniki bivše jugoslovanske armade, ki so bili na parnik«, so utonili. V H addando na Norveškem go zadnjič izkopali krompir, težak 876 gramov. Itelijansko-nemške čete so zasedle važen otok Kreto v celoti. Poraz Angležev je izredno teža* in pomemben. Vsem Slaven tem dobrega «m« Mer kali mere, naj pomaga tistim, ki se resnih» v «tfskil Kako napade Zadnja svetovna vojna še ni poznala letal, ki bi napadala sovražne cilje v padu. I>anes pa si skoraj ne moie m o zamisliti sodobnega zračnega orožja, ki se ne bi posluževalo leva načina borite, letala za borbe v padu spadajo k pojmu vojnih letal, ki predstavljajo vali« sredstvo za napad in lahko prenašajo tiorbe daleč v neprijateljsko ozemlje. Seveda je način strmoglavega napadanja precej drugačen kot napadajo navadna vojna letala. Dočim težko vojno letalo z več motorji meče bombe iz vodoravnega leta, se strmoglavee spusti i velik« vitine. Pri tem padu mu ni treba meriti s kakimi pripravami, da bo zadel cilj. ampak Ima že vse njegovo letalo smer k cilju, katerega namerava letalec napasti. Ko prileti letalo kakih «JO—800 m nad zaželeni cilj, tedaj spusti določeno Itevilo bomb, kt nadaljujejo »mer dosedanjega padanja letala, dokler ne dosežejo cilja, letalo p« se v tej višini sunkovito obrne navzgor, da čim prej pobegne izpred eevi protiletalskih «opov. Do španske državljanske vojne je bil tak način napadanja povsem neznan, tu pa so ga začeli prvikrat uporabljati. fiele v poljski voiai je dobilo strmoglavljenje pravi izraz, ki je nemškemu orožju pripomoglo do tako hitre zmage. I'a tudi pri umiku Belgijcev. Angležev k Dun-kerquu in Francozov bo strmoglavci opravili »voje. jo strmoglavci Strmoglavec z enim motorjem se uporablja predvsem proti tako imenovanim ciljem v obliki točke kot so n. pr.: letališča, cestna križišča, kolodvori, mostovi itd., ali pa proti premičnim ciljem kot so vojne ladje. Strmoglavci so »no- ali dvosedežni, v vsakem primeru pa pilot sam spušča bombe. Strmoglavci imajo bombe pritrjene pod krili letala, dočim jih imajo drugi bombniki v notranjosti. Bombe strmoglavca imajo na enem koncu -pritrjena krilca, ki služijo, da se bomba v zraku ne preobrne. Prednost tega letala je, da more prileteti docela nenadno in točno zadeva. Delovanje bomb je strašno. Ako zadene točno cilj, zamore prekiniti ves promet na cesti, ali pa lahko, kot se je to zgodilo na Poljskem, vrže v zrak kar cel oklopni vlak. Letalec-strmcglavec mora imeti posebne sposobnosti, oa lahko uspešno upravlja svoje letalo. Vedeti je namreč, da doseže letalo pri napadanju tudi čez 600 km brzine. In pri taki hitrosti mora biti vse na svojem mestu, letalo in oni, ki ga vod L Zdrav mora biti letalec kot riba. kajti v času padanja delujejo močne sredobežne sile na pilotov hrbet, roke in noge in ga nemilo tišče na sedež. Posebno «ree in pljuča morajo biti zdrava. Letalo ima tudi poseben vzvod, s katerim j« mogoče preprečili preveliko brzino padanja. Ta vzvod pa omogoča tudi točno bombardiranj« določenih ciljev. Nemški strmoglavi bombniki »Stuka«, d P««HH»« eeawkih •Woieaik nI v Srbiji je izdalo nov« «redto • «opub ojet*ik;V Po tej odredbi se tuvrtraio zs vojn» ujetnike tv moiki Srbi in Slovenci, ki se nahajajo na okupiranem srbskem področju. Vsi ti se motajo najkas-ne^t v reku JO 4m prijaviti občima ra **ej:h bivališč ter »o»»jo • ae'4j »s* «ruije. ki ga ;-o e: I aotraLer m a december Praz-M.iijt Teìoie?* »e ftthoii u prihodnjo ne- 4 Im filozofije je bil le dai petr- jea aa tjabljaaskem t«uoUa Ito ^adav, pu roda iz Opč-.a pri Trstu. d I. piate aeaiikih držataih ielezaie je objavila, da je pr vi.jena zatidi obse/nih pre-Miior V so j se matw. zaatao tkrcm »teviio potaiškik vlakov. d »azpast (»vati ia zasebaik kapžaic na Spod. Štajerskem * /e pričti Progetti dr-jir.a «f druge usuale mora/O izročili ivojt knjižnic« po=ebnermi ■noion *:rao£flu oddelku, ki potuj« po deželi. Prav tako ;ud» župcijtke in obfcnskc kajiinice. d Scimi «« na Sp. Sujertke« še vršijo, vendar dogema im ne sptoh ai. Živine namreč jako primanjkuje, ker jo «e precej pobrala vojaa. Kmetj« lahko prodajo litino mesarjem doma ter je ni treba gomil na semenj. Pomanjkanje mesa ziasti v mestih je splošno. V gostilnah je začtlo primanjkovati vina. ker je bila lanska vinska letina jako slaba, ob prevratnih dach pa se je veliko »na popilo. Ljudje pijejo sedai večinoma pivo. d Naporno drio. Službo božjo po Slovenskih goricah opravlja sedaj dekan GomiUek od Sv. Benedikta, in sicer na ta način, da mašuje vsak dan v Gej Kàjarilc Pikone, šuble v dlani Pod cvetjem breskvic, mandeljnov se trtice solzijo. L. Zorzut. Pod mojim oknom Je zacvetela črešnja. Vsak dan se mi ob pogledu na to drevo budi hrepenenje tako močno, da bi vse pustila in šla v Brda, kjer se obronki, mali grički kopljejo v 80DCBric jVvoselega značaja. Leto in dan se kopa v soncu, pije žlahtno rebulo in uživa sadje teh malih gričevl Povsod bele cerkve, povsod v njih vznožja vasica: Medana, Tojana, Blovrenc, Bilja na, Dobrovo, Koza na, Šmartno, Vipolže z gradom Cerovo, Krasno in Kojako, Kožbana, Mir-nik in Vrhovlje in zadaj Steverjan nad Gorico. Lepe so te vasice. Bele ceste vodijo okoli gričev do njih. Pod temi vasicami so po holmih brajde, kjer raste vinska trta in črešnja in hruška ter breskva in fige. Brie je veselega značaja. Leto In dan se koplje v soncu, pije ilahtno rebulo in uživa sadje od prvih pomladanskih češenj do kostanja v je- V zgodnjem pomladnem Jutru nesejo briške žene in dekleta v čestelah na glavi zgodnji grah v Gorico in Krmin. Veselo stopajo s težo na glavi, saj bo to, kar izkupijo, vsaj za prvo silo. Kmalu pojdejo isto pot s črešnjami, ki že rde-čijo. Potem bodo breskve, magdalenčice in tako dalje do češpelj, ki jih bodo lupili in penčali ter suhe prodajali po visokih cenah. Potem dočakajo »bendimoc, ki bo plačala trgovca, kateri že težko pričakuje poravnave računa od lanske trgatve. Brie je vse leto v brajdi. Med delom se večkrat sliši prepevanje do avemarije. Takrat se oglasijo zvonovi iz vseh zvonikov, iz vseh vasi in melodije se prelivajo ena v drugo v tako harmonijo, da ostane ta občutek poslušalcu v trajnem spominu. Z VrhovelJ Je krasen razgled na vsa strani, vsa Brda so kot na dlani. Pogled sega daleč v Furlansko nižino, sega do Jadranskega morja. Ne more se človek dovoli nagledati te lepote, zlasti ob sončnem zatonu, ko se sonce kot velika šareča krogla pogreza v Furlanijo proti Benetkam. Na roienoo gredo vsa Brda v Medano. Prelep kip Marijo v tronu nesejo za procesijo. Medand so na ta dan zelo ponosni in gostoljubno postrežejo s štruklji, rebulo ln domačim pršutom. Bil Jana Je cerkvena matica vseh briških vasL Na Dobrovem, kjer Je štirioglat grad grofov Bagnerjev, se križajo bele ceste doljnih tn gornjih Brd. Brie ima redkokdal praznik, a takrat prav zares. Praznuje poroke, krste in birme, večkrat kar po tri dni. Povabiio vso ilahto in Je tudi vsak znanec dobrodošel. Ob rebuli, harmoniki in petju pozabijo Brici na vsakdanje težave. Tujcu bodo ostali morebiti v spominu Jesenski in zimski večeri v briški hiši, ko je za kantonom sedel ob odprtem ognju na klopeh. V žerjavici so se pekli kostanji in jabolka in se je v bokalu grelo vina Takrat se pripovedujejo različne zgode in nezgode. Celo na politiko nanese pogovor, ker je Brie precej vedoželjen. Iz Brd gredo vsako leto na božjo pot. Romaio na Sv. gor«; peljejo se na Mlrenskl grad k sv. štengam, in na Kostanjevico v Gorico, kjer ie bila grobnica Bourboncev. V te tri Marije, ki varjejo goriško okolico, imajo Brfti veliko zaupanje in k tem trem Marijam pošiljajo prošnje v stiskah življenja. Lepa So Brda, dobri 90 Brici in veseli v soncu med trtami in sadjem. Vsako pomlad si želim tja, da bi se okopala v soncu, da bi poslušala to govorico, kl je še takšna, kakor je bila za časa naših dedov. DROBNE p Daee sa poljedelce. Znano Je, da Duce zelo eeni delo dobrih poljedelcev. Prav tako dobe denarne nagrade tisti kmetje, ki vzorno skrbe za zemljo in pravočasno oddajo žetev. Seda] je Duce razpisal ie posebno nagrado po 20 lir od vsakega meterskega stota koruze, ki ga bodo dali kmetje potrošnji aa razpolago. p V Afriki je na tela svojih bataljeaov slavno padel polkovnik De ci eco. p Na svojem dom v Solkana je v noči od 27. na 2& maj odici po večno plačilo 71 letni msgr. Ivan Koršič, superior bivše avstroogrske mornarice v p. p V Dubrovnik se prišli te dni iz Valone jugoslovanski ujetniki, zajeti od Italijanov. Izjavili so, da so italijanske vojaške oblasti z njimi lepo ravnale. Italijani so do sedaj irpustili ujetnike, ki ao doma is Dalmncije, Hrvatske in Slovenije. p Velika razstava Naredne fašistične sveie lepih ametnesti Je bila odprta ono nedeljo v Benetkah. Zastopani so bili vsi umetniki Italije. Eno izmed dvoran zavzema tudi umetnost naše Julijske Benečije. P Kljab vojnemu stanja se je velikega milanskega sejma udeležilo 976 razstavljalcev iz 17 držav. p Nevi svesni tajniki. V Trstu Je bil imenovan novi federalni tajnik Pietro Piva. Novi tajnik prihaja na mesto Eksc. Emilia Graziolija, ki ga je Duce Imenoval za Visokega Komisarja Ljubljanske province. Eksc. Grazioli je bil v Trstu federalni tajnik pet let. V celoti je bilo izmenjanih 23 federalnih tajnikov. Za Kotor je bil imenovan Celso Murisi, za Split pa advokat Fe-rnccio Cappi. p Lira je v ameriškem Newyorku narastla od 5.06 na Finančni krogi — ... . I . p 8 srebrne telajae je Ml odlikovan slovenski rojak poročnik Italijanske Armade Viktor Ba-rič, doma iz Trsia In sicer v priznanje zaslug v bojih na Sredoaemlju. p Na Goriškem so SII V zadnjem času y večnost tudi sledeči rojaki: v Gorici nadučitelj Franc BaSa, v Mirni mesar in gostilničar Ro- man Faganel, v Gabriiah pri Mirnu Franjo Pa-vletič in Ernestina Rutar, vdova po sodnem nadsvetnikn. Naj počivajo v miru! Družinam naše sožaljel p Ranjeni Italijanski vojaki se vračaj«. 