P O š I ß V. 22. V LJUBLJANI. D NEI. JUNIJA 1932 L t I O 45 Cena vsako V8 Din za celo leto. U inozemstvo 60 Din Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Izhaja sredo, bpisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« » Ljubljani Postavimo Kreku spomenik v Ljubljani Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričana, da mora veliki mož dobiti v Ljubljani primeren spomenik, da so pričeli prihajati prispevki v ta namen, še predei je bil Krek pokopan in preden se je ustam./il kak odbor za zbiranje potrebnega denarja. Prvi odbor za Krekov spomenik je pod predsedstvom pisatelja dr. Fr, Detele postavil Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi postavil Kreku tudi spomenik v mestu, ampak je preostanek denarja 21.454 Din izročil mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način skrbnega dobrotnika dijaštva. Vendar pa so čutili Krekovi znanci in prijatelji vsa leta po njegovi smrti, da bi moral biti Krek, ki je bil tisočera zvest' -f»VaWš fa' vodnik, vsaj po svojem kipu navzoč tnit'ä narodom, na katerega je bil navezan Z vsem srcem. Povsod ga pogrešamo, baj srečavajo naše oči vsaj njegovo podobo, Itadar nas privede pot v slovenska prestolico. Kreku bodo postavljali v raznih oblikah spomenike še razni rodovi — en spomenik mu pa morajo postaviti na enem najvidnejših mest v naši domovini tudi njegovi sodobniki in prijatelji, ki so neposredno uživali Krekovo navzočnost. Zato se je obnovil odbor za Krekov spomenik in se obrača tem potom na vso javnost j prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj je bil Krek Slovencem in vsem južnim Slovanom, naj pošlje svojim razmeram primeren prispevek, da dobi Krek v Ljubljani spomenik, ki bo dvigal vse k delu, po katerem je postal Krek velik. Saj »če ti postavimo spomenik, da postavimo najboljšemu, kar nas je; tvoji veri, tvojemu upanju in tvoji ljubezni — bodočnosti svoje domovine, Jugoslovanstvul (Zupančič ob Krekovi smrti.) . Prispevki nif se pošiljajo na naslov: Odbor za'Krekov spomenik v Ljubljani, Dunajska c. 38 (Zadružna zveza). Za pripravljalni odbor: Jože Gostiačar, predsednik, dr. Jakob Mohorič, blagajnik, Ivan Dolenec, dr. Dinko Puc, Oton Zupančič, Rihard Jakopič, Filip Uratnik, dr. Franc Ks. Lukman, Vinko Zor, Srečko Žumer, dr. Franc Stele. Grobokopi vere t. Svobodomisleci. ime kaže, kakor da bi smel tisti, ki je v njihovih vrstah, misliti in soditi o verskih stvareh, kakor pač spozna cm sam za umestno. V resnici pa je drugače: »svobodomislec« mora misliti o verskih zadevah tako kakor hočejo preroki svobodomiselstva«. Sicer pa je tudi nauk, da bi vsakdo mislil o verskih stvareh kakor se njemu poljubi že sam na sebi napačen. Zakaj Bog nam je dal razum zato, da pamet služi resnici. Zato moramo tudi glede verskih resnic misliti tako kakor te resnice odgovarjajo resničnosti, ne pa našim izmišljotinam. Sta pa dve veliki svetovni svobodomiselni zvezi: »Mednarodna zveza pvoletarskih (delavskih) svobodomisleccv« s sedežem v Berlinu in »Mednarodna unija svobodomislecev« s sedežem v Pragi. Prva zveza je komunistična; 'udi zveza ruskih brezbožnikov je v njej učla-njena; druga komunizem zavrača, je pa precej socialistična. Tako je postavljena svetovna bontà zoper Boga in Cerkev. Obe veliki brezbožni armadi poskušata po vsem s-vetu zanetiti Jako srdit boj zoper Boga in Cerkev, kakor divja že leta v Rusiji. S pomočjo revolucionar-. naga razrednega boja skušajo podržaviti tudi družino in tako zabrisati vsako razliko stanov. V svrho revolucije tudi povsod agitirajo za odpad od Cerkve in skušajo cerkveno-versko življenje nadomestiti s prazniki in svečanostmi čisto posvetnega značaja: namesto pokopališč uvajajo krematorije za sežiganje mrličev, namesto krsta »svečanost otroka«, namesto sv. obhajila in sv. birme »zaobljubo mladostnikov«, božič naj nadomesti svečanost preokre-nitve solnca«, procesijo sv. R. T. >dan otroka«, namesto praznikov naj pridejo dnevi proslave velikih revolucionarjev itd. Ubogi rod človeški! Čuvaj nas Bog teh usodnih zablod, ki vodijo v novo paganstvo. 2. Frarapsonstvo. V 17. stoletju je vsaka država čuvala vero svojih podanikov, Brezverski spisi in govori so bili povsod prepovedani. Brezverci v Londonu so pa, vendar našli pot, po kateri bi bilo mogoče razširjati brezverska načela. Vtihotapili so se na društvena zborovanja zidarjev (zidarskih zadrug), ki so po postavi smela tajno zborovati. V njih. so jéli oznanjevati svoje nazore. Sčasoma so si pridobili toliko pristašev, da so že upali izven zadružnih zbo rovanj svoja načela razlagati. Tudi državnt oblasti so si tolika osvojili, da jih niso pre ganjale. Imenovali so Se »prostozidarje« (fra< masone) po onih zidarskih zadrugah. Osnovali so si lastna društva, lože imenovana; prva j« bila v Londonu 1. 1717! Pravila ji je dal krivo-verski anglikanski duhovnik Jakòb Anderson Kmalu so se lože razširile po svetu ter si pridobile ugled posebno v višjih krogih. Danes je Sramasonstvo mednarodna zvezo sovražnikov sv. Cerkve, ki taje osebnega Boga, torej nasprotujejo krščanstvu, judovstvu iu islamu. A ker imajo samo enega odločnega, dobro organiziranega nasprotnika: katoličan-stvo namreč, se tudi samo proti njemu bojujejo. Lože torej, raztresene po vsem svetu, (tudi pri nas jih je več) imajo isti namen kakor prej omenjene brezbožne zveze; uničiti Kristusovo Cerkev, iztrebiti m človeških src vero. Doseči ga mislijo bolj prikrito, počasi, po dobro premišljenem načrtu, Z ene strani skušajo z lepimi besedami pridobiti krščansko ljudstvo za neko vero, ki ni nobena vera, ki ne pozna Kristusa Boga, ki govori o Bogu, a ji je Bog le beseda, in govori ö verski enakopravnosti vseh, a ji je tudi enakopravnost le beseda, z druge strani pa skušajo po brezverski vzgoji pokvariti mladino s hujskanjem proti cerkveni oblasti, papežu, duhovščini in odtujiti ljudstvo Cerkvi; zato skrbe predvsem za močan tisk, če pa ta ne zadostuje se ne boje tudi umorov, požigov, preganjanja, vsakojakega nasilstva kot kažejo razmere na Francoskem, Mehiki, Španiji... Nič čudnega, da je framasonske družbe prepovedal že l. 1739 papež Klemen XII.; posebno pa je Leon XIII. osvetlil 1. 1884 njih pogubno, oltarju in prestolu nevarno stremljenje. (Konec prihodnjič.) Za revne mestne otroke V začetku maja se je obrnil škof. odbor K. A. v Mariboru na župne urade bolj premožnih krajev s sledečo prošnjo: Prečastitim župnim uradom! Beda gostuje v splotaiem povsod. Najhuje gospodari po trgih in mestih. Tam nele da denarja ni, marveč je na stotine hiš, družin, ki Cesto niti koščka kruha nimajo. Najbolj so prizadeti otroci, leer položaja ne razumejo in se jim zdi čudno, da so nekateri lepo oblečeni in jedo bel kruh, oni pa morajo hoditi napol nagi in dostikrat niti črnega kruha nimajo, ölovek lahko na vsakem oglu naleti na take reveže, blede, suhe, bolehava... Iztegujejo roko in prosijo za kako malenkost. Človeku se krči srce od sočutja, ko jih gleda. Koncem junija se začnejo šolske počitnice. Kako veselo bodo vriskali vaški otroci! Med poljem in travniki se bodo sotlnčili in srkali vase sveži zrak. Mestnim revežem se obraz ne bo razveselil niti med počitnicami. Njih niti v počitnicah ne pričakujejo nikake dobrote. Beda in pomanjkanje bo njihov delež tudi takrat. Prenašali jo bodo še težje, ker med šolskim letom so se vsaj v šoli raztresli. škof. odbor bi največjim revežem rad pripravil nekaj veselja. Na počitnice bi jih rad poslal, da bi se ludi oni enkrat navžili svežega zraka, napili toplega mleka in najedli •kruha. Sam te akcije ne more izvesti, radi tega se obrača un Vas, preč. gg. dušni pastirji. V posameznih župnijah je gotovo večje število bogatih družin, ki bi poleg domačih družinskih članov labko preživljale vsaj še enega otroka. K takim družinam bi lahko spravili naše mestne ubožčke. Ti otroci bi pomagali pasti krave in opravljati druga lažja dela. Odbor Vas prav toplo prosi, stopite k takim bogatim družinam, pojasnite jim ves položaj. Opišite bedo mestnih otrok tudi s priž-aic. Ta in oni »e bo gotovo omehčal. POSVETU Katoliška cerkev s Prvi katoličan v japonskem parlamentu. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen v Hakodate za poslanca katolik O&hima Torakichi. To je prvi katolik ■— poslanec v japonski narodni skupščini. Italija d Dvojna mera. Belgijski profesor Leon Moulin, ki ga je lansko leto izredno sodišče v Rimu obsodilo na dve leti, je že na svobodi. Mussolini mu je kazen odpustil in ga dai izgnati iz države. Aretacija prol. Moulina je zbudila lansko leto silen hrup v Belgiji, ker so dijaki in antiiašisti priredili večkrat burne demonstracije proti fašistični Italiji. Italijanski in belgijski kraljevski hiši so bili ti napadi zelo neljubi, saj je znano, da je italijanski prestolonaslednik poročil belgijsko kraljično. Končno se je Mussolini vendar nekoliko preplašil in d. Moulina natihem izpustil. Profesor Moulin je bil aretiran, ko je prispel v Italijo kot kurir med antifašisti v Parizu in Bruslju ter antiiašisti v Italiji. G. Moulin je torej na prostem, ne morda radi tega, ker se ni pregrešil proti fašizmu in prelomil obstoječe fašistične zakone, temveč radi tega, ker je sin belgijskega naroda, ki ga sedaj vežejo visoke vezi z italijanskim in ker se je Mussolini ustrašil hrupa, ki je nastal v inozemstvu radi Mou-linove aretacije. s Zapuščena Sveta gora. Odkar so slovenski redovniki zapustili Sv. Goro, je pričelo tudi slovensko ljudstvo čedalje bolj opuščati to starodavno slovensko božjo pot. Vipavci hodijo v zadnjem času zelo radi na Vitovlje. Na Sv. Goro so po vojni speljali moderno cesto, po kateri prevoziš prav komodno v avtomobilu na vrh. Avtobusni podjetniki so v dogovoru z gostilničarji na Sv. Gori — tudi slovenski gostilničarji -so morali zapustiti Sv. Goro — pričeli prirejati nekake zabavne izlete na Sv. Goro. Tak izlet sc ie vrlil ono nedeljo, 2' Ko bo ta akcija končana, sporočite odboru, koliko otrok bi lahko poslali v Vašo župnijo. Ker čas beži, prosimo, da storite to čim prej. Prosimo v imenu Kristusovem, ki je iz ljubezni do nas daroval vse in je zapovedal, da moramo potrebnim v»i izkazovati dela usmiljenja. Ves trud bo Bog poplačal. Jerebič Franc, 1. r., K »lene Frane, 1. r., predsednik. tajnik. S to prošnjo se odbor tem potom obrača na vse župne urade. Prošnja naj ne bo glas vpijočega v puščavi. Obenem se obračamo na vse dobro ljudstvo na deželi. Nihče naj ne čaka, ali pride k njemu g, župnik ali g. kaplan, marveč kdor lahko sprejme kakega otroka, naj kar piše odboru (Tajništvo K. A., Maribor, Aleksandrova cesta 6/1.). Mestnih otrok se ni treba nobenemu bati, ker so tudi oni ljudje. Pomagali bodo pri vsakem delu, ki ne bo presegalo njihove meči. Ko pa se na jesen vrnejo, bodo doma z veseljem pripovedovali o dobrih ljudeh na deželi. Dobro slovensko ljudstvo, odpri srce in roke ubogim mestnim šolarčkom! ko je prispelo na Sv. Goro v avtobusu vse polno tržačanov, seveda ne na božjo pot. Rumunija s Romunski vladi trda prede. Kakor marsikateri državi, manjka tudi Romuniji denarnih sredstev. Obrnila se jc na Francijo za pomoč, vendar, kakor poroča časopisje, za enkrat brezuspešno, Merodajni francoski krogi baje nc zaupajo sedanji Jorgovi vladi, zato krčevito stiskajo mošnjiček. Brez posojila pa ne bo šlo, zato se bo moral hočeš nočeš tudi mogočni gospod Jorga odstraniti ter napraviti v smislu francoskih želja prostor novim osebam, opitim na zaupanje naroda. Ko se to zgodi, bo vprašanje posojila in s tem združeno izboljšanje gospodarskega položaja Romunije hitro rešeno. češkoslovaška s To in ono. Veliko moderno klavnico zidajo v Vel. Topolčanyh. — Največjo uro v Pragi ima nova cerkev na Vinohradih. Veliki kazalec je 6.5, mali pa 4 m dolg. — Osemdeset let je dopolni! duhovnik-pisatelj Franc Strnad na Zvikovci, — 471 odsekov in 22 milijonov premoženja ima češkoslovaški Rdeči križ. — Klub poslancev Ljudske stranke je razpravljal o bližnjih političnih in gospodarskih nalogah za parlamentarno zasedanje. — Za župana mesta Stražnice je bil izvoljen pristaš Ljudske stranke g. Fr. Stanislav. — Tajno komunistično tiskarno so zasledili v Prostjejovu. — V Bistrici je bil izvoljen za župana Iv. Zboril, v Pribrami pa A. Čižek; oba sta odločna pristaša Ljudske stranke. — Orlovske slavnosti v Vidnu in na Sv. Gorj so sijajno uspele. — Več kmetov je pogorelo v Stemechach pri Trebiču, dalje v Znetinku in Zagradištu pri Vel. Meziričih. Poslanca Ljudske stranke Ja-nalik in Dolansky sta posredovala v parlamentu za pomoč. — 30 letni tovarniški delavec v Vilkovicih, V, Pastor, je poleg svoje službe dovršil te dni vseučilišče in bil proglašen za doktorja prava. — Za 50 odstotkov manj s hmeljem obdelane zemlje kot v letu 1929, je ] letos v okraju Zatec. — Oni dan sta dva nem-Ska Študenta onečastila zgodovinski spomenik sv. Janeza Nepomuka na Karlovem mostu v Pragi. S palicami sta razbila pozlačeni venec okoli glave svetnika ia vrgla venec v vodo. Policija je študenta zaprla. Spomenik je bil postavljen 1. 1683. Avstrija s Iz slovenskega Korotana. V št. Jakobu v Rožni dolini je dne 22. maja umrl vpokojeni profesor verouka na celovški realki in dolgoletni odbornik Družbe sv. Mohorja v Celovcu, g. Janez Nep. Hutter. Večni mir! — V Seleh je bil izvoljen za župana Slovenec g. Ferdo Pristovnik, na Beli pa Slovenec g. Jakob Pi-skernik. — Za župana v Bekštajnu je bil s pomočjo slovenskih glasov izbran socijalist Franc Schojer, v Galiciji pa Slovenec Urank Janez. — Na binkoštna praznika je bilo bir-manih v Celovcu 1673 otrok. — Deželna volilna oblast je izpremenila svoj zadnji sklep, da se prazni glasovi ne štejejo pri volitvi župana v toliko, da so prazni glasovi tudi glasovi in da je treba za izvolitev župana nad-polovične večine prisotnih odbornikov ali namestnikov z glasovalno pravico. — Vse je pogorelo pri Dravnjaku v Dravljah pri St. Jakobu. — Velikega črnega medveda je srečal nekdo tam okrog Se!. — Dne 12. junija nastopijo v Dobrli vasi moški zbori z Brnce, iz Št. Janža, Kotmare vasi, Radiš, Škocijana, Št. Vida, Št. Petra na Vašinjah, Kazaz in iz Št Lipša. Španija s Če imajo katoličani zakrit« oči iu za-tuačaaa ušesa. Španci so katoliški narod, nimajo pa katoliških zastopnikov v vladi. Španci so bili namreč po svoji večini katoličani tiste vrste, ki gredo n. pr. ob nedeljah enkrat ali celo dvakrat v cerkev, vsaj enkrat na lelo k spovedi in celo na božjo pot, ne znajo pa uveljaviti svojih verskih načel tudi v javnem življenju. Špancem je prišlo prepozno na misel, da bi vsaka katoliška hiša imela tudi svoj katoliški dnevnik ali vsaj tednik in da bi katoliško časopisje redno in s premislekom Citala vsaka katoliška družina. In tako se je zgodilo, da so po odstranitvi kralja Alfonza nasprotniki katoliške vere in ccrkve, s pomočjo katoliških Špancev prišli na krmilo in tako »vladajo« seveda ne po željah katoliških vo-lilcev, ampak po navodilih framazonske lože. Redovnike so pognali iz Španije, v deželo pa naselili Jude. Zdaj nameravajo predložiti parlamentu nov zakon, ki bo še poostril določbe ustave, katere so vzbudile meseca oktobra lansliega leta lak vihar, da je vsled njih morala odstopiti vlada Alcala Zamore. Po nameravanem novem zakonu se bo smelo vršiti bogoslužje izključno samo v cerkvah. Vsako versko zborovanje ali pa procesije izven cerkva se bodo prepovedale. Vlada si bo tudi pridržala pravico, da se sme kakega višjega cerkvenega dostojanstvenika kratkomalo izgnati iz države, ako ji ne bo ugaja!. s Azana je govoril. V Španiji so Katalonci dežela zase s svojim jezikom in z lastnimi zgodovinskimi narodnimi posebnostmi. Katalonci se že dolgo bore, da bi dosegli v okviru španske republike politično in gospodarsko enakopravnost. Te dni razpravljajo v španskem parlamentu o katalonski avtonomiji. Oni petek je imel ministrski predsednik Azana velik govor, v katerem se je izrazil za široko kata- rtftiar^ PoxHlnji un Angleškem mi bile laku velike, kakor jih že 30 let ne |iomnijo. Slika nam ka/e »a/dejan most in hišo v kraju lleelev v grofiji Sheffield. Ži*io lojna! hdiiia industrija > Ameriki, ki je v polnem oliratu. je tista, ki za Japonce izdeluje fini jeklene granate. Slika uam kaže poglwl v skladišča. I'AS.ie rabijo za smio m ego več kakor mv4dmo milo f*sh i, Bil, «« tudi ;:ost »o«, *e'jih r*»l I '«e '«ilo ffmivajte glavo vsak teden ! ELIDA SHAMPOO »miki državni kancler (ministrski predsednik) dr. Brüning je s svojim kabinetom odstopit. Admiral Sajito, doslej japonski guverner na Koreji jc dobd nalogo sestaviti novo japonsko vlado. V 'namenju razorožitve! Nov majhen tauk angleäke armade, dobro .naSpik«^ » topi« ln J«rij Kristina BeHliC strojnicami. k, brzi tudi (K. najhujii strmini, po ravnem pa dohaja tudi arto. pH nedelisk. dirk. v Berlm«. Ionsko avtonomijo. Med drugim je g. Azana povdaril sledeče: »O popolni odcepitvi Katalonije od Španije ne more biti govora. Prav tako tudi ni mogoče ničesar doseči s popolno združitvijo Katalonije in Španije. Zgodovina zadnjih stoletij je dokazala, da se zahteve enega dela državljanov ne dajo kar tako zlepa odstraniti s površja. Španski parlament mora do dna proučiti katalonske zahteve, jih spraviti v sklad z ustavo ter jih v tem okviru uresničiti. Rusija s Sovjeti se pripravljajo. Sovjetska ruska vlada je odposlala v Ameriko, pa tudi v nekatere evropske države svoje odposlance. Njih naloga je nakup raznih za vojno potrebnih stvari. V Angliji hočejo nabaviti letala in lokomotive, drugod blago za obleke, zlasti za uniforme. Ruski posredovalci zahtevajo pri pogajanjih plačilni rok 16 do 18 mesecev. Drobne novice Narodnjakartko vlado, v kateri bodo imeli vojaški krogi glavno besedo, je dobila Japonska. Do rabuke je prišlo v vojaških delavnicah v ruskem Kijevu. Vojaštvo je 400 stavkajočih zaprlo, 16 pa na mestu ustrelilo. Požar je uničil gledališče v Pergine na Tirolskem. Od 1 milijarde a» 30 müijooov dolarjev je znižala glavnico Parnmount, največja filmska družba sveta. Skoraj 79 milijard frankov znašajo zlate zaloge v Franciji. Pa je vendar tak križ s posojili! S tira je skočil pred francosko postajo Strassburg ekspresni vlak. Strojevodja ubit, 40 ranjenih. Užaljen delavec z e ustrelil bivšega deželnega glavarja za avstrijsko Gradiščanfko, Antona Schreinerja. Služba božja za zatirane Nemce in Jugoslovane v Italiji je bila te dni na Dunaju. Potniški vlak je trčil na mandžurski železniški postaji Japzori; 40 ubitih in nad 100 ranjenih. Japonska armada koraka proti severa. Proti Rusiji? 