Vonto cirvente colla posta
Poštni tekoči me mi.
GOSPODARSKI UST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro.
Leto II.	Štev.	1
Januar 1923
::	Upravništvo in uredništvo
V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
Vsebina.
Drugi letnik. — Just Ušaj: O gno* jenju vinogradov. — Inž. Josip Rustja: Apneni dušik. — David Doktorič: O za* varovalnicah za govejo živino. — Inž. Josip Rustja: Tržni pregled. — Just U* šaj: Nekaj o položaju na našem in sve* tovnem vinskem trgu. — Dado: Kon* sumne zadruge. — Gospodarski drobiž.
— Alojzij Bajec: Knjigovodski tečaj.
— Uprašanja in odgovori. — Kako je po deželi. — Nove odredbe. — Razno.
TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE:
Blaga niški dnevniki 100 listov po L.35.— Blagajniški dnevniki 200 listov » » 50.— Blagajniški dnevniki z razdel* nikom za izdatke 200 listkov » » 70.— Blagajniški dnevniki z razdel* nikom za prejemke 200 list*
kov.......................
razdelniki zadrug ....
Posojilne knjige a 400 strani Posojilne knjige a 300 strani Posojilne knjige a 200 strani . » » 70.— Hranilne knjige a 200 strani . » » 70.— Imeniki zadružnikov . . . . » » 20.—
Deležne knjige..................»	» 30.—
.Salda konti . . . . * . . . » » 30.— Nakupno * prodajne knjige . . » » 40.— Blagovni skontri................»	» 30.—
» 70.-» 50,— » ?0,— » 80.—
Listnica uredništva in upravništva.
Nekaj zelo zanimivih dopisov, kakor tudi odgovore na nekaj uprašanj smo morali Odložiti za prihodnjič. Prejeli smo jih pre-kasno. Hvala iskrena vsem sotrudnikom! Dopisujte nam marljivo. Gradivo moramo imeti do 1. vsakega meseca. I. številko smo poslali vsem lanskim naročnikom. Kdor pa ne plača, ne dobi več druge.
Tomaževo žlindro 16/18 °/0 dobite pri Zadružni zvezi v Gorici, Corso Verdi 32. Zveza sprejema tudi naročila za druga umetna gnojila, za modro galico in žveplo. Zadruge, zberite čim prej naročila !
Prejemne knjige mleka . . Knjige za tekoči račun .	.
Knjige pristopnic, 400 listov Knjige pristopnic, 200 listov Knjige pristopnic, 100 listov Hranilne knjižice, izvod Posojilne knjižice, izvod Denarne knjige a 200 listov Zadolžnice a) na poroštvo . Zadolžnice b) na vknjižbo . Izpiski hranilnih vlog .	.
Izpiski posojil...............
Računski zaključki za den. z Računski zaključki za blag. z Potrdila za dvignjene hr. vloge Opomini za obresti in glavnice
Obrestne tablice.................
Izkazi za neposredne pristoj* bine.............................
» »	30,—
» »	15,—
» »	30.—
» »	20,—
» »	15.—
» »	2.	
)) »	2,—
» »	22.	
» »	0.50
» »	0.50
» »	0.40
» »	0.30
» »	0.30
» »	0.30
» »	0.08
»\ »	0.10
» »	1,—
» »	0.30
J OSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar **“ \iGorici, Stolni trg 9
naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in Winselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno.
Dvokolesa: Orig. Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa.
Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete.
Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3.
Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke
Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči
JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puikar.
Zadružna zveza
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v Gorici, Corso Verdi št. 32, I. nadstr.
uraduje ob delavnikih od 8. do 12.
Zveza zastopa in varuje koristi pridruženih zadrug, izvršuje nad njimi po zakonu revizijo, daje nasvete in navodila pri ustanavljanju novih zadrug, skrbi za denarno izravnavo, to je, sprejema od zadrug vloge in jim daje posojila, posreduje po možnosti pri nakupovanju blaga (umetnih gnojil, modre galice, žvepla i. t d.) in pri, prodaji pridelkov, uporablja vsa postavna sredstva v pospeševanje zadružništva in v povzdigo kmetijstva in domače obrti.	  ■	.	■	■
Vonto corrente colla posta
48088
Postni tekoči račun
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro.
Leto II.	Štev.	1
Januar 1923
:: Upravništvo in uredništvo : V GORICI CORSO VERDI ŠT. 32 Rokopisi se ne vračajo ::
DRUGI LETNIK.
Našemu listu so došla iz vrst naroč* nikov in sotrudnikov razna pisma z raz« ličnimi željami in nasveti. Uredništvo hoče te želje in nasvete po možnosti upoštevati. Zaveda se dobro, da se mo? ra list še v marsičem izpopolniti.
Da se mu zagotovi vsestranski na= predek, želimo ustanoviti uredniški od-bor, ki naj bi določeval gradivo in vodil urejevanje lista. Povabili smo v ta namen razne ugledne može cele dežele, da dajo temu odboru svoje ime. Ponovimo tu svoje vabilo in svojo prošnjo, ki naj velja tudi vsem, ki niso prejeli posebne ga vabila, a bi bili pripravljeni sodelovati.
Prejeli smo od raznih strokovnja. kov in odličnih mož zagotovilo, da nas bodo podpirali, in gotovi smo, da .<e krog sotrudnikov tako razširi, da bo mogel list vsestransko ustreči potrebam svojih naročnikov.
Gospodarski list želi organizirati dopisovanje iz cele naše dežele, da bo« mo v vsaki številki imeli sliko o gospo--
darstvu naših krajev. Potrebujem:) za to zvest ih sotrudnikov, ki nam bodo vseh delov vsaki mesec sporočali o go» spodarskih pojavih svojih občin. Poseb? no bi -eleli biti roučeni o tr.žn;h cenah raznih potrebščin in pridelkov.
Odpremo v listu na splošno željo poseben prostor za vprašanja in odgo* vore. Pravico se posluževati tega kotička imajo v: j naročniki.
Ob'’ubljeni so nam članki o umef* nih gnojilih in njih 11 orabi. stalni pri« spe.rki strokovnjakov s praktičnimi na« sveti za vse panoge kmetijstva in o za? družništvu. Poskrbeli bomo tudi, da po* ročamo o vseh spremembah zakono« daje, v kolikor bo naše zadružništvo ali kmetijstvo prizadeto. Zbirali bomo go* spodarske novice s celega sveta, da bo* do naši ljudje imeli kratek pregled o raznih gospodarskih pojavih.
Da bo pa naš trud poplačan in da bo nosil obilo sadov, naročite vsi Go* spodarski list in priporočite ga vsem svojim znancem.
O gnojenju
A)	Kaj moramo vedeti splošno o gnojenju
vinogradov?
Jesen in zima sta najboljši čas za gnojenje vinogradov. Spomladansko gnojenje, zlasti če se gnoji s svežim gnojem, utegne ožgati v letni suši trtam korenine. To poškodovanje ikorenim si je razilagati na ta način, da rudninske soli, iki jih vsebuje sveži gnoj v veliki množini, odtegnejo solk (koreninam in jih s tem/ožgejo. Ta lastnost •■vseh soli je siplcšno znana. Razno gnojenje vinogradov ima pa tudi lahko to posledico, da začnejo trte v poznem poletju poganjati mnogo zapečkov v škodo grozdju in rodovitne -sti v prihodnjem letu.
Ali je vinograd gnojenja potreben, v kakšni meri in katerih redilnih snovi primanjkuje v zemlji, spoznamo lahko po zunanjosti in izgledu trt v mesecih od avgusta do oktobra. V tej dobi lahko opazujemo sledeče:
Trte, ki trpijo na pomanjkanju redilnih snovi, imajo bledo listje, kratke, tanke poganjke. malo grozdja in drobne jagode. One trle pa, ki ne trpijo ne na pomanjkanju in ne na izobilju, so še v teh mesecih temnozelene im imajo močno (razvite rozge, člene, oči in dosti lepega grozdja. Konečno lahko opazimo tudi take trte, ki živijo v prevelikem izobilj/u. Te trte imajo zelo bujno rast, zelene liste, mnogo lesa z redkimi členi, ki še ni dozorel in še raste, malo grozdja in še to rado gnije. (Takim bujno ras-jočim trtam je z dolgo režnjo in tupogne-njem napenjalcev lahko pomoči).
Navedena opazovanja nas podučijo o pomanjkanju, ali prevelikem izobilju moči v vinogradni zemlji; ne povedo nam pa katerih redilnih snovi je preveč in katerih je
vinogradov.
pa morebiti premalo. To spoznamo po sledečih znakih:
Pomanjkanje dušika se kaže v slabi rašči, kratkih medčlenih, rumenem listju in po skromnem pridelku. Nasprotno je pri izobilju dušika. rI a povzroča premočno in prebujno raščo, kasno zrelost grozdja in lesa, bolezen grozdja, šibko vino, ki se težko učisti.
Pomanjkanje fosfornih soli se izraža v kasnem zorenju in v neokusnosti vina; četudi je morda kalija in dušika dovoljno v zemlji. Izobilje fosfornih soli pa pospešuje stalne pridelke, krepi trte v stanovitnosti proti raznim boleznim, in daje dober o-kus in harmonijo vinu. Seveda, da ne sme manjkati tudi dušika in kalija.
Pomanjkanje kalija povzroča slabo raščo, kasno zorenje lesu, kislo in na sladkorju revno grozdje. Nasprotno pospešuje bogastvo kailaja v zemlji z istočasnim izobiljem fosfornih soli temeljito zorenje lesa, zdrave trte, zelo sladko grozdje in dobroto vina.
Vpliv apna v vinogradih je pa glede na vrsto podlage zelo različno. Malo apna rabijo za dobro vspevanje vse amerikanske trte: le apna v velikih količinah ne morejo prenesti. Najbolj občutljiva je Riparia in najmanj pa Berlandieri. Rupestris (Monti-kola) je na sredi med imenovanimi. Prva ne vspeva več v zemlji, ki vsebuje več kakor 20%, druga ne več v oni, ki ima nad 35% apnenca v sebi. Berlandieri je smatrati neobčutljivim, ker vspeva celo v kredi.
