St. 265 MtllH UflMN m U fT" Trstu, V Izt^ia, izvzema pondeljek. vsak (JrednlšU 9, novembra St Posamezna številka 20 cent. Letnik XILJC Asišktga It. 20, L ud$trop)e. Dopiii je poSilJajo v pisn a se ne sprejemajo. rokopty-1 vračajo. — BJ6 - ^ * n__f w n__i— v__i-tL *t Tlak tlelrer. .. . ' -1 a Prof. F. Peric. — Lastnik tiskar zreta za mesec L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — it. Tlak tiskarn 'Sdiabst-' rts *a pol leta L 32.— In celo leto L Sifon uredništva in uprave št. 11-57- Ponameme itevilke v Trstu In okolid po 90 cest — Oglasi se računa)* t Hrokosti cm kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnic«, zahvale, poslank« In vabila po L oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trata, ulica a* Frančiška Aslškega štev. 20, L nadstropja. — Telefon uredništva In uprav« 1141. Kar nočeš, da bi drugi tebi storili...! V svojem opoldanskem izdanju od minulega pondeljka je «Piccolo» oživil'spomine na viharne dogodke »v letu 1904 med nemškimi in italijanskimi dijaki v Innsbrucku. Avstrijska vlada je ustanovila italijansko juridično fakulteto v Wiltenu pri innsbrucku. Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi italijanski dijaki iz Gradca in z Dunaja in italijanski profesorju Nemški burši so obsipali italijanske dijake z raznimi najgršimi psovkami. Potem je sledi! dejanski napad. «Picoolo» pravi, da je bil ta napad «bestijalen», spopad — ker tudi Italijani niso držali križem rok — < mferna-len». V metežu so padali ludi streli, kakor da se vrši kaka vojaška vežba. Padali so na tla Nemci in Italijani, a krvava borba je vihrala dalje preko njih. Posegla je vmes policija, toda na način, da je ovirala bram-bo na italijanski strani, kar je besnilo Nemcev še povećalo. Italijani so se umaknili v gostilno < Beli knž» in sosednjo *Goldene Rosen». Pa tudi v vežo so streljali Nemci. Italijani so se branili, kolikor so se mogli in na vratih se je razvila uprav zverinska borba. Nemci so z nogami teptali na tleh ležeče Italijane. Italijani, ki so zadnji vstopili, so bili vsi olj osovražen«; ikakor Aleksander Obrenovič». Timotijevič je dobil mandat in mi smo mu odgovorili, da se z njim ne maramo razgovar-jati, ker ni imel niti toliko stida in poštenosti, da bi izjavil: Nisem za Davidovičevo politiko. Ko je nekdo dejal na dvoru: ^Veličanstvo, Vi ste čuli kaj je Radić govoril o monarhiji angleškega tipa-» — je sledil odgovor: «Tudi jaz sem za angleško monarhijo, toda da:jte mi angleške strankeU Pomislite, kakšno je to mišljenje o srbijanskih strankah, kajti Hrvatov se ta izjava naravno ne tiče, mi smo ravni Angležem! Hrvatski narod lahko poreče: Je še način, da se tudi brez revolucije spravi drugi ustavni faktor nazaj v svoje meje. Jaz sem predložil, da se stvori federalistični klub. Ni treba, da bi mu predsedoval kak naš človek. Nai bo eden izmed tistih, ki lahko mirno gre na dvor; naj bo to Spaho, Hohnjec ali pa Korošec. Jaz sem zahteval, da se to stori takoj. Cas mineva in kliib je treba ustvariti, da bo imel trdno večino. Toda zavezniki so mi odgovorili, da se bedo potem tudi Srbi složili. Pa naj se složijo! Jaz sem predlagal« da se klub ustanovi, toda če Korošec in Spaho tega nočeta, tedaj ne oreostaja drugo, kakor da ju na volitvah zmelje mo. Ako Spaho ne ve. da je v njegovem klubu 18 Turkov, o katerih pravijo, da se niso opredelili, četudi so se zapisali kot Hrvati, tedaj mora vedeti, če že noče vstopiti v našo stranko HRSS, da mora stopiti vsaj v naš skupni klub. Isto velja tudi za Koroščeve po-povce. Ako Pribičevič pristopi k radikalom, ostanejo samo še Davidovićevi demokrati, oni pa so nam bližji, kakor Pašič, zato jim bomo rekli: Pridite k nami Beograjski parlament je tako jaden, da se ne more sklicati, dokler se to ne zljubi Ljubi Jovanoviču. Zato je dvor hotel imeti v svojih rokah i vlado i parlament. Iz