25 letnico obstoja obhaja letos češka Ljudska stranka. 75.000 tisoč športnikov se je udeležilo velike športne prireditve v Moskvi. Navzoči vsi člani sovjetske vlade in tuji diplomati. Plini io «e vneli v nekem rudniku v južnoafriškem Yohannesburgu. Doslej izvlekli 17 trupe!. Fošini uradniki so začeli štrajkati v severni Kitajski. Za predsednika Ameriških združenih držav je priglasil kandidaturo tudi socialistični vodja Thomas. Slabe čase napoveduje češki zunanji minister dr. Beneš. Nič novega. Radi dijaških nemirov so zaprli univerzo v poljskem Lvovu. Mednarodno zvezo miru namerava baje ustanoviti Vatikan, edina velesila, ki se za mir resno trudi. Do krvi so se stepli fašisti in komunisti y pruskem deželnem zboru. Fašistične mladinske organizacije «o prepovedane na Češkem. Hodi spopadi med policijo ta komunisti to bili v nemškem Kölnu. 4* KAJ JE NOVEGA Zahvale POTRDILO. Podpisani Peter Povš, posestnik Sp. Jarše 11, p. Domžale, naročnik »Domoljuba* odkar izhaja, s hvaležnim srcem potrjujem, da sem prejel od uprave »Domoljuba« v Ljubljani Din 1000.—, beri tisoč Din, kot podporo, ker mi je hiša z gospodarskim poslopjem do tal pogorela. Sp. Jarše, 23. maja 1932. Peter Povš s. r. * POTRDIM) IN ZAHVALA. Dravograd, 28. maja 1632. Prejel sem danes znesek Din 1000.—, ki ste mi ga nakazali kot svoje blagodarilo v meji požarni nesreči dne 19. maja ter Vam tem petom izrečem svojo najiskrenejšo zahvalo. Ostanem v tem vedno Vaš udani Gregor Ott, posestnik na Goriškem vrhu. * Slavno uredništvo »Domoljuba« Ljubljana. Podpisana Gera Vavpotič potrjujem, da sem prejela kot naivčnica »Dcijioljuba« od uprave ? Domoljuba« IC00 Din pelarne podpore pri požaru naše hiše, ki jo je zanetila strela v četrtek dne 19. maja. Za takojšnje izplačilo se najlepše zahvaljujem. Puš nči pri Ormožu, 28. maja 1932. Gera Vavpotič. Osebne vesti d Ostavk« je podal na mesto narodnega poslanca ljubljanski šentjakobski župnik Janko Barle. d Novi francoski poslanik v Belgrudu g. Paul Emil Naggiar je 28. maja nastopil svoje inesio. d 70 let je dopolnil bivši delovni ljudski župan mošanjski g. Ivan Resman z Gorice pri Radovljici. Bog živi g. Resmana še mnogo let! Česa ne smemo ako hočemo, da se dobro počutimo J Ne sinemo uživati slabo prekubanih jedi, ne smemo požirati slabo zgrizenih jedi, ne smemo prehitro in preveč jtsli, ne smemo čutiti odvratnosti do jedi, ne smemo trpeti, da nam neprebavljena jed obtežuje želodec, ne smemo imeti želodčnih bolečin, gorečice in krčev, ne smemo čutiti vzd gavanji in dušljivosti, ampak je treba, da se brigamo za dobro prebavo in redno odvajanje. ker brez tega ni zadostne cirkulacije krvi in naravno tudi ne zdravja. Alto smo s prebavo iu delovanjem črevesja nezadovoljni, nam bodo pomagale Fellerjeve .»Elsa.-pillile, 6 zavitkov Din 30—, 12 zavitkov Din 50— in Elsa švedske, kapljice (2 steklenici Din 50'—) vse že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Blzatr« 16 Sav. banovina. Odobrimo po ministr. «oc, pol. in nar. zdravja Sp. lir. 509 z dne 24. marca 1952. d Za komisarja v Ljubljanski kreditni ban ki je postavljen od ministra za trgovino in in. dustrijo senator g. dr. Fran Novak. d Deset let že predseduje turislovskemn I klubu »Skala« zaslužni planinec profesor g. : Janko Ravnik. Bog ga živi še v bodoče! d Pregledniki osnovnih šol za letošnje dru. go polletje, Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za preglednike osnovnih šol: Franc Venturini iz Ljubljane za okraja Črnomelj in Metlika; Robert Ivanuš iz Zdol za okraj Bre. žice; Matej Mikuž iz Škofje Loke za okraj Dolnja Lendava; Avgust Rozman iz Šunartnega ob Paki za okraj Gornji grad; Rado Grum iz Ljub-Ijane za Ljubljano-mesto; Franc Drnovšek iz Brežic, za okraj Ljubljano-okolico, vzhodni del; Alojzij Urbančič iz Doba za Ljubljano-okolico, zahodni del; Karel Štraus iz Dolenjega Logatca za okraj Logatec; Janko Samec iz Nove-ga mesta za okraj Novo mesto; Egidij Šifrer iz ■ Radovljice za okraj Radovljica; Anton Fink iz Šmarja pri Jelšah za okraj Šmarje pri Jelšah; Božijlar Betriani iz Kočevja za okraj Konjice; Vilibald Rus iz Kranja za okraj Kočevje i» Božidar Gselman iz Konjic za okraj Kranj. Domače novice d O obveznem zavarovanja avtobusnih potnikov smo že poročali. Ministrstvo je sedaj izdalo navodila za izvršitev. Zavarovati se morajo vsi potniki, ki potujejo z avtobusi, ali drugimi motornimi vozili avtobusnih podjetij, ki j izvršujejo redni potniški promet. Zavarovalnina za eno osebo znaša največ 25.000 Din za i siučaj smrti, 25.000 Din za primer stalne invalidnosti in 100 Din dnevno v slučaju začasne delovne nesposobnosti kot podpora za stvarno nastale stroške zdravljenja in izgubo zaslužka, toda najdalje za leto dni in največ do 25.000 Din. Ista višina zavarovanja velja tudi za ponesrečene osebe, ki sicer niso bile za časa nesreče potniki kakega avtobusnega podjetja, so se pa ponesrečile od avtobusov ali motornih vozil avtobusnih podjetij. Vsak potnik je zavarovan že z nakupom vozno karte in sicer ,".a primer nesreče za časa vožnje, odnosno za tako dolgo, kakor velja vozni listek. Zavarovanje potniške prtljage znaša največ 500 Din. Zavarovalninska premija se ravna po daljavi proge, in sicer pri daljših progah do 25 km 1 Din, do 50 km 1.50 Din, do 75 km 2.75 Din, do 100 km 3.50 Din, nad 100 km 4.50; v krajevnem prometu pa 25 par. To premijo plačajo potniki obenem z voznim listkom, v kojega, ceno je ta zavarovalnina že vračunana. d Sv. misijon za Slovence bo letos od 5. do 12. junija v Kočevju. Prideta dva ljubljanska očeta jezuita. d Slovesno so «tvorili palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru v nedeljo 29. maja. Blagoslovitev je izvršil kne-zoškof g. dr. Karlin. d Veliko zborovanje gostilničarjev mariborskega okrožja se je vršilo 25. maja v Mariboru. Na shod je prišlo preko 500 gostilničarjev. Zborovalci so sprejeli resolucije, v katerih poudarjajo, da se narodna skupščina pri sestavi novega trošarinskega zakona ni ozirala na življenjske potrebe gostilniške obrti. Gostilničarji zahtevajo od poslancev kol njihovi volivci, da se trošarinski zakon že pri prvem zasedanju narodne skupščine popravi v snii- slu zahtev gostilniškega stanu. Shoda so se udeležili tudi poslanci dr. Pivko, Petovar, Cerar in Krejči. d Nad 300 let staro zidanico, nekdanjo last eistercijancev iz Stične, poseduje pod Trško goro, že blizu Zdinje vasi g. Kos Franc iz Jablana, župnija Mirna peč. d Nekaj o železniških zapornicah. Kr. ban-jka uprava v Ljubljani je izdala razglas, na temelju katerega se bodo nekatere železniške zapornice z 10. junijem opustile, nekatere pa preuredile v času od 1. do 15. junija. Prehodi, ki ne bodo imeli več zapornic, bodo dobili ob-vestilna znamenja v "obliki Andrejevega križa. Poleg tega bodo pred prehodi »opozorilnikk. V dobrobit vsakega posameznika je, da se pri prehodih, ki bodo odslej brez zapornic, prepriča, če ne prihaja vlak. Opustili bodo več železniških zapornic na progi Zagreb—Zidani most; Zidani most—Rakek, državna meja; Pra-gersko—Kotoriba; Jesenice—Bistrica-Boh. jezero—državna meja in na progi Ljubljana -Jesenice—Planica, Preuredili pa bodo zapornice na progi Zagreb—Zidani most: Zidfini "jiost—Št. IIj—državna meja in na progi Pr«-jersko—Kotoriba. d Predsezonski popusti veljajo v Rogaški Slatini do 1. julija. d Novo kočo SPD so blagoslov ili 22. maja na Ljubuiku nad Škofjo Loko. d Tečaj za prak^no reševanje utopljencev pri nezgodah v vodi se bo vršil v kratkem na Mariborskem otoku. d Prepoved pretakanja mleka po ljubljanskih ulicah in vežah. Dobavitelji m!e\-a se opozarjajo, da je iz higijenskili ozirov prepovedano pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah, vežah, stopniščih itd. Kršitelje bo mestno načelstvo kaznovalo po obstoječih zakonih. Mlekarji naj dovažajo strankam mleko v odmerjenih posodah. d Po 4 Din ia kilogram je plačevala pretekli teden kmetom lepo govejo živino na živo vago agrarna zadruga v Slovenski Krajini. Mesarji so ponujali 50 par manj. d Da se morajo hrošči skrbno obirati, je izdal odredbo okrajni glavar v Dolnji Lendavi. Kdor bo nabral največ hroščev, bo dobil nagrado iz občinskega kmetijskega sklada. Posebno navdušene nabiralce bo nagradil tudi okrajni kmetijski odbor. Med brati Hrvati d 50 letnico stolne cerkve v Djakovu proslave na praznik sv. Petra in Pavla, ki jima je ta cerkev posvečena. d Sv. obhajilo za zdravje in srečo svojih mater so prejeli vsi učenci na materinski dan v hrvatskem Trsteniku. d Tujski promet v Srednji Dalmaciji je bil v letošnjem aprilu za 50 odstotkov slabši kot v lanskem, vendar pa je že od leta 1930 do 1931 padel za 30 odstotkov. — Tujski promet v Ljubljani izkazuje v aprilu 3.124 tujcev proti Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poles hotela .Union*. Obrestovanje najugodneje. Posojil! proti vknjižbi na posestva, prot poroštvu i. t d. 3458 v lanskem in 5085 .v predlanskem aprilu; v prvem četrtletju 1932 je prišlo v Ljubljano 12.560 tujcev proti 14.284 in 18.590 v prvem četrtletju let 1931 in 1930. d Redni zračni promet med Zagrebom in Prago se je pričel 1. junija. Pogajanja, da bi se ta zračna črta podaljšala do Trsta, so zaenkrat padla v vodo. d 10.000 oseb se je kopalo ono nedeljo v Zagrebu. V popoldanskih urah je utonil koči-jaž Ivan Matija. d Devet smrtnih žrtev je že zahtevala reka Vrbas v zadnjih petih tednih. . d Že sedem oseb jc utonilo v letošnji kopalni dobi v Donavi samo okrog Novega Sada. d Žrtve kopanja na vseh plateh. Od vsepovsod prihajajo vesli o žrtvah, ki jih zahtevajo naše reke. V Srbobranu je utonil pri kopanju 12 letni Franc Kovač, v nekem ribniku pri Oajdobri pa 11 leini Gradimir Nedeljko. V Novem Futogu pa je utonil Franc Helfrieh, že starejši mož, ki ga je zadela v vodi kap. d Kamenita hišica se je podrla v vasi Dr-bravice pri Splitu. Ruševine so pokopale ped seboj petletnega Marka Juriča. Revna kajža je bila last revne vdove. d 30.COO Din so odnesli vlomlici iz blagajne jugoslovanske akademske mladine v Zagrebu. d 5 cm debela plast posevke uničujočih kobilic leži na polju v gornjem Banalu. Poskusili bodo uničiti nadlogo z letali, ki bodo kobilice pokončavala s strupenimi plini. d Na izvir ogljenokisle vode so naleteli in-ženjerji pri nekem vrtanju zemlje v sarajevskem predmestju Koševu. d Ostavko je podal župan v Sibeniku dr. SmolL VNa njegovo mesto je imenovala oblast dr. Šupuka in štiri nove svetovalce. Novo-imenovani Župan in občinski svetnik dr. Pasini pa sta imenovanje odbila, zato ostaneta predmetni mesti zaenkrat nezasedeni. d 20.000 tonski parnik »Ovontes« je s 384 mož posadke in 530 potniki Angleži odšel te dni v Korčlilo. h naše »restelice d Narodna skupščina prične s svojim delovanjem 5. junija, poročajo nekateri časopisi. d Potovanje knesa Pavla. Jugoslovanski knez Pavle je prispel iz Pariza v Calais in nato nadaljeval pot v angleški Dover. d 700 kandidatov se je javilo za zasebne izpite na gimnazijah v Belgradu. d Odmevi atentatov na mednarodne vlake v Jugoslaviji. Na Dunaju se je sestal odbor mednarodne konference za dostavo vagonov, ki preiskuje, kdo naj plača znesek 10 milijonov Din za popravo vagonov mednarodnih vlakov, ki so bili v Zagrebu poškodovani po znanih atentatih. Jugoslavija se brani temu, da bi sama plačevala te stroške in zahteva, da prispevajo k stroškom tudi one države, v katerih so se atentati pripravljali, odnosno so se v vlak vtihotapile razstrelivue snovi. Avstrija je izjavila, da je storila svojo dolžnost s tem, da je vagone natančno preiskovala. Končno odločitev bo izrekla jeseni mednarodna konferenca za dosfavitev vagonov. d Nimajo časa «a učenje. Tako je skoraj na vseh javnih šolah in tudi v Belgradu, kjer je od 432 osmošolcev in osinošolk pripuščenih letos k maturi samo 299 ali nekaj nad 69 odstotkov. — Učenci h knjigam in nikamor dru- i gami In kmalu bodo drugačni uspehi) d Oblak se je utrgal nad Čačkom. Šest vasi je skoraj povsem uničenih. Lozniško polje, prej krasen vrt, je izpremenjeno v puščavo. Ogromna škoda. d Dve tovarni in več drugih poslopij so uničili ognjeni plameni v Peči. Škode preko 2 milijona Din. d Ekspresni parobrod »Karadjordje« vozi po Donavi od Belgrada do Dunaja in obratno. Parobrod odhaja vsak ponedeljek tib pol 8 iz Belgrada, ob 12.50 iz Novega Sada in pride v torek ob 13.55 v Budapešto. Ob 18 odrine dalje in pripJove v sredo ob 9.55 v Bratislavo, ob 15.15 pa na Dunaj. V petek ob 8.3Q zapusti parnik Dunaj in se vrne v soboto ób 20.25 v Belgrad. Cene: od Belgrada do Dunaja I. razred 250 Din, II. razred 170 Din, Obratno I. razred 221 Din. II. razred 153 Din. — Pri zastrupljenih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« jfrenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Pregled izseljevanja v letu 1931. V piv komorsko kraje se je iz naše države izselilo vsega 4808 oseb napram 13.560 v letu 1930. V razne evropske države pa je tekom leta 1931 odšlo 10.560 oseb napram 25.409 osebam v letu 1930. d iz prekomorskih krajev se je vrnilo r Jugoslavijo tekom leta 1931 8089 oseb; v primeri z letom 1930 za 6 odstotkov več. Iz raznih evropskih držav se je vrnilo k nam 10.046 oseb ali za 26 odstotkov več kot v letu 1930. Nesreče d Avto je zgorel pod Vurberškim gradom pri Ptuju mariborskemu avtoizvoščku Emilu G orjaku. d Zgorelo je stanovanjsko poslopje in še marsikaj drugega posestniku Rožiču v Druž-mirju pri Šoštanju. d Gad je pičil 7 letnega Franceta Upela na Bohinjski Beli. Zdravnik mu je sicer takoj vbrizgal protistrup, vendar pa se je dečkovo stanje tako poslabšalo, da so ga poslali v ljubljansko bolnišnico. d Kap je zadela na mariborski ulici 72 let staro Jožefo Bračko, ženo delavca iz Pobrežja. Preminula. d V bližini Loke pri Zidanem mostu so našli truplo posestnika Štrajherja iž Lise pri Celju, o katerem smo poročali pred tedni, da ga je zalotila smrt v valovih deroče Savinje, ko je hotel prebroditi vodo pri lovu za ubeglo kravo. d Utonila je pri kopanju v Korešici, pritoku Drave, bolniška sestra na zdravstveni postaji Adolfcvo pri Osjeku, Frančiška Češarelt, doma iz Ribnice. Priporoča se prvi slovanski »redi fzalcmna zavarovalnica Ljubljana v lastni palači ob Miklošičevi In Maasrykovi eastl PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčavičav trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, ISjlU, Ulir« XI. puka 22, Beograd, Poiacaraova 2 »* Amelia Earhart-Putinan, drzna Američanka, ki js v sobolo sama v letalu preletela Atlantski ocean, V petek ob 22.50 se je dvignila z letalom iz Har-bourja na Novi zemlji v Ameriki in v soboto popoldne je pristala v pokrajini Ulster na Irskem, Vojna nevarnost med Rusijo 111 Japonsk» ; -ne ogroža mir na Daljnem Vzhodu Na sliki (levo) japonski general Honjo. ki je prevzel poveljstvo japonskih "tet v Madžuriji ter prodira proti ruski meji. Na desni: Vorošilov, ruski ljudski komisar za vojne zadeve. Zračni orjak D« X, ki se je po zraku pripeljal Ì2 Amerike v Nemčijo, pri sprejemu v Berlinu. Vpričo tega zračnega orjaškega letala s čolnom so vsi drugi čolni na vodi kar pritlikavi. Huda kriza pretresa Grčijo. Venizelos (dreno zgoraj) je odstopil zaradi gospodarskih težav. Bati se je notranjih liomatij. Na stiki vidimo grško trlavno mesto Atene (v ozadju starodavna Akropola). Procesija presv. Rešnjega Telesa v Berlinu. Za HSkl člani nemške in pruske vlade. V prsti vrsti eter Schätze], za njimi več pruskih Najsvetejšim korakajo takoj m duhovniki kato-kanclcr Brtining (v sredi), na njegovi desni mini-ministrov — vsi s svečami v rokah. Vesel dogodek v slonov i družini: V monako«ke?! zoološkem vrtu je slonica Cora vrgla «loncica, t* prav dobro razvija. Je že 100 funtov težak 81 cm visok. d Srčni kapi je podlegel g. Ivan Dekleva, ligovec in gostilničar v Zalogu. d V Krki je utonil 40 letni delavec Jan Maurer, stanujoč v Regerči vasi pri Novem mestu. Je bil oženjen in oče več otrok. d Razne nesreče. Ko je padel z motornega kolesa, si je zlomil nogo trgovec Avgust Peč-nik s Stožic. — Čeljust si je zlomil pri padcu z motornega kolesa 21 letni brezposelni Šofer Ivan Ambroži8. — V neki gostilni na alineah je dobil nevaren sunek z nožem pod rebra 20 letni zidar Ivan Ahmetoviž, doma iz Bosne. — I)va prsla je odlrgal siroj 58 letnemu Francetu Bregu v Ljubljani. — I stota m je konj brcnil v glavo 78 letno posestnico Ano Trdinovo. — Kolto si je zlomil pri padcu s kolesa mariborski električar Franc Deutscher. —■ Ko je konj brcnil 4 letno Katarino Mlakarjevo iz Skorbe pri Ptuju, ji je počila lobanja. — Levo roko si je zlomila pri padcu na poti Terezija Ivanič iz Brstja. — Koso je nekdo zagnal v pleča in hudo ranil delavca Stanislava Kü&-minskega iz Stojncev. — Na vratu se je poškodoval pri telovadbi 22 letni ljubljanski trgovski pomočnik Maks Nablik. — Pri padcu si je zlomil roko 29 letni zidar Jože Strah v Ljubljani. — Po nesreči se je obstrelil 46 letni'posestnik Javoruik Jurij iz Vrhol. — Roko si je zlomil posestnik Valentin Lah iz Kicarja pri Ptuju. Novi »robovi v mariborski porodnišnici ie' preminula Mai,,a Jelenec, soproga pekovskega mojstra. — V Mariboru je odšla v večnost šolska sestra Damjana Sinkovič. — V Feldhofu pri Gradcu je zapustila solzno dolino Gabrijela grofica Attersperg. — V Ljubljani je umrla soproga stavbenika Ana Accetto. — Pri Sv. Ožbaltu v škofjeloški župniji so zapeli mrtvaški zvonovi Mariji Erbežnik. - V Ribnici so pokopali Jo-eipino Sedej, roj. Berlot — Na Vrhniki je (Kisel v večnost 06 letni trgovec Franc Malava-šič. — V Ribnici so položili k zadnjemu počitku 64 letno Ivano Stupica, roj. Klun iz Male Hrovače. - Na Velikih Poljanah je nenadoma umrl 85 letni Filip èkrajnar. — V Košnici pri Celju je odšel po plačilo na drugi svet 85 letni prevžitkar Pavlin Franc. — V Ljubljani je izdihnila Ana Zore, roj. Walland. — V misijonski hiši očetov lazaristov v Celju je zaspal v Gospodu 52 letni misijonski brat Sobočan Matija. — V Jarenini je preminula ugledna ve-leposeslnica Elizabeta Ledenik. — V Mariboru je zapustil ta svet starosta ondotnih Čehov 86 letni višji poštni kontrolor v pokoju Josip Doleček. — V Zgornji Šiški je poklical Bog k sebi posestnico Marijo Pirnat. — Na Plešivici pri Brezovici je na veke zatisnil oči posestnik Franc Novak. — Na Blejski Dobravi je poklical Gospod v večnost posestnika Jožefa Zupana. — V Predosljih je zapel mrtvaški zvon Frančiški Beton. — V Škofji Loki so pokopali Gašperja Čarmana. — V Kozjem so djali v gomilo posestnika Jurija Moserja. — V Trebnjem je zapustila solzno dolino Zofija Pehani. Naj počivaj» v miru! Razno <1 Letošnji nabori se bodo vršili na teritoriju poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja na sledečih nabornih krajih in v dneh, kakor sledi: v Ljubljani od 1 .do zaključno 15. junija in to v dneh 1., 2., 3., 4. in 6. junija za mesto Ljubljana, a v dneh 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14. in 15. Junija za okraj Ljubljana. V Novem mestu 17., 18., 20. in 21. junija. V Trebnjem dne 22. junija, v Žužemberku 23. in 24. junija, v Kočevju 25., 27.. 28. junija, v Osihlici in Travi 30. junija, v Sodražici 1. julija, v Ribnici 2. ju- lija, v Velikih Laščah 4. in 5. julija, v Ložu 7. in 8. julija, v Cerknici 9. in 11. julija, v Logatcu 12. in 13. julija, na Vrhniki 14. in 15. julija, v Lukovici 18. in 19. julija, v Kamniku 20., 21., 22. in 23. julija, v „dežnikih 25. in 26. julija, v Ökofji Loki 27. in 28. julija, v Poljanah 29. in' 30. julija, v Kranju 1., 2., 3. in 4. avgusta, v Tržiču 5. in 6. avgusia, na Jesenicah 8., 9., 10. in 11. avgusta, v Radovljici 12., 13. in 16. avgusta. Naknadni nabor v Ljubljani se bo vrši! 18. avgusta za mesto Ljubljana in okraj Logatec, 19. avgusta za okraje Kamnik, Kranj iu Radovljica, a 20. avgusta za okraje Ljubljana okolica, Novo mesto in Kočevje. K naknadnemu naboru v Ljubljani imajo pravico priti samo oni obvezanci, ki so si predhodno za to izposlovali potrebno dovoljenje od poveljstva ljubljanskega vojnega okrožja ali pa so bili zadržani, da niso mogli priti k rednemu naboru (bolezen, zapor itd.). Naborna komisija začne z delom točno ob 7.30. d Okrajne bolnišnice. Zdravstveni višji svetnik v Vel. Orašju (Smederevo) dr. Živan Markovič je spisal pod tem naslovom drobno knjižico, v kateri se toplo zavzema, naj bi se pokrenila akcija, da se ustanovi v vsakem okraju države bolnica. Le na ta način bo mo. goče končno zdravstveno urediti naše vasi, zlasti pa one kraje, ki se danes nahajajo po 50 in več kilometrov oddaljeni od neke bolnišnice. Vzdrževanje take bolnišnice bi okraj skoraj ne občutil, dočim bi pa gospodarstvo prihranilo lepe vsote, ki sedaj zginevajo radi raznih nalezljivih bolezni, na izgubi časa in trošenju denarja za drage zdravnike in celo pa-darje. d Ugotovitev kmečkih dolgov. sTrgovski list« piše: V narodni skupščini in senatu se je že ob raznih prilikah poudarjala potreba primerne ureditve kmečkih dolgov, ki spravljajo BAZNO Predsednik Masaryk o športu. V Pardubičali so otvorili veliko državno razstavo za nego telesa in za sport. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik Masaryk. V' svojem govoru je odgovarjal Masaryk med drugim tu-am gostilničar.': .<"•••"' zdravniku. »O, že Wim... Dobro... Po-mi, gospod, ali do-spite?-: - »Kol polh.« - Kakšen imate tek?« -* '' Vision. Jem kot volk.« 'ili kaj pljete?« -;Kot kanja.« - ,EI Ali čutite včasih kakih Slabosti?« . i Jaz v Nikoli. Moten sem kot bik.« ->Mwd« imate včasih mo- Dobro, pogovorila sva se o tej stvari, premislila vse možnosti, se smehljala oviram, odstranila težave, preskakala zapreke in končno videla v mrzlem decem-berskenr zraku sredi krasnega oranžnega venca zapisane besede Hočem«. Biltra se je pridružila prijateljici, ki je nestrpno stala ob strani in najbrže zabavljala nad menoj. Oče Letheby je bi! po izpovedovanju zelo dobre volje. »Veste, oče Dan/ mi je rekel, ko sva se vračala domov, »eno sredstvo imam že; posodil mu bom ,Kampaner Tal'.- »Pametna misel.« »Mislim, da bo dosegla namen. On gleda vse naše dogme kot kake posamezne procesne akte, katere je treba šele podpreti z dokazi.« »Seveda! Čudno, da se niste preje spomnili na to.« »Čudno, in vi vedno kaj najdete tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. In sle prepričani o uspehu?« »Popolnoma ! Toda kaj pa je prav za prav ,Kampaner Tal'?« Pogledal me je. »Ali se šalite, oče Dan?« »Pustiva to,« sem rekel. »Dobra in prijazna beseda je največje in najuspešnejše sredstvo, ki nam pa je dal Bog. Ne bova ga smela zavreči!« XVI. OSTRA NASPROTJA. Božič je bil za očeta Lethebya dan zmage, a meni je pripravil marsikako iznenadenje. Ena izmed redkih slabosti mojega kaplana, katero ste morda že sami opazili, je namreč ta, da rad pripravlja presenečenja, in to je gotovo napaka. Izgovarja se, da noče govoriti o svojih načrtih, dokler so še v območju možnosti, ker bi bil zanj prehud udarec, če bi vsa vas govorila o njih, vendar pa bi morali radi zaprek in ovir pasli v vodo. Priznal mi je, da se izmed vseh mojih očitkov najbolj boji onega: ;>Saj sem vam že takrat pravil« in zato raje molči. In tako sem tisto božično jutro doživel marsikako presenečenje, ki mi je jasno, mrzlo, solnčno jutro napravilo še lepše in prijetnejše. Da je stal gospod Campion med mašo poleg ob-liajilne mize, to mi že ni bilo nobeno presenečenje več, saj sta to napovedovala Bittra in oče Letheby. Prišel je k osmi maši. Hvala Bogu! Z veseljem sem se vseh petdeset let, odkar sem duhovnik, posluževal cerkvenega dovoljenja, da sme vsak duhovnik na ta dan opraviti tri svete maše in kadar mi to ne bo več mogoče, vzemite v roko pogrebni obrednik in molite za večni mir irt pokoj ubogega očeta Dana. Pristopil sem ob sedmih in opravil prvo sveto mašo. Nekaj izrednega je prva sveta maša na božični praznik. Počasi sem tipal skozi temo, katero je hotela pregnati nežna jutranja zarja na vzhodu, v zraku je dišalo po mrazu, snežna skorja je škripala pod no» gami, hi in tam sem zagledal temne sence, ki so se počasi pomikale proti cerkvi in, poslušal njihove pozdrave. »Ali ste vi, Miha?« »Da jaz, gospa Gradyl Vesele praznike vam želim gospa.« »Ravnoteko, Miha, vam in vsem domačim!« »Dobro jutro, gospa Mulcahy, 6» marsikaterega prej trdnega kmeta zaradi sedanje gospodarske krize na rob propada. Zato je bil, kakor znano, sprejet zakon o zaščiti kmetov, ki onemogoča prisilne prodaje kmečkih posestev. Ker pa ie ta zakon omejen samo na šest mesecev, bo treba do takrat to vprašanje končno urediti. Da bi se dobil točen pregled o stanju kmečkih dolgov, je kmetijsko ministrstvo naročilo Privilegirani agrarni banki, naj v najkrajšem času zbere točne podatke o vseh kmečkih dolgovih. Šele na podlagi teh podatkov, ko bo položaj popolnoma jasen, bo mogoče sklepati o nadaljnih ukrepih. Mi upamo — pravi >Trgovski list« — da so škodljive posledice takega zakona za ves poslovni svet, zlasti pa za naše trgovstvo, že sedaj dovolj jasne in da ne pride do podaljšanja moratorija. d Vino je sedaj ceneje, ker je odpravljena državna in banovinska trošarina. Kupite ga najugodneje pri Centralni vinarni, Ljubljana, Franko-panska ulica 11. Naznanila Kn». prosvetno društvo v Dobrepoljali priredi v nedeljo 5. junija ob 3 popoldne narodno igro »Mi-klova Zalat. Vabljena tudi sosednja društva! n Št Jernej. V nedeljo 5. junija bo prvi nedeljski shod pri Sv. Miklavžu na Gorjancih. Ob 10 bo sv. maša. Kakor se sv. Miklavž sedaj časii — tako 6. decembra darove doli! Bolečine nomiriaioča drgneta pri bolečinah v hrbtu in križu, pri trganju, revmatičnih bolečinah itd. so vedno učinkujoča, če se za nje uporablja Feilerjev Elzafluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Po skusna steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16. Savska banovina. V vsako tiišo »Domoljuba«! PO DOMOVINI Tujski promet. (Gorje pri Bledu.) Gorjanci smo se poprijeli tujskega prometa. Saj smo v najlepšem prirodnem kotu naše domovine. Posebno se trudi za povzdigo tujskega prometa podružnica Slov. plan. društva. Obstoja šele par let, pa je napravila že nova pota, atara popravila, v Pokluški luknji napravila galerije, s katerimi je odprla najbližjo pešpot do priljubljenega Mrzlega studenca. Galerije so res nekaj izrednega, posebno priporočamo šolskim vodstvom, da jih ogledajo z učenci. — Gospodarsko krizo občutijo tudi naša društva. Podružnica SPD bo priredila v nedeljo 5. junija veliko planinsko veselico s sre-čolovom, obenem bo praznovala prvič god sv. Ber- ! narda, zaščitnika planincev, na jako priljubljeni ; loSki pri Sv. Katarini nad Zasipom v neposredni | bližini Vintgarja. Iz prijaznosti bo sodelovala do-muča gasilska godba. Želimo naši mladi podružnici SPI) najboljših uspehov, od katerih bomo i imeli vsak nekaj koristi. Orkveni semenj. (Jamnik - Selca.) Prihodnji četrtek, 9. junija bomo praznovali pri nas god sv. Primoža, na kar vabimo vse bližnje in daljne sosede. Da bo častilcem sv. Primoža bolj ustreženo, bo letos cerkveno opravilo namesto ob devetih šele ob desetih. Pridite v obilnem številu na prijazni Jamnik! Rasno. (Smlednik.) Dne 22. maja smo imeti prvo sv. obhajilo. 85 otrok je prejelo Jezusa, nato so bili v župnišču pogoščeni, popoldne pa sprejeti v Marijin vrtec, j Po »prejemu so priredili v dvorani lepo akade- : mijo. Vsa hvala našim gg. duhovnikom, ki tako J lepo skrbe za našo mladino. — Naša lepa cerkev ima samo eno napako: gruče fantov, pa tudi mož, ki jo'med službo božjo podpirajo in »tratijo od zimaj. V majniku je bila cerkov v novi električni j luči res lepa. — Dne. 6. maja so odšli naši re- j kruti k vojakom. Nekateri so bili še isto jutro 1 pri mizi Gospodovi. Bravo, fantje! Tako je prav. Pridite pošteni in zdravi kmalu nazaj! Prosvetno društvo Vas bo težko pogrešalo. — Kriza je tudi pri nas občutna. Vendar nas ne sme privesti do tega, da bi ne utrgali potrebne vsotice za dobro časopisje. Opozarjamo posebno na »Slovenca»:, Moja voščila, gospa!« /Hvala, gospod! Enako. Da bi ob letu vsi zopet srečni doživeli Božič! Pristopil sem cb sedmih. Zazdelo se mi je, da se je odprlo nebo, prekrasna melodija je zadrhtela po cerkvi v katero so kmalu posegli otroci s svojim lepim petjem. Srce mi je zadrhtelo od veselja in ponosa. Na kaj takega nisem bil pripravljen. In Gloria! Mozartovo delo. Z najboljšim se komaj še zadovolji moj kaplan. Kilronanci so po koncertu tako ponosni na svojo glasbeno umetnost, da bi hoteli tekmovati celo z angelji, če bi jim oni posodili svoje zlate harfe, da se nauče igrati nanje. Ko sem zapel »Dominus vobl8cum«, sem prekršil stroge predpise? in pogledal po cerkvi in na kor. Nisem se mogel premagati in najbrze bi podlegel tej želji tudi, če bi sedeli v prvi vrsti sami rimski kardinali, člani kongregaci^e za svete obrede. Sicer pa nisem videl mnogo. V prvi klopi so sedeli Campion, gospodična Bittra in njena prijateljica. Cerkev je bila natlačena, na koru sem videl nekaj i*nazločnih poBtav, a pri harmoniju je med dvema sveča tria sedel oče Letheby. To je bil torej pravi namen koncerta. Pričakoval sem, da se za tem nekaj skriva. Koliko ur je moral porabiti, da jih je naučil! Koliko potrpežljivosti in prijaznosti t Kadar dela za slavo božjo, tedaj se oče Letheby ne zmeni za nobene ovire. Božje Detece je ležalo pred menoj na korporalu kakor nekoč v jaslih v betlehemskem hlevu in po cerkvi se |e razlegala svečana božična pesem: Adeste ftdelesl Pridite, verniki! Koliko moč ima glasba! Za-hd «e nisem tudi laz spomnil nanjo in ia preje na- moja redil isto, kar sedaj cče Letheby? Mea culpa krivda, moj greh! Položil sem sveto hostijo gospodu Campionu na jezik in mu odkritosrčno odpustil vse ne ravno najlepše nazive, ki jih je rabil o meni. Bittri so polzele po licu solze od veselja, ko je pokleknila poleg njega k obhajilni mizi. Zdelan in utrujen sem že bil, ko je pristopila k svetemu obhajilu tudi Anka. Prepričan sem, da ni božje Dete nikjer doživelo lepšega sprejema kot pri njej in nedolžnih bitjih, katerih je bilo — hvala Bogu! — v cerkvi mnogo. Toda največje presenečenje je šele prišlo. Po sveti maši so vsi ljudje drveli v kapelico svetega Jožefa, kjer je oče LeLtheby med petjem božičnih j>osmi odkril krasne jaslice in bojim se, da moja zahvala po sveti maši ni bila v skladu z veliko skrivnostjo svete maše. Čudenja in veselja ni bilo konca ne kraja. Nekateri so ganjeni molili, drugim je sijalo veselje na obrazih in sami niso vedeli kako bi mu dali izraza. Pred njimi je pod surovo izdelano kmetsko streho iz borovih skorij in skodelj ležal Jezušček v jaslicah. Poleg njega je stal sveti Jožef in sklepal roke k molitvi in na drugi strani Marija, prevzeta od sreče in veselja. Trije pastirje so stali okrog jasli omamljeni vsled čudovite, nenavadne svetlobe, ki je sijala detetu iz obraza. Obstal sem med svojimi ovči-cami. Nekateri so pokleknili in molili, drugi so se naslonili na steno in molčali, a v očeh so se jim lesketale solze. Otroci, so si kazali posamezne predmete in bili prepričani, da so te žgane glinaste figure žive. »0 Bog! Gospod mora ležati na senu in nožice mu je mrzlo jutro zakrilo z ivjem.« »Ubogo detece! In poglejte mater, saj je še čisto mlado dekle, prav kakor Norah. In nikjer ni nobene zene, da bi ji pomagalo v tej težki uri.« teil vid?« - »Nikdar. Vi-i dim kot ris.f - »Ali imaK ! kdaj težke noge?* - >Ne. j Tečem kot zajec.»: - »So, potem Vam ne moreni drugega svetovati, nego da se obrnete do kakega živinozd ravnika!« Boj x ribo. V pristanišču mesta Las Palmas u Ralearskih otokih je padla nekega potapljač" med delom ogromna riba, ki jo domačini imenujejo manta. Po dolgem, silovitem boju se je možu posrečilo, da je morskemu nestvoru potisnil svoje bodalo v trebuh in ga ubil. Pristaniški delavci so potem ribo spi» vili na kopno, kjer so j» občudovn'e velike množice ljudi. Sluiba božja na M»at-klancu. Francoski duhovnik Folliet, vikar v Ane; cyju v Savoji, je 'etoä uresničil svojo že davn« zasnovano namero in 1' bral sv. pismo na »jr višji gori v Evropi. M Montblanc je odšlo veliko število njegovih ver; nikov. Ko so prišli oko" 4S70 m visoko do nek« planinske koče, so krenili do neke votline, ki I» I« narava sama napravi» podobno kapelici in lam J" duhovnik opravil slu«» božjo. Po »veti mali w hoteli oditi vsi še na vr< nore, toda zaradi »il«««» skupna glavna rnolHev prvoobhajancev ostane otrokom in vernikom v trajnem spominu. Po cerkvenem opravilu se je vila dolga povorka prvoobha-jencev in ljudstva v Društveni dom, kjer so malčke pogostili. Popoldne so imeli prvoobbajanci prireditev, na katero so prišli stnrši in sorodniki teh. Drugi dan so ponovno prišli v cerkev in prejeli -v. obhajilo. Pri popoldanskem cerkvenem opravilu ..i je bilo 70 otrok slovesno sprejetih v Marijin ,-tec. Popoldne se je vršila v domu tudi Mate. rinska proslava, ki je ponovno napohiila dvorano, igralci prvoobhajaiit-i so v igrici pokazali vso ljubezen do naših mamic. G. kurat Jalen pa je v primernem govoru proslavljal naše matere. Hvaležni smo in dolžni se čutimo, da se v tem listu javno zahvalimo prirediteljem teh slavnosinili dni. Novice. (Šmarje pod Ljubljanod.) Tekme prilrkovavcev v Ljubljani so se udeležili tudi naši fantje; za zdaj nagrade ni bilo, toda poskusili bomo še. — V četrtek dne 19. maja je bila pri nas lepa cerkvena slovesnost: 99 otrok je prvič prejelo Jezusa. Po cerkveni s'ovesnosti so bili pogoščeni v kal. dvorani, ki je bila lepo pripravljena, da sprejme male Jezusove prijatelje. Sv, obhajila se je udeležilo tudi zelo veliko maler prvoobhajancev. Dale. so s tem »vojint otrokom najlepši zjled. Staršem, dobrotnikom, r.lasti pa učite. Ijicam za njihov trud: Bog plačaj! — V nedeljo dne 22. maja je bilo sprejetih v Marijin vrtec 53 otrok. Obred je izvršil g. dr. Andrej Snoj. Ramo, (Št. Jurij pod Kumom.) Po dolgem času se zopet oglašamo. Potem, ko je pomlad premagala trdovratno zimo. so naši igrnlci 24. aprila zopet stopili na oder. Dne 1. nuja so pa nos obiskali igralci iz sosednje fare. Kljub krizi je bila udeležba dobra. —• Zenitovanj je letos malo. Menda ima tudi tu veliko besedo »krizac. V današnjih časih vsak gospodar išče neveste, ki bo poleg zvestega srca in pridnih rek prinesla k hiši ludi kaj dole, ki je edino zdravilo zoper 1o nesrečno bolezen: krizo. — Pomlad se je pričel.) pozno, loda sadje je lepo odcvetelo in polje lepo kaže, t.iko da upamo na dober pridelek, ako ne pride kaj posebnega vmes. Letos smo imeli že dvakrat točo, ki pa ni napravila škode. — Posestnik A. K. je napravil lepo kapelico lurške M. božje, ki jo je g. župnik 8. maja blagoslovil. Razno. (61. Peler pri Novent mestu.) Smrt letos kosi kol menda Se nikdar. Že doseli.1 J(wlf «"I1"]11 8lutaJ'ev kot iih je bilo v celem letu 1980. Najbrž bo marsikje vzrok tolikim smrtnim slučajem - vsaj misli se tako - velika rev-, "• v'na dovolj, da bi se v njem lahko kopali, drugega pa nič. V denar se pa ne da spraviti. Marsikje manjka celo črnega kruha. — K »reci je začel se pravi čas padati dež. kajti imeli smo že občutno sušo. Novice. (Raka pri Krškem.) V nedeljo 22. maja so peli zvonovi pogrebno pesem Jelovšekovemu očetu z Vrba. Bil je mož-značaj, blaga duša, pripravljen vedno sodelovati pri delu za dobro stvar. Prosvetno društvo se je pokojniku — odborniku svojemu — oddolžilo z vencem. — Nedavno je bela žena pretrgala nit življenja v cvelju let fantu Janezu Piseku iz Gmajne. Svetila obema vefna luč! — Deseti maj je presa, netil slavca v gnezdu, ds je začudeno gledal v svet ceš, ali sem se res vrnil prerano? Pa kako tudi ne? Sneg je padal v debelih kosmih kol za »lavo, tudi ledenega zrnja ni manjkalo. Toča je tudi že v nedeljo preje marsikje »rogovilila«. — V noči na Telovo je udarila strela v šolnovo hišo na Selih, ki je postala žrtev plamenov. Naj bi nas v bodoče obvarovalo Nebo »ličnih nesreč i Ita t ne zadeve. (Črmošnjice pri Semiču.) \ zadnjem česu tožimo vsevprek o gos,„. • r-ski krizi in drugih Časib. In to po vsej pravici. Premišljujemo, kako bi to zmanjšali ali omejili. Gladko to ne gre, a upoštevajmo pri tem tudi nekoliko krajevne razmere! Omejimo se na najbolj potrebne izdatke. Vprašajmo se, ali ne zapravljamo večkrat brez po.rebe? To je žalibog večkrat bridka resnica! Prvo pravilo bodi: Hrani, kar imaš in ne zapravljaj težko prisluženega denarja brez potrebe! Ne zahajaj v gostilne, če res nisi potreben! Ne hodi med službo božjo v gostilne, — la grda navada »e je v našem kraju preveč razpasla. Morda je zapeljevanje nekaterih lindi zakrivilo, da se ljudje tako odtegujejo od'službe božj^ in tudi to, da so gostilne mod službo božjo vee odprte. So menda neki paragrafi tu, da morajo biti med službo božjo gostilne zaprte, pa kdo se zmeni zanje, kdo jih upošteva? To iu ono iz Belo Krajine. (Metlika.) 700 letnica. Menda so že povsod proslavili 700-letnico sv. Antona padovanskega, le naš metliški kot mu to dolguje. Pn so rekli TrnovSani; lo ne gre. Tako lepo cerkvico ima sv. Anton v Trnovcu, in kako je šele lep njegov kip v tej cerkvici. Tre. ba je, da se zamujeno popravi. Za njimi «ito po-- tegnili drugi in za nami naj potegnejo zopet drugI, tako da bomo 12. junija tudi pri nas dostojno proslavili jubilej sv. Padovanca. Prireditev je zamišljena kot slovesen shod vseh dekliških Marijinih družb iz sosednjih župnij. Tretji red bo pa tudi imel nekaj besede. Tako se bo vršila ta proslava z dopoldansko in popoldansko svečanostjo. Povab-| Ijenj so vsi stanovi, tudi možje in fantje. — Letos j nas je pa ubralo. Mlado in staro, vse so veseli ve. j ličilstuega Telovskega praznika. Pa se nam je tako j grdo podrlo vse lepo upanje. Pad.ilo je brez tismi-i Ijenja. Os ali smo brez procesije. Na pa vse se ka-, ko uredi in tudi to se je. Na Telovsko nedeljo je namreč procesija pri Treh farah, in ta je bila leto« 1 dolga, kot inordn še nikoli. Pa tudi Ia dan nag je j ujelo, toda ui bilo nič hudega, ker smo bili že. pri : vratih. Pa saj je prav tako. Kaj je to bilo že lelos zdihovanja in tarnanja, ila bo vse suša vzela, ko ni bilo en dober teden n« dežja. — KoSnj* ie pričenja. Vsi so jo težko čakali, in ie davno se si sklepali kose, da bo kar vse v redu, kadar bo po 8em mahniti. Sedaj so pa že zamahnili po rdeči detelji, ta teden pa pride tudi že navadna detelja na vrsto. Treba ji je le lepega solnca. Ogenj. (Zaplana). PredzMlnjo soboto predpoldue je ogenj uničil posestniku Fr. Mesecu (p. d. Dolinarju) hišo, skedenj in hlev. Plamen je bruhnil iz skednja in v nekaj minutah je bilo vse en sam zubelj. Ostalo je golo zidovje. Kdo je požar povzročil, ne vemo golovo. čisto gotovo bi bil nesrečen tudi sosed 6i-benik, da ni k sreči vlekel ugoden veter. Opustimo nepotrebne tujk«. (Vrhnika.) Po trgovinah, gostilnah in na kolodvoru se čuje premnogokrat tuji italijanski izraz »Addice, včasih tudi s pridevkom »Addio not, kot bi ne imeli lepega domačega izraza: »Z Bogom«. Kaj naj snežnega nieteža niso mo-?li do vrha. Duhovnik pa je svojo namero le izvršil. Drevesa in strela. Med ljudstvom je zelo razširjeno mnenje, da strela najrajši trešči v hrast, v bukev pa le samo redko-"daj. Profesor Stahl je raziskoval ta probl»m in je prišel do zaključka, da trešfi od 70 strel 54 v hrast, IS v smreko, v bukev pa le ena. Tudi če že resèi v bukev, ue kaže Ia nobenih velikih poškodb, ker se ji les ne ;epi tako kakor pri bra-i|u- Po prof. Stahlu bu-,, najmanj privlačuje . '«"to. ker imajo nje- i11. »sti drobne dlačice i,,slab prevodnik ektrike. Sedemnajst palcev dol-toliko 5i roka kocka ! ■'«a tehta eno tono. t Zračni gradovi. — Ka- se, počutiš? _ Hvala, •a silo gre. _ Lani si ■«ne gradove zidal, a "I pa sedaj... počenjaš? iànje°|Va nads,ro'>ja zitlam „kovico ljudi ima ra-iio. stevni urad iz aine-,!eKa Washingtona ie 'oznanil, da je naštel 'v Llevelandu 106.921 radio Paratov, ali 48.1% vsega 'rebivalstva v mestu. »In ubegi sveti Jc?ef! Ni čudno, da ga skrbi. Misliti bo moral na dvoje izrečenih mu oseb in nobenega doma nima, kamor bi se zatekel.« jO Marija, zakaj nismo bile pri. tebi v oni sveti nc?i. Vse bi ti dale, tudi svojo kri.« Oče Letheby je imel zbirko svetopisemskih slik, izmed katerih se mi je zdela najlepša ona z naslovom: In zanja ni bilo prostora v prenočišču. Po ozki judovski ulici stopata Jožef in Marija, vsi se ju branijo; lepi ponižni obraz mlade matere je poln žalosti, a z obraza svetega Jožefa odsevata skrb in obup. Da, v Davidovem mestu ni bilo prostora za njegove otroke. Po večernicah sem si prinesel pred jaslice naslanjač in molil sveti rožni venec. Néprestano so prihajali otroci, naslanjali se mi na kolena in strmeli v jaslice. Ves dan so se vrstili obiskovalci pred jaslicami, naslednje dni pa so prihajali ljudje iz Moy-derea in sosednjih, ker se je govorica o jaslicah vedno bolj širila. Prihajali so možje in žene, da se je končno okoliških župnikov že- lotevala ljubosumnost. Vrhunec je doseglo navdušenje na predvečer praznika, svetih Treh kraljev, ko so se tudi oni pridružili pa-stircem pred hlevom. Najbolj so občudovali nubij-skega črnca in njegova dva spremljevalca in vsepovsod so govorili, da se Kilronan postavi pred vsemi oko-liškilmi župnijami. »Beg blagoslovi onega, ki nam je pokazal tako lepe reči!« je vzdihnila stara ženica, ko sem odhajal k večerji. »Beg blagoslovi vse naše duhovnike!« je dostavila v strahu, da me ni užalila. »Pa zakaj nam niste nikdar povedali, oče Dan, kaj pripravljate. Saj vendar ni bilo nič slabega!« Ljubezen, ki jo občuti naše ljudstvo do duhovnikov, ne pozna nobenih mej. V obednici sem dobil vrhu grmade božičnih voščil malo, lepo vezano knjižico, darilo očeta Letliebyja. Vzel sem jo v roke: grški prevod »Hoje za Kristusom«. Imenitno! Moja najljubša knjiga v najbolj ljubljenem jeziku. To je bil najlepši Božič, kar sem jih doživel. Motile so me le temne slutnje, da veselje očeta Lethebyja ne bo trajalo dolgo. Po večerji sva se razgovarjala o starih lepih irskih navadah, za katere 3e je on zelo navduševal, dočim sem jaz štedil s hvalo, uverjfen, da iz rodki, ki jih navadno spremljajo, vso dobroto uničijo Drugo jutro je pokazalo, da sem imel prav. Hana je jezno zaloputnila vrata pred malimi ko-ledniki, ko so komaj pričeli peti, toda oče Letheby je odpri vrata in z vidnim veseljem poslušal njihove pesmi, ki se na praznik svetega Štefana pojejo po vsej Irski. Opomnil jih je, naj ostanejo vedno zavedni Irci ter jim dal nekaj drobiža za sladkarije. Ko sem naslednji večer že hotel oditi v posteljo, sem slišal, da nekdo lahno trka na hišna vrata. Po kratkem hlastnem pogovoru v veži je Hana odprla vrata in zašepetala: »Liza se boji, da je kaplan zbolel. Ali bi ne pogledali nekoliko k njemu?« »Bog ne daj!« sem se prestrašil in skočil po konci. Hitro sem korakal za Lizo in nepričakovan in nenaznanjen sem stopil v govorilnico očeta Lethebyja. »Kaj vam je? Kaj se je zgodilo?« je vzkliknil. »Prav nič. Lepo noč imamo danes, drugega nič.« »Najbrže je Liza poslala koga po vas'.« »Da. Mislila je, da ste bolni; ali je to res?« Ubogi fant, ves bled se je sesedel v naslonjač »Ali ste res bolni?« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Posestno in mlin v industrijskem kraju prodam takoj radi selitve poželo ugodni ceni. Poslopje zidano novo, v.-e v najboljšem stanju. Anton Kolčau, Zavine pri Zagorju ob Savi. Z čevljarska vajenca se sprejmeta na deželo, v dobro hišo, erlen, ki se je že učil in drugi začetnik. Ponudbe na upravo Domoljuba pod šifro »Čevljar* št.8008. Il uh i m pod lesk ovo «BPH" (ušivec) seme po najvišji ceni. Ponudbe na upravo »Domoljuba pod -Iščejo se nabiralci: št. 8204. Ilfenra " čevljarsko UuBlibd 0brt sprejme pod ugodnimi pogoji Ivane Anton, čevljarski mojster v Srobotniku pri Vel. Laščah. RlKfl za 15 — in ÜU5U 1 ajnovejši kle- oalni stroj samo pri Fr. Stupica, železnina, Ljubljana. Gospo-vet- ska cesta 1. Čevliarskega vajenca spre mem z vso oskrbo v hiši. Franc Sijovic. Goren :e, Kr»nj. Utialaib " čiščenje ■ EldiniR žita, najnovejše vrste, na 8 sit, zajamčeno dobro delujoč, se na ugodno odplačevanje in ceno proda. Naslov pri upr vi »Do-, moljuba« pod št. 8567 Mo dehicrtno: staro nad 25 let. ki je vajena kmečkih del, iščem. Prašičev čez leto ium im. Prednost imajo tlorenjke. — Istotam se Kupi fcraea bra m;ekarica. Nasliv: Ivan Kuralt, val ni mlin, Domžale. n.M. poštena, zinožna MEME vseh )lià!lih del_ zdrava in zanesljiva, od 17—20 let se sprejme takoj v stalno siužbo. Ponudbe na upravo »Domoljuba» pod »Zadnji maj±. t/aienra PrilineRa in SBjEntn poštenega, ne čei 15 let slorega s rej- me kamnoseško-kipar- sko podjetje Fr njo Kunovar, Sv. Križ — Ljubljana. u,.-., na kmetijo išče nlopka Anton Velkavi h Brezovica 15, pri Ljubljani. Kovanega vajenca sprejmem, hran- in sta novanje pri mojstru Tone Hafner, vozni in pedkovski kovač Stan Lok:. 1, p. škofja Loka. Hcžb v stroj vse vr.-te na podplate, notranjike.čmoinruja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t. d. sprejema J. Lavrič, usni ;rija, št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Mizarski vaiente se sprejme. Hrana, stanovanje v hiši, lahko tudi brez hrane. Jože Zivatič, Gunclje št. 9. št. Vid nad Ljubljano. Trpežne in poceni ftanite Vam nudi Jer Wils nej Jeraj, Za-noge, pošta Smlednik Prodaja tudi po sejmih Mizarji pozor! Oglejte si nove patentirane posteljne tračnice »Kapoi v paviljonu na velesejmu pri Schneider & Verovšek. Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuj« »Zadrugas, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike! Mizarskega sajenca sprejmem. — Vidmar, Zg Šiška. Inženierslsa Disama Unita«" Ljubljana, ..UllliaS , šelenburgo-va ul. št. 7/1. posreduje nakup in prodajo starih strojev. Evidenca vseli priložnosti. Traunifc naprodaj v izmeri 19.066 m1, občina Brejovica. - Poizve se Zg. šišlta 11. Denlist-tehnlk ŽIBERT JOSIP izvršuje V3a dela v zlatu in kavčuku najsolidnejše in po zmernih cenah Kamnik, Orabenilcv. *2 Javni notar Hafner Mate je preselil svojo pisarno iz palače Ljudske posojilnice f Tavčarjevo ul. 6 (pisarna t notarja Hudovernika) rečemo šele o ostudni italijanski kletvi, ki se pogosto čuje in ki ljudi kot sramotni znak označi za neizobražene iu podivjane. Ne moremo si misliti, da bi človek, ki ima količkaj pojma o oliki in izobrazbi, rabil to gnusno od Italijanov izposojeno kletev. 50 let zakonskega življenja. (Vrhnika.) • Dne 22. maja sta obhajala v krogu svoje šte-filne dru.'.ine zlato poroko Valentin in Kranja Krašcvčeva. Pred peddesetimi leti je popeljal mladi Valentin svojo družico Franjo iz znane in spoštovane Tršarjeve rodbine pred oltar. Tam na klancu, v najbližji soseščini Cankarja jima je pri-vekalo na svet 7 otrok, ki jim je tiha in boga-boječa mati dala najboljšo krščansko vzgojo; koliko težkih uric je prebila, ve samo oua, toda s trdim delom v težkih časih in z božjo pomočjo je vzgojila vse otroke v poštene člane človeške družbe. Skromni, kakor je bila v vsem njenem življenju, je Večni dal užakati to zlato veselje, da lahko po tolikem trudu s tihim zadovoljstvom gleda na sad svojega življenja. Ponosno gleda na svoje hčere iu sinove, ki jim je z ljubeznijo pripravila pot do boljšega kruha. France in Danijel sta trgovca, eden v šenl Vidu, drugi v Tržiču; Ivan je kolarski mojster doma. Jože pa trgovski poslovodja v Borovnici; Frančiška je poslovodkinja v Kranju. Auči je izučena za šiviljo in doma za podporo, Mici pa jo v službi v Ljubljani. Sedem lepih cvetov, ki jih je vzgojila k solncu v strahu božjem, da ji ozarjajo njeno starost, saj bo kmalu praznovala tudi 70-letnico svojega rojstva. Obema jubilantoma želimo vsi. da bi jima Bog da! «čakati še dolgo dobo zadovoljstva in božjega blagoslova! Notranjski popotnik. (Begunje pri Cerknici.) * Mahnil sem jo na kvatrno nedeljo proti Begunjam, da vidim, kako se drže vrli Meniševci. Na potu proti cerkvi se srečava s starim znancem, ki mi pove, d» se vrši po šmarnicah v >Domu treznostno predavanje. Sekaj bo že tudi zame, si mislim, ter jo krenem v prostorno dvorano. Pričakoval sem. da pride k predavanju vsaj polovico župnije. Toda zmotil sem se. — Predavatelj g. župnik Ježek je po treh deklamacijah šolarjev, »Mladih junakove opisal alkohol ter kvarne posledice in gorje, ki ga prinaša ljudstvu nezmerno uživanje alkoholnih pijač. Prijavljenih je bilo do sedaj okrog 40 udov »Treznosti«. večinoma žensk. Radoveden, kje se držijo moški, sem zvedel, da mnogi sicer ne pijejo, so pa preveč boječi, misleč. da bi se s tem drugim zamerili. Nekateri so pa trdno prepričani, da pijača koristi. Stariši, nikar tako! Foiiljajte mladino, navajajte jo k treznosti, pa tudi sami pridite, da začnemo povsod iirokopotezni boj proti staremu sovragu. Še vedno Procesija sv. Bešnjega Telesa t Smlbela je preveč pitja in surovosti po naših vaseh. Bodite uverjeui, da pijača ne nudi nobene koristi, pač pa silno škoduje v narodnem, gospodnrskem, največ pa še v verskem oziru. — Opazil sem tudi, da je mladina preveč prepuščena sama sebi in brez nadzorstva, polno se jih vidi na >balinanju;^ pa tudi par mož sem našel pri »kroglahe. Vprašam te. kaj pa imaš od tega? Pojdi rajši k počitku, ali na njivo. V krogu domače družine imaš dovolj razvedrila. Kako lepa je bila nekdaj navada naših dedov, ko so ob prostem času pod vaško lipo reševali vsa tekoča vprašanja in se v prjateljskih razgovorih razšli z vedro glavo k počitku. O, takrat ni bilo toliko grdega oskrunjanja Gospodovega dne in tudi ne take velike gospodarske razrvanosti in zavisti. Pa se pritožujemo nad slabimi časi. Moder mož je rekel: Kakršni časi, taki ljudje. Kakšni pa so ljudje; taki kakor časi! Z Gregorčičem rečem: Povrni se samo v prvotnost nazaj, in našlo boš zopet prvotni svoj raj. Te misli so me navdajale, ko sem se poslavljal od Begunj in se vračal proti domu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Blagovica: Vem ,da je res. kar ste pisali, a vendar smeva za to vedeti samo midva! Razstava poljedelskih sirojev in orodja. Le- toänia razstava strojev ob priliki XII. Ljubljanskega veleseima od 4. do 13. junija bo zelb bogata. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m:: razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Franciie, Amerike. Švedske in Danske. Poljedelske stroje, poljedelsko orodje, male bencinske motorje za pogon strojev, stroje za mlekarstvo razstavi veliko število tvrdk. Vsak imetnik velescjmskc legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročile legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo Je zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. NOV POKLIC ta dame in gospode t vpeljavo fstrojnejra plotaratva v hiši. Zajamčen zaslužek ea. ISO© dinariev mesečno, ker prevsa-memo izgotovljeno blafiro, placamo zaslu-ftek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Piäite 5e danes po _ brezplačne prospekte na: I Domača Pietarsta Industrija fit. S. I Josip Kalifi, Mar'bor, Trubarjeva S. Radio Program Radio Ljubljane «d 2.-7. junija. Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila. — Četrtek, 2. junija: 19.00 Italijanščina — 19.80 Srbohrvaščina — 20.00 Poglavje iz vzgojeslovja — 20.30 Pevski zbor j Ljubljane« — 21.15 Pevski nastop g. M. Puglja s spremljevanjem čela (prof. Jeraj) in klavirja (Lipovšek) — 22.00 Harmonika, g. Magister. — Petek, 8. junija: 11.80 Šolska ura — 1,9.00 Francoščina — 19.80 Gospodinjska ura — 20.00 So-, kolsko predavanje — 20.80 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 4. junija: 10.00 Otvoritev velesejma — 11.00 Zadnja Indija v luči trg. interesov — 17.30 .Salonski kvintet — 18.80 GimnastiČne vaje — 19.00 Angleščina — 19.90 O napovedovalcih v radiu — 20.00 O boju proti jetiki — 20.80 Koncert »Sloge« — 21.30 Samospevi gdč. Anite Mezetove — 22.00 Cas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. —-Nedelja, 5. junija: 9.00 Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Srca Jez. — 9.30 Sumatra, biser Izulinde _ 10.00 Prenos godbe za gimnastične vaje iz Belgrada — 12.00 Cas, poročila, plošče -- 15.15 Opazovanje življenja v eksotičnih deželah — 16.00 Koncert zbora balalajk »Kremelj« — 17.00 Salonski kvintet —• 20.00 Zbor balalajk »Kremelj« iz velesejma — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Operna ura, izvajajo: gdč. Majdič, g. Jelačin in orkester »Triglav«, vmes poročila. — Ponedeljek, 6. jun.: 18.00 Zbor balalajk »Kremelj« iz velesejma — 19.00 Ceščina 19.30 Glavne razvojne faze v umetn. zgodovini — 20.00 Komorna glasba — 21.00 Samospevi gdč. Korenčan — 21.30 Salonski kvintet. — Torok, 7. jun.: M.30 šolska ura: O drevesni skorji in plutastem zamašku — 18.C0 Otroška ura — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Nemščina — 20.00 I) tuberkulozi — 20.30 Prenos iz Pariza —- Sreda, 18-00 Zbor balalajk »Kremelj« iz velesej-S.an,rvP'h t» r I vseli trgovcih! Ali se hočete svojega revmatizma, profina osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivliene roke in noge, trganje, zbadan eTn ščipanje po raznih delih telesafpa tudi slabost oči sočes o posledica revmatizma in bo »'•■n V kosteh katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. Jaz Vam nudim zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje izmeno snovi in izločevanje torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravilo, temveč izdelek, ki ga mati narava sama nudi za blagor bolnega človeStva. DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO P0SKUŠNJ0. Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah .obstoječih skladišč povsem zastonj in franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami »\ er 0 ™ ijivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju. - P»žtno^biratno mesto. AU6QST MÄRZKE, BERLIN, WILMERSDORF, Brnehsalerstrasse Nr. S, Abt. 284. Zaprte duhovne vaje v Liehfcmtkurnovem Ur voilu v Ljubljani. Tekom letošnjih počitnic ae bodo v imenovanem zavodu vršili sledeči tečaji zaprtih duhovnih vaj: 1. Za meščanske gospe in matere od 29. junija zvečer do 3. julija zjutraj. Prijaviti se je treba vsaj do 15. junija. 2. Za učiteljice in uradnice od 14. julija zvečer do 18. julija zjutraj. Prijavili se je treba do konca junija. (Posebna vabila se letos ne bodo pošiljala. Vabljene so ne le bivše zavodove gojenke, ampak vse, ki žele v duhovni samoti dati svoji duši novih moči.) 3. Za matere z dežele od 28. julija zvečer do 1. avgusta zjuiraj. Prijaviti se je treba do 15. julija. 4. Za dekleta o«■» äwtaw in. ^UOMMMtBM» .MMUMft ä«»W*