! ( Največji sdoreniki dnevnik v Združenih državah Velja za Tse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inuirnutvo celo leto $7.00 I s i J GLAS NARODA » i List slovenskih.delavcev y Ameriki* TELETOM: CHelsea 3—8878 The largest Slovenian Daily in the United States. B fimr if every day except Sundays ; and legal Holidays. | 75,000 Readers. NO. 282. — STEV. 282. Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3, 1934, — P0NED ELJEK, 3. DECEMBRA 1934 VOLUME XLH. — LETNIK ZLU TAJNA POGODBA PROTI JUGOSLOVANSKI DRŽAVI Za reorganizacijo republikanske stranke ŽE DOLLFUSS IN MUSSOUNI STA NAPRAVILA NAČRT ZA SLUČAJ VOJNE Z JUGOSLAVIJO Sedanji kancler pravi, da mu o pogodbi ni nič znanega. — NoVa strategična cesta bo vezala Gradec s Celovcem. — V slučaju vojne z Jugoslavija bo poslala Italija svoje vojaštvo v Avstrijo in od tam proti Ljubljani. — Jugslavija je prav storila, ker ni poslala Madžarski ultimata. POGAJANJA MED ITALIJO IN FRANCIJO DUNAJ, Avstrija, 2. decembra. — Ko je ogrski ministrski predsednik Julius Goemboes po važnih konferencah s kanclerjem dr. Schuschniggom in podkanclerjem princem Starhembergom odpotoval iz Avstrije, je odesel s seboj tri pare jelenovih rogov. To je poslednji slučaj, da so nesrečni rogati prebivalci gora postali prva žrtev politične krize Kadar potrebuje Nemčija ogrsko pomoč, strelja nemški poslanik na Dunaju Franz von Papen ogrske divje mrjasce, kadar pa Ogrska vsled jugoslo-vaskih odkritij potrebuje pomoč Nemčije in Itali je, tedaj strelja Goemboes avstrijske jelene. Evropski vladni krogi pa bi radi vedeli, kaj je Goemboes še več dobil v Avstriji kot pa jelene v štajerskih gorah. Ogrska, katero je Jugoslavija obdolžila, da je podpirala hrvatske teroriste in je s tem posredno j reči, tla je sporazum zagotov kriva umora kralja Aleksandra, je hotela od Italije in Avstrije imeti zagotovilo, da jo v tem sporu podpirata, kot podpirata ostali dve člahici Male antan-te in Francija Jugoslavijo. Italija zahteva pravico, da pomaga Avstriji z vpad am. — Italija želi nekaj francoskih kolonij v Afriki. Rim, Italija, 2. decembra. — Iz govora zunanjega ministra Pierre Lavala v poslanski zbornici je mogoče sklepati, da se pogajanja meti Francijo in Italijo ugodno razvijajo. Laval bo vsled tega v najbližji bodočnosti obiskal Italijo ter bo zaključil pogajanja. Kdaj se bo to zgodilo, še ni znano, gotovo pa bo kmalu po saar-skem plebiscitu. Najvažnejša vprašanja, ki so zadnja let ločila obe deželi, so bila ugodno rešena in je sedaj z vso gotovostjo mogoče reči, Samo en problem stavlja na preskušn jo potrpežljivost in sposobnost pogajateljev, namreč sporazum glede neodvisno- * se- SOVJETSKEGA VODITELJA SO ___UMORILI Tajnik osrednjega od-b o r a komunistične stranke je bil ustreljen. Morilec je bil prijet. Ljeningrda, Rusija, 2. dec. Tajnik osrednjega odbora komunistične stranke Serge j Mi-ronovič Kirov je bil umorjen. Neko uradno poročilo pravi, da je Kirova umoril "odposlanec sovražnikov delavskega razreda". Umor je bil izvršen v poslopju Smol nega zavoda. Morilca so prijeli in zaprli. Kirov je bil prvi važnejši boljševiški uradnik, ki je bil umorjen po boljševiški revoluciji leta 1918, ko je bil u-streljen Uritsky, Nikolaj Lje-nin pa je bil tedaj ranjen. Kirov, ki je bil med prvimi komunističnimi voditelji še pod carji, je bil sfar 4(i let. Leta 1906 je bil aretiran in poslan v ječo, ker je po celi Rusiji razširjal komunist i one spi- ZASLEDOVANJE BANDITOVEŽENE Mrs. Gillis se je z oboroženim moškim peljala v avtomobilu. — Njen oče jo poživlja, da se poda. sti Avstrije v slučaju, da bi bila Avstrija od kake strani o-zelo kočljivo Mitanto v splošnem in posebno še z Jugoslavijo. Upanje pa prevladuje, da bodo vse te težkoče premagane, vendar pa še obstoji skala, ob kateri se bodo mogoče pogajanja razbila, namreč, ker Italija zahteva, da mora biti italijansko-franeoski položaj rešen v celoti. Velika zapreka v pogajanjih pa je avstrijsko vprašanje. Medtem ko je Francija skoro Ako v tem Goemboes prejel obljubo Avstrije, ni znano. Avstrija z vso vnemo sodeluje z Italijo in grožena. To* Je Ogrsko, toda drugo vprašanje je, ako je pri volji' vprašanje, ker je v nenosredni javno pokazati svojo solidarnost. Kancler Schusch- ltaHje 2 nigg želi to solidarnost z ozirom na neodvisnost Avstrije ih podkancler princ Starhemberg jo na pritisk Mussolinija zahteva. Goemboesov obisk v Avstriji je imel tudi namen dognati, ako je bila med Italijo in Avstrijo sklenjena vojaška pogodba. Zanesljivi jugoslovanskih viri zatrjujejo, da je bila sklenjena tajna vojaška pogodba med umrlim kanclerjem dr. Dollfussom in Mussolinijem v Ric-i ione. Po tej pogodbi je Avstrija obvezana, da v slučaju vojne nastopi proti Jugoslaviji, Italiji pa dovoljuje, da utrdi veliko avstrijsko strategično cesto, ki jo sedaj grade in ki je znana pod imenom Packst rasse. Dr. Schuschnigg ni vedel, da obstoji ta vojaška pogodba, dokler mu ni bila po Dollfussovem umoru v avgustu pokazana v Florenci. Schuschnigg je bil tedaj presenečen nad pogoji in pogodbe na največjo Mussolinijevo jezo ni hotel podpisati. Schuschnigg) • ■ , • , i j . j i r-*- - , ipa je upanje, da jo francoski je nato naglo odpotoval na francosko Riviero, ker vpliv v Jugoslaviji dovolj vose je spomnil, da je Francija izposlovala Avstriji j lik, da bo premagana tudi ta posojilo, katerega ji Italija ni mogla dati. I ovira. Toda dr. Schuschnigg je prišel zopet v Rim. In Jugoslavija je mnenja, da se je tedaj Schuschnigg podal in podpisal pogodbo, ki bo v bližnji bodočnosti v tajni seji Bundestaga (parlamenta) predložena v