7. flculIRff.
Posamezna Številka stane Din T50.
0 LiDMiini!, v sredo 9. lonoorio mi.
Leto LUIL
Izhaja vsak dan popoldne, ixrxansi nedeljo ln praznika, tnserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 mt A 2 D 50 p, večji in sera ti petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebeu Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
ffptavnistvo „Slov. Ifaroda" In „Narodna tiskarna" Snallova nlica st 5, pritlično. — Tel<a!»u st. 304«
Uredništvo
Dopise sprefe
„Slor. Narodi" Knafloea nlica sL 9, I. nadatropfa Teleon stav. 34.
in le aodalsaae la zadostno fraokovano-Rokopisos so no vrača, na]
Posadi szi 3 Številka:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, O in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In vet po 3 O« Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski	Narod-	velja:	V JacoiUvijl v LjaMjMl po		po4tl	V Inozemstvo
12 mesecev	•  • •	•   • •	Dm 2-10-—	Din	240 —	Din 360"—
6	m   m m	•  • .	.    120 —		120 —	„    180-—
3 .	•    • •	•   • •	. 60--		60-	90-—
1 .			. 20-		20-—	30--
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   fj^F" po nakazn'd. Na samo pismena naročila brez posl.itve denar* se ne moremo ozirati.
Vprašanje ljubljanskega skupščinskega mandata.
Svojcčasno smo objavili pogodbo, ki je bila sklenjena med JDS in NNS pred skupščinskimi volitvami. V smislu te pogodbe sta bila postavl;ena za kandidata v Ljubljani prof. J. Reisner, kot njegov namestnik pa dr. Vlad. Ravnihar. Pogodba pravu da ima prof. Reisner prepustiti svoj mandat dr. Ravniharju, čim bo uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924 pa tudi, ne glede na to, je li bo do tega časa sprejeta službena pragmatika ali ne. Ako bi pa do tega termina službena pragmatika Še ne bila uzakonjena, se sestaneta obe načelstvi na posvetovanje glede opor-tunitete podaljšanja tega termina. »Ako ne pride do sporazuma, ostane pri terminu 1. januarja 1924.«
NNS je septembra, ko le bil ob'av-Ijen zakon o Činovnicima, poslala JDS zahtevo, da prof. Reisner odstopi. JDS se je postavila na stališče, da s činovni-škim zakonom še ni uzakonjen kompleks določb, ki v svoji celokupnosti predstavljajo službeno pragmatiko. zlasti uredba o razvrstitvi drž. nameščencev. Takratna korespondenca med obema strankama je pa ponovno iznesla v razpravo vprašanje volilnih stroškov. NNS je namreč pri sklepanju volilnega kompromisa prevzela na sebe tudi polovico volilnih stroškov. Ta obveza iz umljivih razlogov sicer ni bila sprejeta v pismeno pogodbo, JDS pa jo je smatrala kot bistven del sporazuma. V septembru je načelstvo JDS s posebnim dopisom zahtevalo od NNS izpolnitev te obveze, predsednik NNS dr. Triller pa je plačilo odklonil ter odkazal JDS na sodniisko pot. To je pri JDS izzvalo ogorčenje. Načelstvo te stranke je sklenilo, da smatra, da pogodba z NNS počiva, dokler se ne izpolni obveza glede stroškov.
Medtem je prišel 1. januar. Poslanec Reisner je obvestil dr. Trillerja in dr. Žerjava kot načelnika obeh strank, da je njegov mandat na razpolago in da se naj stranki glede nadaljnega postopanja sporazumeta. Pri tej priliki je dr. Triller prof. Reisnerju naznanil, da vstopi dr. Ravnihar v radikalni klub.
Na zboru ljubljanskih zaupnikov JDS dne 4. t. m. je dr. Žerjav poročal o dosedanjem poteku te zadeve, priobčil je sklep načelstva JDS, ki smatra svoje obveznosti iz pogodbe za toliko časa suspendirane, dokler NNS ne izpolni svojih obvez, ter je pristavil: »JDS se bo pogodbe točno držala, če bodo vsi predpogoji na nasprotni strani obstojali in bodo izvršeni.« Zbor zaupnikov je odobril to stališče ter prepustil glede nadaljnega postopanja načelstvu svobodne roke.
NNS je sprejela te izjave kot odpoved ter obtožuje JDS besedolomstva. NNS trdi, da je »ona in zlasti dr. Ravnihar izpolnila do pičice vse, v kar je bila po pogodbi zavezana.« dočim JDS sedaj očividno ne mara pogodbe izpolniti. S strani JDS se temu odgovarja: Bistven, čeravno iz razumi ivih razlogov ne pismeno fiksiran del pogodbe je bila udeležba NNS na stroških. To je razvidno iz protokolov skupnega volilnega finančnega odbora. Dokler NNS te svoje obveze ne izpolni, ne more zahtevati
izvršitve pogodbe od JDS. Cim bo pa NNS svojo dolžnost storila, je JDS pripravljena vršiti pogodbo in bi se po določbah sporazuma imeli sestati obe načelstvi v skupni seji, da razpravljate o vprašanju Reisnerjevega odstopa.
Tako sedaj stoji ta stvar, ki je povzročila med obema strankama sUno ostre polemike. Mi se danes omejujemo na povsem objektiven prikaz dejanskega položaja, pridržujemo si pa, da o stvari pozneje Še spregovorimo.
l
Gospodarska politika Jugoslavije.
V božični izdai je dunajska »BSrse« priobčila članek bivšega fin. ministra drja Ourtlerja, ki poudarja potrebo gospodarske skupnosti za nasledstvene države in se izreka za sporazum teh držav. V novoletni številki navedenega lista je pod zaglavjem »Za gospodarsko konferenco nacionalnih držav« izšel tudi članek g. dr. Milana Radosavljevača. sekcijskega načelnika v trgovinskem ministrstvu v Beogradu. Članek ima naslov »Gospodarska politika Jugoslavije«. Članek je zanimiv tudi za našo javnost po svoji vsebini in po avtorju. Članek se glasi:
»Gospodarsko politiko vsake po-samne države se more vsekakor smatrati za manifestacijo njenega nagona za samoobrambo. Tz prešernosti pač ne postavlja nobena država carinskih mej niti ne dovoljuje iz sentimentalnosti svobodne trgovine. Naša jugoslovenska gospodarska politika je taka, kakor odgovarja po našem najboljšem spoznanju gospodarskim in političnim razmeram male, po napredku hrepeneče, ali vendar še gospodarsko nerazvite države.
Brezdvomno je v interesu posam-nih držav in zlasti onih. ki so se indu-strijalno že dobro razvile, da odpravijo carinske meje in tako čimbolj širijo okoliš svojega razprostirania. Ako Anglija tudi še nadalje vstraia pri svobodni trgovini, ima za to svoje upravičene razloge. Drugače stoje stvari pri nas. Projekti donavske federacije, carinske unije nasledstvenih držav in kakor se morejo še imenovati ti projekti, so tako stari kakor nasledstvene države. Čudno je, da prihajajo vedno iz nekdanjih središč prejšnje avstro-ogrske monarhije. To pomenja, da tam še vedno verujejo, da so nacijonalne države, ki so si končno izvojevale svojo politično neodvisnost, vedno še ostale odvisne od teh središč. To pa ne odgovarja dejstvom. Pač je Avstrija glavni odjemalec naših produktov, in mi bomo imeli gotovo ob sestavi svoje generalne carinske tarife pred očmi avstriiske interese. Posebnih ugodnosti jim itak ne moremo dati. Moralo se nam bo pač dovoliti, da rudi
vnaprej delamo svojo lastno gospodarsko politiko.
Odločno sem proti vsaki umetni industrijalizaciji. Danes vobče ne obstoji ta nevarnost, kajti privatni kapital si bo premislil, spuščati se v podjetja in ustanovitve, ki so od početka brez izgleda. Na drugi strani pa nočemo 05tati zgolj razpečevališče industrijskih držav. Kjer je možnost dana, moramo skušati, da se naredimo neodvisne od inozemstva Za-tegade'j je industrfska obramba do gotove rre!e brezpogojno potrebna. Ako bi hote'i sedaj v carinsko unijo z Avstrijo in ostaPmi nacionalnimi državami, bi to značilo, da se odrečemo sveji gospodarski neodvisnosti. Za to nimamo niti najmanjšega nagnjenja. V najboljših političnih in gospodarskih odnošaiih moremo stati z vsemi nacijonalnimi državami, ne da bi se pri tem odrekli svoji gospodarski politiki, z drugimi besedami, mi hočemo dati vsem državam, kar možno velike ugodnosti, v kolikor ne nasprotujejo   našim   lastnim interesom.
Še en moment zasluži posebno pozornost. Dolgo še niso odpravljene vse vojne nevarnosti. Nič ni zategadelj na-ravnejše, kakor da vsaka država skrbi po najboljših močeh za svojo varnost.
Stojimo na stališču, da moramo z vsemi žrtvami braniti svojo neodvisnost. Naj se govori, kar se hoče, vojna je pokazala, da more samo popolna vojaška pripravljenost ohraniti državo pred katastrofami. Dokler so nam sosedje sovražni, moramo misliti na svojo nacijo-nalno obrambo. Pripravljeni moramo biti za vsak slučaj. V prošli vojni smo drago dovolj plačali izkustvo, da je samo one države smatrati za vojaško varne, katere vse stvari, potrebne za vojskovanje, izdelujejo v svoji deželi sami. Moramo zategadelj z vsemi silami pospeševati one industrije, ki prihajajo v prvi vrsti v poštev za nacijonalno obrambo. Izrečem popolnoma odkrito vse to in tvegam nevarnost, da me razupi-jejo za militarista. Drugod se tega morda ne pove. pač pa se tembolj goreče tako dela. Raz to stališče ni mogoče misliti na kako omejitev naše svobode
v gospodarski politiki. Morda je svobodna trgovina v interesu Anglije, najbrže morda celo v interesu Avstrije. Nikakor pa ne more svobodna trgovina donasati koristi Jugoslaviji
V zadnjih letih se nam je dalo že dovolj dobrih svetov, ki pa izzvenevajo vedno enako. Ali mi hočemo postati srečni ali nesrečni po lastni fasoni. In tako hočemo tudi naprej delati svojo lastno gospodarsko politiko, kar nika-
kor ne znači, da smo proti kateremukoli sporazumu s sosednjimi državami. Nasprotno! 2 njimi hočemo sklepati gospodarske dogovore, ali vedno pri tem najprvo zadovoljevati in'erese las'.ne dežele in lastnega gospodarstva. Mislimo namreč, da pač sami najbolje vemo, kaj nam je potrebno in da bi nas v tem pogledu kakršnakoli konferenca ne moda poučiti o boljšem.
Telefonska in ^rssija&fsa paracKs
Sestanek Male antanti
Splošen političen položaj v Ev Francijo. — Stališče Male ant
— Beograd, 8. januarja. (Izv.) V di-plomatičnih in političnih krogih danes obšimo in pazljivo razmotrivajo položaj, ki ga ima zavzeti Mala antanta v evropski zunanji politiki. Sedanja konferenca ne bo toliko gospodarsko-poli-tičnega, kakor izrecno političnega značaja. Mala antanta bo morala določiti jasno in točno nove politične smernice in zavzeti definitivno stališče napram obema za svetovni prestiž borečima se velesilama, nasproti Franciji in Angliji. Mali antanti je potrebna nova orijentacija. Anglija skuša tudi na Balkanu razširiti svoie interesne sfere, njena politika pa ni določeno začrtana. Na drugi strani skuša Francija ojačiti svoj položaj v Evropi in pritegniti na svojo stran vse njej kolikor toliko prijazne države. Francija skuša s prijateljskimi pogodbami ustvariti močan blok za zavarovanje evropskega miru. Države Male antante ji več ali manj na tei poti slede. Potom Male antante pa skuša Francija tudi pritegniti Rusijo.
Na konferenci Male antante bo torej važno vlogo ?gra!o vprašanje splošne oriientacl:e. Češkoslovaška in Jugoslavija ste že neprikrito dokumentirali svoje prijateljstvo in naklonjenost za Francijo. Romunska se do danes drži rezervirano. Za našo državo pa jc dalje tudi velikega interesa, kako se naj rešijo problemi, ki vežejo našo državo in Italijo.
Kot ena prvih točk dnevnega reda konference bo vprašanje priznanja sovjetske Rusi?e. To vprašanje je sedaj postalo eno najaktuelne'ših. Poljska in Romunska sta se že približali sovjetski Rusiji. Čeprav obstoji med Poljsko in Romunsko defenzivna pogodba, naperjena proti Pusiii. ste te državi pričeli akcijo, da se izboljšajo odnnšaji sosedstva proti Rusiji V mednarodnem položaju je bilo d~i:e opažati, da so skušale velesile to priznanje po danih razmerah indirektno izvesti. Angli a je že za LIoyd Georgea poskusila skleniti z Rusijo za-
ropL — Borba med Anglijo in ante. — Priznanje sovj. Rusije.
dovoljiv trgovinski sporazum. Francija je dolgo odlašala stopiti z Rusijo v direktne stike. Rusija sama je tudi Franciji zelo zamerila, ker je francoska vlada zaplenila velike zaklade, naložene v Franciji od nekdanje caristične Rusije. Sedaj skuša Francija po zanesljivih posredovalcih pridobiti Rusijo na svojo stran. Kar se tiče Češkoslovaške, je šla glede sporazuma z Rusijo najbolj daleč. Naša država oficijelno še ni pričela pogajanj s sovjetsko Rusijo. Dani so pa ugodni momenti, da bodo ta pogajanja več ali manj uspešno uspela. Naša država je organizirala v Južni Rusiji pomožno akcijo, ki je mnogo storila za gladu joče v nekaterih pokra iinah Južne Rusije. To akcijo so vodili uvidevni možje, ki so tudi stopili v stike z oblastmi sovjetske Rusije. Zbližanje med obema državama pa narekujejo tudi medsebojni interesi. Oba naroda uvidevata skupnost in je danes nujna potreba, da se naslonimo na sovjetsko Rusijo. Ne obstojajo prav nikake ovire za priznanje sovjetske Rusije in vsled tega bo vprašanje priznanja te velike države eno glavnih točk. ki jo ima urediti sedanja konferenca Male an+ante.
PRIHOD DR. BENEŠA.
— Beograd, 8. januarja. (Izv.) Češko slovaški poslanik g. Jan Š e b a je včeraj zjutraj odpotoval iz Beograda v Maribor, da na meji pozdravi češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Bcneša. ki potuje v spremstvi] svoje soproge, številnega uradništva oziroma referentov in zastopnikov tiska. češkoslovaški tiskovni urad bo zastopal na konferenci ravnatelj Čermak. *Prager Pressc« in »Venkov« in »Češke Slovo« so tudi odposlali svoje zastopnike na konferenco. Tajnik v zunamem ministrstvu Milivoje Stanković je včeraj odpotoval v Maribor, da tam pozdravi ministra dr. Bene-ša v imenu jugoslovenke vlade, ko stopi na naša tla.
— Maribor, S. jan. (Izv.) Za danes ob 13.34 je napovedan prihod ministra
S ven Elvestad: 7
S)ama v borbi z dvema.
V svoji hotelski sobi je stal ves čas pred zrcalom in bil v zadregi, katero obleko bi si izbral in katero suknjo bi oblekel. Ako bi bil v mestu, bi mu ne b:lo treba razmišljati. Tu na kmetih pa mu ni kazalo obleči praznične toalete. Izbral si je modro žaketno obleko. Suknji je posvetil največjo pozornost.
Tu moramo začasno zapustiti našega prijatelja poročnika.
Prvo poglavje, ki ga je napisal o tem čudnem dogodku Asbiorn Krag, se namreč zaključuje s tem, da stoji poročnik pred ogledalom. V oklepaju je Krag še pripomnil: »Črna suknja«. Takšno nebistveno malenkost bi bil pač opustil, ako bi bila brez vsake večje važnosti. Zato moramo tudi zabeležiti, da je policijski poročnik tisti večer pri advokatu imel na sebi Črno suknjo.
Sledeči del Kragovih beležk, ki tvorijo sredino vsega spisa, je dokaj shematičen in deloma celo naravnost zagoneten. On pozablja navesti razne okoliščine, ki bi lahko po bližje pojasnile Helmersenove zveze z odvetnikom in njegovo naraščajoče zanimanje za lepo gospo Sonjo.
Na drugi strani pa navaja malenkosti, katerih pomen se zdi popolnoma nepojmljiv, Te male be-
ležke se dado zelo težko tolmačiti. Kakor so vsa prejšnja poglavja samo novelistična izpopolnitev Kragovih zelo izčrpnih zapiskov, tako morajo naslednja poglavja v bistvu sloneti na zaključkih, ki se dado črpati iz najzanimivejših oddelkov Krago-vega rokopisa.
Kakor se zdi, so slovečega detektiva najbob" zanimale razmere, v katerih je živel odvetnik Age Gade.
Naletimo na razna pojasnila o njem. ki nam dajejo v trenotku prav jasno njegovo sliko:
Ugleden odvetnik, ki je udeležen pri velikih podjetjih in ki je vodil te posle z velikim, vedno intenzivne ;5im zanimanjem.
Kakor večina prestolniških advokatov, je bil tudi on v zvezi z raznimi uglednimi delniškimi družbami bodisi kot pravni konsulent ali pa kot član ravnateljstva ali nadzorstva.
Ne glede na to. da je imel Age Gade precejšnje privatno imetje, so morali biti njegovi dohodki iz teh kupčij prav znatni. Krag je navedel v oklepaju 40.000 K, dostavil pa je tej beležki vprašaj.
Kot prvo dejstvo je torej treba ugotoviti, da je bil odvetnik Age Gade v gospodarskem oziru docela neodvisen mož.
Nato so se vrstile beležke, ki so dokazovale da je bil odličen jurist. Očividno je Krag v arhivih študiral tudi danske pravniške Časopise. Navajal je razne zadeve, ki jih je Gade zastopal pri najvišjem sodišču, in sicer z odličnim uspehom,
Med temi beležkami se nahajajo tudi nekatere čudne in navidezno docela nesmiselne pripombe o odvetnikov! vili v kopališču in o njegovem bivanju na letovišču sploh.
Da dobe* čitatelji malo pojma o tej kopi najrazličnejših beležk, katerih vodilna in temeljna misel je bila gotovo neprestano Asb^ornu Kragu jasno pred očmi, navajamo tu nekatere izmed teh beležk:
24. maja. Odvetnik in njegova žena pose ti ta kopališče.
27. do 29. maja. Zagovor pri najvišjem sodišču v aferi Bulowska ulica 13.
30. maja. Pot v Fsbjerk zaradi zapadnoindijske parobrodne družbe itd. In nato čitamo:
20. junija: Odhod v kopališče. Odslej stanuje gospa Sonja v vflL
22. junija. Odvetnik v mestu.
23. junija. Odvetnik v vili.
25. do 27. junija. Zastopstvo pri najvišjem sodišču.
27. do 30. junija. Odvetnik v vili. 1. julija. Odvetnik zmaga pri najvišjem sodišču v pravni stvari Glamsberg.
3. julija. Občni zbor v veslaškem klubu v prisotnosti odvetnika.
4. julija. Seja v Planinskem društvu, pri kateri je tudi navzoč*
Tu je Asbiorn Krag prekinil svoje zapiske, ki j nikakor ne odgovarjajo suhoparnemu in prozaičnemu policijskemu uradniku.
Napisal je to-le pripombo: »Kot zanesljivo moramo smatrati, da odvetnik ljubi svojo ženo, toda tudi ona niega ljubi.« Beležke se nato ~lase tako-le: 5. in 6. juliia. Odvetnik v vili.
7. do 8. julija. Odvetnik v Kopenhagnu itd. itd.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je bil odvetnik zelo zaposlen mož, da je zaradi tega opetovano moral prekiniti svoje bivanje na letovišču.
