Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so se v torek s pre6. gg. kanonikoma dr. Iv. Križani6em in dr. Jož. Pajekom odpeljali v Gradec k novemu deželnemu namestniku grofu Clary-Aldringen. Še isti dan so se vrnili v svoje bivaliS6e nazaj. (Poroka.) Dne 8. febr. se je v Gradcu poro6il gimnazijski učitelj v Mariboru, gosp. Karol VerstovSek z gospico Pavlo Zwierzinovo, h6erio deželno-knjižnega urada štajarskega, Edvarda Zwierzine. Starešini sta bila gg. dr. Žižek in Pesserl. (Imenovanje.) Predsednik mariborskega okrožnega sodiS6a dr. Greistorfer je imenovan dvornim svetnikom. (Občinske volitve.) Na Humu pri Ormoži bodo v kratkem volitve v ob6inski odbor. Paziti bode, da nekateri preveliki razumniki (?) ne pridejo v ,njega, ker škilijo v tujino, le sebe preve6 hvalijo in se celo v sosednih občinah ponujajo. Pravo6asno pametno prevdariti! (Dar) Majšperskemu kmetijskemu bralnemu dru3tvu poslal je zopet visokorodni gospod dr. Franc Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Ptuji 10 gld., za kar se rau najsr6neje zahvaljujemo. (Slovenska zmaga.) Pri ob6inskih volitvah v Pekrah so Slovenci znlagali v vseh treh volilnih razredih. Ziveli, slava jim! (Pri Sv. Lovrencu na drav. pojju) so vložili prošnjo za samosvojo pošto, ki bi naj imela zvezo s Sterntalora in Rogatcem. — Tamkaj še zmeraj razsaja škrlatica in ni upanja, da bi kmalu ponehala. Šola je že od Boži6a sem zaprta. (Odlikovanje.) Predstojnik oo. lazaristov sv. Jožela pri Celju g. Janez Macun je dobil 27. januvarija od papeža Leona XIII. 6astni naslov: apostolski misijonar za njegovo 251etno neumorno delovanje po misijonih. (Veselica v dijaškein semeniščn) na Svečnico, katere so se udeležili tudi mil. g. knez in škol dr. M. Napotnik, obnesla se je prav dobro. Igra «Ve6ni kova6» se Je igrala v vseh ulogah s popolnim umevanjem dejanskega položaia in lahkotno. Petje, tamburanje in citranje je bilo dobro vglajeno in vvežbano ter je zadovoljilo vse goste. (Nove slovenščine ne znajo) Nemški listi na Slovenskem Štajarju radi govorijo, da dobro razumejo slovenš6ino, toda staro slovenš6ino, a «nova» slovenš6ina, kakor jo pišemo sedaj po naših listih in knjigah, tam jira je neki nerazumljiva. Vse se spremeni na svetu, pravijo ljudje, in po vsej pravici. Tudi ta trditev nemških 6asnikov, da ne razumejo sedanje književne «nove» slovenš6ine, postala je tekom 6asa neresni6na. Kdor nam ne verjame, naj pogleda «Marburgerco» od zadnje sobote, kjer so celi predali napolnjeni z izvrstnimi prestavami iz «Slov. Gospod.» ki je po mnenju «Marburgerce» vendar tudi pisan v «novi> slovenš6ini. (Prazno npanje.) «Marburgerci» ne da miru, da se slovenski narod poteguje za slovensko vseu6iliš6e, zato nas \e na Sve6nico tolažila, da Slovenci sploh ne bomo ve6 dolgo živeli, naj torej pustimo misel o vseu6iliš6u. ¦ Marburgerca* nainreč že ve iz zgodovine narodov, da se vsak manj izobražen narod izgubi v sosednem, bolj izobraženem narodu. No, mi vendar nismo o svoji smrti prepri6ani. Kajti veliko vprašanje je, ali so Nemci, kateri prideio z nami v dotiko, res izobraženejši nego mi. To je veliko, veliko vprašanje. Ako pa «Marburgerca» že na vsak način ho6e, da se Slovenci prej ali slej poizgubijo med Nemci, morala bo torei prej ali slej skrbeti, da dobimo sem ob mejo zares tudi olikanejSe in izobraženejše sosede. Seveda bo potem morala tudi «Marburgerca» prenehati, kajti za olikane in izobražene Nerace bo treba drugega lista. (Slovensko uradovanje.) Iz Št. Petra pod Sv. gorami nam poro6ajo: V kozjanskem okraju uraduje v slovenskem jeziku ob6ina Št. Peter pod Svet. gorami že od 1. 