POŠTNINA HAČANA V GOIOVIN1 %yw/0/r // w/ w GLASILO KR.SCA N S KEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Zgled ix moravske banovine: Enotna minimalna mezda |e edino pravična! Mavrici.j Bore, Duplica: Delo v strokovni organizaciji Delo krščanskega strokovni carja je res naporno in združeno z mnogimi žrtvami, kadar uveljavlja pravice delavstvu, kadar popravlja krivice, prizadete po kapitalističnem podjetniku. Delavca cenijo enako stroju, včasih niti toliko, redko kdaj pa kot živo bitje s človeškim dostojanstvom. Mnogokrat je preziran, mnogo mu nasprotujejo, zvest svoji ideji gre mirno mimo vsega, na delo za blagor delavskega stanu. On ne išče plačila ne časti, pač pa je vesel, da je mogel pomagati svojemu bližnjemu v potrebi. Proti krivcem je neizprosen, v borbi za pravico in resnico pa nepopustljiv. Da pa bomo naše borbe vzdržali, je treba izobrazbe in strokovnega znanja. Knjige in »Delavska pravica« so velikega vzgojnega pomena. Noben delavec, zlasti član JSZ, bi jih ne smel zanemarjati, ampak jih vedno vestno do kraja prebrati. Veliko koristijo tudi delavski sestanki in strokovni tečaji, katerih članovo JSZ ne sme nikdar prezreti. JSZ ima ravno zato toliko dobrih strokovni-čarjev in idealistov, ker ima njeno članstvo svoje glasilo »Delavsko pravico« na višku in ker se udeležuje številnih sestankov in tečajev, ki jih prireja organizacija. Da bo pa članstvo od svoje organizacije JSZ vedno imelo koristi, je dolžnost članstva, da samo na to polaga važnost in pažnjo. Vsako leto se na občnih zborih skupin volijo odbori in takrat ima članstvo dolžnost, da si izvoli v vodstvo skupin tovariše, v katere ima zaupanje, za katere ve, da so dobri poznavalci široke in razmer, ki so nesebični in požrtvovalni in ki so praktični katoličani. Vsako leto ima možnost spreminjati osebe v vodstvu. Takrat se tudi volijo delegati za občni zbor centrale JSZ. Kakršni delegati, tako je vodstvo centrale. Kaj važnejša naloga za članstvo in sploh za delavstvo pa je prav sedaj, ko si volijo svoje zakonite zaupnike. Dober zaupnik je že pol uspeha. Zato naj članstvo svoje zaupnike vedno postavlja na članskih sestankih, kjer ima možnost razgovarjati se o vsem. Obratni zaupniki morajo biti svoji organizaciji duša, organizacija jjo zaupnikom hrbtenica. Drug brez drugega so v strokovnem delu nemogoči ali vsaj malo pomembni. Medsebojna tesna povezanost je temelj resnemu strokovnemu delu in napredku v borbi za pravice. Obratni zaupnik je zakoniti predstavnik delavstva, njegova naloga je, da delavstvo varuje pred izrabljanjem, priboriti mu poštene, človeškemu življenju primerne dohodke, paziti mora na pravilno izvajanje kolektivnih pogodb in socialne zakonodaje. Biti mora požrtvovalen, vedno pripravljen na vse pojave, da ga ne iznenadijo. V podjetju, kjer so voljeni obratni zaupniki, delavstvo sploh ne hodi v pisarno in pred gospoda, ampak vse to vedno opravi zauppik. Za vsako zadevo pri nadrejenih je na mestu posredovanje del. zaupnika. Da pa je v tem svojstvu mogoče doseči čim več uspehov, ga mora podpirati vse delavstvo. Čestokrat delavstvo godrnja nad obratnimi zaupniki zaradi storjenih in nepopravljenih krivic, kakor da bi jih zakrivil on, ne pa podjetnik. Z dveh strani treska vanj — podjetje in delavstvo. In to, da tudi delavstvo bije po njem, mu največkrat vzame voljo do dela, čeprav je imel najboljšo voljo. Če zaupnikovo posredovanje podjetje zavrne, takrat se mora zganiti delavstvo, da podjetje ve, da nima opravka s posameznikom, ampak s ce- Podobno kot pri nas v Sloveniji je ban moravske banovine (severna Srbija) predpisal v okviru »Uredbe o določanju minimalnih plač, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju in razsodništvu« svojo naredbo. Po tej naredbd je določil najnižje plače za področje moravske banovine takole: »Najnižja plača nekvalificiranega delavca v industriji, obrti in trgovini, starega nad 18 let, v mestih preko 5000 prebivalcev, znaša 2 din na uro. Za nekvalificirane delavce pod 18 let starosti v industriji, obrti in trgovini v' mestih preko 5000 prebivalcev znaša najnižja plača 1.50 din na uro. Za nekvalificirane delavce v obrti in trgovini v mestih z manj kot 5000 prebivalcev nad 18 let starosti po 1.80 din na uro. Za nekvalificirane delavce izpod IS leta starosti v obrti in trgovini 1.35 din na uro.« Ekspozitura belgrajske industrijske zbornice v Nišu pa je na podlagi § 3 posebnih navodil za izvrševanje »Uredbe« in čl. 2 naredbe bana moravske banovine prosila, naj se za tekstilno industrijo na področju te banovine predpišejo te-le minimalne plače: Za nekvalificirane delavce nad 18 let starosti 1.80 din na uro — in delavce v starosti izpod 18 let 1.35 din na uro. To svojo prošnjo je utemeljevala s tem, da se tekstilna industrija na področju te banovine nahaja v težkem gospodarskem položaju, lrer je preobremenjena z davki, kakor tudi da je kvaliteta delavcev zelo slaba, kar znatno podra-žmje proizvodnjo te industrije nasproti drugim krajem države. Ban moravske banovine tej prošnji ni ugodil. Na konferenci kr. banske vmmammmmKsuamMmKmmmmammmmtmmmamm loto. Zgodi so pa. da delavstvo tega ne stori. Zaupnik je sam. Podjetje se smeje. Sedaj v zimskem času, ko se resna mezdna gibanja ne načenjajo, ako niso vsiljena, naj bo naloga skupinskih odborov in zaupnikov,, da zberejo čim več preglednega gradiva o razmerah v obratu za svoje delo. Običajno leži vse delo na nekaj osebah, ko bi se lahko lepo razdelilo. V vseh skupinah naj se določijo poročevalci za posamezne stvari, pa bo delo bolj poenostavljeno. Eden naj zbira samo akordne postavke celega obrata, vedno vpiše, kdaj in kako se je katera spremenila, povišala; drugi zopet urne plače vseh delavcev ali samo članov JSZ, enako z spremembami; nekdo zopet o družinskem stanju, o zdravstvu, o stanovanjih, zopet drugi o vseh mladoletnih in ženskah v obratu; v katerem oddelku ali pri katerem stroju je kdo že delal; propagandni in tiskovni referent. Pa še je potrebno zbiranje podatkov o gospodarstvu podjetja, o letni produkciji. o tovarniških izdelkih itd. Obratni zaupniki naj vodijo dnevnik (dnevno zapisno knjigo) o vseh in- uprave v Nišu je inšpektor dela navzočim zastopnikom delodajalcev povedal vzroke, zakaj njihovi prošnji ni mogoče ugoditi. Izvajanja so izredno zanimiva in vredna, da z njimi seznanimo tudi naše bravce. Še prav posebno zaradi tega, ker smo tudi pri nas imeli slične zahteve naših gospodarskih krogov, seveda s to razliko, da se jim je več ali manj ugodilo. Takole je prikazal položaj in razmere delavstva na področju moravske banovine: Pri odrejanju višine najnižjih plač za nekvalificirane dalavce se je upošteval zaslužek navadnega delavca kot človeka s pravico do življenja in s pravico, da mu je življenje varovano in omogočeno, ako hoče in želi, da dela. Zato morajo zadostiti naj nižje plače: 1. fiziološkim