S rev. 59 {Posamezna Številka S vinarjev.) V Trstu, v ponedeljek 4. marca 1918 Letnik XUII. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ia praznikih. — Uredništvo: |jlica sv. Frančiška Asiškega it 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankiiana pisma se na »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoreti lista ,Edinostl". — Tisk tiskarna .Edinosti*, vpisane zadruga z omejenim porofltvora, t Tr*tu, ulica sv. Frančiška AaiSkega M. - Telefon uredništva fn uprava it. 11-57. — Naročnina znaša: Za telo lato K 31-20, po! leta K 15-&, tit mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo ra celo leto K R pol *eta K 3*60. Posamezne številke po 0 vin , zastarele 10 vtn Oglasi se računajo oa mlilraefr^ w Sirokosti ena kolone. Ceno: oglasi trgovcev in obrtnikov ftvn po 10 vin; ©smrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglađ denarnih zavodov mm po 90 vin: oglasi v tekstu Usta do pet vrst K ^0.— ; vsaka nadaijna vrsta K Malt 3lasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek _ dlnostl". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaču i e s« Izključno le upravi .Edinosti;. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inimtol oddelek «a nahajata v nLsv. Frančiška As. št. iO. Poštnohranilnični račuii Št. 841.65a. Mir z Rušilo podpisan. Premirje z Romunijo odpovedano. Nova pogajanja. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča z dne 2. marca. Tekom današnjega dne so se vršila posvetovanja med predsedniki posameznih delegacij zveznih držav in ruskim odposlanstvom. Prihodnja plenarna seja v nedeljo, ob 51 dopoldne. DUNAJ, 3. (Kor,) Iz Bresta Litovskega se poroča: Mirovna pogodba z Rusijo, skup-ao z dodatnimi predlogi je bila danes ob 5 popoldne podpisana. mm &IMDM POROČILA. AVSTRIJSKO Ol \'AJ, 3. (K"or.) Uradno se razglaša: Oh Piavl več topovskih sunkov. V gorovju preprečuje hudo sueževje od včeraj opoldne vsako bojno deiovanje. V Podolju so avstro-egrski sprednji oddelki po kratkem boju zaset"i Zinerinko. Pri zavzetju Go ?odoka ste se predali eno slhlrsko komo In divl« zljsko poveljstvo. Premirje z Romunijo je bilo včeraj odpovedano. Romunska vlada fe nato izjavila, da Je pripravljena pričeti nova pogajanja glede premirja skupno z mirovnimi pogajanji na podlagi pogojev, stavljenih od osrednjih vlastL Načelnik generalnega šrr-ba. NEMŠKO. BEROLIN, 3. (Kor.) Veiikl glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprchta: Jugozapadno Lombartzyde smo ujeli več Belgijcev. Braniborske napadalne četo so do-vedle a sunka pri Neuichateiu 66 Portugalcev, n;ed njimi 3 oficirje."— Armada nemškega cesarieviča: Francoske stotnr.) Izvrševalo i glavni odbor izjavlja, da so vse vesti, da nameravati on ali sovjet 1'udskih komisarjev zapustiti Petrograd, neresnične. Obe oblasti ostanete v Petrograda, da pripravite krepko obrambo. Vprašanje izpraznitve mesia bi prišlo na dnevni red šele v zadnji minuti, v slučaju skrajne nevarnosti, ki pa dosedaj $e ne obstoja. Švedski socijalisti v Helslugiorea. PETROGRAD, 1. (Kor.) Glasom poročila iz Hel-singrorsa je prispela tjakaj deputacija levega krila švedskih socijalistov pod vodstvom Lir:dbagena. Položaj na Irskem. AMSTERDAM, 2. (Kor.) ćlasom poročila Reu-erjevega urada je prispel vrhovni poveljnik na Irskem se nahajajočih čet, lord Frencli, s svojim štabom v Dublin. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 2. marca. — Vsled slabega vremena je bilo bojno delovanje včeraj na vsej fronti majhno. Naše patrulje so uplenile ua "asiaški planoti več orožja in municije. Neka francoska patrulja je prispela na levi breg Piave in ujela več mož. f Princ Mirko črnogorski. DUNAJ. 3. (Kor.) V Lowovem sanatoriju je umrl danes tamkaj se nahajajoči princ Mirko črnogorski za pljučnico. Pokojni princ, ki je prišel radi svoie težke bolezni že pred dvema letoma v ta sanatorij. je bil razven kratkega presledka stalno v Lčmovctn sanatoriju. Po L', ki? št a atentat ua nemškega poslanca v Bernu. BERN, 2. (Ker.) Glasom listov je bi? na nemške- Kirchbacha so v svrho pomoči zatiranim prebival-! ga poslanika v Bernu potom pošuie&a zavoja po- cem zasedie LIvonsko ln Estonsko, spremljano od delov preko zamrzfega Moonsunda prodirajoče posadke baltiških otokov in estonskih polkov. Re-val In J u rje v o sta bila zavzeta. Druge čete se na-haiajo pred Narvo. Armade generala Kirchbacha In feldmaršala Eichhorna so v nevzdržnem prodiranju proko D vinska in Minska po hudih bojih za-. sedle Pskov, Polock In Berisov. V Bobrlsku Je j Turški senat, bila dosežena zveza s poljskimi divizijami. Deli J CARIGRAD, 2. (Kor.) Senat je pričel razpravo Llnslngenove armad« so po pomorskih bo|ih v so- ; državnemu proračuna. Finančni minister Džavid bej jelasju z ukrajinsko vlado odprle železniško pot j <« imel daljni govor, v katerem je naglasa!, da bo preko Lunlnjeca ir. Rječice ob Dnlepru do Gomela.; vsled po vojni nastalega podra/enja surovin zopet! slovanske pokrajine... izkušen atentat, ki pa se je vsled previdnosti po-slanlškega osobja ponesrečil. Policija Je dognala, da gre za zažigalni poizkus s pomočjo iosfora, da je bila posiliatev odposlana od zelo vešče roke in da bi v slučaju neprevidnega ravnati a zamogel nastati požar. mi. Vzllc tem«, da je prišlo v Trst le 18*. v dalmatinska pristanišča 53%, istrska 23», v furla-nijska Se niti \% vse!