odobritev. Dela na zadnjih 42 kilometrih Pack ceste se z mrzlično naglico nadaljujejo noč in dan. Cesta je speljana preko štajerskih Alp čez Pack prelaz in bo vezala Gradec s Ce^vcem.Ta cesta bo velikega Po prestani zaporni kazni je Kirov nadaljeval s komunistično propagando v Irkutsku v Sibiriji. Ko je Kerenskvjeva vstaja leta 1917 vrgla earsko vlado in so nato pod Ljeninom prevzeli vlado boljševiki, se je Kirov pridružil Trockijevi rdeči armadi ter je služil na raznih frontah, ko so se boljševiki borili proti tujim vpadom. Ko so bile te vojne končane, je bil Kirov imenovan za tajnika osrednjega odbora komunistične stranke v Azerbaijani!, nato je postal tajnik ko-muniseičnega sveta v Ljenin-gradu in slednjič tajnik komu- pri volji dovoliti Italiji, da po- ■ ni stične stranke sovjetskih re- sreduje v Avstriji, ako bi bila napadena, če bi bilo treba tudi s svojo armado, je temu nasprotna Mala antanta, zlasti pa Jugoslavija. Mala antanta bi vsako vojaško posredovanje v Avstrijii smatrala za sovražno dejanje, ki bi izzvalo vojno, kar pa želi Francija za vsako ceno preprečiti. Vendar publik. BOMBA POŠKODOVALA TRAČNICE Harrisburg, 111., 2. decembra. — Neznanci so z bombo razstrelili železniški tir, ki vodi proti Peabody premogovniku v Harco. To se je že drugič zgori i 1 o. Kompanija pravi, da so bombo vrgli nezadovoljni premogarji. Chicago, 111., 2. decembra. Tri mesta so poslala 5000 policistov, da iščejo vdovo ustreljenega roparja George Nelso-na in njenega spremljevalca, ki sta s«' v petek zvečer z avtomobilom peljala skozi čikasko predmestje Ni les Center. Policistom je bilo naročeno, da opuste vsako običajno spoštovanje do ženske ter naj se poslužijo orožja, kadarkoli so prepričani, da imajo pred seboj Nelsonovo vdovo Mrs. Helen Gillis, da maščujejo umor zveznih detektivov P. Cow-leva in Hermana E. Hollisa. — Zoprno mi je streljati na žensko, — je rekel nek detektiv, — toda ne bom tak kot sta bila Cowley in Hollis, kadar iščem žensko, kot je ta. Prebivalci Highland Parka so sporočili policiji, da so videli Mrs. Gillis, ko se je peljala v avtomobilu z nekim moškim. Tudi nek lastnik gaso-linske postaje je potrdil, da sta pri njem kupila gasolin. Jacob Belin iz Ni les City je povedal policiji, da je v sredini mesta videl avtomobil, v katerem sta na zadnem sede-sedela plavolasa ženska, poleg nje pa moški s strojno puško. Nek drugi moški pa je vozil avtomobil. Lastnik gasolinske postaje, čegar imena pa policija noče izdati, je rekel, da je po fotografijah v časopisih spoznal, da so bili v avtomobilu Nelso-nova vdova in bivša Dillinger-jeva tovariša Alvin Karpis* in John Hamilton. Chicago, 111., 2. decembra. — Nelsonovo ženo, Mrs. Helen Gillis, je njen oče pozval, da se izroči oblastim. Njen oče John Wawrzyniak je v časopisu objavil naslednji poziv: 4 4 Raj še se predaj sama, kot pa bi se izpostavljala vladnim kroglam". SEN. BORAH PRAVI, DA MORA BITI STRANKA BOLJ LIBERALNA WASHINGTON, D. C., I. decembra. — Republikanski zvezni senator Borah je danes javno zahteval takojšnjo reorganizacijo republikanske stranke. Nastopil je proti članu newyorskega republikanskega narodnega odbora, Charlesu D. Hillesu ter proti nazadnjaškemu predsedniku narodnega republikanskega odbora, H. P. Fletcherju. FRANCOSKI ODGOVOR JAPONSKI Francija je obvestila Japonsko, da se rie odpo-p o v e washingtonski pogodbi. — Amerika je pripravljena na tekmo. nepremagljivim naravnim utrdbam Julijskih Alp, tvorijo mejo med Italijo in Jugoslavijo. Najvažnejše sedanje vprašanje je, ako je Italija sklenila z Avstrijo vojaško pogodbo. Prav go -toVo je Goemboes na to vprašanje dobil odgovor, katerega pa drugi ne morejo .dobiti. Vsled nasprotij med dr. Schuschniggom in princem Starhem-i bergom mogoče pogodba ni bila podpisana, druge strategičnega pomena in bo mogla Italija v zapeča- ] okolščine pa kažejo, da je bila podpisana, tcnih vozovih pošiljati orožje in municijo na Ogr- Splošno pa se v sedanjem političnem položaju sko. ARETACIJE MACEDONCEV Ako bo Italiji dovoljeno posluževati se te ceste, odobruje nastop Jugoslavije, da je to svojo zadevo predložila Ligi narodov, mesto da bi bila Ogrski tedaj bo mogla v slučaju vojne z Jugoslavijo preko poslala utimatum. Vendar pa je še vedno nevar-Karavank pošiljati svoje čete skozi Avstrijo na pla nost za vojno in Evropa še ni slišala zadnje besede njave proti Ljubljani, mesto da bi jih poslala proti glede umora kralja Aleksandra. Sofija, Bolgarska, 30. nov. Bolgarski notranji minister je obvestil Časopise, da so bili Macedonci, ki so bili pred dvema mesecema prijeti po raznih bolgarskih vaseh, po večini izpuščeni ter jim je bilo dovoljeno vrniti se na njihove domove. Izjeme so samo nekateri odločni nasprotniki vlade ter generala Georgijeva.^ Policija je nanovo vprizori-la pogon na macedonske revo-lucijonarje. Nad 100 oseb je bilo aretiranih, med njimi mnogo poznanih macedonskih ra-dikalcev. Tckio, Japonska, 2. dec. — Francoski poslanik Feniand Pila je zunanjemu ministru Koki Hirota izročil obvestilo Francije, da odklanja japonsko povabilo, da bi se odpovedala washingtonski mornari-nariške pogodbe. Ker pričakuje Japonska, da bo Italija poslala sličen odgc vor, zato japonski kabinet ne bo čakal tega odgovora, temveč bo v sredo predložil najvišjemu svetu prošnjo, da odobri vladni sklep, da obvesti ameriško vlado odpovedi mor-naariške pogodbe. Japonski poslanik v Wash-ingtonu Saito Saito bo najbrže obveščen med 15. in 20. decembrom da obvesti Združene države, ki imajo pogodbo v svojem arhivu. Mornariški minister admiral Mineo Osumi ni hotel govoriti o morebitni