Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (NO.) IG.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 23, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Skuša pridobiti
Jugoslavijo za se
Štiri balkanske države bi Anglija rada združila v zvezo in jih uporabila v vojni proti osišču. — Jugoslavija pri tem glavni cilj, ki pa bo težko dosegljiv.
Belgrad, Jugoslavija.—Ako
Pc, Angliji posreči načrt, s katerim je, glasom zanesljivih Poročil, točasno zaposlena, potem utegne zadeti osišče na trd oreh, če bo skušalo razširiti svojo oblast preko jugovzhodnega dela Evrope. Po tem načrtu bi se namreč imele združiti tukajšnje države v novo balkansko zvezo z namenom, da se uprejo nazijškemu Prodiranju.
Od osnutka tega načrta do njega uresničenja pa bo brez dvoma dolga in zelo negotova Pot. Dve balkanski državi, namreč Turčija in Grčija, bi gotovo br e z obotavljanja pristali nanj, kajti prva je zaveznica Anglije, četudi še ni dejansko v vojni, druga, Gr-pa se itak' že bojuje proti eni držav osišča in s tem direktno na strani Anglije.
oprezno stališče pa boste zavzeli napram načrtu ostali c've državi, Jugoslavija in Bolgarija.
NEMIRI V
RUMUMJI
Glavna od teh eadnjih'dveh, na katero meče Anglija oči s Posebnim hrepenenjem, je Jugoslavija, kajti za njo bi pocenilo neprecenljivo pridobitev, ako 'bi jo mogla spraviti Popolnoma v svoj tabor. Ve Sicer, da je točasno Jugoslavija v tesni zvezi z Nemčijo, z'asti v gospodarskem oziru, toda na morebitni uspeh upa kljub temu. Prepričana jc namreč, da je Jugoslavija le lla zunaj, pod pritiskom okoliščin, na strani Nemčije, v desnici, s srcem, pa, da je na njeni strani; dokaz vidi v tem ko se je doslej Jugoslavija ustavljala, da bi dala Nemčiji kake večje koncesije. Anglija npa torej, ako bi dala tej državi kaka zanesljiva zagotovila. bi utegnilo biti prizadeva nJe pri njej uspešno.
Ravno te garancije pa bodo kočljiva točka. Pri Grčiji je stvar drugačna; tam ima Anglija v Egejstyem morju svoje '-Vodovje. Cela jugoslovanska °bala na Jadranu pa je še popolnoma odprta italijanskemu brodpvju in so angleške ladje tamkaj zelo redke, ako jih je sploh kaj. Druga točka je Vprašanje materijalne pomo-v slučaju spopada z Nemalo bi Jugoslavija to nujno Potrebovala. Ali pa bi jo lahko Pričakovala od Anglije, do-eim je ta niti Grčiji še ni po-slala doslej, kakor grška vlada sama uradno objavlja?
Znamenje, da se o tem na-Cftu kljub vsem oviram resno vodijo razgovori, se vidi v tem, ko se je v torek na tihem povrnil domov jugoslovanski poslanik v Turčiji, E. Sumenko-Vlc> za konferenco s princem Pavlom. Anglija se namreč ne Pogaja direktno z Jugoslavijo, marveč vrši Turčija posredo-
Izgredi izbruhnili po ulicah v
Bukarešti.
Sofija, Bolgarija. — Iz Itu-munijijso prišla v torek poročila, da so v Bukarešti izbruhnili resni poulični izgredi, za katere pa se še ni mogel ugotoviti vzrok. Nekateri trdijo,! da so nemiri bolj domača afera med Rumunci samimi, češ, da so fee spopadli pristaši konservativne in r a d ik a 1 n e struje. Iz drugih virov pa se nasprotno sliši, da pomenijo nemiri nekak upor proti nazij-ski okupaciji ter, da napad velja N,emcem in z njimi članom Železne garde, ki z nazi-ji drže. Dočim se torej lie ve vzroka, je pa gotovo, da so 'bili nemški vojaki navzoči pri izgredih, bodisi, da so bili napadeni, bodisi, da so šli le mir delat. -
-o-
SMRTNA KOSA
Chicago, 111. — V torek večer je preminula na stanovanju svoje hčere Mrs. Ana Koren, na 1912 W. Cermak Rd. Pokojnica je mati Mrs. Gerdo-vich in bratov Korenov v Chi-cagi. V Ameriko je prišla nekaj let po vojni iz Podgorja v Istri in jc bila tako tiha, blaga verna žena. "Umrla je v starosti okrog 79 let. Pogreb pokojne se vrši v soboto, 25. januarja iz Zefranovega pogrebnega zavoda ob 10. uri s sv. mašo v cerkvi sv. Štefana, nato pa na pokopališče sv. Jožefa. Pokojni večni mir, žalujočim pa naše sožalje.
-o--
ČETVORČKI POMRLI TE-KOM SEDEM UR
Michigan City, Ind. — 3-1 letna Mrs. Eva M, Swanson je zadnji ponedeljek povila če-tvorčke, tri deklice in enega dečka. Na žalost nje in njenega soproga pa so vsi štirje že tekom sedem ur pomrli. Mati, Mrs. Swanson, je normalno šibka • in mala ženska. Meri namreč samo 4 čevlje 11 inčev in tehta 98 funtov. ,
PREDSEDNIK IMEL MILJO DOLGI ŠPALIR
Washington, D. C. — Ko se je vozil predsednik Roosevelt zadnji ponedeljek od kapito-la, kjer je bil zaprisežen za tretji termin, je bila miljo dolga cesta do Bele hiše, kljub mrzlemu vremenu, ob obeh straneh natlačeno polna ljudstva, ki je predsednika navdušeno pozdravljalo. Roosevelt, za katerega je bila to prava triumfalna povorka, se je celo pot vozil razoglav ter je od-zdravljal na levo in desno. Po prihodu v Belo hišo sta predsednik in njegova soproga sprejela kakih 5000 gostov.
-o-
CENZURA V FRANCIJI SE NEHA, TODA...
Vichy, Francija. — Zunanji minister Flanclin je zadnji ponedeljek poklical k sebi tuje-zemske poročevalce in jim povedal, da se bo v Franciji cenzura nad njimi takoi*ekoč nehala ter se bo v nadalje uvedel sistem, kakor je v veljavi v Nemčiji. Tako bodo, je dejal, poslali poročevalci svojim listom, kakoršna poročila bodo hoteli, izvzemši takih, kj. bi sramotila Petaina ali pa bila proti varnosti države, vendar pa bo Francija izgnala vsakega poročevalca, Ki bo pisal "netočna in neresnična" poročila.	1
SODNIK BI ODPRAVIL AVTO ROGOVE
Chicago, 111. — Na mestnem sodišču je bil v ponedeljek obsojen na $2 globe neki 37 letni J. Egginton, ker je brežob-zirno trobil na svoj avtomobilski rog. Sodnik, Geo. Quilici, se je db izreku kazni izrazil, da je naklonjen temu, da se rogovi na avtomobilih sploh odpravijo.
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
Opozarja na nevarnost za civilizacijo
Japonski zun. minister obsojal Ameriko, da njeni čini niso taki, da bi pospeševali mir. — Svaril, da utegne priti do padca civilizacije, ako se vojna razširi.
KRIZEMJVETA
—	Valetta, Malta. — Na tukajšnji utrjeni angleški otok v Sredozemlju so nazijski aero-plani izvršili zadnji ponedeljek močen napad, pri čemer pa jih je 'bilo, glasom angleških poročil, 19 izstreljenih.
—, Bombay, Indija. — Večje število italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti v severni Afriki, pošljejo Angleži v Indijo. Zadnji ponedeljek jih je prispelo semkaj okrog 4000, dočim je bil pripeljan prvi njih transport že na Novega leta dan.
—	London, Anglija. — Min predsednik Churchill je v ponedeljek izrazil zagotovilo v pismu, poslanem tujemu labo-ritu, da Japonska ne bo dobila naročil, ki jih je vložila pri angleških tovarnah. To je bil odgovor na obdolžbe, da dobiva Japonska municijo od Anglije.
OBSOJENA, KER STA UŽALILA N AZIJE
San Francisco, Cat. — Dva mlada mornarja, stara 20 in 19 let, sta bila v ponedeljek na nekem tukajšnjem sodišču spoznana krivim čina "žalitve tuje države." Zadnjo soboto sta namreč izvršila neodgovorni fantovski trik, da sta strgala z droga na tukajšnjem nemškem konzulatu nazijsko zastavo s svastiko ter jo razreza-la. Nazijske oblasti so takoj vložile protest in ožigosale ta čin kot "škandalozen."
Iz Jugoslavije
Drzen vlom pri stavbnem podjetju "Slograd" v Ljubljani, odkoder so vlomilci odnesli skoro 70. tisočakov. — Usodna nesreča v hrastniškem rudniku. — Smrtna kosa. — Druare vesti.
Angleško mnenje deljeno glede ameriške pomoči
Tokio, Japonska. — V japonskem parlamentu je zun. minister Matsuoka zadnji torek izrazil Zed. državam resno opozorilo, naj ne dajejo povoda, da bi se med njimi in Japonsko vnela vojna, češ, da bi to utegnilo pomeniti padec moderne civilizacije.
Minister je kritiziral Ameriko, da potiska svoje obrambne meje predaleč, češ, da smatra te meje na vzhodu na sre di Atlantika, na zapadu pa ne samo na vzhodnem obrežju Pacifika, marveč celo v Kitajski sami. Tako stališče Amerike, je povdaril, ne pospešuje dosege miru. Ako pa se bo Amerika zapletla v vojno v Evropi in, ako bo tudi Japonska prisiljena, stopiti v vojno, potem se zna po mrifenju ministra i zgoditi d,a bo vojna najbolj vdivjo obliko, v kateri bo nastopilo strahovito orožje, ki se doslej še ni uporabljalo, in nihče ne more garantirati, da ne 'bo ta vojna pomenila pogina moderne civilizacije.