Po površnem preudarku dobimo iz Kragovih zapiskov vtis. kakor da bi kak privatni detektiv špijoniral življenje in čustvovanje kakega zakonskega moža. Toda prav n:č ni mogoče dvomiti, da je že sedaj od daleč zasledoval v svoji preiskavi neko gotovo smer, ki je nato donesla prav čudne rezultate.
O gospe Sonji čitamo nekje v beležkah: »AH se dolgočasi?«
O policijskem poročniku je tu samo navedeno, kakšen načrt si je napravil pri svojem prvem srečanju na kolodvoru z advokatom. Iz tega je razvidno, da ga je Asbjčrn Krag smatral za docela postransko osebo — za osebo brez vsakega pomena, H je bila zgoli po naklutčju zanM*»na v čud"o igro, si s tem pridobila reko važnost in zopet izginila, dasi se je igra nadaljevala,
sitan. 2.
•SLOVENSKI   NAROD«   dne 9. januarja Iggg.
stev 7
dr. Đeneša s praškim direktnim brzovla-kom.
— Praga, 7. jan. (Izv.) Zunanji mi-ster dr. Beneš je danes odpotoval na konferenco Male antante v Beograd. Po konferenci potuje minister dr. BeneS takoj direktno v London, kjer se vrši seja sveta Društva narodov glede dovolitve zunanjega posojila Madžarsku Po končani seji se dr. Beneš vrne v Prago 20. t m.
Venizelos nevarno obolel.
Pojavi zastrupljenja.
— MIlan, 7. jan. (Izv.) List »Ambro-siano« priobčuje poročilo iz Aten, da je Venizelos med sobotno sejo narodne skupščine dobil močne srčne krče, zaradi česar so ga morali takoj prenesti na njegovo stanovanje. List pristavlja k tej vesti komentar, da Je možnost naravnih srčnih napadov velika, verjetno pa |e tudi. da "e nenavadna bolezen Ve-nfzelosa posledica atentata, ki je bil nanj uprizorjen s tajnimi sredstvi,
— London, 7. januarja. (Izv.) Listi javljajo iz Aten, da je Venizelos resno obolel. V narodni skupščini je postalo Venizelosu slabo. Prenesli so ga na njegov dom, k;er sta ga preiskala dva vse-učiliška profesorja, ki sta konstatirala srčno bol In pa težko zastrupljeni želodca* Zdravniški konzilii je svetoval grškemu državniku, da čim prej zaključi svojo veliko misijo in se potem umakne v privatno življenje. Venizelos je pozval liberalno stranko, da izvoli novega voditelja.
— Atene, 7. jan. (Tzv.) Na sobotni večerni seji narodne skupščine je bila izvolitev izvršena med viharnimi ova-cijami. Venizelos je bil ves Čas zelo bled in otožen. Voditelj republikanske stranke Papanastazias je izjavil, da se njegova stranka stavi na dispozicijo Venizelosu, ki ga smatra za edinega človeka, da je sposoben vrniti domovini javni red in mir ter razvnete strasti pomiriti. Po povratku v domovino se Venizelos ni iz'avil niti za eno stranko in ga republikanci smatra:o za popolnoma nad-strankarskega. Vsled tega bodo republikanci glasovali zanj. Venizelos je med viharnimi ovacifaml sprejel izvolitev za predsednika narodne skupščine. Kakor javljajo nekateri listi, je Venizelos odločen, da narod potom ljudskega glasovanja sam določi bodočo državno obliko. Ce se narod izreče za republiko, ima narodna skupščina nato določiti in sprejeti republikansko ustavo.
FRANCIJA IN PADEC FRANKA.
— Pariz, 7. januarja. (WoIf.) Fl* senčni minister de Lastevrie je izjavil »Matinu«, da predloži v torek ministr* skemu svetu predloge, ki jih smatra za umestne, da se omeji špekulacija, Mo* gočc je, da se izvede čiščenje na pariški borzi, ki jo sedaj obiskujejo številni nezaželjeni elementi.
— Pariz, 7. januarja. (Tzv.) Finančni minister je včeraj in danes vodil daljša posvetovanja z vodilnimi finančniki. Tudi Foincare se je udeležil teh pogajanj. Francoska vlada je odločena ukre* niti stroge odredbe proti špekulaciji a frankom in omejiti devizno trgovino. Kakor javljajo listi, podpira Anglija z vsemi sredstvi inflacijo franka, pa tudi v Nemčiji in Belgiji so na delu številni elementu da podkopljejo stabilnost franka. Nekateri listi trde, da je nemški veleindustrijec Hugo Stinnes vprizoril pravo vojno proti franku. Nekateri tisti pa celo protestirajo proti temu. da bi se izplačalo veliko milijonsko posojilo Mali antanti. V Parizu vlada še vedno velika panika.
Parlamentarna kriza na Angleškem.
Dnevi BaIdwinovega kabineta
šteti. — Delavski voditelj Macdonald gospodar položaja.
— London. 7. januarja. (Izv.) Angle* ški parlament jutri opoldne izvoli svo» jega govornika (predsednika).
V drugi polovici tega tedna bodo novi člani zapriseženi. Dne 15. t. m. pre» čita kralj prestolni govor in takoj po« poldne se prične adresna debata, ki bo trajala po stari parlamentarni tradiciji tri dni, do polnoči 17. t. m. Ta adresna debata se bo zaključita z glasovanjem o predloga nezaupnice, ki Jo stavi de* iavska stranka proti vladi, vsled česar sledi padec Batdwinovega kabineta. «— Ba!dwinov kabinet sestavi ta teden vse« bino prestol nega govora, obenem pa tudi listo odlikovanj, ki jih podeli kralj povodom odstopa Baldwinovega kabi* neta.
Kakor javljajo »Times« je delavska stranka zadovoljna, da postane Lord Parmoor Iord«kance1ar.
Ramsav Macdonald bo na glavnem zborovanju delavske stranke objavil temeljne smernice zunanje m notranje politike Delavske stranke. Macdonald zahteva aklicanja reparacijske konfet renče in pa brezpogojno priznanja eo* vjetske Rusije* - -
POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU.
— Beograd, 8. jan. (Izv.) Včeraj m danes vlada v Beogradu zaradi božičnih praznikov popolno politično zatišje. V notranji politiki ni beležiti nikakih važnih političnih dogodkov. Notranja politika je popolnoma zaspala. 2ivahno pa je v zunanjem ministrstvu, kjer izdelujejo še zadnja poročila in strokovna mnenja za konferenco v Beogradu. S prelom zunanjih ministrov v Beograda se Izvrši na zelo sijajen način bi po gotovem ceremonijalu. Ze na zona] hoče Mala antanta pokazati sveto svojo solidarnost ta trdnost
Politično zatiš'e je prav dobro došlo šefu vlade g. PaŠiču, da lahko nemoteno uredi nekatere aktualne probleme. Med radikalno stranko se vedno bolj in bolj na površju pojavljate dve struji. Rankovičeva struja s svojo tedensko revijo »Smotra« je pričela boj proti korupciji. Beogradska politična javnost pa mirno in hladnokrvno brez vsake reakcije opazuje notranji boj v radikalnem klubu. V radikalni stranki dviga zadnji čas mnogo prahu afera, ki je naperjena proti vodi tel iu radikalne stranke v Zagrebu Franič-Požežaninu, ravnatelju zagrebške direkcije državnih železnic.
Zanimivo iz?avo je podal te dni minister Marko Trifkovič o izvedbi vidov-danske ustave. Padikalna stranka oziroma radikalna vlada izvede vidovdan-sko ustavo, ker je pod tem geslom šla v volilno borbo. Pokrajinski upravi v Zagrebu in v Ljubljani se imate likvidirati. Likvidacija bo končana v dveh mesecih, na kar slede volitve v oblastne skupščine. Z volitvami je treba računati v marcu mesecu. Oblastne skupščine se imajo po končanih volitvah čim prej sestati. Na ta način upa radikalna stran* ka ustvariti notranje politično stanje, ki bi garantiralo obstanek odkritega režima, obenem pa narodno in državno cdinstvo.
POLOŽAJ MACnnNALDA V ANGLIJI.
— London. o. januarja (Tzv.) »Dailv Telegraph« ofše. da bo vodja angleške delavske stranke Ramsav Macdonald, Ce Prevzame In sestavi vlado, obdržal poteg minis+rskega predsedstva rudi zunanje ministrstvo, za svojega pomočnika pa izbere Toma Shawa.
GENERALNI KOMISAR ZA
— Budimpešta. S jan. (Tzv.) V polltfR-ni javnost* ie rnzSIrlena vest. da bo imenovan od Društva narodov za generalnega komisarja za Madžarsko, norveški delegat in načelnik sekcije za narodne manjšine Erik Kofbftfi.
POTRESNI SUNKI.
— Moskva, 7. jan. Poročajo hc Sa-markanda, da je tam bil včeraj katastrofalen potres. Porušenih je nad 400 h 15. Več sto ljudi ;e mrtvih in težko ranjenih.
— Milan. 7. januarja (Izv.) V Ankoiri so se danes obnovil! potresni sunkf. Nastala je panika. Prebivalstvo je spalo na prostem.
BIVŠI NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK — ŠPORTNIK.
— Rim. 7. januarja (K) Po poročilu »Tribune« je v Meran. južno Tirolsko prispel bivši nemški prestolonaslednik z dvema sinovoma in nekim oficirjem, da st udeleži zimskošportnih prireditev.
VOLITVE V FRANCOSKI SENAT.
— Pariz, 7. januarja, (flavas.) Glasom ob ;ave notranjega ministrstva so rezultati volitev v senat ti-le: 16 konservativcev, 20 članov demokratskega republikanskega sporazuma. 37 republikanskih levičariev in radikalnih republikancev, 36 radikalcev in radikalnih socialistov. 4 socijalistični republikanci in dva socialista.
— Pariz, 7. januarja. (K) Havas javlja: Razmerje strank se je le nebistveno spremenilo po volitvah v senat. Značflno fe. da obstoji senat sedaj Iz* ključno ?z privržencev zunanje politike m!n*strskega predsednika Poincareja fn da je veTka večina kandidatov oziroma Izvoženih senatorjev, razen dveh marksističnih socialistov, za nadaljevanje te politike.
ČEŠKOSLOVAŠKA ZNItA VTZUMSKE PRISTOJBINE.
— Praga, 8. januarja. (Izv.) Po poročilu »Prager Tagbfatta« se je odločila češkoslovaška vfada znižati vsem tujim državljanom potne vizumske pristojbine
za polovico. Avstrijski in madžarski državljani imajo za enkratno potovanje plačati 5 švicarskih frankov, to je 30 Kč. in za večkratna potovanja 20 švicarskih frankov, to je 60 Kč.
DUNAJSKI VZORČNI SEJEM.
_ Dunaj, 8. jan. (Tzv.) Avstrijska vlada ie sklenila dovoliti brezplačne vizume vsem inozemskim trgovcem, k! obiščejo letošnji spomladanski vzorčni velesejem.
VREMENSKA NAPOVED.
— Dunaj, 7. jan. (K.) Uradna vremenska napoved za 8. t m.: Po največ oblačno, eventualno sneg. Prognoza negotova, ,
PofifiSne mil
= Klerikalci in vlada. Klerikalni občinski klub ima danes ob 18. sejo v Katoliški tiskarni. »Slovenecc pravi da je ta seja »nujna, da bo pa zelo kratka in važna«. Kakor smo Izvedeli« bodo klerikalci na tej seji razpravljali o korakih, ki jih nameravajo napraviti proti pokrajinski vladi v stvari zadnjih njenih proti klerikalno-socijalistlčni koaliciji na magistratu naperjenih ukrepih in proti velikemu županu Spornu, ki Je pri n ih padel v skrajno nemilost Sklenili bodo pritožbo na ministrstvo in pošljejo obenem klerikalnemu parlamentarnemu klubu posebno spomenico v Beograd.
= Ali Je »Slovenec« na glavo padel? »Slovenec« se Je danes spomnil, da se nahajamo v pustu in da je treba temu primemo orijentirati svoje uvodni-ke. Zato objavlja dolgo razpravo in še bol* zmedeno, »jako čudno« politično beležko, v kateri ponavlja želje SLS po zakonodajni suvereniteti v Sloveniji, to se pravi po uzakonitvi večne klerikalne vladavine nad slovenskim narodom. Ko bi vsaj molčal in prepustil javnosti, da pozabi tega največjega kozla povojne politike SLS. Ne. klerikalci zahtevajo »pravi in popolni homerule«, oni bodo vse. kar mora biti skupno in kolikor mora skupno biti, svobodno dogovorili z ostalimi narodi (!) in deli v državi. Oni hočejo Slovenijo, da bo samostojen in neodvisen del srednje-evropske-balkan-ske federacije in da bodo Srbi in Hrvati Slovencem samo to. kar bodo v taki federaciji Nemci in Madžari (!!). Najprvo so se potegovali za državni centralizem, nato za avtonomistično Jugoslavijo, sedaj za Sloveni:o kot posebno drŽavo in del »srcdnjeevropske-balkanske federacije«, torej kot zvezno državo z republiko prelata SeipTa in s habsburgško kraljevino kardinala Czernocha. Ta program zagovarja »Slovenec« brez vsakega sanjarstva. »zavedajoč se, da ga je mogoče realizirati v najbližnji dobi«. To stoji zapisano v »Slovencu« z dne 8. jan. 1924. »S tem ni rečeno, da se ne bi na poti k temu končnemu cilju dale nafti začasne formule skupnega sožitja S. H. in S.« (!). — »Slovenec« je očitno zašel v stadij progresivne politične paralize!
= Izgubili so ravnovesje. »Narodni Dnevnik« izgublja ravnovesje in se po* daja na opolzko pot časopisne konku* renče. Dnevno se zaganja v naš list in nam očita to in ono pregreho, dasi ve, da smo a'ejkoprej popolnoma čisti in da ne maramo zapustiti nepristran« skega in sp!ošno*narodnega stališča ter se zanimati za podrobne zadeve med* strankarskih sporov. Zadosti žalostno je, da »Narodni Dnevnik« ne najde v teh resnih časih mirne in spravljive besede, da zanemarja pripravo napred? ne kooperacije in da se po nepotreb* nem zaganja v naše glasilo zato. ker odklanjamo malenkostno polemiko in osebne prepire. Če pa misli »Narodni Dnevnik« razbiti vsako dobro voljo in onemogočiti složno koncentracijo vse nanredne javnosti in to iz malkontent* nih in osebnih ambicij in nesoglasij, moramo reči, da bomo morali ta njegov pogubonosnl pravec z vsemi silami po* bij a ti. Pravi politik se pokaže v težkih situacijah, tamkaj, kjer v valovanju najhujših strasti spozna rešilni izhod dobrohotnega poizkusa In razumnega približevanja nasprotniku. Napredna občinska in samoupravna kooperacija je v težki krizi. Ne napadajte zatorej tistega, ki je na krizi nedoTžen, in ki se trudi dati eni in drugi strani, kar ji pravično gre. od obeh pa zahtevati slo* ge In dela, pridnosti in inicijative, stvar* ne in sistematične politike.
— O separatnem miru. ki ga le AvstrTJa hote'a skTenlrl 1. 1917. Naši javnosti je znano, da je m°d vojno 1. 1°17. igral vlogo posredovalca za mir med Avstrijo In Antanto princ Slkst B^urbonskl. svak cesarja Karla, ni pa bilo doslej znano, da so pognan?a dozorela že tako daleč, da le bil že določen termin za podpis mirovne pogodbe. Tz o ne! o dan lenih memoarov princa •vksta Bourbon^kcjT* Je razvidno, da je bil separati mir med AvsMio na eni strani In Francijo na drugI takorekoč že skl«nien an^la m**eca 1917. Avstrija Je fe po Sikstu Bourbonskem sporočila francoski vladi, nai pošlje svoje dfnTomat^Vo zasfrrslvu v ^vico, in sicer v Bern dne 13. ftonlh 1917. v svrho. da tamkal nodpfše nrel'rnlnaml mir z Av-stHio. To pogodbo b? na i v imenu Avstrije podpisala prtne Sfltsl In grof Czer-nm. V času torej, ko se Je pri nas š>!e porodilo znano d^vjaraclisko g^banJe, je bila Avstrija tik pred zakltutttvljo separatnega miru z Antanto. kar bi pomenilo za naše narodnje težnje pravo katastrofo. V tem separatnem miru W Avstrija ostala skoral v Isti obliki kakor pred volno. Izgubila bi samo Tren-tmo In mal kos ozemlja ob Soči, dočlm H sicer ostala kakršna je bila. Le srečnemu naključju je pripisovati, da do tega separatnega miru nI prišlo. O tem bomo š*» govorili.
še Izgube v svetoval vefat. T^ruJrvo za popit žrtev svetovne vojne v Koi>en-hagrm na Danskem le nedavne tega Izdalo statistične podatke, koliko so poedme države fzgtjbfle IJodl ▼ svetovni vojni. Ti statistica! podatki se aaaaiaje aa vse Taja-
joče evropske države, razna Rusije in Av-Stro-Ogrske, o katerih materija! Se ni urejen. Po teh podatkih je Nemčija izgubila v vojni 7 milijonov ljudi, t. j. 10% celokupnega Prebivalstva, Francija 4 milijone ali 8.4% svejega prebivalstva. Anglija 1 milijon 850.000 ali 4% prebivalstva. Srbija pa 1.650.000 t. J. 37% od celokupnega prebivalstva takratne Srbile, kl |e znašala 4.300.000 dui. Mala Srbita je torej izgubila skoraj toliko ljudi, kakor velika britanska imperija! Iz teh statističnih podatkov je razvidno, kako ogromne so žrtve Srbije za našo narodno os v oboje nje In ujedinjenje.
Prosveta,
Repertoir Nan^ne*« gledališča ▼ LiubtfcnL
DRAMA. Začetek oh S. ari zvečer.
Torek 8. Jan.: Zaprto. Sreda 0. jan.: Smrt majke Jugovlča; vojaška predstava.
OPERA. Začetek ob pol 8. ari zvečer. Torek. 8. Jan.: Psoglavci Red C
Sreda. 0   lan.: Suzanina tajnost, Mozart in Salieri, Gfarmi schicci Red B
• m
— Slavnostna operna predstava. O priliki rojstnega dneva Njenega Veli* čanstva kraljice Marije se vrši v oper* nem gledališču slavnostna predstava ter se vprizore pri tej priliki tri enodejan* ske opere, in sicer: »Suzanina tajnost«, »Mozart in Salieri« ter »Oianni Schic* ehi« za abonente reda B. Začetek slav* nostne predstave je danes, v sredo, ob pol fl. uri zvečer. V drami pa se vrši vojaška predstava, ki je v prvi vrsti namejena moštvu. Vpri .i se dramska pesnitev »Smrt majke Jugoviča* v izvir* nem jeriku.
— Tri komorno operne enodejanke. V
sredo, dne 9. tm. se vprizore v operi tri enodejanke In sicer: Wo!f-Ferarijeva »Suzanina tajnoste, Rimski-Korsakov »Mozart In Salieri« ter Puccinljev »Ginnni Schicchi«. »Suzanina tajrost« se ie svoječasno z največjim uspehom vprizarjala na našem odru. Ravno tako 5e v ianskl sezoni eno-dejanka »Gianni Schicchi«. Ta enodejanka je gotovo ena najboljših komičnih oper hc svetovnega repertoarja in tvori pravzaprav tretji del Puccinijevega Triptihona, ki se je pri nas tudi v celoti vprizarjal lansko in predlansko sezono. Gledališki svet je vedno pogosteje zahteval da se vprrzarja tudi samo komična opera »Gianni Schicchi« po dolgem obotavljanju je na to skladate!? dovolil. Tako se vprizori sedaj v Ljubljani Iz celega Triptihona samo Schicchi. Popolnoma nova opera za Ljubljano pa je Rimski-Korsakov »Mozart in Salieri«. Vsebine te Pucclniieve dramske scene prinaša trinajsta števitka gledališkega lista. Opera ima pravzaprav samo dve vlogi in sicer Mozarta, katerega poje g. Burja In njegovega tekmeca Salierija, ki ga poje g. Betetto. Rimskl-Korzakov je napisal to opera v prvi vrsti za slavnega ruskega basista Saljapina, ki io Je morda edini in zelo pogostokrat pel na največjih odrih v Rusiji in drugod. Prepričani smo, da bode dosegla tudi pri nas ta opera, ki se posebno odTfkuje po Intirrnio-komornem značaju brez dvoma velik uspeh. Od istega skladatelja se vprizori tekom letošnje sezone in se k začela tudi že študirati opera »Carska nevesta«.