tekmi v oboroževanju na morju po odpovedi wasliingtonske pogodbe, temveč je samo rekel, da pogodila tudi po odpovedi še o-stane v veljavi dve leti in da bodo države imele dovolj časa za mirno proučevanje položaja ter bodo slednjič prišle do prepričanja, da je bila Japonska popolnoma opravičena, da je pogodbo zavrgla. Japonska javnost zvrača vso odgovornost, da sedanja pogajanja v Londonu niso uspela, na Združene države, ker so trdovratno vztrajale pri tem, da I ostane v veljavi dosedanje razmerje 5-5-3. I I Washington, D. C., 2. dec. Senator Steivver je izrazil svoje upanje, da bodo Združene države prisiljene stopiti v tekmo za oboroževanje na morju i z Japonsko. Steiwer je rekel, 'da je tekmovanje neizogibno, ker zahteva Japonska enakost z Združenimi državi in Anglijo, česar pa . Amerika ne more dovoliti. Borah je pozval Hillesa in Fletcherja, naj razpišeta javno glasovanje ter potom tega glasovanja doženeia, kaj mislijo člani republikanske stranke. — Prav kmalu se bo dognalo — je rekel Borah, — da je večina republikancev za revolucijo v stranki. Republikansko stranko je treba treba popolnoma reorganizirati ter jo prilagoditi se-j danjim časom in razmeram. Če gospodje, ki so sedaj na krmilu tega, nočejo dopustiti, bo pač treba ustanoviti novo politično stranko. — Hi lies — je dejal Borali — poziva svoje pristaše: — Vztrajajte, da bo vihar preve-dren! — To je bil vedno klic vsake umirajoče politične organizacije. Pri tem pa noče nihče pomisliti na milijone, ki se bore z viharjem, pa jim voditelji nc puste, da bi si poiskali kje drugod zavetišča. Nazadnjaškim republikanskim voditeljem je rekel Borah, da so mlinski kamen na vratu republikanske stranke. STRAŠEN ČIN ZALJUBLJENEGA ZAMORCA Quitman, .Miss., 1. decembra. — 21-letni zamorec Floyd Watson je v tukajšnji bližini ustrelil štiri zamorce ter tri nadaljne ranil. Zaljubil se je bil v šestnajstletno hčerko nekoga Sandersa Mossa. Dekletov oče je pa nasprotoval tej zvezi. V razdraženosti je ustrelil svojo ljubimko, njenega o-četa, mater in brata ter ranil tri njene sorodnike. Nato je brez sledu pobegnil. BULLITT NA POTU DOMOV Tokio, Japonska, 2. decembra. — Ameriški poslanik v Moskvi William C. Bullitt je na parniku President MoKin-lov odpotoval iz Yokohama v Seattle. Poslanik Bullitt je pet tednov potoval po Kitajskem in Japonskem ter prihaja za božične praznike domov. Naročite se na GLAS NARODA, največji slovenski disvuik ▼ Združenih državah. ZNIŽANA VOJAŠKA SLUŽBA Rim, Italija, 2. decembar. — Uradni list italijanske armade "Forzo Annate" naznanja, da je bila vojaška služba znižana od 18 nieseeev na eno leto. List pravi, da je bila vojaška služba znižana, ker je mladina podvržena vojaški vežbi. Vojaški razredi bodo razdeljeni v štiri skupine in vsaka skupina bo ob različnih časih poklicana na trimesečno vež-banje. ____ "GLA8 HABOD A" NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3, 1934 Glas Naroda" Owned and Published by PUBLISHING COMPANY IA Corporation X I*. Benadlk, Treas. tO, the corporation and addressee of a bore of floors: Borongfa of Manhattan, New York City, N. I. 'GLAS NARODA" (Voice of the People) Iasoad Btoit Pay Except Sundays and Holidays trn celo leto valja m Ameriko ta *aaado ..............$6.00 la pol lota 93.00 ia iatrt lota $1.00 Za New York sa celo leto...... Za pol leta .................... $7.00 $3.60 $7.00 $3.60 Za Inozemstvo sa celo leto...... Zfl pol lctft ••••••••mmomanmmmmnn SutMxrlptioD Yearly $6.00 • Advertisement on Agreement "Glaa Naroda" lahaja vsaki dan IzvzemSi nedelj In praznikov. brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejžoje bivališče naznani, da liltreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N- X Telephone: CHeteea 3—38J8 ZAVAROVANJE NEZAPOSLENIH Roosevelt je najprej zagovarjal zelo obsežen program aocijalnega zavarovanja, pozneje se je pa za bližnjo bodočnost omejil le na zavarovanje proti nezaposlenosti- Kakšno bo to zavarovanje, ;se zaenkrat še ne ve- V ■ »rihodnjih zimskih in pomladnih mesecih .se »bodo vršile v> tem še velike debato. Na konferenci za socijaQno zavarovanje je predsdd-nk zagovarjal zavarovanje' potoni držav ter zvezno-tL-. avno (kontrolo nad tozadevnimi srddstvi. Odkod naj pride potreben denar, ni povedal. Rekel je le, da zvezna vlada ne namerava ničesar prispevati- Izmed osenrinštiridesetili držav, je doslej le ena — Wisconsin — uveljavila postavo za zavarovanje nezapo klenih. V nekaterih Idrugili državah — v New Yorkn, Massachusetts in Oliio — se zakonodaje sicer bavijo s tozadevnimi predlogami, bistvenega pa ni bilo še ničesar uveljavljenega. Zavarovanje proti nezaposlenosti v Wisconsinu je nekakšno industrijalno zavarovanje, h kateremu država ničesar ne prispeva- Nezaposleni dobiva podporo le Ideset t edino v, kar je dusti premalo z oziroin na današnji obseg nezaposlenosti. V državi Ohio hočejo uveljaviti nekaj boljšega. Tam -fHj bi dobival nezaposleni šestindvajset tddnov podporo, ki naj Ibi znašala polovico delavčevega tedenskega zaslužka. Potrebna sredstva naij bi prispevali delodajalci in zakleni delavci v enaki meri. Prispevek zaposlenega de-ivca bi znašal štiri odstotke njegovega tedenskega za-lužka- Država Oliio bi ničesar ne dala, ker je bas sedaj v cnami stiski. Oe bi zagovorniki predloge zalitevali, da bi moralo ržava kaj prispevati, l>i predloga najbrž ne bila sprejeta- V Wiseonsinu je zavarovanje omejeno na posamezne i wliLstrije, v Ohio pa nameravajo uvesti splošno za vam vanje za vso državo- Načrt je v splošnem dober, iina pa sledeče napake: 1. breme zavarovanja bi )>adlo v največji meri na