* v avstrliska prl«tani5ča došlib ladij, ima Trst pomorsko trgovino, ki prekaša ono vseh dalmatinskih, istrskih in furlanskih pristanišč skopaj. Na avstrijski pomorski trgovini je \ deležen Trst s 57%, dalmatinska pristanišča le s 24%, Istrska s 14*6», furlanska z ostankom. NI torej nobenega dvoma, da Je Trst najvažnejše in najpomembnejše pristanišče na vzhodni Jadranski obali, katerega se moramo Jugoslovani oklepati z vso svojo močjo. Posebno važnost je začel zavzemati Trst zadnjih pet let pred vojno, ker se je med tem časom neznansko razvijal. Zadnje leto je prišlo v njegovo luko za 37% ladij več, kot pred 5 leti, promet vse pomorske trgovine pa se Je dvignil v tem času celo za 65%. Narastek po številu Jn velikosti ladij je bil večji samo še v Rotterdamu, kar se tiče pomorske trgovine, pa ga Je v napredku sorazmerno prekašal eulnole Marseille. Posebno veličino in pomen daje Trsta prekmor-ski promet Iz a v str o-o grških pristanišč je prišlo sicer v Trst več ladij (10.122) kot Iz inozemstva (4109 ladij), a ladijce v domačem prometu so obsegale le 2 milijona ton, inozemske ladje pa 3K milijona ton. Baš temu dejstvu se ima Trst zahvaliti za živahno gospodarsko življenje In nagel napredek zadnjih let. Za nas Jugoslovane in zlasti za nas Slovence Je Trst tem večie važnosti, ker tvorijo prav naše dežele njega zaledje. Napačno je mnenje, da spada k zaledju Trsta vsa Avstrija, ali morda še kaj več. Avstro-ogrska je deležna na tržaškem železniškem prometn z 24 milijoni q. Na Nemčijo, Italijo, Švico, Srbijo in druge države odpadejo le 3 1 milijoni q. Od prometa 21H milijonov q, ki odpade na Avstrijo (brez Ogrske in Bosne-Hercegovine), znaša promet po našem slovenskem ozemlju več kot polovico ■— 52% l Na Moravsko in Češko odpade 25%, na Dunaj 182^. Na vse druge avstrijske kronovine odpade prometa le 5%, Iz tega sledi, da Trst za nernške avstrijske dežele ne prihaja v poštev kot zaledje. Zlasti je to razvidno, če upoštevamo le železniški dovoz v pristanišče. Iz našega ozemlja se uvaža v Trst 56% vsega blaga in države, absolutno 72.000 vagonov. Tadi Češka in Moravska se živahno udeležujeta dovoza v Trst in sicer s 30%, četudi tekmuje cenejša Laba z železnicami, ki vodijo k jadranskemu morju. Iz vse?i drugih avstrijskih kronovto znaša do-vo?: v Trfš komaj 14%, od teh iz Nižje Avstrije le 7'5%, Zsor. Avstrije 0'85°/o iz Solnograda le 0r80%. V številkah leži potrdilo za opravičenost češke zahteve, da ;;aj bi preko nemške aM ruF.džarsk*"- zemlje vezal ;adransko morje s češko državo poseben prehod aH koridor. Zanimi\ i so številke železniškega prometa v Trstu, ker kažejo v danih razmerah te-n večjo važnost le^e našega ozemlja. Ako je bil promet že dosedaj. ko nas je vlada povsod zanemarjala, povsod zapostavljate, Nemca -pa neznansko pospeševala, tako velik, si lahko mislimo kakšno gospodarstvo bi se moa:Io razviti ob ua$em morju, ako bi Jugoslovani dobili svobodno državo. Promet bi se nedvomno Se dvignil, čim bi se nagnile proti Trstu razven slovenskega ozemlja še druse juso- narisi Morje oftKsmko! Drage divizije so pod poveljstvom generala Knoer- j treba vzpostaviti ravnotežje, zerja premagate sovražen odpor In očistile proti t Kijeva vodečo progo In železniško črto Kijev —i Zuierinka. Dne i. marca je bil zavzet Kijev skup- ; ao z Ukrajinci. Nemške in avstr«.--ogrske čete so j Med največje sile na zemlji štejemo morje. Ob-vKorakale v Z>cerinko, Sovražniku odvzeti plen [ sega več kot vse zemeljske površine. Ob morju ni do«nan niti še približno. V kolikor je dosedaj | so nastal! prvi začetki človeškega napredka. Ob zt.ano, je v naši posesti; 800 ujetih oficirjev *u 57.000 mož, 2.100 topov in nad 5000 strojnic, mno- go tisoč vczov, med njimi 500 avtomobilov ln 11 oklopnih avtov, nad dva milijona topovskih krogelj ln 128.000 pušk, SCO lokomotiv in 8000 železniških vozov. Temu la p.lštcti še plen v Revaiu, ki znaša 13 oficirjev In 500 mjž, 220 topov, 22 letal in mnogo vojnega materijala. — Mackensenova armada: Premirje i Romunijo |e bilo včeraj odpovedano. Nato je romunska vlada izjavila, da Je pripravljena pričeti nova pogajanja za nadaljno premirje na podlagi pogojev osrednjih vlastl. Tema premirju se bodo priključila mirovna pogajanja. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartlrrnojster pl. Ludendorfi Večina so v Je to v za mir. PETROGRAD, 1. (Kor.) »Pravda* poroča: Sovjet ljudskih komisarjev je izdal o vprašanju »Mir ali vojna« posebno okrožnico. Dobil je odgovor iz vseh delov Rusije, predvsem od sovjeta in političnih organizacij. Večina dgovorov je bifa za mir. Kron«tad*kf vojaški soviet je za vojno. Nekateri sovjeti zahtevajo sklicanje splošne skupščine v svrho razpravljanja predmeta. ^Pravda« smatra za iako zanimivo, da pristaši miru vendarle zahtevajo sestavitev rdeče armade. P O n L ISTE K Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur, — To je samo i>o sebi umljivo, — je odgovoril Hubert. — O s tem bi io izročili maščevanju njene strank«?! — Zanašajte se name, Nadja. Zanašajte se popolnoma name, preljuba moja, — je dejal Hubert, ko je opzil njen strah. — Vi sama ne smete vedeti ničesar----ničesar, kaj ne? Vzvila je roke in zastokala: — O, grozno je----grozno..., grozno! — Pogum, — je pošeptial Hubert, — bodite moči1 a----r.ekJo prihaja. Bi! je Semen, ki je našel M^so pred palačo in jo le sedaj pn .c-Jel k grofici. MaSo je gri/.ia vest. in zaij je bik. med prvimi osebami, ki so se zopet upale v palačo. Oba zvesta služabnika se nista čudila, da sta gospoda de Brenaza našla pri grofici, saj je bilo umljivo samo po sebi, da je pohitel k njej, da jo pomiri. Tedaj pa so se zač'ili težki koraki in Nadja ic opazila na pragu cvetiičnjaka tuje osebe. morju so zrasli in živeli najbolj svobodni, najbolj pogumni ir zdravi, krepki narodi. Ti so si ustvarili najlepše in najbogatejše življenje ter so si pridobili za napredek ved in človeštva največ zaslug. Ob morju vidimo, kar ima svet pokazati krasnega v umetnosti in kar je nastalo mogočnega v gospo-darstvtt. Morje, ki objema na zapadu vso našo-zemljo od severa do juga, bo dajalo tudi Jugoslaviji največji pomen. Morje nas bo družilo, morje krepilo, morje redilo iti morje slavilo. Fo trgovini, industriji in brodarstvu cenimo obmorsko gospodarsko življenje. Iz prometa v pristaniščih je to razvidno. Za presojo je najbolj me-rodajno čteviio ter velikost ladij, ki prihajajo v luke in odhajajo, razven tega prometa v pristanišče iz njega vodečih železnic. Med pristanišči, ki prihajajo v poštev pri preskrbi Srednje Evrope z živili in potrebščinami, stoji po velikosti in važnosti Trst na 5. mestu. (V Trst je prišlo L 1913 14.231 ladij, ki so obsegale skoraj milijona ton, in so imela razven Trsta le Še štiri naša pristanišča (Split. Zader, Pulj in Opatija) čez 1 milijon ton ladijskega prometa. Gruž in Šibenik sta imela X milijona, vsa druga pristanišča pa manj kot M milijona ton. Med njimi je 01 malih pristanišč, celo z manj kot 100.000 tona- — Kaj naj pomenja to? — je vprašala. Semen ji je odgovorih po rusko. Bili so policijski uradniki in gasilci, katere je po poslaništvu telefonično obveščena prefektura kar najhitreje poslala v Miranovo palačo. Gasilci so nosili s peskom napolnjene keble in so začeli pođ vsem pohištvom, za vsem cvetličjem, da, celo ▼ glasovirjih iskati bomb. Peklenski stroj, ki ga je razdejal Semen, je le-žai na majhni mizici, kjer sta ga preiskavala stotnik gasilcev in policijski uradnik, razgovarja.»oč se z grofom Miranovim. Nikolaju Feodoroviču sta se vrnila vsa njegova hladnokrvnost in ves njegov ponos: govoril ni več o tem, da bi se hotel vdajati in umreti. Izzivahuje, srepeje in prezirljiveje kot kedaj prej so se bliskale njegove jekleno trde oči pred koiatimi, belimi obrvtnL Ko sta vstopila Nadla in Hubert, Je napravil nanju strahovit vtisk. Miranov je poljubil svojo mlado ženo na čelo, in Nudia je vztrepetala pod tem poljubom. Miranov pa ni zahteval od nje odgovora o njenih-občutkih. Saj so se rešili vsil Cemu bi se človek sedaj še vdajal občutkom? Mislil Je samo še na maščevanje in kazen! Vendar pa je dejal Nadjl: — Ce se bojiš ostati to noč v tej hiši, te dam, odpeljat! v poslaništvo. Ker žc povzdigujemo pomen in važnost Trsti, ne smemo prezreti pri tem najbolj žalostne okol-ščine, da mi Slovenci danes nimamo velike od — Trsta in morja! Naše Je bilo in je Iadrjjjsl^o morje, a tujec gospoduje njemu, tujec bog^ši ^iega. Tudi na morju tlačanimo Jugoslovani drugima narodom. Potujčevanje, ki se vrši z vsemi s1 -šnimi posledicami po obmejnih mestih na Štajerc em in Koro.kcm, nam je uničevalo naš rod r.i-i ob morju. Pos'rh še smo Jugoslovani tujim t»;-."vcera vozili po morju brodovje, zanje smo ropali ter za nHbove obmorske palače uničevali svoje Vrr.^tove gozdove. Velik del slovenske ter hrvatske . emlje, več kot polovico Dalmacije, Hercegovine sno sani sebi ogolili. Tako smo si uničili kmetih: -o in ž njim tudi trgovino.. Pred 100 leti nam je pei Vodnik, da iias redi morj«, a zopet je minilo 100 let, mi se pa 3e vedno ne zave d oma velikosti in vrednosti svoje domovine. Res je, da nas Je tlačil tuji nam vladni sistem, a tudi naša napaka je bila, da smo premalo poznali svojo zemljo, ali da je sploh nismo poznali! Iz tega naglavnega greha moTda vendarle izvira vse, kar smo zamudili, da nismo danes Jugoslovani gospodarji jadranskega morja. V bodoče bo treba to na vsak način popraviti. Morje je tista najširša in najboljša cesta, ki si jo Jugoslovani po lastni malomarnosti in eanikrnosti ne sinemo več zapirati. Polna naravnega gospodarstva je naša domovina. v zdravem narodu je dobro razpoloženje za največjo trgovino. Najboljši del ciagega luuoua raste ob morju. Na morje pa naj neprenehoma opozarja časopisje tudi one, ki čepe v zape kih za- Nadja je odklonila to ponudbo. — Prav Je, — !e nadaljeval. —• našli več bomb____zdi se. da so mislili, da bo zadostovala ona v jedilnici. Kaka drznost! V moji hiši! Na moji lastni mlall In ko sem imel goste pri sehi,... 