sedanje krize, ki ni samo kriza vlade, temveč tudi (kriza parlamenta, ustave in države, so pravi in definitivni izhod ramo volitve. Volitve morajo biti. Mi jih bomo provocirali, če ne drugače, pa na ta način, da v skupščini sestavimo predlog, s katerim stavimo kralja kot drugi ustavni faktor pod obtožbo! Jaz sem prepričan, da bo parlament nato takoj razpuščen. Obtožimo drugi ustavni faktor, ker je prekoračil svoj delokrog! In v tem oziru nam ne bo treba mnogo dokazati. Tretja stvar, o kateri hočem govoriti, so angleške volitve. Vsi moji angleški prijatelji pripadajo konzervativni stranki, a prav dobro poznajo srbske razmera. Spoznali so Pašiča in ga smatrajo za balkanskega lopova. Jaz sem prepuščal, ker je že vse prepustil! Celotna Angleškem zahtevali prekinjenje diplomatskih odnošajev z našo državo, ako bo šlo tako dalje. Oni bodo rekli, da takšna poKtika ustvarja boljševizem. Za tem je Radić govoril, zakaj je moral zapustiti London in dejal: Pašič je pisal rucnunski kraljici, ona pa vojvodi Yotškemu, ki je obljubil, da bo ustregel njeni želji. Glede tega mi je predsednik balkanskega komiteja dejal, da je prvo in drugo možno, tretje pa nemogoče, kajti vojvoda i OTŠki ve, da bi ga njegov oče prijel za obe ušeai in poslal v Avstralijo ali Južno Afriko ..... V primeri z angleškimi parlamentarnimi razmerami je tako Radić obšino razlagal jugosl. notranje razmere. Glede doktorja Spaha je dejal, da se mu bo zgodilo enako, kakor Ma-glajHču, a istotako bo tudi s Korošcem, ako ne vstopita v enotni federalistični klub. Muslimanski volile! bodo vprašali Spaha: »Kje ti je hrvatstvo?» Korohc pa je na dvoru dajal, da se bo odpravil v inozemstvo in prepustil Slovenijo Radiću. Ni treba, da bi Korošec kaj prepuščal, ker je že vse prepuktMI Celotna Koroščeva politika je brez načel in obstoji Samo v taktiki. KoroičeiA Jaidfe so strahooetcL Nato je Radić zatrjeval, da so njegovi ljudje izvedeli, da so vsi predsedniki HRSS-organi-zacij na proskripcijski listi in da jih čaka smrt ob primerni priliki. Končno pa je poudaril: «Sedaj po napadu na inž. Košutiča absolutno ne pojdem v Beograd. Proti meni )• skovana zarota in vsi zarotniki so se zakleli, da? bom mrknil, čim pridem v Beograd. Zagrebška policija me je obvestila glede nekega komitaša, ki je osem dni preža! na me. in mi je svetovala, naj se čuvam. Nezadovoljen z vsem, kar se je zadnje dni dogodilo, izjavljam, da od današnjega dne hrvatski narod stopa v najostrejšo opozicijo.* Iz Radićevega govora so izpuščeni skrajno nesramni in žaljivi napadi na kralja, ki so jih po stenogratskih beležkah objavili nekateri beograjski dnevniki, katere pa je notranje ministrstvo dalo naknadno zapleniti. BEOGRAD, 4. Sobotni govor Stj. Radića je zno-va razburil javnost ter šefe ožjega bloka prisilil, da vsaj formalno nekaj storijo v svrho razčiščenja odnošajev. Zato so včeraj poslali Radiću sledečo brzojavko: «Da li sinoćnji Vaš govor u klubu, koji je danas objavljen preko beogradske «Po-litike» i < Vremena» znači raskidanje šireg bloka? Potreban je odgovor što prije. Davidovič, Korošec, Spaho, Petrovič.» Istočasno je bil pozvan na referat v Beograd vodja pokr. namestništva v Zagrebu dr. Gojkovič. Včeraj je g. Davidovič prejel od Radića sledeči odgovor: «Držimo cjelokupni blok apsolutno potrebnim uz uvjet da kao parlamentarna većina najodlučnije traži za sebe vladu ili da smjesta povede najpštriju opoziciju u parlamentu i u narodu. Radić, Maček, Predavec.» Ožji blok je vzel ta Radićev odgovor na znanje, smatra pa, da se ne more po njem ravnati. Od včeraj se je namreč razpoloženje v ožjem bloku spremenilo in danes se klerikalci in spahovci jako ogrevajo, da bi prišli v vlado. Oni hočejo sedaj prepustiti Radiću, da v slučaju (sestave koncentracijske vlade širši blok formalno tudi sam razbije. Opoldne je bil na dvoru vojni