★   ★ ★
O KULTURI IN NEKULTURI KINA.
V nedelio dne 6. januarja je predaval na Ljudski visoki Soli v Ljubljani o tej temi g. Fr. C i b e J. Izvajal Je v glavnem sledeče: Se danes zavzema javnost napram kinu nedoločno stališče, ga Često popolnoma odklanja. To stališče Je le v tolik! meri dopustno, koHkor odklanjamo nekulturne strani kina. Zavračamo nekulturo v gledišču, zavračamo gotove vrste gleđaliSJa; prav tako moramo obsojati vse filme, ki v kulturnem pogledu vplivajo kvarno. Najprel moramo torej imeti jasno sliko o temnih straneh kina.
2e pogled na zgodovino kina nam kaže, da kino prvotno ni Igral nobene večje izobražev. vloge, smatral se ie za kurozno novo iznajdbo tehnike, ki so jo že takrat trgovski krocri znali izkoristiti. Toda u«^d-nl kor?k v razvoju kina je bTl ta. da Je prodrla v kfno takozvana kinodrama. Dos!«] Je bfla vsebina fflma manj važna, tako pa Je postala središče vsega.
Vpliv kina na širše kroge In zlasti na mladino si Imamo tolmačiti ps'hološko In sociološko. Ljudje fz delavskih vrst. nadalje posli ter ohrtn»ški krogi so se v na?i dobi indns+rn^kega gospodarskega žlvli°nla duševno precei spremenil'. t!nofleuo*1 dela, duharb'Jpioča atmosfera no de!avn*cah. neprestan! boj za najpotrebnejše stvari vsakdanjega življenja, vse to le storilo nervoznega, pozabljenega In duševno otopelega človeka, kf Išče v plitvih zabavah nadomestka svojemu bornemu Življenju. Taki mentnlnost! pa kakor nalašč odgovarja kino, ki ne zahteva nobenega vlšfega duševnega dela ter prinaša same razburljive sen-zaclle In življenje, preneseno v svet Izpolnjenih želja. Drug problem le. zakaj mladostnik tako navdušeno poseča kino. Treba Je razumeti sorodstvo med obema. Duša mladostnika, ki le komaj našla tvoi jaz ki noče obl!"b fivllenla ter pričakule razširjenja vpogleda v svet, zlasti pa hoče obogati« svoje poznani e erotičnih momentov, tei mladini ter v niel nrobtilaločl se Uubeznl odgovarla kmo v oblin! meri ko io spravila v one sentimenta me In odurne sfere ae-resntfmeca življenja na platnu.
Pole« teb globoko psiholoških In socioloških m^ivflv za posečanje kina imamo le nato zunanjih.
Nastane vprašanje kaj kino pravzaprav nudi. Kratko lahko rečemo, da ie devet desetin filmov i umetniško i v izobraževalnem oziru brez vsake vrednosti; te vrst« drame so le predukt spekulacije, so polne i pretiravanja, notranje neresničnosti ter tu-i di v igralskem in moraličr.^m oziru malc-vredne. Vsaj piinaJajo pretežno same kriminalne in seksualne motive in snovi.
Torej tudi učinki takih filmov ne morejo biti dt brl. Zlasti kvaren postane vpliv kina na mladosm.kovo dušo in na duSev-nost širših plasti ljudstva. Demoralizacija, napačna slika o življenju, zmedeni pojmi, nerazsodnost, seksualne perverznosti, konflikti s sodnijo so navadni pojavi. In često vpliva vsrkani strup kina neočitno ter unči in razdrapa zlasti mlade duše. brlj kot si mislimo. Mnogo je navidezne sreče ^ našem življenju. Kakšen naj bo boj proti temu zlu? Tako nekulturo moramo popolnoma zavračati In skušati jo odpraviti. Zato se hvaležno oprimimo cenzure, ki jo pri nas imamo precej trdno v rokah. Zlasti našo mladino je treba odvrniti od teca tako dnha uničujočega činitelja naše drbe. Toda nr«<e prizadevanje za Izbolišanje razmer n.1 sme ostati samo negativno, od vraču! oče, prijeti mora tudi na pozitivnih straneh kina. Zlasti ne smemo v boju proti kinu Iti tako daleč, da bi jra v celoti zavrnili. V tem pogledu mor?mo imeti jasno s!Iko o kulturno umetniških silah kina. Zato je treba, da se tudi s to stranio kina pečamo.
So resni in r1 boki duhovi, ki verujejo v kmo In njegovo bodočnost. In to zato ker so prepričani, da prinaša Mm nove umetniške možnosti. Kar je zunanjega na filmu, oprema. Ijrralske spodobnosti. senzaelje. jasnost in dovršenost slik. se mora polaco-ma Izčrpati. Le du$a In dusevnost sta n;?-izčrpljiva. Kjer prihaja kraljestvo duše do zunanjega izraza, !e tam smemo govoriti o umetnosti.
In film prinaša novo izrazno sredstvo: živo sliko. Poteč navadne sl'ke !n hes-de. teh dveh že tisočletnih izraznih sredstev, nam nudi živa. tekača slika na platnu d o sedaj še neporabljene motnosti, izraziti duSo, njene vire In temelje, večno sfero Idej m utripe božanstva. Ce ie ostala navadna slika povečini v statičnem izraba živn slika neposredno tok Življenja, njcjjovo dinamično, valujočo vsebino. V živi sliki je nemir, valovanje in nastajanje, v pravem Istinitem življenju je kipenje in prodiranje v bodočnost; zato more biti živa slika veren odsev globokega življenja, umetniškega ustvarjanja.
Film, če naj bo umetnina, mora dobiti svoj zmisel. Linije, barve, fizure se morajo združevati v celote, živa sika mora postati pričevanje umetniškega hotenja. Izraz duševnega toka, njegovih zaoletljajev. napetosti; vzbuditi mora v gledalcu nove vsebine življenja.
Po tem zmislu žive slike se mora ravnati Isrralec, arhitekt filma .režiser: Izbera pokrajine, kostumov. Igralcev, mimika, vse gre za tem. da vzbudi živo, nastajajočo, nikoli dovršeno slfko, v kateri se vse sklap-lja v posebno lepoto slike. Film ne pozna besede; pa posreduje v življenju tudi z drugim namenom. Sramežljivo pridržana gesta, mnogoličnost pogleda, linije premikajočega se telesa govorijo mesto jezika.
Končno lahko še rečemo, da Je postal kino najvernejše zrcalo naše dobe. Kino Je pravi otrok naše sodobne kulture. In sicer po svojih dobrih in slab'h straneh. S tem pa Je tudi rečeno, da se bo mogel kino razviti v pravo kulturno-duhovno sredstvo le tedaj, če bo tudi naša doba poglrbila svoje živ-Ijenske temelje in našla zopet pravih virov vsakega duhovnega življenja. Ker torej naši dobi ne zaupamo popolnoma, smo tudi glede prave umetnosti v kinu lahko malo rezervirani. Potrebno pa je vsekakor, da napram kinu zavzamemo že enkrat pravilno stališče, da ga ne presojamo samo z mo-raličnega, estetskega, gospodarskega stališča, ampak da ga kritiz'ramo imanentno, da se u'ivimo intuitivno v njegovo naravo ter razumemo njegovo živllcnsko silo. Ko smo se tako poglobili v svojelastno naravo kina, bo lahko tudi naša sodba o njem poštena in brez predsodkov,
Rnllžeunost.—~
— »Srpski KnJževnl Glasnik«. M'lan Kašanin: Neimar, George Kurtelin: Naši političari. — Vladimir Nazor: Tri pesme. — Desanka Maks'mović: Zmija. — Jovan Du-člč: Misli o pesniku. — DratrIŠa Vasic: Žena starega kova. — Dr. Izidor Sekullć: Iz-ohimene v književnostima — Dr. Veselln Čajkanovlč: Badnji dan i Božič. — Dr. Mihajlo Petrovič:  Dr.  Vojislav  Subottč —
I Milan  Prcdie:  Pera  IVbrinović.  — Pozo-] rišnji pregled. — Umetniški pregled — Vojni pregled. — Pol?iički pregled. — Ocene I j prikazni. — Beležke.
Gla*hfini vfiffnik.
— Koncert dr. R/pa in Janko Ravnik > so vrši v ponedeljek 14. jantarja ob osmih zvečer. Preložiti se je mora! vsled lahke poškodbe, ki jo je dobi! na roko prof. Rav* nik. 2e kupljene vstopnice ostanejo ▼ ve* ljtvi za ponedeljek 14. t. m.
SrMstvo.
— Sokolsko druStvo v Slškl prired dne
12. januarja ob 20. url Savezni večer v restavraciji »Bellevue« z najrazličnejšim družabnim sporedom. Vse nnpredne §!Skarje in nam naklonjene Ljubljančane bratsko vabi odbor. Vstop prost. Posebnih vabil se ne bo r«7po-§ilja!o.
— Sokol t Kočevja. Občni zbor Sokol-skega društva v Kočevju se vrši v nedeljo
13. januarja 1924 ob 2. poipoldne v društveni telovadnici — Odbor.
Darila.
Uprava našega lista Je prejela: Za dijaško kahnio Din 150.—, daroval g. V. C. Pohrman v Ljubljani. Srčna hvala!
*»ev 7.
.SI OVrNSKl   NAROD. dn«» 9 januarja I5W3.
Susr. 3
Šolstvo.
RUŠENJE HUMANISTIČNE GIMNAZIJE V NEMČIJI.
Pogubne posledice usodne svetovne volne niso dovedle Nemč'je samo do političnega ter socialnega kaosa in ekonomske krize, ampak so tudi povzročile zmešnjavo na učnem polju. Do vojne je bfla t*»m humanistična gimnazija v polnem razcvetu, 4e veljala za ponos Nemčije in kot vzgled za druge države. Zmage, ki si jih je pridobila Nemčija pri Sadovi in na francoskih poljanah, so smatrati za pridob'tcv njihove šole. Toda revolucija ni ostala brez vpliva tudi na šolo: prvo in glavno je bilo v tem. da so gimnazijo obdolževali. da ne služI v dobro veliki masi naroda, ampak maloštevilnemu privilegiranemu sloju. DrugI očitek je bil naperjen proti predolgega šolanju, ki traja v Nemčiji 9 let, in v Pru-siji tudi proti številu tedenskih obveznih ur. katere ro mnenju ministra prosvete nikakor ne smejo presegati 30 tedenskih ur, vštevši telovadbo.
Vrata za reforme polskuse je otvori! državni svezn! zakon, ki je dovo!!! vsaki deželi popolno svobodo v organizaciji Šole, tako da kolikor je dežela in deželic, toliko mort biti tudi učnih načrtov. Prva dežela, k! je nastopila z novo šolsko organl-elcajo, je b?la Turingija: 9. maja pret. !. je bli tam sprejet z malo večino glasov (27: 23) zakon ki je povzroči! temeljito preos-»ovo gimnazije. Ista nevarnost grozi tudi saškim gimnazijam, kjer (01) bodo odpravili 9. razred In stari jeziki se začno učiti Šele v 5. razredu. GfmnazHe starega tipa naj se puste le kot bele vrane v 2 al! 3 mestih. Najbolj zasluži občudovanje okoliščina, da deželne vlade niso smatrale za potrebno povprašati svet kakega vscučl-tiščnega pedagoga-strokovnjaka v leni In Lipskem, in so se omejfe na Saksonskem le na poročilo nekega vladnega nadsvetnl-ka, po čegar mnenju se morejo doseči tekom zadnjih 4 let isti uspehi, kot preje v 9 letih, pod pogojem, da se zboljša metoda. Prva 4 leta odgovarjajo potem programu ljudske šole brez slehernega tujega jezika. Tej temeljiti reform! naj zapadejo vsi tipi srednje šole, da stvorijo tip takozvane »enotne šole« (Elnheitsschule) z malo diferenc i jaci jo v štirih višjih razredih.
Izvedba take šolske reforme bi bila usodna: prvič bi mogle slediti tud! druge nemške dežele turlnškemu in saksonskemu vzgledu In potem bi morala vseučilišča priti v težek položaj pri vpisovanju nezadostno in neenako izšolanih ljudi.*) Toda glavna stvar: nivo vseučiltščnega pouka bi mora! občutno pasti, ker bi dijaki v gimnaziji s!stemnt;čno in temeljito ne predelali snovi: sicer bi !me!I množino vtepenega znana, toda manjkala bf jim znanstvena zlvežbanost. Zato so poslali od vseh strani motivirane proteste proti taki reformi.
2e maja pret. 1. se le oolaslla z ostrim PTOtsetom proti novemu šolskemu zakonu in je obsodila njego /a načela turinška univerza v len! Kot splošni nemški branitelj humanistične gimnazije starega tipa se je ustanovila v Lipskem »Zaščitna zveza za višje šole« (Schutzgemeinschaft ftir dle hoheren Schulen), kjer je 2. nov. pret. 1. na številno obiskanem zborovanju prijateljev humanist'čne gimnazije vseh slojev Jn poklicev bila soglasno sprejeta rezolucija proti nameravani reformi, v zaščito stare gimnazije. Zveza nima pnrv ničesar proti zboljšanju metode predavanja starih jezikov, toda po njenem mnenju bi bilo dandanes riskirano, če b! na hitro reformirali, ampak treba b! bilo počakati mirnejše dobe javnega življenja. Toda humanistična gimnazija mora zostat! neokrunjena, ker se je sijajno obnesla v zgodovini s tem, da je proizvedla odlične može v vseh strokah današnjega nemškega življenia vsled njihove znanstvene in formalne Izobrazbe in mornlne moč. Motivirani protest zaščitne zveze je podpisalo 8^ društev različnih slojev in poklicev, od učiteljev, častnikov, zdravnikov različnih strok, ve"Mnoma biv-šh gimnazijskih učencev. ZnščUra zveza mora vplivati s svojo errergTČno egitacl'o na čl*ne zvezre^a sveta in sploh na vse ljudi. Lprovfčeno je upanje, d« se b~> vendarle posrečilo prljatel;em humanistične gimnazije rešiti svojo ljubljeno almo mater«.
•) Na te težnve Je pokazni tudi g. vlš. šol. nadz. prof. VVester v svojem predava-niu na tuk*v<šnli ljudski univerzi; prim. SI. Narod od dne 23. dec. pret. 1.
Mjska Hiina.
— V IdKfl le ustavljeno delovanje Narodne čitalnice In podružnice Planinskega društva. Dramatično društvo je moralo tu-prcklnill svoje delovanje, ker }e bTlo prisiljeno podreti v rudniškem gledališču svoj oder. katerega s! je nabavilo z velik:mi stroški. V gledališču ie rudn??ko ravnateljstvo nastanilo vojne Invalide, ki so Prišli v rudniško službo. Tako politična oblast uničuje vse. kar d lulc na slovenskem kulturnem polju in uvaja v Idrijo tudi tuj z> vclj.
— V Ilirski Bi?tr?cl sta bila s L fan. t 1. odonščenn oba sodnika dr. BenIČ In Ščuka. Tako poslujejo sedaj tam samo pl-s*mKki tiradnMcI Sodni okra} Je ogromen In dela b! bilo dovolj za celo vrsto dobrih socVh uradnikov In sodnikov, tako pa Je sodl'če sedaj brez vsakega sodnika. Sodne rrzmere so v Julijski krajini vsak dan lepše!
— Otroški vrtci »5of*fcega društva«. — V Trstu vzdržuje »Šolsko društvo« šest vrtcev. In sicer Je v vrtcu orl §v. Ivanu 150 nfrrk. prt Sv. J*Vohu 116. pr! Sv. Mariji Magdaleni 70. v Skrdni! 91. v Rocolu 45 in v VrdeH 54. sktmaj 506 od lanskega leta 115 več. Otročiči so ▼ vrtela izborao preskrbljeni.
— OdpulCui sodniki. Med Italijani te komentira na bolj odpust oziroma upokojitev svetnika Vlncija, Njegov oče je bil odvetnik. Klijentela je bila po veČini slovenska. Jn stari dr. Vinci se ni obotavljal tudi pri razpravah govoriti slovensko. Imel je dva sina. ki sta vzgojena oba strogo italijansko. Svetnik Leonardo Vinci je muzikaličen. »Zaslovel« je na Goriškem, ko je rglasbi! po besedah dr. Ccsciuttija poulično popevko »Marameo«, naperjeno proti Slovencem. Popevka sramoti Slovence in jih goni Iz Gorice proti Solkanu, češ da je v Gorici vse italijansko. Norcu e se in pravi, da je Trst slovenski in Pazin ter da sta bila Dante in Petrarca rojena v Tolminu. Skladba jc lahka in gibčna zato pa so jo peli svoj čas v Gorici r.a vseh koncih in krajih. Vinci je bil znan in med Italijani zelo čislan. Mož je takega znača;a. da se obrača po vetru. Ko je služboval v Sežani, se je bližal Slovencem, ko je bil pa v Gorici, je razlagal v sodni dvorani, da psovka »sciavo« pravzapriv ni nikaka psovka. Klanjal se je nemškim oblastnikom in po izbruhu vojne ;c pomagal c. kr. policiji, in sicer prav hudobno. Tekom vojne je bil črnožolt in ako je nanesla prilika, je Lconardo sedel h klavirju in za;gral »Bog obvaH!« . . . Ob prevratu jc bil v Liubliani. Pred prevratom ie rad govoril s slovenskimi inteligenti v Ljubljani in snoval bratstvo med Ttali'ani in Ju-gosloveni, ob prevratu jc nosi! na svoii vojaški kani Itati lanski in jugoslovcnsld trobo ni znak. V Gorici se je nato pri-Iagodoval razmeram in zopet je zaslo-
vel kot predsednik kazenske razprave proti slovenskim žrtvam krnskega dogodka. Z novim letom so ga upokojili, dasi bi lahko služil še celo vrsto let Sedaj bo imel čas, da uglasbl popevko o značajnosti In neznačajnosti. Besedilo mu lahko preskrbijo Cassapiccola in tovariši Marameo! — V Postojni je odpuščen mladi slovenski sodnik Kompara, ki je bil Sele pred dvema letoma imenovan za sodnika. Torej Že pod novim režimom. Nobene ovire nI bilo proti njegovemu imenovanju za sodnika, ves čas ie vestno vršil svojo službo, sedaj pa je odpuščen. To je pač najbol Ši dokaz, da je odpuščanju slovenskih sodnikov vzrok edino le njihova slovenska narodnost. — Upokojeni svetnik Mašera v Gorici otvori odvetniško pisarno.
— Iz Istre. V Črnem kalu v Istri raste izborno vino moškat. To le edini pridelek, katerega so vedno lahko spravil! v denar. Takol po trgatvi se je razpcčnlo navadno vse vino in zaslužek bil jc dober, letos pa stoje sod? polni in kupcev od nikoder nI. Kje nal vzamejo vinogradniki davščine 20 lir za vsak hektoliter? — Pri Sv. Antonu so nabrali na protest proti poltalljančenjo ljudske šole nad 150 podpfsov In ga poslal! politični oblast! v Kopru. Pmtest je bil vr-nlen z opombo, da naj se mu pridene italijanski prevod. To se le takoj zrodlo, obenem pa se Je nabralo še 100 podpisov. — V Lanl'ču so oblasti nenadoma odvzele trgovcu Puh2lju gcstilni>ko koncesilo s praznim Izgovorom, da njegova oseba ne podaja nikake garancije za Javn! mir v La-nišču! Ta motivacija |e prava, ironija, ker le znano, da Je Puhal} miroljuben in pošten človek. Koncesiio so mu vzeli samo rad! tega. ker ie Jugosloven.