2er?e!____Lopovi! .... Drago Ml plačajo te1 -- Obrnil m Je k Brćitazu: — Brćnaz, povedati mi morate* kako stt i - edel to!... Nišan se vam niti še zahvalil, priju eli moj, da, mislim, da sem celo za trenutek dvomil o vas — Ne govoriva o tem, — je prosil Hubert. In ko ao Je crof ponudi! roko, mu Jo Je stisnil z odkritosrčno ginjeuostjo, kajti zopet ga Je ure-magalo neodoljivo navdušenje, a katerim ga je navdajat ta veliki, dasiravno barbarski značaj. Nadja Jo ▼ svoji plesni obleki z dolgo vlečko stala nepomično poleg njife bleda, kakor nje/d biseri. Motrila Je oba moža. • Grof Je dejal osorno: — Pojdi veadar! Ta nI zaief Pokonča la počasi je odšla; težka vlečko Je šumela za iUo. Neodoljiva radovednost jo je vabila v jedilnico: hotela se Je še enkrat v sesti za mizo, na svoje staro mesto, in si predstavljati, kako bi bila potekla strahovita katastrofa. Toda pod baržunastin^ zastori so stali možje s čeladami In je niso pustili vs: »piti. Vkljnb brezuspešnemu iskanju so ; o:.H, ledja. O morja naj govore knjige, na morje naj opozorijo učitelji naroda, kulturni delavci, narodni gospodarji ia politiki... Ako hočemo biti Jugoslovani v svoji državi kulturno megočen, gospodarsko vpliven in politično močan narod, moramo postati pomorski po vsej svoji vzgoji hi po vsem svojem življenju! Proti morju, odkoder nam sije zarja bodočnosti obrnimo svoje oči, proti morju pa ob mimo tudi vse svoje moči! V »Domovini«: Rb. Razs3@ politične vesti. Nemška sodba o avstrijski astavt Berolinska »Gegemvart« je priobčila v letu IS96 — ko so sc vršila pogajanja z obnovo nagodbe z Ogrsko — studijo iz katere posnemljemo glavne misli: »De-cemberska ustava Je onemogočila vsak razvoj narodnih in političnih si!, ker ni imela v sebi ne predpogojev za strog centralistični sistem, ne izhodišča za federalistično^logradbo monarhije v Jak organizem. Dosledno temu je moral dualizem dovesti do hegemonije politično in narodno bolje organizirane polovice — Ogrske. Dualizem Je ne-vzdržlUv. Na eni strani doveda gospodarsko iz-mozgavanje, tirano v njegovem imenu, v doslednem času do krize, ki poruši vse to Beustovo umetno delo; na drugi strani pa ne odgovarja niti namenom Madjarov, ki.se ga drže le tako dolgo, dokler ne bodo stali na lastnih nogah v gospodarskem ln militaričnem pogledu. Istotako nevzdržljl-va je avstrijska ustava. Ni ga danes več nobenega razsodnega politika v Avstriji, ki ne bi federalistične reorganizacije države smatral za edino možen razvol. Vprašanje danes ni več sporno in čim prej bo rešero, tem bolje bo za AVstrilo in nje narode in tem manje tež?v bo delala potem neizogibna revizija nagodbe iz 1. 1567. Ako bi hoteli, naj se dualizem izživi, bi bila to težka pogreška, ker bi bil nJega polom spojen s pretresom moči države, ki bi se mu posledice ne dale oceniti. Naloga avstrijskih državnikov ie torej, da z vso nujnostjo prijavijo reformo državne ustave po državnopravni reorganizaciji Cislajtanije, Iz katere bi bila revizija nagodbe iz leta 1867. dana sama po sebi*. — Več nego dve desetletji ste minuli, odkar je bila objavljena ta souba o naši »enotni državi«, o centralizmu in dualizmu. Velja pa še danes v polni meri, z razliko le, da so izkustva Iz sedanjega vojnega časa še-le prav pokazala nje opravičenost. Interesantna pa je še posebno z ozirom na sedanjo politiko nemških krščanskih socijalcev. Ti naravnost besne sedaj proti naši deklaracijskl politiki in stoje v prvih vrstah denuncijantov. Pisec studije v be-rolinsketn listu pa je bil Juli Patzeld, glavni urednik lista »Deutsche Volksb'att« — torej glavnega glasila iste nemške krščansko-socijalne stranke. Zepet en zgled, kako se je ta stranka prelevila, kako se je Izneverila svojemu prvotnemu programu. Patreld je trdil, da je diializem'nevzdržljiv, da mora priti do niega revizije in do državnepravne reorganizacije Cislajtanije, ker sta dualizem in sedanja ustavna uredba v Avstriji pogubna- za monarhijo. Nevredni epigoni prvakov stranke iz prvih Luegerjevih časov, pa so vsi v ognju za ohranitev dnaftzma In proglašajo za veieizdajalca vsakogar, ki zahteva — državnopravno reorganizacijo naše polovice. Nemški krščanski socijalci so najstrupeneji in najkričaveji nasprotniki zahtev Cehov in Jugoslovanov, položenih v majniško deklaracijo. A, kaj pomenja bistveno naša deklaracija? To isto. kar je zahteval Patzeld pod imenom »državnopravna, reorganizacija Cislajtanije!!