1884, in slovenski pe6at ima že od leta 1891. Sosedna ob6ina Lastni6 tudi že od 1. 1897. uraduje slovenski, toda slovenskega pe6ata še nima. Upati je, da se kmalu dobi tudi slovenski pe6at. (Nagla smrt.) Na Vuzenici so imeli pri Metingeriu p. d. Stopar plesno zabavo požarni brambovci v soboto 4. februv. zve6er. V nedeljo v jutro ob 2 uri prinese doma6a h6i denar menjavat. Za6ne se tresti, pade in 6rez nekoliko trenutkov izdihne svojo dušo. Požarniki so ji napravili mrtvaSki oder ter s tem kon6ali veselico . . . (Zadrnžna organizacija.) Poljedelsko ministerstvo je dovolilo društvu «Gospodarska zveza» v Ljubljani 2000 gld. podpore z namenom, da poskrbi za trgovsko lzobražbo mož, ki bodo v obširnem obsegu snovali, vodili in pregledovali gospodarske zadruge t podro6ju »Gospodarske zveze.» — Mlekarsko zadrugo so osnovali v Ziljski Bistnci na KoroSkem.— VTunjicah na Kranjskem so si ustanovili druStvo skupne pomo6i v nesre6ah pri poslopjih in goveji živini za tumjiske farane. (V Št. Jnriju ob južni železnici) se snuje zadruga. Da bi mnogo koristila! (Na Gomilskem) se snuj« «Bralno društvo.* Pravila so se že poslala na c. kr. namestništvo. Sploh so v savinjski dolini bralna društva zelo razSirjena. Tako ima braslovSka dekanija, dasi obsega le 8 župnij, z novo ustanovljenim na Gomilskem 7 bralnih društev. Izvzeta je samo Reka visoko gori v hribih na trboveljski meji. (Vročinska bolezen) pri Sv. Juriju ob Taboru je popolnoma ponehala. Vse je pomito, polikano, o6edeno in zatrti so vsi bacili. Za-to, predragi sosedje, le prihajajte zopet v št. Jurij, kakor ste bili prej navajeni, zlasti v nedeljah popoludne! (Uspeh slov. vstrajnosti.) Iz Vitanja se nara naznanja, da se je koncem meseca januvarija 1.1. razobesil na ondaSnjem poštnem poslopji pravilno napravljen slovenski napis in vpeljal poštni pečat s slovenskiin in nemškim napisom. (Le posmeha vredno.) Gosp. Viktor Jankovi6, klobu6arski mojster in posestnik v Vitanju se je poro6il z gospico Pavlino Tischler. Samo ob sebi je umevno. da se vrši poroka v jeziku, ki ga zaro6enca in navzo6i gostje razumejo. V tem slu6aju je bila poroka torej slovenska. S tem je bilo tudi vse zadovoljno, samo nek noroglav dopisnik celjskega nemSkega lističa se je spodtikal nad tem. A veseli nas, če mu naznanimo, ako tega še ne v6, da se dopisniku vsi pametni ljudje posmehujejo, ki so se ponižali, da so 6itali oni dopis. (Ormoški luteran.) Iz Ormoža nam pišejo: Blagorodni gospod urednik! Znano Vam je, da smo s tukajšnim sodnijskim pristavom dr. Vilj. Stepišnikom zelo nezadovoljni, ker je le slabo zmožen slovenskega jezika, ki je ob6evalni jezik našega okraja. 0 tej zadevi je itak že posl. Ži6kar stavil v državnem zboru primerno interpelacijo. Sedaj pa smo izvedeli nov 6in našega adjunkta, ki nikakor ne pomnožuje našega zaupanja v njega, da je namre6 ob pnliki svoje prestave iz Celja v Ormož prestopil k luteranski veri. Zakaj je storil ta korak, ali iz nepremišljenosti, ali vsled pretiska sorodnikov, ali iz politi6nih razlogov, ali pa nemara iz verskega prepri6anja, vsega tega ne vemo. Toda to vemo, da smo sedaj še bolj nezadovoljni ž njim, odkar znamo, da je obrnil hrbet katoiiški veri ter postal luteran. Prosimo