Pnsoodarsfvo.
SMO LI V GOZDARSTVU NAPRJSDOVAU AUNAZA-DOV \LT?
(Ob novem leta 1924.
V Sloveniji je največ gozda v posesti malih gozđn'h posestnikov. Gozd jim je ta-korekoč potrebna opora pri kmetijstvu, s katerim se bavijo v prvi vrsti. Opažamo pa. da dandanes maloposestnfk v splošnem vse premalo skrbi, da bi mu gozd donosa! trajnih in stalnih dohodkov. Kmeta tlači predvsem splošna draginja. Po mnrj rodovitnih krajih ne pridela toliko, da bi preži-prežlvel družino, mora pač živež deloma kupovati. Posledica je. da se prečesto zateka v gozd. Oblegan pa ie tudi od preobliče lesnih kupcev in prekupcev, ki mu prigovarjajo, mm končno proda več lesa Iz gozda, nego je dopustno in zanj koristno Zato bodo marsikje prihodnja leta posamezna kmetijska gospodarstva trpela. Poleg tega nastopi potreba za pogozdovan«a Izsekanih prostorov, k! zahtevajo posebno na plitvih In slnbcšlh. manj rodovitnih tleh mnogo truda in denarja. Pogozdovanja pa so otežkočena tudi vsled pomanjkanja gozdnih sadik, ki :h dandanes iz državnih drevesnic nf dobit! toliko, kolikor bi se jih rabilo.
Prizadevanju državnih nadzornih organov, da se omeji Čezmerno Izkorščanje gozda, je lmek> precejšen, četudi nepepo-len uspeh. Ti organi ne morejo vselej in povsod kršilcem biti za petami radi prenizko odmerjenfh potn?h pavšalov. Sicer tudi kazm In prepovedi ne zaležejo toliko kakor prevdarnost razumnega gospodarja sameoa. Dober posestnik mora sam vedeti, kaj dela In kako daleč sme s pridom poseči v svoje gozdno premoženje.
Kakor znano, imamo v Sloveniji tudi nekaj državnih gozdov In pa gozdov kranjskega verskega zaklada, ki v uprav! Istih organov kakor državni gozd. V teh gozdih se vztrajno gospodari in je v njih mnogo dozorelega In dozorevajočega lesa. Letno so seka kakih 70.000 polnih kubično metrov lesa. Večldelj se oddaja les na pa-niu. da ga kupec poseko, obeli, razreze in spravlja Iz gozda na Žage. Le mala količina se poseka in izdela v hlode ?n drva v lastni režiji ter kot takšen izdelek prodaja. Obratovan:a na lastnih žagah pa državna uprava nima v lastni režiji, temveč imajo vse crarlčne žage v najemu kupe! lesa. Država se torej še nf.povspefa do Iz-delovanla v«?.i pottabrlkata pri svoji lastni gozdni prođukc'H-
Dohodki od državnih in versko znktad-n!h gozdov absolutno pri ras sicer niso tako veliki kakor na pr. v Hrvatski in Slavoniji, Bosni In Vojvod ni. To pa vsled tega. ker je v S^veniji le malo tevrs'ne gozdne posesti. V Rosni pn je skoro 2 milijona, v Hrvatski tn Slavoni); blizu 380.000
hektarjev, v Vorvodmi pa 62.000 ha dr-žavnrh gozdov. Vendar Slovenija relativno predniačl pred drugim! pokrajinam!, ker je dohodek po državni gozdni uprav? oskrbovanih gozdov, preračunien na hektar, pri nas veliko višji kot drugod. To pa vkl-hib temu, da leži pretežen del teh gozdov v goratih krajih in daleč od železnice.
Les državnih In verskozakladnlh gozdov se porablja deloma v Industrijske svrhe, največ pa ga trgovcl-domnČInl eks-portirajo. Veliko in stalnega zaslužka Imajo ob vožnji m pode'avantu tega lesa prebivalci okoliških vasi.
Državni fa verskozaJrladnf gozd! v Sloveniji bi razmerno le malo odvrgli za lesno tncovlno In našo lesno Industrijo, da nimajo tudi še nekaj večjih gozdnih posestev, ki so v rokah posameznih zasebnikov. VečJna teh posestev se Je oskrbovala in Izkoriščala na podlagi gospodarski načrtov torej na vztraen nnčfn. Najbolj konservativno se le gospodarilo pač v b'všfli fJdelkomrsnlh posestvih. Iz'emo Je deliTole nekaj Špekulantov, ki so neVatera posestva pokupili, gozde takoj Izsekatf tn potem gozdna, tla «4 % celoti ali pa razkosana
prodali. BoMe, da bi se nam taki Izkoriščevalci naših gozdov ae pojavljali prevečkrat!
Večinoma Imajo po zasebnih velepo-sestvih tudi vse potrebne naprave za spravilo 'esa. namreč pota. ceste, žičnice, dalje industriske naprave, na pr. žage, — katerih rma Slovenija več, kot vsi drugI deli Jugoslavije skupaj in razne tovarne za podelavo lesa. Les se ni povsod na panju oddajal, temveč se ga je veliko v lastili režiji po5eka!o in podeialo v hlode, deske in dr., kar dokazuje lep gospodarski nopre-dek. Polfabrikate so zasebne gozdne uprave oddajale trgovcem In Industriji. Mnogo pa so jih eksportfrale po trgovcih, ra tvdi same brez vsakega prekupovalca. Le malo zasebnih veleposestev se nahaja v Sloveniji, ki b! bila ostala brez razvitega obra-tovania In gibčnega trgovskega tjos* >vanja tn bi še čakala podjetnikov, da *ih pridejo otvorit. Da je temu tako. zahvatiti se je državnim gozdnim oblastvom, ki so prt gozdnih ve'eposesvfh nad gotovo površino kategorično zahtevala od posestnika, da namesti kvalifikovanega In odgovornega oskrbnika. Pri tej praks! bi oilo treba tudi ostati, zahtevati pa. da se prazna mesta razpišejo ia zasedejo z domačini.
II.
Po prevratu Je prišla v veljavo agrnr-na reforma. Hotela je glede poriz'lilbe kmetijske zemlje pomagati revnim polje-delcem-maloposestnikom s tem, da ;hn pomore do povečanja kmetijske produ<•:!>-ske zeml'e. Ta akcija se je v krajih, k:er so bila pri nas kmetijska veleposestva, večinoma z dobrim. Izjemoma tudi z .ua.ij dobrim uspehom izvršila, četudi še ne defni-tivno uredila. Kar pa se tiče gozdarstva, zasleduje agrarna reforma v glavnem ciH, da pripomore Predvsem kmetskemu prebivalstvu kot agrarnemu Interesentu do ene količine lesa, ki ga potrebuje za domačo poraba, in pa cilj podržavljenja gozdnih ve'cposestev s pomočjo ekspropri-aclje.
Doslej se glede razlastitve in podržavljenja še ni ukrenilo ničesar: treba je posebnega zakona. Pojavljajo se dan za dnevom razne verzije, k! govore za, druge zoper podržavljenje In tretje celo za prodajo In zakupodajo takih državnih posestev, ki ne donaSajo dovolj dohodkov. VzPričo tega položaja vlada precejŠn:a negotovost !n zmeda, ki pravUnemu In rednemu gospodarjenju ne more biti v korist.
Predvsem ne gre, da se postopa po vseh pokrajinah, ki imajo jako različno posestno stanje, po enem in istem kopitu, V šumoviti Bosni so nepregledni veJcgordt večinoma brez pravih komunikacij In pretežno v posesti države. Njih otvorjenje in izkoriščanje je na dolgo dobo prepuščeno veledružbam. ki pa morajo skrbeti za napravo komunikacij tn vsega, kar je z eks-ploitacito v zvezi. Teh razmer ne smemo istovetiti z našimi v Sloveniji. V Makedoniji se jc gozd, koHkor ga ni v nedostopnih krajih, venomer pustoš 1, gozdne posestne razmere tarr. n.*ti niso ustaljene. V Hrvatski. SJavoniV in Vojvodini zopet polee državne gozdne presti prevladuje komunalni, deloma pa Jcomunlstični sistem v gozdarstvu. Oskrbovanje teh nedržavnh gozdov je tam v rokah državnih gozdnih organov.
PH nas prevladuje individualno posestno stanje posameznega malega, srednjega Hi veleposestnika, čigar gospodarstvo gozdna oblast samo nadzira v okvira obstoječih gozdnih zakonov In predpisov.
★   ★ ★
—g Delovanfe novosadske b^rzp v pre-
te* i~m Cedra. Tendenca na novosadski borzi v preteklem tedna Je bila neizprcmcnle-na. Koruza prompt prikazuje nekoliko čvr-s!el"o tendeneo. Za plenico do konca tedna nI bilo nlcakegs povpraševanja, lete zadnje dni Je bilo zanimanje za pšenico večje, vendar to nI vplivalo na spremembo cen. Tendenca Ječmena le čvrsta, med tem ko vlada v ovsu stagn^cTfa. Povpraševanje za mrki) Jc ie vedno slabo ta Je ojcaa tendenca šta-
ba. Povpraševanje po otrobih Je zadovoljivo. Celokupni promet preteklega tedna Je znašal 37J vagonov, od čegar odpade na pšenico 50. na koruzo 296, na Ječmen 4. na oves 6. na fižol 1. na moko 5, na otrobe IX ta na seno 4 vagone.
—c Hmelj. XXXVII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o hmeljski kupčiji v obče. 2atec, CSR.. 5 Januarja I«124. Živahno povpraševanje In čvrsto razpoloženje na hmeljskem trgu se »e od starega leta preneslo na novo. Prve dni t. I. se le vse pokupilo, kar |e b!lo naprodaj, po vedno rastočih cena h in sicer najpoprej po 3*«vi do 3850, naposled po 3900 CK za 50 kg. Dnevno se je prodajalo le po 15—20 bnl, ker namreč n! bilo več blaga naprodaj. Posestnik! hmelja ne silijo k prodaji In zahtevajo vseskozi po 4000 ČfC za 50 k T. Včeral se Je 10 bal najboljšega blaga prodalo po 3900—3910 čK za 50 ker. Tudi na kmetih se Je prodajalo po 3850—3000 čK za 50 kg. — Tudi lanski hmelj le prISel v postev In se Je Plačeval do 3000 ČK za 50 kg. Vsa za-teška zaloga bo znašala prbllžno še 4000 a po 50 kg. Prt živahnem povpraševanju ie konečno razpoloženje prav čvrsto cene pa rastoče. — Scv. hmeljarsko drnštvo.
—g Dobava dlet tn ->hfi:^.»v. Pri ravnateljstvu drž. Železnic v Subotlc! se všl 1*. t. m. ofertalna licitacija za dobavo dlet It In obljlčcv. Oirlas v pisarn! trgovske zbornice v LJubljani.
Stiki med v*ftamn in Rusijo v XVI. stoletju.
Mussolln! Je v svojih zunanjfh fzvafa-njlh k nameravani pogodbi z Rusijo označil duševne odnoša*e. obstojajoče med obema narodoma. Italijanskim In ruskim, za Izborne. AH je mogoče Instlktlvno čut!!, da se dotika s tem stare trad'clje?
Genovešk! trgovec Paolctto Centurione je postal začetkom VI. stoletja povzročitelj živahnega dlplomatlčnega izmenjavanja mnenja med Vatikanom In Rusijo. Centurione ie prepotovn! Pzlpt. Slrlio m obrežje Črnega morja. Nabral si je raznovrstne trgovske Izkušnje in povnrvSi se domov sklenil, da mora odvzet! PotugaTcem prevlado v trgovskem prometu z Indijo. Hotel je otvoriti z Orljentom novo zvezo italijanskim trgovskmi mestom. Namerava! je osredotočiti razpečevalno blngo na obrežju Inda 'er ga od tam po ladjah spravit! v Kaspiško morje, od tam pa po Volgi v Moskvo. Centurione se Je radi tega svojega načrta obrnil do pnpeža. V Vatikanu so že dalje časa mislil! na zvezo s Slova* ni v Interesu vo*ncga prizadevanja proti Turkom.. Papež Lev X. je da! Centurionu pfsmo na Vasilija HT., velikega kneza v Moskvi, s čemur je njegova misija dobila ofeljeln! značaj. L. 1519. Je nastopil svoje potovanje. Toda kljub vatikanski podpori knez Vasilij ni dovoli! Centurionu vstopa v notranjost dežele. Centurione je iskal radi tega v dosego svojega cilja drug način. Sprožil je vprašanje združitve katoliške In pravosTavn« cerkve. Po tem je dobil od VasIVJa za papeža zelo laskavo pismo.
Papež Lev X Je umrl, njegov naslednik Klement VTF. pa ie bil enakih nazorov in tako !fc Centurione znova odpotoval v Rusijo dne 25. maja 1524 s papeževim pismom s katerim se naproša Vasilija, naj Centuriona sprejme dobrohotno. Posledica tega je bila. da je odposlal Vasilij s Centurionom v Rim posebnega odposlanca, kater? jc pr spel tja v septembru 1525. Ta poslanec Demetr: Gerazlmov, ki je bil za takratne čase zelo učen človek, je bi! v Vatikanu ceremonijelno sprejet In nastanjen v posebnem luksurljozr.em stanovanju. Ravnali so ž niim z največjo paznostjo. Pri papežu je bi» v svečani avdfjenc! in Izročil mu je ćragocene kožubovine !me»iom svojega gospodaria.
Vasiljeva poslanica Izročena papežu «e je interpretirala z zbiižanjetn sveti stolici v smsllu vojaške alia-.ce z zapadom. Vasilij se ni dotikal cerkvenega vpnSnnja, marveč se je držal v okvirju poetike. Papež je bil naprošen. naj pošlje z Di.nfrttfem svojega pooblaščenca, ki b! Vasilija podučil o potrebnih odredbah proti nevernikom. To se je zgodilo !n minorit Oian hr;incisco Citus jc odpotoval v Moskvo. Tik) se je razvijalo, slično kakor v dannsnvh dneh, vprašanje diplomatičnih odnosajev z Moskvo. Vasilij je sporočil papefkemu legatu, da je s Poljsko in Švedsko sklenil premirje, da ugodi papežu, nato je Izrekel že.io. da naj bi mu poslali nekaj Italijanov, ki bi znali olepšati Moskvo. Obenem se e govorilo tudi o vprašanju trgovskih zvez z namenom, doseči Izmenjavo blv^a med severom in jugom in kolikor mogoče z Ori-Jentom. Papež je bil z Vnsiiijem in njegovimi ukrepi ter s prijaznostjo, katere e bil deležen papežk! delegat, povsem ^-td..vo-vcljen. Predlogi za trgov, zveze med Italijo in Moskvo so bili radevolje sprejeti in sestavljena so bila v to svrho števiina spremljevalna p:sma. Poleg zaželjenega tehniškega in deiavskega itnlijanskcK.i odposlanstva je odše! iz beneške repuo'ik? v Moskvo tudi livar topov v vladna siužbo. Za bodočnost so bili napravljeni že najlepši načrti in napovedovale so se najugodnejše zveze med Rusijo !n Italijo. Toda juriš Izvrlcn na večno mesto, !zvrJ;n s strani čet Bourbonskega Connčtabia v maju 1527, Je porušil za dolgo časa vse direktne zveze med Rimom in Moskvo.
Zgodovinska resnica je. da so Rusi Iz« VTlevaJf na Rim vedno neko tajno privlačnost. Toda noge Rusov so b'Te že takrat svinčene, da se poslužimo Mussollnljevega izražanja v parlamentu povodom naznanila e osnovani trgovski pogodbi z Rusijo. Toda Mussoflnl upa. da se njegovi napori ga dobre trgovske stike uresničijo fn da se mu ves veliki trud ne Izjalovi, kakor se Je Centuriona in Vatikanu v 16. stoletju.
Za Mussolnljem hiti k sovjetski Rusiji tudi Vatikan. Sedanj! papež računa z raz-rajni j£ Italiji ta iKt^lta^oOcaia k Ca-
sovnemu toka v gvrho okreptve *vtte sto« lice doma in v lnostra*v.\u. K.»t van-La krščanstva mu ie dolžnost porabiti acililua v njegovo korist in odstranjevati eovojae zonjo proti krščanstvu. Vatikan *.e ttikev z Moskvo in bi priznal sovjetsko vlada. 23. tm. se ;e s to zadevo bnvH naš č'afie«: »Kurljozna komb nacija«. MussoUatJa se morda pesreč! priti do prednik ivez i sovjetsko Moskvo, ali kako Izvede svoje zbližnnje od boljševikov na smrt obsojeal papež, na to jc pa naša iavaost r*s opravičeno radovedna.
Mome.
(Junaški spomin.)
29. decembra :e slavila francoska podmorska flotila spomin podmorn ce "Mon-zc«, ki se je potopia s svojim poveljnik-ra na ta dan leta 1915 v Jadranskem meriti.
Bilo Je to v času, k se je preko morja prevažala srbska armada. Francosko in !a5ko brodovje ie pazilo ob dalmatinskem cbrež"Ju. da se transportu čet ne zjtodi nifi zalega. Podmornica »Monee« je odp ula Ut Brindis(;'a 27. decembra in čakala potopi jena cel dan 29. pred Kotorjcm. priravi,cr» torpedirati vsako avstrijsko ladjo, ki bf si upala ven. Nas'ednjo noč je prišla na morsko gladino in spet poiniia svoje akomuia-torje; tu je v temi zapazila skupino sovražnih torpedovk. Poveljnik, lidrskl porotnik Roland Moriliot, je dal lado takoj Potopiti in pripraviti torpede za napad, Zt so se videle v temi v periskopu sen.e b'i-Žajočih se torpedovk. Komandant je daj povcl*e, naj se Izstrelijo torpedi, a v tem trenutku se le čutil silen sunek. PodmornU ca se je nevarno nagnila; križariia H&U goland, ki jc v tem! ni vklela. je trčila ob njo.
Nastavek podmornice je dobil hiiraje* in puščal vodo v notranjost, lad'a se jc začela poerrzatl vedno hitreje. PovcIjnOc je tedaj dal spustiti varnostni svinec ia »Monge« se je dvignila nazaj* na površmo. Tu pa ugasne električna luč.
Niče od moštva se ni gsnfl. komandant sam :t dajal povelja Toda vsi s« vedeli, da jc podmornica Izgubljena In v jekleni ribi v kater! so bi1! znprti so eao-duSno zaklicali »Vive !a France!«
Ladijski poročnik Arel, drugi cflclr, i« prižgal pomožno razsvetljavo. MorlUot jo gledal popolnoma miren tlakomcre, kl sa kazali, da se ladja približuje morski gladini. Ko jo ie doseejla. ie ogledal ven. a v Istem času ^ zfldela podmornico na zadnjem delu avstrijska granata In skozi novo luknjo je Jela teči voda: braniti se Je bilo nemogoče, treba je bilo ladjo zapustiti.,
Moriliot da povelje za ro, jasno in mirno kot Po navadi, vsi korakajo mimo njo-: ga na sprednji krov, k! edini še moli Iz. vode. Avstrijci so prenehali streljati in raz-' svetljuicjo IndjO z žarometi. Zadnji mornar« se v trenutku, ko zapusti ladjo, obrne: po»J veljnFk stoji na svojem mestu In ravnokar^ je potegnil za ročaj, t katerim se ladja po^ tapija.