« Federativno uredbo države. To je: Avstrija postani zveza samostojnih narodno-državnopravnih tvorb. Zato s i; i o mi sedaj izdajice in rušitelji edinstvenosti in moči monarhije, destruktivni element, ki pričakujejo pomoči od inozemstva, od sovražnikov. Je-Ii bil to tudi Julius Patzeld, glavni urednik lista i-Deutsches VolksblatU? Interesantno je slednjič, da Je isti berolinski list že poprej priobčil izjave v sličnera smislu drugih avstrijskih politikov, med njimi tudi dra. Steimvenderja, še sedanjega voditelja nemških liberalcev, ki kriče in besne proti naši deklaracijski politiki? Tako se menjajo časi in nemški politiki žnjimL Eno pa vstaja vendar ne-Izpremenjeno; kar so priznavali tedaj — potreba reorganizacije v smislu deklaracij slovanskih strank. Zato nas njihov sedanji krik o izdajstvu pušča hladne do globine duše, ker za nas je odločilna zavest, da hočemo dobro za narode in za monarhijo. Craagora la Srbija. V Crnigori se je že pred balkansko vojno pojavila močna struja, ki je bita za zedinjenje Crnegore in Srbije v eno državo, in ta struja je sedaj med črnogorskimi begunci v inozemstvu menda prevladala skoraj splošno. Črnogorskemu kralju Nikoli je ostalo baje le še malo zvestih pristašev. To Je posebno jasno razvidno ia uradnega glasila kralja Nikole, »Glasa Crnogorca«, kateri objavlja članek o spletkah proti Crnigori in črnogorski dinastiji, katere so se, ka- da Je morda le še kje skrita kaka bomba. Nadja je zato odšla v svojo spalnico, odpustila Mašo in 3t zgradila na kolena pred svetniškimi podobami. Komaj pa je začela moliti, jo je vznemiril hrup, ki Je prihajal od zunaj. 2ivci so ji bili tako pretreseni, da fl je vsaka najmanjša stvar zadajala strah. Hitro, ae da bi poklicala hišno, se je ogrnila okoli ram ia sama odprla okno. — Kaj se neki godi tu? — se je vprašala. — Kaj neki pomenjajo vsi ti vozovi? Cela vrsta voz je stala vse tja do »etoila« in vedno so še prihajali novi. Nekoliko bolj daleč tam so Jih ustavljali stražniki in jih obračali, toda zadaj so prihajali vedno zopet novi____In na ukaze stražnikov so odgovarjali razburjeni klici, gospodje so stopali Iz vozov in prt okencih so se poka zo vali prestrašeni, bledi ženski obrazi, okrašeni s cveticami, demanti in čipkami — O, naša družba, naš koncert!----Popolnoma sem pozabila nanj! Potem pa Sb je ozrla po množici, ki se Je nabrala na pločniku na oni strani ceste. Električne svetiljke so s svojo bledo svetlobo razsvetljevale množico, in spoznati je bilo mogoče nekatere obraze. Redarstvo je oserno zavračalo polnočne ra-rovedneže, kajti marsikdo iz te množice se b! bil rad vtihotapil v odprta palačo, da bi v spl^n? kor pravi, pričele že leta 1913. najprej po časopisi", potem pa teroristično. Da bi se ubila Crnagor i moralno, so se uporabljala kot prvo sredstvo p. čana obrekovanja po časopisju in tajna, neresni« čna poročila tujih diplomatskih p'sartn. f>v m prinesene na Cetlnje leta 1911., so prKle kot pripravljena posledica fizičnega iztrebljenja. Pote u pravi, da so iz Belgrada sumničili Crnogoro, da se ta ino dogovarja s Turčijo in Avstrijo, dočim pa je obema napovedala vojno leta 1912. in 1914. Se-dai jo obrekujejo, da je leta 1915. izdala Srbijo in zaveznike, a ravno Crnagora je te«a letu rešila srbsko vojsko, da je preko Crnegore odšla v Albanijo in na Krf. V interesu naše časti in nedolžnosti prosimo in zahtevamo za vse to enketo naših zaveznikov. Videlo bi se, kdo te kriv, ugotovilo bi se, kdo Je na škodo zavezniških koristi upropastil Crnogoro. Tedaj bi videl ves svet. da so obrekovaici Crnegore in njene dinastije o ,or-ceni, ne zaradi namišljenega Izdajstva, temveč zaradi njenega obstanka, zaradi obnovitve Crnt vco-re, zajamčene od zaveznikov. Potem pravi list dalje, da bi Karadjordjeviči zaradi svojih koristi radi uničili samostojnost Crnegore ter zaslulno in najstarejšo srbsko dinastijo. Crnagora nI Izdala nii«>-gar; pač pa je bila ona zapuščena in izdana. V dneh katastrofe Crnegore In njene vojske je neki zavezniški predstavite!j delal z vsemi močmi na to, da črnogorski kralj na vsak način sklene t:sir, ali pa odstopL Sedaj ga pa obtožujejo z iste streti zaradi onega, k čemur so ga na machiavellski način priganjali. H koncu grozi Ust. da v slučaju, ako ne preneha izzivanje, objavi razne dokumente o vsem tem, ki visoko povzdignejo čast Crnegore. in njenega kralja. In prepričal bi se ves svet. da je gouja proti Crnigori umazana stran te vojne. Ti gonja je cinično zasmehovanje vzvišenih nač.l o-, brambe malih in slabih, krivično preganjanih. -Vsa ta stvar je zelo zanimiva, ali upati pa menda le nI, da bi. kralj Nikola zmagal nad svojimi nasprotniki. Dnočne olojfnoe. (Konec.) 15 2. Okralšani postopek odpisa davka se uporablja tudi pri prošnjah za odpis, nanašajočih se na druge vzroke kot na vojne poškodbe, če so' utemeljene, preden se je izdal ta razglas, niso bile še rešene in se dado Še dognati; eventualna zarili: da rednih rokov v smislu veljavnih zakonov nc ovira rešitve prošenj, v kolikor roki niso pretekli že 1. avgusta 1914. Okrajšani postopek je omej : na predpise davka, izvršene v letu 1915. in v nu t slednjih letih do vštetega leta sledečega sklenit"!