706
Slovenski glasnik.
poune spise razne vsebine vsakemu po 35 gld., v obsegu */a tiskane pole. Najbolje ustrezajo drubinemu namenu : razprave o narodnem gospodarstvu, pouki iz pravoslovja, prirodoslovja in zdravilstva, rtice iz cerkvene ali posvetne zgodovine, potopisi, ivotopisi slavnih mo i. t. d. Zlasti pesni, izbrane zastavice, uganke, smenice in sploh spisi poteno aljivi bodo jako dobro ustregli. Roko-pisi naj se drubinemu tajniku poiljajo do 1. majnika 1882. brez podpisanega imena, katero naj se priloi v zapeatenem listu. Prisojena darila bodo izplaana na god sv. Mohorja dne 12. julija 1882. Dohodkov imela je druba 26.656 gld. 56 kr., potrokov 26.648 gld. 63 kr., prebitka je tedaj 7 gld. 93 kr.
tefan Modrinjak. Spisal Boidar Flegeri. Zaloil Maks Robi. V Celovci. Tiskala druba sv. Mohora 1881, 16 str. v 8ki. Pred dobrim mesecem praznovali so tirski Slovenci v Sredii slavnost na ast slovensk emu pesniku tefanu Modrinjaku. Kdo je ta slovenski pesnik? vpraal se je marsikdo o tej priliki, ko je ital po raznih listih vabila k Modrinjakovej sveanosti, kajti le malokdo se je spominal, da je bral kedaj kakno pesen Modri-njakovo n. pr. v Macunovem 1. 1850. na svitlo danem CvetjiK na 208. str.; ali da je sploh ul imenovati njegovo ime n. pr. v Vrazovej zbirki Gusle i Tam-bura (1845)", kjer na 136. str. Vraz priobuje Modrinjakovo basen ,,Jaac" ter se ga tudi dalje od 155. do 160. strani spomina, z navduenim besedami imenuje ga tajerskega Vodnika in Jarnika. No, veseli nas, da nam je gosp. Flegeri nekoliko, dasi ne veliko ve povedal o tem Vodniku (?) tajerskem. Iz njegovega spisa posnemamo, da se je Modrinjak porodil 23. decembra 1774. 1. v Sredii, da je tudiral v Varadinu in Gradci, potem kaplanoval po raznih krajih spodnjetajerske zemlje ter naposled umrl 8. oktobra 1827. leta pri sv. Miklavi imovit upnik, a kakor pie Vraz (158 str.) nerado gledan od poglavarah svojih porad njekojih stvarih, u koje se slobodan taj um nije mogo skuiti, zanemari se sasvim pijui preko mjere, da u pitju zaboravi tuge i alosti svoje." Po smrti Modrinjakovej pride iz mesta pisar Mri popisovat njegovo ostalino, a to lovee ,,svako pismo, na kojem je vidio slova slovenska, podera, pa onako poderano baci kroz pozor u dvorite medju smjeti." Samo nekoliko pesnij Modrinjakovih ohranilo se je sluajno v rokopisu. Te pesni Vraz imenuje ,,eeno zlato, pravi ures poesie slavijanske". A dasi je ta hvala gotovo pretirana, vender bi bilo hvaleno delo te pesni zbrati ter na svitlo dati, in gosp. Flegeri bi z izdavo Modrinjakovih pesnij Slovencem gotovo e bolje ustregel nego jim je s svojim skromnim ivotopisom. Ako pa g. Flegeri misli, da bi se bil iz Modrinjaka porodil pesnik Vodnikove vrste, da je nael taknega blago-dunega in naobraenega voditelja, kakeren je bil baron Zois Vodniku, jako se moti. Zdi se nam, da se Slovenci z one strani Boa loe naue pisati pravilne hrvaine nego pisne (karantanske) slovenine in da je Stanko Vraz Slovencem ,,uskoil", temu je v prvej vrsti iskati narodopisnih uzrokov.
Odbor za izdavanje slovensho-nemkega Wolfovega slovarja imel je 1. oktobra v knezokofovskem poslopji ez delj asa spet sejo, v katerej so odborniki poroali o svojem delovanji zadnje mesece. Ker so stareji pisatelji, in tudi mnogi noveji, ue izpisani v Cafovej in Miklosievej zbirki, ki bodeta novemu slovarju sluili v podstavo, zdela se je odbornikom sprva najvaneja naloga te dve zbirki dopolniti z izpiski iz novejih pisateljev slovenskih od 1. 1873. dalje. Za tega
Slovenski glasnik.
707
delj so se v zadnjih mesecih izpisali: Cigaletov in Janeiev slovar, Cigaletova terminologija, Novice" in Stritarjev Zvon", vse knjige Drube sv. Mohorja" in Matice slovenske", Jesenkovi in Levstikovi spisi. S teni^e je nabralo ogromno novega materijala in jeden navzonih gospodov odborniko^vJBob^uDii oskrbeti, da se ta materijal uredi po abecednej vrsti. Zaznamenovale so se potem nekatere knjige, katere bi bilo e treba izpisati, tako n. pr. dravni zakonik. Kadar se to dovri, priel bode odbor s koneno redakcijo slovensko-nemkega slovarja. Juriev spomenik je postavljen. V priprostem starogrkem zlogu po nartu parikega arhitekta Le Blanca ga je krasno iz seanskega marmorja zdelal gosp. kamnosek V. amernik v Ljubljani. Visok je 3.20m, irok 1.40m ter pokriva do malega vso zadnjo stran Baumgartnove kapele, v katero je vzidan. Spomenik ima ta napis:
Josip Juri,
rojen na Muljavi blizu Krke 4. marcija 1844., umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta.
Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaleni narod slovenski.
Tvrd bodi, neizprsen, mo jekUn, Kadar braniti je cesti in pravde Narodu in jeziku svojemu.
Tugomer, V. 8.
Spomenik in grob pokojnega pisatelja obdaje osobito lepa temnosiva elezna ograja, delo ljubljanskega kljuaniarja g. L. Zelenca. Ves spomenik vzbuja obno pozornost in zadnje dni ga je ogledovalo mnogo ljudij.
Za Jurievo ustanovo, iz katere se bodo nagrajali izvirni slovenski leposlovni spisi, nabrali so notranjski domoljubi doslef 715 gld. Omenjati nam je, da Jurieva ustanova" ni v nobenej zvezi z novci, katere nabira osnovalni odbor za Juriev spomenik. Iz teh novcev hoe osnovalni odbor, kakor je obljubil v svojem oklici od 14. maja t. L, pokojnemu pisatelju najprej postaviti primeren sp omenik na grobu in to toko je osnovalni odbor tudi ue izvril; dalje namerava v Jurievej rojstnej hii vzidati spominsko ploo, kar se bode najbr zgodilo o Duhovem prihodnjega leta; in naposled bode iz teh novcev osnovalni odbor oskrbel lino izdajo vseh spisov Jurievih, ki se v kratkem prino tiskati v Narodnej tiskarni". Iz istega doneska Jurievih spisov bode osnovalni odbor podpiral slepo dveinsedemdesetletno mater njegovo. In e le, kadar osnovalni odbor to trojno nalogo svojo izpolni, namerava novce, katere je on nabral, zloiti z Jurievo ustanovo", ako sploh ostane kaj prebitka.
8lovenski Narod", kateri je doslej obsezal 2838 Dem. teksta, zael bode z novim letom 1882. po sklepu upravnega odbora Narodne tiskarne" izhajati v toliko poveanej obliki, da bode vsak dan donaal 3795 ?cm., tedaj skoro jedno tretjino ve berila. Cena ostane mu ista kakor doslej.
Spet nov napredek! Gospod prof. Ivan Franke v Kranji je v beneanskem zlogu iz 16. stoletja narisal in g. bukvovez Janez Bona (v Ljubljani na
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si