In oosać1<a,t ki se pfavaje reši na rešB- J
ne čolne, vidi Jcako »Monge« polagoma Iz-f glnja v valovih: Moriliot je ostal na ivo. jem mestu In ko je videl, da so vs! rešenrV se fe potopi! s svojo lndfo kajti ai botcV da b; padla v roke sovražnika.
Francosko brodovje dostojno proslav* lio vsako teto spomin tega junaka.
Ttirisfika in sport.
— »Planinski Vestnfk« prlnaSa v Januarski številki tole vsebino: Dr. Jos. CJr. Oblak: Ivan Cankar, verni sin prirode. Dr. Stanko Tominšek: Cez severoza-p.dno steno Prisojnika. Dr. M.: Usoda naše planinske flore. Bruno R o 11 e r: Planinstvo na Pohorju. Jarko A. Krefl: V de/.ju in snegu na Savlnskih planinah. Kotiček: Na Triglav in višje... Cez hrib in dol. Cez Groflčko v Logarsko dolino. — Društvene vesti. — Obzor. — Naše sUke.
— Nagrade SK. Ilirije na smuški tekmi za ktubovo prvenstvo, ki se vrši dne 1J L m. od cerkvice na Sv. Jakoba, preko Sv. Katarine in Rožnika do Podrožnika so: za člane spominske plakete za prva tri mesta In priznanice za druga tri mesta. Za damo plaketa za prvo mesto In priznanica za II. mesto.
— Ljubljanski   športni   klub (zimska
športna sekcija) sklicuje za danes, toruk. točno ob 7. zvečer v Narodni kavarni sestanek vseh »članov. Udeležba nujna radi nedeljske klubov- prvenstvene tekme.
— Interni smušk! tekral za UuLovo prvenstvo članov in Članic priredita v nedeljo dne  13. t. m. SK. Ilirija in LJubljanskt športni klub. Tekmi cbeh klubov se vršita po isti progi in ob istem času. Vsak tekmovalec prihaja !e za prvenstvo svojega kluba v vpoštev. Start članov Je ob 12. uri pri cerkvici na Sv. Jakobu. Prosa poteka preko Sv. Katarine, Toškega č^la, Podutika« Ljubljanskega polja do Večne poti, od tod-na Rožnik in čez Drenikov vrh k gr-stilni-pri Čadu. kjer je cilj. Priliod na cilj ckoltt Pol 14. ure. Start za dame je ob 10. uri na
odcepitvi Večne Poti v Koseze. Proza poteka preko Rožnika in Drcnikovega vrha na cilj pri gostilni »Cad«. Prihod okoli tri-* četrt na II. Dolžina tekmovalne proge za* člane cca. 20 km, za dame cca. 6 km. Prl-javnina znaša 10 Din za člana ali čbnic* obeh klubov ter se plača takoi ob prJavL Prijave, pismene ali ustmene. sl* sprejemalo najkasneje do petka t. J. II. t. m., p:i z-Jožu Pogačar|u. tov. J. G^rcc. palača Ljubljanske kreditne barke. Prijave brez prl-Javuinc se ne vpoštevajo. Zakasnele prijave so dovoljene le proti vplačilu dvolne priiavntne. Vs! članl-tckmovalSi s- zhereje v nedello ob pol 7. na JuJnem kolodvora. Od tod se peljejo z Jutranjim vlakom do Medvod. Za polovično vozno bode preskrbljeno.     Vrhovni sodnik je g- J oso Gor*c
Stran 4
»SLOVENSKI   H r\ K» n P«  dr.t 9. januarja lž^4
'tev
rcevne vesti.
V Ljubljani, dne Klerikalna remtenca proti vladi.
»... sedanji občinski svet vztraja na svojih sklepih in jih bo znal tudi do veljave spraviti. Ne bo ukinil niti po* klicnega gasilstva, niti ne bo odslovil novih nastavijencev —*
»Slovenec« št. 6. dne 6. t. m.
Veliki župan Teodor Sponi je ▼ svoji rešitvi pritožbe občinskega odbor* nika J. Turka proti sklepom obč. sveta ljubljanskega mestnemu županstvu med drugim tudi ukazal, da mora takoj od* pustiti one uradnike, ki so bili na novo sprejeti, ter razpustiti tudi poklicno ga« silstvo; obenem je tudi odredil, da se finančna postavka za te uradnike in gasilce ne sme sprejeti v proračun.
Proti tej vladni odredbi nima žu* panstvo nobenega pravnega leka in bi se ji torej moralo brezpogojno pokoriti.
Kaj pa izjavlja na ta striktni vladni ukaz službeno glasilo župana dr. Perica in črno*rdeče koalicije, »Slovencca?
Da župana ta ukrep pokrajinske vlade čisto nič ne briga in da bo črno* rdeča koalicija na magistratu nasproti vladi že »znala spraviti v veljavo svoje sklepe«!
Kaj se to pravi? Pač to, da se smatrajo klerikalci za suverene gospo* darje položaja v Ljubljani, katerim tudi vlada nima ničesar več ukazovati.
In čemu bi tega ne storili? Saj imajo s pokrajinsko vlado že prav iz* vrstne izkušnje!
Mestni šolski svet je za to najboljši vzgled.
Klerikalci so se postavili na stali* Sce, da morajo to korporacijo takoj dobiti v svoje roke. Ne ozirajo se na to, da še ni potekla poslovna doba pa* samnih članov mestnega šolskega sveta, so enostavno izvo-ili proti izrecni vladni prepovedi v to svojo korporacijo svoje zastopnike. Seveda so s tem dosegM svoj namen in uveljaviti svojo voljo. Pokra* jinska vlada je namreč zlezla pred kleri* kalci pod klop, ne da bi se ji zdelo umestno in potrebno, da bi proti tej renitenci varovala in uveljavila avtori* teto državne oblasti. Da bi bil volk sit in koza cela, se je pokrajinska uprava postavila na komodno stališče, da je najbolje, ako stvar pusti in suspenso. to je, da pusti mestni šolski svet funkci* jonirati brez izvoljenih zastopnikov, iar je istovetno s tem, da izroči vso oblast v tej korporaciji njenemu pred* aednikn, županu dr. Pcriču. Tako se je sgodilo, da je v mestnem šolskem svetu že leta neomejen gospodar dr. Peric, ki je docela v rokah »akcijskega od* bora« v »Katoliški tiskarni«.
Vzpričo tega fakta se ni čuditi, da so klerikalci mnenja, da je pokrajinska, vlada metla, s katero lahko po svoji volji pometajo. Ako je renitenca v enem slučaju uspela, zakaj bi ne uspela tudi v drugem!
Pokrajinska uprava sedaj sicer uka* zuje, toda kaj je mar to klerikalni go* spodi, saj ve, da teh ukazov ni jemati za resno. Na magistratu bodo še nada* lje v službi protizakonito nastavljeni uradniki in poklicno gasilstvo bo še nadalje »reševalo« Ljubljano, pa mirna Bosna! Na usta »S-ovenca« kliče danes župan dr. Peric: »Pojte se solit s svo* jim! ukazi, gospod veliki župan, mi smo gospodarji!«
★   ★ ★
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE KRALJICE MARIJE. Mestno župan* sivo poziva hišne posestnike in vse ljubljansko prebivalstvo, da v sredo dne 9. junija 1923 v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kraljice Marije okrase svoje hiše in stanovanja z dr* lavnimi in narodnimi zastavami.
— Dvomi p!es. Na rojstni dan Ni. Vel. kraHce Marije, jutri 9. t. m., je ob 22. odrejen dvorni ples, na katerega je povab!;eri!h okoli 700 odličnih oseb. Ples se vrši v slavnostni dvorani starega dvora. Na ples so pozvani ministri zunanjih zadev dr?av Male antante. celokupni diplomatski zbor, vlada, predstavništvo narodne skupščine, okoli 60 narGdnih poslancev, vsa generaliteta, oficirji, visoki civilni dostojanstveniki in uradniki, kakor tudi ugledni meščani. Nj. Vel. krali in kral:ica otvorita ob 22. z velikim sijajem dvorni ples.
— Kaj pa to pomeni? Vsa naša javnost je z zadoščenjem pozdravila konč-pi energični nastop pokrajinske vlade proti črnordeči koaliciji na magistratu, ker je že res skrajni čas, da se napravi konec klerikalno - socialističnemu gospodarstvu, ki spravlja mestno občino na rob finančnega propada. V tej sodbi je enodusna vsa napredna slovenska javnost z edino izjemo — »Narodnega Dnevnika«, ki imenuje ukrep pokrajinske vlade na pritožbo — gg. Turka in Stareta — »kršitev avtonomnih pravic Bub-lanske občine«. — AH pripravljate ie skupno fronto s klerikalci in Peri-5evci? Drugače si ne moremo razlagati *<e ekstra ture!
— TstrOrUeT pomožne pošte Sv. Rok *b SotlL Pomožna poŠta Sv. Rok ob SotU v »odročjii pošte Rogatec le bila 21. decembra i L začasno zatvorjeaa.
8 januarja 1924.
— Mačktae solze pretaka glavno trobilo SLS od zadnje nedelje, ko našteva neštete vrline sedaj ukinjenega poklicnega gasilstva. S svojo gostobesednostjo pa skuša prikriti dejstvo, da so s poklicnim gasilstvom hoteli preskrbeti svojim političnim pristašem lahke, a mastno plačane službe. Kar se pa tiče z. braaddirektorja Kolesa, ki leži že mesec dni v splošni bolnici, moramo pripomniti, da ni obolel »vsled prenaporne službe«, tudi ga niso »ranili neprestani, neupravičeni napadi in zlobna natolcevanja, da je omagal in legel«, nam poročajo, da se mu je povrnilo vnetje prsne mrene, na katerem le trpel že pred leti. Za blaginjo občine tako vneti občinski očetje bi ga bili morali dati pred namestitvijo za »branddirektorja« preiskati od uradnega zdravnika, kakor je to predpisano, in šele potem — če je bil zdravniški pregled ugoden — ga pomakniti na to važno mesto. Tako Je in nič drugače!
— Božični drevo za rn^ko deca. Ljubljanska ruska kolonija je priredila včeraj ob 15. popoldne v dvorani Mest. doma tra-dicijonalno »jelko«. V lepo okrašeni dvorani se je zbrala veČina v Ljubljani bivajo-čih ruskih emigrantov, ki so na Čelu s predsednico go. Andrejevsko gostoljubno sprejemali tudi domačine, med njimi komandanta dravske divizije gen. Stolari o v i ć a, generalnega konzula Češkoslovaške republike dr. Otokarja B e n e š a. belgijskega konzula g. Dularja, magistr. rav. dr. M. Zamika in dr. Sredi dvorane je stalo skromno bežično drevesce, okrog katerega se je kmalu pričelo veselo In oživljeno rajanje nedolžne dece. Med mladim ruskim poko'enjem je bilo mnogo takih, ki še niso videli svoje prostrane domovine, ker so se rodili v prognanstvu na tujih tleh. Vendar pa jim ta okolnost in tudi asimilacija ki jih je že zelo zbTižala s slovenskimi razmerami, ni grenila božične radosti in prazničnega razpoloženja. Zadovoljna z malim in dovzetna za vsako toplo besedo je deca našla v krogu svojih staršev in po zaslugi požrtvovalne predsednice vse, kar potrebuje za razvedrilo in otroške veselje. Ko so se začela deliti skromna božična darila, je zavladalo med mladim ruskim naraščajem splošno navdušenje. Prireditev Je potekla v znamenit Intimnega rodbinskega občevanja in dasi daleč od svoje domovine in svojih dragih, so preživeli Pusi vsaj nekaj veselih trenutkov. K dobremu uspehu je mnogo pripomogla tudi naša domačinka, velika prijateljica Rusov, ga, T. Jenko.
— Obč'nske volitve v Mozirju. Občinske volitve v Mozirju so razpisane na dan 20. t m. Stari občinski odbor je vlada razpustila ker n? bil sposoben za delo Pri teh občinskih volitvah nastopijo prvič klerikalci samnstoino. ker se n^orednink! med sabo prepiralo. Stara pe*em! In kdo bo imel korist? Seveda klerikalci.
— Ugotovitev. V poročita o orvorfrvi strokovne nadaljevalne šole Gostilniške m kavarniške zadrege, ki smo jo priobčili včeraj, je pomoroma navedeno, da je finančno delegacijo zastopal »dr. Spinčič«; pravilno bi se moralo glasiti »finančni nad-svetnlk M. Snfnđler. »To poročilo sla posnela po našem listu »Slovenec« In »Narodni Dnevnik« seveda z isto napako.
— Banket   gostllnlčarske zadrega
Včeraj se ie vršfl v restavraciji »Zvezda« souper gosti!n;čarske zadruge v proslavo novootvorjenc strokovne šole. Banketu so prisostvovali zastopniki državnih oblasti, trgovske in obrtne zbornice, tujskega prometa in novinarji, med druolmi g. veliki župan dr. Spore, fin. delegat dr. Savnik, dvor. sv. dr. Marn, dr. Ples, mag. nad svetni g. Govekar, ravn. dr. Boehm In dr. Souper, iz kuhrnje restavraterja g. Krape-2a je s svojo kuHnarfčno razkošnostjo prekosil vsa pričakovanja. Po večerji se je razvila prijetna zabava, kakršno zmorejo samo gostilničarji. Menjali so se govori predstavnikov državnih oblast! In poedinlh hotelirjev in restavraterjev, omenjamo prisrčne, deloma strokovno, deloma zabavno mišljene zdravice gg. velikega župana dr. Sporna, dv. sv. Marna, ravn. dr. Boehma, dr. Plesa, mag. nadsv. g. Govekarja, zlasti pa briljantni »ekspoze« starega gostiln!-čarskega in hotelirskega praktikusa g. Dolničarja, ki je vsem Prisotnim segel do srca. Prijateljska zabava je potrajala do ranega jutra.
— Smrtna kosa* Včeraj je umrla na Karlovski cesti ga, Jožefa Adamič, za-sebrrica. Pokojnica je bila skrbna mati m dobra gospodinja. Pottreb bo v sredo 9. tm. ob 14. — Na Vrhniki je danes ponoči umrla v visoki starost! 82 let gospa Ana Oblak roj. Dolenc, sestra g. Oroslava Dolenca, trgovca v Ljubljani m mati viš. sodnega svetnka v Banjaluki g. Avguština Oblaka. Kljub svoji visoki starosti je bila pokojnica še do zadnjega časa krepka ta čila In je opravljala vse gospodinjske posle. Pogreb bo v četrtek 10. tm. ob 9. na domače pokopališče. Bodi obranjen obema blag spomin!
— Nov župan v Kočevju. Dosedanji župan v Kočevju Viktor Medved je odstopil. Pripadal je narodnosocijalistič-ni stranku Za novega župana je bil izvoljen mizarski mojster in hi§ni posestnik Ivan Novak. Novi Župan je radi-kalec.
— Razveljavljena carinski obsodba.
Na zadevno pritožbo je državni svet razveljavil sodbo, izdano od glavne carinske direkcije v Beogradu, s katero je bila »Kmetijska družbac obsojena t plačilo globe 875.000 dinarjev zaradi uvoza 10 vagonov modre galice. Ta zadeva je v zvezi z afero, ki so jo uprizorili klerikalci v »Slovencu« proti bivšemu predsedniku »Kmetijske družbe« pokojnemu Gustavu Pircu.
— Prošnje za paške bi strelivo. Pokrajinska uprava objavlja: Ministrstvo za vojno In mornarico dobiva neb rej prošenj od raznih strelskih In sokolskih društev za brezplačno dobavo pušk in streliva. Vojni minister naznanja, da žal ne more ustreči tem prošnjam, ker nima na razpolago zadostnih sredstev za nabavo pušk in streliva v ta namen. Zato se opozarja Javnost, naj opusti take prošnje do ministrstva za vojno m mornarico, ker jim ne more ugoditi.
— Kdaj bo konec stan. afer? Prejeli smo In priobčujemo: Z ozlrom na notico »Kdaj bo konec stanovanjskih afer« ki je bilo objavljeno v Vašem cenj. listu z dne 5. januarja 1924. Vas prosi podpisani, da blagovolite priobčiti v informacijo Javnosti sledeče uradno pojasnilo dotične zadeve: V Gradišču št. 17. se je izpraznilo stanovanje stranke Biber, ki se je preselila v palačo Trboveljske premogokopne družbe. Stanovanje je b.lo v seji stan. obl. L stopnje dodeljeno uradniku južne železnice Bo-gomtrju Premelču, ki ima ženo magistratno uradnico in enega otroka. Rcdbina je do-sedaj stanovala v 1 mali sobi pri starišrh žene, ter dobivala hrano v gostilni ker ji doma ni bila kuhinja na razpolago. Proti tej dodeihvi se je pritožil lastnik hiše v Gradišču št. 17. Alfred Lininger. Stanovanjsko sodišče je potrdilo odlok stan. obi. I. stopnje. Nato se je Alfred Lininger, ki je hotel stanovanje prepustiti svojemu kompanjonu, trgovcu Ivanu Pfeiferju vnovič prrtožil na občo sejo stanov. sodiSča. Propadel je tudi v tej instanci in s tem je postal odlok stanov, obi. I. stopnje pravnomočen in Izvršljiv. Ivan Pieifer se je Isti dan, ko je videl, da je zrjij stanovanje koačnoveljavno izgubljeno, svojevoljno* kljub svarilu in opozoritvi, da riskira s tem deložacijo, vselil dne 13. decembra v predmetno stanovanje, das: ga v to ni silila nikaka nujna potreba, kajti stanovanje na Karlovski cesti št. 20. v katerem je tedaj stanova1 in ki obstoji iz 3 sob, kuhinje in pritiklin ie moral glasom pogodbe s svojim naslednikom zapustiti šele meseca februarja 1924 Zategadelj je moral stanovanjski urad smatrati to svojevoljno vselt-litev brez nujne potrebe kot akt gole naga-jfvosti in upornosti proti pravnomočni razsodbi najvišje instance v stanov, zadevah, ter moral, da pripomore zakonu do veljave in obvaruje ugled urada, napovedati deložacijo. Odlok deložacije Je bil Izročen g. Lin'ngerju že dne 17. decembra 1923, deložacija pa je bila napovedana za dan 3. jan. 1924. S tem je izpolnil stanovanski urad vse obveze, ki mu jih nalaga zakon In ki jih zamore imeti proti stranki, ki se tudi m ustrašila poskusov podkupovanja, da doseže svoje protizakonite namene. — Z odličnim spoštovanjem dr. A. B r i c e I j, predsednik stan. oblasti I. stopnje.
— Glas iz meščanske šole. Pišejo nam: Nekdo, ki se menda ne upa z imenom na dan, je v sobotnem »Naroduc priobčil članek o razmerah na neki meščanski šoli. 2al, da je v tej notici zbrano samo blato, a ničesar dobrega- Občinstvo bi utegnilo vsled tega Imeti popolnoma napačne nazore o meščanskih šolah in uČiteljstvu sploh. Strokovno učiteljstvo na naših šolah nosi veliko odgovornost za napredek in dobrebit učencev, ki postanejo večinoma obrtniki ali pa prestopijo po končanem četrtem razredu v razne strokovne srednje šole. Materijal, ki ga dobimo Iz ljudske šole Je že precej izbran .kajti večina nadarjenih učencev Je prestopila v gimnazijo ali realko. Poleg tega so naši učenci večinoma iz srednjih in nižjih slojev in le srednie aH mala nadarjeni. Učni načrt pa z vso doslednostjo in brez ozira na današnje razmere zahteva od nas. da Jim damo zaokroženo izobrazbo nekake nižje srednje šole. Koliko truda nam povzroči to. ve* samo tisti, ki poučuje sam. Glede discipline imamo naivečjo težavo, ker le najmanjši odstotek učencev Je vajen ubogati in delati na besedo, kar nam dokazujejo prošnje nekaterih staršev ki n3s prosijo, da naj »le brez skrbi nabijem« otroke. Seveda hvaležno odklanjamo take »privilegije«, ker vemo, da Je to le cbupno vzgojno sredstvo, ki poleg vsega ostalega škoduje tudi zdravju učitelja samega. Naše giavno vzgojno sredstvo so bili In bodo lepi nauki, ki jih mladmi vcepljamo v srce. Kljub sedanji mizeriji pozabimo na vse. kadar stojimo pred deco, ki Je naš up In tople besede nam vro iz srca kakor vedno. Uspeh. Id nam ga kažejo višji razredi so naše plačilo in korist domovine. V nižjih razredih pa so mnd učenci Individui, ki se i;h ne primejo niti dobri nauki, niti slrbi redi. In ne svarila In ne mile kazni. Oni nam kvarilo d?-scinlino In uspeh. Kako Je to hudo učitelju, ki vidi tako nazadovanje In končno nesrečo učenca, kdo more razumeti in čutiti z mml? Končno pa M dajejo še star?| potuhni Kdo. ki Ima vest. bi v takem slučaju ne obupal, če se zaveda, da mora voditi učenca do kruha? In to posebno sedal, ko vidimo posledice brezdelja, brezsrčno^tl in rl^b-^ke, cinične pod;vjanostf?! ltofflNfcTSf kUč-mo starše v Šolo, a nt Jm in Jih nI! Tn vendar je tako važno, da sodelujeta šola in d^m složno! Mnogokrat se nam ie že pnsrečJ!o da smo z mtenrlvnim sodelovanjem staršev spravili obroka na pravo pot. A Javno moram obtožiti malrbrižnosti premnoge sfarše, ki nikoli ali k^mai enkrat na leto orldrjo vpm'st po svojih r*r*v*|b, ki no vendar nal-večlf zaklad. Zato kftčem tem potom vs^mr pridite v šolo povprašat, kr^ko namcđufele vas"! o*mcf! V7 boste spoznal! učitelje in težko, a leno šotsko delo mf na vas in razmere, v katerih Žive otroci. KaV*ne vrgol-ne vrednosti je to. vemo mi nr»uV!le. Vedite, po1*? starSev smo ml nalogi pri!«telil vaših otrok. Za nafo strogostjo s* skriva samo dobro hotenfe; za prrveFko do-brofo tn ponpstljfvostfo na tiči nomba otroka m starfsT H na^nrotnjefo 8*1?. bodo feff n»«*^r*o svojih otrok.        p. Ku^av^r.
— Naknndtm nobtnnt«* tajrn* m roVff-n**V» in k«varn****» Vo^c^ie. Tarfrl postavki 61. fn 62. srbti»n*Vega zMrrma o tnk^nh. Jr! raočata posebne tafrse za podelitev t zv. »mesnega prava«, sta blU ie
z začasnim zakonom s dne 6. aprila 1920 (Uradni list it. 48 ex 1920) proširjeni na vso državno ozemlje in bili prevzeti tudi v zakon O taksah in pris'.o'-b'nah z dne 27. junija 1921 (Uradni list št. 100 ex 1921). Ker je po v Sloveniji veljavnemu obrine-mu pravu institucija »mesnega prava«, ki ie neke vrste realna koncesija, docela neznana, je finančna delegacfia v zvezi z oddelkom ministrstva za trgovino m Industrijo ponovno opozarjala na merodajnih mestih, da ti tarifni postavki brez ustrezne premembe ebrtnega reda v Sloveniji nista izvedljivi. Tudi ministrstvo za notranje posle se ie pr KI ružilo tem pomislekom. Generalna direkdja, posrednih davkov pa konsekventno zavzema siališče, da je bilo s taksnimi določbami tudi srbijansko »mesno pravo« proširjeno na vso kraljevino in da je to pravico smatrati za pridobljeno v vseh primerih, v katerih je v gostilniški ali kavarniški koncesiji označen lokal, v katerem se sme obratovati. V skladu s tem zahteva generalna direkcija posrednih davkov, se taksa iz postavk 61 in 62 pobere naknadno tudi za vse koncesije, za katere se je prosilo v dobi od 7. aprila 1920 do všietega 14. novembra 1923. Taksa znaša: za gostilniško pravico: a) v Ljubljani :n Mariboru Din 3000, b) v drugih me-stft Dm 2500, c) v trgih 2D00, č) v vaseh 3500 Din. Za kavarniško pravico: a) v Ljubljani in Mariboru Din 3530, b) v drugih mestih 3000, c) v trgih 2500, č) v vaseh 2000 Din. Intcresentie se poživljajo, da vplačajo to takso v roku 14 dnij od dneva, ko se objavi v Uradnem listu razglas finančne delegacije z dne 4. januarja ti. št. B II 149/4 ex 1923.
— Celjske vesti. Kuluk v celjcki okoliški občini, županstvo okoliške obilne razglaša, da ie seznam zavezancev davkoplačevalcev med 18. in 50. letom, kateri so podvrženi kuluku, na vpogled od 7. da 12. januarja. Vsi imenovani se morajo javiti v občinski pisarni na Bregu, da se v navedenem roku izjavijo, če se nameravajo osebno ali po namestniku udeležiti poprave cest aH pa plačati oprostilno pristojbino. — Skrlatinka se je pojavila v nekaterih krajih celjske okolice. — Za kuluk se Je v mestni občini celjski baje prijavilo od velikega števila obvezancev samo okrog 76 oseb. — Mestni magistrat razglaša, da se morajo tekom januarja zglas;ti na magistratu vsi vojaškotaksni obvezanci. Prijava se lahko izvrši ustno aii pismeno.
— Nemško poslopje »Hotel Union« v Celjn. Iz Celja nam pišejo: Ker se v zadnjem času javno obsojajo nastopi, ki so v zvezi z raznimi prireditvami v tukajšnjem nemškem poslopju »Motel Union« in ker je razumljivo, da mora te napade vsak Informiran domačin odobravati, čutim potrebo, da stališče naSega občinstva v predmetnem slučaju nekoliko pojasnimo. Nemško poslopje »Hotel Union«, bivša last »Sudmarke«, je bilo dolga leta leglo nemške propagande za vso Spodnje Štajersko. V njem se je gojilo in pospeševalo najhujše zatiranje našega obmejnega življa. Po zmagi naše pravične narodne stvari bi bilo moralo to nemško gnezdo preiti v državne roke, kajti samo tedaj bi Izginile z njegovih sten panc;crman-ske slike in emblemi, ki še danes vise in izzivajo narodno čuteče občinstvo. »Hotel Union« bi bil postal zbirališče naših narodnih društev. Tako pa Je postal last nekega konzorcija in da je" še vedno zbirališče nemškega in nemčurskega elementa, to izziva našo potrpežljivost. In za to, Icar Je vsem jasno, se sedaj posreduje in protestira pri raznih instancah. Poslopje bi spadalo po vsej pravici pod sekvester naše države. V tem, ko se ta eminentna narodna stvar zavlačuje, pa se vrše v »Unionu« sestanki naši državi sovražnih elementov in vsem je še dobro v spominu, kako je znana nemška prireditev lansko leto izzivala potrpežljivost tukajšnjega občinstva. Zato je razumljivo ogorčenje, ki se je polastilo posebno v zadnjem času vseh narodnih krogov, ki ostro obsojajo prireditve v nemškem gnezdu, ne glede na to. da-li so pod firmo veselice ali koncerta- Dokler to poslopje ne postane državna last, bodo vsi narodno čuteči sloji bojkotirali In obsojali prireditve in nastope vsakogar, ki bi se spozabil in zatajil s vol narodni ponos.
— Razstava modnega salona ge. Morije GoetzL V nedeljo 6. januarja Se je vršila enodnevna razttava modnega salona £e. Ma* j rije Goetzl v novih prostorih na Kongres* j nem trgu št. 8 (hiša Kirbischevc slaščičarne), j ki je privabila zlasti v večernih urah mnogo radovednega in modno interesiranega občin« stva. Tudi na modnem polju se Ljubljana razvija do velemestnega razkošja. Razstav* ljeni vzorci in razporedba je očarala vse obi* skovalce. Event. bi ga. Goetztova mof»la po* : zneje prirejati modne čajanke? — Moralni uspeh nedeljske razstave jo je prepričal, da je na najb°ljši poti, postati odločujoča mod« na voditeljica na ljubljanskem in sploh slo* venskem področju!
— Sankanje po lavn'b prostorih. Občinstvo se opozarja, da je vsako sankanje in vožnja s smuči po travniških In gozdnih parcelah mestne občine v tivolskem rajonu, kakor tudi po vseh javnih prostorih prepovedana. Proti vsakemu, ki se ne bi hotel temu pokoriti, se bo uvedlo kazensko j postopanje.
— Veliki snežni zameti. Po poročilih is Beograda še vedno divjajo v naših Južnih krajih veliki snežni viharji In zameti. Po nekaterih krajih je ves promet popolnoma ustavljen in so sefa povsem zametana. Kmetje si delajo prave predore od hiše do hiše. Zadnji čas le nastal zelo oster mraz Javljajo, da so že našli več zmrznjencev. Zelo težavna Je sedai orožnika služba in . |e pri Skoplju zmrznila orožalška patrulja« i
ki jo je vodil orožnišk* naredn'k Franjo Zupančič. V Crni gori so vse ceste zametene. Tudi tam je opažati ve k^ snjfno katastrofo in so nekatere vasi ogrožene. Vlada velik mrnz. Prehrana Cmegore >e zelo oteikočena V nekaterih vaseh je opažati že pomanjkanje.
— Rczne talila* V kavarni Pogačnik v Kolodvorski ulici je bi Vbdimirju Sveiku ukraden klobuk, vreden 250 DtaL — Pose -niku Mat. ((odela aa (iVncah }Z biia ukradena na dvorišču pri Fi:sO\xu z voza 300 D vredna konjska deja — V Veliki Cikavi pri Novem mesiu |e b!l> porezane 10J m žice, vredne 500 D n. — Na Dmajski cestt le 4. t. m. neki 12!.ni deček potegnil Oisi Ciuha boo z vrata in pcbegml z nio. Bea ie vredna 200 dinarjev.
— NaSelievanje naš'fi optant^v iz Mad-žarske. Iz Madžarske pr hajajo številne rodbine ki so optirale za našo kra'jcvmo. Okoli 600 rodbin ho nastanjenih v mestu Or-KOŠu. Pru'.a skupina 40 ro<lbin pa odide v Veliki Beekerek
— Usoda prjančka. V Zagrebu je v nedeljo ponoči zmrznil tesarski pomočnik Ferdinand .lanešić, ki je pijan zaspal na cesti. Janešić je bil znan kot notoričen pijanec ia se je rad: tej;a tudi žena pred kratkim ločila od njega.
— Vloai v Mariboru. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v klet veletr-govca Martina Gajška na Ruški cesti v Ma-rttoru. Neznani storilci so odnesli štiri velike posode svinjake masti n.kai steklenic vina, likerjev in šarnnanjca in drugih je>-vin. Tvrdka Je ob'iubila dotlcnemu, ki Izsledi tatove ali pa skrivališče ukradenih stvari 2500 Din nagrade.
— Kje je tretji kralj? Zagrebške »Novosti« prinašajo kratko zanimivo d^crodbi-co o Sv. Treh kraljih. Deca iz zagrebške okolice Ima navado, da hodi od hiše do hiše, prepevajoč pesem o Sv. Treh kraljih. Večinoma so to skupaj trije dečkL V neko zagrebško kavarno pa sta prišla prepevat samo dva dečka in ko ju je eden Izmed gostov šaljivo vprašal, »kje da Je tretji kralj*, sta dečka promptno odvrnila: »Zaprt le, ker Je kričal živela republika!«
— Nesreča na otoku Paga. Brata Vida
In Antona Mnr2ičn z otoka Paga Je na morju zalotil vihar, ki }e treščil njihovo ladjo na obal. kjer se Je razbila. S težkim naporom sta si Maržiča rešila življenje Popolnoma onemogla sta se napotila v bližnje selo Metajna, vendar sta radi dnlge poti In silnega snega na poti utrujena obstala fn drugi dan so Ju vaščani našli zmrznjena. Oba brata sta bila poročena.
— Tipi Iz PasklJevičevcga procesa. Zagrebške »Novosti« prinašalo karakteristične o<p!se neka*erih r-pov zaslišanih v aferi PaskljevJČ. Med njimi jc bi! zaslišan 15 letni deček Pcpovhč. ki je naravnost frapiraj vse poslušalce in sodnike s svojimi drz-n:mi prešernimi odgovori. Dečko je droben, suh, brstro gleda, nizkega čela, živahnih kretenj in točno odgovora. Ko Je bil Pa-skijevič na Reki, je bil dečko ravno pred mlad nskim sodnikom, s katerim sta bila stara znnnca, ker je bil Popović že neštetokrat radi vlomov in tatvin kaznovan. Topot je bil zaslišan radi poskušenega uboja. Streljal Je na svojega prijatelja, češ, da ga je proklinju!. Ponosno In s pravim užitkom je pr povedoval: »Pa jaz sem prijatelj Paskijevicev! Vem od njeja vse več nego vs; drugi.« In prepovedoval je živahno in veselo kot bi pravil nekaj zelo lepega o sebi. Med drugim je pripovedoval, da so s Pnskijevičem skušali vlomiti v cerlcev sv. Blaža in da bi dotlč-nega. ki bi rrru bil na poti zadavil z rokami, ker kroglia stane krono. Kroglia je za zajca — škoda za Človeka. Pravil je, da ie Pasktjeviću nosil bnmbe za komuniste in je bil njegov prnvl »lajbnd Krtant«. Polovico stvari si je Izmislil in jih kasne:e zopet preklical. Dečko petnajstih let je Imel željo, da bo vpleten v Paski.icvičev proces, da nastopi krt priča, da se mu ljudje drvijo, da čujejo. vidijo da je on tovar'Š razbojnika ki je vzbudi! Interes celega mesta. Tako je nnstopM pred sodiščem gizdavo pr"pove-dujoč pazeč na efekt svojih b?scd pri publiki. Tn ko se je Pask*;evfć pred sodiščem odrekel njegovemu pri:a?e!istvu. se je dečko razsrdil in z:\rde'! Da ga Pnskijevič ne prlpoznn za prijatelja — to ga je jezilo, to se mu je gmusilo! ... In da to prizadeto mu sramoto mralizim — je na vprašanje državnega odvetnika: »Vi ste začeli krasti že z dvanajstem letrm?« s prezirljivo gesto odvrnil: »Ah kaj z dvanajst leti! že davno preje!« Mali krhntnalnl junak bf mogel svoj vzor — Paskijeviča — celo nad-kriliti, tako zaključujejo »Novostic.
TATVINA USNJA PRI TVRDTKI SEVER. Krivci pod ključem.
V skladišču tvrđkc Sever na Starem trsu so se že skoraj leto dni doga:o'e tatvine usnja In usnjenih izdelkov, vendar se krivcev ni moglo Izslediti. Policija pa je posta'a pozorna na dva pri tvrdtkl Sever zaposlena vnjenca, ki sta živela precej ro-tratno ter elegantno. Nekega lepega dne v pretek'em tednu sta bila cba dečka aretirana In sta po kratkem obotavljanju priznala, da sta krnd'a iz sk!ad:šča usnje ter ga prodajala čevljarju Albertu Smo1etu v Krfževnfški ulici. Mojster »Smole« je bil od policije istotako arefiran, vendar je zanikal vsako krivdo. Dokazano pa Je. da je Smole svojo delavnico sploh popolnoma zaprl ter je v zadnjem času kupčeva! samo z usnjem. Postal je »agent« z usnjem m obiskajoč razne čevljarje, katerim je ponujal svoje blago. Policija je pri preiskavi v Smoletovi delavnici nnš'a celo zalo.;-usnja, za katero Smole trdi, da ga jc kupil od neke neznane mu ženske. Zapanjenih Je bilo 8 boks. 4 ševro, 6 orčnih In 16 telečjih kož ter ena bala podplatov. Zaloga usnfa jc brla skrira tudi v garderobi na kolodvoru. Tvrd'ka Sever trpi nnd 20.MS Din škode. Smole in oba vaienca so bili od^ni državnemu pravduJštvu. Aretirana, vajenca A. Z. in J. M. sta tatvino priznala,
j
(
^tpv 7
•> i o v r n > k •   pt **f*f*a  One 9 januarja 1» 24
Stran 5
To in
ZANIMIV PROCES.
Pred    londonskim    sodiščem   se je vršila zelo zanmiva razprava. Neka Angležinja, ki je za vsako ceno hotela obvladati   vse   težkoče    Beethovnove »Mond-schernsonate« je v svojem stanovanju dan za dnem marljivo igrala na klavirju tako, da je v hiši en človek znorel, ena žena pa radi histerije zbolela.   Tako se je glasila obtožnk:a, ki jo je predložil sodišču državni pravdnik. Kot privatni tožilec pa je nastopil h'šnl lastnik, ki se je nad muzikalno Angležinjo bridko pritoževal. Nekateri sodniki so pripomnili, da je »Mondschefnsona-:e« ena izmed najgenijalnejših skladb In je »zk'iućeno,   da bi se moralo radi njenega Drvajanja znoreti. Toda hišni lastnik je navede! primer iz zgodovine, s katerim je na mah ovrgel trditve sodnikov. Beethovnovi življeniepisci namreč trdijo, da sosedi nemškega glasbenika v njegovi mali  hišici v Bonu nKo bili posebno srečni, če je gluh* Beethoven ponoči razbijal po tipkah klavirja, k' ga je sam uglasil tako, da je pač odgovarjal megovrm potrebam. Sodniki pa še niso bili zadivoljnl. temveč so zahtevali, da Angležinja pred sodiščem odigra »Mond-scheinsonate«. V sodno dvorano so prinesli klavir in izkazalo se je.   da resnično dela   kompozicija   muzfknnrlnji velikanske preglavice. Ko pa je tožnik še izjavil, da obtoženka igra na ta  nač:n »Monschein-sonato« že tri leta — je proces dobil. ★   ★ ★
PARIŠKO ŽIVLJENJE V PROBLEM LETU.