45 italijanskih vojakov, ki so bili ranjeni na grškem bojišču, se je odpeljalo iz Sofije v domovino. Vojake so odpremili preko Skoplja in Tirane v Italijo. p Sama sta padla v jamo. V VitovljaL pri Sem pasu je 54 letni jxwestnikov sin Franc Gruden med delom padel v greznico. Na njegovo Eitje sta prihitela na pomoč oče in brat Oslcar. i sta skušala Franceta izvleči, sta omamljena od plina izgubita ravnotežje in sama padla t jamo. Prihiteli so sosedje in Franceta v obup« nem staniu, vendar še živega, privlekli na plan» Oče in Oskar pa sta postali smrtni žrtvi na-< pora, da Franceta rešita smrti. p Od tržaškega škola Ssatiaa j« prejel Visoki Komisar Eksc. Orazioli k imenovanju za Visokega Komisarja tople čestitke p V župnijsko cerkev je poviSana vikarij* ska cerkev v Temnici na Krasu. p Koraendski dekani ji je prideljena du« hovnija Kostanjevica, ki je do zdaj pripadata dekanatu v Mirni pri Gorici. p Po zasedbi Grčije pričakujejo, da se bol lahko prevažala romunska ali ruska naita iz Črnega morja skozi Egejsko morje m skozi Ko-rintski kanal v Jadransko morje do italijanskih iidc, ker smatrajo da na tej poti angleška mornarica ne more resno ogražati prevozov. p Da se zagotove zadostne kolečiae mesa za potrebe prebivalstva, je italijansko Ministrstvo za poljedeljstvo prepovedalo v bodoče prcdelavati vrsto ovčjega m kozjega mesa za klobase. p V Trata so amrii* 63 letna Joeipina Cerkve-nikova, 80 letni Andrej Rupe na in 39 letni Viktor Sila. p Fašistični pisatelji v Rimu so sklenili, darovati italijansko zastavo mestu Sibeniku, rojstnemu kraju Nikolaja Tomasea. p Italijanska mesta. Po podatkih Osrednjega letopisnega urada v Rimu so imela konec aprila italijanska mesta naslednje itevilo prebivalcev: Rim 1,380.777, Milana 1,238 590, Napoli 940.316, Torino 711.547, Genova 665.573, Palermo 441881, Florenca 360.652, Bologna 327.685, Benetke 209.159, Trst 261.434, Catania 257325. Bari 221.767, Messina 207.522. Nad 100.000 prebivalcev so imela mesta: Verona, Taranto, Padova, Brescia, Livorno^ Reggio, Calabria, Ferrara, Cagliari, La Spezia, Modena, Apuania in Reggio Emilia. E Veličastno grobnico vsem v vojai padlim . om, tako v svetovni vojni, kakor v Alriki in v Spanjji, so te dni slovesno odprli v Ooriri. pO ljudskem gibanja v 99 pokrajinah Italije so bili nedavno objavljeni podatki. Iz teh' izhaja, da je Italija brez Dalmatinske guber-nije in brez Ljubljanske Pokrajine 30. aprila t. L štela 45,126.206 prebivalcev. Toplomer v gumbnšci Tovarna barometrov G. Lufst v Stattgartu j« razstavila na veiescjmu v Lipskem originalen, majhen toplomer, ki se lahko noei r gumbnicL Dolg je 2.5 cm in se kakor £umb zatakne v ftunb-nico. Posebno praktičen je ta izum za prijatelje iporta, za turiste, delovodje po rudnikih, predilnicah, tkalnicah ia za bolniške strežnike. Kmetom in vsem, hi imajo zemljo: Obdelajte vsako ped zemljel (Ons, — Mena. In giro per la|enezia Giulia Okrog po jJski Benečiji Monte Nero dldm Riieaberfo - Riheaberk Diraccia — Pirata Caporetto — Kobarid Tolaiao — Tolmin PiedicoUe — Podbrdo ob Bati Moat« Saat« pri Gorici France Jaklič: Razglasila ga je Dogodek iz kmetskega življenja. Čigav je? Pri Kiešniku je imela ponoči opravilo Kaj-žarica. Zjutraj se je raztegnil po bajti glas novorojenčka. Njegovo vekanje je prodrlo le-■ene stene, kakor bi bolel zaklicati: >1 Ukaj sem!« Zdaj ie bilo vsako prikrivanje odveč. »Pri Klešnikovih zibljejo!« Tako je ilo po vasi od konca do konca. Nedolžnost se ni pohujševala, zakaj, kjer ie pri hiši mati, tam so tudi otroci. Vsaj na kmetih je bilo tako. Odraščeni so pa itak vedeli, kako je, zakaj Klešnikova mati je bila že postarna vdova, sin Jurij pa še ni bil oženjen, dasi je materi pravil že večkrat, da je le skrajni čas, da ga oženi in se rotil, da naj mu dà mati bajto »čez«. Tako bi bilo lahko vse v reda in bi ne bilo treba najstarejši hčeri Katri igrati matere. Odraščene je kajpada trla radovednost, da so se spraševali: »Kje je staknila?« To je bilo pa težko uganili, zakaj Klešnikova Katra je bila dekle že v letih, ki je rada govorila r moškimi, potrudila se. da je prišla z njimi v stik in bila vsa srečna, ako jo je kak hlačman ljubeznivo podražil. Takrat, ko so ustanavljali Marijino družbo in se je ogromna večina deklet priglasila, se Katra ni hotela iti vpisat, temveč se je na prijsr.no vabilo vrstnic odrezala: »Uh! Jaz pa že ne! Jaz se bom omožila!« Resnega ženina ni bilo od nikoder, zakaj njena sveža mladost je bila že minila, dote se Tii obetalo kaj prida in tudi njeno obnašanje ni bilo tako, kakor marsikatere skromne Marijine hčerke, ki jo je vse sama krotkost Te stvari so odbijale snubce, da se ji niso približali zares. Tnko so prešla leta brez vsega pravega uspeha, in marsikatera družbenica je šla vsa ovenčana pred oltar, samo Klešnikova Katra je še brez venca iskala njega, ki jo bo pcljhl ovenčano v cerkev. To jo je kajpada vznemirjalo in poganjalo, da se je ponujala še z večjo gorečnostjo, tembolj, ker jo je dražila lastna mati, ki bi jo bila iz srca rada oddala, pa ji očitala: »Vsaka ga dobi! Ti se pa ne znaš zasukati tako, da bi se te kdo prijel.« Zdaj pa. ko se je pokazalo, da se je Katra potrudila zares, materi vendarle ni bilo nič prav. A namesto, da bi bila o pravem časn skrbela, da bi bila vrata dovolj zapahnjena, da bi bil ponoči mir okrog bajte, da bi bila zasledovala hčer na njenih potih in zabavah, je bila gluha in slepa in se po vrhu še skregala z vsako znanko in sosedo, ki ji je prišla zaupno povedat, češ, pazi na hčer. »Naša ni tako neumna!« To je izvedela vsaka in s! mislila: »Saj sem res neumna, ko se brigam za njo.« Takoj, ko je mati spoznala, da nekaj ni prav, je začela jadikovati o sramoti, ki jo je napravila hči materi in vsej hiši, oštevati jo s priimki, ki só grdi, naj pridejo iz katerih koli ust, neznosni pa. kadar prihajajo iz ust materinih, četudi se prilegajo. Itotela je vedeti: »S kom?« Hči, ki je imela jezik po materi, se je kajpada otepala na vse načine, toda izdati skrivnosti, za katero je vrtala mati, ni hotela, temveč je odgovarjala trdovratno: »Boste že videli!« Tako je bil novorojenček že tukaj, očeta pa še nikjer. Mati je vrtala še z večjo silo: »Povej, g kom je? Kdo je oče?« , I.Cr.ozjl» j' je na vse načine in jo bentila bolj, kakor se sme mlado mater, ki se še ni opomogla od bolečin. »Pusti jo, da ne bo kaj hudega! Se bo že meni rnzodela.« je pogovarjala razsajajočo stara Kajžanca in jo odrivala od postelje. . Katra se pa tudi Kajžarici ni razodela, ki jo samo Izvedela: »Zdaj še nobenemu ne povem. On že ve.« Potlej so pa botri nastopili: 7» »Kaj? Se nikoli nismo šli h krsta, tla bi ne vedeli za očeta. Gospod morajo tudi očeta vpisati!« . , , Katra je pa samo zajokala in ihtela zdvo-jena; besede pa ni dala. »Pa ne bomo nesli!« . Navzlic prigovarjanju botrov in Kajzarice, vkljub vpitju stare in grožnji botrov, je ostala trdovratna. »Pa ga pnstite brez krsta! Vseeno ga imam rada.« Kaj so hoteli? Krščanski ljudje so vedeli, kaj jo delo usmiljenja. Botra je imela otroka že na rokah, ko so jo vprašali: »Kako naj mu bo ime?« »Tonček naj bo!« Ko so ga pa prinesli nazaj in so ga polagali k materi, so ji pa povedali: »Luka je.« »Zakaj?« In tedaj je povedal boter: »Gospod so rekli: ,Očeta nam neče odkriti, si pa tuai imena ne bo izbirala. Luka sem za. pisal.'« »Na! Zdaj pa imaš!« Tako je vzkliknila stara in zatulila od jeze, a Katra je vsa solzna vzklikovala: »Tonček! Tonček moj!« Na vasi je pa obveljala tista, ki jo je gospod župnik zapisal v knjigo. Vsi. ki so se zanimali za dogodek, so si pripovedovali na ves glas: »Luka je.« »Čigav je?« To bi mogla povedati samo ona, k; je pa tedaj še molčala. Trdovratno se ie ponavljalo vprašanje: »Zakaj molči? Kaj to pomeni?« n. »Zapuščena«. Stara Klesnica je bila izkušena žena. Vedela je, kdaj je treba robantiti, pa tudi, kdaj je lepa beseda na mestu. Ko se je vnesla, postregla je hčeri, kolikor je mogla in ako je kaj dvomila o pravilni negi mlade matere in deteta, šla je iskat sveta h Kajžarici, katera jo je pa tudi sama rada obiskovala. V najskromnejši bajti postrežejo z najboljšim ženski ki je pomagala ob usodni uri in Kajžarica ni bila tako neprevidna, da bi kaj zamudila. Stara je še vedno vrtala, da bi spravila na dan skrivnost in ko je hči spoznala, da je mati dobra, ker ji tako streže, je končno le zauj>ala? »Tak je bil, ki me bo vzel.