Navedena opazovanja glede na pomanjkanje teh ali onih redilnih snovi v zemlji, naj nam služijo kot kažipot pri u-porabi umetnih gnojil, ker ta opazovanja
nas podučijo, s katerimi umetnimi gnojili naj gnojimo; dočim nas podučujejo prava opazovanja glede na splošno potrebo redilnih snovi o potrebi gnojenja z hlevskim gnojem.
B)	Kako moramo gnojiti s hlevskim' gnojem?
Pri gnojenj« vinogradov s hlevskim grojem se moramo ravnati po sledečih načelih:
1) Dober hlevski gnoj je splošno gnojilo, ker vsebuje večalimanj vse potrebne redilne snovi. Vendar pa trtam navadno že v drugem in tretjem letu po izvršenem gnojenju primanjkuje dušika, ker dušične soli so zelo lahko razstopljive v vodi in zato jih korenine naglo izčrpajo in tudi voda jih izpere v globočino zemlje. Zato je navadno potrebno pognojiti v drugem in tretjem letu po gnojenju z 80—100 g čilskega solitra na trto. To gnojilo potrosimo v težki zemlji v zgodnji in lahki zemlji v pozni spomladi kot dodatek k hlevskemu gnoju. Ali je ta dodatek potreben ali ne, sklepamo po že omenjenih znakih, ki jih opažamo na trtah vsled pomanjkanja ali obilnosti dušika v v zemlji. Več kakor 100 g čilskega solitra obenem se nikakor ne sme potrositi k eni trti, ker drugače je nevarno, da ožgemo korenike in da se trta posuši.
2) Vinograde je gnojiti vsake 3—4 leta. Vinograd z rahlo peščeno zemljo bomo gnojili v krajših, one z težko zemljo pa v daljših presledkih. To je potrebno radi-tega, ker v rahli zemlji se gnoj prej izkoristi in izrabi, kakor v težki. Glede na potrebo gnojenja in kakovost gnoja je računati na vsako trto:
a)	pri gnojenju v vsakem II. letu 4—6 kg gnoja,
b) pri gnojenju v vsakem III. letu 6—8 kg gnoja.
c) pri gnojenju v vsakem IV. letu 8—10 kg gnoja.
Gnojiti močnejše pa za več kakor 4 leta ni priporočljivo, ker se s tem trati gnoj, ki gre v zgubo.
Koliko časa in kako deluje gnoj v zemlji je razvidno iz sledečih številk:
V I. letu 35—45%, v 11. letu 30—40%, v III. letu/ 20—25% svoje celokupne moči. Pri tem veljajo prve številke za težke in druge številke za lahke zemlje.
3) Mesto dodatka čilskega solitra se iahko gnoji tudi z gnojnico. Ta se zlije spomladi tik pred I. okopavanjem v količini 8 do 10 1 k vsaki trti, ki kaže potrebo po dušiku.
4) Pri zasajenju novih vinogradov je mesto hlevskega gnoja rabiti kompost (mešanec), ki jako povoljno upliva na raščo mladih trt.
C)	Kako je gnojiti z umetnimi gnojili?
1) Čilski soliter. To gnojilo nam služi kakor dodatek k hlevskem gnoju v II. in III. letu po gnojenju. (O uporabi je bilo že razloženo v tem članku).
2) Superfosfat in Thomasova žlindra. Ti dve gnojili je potrositi v jeseni v množini 100—150 g na trte. Ta količina je računana za 2 leti. Ti dve gnojili sta posebno priporočljivi za težke vinogradne zemlje.
3) Kalijeva sol. To gnojilo je potrositi v težkih zemljah v jeseni in v rahlih pa spomladi v množini 80—100 g na trto. Tud! ta količina velja za 2 leti.
Just Ušaj.
Apneni dušik.
Pod imenom »apneni dušik« se naha- perfosfat). V notranjem sestavu je dušik v jata v trgovini dve umetni gnojili in sicer čilskem solitru navezan na natrij, ki je za apneni soliter in apneni cianamid. Dobro bi neke razstline, posebno gomoljnice (krom-bilo, da bi se obe gnojili imenovali s pra* pir, pesa) precejšnje važnosti ter more vilnim in posebnim imenom, da ne bo včasih nadomestovati tudi zelo važni kalij, zamenjav, ker je med obema gnojilo* v apnenem solitru pu je dušik navezan na ma zelo velika razlika, akoravno vsebin apnenec, snov, ki jo potrebuje vsaka rast-jeta iste snovi in sicer apnenec in dušik.	ya naše kraje sta obe gnojili skoro e-
Apneni soliter (italij. nitrato di calce, tiako vredni, eno ima ene, drugo druge nem. Kalksulpeter, tudi Norgesulpeter) je prednosti. Pri kupovanju naj se gleda na dušičnato umetno sestavljeno gnojilo, bele ceno dušika, najvažnejše snovi v obeh gno-barve in precej težko ter se pridobiva iz jilih. Čisti soliter je 15-16% in stane prl-drobno razdrobljenega apna z družitvijo bližno 140 L., apneni soliter pa 12-13% ter zračnega dušika. Kot znano, tvori dušik stane okoli IGO L. Cena čilskemu solitru 75% zraku. Skrb, da bo kmetijstvu pri- zavisi od visokega ali nizkega tečaja angle-manjkovulo dušičnatih gnojil, ko bodo iz- škega šterlinga, ker je celoten čilski soliter črpane zaloge prirodnega čilskega solitra v v rokah angleških kapitalistov.
Južni Ameriki, je ustvarila to umetno gnoji-	Apneni cianamid (ital. calciocianami-
lo, ki ima zahvaliti svoj postanek nekemu nem% K.alziumcianamid) je tudi umetno norveškemu inžinirju (N or ge-Norveška, sestavljeno umetno gnojilo, ki se pridobiva odtod Norgesulpeter). Zračni dušik se na ta način, da se združi zračni dušik v na-združi z apnom s sodelevanjem električnih ia$g zaf0 pripravljenih aparatih z razgre-solnc (velike električne žarnice).	tim karbidom. Apneni cianamid vsebuje 15
Apneni soliter je umetno gnojilo, ki je do 16% dušika, je črne barve, teže približ-gotovo poklicano, da v kratkem nadomesti n0 kot superfosfat, v splošnem pa zelo ne-čilski soliter, ker ima tudi skoro iste pred- prijetno gnojilo, posebno z ozirom na nosti, kot čilski soliter. Obe gnojili imata svojo prašljivost, ki je deloma odprav* dušik v obliki lahkoruztopljive solitrne kis- Ijena s tem, da se prodaja skoro vedno line, ki pride rastlinam takoj v korist. To bi polito z nečistim petrolejem (kot se ga moral poskusiti vsak kmetovalec, posebno pridobiva iz zemlje), oni, kateremu je ozimina slabo prestala zl-	Apneni cianamid je sum na sebi spoji-
mo ter prišla v pomlad z mrtvo, bledo bar- na ogljika in dušika, ter kot tak hud strup, vo. Ako takemu žitu pomagamo s takoj Ta strup se imenuje cianamid. Dušik ne raztopljivo solitrno kislino, se spremeni pride v zemlji takoj do veljave, ker je tež-bleda barva v temno zeleno, zdravo barvo, ko raztopljiv in cianamid sam more kore Razlika apnenega in čilkega solitra tiči v ninicam tudi škoditi, ako pride kot tak z tem, da je eden priroden, drugi umetno se- njimi v dotiko. Vsled tega se mora apneni stavljen, eden (čilski) kristalne oblike (kot cianamid vedno podgrebsti vsaj en teden sol), drugi pa bolj podoben zemlji (kot su- prej, kot se seje, da se med tem časom cia«
nainid spremeni v amonijak ter tako v neškodljivo tvarino. Apneni cianamid trosimo na ta način, da ga najprej premešamo z zemljo in šele potem raztrosimo, da ne škoduje rokam, ker se pri nas žalibog vsa umetna gnojila trosijo z rokami. Kdor ima ranjene roke, naj nikdar ne trosi apnenega danamida.
Med vojsko je igral apneni cianamid v Avstriji in Nemčiji veliko vlogo, ker ni
O zavarovalnicah
Delovanje Deželne zavarovalnice je toraj ukinjeno. Ali ste pa živinorejci že pomislili, kakšne važnosti je zava* rovanje vaše govedi? Zadnjič sem či* sto na splošno o tej zadevi spregovoril. Ta čas sem imel priložnost govoriti z raznimi možmi, ki se s tem vprašanjem b a vi j o.
Znanec mi je to*le pripovedoval: V naši občini smo koj po vojni začeli študirati, kako bi ustanovili zavaroval* nico za govejo živino. Ljudje so bili za to, in ustanovili smo jo. Sklenjeno je bu lo, da se ne sprejmejo zavarovanja na določeno zavarovalnino (fiksno premis jo), ampak da se v slučaju nesreče za* varovana svota porazdeli med člani za* varovalnice. Slučaj je pa hotel, da je prva goved poginila najbogatejšemu ži* vinorejcu. Kaj se je zgodilo? Člani so se branili plačati zavarovano svoto češ, kaj bomo mi reveži bogatine podpirali! Zavarovalnica toraj ni prestala preiz* kušnje in je prenehala že pri prvi ne* zgodi z delovanjem.
Najboljši način, ki se je dosedaj najbolj izkazal, je način zavarovanja proti določeni zavarovalnini. Prav je namreč da si ustanovi zavarovalnica za slabe čase rezervni sklad. Kako si ga bo napravila, če sploh nima premoženja,
bilo drugih dušičnatih umetnih gnojil na razpolago, danes delajo zanj največ reklame tvornice karbida, ker jim to kaze. Gnojilo samo si za enkrat ne dela reklame, s čemur pa naj ne bo obsojeno, ker bo tehnika gotovo odstranila vse slabe strani tega gnojila, ki bo na ta način pridobilo na u-gledu.