Kakor vsako leto, Je tudi letos pariški občinski svetnik, g. Emil Massard, koncem leta predložil svojim tovarišem v občinskem svetu študijo o funkcioniranju mestne uprave. Priobčujemo jo v Izvlečku, ne samo, ker je zanimiva kot študija o upravi enega največjih mest, temveč tudi. ker nje natančnost služi lahko v vzor vsakemu drugemu   večjemu  mestu.  — Gledali-š č a. V teku preteklega leta se je v Parizu otvorilo 38 novih zabavalfšč, koncertnih in plesnih dvoren in 94 v predmestjih. Skupno število gledališč,   muslc-hallov,    kinov in koncertnih dvoran Je 607. Razen tega Ima Pariz 875 javnih plesnih dvoran. — Tujski  promet.   Vsak  tujec,   ki  biva v Franciji, mora imeti posebno francosko legitimacijo (carte d'indentitć).   Pri policijskem odseku za tujski promet se je 1, 1923. prijavilo 63.686 tujcev, to je za 28.000 več kot I. 1922. V istem času je pa 42.455 tujcev   prosilo za legitimacijo,   ki   stane 10 frankov. Vzrok tega pritoka tujcev je iskati v zmedenem gospodarskem položaju Ev-rope.Tako se v teku zadnjih mesecev predvsem prseliujeio Poljaki (4429) In Madžari (2133). ki pri žalostnem položaju v domovini ne upajo, pač pa v velikem mestu služiti svoj vsakdanji kruh. 80 narodov je zastopanih v Parizu z legitimacijami, med temi je 17  Monakovcev.  2 Panamca. Anamlta In Siamca,  1 Salvadorec,  1 Paraguayec, 1 Liberijan, 1 Islandec. 1 EtiJopMan In 1 Azer-brjdžanec. Nemcev je 362, Avstrijcev 289. Tuje* ki so zastopani v največjem številu, so Italijani in sicer tih je 15.550. Za ni;m1 pride 6105 Rusov, 4198 Belgijcev. 4089 Švicarjev. Španija, Amerika in Velika Britanija so zastopnne vsaka s približno 3500 svo;?h narodnjakov. — Potni  listi. Domačinom se je I. 1923. izdalo 67.412 potnih listov, med tem ko ie niih Število znašalo 83.301 I. 1919. In 76.220 leta 1922. Vzrok tega prece:šmega zmanjšanja je iskati v tem  da so Francozi skoraj popolnoma prenehali voziti se v Nemčijo, kamor so prej radi hodili zaradi svoje visoke valute In nizkih cen v Nemčiji. Odkar je pa Nemčija v neredu m so cene tam mnogo vlšie kot v Franciji,   so   ta   potovanja prenehala. — Aretacije. L. 1923. ie policija aretirala 14 258 Francozov in 2478 tulcev. Tujcev je b;lo torej 14 odstotkov. — Stanovanjska  kriza. 1. nov. 1923 ie bilo v Parizu 17.795 hotelov ali hTš. kjer se oddajaio sobe in opremljena stanovanja, v predmestjih jih ie b?lo 9234, to število je za 603 večje, kot pred letom dni.   571 sob, ki so bile pri;avb>ne za oddajo, le policija prepovedal oddaiat, ker n:ma*o dovolj zraka in luči. — Varstvo   dojencev. 3215 do'*?H se je upisalo pri zdravstvenem oddelku   policije:   zdravniki  fn obiskovnlne d^me ^ega oddelka so napravil! 24.372 obiskov. V sefnskem deoartementu je 126 deč-nh domnv za dojenčke. — Cestni promet   in   nesreče.    Pariz   ima 18.979 v~zov raznih vrst  od teh ie 3710 tramvajskih vor in avtobusov. TI vozovi so povzročal 2*^4 nesreče, od *eh 319 smrtnih, in 45 ^00 procesov pr: sod?šču. — Pariško pristanišče.    Nekaj šfevi1k bo zado-stova'o.    da  pokažejo važnost pariškega prfs*#ii:šc>. V ^rvih desetih mesecih 1. 1923 *e b*1o 7 974.502 ton izkrcanih In 2.r9? 866 ton aVrcanlli,   tore' skupni 10,067.368 ton. \T«,^^en?n  je bMo 9917 ladij, razkladanih 29 *21 Jedli Ko bo pa ve1?kanski načrt raz-ŠTiave mesta  Parza  udejstven, se bo to število lahko prpetorilo. —Bk.
*   ★ ★
P^otft TTjvi TIJR?KE 7ENE.
V frlamskem svetu je nastalo neko čudno valovanje. Medtem ko se zapadni n«rod! bavilo z neštevfV.fmf povommii pro-b'emi — fskalni problem britanskega mv Perra, repa-aci''e. ruhrsko ozemlje — se na vzhodu pojavlja novo gibanje, ki sicer 5>o!a?rma toda sigurno zavzema vse večje in več?rt d'menzlje.
Orientalska žena se probuja. Leta m leta je skoz! prepletene karenske mreže pren'aš no gledala v neki svet. v katerem *e niera zaoadna sestra pod vplivom demokracije igrala vedno večjo In važnejšo vlogo. Prišel je čas in tud? na bronasta vrata harema ie potrkala demokracija.
Turčiia ie postala republika in breg-dvomro bo rb pril'kl volitev novega kalifa prš'a narodna volja do svojega izraza, fndija bo v d ogle d nem času dobila široko
ono.
samoupravo v okvira Velike Britanije, Egipt stoii na pragu neodvisnosti, s katero
bo gotovo dobil močno demokratsko obliko vlade, nasprotno pa so kavkaski muslimani osvojili boljševiške ideje.
Dasiravno se pristaši preroka krčevito oprijemajo islama, se bo vendar moral sistem sčasoma prilagoditi novemu političnemu In družabnemu redu vzhoda.
Po raznih Ilustriranih časopisih vidimo, da se moderne turške žene nezakrrtega obličja udeležujejo raznih političnih demonstracij v Carigradu In Angori, v elegantnih egipčanskih hotelih pa srečamo, sicer zelo redko, Egipčanke, zakrite z belim, musllnastim pajčolanom, ki pa njihne lepote ne zakriva, temveč še jasnejše izraža.
Pojavljanje egipčanskih žensk v družbi svojih mož na javnih prostorih je tudi novost. V kairski operi in gledališču je še vedno pravilo, da morajo možje in žene sedeti ločeno. Tako opazimo pašo, ki sedi v eni loži, njegova žena pa se s svojimi prijateljicami zabava v drugi, ki je zamrežena m se nahaja na povsem drugem koncu dvorane.
Tudi v fndijl opažamo mnogo tepre-memb. Gospe "tz aristokratskih krogov niso več sužnje m stvar svojih gospodarjev. Še nedavno je barbarska strogost predpisovala, kako se mora v Indiji obnašati žena, ali celo vdova, pa tudi to se je stopnjevale izpremenllo. Zastarele ideje so zavrgli istočasno s pajčolanom.
V raznih smereh si stari red z novim nasprotuje. V splošnem povedano, velika večina muslimanskega sveta se z ozirom na vero drži svoj'h starih običajev, posebno pa v pogledu separiranja žena. iste ekonomske sile, ki so pospešile emancipacijo žena na zahodu, delujejo sedaj na vzhodu.
Celo najnepopustljrveiŠI muslimani priznavajo, da bo radi zvišanja davkov in vedno večjih ženskih zahtev postalo nemogoče vztrajati pri nekem sistemu, ki neizprosno Izključuje žene iz javnega življenja.
V Egiptu posečajo sluša teljice med;ci-ne zaenkrat še zagrnjene vkupno z moškimi ista predavanja. Z druge strani pa je egipčanska vlada svojim novopostavljenim ministrom v Inozemstvu poslala instrukcije, po katerih se morajo njihove žene strogo držati domačih običajev in sprejemati le ženske obiske.
V haremskih sobanah pa se za okovanimi, železnimi vrati hi zamreženimi okni orientalske žene razgovarjajo o svojem položaju, še nedavno so le ustmeno zaznale o svetovnih dogodkih, kajti le malo muslimanskih žen je znalo čitad in pisati. V zadnjil dvajsetih letih se je na vzhodu z ozirom na žensko Izobrazbo marsikaj iz-PTemenflo; danes one spremljajo dogodke iz časopisov in čitajo najboljše zapadne pišate Me
Turško m arabsko časop?sie, posebno zadnje, posveča največjo pažnjo svojim čita Ikam, število katerih raste dan za dnem, dasiravno je število analfaberinj še ogromno.
Kairske gospe so se nenavadno zanimale za FaWmov slučaj (mladega egipčanskega princa Fahima ie v Londonu ubila njegova žena, ki je bila Parižanka) Interesirale so jih vse poedinosti razprave, ki ph je arabski tisk sprejemal v dolgib kablogramih.
Časopisje in kinematografi neprenehoma predstavljajo življenje zapadnih žen njihmm vzhodnim sestram. Minil je čas, ko so bili neznačajnf italijanski in francoski romani edina intelektualna hrana haremskih žena.
Raz v en zadnjih najnovejš'h del, najboljših angleških, francoskih in italijanskih romanopiscev, se nahajajo po bogatih haremih tudi najmodernejše knjige iz sociologije in higijene.
S tolikim razšir jeva njem znanja m nauka postaja separiranje orientalskih žena bolj in bolj navadna formalnost. Morebiti bo preteklo še mnogo let, predno bodo Orientafke dosegle svobodo svojih zapadnih sester. Vzhod »ki se ne menja« se je vedno le polagoma izpreminjal. Nikdar niso na vzhodu dočakaJI kakšno novo Idejo z navdušenjem. Prirojena konzervativnost vzhoda bo emancipacijo vzhodne žene zavirala, ne bo je pa mogla zaustaviti. ★  ★ ★
VESTI Z RUSIJE.
Položaj moskovskih akademikov je glasom »Izvestij« zelo kritičen. Vlada jim je dala na razpolago staro poslopje, ki je za silo spremenjeno v akademski dom. V sobah ni ne sto?ov, ne miz. ne postelj. Akademiki imajo svoje stvari na golih tleh, kjer tudi spe. V majhni sobi jih stanuje po pet, včasih celo po deset. Štipendija znaša dnevno 7 rub* ljev. Kosilo velja 3, stanovanje 2 rublja. Študentom primanjkuje sredstev za gle* dališče, časopise in knjige. Celo kopeli so jim nedostopne, ker nimajo denarja. Vohunstvo je med njimi na dnevnem redu. Kot boljševiški vohuni fungirajo večinoma Žid je. V septembru so spodili z univerze 25 do 30 akademikov, ker niso odobravali sovjetskega režima. — Čičerina so odlikovali Buharci s poseb* nim turbanom, ki nosi napis: »Od 130« tisočnega prebivalstva Buhare«. Poslali so mu tudi spremljevalno listino, v kateri pravijo: »Ker smatramo čičerina za voditelja in odrešenika vzhodnih na» rodov, mu darujemo v znak večnega spomina pokrivalo — turban kot naj« večje darilo muslimanov.« Na prihodnjo mirovno konferenco pride sovjetski di* plomat s turbanom. — V sploSnem so se razmere v zadnjem času precej zbolj*
šala. Zlasti na gospodarskem polju je opažati velik napredek. Prejšnjega kaosa ni več. Dokaz, da se Rusija pola« goma konsolidira, je število novoroje* j nih, ki v drugi polovici lanskega leta še znatno prekaša število umrlih (1 mili* jon 390.850 : 938.086). Prejšnja štiri leta se je rodilo 8,315.278 otrok, umrlo pa je 8,764.880 oseb.
★    ★ ★
• Navada novoletn'h voščil je že zelo stara In sega nazaj na tisoče in tisoče let. 2e v starcbabilonskem času so si voščili veselo novo leto tačas. ko so častili boga Marduka. Tudi izraelsko ljudstvo je pričenjalo svoje novo leto z veselim vriskanjem s trobentami In pozavnami. V starem Egiptu so si dajali za novo leto darila. V grobiščih so se dobile krasne vaze. katerih napisi označajo novoletna darila. N. pr.: Listi usahnejo, pa zopet pridejo, tako usahnejo tudi leta in zopet pridejo in danes je prišlo novo leto. AH: Roža dneva se zapre pa glej. razvilo se je novo leto. Stari
i Rimlant so si klicali: »Novo leto naj Ti bo srečno in naj ti prinese blagoslovad Izvrševali so različne daritve. Običajna so bila tudi raznovrstna darila.
• »Brezverske bož'Čne prireditve« v Rus'fl. Sovjetska vlada je med drugimi na-znanMi zadnPh dni povedala tudi, da se je njena protiverska božična kampan'a sijajno obnesla. 70.000 otrok In odraščenlh je v Moskvi prisostvovalo »brezversklm božlčnm prireditvam. Vlada je objavila tudi novo ureditev komunističnih šol. Prepovedane so vse privatne šole.
• Kal je čednost? Francoska Akademija deli vsako leto nagrado za Krepost In vsakokrat se nekaj doda pojmu kreposti. To se pravi da si niso vsi akademiki ed'ni v definiciji tega izraza. Kako bi se neki strinjali, ko se nihče ne. Zgodovina dejanj in idej to potrjuje. Rimski ponos se je smatral za čednostnega napram krlstianski ponižnosti. Sredi 19. stoletja je tehtna in cvetoča sekta postavila zakonsko čednost v število otrok: to pojmovanje jo je kmalu privedlo do poligam?je:nato so se ti novo-tarji proglasili za svetce poslednjih dni. O srčnosti, zmernosti .vzdržnosti so vladala protivna mnenja po različnih krajih, časih in naukih.
• Kako le n»s*a1a beseda »boflVot«. Beseda »bofleot« se mnogokrat uporablja, vendar malokdo ve kdaj da je nastala.
Beseda datira Iz leta 1880 in le nastala za časa vojne med Trci In Angleži. Prihaja od j Jamesa Bovcott. ki le bil Anglež m Je bil i Intendant pri grofu Erna. Irski borcf niso n'kđar hoteli nič kupovati pri njemu, niti mu prodajati blago, ker je maltretlra.1 irske farmarje. O tej aferi se je mnojro govorilo in intervenirala je celo angleška vlada ter je odposlala Bovcottu na pomoč celo policijo. Ali vse to ni ničesar pomagalo, ker Irci so ostali trdni. Tako se je dogodilo, da je moral James Bovcott po preteku par mesecev se teseliti iz Trske, zapusteč ; zgodov:ni ime kot sinonim današnjega pojma bojkota.
• Malo pozno. »Munchner Neueste Nachrlchten« so objav'!« te dni nastopni Inserat: »Poželjenje. Ognjevita bnnetka, lastni dragoceni dom, samostojna, neodvisna, izobražena, iz prvih krogov, neo-madeževana preteklost, mladostna prikazen, 49 let, išče dobro sltulranega omikanega gospoda v svrho takojšnje ženitve. Posredovalci Izključeni. Pisma s sliko pod *N. N.« Malo pozno se oglaša s svojo mla-
! dostjo ta monakovska dama, ali kdo ve, ; ali je ne doleti taka sreča,   kakršno je imela 46 letna Suzana Simpson v Ameriki, ; ki se je s svojimi 46 leti poročila s 16 let-j nim B. Tukero in živita sedaj tako srečno skupaj, da ie on izjavil nov'narjem, da ga nobena reč na svetu ne more ločiti od njegove golobice in mladi mož se je dal na-j slikati v ob;emu s svojo ženo In sliko pri-| naša'o vsi amerški listi.   Američanka je bogata in tudi bavarska Nemka se šteje med dobro situirane, v katero vrsto ljudi . si želi uriti tudi marsikak lep nemški mladenič brez mark v žepu.
Ma\
—- Is Slaven]gradca: Dopolnilna volitev članov In namestnikov v dnhodn!ncko komisijo davčne oblasti v Slovenjgradcu. Na zaupnem sestanku gremija trgovcev za pol. okraj Slovenjsradec In Prevalje, obrtnega društva slovenjgraškcga polit, okraja, zadruge gostilničarjev ter krojnčev in čevljarjev sl^venjgraškega sod. okraja Je bila dne 2. Jan. t. L v Slovenjgradcu sporazumno postavljena sledeča skupna nestrankarska gospodarska kandidatna lista: Člana: I.) Rojnik Ivan. gremijalni odb->rn?k in trgovec v Slovenj?r?c*i. 2.) Vrhnjnk Tv., kmet. gostilničar in lesni trgovec v Pame-čah. Namestnika: O Kn»H Ivan. nač Ink obrtnih društev polit, okraja Sloverj-ra-dec. mizarski mojster v Slovenjgradcu. 2.) Kumprej Miha. kmet In lesni trgovec v št. Danijelu, okraj Prevalje. Z omenjeno kandidatno l?sto se strlnJMo načeistva slovenj-gra*ke SLS. JT>S fn SKS Olasom r»nrlasa dele*arije ministrstva financ v T,lbTJani z dne 23. nov. 1"23 št. A T 13t'27 ex 1*23 *e bo vršla voTIfv v nedeljo d~e je. J~n. 1924 od 7. zfotral do 13. ▼ sledečih vHH-?!i Icraifb: — Za voV^e. MvaJoče v n-dročju davčnega okraja Marenbere v davčnem uradu v Marenbergu. za Sloves J grad ^ ▼ davčni okr. oblasti v Slovenigradcu za Šoštanj v davčnem uradu v Šo?t?mjM za Prevalje, v davčnem uradu v Prev?1jab. Vsakega upravičenega voTilca, ki Je leta 1021 plačal dohodninski davek, je v lastno korist os-bna d-T*"~st se v n?6c'!o dne 2n. Jrn. 1924 v pr!**°Hem. prej ome-1-m v rinem fokrfn am%i» z~!**Hl In volT oset*e sirtmne nestrankarske t"*MQj ia*s lis*©, — Vofflcl n»i prinesejo s<*b^i dokaz, da se morejo v s1"x-mu potrebe legitimirati na ve . rodostoien način.
najooveiša poročila.
PRIHOD DR. BENEŠA. Sprejem v Mariboru-
— Maribor, 8. januarja. (Izv. Sprejeto ob 14. pop.) Na potu v Beograd na konferenco zastopnikov držav Male an-tante ie češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš danes popoldne ob 13.45 prispel s praškim direktnim brzovlakom v Maribor. V Maribor so danes dopoldne prispeli češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan. Šeba, generalni konzul dr. Otokar B e n e Š iz Ljubl.ane, da pozdravi zunanjega ministra v imenu češkoslovaškega konzularnega zbora v
j naši državi in načelnik ministrstva zunanjih del g. C i č e v a c kot zastopnik beogradske osrednje vlade.
Vlak, ki ima priti običa'no ob 13.34 ie imel 10 minutno zamudo. Na glavnem kolodvoru so ministra pričakovali poslanik Jan Š e b a , načelnik našega j zunani:ga ministrstva g. Cičevac, generalni konzul dr. Otokar Beneš, okrajni glavar dr. V o n č i n a . obmejni komisar dr. B r e n č i č , vladni tanik dr. P o 1 j a n e c . predsednik češkoslovaškega kluba g. B u r e Š in zastopnika češkoslrwaške-jugos!ovenske lige prof. dr. Pivko in dr. R e i s m a n.
Zunanji minister dr. Beneš se je nahajal v zadniem salonskem vozu. Naj-preje je sprejel poslanika g. Še bo. za 1 tem načelnika g. Ciče v ca, potem konzula dr. B e n e š a ter slednjič ostale zastopnike naših civilnih oblasti in organizacij. Dr. B:neš je v razgovoru z ; novinarji kratko izjavil, da pozna Maribor že iz svojega potovanja v Italijo pred dvema letoma, pozna dobro Falo in druge veleindustrije. Splošno je očrtal v glavnih smernicah naloge Male antan-te in delo beogradske konference. V detajle nI mogel poseči, ker to prepušča zunanjemu ministru dr. Ninčiću, ki ima kot predsednik voditi 111. konferenco Male antante. Na vprašanje novinarjev glede zveze med Češkoslovaško in Jugoslavijo, je minister kratko iz'avil: »Zvez«! med Ce?kos'ova§ko in kraljevino SHS Je obsto'afa, obstoja in bo obstojala.« Glavna na'oga Male antante je j ohraniti v srednji Evropi status quo.
\ S poslanikom Jan Šebom In načelnikom Čičevcem se je nato dr. BcneŠ po odmoru odpeljal proti Zagrebu v Beograd.
Živahno zanimanje za beogradsko konferenco.
j Svečana otvoritev konference
• jutri ob 10. dopoldne. — Prihod j gostov.
!      — Beograd. 8. januarja. (Tzv. Ob 12.)
: Danes, drugi dan pravoslavnih božičnih
! praznikov,   je zopet oživelo politično
j delo. V ministrstvih so bile razne kon#
! ference. Zelo živahno in marljivo delo
\ je bilo opažati v zunanjem ministrstvu,
! kjer je   vse pripravljeno za jutrišnjo
i svečano otvoritev III. konference držav
j Male antante.
Zunanji minister dr. Beneš prispe jutri ob 8. zjutraj v Beograd. Priprav* i ijen je sijajen sprejem. Prvotno je bilo : v načrtu,   da potuje dr. Beneš preko ; Madžarske do Subotice, kjer bi se imel ! sestati z romunskim ministrom Duco in bi potem skupno potovala v Beograd. Razlogi za spremembo voznega načrta javnosti niso znani.
Romunskega zunanjega ministra Duco pričakujejo tudi jutri dopoldne. Poslanik Emandi se je odpeljal ministru do Subotice nasproti.