« Dovolj je bilo ioliko, pa še vendar premalo. da bi bila pomitjena. še vedno ji je šlo po glavi: »Kdo je vendar?« Kakor si je prizadevala mati raz vozi jati skrivnost, tako so jo hotele tudi sosede in končno vsa vas, ko mora vendar poznati poleg otrok tudi očete njihove in vse sorodstvo. Primerjali so mu tega in onega za očeta ne samo v vasi, tudi v soseščino so jih šli iskat. In ko so našteli vse korenjake, ki bi Sv. Lucila. — S. Lucia. lahko bili očetje, vedel» ie vedno niso. kdo bi bil pravi, da so najdrznejši naposled obdolžili osebe, ki- bi biti ne smele. " Klešnikova Kaira je kajpada vedela, kdo je in niti trenutek ni dvomila, da je edino pravi. Obljubil ji je svelo, da jo bo pt.ročil, ko pride pravi čas in ii naročil, da mora mol' čati kot mutec. Zagrozil ji je še, da ne bo pruv ne za njo, ne za njega, ako ga bo izdala prezgodaj. Verjela mu je in molčala. Pričakovala ga je pa za trdno, da jo bo obiskal in prišel pogledat lastno dete ter po-vprašat po njegovem zdravju in po njenem. Toda ni ga bik» od nikoder Podnevi ga kajpada ni pričakovala, toda ponoči, ko je vsa vas dremala, prišel bi bil lahko, bi bil moral priti, zakaj vedel je, kaj ima. Pot je pa tudi poznal, saj je hodil po nji v največji temi več kot enkrat. Prisluškovala je na vsak ropot, ki je dosegel bajto in skušala dognati, ako je ropot stopinj, ki so namerjene do bajte; vedno je bila vsa napeta, da m ne preslišala znanega trkanja na okno. Zdaj, ko je Klešnikova Katra ležala, ni bilo glasu tihotapskih korakov niti trkanja na okno. In hipoma je pnšla od nekod misel, ki jo jo vso prevzela: »Zapuščena!« In mlada mati je začela IhtetL Vpričo matere in Kajžarice, ki jo je obiskovala, se je še premagovala, končno se pa ni mogls premagovati več, pa je bila vedno vsa objokana. »Kaj ti je?« Zdravile so jo proti vsem boleznim, ki so nevarne materam v postelji, pa vendar nista pogodili pravega zelišča, ki bi jo pomirilo. »Telo ni bolno!« je dejala Kajžarica. »To mora biti kaj drugega.« In res je kmalu zvedela, kje ima bolezen korenine. Kajžarica je sedela v tislem polmraku, ki tako dobro dene mladim materam, pri Katrini postelji, zakaj mati zaradi gospodinjstva ni utegnila, ka je Katra po globokem vzdihu spregovorila: »Kajžarica! Eno prošnjo imam do vas. Pomagajte mi!« Tedaj se je Kajžarica sklonila k nji, rekoč: »Iz srca rada! Kar reci, kaj aaj ti prinesem! Morda si žejna?« Iznova je globoko vzdihnila, ter te je še obotavljala. »Naj ti odrežem pogače in Jo aamočim v vinu?« »Ne! Nel Oh, ne! Ali boste molčali?« »Ako bo treba.« »Zdaj šel Poslušajte! Lepo vas prosim, pojdite k njemn, k očeta tega otroka in mu skrivaj povejte, da ga čakam. Ve, kje me je pustil. Vsaj otroka naj pride pogledat; on >a njegov oče.« »Kdo?« »Plahuta!« Tedaj je pa planila Kajžarica ia za vreščala: »Plahuta? Tak dedec! Pa ie ožeajea!« »Ne, oče, nel Stari nel Sin njegov! Tonček!« je popravljala Katra, ki je prej ,v razburjenju pripovedovala površno. »Oh, tla me nečete razumeti!« »Tonček Plahuta torej?« se je začudila Kajžarica in pristavila: »Kaj si pa mislila? To je še smrkavec! Komaj prvič je imel naborni listek.« »Čeprav je Se mlad! Zastaven pa jel In postavi se izmed naših fantov najbolj. Kaj ga ne poznate?« »Poznam! pa vendar, kaj ti je bilo?« »Vzel me bo!« »Jo, ko bi bil volk!« »Pris " " Neumnica, Iahko- segel je!« »Takrat vsak prisegal verna!» »Boste videli, da se bova vzelal« »Hehehe! Se sto let lahko živim, pa no bom dočakala tistega trenutka.« »O, kako «te poredni! Nič se me ne usmilite!« Zajokala je prav bridko, da je bila Kajžanca tako; «injena. »Ne jokaj?« > »Pomagajte mi! Poiščite ira in recite mu. naj pride!« »Našla ga bo™ i" povedala, ker se mi ,D"'ÌNe bo zastonj!« je vzkliknila bolnica liva-i„5no »Za trud vas bom oškodovala.« »Nu! Nu! Kaj to! To itak nič ne stane! Samo, če je res bil samo to?« Tedaj se je Katra ženski vsa razodela. Malo ie manjkalo, da Kajžarica ni izvedela vseh podrobnosti. Zdaj je že vedela, da jo pošilja k pr ^Strašno težko ga že čakam! To mu povejte!« je naročala zapuščena mati odhajajoči starki. III. iN i k o 1 i več ga ne bo!« Klešnikova Katra je poslej nestrpno pričakovala trenutka, ko bo stopila k njeni postelji Kaj/urica z zaželenim poročilom. Počasi fo minevale ure; dnevi in noči so se pa zdele sama večnost. Neštetokrat je pogledala v vrata in v pričakovanju Kajžarice; vlekla je na ušesa, kdaj lx> slišala njeno govorjenje. Vsa trudna je bila od samega pričakovanja. Končno je pa Kajžarica vendar zakašljala pod oknom in priropotala po veži. Katra bi ji bila najrajši planila naproti, da bi prej izvedela, kako je opravila naročilo. Toda morala je potrpeti še nekaj hipov, da je Kajžarica vstopila. Vsa iz sebe je bila, ker ji ženska ni kar siresla vsega, kar je bila opravila, temveč se je motala po hiši, kakor bi se ogledovala, kam i sedla in se odpočila od truda. »Kaj je bilo?« je planila Katra nepočakljivo. Kajžarica je najprej zakašljala, potem šele i: Kuj/ povedala »luko ti povem! V takem še nisem bila! Izpodbiti me je hotel. Ko bi bila količkaj slutila, da bo tako, ne bi bila šla za noben denar.« >Kdaj bo vendar prišel?« je kriknila Katra, ki ni mogla pričakati konca pripovedovanja. Kajžurica je pa še polir kala, preden je rekla: »Ta? P la h u to v Tonček? Ta nikoli! Deial je: Drugega očeta si poišči! On fiikoli ni bil s teboj!« Kntra je . zavrisnila-v obupu in zajokala. Kajžarica je pa nadaljevala, ko je videla, da lahko govori, da posluša: »Dejala'sem muf'Fanf! To ni igrača! Sina imaš. Pogledat ga pojdi! Pa njo tudi! Ti si jo pahnil v nesrečo! Pa se je zarotil pri vseh svetnikih in Materi božji, da nikoli ni bil pri tebi.« »Prisežem! Pred Živim Bogom prisežem! Samo on!« je viknila Katra v obupu . »On tudi I Prisežel Tako je dejal! Ko sem ga pn svarila, da se greh ne popravlja še z večjim grehom, postal je divji iu ko se je nagrozil tobt začel je groziti še meni. Dejal mi ie, da mi bo noge polomil, ker hodim po takih potih in mi izdrl jezik, ki prinaša take pošte. Tako je bil hud!« »Prešič!« je viknila Kntra obupana in srdita. »Anti veš! Opravila sem, kar si mi naročila. Nisem kriva, ako ni tako, kakor si želela. Pa potolnži se! Pomiri se! Zaradi otroka se premaguj!« »Njegov je!« »Anti veš! On govori drugače! Pa kako govori! Vsak drug ra/.en tebe bi moral verjeti, da on ni prizadet To preklinjevdinje, ki sem ca slišala! Ta divjost, ki je kipela iz njega! O, to je bilo Strašno! O, kaj vse en greh stori! Pa ràvflo to dokazuje, da je on oče, Tonèek Plahuta! Zakaj je pa treba tako divjati in preklinjati, ako bi ne bil? He? Stara sem že in poznam tO stvar!« »Je! Je! Ob je! Tonček! Tonček!« »Zastoni ga kličeš! Ne bo ga! Nikoli več ga ne bo. Nikoli več te ne bo pogledal z lepim očesom in otroka bo črti!.« »Kaj mi je'vse obetal? Zdaj je'pa tak!« »Nič ne jokaj! Z jokom ne boi nič opravila! Tudi prikrivanje ti ne bo koristilo.« »O, jej, jei! Sramote!« »Tako je! Pa boš zdaj še skrivala? Nisi več tako mlada! Zdaj moraš povedati!« »Jej! Jej! Kako me je sram!« »Ako sama težko govoriš o tej stvari, bom §a jaz pbvedala materi. Mati ynorajo vedeti, amn si ne boš znala pomagatt« Kajžarica je lezla za staro Klešnico in ji razložila vse, kar je bila" izvedela in.doživela. ' Klešnica se je izprva togotila na hčer, ki je bila tako neumna, da se je lotila tacega smrkavca, ki Se,vseh let nufca in še nič nima »čez«, čeprav je prvi sin premožnega kmeta. Toda Kajžarica, ki ni bila prizadeta in je lahko mirnò presojala vso zadevo, je pa razgrnila ves načrt:-. ' .■'.''■ »Katra že ne bo mogla več dobiti drugega. Plahutovega se bo morala držati. Mlad gori. RabGeva roka Spisa! J. Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljane«. Zopet me je prevzelo divje sovraštvo; ne: tisoč zlodejev je vstajalo v meni. Zajelo me je, sla me je gnala po krvi; po krvi teh nevrednih duhovnikov, katerih vera je bila zame — smrdljiva kuga. Ali je on, ki je ležal v grobu, svojo moč še mogel nad menoj pokazati, nisem vedel. To pa vem, da so iz noči prišle do mene njegove besede; zakaj spomnil sem se molitve, ki jo je Suzana učila Herma: imenovala jo je »Gospodovo molitev...