Gibanie učiteljstva in prosvete v drugih driavah. Iz Franciie. LJ. GORUP: MEDNARODNA ANKETA O MATERIJALNEM POLOŽAJU UClTELJSTVA. Pred par meseci je izsla v Parizu brošura »La situation materie.e et moralle de 1' insti.uteur dans le monde«. ki jo je izdal in spisal Marce, Boubon, predsednik »Svetovnega udruženja esperantskih učiteljev«. V tei knjigi se nahaja poleg poročil o mateHjalnem in morainem stanju učiteljstva v različnih državah tudi statistika o ekonomski vrednosti plač učiteljstva v 24 državah. Datirana je sicer s 1. majem 1. 1924, vendar se celotni položai učitelistva od tedaj ni toliko spremenil da bi to statistiko ovrgel. (Relativno se ie materijalni po-ožaj še najbolj izpremenil v Jugos.aviji, kar je razvidno iz same statistike). Tehnično je stat.-stika seveda precei nepopolna in nam sama kot taka ne more dati jasnega utisa o položaju učiteljstva, vendar bo kot prva te vrste gotovo zanimala tovariše in zato .io tu neokrnjeno podajam: Glej tabelo. O p o m b a: Kazalo v zadnji rubriki, ki nam podaja približno razvrstitev držav po ekonomski vrednosti piač. smo dobili s tem, da smo delili plačo pri 30 letih s skupno ceno 6 živil. Torej nam kazalo predstav.ja število kg vsakega teh 6 živil. ki j:h lahko kupi učitelj v svoji državi s svojimi prejemki. Po mesecu maju 1. 1924. se je ekonoraičen položaj v nekaterih (zelo redkih) državah izboljšal, na pr. v Jugoslaviji. kjer so cene padle za nekoliko od maja do novembra. Nasprotno pa se je v mnogih drugih državah (med njimi y Franciji in Belgiji) poslabšal vsled finančnih Materijalni poloiaj učiteljstva v raznih driavah. (Glej „!__ Francije''.) kr\z. V juniju \92Ł se 3e neznatno izboljšal položai novmcev v Španiji. V novembru 1924 se je nameravalo zvišanjie prejemkov v Franciii in Belgi.fi. Rusko učiteljstvo. čigar moralno in inaterijal>n_ stanje je brezdvomno najslabše, je trpelo vsled ekonomske krize. ki je tlaala Rusiio pri vseh poedinostih. V jatiuarju 1923 je kazalo bilo 3; v januarju 1924 že 6. Zgorai podane stevilke za Rusijo so od oktobra 1924. Iz Rusile. DRAGO HUDE: ŠOLSKI ZAKON V RUSI.JI. (Dalje.) Od sovjetskih komisarjev. ki so vedno polni ust samega naipredka. bi pričakovali boljšega, naprednejšega in kulturnejšega zakona, ne gl.de na to, da iim ie že v naprej usojeno, dai bodo skrbeli predvsem za lastno politično kasto. Za boljše razumevanje zakona podajem še nekoliko opazk: Po odobrenju šolskega sveta se dovoljuje sprejem in učenje otrok v vsar kem odde.ku 1. in 2. stopnje čeprav nimajo predpisane starosti. in sicer 1 leto pod in 3 leta nad določenim številom let. ki so navedena v točki 2. Šola prve stopnje naj bi v evropskem smislu odgovarjala osnovni. druga stopinia pa srednji šoli. Šola 2. stopnje ima dve zaokrožbi, prva objema prva tri učna leta. druga Pa ostali dve. Šola prve stopnje se lahko podaljša tudi do 5.. 6. in 7. šolskega letai V tem s.učaju odgovarjajo zadnja tri šolska leta (5.. 6. in 7. leto) 1.. 