Jutri 9. t. m. ob 10. dopoldne je svečana in javna otvoritvena seja kom \ ference Male antante. Otvoritev se iz« : vrši po svečanem ceremoniielu. Seja ima z£oTj formaTen značaj. K otvoritvi so vabljeni vsi č^ni vlade, vodilni par» ! lamentarci in politiki, zastopniki doma* čega in inozemskega tiska.
V Beograd so zadnja dva dneva prispeli zelo številni novinarji in za* I stopniki svetovnih listov iz Rima. Pa* ! riza,   Londona,  Berlina   in   iz ostalih j državnih centrov. Ze ta okolnost dovolj
• jasno kaže. kako veliko in napeto zanU manje vlada v dlp'omatičnih krogih za potek tretje konference zastopnikov držav Male antante.
Po svečani otvoritvi se vrSe točno po programu dnevno ^opoldanske in popoldanske plenarne seje. ki pa bodo strogo ta ine. Zaključna seja dne 12. j a* nuarja ob 10. dopoldne bo zopet sve* I čana in javna. V tej seji se izroče jav* ■ nosti vsi skleni konference, zadevajoči j aktuelna mednarodno * politična vpra* j sanja.
PONESFF^FN ATENTAT NA j KEMAL PASO.
— Pariz. 8. januarja. (Havas.) Listi javljajo iz Smirne, da je včeraj nežna* nec vr$el granato v stanovan ie Mustafe Kemal paše. Granata je eksplodirala. Kemalova soproga je bila te*ko ran je* na. dorim ie ostal preJsrdnik angorske republike Kemal nepoškodovan.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZ V.
Dne 8. januarja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 15.595—15.695, Pariz 4.415—4.465, London 3S4.50—JS7 50, Dunaj 0.12545—0.12745, Praga 2.60— 2.63. trst 3.844—3.^74, Newyurk 89—90, Budimpešta 0.45—0.49.
Valute: dolar S7.625—S8.625, lira 3.795 —3.825.
Efekti danes niso notirali.
INOZEMSKE BORZE.
_ Curih, 8. jan. (Izv.) Današnja pred-
berza: Beograd 630, berln 1.3i» Amsterdam 216.90, N-*wyork 574 50, London 24.70» Pariz 28.30, Milan 24.75. Praga I6.7t», Bukarešta 295, Sofja 4.15, Dunaj 0408090.
— Trst, 8. ian. Beograd 36j02S—J6.07S Dunaj 0.03255—0.0327, Praga 6730—67.70, Pariz 113.75—114.25, London 9v.o5—99.75. Ncwyork 23.10— 23.20, Curih 404—4fi5.
— Dunaj. 7. januarja. Devize: Beograd 794_798, London 306.000—307.000. M lan 3064—3076, Newyork 70.935—7 L185, Pariz 3552-3568, Praga 2067—2077. Cunh 12.355 do 12.405. — Valute: dinar 792—79$. d/)lar 70.860—71.260, lira 3030—305U če^ka krona 2054-2070, svlc. frank 12240-12.320.
Društvene vesti,
— Plsene vaje tehn'kov.aknćemikov. Danes v torek 8. jan. 1924. se vrši p.e&na vaja v dvorani »Kazine*. — Odbor.
— Boji-a lac'Ja v Ljubjanl One 12. t m. pripluje v Ljubljano bojna ladja. Da jI sneg in mraz ne napravita preveč šk* de, se bo usidrala v veliki dvorani Uniona, kjer bo si. občinstvu od 20. ure naprej na ofcled. Na ladji bo svirala vojaška godba. Opozarjamo na to naSe občinstvo, ker Se posebna vabila na ples Jadranske Straže ne bodo razpošiljala ampak ima vsakdo pristop v poljubni toaleti. — Glavni odbor »Jadranske Straže*.
— Organizacija not. kav. In res t a v. uslužbencev v Ljubljani vabi vse svoje člane, da se sigurno udeleže shoda, ki se vrši v sredo 9. jan. 1924. ob pol 2. cjotraj v kavarni »Central«. — Odbor.
— V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto, 12. tm. v salonu pri Levu, Specijalist za pljučne In notranje bolezni g. dr. Josip VolavSek o temi: »Vpliv podnebja na tuberkulozoc. Na to zelo važno in zanrmivo predavanje opozarja odbor svoje člane in vse prijatelje društva. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost.
— Plesni krožek »Tabor« priredi v nedeljo 13. januarja t I. čajanko za vse one. ki posečajo plesno Solo v areni Narodnega doma. Sodeluje orkester Sokola I. Prijave sprejema br. Vrečar, Tiskovna zadruga* Prešernova ulica 54, do vStevšI petka ti. januarja t. L
— Odbor za gojitev treznosti v LJub-Uanl ima do preklica svoje redne seje vsak ponedeljek ob pol 17. v pisarni zdravstvenega odseka v Ljubljani. ČianI vseh društev, ki žele sodelovati v boju za pobijanje pijančevanja, so k tem sejam uljudno vab« ljenl
Poizvedbe.
— Izgubila se le od Sv. Jakoba mostu po Cojzovi cesti do Rimske cesta rumena torbica z denarjem. Pošten najditelj naj jo vrne na Upravo Slov. Naroda.
— Zgubila se Je damska srebrna zapest-na ura od glavne pošte po Prešernovi do VVolfove ulice. Odda naj se proti nagradi v upravi »Slov. Naroda«.
— Izgubit je ubog delavec v soboto zju# traj na poti od Trzina na kamniški vlak. ali v vlaku, oziroma na poti od drž. kolo« dvora do »Narodne tiskarne« denarnico z večjo vsoto zaupanega mu denarja. Pošten na uli tel- na i ga odda proti nagradi v upravi
1  »Slov. Naroda«.
— Našel se je pes ov£je pasme, črno« rlav ter Ima znamko št. 790 od leta 1923. — Dobi se pri Ani Prime, Hauptmanca šL 1. (Ljubljansko barje.)
Glavni urednik: RAST O PUSTOŠI PHSPK,
Odzovornt urpdnik: VAIFMTIV KOPITAR.
Ponedeljek    Torek Sreda 7. ian.        8. j?n.    9» jan*
Največji historični monumentalni prekrasni film
Jat Babilona"
v glavni ulogi
CONSTANCE TALMAGDE
Dekoracije izredno mojstrsko dovršene v slogu starodavnega Babilona. Krasne scene I Naravni posnetki!
Sodeluje
50 tisoč oseb!
I
iaaa»»»»»»!ataata»a»»a-affaaff»ata»*«a.
32452^39
stran 6
»S L O V C N S K !   NA ROD« •
dne 9. januarja Igg4
štev." 7.
• > ,,jjMPijJif|iijij^^ujyLi
1
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila za vedno, previđena s sv. zakramenti, naša mati, sestra, stara mati in teta, gospa
H
m
v ponedeljek,  dne 7. januarja 1924 ob 16.
Zemeljski ostanki nepozabne pokojnice se bodo prepeljali v sredo, 9. januarja ob 14. iz hiše žalosti. Karlovska cesta št. 32. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri sv. Jakobu.
V Ljubljani, dne 8. januarja 1924.
Fani Verbec roj. Adamič,   Josip Ht Ivan Adamič, otroci. — Franjo Burger, brat — Franjo Verblč, zet, in ostali soroffnlki.
SI
vort uprave naj m prttoil
PleCujo mm
Cena malih oglaaov
vaaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5*
S S      .e mm
■
Iščem mesarskega pomočnika«
Naslov pove uprava »SI.
5» 2  jj«yt ^ SSslis      g   S 3 * fine
° *
•»*_•
Nii roda*'.
231
I g Spreten delavec
■o a za dngr nri sodih se išče.
-~ % —   Dopisi    r.t: Oswald
g E BiirgL Celie. zj m---
236
I g Kontorisiinja,
&. § zmožna  vseh pisarnislih _ P! d i, isčc slr:'bo v trgovini
^^^^ a a!i pisamr. — Naslov po^
5L'   ^ ~'i nR^-ri * r^L^ $ vc ****** >>sl- Nar.«. 220
trnovite   11&s*ro^2
g i-cre  prime--rse  službe. — * w Poaodbe rod vStrojepis*
^^^^ HC^fln j3 ka/22*« rm upravo »Slov.
š£li y (Lđ£   * II tj ^d*~_______r -
" =^ • Kj ? ^.^(.t-p^ prebio, vešče
"———————. 1 Itrvatakctfa. slovcnsVc**
HBiniiiiiMBiiiiiiaiiiigNiiiiiBi?TaiinBiiiB:niiiBBBi!!i:esERiEiinicctminitRcaam!hS(x-t
I lil iši. piiiiol mm ii i Kil pen!
Trc?ov»ko potffe^e v L-ubraoi ?prejme takoj pod ugodnimi pogoji uradnika s primerno naobrazbo in žc par letno prakso v stalno službo. Stalnost in pokojnina zajamčena.
Pismcue oferte s prepisi spričeval, curriculum vitae in zahtevk/ m plače na upravniStvo
Slovenskega Naroda pod ,,Stalna služba" 182
:o 2»
r, * ra aems&cgi jezica išče a 's& tvnmjcu »Z'atorog«. Ms« ribor. J04
* g-------
■
i i
g i  dober   d^tdilist.   sce pce£«
3 me s 15. januarjem aH pozneje v trgovini z že* Icznzao — Anten Brr^^ č!5 v Ptuju. 153
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BiBiaaBaBiaHHaBsnB«aflMBBKaiisBaaBBSB9caa«aasflB
8 S
»i % ' _______
2 MftKSillafj
Kot učenka
šefi vstopiti v man'j fakturno, špecerijsko oziro* ma modno trgovino v Ljubljani — 15letna de* klica z dovršenimi osmi* mi razredi. — Naslov pove uprava »-Slov. X"a* roda«. 230
fmlaj*a> r. meščansko ir* •brazba. t znanjem nrm* ščine. želi mesta vzgoji; teljice k otroku do S let, za popoldanske ure. Cre tudi celodnevno. — Po« nudoe pod Zaslužr1 '217 na  urrravo »S!ov. Nar.«.
99
Si
T
IzurSisSe tečna
n        _et  m*» ___ai ^
Mg
HaroSila snrsfcsaa tudi
.1 :>eri  vstopiti  v trgovine j deček iz: boljše rodbine, tj Tirana pri starših. — Po« r.uube ped »T Tčenec/216<r na  upravo  »Slov. Mar.«.
Mah rodbfna
i.^če pošteno starejšo že« I no ali dekle za vse. — Pismene ponudbe je po* «fari na naslov: Maca Mesler. soprog* veteri* nar j a. Petrin ia. Hrvatiko
159
Mizarski
delovodja
pop^lnr.rr.a    izvrzban v
stavbnih in pohištvenih delih, tudi nri strojih in v knjigovodstvu, s štiri« letno nrakso, >;oli vstoa piti takoj v kaVo v«"je mizarsko podjetj" r^o* leni-Vcm ali Staj rs m — Ponudbe na upravo »Slov >7?^o^<t pod >'I3c^ lovod i a   M.' ?56-x.
Dva olelthia stroja
f*5t, S in 10"J nat>rodai. — Zgornja ?iška 97. 197
izbranih knjig različne vsebire. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.*. 110
Star cello,
dobro izigran, se pod ce» no proda. — Obrtna šola it 7, priti. (Finžgar.) 235
Daljnogled
poceni naprodaj. — Niu slov pove uprava »Slov. Nareda«. 24C
iz črešnjevega lesa. novo -/delana, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 198
Nov p!aić?
po novem kroju izdelan, nrodfl po nizki ceni — Karolina Kotar, Rožni ulica 35. 21S
Dva acetilenska
>-a napeljavo razsvetljave (večji in manjši) takoj naprodaj. — Hotel »Kramar^, Logatec. 71
MebloTano sobo
išče za takoj mirna in solidna starejša dama. — Ponudbe je nasloviti na naslov: »Hvdra« d. d^ Liubljana, Mestni trg 25.
241
Večjo sobo
oziroma tive mali mcblo* vani ali ncineblovani, 9 souporabo kuhinje, išče za takoj zakonski par brez o^rok. — Ponudbe pod »St 5ro0.'202« na upravo   »Slov. Naroda*.
Večje strojno snizarsko podjetje
z večjimi namočili in stanovanjem — naprodaj za takojšnji nastop. — Na*
slov pove uprava »Slov. Naroda«. - I
Dra konja,
prav dobra, z uprego in vovrni naprodaj. — Ogledati pri Slovenski trgovski delniški dru/b:. Reslieva cesta 22. 14-*
!51
iz mehkega lesa. belo emajlirana, fino delo, je naprodaj kompletna z
modroci a'\ brez modro* cev. — Jos«p Judnič, i "ar. Stranska  vas. pošta
icmic
970
Prodam
več parov novih žem skih čevljev različ* ne velikosti po jako niz« ki ceni. Otjlrda se lahko od 7.—9. in 12.—14. ure: Planinska cesta 1°5 (pri Godec). 232
1 SfaBevanfa
Mladenič
?š5e stanovanje — brez hrane. — Ponudbe pod »Brez hrane 224« na upravo   »Slov. Naroda«.
I
100.000 dinarjev oosoiiia se išče
za razvitje obrta proti garanciji in vknjižbi na nrvo mesto proti primera nim obrestim, za d^So ene«?a leta. — Ponudbe pod »Garancij.« 221«- ri upravo »Slov. Nar.«. 21\
»Posest«
— Rcaiitetna pisarns, d. z o. z^ Ljubljana. Poljan* ska    cc.'-ta    12. proda:
Posestvo pri Ce = 1 j u, 22 oralov z gozdom, živim in mrtvim in ven; t-irjem, arondirano za di* narjev S00.0OO.—; e n o-nadstropno hi s o na glavnem trgu gorcnjske-^a mesta, trgovsko, mo« derno urejeno, za dinar* jev 250.000; e n o n a d-stropno hišo v Roz* ni dolini, 600 m5 vrta; stanovanje prosto, za d i narjev 250.000.
Plesni čevlj:
za dame, par 200.— Din. — Zunanji naročnlld na* vedite dolgost noge v cm. — Janko Kos. c>y= Ijar. Ljubljana — Rožna dolina. 219
?gu«£ živih jezikov
(srbohrvaščine, frar.cošci«; ne. angleščine, Italijan« ščine, nemicine)
bolj praktični — ncrlit^o* vi metod*. — Pojasnila se dobe ob torkih. Četrl kiV». petkih in sobotah od pol 5. dr> 5. ure na I drž. tjimnaziii i[pri Narodnem domu\ I. nadslr.. dc no, soba 21. 222
9T>^
POZOR! PEKARJ Dlamalt
tvornice F-fauseT in Sofeot* ka. Dunni. Sta-J'au. pc^ karski si i dni okstraVt« jc najboljše pekarsko sredstvo ter preicasa - : ostale dosedanje n.^^-4-meštke. — CuVtjte sličnih potvorb, n^i bo prašek ali tekoč-n' Za« htevajte samo orffjinalnl »►Diamalt«! — Glavno za« itopstvo za Jotjos'avi o: Edvard Dužanec, Stross« mpvcricvi ulica br 1p. Zacfrcb 12
MALI OGLAS
lahko izrečunite 3smt in posilite iznos v gotovini rJi v znamkah v* rismu, z hesed-tom \-red.
paaaaaaaaaaaa
ga g« g« g« gat ga g»a g« gi.jgH ffojj« '^'SiEi^
■ K?
3 m
Idi a I iS     U $ 3 »?• rVH
|# n, p M it^ M m a s<i
taMlJalataMTI
Fredstav.ri s« je osebno. Naslov pove uprava iista.
^•^ fY Ti -li ira yiM&aVf^*^^:j •
R
fođslopi «e) zelo ugodno trgovina z deželnimi pridelki na czbelo in drobno v Zagrebu, z lepimi skladišči, pisarno in telefonom, lastnimi prevoznimi sredstvi, celim inventaMem, Štiri letno nai-mno pogodbo. TVrdka vpeljana in rentabilna. Kupee je lahko tudi tujec. Rcflktanti naj poS'jejo ponudbe pod št.. Za 1200% na Publici t.is d. d., oglasni zavod Zagreb, Gunduliceva ulica II.
in to c
liste* lmn7 tlilEsrfeVp
sa-es^ Itd.
KB?UJ£M ZA ^r-£SEISQ- PLAČAM PO ^AJVi^JIH
NIH GSNAH!
Od 1. iantiarja se nobira v vseh večjih mestih JUGOSLAVIJE ITALIJE in BOLGARSKE, in to: v Zagrebu, Gospiću, Lovincu' Ljubljani, Sarajevu,  Banjaluki,  Bos. Novem, Kotoru, Beogradu,
Nišu, Skopi j u, Sofiji in Trstu.
taa% kfor |e i!elsr© ia najoene
Zatorei si oglejte cene manufakturnega blaga predno knpite drugod, v pranovlteni trgovini
pri Zmajskem  (meserskem) mostu, poleg živilskega trga. Q
Poskusite in nrerričajte sel n
□
Tiskovne zadruge w Ljubljani.
SCHREV
AVRO FISDHER, SISMIC
Telefon St. 85, 30 in 61.
Rovačan A., Samoailnlk. Povesti.
Vezano Din 43- — ; broš. Din 40' — ; poštnina Din 1*50. fiurban-Vafanski. Leteče sanje. Povest.
Vezano Din 28 —• brož. Din 12■—; poštnina Din 1*50. SZenkeewIcz Z ognjem \n mečem. Ilustr. zgod. romeo.
Vezano Din 120*—; broš. Din 106 —; poštnina Din 5'5a Lah, /Angelin H i d ar. Zgodovinski roman korotanski.
Vezano Din 32'—; poštnina Din t'50. Pregelj J. Axnzel. Zalo-gTa.
Vezano Din ?8 —: bro§. Din 22*—; poštnina Din 1"50. Tborfia, lokalna železnica, lera.
BroS. Din 23'—; poštnina Din 075. Cosler, UlensplegeC. Zgodovinski roman.
Vezano Din 70"—; bfOS. Din 60—*; poštnina Din dr-—. Veber, znanost in »era.
Mehko vezana Din fVV—; poštnina Din 1'50. Cermeli L., baterija in energija*
Meh'o vezano Din 60*—; poštnina Din 1'50. StteUk A, JuaosIav';a. Pop's pokrajin.
AUhko vezano D:n 65*—; bro*. Din "0 —; noštn. Din 2'50. Službena pragmatika drž. nameščencev.
Dfn 8*—; poštnin-- Din 0'75. Kov! vojaški zakon.
Din 16*—; poštnina Din I*—.
Xnisro se naročajo nri
Tiskovni zadrugi v LjubHani,
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nala ljubljena mati, babica, prababica, sestra In teta, gospa
roj. Oolenc
dne 8. t m. ob pol eni ponoči, previden* 8 tolažili sv. vere, v starosti 82 let, po kratki bolezni mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, dne 10. t m. ob 9*-ih dopoldne na farno pokopališče Sv. Pavla.
Sv. maše zadušnice se bodo brale ▼ farni cerkvi Sv. Pavla.
Vrhnika, dne 8. januarja 1924.
Avguštin Oblak, sodni nadsvernik, Banjaluka; Ivan Oblak, trgovec in posestnik, Vrbnika, sinova. — Antonija Mihevc, soproga posestnika, hčerka. — Oroslav Dolenc, svečar in oosestnik, brat. — Apolonlja Deislnger, Katinka Dolenc, Ivanka Mohar, sestre. — Ivan Mihove, posestnik, zet — Pavla Oblak roj. Dei-slnger, soproga nadsvetnika, Marija Oblak roj. Kano, sinahi ter vat vnuki, vnukinje  In pra aiafei.
Pre5ernm/B ulica 54,
C'i?BH*žo Re*3!h lokainn, se. jaonarfa £S2^ mibloSiCeos & 6, palača LjEsdske psss'lSs'cc
Lastiižaa ig_ fesli___»Narodne ^ti^^uiie^