minister general Hadžić, od 12. do 13. pa Davidovič. Kralj je zahteval, da se vprašanje koncentracijske vlade reši čimprej. Popoldne je bila v ministrskem predsedništvu seja šefov vladnih skupin: Davidovića, Timoti-jeviča, Korošca, Petroviča in Marinkoviča. S te seje je Timotijevič odšel v svo>j klub, da počaka na odločitev radikalov. G. Timotijevič je po seji izjavil: Radikali se nahajajo na preokretu. P opoldne so bili pri Pašiču nekateri radikali, ter se bojim, da tudi radikali ne bi prihajali s pismenimi in javnimi izjavami, kakor so to delali nekateri blokaši. V tej izjavi bi oni rekli, zakaj stopijo v vlado in kaj pričakujejo od te vlade. Smatram, da je potem malo upanja na uspeh. Težkoče stf velike. Poglavitna težkoča po načelnem sporazumu za sestavo moje vlade bo vprašanje ključa med strankami, vprašanje portfeljev in vprašanje glede oseb, ki bi vstopile v mojo vlado. Ako bi se vse razvijalo v najboljšem redu odločitev ne more priti pred sredo. Čakam, da mi radikali odgovore, na kar bom poročal kralju. Volitve v Združenih državah Izvoljen bo Coolidge NEW-YORK, 4. Danes so se pričele volitve predsednika. Kakor znano, kandidirajo za predsednika republike naslednji državniki: Coolidge, sedanji predsednik za republikansko stranko, J. W. Daviš (katoličan), bivši poslanik v Londonu, za demokratsko in sen. La Follette za progresivno stranko. Vsa javnost računa z gotovostjo, da bo izvoljen zopet republikanec Coolidge, še posebno po zmagi konservativcev na An-leškem, s katerimi simpatizirajo republi-anci v Ameriki. Proti demokratu Davisu posebno ostro nastopa skrivna organizacija Ku-fClux-Klan, ker je katoličan. Ta organizacija se namreč bori proti katoličanom in judom, ki bi hoteli stopiti v javnO življenje. Davisu, ki bi bil prvi katoliški predsednik Zedinjenih držav, je Ku-Klux-Klan zagrozil s smrtjo, ako bo kandidiral. Daviš pa se ni ustrašil groženj in kandidira kljub temu. New-yorška delavska zveza, v kateri je včlanjenih 2035 Delavske zveze, je sklenila, da ne bo glasovala za sen. La Follette, ampak za Davisa. Španci izpraznili mesto Scesciauen v Maroku PARIZ, 4. Glasom poročil iz se umikajo španske čete iz notranjosti roka po načrtu, ki ga je izdelal Prrmo De Rivera. Po tem načrtu hočejo Španci obdržati le obrežni pas Maroka. Včeraj so španske čete izpraznile mesto Scesciauen. ki je stalo Špance brezštevilne žrtve. Španci se umikajo proti postojankam, ki so jih držati v 1. 1917. Po dovršenem umiku na* meravajo Španci pričeti pogajanja z vstašL 10 ljndl s plesa v smrt CHICAGO, 3. Nocoj se je vračala v a v* tomobilu večja skupina plesalcev z m*« skeradnega plesa. Ker niso bile prečnio« zaprte je hotel šofer mirno voziti prefeo t ni spustil orečnic ie bil takoj aretiran« Program bodoče vlade no Ansitikem Izgon tujcev - Leto 1924. ima vodilni rekord LONDON, 4. Sinoči je imel bivši minister konservativec Johnson Hicks daljši govor, v katerem je podal v glavnih obrisih program konservativne vlade. Rekel je, da mora bodoča vlada podati dokaz, da hoče vladati. Vsi tujci, ki bodo sitnarili bodo izgnani. Pri vstopu na angleška tla bodo strogo preiskani. Nova vlada — je zaključil Hicks — ne sme biti reakcijonar-na, ampak mora izvesti socijalne reforme. LONDON, 4. «Daily Mail», ki se je tiskal za časa volitev v 2 milijonih izvodov, poroča da bo zgodovina označila 1. 