potrebam in 2. kulturnim potrebam delavca. Fiziološke potrebe človeka in njegov normalni razvoj, da se vzdrži pri življenju, poznamo. Ze davno so točno proučene in dokazane, zato nesporne, ter se o njih ne da debatirati. Na podlagi teh se določa višina najnižje plače, katera v nobenem primeru ne more biti nižja, ako se želi omogočiti človeku, da je koristen član človeške družbe. Za človeški organizem velja isto pravilo kot za stroj: ako želimo, da vrši svoje delo, mora biti dobro namazan. Pa konkretno. Tekstilni delavec po svojem dnevnem delu porabi 3400 kalorij, 100 gr beljakovine, 60 gr masti in 5050 ogljikovih hidratov, ako hoče, da ostane zdrav in sposoben za delo. Zato mu je treba omogočiti hrano, katera ima najmanj 3400 kalorij in 100 gr beljakovine. Pri delu porabljeno energijo more nadomestiti le, ako mu je na razpolaga dobra in zadostna hrana. Inšpekcija dela kr. Jugoslavije je določila v pogledu hrane kot eksistenčni minimum to-le mesečno porabo: tervencijah in razpravah, vsak zaupnik zase. To bodo dragoceni dokazi pri mezdnih gibanjih, za kaj vse so bila potrebna posredovanja. O tem se potem pregledno poroča članstvu. Za strokovno delo pa bo zaupnik tako dobil statistične podatke od svoje organizacije. K temu delu pa je treba pritegniti vse članstvo: moške in ženske, starejše in mlajše, da res vsi aktivno delajo v organizaciji, ne pa da komaj plačajo samo članarino in kvečjemu še pridejo na sestanek. Za to zbiranje je čas sedaj in se prekiniti sploh ne sme. Tako bomo pokazali po vseh obratih, da smo res prava strokovna organizacija, vsej javnosti pa, da smo resnično praktični katoličani, ker vse delamo iz ljubezni do bližnjega. Mnogo napadov beremo in slišimo na nas, ki smo v JSZ. Toda to naj nam da samo novega poguma, da smo na pravi poti. Kogar vse I>obija, pred tem imajo gotovo strah. lo pa nas tudi potrjuje, da je dobra in najboljša delavska strokovna organizacija k i« ča n s k o-soc i a 1 i st i čn a Jugosl. strokovna zveza. — V boj z njo in za njo! I. vrsta količina beljakov, kalorije riža 3 kg 180 9600 moke 3 » 390 9150 testenine 3 » 9 1700 koruz. zdr. 3 » 210 9489 kruha 9 » 180 6300 krompirja 4 » 44 2240 graha 4 » 680 10.400 zelja 2 » 50 480 špinače 4 » 48 440 solate 1 » 40 240 sladkorja 1 » 0 3900 mesa 6 » 190 1500 masti 2 » 0 8040 jajc 2 » 13 150 mleka 10 1 310 5400 ali dnevno skupaj: 2646 kalorij in 78 gr beljakovine (od tega 22,3% živalskih in 77.7% beljakovin iz sočivja). Pri tem je treba takoj naglasiti, da tako naši kot tuji učenjaki trdijo, da navedena količina ne odgovarja in da je daleč izpod potrebnega minimuma. Na podlagi tržnih cen zadnjega tromesečja stane navedena količina hrane 303.45 din. Stroški za kuhanje 24 din. Poleg izdatkov za hrano so izdatki tudi za obleko (po indeksu): II. 1 suknjo (vsakih 6 let) 1 obleko (vsako leto) 4 srajce » » 4 sp. hlače » » 6 parov nogavic » » 1 klobuk » » III. skupaj za obleko in obuvalo mesečno 125.50 IV. stanovanje (za' samca) 110.— V. kurjava in razsvetljava 50.— VI. razno (milo, pranje in ostale kulturne potrebe — tobak itd. 60.— skupaj tedaj din 689.95 To so najpotrebnejši izdatki, da se človek vzdrži pri življenju; izpod tega mora propasti. Razumljivo je, da ni mogoče V2eTi za podlago minimalnih plač po potrebah poedinca, samca, kajti življenje države in naroda sloni na družini. Zato mora biti plača osnova za fiziološki minimum vzdrževanja družine — moža, žene in 2 otrok ti izdatki so na področju naše banovine prera.čunjeni na 1536 din. Življenjski stroški tega »indeksa« so preračunani na konkretnem najmanjšem preračunu odraslega samskega delavca, oziroma družine štirih članov (oče, mati in 2 otroka). Ta minimalni preračun je nainižji življenjski standard. Postavljen je na fizični, ne na socialni minimum. V fizičnem minimumu so vštete najbolj nujne življenjske potrebščine —- hrana in obleka. Socialni minimum pa poleg hrane in obleke za najnujnejše preživljanje vsebuje nekatere kulturne potrebe tako samca kot družine, katere so neob-hodno potrebne človeku 20. stoletja. Angleški statistik Roverdis je določil mejo teh dveh minimumov in je fizični minimum imenoval »mejo bede«, to se pravi: kar je pod fizičnim minimumom znači revščino in bedo. Gospodje, predstavniki gospodarstva — delavstvo na področju naše banovine je v svojih zaslužkih daleč izpod tako Strokovna poročila Združene papirnice kolektivno odpovedale svojemu delavstvu Vevče, 30. 'jan. 1938. Danes je bil v Vevčah objavljen razglas obratnega vodstva, da so primorani zaradi »pomanjkanja naročil« 14-dnevno odpovedati vsemu delavstvu, razen poprav, delavnic, službo. Kdor ni pripravljen po enem tednu sprejeti delo pod novimi pogoji — skrajšani delovni čas — lahko dvigne svoje delovne izkaze pri tovarniški blagajni in si poišče delo drugod. Čudno. Po tolikih izjavah, da se bo sedaj po tako težko doseženem znižanju plač polno obratovalo in da bodo delavci tisto izgubo krili z večjo zaposlenostjo, smo sedaj zopet v stanju krize, ki smo je bili nemalo deležni v letih 1932-35. Ne vemo, ali je to manever ali kaj. To pa vemo, da bomo račun plačali zopet m; delavci. Špekulacije, pri katerih delavstvo ne odloča in katerih tudi ne povzroča, se pa običajno njih riziko prevali na rame delavstva. Ugotavljamo, da je to izprtje, in se le čudimo, da se ni podjetje v smislu člena 15 uredbe o poravnavanju in razsodništvu obrnilo na oblast, ki naj nujno skljče ustno obravnavo. To je spor in ne gre, da bi se podjetje izognilo zakonitim določilom te uredbe. Čevljarsko delavstvo Žiri. V nedeljo, 23. januarja je polagala naša skupina javni obračun za preteklo leto. Bil je to šele drugi redni občni zbor naše mlade skupine. Kakor je bilo razvidno iz poročil odbornikov, resnično stremi organizacija po tem, kako bi izboljšala položaj čevljarskega delavstva tako v gmotnem, kakor tudi v izobraževalnem pogledu. — V novi odbor so bili i,zvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Kopač Pavel, podpredsednik Kranjc Franc, tajnik Mlinar Josip, blagajnik Stanovnik Josip, gospodar Istenič Feliks, odbornika Jokelj Stanko in Jesenko Ludovik; nadzorstvo Seljak Matevž in Bogataj Karel. Centralo je zastopal tovariš Velkavrh, ki nam je v lepih besedah pokazal razliko med pravimi strokovnimi organizacijami in med takimi, ki so odvisne od kapitala ali kakršnekoli nadvlade. Tovariši, ohranimo in zapišimo si besede tovariša delegata v srce ter se po tem tudi ravnajmo! 