ri-M- delavcev; 2- vlada lure upravljali skUtle. finančne p«»-M«ri S4» | »a IK- si i h* pričakovati od nje; :J. |»od|»ora bi Itila e«lkw«tiia; 4- j«» razmemnn kratkem času bi l»i| neza-iMMiIeiii Z4»|aet izhmVu svoji ti* »d i; 5. ]rroblcm ix»iiosk' nosi i bi k tem ne bil rešen. THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A« i Conemaugh, Pa. V soboto, 24. novembra je korakal nas pevec in sobrat August Samec v družbi približno 400 članov delavske organizacije Conemaugli Local No 6394 United Mine Workers of America — na pogreb člana omenjene organizacije — John Malinicha. Ko so prikorakali do cerkve, je počel Samec tožiti, da se ne počuti dobro in v hipu se zgrudi na cesto. Njegovi tovariši so ga v naglici odpeljali k zdravniku dr. Rlio-desu, toda zdravnik je potrdil le smrt. Pomoč bi bila prepozna. Zadela ga je srčna kap, in preminul je v par minutah. Lahka, toda prezgodnja smrt v starosti 54 let. Pokojnik zapušča obilno žalujočo družino in sicer: soprogo Mrs. Samec in otroke: Mrs. Warsing, omožena hčerka, dalje Augusta, Anne, Kristino, Justino, Tonv-a in Franka. Vsi so nahajajo doma izvzemši ene hčerke, ki se nahaja v New Yorku za delom. Prišel je v Ameriko 1. 1905 BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerik anski KOLEDAR za 1. 1935 Cena 50c Svojo mater je ustrelil. Nedvomno je mnogim še v spominu grozni dogodek, kije pretresel letos v septembru va-ščane v Domajncili: sin se je spozabil nad svojo rodno materjo in jo v prepiru ustrelil. 14. novembra dopoldne pa se je pred petčlanskim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru odigralo zadnje dejanje te grozne tragedije. Pred "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. John Bric, član ravno istih treh društev kot pokojni Samec. Bolehal je na naduhi, katero si je nakopal v premogo-kopu. Poskusil je razne zdrav- • i • , nike (specialiste) v tej stroki, iz prelepe in znane \ ipavske < , , , ' t ~ i , - , .'toda vsa o- moč mu ni pomagala. SOKODNKA ALI PRIJATELJA V DMOVBO IC MORETE BOU RAZVESELITI KOT ČEMU POŠLJETE DENARNO POSRJATE? JA BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Mm * $ iJi r tu« ▼ ITALIJO b $ $4tM Ur 1« Ur M Lir SM Ur UM Ur WME BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVEtENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI T/ ^attUcmli^mUaJmo te bolje moja. ▼ DOLARJU tir— -flfc— SLOVENK PUNISHING COMPXH1C »'GIm Naroda" N. *. vinske dežele. Kmalo je postal član tukajšnjega pevskega društva "Bled", kateremu je bil zvest in vrlo delaven do zadnjega dne svojega življenja. Kot prvi tenorist je veselo in hrabro prepeval v njegovo največje zadovoljstvo. Petje je ljubil nad vse. 4Bled' je izgubil v osebi Augusta Samca vrlega tenorista 111 zvestega člana-pevca in ga bo težko pogrešal 111 nadomestil z novo močjo. Za njegovo večletno delo in trud ki g-a je pokojnik drage volje daroval "Bledu", mu bodi iskrena pevska zadnja zahvala. Ti, dragi August, si zapustil "Bled", toda "Bled" bo o-hranil spomin na Te za vedno. 4'Bled" se je poslovil od Tebe dne 27. novembra z lepimi nagrobnimi pesmimi. To so tiste v srce segajoče pesmi, katere si Ti, nas dragi pevec, ljubil in večkrat prepeval drugim. 'Bled' se poslavlja od Tebe, vrli naš pevec August z besedami: Za delo marljivo, plačilo in trad, Kar storil za narod si dragi sod rug, "Bled" dati ne more ti več kot dani Želeti 1 »očitek, v kotičku miru. Pokojnik j** bil «'laii tr«-li slo veu*kili |Mwi|toniili organ iza rij in *iner: J. S. K. .!., S. X. P. J. in S. N. P. Z. Sorodnikom sožalje! izrekam svoje Ivan Pajk. NEKAJ ZA ZIMO ter je imel že nabito in pripravljeno za morebitne tatove. Trdil je, da je tudi on stopil iz kleti v nameri, da vrže puško proč, po nesreči pa da se mu je sprožila in strel zadel njegovo mater. Ta zagovor pa je nevrjeten, soj je France prvotno grozno d ejanje odkrito in skesano priznal. Na sedanji razpravi je obtoženec vztrajal pri prejšnjem DVA PRIMERA. sodnike so pripeljali uklenje-|^ je ustrelil mater nega ubijalca svoje matere 47. 1,0 nokarala, ker je obdolženec odnesel (J(H) Din. Ko se je obdolženec vrnil domov, je stopil v klet in pričel piti ja-bolčnik. V tem času je imela v kleti opravek tudi mati Ana. Med sinom in materjo se je razvil pretep, katerega ji* prekinil strel iz lovske puške. Soseda Kovač Alojzij in Maček Peter, ki sta tudi slišala rezki strel, sta pogledala proti obdolženčevi hiši ter videla pred kletjo stati ubijalca Smodiša s puško v roki. Par korakov stran pa je ležala na trebuhu Ana Smodiševa, njegova mati — mrtva. Takoj sta očividca pristopila k obtožencu in mu odvzela puško. Vprašan, zakaj je to storil, je ubijalec cinično odgovoril: "Kar je, to je". Nato je odšel storilec v hišo, se preoblekel 111 se šel javit orožnikom. Ti mu sprva niso hoteli verjeti, ko pa so odšli z njim na kraj krvavega dogodka, so uvideli, da je bila obtoženeeva izpoved bridka resnica. Dejal jim je, da_ se je razburil, ker sta ga mati in žena kregali, vsled česar je pograbil puško in v jezi ustrelil svojo mater. I Ko si je ubijalec oskrunil rok«* 's krvjo svoje rodne matere, se iz ohu]>a napil. Nesrečna mati Ana Smodiševa j«* dobila strel iz lovske puške iz iH'lto-n-dne bližine v d«*>no stran hrbta iu je uln»ga starka takoj izkrvavela. Obtoženec j»* v celoti priznal kor ter vse skupaj zmešaj. Do-'dejanje. Med preiskavo |ni je daj ščepec soli in šeejMi* oreš- trdil. «la je 1«» po uakljueju u-ka. i streli) svojo mater. Priznava. Pri taki večerji je zelo pri-' da je hil razburjati in j«'Zen za-»neren govor, v katerem }*»- j radi prepira z materjo in ženo. udarja govornik korist ml«*ka>da j«» |»ot<*m. ko je mati že od-za ljudsko zdrav j«' in za g«*si>o-| šla iz kleti. j>ograbil v j«>zi svo-darski dobrobit farmerja. ■ jo en<»cevno lovsko puško, ka- Važno za potovanje. Kdor f0 mmmtnjen potovati v stari kraj ali dobiti koga tam, j§ potrabmo, dm jo poučen v vssk stvareh. V$Ud našo OotgoUtme skušnja Vam aamoremo dati najboljša pojasnila i« tudi vsa potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno w hitro. Zato se saupno obrnite na nas sa vsa pojasni Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje m sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je olavno. ea najmanjša stroška. Nedriavljani naj *e odlašajo do sadnjega trenutka, kar prodno te dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj on mesoc. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in eoaotavlja-mo Vam, da boste poceni m udobno potovali. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. obtoženec dedno obremenjen 111 strasten pijanec, kar sta bila tudi njegov oče in stari oče in zaradi tega za zločin ne more odgovarjati. Prejšnji dan je bil ves <1^111 pri priči Kovaču, kateremu je pomagal stiskati jabolka in je tudi pil mnogo' ^ y . šmarnice. Od 1 do (» zjutraj je' 0 bil spet pijan, nato je pa prišel v klet, kjer je videl mater. Med 111 jma jc nastal usodepol-ni prepir in v razburjenosti je streljal na mater. Sodni dvor je upošteval t<* okolnosti in ga je obsodil na tri leta V-državni kaznilnici v Okla-homi je zaprt Matt Kimes. Obsojen je bil v dosmrtno ječo, ker je dva človeka umoril. V St. Quentin kaznilnici v Califomiji je zaprt Tom Moo-nev. Pred osemnajstimi leti je bil Mooney delavski voditelj, ki je navduševal svoje tovariše-delavce, naj vztrajajo v poštenem boju za svoje pravice. Pred osemnajstimi in devetnajstimi leti je bil ameriški narod precej hladen napram dogodkom v Evropi. Če so tako neumni, da se si je mislil povprečni Amerikanec — pa naj s«*. Jaz sem tukaj povsem zadovoljen. Ni lepšega kot živeti v miru. Kapitalisti so bili pa seveda drugačnega mnenja. Po glavi so jim šli silni do-zapora, upoštevajoč j btf.ki, ki bi jih bili deležni, Če njegovo razburjenost, in pa j Amerika nod to ali ono pre-tudi 11a izgub očastnih pravic j tvt.zo stopila'v vojno, čas razpra za dobo kazni. Vt ve je njegova žena, ki je mati štirih nepreskrbljenih o-trok, bridko jokala. In začeli so agitirati za vse mogoče ideale, predvsem pa za trajno uveljavljenje svetovne demokracije. Možje, kakor je bil Mooney, so svarili narod pred naklepi ameriškega velekapitala. Nič čudnega torej, če je bil Mooney kapitalistom trn v peti. S pomočjo denarja, vihrajo-čili zastav, sviranja doinorod-nih pesmi 111 s pomočjo ]»ariot-ških fraz je razpoloženje za bosta našla I vof° n1arasT'al° ^ 19?G Pnvon enti. I P^kipela vojna histerija do Roparski napad. V mali naselbini pri Mart-jancili živi v samotni hišici 79. letna Eva Murec. Starka je postala pred dnevi žrtev drznega roparskega napada, ki je silno razburil vso okolico. Ponoči je slišala starka, ki stanuje v mali sobici kraj kleti, neko ropotanje v kletnih prostorih. V klet ta vdrla dva zli-| kovca, meneč, da tam kakšen plen. Razen sekire pa nista našla ničesar 111 ker jN lska- so bila vrata v sobo dobro za-! Tistega leta se je vršila v pahnjena, sta s sekiro razbila! San Franciseu velika prepa-sten. Skozi odprtino je eden , redness parada, vdrl v sobo, drugI pa je svetil, j Med udeležence je bila vrže- Ropar je v sobi vse prebr- na bomba,, ki je zahtevala ne-skal in ker ni bilo denarja, je kaj človeških življenj, prestrašeni starki, ki je kleca- j Kdo jo je vrgel ? Kdo drugi la v kotu, pobral s postelje vse" nego Mooney. blazine, rjuhe in odejo, potem j Aretirali so ga in privedli pa še vso obleko, čevlje in ce- pred sodišče, lo 40 jajc. Odnesel je sploh vse j Navzlic temu, da 11111 111 mo-razen bornega pohištva, divja- ^jjiče dokazati udeležbe ško pa je navalil tudi 11a star- pri atentatu, je bil na podlagi ko ter jo tako pretepel, da se krivili pričevanj obsojen na je morala podati v bolnico. J smrt ;n bi se bil že zdavnaj Starka je pripovedovala, da sovrj na električnem stolu, če je bil ropar še mlad, a da ga ; j,i 1I1U no |(j| teilanji predsed-ne bi mogla spoznati, ker je bil nik izpr€.,,K.nil kazni v dosmrt-oblečen v žensko krilo, obraz 1|0 j,.,".,, ]ci je imel namazan s sajami in glavo ovito z žensko ruto. K»» je divjak starko prete|M*l. jo je še prisilil, da mu je morala (Niljubiti roko. Za razumnikoma še ni nolwiiega sledu. Z lovsko puško po glavi. Potočnik Tomaž. 4^leti»i jm->**stnik iz Potoka j»* l»il 21. oktobra na neki lovski zabavi v Bukovščici. >b*olnico. kjer so ga oddali v opazovalni oddelek. Nt. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNQLISH SLOVENE BEADEB BTAHE SAMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WB8T 18th STREKT Pozneje so se pričeli |»ojav-jati dokazi, ki so govorili |»o-vsem v nj«'gov prid. r Sodnik, ki je vodil |»roc*-s. j« i danes prepričan «» M«M>iieyevi n«*ilolžnosti. lK*vet (Mirotnikov. ki so še živi. je izjavil««, da bi i;a pri |N>novnem procesu oprostili. Priče, ki so pričale proti uj«-11111. pravijo, da so bile zave«lene v krivo pričevanje. M o« me veva nedolžnost j«- »lanes izpričana, navzlic teuiu s«* nahaja že osemnajst let v St. Quentin jetnišnici. Tako. zdaj pa pri«leta na vrsto dva primera. Dvakratni morilec Matt Kimes je zahrejK*nel jh) svobodi. (foverner držaive Oklahomc 11111 je tlal šest dni dopusta, da je šel na lov. Dobil je puško in patrom* in je bil proti obljubi, da se bo vrnil, poslan brez stražnika v svobodo. Poleti je umrla