1924. kot «volilno» leto. V tem letu so se namreč vršile volitve v Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Japonski, Norveški, Svediji, Danski, Nizozemski, Grčiji, Egiptu, Južni Afriki in na New Foundlandskem. V kratkem se bodo vršile še (volitve v Nemčiji, danes pa «e vršijo volitve predsednika Združenih držav. _. Predsednik republike Kuba liberalec NEW-YORK, 4. Iz Kube poročajo, da je bi izvoljen za predsednika republike general Machado de Morales, ki je nastopil kot kandidat liberalcev proti kandidatu konservativcev Monacalu, bivšemu predsedniku republike. Dijaška stavka v Egiptu CAIRO, 4. Ker ni vlada odgovorila na nekatere zahteve dijakov univerze v Alah-zaru in bogoslovcev, so vsi dijaki Egipta stopili v stavko. Nemški general aretiran v zasedenem ozemlju METZ, 4. Nemški general v pokoju von Mathusius je bil včeraj aretiran v Vor-bachu in odveden pod eskorto v mesto Lille. Razlogi za aretacijo so sledeči: General von Mathusius je poveljeval od leta 1904 do 1912 železniški bataljon št. 160 v Vorbachu, kjer mu je umrl tast. Na praznik Vseh svetnikov se je Mathusius podal s svojo soprogo v Vorbach, da obišče grob svojega tasta. Opremljen je bil le s poobla- stilom velikega komisarja Alzacije in Lota-1 rinske, ki dovoljuje Nemcem, da lahko1 obiščejo grobove svojcev v zasedenih pokrajinah. Iz Vorbacha je nameraval general von Mathusius v Thivuville, kjer je pokopana njegova hči. Ko je preteklo soboto prispel iz Saarbrtickena v Vorbach, je policijski nadzornik spoznal, v njem višjega oficirja, ki je bil obsojen' v m^ju 1921 na 5 let ječe v koutumacifi od vojnega sveta v Lille, ker je bil obtožen, da je med vojno pokradel mnogo obleke in hišne opreme v mestu Roubaix. Tudi v letu 1918 je izrvršil Mathisius kot poveljnik železniških Čet v Roubaixu več protipo-stavnik rekvizicij in tatvin. Policijski komisar, ki je prejel potrebna naročila od vojaških oblasti v Straissburgu, je oddal nemškega generala francoskemu poveljni-štvu v nadaljnje uradno postopanje. Državni prevrat na Kitajskem Konec vojne PEKING, 4. Med Feng Yu Kjangom in U Pei Fuom so se pričela pred sekaj dnevi mirovna pogajanja, ki so dovedla do sklenitve premirja. Predsednik republike je podal ostavko. Glasom najnovejših poročil se je sestavila nova vlada tako-le: Kjang Fu, ministrski precL-sednik ki začasni prosvetni m prometni minister }e pristaš Feng Yu Kjanga. Wang Keng Ting zunanji minister. Je tudi pristaš Feng Kjanga. Wang Ynu Kjang, pristaš Kjang Tso Lina, je finančni minister. Ta nepričakovani državni preobrat je povzročil v prvi vrsti Feng Y-u Kjang. Med U Pei Fuom, ki Je bil zvest pristaš prejšnje vlade, in Kjung Tso Linom, guvernerjem Mandžurije je prišlo do srdite bitke severnozapadno od Pekinga, Že se je nagibala zmaga na stran U Pei Fua, ko ga izda njegov general Feng Yu Ki&ng, ki zapusti bojišče in odkoraka proti Pekingu, kjer se polasti vlade s svojimi ožjimi prijatelji. U Pei Fu, ki se je nahajal pred dovršenim dejstvom, se je pobotal z Feng Kjan-gom in to raditega, da se povrne v državo red in mir, ker je bil najbrž prešibek, da bi nadar Ijevel na svojo pest meščansko vojno. Značilno za generala Feng Kjanga fre, da je protestant. Z Amerikanci sto^i v tesnih političnih stikih. Radi tega si obeta, da bo tudi v bodočnosti igral na Kitajskem zelo važno ulo-go v državni politiki. DNEVNE VESTI Prosimo zmaje g Trstu Povodom VI. obletnice zmage se je vršila včeraj v našem mestu slavnostna manifestacija. Že v prvih popoldanskih urah so se pričela zbirati na trgu Unita razna pa-trijotična udruženja z zastavami in godbami; na obrežju pa se so razvrstili oddelki vojaštva v paradnih uniformah in četniki 58. in 59. fašistovske legije. Par minut po 15. uri se je izpred pomola «Audace» začel premikati slavnostni sprevod. Na čelu sprehoda je korakala garnizijska godba, za njo so se vrstili oddelki vojaštva in milice, dalje razna društva in ostalo občinstvo; v sprevodu je bilo več vojaških in civilnih rb. Sprevod se je premikal po Corso E. III., Corso Garibaldi in ulici Bosco k sv. Justu, kjer se je vršilo pozivanje padlih dobrotvoljcev. Prisotno občinstvo je na vsak poziv odgovarjajo- s klicem: «tukaji>. Po tem obredu se je vršil v stolni cerkvi «Te Deum», nato je škof blagoslovil zastave vojaških oddelkov in prapore fašistovske milice. Po