2. in 3. šolskemu letu druge stopnie. )Pravila za sprejem v vse oddelke 2. stopnje in medoddelke 1. stopnje bodo izdana s posebnimi odredbaimi. od NKP. V šolah. kjer število odde.kov ni manjše od 7, se ustanovi tudi mesto upraviteljevega namestnika; v vseh šolah 1. in 2 stopnje, ki nimajo mani od 5 oddelkov. se postavHai tudi mesto tajnika pri šolskem svetu. Upraviteli sme po dovo.jenju ONO oddati vodstvo ekonomskega dela drugemu učitelju. za katero delo pa je sam popolno odgovoren. Kandidate za mesto upraviteljevega namestnika in tajnika šolskega sveta predlaga upraviteli izmed onih šo.skih oseb. ki predstavljatio pedagoško osobje, potrjuje iih pa ONO. Šolski zdravnik se postavlja od strani Narkomzdrava (Narodni komisar zdravia) v dogovoru z orgiami Narkomprosa. Tehniško šalsko osobje sestavljajo mojstri: kovači, mizarji oevljarji itd., 'ki uče otroke raznega rokodelstva. V šolskem svetu, v katerega šoli se uče otroci iz otroškega doma (dečji dom. zabavišče. internat. asyl) sodeluie tudi Jzastopn.k vzgojiteljev imenovanega doma. Prepisi zapisnikov šolskega sveta in od njega določenih komisij se predlože vsak mesec ONO; poročiJa o metodič- nem delu šolskega sveta pa najmani trikrat na leto Čas zimskih in pomladnih počitnic (Božič in Velika noč v našem smislu) določa NKP. (Dalje prihodnjič.) Iz Žehoslovaške. —čh Češko učiteljstvo se bori za ustanavljanje sociainih dobrin za deco in zahteva. da se na.i ustanavljajo za deco kopališča, igrališča in vzgajahsca, kjer bi imel naraščaj prikko, da se okrepi telesno in nravno Propagirati je v prvi vrsti boi proti alkoholizmu. kajenju, prostituciji. Vrše naj se d'skusije med učiteljskimi in častniškim: organizacijami — s samimi birokratskiimi naredbami pa nai se preneha! —čh »Česky Učitel« dokazuje v zadnji števLki ogromno škodo. katero povzroča razcepljenost čhsl. učitelistva. Vabi ga v enotno — vseuč'i.el.isko — organizacijo »Zemsky ustfedni spolek jednot učitelskych«. —čh Med1 čehoStovaškim učitelistvom se propagira zafoteva, da se zamenjajo učiteLjske moči s polnimi sluzbenimi leti z mladimi brez službe. katerih je v republiki pribKžno 3500. Izvršiti je to s socialnega.in pedagoškega stališča g-ede mladih — prostovolino ali na podlagi zakona —čh Iz katoliške cerkve ie izstopilo v Čehoslovaški republiki že 50% češkega učitejstva javno radi, nastopa papeškega nuncija Marmaggija, ki je demonstrativno odšel iz republike vslied udeležbe prezidentove in vlade na proslavah Husovih. —čh Ceško učitefjstvo se bori z vsemi silami za krepko organizaejo in po tej za podržavljenje. — Živo se tudi zanima za Masaryka. Že imenovan_ »Učitel« prinaša o njem članek »Masarykov vpliv na češkega učitelja i.n češko šo.o« in priporoča znamen'Jto njegovo delo »Svetova revoluce za valky a ve valce 1914—1918« ter prinaša iz te knjige tudi za nas aktuaen odstavek »Demokracija zabteva novega človeka«, v katerem dobimo tud. Masarykovo misel o potrebi visokošolske izobrazbe osnovnošolskega učiteljstva in o kardina hiih napakah osnovne šo-e: neenotnost, polov.