GARNER KONČAL DOLGOLETNO KARIJERO
"Washington, D. C. — Dosedanji podpredsednik Garner je v ponedeljek prepustil svoje mesto svojemu nasledniku, novemu podpredsedniku Wal-laceu, ter se umaknil v privatno življenje. S tem je 72 let stari mož končal svojo 44 let trajajočo karijero v javnem življenju, od katere je preživel 38 let v Washingtonu. Zadnji njegov javni čin je bil, da je zaprisegel svojega naslednika, in je gledalce prijetno presenetil, ko je tega po zaprisegi prisrčno objel. Se isti dan se je odpeljal s svojo ženo na svoje posestvo v Uvalde, Tex.
valnp vlogo med njima.
Ako bo šlo vse gladko in 'bo Anglija dosegla pri Jugoslaviji svoj cilj, potem se upa, da se bo soseda, ki leži v sredi, namreč Bolgarija, tudi pridružila. Zelo možno je, da ima, s to zadevo kaj opraviti tudi a-meriški vojni opazovalec,Wm. J. Donovan, ki se te dni mudi v Sofiji. Domneva se, da vrši ta mo| tamkaj posredovalno delo, da usmeri razdvojeno bolgarsko javno mnenje na ■stran Anglije.
Washington, D. C. — Pred poslaniškim odborom za tuje-zemske zadeve je nastopil ta torek kot priča ameriški poslanik za Anglijo, Jos. P. Kennedy. Ta odbor, kakor je bilo že poročano, zaslišuje razne vplivne osebnosti glede njih mnenja o znanem predsednikovem predlogu za neomejeno pomoč Angliji.
Poslanik, ki je svoječasno podal predsedniku resignacijo na svoje mesto, ki je pa ta še ni uradno odobril, se je pred odborom izrazil, da je v Angliji javno mnenje dokaj deljeno o tem, ali naj Amerika stopi v vojno, ali ne. Ena stru-ja pravi, je dejal, da bo Ame rika znala najti način, da bo vojno izpeljala tudi do uspešnega konca, ako bo stopila va njo, in bi torej bil vstop zaže-Ijen; druga struja pa nasprotno meni, da bi bila z vstopom Amerike Anglija na izgubi,
ker bi potem n£ mogla dobivati več toliko orožja od nje.
Poslanik se je izrazil, da je tekom svojega bivanja v Londonu doživel celih 280 zračnih napadov, ter je izrekel priznanje junaštvu, ki ga kaže angleško ljudstvo v sedanjem trpljenju. V Ameriki, je dejal, je našel več zmede kakor v Angliji sami.
Glede omenjenega predloga je dejal Kennedy, da bo on 100 odstotno odobraval • vse, kar bo kongres sklenil in predsednik potrdil. Imel pa je zadnjo nedeljo po radio govor, katerem je delno kritiziral ta predlog.
K svojemu poročilu je dodal poslanik še eno pripombo, namreč, da postaja Anglija čimdalje bolj socialistična in, da "nihče nima pravice domnevati, da bi razmere prišle kdaj nazaj na isto, kar so bile prej."
VLADA NE NAMERAVA IZ-DATI TAJNOSTI
Washington, D. C. — Nasprotniki Rooseveltovega predloga za večjo pomoč Angliji, med njimi predvsem senator Wheeler, so izrazili zahtevo, naj bi državni department objavil diplomatska poročila, ki sta mu jih poslala pred izbruhom evropske vojne poslanika Kennedy iz Anglije in Bullitt iz Francije, češ, da bi na podlagi njih kongres lažje razmo-trival o omenjenem predlogu. Kakor pa se iz neuradnih virov sliši, vlada poročil ne bo izdala, niti ne poslaniškemu in senatskemu odboru za tuje-zemske zadeve, češ, da so ta poročila strogo zaupna in tajna. Omenjena dva moža se baje ne strinjata s politiko Roo-seveltove administracije glede stališča, ki naj ga zavzame Amerika napram Angliji.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Blagajno so navrtali
Ljubljana, 26. okt. — Ko je davi sluga stavbnega podjetja "Slograd," ki ima svoje poslovne prostore na Vrtači 9, stopil v pisarno, je na svoje veliko začudenje opazil, da so vrata odklenjena. Ko se je potlej malo pobliže razgleda!, je ugotovil, da je velika železna blagajna v pritličju ob strani navrtana.
Ko je takoj za njim prišel v službo še drugi sluga, sta oba naglo o'bvestila policijo o očitnem vlomu, ki je bil izvr šen preko noči. Kriminalni organi so takoj na mostu preiskali vse podrobnosti in dognali, da so se drzni vlomilci priplazili do poslopja preko so sednje parcele. Preskočili so poldrugi meter visoki zid in na dvoriščni strani odprli težka hrastova vrata. Ker se vršita mehanično zapirajo in so na zunanji strani brez kljuke, so morali vlomilci najprej iz rezati les okrog ključavnice, da so potlej vrata odznotraj odprli. Nadaljnja pot jim je bila lahka. V pisarni so se lotili velike železne blagajne, ki je pa zastarelega tipa in niso imeli z njo posebnih težav. S topilnim orodjem so napravili široko luknjo in pobrali iz blagajne okrog 70 tisočakov v bankovcih in kovancih. Na kraju vloma so pustili nekaj dlet, ni bilo pa opaziti nika-kih prstnih odtisov, kar kaže, da so bili na delu izvežbani vlomilci.
Policija je uvedla temeljito preiskavo, in kakor se zdi, so bili storilci najbrž člani vlomilske tolpe, ki je pred dnevi napravila nekaj podobnih vlo mov v blagajne v Kranju in Skofji Loki. Stavbna družba "Slograd" je bila zavarovana za vso ukradeno vsoto pri angleški zavarovalnici Royal Exchange.
-o-
drzen žepar izmaknil vseh 900 dinarjev, ki jih je imela pri sebi za nakup.	4 "
-o-
Smrtna kosa
V	Vrhovem pri Radečah pri Zidanem mostu je umrl Ignac Simončič, posestnik star 78 let. — V Laškem je umrla Zorka Ujčuč, soproga višjega policijskega komisarja. — V celjski bolnici je umrla Neža Kukov čeva, žena orožnika v pokoju iz Lise pri Celju stara 53 let.
-o-
Nesrečen padec
Nezavestnega po pripeljali v celjsko bolnico 27 letnega trgovskega pomočnika Janko Vrunča iz Petrovč, ki je padel s kolesa in se nevarno pobil na glavi.
V vodnjaku
V	Rušah pri Petrovč a h se je pri Lednikovih odigrala žalo-igro, ki je pretresla vso okolico. Elizabeta Lednik, 38 letna žena tapetnika iz Celja je zadnje čase močno bolehala na živcih. V tem stanju se je ne-srečnica pognala v domači vodnjak in utonila. Pokojno so potegnili iz vode in poklicali zdravnika, toda nihče ji več ni mogel pomagati.
-o-
Gospodar pri procesiji, doma pa vlomilci
Posestnik Ivan Kavran iz Velke ob meji, je bil med romarji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in se zvečer udeležil tudi takozvane rimske procesije. Isti večer pa so v njegovo domačijo vdrli drzni tatinski zlikovci in jo izropali. Odnesli so nad tisoč dinarjev v denarju in za nekaj tisočakov obleke in drugih predmetov. Orožniki so kmalu to tatinsko družbo izsledili in jo spravili na varno za zamrežena okna.
Les ga je ubil
Hrastnik, 26. okt. — Pretekli ponedeljek zjutraj se je v hrastniški jami smrtno ponesrečil 28 letni rudar Jože Ur-leb. Po lesnem jašku so spravljali les v jamo in padlo je tam 30 m globoko nekaj lesa nanj ter je bil pri priči mrtev. Pokojni je bil komaj dve leti poročen in je zapustil mlado vdovo. Zapustil je pa še tudi starše, katere je zelo spoštoval in jim je tudi vedno rad pomagal. Nesreča je pretresla ves Hrastnik, posebno pa še rudarje. V sredo je imel pokojni veličasten pogreb na dol-sko pokopališče.
-o-
Okradena Starinarjeva žena Ana Mrazova v Mariboru je šla na sejmišče, kupovat pujska. Ko se je že dogovorila zaradi cene in hotela kupiti lepo pitanega pujska, je spoznala, da ji je
Jim ni uspelo
Iz mariborske jetnišnice so pripeljali v bolnico tri 16 letne jetnike, ki so na svojevrsten način poskušali izvršiti samomor. 16 letni Bruno Lut-man je požrl tri ročaje od žlic, 16 letni Otmar Cene je požrl konec žice, podkev s čevlja in nekaj žebljev, 16 letni Jože Jeza pa je pogoltnil tri kose žice in nekaj žebljev. Fantje so se gotovo dogovorili, pa jim je po tej nenavadni večerji postalo slab'o, da so jih morali v bolnici operirati ter so jih tako rešili, da jim ne bo za enkrat še treba na oni svet.
-o-
Svojevrstni kavalirji France F., Srečko V. in Pavel F., vsi trije iz Velikega Boča, so kar na lepem napadli posestnikovo hčerko Terezijo Ranerjevo iz Vel. Boča, ko so jo srečali na cesti. Vsi trije se bodo morali zaradi tega zagovarjati na sodišču.
trnjem

to convince the doubters, hawquo lep a party op warriors to view the captive tarzan.
BUT AGAPU, THE WITCH-DOCTOR. RAGED. 'YOU'VE DONE EVIL TO CXJR FRIEND TARZAN. I^AY YOU 3E 5TRUC< BY THE SPEASS OF THE GODS.'"
aiWWil JgWIHV1 ' UNITED FEATURE SYNDICATE, Inc.