glavnih ulicah mesta so bile razvešene zastave, z»večer pa so bila javna poslopja slavnostno razsvetljena. Politični položaj in obletnica zmage Povodom šeste obletnice italijanske zmage, ki se je proslavila včeraj po vsej Italiji, je izdalo vodstvo fašistovske stranke polemičen proglas, v katerem naglasa zasluge fašizma in napada sedanjo opozicijo. Progdas vsebuje tudi besede odkrite grožnje na naslov opozicijonal-nih strank. Napram tem poslednjim — pravi1 iašistovsko vodstvo — ne sme biti niJcakega popuščanja, ker da predstavlja sedanja opozicija le klavrne ostanke onih «protinarodnih eIementov», ki so skozi štiri leta blatili zmago In >o sabotirali..Ako se more danes nemoteno froslavljati na tako svečan način, da je to rz-ijučna zasluga fašizma. Ob koncu poziva vodstvo fašiste, naj bodo pripravljeni za nadaljme polete in žrtve. Fašistovsko vodstvo je hotelo vtisniti s tem proglasom proslavi obletnice zmage poseben pečat, vdihniti poseben duh fašistovske slav-nosti. Toda to se letos fašizmu ni posrečilo kakor lansko leto. Skozi sfj-aj včerajšnjih manifestacij se je razločno videlo, da fašizem ni več v Italiji ona edina vse obvladujoča sila, ki ne pozna nobenih ovir na svoji poti. Na poprisču italijanskega političnega dogajanja vstaja v določenih obrisih druga mogočna sila, ki se spreminja v vedno bolj grozečega tekmeca fašizma in njegovega režima. Ta sila so bojevniki in pohabljenci. Nasprotje med niimi in fašizmom narašča z vsakim dnem in povodom letošnje proslave zmage je izbruhnilo na dan z nepričakovano silo. Pravico do zmage imamo samo mi, samo mi smo poklicana, da vzpostavimo novo Italijo na podlagi zmage, ka smo $o mi priborili! Te besede je napisal včeraj Sem Benelli v ognjevitem proglasu, ki ga je objavil v "Giornale d'Italia* na naslov bojevnikov. < Kdo kriči — pravi Sem Benelli dobesedno v svojem proglasu — da nam je vzel vsaj en del te pravice? Fašizem? Ta je prižgaJ svojo bakljo pri svetem ognju našega oltarja. Mar nismo bili tedaj z njim skoraj vsi bojevniki? Potem pa \e Sel fašizem po poti svojega zavojevanja in se je omadeževal...* Tudi vojni slepec Del Crolx je izdal proglas, v katerem naglaša, da praznujejo pohabljenci letošnjo obletnico zmage kot « zmago zmage.» • Tako je proslava zmage politično nasprotje med fašizmom in bivšimi bojevniki še poglobila. Da sta Sem Benelli in del Croix veraa tol- rča razpoloženja ogromne večine bojevnikov pohabljencev, to nam dokazuje dejstvo, da ■e obe organizaciji nista udeležili proslave obletnice fašistovske ga pohoda na Rim. Se lepši dokaz pa je bil pedan v nedelo na zborovanju bojevnikov v Vercelli, kjer je bilo zbranih nad 15.000 oseb. Na zborovanju je prišlo do hudih Cereka«} in celo do spopadov med fašisti in jevniki. Znana voditelja teh poslednjih Viola in Rossini sta govorila popolnoma v smislu Sem Benellijevega proglasa. Letošnja proslava obletnice zmage nam torej kaže, da stoji sedaj notranjepolitična kriza v Italiji v znamenju globokega in — kakor vse kaže — nepremostljivega nasprotja med fašisti in bojevniki. Pobijanje draginje Včeraj smo objavili oglas ^Delavskih zadrug », v katerem je rečeno, da bodo omenjene zadruge prodajale kruh po dosedanjih cenah.. Delavsike zadruge se sklicuj jo v svojem oglasu na razglas municipija. Mi tega razglasa nismo obiavili v včerajšnji številki iz enostavnega razloga, ker nam ga municipij ni poslal kako-r drugim listom. Gospodje v mestni hiši si najbrže domnevajo, da je naraščajoča draginja vprašanje, ki zanima le Italijane. Vsekakor pa je tako postopanje municipija še z ozi-rom na stvar za katero gre, zelo značilno. — Radi boljSega razumevanja gori omenjenega oglasa ^Delavskih zadrug» in v informacijo prizadetega prebivalstva posnemljemo v naslednjem razglas municipija po drugih listih. Razglas se glasi: -Peki so zahtevali novo zvišanje cen krubu ter so uvedli zvišane cene z današnjim dnem, upravičujoč jih s stalnim naraščanjem cen moke. Municipij je proučil vse moice rešitve ter nato sklenil, da prekine za sedaj vsa pogajanja s peki. Da bodo koristi konsumentov primerno zaverovani, je municipij sprejel ponudbo Delavskih zadrug, da bodo prodajale kruh za sedaj po nezvišanih cenah.