čarstvo. duhovna anarhija modterne dobe. Filozof se dotika tudi problema mladinskih samomorov in pravi konečno. da se biie boj med državo in cerkvijo. med filozofijo in teologi.io na naši deci. Iz Nemiiie. —n Moderna učila v Nemčiii. K o s - mos — gradbene škatlie. Vsi smo edini v tem da ie pouk brez nazori,a mrtev. Škoda za čas, ki ga porabljamo n, pr. za fiziko in kemijo, ali mehaniko in optiko. če nimamo priiprav, da dokazujemo razne zakone potom poizkusov. Jaz poučuiem navadno vedno v 6. razredu, poleg tega pa tudi fiziko in kemijo v tov. nad. šoli. Ker brez nazoril ne morem poučevati. je jasno. da sem bil vedno v največji zadregi za razne pripomočke. Prosjačii in kupoval sem učila, sestavljal iih in s časom sem nabral lepo število pripomočkov. tako. da sem na svojo tozadevno lastnino lahko ponosen. Vendar sem še vedno pogrešal učtt. Nenadoma sem odkril v družbi »Kosmos« novo delovanje. Pričela je izde-ovati učila za fiziko optiko, mehanikd in astronomijo. Naročil sem škatlio s predmeti za električne poizkuse. 365 poizkusov. Preje. sem škatljo. 36 reči je bilo v nji. Vse ie biio primitivno Pričel sera z po izkusi: Vzbuianie elektri'ke. električni tok. učinki toka. elektromagnet. uporaba elektromagnetov. brzojav. moč toka, upor. napetost, e'.ektrič_i(a razsvetljava. poizkusi s svetlobnim tokom. termotok, magnetna elektrika, telefon, etektromotor. elektroliza. akumulatorji, brezžična telegrafija itd. Kdor izdela po navodilih knjige te poizkuse ta imai potem pojem o elektriki. Vse je tako prrprosto m enostavno. dai vidi človek vse učinke v najbolj osnovnih principih. Ne morem prehvalit: teh učil in želim le, nai iih vsak učitelj. vsak izobraženec naroči. Takih mojsterskih del. k-ot so ta učila. nlmamo. Cena 28 Mk. za člane 24 Mk. -Naročil sem tudi učila za optiko. Cena ista. 280 poizkusov. Kakšni? Razširianje svetlobe lorn svetlobe. iom v lečah, optičnj instrumenti, projekcijski aparat. mikroskoo daljnogled svettoba in barve. stereoskop, razširjetije luči. ka- leidoskop iot. aparat. polarizacijai, interferenca itd. Predelaj primitivne po^zkuse in tedaj boš lahko rekel, da imaš pojeni o optiki. Naročil sem tudi mehaniko in astronomijo. Cena 40 Mk, 42 Mk. kar pa prejmem šele oktobra oziroma novembra, ker učila sedai še niso izde.ana. Mehanika: 675 poizkusov. To priporočam vsaki šoli. Poizkusi; Pojem o sili. miru in premikanju. merjenje premikanja, modol ure z nihalom. sredobežnost. krogl. ležišča, kapilarnost. vzvod, škripec. klin. decim. tehtnica. turbine. vodc. vod, konjska sila, spec. teža. pritisk zraka, barometer. sesalka, sirena, glas. vilice. kaiorija, destilacija, parni stroj. bencinski motor. izhlapevanie. zračna vlažnost itd.. itd. Noben učiteli ne bo mogel pogrešati teh učil, ki jih bo z lahkoto sestavijal in prednašai v razredu. Ce kdo želi še več pojsnil, sem drage volje na razpolago. Nobena! šola naj ne preide mojega opozorila, če hoče oživiti pouk, za katerega dosedaj nismo imeli primernih učil in zato tudi ne pravega veseija do raznih predmetov Mučili smo deco z »biflanjem«, utrujevali smo uboge malčke z mrtvo učno snovjo. od katere niso imeli drugega, kot neprave pojme o raznih pojavih narave. — 1 Mk = 13.35 Din. Leo P. Država Nemčija Anglija Belgija Bolgarija Estonija Španija Finska Franclja Holandija Italija Letonlja Litavska Luksenburg Portngalska Rumunija Rasija Švedlja Švica Čehoslovaška Jugoslavij, Ujed. dr. Am. Kitajska Japonska (tlandžurija Čista mes. plača pri 301et. pn 50Iet. 4250 m 2025 m 17 fšt | 28 575 fr. I 700 fr 1515 levj 1920 lev 6800 m 291 pes 1700 m 550 fr 225 fl. 430 lir 80 fr 216 lid 212 fr 560« 3100 1 32rub 300 kr .33 fr 584 kr 855 Din 100 d 100 jen 65 jen 80jen 11700 m 583 p 2400 m 750 fr 290 fl 610 lir 250 fr 306 lid 371 fr 600 . 