Ing. Rustja.
za govejo živino.
ampak le sproti od slučaja do slunčaja, določi, s kakšno svoto mora vsak član prispevati? Kaj se zgodi pri takih zava* rovalnicah v slabih letih, ko se pripeti več slučajev nesreč? Ljudje se naveli* čajo plačevati visoke prispevke.
Seveda, v prvih letih ustanovitve, ko je še živo prvo navdušenje za dru* štvo, gre še nekako. Ampak stavim, da se nobeni zavarovalnici ni posrečilo koncem leta izterjati prispevke prav od vseh članov. Dogaja se tako, da so bili tudi nemarni člani celo leto zavarovani, prav za prav njihova živina, ko pride pa do tega, da plačajo, ni mogoče iz njih iz* tisniti denarja.
Zavarovalnica pa ne sme imeti s a* mo in edino ta namen, da plača v slu* čaju nezgode določeno odškodnino. Danes zahtevamo od take socialne usta* nove še kaj več. Uporabiti moramo tu* di vsa mogoča sredstva, da preprečimo nezgode ali jih tudi kolikor mogoče omilimo, da na ta način ohranimo zava* rovano glavnico. Tega pa zavarovalnice na razdelitev nikakor ne morejo doseči, ker nimajo lastnih denarnih sredstev. Treba bo marsikdaj poklicati živino* zdravnika. Tega je pa treba plačati. Ker je to bolj v korist zavarovalnice, si prizadeti živinorejec marsikdaj nič kaj
zlo ne prizadeva, da bi živinozdravnika poklical. Žal moramo računati tudi z malomarnostjo slabih gospodarjev. Naše zavarovalnice morajo tudi nadzorom vati živinorejo, treba je pouka, propa* gande. Za vse to je treba nekaj denarja. Zavarovalnice, ki nimajo svojih lastnih denarjev, za vsa ta dela niso sposobne.
Važno je tudi to, da zavarovalnica
na razdelitev se ne more zopet sama za* varovati pri višji organizaciji; O važno; sti tega višjega zavarovanja smo že zadnjič kratko govorili.
Sicer pa je tudi zakonodaja, že raz; sodila v prid zavarovalnicam proti dolo* čeni zavarovalnini, ker so le te deležne raznih zakonitih olajšav.
Doktorič.
Tržni pregled.
Krma. Letina sena je bila v Italiji zelo slaba, ker je vladala skoro povsod strašna suša. Tudi otave je bilo malo in še te je največ uničil dež ob spravljanju. Ker je bil izvoz krme do septembra dovoljen, se je iste zelo mnogo izvo* zilo, predvsem na Čehoslovaško, pa tu* di v Jugoslavijo. Iz teh razlogov je ce* tia grobi krmi zelo visoka, najvišja v Pijemontu, kjer se plačuje seno in de* telja po ceni 80 do 90 L za q. V ostali dr* žavi se cene menjajo od 45 do 75 L za q. Tudi slama je draga in sicer po ceni. o« koli 20 do 25 L. Navedeni naj bosta dve mesti:
Padova: seno 55-60 L, otava 50*55, detelja, prva košnja 55:60, druga koš* n ja 50*55 L. Pšenična slama 23*25 L po q.
Trevizo: seno 65*70, detelja isto* tako.
V Južni Italiji so cene senu, detelji in slami za nekoliko nižje. V splošnem opažamo, da je seno, oziroma detelja dražja, nego otrobi. Naši kmetovalci naj vsled tega pazijo na vsako bilko se* na in slame ter naj rajše kupujejo otro* bi. Poleg tega pa naj skrbe za pridelavo dovoljne količine krme v prihodnjem letu, k čemur morejo še vedno pripo* moči in sicer s sejanjem mešanice ječ*
mena, ovsa in grahorice, ki da koncem maja precejšnjo košnjo. — Z ozirom na cene se izplača bolj kupovati močna krmila kot seno, a pri krmljenju se mo* ra paziti tudi na to, da bo imela krma gotov obseg, ker s samimi otrobi ne bo krava zadovoljna, ona hoče imeti obču* tek, da je sita, to je poln želodec. Brez senu, oziroma slame ne gre
Semena: so v splošnem dražja, ne* go prošlo leto, ker je bila za ista pov* sod slaba letina, tako v Italiji, kakor tudi v Nemčiji, kjer hočejo poleg tega za vsako izvoženo blago italj. lire in ne svojih mark.
Lucerna stane danes 8*10 L, doma* ča detelja par lir več po kg, seveda ved* no predenice prosta. Isto velja za trave in vsa ostala semena. Za podsejevunje travnikov ne uporabljajte laške ljulke, katere se vedno največ proda, ker je izmed vseh trav najcenejša, temveč mešanico in to od angleške ljulke fran* coske pahorke, mačjega repa in pasje trave, od katerih je posebno poslednja za naše kraje zelo važna, ker raste tudi na suhih tleh. Dobro bi bilo, ako se bi taki mešanici pridodalo tudi nekoliko esparzete ali turške detelje
Umetna gnojila se dobe to leto \’so. Sezona za tomaževo žlindro je pri
kraju, posebno tu pri nas v Julijski Benečiji, kjer se tomaževa žlindra up o* rablja samo za travnike in redko kje za vinograde ter se trosi v jeseni. Cene žlindri iz tega razloga tudi padajo ter notira 16'18% žlindra manj kot prej, naime okoli 42 franko italj. meja. V sled padanja francoskega franka, v katerem se je sklepalo največ pogodb, se skle* pa jo sedaj pogodbe v lirah in ne za %, temveč na q z gotovo podlago. Goto* vo je mnogo pravilnejša in manj ri* skantna kupčija s tomaževo žlindro na %0, kot s gotovo podlago, a za silo gre tudi to.
Mnogo se kupčuje z superfosfatom, katerega cena je za podlago 15*17 % okoli 28 L po q franko odhod tvornica. Superfosfata se v Italiji zelo mnogo ra* bi, predvsem za vinograde in žita in je Italija z njim tudi dovoljno založena, ker ima zelo mnogo tvornic istega. Pre* cej se proda tudi čilskega solitra, ki se uporablja predvsem kot vrhno gnojenje k žitom, zelenjavi, krompirju itd. s 1*2 kg na 100 kvadratnih metrov in katere* mu cena je približno 135—145 L za q. Manjše količine so seveda mnogo draž* je. Klorokisli kalij je precej drag in sta* ne okoli 80 L franko postaja Julijska Benečija, žveplenokisli kalij je celo za nekaj dražji in stane približno 15 L več kot prejšnji. Ti dve kalijevi gnojili sta pri nas znani pod imenom »40% kalijeva sohi v resnici sta pa obe gnojili ne* kaj bogatejši na kaliju in sicer vsebuje prvo 43*48%, drugo 48*52% kalija. Niž* je odstotne kalijeve soli kainit, 30% ka* lijeva sol itd. so v ceni za mnogo nižje in sicer stanejo od 35—40 L po q fran* ko postaja Julijske Benečije. Za naše kraje pa pride v poštev predvsem le žveplenokisli kalij, ker se ga more ra* biti za vse rastline, dočim so vsa ostala
kalijeva gnojila gotovim rastlinam škodljiva vsled v gnojilih se nahajajo* čega klora. Najdražje umetno gnojilo je žveplenokisli anioni jak, ki stane pribil žno 180 L q.
Druga umetna gnojila nimajo za nas velike važnosti, vsled tega jih izpu* stimo.
Vino. Letina vina je bila v različ* nih pokrajinah Italije zelo različna. Po* nekod ga je bilo več kot v lanskem le* tu, drugod približno enako, drugod zo* pet več. Manj ga je bilo v Apuliji, več pa v Emiliji in Romaniji (Ravenna). V srednjem je bila letina enaka lanski. Nastopati je začela zopet trtna uš, ki se je pojavila tu pa tam, vsled česar naj pazijo naši vinogradniki, da jih ta ne* sreča ne iznenadi, vsled česar kaže sa* diti povsod amerikansko podlago in se sme nihče pustiti zapeljati od dej* stva, da rodi tudi trta necepljenka.
Trgovina z vinom je skoro po celi Italiji mrtva. Vzroki so predvsem sle* deči: Izvoza ni, ker je bila skoro v vseh vinorodnih državah zelo dobra letina in ker imajo glavne, vino uvažujoče drža* ve nizko valuto. V Italiji se trguje sedaj z vinom predvsem za domači konsum, ki pa je vsled naraščajoče brezposelno* sti in splošnega pomanjkanja vedno bolj pičel, posebno med onimi sloji ki so popili največ vina.
Cene so različne. Najvišje se cenijo vina od izbranih trt in tako se plačuje Moškat v Pijemontu do 600 L za hi, do* čim so tam ostala vina po okoli 200 L. V Severni in) Srednji Italiji je cena vi* na od 13 do 20 L po stopinji alkohola; močnejša vina so dražja, ker jih rabijo za rezanja in peti jot. V Južni Italiji in v Siciliji je na razpolago še precej sta* rega vina, ki se plačuje po 7 do 8 L sto* pinja, nova vina so za približno 3 L po
stopinji dražja. V splošnem so v Italiji Tolmin, Bovec, Poreč, Reka. Zanimive bi navadna črna vina višja v ceni, kot bile cene na vseh teh trgih sledečemu Ma-
gu: Senu, slami, drvem, vinu, mleku, krom-Cena vinu v Istri se vrti okoli 2 L, pirju, jajcem, mesu, šivi teši šivine, koruzi, a bo gotovo v ceni padlo, ter ga bodo otrobom itd. Seznam vseh teh cen ne more kmalu vinogradniki zelo mnogo ponu> sestaviti urednik sam, imeti mora pomočni-jali vsled pomanjkanja krme za Živah m ke-dopisovalce v vseh teh krajih, ki bi rebru ne za sebe.	cimo točno 1. vsakega meseca sporočali
PRIPOMBA.	odnosne cene. Isti dopisovalci bi mogli spo-
Priblišno tak tržni pregled bi moral r0ČatlUf P<>tek in cene semnjev v okolici, vsebovati »Gospodarski list« v vsaki števil- s')0r0^atl ’ prlb lzno stanje letine m potek ki. Glede posameznih skupin blaga bi mo poljskih ’
gel biti krajši, v celoti pa obširnejši, to je, ^ dopisovalci bi mogli istočasno ozna-imeti bi moral navedenih več vrst blaga. čiti glavne gospodarske potrebščine ondot-Za nas je gotovo vašen pregled cen v nega kraja, v čemur bi bil izražen poziv pokrajinah Italije, večkrat nas bi zanimal merodajnim činiteljem, da se za dotično tudi pregled cen na svetovnih tržiščih, ven- stvar tudi zavzamejo, dar najvažnejše za nas in širše plasti naše-	Vsa ta poročila bi morala biti kratka
ga Ijiulstva bi bilo, poznati cene najvažnej- in tiskana magari z drobnim tiskom. Na ta ših kmetijskih potrebščin in pridelkov na način bo »Gospodarski Ust« v resnici zr-glavnih tržiščih Julijske Krajine. Za nas calo našega gospodarstva. V Novem letu pridejo v poštev predvsem sledeča tržišča: naj se to zgodi.