* • ♦ • V zelo hudi kriza se nahajajo tudi tržaške mesnice; v katerih se seče sveže meso. Posledica je naglo naraščanje cen tudi tega živila, ki spada breadvomno med najpotrebnejša kakor kruh. Krizo povzroča veliko pomanjkanje klavne živine, ki se opaža v mestni klavnici. Medtem ko se je zaklalo v normalnih časih povprečno po 80-90 glav na dan, se jih zakolje sedaj kvečjemu še 30-35. Predvideva se, da se bo to število še nadalje krčilo, tako da bo pomanjkanje svežega mesa še več^e in da se bo morala veČina mesnic s svežim mesom spremeniti v mesnice z zmrznjenem mesom. Pomanjkanje svežega mesa je tako hudo, ker se stalno krši uvoz živine iz Jugoslavije, Domače živine iz tržaškega zaledja pa je premalo, da bi se mogla pričakovati od domače živinoreje kakršnakoli rešitev. In to še tem mani, ker gre še ona živina, ki se stavi na. prodaj po naših semnjih, skoraj vsa v notranjost drŽave, kakor zatrjujejo poznavalci tozadevne kupčije. Cene svežega mesa so narasle od poletja sem za 25%. Po leti so bile cene 7.20, 6.80 in 12 lir, medtem ko so dosegle pretekli teden višino 9.20, 10.40 in 13.60 lir. Seveda napovedujejo mesarji novo višanje cen. Ali se bo našel za Časa izhod, tako da bo odvrajenea nada Una podražitev mesa? To j« temeljno vprašanje Jiti ga morajo rešiti komisije, katerim je poverjeno pobijanje draginje. Tudi pri mesu pa grozi seveda v etika nevarnost od Špekulantov, ki bodo skušali izkoristiti sedanjo krizo v korist svojih žepov. Hlnei. Včeraj se je poročil gospod Anton Lenasi,, zavedni narodni delavec, z gospodično Josip ino Trošt. Novoporočencema 2 e tirno obilo sreče. Kongres knjigovoveni v kaiiji je dobila pred vojno velik razmah telovadba. Sokolska društva so bila ustanovljena po vseh važnejših krajih. Zbirala so v svojo sredo mladino ter gojila tudi lahko atletiko. Telovadba je zadobila tipičen naroden značaj. Sport pa se ni mogel do zadnjega časa razviti. Šele novi življenaki pogoji našega naroda so spodbudili mladino, da se je oprijela sporta. Potom športnega tekmovanja z drugimi narodi, bomo postali znani tudi izven državnih mej. Slovenci, bi si morali vzeti za vzgled irski narod. Na Irskem se je gojil sport v vseh plasteh naroda. Vzgajal je mladino v značajne može, ki so izbojevali svojemu narodu svobodo. Pozno je sicer prišk) športno gibanje med nas. A je že takoj v začetku pokazalo vnemo in vstrajnost, kar je pač predpogoj vsakega vspeha. Že danes štejemo nad 20 športnih klubov, ki so aktivni in delujoči. Hotel bi tu nasloviti nekaj besed na stariše. Ne branite svojim otrokom delovanja v športnih klubih. Zavedajte se, da se v društvih mladina ne kvari temveč vzgaja. Če hočete zdrave krepke otroke, pošljite jih v športna društva, kjer se svobodno gibljejo v prosti naravi, obdani s čistim zrakom. Tudi za žensko mladino je potrebno, da si utrdi telo in zdravje. Koliko manj bolezni bi bilo zlasti v mestu, če bi se bolj intenzivno gojil sport. Nad 80% današnjih žensk je anemičnih. ^ Koliko mladine se je do dane£ pokvarilo med slabimi tovariši. V društvu je to večinoma izključeno. Da se bo naše športno gibanje razvijalo v plodonosni dobri smeri, nam priča razveseljivo dejstvo, da se je ustanovilo dne 12. oktobra Športno udruženje, ki že danes predstavlja Zvezo 15 klubov. Gibanje je izšlo iz naše «Prosvete» in spodbujevano z delovanjem S. D. «Adrrja» je rodilo vspeh. Osnovala se je močna centralna organizacija, ki bo sistematizirala športno delovanje. Dolžnost vseh športnih klubov in odsekov je, da takoj pristopijo k Udružcnru ter da z nasveti in z delom pomagalo orati ledino. Zavedati se moramo vsi, da si je Športno Udruženje nadelo zelo težko nalogo. Izvesti jo bo zamoglo le tedaj, če se bo vedno zavedalo, da ima za seboj četo v st rajni h delavcev, ki ne popustijo v nobenem slnči. u. Športniki pokažimo, da. smo vredni sinovi naših pradedov, da smo Slov eni. ♦ Športnik*. DAROVI Na svatbi Antona Lenasi in g.