42001 32rub 250 kr 600 fr 1167 kr 1570 Din 200 d 100 jen 85jen 80jen Doklade (draginjske, lokalneitd.) 25 m 33 m ni 8333 fr 226 levov 550 m 1000 m ni 220 m 600 m 60 f r 60 f r ni 119-35 lir ni ni 360 fr 640 fr 6001 9001 ni 6630kr 8430k ni 388 kr 649 kr 900 D 1100 D ni 25jen 10 jen ni Svota obeh kolon v dolarjih 40 56 98 155 352 42 10-8 137 18-4 31-7 38 88 77-7 48 75 33 44 84-3 108-6 239 31-7 153 48 21-6 306 30-6 54 17-2 18-5 18-1 25 164 70-7 88-8 83-02 93.4E 28-3 52-8 20-8 317 100 200 51 31 40 348 Družinske doklade za ženo za otroka Cene živilom lkg moke lkg ri.a 1 kg sir.masla lkg mesa lkg sladkotja lkg krompir. 8 mark ni 41-66 fr 50 levov ni ni ni ni ni 54.45 lir ni ni ni ni ni ni ni ni 301et 501et 152 K 415 K 150 Din ni ni ni 13 m 15 m 17 m |61et 141et21[_et ni 30 fr 50 levov 800 mark ni prvi otrok 233 m 100 m 27-50 fr 2.5°/o odplače 23-lS lir 20»,. od plače lOlid ni ni ni ni 5 kron ni 30 let 50 let 91 K 109 K 150 Din ni ni nl ni 0-36 m 55 p 155 fr 51 50 m 075 p 5"5 m 1-80 fr 028 fl 2 liri 1601 1-70 fr 3e 111 24 kop 042 k 0-70 fr 0-60 m ! 420 m 7p ! 3s8p 280 fr | 17 fr 28 lev j 60 1 50 m 250 m 0-85 p 7 p 5-50 m 30 m 3 30 fr | 13 fr 050 fl 2-50 fl 3 lire 22 lir 2-751 250 fr 240 e 321 45 kop 065 kr 1 fr 285 k 450 k 7 Din 12 Din 14 cent 15 cent 22 sen 0-25j 27 sen 0-30 j 5601 15 fr 20 e 1201 135 k 320 ___ 3fr 30 k 40Din 1 dolar 2jen 2 jen 2m 4s 17 fr 251 125 m 4-25 p 13 m 14 fr 1-80 fl 12 Ur 21 11 fr 8e 401 100 k 2-50 kr 4fr 18 k 25 Din 55 cent 1-50 j 1-50 j 0 84 m lip 3-50 fr 351 62 m 1-80 p 11-50 m 420 fr 068 fl 6 lir 2'301 3-0fr 6e 321 83 k 105 kr lfr 5-20 k 24 Din 28 cent 53 sen 050 j 012 m 5p 080 fr 41 7m 045 p 1-50 m 070 fr 0-16 fl 0-701 0-401 080 fr 2e 61 20 k 017 kr 024 fr 1-30 k 4Din 13 cent 8sen 002) Svota cen 6 živil v dolarjih 812 m = 10-5 s = 42-65 fr = 157 1 = 537 m = 15-1 p = 67-25 m = 37fr = 5-92 fl = 4570 1 = 8fr = 14-55 1 = 3450 fr = 4140 1 = 2431 = 407 r = 7-99 kr = 994 fr = . 1-93 d = 216 = 202 = 1-01 = 1-34 :2-01 = 1-67 :2d ¦ 2 02 = 1-99 = 1-50 = 1-45 ¦ 1-85 = 1-28 = 1-18 = 201 = 212 = 1-54 61-85 k = 1-80 112 Din = 133 235 dol 3-45 j = 1-57 505 j = 230 4-57 j = 2 d 3g % s 3 § 0-30 m 2 5 p 075 fr 61ev 15 m 0-40 p 2m 0-75 fr 020 fl llira 0-20 fr 0601 075 fr 1 e 6 1 20kop 030 ki 0-40 fr 2-50 k 3Din 5 cent 010] 20sen 010 j Kurs dolarjev ld = l l l l l l l l l l l 1 l l l l l l l l l l 420 m = 4 s 7'5 p = 18-67 fr = 140 lev = 400m = 750 p = 3985 m = 18-50 fr == 2-67 fl = 2295 1 = 5-21 fr = 101id = 18-67 fr = 32-05 e = 2041 = 1-95 r = 37-65 kr = 6-42 fr =•= 3435 kr = 84 Din 1 dolar = 22 jen = 204jen == 2-02 jen R .zvrstitev držav po ekonom. vre- dnosti plač pri 30 letih Kazalo M O hj 53S 1. Svica 2. Anglija 3. Ujed. drž. 4. Holandija 5. Švedija 6 Kitajska 7. Finska 8. Nemčija 9. Španija 10. Mandžurija 11. Francija 12. Luksenburg 13. Rumunija 14. Čehoslov. 15. Jugoslavija 16. Belgija 17. Litavska 18. Estonska 19. Japonska 20. Portugalska 21. Italija 22. Letonija 23. Bolgarija 24. Rusija 54 45 42-5 38 33 32-5 28 20 19 17-4 16-5 164 16-1 15-7 156 15-5 149 137 13-8 13-4 12 10 9.