A MOMENT LATER, A SPEAR FLASHED AMAZlMfiLY OUT OF THE DARKNESS TOWARD HAWQUO.'
THEY WERE AWED. GREAT INDEED WAS THE POWER OF HAWQUO AND THE STRANG* ERS TO CONQUER THE MIGHTY JUNGLE 1083.

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto.......................................$5.00
Za pol leta ...................................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1-50
2.a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto.....................................$6-00
Za pol leta ______________________________________ 3.00
Za četrt leta ..................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene •voudwy ui Addvdsaidft Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago • Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year.................................. 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ........................... 1.75
Single copy....................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Eniered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Bolgarija
O sledečem vprašanju teče prastara pravda. Že v ko-dexu Hammurabi in v Talmudu ga najdemo:
"Ako dva držita za eno obleko in vsak med njima trdi, da jo je on našel, in vsak zahteva, da mu cela pripade in vsak prisega — ker sta jo istočasno našla — da je njegova vsaj polovica obleke, — čigava je torej?"
Vprašanje ni bilo nikdar rešeno. Pač pa so trije predlogi, kako bi se rešiti dalo. Nekateri so bili mnenja, naj se obleka razpolovi in vsakemu nakloni polovica; drugi so predlagali, naj se obleka proda in znesek razdeli; tretji pa so mislili, da je najboljše, ako eden vzame celo obleko in sonajditelju izplača njegov delež v denarju.
Pri tem vprašanju se seveda s tem računa, da je predmet spora resnično najdena stVar in da ni nikogar last. Ker pa je obleka v vsakem slučaju le navedena kot primer, se enako lahko nanaša tudi na živino, sužnje ali deželo. Pri tem je povsem jasno, da najdene stvari ni mo goee vprašati za njeno mnenje.
Bolgarijo držita trdiio Sovjetija in Nemčija, kakor obleko v našem slučaju. Dolgo časa sta ljudstvo in vlada bila napram Sovjetom izredno prijazno razpoložena in preteklo je komaj nekaj mesecev, odkar so se še iz Moskve slišale izredno tople besed«? na naslov Bolgarov. Toda, ko se je na jngovzhodu od Mani osišča pričela akcija za nove državne meje, sta se bolgarsko javno mnenje kakor tudi vlada z velikim zaupanjem obrnila k Italiji in Nemčiji, katerima se morajo Bolgari v prvi vrsti res tudi zahvaliti, da so dobili vrnjeno južno Dobrudžo. Kljub temu nekateri mislijo, da so simpatije med narodom deljene, kar pa nima posebne vloge, ker je gotovo, da je ljudsko mnenje v ne: prestanem valovanju in ni nikdar mogoče vedeti komu bo naklonilo in komu odreklo svoje nagnenje.
Bolgarija ima okrog 110.000 kv. km in okrog 7 milijonov prebivalcev. Vlada jo kralj Boris III. iz hiše Sachen-Koburg-Gotha. Kraljica Giovanna je hči italijanskega kraljevega para. Po prvi balkanski vojski 1912, v kateri je Bolgarija bila zmagovita, je leto pozneje podlegla v drugi balkanski vojski, ko so se proti njej obrnili njeni prejšnji zavezniki Srbija, Grčija in Rumunija. V prvi svetovni vojni se je Bolgarija dala pridobiti za osrednji velesili in je po porazu 1918 morala z njima deliti tudi enako usodo. Mirovna pogodba v Neuvillyju (1919) je Bolgarijo prisilila, da je odstopila del ozemlja Jugoslaviji in Grčiji, morala je plačevati vojno odškodnino in se razorožiti. Kralj Ferdinand I. se je odpovedal prestolu v prilog svojemu sinu Borisu in je odšel v Nemčijo, kjer še sedaj prebiva. Na oblast je prišla radikalna kmečka stranka pod vodstvom Stambulijskega. Stambulijski je bil politik velikega formata in nesporen voditelj bolgarskega kmečkega ljudstva. Njegova "zelena diktatura" je simpatizirala z • nauki agrarnega socializma, pri tem pa je neusmiljeno pometala s sleherno opozicijo in je bil prvi režim v Evropi, ki je uvedel delavske čete za izvršitev raznih javnih del. Stambulijski je omogočil prav dobre odnošaje z Jugoslavijo in je imel v mislih veliko Jugoslavijo, ki bi segala od Jadranskega do Črnega morja in bi bila pod vodstvom organiziranega kmečkega ljudstva. Toda državni uetar dne 9. junija 1923 je pokopal vse načrte Stambulijskega. Armadi se je tajno združila s štirimi opozicijskimi strankami, ki so nezakonito delovale in vzela oblast v svoje roke. Stambulijski je bil prijet iti ustreljen. Morje krvi in najhujšega terorja je sedaj zalilo deželo. Evropa se sicer ni veliko brigala za dogodke v Bolgariji, ker jih je smatrala za več ali manj navaden balkanski pojav. Višek notranjega trenja je bil dosežen s strahotnim komunističnim atentatom na cerkev Sv. Nedelje 1. 1925, ki je pod razvalinami pokopala nad 300 žrtev, med njimi velik del vlade in poslancev. Odgovor na ta zločin je bilo seveda novo krvoprelitje, s katerim so Cankovi pristaši maščevali smrt svojih tovarišev. Toda tudi to ni vodilo do pomirjenja. Pri prihodnjih volitvah so dobili komunisti v mestnem svetu v Sofiji 19 odbornikov od 35 sedežev. To je razodelo njihovo tajno silo in zopet se je pričel trd desničarski režim, ki je postal znan pod oznako Cankova diktatura. Konec tako imeno vane "narodne zveze" pa je prinesla 19. maja 19-33 faši-
stična bolgarska organizacija imenovana "Zveno". Ustava je bila ukinjena sobranje in stranke pa razpuščene. Mace-donsko revolucionarna organizacija, ki je v dobi Cankova vladala kakor država v državi in strahovala prebivalstvo, je z novim režimom bila močno prizadeta, ker je polkovnik Velčev, ki je bil duša novega gibanja, makedonstvuju-ščim stopil trdo na prste.
Kralj Boris je pri vseh naštetih spremembah ostal v ozadju. Toda 1. 1935 je sam osebno prevzel oblast in vpeljal diktaturo. Fašistično stranko "Zveno" je razpustil, polkovnik Velčev pa je bil obsojen na smrt, pozneje pa po-miloŠčen na dosmrtno ječo. Obliko vladavine pod kraljem Borisom je mogoče označiti kot zmerno absolutistično, ker pripušča neko opozicijo čeprav uradno stranke niso dovoljene. Režim kralja Borisa podpirajo demokrati in zemljedelci. V oktobru 1939 je bilo sobranje zopet raz-puščeno in vpeljana nekoliko poostrena diktatura. Dne 30. januarja 1940 so volitve prinesle vladi zelo velik uspeh, ker se je od 160 poslancev za opozicijo javilo samo 20. Ministrski predsednik Kjoseivanov se je moral kljub veliki volilni zmagi umakniti profesorju Filovu, o katerem so tedaj pravili, da bo vodil še bolj iskreno politiko najboljše soseščine z vsemi balkanskimi državami. — Toda v osmih mesecih je tudi bolgarska politika napravila znaten razvoj.
Znano je, da so po priključitvi južne Dobrudže Bolgari stavili nove zahteve in sicer po delih Turčije in Grčije. V Sofiji upajo, da jim bo tudi to mogoče doseči s pomočjo osišča, na katerega so se najtesnejše naslonili. Potovanje ministra za poljedelstvo Bagrjanova v Berlin in Kim je v najtesnejši zvezi z bolgarskimi revizionističnimi težnjami. Bagrjanov je eden glavnih voditeljev mladinskega gibanja, ki je zelo podobno nemškemu narodnemu socializmu in popolnoma zgrajeno po njegovem programu. Bagrjanov, ki je tudi študiral v Nemčiji, ni nikdar skrival svoje privrženosti do Nemčije in njene politike. Verjetno ni daleč čas, ko bo on tisti, ki bo, v Bolgariji vzel politične vajeti v roke.
Kaj pa Sovjetija? Ali so njeni interesi z zasedbo Be-sarabije na Balkanu res že popolnoma zadovoljeni? V Moskvi se delajo, kakor da je tako. Toda živahna delavnost bolgarske komunistične stranke v zadnjem času, ki je gotovo bila naročena, pa bi vladi utegnila biti opozorilo, da sovjetski stric vendar še ni čisto brezbrižen za dogodke onstran Donave ... Čigava bo Bolgarija?
Bruder, kjer se je morala podvreči operaciji. Želimo dobri ženi, da skoraj okreva in se povrne nazaj domov k svoji lepi družini na Sv. Vincenca cesto, kar Bog daj! — Tam doli na Charters St. pod št. 118 pa leži že več časa bolna rojakinja Mrs. Johan Lužar. Tudi tej mamici vsi želimo skorajšnjega trdnega zdravja!
Kakor vemo, naši sosedje, tc so Oglesbyčanje, oziroma njihove žene in dekleta, članice podružnice št. 89, Slovenske ženske zveze, imajo, oziroma bodo imele v soboto 25. januarja veliko maškeradno veselico. Prav gotovo bo omenjeni večer tam nad vse zabavno in da bodo tam naši rojaki dobro zastopani, kar jim tudi želimo.