* miru. Obenem z odpisi davka se znižajo raznu ' i> tudi doklade. Občine, ki so v ozemljih, prizadetih po vdnl.j se dele v dve skupini. V skupino A spadajo tiste, občine, v katerih so se vsled vojnih operacij, dalief ker jih Je zasedel sovražnik In ker so se izpraznile^ (evakuirale), poškodovali dor.osl zemljišč, poslopij) in obrtnih, Industrijskih, trgovskih In drugih obra-j tov v takem obsegu, da Je bil s tem prizadet večji, ali vsaj jako znaten del donosnih stvari. Skupina^ B obsega ostale občine po vojni prizadetih ozemelj. Torej se uvršča vse davčne občine ruesta Trsi z okolico v skupino B. Pritožba zoper to uvrstitev ni dopustna. § 3. Davčni odpis (popust, Izpreglcd, znižanje)* sc v občinah skupine A dovoljuje uradno, ne da bi< davčni obvezanec zaprosil. Čim Je v občinah skupine B potrebna prijava stranke; vendar so glede« zemljarine občinski načelniki upravičeni predafil skupne prošnje za poškodovane zemljiške pos.st j nike svoje občine. Glede hišnega davka (razredne, hlšnine, hišne najmarine ln -% davka) morejo v« občinah skupine B namesto posameznih prizadeni' oseb zaprositi odpisa davka tudi skupine davC-i 'h obvezancev ali občinski načelniki za vse dnvčml obvezance svoje občine. Istotako morejo prošnje* za izbris in odpis občne pridobnitie vložiti ne sn-J mo posamezni davčni obvezanci, temveč tudi ob-^ činski načelniki za davčne obvezance svojih občin, prldobninske zadruge itd. Odpisi (popu*•»„ spregledi, znižanja) na rentnini, dohodnini in pla-j čarinl se dovoljujejo v občinah skupino B Ne smete, dalje.... koncerta ne bo----ruski poslanik bi sej bil skoraj ponesreči!____5lo Je ravno za deset minut!.... Strahovita novica#se Je sedaj po bliskovo raznesla po vsem nočnem Parizu, pa tudi dalje. Brzojav jo je razširil po vsel Evropi, in dospeti )e morala, oznanjajoč nesrečo, tudi v iedeno tišlnoj petrograjsko. Nekako ob tren zjutraj je morala dospeti tudi v carjevo spalnico. O, če bi jo Nadja mogla zaustaviti, zadušiti,, uničiti! O, kako srečna bi bila, če bi v mirnem zatišju mogla živeti z tW#Jenim človekom! Zakaj nI prej predlagala Hubertu, da bi pobrcnil žnio? Da(i sedaj >e obžalovala, da ni storila tako! Danes bif KL V fnta. da* 4. m$ katerem Je bll objavljen pričujoči razglas v občial, nja njegovih idej, ki so postale tn sicer pri pristojnem davčne m oblast v« L stopaj ' •J! pri pristojnem davčne« orada. Vse te vloge (prošnje, zaprosila, naznanila, Izjave, priziv!) uživajo zakonito pristojhinsko prostost. G probijah odpis odloči davčno oblastvo I-stopnje; proti tej odločbi se more vložiti priziv tekom 30 dni od dneva prijave pri davčnem oblastvu I. stopnje ali ori davčnem uradu. § 4. Ako pridobninski zavezanec III. in IV. razreda • £ preda naložene mu izjave, rentninski ali dohodninski zavezanec ne naložene mu napovedi v rok«, določenem z javnim razglasom, se more odmeriti pridobnina po § 42. odst. 1, rentnina po | 142, od^t. 1 in dohodnina po § 205, odst. 1. tudi brez prejšnjega fndividualnega poziva, nai se vloži Izjava ali napoved. V vseh teh slučajih pa imajo davčni zave' n-i pravico v prizivnem postopanju, dodatno predati podatke napovedi s pravomoČ-uostjo pravočasno vložene izjave (napovedi). § 5. Za vojne dogodke v smislu tega razglasa je šteli le tiste, ki so nastati po 2V. dnevu julija 1914. § 6. Ako se v posameznih de'ih ozemelj odloži priredba neposrednih davkov, ker so priredbeni organi zadržani zaradi vojnih dogodkov, se preki-| ae zastaranje pravice do pobiranja. To prekinjenje j se prične z dnevom, v katerem se je ta razglas objavil; dan. od kaferega dalje imajo ?opet teči roki za 2,ist'iranie prava odrnerienja in izterjanja, •voječasiio objavi finančno ra\ natclisivo. 1 C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorje. sedti že sknpsa last jugoslovanskih plemen. Naval na vstopnice, ki so se pričele prodajati včeraj, je otromen. V par urah je bilo polet drugih sedežev, prodanih v pritličju 10 vrst. Kdor hoče priti torej do sedeža, naj se požuri, kajti sedeži se ne bodo rezervirali. Opozarjamo. da je na slavje oficijelno povabljen ves Jugoslovanski klub na Dunaju, ki se bo v slučaju možnosti tudi gotovo v častnem številu odzval povabilu. Vsekakor pa pride v imenu kluba že v soboto v Trst njegov načelnik, Krekov sobojevnik, dr. Anton KoroSec. Prepričani smo. da mu prirede tižaški Slovenci na kolodvoru kar najveličsstnelži sprejem. Vstopnice so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma, gospe Eiček-Razbornikovi ffl sicer: Sedeži v pritličju: prvih 8 vrst K 6. nadaljnih 8 vrst K 5; zadnje tri vrste K 4; sedeži pod galerijo (gradinate) K 3; stojisča v pritličju K 2*50; stojišča na galeriji K 2. — Prostori se ne bodo rezervirali nikomur. Spored z besedilom točke MARIJA KARI2 c. kr. poštna oficijantinja v pok. je v petek pcpoldae po kratki, a težki bolezni preminula. RazžalosČens. brat« Feriinand Kariž, c. kr. poštni kontFoior in Franc Kariž, c. kr. pcšiar, naznanjajo ž. • vest v&^rn sorodnikom, prijateljem i;? znancem. Pogreb pokojaiee s* je vi šil včeraj ob 3 popoldne. TRST, dne 3. marca 1918 Ta oglas vetja kot direktno obvestilo. Češko Budjevičk« Restavracija (Bos4- *Vstajenje« po 30 vi*, se dobi istotako pri razpro- ,kova uzorna češka gostilna v Trstu) se s&e stvari. [ GOVEDINA. • Jutri, v torek, se bo razdeljevalo goveje meso proti prešlipnienju št. 12 izkaznice za meso in ma-•Sćobe in proti izročitvi izkaznice št. 27 serije a, c in d. Na vsako izkaznico ie mogoče dobiti K kz. mesa. Proraia se prične ob 7 zjutraj v sledečih mesnicah: Sinigaslia, Barkovlje 41. Puntar, Gretta Zgornja, Bin. Rojan Cailin, uL. Boroevlć 18, Paronitto, P. Caserma 4, C risi a ch, nI. Poste 16, Taverna, P. Ponterosso 4, Visintini, ul. Cavana 22, Fabbro, ul. S. Vito 7, Vattovatz, ul. Giustinelli 5, Pivolt, ul. Llovd 7, - Bruna. ul. Beccherie 6, Levi, ul. Beccherie 6. Zadni k. P. S. Giovanni 6. Simonetta, ul. Legna 4. Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Nlchetto, ul. Torrente 39, Fontanel, ul. Amalia 32. Polli, Acquedotto 13, Zwetan, Sv. Ivan, Godigna, ul. Giulia 24, Ottonischer, ul. Molingrande 11,. Malusa, ul. Parlni 13, Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Cossich, ul. Uro Foscolo 2, Depace, nI. Barriera vecchia 26, Camiel, ut Istifuto 22. Polacco, ttfc Settefontane 44, Tapazzfn, uL Settefontane 24, Rlzzlan, nI. del Rivo 34, Rocc», nI. S. Marco 2, Delavske zadruge, u!. S. Marco, Ccsmisso, ul. dell'Istrla 1, Godina, Skedenj 138, Gollobig, Skedenj 231. CENE: Prednji deli z doklado ... po X 16'— ki, zadnji deU z doklado .... po K 16*80 k*. vesl. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edl-■osti« posluie v prostorih »Tržaškega podpornega Ib bralnega društva« v ulici Carintia St 39, I. nad., •a levo. In sicer, izvzemši nedelje In praznike. Vsak dan od 9 in pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-rskrbnih In raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih. Sotska rekkclja. Danes naj se predstavijo učenci, pripadajoči jedilnicam v Skednju (ex gostilna 5ancin) in na Evangelskem trgu ttolsko poslopje),-ki imajo živilske Izkaznice z rdefb črto in izkaznice mestne ubožnice: jutri naj se predstavijo sčenci, pripadajoči jedilnicam v ulici Ticiano Ve-cellio št. 20 In ul. Kandler (šolsko poslopje), da dobe novo izkaznico. Posnemanja vredno. Gosp. Bosdk V, Je daroval za učne potrebščine učencev III.c razreda družbi-■e deške šole na Acquedottu gospici razrednici 10 K ter povabil dva revna učenca tega razreda na vsakdanje kosilo. Hvala! Naj bi bilo v teh hudih Časih mnogo takih dobrotnikov naše mladine. Šolsko vodstvo. Krekovo slavje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 10. fnarca, v gledališču Fenice, bo, kakor se kaže, ena najimpozantnejših narodnih manifestacij tržaškega •lovans1 prebivalstva, vredna spomina velike-ta Jugosi vana in najveličastnejši izraz razumeva- li bilo razburjenje dalo dovolj moči, da bi tvegala ta neopazivni korak, jutri jo bo kruta dolžnost zopet vklepalu v verige. Ko sc je že skoraj danilo, se je nekoliko pomirila; tolažila se je s svojimi starimi sladkimi sanjami. Združena s Hubertom se je videla v starem, Melanholičnem parku svojega ljubljenega otroškega raja. kjer so se vsenaokoli v globokem molku raztezale nepregledne veroneške stepe. — Cc bo kedaj moj, — si le mislila, — ga popeljem tjakaj. O, kako sladko počiva duh minulosti ob soln-čnem zatonu nad starim drevjem; kako mrko se to drevje odraža od Ijubkeg^ zelenkasto sladkega večernega neba! O, nekako pomirjajoč tava duh minulosti nad mirnim ribnikom, kjer se zdi, da je celo večno premično in ižpremenljivo vodo zadel dih večnosti in stalnosti. Tam ljubezni nI treba besedi. Tam bi trajala do Croba, brez nasičevanja, ne da bi se ohladila, tam bi ne moglo izginiti ono božanstveno čustvo, ki le Nadio pravkar navdaio vso na Hubertovem ®rcu, to najvzvišenejše, nnidivneiše čustvo, v katero veruje človek v svojili dvajsetih ' U'J^UL* it). dajalki vstopnic. Tržaško podporno In bralno društvu Ima ▼ torek zvečer ob 7 odborovo sejo, h kateri vabfm vse odbornike. — Predsednik. Mestna zastavljalnica. V torek, 5. t m., se bodo od 9V, dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 27.001 do št. 29.100. — / napaja v ut. u. Galatti (.zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Popusti pri zemljiškem davku po eleruentaraik škodah. Finančni minister je 25. dec. 1917 izdal izvršilno naredbo k točki I. cesarske naredbe z dne 16. marca 1917 glede dovoljevanja popustov pri zemljiškem davku. V smislu te naredbe se lahko za tak pepust proti pri poškodbah kmetijskih kultur in gozda, če so elementarne nezgode uničile pridelke čez navadno mero, in če pomeni škoda znatno zmanjšanje pridelka v gospodarstvu. Kot take ele-; mentarne nezgode Je smatrati predvsem ogenj, povodenj,' točo, trtno uš, uničenje po množicah miši itd. Vremenski dogodki, ki so le huiše oblike rednih vremenskih prikazni (izredna suša ali mokrota), ne tvorijo vzroka za davčni popust, oziroma le v tem slučaju, če nastopijo v taki obliki, da jih po strokovnjaškem mnenju povprečno v desetletni dobi ni pričakovati. Škoda se upošteva le. Če po svojem obsegu bistveno skrči pridelek; ta predpogoj je dan, če je izgubljena četrtina vseh pridelkov, po posebnosti slučaja tudi že pri manjšem ali pa celo Šele pri večjem skrčenju pridelkov v do-tičnem gospodarstvu. Kot ^gospodarstvo« se smatra skupina vseh h kmetijski obratni enoti spada-joČih zemljišč, brez ozira na to, ali leže v eni ali v večih davčnih občinah. Će že pod streho spravljene pridelke uniči požar ali povodenj, se lahko da popust izjemoma, ako je poleg bistvenega zmanjšanja pridelka Izkazana tudi potreba prizadetega po splošnem gospodarskem položaju. O taki pa ni govora, če je prizadeti