Trst, Gorica, Ajdovščina, Postojna, Idrija,	Inž. Josip Rustja.
Nekaj o položaju na našem in svetovnem vinskem trgu.
V decembru 1922.	Pri	nas	cene vinu padajo in je že mo-
Vinska trgovina je po vojni zelo otež- g°če kupiti gotovo in pretočeno^ino cenej-kočeria. Slabe prometne razmere, visoki že- še, kakor se je v jeseni zahtevalo za mošt. lezniški tarifi, nestalnost valute in zelo vi- Današnja srednja cena vinu je od 200-220 Soke carine, dalje uvozne prepovedi zelo l'r za hi. Kupuje se pa zelo malo. Nekaj ovirajo vinsko trgovino, ali jo še celo one- malega so pokupili mestni in hribovski go-mogočajo. Tudi konzum vina je manjši, stilničarji; večji vinski trgovci pa se držijo kar povzroča pomanjkanje denarja, brez- rezervirano in ne kupujejo skoraj nič. Tudi poselnost in današnje siromaštvo predvoj- gostilničarji iz gor kupujejo le malo, ker nega, takozvanega srednjega stanu. Vse to P° večini točijo cenejša laška vina in tudi <je ktivo, da pri nas in tudi povsodi drugod prodajo ga zelo malo, ker jim sadjevec in Vinska trgovina spi. Oglejmo si zdaj kako sadno žganje, ki so si ga letos gorski krnele z vinsko trgovino pri nas in kako je dni- tje satni veliko pridelali, dela konkurenco, god po svetu!	Na izvoz v dežele bivše monarhije še misli-
ti ni. Če trgovci teh dežel v Italiji že kaj vina kupijo, ga kupijo raj še v starih mejah Italije, kjer ga dobijo cenejše in vina z visokim odstotkom alkohola, ker oni potre-biujejo zelo močna vina za rezanje s svojimi šibkimi. Naša vina pa bodo lahko našla pozneje, ko se bodo cene izjednačile z visokimi cenami v mejah stare kraljevine, tam stalnih odjemalcev, ker naša vina so prikladna za rezanje tamošnih vin. Na priključenem južnem Tirolskem, kjer so cene mnogo nižje kakor pri nas, prodajo veliko vina v stare meje kraljevine.
V vsej Italiji se je na splošno pridelalo mnogo manj vina, kakor lansko leto. Računa se, da se ga je pridelalo 25 miljonov hi. Vinska trgovina za izvoz v splošnem po vsej Italiji počiva, iker je izostal skoraj popolnoma izvoz vina na Francosko in to radi padanja francoske valute. Tudi Švica je letos precej vina pridelala sama in zato tudi le malo uvaža. V Ameriko je izostal iz-
voz, odkar je tam točenje alkoholnih pijač prepovedano.
V sosedni Jugoslaviji je kupčija z vinom zelo slaba. Cena letošnjih štajerskih vin je 16-18 K liter, t. j, pa današjem kurzu l lira za liter. Konzum je vsled draginje in pomanjkanja denarja silno majhen, tako da preostaja mnogo vina za izvoz. Jugoslovanska vlada se je trudila, da bi našla odjemalce na Cehoslovenskem in na Poljskem in je tudi v tem pogledu sklenila trgovsko pogodbo s temi državami; ali do izvoza ni prišlo in tudi ne more priti, ker je transport predrag in carina previsoka. Na Češkem Je carina za uvoz vina tako visoka, da bi kmalu presegala ceno v Čekoslovenski pridelanega vina. Ona znaša skoraj 5 Kč za liter.
V Nemški Avstriji in v Nemčiji je pa valuta zelo nestalna in nizka, ter carina previsoka in pomanjkanje preveliko, kar Je zelo skrčilo konzum in uvoz vina v te dfr-žave. V Avstriji znaša carina 60 zlatih kron za hi.	Just	Ušaj.
Konsumne zadruge.
5 konsumnimi zadrugami imajo povsod križe in težave. Glasilo vseitalijan* ske zadružne konfederacije »Coopera: zione Popolare« objavlja razne razprave o tem vprašanju. Vredno pozornosti je, kar piše odlični zadrugar Emanuele Lan-zerotti:
Ko sem pred letom silil ligurske prU jat el je, naj pospešijo ustanavljenje malih konsumov, proizvajalnih in denarnih zadrug, odgovarjali so mi z navadnimi ugovori, kako težko je prodreti, ako kdo ne da očitnih dokazov o gotovem finančnem uspehu. Razen tega da morajo bi tehnično * finančne predpriprave brez* hibne in do pičice dovršene.
To se pravi, če hočemo imeti jajca, moramo imeti prej kokoš.
Se razume, da sem jim takoj odvrnil, da je to njihovo mnenje popolno* ma napačno, ker vsebuje sofizem, ki ga logika imenuje »clrculus vitiosus« (na> pačni krog, to je sklepanje, ki nas vodi kakor krog vedAo na isto mesto nazaj — kaj mora biti prej, kokoš, ali jajce?)
In jaz sem vztrajal, da moramo ude j> stovati in v praktično življenje prenesti podlago zadružne misli in moja vztraj* nost je imela tudi nekaj uspeha,
V’ prvi vrsti nastajajo zadruge iz skupin zadružno mislečih mož, ki se za* vedajo lastne gospodarske moči in nas
loge. Prostovoljno se združijo v svojo Tehnično in upravno se pa zadružna splošno, bližnjo in bodočo korist. Odsto> podjetja prav nič ne razlikujejo od ir* pijo del svojega gospodarstva, ali kot govin, podjetji in ustanov zasebnikov, konzumenti, ali kot proizvajalci, ali kot naj si bodo trgovci, obrtniki ali bankirji, lastniki, po njih ustanovljeni zadrugi, ki Podvržena so tudi ona raznim naklju= jim je nekaka širša družina. Ta izraz čjem in spremembam, istim gospodar-»zadružna družina« (famiglia coopera' skim zakonom, tudi ona stavijo iste za-tiva) je bil upeljan že pred 30 leti v za- hteve kot podjetja, s katerimi tekmu* družni propagandi na Trentinskem in se jejo.
je obnesel.	Ce hočejo naša zadružna podjetja
Iz tega sledi, da zahteva snovanje vztrajati, če hočejo obstati, če hočejo gospodarskih jeder krajevnih zadrug, to uspeti, morajo imeti vedno pred očmi je zadtužno s gospodarske družine, kot splošni gospodarski položaj, v katerem celica, iz katere izvira gospodarsko živ: delujejo in se udejstvujejo. Posebno pa Ijenje, sodelovanje izbranih mož, polnih morajo paziti, da vzdržijo ravnotežje dobre volje, požrtvovalnosti in medsej med gospodarskimi in finančnimi sU bojne ljubezni, mož, ki se po svojih krc- lami članov, posameznih in združenih, in postih vsestransko odlikujejo.	razvojem množine poslov. Življenje do*
Tako ustvarjena družba zadrugarjev bro urejene zasebne družine mora biti pospešuje in ustanavlja zadružna pod j e* stanu in premoženju svojih udov prh tja, trgovske posredovalnice, zadružna rnerno. Tako morajo tudi zadruge voditi skladsča, zadruge za pobiranje in pr e* svoje posle redno in v gotovih mejah, delovanje pridelkov. Člani pa zaupajo hočejo postati koristno jederce ali vodstvo in izročajo skrb za lastno korist celica novega zadružnega gospodarstva, skupini, izbrani izmed najbolj veščih kakor so tudi dobre družine jedra in ce--članov, ki jih podpirajo pristojni stro= Hce, ki tvorijo podlago življenja mu kovnjaki.	*	rodov.	dado.
Gospodarski drobiž.
Vinogradniki, ne sadite domačih trt! na amerikanskih trtah trtna uš ne živi. Trt-Trtna uš, ki je bila v zadnji polovici °ih uši je pri nas še veliko in ako preteklega stoletja (prinesena ponevedoma bi jih tudi ne bilo več, bi moral vendar vsak iz Amerike na par okužerfih trtah v Evro- previden vinogradnik saditi le divjake, ozi-po, je v par desetletih uničila malo ne vse roma cepljenke. To moramo delati že radi-evropejske vinograde. Ako se ne bi bilo na- tega, ker izkušnja nas uči, da zadostuje za šlo v Ameriki takih divjih trt, katere lah- okuženje vinograda le ena okužena trta in ko trtni uši kljubujejo in na katere je moči golazen nam v par letih uniči cel vinograd, cepiti našo domačo trto, bi ne bilo več pr! Zato ravna oni vinogradar, ki sadi * nas vinograda. Kakor rečeno, amerikanske dandanes domače 'trte, skrajno neprividno trte trtni uši samo kljubujejo in jim trtna in nespametno, ker kako veliko škodo bo uš več ali manj ne škodi; ni pa rečeno, da utrpel, ko mu bode v enem, ali v par letih
uničila vinograd trtna uš. Vse ono drago in težko delo, ki ga je imel s kopanjem novega vinograda bo zastonj! lato ne sadite domačih trt!