Vas torej, gospod urednik, blagovolite nam odgovoriti, ali smo mi po postavi zavezani, da imamo luteranskega sodnika? Saj veste, da smo katoli6ani, zakaj nam dajejo torej luterane za sodnike? Kam se naj v tej zadevi pritožimo? Izvolite nam kmalu odgovoriti ter dati v tem oziru potrebnih nasvetov. Z velespoštovanjem Vam udani . . . Odgovor uredništva: Pri nas ni nobene postave, ki bi branila, da bi sodniki med katoličani ne smeli biti ali postati luterani. Vsekakor pa lahko celo stvar s podpisi iz Vašega sodnijskega okraja pojasnite pravosodnemu ministerstvu ter ga prosite, da Vam odvzame luteranskega sodnika. Ker Stepišnik itak že vsled zadnje interpelacije nima ve6 trdnega stališ6a pri Vas, upamo, da se bo Vaši prošnji hitro ugodilo. (Iz Celja) se nampiSe: Nedavno sliSali smo dva nemška 6astnika, javno na cesti imenovati naš Narodni dom »windischer Sehweinstall!« Skoro neverjetno je, da morejo priti take besede iz ust avstrijskega 6astnika! Ta dva politikarja treba bi bilo prav ob6utIjivo in dolo6no opozoriti na njih službene predpise. Vojaških dostojanstvenikov, ki delajo prepir med narodi, res, teh nam v Avstriji Se manjka!! — Celjska »vabterca« je prinesla povodom ognja v neki izložbi Narodnega doma porogljivo opazko, da so poškodovano blago mimoido6i »seboj jemali«. Ti uzmovi6i pa niso bili nikdo drugi, kakor nadobudni šolarji nemške šole, kar pa \e >vahterca« prav modro zamol6ala. Res, prav sijajno se pokazuje nemška omika! (Ptujsko raesto) je imelo preteklo leto nad 154.000 gold. primankljaja. Pri deželni hranilnici so si izposodili 156.500 gld. Koliko ima mesto vse skupaj dolga, ne verno. Za plinovo razsvetljavo so že samo lani potrošili 106 887 gld. Ptujski okoli6ani naj Boga hvalijo, da je mesto postalo samoupravno, kajti sedaj tudi lahko samo plačuje za majhno mesto velikanske stroške. Slovenski kinetje ptujskega okraja pa glejte, da v Vaš okrajni zastop pri bodo6ih volitvah ne pridejo nemški mestjani in njih ubogljivi somišljeniki po deželi, kajti potem že Varn lahko okraj tako zadolžijo, kakor so sedaj mesto. Slovenci volite Slovence! (Kozje, pozor!) Ob6inske volitve za Kozje in kozjansko okolico se bližaio. Danes samo opozarjamo vse slovenske kozjanske kmete, vdeležite se ob6inskih volitev, kedar bodo, vsi brez izjeme. Izberite si zna6ajne može v občinski odbor, za župana pa vestnega in poštenega Slovenca. Ne udajte se naširn nasprotnikom, da bi Vas speljali na limanice. Kozjanski Slovenci, pozor! Kedaj bodovolitve, bodemo že naznanili. (Slovenski fantje) iz kozjanskega okraja nam pišejo: Slovenske pozivnice na vojaški nabor smo letos vendar dobili vsi v slovenskem jeziku. Pa zakaj bi jih ne? Saj smo samo slovenski mladeni6i, ne pa nemški. Kar smo lani v tem listu obljubili, to bi se bilo tudi gotovo zgodilo, da bi romali vsi nemški pozivi nazaj na c. kr. okrajno glavarstvo v Brežice. No, tega nam sedaj ni treba storiti. (Od Sv. Trojice v Slov. gor.) nam pišejo: V naših tukajšnjih prodajalnieah še vedno prevladuje nemš6ina. Celo na slovenske zahteve slovenskih kupovalcev odgovarja se rado nemški. Jedini zavedni trgovec slovenskega mišljenja je gsp. Friš, kateri se tudi ne ustraši, razobešati slovenske trobojnice ob razli6nih slovesnostih. Jedino pri njem se dobijo tudi slovenske razglednice. Ker je naše gore list, ga slovenskemu ob6instvu toplo priporo6amo. (Iz Radenc) nam pišejo: Ce tudi srao že 23. okt. pret. leta vložili prošnjo za samoslovenski poštni pe6at, še se naši prošnji vedno ni ugodilo. Dal pa se je napraviti zopet nov pe6at, toda tudi ta je samonemški. Radenski zdravnik, trd Nemec, se že podpisuje kot provizori6ni okraj. zdravnik, četudi smo vložili proti njerau protest. Za to mesto prosi tudi mlad slovenski zdravnik, doma iz Vržeja. Pa ni6 ne dosežemo, ker nemamo okrajnega zastopa v rokah. A tik radenskega kopališča je Hildebrand pogodil njivo, a jo prekupil njegov nasprotnik Vogler, ki ima slatino v Petancih. Ta je sicer Nemec, vendar Slovencem pravi6en in je tudi pri slovenskem kolesarskem druStvu. (Nagla smrt.) V Celji umrl je 26. jan. nagloma 651etni kroja6 Leopold Wambrechtsamer. Do 11. ure zve6er se je še prav dobro zabaval v kavarni pri igri. Ko pride domu, postane mu slabo in v nekai trenotkih pretrgala mu je sr6na kap nit življenja. (Umrla) je po 131etni mu6ni bolezni v 451etu svoje starosti Marija Deti6ek, žena narodnega veleposestnika Jožefa Detičeka. Čeprav vseh 13 let nepretrgano v postelji, bila je zmeraj izgledno vdana v božjo voljo in gore6e pobožna. Blag ji spomin! (Kozjanski Slovenci) nam zatrjujejo, da se ne bi jokali, ako bi jo njih c. kr. notar Leon Filafero popihal iz Kozjega, kajti njemu gre slovensko uradovanje najbolj nerado izpod rok, in ga celo sodnijski in davkarski urad, kakor v vsakein oziru tako tudi v tem nadkriliujeta. (Duhovniške zadeve) C. g. predstojnik lazaristov pri Svetem Jožefu tik Maribora je imenovan lavantinskim kn. šk. duh. svretovalcem. Castitamo! Iz drugih krajev. (Sveto leto.) Rimski katoliski 6asniki poro6ajo, da misli sv. O6e Leo XIII. proglasiti prihodnje leto 1900 za sveto leto. Zadnje sveto leto je bilo leta 1878., ko je zasedel Leo XIII. papeški prestol. (Žitna borza.) Cene različnim žitnim vrstam ne dolo6ajo poljedelci, tudi ne kupci in poljedelci med seboj, ampak glavno besedo pri dolo6evanju žitnih cen ima žitna borza. Spekulantje na borzi kupujejo žito in je prodajajo, ne da bi žito tudi v resnici imeli. Dolo6i se le obrok, o katerem mora prodajalec kupeevalcu spraviti kupljeno žito. Med tera obrokom pa ženejo kup6evalci ceno žitu nizdoli, a prodajalci navzgor. Ker so borzni prodajalci tudi kup6evalci, ker nazadnje namre6 vendar morajo od poljedelcev dobiti žito, zato jim ni toliko Ieže6e, ako se cena ob 6asu njih kupovanja požene precej nizko. Kakor se sliši, misli katoliško misle6i trgovinski minister v zvezi z drugimi storiti trgovini na obroke konec. To bi kmetom bilo v veliko hasen. (Krojaško zadrngo) so ustanovili v Gorici. Zadruga bo imela prodajalnico suknjenega in drugega blaga v Gorici. Kroja6i in ob6instvo bo dobivalo v zadružni prodajalnici blago po pošteni ceni. Štajarci ne smemo zaostajati za drugimi Slovenci! Zato pa naprej v snovanju zadrug! (Največje lase) ima neka mlada Meksikanka Mercedes Lopez. Dekle je staro sedaj 20 let. Ko se je narodila, bili so njeni lasje že čez 30. cm. dolgi, a ko je bila stara dvanajst let, vlekli so se za nioj po tleh. Sedaj so njeni lasje tri in pol metra dolgi in tako gosti, da se more cela v nje zaviti. (Tako je!) K inseratu tvrdke bratje Oelz v Bregencu je pripomniti, da je pridelek omenjenih tovarn pod imenom «pristna Oelzova kava> zaradi svoje izvrstne kakovosti vreden priporo6ila in vreden, da zavzema po kuhinjah med kavami prvo mesto. Društvene zadeve. (Učiteljsko društvo za ormoški okraj) izvolilo si je letos v novi odbor predsedmkom g. Jožefa Rajšpa, Ormož, odbornikora gdč. Miciko Melherjevo, Velika Nedelja, in gg. Antona Kosija, Središ6e, Jankota KoSarja, Velika Nedelja, Antona Porekarja, Hum in Adolfa Rozino, Ormož. (Kmetijsko bralno diuštvo v Majšpergn) priredi v nedeljo, dne 12. iebruvarja veselioo s petjem, godbo in gledališ6no igro: »Eno uro doktor«. Za6etek po ve6ernicah. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. (Kapelsko bralno drnštvo) je imelo v nedeljo ob6ni zbor, na katerem se je vršila tudi volitev novega odbora. Jednoglasno je bil izvoljen stari odbor s starim predsednikom, le jeden odbornik je nov. Nek dopisovalec, katerega rai tukaj dobro poznamo, nam je hotel v nekem slovenskem listu dajati nasvete o volitvi. Ker pa doti6nik niti ud naSega bralnega društva ni, opozarjamo ga, naj se ne vtika v tuje re6i, sicer bo zopet enkrat dobil po prstih. Da bralno društvo ne umira, je najboljši dokaz, da ima letos zopet ve6 udov kakor lani. (Živeli posnemovalci 1) Ob priliki poroke Frančiške Karbove z Antonom Slavi6evim se je nabralo za dijaško kuhinjo v Mariboru 14 gld. Ravno tem povodom mesto Sopka je poslal odli6en narodnjak Karbove rodbine: 2 gld. 50 kr. za Ciril in Metod društvo in 2 gld. 50 kr. za »Našo stražo«. (Veliko maskarado) priredi telovadno društvo »Celjski Sokol« v nedeljo, dne 12. febr. 1899 v »Narodnem donHi« v Gelji. Za6etek ob 8 uri zve6er. Vstopnine 1 K. za osebo. Vsak nemaskovan udeleženeo dobi pri blagajnici 6epico, za katero mu je pla6ati 20 kr. globe. (Dobre volje) bi radi bili predpustno nedeljo tržani in kmetje v Re6ici, ker pri6akujejo mnogo vrlih gostov sosedov. Doma6i tamburaši in pevci nastopili bodo pred zanimivim sre6kanjem na korist podružnice sv. Cirila in Mett>da. Na veselo svidenje ob 7. uri zve6er! (Bralno draštvo na Ljubnem) ima ob6no zborovanje v nedeljo dne 12. sve6ana t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilni g. Alojzija Klemenšeka s slede6ira vsporedom: Volitev novega odbora. Predavanje o društvenem življenju. Predavanje o sadjarstvu in nekoliko o živinoreji. Sprejemanje novih udov. Nasveti. Zve6er gledališka predstava: »Bob iz Kranja«. (Ormoška^moška podružnica sv. Cirila in Metoda) izvolila je pri zadnjem ob6nem zboru za leto 1899 naslednji odbor: predsednik g. dr. med. Oroslav Kristan, blagajnik 6. g. Fran Gartner in tajnik g. Vekoslav Krajnc. Namestniki teh so gg. dr. Ivan Geršak, Vekoslav Mikl in Anton Porekar. (Gasilno društvo) za ormoško okolico se sedežem na Hardeku si je izvolilo na letošnjem ob6nem zboru soglasno ve6inoma stari zaslužni odbor in sicer gg. na6elnik Martin Stani6; podna6elnik Andrej Žinko; blagajnik Alojz Mikl; tajnik Anton Porekar; vodja brizgalni6arjev Fr. Stani6; njegov namestnik Lovro Kiri6; vodja plezalcev Andrej Vrhov6ak; namestnik Lovro Meško; vodja varuhov Martin Skoliber; namestnik Ivan Trstenjak; nadzornik orodja Tomaž Vaupoti6; zdravstveni na6elnik Franc Magdi6; vodja ro6nih cevi Martin Perc; trobentaši Andrej Kova6i6, Franc Hanzeli6 mlaiši in Anton Perc. V minolem letu je društvo pri dveh požarih nastopilo. Ob6ni zbor je sklenil se pridružiti »Zavezi slov. gasilnih društev«. Ples, katerega je društvo priredilo 29. januvarja v orm. Citalnici se je vrlo dobro obnesel. Svirala je društvena godba pod vodstvom g. Domicijana Serajnika ml. Pridobiti še si odbor želi mnogo podpornikov, v kar >Pomozi Bog!<