23. januarja so bile volitve obratnih zaupnikov v podjetju Zajc, kjer je dobila naša organizacija enega zaupnika, v soboto 29. januarja pa v podjetju Gantar, kjer je dobila 2 zaupnika. Žiri. V nedeljo, 13. febr. ob 8 zjutraj priredi naša skupina članski sestanek v Društvenem domu na Dobračevi. Tovariši, pokažimo, da nas ni malo in se udeležimo sestanka! Rudaril pravilnika. Na shodu je bila sprejeta tudi spomenica, v kateri delavstvo odločno zahteva, da se § 50 in 82 spremenita v svoje prejšnje besedilo. Mišljeno je bilo, da se vrše ta protestna zborovanja skupno z vsemi del. strok, organizacijami. Ker pa je pri nas obstoječa podružnica ZKJ na naš tozadevni poziv izjavila, da ima žal shod že prijavljen, smo istega prijavili zase tudi mi, pač pa smo z naše strani sporočili delavstvu, da se naj protestnega shoda udeleži, ker gre tu za stvaren skupni odpor proti krivicam in udarcem, ki se nam v naši po časopisnih vesteh tako zlati dobi zopet obetajo. — Z močnimi, in enotnimi nastopi proti vsem krivicam pokažimo svojo zavednost — res kot delavsko zavednost. Viničarji Ljutomer. Tukajšnje »Vinarsko in sadjarsko društvo« bo priredilo vinarski, sadjarski in kletarski tečaj, ki bo trajal ves teden od 510. januarja do (i. febr. Priglasilo se je veliko število viničarjev, pa tudi vinogradnikov. Tečaj se bo nadaljeval skozi vse leto, in sicer se bo pred vsakim važnejšim vinogradniškim delom vršil po dva dneva. Zamisel pozdravljamo, ter pozivamo vse viničarje, da se tečaja kolikor mogoče redno udeležujejo. »Cim več znaš, toliko več veljaš«, velja tudi za nas! Ob zaključku tečaja bodo dobili redni udeleženci,, ki se bodo podvrgli izpitu, tudi izpričevala. Občni zbor naših nameščencev V nedeljo je imela naša nameščen-ska organizacija svoj občni zbor, na katerem se je zelo živahno obravnaval po-Ajžaj naše organizacije, kakor tudi vse težave, s katerimi se moramo borili. Poročila odbornikov so bila sprejeta z velikim zanimanjem ter je pozornost vzbudilo zlasti poročilo predsednika, ki ga bomo v prihodnji številki priobčili v celoti. Izvoljen je bil tudi nov odbor, katerega čakajo v tekočem poslovnem letu z ozirom na bližajoče se volitve v naše socialne zavode veli,ke naloge in mnogo težkega dela. Potek občnega zbora bomo natančnejše objavili v prihodnji številki, ker je bilo danes to nemogoče zaradi preobilice drugega gradiva. Varovanje članskih pravic iz zavarovanja pri Brat. skladnicah Novi pravilnik Bratovskih sklad-nic, ki je stopil v veljavo s 1. jan. t. 1., ima tudi to važno določilo, da sme upravni odbor gl. bratovske skladnice vsem tistim, ki so bili zavarovani pri bratovskih skladnicah in so pravice do tega zavarovanja kakorkoli izgubili, dovoliti, da jih v nadalje varujejo in plačujejo predpisano priznalnino, ako te pravice prijavijo do 1. julija 1938. Vsi tisti rudarji in kovinarji, ki so izgubili članske pravice pri bratovskih skladnicah zaradi redukcije ali so zamudili rok za prijavo plačevanja priznalnine, imajo sedaj priliko, da pravice do tega zavarovanja zopet pridobe. To morejo narediti z vlogo na glavni upravni odbor brat. skladnice v Ljubljani, v kateri naj navedejo, kje in koliko časa so bili zaposleni, pri. kateri krajevni brat. skladnici so bili zavarovani, s prošnjo, da se jim dovoli plačevanje priznalnine, ki znaša letno ‘20 din. Opozorite na to tudi druge, ki ne bodo doLili našega lista v roke. Občni zbori skupin JSZ V smislu pravil naših strokovnih skupin po § 14 sc imajo vršiti redni letni občni zbori tlo konca februarja vsakega leta. Ker to zaradi volitev obratnih zaupnikov ni bilo mogoče do-sedaj izvesti, se naj občni zbori vrše v mesecu februarju, marcu in aprilu. Občni zbor krajevne skupine se mora prijaviti centrali in prav tako tudi za objavo v »Delavski pravici« vsaj 14 dni preje. Najkasneje 3 dni pred občnim zborom pa ga je prijaviti pristojni oblasti. Plači Inicam, katere nimajo svojih pravil, prijavlja redne letne sestanke, ki imajo značaj občnega zbora, oblastem centrala. Prav tako prijavlja ccntrala za plačilnice oblastem tudi novo izvoljeni odbor. Takoj po občnem zboru sporočite centrali novo izvoljeni odbor s točno navedbo funkcije, ime, priimek, naslov in poklic odbornikov. Poleg tega je sporočiti, kdo je na občnem zboru zastopal centralo, kakor tudi imena tovarišev, ki so bili izvoljeni na občnem zboru kot delegati za centralni občni zbor. Ob tej priliki naprošamo skupinske odbore, da se tako glede priprav za občne zbore, kakor za vse ostalo delo v skupini ravnajo po navodilih, obrazloženih v brošurici »P o s I o v an j c krajevnih s k u p i n J S Z«. Resnici na ljubo Huda jama. V nedeljo, 30. januarja se je vršil pri Sv. Jederti nad Laškim v prostorih »Čitalnice« protestni shod proti poslabšanju gotovih točk v novem pravilniku bratovske skladnice. Udeležba je bila dokaj zadovoljiva. Poročal je tov. Diacci Al. Navzoči so energično protestirali proti takim udarcem v naši soc. zakonodaji, kot je n. pr. § 50 in 82 oni. Javornik, 30. januarja. »Slovenski delavec« je prinesel članek »Zaradi pravice« izpod peresa g. Gaserja iz Jesenic. Članek se bavi s cenami življenjskih potrebščin v 1. 1937, hoče govoriti tudi o kmečkem vprašanju, naveden pa je tudi najmanjši mesečni potrošek za sainca in oženjenega z 2 otrokoma po indeksu Delavske zbornice v Ljubljani. Če pogledamo ta potrošek, vidimo, da je narejen zelo uradno (Delavska zbornica ima komisarja), in jaz bi prav rad poznal gospodinjo, ki. bi marala vzeti sainca na hrano za 215.50 din na mesec. G. Gaser pravi, da hočejo vse tri strokovne organizacije nekam zavajati delavstvo in da tudi strokovna glasila ne poročajo resnice. Zdi se nam, da danes ni treba o tem delavcem prav nič dopovedovati in da tudi nobeden ni tako zvane »meje bede« — kar pomeni umiranje in upropaščanje naroda in države. Kot inšpektor dela, kateremu je dolžnost, da se briga za varstvo, zdravje in življenje delavstva, moram to ob tej priliki ugotoviti. Da je to resnica, govore naslednji podatki: OUZD v Nišu ima 32.214 zavarovanih delavcev, od katerih je 29.061, ki zaslužijo izpod 24 din dnevno (t. j. izpod 600 din mesečno). Tedaj 80% vsega zaposlenega delavstva ne zasluži toliko, da bi krilo svoje življenjske potrebščine po navedenem eksistenčnem minimumu. Se več. 23830 delavcev in delavk zasluži izpod 20 din dnevno in njih mesečni zaslužek ne dosega 500 din, to je 75% vsega delavstva. In kar je najbolj žalostno, 16.716 delavcev in delavk dela za zaslužek, ki ne znaša več kot 14 din dnevno, ali 350 din mesečno — tedaj točno 50% eksistenčnega minimuma. Na podlagi tega 90% vseh zaposlenih delavcev ne zasluži toliko, da bi si krilo najnujnejše življenjske potrebe, kar znači, da so obsojeni na fiziološko in duševno propadanje. Pri tem je treba naglasiti še to, da so nasproti indeksu realne plače danes mnogo nižje kot 1. 1930. Tako so plalče padle od 1. 1930 za 26%, a cene življenjskih potrebščin za 17.61%. Iz tega sledi, da minimalne plače 20 in 15 din za 8 urni delovni čas ne odgovarjajo, ker z njimi delavec ne more kriti najnujnejših življenjskih potreb in se nahajajo daleč izpod »linije bede«, ker jim za kritje najnujnejšega življenjskega minimuma manjka točno 50, oziroma 70% njihovih zaslužkov. * Takih izjav doslej od strani zastopnikov državne uprave nismo bili vajeni. Nasprotno. Kot zastopniki delavskih strokovnih organizacij smo ob sličnih ugotovitvah bili zavrnjeni prav od teh strani, češ da uganjamo navadno demagogijo. Pri nas seveda take ugotovitve niso potrebne, ker živimo v »kulturni in visoko socialni« Sloveniji. Videti pa je, da se izravnavamo, kajti kolikor so plače našega delavstva višje — imamo večjo draginjo. Drugače smo pa malodane na istem kot v moravski banovini, vsaj za neke stroke delavstva. Čitaj in širi Delavsko pravico! neumen, da bi ne vedel, da so se vse življenjske potrebščine bolj podražile kot jih uradno navajajo. Delavska zbornica ni s tem, če je izdala ta seznani, dala strokovnim organizacijam nobene klofute, ker delavstvo dobro ve, da bi bilo tudi v upravi Delavske zbornice lahko precej drugače, če bi ne bilo pri zadnjih volitvah take abstinence in bi ne krožile vse mogoče okrožnice med našim katoliškim delavstvom. Vsebina teh okrožnic je g. Gaser ju znana, saj je takrat kandidiral in bil izvoljen na listi JSZ in je še danes član oziroma delegat DZ. Še celo pri zadnjem zasedanju je sedel pri delegatih JSZ. G. Gaser vprašuje, kdo je vodil delavska gibanja preteklo leto? Odgovarja sam in pravi: »Mi ne, ker smo se šele rodili in to baš iz nujne potrebe po pravi strokovni liniji.« Upamo si trditi, da bi bilo v pogledu delavskih plač morda marsikaj drugače, če bi se delavstvo ne pustilo zavajati na stranpota in bi svojo strokovno organizacijo znalo varovati pred ljudmi, ki smatrajo delavske organizacije samo za sredstvo doseganja svojih osebnih ciljev. Zakaj pa se potem tako blati naša JSZ, ki je samo strokovna? Vprašamo samo g. Gaserja, zakaj je bil 1. 1932 tako ra-.likal^n na občnem zboru JSZ, danes pa hoče vse to zanikati? Takrat je nastopil proti opoziciji, danes pa se je isti pridružil. G. Gaser bi se moral zavedati, da tja ne spada, ker je, še preden je obstojala na Jesenicah ZZD, naredil velik greh, da je podpisal v svojem imenu oziroma v imenu treh članov (Slov. Narod z dne 24. II. 1937) kolektivno ]>o-godbo s KID. »Slov. Delavec« in »Gorenjec« pa sta pisala, da krščanska organizacija ne more in ne sme podpisati pogodbe, ki okrnjuje cerkvene praznike. Torej, kdo bo sedaj nosil posledice? Te vrstice naj bodo opomin g. Ga-serju, da se vse ne pozabi tako hitro kot on misli, in da člani JSZ znajo ločiti strokovno organizacijo in politiko. Ce mislijo gospodje od ZZD, da bodo s tem, če pošiljajo po dve in celo tri številke »Slov. Delavca« članom JSZ, imeli kaj uspeha, se motijo. Delavci se samo vprašujejo, odkod finance in kdo vse to krije. Kovinar. Delavska tiskarna Člani in članice! Ponovno vas vabimo, da pristopite k svoji zadrugi Delavski tiskarni. Odborniki naj sprožijo to vprašanje na sejah in skrbe, da bo takoj pristopila vsaj skupina, če še ni. Pri-vsaki skupini naj takoj prevzame eden od članov naše zaupništvo in naj sam ali skupina sporoči naslov, da bomo imeli stike le z zaupniki o vsem našem delu in poslovanju. Ta način je najboljši in najcenejši. Zaupniki naj bodo le taki, ki bodo imeli smisel za zadružništvo in se bodo zavedali svoje dolžnosti. Zadruga Delavska tiskarna se sedaj zelo lepo razvija in je le v našem skupnem interesu, da ji pomagamo do čim lepšega razvoja. Deleže nam nakazujte redno po naših čekovnih položnicah. Kdor bi položnice ne imel, naj sporoči, da mu jih pošljemo, ali pa naj se oglasi pri zaupniku. Zeleni komedijanti Pod tem naslovom 6ino v eni zadnjih številk našega lisla nekoliko posvetili v razmere zelenega naprednjaškega tabora, ki je vrgel v svet krilatico o svojih »strokovnih« organizacijah po farah. Zeleno je to zelo zabolelo, pa so napisali skromen odgovor v svojem listu, v katerem pravijo, da so farna občestva JSZarjem komedija, česar nismo mi trdili, ker dobro vemo, kaj je katoliško občestvo žup-ljanov, in da se zavzemamo za »marksistično zamisel koncentriranja organizacij po obratih«. Zeleni hočejo s tem reči: »Vidite jih JSZarje, še organizacijo hočejo imeti na zunaj tako, kot jo imajo marksisti.« S svojim pisarjenjem zeleni samo kažejo, da so popolni diletanti, vsaj kar se tiče strokovne organizacije krščanskega delavstva. To jim tudi ni zameriti. Pečali so se namreč in se §e pečajo najrajši z nedelavskiini vprašanji, kar jih je bilo pa nekoč pri JSZ, so pa tako trde glave, da jim nič ni šlo vanjo, česar suio jih užili. Zato je Janezek postal Janez. Toliko pa niti sedaj niso ogreti za strokovno gibanje, da bi se obrnili v svet in tamkaj pogledali, kako so izven slovenskih mej organizirani delavci. 'Pa pojdimo preko tega. Toda, da se zeleni niti tega ne drže, kar sami prodajajo za resnico, je pa neodpustljivo. ZZD je izdala brošuro »Krščanska strokovna organizacija«. V tej brošuri je napisano na strani 4(5.: »V krajevni organizaciji se združujejo delavci ene stroke, enega poklica ali enega obrata. Če je katera stroka zelo močna, morejo delavci posameznih podstrok napraviti ločene organizacije ali pa osnovati v skupni organizaciji za posamezne podstroke strokovne odseke z lastnimi odbori. Strokovne mešane organizacije mOrejo biti le prehodnega značaja.« Sami uče torej: Podlaga strokovni organizaciji je stroka, poklic ali obrat — tovarna. Naenkrat pa trdijo, da je poklicna in obratna organizacija — marksistična zamisel. Zeleni v svoji protimarksistični maniji le preveč koristijo marksistom, ker jim pripisujejo celo najpametnejše stvari. Če bo šlo tako naprej, se bodo mogoče še prepisali med nje! Obenem pa mladeniči, ki se zbirajo v vodstvu ZZD, mislijo, da so vseznali in da mora biti svet tak, kot si ga oni predstavljajo v svoji naivnosti. Le čevlje sodi naj kopitar! — Krščanski strokovničarji smo mnenja, da bo bolje za zelene »strokovničarje«, če puste svoj najnovejši poklic, v katerem so slabi diletantje, in se rajši vrnejo k prejšnjemu poklicu, ker 1k> to našemu delavstvu samo v korist, ter tako zaključijo slabo začeto — komedijo. Tudi botrom zelenih mladeničev to ne bo škodovalo. Oglašujte v Delavski pravici l Narodni voditelji, delavstvo in demokracija Odkar je zavladal v Nemčiji hitlerjevski režim, je postala protidemokratična in fašistična miselnost zelo nalezljiva. Nekateri govore tudi o avtoritarnosti, drugi zakrivajo svojo nazadnjaško miselnost s frazo o »vodeni demokraciji«. S to miselnostjo so nasičeni predvsem ljudje, ki jim je priklanjanje in upogibanje hrbtov prirojeno, ki ne mislijo z lastno glavo in ki jim je poslušnost ideal življenja. Zaradi teh lastnosti morajo biti od nekoga, ki ga imenujejo »vodjo«, brezpogojno odvisni. Svojemu voditelju zaupajo brezpogojno in zahtevajo enako pokorščino do njega tudi od drugih. Zločin se jim zdi, če ni kdo z njimi enakih misli. Komunist je in nergač, ki ne zasluži, da bi bil član dostojne družbe. Mnenje in volja vodje sta jim edino merodajna. Kaj čuda, da izrabljajo osebe, ki jim je ljudstvo poverilo važna in odgovorna mesta, to miselnost, da je ne pobijajo kot napačno, temveč ji dajejo gospodujoče stališče. Kaj jim mar, če postaja iz naroda zavednih kmetov, delavcev, obrtnikov in šolanih ljudi brezoblična gmota, čreda ovac, ki naj vsaj po protidemokratični misli nič ne misli. Saj je na vladajočem prestolu mnogo lažje sedeti, če ni slišati od nikoder glasu iz ljudstva, ki zahteva pravico in prostor na soncu, temveč je nasproti čuti le živio-klice in hvalisavo hvalo vsega, kar je storjeno, lako lahko razumemo, zakaj gnezdi nedemokratična miselnost celo v strankah, ki so zrastle v boju ljudstva za njegovo politično moč in enakopravnost. Lahko razumemo, kako nekateri brez sramu goje nedemokratične težnje, obenem pa govorijo o potrebi in nujnosti demokracije ter poudarjajo svoje prizadevanje za njeno uveljavljenje. V dobi »narodnih voditeljev« slišimo vsak dan pesem o organski skupnosti naroda, v katero da mora biti včlenjen tudi delavec. Vsak pameten človek prizna obstoj narodne skupnosti. Toda ta ne sme izglodati tako, da bi moral biti v njej delavec potisnjen v kot in ob zid. Ne sme sloneti na zanikanju upravičenosti boja delavstva za pravice, ne na podcenjevanju in omalovaževanju delavskih strokovnih, kulturnih in ostalih organizacij ter preziranju delavskih zastopnikov, ki si jih delavstvo svobodno izbira iz svojih vrst. Ne! Narodna skupnost mora sloneti na priznanju pravic delovnih stanov, na sood ločevanju vseh organiziranih plasti in na vpostevanju delavskih predstavni-kov v vseh vprašanjih. Razumljivo, da postaja tedaj vodja — nepotreben. Od onih, ki naslavljajo zahteve o podreditvi narodni skupnosti samo na delavstvo, moramo zahtevati predvsem, da naslove svoj apel tudi na drugo stran, tja, kjer je v nekaj rokah združena velika moč in kjer bi dobra volja mogla roditi kmalu ilobre uspehe. Vidimo pa, kako se okrog te gospode hodi z rokavicami ter veliko obzirnostjo, ki je občudovanja vredna v primeri e postopanjem, katerega je deležno delavstvo. Nihče ne zahteva spoštovanja avtoritete in discipline od podjetniškega sloja, čeprav bi bilo to zelo potrebno in v korist narodnega žitja. Tako postaja konec koncev za vsakogar jasno, da delavstvo, ki je organizirano v krščanskih strokovnih organizacijah, ne more nikdar opustiti boja proli nedemokratični miselnosti in da ostaja še naprej najbolj vnet in iskren zagovornik ter pobornik demokracije. Le v demokraciji more obstajati svobodno delavsko gibanje, kateremu edino more delavstvo pred prodorom demokracije, ko se samo ni moglo boriti in je bilo prepuščeno usmiljenju drugih. Krščanski strokovničarji hočemo gotovost za svojo usodo. V neizvestnost, da ne rečemo v brezpravno stanje za delavstvo, pa nočemo pod nobenim pogojem. Zato se bomo najostreje borili proti vsemu, kar bi nas moglo privesti v nedemokratično dobo, to je v neizvestnost, pa naj bi nam jo že vsiljeval kdorkoli, in s kakršnokoli frazo. Po naših krajih Jesenice Trbovlje Delavcem primanjkuje kurjave. TPD je pred par leti znižala delavstvu depu-tatni premog od 9 na 6 ton letno, l o ko-ličino dobivajo le poročeni delavci ko-paške kategorije, drugi seveda manj. Do predkratkim so dobivali zunanji delavci tudi potrebna drva, jamski pa so si drva gredoč iz službe nosili kot obrabljen les iz svojih delovnih prostorov, ali so drugače dobili pri obratovodstvih dovoljenje, da so si smeli nabrati poln voziček obrabljenega lesa v jami. Zaradi preglobokega poseganja v te pravice par delavcev je vodstvo tukajšnjega rudnika ukrenilo, da se bodo drva prosilcem dajala na zunanjem obratu po potrebi. Poleg tega je tudi prepovedano nositi iz jam en meter dolgi les, če je tudi obrabljen. Velika večina delavcev ima sedaj prošnje za drva, in drv ne dobi. To menda iz razloga, ker jih na zunanji obrat ne pride dovolj za vse prosilce in ker jih tu dobijo tudi poduradniki in uradniki. Delavstvo želi, da mu družba že na znižanje premoga vsaj dovoli potrebna drva, ker premog se z vžigalicami vendar ne užge. Drv^ pa je v jamah dovolj, samo treba jih je pobrati. Zaupniški zbor strokovne skupine rudarjev. V nedeljo, 30. januarja se je zbral obširni zaupniški zbor na prvo sejo in si izbral za predsednika Kunstelj Ferda, namest. Simonič Franca, zapisnikarja Rozina Ivana, namestnika Matoz Alojza. Članstvu sporoča, da se v vseh zadevah obrača na te zaupnike. Drug razgovor zaupniškega zbora se bo vršil v ponedeljek, 7. februarja ob 5 pop. v tajništvu. Opozarja se vse zaupnike, da tokrat zopet pridejo in se posvetujejo o nadaljnjem delu za prospeh organizacije. Celje Tehtno predavanje tov. Pitaka. V vrsti predavanj v tem letu je prišel tudi uradnik Del. pravice, Govoril nam je o kršč. strok, internacionali. Uvodoma je prav stvarno obravnaval položaj svetovnega delovnega ljudstva, njegov napredek in vsestranske težave, s katerimi se mora boriti. Nadalje je očrtal, tako z idejnega kakor številčnega gledišča vse strokovne internacionale. Ob tej priliki smo prav nazorno dobili celotno sliko svetovnega delavskega gibanja. Predvsem je za nas bila važna trditev, da more le kršč. delovno ljudstvo vsestransko najbolj zadovoljivo rešiti vsa vprašanja. Seveda pa tudi nismo pozabili ob tej priliki na vse ovire, ki so delavstvu odvzele ponekod prav vso svobodo. Prepričani smo, da je to le pojav, ki se bo sam oi) dani priliki zrušil. Tov. Pitako naj bi dal obravnavano snov na svetlo. Prihodnji sestanek je v sredo, 9. februarja. Predava g. kaplan Korban, in sicer o ljudeh v rudarskih revirjih. Vsi na predavanje ob pol osmih zvečer! Miklova Zala. Naša skupina priredi v nedeljo, (5. febr. v mestnem gledališču koroško narodno igro Miklova Zala. Pri predstavi sodelujejo člani in prijatelji, posebno zanimivi bodo nekateri igralci kmetje, ki so Korošci in ki zelo dobro uporabljajo svoj koroški dialekt. Vabimo vse 'člane kakor prijatelje, da se predstave udeleže! Bratovska skladnica na Jesenicah. Za mesec februar 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 6. februarja g. dr. Keržan Bartol, 13. februarja g. dr. Ceh Milan, 20. februarja g. dr. Keržan Bartol, 27. februarja g. dr. Ceh Milan. „Krekova družina" na Jesenicah Pred letom se je na Jesenicah poživelo izobraževalno društvo »Krekova družina«, katerega namen je, da prireja predavanja in tako seznani delavce o gospodarskih, zdravstvenih, političnih, strokovnih in socialnih vprašanjih. Do sedaj se je vršilo nad 20 predavanj, na katerih so predavali dr. Stanovnik, dr. Kržan, Novak Ciril, dr. Pokorn, Pukšič Alojz, Ferlih Matevž, dr. Potočnik, dr. Furlan, Vilko Pitako, dr. Marčič. Že imena predavateljev nam jamčijo, da so bila predavanja zanimiva in za nas delavce koristna pa tudi udeležba . od tovarišev, ki predavanja obiskujejo, nam potrjuje to. Za nas delavce je tudi taka izobrazba precej draga, ker moramo plačati veliko za kolke. Sedaj smo zopet prijavili 0 predavanj z naslednjo vsebino: 1. dr. Marčič, zdravstvo; 2. profesor Kocbek, o Baskih; 3. dr. Marčič, zdravstvo; 4. dr. Potočnik, državne oblike; 5. dr. Marčič, zdravstvo; G. dr. Pokorn, zadružništvo. Predavanja se vršijo vsako sredo v prostorih I. delavskega konsumnega društva (posebna soba). Vabljeni ste tudi tovariši, kateri se do-sedaj niste predavanj udeleževali. Odbit napad Zagorje, 31. januarja. V nedeljo, 30. januarja so se vršile v našem obratu rudniških apnenic TPD volitve obratnih zaupnikov. Za volitve je bilo veliko zanimanje tudi v ostali javnosti. Napovedan je bil hud boj, katerega so naši tovariši častno dokončali. Za mandate sta se borili dve listi, in sicer Jug. strok, zveza in ZRJ. Lista JSZ je izšla častno iz volilne borbe, kljub vsem zaprekam, ki so ji bile stavljene od združenih nasprotnikov, tako od skrajne levice, desnice in še naših nacistov, da pogazijo poštenost in borbenost naših tovarišev. Napovedan je bil celo pokop listi JSZ. Priznati moramo, da se ob sličnih prilikah raznih volitev itd. pojavljajo ljudje, ki jim malo kdo kljubuje njihovi demagogiji in znajo vaiiti vso krivdo in gnoj (upravičeno ali ne) na organizacijo in ljudi, ki hočejo res odkrito in pošteno delovnemu čioveku pomagati. Vse se hoče valiti na ljudi, ki znajo ob vsakem trenutku, ko gre za zboljšanje delavskega položaja, podrediti sebe in organizacijo celokupnosti, samo sebe ne vidijo, ki teh lastnosti sploh ne poznajo, in iščejo predvsem osebne koristi. Organizirano delavstvo JSZ ni želelo tako ostrega boja, ker se zaveda, da apneničarje čakajo še drugačni boji za zboljšanje njihovega položaja. Zalo se apneničarsko delavstvo predobro zaveda skupnosti, in si to skupnost ne da razbijati. Predobro so poznane nakane nekaterih sodrugov, ki so to le v besedah. Menimo, da itak ni treba dovolj pisariti, saj je naše zavedno delavstvo pokazalo, da zna ceniti delo in uspehe JSZ ter se ni dalo begati in je odločno odgovorilo vsem nahujskanim navalom s svojim glasovanjem, da tudi v bodoče zaupa JSZ in svojim zaupnikom. Pomniti je pa tudi treba, da taka mešanica ni nikoli dobra. S tem so si naši sodrugi dali slab zgled prave delavske zavesti in značajnosti. Našim tovarišem pa kličemo: vztrajno po začrtani poti naprej, in vsi v vrste že organiziranega delavstva JSZ, da bo tako močno hrbtišče svojim izvoljenim zaupnikom. »Naša lista (bela) je dobila Gl glasov in 2 obratna zaupnika, združenci (rdeči in plavi) pa GO glasov in dva zaupnika. Udeležba častna. Od 130 volilnih upravičencev je glasovalo 121. Napovedan pokop beljm naj pa združenci le sebi pripišejo. — Delavec. Delavstvo po svetu Ccški steklarji so si izvojevali zvišanje mezd. Strokovne organizacije so zahtevale pred meseci spremembo kolektivne pogodbe iz leta 1930. Dosegli so zboljšanje v splošnem in v mezdnem delu. Delavci, ki so imeli manj kot 3 Kč na uro, so dobili 9%, delavci z več kot 3 Kč na uro pa 7% povišek. V westfalskein premogovnem revirju so se z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. izpopolnili in zboljšali obstoječi predpisi o dopustih mladostnih delavcev. Delavci izpod 15. leta starosti imajo pravico do 14 dni (delovnih) plačanega dopusta na leto; do 16. lela 12 dni, od 16,—18. leta pa 10 dni. Podjetja so dolžna plačali zaslužek za dneve dopusta v naprej, tako da ima delavec potrebna sredstva za čas dopusta. Iz Slovenije v dravsko banovino 20 let slovenske politike V Sloveniji je leta 1920 SLS dobila skupno okrog 58.000 glasov. Leta 1923. pa okrog 108.000. Samostojni kmetje so se »d 1. 1920 do leta 1923 zmanjšali od 33.000 na 11.000, dasi so bili v vladi. JDS (sedaj JNS) je obdržala oziroma okrepila svoje pristaše od 12 na 14 tisoč, skoro natančno za število 2000, kolikor so narodni socialisti od 6 na 4 tisoč padli. Socialisti so leta 1920 dobili skoro 30 tisoč, komunisti pa okoli 16 tisoč kroglic. L. 1922 je bila komunistična stranka razpuščena. Zato jin v 1: 1923 ni, kolikor so se pa pridružili socialistom, so z njimi vred padli na okrog 13 tisoč. Socialisti sami so od svojih 30 tisoč iz leta 1920 rešili le se okiog 6 tisoč v letu 1923. . V 1. 1923 so v Sloveniji nastopih tuni radikali in radičevci. Radikali so dosegli skoraj 3500 glasov, radičevci pa več, kot 10.000. Obe ti dve stranki sta kasneje zelo narastli. Radikali so prišli iz tujine, da 6e izrazimo s »Slovencem«, prinesli so tuje blago, ki so ga vsiljevali in glasove izsiljevali in kupovali. Toda radikali niso uspeli, ker niso začeli na pravem kraju. Začeli so namreč od spodaj. Vse drugače so odrezali dobrih deset let kasneje. Poskusili so enako srečo z eksperimentom od zgoraj. Pa je šlo. Politična zrelost in disciplina sta radikalom prinesla do ma- lega skoro polovico dravske banovine. Ce bi govorili v odstotkih, bi rekli, da imajo radikali danes nekako toliko, kolikor je SLS dobila 1. 1920, t. j. okrog 37 odstotkov volivcev. Kolikor je odstotek radikalov večji, gre na račun javnega glasovanja. Pri tajnem glasovanju je SLS zaradi svojega programa in dela od I. 1920 do 1. 1923 narastla od 37 na GO odstotkov. Leta 1923 je več kot tri četrtinke (75%) slovenskih volivcev glasovalo za spremembo ustave iz 1.1921. Tudi na Hrvaškem se je skoro ves narod zbral okrog Štefana Radiča, tako, da je bil slovenski in hrvaški narod enoten v boju za svojo samostojnost. Ustavno vprašanje ni nikoli kasneje tako izrazito prišlo v ospredje v votivnem boju, kakor se je to zgodilo L 1923. Prvo-bojevniki v strankah so kasneje hotelj taktiko prilagoditi novim razmeram in so tekom časa uspavali ljudsko razpoloženje in ohromili borbenost. Pokojni profesor na ljubljanski univerzi dr. Žolger, ki je predaval mednarodno in meddržavno pravo, se je v svojih urah z dijaki često lotil tudi aktualnih političnih stvari. Ne tistih, zaradi katerih bi se bilo treba kakorkoli strankarsko opredeliti, temveč splošno narodno političnih moralnih norm. V tisti dobi se je nekoč razgovoril nekako takole: »Največja napaka v politiki jc nedoslednost. Angležem očitajo, da so često nelogični in nedosledni. Kolikor je to res, bodo Angleži zelo veliko škode trpeli. To se bo pokazalo v prihodnjih desetletjih. Toda, kaj je za Angleže velika škoda, ko pa imajo skoro tretjino sveta v svoji oblasti. Vse hujši je politični problem nedoslednosti za male narode. Mali narod, ki nima premočrtno politike, ki taktizira brez ozira na temeljna politična načela, tvega svojo življenjsko eksistenco. Največja napaka v politiki je nedoslednost, liekonsc-kventnost, mahedravost, kolebanje. Ponosen, moralen, politično zrel narod nikoli ne sme dopustiti, da bi mu kdorkoli 9 kakršnimkoli izgovorom vodil oportu-nističdo politiko, politiko pobiranja drobtinic, kakor se temu i>ravi v preprostem dnevnem življenju, pri tem pa pogazil temeljna politična načela nekega naroda.« 'S kakim užitkom in prijetno zavestjo smo dijaki sprejemali z vseučiliškega odra govorjene besede, ki so utrjevale idealno politično slovensko misel tedanjih dni. Za nas idealno politično slovensko misel tudi-sedanjih dni, za marsikoga pa bi take besede danes bile le »lepe neizvedljive sanje«, s katerimi se praktični politik ne more ukvarjati. Pri volitvah v marcu 1923 je bilo za vso državo izvoljenih 312 poslancev na-pram 419 iz leta 1920. Radikali so vo-livne okraje zelo spretno razdelili v svojo korist. V nekaj letih so se tudi orga- nizacijsko zelo opomogli. Radikali so takrat kakor vedno bili velesrbska stranka. Volivci so se leta 1923 tudi precej močno orientirali |K> splošnem značaju posameznih strank glede odnosa do državne ureditve in do obstoječe ustave. — Kako so radikali z volivno geometrijo, ki smo jo takrat smeli še imenovati, s pravim imenom: nasilje in krivica, dobili skoro absolutno oblast v državi,, je prav poučno tudi za našo slovensko politiko. Vseh oddanih glasov je bilo ca 2 milijona 1200.000. Od teh glasov so dobili: radikali ca 560.000, demokrati ca 400.000, zemljo-radniki ca 160.000, Radič ca 480.000, SLS ca 108.000, bosanski muslimani ca 112.000, Macedonci ca 73.000. Po pravični razdelitvi mandatov bi morali dobiti radikali 79 poslancev, demokrati 60 poslancev, zemljoradniki pa 23 poslancev. — Dobili pa so: radikali 107 poslancev, demokrati 52, zemljoradniki 9, Radič 70, SLS 21, bosanski muslimani 19, Macedonci 14 poslancev. Zanimivo je, da so demokrati in zemljoradniki po 12 letih 1. 1935 pri javnih znanih Jevtičevih volitvah prejeli na dr. Mačkovi listi več kot pol milijona glasov kljub vsem prejšnjim naporom JNS in jugoslovenskih kasnejših strank. (Se nadaljuje.) Naročaj Delavsko pravico! Doma in po svetu To in ono Gospod Godina se je poslovil. Zadnji .»Slovenski delavec«, glasilo ZZD, prinaša tole poročilo iz Grobelj: »V nedeljo, dne 28. t. in. smo vzeli slovo od našega ravnatelja »Misijonske tiskarne« preč. g. Jožeta Godine. S solzami v očeh in težkimi srci. smo se poslavljali. Tako nenadoma in nepričakovano je udarila med nas vest, da ga ne bo več med nami, da je prestavljen v Celje, da smo imeli občutek, kot da ga ne bomo več videli. Toda vdali smo se v usodo in upamo, da se bomo še videli. Prepričani smo, da ne bo pozabil na nas in da bo z duhom še vedno živel med nami, in • nam bo kakor dosedaj še vedno naš dobri svetovalec. Saj ne gre tako daleč. Ko pride pomlad in ko bo pot dobra, bomo sedli na kolesa in se odpeljali tja na Štajersko v lepo Celje, kjer bo njegova (»stojanka. Upamo, da nas bo vesel sprejel in se bomo pogovorili, kako je bilo in kako je sedaj. Spominjali se ga bomo pa tudi s pismi. 'i eni potoni se mu najlepše zahvaljujemo za vse zasluge in vse sodelovanje za nas oročilo, kjer beremo med drugim: »Oddanih ie bilo tt-1'3 veljavnih glasov, 21 pa neveljavnih, skupno 034. Od teh so dobili rdeči 400 (lani 355), torej 54 več, zeleni 204 (lam 2l'2), manj 8 glasov... Zadnjikrat je pisal »Slov. delavec«, da je na javnem sestanku rdečkarjem kar sapo zaprlo (menda zato, ker so rdeči tobačni delavci prišli pomagat napolni,ti dvorano za sprejem gospoda, da sedaj še belgrajski li ti hvalijo impozantni shod »zelenih«). Po volitvah je pa zelenim vzelo barvo ...« — Prav je, da slišimo oba zvona, tudi o največjem »katoliškem delavskem zborovanju v Ljubljani v zadnjih letih«, kakor so zelencem naklonjeni Usti izročali o shodu tobačnega delavstva v Del. zbornici. Najbrž se bodo »velikanske množice« v ZZD kljub nervoznemu otepanju in zmerjanju »Slov. delavca kmalu pokazale v pravem številu. K našemu poročilu o shodu tobačnega delavstva piše »Slov. delavec«: »Zavist nasprotnikov. Boli jih naša moč in naša rast, vse, bele, modre in rdeče. Najraje bi nas pohodili, čisto utajili. »Delav. pravica« pa v zavisti na naše zadnje mogočno delavsko zborovanje v svojem omalovaževanju v vsem prednjači. Se nas menda najbolj boji... Treba bo hladilnega tuša, ki pa še pri.de ...« — '• o naj bo dopolnilo h gornji notici. Mi smo tušev že vajeni in se jih ne bojimo; popolnoma drugače bi se pa pod njim počutili zelenci, če bodo imeli kdaj nesrečo, da •zaidejo podenj. Sramežljivost. Kranjski »Gorenjec« poroča o socialnem tečaju, ki se vrši v Kranju pod okriljem Prosvetnega društva. Doslej sta predavala urednik »Slov. delavca« g. Andrej iKrižman in urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin. Zadnje predavanje je bilo predvsem o »naši strokovni Delavska pravica Mafl mk (strtok popaldn«. * »l»*«|t» pranika dan pr«) • Uro dati t» o In uprava: MlfcloiUava c. B I • Nalranklrana pisna M m »projamajo • Oglati, raklamacl)« la aarotalna na uprava: Mlklalliava rasla n/l • Oglasi po conlku • Talafoa I1M • tlavllka Cakovnaga miona M.tM Mamina »tavllka Din t-— • Caaa: la t asasac Pia t*—> za im trt lata Pia 11—, aa pel lata Din 10-—, ta calo lato Pia 4T-f ta laosaaistvo stana masetno Pia 7— Vr«|aja la ta uradalllvo odgovarta 1 nmtiarrln Msr • lida|a im koaiaadl »alavska Pravic« *. tumar . Za )aga-itovaasko tiskamo v L|ubl|ani: K. Cat organizaciji«. Ker poznamo pokrovitelje tega tečaja, vemo, da gre tu za ZZD. Čudimo se le, zakaj ne upajo javno razviti svojo zastavo in z njo iti med kranjsko delavstvo. Najbrž se dobro zavedajo, da delavstvo ne [>ozablja časov, ko se je borilo za svoje pravice ... Koledarček. Nekatere skupine nam do danes še niso obračunale delavskega koledarčka za leto 1988. Tem skupinam sporočamo, da bomo prevzeli neprodane izvode delavskega koledarčka samo, ako nam jih vrnejo do 15. februarja 1938. Kar bi se nam vrnilo kasneje, ne 'bomo prevzeli in bomo za dotični znesek skupino obremenili in od nje zahtevali znesek, kakor da bi koledarčke prodala. Za prodane izvode pa denar iztirjajte in ga prav tako do 15. t. m. pošljite. To pa zato, da bomo mogli račun za delavske koledarčke zaključiti. 21.000 ljudi je šlo I. 1937 za kruhom iz Jugoslavije. Vseh izseljencev je 1 milijon, od teh je Slovencev 45%, Hrvatov 50%, drugih pa 5%. Lami so poslali v koledarčke zaključiti. — Centrala JSZ. Gospodarstvo Sladkorne tovarne v Jugoslaviji so začele predelovati sladkorno peso. Ta pridelek cenijo letos na okoli 430.000 ton. Lani ga je bilo dvakrat več, namreč 708.640 ton in sladkorja je bilo izdelanega 8700 vagonov. Za letos pa so tovarne zahtevale radikalno omejitev zasajene površine. Že vedo zakaj! To je njihova politika. Letos izdelana količina sladkorja namreč ne bo zadostovala za kritje domačih potreb, kajti povprečno znaša letna potrošnja sladkorja v naši državi 6500 do 7000 vagonov. Letos je potrošnja gotovo večja, ker je zrasla kupna moč v podeželju. Zato pričakujejo, da bodo še letos pošle vse zaloge iz tovarniških skladišč. Kadar pa blaga zmanjkuje, tedaj navadno cene porastejo. Obseg svetovne trgovine se je po podatkih nemškega drž. statističnega urada (upošteva 52 držav) povečal v drugem četrtletju 1937 nasproti prvemu za 11%, nasproti drugemu četrtletju 1936 pa kar za 34 odstotkov. Povečanje gre največ na račun samega obsega trgovine. Po obsegu je sedaji trgovina na stopnji pred nastopom svetovne gospodarske krize, po vrednosti pa dosega še vedno komaj polovico vrednosti v 1.1929. Evropski premogovni kartel se snuje. Te dni so bili zastopniki angleških premogovnikov na Poljskem, kjer so razpravljali o osnovnih pravilih tega kartela. Za sestavo pravil Kmetskih zbornic je sestavljena v kmetijskem ministrstvu posebna komisija. 400 do 600 manjših osebnih avtomobilov bo prodala Nemčija po zelo znižanih dumping cenah prihodnje mesece v Jugoslaviji. Na trge drugih držav bo vrgla še večje količine. Pri tem zasleduje Nemčija dva cilja: pridobitev trga in nabavo deviz, oziroma zagotovitev dobave surovin in hrane. Stoto zasedanje Društva narodov se vrši te dni v znamenju popolne onemoglosti te mednarodne ustanove, ki naj bi varovala mir vsem državam. Severne države, Belgija, Finska, Švica žele, da se jih oprosti sodelovanja pri sankcijah. Fašistične države so že izstopile in ostro napadajo Društvo narodov, češ, da služi samo imperialističnim interesom Anglije in Francije. Proti japonskemu vpadu na Kitajsko D. N. ne upa več ukreniti ničesar. Kriza bolgarske vlade še vedno traja, ker izstopajo posamezni ministri in kralj imenuje nove. Bolgarija se pripravlja na volitve in vlada ni edina v tem, ali naj nastopi z odkrito diktaturo ali naj pripusti večjo svobodo starini strankam. Grške revolucije. Vlada je objavila, da se je pripravljal nov upor. Temu je sledilo preganjanje starih političnih voditeljev, nastop proti opoziciji in, kakor vedno, okrepitev diktature. Vlada pravi, da si tega upora ni izmislila zato, da bi mogla opravičiti tršo diktaturo. »Z globokim obžalovanjem vam naznanjam, da mora Amerika zvišati svojo oboroženo moč,« je izjavil predsednik Roosevelt poslanski zbornici, ko ji je predložil predlog za zvišanje stroškov za oboroževanje. Amerika bo ponovno dala za oboroževanje 142 milijard dinarjev. Anglija je to pozdravila kot dobro poroštvo za svetovni mir. Ali ste že sestavili zbor organizacijskih zaupnikov in določili vsakemu zaupniku gotovo število članov? — To uredite fi.ni-prej, ker le s smotrno porazdelitvijo dela boste dosegli rednejše in bolj točno plačevanje članarine. Avstrijo skrbi njena bodočnost. Narodni socialisti se ne zmenijo ža pogodbo med Avstrijo in Nemčijo, ki naj bi varovala prijateljstvo med obema državama — temveč delujejo tajno po vsej Avstriji. Širijo narodni socializem povsod in rujejo proti avstrijski vladi. Da Nemčija pridobiva nove zaveznike, skrbi tudi Češkoslovaško, ki je pričela iskati zavezništva proti hitlerizmu na Dunaju in v Budimpešti, da se obrani navala narodnega socializma v Srednjo Evropo in na Balkan. Občni zbori Huda jama. Občni zbor strok. skup. rudarjev Huda jama se bo vršil v nedeljo, 13. februarja, v prostorih gostilne Stokavnik pri Sv. Jederti, in si,cer ob 8. Pride tudi zastopnik centrale. Udeležba za člane obvezna. Privedite tudi tiste, ki žele stopiti v naše vrste. — Odbor. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufaktur-iiega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne obroike že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Gritzner«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec, Jesenice, Krekov trg 2. Tončka poslovodkinja gostilne »Žvab« n a J a v o r li i k u se priporoča za obilen obisk! Obiščite meseca februarja naš vsakoletni priljubljeni SIJIH ko damo na naše že itak nizke, v izložbah označene cene še 10°|. popusta ______________ ANT. KRISPER Nikdo Vas ne bo vprašal, LJUBLJ&NA če kupite kaj ali ne! Mestni trg št. 20 Stritarjeva ulica št. 1—3 Walter Briesley Brezposelni »Ne bodi neumna!« »To je prav tako, kakor če vržeš kos mesa psu, ki si ga obrcal,« je dejala prezirljivo. Ustnice je imela bele. »Mislim, da bi ti kaznoval človeka, ki je svojo mater do smrti pretepel.« Tisti hip je prišel v hišo deček. »Spat, Janko! sc je zadrl nanj oče. Janko je naglo pogledal, bil je presenečen, tako ostro je oče izgovoril tiste besede. Kaj se je zgodilo? Začudeno je pogledal materi v obraz. Ona bo prijaznejša, saj ji je dal penny. »Mama, pil bi rad!« _ »lzpij požirek vode, to bo nocoj dosti zate,« je dejala mati neprijazno, kakor da ni nič hvaležna za denar, ki ga je pravkar dobila. Janko je stopil s časo k pipi in se napil vode. • . . »Pojdi, da te spravim v postelj!« je dejal oče. /-daj je nenadoma spregovoril zopet prijazneje.^ Deček je namreč že čutil, kako je osamljen in zapuščen. Kmalu bi bil izgubil oblast nad spodnjo ustnico. »Lahko noč, mama.« Stopil je k njej in mati ga je poljubila. Privoščila si je nežnosti za kratek trenutek. A ker jo je moral slišati še nekdo drugi poleg otroka,, je govorila z nekako trdo svečanostjo. »Lahko noč! Ivan jc ostal pri Janku četrt ure. Sedel je pri njegovi posteljici in mu pripovedoval kratko zgodbico. Ko je prišel nazaj v sobo, je žena pridno šivala in krpala. Neumorno je delala, dokler ji ni zmanjkalo luči. Tedaj je pospravila volno, šivanko in nogavico, vstala in si pomela oči. »Si končal?« ga je vprašala mirno. >Če si ti, sem tudi jaz,« je odvrnil mož. Odšla sta po stopnicah v prvo nadstropje. Nastal 1 jc veter in treskal s polknicami v Jankovi sobi. Ivanka ji odšla v Jankovo sobo in je zaprla okno, mož pa je stopil v njuno sobo. Pogledal je v poltemo poletne noči. Drevesa na vrtu so se upogibala in napenjala. Na obzorju so se kopičili gosti oblaki in prepregali i nebo. Okrog hišnih oglov se je čulo, kakor da bi kdo j pritajeno ječal. Vstopila je Ivanka. Čisto se nam je sprevrglo to vreme, kaj?« ji je t dejal mož. Da, zapri okno,« jc odgovorila vljudno, vendar 1 nekam vnemamo. Mož ni več spregovoril, marveč je bede ležal in mislil puste misli. Ko pa jc zaspal, je ženi kar odleglo. Pri vsej njegovi skriti moči je pa vondar ona dlje vzdržala, da ni zaspala. Torek. Dež! Veter jc pihal z južnozapadne strani sem iz Derbyske jame«. Wingrowljani so govorili: »Kadar brije iz jame, bo dež.« ,;15okler bo na tisti strani zadelano, ne bo nehalo,« so pravili drugi. Bilo je pol šestih zjutraj, pa jc deževalo, kakor da noče nehati. Pomikalo se je proti severovzhodu, u le za spoznanje. Nebo se je počasi pregibalo in zibalo v vetru: temni hlapovi so lezli z enega obzorja na drugo. Dim iz hiš se je takoj obrnil po vetru, toda dež ga je kmalu potlačil k tlom in razkadil se jc po vrtovih in cestah. Po odvodnih kanalih, ki so bili izpeljani ob hribu, je bilo vse polno vode. Blato, ki se je nabiralo v njih, se je valilo dalje proti glavni cesti. Veter in dež sta pol-slišno in zamolklo šumela. Po drevju je hladno šušljalo in prasketalo. Pod drevjem, kjer je živel droben svet zase, so divjale majčkene nevihtice. (Nadaljevanje.)