« »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Te nenavadne besede so vzbudile mojo pozornost, zakaj mi legionarji odpuščanja nismo prav nič poznali. In zdaj je molitev, kakor da so jo izgovarjale otroške ustnice, moje korake obrnila. Eno življenje sem vzel, Enemu, čigar umirajoče ustnice so dihale molitev za sovražnike. Malo bi mu bilo všeč, če bi se jaz nad kom drugim maščevati hotel. Kam me je potujoči korak peljal, mi ni bilo mar. Nekako nejasno sem se zavedal, da som bil v Ilinomski dolini, šel sJcozi Kedro-novo1 grapo in trepetal v temnih sencah pod getsemanskimi oljkami. Odšel sem skoz k leta vrata naprej, da sem dospel blizu do Absalo-movega groba, šele tedaj sem opazil, da je ' Potok Kcdron (prav za prav boli hudournik) je tekel med jeruzalemskim obzidjem in Oljsko goró. mesec že zašel in da se je že nov dan začel daniti. V svoji samoljubni žalosti sem sina in vse žalujoče pustil same. Ilitro sem se zasukal in zagledal nekaj, česar v svojem zamišljenem potikanju doslej nisem utegnil opaziti. Kaj ie bilo, nisem vedel, in mi je biló tudi kaj malo mar. Mene je zdaj skrbelo to, da se čimprej vrnem k dečku, pa se od pošastne reči, ki je bila podobna človeški postavi, nisem mogel ločiti. Stopil sem bliže in zagledal moško truplo. Viselo je konec vrvi, ki se mu je bila zadrgnila okoli vratu. Bil je že mrtev, in ko se je zdanilo, je luč osvetlila obraz moza, ki sem ga že precej dni poznal: otrplo, srepo obličje Juda — Juda Iškariota. Kratek trenutek sem obstal, nisem se mogel ganiti. Veter je naraščal: vrv je zaškripala; obleka se mu je zamajala. Truplo se je rahlo zazibalo proti meni. Jutranja svetloba je ta pošastni obraz popolnoma ožarila. Obrnil sem se in zbežal. Prasnil sem skoz grm in goščo in se nisem ustavil, dokler nisem prišel do mestnih vrat, kjer sem obstal in se tresel kakor otrok. »Stoj'«, je za vpil Galacij, ki je strazil. Ko ie pa zagledal mene, je stopil stran m mi ukazal, naj vstopim. Besede nisem spregovoril, ampak šel kar mimo. Mrzla zona mi fe bila za petami. Zàkaj sem moral tako početi, ne vem, saj je bila smrt moj bojni to-var«. Plašni trupli sem v Geheheni pokopal, ne da bi sploh kaj mislil, izvzemši neko čudno usmiljenje. Tukaj je bil pa ta spačeni obra« v tem hladpem, sivem jutru že tako podoben — o Bog! ne upam si tega zapisati, še zdaj ne.. »e... a Šel sem proti domu kakor tič v sv<)ie gnezdo. Med mračnimi vrati sem zagledal belo postavo. Suzana me je čakala. Skoz vrata sejn se oDotekel kakor Dijan. Na róke meje ujela. mlad dolt Vsak dan bo starejši. Grunt bo imel. Pa se je bo najbrž branil. Tudi starega poznaš, da bi ne bil zadovoljen z njo in ona? htara? Niti misliti ni treba, da bi izročila KT ■ Je-reai- b"j,e- F«n< bo imel premo- žrttje! Torej, ako ne pride po njo, tedaj bo moral plačati njo in otroka.« Klešnica je pa zabentila: »Kajpak kot vzeti jo bo moral.« »Prav! Najboljše bi bilo! Na vsak način je pa treba govoriti s starim. Sam naj vzame lanta v precep!« »Nu, pojdeš ti povedat?« »Ne! Jaz imam že zadosti! To kar sam« opravi!« IV. »Tonček ni bil!« Ko je Klešnica govorila s hčerjo in je bila izvedela dovolj, se je pripravila. Stari Plahuta ni bil tiden samo v postavi, trden je bil tudi v glavi. Klešnica je dobro vedela, da bo morala spretno in z vso silo naskočiti starega, da ga bo ugnala. »Ali naj. ga poišče doma in govori z njim vpričo vse družine? Naj ga prestreže na cesti? Naj stopi v hlev, ko bo pokladal živini? Kako bi bilo najbolje? Kajžarica je prišla povedat: »V Ograji ga boš dobila! Tja hodi kosit za živino! Tam ga počakaj!« Tja ga je šla torej zalezovat. Stari Plahuta je prišel ob uri s koso v Ograjo. Z oslo je pobrusil koso, potem pa zamahnil v gosto deteljo ter jo polagal v velikih plasteh na levo v red. Klešnica je gledala, kako mu gre dek> od rok. In ko je videla, kako igraje dela, kako se kreta, da se mu še čisto nič ne pozna peza let, ji je bilo jasno, da stari Plahuta še lahko gospodari, da ga ni dela, katerega bi ne zmagal. Spoznanje je sicer ni potolažilo, podrlo pa tudi ne. »Ta dedec nekaj premore. Lahko bo dal sinu toliko, da bo še nekaj za njegovega otroka in njo, ki je bila tako vanj zaverovana.« Počakala je, da je končal. Ko je pa naredil skošnik in djal koso na ramo in se obrnil proti domu, je pa stopila izza grma in ga poklicala: (Nadaljevani«.) »Hvala Najvišjemu,' da si se vrnil,« je rekla. Glas ji je zvenel kakor iz dalje. Pomagala mi je proti postelji. K ustnicam mi jo. držala toplo vino, pa sem komaj mogel piti, saj sem tako bum<* dihal. Ko sem slišal, da deček spi, sem oči zaprl. Sonce je bilo visoko na nebu, ko sem se zbudil. . 8. poglavje. Nad menoj je slonela Siizana. »Mirno počivaj,« je šepetala, »med tem ti pa pripravim jed.« Vstal sem, pa sera bil ves omotičen. Zakaj sem popolnoma oblečen tako ležal na postelji, ko je bilo sonce še visoko na nebu, nisem vedel. Rokó sem si položil na čelo; duh po posušeni Itrvi se ga je držal, po krvi iz Ge- * hene. In spomnil sem se vsega. Ležal sem v,-hiši, ki tem bil prisegel, da se nikoli več vanjo ne povrnem. Samo vrata so bila med menoj in strtim telesom mojega sina, čigar kri je bila nn moji glavi. In ona, ki ga je rodila v muki grenke smrtne bridkosti, mi je nad vse nežno stregla in mi gledala v oči brez očitka. Zagotovo, ■sem mislil, ljubezen njim, ki hodijo za Nazorečanom. zareže globlje kakor maščevalni meč. To bi hotel, dn bi me klela in mi pravila bridke reči, ali mi hrbet obrnilaj pa ni storila nič takega, ampak je pred menoj razložila hrano. , »Ne morem jesti,« sem dejal in jed odrinil. »Daj,« je rekla in mi hladno mehko roko položila nn čelo in se mi nasmehnila kakor v dnevih najine zaroke. Jedi sem le malo po-kusil, spregovoriti pa nisem mogel besedice. Pustila me je in odšla v Hermovo spalnico. Prevzemala me je želja, da bi vedel, kako je z dečkom, pa sem se bal videti njeno vrnitev. Zelo dolgo se mi je zdelo, preden so se vrata odprla in je prišla k meni Počasi, se je zdelo» se je pomikal proti meni. PO DOMOVIN Trebnje. Občin bo po «vojih močeh pke. ležijo prtosaoki eiekiričaega materiala, raz ji ti sago«, posameza: kosi vojakih avtomobilov. P».: žalostna slika, čeprav samo pardnevne vojne vihre. Kranj. Dne 29. ma j je umrl v Ljubìjans bivii ikAi-jie-m žjpaa g. Ciril Pire. Igra! je svoj čas prete šo jo vlogo v dovasi« narodnem in poli-ltčnf-n življenju. Naj počni v miru! v»t« hihu. Zaradi razbojništva proti pocestnici Et:za!^eti Serljaaoti na Pesniku pri Viinji gori o-kojno, da se fe komaj zdelo, da sope. Sklonil sem se nadenj in zroučeno. bledo lice poljubil. „„„ ,rizo.nl Jezus.« sem molil, »samo njegovo življenje mi daruj, in na tehle rokah ga ponesem, čeprav na konec sveta.« Nato sem ga znova poljubil in ga zapustil. V spanju se je nasmihal. ' Po opoldanjem kosilu sem šel v delavnico. V.f"!5.6' do vrat, sem zaslišal tihe glasove ljudi, ki so se pogovarjali. Ko sem vstopil, so me poglrclali in obmolknili. Vzel sem svojo tesarsko sekiro in začel delati sam zase. 1'rjv nič nisem želel govoriti ■ komer koli in ves čas »e mi je zdelo, da pred seboj gledam ller-movo postavo. Obraz je imel bled in izredno lep. Prsi so se mil dvigale in upadale. V sji.niju se je nasmihaL Sonce je toplo sijalo na delovno mizo. Ljudje so se pogovarjali potihoma. Zr.ik je bil poln li ruma vsakdanjega težkega dela in prijetnega vonja obleganega lesa. Molče sein se sklanjal nad svoje de'io. In truden, boleslt « mir me je prevzel. Kakor v sanjali sem slišal ■ besede, ki mi jih je bil deček govoril. »Nagibal se je proti meni: »Oče, ie-li moje telo strto? Ne morem se ""t komaj se premikam!« ito je zopet zaspal. Glavica mu ie ležala na blazini, lasje so mu pa prosto ležali. r Lna ročica je »tegnje.na ležala na odeji, «Iruga mu je počivala na prsih, ki so se mu v ralileiu dihanju dvigale in nižale. In tedaj je roka legla na mojo ramo. Pogledal sem. Rufus je stnl pri meni. »Pojdi, Scipio,« je dejal. Gledal sem ga kakor ves zmešan člove-k. Potem sem zapazil, da je bilo sonce že nizko na nebu in da so drugi že odšli. Sel sem ven kakor človek, ki se mu sanja. Probus me je čakal pred vrati. »Isto pot imam s teboj, Scipio. Ali hočeš, da grem s teboj?« »I.ahko!« Nekaj časa sva hodila molče. Videti je bil vznemirjen. Nazadnje je .spregovoril: llermu sem vse slišal u gre? Dobro. Ko sem odhajal, je spal.« »Scipio, o tvojem sinu Kako dečku gre?« Še nekaj malo korakov sva šla po poti, pa je zO|>et spregovoril. »Nekaj sem zanj naredil; glej I« /JMIEMEv Čednostno življenje Kako j« sedanji svet potopljen ▼ brezdno nečistosti in nmazanostil Ne mislimo samo na predale nezakonskih otrok po rojstnih in krstnih maticah, mislimo pa »a «MO* »ladine že od zgodnjih let mladosti. Mislimo na umazanost govorjenja po javnih ulicah, po cesUh, po železnicah, po vzgojilnicah, po tovarnah in ie tu ia Zidovi, plotovi ia Stene ia cestne ograje go-iT« o propsJosti mladine. človeški rod j« izgubil spoštovanje do samega sebe. Ne samo spoštuj očeta In mater, spoituj tudi svojega brata In sestro, spoita| vsakega človeka, bodisi lant ali dekle. SpojM, nassen človekov na zemlji, spoštuj modro uredbo Stvarnikovo za olira-aienje človeškega rodo. AU kdo to uredbo spo-štujel T« uredba (e postala v ustih pokvarjencev in umazancev predmet zaničevanja človeškega rodu. Zato se nam mladiaa kvari in aničnje v mladosti in ko pride v leta zakonskega življenja, je njena življenjska moč strta in aničena, družina je v svoji korenini obsojena v hiranje in v smrt. Vzgoja k čistosti! Starti, katerim je izročena nate mladina v vzgojo, storite, kar j« v va« moči, da nam ohranite čisto, zdravo in krepko mladino. V njenem zdravja je bodočnost našega naroda ali pa njegov pogin. Kar hočete, pa si izberite. Samo pogina nikarl Napihnjena žaba Fedor Sotogub, znani ruski satirist, j« napisal to basen leta 1916. Op. ur. ..... Ni res, da je počila od napihovanja in poginila — poginila j« od slamice. Tudi ni bilo tu ni-kakega vola — kaj bi vol v luži? — pač pa se je žaba po lastni pameti odločila, da s« napne in napihne. Pa se je napihovala pomalem, postopoma: prvi dan za tri palce, drugi dan za pedenj, nato počivala dan, dva. Vendar pa se je napenjala stalno in neprestano je rada. Naposled j« postala tako ogromna, da ni bito človeka, ki bi jo lahko objel. Vsi so se bali t« žabe. Ce je sartto zaregljaki, ie so tudi najbrabrejšim Capljam klecala kolena. Razume se, da j« žaba to izkoriščala In zahtevala, da sc ji vsi poklonijo. Samo se je bila toliko napihnila, da je njena koža postala čisto tenka in prozorna, čreva pa tenka m slaba. Ce je sedela ali pa skakala po ravnem, ie šlo vse lef>o in gladko. Nekoč pa je zopet skakala in je pri tem naletela na majhno suho bilko. Žaba ne gleda, kod skače, misli si: »E, prava reč!