Dne 14. januarja je odbor Slovenskega narodnega doma pripravil izvrsten banket za pevski zbor Soča in vse druge pridne delavce in delavke. Naš rojak Mr. Louis Gregorich kot predsednik in njegov sin Mr. Fr. Gregorich kot tajnik Do ma ter vsi dobri direktorji in moški in ženski klub, vsi se trudijo, da bi bil dolg čimprej pačan. Tako je sporočal taj nik, blagajnik in nadzorni odbor, da bo vzelo še dve leti in pol, pa bo dolg Doma izplačan. Lep napredek to, zato so se pa skupaj oni večer pozabavali, z dobro željo, da v skupnem delu za Dom in cerkev sv. Roka, lepo napredujemo. Torej možje, hvala vam v imenu zbora Soče. — Pozdrav vsem in sreče v leto-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Umrla je blaga žena
Johnstown, Penna. — Na tukajšnem bližnjem Park Hill je preminula pred par dnevi blaga slovenska žena Mrs. Terezija Cekada. Družinski zapiski za "N,ovi Svet" kažejo, da je bila pokcjnica rojena v Dolenji vasi pri Cerknici pod imenom Terezija Hren. V Ameriko je prišla leta 1906. Poročila se je z Mr. Gregorjem Cekada leta 1905 v Cerknici, ki je doma pa iz Rakeka na Notranjskem. Rodilo se je jima 7 sinov in 1 hči. 1 sin je umrl. Poleg žalujočega soproga žaluje za njo kot materjo 6 sinov in 1 hčer. V Braziliji zapušča enega brata, v stari domovini pa eno sestro. Pokcjnica je bila globoko verna in zavedna Slovenka. Posebno je bila naklonjena katoliškim listom, katere je požrtvovalno podpirala. Naj, ji dobri Bog to lastnost obilno poplača v več-
! A
TO IN ONO IZ LA SALLE
La Salle, 111.
Novo leto nas je obiskalo, ne preveč mrzlo in tudi ne sneženo. Je bolj milo vreme. A, na dan 14. januarja smo dobili malo dežja, ki je nazadnje poledenel, da je bilo par dni j ako težko po cestah hoditi in tudi se voziti. Pripetilo s'.1 je tudi že več nesreč, zlasti na State Rd. št. 51 in št. G. N,3 škodilo bi torej malo več pozornosti pri vožnjah z avtomobili, zlasti ponoči. Koliko mladih življenj se uniči vsako leto v zimskem času, to ve marsikateri rojak in rojakinja v današnjih dneh.
Naše slavno društvo sv. Ane št. 139, KSKJ bo slavilo v nedeljo 2. februarja 80 letnico svojega obstoja in delovanja. Žene in dekleta, zlasti pa ves odbor, se zelo trudi da bi njih slavnostni dan izpadel kar najboljše. — Zakaj bi pa ne? — Zato vas za ta"' dan prav vljudno vabijo, da pridete omenjeno nedeljo v naš La Salle k njihovi slavnosti 30 letnice. Imele bodo veliko pe to sv. mašo ob 11 uri in potem po sv. maši banket, kate rega znajo in umejo slovenske 1 ■■■ i i —
Tone s hriba
žene in dekleta dobro pripraviti. Jaz celo upam, da bodo za ta dan celo "štruklje" na rezale za pod zob, zato pa le pridite med nas v La Salle. Tukaj so samo fajn ljudje, vedne dobre volje. Ne pozabite torej dneva 2. februarja, Svečnice, da nas gotovo obiščete.
Na obisku so se tukaj mudi li sledeči: Zadnje dni starega leta je obiskala Miss Carolina Ahčin iz New Yorka, svojega brata Mr. in Mrs. Louis Ahči-, na. — Potem dne 12. januarja je prišel na obisk v La Salle iž Jolieta pionir Nr. Fr. Korevec, ki je obiskal svojega sošolca in tukajšnjega pionirja Mr. in Mrs. Antona Kastello, ki žive gori na Lafayette Street na št. 747. To je bilo prijetno snidenje, celo Tone s hriba je bil deležen obiska. Hvala torej Mr. Korevec. V La Salle so dobri ljudje in veseli, kaj ne? !
Naš in vaš prijatelj' Mr. Rudolf Trdin se je moral zopet vrniti za en čas v bolnišnico sv. Marije. Želim možu, da se kmalu zopet povrne na svoj dem na Tretjo cesto št. 1313 i ri moči in zdravju, kar Bog daj! — V bolnišnico je tudi morala se podati Mr. Frank
VOŠČILO ZA 50 LETNICO AMER. SLOVENCU
Clinton, Iowa
Gospod urednik, tudi jaz vam izražam moje srčne želje in voščim, da bi to leto 1941 vam prineslo ljubo in trdno zdravje, moči in korajže, da bi z veseljem praznovali 50 letnico priljubljenega lista Amerikanski Slovenec. —Dam mu častitko, ker jo zasluži. Po mojem mnenju je list Amerikanski Slovenec živa podoba goloba, katerega je Noe ob času vesoljnega potopa poslal iz barke iskati zelene vejice,znamenje, da se je že zemlja osušila in pognala rast. — Prav nekako tako je napravil pokojni č. Rev. Buh. Ko je Amerikanski Slovenec zagledal beli dan v Tower, Minnesota, ga je č. g. Father Buh poslal kakor bele golobe po širni Ameriki, iskati Slovence, če bo kateri golob prinesel kitico z imenom slovenskega rojaka. Ti beli golobi, kakor nedolžne stvarce, so marljivo delali in iskali Slovence. Našli so posamezne, jih zbrali v društva, jeclnote in budili v njih slovenskega duha.
Ko je prva številka Amer. Slovenca potrkala na vrata, smo ga z veseljem sprejeli. Moj ljubi pokojni soprog, ga je vedno rad in z veseljem prebiral. Četudi je bil truden od dela, pa nikoli tako, da bi lista ne prebral. Tudi meni je list priljubljen. Sami lahko spoznate, da mi ga je težko obdržati, vendar, se ne morem ločiti od njega. Ljubim sloven-
ski rod in ne sramujem se, da sem Slovenka. Zato pa rada berem od Slovencev in od do-\movine, mili kraj. Včasih je kaj lepega in špasnega berila, da se prav sladko nasmejem, včasih pa tudi kaj hudo žalostnega, da se milo zjokam A, že mora tako biti. — Ako bi pustila Amer. Slovenca, bi bila popolnoma ločena od Slovencev. Tukaj v Clintonu je le par slovenskih družin, kolikor je meni znano. Kadar berem Amer. Slovenca, si mislim, da občujem z njimi.
Tukaj v pismu vam poši ljam $5.00 money order za mojo naročnino.—Listu Amer. Slovenec pa želim zadovoljne in veselo ter uspešno proslavljanje prve 50 letnice. Bog ga poživi in ohrani, dokler bo slovenski rod, imel po širni zemlji hod, naj bi slovel Amerikanski Slovenec' — Vas pozdravim. — Z Bogom. Bodite zdravi!
Mary Tancik, tajnica
nosti. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom pa naše globoko sožalje!
Poroka
Willard, Wis. — V cerkvi sv. Štefana v Chicago, 111., sta bila dne 28. decembra 1940 poročena Miss Eleanore De-bevc, hči Mr. in Mrs. Anton Debevc, ki so poznani rojaki tukaj na Willardu in Mr. Frank Fale, sin Mr. in Mrs. John Fale, Sr., iz Chicago, III. — Poroka je bila s sv. mašo, katero je daroval Rev. L. Bo-golin. Novoporočencema, ki sta se odločila, da bosta stanovala v Chicagi, prijatelji z Willarda častitajo!
Na operacijo
Shebogan, Wis. — Na operacijo se je morala podati tukajšnja rojakinja in dolgoletna naročnica Amer. Slovenca Mrs. Uršula Marver. Nahaja se v bolnišnici sv. Nikolaja. — Želimo ji skorajšnjega okrevanja in trdnega zdravja!
Mr. Jožef Beribak bolan
Chicago, 111. — Znani chica-ški rojak Mr. Jožef Beribak z 1811 W. Cermak Rd. je že več dni težko bolan. Napadla ga je pljučnica in se nahaja v bolnišnici sv. Ane pod zdravniško o skrb j o Dr. Franka Grill, slovenskega zdravnika v Chicagi. Blagemu rojaku želimo, da čimpreje okreva in se povrne k svoji družini!
SALAMONSKA RAZSODBA
V okolici Kodanja je neki avtomobilist nedavno povozil gos. Pritekel je kmet, in zahteval zanjo tri krone odškodnine. Avtomobilist bi jo nato lahko vzel s seboj. Ta se pa s tem ni strinjal. Cena se mu je zdela previsoka. Plačal bi le dve kroni. Moža sta se prepirala in si vrgla' marsikakšno v obraz. Tedaj je (prišel vaški policist in izrekel sodbo. Ko je videl, da se moža ne moreta zediniti samo zaradi ene krone, je dejal: "Dobro, oba bo sta prišla do svoje pravice." Nato je velel vozaču, naj mu da dve kroni. Ko je imel oboje v rokah, je izvlekel denarnico in priložilV iz svojega še eno krono. Denar ije izročil kmetu, vzel je gos pod pazduho in se poslovil od obeh z be sedami: "Tako poceni nisem še nikoli prišel do gosi." Oba moža sta se zasmejala, prista li|. sta na to salamonsko razsodbo si odpustila hude besede in odšla však svojo pot.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Mrs. Uršula Jalovec iz East 170th street je te dni prejela iz starega kraja žalostno ftovico, da ji je v Tomišlju pri Igu umrl njen svak Jakob Mavec. Zapušča . vtri hčere, eno pa v Kanadi in tu več sorodnikov. Pred leti je živel' v Denverju, Colo., odkoder se je vrnil v staro domovino.
Še vedno bolan
Pueblo, Colo. — Še meseca julija 1940 se je ponesrečil naš zvesti naročnik Amer. Slovenca Mr. Martin Tekavčič, pa jaz tega nisem vedela. Mrs. Hegler mi je povedala, da ga je obiskala in povedala, da ima {^oškodovano roko in nogo zlomljeno v stegnu. Ze pol leta je od tedaj, pa še sedaj ne more sedeti. Ker je farmar, ga domači zelo pogrešajo pri delu. Želimo mu, da bi kmalu okreval! — Prijatelji naj ga večkrat obiščejo, bo gotovo vesel in hvaležen, da mu ne bo tako dolgočasno. —J. M.