Tomu Mooney u mati. Solznih oči je prosil, da bi mu dovolili zreti še enkrat o-braz bitja, ki mu je dalo živ-Ijenje. Prosil je, naj ga puste v spremstvu oboroženih stražnikov k njenemu pogrebu. Prošnja mu pa ni bila uslišana. r / 'O L A 8 NARODA' NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. Ime ji je liilo Saras vati, kajti lijeli glas je bil presla-dek, nežen in razkošen. Bila je božansko lepa — velike erne oči, majhna usta. Zato so jo žrtvovali neusmiljenemu bogu ljubezni Kliamajii. Grešna strast je ležala na njenem tehvu in očeh, njena bela koža je bila in«*lika liki vos;»k. H rabina ni in jo«ji so se veselili, tla Iki Sarasvati na lepota ganila srce boga Sive, ki je neprestano lire|»enel po mladem telesu in krvi. Nekoč so jo okrasili z najlepšimi biseri hrama, oblekli so jo v najkra-iiejšti oblačilo, ki j<- iiiK-lo |H)zlamic čipke in lesketalo kot «*-isto srebro. Položili so jo na nosilnieo, dišečo mučno po rožaii. Štirje jogi v oblačilih oranžne barve so dvignili nosilnieo na rame in krenili na čelu veliko množice ljudstva k bre-goveni svetega Ganga, kjer stoje Svetišča s prekrasnimi zlatimi posodami ua strehah, polnimi najfinejših vonjav. Ko so prispeli do kipa boga, kjer so se vršile molitve, je iz-pregovoril veliki duhovnik: — Hodi ponosna, daviea, da je tvoje čelo čisto in jasno. — Imaš nesmrtno ime boginje glasbe in govorništva. — Slečil -rečni trenutek, ki smo ga tako željno pričakovali o Sarasvati. Tvoja mladostna in čista duša -e zdaj izpreiuni in nirvana se na-eli v nji. Bogovi so te izbrali v svoji neizmerni dobrotljivosti zji žrtev svojim kipom. Poglej, o Sarasvati, kako rade bi do>e- SARASVATI (/ ml i j ska p ra vi j i ca) j gle vse mlade žene tvojo sre -. co. 1 Sveta hči, pojdi k bogovom, enemu bogu žrtvuj svoje devi-štvo, drugemu pa svoje življenje. Tako je želja bogov. Sarasvati se je približala odmerjenih in sigurnih korakov marmornatemu božanstvu, iz-težajočemu roke po zaželje-nein objemu. Ko je prispela do nog kipa, kjer so bile plesalke natresle modrih in belih lotosovih cvetov kot simbola ljubezni, de-vištva in nesmrtnosti, je Sa-| rasvati odložila svoj tenki pa j-I čolan, vrgla proč plač na rožnate marmornate stopnice. I Tedaj je zaigrala godba ne-; izmerilo sladko, kakor klic smrtno ranjene ptiee. Zamak njeni verniki so gledali, kako se je opotekalo prekrasno telo Sarasvati, ki je še bolj problo-dela, ko se je oklenila hladnega kipa. Uboga, uboga Sarasvati... Nedrija so se ji bočila, meča so se ji tresla, kri ji je silila v glavo. Slednjič se je izvila iz objema božanstva, vsa izčrpana in onemogla se je zgrudila na kamnita tla. Pokrili so jo z rožami, k nogam so ji nasuli naj raziičnej-šega sadja, svetih listov in vijolic ter postavili posode pa-lembanskega vina, sladkih lotosovih pijač, v sladkorju kuhanih rož; zažgali so tudi kadilo rn miro. Vsi so sklonili glave in začeli pobožno moliti, veliki svečenik je pa izpregovoril: — Preblagorodna i n prekrasna Sarasvati! Žrtev je do-prinošena. Siva te kliče. Sarasvati je sprejela od velikega duhovnika dolgo iglo in odnesla jo je k bogu smrti. Potem si jo je počasi zabodla v levo stran prsi in iz ranice je brizgnila kapljica krvi. Ona pa ni več čutila bolečin, kajti s svojo voljo se je bila premagala. Kar se ji je zvrtelo v glavi, opotekla ni zgrudila se je molče na kamnita tla liki vela jesenska roža. Igla je bila prodrla do srca. Trenutek je ležala nepremično, potem je pa počasi odprla oči in si začela iznova potiskati iglo v prsa Kar je izdihnila. Kaplja krvi na koncu igle se je strdila kakor njen jjoglet in #las. — Bogovi so jo .nam dali — je zapel veliki duhovnik. — In bogovi so jo nam vze li, — so odgovorili duhovniki — Zgodi se njihova volja zgodi xe njihova volja, — je šepetalo j>obožiio ljudstvo. 109 LET STAR veren katoličan je vsak dan pri sveti maši. Leta 1782 je izšla mala knjižica, ki našteva vee ljudi iz vzhodne Prusije, kateri so tedaj bili stari 130 let. Če bo stari Sadowski hotel posnemati te svoje prednike, bo lahko še 20 let hodil na sprehod. HISA IZ SVINCA V Alterdieimu v vzhodni Pi •usiji je ilfi. oktobra dopolnil KH). leto starosti neki Fride-rick Sadowski. Starček je še tako čil, da Še vedno zmore sprehode 10 km daleč. Za svojo starost se mora Sadowski zahvaliti svoji veliki zmernosti v jedi in pijači. Najrajši je kislo zelje. Po jedi pokadi pipico tobaka, češ, da to najbolj |Kkspcšuje prebavo. Tu pa tam popije tudi kako šilce žganja, toda vedno le nekaj kapljic, nikdar pa ne preveč. Kot Povesti in Romani: (Nadaljevanje.) Pravljice H. Majar _____________________M IVrdlriani, 1'rrifrn In drogi svetniki t RraaMfono----------M rriffodhe frbrlii* Maje, trda ves 1__ Ptlrr selivke, »rila ves...............—.75 l*red nevihte ____ Popotnik 1 ______ Poznava Boga_________3$ Pirbi ....................M Pevedenj ________M Praikl jndefc______________a Prlocga D Svetlobe in aenee________ Stike (Mefiko)_________ Spalte. humoreska, trda vaa. SHAKE8PEABEVA DELA; Macfabet, trdo ve*._____-_____ brofiirano______________ Otbelo_________________________ ___Lž« ........M ___.90 .3% JI ,7t glavarja--M Pravljice In pripovedke (K<*utnik> 1. zrezek______4« 2. svezek______________________M Prvie med Indl Preganjanje Indijanskih mit Jev-- Robinson „ -If M Kobinzoa Revolucija na Portogalskem__SO Kdrfa In bda vrtoiea, povest_____M Rdefa megla____________7« Slovenski ftaljivoc____40 Slovenski Robinzon, trd. ves._____7"» Stric Tomm kote_______5t Sueftkl Invalid___________S3 Skozi tirno Indijo___M Sanjska luijics. mala---M Sanjska knjiga, velika _m Sanjska knjiga. (Arabska)__ Spomini Jugoslovanskega dobro- voljea, 1914—1918 _L» SredoziaMl, trd. ves. .....................jW bral.