« Toda suha slaunca — ckl — ji prebode kožo na trebuhu. Zdaj je začel iz žabe uhajati zrak. Daleč se je slišalo »M—ššš—ss—S6«. Zrak uhaja iz žabe. Ko j« ves zrak izšel iz žabe, ni mogla več živeti. Poginila je in vsi so videli, da je prav za prav zelo, zelo majhna. Vidite, tako se je v resnici zgodilo, Vola pa so sem vtaknili čisto po nedolžnem. Ladja v doku Co plove ladja dalje Časa po morju, se na njeneur podvodnem delu nabere cel gozd školjk, morske trave, mahu itd. Vse to pa ovira ladjo v njeni hitrosti. Zato je treba, da se ta del ladje večkrat temeljito očisti. Za čiščenje ali popravljanje podvodnega dela ladje je treba ladjo spraviti na kopno, ali kakor pravijo pomorci — v dok. Malenkost je, potegniti čoln na suho. Drugače pa je to S pomorskim velikanom, kakršna je ladja- Slišali ste že o čudovitem gibanju morja, ki ga imenujemo plima in oseka. Morie namreč vsakih 12 ur narašča ih zopet pada. Ob Irancoski in angleški obali znaša razlika med plimo in oseko do 18 m, v jadranskem moifa pa je znatno manjša. Ravno to gibanje morja spretno izrabijo pomorci, da spravijo tudi najtežjo ladlo na suho. Tik obale izkopljejo velikanski bazen in Ka po prekopu Bpoje z morjem. Ko morje narašča. vdre morska voda po prekopu v baten in ita napolni. Vlačilci potejfnejo tedai parnih v ta prostor, kjer ga potaci»jfite&ià t«*: movi. To pa zato, da se kasneje, ko ob oseki morska voda zopet odteče, ne bi prevrnil. Cim je torej bazen prazen in parnik na suhem, prekop a zatvomleami capro, da ob prihodnji plimi voda ponovno ue vdre v bazen. Ladja je sedai na suhem. Mornarji ter posebni delavci Specialisti se vržejo takpj na čiščenje in popravljanje podvodnega' dala broda. Dal«; pa mora iti urno od rok, dela se noč in dan. V nekaj dneh je ladja očiščena in zopet sposobna za vožnjo. Ce pa bo popravila večja, n. pT. pri strojih, kotlih, poskrbe zanje tvornice, ki so vedno v bližini doka. Ko so naposled vse popravila opravljena, odpro zatvornice ln ob prihodnji plimi napolni morje zopet bazen. Ladja zaplava, v morje. Zopel razbrzdanost v modi Papež ie 22. maja sprejel 4000 članic Katoliške ženske akcije v Hiinu, ki so pozdravile papeža z belim cvetjem hi s Ir oboi ni ca m i. Papež ie v svojem govoru omenil med drugim tudi vprašanje današnje ženske mode. Posebno je poudarjal, da je posebno naloga članic Katoliške akcije, da opozori ženski svet, koliko nevarnosti preti krščanskim dušam, če se vdajajo ruzbrzdanostim ženske mode. ki ie vse kaj drugega, kakor da bi bila v smislu krščanskega duha. Prav tako ni v duhu naroda in države, če se izdaja denar za razkošje oblačil, ko je danes ves svet potreben najnujnejšega. Papež je dalje glede na to vprašanje opozoril navzočne katoliške zastopnice ženstva. da Bos prav nič ne nasprotuje življenju kot ta-, kemu, pač pa so zoper njegovo voljo vsi zli" izrastki človeškega izmaličenega duha, ki ugo-liabljajo pravi krščanski smisel. Zakaj, saj ni vseeno, kako ravnamo s telesom, ki je prebivališče neumrjoče duše. Dobro zdravilo Navzlic vsem stražam je nekemu 23 letnemu Japoncu pred kratkim uspelo, da je skočil v žrelo proslulega ognjenika na otoku OSimi, ki slovi kot ognjenik samomorilcev. Japonci, ki se niso odločili rajši sa harakiri, so pred nekoliko leti kar zaporedoma skakali v ta ognjenik. Najnovejši samomorilni kandidat pa je imel srečo — ali smolo, da ni padel v žareče žrelo, temveč je obvisel na nekem . skalnem pomolu. Splezati j(or ni mogel, za nov. skok v elo-bioo pa mu, je zmanjkalo poguma. Šele čez dva dni ga je odkrjU neki čuvaj, kakršni eo postavljeni nalašč za to,, da odganjajo samomori j qe kan- Smola barona Dorivala »Bi dali predujem?« vpraša, kakor da sta v kupčiji. »Seveda ga dam, ker sem v vas spoznala človeka, ki se nanj lahko zanesem!« »Ni preslaba!« si misli Dorivul. »Prav!« pravi. »Prirnem vas za besedo. Daste mi predujem. Za to, da vam pismo pre-skrbim, mi daste dva jioljuba!« Smrtna tis-ina. »Prejle ste čisto pravilno pripomnili, da početje ni brez nevarnosti. Ta ara bi mi dala poguma, da zadevo izpeljem. Seveda sem zadovoljen, da mi daste petdeset procentov predujma.« Plašljivo ob zaključku. »Že vidim,« pravi, ne da bi ga pogledala, »da hočete zlorabiti zauj>anje, ki sem vam ga pokazala. Povedala sem vam tajno, ki jo hočete izrabiti zoper mene. Ni lepo od vas. Vedno sem mislilo, da je poljub le takrat kaj vreden, če je podarjen.« »Saj, če bi vedel, da smem upati, da mi poljub radi daste, bi mi bilo seveda ljubše! Dobro! Ne maram predujma. Plačilo za opravljeno delo naj mi odmeri vaša velikodušnost. Ste za to?« Ruta ga pogleda in smeh jo posili. »Sem!« Udarila sta si v roke in sklenila kupčijo. »Pa kajne,« ga opomni, »da ste zelo previdni?« ,., , , »Kar brez skrbi bodite!« je rekel, kakor da je pribito in kakor da ima pismo že v žepu. »Še nekaj mi morate obljubiti. Ne bodite, prosim — ne bodite nasilni.« »Vse se bo izvršilo brez kapljice krvi. Le nobene skrbi!« »Imate že načrt?« »Kajpak ga imam. Kako se piše tisti človek?« »Vam bom njegov naslov napisala.« Iz torbice vzame majhen svinčnik. »Imate listič papirja?« . _ Dorival obrne vse žepe. Zastonj. Tedaj nijde v telovniku košček zganjenega papirja, ki ga da Ruti. Ruta razgane papir. »Tukaj je že napisan nek naslov. Gospo Muc-ova.« . ... Dorival hlastno zagrabi papir, ga zmečka in vrže pod mizo. »Brezpomemben zapisek! Tu Imate drug papir!« Iz telovnika potegne odtrgan ko» koncertnega programa in ga pol"« Pred Ruto na mizo. ... x »Tudi na tem je nekaj napisanega,« rece in bere: ,Dragee! Pričakujem sporočila pošti» ležeče 30. pod M. L. Moram a teboj govoriti Tvoja Metka." ' »To sploh ni bilo meni namenjeno!« je bil Dorival jezen. »Le kakšue ropotije vlačim s seboj! Natakar, prinesite polo čistega papirja.« Listek gospodične Leničeve je vrgel Ruti čea glavo. Natakar prinese paj>ir in lenivec. Ruta se skloni nad papir, napiše naslov gospoda Frica Adamka, porine list Dorivalu in si hitro natakne rokavice. Kar naenkrat se ji mudi... »Lahko mi pišete, če bi mi radi kaj važnega sporočili,« pravi. »In — —« »In?« »Zdi se mi, da ste z mnogimi damami * __poslovnih zvezah!« In že je ni bilril Skoz veliko okno je Dorival videl, da je hitela čez cesto, proti avtomobilu, kjer ji je voznik pomignil. Voznik vstavi. Ruta vstopi in avto odropota. Dorival je pa $e dolgo, dolgo sedeL S samim seboj se je pogovarjal. »Smola pa taka!« dožene. »Ubogo dekle — Metka Lenič — pa — pa naj jo koklja brcne!« Bilo mu je, kakor da mu valovi mehek duh po vijolicah. Videl je črno kodrasto glavico in dvoje velikih, temnih oči ga je gledalo in sladki glasek je rekel: »Saj ste mi vendar rekli, da znate vlam-ljatil« »Neumnosti tja — ampak... No, mikavna zadeva. Kaj čem? Ali naj ji piSem pametno pismo, da na žalost nisem nikak poglavar razbojnikov. ampak ta in ta in da se je zadeva didate, in i dolgimi vrvmi so potem mladega moža spravili na vrh. Izjavil je, da mu je volja do prostovoljne smrti temeljito pošla. Velik uspeh s sokom podleska Kakor poročajo z Dunaja, je nemškim gojite-ljem rastlin s sokom podleska uspelo doseči veliko rast topolov. Drevesa, ki so jih obravnavali s tem sokom, rastejo tudi na slabih tleh tako hitro, da je mogoče njih les uporabiti že po dveh letih. Donos je na hektar po novi metodi šestkrat tako velik kakor donos gozdnega lesa. Nemške oblasti mislijo sedaj na to, da bi zemljo, ki ni za drugo uporabna, nasadile s topoli, les teh dreves pa bodo uporabljali za izdelovanje celuloze. Nov natii konserviranja Da je mogoče z mrazom ohraniti cvetlice ln sadje dolgo časa sveže, je že davno znano. Sedaj pa so v kmetijsko-kemičnem zavodu v Turinu preizkusili novo možnost za konserviranje teh stvari. Vrtnice, nageljne in banane so zaplinili. V ta namen uporabljajo razne mešanice kisika, dušika in ogljikovega dvokisa, poskusi pa so pokazali, da se banane v mešanici dolgo držijo, ne da bi dozorele. Kadar je potrebno, jih potem puste, da dozore, kakor se to v ostalem dogaja tudi z bananami, ki jih konservirajo s hladom. de zanimivejši so bili uspehi z vrtnicami in nageljni. Po več dni so jih imeli v plinski mešanici, pa jih potem na zunaj in po vonju niti strokovnjak ni mogel razlikovati od cvetlic, ki so jih pravkar odrezali od stebel. Prednost novega načina konserviranja je v tem, da je mogoče sveže cvetlice ali sadje v razmeroma vročem ali hladnem vremenu pošiljati v preprostem plinskem zavitku kamor koli, ne da bi potrebovali dragih hladilnih naprav. Seveda se plin takoj izgubi v zrak, čim zavitek odpreš, ne more pa nikomur škodovati. Kako ravnaj z gumastim blagom Gumaste površnike, tudi gumasto obuvalo in sploh vse gumaste oblačilne kose, ki jih v slabem vremenu toliko uporabljamo, je treba zelo pazljivo obravnavati. Nikoli jih ne smemo hrsnlti na toplem kraju, temveč tako pozimi kakor poleti na hladnem. Sušiti jih ne smemo v bližini peči, a za čiščenje ne smemo uporabljati ben- cina, terpentina in špirita. Gumasto stran površnikov moramo od časa do časa osvežiti z mešanico iz 10 delov glicerina in 100 delov vode. Sive, ki so popustili, zadelamo z izolirnim trakom, ki ga uporabimo tudi za popravilo raz-cefranih rokavnih robov. Zbirka ponarejenih vin Budimpeštanski kemik Marosi ima edinstveno zbirko na svetu: zbirko ponarejenih vin. Ta J ogrski kemik je živel 12 let v inozemstvu. Vselej - se je močno jezil, kadar je v dragih hotelih moral še dražje plačati vino, kl je bilo samo na jedilnem listu označeno kot »originalno«, v resnici je bilo pa potvorjeno. Zato mu je prišlo na misel, da začne zbirati ponarejena vina. In napravil je kar veliko zbirka Ima namreč že preko 500 raznih ponarejenih vin. Na vsaki steklenici je razen etikete tudi kemična analiza dotične tekočine. Najbolj dragocen predmet te zbirke je vino, ki je označeno kot svetovno znano ogrsko tokaj-sito vino. To vino je naročil v nekem razkošnem lokalu v Parizu. Ko je vino kemično analiziral, je preiskava pokazala, da v celi steklenici ni niti kapljice vina. Električni bajonet Najnovejši izum v področju oboroževalne industrije je električni bajonet. Kakor poročajo listi, se je osnovala družba, ki hoče ta izum izkoriščati Izumitelj, 3? letni Viktor Sto; hanzl, inženir oboroževalne industrije v bivši Avstriji je zastopnikom tiska izjavil tole: »Od svojega električnega bajoneta mnogo pričakujem. Neizvežbanim in utrujenim vojakom bo dajal možnost, da svoje nasprotnike v bitki onesposobijo za boj«. žive ribe v na pol vreli vodi Po mlakužah 146 m pod morsko gladino ležeče »Doline smrti« v Kaliforniji, kamor se iztekajo vroči vrelci, živijo ribe, ki se v poletni vročini po vsej priliki dobro počutijo. Ameriški prirodoslovec John Edwin Hogg jih je opazoval in pravi, da spočetka ni verjel svojim očem, ko |e skozi paro, ki se dviga z vode, videl veliko število majhnih rib, ki so veselo plavale. Ugotovil je, da znaša temperatura vode na dnu okrog 53 stopinj Celzija, na površini pa je še toplejša. Ribice spadajo med krape, samci so svetlomodri, samice Še svetlejše in kaželn proge in pike kakor postrvi. V akvariju so učenjaku pod enakimi pogoji dobro uspevale iQ uspevajo Se vedno. Kako pa morejo živeti v takšnih okoliščinah? Edina logična razlaga je ta, da so živele tu pred deset tisoč leti, ko j* imela voda Še normalno temperatura Sčasoma so se podnebne prilike spremenile in voda je postajala toplejša. Ta spre. meniha pa se je dogajala tako počasi, da so se ji mogle živalice prilagoditi. »Rastlinsko srce« no bije Slavni indski raziskovalec Bose je pred kratkim sporočil svetu senzacionalno vest, da pošilja rastlina svoje soke z ritmičnimi sunki v višino kakor človeško srce kri v periferijo človeškega organizma. Boso je konstruiral izredno kompli. clrane priprave, s katerimi se mu je po njegovem mnenju posrečilo opazovati tudi redne gibljaje rasti pri rastlinah. Sedaj pa sta dva nemška raziskovalca, Ubisch in Zachmann, zgradila še občutljivejši aparat, ki poveča vsak gib 11.000 krat, in s tem aparatom nista mogla ugotoviti nobenega izmed pojavov, ki jih je po lastnem zatrdilu odkril sir Bose. Nemška učenjaka menita, da se je ta zmotil in da ni z odkritjem »rastlinskega srca« še nič. V znanstvenem svetu je zbudil nastop obeh nemških profesorjev veliko pozornost in zdaj preiskujejo, kdo se je prav za prav zmotil, onadva ali indski učenjak. O Bajno bogastvo poseduje sedanji vladar gvi-nejskega Jaipurja. Njegova zakladnica obsega dragulje; bisere m zlato neizmerne vrednosti. Ker ie vladar še mlad, mu zaenkrat dovoljujejo samo, da si enkrat na dan ogleda nagovorjena bogastva. Ko postane polnoleten, si sme izbrati kak kos za spomin. Njegov oče si je izbral zlato papigo, ki je imela v perutih vdelane same rubine. Ptič je tako težak, da ga en mož komaj dvigne. Ta okras kras/i danes dvorano v kraljevi palači. Mladi kraljevič že danes ugiba, kaj si bo izbral, m se pri tem prav dobro zaveda, da bo v resnici kmalu sam lastnik bajnega bogastva svoje zakladnice. • Ne bi bil* take hudo. Mamica: »Sirota mola, kaj bi počela, če bi ne imela mamice I« — Edinka: »Pojedla bi ves med v shrambi.« tako in tako zasukala — ali naj se vržem ▼ pustolovščino. Obljubil sem, da vlomim pri nekem gospodu Adamku in ukradem pismo. Bedarija! Dobro! Primimo misel za vrat! Trd oreh! Poskrbel naj bi, na postanejo v zaledju na Costalindi drage šume, ki nanje ni nikoli nihče mislil, da so sploh, dobičkanosne po železnicah. Potlej naj poskrbim, da gospodu Rožiču ne bo treba povrniti denarja, ki ga je zabil za priprave za zakoličenje in za mazanje uradnega stroja. Tudi to, da se novi predsednik na Costalindi ne razjari, ko zve, kako ga je gospod konzul Rožič nekdaj presodil. Pred vsem pa moram krasti in vlamljati! Kaj bo rekla vest, mi ne sme.biti mar! Gospod Adamek je zločinec! Pa, pa — kako bi naredil?« r. Naslednje jutro je prišel Potokar. »Me veseli, zelo veseli!« pravi Dorival. »Se živiš?« »Zdi se, sinko moj —c »No, kaj pa!« »Pač si se začudil, da sem se ti izneveril?« M je smejal stotnik. »Nee! Jaz se sploh nič več ne čudim!« »Lepo! Res pa ni! — No,« — Potokar sede zložno v naslanjač — »imel sem. svoje vzroke, mladec. Precej važna zadeva me je vsega zaposlila: Ruta in jaz sva se namreč sporazumela!« »Kogaa?« se zadere Dorival. »Sva se sporazumela!« ponovi stotnik a visokim glasom. »O tem — da nisva drug za drugega in da bi nekoč oba strašansko trpela!« 8» »Gromska strela!« zakriči Dorival, »Moje — moje prisrčne čestitke!« »Zahvalim — sa mogol t! Pot je torej prosta, sinko moji Jaz sem odžagan in kot prijatelj in brat upokojen —« »Tako, tako... mrmra DorivaL »Tebi prav gotovo nič ne povem!« se je zaobljubil poti-homa. »Kuj bi ji v9e izčenčal!« »Nič ni bilo hudo!« odgovori stotnik dobro-voljno. »Jaz in Ruta sva vse prav natanko pretehtala. Glej — kljub svoji neumnosti sem premožen in nekoliko vsakdanji človek in tako dalje. Ruta je pa iskra. Tako nisva drug za drugega. Vsa je nekje, samo na zemlji ne. Rada norčije uganja. Vem to čisto zaupno. Saj sem ji nekakšen svetni spovednik. Pravkar ji brenčijo spet čudne reči —« »Brenči? Za kom brenči?« »Samo namignila mi je. Noče z besedo na dan. Kako je do tega prišlo, še ni znano, znano pa je, da ima znanje s človekom, ki živi, kaj bi rekel, v nekih posebnih okoliščinah. Za boljšo družbo seveda nt S svojimi sleparijami ji je glavo čisto zmešal. No, zdrava je, ure-zala se ne bo. VidU, da sem odkrit ln sem si mislil —c »Kaj si si mislil?« »No, mislil sem gi, da bi mi mogel biti nekak strelovod!« »Kaj?« »Strelovod! Saj ti si vendar tudi zanimiv človek!« »P« ie kako!« vpade Dorival v besedo. »Nemogoče! Imam dela čez glavo. In sploh: Nekoč si mi svetoval, naj ti Ruto Rožičevo vendar —« »Takrat sem imel svoje razloge!« »Danes jih imam pa jaz!« Tedaj je stotnik jezen odšeL Dorivalu je bilo jasno ko beli dan: Ruta brenči za njim! Tudi dinamitno bombo bi metal zinjo! Tuhtal je in tuhtal dan in dneva pol. Slednjič mu je bilo jasno, sicer še nekako v megli, da se mora pripraviti karmoč pripravno. Pogleda na uro. Nekaj minut manjka do osmih. Skoči. Cas je pripraven. Sklene, da se preobleče in nekoliko prevoha take prostore, kjer je upanje, da dobi človeka, ki bil za rabo. S samokresom v žepu odide pol ure pozneje zdoma. Pot ga je vodila v notranje mesto mimo poslovne hiše, ki ji je vrata krasil izvesek konzulata republike Costalinde. »Spavaj v miru, Ijubček moj,« si je zažvižgal in se nasmehnil grbu s palmo in tremi tigrovimi kremplji počez. Davno je že, kar je bil na nočnih pohodih • Potokarjem zašel v klet blizu Aleksandrovega trga. V to beznico je prihajala in odhajala razna sumljiva žlota Poleg pogrebnjakov in beračev bi baje tukaj srečali tudi denar-nike iz družb z neomejeno zavezo, težke sinčke edinčke in vlomilce jeklenih blagajn. Potokar in Dorival sta hodila v to tržnico in med njene goste, kakor da hodita gledat velemestno animivost. *e v Naznanila Vitfred ženski list (6 zvezek) je izšel. Uprava !r" Slomškovi ulici 1. n Dijaki, ki so dorriili 6. realni ali vsaj 5. klasični razred gimnazije ter želijo stopiti v kapucinski red, naj s čimprej javijo pri p. Stanku v frančiškanskem samostanu na Marijinem trgu. Gimnazijske in bogoslovne Študije bodo nadaljevali popolnoma brezplačno v Italiji. Prav tako se sprejemajo dijaki iz nižjih razredov klasične gimnazije, če imajo le namen, pozneje stopiti v kapucinski red. Tudi oni bodo nadaljevali svoje študije v Italiji. .... . „.« n Sv. Anton na Veliki Loki pri Višnji gori. V novi cerkvi sv. Aniona Padovanskega bo služba božja 13. junija (petek) ob 7. Naslednjo nedeljo 15. junija ob 11 bo služba božja v isti cerkvi. Ča-stivci sv. Antona vljudno vabljeni. Darujte skromen dar, da bo cerkev tudi od zunaj tako lepa kakor odznotraj. Cerkev ima še precej dolga. Sv. Anton bodi vsem darovalcem plačniki n Lipovec. Redov D e j a k Jože je služil pri 1. pešad. četi, 14. pp. v Knjaževcu. Tri tedne pred vojno je bil premeščen v Zaječar v glavni štab. Jože se do danes še ni vrnil. Prosim, kdor o njem kaj ve, naj blagovoli sporočiti za nagrado 50 din na naslov: Dejak Lovrenc, Lipovec št. 6, pošta Dolenjavas pri Ribnici. .... ... d Ker je onemogočen nvoz inozemskih stropi, bo letos najbrž veliko povpraševanje po smrekovem čreslu, za katero se bodo nedvomno dosegle zelo lepe cene. Naj torej posestniki obelijo vsako posekano smreko ter čresio lepo posuše, ker ie verjetno, da bodo to blago tat)ko dobro prodati. JADLIN - JaDOlCDik za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za BO litrov zavitek din 80 —, po pošti din 42—, 2 zavitka po pošti din 78 —, 8 zavitki po pošti din 110.—. Predaja Drogerija Emana Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik Petkovec nad Vrhniko. V četrtek, 29. maja, zjutraj okrog treh se je pri posestniku Antonu Trevnu, pd. Kisovcu, na hišni strehi dvignil rdeči .petelin. Ker je bilo-vse. 3 «lamo krilo in j« pihal močan veter, se je vnei tijdi zraven stoječi živinski hlev. Ker stoji kmetija na samem, sosedje niso mogli pravočasno pomagati in ogenj se ja z bliskovito naglico Siril. Požar Je uničil ve« žive« in tudi eiicer napravil veliko škodo. Pomagajte! — Letina Siam dobro obeta. Kljub pomanjkanju delovne živine so narejena vsa spomladanska dela na njivah. Sadno drevje je šele sedaj pri nas v cvetju. Nad vse lepo cveto jabolka. Kmetje in vsi, ki imate zemljo: Obdelajte vsake ped.semlje! , Kratke zanimivosti 0 bojnih ladjah Tolikokrat slišimo razna tuja in domača imena, s katerimi zaznamujemo različne vrste bojnih ladij. Naravnost k splošni izobrazbi že spada, da smo o njih vsaj nekoliko poučeni. Oklopnice se imenujejo največje ladje, katerih deli so opremljeni s posebnimi jeklenimi oklepi, debelimi 25 do 50 cui. Oklepi naj varujejo ladje pred sovražnimi streli. Oklopnice so opremljene s težkimi in navadno tudi z daljno-slrelniaii topovi, ki zadevajo še na 30 ali 40 km v daljavo. Oklopnice so težke in okorne in vozijo boij počasi. Posebno velikim in dobro opremljenim oklopnicam pravimo tudi drednoti. Križarke so velike bojne ladje, ki pa niso opremljene s težkimi topovi in nimajo posebnih oklepov. Pač pa so močni njihovi stroji, da dosežejo ladje hitrost do 60 in še več kilometrov na uro. Križarkam podobne so ladje-izvidnice in rušilci, ki pa so večji in dobit) oboroženi. Križarke križarijo po morju v vseh smereh in gledajo za sovražnim brodovjem. Če je slabotno, ga napadejo same, sicer pa opozorijo nanj glavno brodovje. Izvidnice so nekake morske patrole. Ker so opremljene s torpedi, jih imenujemo tudi torpe-dovke. Njihova naloga je, da se kolikor mogočo približajo sovražili ladji, izstrelijo proti njej torpede in se nato umaknejo. — Se manjše kakor izvidnice so ladje, ki polagajo mine v svojih in sovražnikovih vedgh in odstranjujejo sovražnikove mine. Posebno močne, četudi ne prevelike ladje so tako imenovani remorkadorji, ki so opora velikim, neokretnim ladjam. — Ladje svoje vrste so končno jK>dmornice, ki plavajo na vodi in pod vodo in so zato najvažnejše napadalno sredstvo. Nekaj o vremenu Narava sama je dobra znanilka dobrega ali slabega vremena. Kdor se je učil brati v njeni knji, je brez težave dober vremenski prerok. Posebno dobro se razumejo na vreme pastirji, kmetje in (Irugi, ki žive v naravi, Na podlagi njihovih opazovanj skozi stoletja in stoletja ]e mogoče z vso verjetnostjo sklepati o predstoječem vremenu. Napovedovalci dežja. Mravlje so pred dežjem nenavadno delavne in v mravljiščih zelo živahne. Osli rigajo pogosteje kakor navadno. Zaceljene kosti bole na zlomljenih mestih. Petelini prhu-tajo s krili, koklje so nemirne. Luna ima kolobar. Psi in mačke so zaspani, mačke rade poležavajo okoli ognja. Perje in suho listje v bližini močvirij se zvija. Rise se igrajo na površini. Muhe lezejo v stanovanje in so sitnejše. Zabe glasno reglajo. Črni kos je glasen in nemiren, Živina LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga a neomejenim jamstvom Ljubljana. MikloSifeva cesta 6 * lastni pala« nasproti botola »Union« obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove to «tare rioge, ki so v celoti vsak čas izpiačljive obrestuje po 47.J proli odpovedi po 57, se zbira na enem delu travnika z repom, obrnjenim proti vetru. Sraka glasno vrešči. Ozračje je nenavadno jasno. Zvok se sliši glasneje in jasneje. Gosi in race gagajo pogosto in glasno. Svetilke in sveče so motne. Iz dimnika letijo saje. Zahajajoče Borice je bledo. Mnoge trave ovenejo, nekatero cvetje se zapira. Pa}ki se sprehajajo po zidu. Lastavice letajo nizko. Veter je topel. Srake se spravijo zgodaj v gnezda. Po zemlji se vali dira. Predmeti v daljavi se zdijo bližji kakor navadno. Znaki lepega vremena. Mračniki letajo pozno v noč. Raznovrstna mrčeš se mudi v noč na prostem. Skrjanci letajo visoko in dolgo pojejo v zraku. Luna je jasna. Dim iz dimnikov se dviga naravnost v zrak. Če ie oblačno in megleno, se začne nebo v poznem jutru jasniti. Zvezde lepo svetijo. Sončni zahod ie rdeč. Zakaj zgubijo hoteli dobre goste Neki švicarski hotelir, ki zatrjuje, da morata gostilničar in hotelir storiti vse, da gostom bivanje v hotelu naredita čim prijetnejše in udobnejše, je na podlagi dolgoletne izkušnje izračunal, da izgubijo hoteli in gostilničarji svoje goste zaradi sledečih vzrokov: nevljudnost osebja prežene najmanj 9 odstotkov gostov, zaradi popolne ravnodušnosti odideta 2 odstotka, zaradi previsokih cen izgubijo 14 odstotkov gostov, zaradi slabe kuhinje 10 odstotkov, zaradi slabe kurjave 10 odstotkov, zaradi napačnih obvestil 7 odstotkov, zaradi napačne reklame 4 odstotki, zaradi slabih postelj 5 odstotkov, zaradi nepoštenosti pri plačevanju 6 odstotkov, zaradi nečistosti 12 odstotkov, zaradi prepočasne postrežbe 10 odstotkov in zaradi premale raznovrstnosti hrane 5 odstotkov goitov. Od kdaj pijemo pivo? Že rimski zgodovinar Tacitus je zapisal, da so Germani posebno ljubili pijačo, zvarjeno iz ječmena. Egiptovski hierogliü spet dokazujejo, da so pili pivo že faraoni pred davnimi tisočletji- Stari Egipčani so imeli celo že pravcate pivovarne. Tudi Kelti, predniki m naši zemlji. So poznali pivo, prirejeno iz ječmena, in najbrže so okusno pijačo poznali tudi že stari SlovanL Od 4 stoletja naprej se v Evropi prideluje tudi hmelj in sicer ga je vpeljala svetnica Hfldegarda, opatinja samostana Rupertsberg pri Bingenu. V, srednjem veku so se bavili s pivovarstvom posebno samostani. Tridesetletna vojna je podrla starodavno tradicijo, med nižjim ljudstvom se je udomačilo žganje, gospoda je kmalu začela segati po čaju. kavi in čokoladi. Ko je država iskala novih dohodkov, se je spomnila tudi pivovarni-štva in kmalu je pivo spet polnilo žejne želodce in prazne državne blagajne. Danes pa predstavljajo pivovarniški karteli gospodarsko meč, ki jo je skoraj nemogoče izpodriniti. Ali lahko štejemo do mflijanle Do sto gre stvar prav dobro ln gladko ter traja, če pogledamo zraven na sekundni kazalec žepne ure, približno eno minuto. Kaj pa napr.ej — šteti moramo seveda tudi stotice s polnim imenom. fitetje bi bilo zelo preprosto, če bi pričeli vedno z eno. Toda v tem primeru moramo izštetx vse, torej: sto ena, sto dve itd. Do 200 lahko na-štejejo nekati jezični akrobati v eni minuti, toda za nadaljnjih «to (200—300) potrebujemo že eno in pol minute, za prvi tisoč pa dobre Četrt ure. V eni uri lahko naštejemo do 4000, pri števila 40.000 pa se je čas izgovarjanja Številk že podvojil, zato moramo žrtvovati ne deset, temve« 80 ur. Pri 400.000 je ura že natiktakala 400 ur, pri 4,000.000 pa 8000 ar. Je to dolgotrajno in naporno delo, ker moramo poleg štetja le računati čas na uri. Teoretično Je pa dokazana da bi rabili za naštevanje do ene milijarde nekaj več kakor 600 let, to bi bilo pa za vsakega Zemljana nekoliko preveč. Torej nikar ne poskušajtel Vajene« aa tapetniško obrt poHvroh staršev, sprejme tapetništvo Habič, Poljanska cesta 17, Ljubljana. Mali oglasnik ima kwja fcaXj tjtLtuLmiu. p: nmsr,. mefiaiH sive Bfc. Ii» pr*-«» ó«ii kf*pàis ns-potienc» s-rje. lin e» ci» vi. oddan 1 «ji- i» SI piot.irske-mu j>t.Itu Ljutojan» Vit, žic Si" Kdor kaj vt prosim. r*J~n-Kruo Al t OKU Turku. P».pe-ti 11 Fle&re Pri« Tar«fi T k občine i» pns» mernike pt-ntum. tk» käo v«. kje « nahaja kotili» prkj&L, ime je »Slu-g*«- fcelo Hit-.» rvesflie». 3« bolj rurCm. ierpker» kr:«, rar» »—3» let. m poet; »e sedlsti » j»-har.je. otti1, jena c»t tornii» obet slranrtv fcig 3»; na desni noci-Pio"- Vri 1. ob-fcin» Hìnje. Dolenjsko. KM 6c rara* daa onemu. ki tznieöt rot— jap» konj» przm». ( 1« rar. srefiioe tetti. visok IST obseg l'I to. VeMke r»ve s maio rvesdioo na feriti TT.>'.r, grtaart in * motna griv». X» zadnji nogi im» io vitine binoeljnov beìo Ubo ; Je brez voi. eiid tte-rlìke. - Josip Verbli Vrimü». Svahiteva ». Prcäa vijaki, « katerim rr» govorila Tim Cvetno nedeljo v Sodratiti pred portl!-no »Fajdic»«, kje Je pustil opremo « Eöio kobilo-praroo ? Je brez ttnffln. f.i. 155,17». zadnja desna noga v bìclju bei» In ir-a'o debelejša. na glavì Ima zresdo. rep do k. o'.er.» phftrUefi. Kdor sni pooore do lastnine, dobi nagrado : rm» Oblak, va» Karftt« ». p Ortnek nad Ribnico. Len mn* Mi Mi ki Obedi k^inio pra-ETJ&. staro S Jet na fitti ica maj» tTftL rep «ta. fcošat. gtlv» t.tj.d! a—iiiliiaia Višana 151. 2S? cm. tig na noci ttór. 77. Je malt» r;tna. K trn ur J* k»3 sr.u». prosim mi epcrofil prt>t3 >epi n»-trafli. K-ha Orfcmaix Taosjtae Mer. 24. jmfta K fe-rpr- "r. srednje «eflca na ieri »tram na rebrik ine. 1«BS )* temu» pruina. nekoliko loìa-racta. brez * f~ stara t ie«. l-inka ui. M« in «a frodili na nasüor : Frane Planini«*. Zagr*fl;«6e il lil Ig« Vili, ži| 47, Bivui*ù* ì*arve, raxpu-r üprea m t*, tu Sparanti prc»ti narra -ài na nutjcr : fečurk Kaiael. Äfcurfc; frier. 1» Turjak. ii» te kwj temen pram z~g 241. vit»:16MÄ cm rtar IS sre£Liu* letak, zadnji I nofr. in preo-jeja i*p ▼ toclju bele. rep male priFtrìfcer iu sei d košat. Spuro&ti proti nafrrafi: r«a na-eipt: T. JcroBHl Kaiavas fri. ti. p Jeiuca. KM «i rapnide Mi fcdsT prrt kje t n»-h»j» k:^t:la luca jiTfi- ttl» vifan» ISt. i-liwf I« cm VpJe: a« T7t. Im» kol] tetko rlavo. Je ureSEje velikciKti ler ima bolj velike l*kl>tiiioe Prečr» kopita ima bolj claba. ttörje TiDpe bolj krive. — Posebno » pfr-£n» po :«l ker Je trebema. Sprroü ti na Remigar Jt-r«, Verd it 11 isčea kinja fukxa. — Ml pri »tabo divizije — vin>k 1««. obeeg Ufi m Ima na glavi zvezdo. Ime mu Je »Publi, leti caso na deani strani, kdur M k»J vedel, naj rpo-rf« — proti nagradi IfH din — na na»lov: Petkcn tek Ivan. Itan-»k» c. 117, LJubljana- ISN in nagrade dam onemu, ki ml omogofi dobit] mojega < let »tarega konja praina a iL 1477. Oddan Je bil v Šmartno ob Savi i. aprila 1X1. v ti o t bo artllerlJL — Konj Ima na glavi malo lino. veliko kopito pr*<3r;:b aog. na pmfb iln» r»ix> ui kotna ta. Jote Zobec. Gorita ni »t. p. E.;btiica na IK'letiJÄem. !sčeok«te'!t fcfrtanjer» barve. ■ rverdo r.t. glavi, r'ar» 1 i let. Ithomioe ima velike zadnje nt.g« Ima krive, je osprn». brez tiga. Dan dto. Petrovfcif Ai lwr. Btnja ronca I», posta Vrlmlka IM fin Murarie Mi kdor mi izsied; konja motreem lukaa, ciava bolj tetca. na g-lavi ima ozr.t U« tu kako »ivi, aiate, noce ima boi." tette uddar. Je »«P v Kras; ra*pu«6en pud Zapatsom. vi»ok 1» tig S.O. Mar-tn ZeJt Efctta t, p m (fin najraée Mi oni» a» vnn.ns» kouj» in i-prtant-. konj, tig tU. vi», l'i. trn. n» 6e5o rreziii. kratek rep. n»poi trebfcc. ter «.prema z litin, tigom kobila ten.n» tukb». tic ME. vi» Iti. dol g» li«», «tara t let. in oprem» z tigoni ti t lioi-i:» tsksa. brez Siga. vit lit. a»ünj» lev» nog» do vitij» i,, j. ri-esda r.a glivi fu_i 1» let ln voz. tig Anton Jenko, V oSt^kov» it. Zsur. kšu. jUisbljKiia. m ftarjh S* VKL&t&M ko- rja. köor mi Bpor®flL kje m nahaja je : koro ròet pram avtado n« fiiA-1 Fiar i let. tic Sili vi® 2 €2.174. i» komat s itua t.rcir ; kozxj pram z košatim repom ia rvesdo na Slan. iur 717. vifrok 2 €(»177 : te na- eiednja : 72«. 72*. Sporofiti I^-anu Jap-Ua. Kltevec €. p. B>-rovrica. ficea kinja pran 1(5,17«. tig i» ail brez tig» nizka prednja kopita, po glavi nekaj belih dlak. glavo nese pokoncL blizu tedia ima topek bele grive, voda ae mu nekoliko zapira, kadar nima kaj lettL, nomi Izpod sebe steljo v žleb ; litem tudi komat ln voz pod Isto itevilko. komat Je na levi strani zaiit ln Je za zraven vozit ; voz Je tanno zelene barve. na zadnjem koncu L im. prednji konec narejen na Aajbo. loj-tre to »tare. tehtnic» ima 4 kavle. lestve «ara. proti nagradi ' i'i't dinarjev Bizta Skodlarja. L,t.g It 4L Brezovica. luta #va kwja prvi konj faks z *i- gosc 14*. star I let na r-art belo liso. z zadnjima noga^na se krese. natrgan jezik, via 1 CI fi 75 ; drugI konj Je n-etei pram. brez ti-ga. na desno oko slep < z ito», via 15f/1 St. -ose notne, prednja kopita velika In bolj «Šaha. Sporoätt proti lepi nagradi Da Hren Kari J* Verd it. St. p. Vrtmifc«. MI fearjev nagrait dam. kdor ml »porodi, kje Je vol frat Sirec, tig lf zastrlien aa at€dm, r»ge pokonci, vodo ar-rolt Orvica T. Dolenji Logatec. läea vila päeruti-e Uarve. starega 4 let», lepeg» povitega tivota. tig 5*1. roge kratke, sredi.;» debele, tet»k 47» k«. Kdor kaj v« o njain. naj sporo« proti ;rl-jnemi nagradi na Jo-m-p Kmet. PodgozA ». Uvor pri aofamberkn. lan #va vela odàLria » april» vi*, art polk v Ljubljani tel»ta tig »H. en vol Je sóvobele barre, a örugt pbtrtfaf Pojasnila proti lepi nagradi na Prane Bar»g». Dolenja vaj f7, Cerknica pri Rakeka. \ixtm kwja. žig Cl, Jt era pr* m krotek. < let »t»r. ime »Muri». E^orotila proti nagradi na Ignee Jarm. Pr»^rete t. VeL Loka. DolecJÄ» Mre ragraée dam tistemu, ki i "ledi moja dva konja tuksa. eden ■ ti com lil», oddan v H rastje pri LJabljanL DrugI s tlgou »»«. na desno oko mesetno slep. oddan v Stratlàte pri Kranja oba m belimi lisami t et je vrsta. — £eleznina Fr Siupica. Ljubljana. Gosposvet-ska it L 2900 din nagrade platam. ako doiüm nazaj konja trnega faksa. velikega, z belo liso na glavi ln «mrt-ku. zadnje noge spodaj bele desno prednje kopito belo. star U let tic *L (1* ali mogote brez tiga. — Špedicija Türk, Ljubljana. Spsreian konj s tigom lit, ln vos z tigom 118. Karel Zore, Razbure 1. VeL Loka. Dolenjsko. M ii nafrato daa tistemu, ki ml »porodi kje se nahaja konj rdet pram nisem, kratek. dobro rejen. prednje noge podane, ko-t rep ln griva, malo »lokašt. brez tiga. It let »tar, vzet na cesti Rlbnlca-2lebtC. Kranja Peterlln. Vel. Poljane lt. p. Ortnek. !5ea konja faksa a it. 1187. s malo belo zvezdo na strani {eia. * lat star, vis. 168/17t, prednje noge ravne, crlva In prednje noge V bicljtti malo protritene. Dam 100t din nagrade. Ivan 8tra-«Sar. Borovnica «t II prt Ljubljani. I bui vaia pienKne barve, na telo mala bela U»a. letak TM k«, ti« »* ne pozna. Vider Alojzij. VeL F.a.toa 1. P Grosuplje. Igea kenja fuku m»:» lisa n» glavi tankib nog. tig l»Zt. vi» lit 17». oddan na Jetid Najditelju d»jn M>» din nagrade. Leopold Meden. Btjgunje ti »7 pri Cerknici ličea ktböi frnk»*io ri»vo pramo, tolarjasto. stara It let vi», i«,177. tic li»», ln komat s istim U-gcan: voz zÀene barve. oje novo, tic 11* D. A- 8. Sporo«ti Je proti nagradi Francu Dratlerjo. Nrievee L Borovnica. Kwja prava tic tt. in kobilo takso i ttem. Nagrada Je 1H>» din. Kupim pa moòan voz ln komat Prodam kosilnico »Döring« i»3jek Francu Rudnik. Ljubljana- luca kwja hàu a belo lies na giavl ima nekoliko prtstrl-tes rep, tic te C» «na li. najbrt Je brez nJega, via 17flit, star 11 let Spore« ti proti nagradi na Grad FYmne. Petelinje, obfc Dolsko. läea vela okrog ii* kg tetkec*. rdefte pasast bela clava. lep, rogove vstran ln Jih ima prita-cana. Je okrocleca tivota. brec tic a. Sporočiti — proti nagradi 1OOO din — na naslov : Franc Tome. Tlake. p. Šmarje Sap. Dol en J. PrMia vukegar da mi »poroti, ako ve kaj za mojega konja vranca, starega 7 let spredaj ilrokeca. via. lit/178, znaka nima. Josip Debeljak, Travnik 78. Loikl potok. ličen konja rdet s«» ttmla (strast), brez iiga. zadnja desna noga bela. Ima m«lo zatekle zadnje noge ln krd ga večkrat modno tolče. Sporočiti proti nagradi na Jos. Gregorka, Sap lt, p. Vrhnika. tttan konja fuku svetle barve, na triu tn smrčku majhno belo liso. na aadnjlh nogah ima rape »predaj nad kopiti, tic 838. — Kdor ve zanj, naj so zglasi proti nagradi na Peter «isreer. Belic». p. o. Plete«. läwi vaia ptenits-e barve, tetak tt« kg. tig S7t. zu tuten na levem kolku J IL V. D. Proti nagradi 4v» dm. Anton fetetiiaj. Podgorica II, Videci-Dobrepoije. Itčea vila, žig it 3K Ktor iS vtidei z»nj. se prost da sporo« proti nagradi Janeza Ru-pniku. i: berte ii, p. Gor Logatec. IHN in nagrade daa tiEtexnii. ki mi sporoU. kje »e natjija kobila temna prama. stara 7 let na glavi bela zvezda. zaed DCS&leainl ozka bela rifa», tir»-kega krita tn srednje tetta, via. 15517t. tic 1*4- Polde Hut Prim-ttaJ 4. p. Trebnje. läca fanta za vsa kme£ka desi-Ivan BrioriJ Zc- K»-be:j lt_ J .UUtK, črt1 loil la- ; tek fiiakevski. gUvo nese poksad. n* tei ti prednji noci tic MU« zadnje nt>ce nekoUko podane, dolge ririjt na zadnji desni baci nad kopito« BaJe po-«nefcanlh betih dlak. < let stai. Kdor bi kaj • n;-«n vedel in mi spo-roäL dobi r.acradde Frane, mesar. Veste. Liubij 2906 dm nagrato dobi kdc-r ca Izstedl kobilo fukso, llsitje barve, t let stara- na g'avi dolga beta lis», zadnja leva nog« p«d kolenom bela. desna nad kopitom malo beta. » koler.u aatgan. turpan. 141.1M- brez tlita, ki Je utla 17. a(,rila v Šmarjah pri Grosupljem, naj sporo« na Steri* Miha. lika S. p. Ig pri Ljubljani Ištta v iz z lijtraai v dobrem stanju. S kolesa ima nova. zavora spredaj, prva os navadna. zadnja os traten». ve ri c» pri t tangi ena dobra ena popravljena. — Stanga spoditj odklana. peruti pri «langt nalomUena. Polk Je bil razpuWen v Ribnici Sporočiti — proti nagradi lf« din — na naslov : SkuU Jot«, Ponlkv« «t SS. Vldwn-Dobre polje. •Om^AÌ » «K „„,. ^ - . n.ut4**" ~ P0^. *P»* »prejr«« ■ r e d ■ (»1 tr o »Dotaoljaba«, ■arofai««, iwe-