V bolnišnici
Cleveland, O. — Mr. Fr. Zibert iz East 167th Street, ki se je poškodoval pri delu, je bil odpeljan v Glenville bolnišnico. — V St. Alexis bolnišnico je pa bila odpeljana Mrs. Mary Mavrič iz Hale Ave. — V Huron Itoad bolnišnici se nahaja rojak Mr. Frank Hribar. —- Prijatelji jim žele skorajšnjega okrevanja!
Še en grob
Forest, City, Pa. —Tukaj je pred kratkim umrl rojak Frank Supnik, doma iz Logatca na Notranjskem. — Drugi podatki o njem nam niso znani.
SULICA BOGOV
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
■Da prepriča dvomljivcc, je Hawquo vodil vojake v džunglo, da jim jpokaže vjčtcga Tarzana.
Groza jih je obšla. Velika je bila moč Hawquo in tujcev, da so premagali Tarzana, gospodarja džungle!
Toda Agadu. čarovniški zdravnik je začel besneti. "Ti si napravil zlo našemu prijatelju Tarzanu in tc budo zadele sulice bogov!"
Trenutek pozneje je že od nekod iz tetne priletela sulica proti JJa\yquo!
Stran	_ AMERIKANSKI SLOVENEC___'_Četrtek, 23. januarja 1941
Četrtek, 23. januarja 1941
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran S
PREDSEDNIKOV POSLANIK ODPOTOVAL V ANGLIJO
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis,
Telefon: 85 — Res. 4080-W
PRVAK MED MAČKAMI
PRINAŠALO VESTI, OVADUHI IN VOHUNI
"Kdor ne zna molčati, ta škoduje domovini!" "Molčite in vedite, da vas sovražnik posluša " "Čuvaj se vohunov!" Tako in podobna opozorila utegneš brati povsod, posebno v nemirnih časih. —Stene imajo ušesa, vojna je! Ze malenkosti lahko našim nasprotnikom zelo koristijo. Dobro pazi. kaj govoriš in s kom govoriš! Pazi tudi na onega, ki te vljudno povpraša po najbližji poti za kolodvor, kajti tudi ta utegne biti vohun tuje države. Boj se ovadb. Obdrži vse zase! Vse v vsem: Molči!
Vohunske mreže raznih narodov so razpletene vsepovsod, ne le v vojskujočih se državah, ampak tudi v nevtralnih. Treba pa je razlikovati nied prenašalci vesti, ovaduhi m vohuni. V pravnem oziru ni med njimi nobene razlike. Pri vojaškem sodišču pa pri presoji izvestnih primerov upoštevajo tudi to. Med prinašalke vesti spadajo tisti, ki niso niti zmožni, da bi presodili važnost vesti, ampak tudi brezpomembne novice nesejo takoj na nos "boljši" vrsti agentov-°vaduhom. Ovaduhi so najbolj priskutna plast ljudi. Sem spadajo napol izobraženi, ki iščejo povsod svojih žrtev in za vsako ceno skušajo s svojimi ni hiši pa so vse to zapisovali
sebne naočnike, ker sicer svetlobnih znakov ne bi videli.
*
Med japonsko-mandžurskimi napetostmi so japonski vohuni dajali sobaricam in služkinjam nekaterih hotelov znatno napitnine samo zato, da bi jim v hotel National poslale vse papirne odpadke, ki so bili v koših. V National-hotelu so imeli Japonci celo armado potrpežljivih sestavljalcev teh odpadkov in vrsto prevajalcev, ki so znali 40 jezikov. In marsikaj so razbrali, kar bi sicer šlo v peč, in kar jim je v mno-
gočem koristilo.
*
Postrežnica nekega poslaništva v Berlinu je čistila okna. Dobro so pazili nanjo, tako da ni mogla odnesti nobenih važnejših listin. Morda pa le ni samo postrežnica? . . .. Vsak večer, ko je odhajala, so jo natančno preiskali. Delala pa je na druge načine, da je koristila nasprotniku. Ko je čistila okna, je uporabljala belo cunjo, za ovlaženje oken pa rjavo. Njena tajna je bila v tem, kako je čistila okna: z rjavo odzgoraj navzdol, z belo od leve na desno. In to izmenoma. Včasih pa je potegnila tudi počez. Vohuni v nasprot-
delom ustreči pravim vohunom. Ti so od ovaduhov za svoje "delo" plačani in se s tem preživljajo.
Vohuni so pa "elita" v svoji stroki. Ti so že precej bolj zviti, bolj izobraženi in vedno pri vsaki za njih pomembni stvari zadenejo, kje tiči zajec. Oni so porok, da tajna služba v državi, v kateri delujejo nemoteno, teče po svoji poti. To niso ljudje, ki bi posedali po zakajenih lokalih in tod iskali žrtev, ni jih najti niti na plesi-scih. Njih je mogoče najti povsem drugje. Pravi vohuni so ali zastopniki industrijskih Podjetij, so tovarniški mojstri, trgovci, pa tudi stare, častitljive dame, ki odhajajo za časa Počitnic, v razne letoviške kra-i® in jih od časa do časa "obiskujejo" sinovi, nečaki in drugi sorodniki. Pa tudi v drugačnih poklicih jih najdeš. *
Sodobni vohuni imajo tako zvite metode, da stoje mnogokrat domači protivohuni pred Pravcatimi zagonetkami, ki jim niso zlepa kos.
V naslednjem samo nekaj takih prebrisanosti še iz zadaje svetovne vojne, ki jih je razvozljala Intelligence Serv-tice, zbral pa njen član Thomas Aston.
Kmet se pelje na svojem za-pravljivčku po prašni cestii Na vozu ima zaboj jajc. Kdo bi lahko osumil moža česar koli? Nihče ne ve, da je voznik ru-vohun, in da so med svežimi jajci tudi trdo kuhani. Moža so prijeli, jajca pa razbili, dognali so, da je v notranjosti lupine marsikaj napisano s čitljivimi rjavimi črkami. V kemičnem laboratoriju so Stvar raziskali in ugotovili, da Po zunanji strani jajc pisali z nevidno razstopino sladkorja in galuna, kar pa je bi-1° v notranjosti lupine lepo čitljivo.
Lepa vohunka je nekega jutra prestopila mejo. Opazili so •l0 in natančno preiskali. Ugotovili so, da je bilo njeno perilo iu svilene nogavice prešito z Najrazličnejšimi šivi, ki p'a so 'ifi mnogo pregrobi za nežno žensko- perilo. V teh šivih je ,Ji'a cela vrsta podatkov, napisanih z Morsejevo abecedo. *
Z infra-rdečo svetilko je mo-Coce tudi podnevi signalizira ti- Za čitanje te signalizacije Pa moramo imeti na očeh po-
Dckler ne bo imenovan stalni ameriški po slanik za Anglijo, bo posloval tamkaj osebni odposlanec predsednika Roosevelta, Iiarry L. Ho pkins. Slika kaže Hopkinsa (na desni), ko se poslavlja od svojih otrok, predno se je na svo jo misijo odpeljal iz New Yorka.
teh krajih je rad "risal." Pisano risane metuljčke pa je pošiljal v londonsko zbirko. In Angleži so bili prav ddbro po-
učeni, koliko ladij in kakšne vrste se nahajajo v tem ali onem pristanišču. Torej le ni
in dognali marsikaj, kar jim sicer iz poslaništva ni mogla prinesti.
Italijani so med vojno poslali v Hamburg nel^ega svojega vohuna. Bil je pevec kot so to Italijani sploh. Zabaval je goste, a bil tudi skrbno nadzorovan. Vsak teden je dobival od doma note z italijanskimi pesmimi. Vsako došlo pošiljko pa so nadzorovatelji fotografi rali in dognali, da je besedilo 'vedno isto, da pa se note spreminjajo. Pa so imeli prebrisanega ptička.
Znano je, da daje raztopina aspirina nevidno snov, s katero se da pisati, ne da bi pustila kakšno sled za seboj. Le pri utravioletni svetlobi se da ta pisava brati.
*
Baden-Powel, znani ustanovitelj mednarodne skavtske organizacije, je za časa svetovne vojne potoval po Dalmaciji. Pod pazduho je nosil skicirko, v katero je risal posebno rad metulje, ki jih je lovil v zeleno metuljnico. Kaj drugega pa naj bi bil kot vnet risar in zbiratelj metuljev?. Prišel jc tudi v Kotor in druga utrjena mesta naše obale, kjer je imela avstrijska mornarica svoja oporišča. In posebno v
FRANCOSKA PALAČA, KI JE
NEMCI NISO MOGLI ZASESTI
Bilo je lani 18. junija, ko sija" na francoskih tleh ostala
je potihnil hrušč umikajoče se francoske vojske in jo nad o-srednjo Francijo začel odmevati ropot nemških motorjev in tudi korak nemških oddelkov.
Ta dan je v Sevresu, slovitem središču francoskega finega lončarstva, potrkal nemški astnik v zelenem plašču na vrata palače, imenovane Pavilion de Breteui. D.pjal jc,:
"Tu jc povelje o zasegi palače. Prišel sem, *da vzamem prostore. Zasesti moramo palačo in opazovalnico. Izvolite se pripraviti na odhod!"
Na častnikovo veliko presenečenje je pa človek, kateremu je govoril zmajal z glavo: "Obžalujem, a to ne poj-de!"
"Zakaj ne?"
"Ker je tu Mednarodni, urad za mere in uteži, ustanovljen leta 1875 z mednarodnim dogovorom. Od tedaj palača ni več last Francije, temveč last petdesetih držav, ki so uvedle metersko mero."