--49 __Lm rojno -S3 Štiri smrti. 4. sv__ Stanley v Afriki_____M Spomin smnega potoval ra ............130 Stritarjeva AnihologUa, bral__&Q poveot ls Abrneev _„J| wvea. Potoptanl Sen Kmim nati _ Slovenski pisatelji II. n.: Potresna povest* Moravske »like. Vojvoda Pero i Perica. Črtice _______________________2-5« Talit, (Bevk), trd. ves. fri indijanske povesti Ttmel. soc. roman Trenutki oddiha Turki pred Dunajem Tri legende o razpelu, trd. vea. ~JU Tiso« In ena not: I. zvezek__ II. svezek III. zvezek____ lM AM AM 3 KNJIGE SKUPAJ__S.7I TI sot In ves. not (Rape) lsdaja__ L grabi jeni milijonar V krempijlh WtvkkUe V robetvu (Matltlt) _UB9 V gorskem zakotjn JB lil -L* .j. ' Volk spokornlk in druge trdo vezano Vojni, mir ali poganstvo. 1. V pastir šla, III. sv.___ VeJeinln Vodnika izbrani Vodnik svojemu narodu Vodnikova pratika L 1997 Vodnikova pratika L 1928 Vodniki In preporold Zmisel smrti ____ Zadnje dnevi nesretoega kralja Za kruhom, povest____ Zadnja kmečka vojska Zadnja pravda, ves Zmaj iz Boane___ Češkoslovaška javnost pričakuje z napetostjo otvoritve 4* Hiše tolažbe", zavoda za raziskovanje in zdravljenje raka v Brun, na Rumeni gori. Poslopje je na zunaj že dovr-ženo, vrt za bolnike urejen, sedaj dovršujejo Se notranjost in jo opremljajo. Zdravstveni oddelek zavzema vse visoko pritličje, in sicer je tu v eni polovici roent-gen.ski, v drugi pa radijski oddelek. Oba oddelka sta drug od drugega in na vse strani ločena z debelimi svinčenimi ploščami, celo posamezni delovni prostori so na ta način ločeni DVE SIROTI Spisal A, D. ENNERY faro&te »e na trOLA8 NAEODA99 največji slovenski dnevnik « 1 Zdrušenih drtavaK Kapitan se je v polni meri zanesel na krmarja. Lahko mu je zaupal vse, kar mu je bil prav kar zapovedal. Kapitanu je rojilo po glavi nekaj drugega. Z dveh ladij, ki sta pluli daleč spredaj kot p red, >traža, ni bilo še nobenih alarmnih znakov. — »Se ti ne zdi to čudno T — je vprašal krmarja. :— Baš sem razmišljal o tem. — Saj imata vendar tudi ti dve ladji prižgane luči. — Da, kapitan, vidim jih razločno. — Povej mi torej točno, kako so razporejene naše ladje, Mathieu. Krmar je vzel daljnogled in začel: — Spredaj stil oba galeba (takt) je nazival oba kutra), za njima na čelu Lorilutska podrtija. — Dvojambornik * Eclair"? — I)a... Potem fregati in za njima naša mala galiota. .. — Ta podrtija iz Dunkerque pluje zadnja. To jf pa tudi vse, za kar je dobra s svojimi u-bogimi dvajsetimi topovi. — Z dobrimi ali slabimi, Mathieu, vseeno bodo igrali svojo vlogo v našem plesu. Treba je torej vse opozoriti in to je tvoja skrb. In kapitan je krenil naprej proti častniku, ki bi bil moral prevzeti službo. Naenkrat je pa zagledal pred seboj drugega častnika, ki se je vzravnal in pozdravil kapitana. — Kdo je tuf — je zaklicai kapitan. Pa ga je takoj spoznal in pripomnil: — A, to ste vi, vitez?. .. Ob tej uri na krovu, d očim general in vsi vaši tovariši že trdno spe ? — Kaj mi niste dovolili hoditi ponoči po krovu, gospod kapitan Vitez je govoril tiho, mirno. — Dober spomin imate, vitez, — mu je dejal kapitan. — In tudi dobre oči. — Ali! — je vzkliknil kapitan presenečeno. Roger je pa nadaljeval živo: — Iu tudi slišim zelo dobro, gospod kapitan. (V me sluh ni varal, mislim, da sem razumel, kaj ste govorili. — Torej ste prisluškovali— je vprašal kapitan z glasom, ki ni izražal baš miru in prijaznosti. — Ni mi bilo treba prisluškovati, gospod,— je odgovoril Roger mirno; — saj je bilo dovolj, da sem slišal, ker ste govorili dokaj jasno. — To je bila moja pravica in sicer tem bol j. ker nisem slutil, tla ste na krovu. — Čestitam si, gospod kapitan, da sem bil tu, ker sem tako zvedel... — Kaj... kaj ste zvedeli? — je vzkliknil kapitan, ki se je začel razburjati, ker je smatral viteza za nesramnega vsiljivca. In nadaljeval je ogorčeno: — Zvedeli ste resnico, gromska strela!... tla nas jutri zgodaj zjutraj dohiti angleška kri žarka... to bo lepa reč! — Da, to mi je znano... Slutim, da nas bo sovražna eskadra zasledovala!. .. — Zasledovala?... Kakšna beseda je to, gospod vitez? — je vzkliknil kapitan isamoza- vestno. — Boste videli, gospod, da so zasledovani samo tisti, ki bi radi odnesli pete!... — In mi nismo vajeni bežati, gromska strela! — je zarentačil stari Mathieu, ki je bil ta ča.* pristopil. Kapitan mu je namignil, naj molči. Krmar se je zadovoljil s tem, da je zamrmral sam pri sebi: — Bežati... Ste že videli kaj takšnega?... Bežati!... No, to bomo gotovo storili!... Na to se lahko zaneseš, golobradec! Kapitan se je pripravljal prositi viteza, naj gre v svojo kabino, ko mu je dejal Roger v veliko presenečenjem: — Navdušen sem tem bolj, gospod kapitan, da sem nehote poslušal vaš pogovor, da stopam pred vas s prošnjo: dovolfte mi povedati, kaj mislim jaz o tej stvari. — Vi?. .. Kaj neki bi mogli misliti vi! Povedal bi rad nekaj o tem, kar nameravate storiti. — Ah! Zares nisem vedel, da ste tudi vi mornar, gospod vitez, — je odgovoril kapitau porogljivo. Potem se je pomembno ozrl na krmarja in pripomnil: — Čujmo vaše mnenje, gospod! Vitez pa porogljive kapitanove besede niso mogle zbegati. Mirno je odgovoril: — Mislim, da sem razumel, da ste zapove-dali izmenjati signale. — Res je, z vsako ladjo naše eskadre... No, in kaj vidite na tem posebnega?. .. Kaj se vam zdi ]K>trebno pripomniti k temu — Najprej bi vas vprašal, gospod kapitan, kako so izraženi ti signali. — Bogme, pozna se vam, tla o mornariškin poslih nimate niti pojma, — je dejal kapitan smeje. — Vedite torej, gospod, tla so rabijo v ta namen podnevi zastavice, ponoči pa luči iu rakete. — Saj baš to sem hotel vedeti. Torej boste zapovedal i prižgati rakete? — Tako je! — In te rakete bo opazila sovražna eskadra, ki morda še ni opazila luči vaših ladij.. . Mislim torej, gospod kapitan, tla bi bilo to zeto nespametno. Sovražniku bi izdali, koliko ladij imate in kako so razvrščene. Kapitan in krmar sta se pomt-mbno spogledala. Pristopila sta k vitezu, ki ga je bil zval stari Mathieu malo prej golobradec, in obema se je poznalo, da se zelo zanimata za njegovo mnenje. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa dejal kapitan: — To ni napačna ideja, bogme, da ne. In na to nas mora opozoriti človek, ki ni iz naše stroke. In obrnjen h krmarju je nadaljeval: — Kaj misliš o tem, Mathieu? — Mislim... mislim... — je jecljal le-ta, — tla to ni napačno... Toda... dodati je treba še dober svet.. . Vitez de Van drey je bil trdno odločen, da se ne bo dal spraviti iz ravnotežja, pa naj mu reče kapitan karkoli. Zadovoljil se je samo s tem, da je dejal: — Za boga, gospoda, saj se ne mislim izdajati za kdove kakšnega mornarja. Zdelo se mi je samo, da bi morali v tem primeru čiA^previ« 1 ne j t- nastopati proti sovražniku... — In kaj bi storili na mojem mestu vi, vitez? Recimo, tla ste poveljnik naše eskadre in i. Xie ver ni kolesaril, ampak je raje ostajal v Londonu, se tukaj zanimal za angleške u-krejx* proti napadom nemških Zepeplinov ter — zbiral stare znamke. Mr. Inglis je bil namreč Initio navdušen filatelist. Cele zvezke starih znamk je v zameno pošiljal v Oslo, Stoek- rega je zapustil v Oslo. Temu > holm ali v Amsterdam, odko-sorodniku je vsak dan poši-1 der s<> mu omlotni njegovi fi-ljal brzojavke in bolnik John- J hiteli st i en i prijatelji pošiljali dvigniti konjevo glavo. Njegov vrat je trd in siv oblak leži nad njegovimi oemi, ki so zjutraj še tako živo gledale. V svoji veliki bolesti priene Pureeler jokati kot otrok Vrata se zatemne. Karolina je stopila na prag z otrokom v naročju. Pureeler se dvigne. Obraz si zakrije z rokami in se nasloni na jasli. — Mamo? — vpraša Toneek. — Ali konj spaneka? — Da, moj srček! — pravi Karolina tiho s pojemajočim glasom. Nato pa stopi k možu, mu položi roko okoli vratu in ga prosi: ^ — Pojdi, idi z menoj v hišo! Tega ne morem trpeti, da te naši ljudje takega vidijo! Tone! Pojdi, greva v hišo! Pureelor jo potisne vstran. Ko mu solze tečejo po obrazu, pokaže na mrtvega konja! — Tako dela nebo z menoj! Vse pride čez mene! Tn svoje nailjubše sem moral izgubiti! Vse najljubše, kar sem imel! Žena ga prestrašena pogleda. — Tone! Nikar se ne pregreši! — V zmedeni hitriei dvigne otroka s tal in ga drži nasproti očetu. — Solze ji d uši jo plas. — Pojdi s svojim otrokom! To je najljubše, kar moreš imeti! Poglej, Tone, kako se ti smeje in steza proti tebi roko! Da, Tone, vzemi otroka! — Da, jo že prav! — Purčeler potegne z roko čez oči. — Pred ljudmi mi nikar no delaj takih komedij! — Tone! Ali ga jo užalil bolestni očitek, ki je zvenel iz te besede? Ali pa so je zopet zbudila napol izkuhana jeza v njem? — Pusti mo pri miru! — zakriči. — Danes ničesar ne prenosom. Ali pa bi ti mogel kaj povedati, kar bi mi bilo žal. Karolina lioče molče oditi iz hleva; toda Tonček iztegne trepetajočo roke: — Atok, prosim, pusti me, da jaham konjička. — Da! Fantek! Ta je že izjahan! Lepo izgleda pri Purče-lerju! Eno za drugim se pogreza! Prav se mi godi! — Purčeler so s pestjo udari po čelu. — Tak osel, ki je beračieo pribijal v hišo, so no moro pritoževati, ako se nadloge za grizejo v vse steno, kot rja v najboljšo železo. Da, fantiček, le zahvali se pri svoji materi! Karolina mora otroka postaviti na tla. njeni roke sta tako oslabeli, da ga ni mo^la več držati. Pdedo«ra obraza stoji naslonjena na zid, kot bi se raztrgala življenjska žila njene ga srca. i Oba hla|>ca iti Cila se molče* splazijo skozi vrata in Pur čelor se opazi smeh dekle. — Da imaš prav, da se mi sme ješ!— Soomni so. da ie ob- i ljubil, da bo deklo odslovil. — Toda no! Pametneiše. če gre' kdo drugi! Potom bi se k Purčelorju zopet vrnila solnčna svetloba. — Z globokim vzdihom, kot bi mu postalo lažje, stop' na prosto in pograbi puško. — Nocoj ne pridem demov: ostanem gori v lovski koči! — zakliče čez rmno. _ Slednjič se moram vendar enkrat prespati in imeti kako mirno uro. Puš ko obesi eez ramo in truden odide. Na vrtu s<> cn krat ozre proti hiši. Po slepi jezi pa prevzame ginjeno-t. razum in kesanje. Toda nevoljno obrača klobuk. — E. kaj! S^i vendar mora vedeti, da nisem mislil tako! — Tedaj pa zasliši na cesti otroka bridko jokati. — O, punčka! Kaj na je? — Stopi po stopnicah in vidi pri obcestnem jarku stati deklico v bridki žalosti. Pred otrokom leže črepinjo lončenega lonca. — Dekletce! Kaj pa je? Ali ti je posoda padla iz roke? BOZ1CN1 IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R 1 S v Havre, odpluje 15. DEC.--- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. V levji brlog, naravnost do šefa angleške protivolimiske organizacije in policije. ^},no vrtnih vil ob peri-dejal: "Mislim, tla vohunu iN'.fVj-jj; boste hoteli podati roke". Na-1 to pa je Anglež odgovoril:' "Ne! Vohunu ne dam roke, pač pa pogumnemu možu". j V Nemči ji so izvedeli za njegovo smrt. ki ga je doletela fi. novembra 1014. šele meseca januarja leta 1015. POSEBNO ZNIŽANE CENE ZATJA ! N NAZAJ IM> ItKKMKNA ali HAMIU R<;.\ za OMEJENO BI VANJE V EVROPI BREMEN - EURO PA NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO DEUTSCHLAND - NEW YORK HAMBURG - ALBERT BALLIN SLAVNI IIAPAG EKSPRESNI PARNIH!