čne Josipine TroSt se je nabralo za «Dijaško Mstico» L 150. Denar hrani upravništvo. Josipina Trošt Anton Lenasi poročena Trst-Male Žablje, 4. novembra 1921. Msii oglasi GOSPODIČNA, poštena, prijetne zunanjosti, z 20.000 premoženja, teli znanja z gospodom od 27—35 let. Prednost imajo uradniki :n trgovci. Ponudbe pod »Srečna bodoča na upravnišiivo, ako mogoče s sliko. 1<>24 noseče. BABICA« avtorizirana, Zdravnik na razpolago-Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla* vec. Via Giulia 29. 1394 sprejema Dobra pottrcžbft. GOSPODiCNA zmožna JovenSčine, ščine in nemščine, išče primerno ^vndnl-ško mesto v mestu ali na d#2eli. Vne ponudbe pod »Marljiva^ na upravniftvo 1419 I Zlato, srebro, krone, % f platin, zobovje 12 S # kupuje % 1 Urna ALBERT PGUfif £ Trst, Via Kazsini 4o 3 ta -s Sta 11 II II IE EE EB 5 3 ES f I IB kl II II Slf s ZOBOZDRAVNIK jj 1 Dr. LOJZ KRAIGHER | 2 specialist za bolezni v ustih in na zobeh. JJ ™ sprejema za vsa zobozdr. in zoboteh. opravita JJ 2 v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della — * Vittoria 20) od 9-12 in od 3-5. ■> SBC BI II II II II II II >9 II II II II II II« LISTNICA UPRAVNI5TVA. Gospod, ki fe inseriral v malih oglasih pod *Marlpv», na; dvigne ponudbo. „ŠSStfTE IDiNOST" ALOJZIJ POVH urar in zlatar Plazzo Garibaldi 11, o. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaj«, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. S. D. A. Sv. Itul Danes ob 8.30 zvečer sestanek vseh nogometašev in hazenaiic ▼ Nar. domu. b iržiiktga iivlienla Poakuea momor. Včeraj predpoidne se j« na sprehaialitČu pri Sv. Andreju zastrupila z jodovo tinkturo 22-letna delavka Josipina Mo-raasuUi, stanujoča v ulici Berganasco SI. 2. Mimoidoče osebe, ki so io naUe aviisaočo se SPORT Razvoj in pomM sporta 2e stari Grki in pozneje Rimljani so poznali važnost sporta. V ižsti dobi so se vršile velike olimpiade, katerih se je vdckžrval ves narod od sužnjev do cesarja. Sport je bil oni činitelj ki je dvignil moč in slavo Rimljanov. Edinole zdravo m krepko telo lahko prenaša vse tež-koče življenja. Rimske armade ao bile sestavljene iz vojščakov, ki so kljubovali vsemu in zmagovali povsod. In ne samo Rimljani, tudi Rimljanke so tfofik razne telesna vežbe in se « temi utrjevale. Cezarjeve legije so na svojem pohodu proti severu zanesle športne igre ▼ Gafijo, Gcrmanijo in Čez raoife v Britanijo. Prvotni sport je bil primitiven. Pri moikih vajah j« prevladovala boli telesna moč, ostrost in surovost igre. Pri ženskah boly nežnost ter igre z telesnimi kretnjami, V teku dobe pa so se razne športne igre spo-po ki je vale ter se razvijale psi razsuh narodih na različne načine. V glavnem prevod uje nogomet in rokomet. Gojijo se nadalje razne panoge lahke atletike. Pri Cehih m Jugoslovanih prevladuje danes smo trena gojitev telesnega razvaja to je Sokolska telovadba. Vsi narodi in države se zavedajo važnosti sporta. Podpirajo in gojijo ga povsod. Angleži in Amerikanci s« imajo zahvaliti v največji meri sporta za svojf razmah. V svetovni vojni smo videli, da so bili Angleži in Amerikanci najboljši vojaki. Njih ni gnala v boj nacijonalna strast in sovraštvo. Vojna jim je bila sport. Vajeni tekmovati na igriščih so vstrajali tudi v bojni vrsti do zadnjega. Smatrali so to za dolžnost. Pridobili so svojo vstrajnost in svo^e trdne odločne značaje na športnih igriščih. Čehi se imajo zahvaliti za svojo svobodo kn društvom, žrtvovali vse češki šport častno mesto med narodi. V Jugoslavijo je prišel šport iz Cehoslova-&ke. Zanesli so ga bratje Cehi, ki so pnšfci delovat v Jugoslavijo. Danes je šport važen faktor v življemju Jugoslorvenov. Jučer 4. novembra ov. god. umrla je u Trnovlju kraj Celja pre-ljubljena majka norijo H Kolin rodi. Merili u 67. godini života. Ožalošćen sin MIRAN i nevjesta DANA za ostale sinove, kćeri, nevjeste i unuke. BARKOVLJE, 4. novembra 1924. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš ljubljeni FRANC KOmm uradnik pri O. M. Z. v Ljubljani v 44. letu svoje dobe, dne 4. 11. predpoidne, po mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnega bo v četrtek dne 6. 11. 1924 ob 10.30 predp. iz bolnišnice Regina Elena v Trstu. , „, Žalujoče dri:?.me Komar« Csgnsr, Sluga in Horra^h. TISKARNA .EDINOST'v TRSTI »>»»nt»*««t«««*mt«»ini< ; Izvršuje vsa tiskarska dela vj^airnodernejem stilu kakor; • tudi v večbarvnem 'Jsku Razpolaga z jiajmodernejimi stroji, | J črkami, Lynotype. stereotypijo ter rotacijskim strojem. : ; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. ; i-——~—.:."7~............................................? tMtm****'"«** PODLISTEK W. Collins: 0REZ IMENA (160) Nastala je mrtvaška tišina, da se j« slišalo šumenje morja z obrežja. Končno je dvignila glavo, pokazala na svoje in rekla: .Vtaknite jih zopet v žep.* -Vi to hočete?* « Hočem*. V tem hip« je bilo čuti drdranfe voza. •Ali čujete voz?» je vprašal. «Cujela ga.x> «Ali je vala prosta volja, da <«■?» «Da, pojdite.* Šel je brez druge besede. Dekli, ko je čakala s prtljago pri vfatib, je rekalt «Gosp»ci By-grave ni dobro, reette moji aoprogi. naj gre k njej.* Stopil ie v voz in se odpeljal v Sv. Križ. Dvanajstvo poglavje. Popoldne je kapitan zagledal temno črto na obzorju; bil je nasip, ki je Čuval nizko obrežje pred Essezom pred poplavo, na desno revno vasico, na levo temne razvaline nekega samostana, ki so bile obdane z velikimi poslopji. «Pred katera vrata naj zapeljem?* je vprašal kočijaž; -spredaj ali zadaj?* • Zadaj,* je odgovoril kapitan, ker je bilo v njegovem interesu, da ga malokdo opazi. Star, preperel mož, ki je izrezljava! model ladje, je začuden pogledal prihajajočega tujca. Kapitan Wragge mu je dal H»t papirja, naj ga izroči gospodu Vanstoneju, in črez nekaj minut se je pojavil Noel Vanstone brez sape in silno radoveden. Kapitan ga je potegnil brez ceremonij k sebi v voz. «Vaša upraviteljica je proč,* mu je zašepe-tal, «in v pondeljek je poroka. Ne razburjajte se, ne izražajte svojih občutkov, u to ni zdaj čas. Napravite čimprej« svojo prtljago, poslovite se od odmirala in pridite ti menoj v London.* Gospod Vanstone jc hotel nekaj vprašali, toda kapitan se ni hotel spustiti v noben po-dovor. «Med potjo se bova menila, tu je čas p; t dragocen. Kdo more vedeti, da se gospa '.c-count ne premisli in se med potjo vrne? Ta možnost je delovala na Noe!a Vansto-neja. • Kaj pa naj rečem admiralu?* je vprašal. Da se boste poročili, kaj drugega! Zdaj ko nam je gospa Lecount hrbet obrnila, nam ar more nič Škoditi. Če bi se čudil, da mu niste (tega poprej povedali recite mu. de ste nevesto ugrabili in da Čaka na vas. Stojte! Dajte admiralu naslove, kamor naj vam pošilja \aš* pisma, ki bi prispela semkaj Jaz sem poznan v hotelu in če bi bale vse sobe oddane, oo go-stinjlničar vkljub temu pisma sprejemal.* «Vi pa mislite na vse!* je rekel gospod Vanstone in vzel ovoje. Deset minut pozneje sta bila oba na poti k železnici. Zvečer st^ potnika prispela v London in dobila v hotelu prenočišče. Kapitan je med potom Še poskrbel, da je zaposlil nemirni dtih svojega spremljevalca. Prišla sta na to, da nima gospica Bygrave še sobarice in Noel Vanstone je prejel nase, da ji dobi primerno žensko. V vsem ostalem je prepustil vodstvo svo-iemu oriiateliu