Častniku ni bilo treba premišljati. Priklonil se je in dejal :
"Prav imate. Poročal bom o tem predstojnikom."
In tako je Bretuilska pala ča, edina mednarodna "konce-
NASPROTUJETA ROOSEVELTO VEMU
v zasedeni Franciji edino mesto, kjer se niso utaborili vojaki tretje Nemčije.
Breteuilski pavilijon poznajo vsi Parižani, celo tisti, ki ne vedo, kakšnemu namenu služi. Palača leži kakih 800 metrov od ceste, ki drži v Sevres, na gričku, poraslem z bukvami in hrasti.
Popoln,skoraj cerkveni molk vlada okoli tega gradu."Od zunaj ni videti drugega kakor bele zidove, okna in pa napise nekdaj v francoščini, danes francoščini in nemščini — cla, "občinstvu vstop ni dovo-jen." Poslopja pa se zde navidez prazna in skoraj zapu-cena, če ne bi bilo treh čuva-jevih otrok, ki se igrajo po parku.
Toda za temi praznimi molčečimi zidovi nadaljuje zdaj v vojni kakor prej v miru skupina učenjakov, uslužbenih pri Mednarodnem uradu za mere in uteži, svoje tiho znanstveno delo pod vodstvom ravnatelja Alberta Perarda.
Ker je Francija po revoluciji prva uvedla metersko mero, je mednarodna diplomatska konferenca, ki je leta 1875 u-vedla meter skoraj po vsem svetu, sklenila, da bo omenjeni urad stalno v Franciji.
Palačo v Sevresu so mu iz brali za sedež zaradi tega, ker je blizu Pariza, pa vendar toliko daleč od njega, da je tresljaji velikega mesta in njego-/ega prometa ne dosegajo več
Postavili so tam še posebno opazovalnico, kjer so se nadaljevala potem delaxza določi lev točnega metra, ki mora meriti natanko desetmilijon-">ko četrtine, ki predstavlja težo kubičnega decimefcra čiste vode pri 4 stopinjah Celzija.
Pod to opazovalnico so v osem metrov globoki kleti uredili prostor, kjer je zaradi posebnega trajnega zračenja mogoče vzdrževati stalno toplino 4 stopinje Celzija.
V to klet so leta 1889 spravili osnovni meter in osnovni kilogram. Dogovorili so se, da bodo vse države, ki so sprejele meter, imele za svojo lastno upora'bo in nadzorstvo natančne posnetke tega osnovnega metra, katere bodo lahko svobodno hodile primerjat, kadar se jim bo le zljubilo z izvirnim metrom, ki spi v kleteh Pre-teuilske palače.
Seveda so izdali tisoč varnostnih ukrepov, da ne bi nič moglo spremeniti obsega obeh osnovnih mer. Med drugim so sklenili, da bodo za dostop v skrivnostno klet potrebni trije ključi. Enega bo hranil ravnatelj urada, drugega predsednik mednarodnega odbora za mere in uteži, tretjega pa Francoski arhiv.
Kovina, katero so izbrali za osnovni meri, je bila kaljena platina, ker je to edina snov, ki se s časom prav nič ne spr*e-minji, kar je za tak namen neobhodno potrebno.
Razen dveh osnovnih mer so naredili iz kaljene platine tudi še tri ali štiri posnetke. Ce pomislimo, cla tehta tak posnetek tri kilograme, gram kaljene platine pa velja kakih sedem tisoč dinarjev, si lahko predstavljamo, kakšen zaklat leži v kleti Breteuilske palače Ravnatelj urada Perard nož mara o zakladu dosti govoriti, češ da ni varno izzivati ta tov. Pred nekaj leti so kaza
nekim obiskovalcem te dragocene mere. Vsaj obiskovalci so si mislili, da je tako. Ponoči je nekdo prepilil mrežo pri oknu v ravnateljevo pisarno in odnesel eno metersko palico.
"Lahko si mislite, kako je bil razočaran, ko je videl, da ukradeni meter ni vreden nič več, kakor železna palica, ki jo je z muko prepilil v mreži. Veste, cla ne bomo pravih me trov kazali vsakomur in puščali takole v pisarni...
Ravnanje s temi merami je nadvse natančno, izogibajo se vsega, kar bi moglo tudi malce spremeniti njihovo dolgost Osnovnega kilograma zaradi sprememb, ki bi jih povzročila mena temperature, niso sploh še nikjer prinesli iz kleti, osnovni meter pa le trikrat v enainpetdesetih letih, i zadnjič 1921, da so po njem naredili nove posnetke za države, ki so uvedle meterski red po svetovni vojni.
Ob izbruhu sedanje vojne niso osnovnih mer spravili drugam, samo klet so ojačili z betonskimi oporniki. Primerjalne posnetke pa so poslali v druga francoska mesta. Vsak posnetek metra so zaprli v lesen valj, znotraj prevlečen z žametom, vse skupaj pa vtaknili še v kovinast valj, zavar-jen in še zaklenjen. Vsi ki so imeli z merami kaj posla, so morali imeti fine rokavice.
Vsa ta previdnost ni tako smešna, kakor bi se zdelo. Ce bi se spremenili osnovni meri, bi to povzročilo neslutene težave in zmede v svetovnem gospodarskem življenju. Toda kaj takega se lahko zgodi pri vsej skrbnosti.
Nekaj takega so opazili leta 1930, ko sta Amerika in Nemčija poslali svoje posnetke v primerjavo. Ugotovili so, da so vsi posnetki za nekaj mikronov — mikron je milijonin-ka metra — krajši od izvirnika. Toda nista se spremenili osnovni meri, marveč posnetki zaradi udarcev z omelom iz perja, s katerim so jih v Ameriki in Nemčiji vsak dan sna-žili. ..
Torej niti največja previdnost ni preveč pri ustanovi, katere oblast priznava brez pridržka petdeset držav na svetu! *
TO IN ONO
PRVI BANKOVEC
Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja, kakšnih 400 mož. Tedaj si je uprava Npve Francije izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane zadolžnice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je de Meu-les, vodja uprave, ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajžjl jamstvo za njih vrednost.
-o-
DRAGOCENA ZNAMKA O zbiralcih znamk ste gotovo že mai-sikaj slišali. V strast jim je prešlo, da zbirajo najrazličnejše znamke in so tem srečnejši, čim popolnejša je njihova zbirka. Obstojajo pravcate borze za znamke, da o trgovinah ne govorimo. Seveda imajo tudi svoje cene za rabljene znamke. Cim redkejša je znamka, tem višja je njena vrednost. Nedavno so v mestecu Kemmore odkrili znamko, ki je najdražja na svetu. Je iz leta 1856, rdeče barve ter je bila izdana v angleški Guayani. Ker je edina na svetu, je njena podrobna zgodovina malo znana. Zanjo ponuja neka ameriška milijonarka celih 37.500 dolarjev, kar je že lep denar.
-o-
ANGLEŠKI KATOLIČANI
ŽIGOSAJO VLADO London, Anglija. — Več katoliških listov v Angliji izraža očitno kritiko nad svojo vlado ter to indirektno obdolžuje hinavstva. Predmet kritike je vladno prizadevanje,da .se pridobi Rusija na stran Britanije. Dočim skuša angleška vlada prepričati svet, da se bori za krščanstvo in njega ohranitev, se skuša vezati s sovjetsko Rusijo ter je pri tem pripravljena, prodati polovico Poljske in baltske države, pravijo ti listi er dostavljajo, da svet lahko upravičeno dvomi, ali je Angliji res toliko do krščanstva, kakor trdi.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure do poldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
Vestno. — Katehet v šoli: "Vaša dolžnost je, da vsak teden vsaj enega človeka osrečite ! No, Tonček, ali si to storil?"
Tonček — ponosno: "Sem, gospod katehet!"
Katehet: "Lepo! Kaj si pa storil?"
Tonček: "Pri teti sem bil, in je bila vsa srečna, ko sem šel spet domov."
logu za neomejeno pomoč na desni Hamilton Fish,
nasprotnikov predsednikovemu pred-levi jc poslanec J. M. Vorys iz Ohio,
Rdeč perzijski muček, ki mu je bilo priznano prvo mesto na nedavni mačji razstavi v New Yorku. Njegova lastnica je Mrs. M. W. Smith iz Pitttnari, {J- J-	l
ZVEZE S STARIM KRAJEM
so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za	$2.20................100 Din
Za	$4.00................200 Din
Za	$5.75................300 Din
Za	$7.55................400 Din
Za	$9.00................500 Din
Za $11.00............ 600 Din
Za $12.75............ 700 Din
Za $14.50............ 800 Din
Za $16.25............ 900 Din
Za $17.50............1000 Dm
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d* nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne p* sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—ZgoraJšne cen« v&Ji&.to zi pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA T.&^azila dodajte k vsaki pošiljatvi 00.
CENE LIRAM:
Za $4.8S.........:.....100 lir || Za $9.20..................200 lir
Za $21.75....................500 lir
Pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
■jtnra 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 23. januarja 1041
.............,....,.......................................iiinn"""""""Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiinn^
"Ljubezen, ki ubija"
ROMAN —
P. Bourget:

To mu je vzbudilo takoj sum, da bi mogla biti ta tat in morilec Rochdale ena oseba. Potem ni bilo ničesar več slišati o tem.
Jaz sem moral potem iskati dalje sam. Zadnji pogovor z gospodom Masollem sva imela 1873. In šele leta 1883. se mi je posrečilo odkriti morilca in mu njegovo delo poplačati.
Prav za prav je bilo skoraj blazno misliti, da bi mi iskanje uspelo.
Od zločina je preteklo že deset let in jaz naj bi bil sam, brez vseh pripomočkov in sredstev, ki so na razpolago policiji, upal, da bom izsledil morilca. Nad tem je obupal celo človek, ki je bil v iskanju strokovnjak po poklicu.