Kako je gnojiti sadnemu drevju.
Sadno drevo, kakor vsaka rastlina, črpa potrebno hrano iz zemlje. Zato je jasno, da mora zemlja pod drevesom postajati bolj in bolj pusta in da drevo mora začeti prej ali slej pešati. Gozdna drevesa so v gozdu v tem pogledu na boljšem, kakor sadna drevesa, ker se zemlja pod njimi z odpadlim listjem in suhimi vejami sama pognoji. Zato je umevno, da je potrebno gnojiti redno tudi sadnemu drevju, če hočemo imeti dobička od njega. Nepognojeno sadno drevo rodi vedno manj in manj m njegov sadež je vedno drobnejši. To so pri nas nekateri že uvideli, ali kadar gnojijo sadnemu drevju ne postopajo navadno pri tem delu pravilno. Navadno stresejo k deblu eno, ali dve samokolnici gnoja in ga pustijo tam ležati. To je zelo pogrešeno, ker tam gnoj drevesu ne more dosti koristiti. Tik debla staro drevo nima takih koirenin, ki bi lahko srkale hrano v se, ampak take-korenine se nahajajo pod kapljo drevesne krošnje in tam je torej gnojiti sadnemu dre vju. Zato gnoji drevesu na ta-le način: Pod kapjo drevesa skopaj v krogu 30 do 40 cm globok in V2—1 m širok jarek in v ta jarek potrosi gnoj in sicer z ozirom na velikost drevesa in potrebo v množini od ene do petih in več samokolnic. Ko si ves gnoj spravil v jarek, zagrni ga. Tako gnojenje je drevesu sila koristno, zlasti če drevo stoji na celini, ker onim drevesom, ki stoje na njivah, pognojimo že tako in tako, ko gnojimo njive. Zdaj proti spomladi je za gnojenje sadnemu drevju najboljši čas in zato gnojite zdaj sadnemu drevju!
.	Just	Ušaj.
Koliko mleka daje krava. Ako bi pri nas izračunih, koliko mleka dajo naše krave tekom enega leta, bi pri malo kateri kravi dosegli število 3000 litrov. Pri večini krav bi dobili številke od 1500 do 2000 litrov. Nekatere pasme krav so bolj mlečne, druge manj, najboljše so na vsak način nizozemske, ki dajo v srednjem 3500—4000 litrov v letu. Dobe se pa posamezne krave, ki dajo mnogo več in tako se je nahajala pred leti v Nemčiji ena krava, ki je dala v 351 dneh 10.654 kg mleka z 3.56% maščobe. skupaj torej v manj kot enem letu 380 kg masti. V enem dnevu je dala največ 33.5 kg mleka in 1.803 kg masti (l liter mleka tehta 1.033 kg). V Severni Ameriki sc nahaja še danes ena krava, ki je dala v enemMetu 12.414 kg mleka z 478.6 kg masti. Dobe se pa posamezne krave, ki dajo tudi po 50 1 mleka v enem dnevu, seveda ne skozi celo leto.
Najbolj mastno je mleko krav angleške pasme Jersey, ki vsebuje večkrat do 7% maščobe, dočim vsebuje navadno kravje mleko okoli 3.5%. Mleko najbolj mlečnih krav je navadno najmanj mastno in tako vsebuje oho nizozemske pasme komaj 3%, dočim je mleko naših krav precej mastnejše, in vsebuje navadno 4% maščobe; dobe se pa tudi pri nas krave, katerih mleko vsebuje več kot 5%.
R.
Kako stara naj bo kokoš? Izkušnja uči, da iznese kokoš največ jajc v prvih treh letih svojega življenja. Po tretjem letu kokoš navadno ne plača več stroškov, ki jih imajo posestniki z njimi. To pa iz sledečih ra logov:
1.	Jajc iznese kokoš po tretjem letu mnogo manj kot v drugem ali tretjem. Posebno malo jih iznese v zimskem času, ko so jajca navadno najbolj draga.
2. Jajca za valjenje so od starih kokoši mak) kedaj oplojena in vsled tega naj se ne uporabljajo za podlaganje jajca starih kokoši.
3. Meso starih kokoši je malo vredno.
4. Nad 3 leta stare kokoši so zelo lene v nabiranju hrane po dvoriščih, poteh in poljih, ter vsled tega postanejo pri domačem krmljenju prave zajedavke napram mlajšim in teh ne puste, da bi si privoščile, kolikor je njim od gospodinje namenjeno.
Ne držite torej nad 3 leta starih kokoši!
R.
Apno v kmetskem gospodarstvu. Naši kmetje rabijo apno navadno za beljenje sob in kuhinje, vinorejci ga uporabljajo tudi za napravo škropila za trte proti »pero-nospori, tu pa tam pomažejo ob poteh grozdje, da ne bi zašlo v tiuje roke. To uporabljanje apna pa ni zadostno.
Apno je eno najvažnejših in najcenej-še sredstvo za desinfekcijo, to je za uničenje različnih uzrokov in kali bolezni. Vsled tega bi morali kmetovalci večkrat pobeliti živinske hleve, tako od goveje živine, kakor tudi one od kokoši in svinj. Ravno tako važno' je apno tudi v kletarstvu, kjer uničuje različne bakterije, ki povzročajo bolezni vina. Klet bi morala biti vedno dobro
pobeljena, dobro bi bilo, da bi jo dobro poškropili z apnom vsaj pred trgatvijo, da pride novo vino v zdravo klet.
Vsaka kmetska hiša bi morala imeti v svoji bližini malo jamico z apnom, ki se rabi v najrazličnejše svrhe.
V Rusiji je navada, da se pred Veliko nočjo pobelijo vsi prostori, tudi pri nas je tu pa tam navada, da se gotovi dnevi v letu porabljajo v ta namen, a premalo. Dn&-vi beljenja bi morali veljati za majhen hišni praznik.	'	.
Da je apno dobro gnojilo, posebno za deteljišča, je menda skoro vsakemu znano.
R.
Vzgoja mladih češpelj. Pri nas uporablja jo skoro vsi kmetovalci le poganjke iz češpljevih korenik za sadike. Drevesa iz takih poganjkov v resnici mnogo prej nosijo sad, kot vzgojena iz semena, a kmalu se pokaže njih slaba stran. Poganjajo namreč iz korenin zopet mladike, ki drevo oslabe in napravijo nerodovitno. Kdor si hoče ustvariti dobra češpljeva drevesa, naj si jih vzgoji iz semen, oziroma naj si taka nabavi.	R-
Vrednost domačih gnojil: V 10 q domačega gnoja oziroma gnojnice se nahajajo sledeče za rastline potrebne snovi:
		Dušik	razt<>pljiy dušik	fosforna ji [ kislina ji	kalij	apno
Sveži odpadki s svežo steljo .	kg	5.6	0.5	3.2 j	2.1	5.0
Gnoj vležan (vsaj 3 meseše). .	»	5.2	0.7	4.0	4.0	1 6.0
navadna gnojnica		0	2.0	1.8 |	0, j	5.0	j 0.2
dobra gnojnica		»	7.0 j	6.3 .		10	0.2
Iz tablice razvidimo, da je gnoj predvsem bogat na fosforni kislini, kalij« in apnu, dočim vsebuje tudi precej dušika, ki pa je v majhnem odstotku raztopljiv, torej rastlini dosegljiv. Gnojnica je bogata predvsem na kaliju in dušiku.
Danes stane v umetnih gnojilih 1 kg dušika približno 8 L, 1 kg fosforne kisline 2.20 L in 1 kg kalija približno 2.— L. Na podlagi teh cen je vreden dober gnoj glede najvažnejših snovi okoli 2.5 L po q, gnojnica pa 8.— L im q. Pripomniti moramo, da se za cenitev domačih gnojil ne sme vzeti kot podlaga cena umetnih gnojil, ker vsebujejo le gotovo snov, dočim domač gnoj zemljo tudi rahlja ter jo bogati s prhljico (humus) : poleg tega prenašajo domača gnojila na zemljo tudi različne koristne bakterije. ki povzročajo razkroj in raztopljenje različnih snovi, ki so rastlinam potrebne.
R.
Uporabljajte umetna gnojila in zanemarjajte domača. Zločinec bi bil, kdor bi to svetoval, a v resnici se to vrši, akoravno tega nobeden ne svetuje, ampak vsak pošten človek pred tem svari. Domač gnoj in gnojnica predstavljata veliko vrednost, ker vsebujeta vse rastlini potrebne snovi. Gotovo je, da se v Julijski Krajini razmečejo tisočaki in tisočaki samo vsled tega, ker se ne ravna pravilno z gnojem in gnojnico. Da bi vsak kmet izvrševal prav vse predpise o pravilnem ravnanju z domačimi gnojili, ne moremo zahtevati, pač pa bi vsaj ne smeli dovoliti, da teče gnojnica po poteh, da je gnoj narahlo zložen, da po njem kokoši brskajo itd.
R.
Krava zadržuje mleko, ako se z njo ne ravna pravilno temveč surovo. .Taki kravi naj se da med molžo nekoliko dobre krme, malo jo je treba pobožati, vime z roko po-
gladiti in dala bo mleko. S 'pretepainjem in kričanjem se nič ne doseže; nasprotno!
R.
Napenjanje živine se odpravi, ako se razstopi v vroči vodi kos galuna, (se dobi v drogerijah) ter mlačna tekočina živali vlije v gobec. Za srednjo žival (govejo) zadostuje kos galuna, debel kot drobno kokošje jajce.
R.
Ravnajte pravilno z gnojem na njivi, da ne boste podkopavali same stelje. Slabo navado imajo nekateri kmetje. Večkrat nimajo doma prostora za gnoj, zato ga vozijo na njive ter ga puste tam ležati, kot je padel iz gnojnega koša. Gnoj se pa tako izvetri in* izgubi najboljše, kar vsebuje, spremeni se pod vplivom dežja in vetra v kup malovredne stelje. Ako ne podorjete takoj na polje zvoženega gnoja, posujte ga z zemljo 1 kvarto na debelo, ter ne pustite zrakiu in drugim prirodnim silam prostega dostopa do gnoja.
R.
Pomladitev jagodičevja je zelo velike važnosti, ako hočemo, da imamo od njega letno lep dohodek. To delo se vrši na ta način, da se izrežejo vse vejice, ki so starejše kot dve leti in one ki so .slabe in tanjke. Izrezava naj se januarja in februarja meseca. Pri jagodičevju se ne sme gledati na velikost grmov.
R.
Podsejevanje travnikov je boljše po prvi košnji, kakor v zgodnji pomladi, ker hitra rast starih trav ne pusti mladim dovolj zraku in se vsled tega ne morejo razviti.
R.
Piščet ne kaže pojiti s svežo vodo, temveč s tako, ki je že nekaj časa stala. Zelo dobro je, ako se položi v napoj za pi-
ščeta zarjaveli žebelj, ki odda vodi nekaj	Grda navada na živinskih sejmih.
železa, ker pospešuje zdravje in jača kri.	„ .
^	Pri nas imajo ljudje splošno to grdo
Dobre jajčarice spoznaš na zunaj'in in sla?° navado’ da Priženei° na sejme ne-
sicer: One so krotke, mirne in se puste P°molzei,e krave- Ubo^e trpinčene živali
rade vloviti. Zadnje sredo zvečer v kokoš- irnaj0 na it0 P°'na vimena in iz siso\ jim
njak in zjutraj prve iz njega. Glavo imajo tece U1'el<0 1X1 tteh. Koliko mora trpeti že
drobno in plemenito, ne široko in grobo, navadno tako od dolge poti izmučena ži-
oči velike, okrogle, čiste in jasne, ne vdrte. v*na ’n kako nesPametn.o. in goljfivo je ta-
p ko ravnanje! Nepomolzene krave zgubijo na
Deteljišča oslabe, ako ni v zemlji do- ta način na mleč™sti in tudi lahko dobijo
volj apnenca, ki je važnejši za deteljišča vnetje vimeiia- Tudi se stem ravnaujcm kot fosforna kislina in kalij. Prvo skrbi grdo varajo kupci in od poštenega človeka torej za apnenec, potem še le za ostale to ni lepo! Toraj, če se že varstveni organi snovi. Apnenec se najlažje doda v obliki ne brigajo zato, da bi se upošteval zakon cestnega blata, kar je tudi najcenejše. Od !’rot' trpinčenju živali, naj vam \aša \est fosfornih gnojil je za deteljišča bolja To- v Pednje ne dopušča več takega nečlo-maževa žlindra kot superfosfat, ker vse- ve^kc^a postopanja z ži\ino, ki se ne more buje precejšnje količine apna.	sama braniti.
R.	Just	Ušaj.
Knjigovodski tečaj.
Dragi iY;onec!	istočasno je vložil kot hranilno vlogo
V zadnji številki »(jcspcdarsikega L 3000. . lista” je bil zaključen prvi t. j. teoreitični	Prvo itvoje delo ije, da vzameš v ro-
del knjigovodskega tečaja. Upam, da si z ke 'tiisikanq pristopnico dn jo (izpolniš po zaniman/jem stalil opisu knjig in navodilu vzorcu, ki se mahaja na strani 59. Gospo-o injihovi vporabi in si pridobil toliiko knji- dairskega lista, ter jo predložiš Abramu giovodslkega znanja, da 'ti sedaj ne bo tež- v podpis. Ko je Abram pristopnico pod-ko slediti tudi drugemu 't. j. ipraktiičneinu pisal in vplačal navedene svote, vpišeš delo knjigovodskega tečaja. —	vplačilo najprej v »Blagajniški dnevnik
Predpostavljajoč, da si si nabavil in razdedmik za prejemke«. Naito preneseš knjigovodske zvezke, preideva talkoj k iz blagajniškega dnevnika: praktičnemu delu, t j. (k vtanjiževanju ddež v nKmso za delcže« poslovnih dogicdkov	v	poslovne	knjige.
1.	poslovim dogodek se glasi:	• l,ran^no vlogo pa v »Knjigo za hra-
»2. januar 1922. Abram Josip pok. nilnc vloge«.
Ivana, .posesitnik, Tržič, je pristopil kot	Ker je Atiram s podpisom pristopnice
član in vplačal:	in vplačilom deJeža postal član naše Hra-
za delež.......................L	20.—	nitaice in posojilnice,	ga	moraš	na	poza pristopnino.............................................................................L	2.—	dlagi pristopnice	vpisati	tudi	v	»Imenik
zja članslko knjižico	.	.	.	L	1.—	članov.« —
Nastane sedaj vprašanje, kako naj se •glasi vknjižba 'v navedenih knjigah.
Hočem ti narekovati.
Vzemi v rolke »Blagajniški dmevtiik in irazdelnik za prejemke« in piši s svinčnikom:
Na vrhry kjer je predfciskana beseda mesec: zapiši na pikčasto črto:	Januar
1922.
Sedaj preideva k rubrikam.
Rubrika 1., ki nesi naslov »Stran glavne knjige«, ostane začasno neizpolnjena.
V rubriko 2. z naslovom »Tekoče število«, vpiši, ker je to 1. poslovni dogodek, številko: 1.
V rubriko 3. z napisom »Dan« vpiši, ker se dejanje vrši 2. januarja, številko
2.	(t. j. 2. januar).
V irujbniko 4. z naslovom »Ime vpla-oevalca« vpiši: Abram Josip.
V rubriko 5. z naslovom »Predmet« vpiši: pristop.
V rubriko 6. »Znesek prejemka«, vpiši znesek viplačila, ki se nanaša na pristop, t. j. 23.— (lir).
Ker odpade od zneska 23.— lir:
a) Lir 20.— na zadružni delež,
b) Lir 1.— na upravini prispevek in
c) Liir 2.— na pristopnino, vpiši sveto pod a) 'v rubriko 10., pod b) v rubriko 12. in orno pod c) v rubriko 16.
Sedaj vzemi v roke »Knjigo za deleže« v katero (preneseš vplačani delež in piši tam, kjer je ipredtiskano:
•Število članstva: številko 1.
K predfciskani besedi Član zaniši ime: Abram Josip ock. .osipa, posestnik, Tržič.
Nato vpiši:
V njbriko 6. dan vplačila t. j. 2. 1. 1922.
V rubriko 7 tekočo štev. blagajniškega dnevnika, t. j. štev. 1.
V rubriko 8. besedo: 1 delež.
V rubriko 9. znesek: 20.— lir.
Stem je izvršen prenos vplačila iz »Blagajniškega dnevnika« v »Knjigo za deleže«. Sedaj še-le vpišeš v 1. rubriko »Blag. dnevnika« številko: 1. To se pravi, da si prenesel vplačani delež v »Knjigo za deleže« na stran 1.
Vpisati pa moraš pristopivšega člana tudi v »Imenik članov«.
Vpis se glasi tako-le:
V 1. rubriki z napisom »Tekoče število«, vpiši: številko 1.
V 2. rubriki z napisom »Dan (pristopa« vpiši: 2. I. 1922.
V 3. lujbrikii z napisom »Ime«, vpiši: Abram Josip pok. Ivana.
V 4. rubriki z naipisom »pckilie<. vpiši: posestnik.
V 5. rubriki z napisom »bivališče , v-piši: Tržič.
V 6. rubriki z napisom »Število deležev«, vpiši: 1.
V 7. rubriki z napisom »po«, vpiši: 20.— (lir).
V 8. rubriki z napisom »Je bil sprejet pri seji načelstva dne«, vpiši: 25. 12. 1921.
Te vknjižbe se nanašajo na pristop.
Abram je pa vložil tudi 3000 Inr kot hranilno vlogo. Ker predmet te 'Vknjižbe ni več »pristop« marveč »hranilna vtoga«, moraš izvršiti vknjižbo v »Blagajniškem dnevniku za prejemke« ločeno v dveh postavkah.
Medtem ko je bil predmet orve Dostavke »pristop«, bo predmet drrige po-stasvke »hranilna vtofia«.
Vknjižba se glasi tako-le:
V rubriki 2. »Tekoče število« vpiši: 2.
V rubriki 3. »Dan« Vpiši: 2.
V rubriki 4. »Ime vplaeevalca vniši: Abram Josip.
V rubriki 5. »Predmet« vpiši: hran. vloga.
V rubriki 6. »Znesek prejemka« vpi- V rubriko 1. »Blagajniškega dnevui-ši: 3000 — (lir).	ka« vpiši sedaj številko 1.; to se pravi, da
V rubriki 7. »Hranilne vloge« vpiši: si prenesel vpiačilo v »knjigo za hranilne 3000 — (lir).	vloge« na stran 1.
Tudi hranilno vilogo moraš prenesti v »Knjiga za hranilne vloge« pa irna še »Knjigo za branrilne vloge«. Vzemi v roke 2 rubniki za »Narasle obresti do 31. de-sedaj to knjigo in piši, kakor ti bom nare- cembra vlagatelju v dobro«. Ker je Abram koval.	vložil denar 2. januarija, (1. januarija ga ni
Na vrhu je predtiskaino »Štev. knjiži- m<>£el, ker je bil radi praznika zapnt), do-ce«. Ker ije /to prva vloga in prva knjižica, bl syote obresti za celo leto 1922. vpiši številko 1.	Vpiši torej v rubriko z nadpisom »za me-
Vlagatelj: Abram Josip pok. Ivana, seceTj št1Cvilko 12'to se pravi' da vlaga“ posestnik, Tržič.	te!j dobl obrestl °d *e svote za 12 mescev.
ki znašajo po 4Vi: % Lir 135.— Svoto
135.— lir vpiši v rubriko z nadpisom »znesek«.
Obrestna mera: 41L % je vložil:
dne: 2. 1.1922
. , v. , -i t	Stem je vpis tU)di v »knjigi za hranil-
P° *fk’!V' *?/{”	:	2	»e vloge« izvršen. -
znesek: 3000,- (lir). .	Ahjzij	Bajgc
Uprašanja in odgovori.
Ta predalček jc brezplačno na razpolago jem pri kaki banki, katera nakazuje
vsem naročnikom. Uprašanja pošiljajte Ured*	/„_j - i •	,
ništvu »Gospodarskega lista« v Gorici. Corso PfeduJme f" deželni zemljlsko«kre«
Verdi. st. 32.	dltm zavod, Associazione Cooperativa
i, .	j,	~	,	na Travniku v Gorici.) Za prošnje so
RAZNIM. Vprašanje: Imamo v , .	,	,.	,	.	..	,
...	...	...	,	,	predpisane posebne tiskovine, ki se do«
rokah konkordat za premičnine, kako ...	. ,	,	.	D ., ....	,
. ,	. j ,	...	bijo pri banki. Priložiti moramo poleg
pridemo	na,popre, do denar]«,	k,	gakonkordata Sc domovnico in druiinski
nujno potrebujemo?	|ist predujcm znaSa 5Q_m% ^ skle<
ODGOVOR:	njenega konkordata. Prošnja se reši te«
Ko smo sklenili konkordat za pre« kom dveh mesecev.
mičnine, moramo najprej poskrbeti za	T/„„ . .	.	m	* rr
....	11.	•	Vprašanje: A. T. v S. Zasajam nov
to, da dobimo v roke overovljen prepis .	,	,	...
,	,	,	vinograd s cepljenkami. Ali naj gnojim
konkordata.	„ .	,	,,	,	.	.	..
n , .	.	,	,	,	,	,	pri tem delu s hlevskim gnojem, ah s
Po sklenjenem konkordatu nikakor , . . • ,	_	..,.0
, kakimi drugimi gnojili? ne smemo misliti, da bo država znesek
tudi kmalu izplačala. Večina strank, ki Odgovor: Pri zasajanju vinogradov ima v rokah že leta 1921. potrjen kon« s cepljenkami je najboljše uporabljati kordat, še ni prejela izplačila od dr« kompost (mešanec). Če tega nimate pa s zave.	starim in dobro sprhnenim gnojem. Sve«
Ako želimo čimprej priti do denar« ži in plesnivi hlevski gnoj utegne mladim ja, moramo vložiti prošnjo za predu« trtam škoditi.
Kako je po deželi?
V Baški dolini. Pri nas čutimo, ka* kor sploh v gorah veliko pomanjkanje sena, radi suše prošlega poletja. Živino so ljudje prodali že v jeseni, kolikor so predvidevali, da je radi pomanjkanja krme ne bi mogli ravnati. Sedaj je malo kupčije s živino. Žita je le še malo na prodaj, krompirja in jabolk se še kaj dobi. Za drva je kupčija še vedno zelo živahna, žal imajo domačini pri tem malo dobička, še celo delavci so vsi iz drugih pokrajin. Žganja je bilo in ga je še veliko. A s kupčijo je hudo radi da* ca. Cena je po kakovosti različna od 7 do 10 lir. Pred vojsko je bilo pri nas čip* karstvo zelo razširjeno in dekleta so si z njim precej zaslužile. Sedaj se je skoro opustilo, posebno radi davčnih sitnosti. — Radi bi oživeli naše mlekarstvo in si; rarstvo na zadružni podlagi, kaj ko bi prirejali večkrat kakšna poučna preda* vanja o gospodarskih rečeh?
Na Cerkljanskem. Vi v dolini ste najbrž letos z milo zimo prav zadovolj* ni, pri nas je pa narobe. Če ne bo zmr* zovalo, se bojimo slabe letine. — Upa* mo, da bo letos vsaj za seno boljše, le* tos trpimo zelo radi pomanjkanja krme. Prodajamo živino. Kupčija je pri nas vsled tega še preživahna. Sklepajo se še vedno le na čez, ne na težo. Cene bi bi* le približno za teleta 5.50—6, junice in voli 3.50 lir za kg. — Jabolka imamo še, pa ni kupčije, žganje plačujejo preniz* ko, po 8 lir. — Bukova drevesa zelo ku= pujejo za železniške pragove. S čipkar* stvom ni skoro nič več, kar se pridela, nosijo naše ženske ponujat po hišah v Gorici in v Trstu.
V okolici vipavskega trga. Vinska kupčija noče oživeti. Trgovci prihajajo
zelo poredkoma in ponujajo nizke cene. Kmetijsko društvo vipavsko je še največ vina pokupilo in po najboljših cenah. Za seno smo imeli v dolini do* bro letino, cena mu je sedaj 45 lir. Me* so moramo plačevati po 8 lir, za kg žive teže dobivamo pa le po 3 lire. — Vreme je bilo v zadnjem času posebno za vino* gradniško delo zelo ugodno. — Ljudje so zraven domačih tudi precej umetnih gnojil uporabili.
V Brdih. Zadnja vinska letina v Brdih je bila glede kvantitete srednje dobra, na splošno nekoliko obilnejšega od one leta 1921. Samo tam, kjer so imeli točo, so pridelali manje. Kar se ti* če kvalitete je bilo vino leta 1921., ko je vladala nenavadna suša, bogatejše na alkoholu —- močnejše — med tem ko je pridelek zadnjega leta, ko je trta imela več mokrote, nekoliko šibkejši, a na splošno prijetnejši.
Kar zadeva kupčijo, se je leta 1921. takoj ob trgatvi in prve tedne potem, oddalo veliko več mošta kakor zadnjo jesen. Obiskali so nas razni trgovci z vinom, kakor n. pr. g. Abuja itd., ki so veliko pokupili, ki jih pa letos pogreša* mo. Še največ zadnjega pridelka so pro* dali vinogradniki iz gorenje*zapadnih Brd, kakor iz Višnjevika, Vedrijana, Slavč, Gradnega, kjer je pa še vedno na razpolago precej vina prve vrste. Zna* no je, da se ravno v teh in bližnjih va* seh prideluje najboljša rebula. Tudi kar se tiče cene, smo šli nazaj. Leta 1921. j c bila cena mošta 320—350 L; leta 1922. na splošno od 290—300 L; tu pa tam kaj višja (kjer se je šlo za par hektov naj* slajšega), pa tudi nižja.
Kak mesec sem je kupčija z vinom
skoraj mrtva, še bolj kakor navadno ob tem času.
Slovenski krčmarji z Bovškega, s Tolminskega, Cerkljanskega in iz idrijs skega okraja, obrnite se v Brda, kjer boste pri poštenem briškem vinograd* niku dobili pravi trtni sok in ne brluz* ge, ki se imenuje »bašton«, ki grozdja nikoli videla ni in je dostikrat zdravju škodljiva.
Glede živine upamo, da bomo sko? ro dosegli predvojno število, seveda ka« kovost goved se ne da primerjati s prej« šnjo. Za seno v Brdih nismo imeli rav* no slabe letine, pa ga moramo po nava* di vsako leto še dokupovati, tako tudi letos. — Delo po vinogradih radi mile zime lepo napreduje, samo zadnje tedne nam je deževno vreme nekoliko nagajalo. Umetnih gnojil pri nas razme= roma malo uporabljajo. Vendar je pri* šlo letos v Brda že precej tomaževe žlindre. Polagoma se bodo ljudje že zbrihtali. Poskrbite v Gospodarskem listu za tako koristne in poučne članke, kakor v zadnji številki, pa ga bomo tus di Brici radi brali.
Nove odredbe.
Nove hiše bodo oproščene vseh davkov in doklud. Tako je sklenil ministrski svet. Vlada hoče namreč podpirati in pospeševati zidanje stanovanjskih hiš. Kdor začne, oziroma je za« čel zidati in dozida novo hišo med 30. junijem
1922.	in 30. junijem 1925., ta bo prost vseh hišnih davkov in vseh deželnih in občinskih do* klad za dobo 25 let. Hiše smejo zidati zasebniki, družbe vseh vrst, tudi zadruge, so pa prosti dav« kov in doklad le tedaj, ako služijo hiše za sta« novanja civilistom, ako so v njih gostilne, uradi ali prodajalne. Davka je tudi prost, kdor že ob« stoječo v imenovanem času hišo zviša. Trideset let bodo proste davka občine z več kakor 10 ti« soe dušamh ako zidajo hišo brez državne pod«
pore, torej izključno s svojim denarjem. Ta od« lok je podpisal kralj v soboto.
Odloka še nismo dobili v roke, zato danes še ne moremo povedati, ali bodo tc ugodnosti veljale tudi za hiše, ki so se z vojno odškodnino zidale ali popravile.
Sprememba poštnih pristojbin. Od 1. januarja
1923.	dalje veljajo sledeče poštne pristojbine: Pisma in zalepke, vsakih 15 gr in
odlomek 15 gr	L	0.50
pisma in zalepke za okraj	«	0.25
navadna pisma (do 15 gr.) naslovljena na vojake v aktivni službi (častniki izvzeti)	«	o.25
Dopisnice za izven okraja	«	o.30
Dopisnice s plačanim odgovorom	«	0.60
Razglednice z golim podpisom in datumom	«	0.10
Vizitnice z do pet konvencionalnih
besed	«	0.20
Osmrtnice, naznanila o rojstvu, poroki
in slično	«	0.20
Trgovski računi (do 15 gr.)	«	0.25
Rokopisi (za prvih 200 gr.)	«	0.50
Rokopisi za vsakih 15 gr., ki presegajo
težo 200 gr., do teže 2 kg	«	0.15
Vzorci brez vrednosti (za prvih 100 gr.) «	0.30
Isti, ;:a vsakih 50 gr. ki presegajo
100 gr, do teže 350 gr	.	«0.15
Potrdilo o prejemu, ki se ima vrniti
odpošiljatelju	«	0.50
Terjanje na račun tretjih oseb:
Razun poštne pristojbine,	do 10 lir «	0.25
od 10 do 200 lir	«	0.50
čez 200 lir	«	1.—
Če je terjatev zvezana s protestom,
ne glede na znesek	«	2.—
Pristojbine za inozemstvo:
Pisma in zalepke, za prvih 20 gr za vsakih nadaljnih 20 gr Dopisnice
Razglednice z golim podpisom Rokopisi, do 250 gr
za vsakih nadaljnih 50 gr Vzorci, do 10 gr
za vsakih nadaljnih 50 gr Tiskovine za vsakih 50 gr.
1.—
0.50 0.60 0.20
1,— 0.20 0.40 0.20 0.20
Pristojbine za priporočeno pošiljate v « 1,— Potrdilo o prejemu	«	1.—
Reklamacije za rekomandirane in zavarovane pošiljatve	«	2.—
Prošnje za dvig dopisov in za spremembo naslova	«	2.—
Dostavitev ekspresno	«	2.—
Pristojbina v breme prejemnika za
predmete poslane iz inozemstva	«	0.30
Pristojbine na breme odpošiljatelja
za predmete poslane v inozemstvo	«	0.20
Izkaznice in izkazne knjižice	«	2.—
Zavarovalnina za zneske do 300 lir	«	1.—
Omoti z navedeno vrednostjo, poleg
običajne pristojbine, do 250 gr	.?	2.—
za vsakih nadaljnih 50 gr	«	0.40
Posebni popusti, ki so bili dogovorjeni z Ce-hoslovaško, Avstrijo, Romunsko in Ogrsko v Portorose dne 23. novembre 1921 ostanejo neizpremenjeni.
Javni napisi morajo biti povsod v italijans skem jeziku, smejo biti pa tudi dvojezični. To sc pravi, iatlijansko besedilo mora biti na prvem mestu in z istimi črkami kot drugojezično.	Kot
javni napisi sc smatrajo menda vsi napisi	ur t»
(lov, prodajaln, gostiln in podobne reči. Isto velja tudi za pečate, posebno občinskih uradov.
Razno.
Načrt zakona o Gospodarskih zadrugah v Jugoslaviji objavlja decemberska številka »Na* rodnega Gospodarja«.
Glavni savez jugoslovanskih zadrug. Glavna skupščina glavnega zadružnega saveza, ki se je vršila 8.sl0. decembra 1922 v Splitu je zopet kot predsednika izbrala dr. A. Korošca.
Zadružna visoka šola v Jugoslaviji. Na seji upravnega odbora Glavnega Zadružnega saveza v Splitu se je določilo za ustanovitev zadružne visoke šole Din. 50.000. Dosedaj je edina Za* družna zveza v Ljubljani vzdrževala šestmesečno Zadružno šolo.
Zadružništvo v Češkoslovaški. Leta 1922 je bilo v češkoslovaški republiki 13.442 raznih zas drug. Ker je prebivalstva vsega skupaj 13,595.816 pride skoro na vsakih 1000 duš ena zadruga, do» kaz o visokem razvoju zadružništva v tej državi. Porazdelijo sc zadruge kakor sledi:	Kreditnih
zadrug 5720, kmetijskih 2124, konsumnil 2658,
obrtnih in proizvodnih 1723, stavbnih 1177, ostalih 40.
Papirnati denar. V zadnjem času se papirnati drobiž precej izgublja. Skrajni čas je že bil. Novi niklasti novci nadomeščajo stare umazane papirnate lire.
Halijansko=čehoslovaška konferenca. Dogo* vori sklenjeni med italijanskim in čehoslovaškim odposlanstvom so bili podpisani dne 21. pr. m. Dogovori obsegajo sledeče predmete:	1.	tržne
stroške; 2. jadransko tarifo; 3. direktne tovorne vlake; 4. pomorske prevozne cene; 5. brzojavne, telefonske in radiotelegrafske zveze; 6. potne liste. Glede tržnih stroškov je dogovorjeno, da tržaška javna skladišča znižajo pristojbine za čehoslovaško blago, posebno za sladkor, za kas terega se je določila daljša duha prostega les žanja v skladiščih nego dosedaj. Glede jadran* ske tarife so italijanske in čehoslovaške železnice dovolile posebne olajšave. Direktni vlaki:	Pred
vojno so rabili tovorni vlaki iz Trsta v Prago 48 ur, po vojni se hoče za to progo 5 do 6 dni. Se* daj se bodo uvedli direktni vlaki, ki bodo rabili zopet samo 48 ur. Zveze: Upcljale se bodo nove brzojavne in telefonske zveze. Mogoče bo direk* tno občevanje med Trstom in Prago.
Potni listi: Odpravili se bodo vizumi in do* volile posebne olajšave potnikom, pripadnikom obeh držav.
Konec krone v Jugoslaviji. S 1. januarjem je dejansko prestala biti krona plačilno sredstvo v Jugoslaviji. V smislu tozadevne odredbe morajo vsi zavodi od tega dneva dalje voditi račune v dinarski valuti. Borze, ki so do sedaj notirali tes čaj krone v Zagrebu, notira le še tečaj dinarja (Belgrad).
Jugoslovanska uprava monopola je imela meseca oktobra od tobaka, žigic, papirčkov, soli, petroleja, pristojbin i. dr. 174,581.782 Din. do* hodkov.
ltalijansko:albanski dogovor o prometu pi< sem in poštnih zavojev, ki so ga podpisali 4. dec. 1922 v Tirani je objavljen s kraljevim odlokom dne 17. dec. 1922, št. 1678.
Vzorčni velesejm v Pragi. Prihajajo poročila, da so priprave za VI. vzorčni velesejm v Pragi v polnem teku. Vršil se bo od 11. do 18. marca. Priglasili so se že v velikem številu razstavljale! in kupci iz Francoske, Palestine, Rusije, Srednje in Južne Amerike in Jugoslavije.
Češkoslovaška industrija s steklom prinaša republiki lepe dobičke, to se vidi že iz tega, da so izvozili v letu 1921 za čez 2 milijardi Kč stekla.
Češkoslovaški srebrni rudniki v Pribramu pa bodo delo najbrže ustavili. V njih se sicer dobi lepa množina srebra, ali cena srebru na londonski borzi je od lanskega leta z 2500 padla na 675 Kč za kg. Zato menijo, da se kopanje srebra v teh rudnikih ne izplača.
Sviloreja zelo dobičkonosna. V Go* riški okolici in gorkejših krajih vipav* ske doline in krasa so nekdaj zelo gojili sviloprejke. Morda bi ne škodilo, ako bi se zopet začeli živahne j e zanimati za to kulturo. Svila je namreč zelo draga in ni strahu, da bi svilorejci ne mogli dobro oddati bub (galet). Ako bi hotel kdo naročiti semena, naj se obrne do goriš* ke Zadružne zveze (Corso Verdi 32). Ampak čimprej, ker je že skrajni čas!
Žitne cene v Jugoslaviji. Na novo* sadski produktni borzi notirajo žitu sle* deče cene: pšenica 432.50, ječmen 315, koruza 220—262.50 (nova, stara pa 295 Din. Pšenična moka št. 00 625 Din., št. 2 600 Din.
Uvozna carina za žito se tudi v nada* Ije ne plačuje pri nas v Italiji. Vsled tega so dobili peki migljaj od zgoraj, naj zni* žajo cene kruhu.
V Nemčiji vpeljujejo plačevanje v blagu mesto v denarju. Časopisi nava* jajo sledeče slučaje: Kmetijske šole v Veitnarju, Tirptisu in Marksulu zahte* vajo od svojih gojencev kot učnino da zimski tečaj določeno število kvintalov rži. Vodnoelektrična družba turinška sprejema v plačilo namesto markov 10
jajc, ah 3 kg pšenice, ali 25 kg krompir* ja za vsak kilovat uporabljenega elek* tričnega toka. Pripadniki entente pravi* jo, da to ni tako nedolžno, kot izgleda. Sodijo, da tiči za temi pojavi kak prikrit namen, morda da svetu dopovedo, da Nemčija je popolnoma izmozgana in vsled tega ne more izvršiti svojih obvez* nosti. Drugi pravijo zopet, da hoče vla* da vpeljati ta način plačevanja, da pri* krije ljudstvu padanje denarne vred* nosti.
Kostanj, važen vir dohodkov. V Knneu se je 20. novembra 1. 1. otvoril > teden kostanja«. Prisostvoval je temu zborovanju tudi minister kmetijstva. Napravili so posebno razstavo raznih vrst kostanja in raznih pridelkov iz ko* stanja in kostanjeve moke, uzorcev le* sa itd. Sklenila se je ustanovitev kon* sorcija, ki ima namen pospeševati po* sebno izvoz kostanja. Iz poročil posne* mamo, da je Italija izvozila leta 1919. 13.000 ton za 13 miljonov lir, leta 1920. 29.760 ton za 29,760.000 lir. To nas uči, da bo treba tudi tej panogi posvetiti več pozornosti.
Ruski rubel. S 1. januarjem 1923. so razveljavljeni vsi ruski bankovci in dr* žavni vrednostni papirji izdani pred le* tom 1922. in 5000 rubelske obligacije le* ta 1922. V Italiji so bili ruski komisarji pooblaščeni, da so sprejemali do 1. ja* nuarja 1923. ta denar v izmenjavo. Da* j ali so 1 rubel leta 1922. za 10 tisoč prej* šnjih rubljev.
Varstvena znamka.
Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici
izdeluje vsakovrstno obuvalo
poznano pod imenom
* ADRIA čevlji
Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluj e čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse‘druge te-vrstne izdelke.
LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju,.Narodni dom.’- Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno.
Zveza goriških delavnih In proizvajalnih zadrug
Reg« zad. z om. zav.
GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45.
? . ■*	.	•	'■	'	-	*	;	1	j.	\ v ~
Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvaialno stroko spadajoča dela, ki jih izvrSuje sama ali potom pridruženih stavbenih zadrug. - - Vojnooškodovanci izročite obnovitvena dela le našim stavbenim
zadrugam.
Katoliško Tiskovno Društvo
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
V GORICI
s® z
0
priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo
S0K
KNJIGARNO V SORICI
Via Carducci 2 (v Montovi hiši)
Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade.
Izdaja .Zadružna zveza" v Gorici. — Ti?k »Narodne tiskarne" v Gorici.