glede škode, povzročene po elementarni nezgodi, krit z zavarovalnino. Višina davčnega popusta se ravna po stopnji uničenja celega pridelka vseh h gospodarstvu spada-jočih zemljišč in se daje v odstotkih od na ta zemljišča odpadajočega letnega davka*, pri čemer pa se računajo odstotki vedno okroglo, t. J. kar H Pod se ne všteje, kar ie nad m Iteje za cel %. Več elementarnih nezgod v enem letu se presoja pri ugotovitvi Škode po celotnem učinku. Ce nastopi v enem letu več škod, katere vsaka za-se ne dajo povoda za davčni popust, M pa v celoti pomenijo katastrofalno Škodo, se ima dovoliti popust pri davkoplačevalcih, ki »o posebne obzirnosti vredni. Pri škodah vsled trtne nšl ter pri drugih elementarnih škodah, Id povzročijo, da se na zemljiščih skozi več let nič ne pridela, se.daje popust za poškodbi sledeče leto, če škoda tndl za to leto pomeni bistveno skrčenje pridelkov. Pri dovoljenju davčnega popnsta zaradi škod po trtnl uši se vsako nadaljno leto na plačilo davčnemu popustu enakega zneska tako dolgo čaka, dokler ni za dotično davčno leto proSnja za popust reSena. Oškodovanec mora (sicer se popust ne dovoli) tekom 8 dni potem, ko je elementarno škodo opazil, davčni oblasti prve Inštance (c. kr. glavarstvo, davčno upraviteljstvo), v katerega okrožje gospodarstvo spada (v slučaja, da Je kmetija razstrese-na v več davčnih okrajih, pa oni davčni oblasti, v katere okrožju leži največji del kmetije), podati pismeno ali protokolarično naznanilo, v katerem je treba opisati način . škode, približni krajevni okoliš, v katerem je ikoda nastopila ter navesti oškodovane parcele. Davčne oblasti morak) o takih prijavah takol Izvršiti poizvedbe. Ko so vsi pridelki leta, v katerem je Skoda nastopila, spravljeni, najkasneje pa do-31. dec. do-tičnega leta mora odškodovanec pri pristojni davčni oblasti prve Inštance vložiti pismeno ali protokolarično prošnjo za popust. V prošnji morajo biti vse na oškodovano gospodarstvo se nanašajoče posestne pole, navesti je natanko, koliko je v resnici pridelal, ter koliko bi — če ne bi bila škoda nastopila — zavsem pridelal t primeri % pridelkom prejšnjega leta. Pri škodi, ki traja več let (škode vsled trtne uši), mora oškodovanec vsakokrat po spravljenju pridelkov (trgatvi) ozir. do 31. dec. dotičnega leta. za katero prosi za popust, prositi za popust x navedbo, za koliko Je pridelek manjši; vnaprej naznaniti, da Skoda še naprej obstoja, nI treba. V kolikor deželna zakonodaja ne odreja nasprotno. ne vpliva popust na kako spremembo ile-de odmerilne podlage za doklade avtonomnih zastopstev (občine, dežele) ter za dotične davščine. Proti razsodbi davčne oblasti prve Inštance Je dopusten priziv na deželno finančno oblast, ki odloča končno. Prijave škod ter prošnje za popust so kolka proste. $ 2 točke I. ces. nar. s dne 16. marca 1917 določa posebni prispevek 296 od katastralnega čistega donosa, ki se pobira obenem z zemljiškim davkom. Ta prispevek služI v prvi vrsti v kritje pri-manjklaljev pri državnih davkih. Id nastanejo vsled popustov; ostanek v vsaki deželi pa se porabi za državni melijoracijskl zaklad. Zadruga. :: HALI OGLASI:: ID 61 □□ □□ s« rfcć&aaj« IđMia« tiakaa« fnajo enkiat 3: priatojbiat* ktMili m nti-j „ — Bajmaujaal Kanta aje predujme na vrednostne papirje in Dlago ležeče v jivnih ski.idi Safe Deposits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavar vanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija žrebanja »rečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem oi rs krediti. — Borzna n ročila.--Inkaso.--Menjalnica,--Esk.mipt r.:r-ic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA - Uradne ure: od 9 do 1 popoEdne -r=' prosimo slovanskih. hrvatskih in Čeških knjig za nase ranjene in bolne junake ter za one v OKOPIH. — POŠi JEJO NAJ SE V _ . - NARODNI DOM V TRSTU - - II 8b lite VRTNAR za sacij&rejo In zeEeajavo. Stalna služba. Ponudbe pod »Gorenjsko4 na Inser, odd. Edinosti. """konjak destiliran tz vina lastnega pridelka, jgg Pri oslabelost od starosti In želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 poU'trških steklenicah pošljem franko ta K 80, mla^še^a 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v v ih, 4 pollitrske steklenice K 60. — Vmo od 56 fctrov naprej. — Beli rizling K 4£0 in rdeči bur- gunder per L K 5^0 BENEDIKT KERTL, velopOMStnlk frrf.ŠčI^a. Ooflče pri |i| i i 1 I i I i HsJ ilSSIIBBilll IIIIOIS^IS M Itojcečia slscensfca hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica st. 3 je imela koncem leta 1917 vicj ..... K 66,800 000 hipotečnih in občinskih posojil....... 27,000 000 rezervnega zaklada .......... 2,000.000 Sprejema vloge vsak delavnik m jih obrestuje najvišj r>o 11. večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupUa^no va^na in stoji pod kontrslo c. kr- deželne vlade. Z» varčevanje ima vpeljane I čne domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 Q/0, izven Kranjske pa proti 5 V* °/o obrestim in proti najmanj 1 70 oziroma s/4 °/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtrikov ima ustanovljeno KREDITNO DRUŠTVO« »a. i i ¥ I i