' Vendar sem poskusil.
Takrat sem mislil, da sem posebno bistroviden. Sklepal sem vse mogoče zveze med dogodki in razvozljaval čudne za-pletljaje.
Prebral sem vsa očetova pisma in vso njegovo zapuščino. Mati je bila pisma iz-rbčila v varstvo očimu, kakor da se to samo po sebi razume. Mecl pismi sem našel najrazličnejša. Lepo število jih je bilo tudi od gospoda Termonda samega. Iz njih sem šele videl, kaka prijatelja sta bila svoje čase prvi in drugi mož moje matere.
Nikjer ni bilo ničesar, kar bi mi bilo vzbudilo najmanjši sum. Klical sem si v spomin očetov obraz, kakor sem ga videl zadnjič v življenju ... Oče je odšel v smrt, medtem ko sem jaz igral, mati pa se je razgovarjala s prijateljem, ki naj bi nekega dne postal njen in moj gospodar.
Kakšna zmedena igra usode!
Kam naj se obrnem? Kaj naj storim: Na katera vrata naj potrkam?
Vse, česar sem se domislil, se mi je zdelo nemogoče.
Ta zavest mi je polagoma jemala pogum. Pa ne samo to. Zdaj, ko sem končal šole, sem imel smešno lahko in udobno življenje.
Dokler sem bil v zavodu, se mi ni godito bogve kako dobro. Ljubosumnost do očima je v meni držala spomin na očeta buden." Zato sem se ves ta čas zavedal svoje življenjske naloge.
Zdaj se je pa vse izpremenilo, odkar sem postal polnoleten.
Mater sem ljubil iz srca. Polagoma sem se navadil na razmerje, ki je vladalo med nama zaradi njenega drugega zakona in se nisem več upiral. Tudi očima sem sicer še črtil, a ga nisem več sovražil tako silovito in nebrzdano kakor prej. Očim se je do mene zdaj vedel neoporečno. Zdelo se mi je, da pazi zlasti na to, da mi ne bi niti z najmanjšo besedico skušal svetovati, kakšen poklic naj si izberem zdaj, ko sem zrel človek.
Ko sem naredil zadnje skušnje, sem izjavil, da se ne nameravam posvetiti nobenemu poklicu. Očim se ni temu čudnemu sklepu niti najmanj upiral in mi ugovarjal.
Ko sem prejel zapuščino po očetu, se je pokazalo, da sta se mati, ki je bila moj varuh4in očim sporazumela, da se ne bosta med, mojo mladoletnostjo dotaknila mojega premoženja.
Obresti so ves čas prispevali h glavnici. Tako sem podedoval namesto sedem sto
tisoč frankov več kakor milijon frankov.
Kljub temu, da sem očima imel za svojega sovražnika, moram priznati, da se je vedel do mene vljudno in obzirno. Zdelo se mi je, da ni nobenega nasprotja v njegovem vedenju do mene, prej ko sem študiral, in zdaj, ko sem bil polnoleten. Prej je hotel, da bi ga jaz zasovražil in bi zato brž, ko bi bil polnoleten, zapustil dom. On pa bi potem bil sam in bi užival nemoteno srečo ob moji materi.
Kako bi začel nastopati proti njemu? Konec koncev se mi je začelo zdeti vse skupaj neznosno. Zato sem zahteval, naj mi dovolijo, da zapustim materni dom in si uredim sam svoje stanovanje. Tako se je zgodilo, da sem z devetnajstimi leti stanoval sam zase, da sem imel več ko petdeset tisoč frankov dohodkov in so mi bila zaradi tega vsa vrata odprta. •
Začel sem hoditi po zabavah in se uda-jati burnemu življenju. Dan je šel za dnevom, ne da bi naredil kaj za ;tisto, kar sem sklepal vsa svoja mlada leta. Moje življenje so tvorili sprehodi po parkih zjutraj. Popoldne sem hodil na obiske po znanih družinah, večerjal na vseh mogočih krajih. Hodil sem v gledališče. Po polnoči sem kartal in popival.
Včasih sem se zavedel iz te neumne omame in spoznal, kako borno je vse to moje življenje. Spomnil sem se spet na svojo nalogo in na pokojnega očeta. Nikogar ni bilo, da bi mi bil kaj pomagal.
Bil sem v tistih letih, ko ima človek vedno dovolj časa za zabave, nikdar ga pa nima niti malo za delo, ki ga je dolžan izvrševati.
Glas mrtvega očeta je v meni sicer še vedno klical, a odvadil sem se bil odgovarjati nanj.
Tedaj ko je bilo najbolj nevarno, da se docela zavrženi in krenem v propad in pogubo, me je nekaj vzdramilo iz otrpelosti in nebrižnosti.
Teto je nenadoma zadela kap. To je bilo v decembru tistega mračnega leta 1878. Zvečer, oziroma prav za prav zjutraj sem se vrnil domov. Priigral sem bil nekaj tisoč frankov pri kartah. Med pošto na mizi je čakala tudi brzojavka.
Pestunja Julija mi je sporočila, da je nenadoma zbolela teta in me prosila, naj takoj pridem k nji.
Ta vest me je silno presenetila in zabolela. Zabolela me je še bolj zato, ker ni bilo niti osem dni, odkar mi je teta zadnjič pisala. V pismu je tožila, da me ni nič več k nji na obisk. Na moji mizi je ležal do polovice napisan odgovor, ki ga nisem oddal. Kdove zakaj ne.
Nobena stvar nas pa ne opozori tako močno, kakor smrt, da najbrž tiste ljubimo, ki so dragi našemu srcu.
Med skrb, ki mi jo je vzbujala nevarnost, v kateri je bila starka, so se mešali očitki, da ji nisem dovolj pokazal, kako sem jo imel prav za prav rad.
Bilo je ob dveh ponoči. Prvi vlak v Compiegne je odhajal šele ob šestih zjutraj. Saj lahko v teh štirih urah umrje. Kdove, v kakšnem stanju jo bom spet videl?
V razburjenju in strahu sem prebil vso dolgo noč. Zjutraj sem se pa odpeljal k nji.
(Dalje prih.)
OPERACIJA ZDRAVI PLEŠO
Švedski z d r a v n i k Ekskil Kylin iz Jonkoenpinga je ugotovil, da se da plešavost odpraviti z operacijo. Vse dosedanje lasne vodice, ki jih tako hvalijo, se baje lahko skrije jo pred novim izumom švedskega zdravnika. Listi so poročali, da mu je uspelo s pomočjo telečje hipofize odpraviti plešo tudi ljudem, ki so bili lase popolnoma izgubili. Hipofiza je žleza možganskega podaljška, ki uravnava posebno rast.
Kylin je med drugimi zdravil neko plešasto žensko. Telečjo hipofizo ji je všil v že lodec. Po nekaj mesecih so že začeli na njeni glavi poganjati lasje. Novi lasje pa so temnejši kot so bili prejšnji.
Nova uganka. — Iz lukenj samih sem narejena, držim pa vendar, kar se da. Ce v sredi pusti le ena, razpadom ti na kosa dva — in moja moč vee ne velja. Kdo sem? — Poslal N. N.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
J. M. Trunk.
- DR JOHN J. SMETANA 1
OPTOMETRIST
^ Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue 1 |	Tel. Canal 0S23	■{
^ Uradne ure: vsak dan od 9. |j ■ zjutraj do S:30 zvečer.	g
&> .^■»■■»■llllillBIWIIIWIMBlIB^
Svoji k svojimi
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in druge, LlCNO in POCENI.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
PLOSCE
ki jih ima v zalogi naša Knjigarna. Columbia in Victor plošče so po 50c. Vocallion plošče pa po 35c. Manj, kakor tri plošče ne pošiljamo po pošti, razven če naročnik plača poštnino sam, ki pride 6c. od plošče. Od naročil vsaj treh plošč, pa plačamo poštnino mi.
COLUMBIA PLOŠČE
.50
25001—Na ofceti,
Juhu polka, harmonika................
25040—Hojer Valček,
Pečlarska Polka, Hojer Trijo....$0.50 25044—Coklarska Koračnica,
Triglavski Valček, Hojer Trio.. .50 25059—Jaka na St. Clairu, Polka
Clevelandski Valček, Hojer Trio .50 25062—Ribenška polka,
Poster tane, Hojer Trio...............50
25069—Stari Šotiš,
Moja Micka, polka. Hoyer trio.....50
25072—Moj prijatelj,
Štajerska, Hojer Trijo...................50
25074—Kje je moja Ljubica,
Sokolska Koračnica, Hojer Trio .50 25093—Poja Francka Polka,
Potepuh valček, harmonike.........50
25096—Treba ni moje Ljubce plavšati — Ko ptičica ta mala
Udovich I.ausche .....................50
25078—Dunaj ostane Dunaj, korač., Neverna Ančka, valček. Hoyer trio .................................................SO
25104—Gozdič	je že zelen, Po gorah je ivje, Udoyich
I.ausche ..i....................................50
25105—Kak	ribcam dobro gre, Ciganski otrok. Udovich
Lausche .................................50
25108—Od kje si dekle ti doma, j Zgaga polka, Frank Lovšin,
harmonika ...................................50
25ll5—Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovioh
Lausche .......................................50
25124—Moji tovarši so me na-pravli — V Šmihelu jaz hišico
imam, Udovich Lausche.............50
25129—Gozdni valček.
Veseli Godec, polka, Hojer trio .50 25135—Večerni valček, Hopsasa polka, Hojer trio...........50
25138—Ribenčan	urban polka, Vesela Urška valček,
Hojer trio ....................-.............50
25139—Uspavanka, Kadar boš ti vandrat šu,
Udovich Lausche ....................
25140—Pleničice	je prala, Kaj mi nuca planinca,
Udovich Lausche ....................
25143—Samo	Tebe Ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, Hoyer
trio.................................................
25144—Pojmo	veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, Udovič,
Lausche .......................................50
niča, — Kranjski valček, slov. 25149—Slovenska Naordna korač-
knrečka godba .............................50
25152—Vesela polka, Franci valček.
Slov. Kmečka godba ...............50
25169—Mornar, Ne bom se možila,
Udovich Lausche .............
25175—Spomin iz Ljubljane, Večerna polka. Harmonika orkester .........
25183—Štajerska, Galop, Deichman orkester ........
25184—Ti	marjanca polka, Daj daj srček nazaj,
Deichman orkester .................
25185—Z	veselim srcem voščim, Moj očka ima konjiča dva,
Moški kvartet Presern .........
25186—Sem	hodu res zanjo, Mieika ali hočeš ti moža,
Moški kvartet Presern .........
25187—Oj	kod bova vandrala, Kaj pa ti pobič,
Moški kvartet Presern ...........50
50
.50
.50
50
1849 West Cermak Road,
Tel. Canal 5544 .j&amL Chicago, Illinois
50
50
.50
l
.50
.50
PLOŠČE POD TEM NASLOVOM
SE NE DOBIJO VEČ, ker jih družbe ne izdelujejo več. Ima. mo pa jih mi še nekaj komadov v za-logi. Dokler zaloga traja so na razpolago. 25084—Nočni Čuvaj, Pevec na note,
Člani kvarteta Jadran ...........50
25091—Oj pastirčki, Božji Ljubljenci — Vsi verni kristjani,
Anton Šubel bariton .................50
25116—Dobro srečo za kravo rdečo Živela je ena deklica.
Pevci Adrija z spremljevanjem
Bratov Dajčman .......................50
25131—Kdor hoče furman biti, Lovska, -j- A. Krnjev ln F. Mo-horcic duet .................................50
VICTOR PLOŠČE I
V-23005—Za Velikonočno nedeljo,
Prvi in drugi del. Adrija Pevci..50c V-23008—Dunaj ostane "©unaj, Pod dvojnim orlom, Olbrigs Zi-
Trio ................................................50c
80334—Gozdni zvok Trumplan,
France Polka, Dietchman ork.....50c
81204—Carlotta Šotiš,
Na Bregu — valček. Victor Hudobni Kvintet .............................50c
Po jezeru bliz Triglava. Mirko
Jelačin ............................................50c
V-23026—Pobič sem star šele 18 let, Jurii Benko vzemi Lenko. Mirko
' Jelačin ............................................S0c
V-23027—Mene pa Glava Boli,
Pa Kaj to more biti. M. Jelačin..50c V-23028—Vsi so Prihajali,
Mlniar. Mirko Jelačin ....................50c
V-23010—Dva Gorenjska Slavčka,
Spomin na Bled — Adrija Pevci 50c V-23011—Pozdrav od Doma,
Zbirka Valčkov. Slovenski ork. 50c 80180—Badnjak,
Božič. Jadran' Msški kvartet-......50c
81250—Še Ena,
Mlatiči. Adrija kvartett ................50c
81454—Ob Trgatvi, I. in II. del,
Adrija Pevci ....................................50c
81520—Na Pustni Torek,
Vojaški Nabor. Adrija Pevci........50c
V-23025—Oh, Oh ura že bije,
I just want you. — Gene Autry..35c 04810—Paradise in the moonlight, When I first laid eyes on you.
Gene Autry ..................................35c
15974—Jolly Coppersmith, Skaters Waltz — The Viking Accordion Band .............................35c
Na vseučilišču v Beogradu to bile demonstracija, da je
vlada ukinila vsa predavanja. Kakšne demonstracije so bile, tega objavljena vest ne pove, in le omeni, da so bile zelo nevarne in hude. Demonstracije. Hm? Akademična mladina je nekako merilo javnega mišljenja. Ali je to javno naziranje vedno pravilno? Ako bi bilo, bi bile tudi demonstracije aka-demične mladine vedno pravilne. Mišljenje ali silenje nekega mišljenja v javnost pa je pogostoma maža kake politične stranke ali struje. Nihče pa ne bo trdil, da bi bila kaka politična stranka vedno na pravem. Zato je pri demonstracijah smer javnega izraža-lja zelo prekerna zadeva. Vitel sem silne demonstracije po ulicah, ki so bile naravnost nore, ker šem dobro poznal o-zadje demonstracij, akade-nična mladina pa je bila pri tem ozadju naravnost slepa, dedila le usmerjenjem stranke. Niti kaka vlada ne bo vedno na pravem, so tudi vrlo slabe in nasilne vlade, ampak pri normalnih razmerah vlada ve,, za kaj gre, mladina ne ve dosti, in kaka stranka noče vedeti, ako kaj ne gre v njen koš. Izraženje mnenja je sicer vrle dobra stran demokracije, ampak razmere morajo biti kolikor toliko normalne. Pri izrednih razmerah so demonstracije lahko tsilno nevarne, in v vsakem slučaju se mora tudi demokracija gibati v območju hladnega in razsodnega udejstvovanjžč.
Kakšne so bile demonstra-' cije v Belgradu, ne vem, am pak da so bile res nevarne, si morem misliti,' ker sem videl demonstracije, pa sem majal z glavo, ker sem dobro vedel, da so nore.
*
Iz Poljskega je malo poročil, in kar jih je, so le utiho-tapljena. Da so mučne in ža lostne za Poljake, je na dlani. Poudarja se, da je Poljska poražena, a m pak popolnoma zlomljena ni. To je na sebi
dobro, ako gre pri tem le za poljski narod. Pri Poljski, ka kršna je bila pred porazom, pa sem drugega mnenja. Na vzhodu je Poljska obsegala do 12 miljonov večinoma Rusi-nov. Dokler ne pride do slovanskega naziranja in tudi slovanskega ravnanja, da med Slovani ne sme biti nobene nadvlade Slovana nad Slovanom, in dokler prevladuje v slovanski javnosti le plemen sko naziranje, pozna toraj Slovan le svoje narodno pleme, je za mir bolje, ako je ustreženo vsaj plemenskim stremljenjem. Med Poljaki in Rusini so bila neprestana ribanja, ker so Poljaki hoteli vladati nad Rusini. Ce bi bila Poljska obnovljena v dosedanjem obsegu, kakor Poljaki upajo, se bodo ite borbe nadaljevale in ne bo miru. Brez neke nadvlade je vsako zedinje-nje le utopija, kakor kažejo zedinjenja pri vseh narodih, ampak nadvlada ne sme biti nasilna, zedinjati mora. Do tedaj, do zedinjenja Slovanov, ako je sploh kdaj mogoče, pa naj bodo plemenska stremljenja uresničena, kadar mogoče.
Rusini so rogovilili vsa leta, zdaj so pod Rusi. Kako se počutijo, ne vem, ampak zopet Poljake ne bodo več mogli ro-goviliti. Vesti pravijo, da je menda pod Rusi hudo klaver-no, pa mirni so ti Rusini zdaj in molčijo ko miši.
O Etijoplji so mnenja različna. Reda ni bilo dosti, nož je vladal. Lahi bi bili morda napravili nekaj reda, ampak domačinom bi bili tudi zamašili usta, in to celo kakega ofvjaka boli. Divjaki p« -Abe-sinci niso. Menda je zdaj tam bivši cesar, da malo pošegeta Italijane. Sam Bog naj se jih usmili, ako bi začelo tam v Etiopiji pokati, ker osvete bi bilo preveč. Kako zavladanje dvigne ponos, pa je tudi nevarno.
-o—-—
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
VELIKA IZBERA
VOCALION PLOŠČE
Vocalion plošče so vse angleške. Med temi je mnogo zelo popularnih komadov, ki jih uporabljajo na avtomatičnih mašinah po gostilnah itd, Vocalion plošče stanejo samo 35c. komad. Manj ko tri plošče po pošti ne pošiljamo.
15982—Bartenders dream, Beer Chasers polka. — Bee Gee Tavern Band................35c
15984—Hie	polka, Night Cap.
Be,e Gee Tavern Band................35c
15985—Beer	Barrel polka, What will you have.
Bee Gee Tavern Band................35c
15986—On	the house, Swinging the bottle.
Bee Gee Tavern Band................35c
15987—One	too many, Broken pretzel polka.
Bee Gee Tavern Band................35c
4678—Penny Serenade Rainbow valley. — Dick Jur-
gens and his orchestra............35c
4832—Roller Skating on a rainbow, Quote and unquote. — Jan Gar-
ber and his orchestra................35c
04781—Go to sleep my darling baby — Birmingham jail.
The Dezurik Sisters .................35c
04809—Little Sir Echo,
^Naročilom je pridjati vsa kokrat potrebni znesek. Po C. O. D. (to je po poštnem povzetju) plošč ne pošiljamo drugače, razven, če želi naroč rvik plačati poštne stroške za C.O.D. sam. Za najmanjšo pošiljatev po C.O.D. računa po- * šta 17c. Kdor želi to prihraniti naj pošlje potrebni znesek v čeku ali Money odru z naročilom in sicer na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinois
namiznih radijev |
vseh vrst modelov
Mnogi imajo rajši majhne na-	g
mizne radije, da jih postavijo kar	H
na mize, ali omare, ali da jih po-	g
stavijo poleg postelje v spalnico.	g
Mi imamo izbiro takih namiznih	g
radijev aparatov, ki so napravlje-	g
ni močni in sprejemajo vse po-	g staje.
PRODAJAMO JIH OD
$8.95 do $49.95 |
Ako k tem malim namiznim radijem dokupite lahko še gramafon- g g ski "attachment" in istega spojite z tem radijem in imate za mal denar g g radio in gramafon. Kogar mali aparati zanimajo naj to ogleda.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
| 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois |
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois